Poštnina plačana v gotovinl. Izfaaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnem /.avo'ju št. 10.666. Jtova &oba Cena 2 Din. RedaKcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Predpisi glede prostcra in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem deiu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 47. Celje, petek 13. junija 1930. Leto XII. Sokoli in Sokolice, Celjani! letu 1910. je bila ustanovljena Sokolska župa Celje, kmalti po krvavih september- skih dogodkih, ki so spravili ubogo slovensko rajo pokonci, da je pričela naj- ___ intenzivnejšo borbo zoper mačeho — Avstrijo in za svobodo Slovencev v brat- skem objemu s Srbi in Hrvati. Takoj po slovenskem sokolskem zletn ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Gaberju so se zbrali slovenski narodni poborniki \z sokolskih društev bivše spodnještajerske dežele in si osnovali Celjsko sokolsko župo, odslej do prevrata torišče zmagoslavja v slovenskih nacijonalnih bojih na bivšem Spodnjem Štajerskem. Veliko Vas je, bratov in sester, ki ste preživeli tiste case zmagoslavja in trdega nacijonalnega boja in ki ste bili priča ter predmet najhujšega preganjanja in poniževanja od strani nemštva in domačega renegatstva! Vam vsem, ki boste sigurno prihiteli v nedeljo na župni zlet v Celje, veljaj prvi pozdrav ponosnega svobodnega, jugoslovenskega Celja! Vi stari, izkušeni sokolski borci se boste z veseljem in s ponosorn spominjali v nedeljo, ko se bo župa štirinajstič zbrala na svoj župni zlet in ko bo slavil celjski Sokol 401etnico svojega delovanja, teh časov sokoiskih borb, ko je bilo življenjsKo nevarno biti Sokol! Z veiiko samozavestjo in s sigurnim pogledom v bodočnost pa boste v nedeljo podajali svoje roke sokolski mladini, ki je že dorasla in dorašča v časih svobodne velike Jugoslavije — naši jugoslovenski mladini. Srečna jugoslovenska mladina, šolska, deiavska, obrtniška, trgovska, dijaška, ki prihitiš v velikem številu na župni zlet v Celje, tebi veljaj drugi iskreni pozdrav celjske narodne javnosti! Naši veliki in najboij zdravi nacijonalni organizaciji, ki je nimamo samo Jugo- sloveni, temveč tudi Cehoslovaki, ki so postavili temelj Sokolstvu, dalje Poljaki, Lužiški Srbi in Rusi, ter jo bodo tudi imeli naši bratje Bolgari — kakor je to naša iskrena želja — mora biti zasigurana bodočnost. Bodočnost Sokolstva pa ste Vi, sokolska deca in sokolski naraščaj! Ko starejših Sokolov ne bo več na svetu, boste morali Vi stopiti na izprazrijena mesta in nadaljevati delo sokolskega poslanstva. Ti, sokolska mladina, si naša trdna nada in najholjši porok kar najsrečnojše bodočnosti jugoslavije. Svobodno jugoslovensko Celje, naše mesto belo in veselo, Vas bo v nedeljo sprejelo v svojo sredo, da izpoveste pred jugoslovenskim svetom večno prisego edino pravi jugoslovenski ideji in v bratski tekmi pokažete plodove resnične jugoslovenske vzgoje. Naloga Sokolstva je, da vzgaja telesno zdrave, moralno čvrste in nacijonalno zavcdne državljane kraljevine Jugoslavije. Zgodovina Sokol.stva dokazuje, da je Sokolstvo sposobno in vredno vršiti to plemenito in tako važno nalogo. Povsod sejejo Sokoli bratstvo, zvestobo in ljubezen do naroda in države, te močne vezi, ki nas spajajo v enoto, ki izravnavajo med nami stanovske in verske razlike ter nas vodijo k nesebičnemu delu za telesno, duševno in moralno povzdigo našega naroda, za obrambo naše svobode, zä neodvisnost in nerazdružljivost velikc naše kraljevine! Pred Sokoli in z njimi stopa naš kralj, sokolski brat Aleksander I., junaški sin naše prelepe zemlje, kojega prvorojeni sin stoji ns čelu vsenarodni sokolski organizaciji v Jugoslaviji! Meščani mesta Celja, sprejmite najpri^rčneje v nedeljo v svojo sredo Sokole in Sokolice! Sokolske rdeče srajce in rdeče rute naj vžgo v Vas zopet nov ogenj ljubezni do države, ki smo si jo vsi tako srčno želeli, sokolski društveni prapori naj Vam vlijejo novo zaupanje in nado, da se zbirajo in se bodo vedno znova zbirale pod njimi mogočne sokolske armade, vsikdar pripravljene braniti svobodo in dobrobit domovine. Celjani, bodite v nedeljo iskreni, dajte došlim Sokolom in Sokolicam ter njihovim prijateljem novo vzpodbudo z*a bodoče sokolsko delo. Vi pa, Sokoli in Sokolice, ostanite verni kralju, narodu in domovini! Ostanite verni sokolskemu bratstvu! Ostanite verni Slovanstvu! Tako nam Bog pomagaj! Dobrodošli, bratje in sestrc ! Zdravo ! Stran 2. »Nova Doba« 13. VI. 1930. Štev. 47. 40 letnica Ceijskega Sokola DR. E. ME JAK: Letos poteče 40 let, odkar je bil v Celju ustanovljen Sokol. V maju 1. 1890. so sklenili narodni krogi v Celju, da se ustanovi kol sedmo slo- vensko sokolsko društvo »Celjski Sckol«. 4. junija 1890. je bil osnovan pripravljalni odbor, 10. julija je vla- da potrdila pravilaj in 31. julija 1890. se je vršil ustanovni občni zbor dru- štva. Zanimanje in navdušenje za novo društvo je bilo veliko in v dveh tednih se je prijavilo 50 članov, mod njimi .30 izvršujoeih, v denarju pa se.je nabralo 500 goldinarjev. Izredni uspeh novega društva v takrat ])opolnoma nemškutarskem mestu je dal članstvu pobudo, da je sklenilo že 7. in 8. septembra 1890. prirediti v Celju velik soko.lski na- stop. Ta. prireditev, ki se je razvila v mogočen narödni tabor, je vzbudi- la veliko zanimanje po slovanskem jugu, zlasti med Hrvati in Slovenci. Udeležba je bila za ta'kratne razme- re ogromna. Prišlo je 134 Sokolov iz Ljubljane, Trsta, Gorice, Zagorja, Društvu je postal knialu uujno potreben lasten Dom, da se njegovo delovanje vsestransko razmahne. Ustanovilo se je posebno društvo So- kolskL Dom, katerega cilj je bil po- staviti v mestu ali okolici sokolsko trdnjavo. Drušlvo je kupilo lepo stavbišče v Gaberju. Narodni na- sprotniki so vsled tega dvignili si- len hrup in kričali o nevarnosti, ki grozi nemštvu in mestu Celju. Član- stvo pa je delalo s podvojenimi si!a- mi in ustvarjalo prave čudeže. Leta 1909. je bil Sokolski Dom v Gaberju dograjen. Soko! je sklenil, da proslavi otvoritev Doma z veliko javno telovadbo. Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani je zvezala otvori- tev Doma s ,slovenskim sokolskim zletom, ki se je vršil 14. avgusta 1910. v Gaberju. Ker je oblast na pri- tisk narodnih nasprotnikov prepo- vedala v mestu Celju nastop Sokolov v kroju, je dirisirala Slovenska So- kolska Zveza, ki je prihitela na zlet z vsemi župami, sokolske vlake v Odbor Sokolskega društva Celje leta 1929. Savinjske doline in Dolenjske, 31 Sokolov iz Zagreba, 3 iz Karlovca, mnogo civilnih, gostov, številna pev- ska društva in 30 kmečkih konjeni- kov z luirodnimi zastavami. Prvi dan se je vršil zelo posreCen telo- vadni nastop v celjski okolici, drugi dan pa javen nastop v Za.lcu, ki se je razvil v prave at ljudski tabor. Uspeh prvega nastopa Ceijskega So- kola je bil popolen. Celjski Sokol je deloval z vso vne- mo na telovadnein in narodno-dru- stvenem polju, di'amil je speče sile naroda in skrbel za O'krepitev narod- ne zavcsti, gojil je vse panoge na- rcdnega življenja, ki se razvija da- nes v raznih drugih clruštvih. Pol eg telovadbe je gojil i)redvsem družab- nost v pevskih, gledaliških, godbe- nih, plesnih, čitalniških, sportnih, tamburaških in drugih odsekih. So- kol je bil predvsein narodno borbe- no društvo. Prirejal je izlete, javue nastope s telovadbo, petjem, igrami, govori in ljudskimi slavnostmi tor bodril narod k odporu proti stolet- nim tlačiteljem in ga ])ripravljal na veliko borbo za osvobojenje. Leta 1891. se je udeležilo društvo vsesokolskega zleta v Pragi, na ka- terega je pohitelo okrog 7.000 slovan- skih Sokolov, mod njimi 50 jutroslo- venskih. V zacctku je iinelo društvo telo- vadbo dvakrat na teden v poletnem salonu hotela Kožer (sedaj »Beli vol«) na novem, modernem telovad- nem orodju češkega izvora. Pol eg te- lovadbe so se urili elani tudi v sab- Jjanju. Leta 1891. se je preselil Celj- ski Sokol v novo telovadnico v oko- liški šoli v Razlagovi ulici, v sedanji stavbi Delavske zbornice. Izpopolnil je telovadno orodje' in na ta načiu omogoči) šolski deei vežbanje na so- kol skem telovadnein orodju. Iz tega naraščaja je izšlo mnogo izvrstnih sokolskih delaveev in telovadcev. Leta 1900 je hotel prirediti Celjski Sokol veliko proslavo desetletnice obstoja, a so jo avstrijske oblasti, ki jim je bil Sokol trn v peti, prepovc- dale. V teh letih se je sokolsko delo poglobilo in usmerjalo telesno in du- ševno vzgojo vedno intenzivnejše po Tyrsevih načelih. Sokolska organi- zacija se je osredotoeila v društvih, druStva v župah, župe pa v Sloven- ski Sokolski Zvezi v Ljubljani. Store. Iz Stor se je razvil čez Teliar- je v Gaberje mogočen sokolski spre- vod, v katerem je korakalo 1300 slo- venskih, 30 hrvatskih, 35 srbskih So- kolov iz Avstrije, 2 srbska Sokola iz Srbije, 2 češka Sokola, 1 bolgarski Junak in 1 clan rusinske telovadne organizacije iz Ukrajine. Pri javni telovadbi, kateri je prisostvovalo ogromno število prebivalstva iz Ce- Ija in okolice, je nastopilo 272 Cla- nov, pri orodni telovadbi 20 vrst čla- nov, ljubljanske in brežiške Sokoli- ce in 44 dečkov ceijskega šolskega narašeaja. Celjski Sokol je postavil (JO članov telovadcev in 70 članov v kroju. Delo Ceijskega Sokola je postalo po tem zelo uspelem zletu še inten- zivnejše. Sokol je organiziral v Ce- lju in zlasti v okolici mnogo organi- zacij, ki so uspešno prodirale med narod. Leta 1910., 1912., 1913. in 1914. do svetovne vojne spadajo med naj- aktivnejši čas v zgodovini boja za vroča celjska tla. Pri vseh nacijo- nalnih pohodih je prednjačil Celjski Sokol. Ob izbruhu svetovne vojne je delo Sokola na mah zastalo. Sokolska mi- sel pa ni izumrla: tlela je v stotiso- čih sreih dalje v trdni veri na sko- rajšnje vstajenje. Po preobratu je stopila sokolska armada zopet na plan. S trdno disciplino in požrtvo- valnostjo je čuvala javni red in mir. Clani Ceijskega Sokola so pobiteli na Koroško, da z orožjem v roki bra- nijo našo zemljo. Celjski Sokol je prevzel telovadnico nemškega telo- vadnega društva v mestni osnovni soli in jo preuredil v sokolsko telo- vadnico, v kateri se je delo znova razmahnilo. Telovadba se je prieela v velikem obscgu v vseh oddelkih. Leta 1920. je društvo slovesno pro- šlavilo 30-letnico, leta 1925. pa 35- letnico obstoja. Celjski Sokol se je po vojni udeležil neštetih sokolskih nastopov v osvobojeni domovini in tudi v inozemstvu. Zleti v Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Splitu, Sarajevu, Skoplju, na Sušaku, vseslovanski sokolski zlet v Pragi in zlet poljske- ga So'kolstva v Poznanju so videli vihrati našo sokolsko zastavo. Razmah društva ni razveseljiv le glede števila članstva, nego pred- vsem tudi glede tehničnega napred- ka. To se je jasno pokazalo pri raz- Mladina in Sokolstvo V društvih SKJ se morajo vzgajati telesno zdravi, moral no čvrsti in na- cijonalno zavedni državljani kralje- vine Jugoslavije. Razen clanstva spadajo v Sokolstvo vsi mlajši pri- padni'ki: sokolska deca in naraščaj v ožjeni smislu besede. Xasi veliki in najbolj zdravi naci- jonalni organizaciji mora biti zasi- gurana bodočnost. Bodočnost Sokol- stva pa je naša deca in naš naraščaj. Ko nas odraslih ne bo več na tem svetu, inora stopiti naš naraščaj na naša izpraznjena mesta. Zato je ne- precenljive važnosti za napredek So- kolstva vzgoja naraščaja in dece. V smislu društvenih pravil mora vsako sokolsko društvo poleg clanstva vz- gajati tudi ileco in naraščaj moške- ga in ženskega spola. Dolžnost vseh društvenih uprav je torej, da organi- zirajo v svojih društvih sokolsko de- co in naraščaj. Sokolska organizacija ne more biti brez sokolske dece in narašCaja ter je menda bolje, da obstoja društvo, ki niiiia članov (7ic) telovadcev (-kinj), kakor pa društvo, ki nima sokolskega naraščaja; kajti sokol- sko društvo brez naraščaja je pod- vrženo i^umiranju in je bankrot ta- kega društva neizogiben prej ali slej. Večkrat čujemo govorice, češ, za telesno in duševno vzgojo zadostuje- jo naši mladini sole. Take izjave so neutemeljene, ker sokolske v z - g o j e d u š e in z n a č a j a nam ne more dati nobena pri nas obstoječa sola. Paü pa je treba povdarjati, da so morata Sokolstvo in sola liiedse- bojno podpii'ati, dopolnjevati in de- lati v skladu v vseh vprašanjih vz- goje naše mladine. Zato boili važna skrb naših dru- šlvenih uprav, da se v sokolska dru- štva dovajajo vedno nove sile in mlade moCi, ki naj hirajoče društve- no telo prenovijo in ozdravijo kot sveža kri v človeškem telesu, dru- štvom pa, ki so agilna, zagotovijo Tiadaljno uspešno delovanje. j Često tožijo starši, da je mladina, ki je šoli že odrasla, brez vsakega zanimanja za nadaljno izobrazbo, brez pravega veseija za dom in brez zanimanja za javna vprašanja. Mar- sikaj sta na tem kriva učni načrt in sola sama, tcda to jc problem, ki ga jaz ne bom reSeval in za.katerega razpravljanje tu ni mesto. Naša plemenita sokolska naloga je, da pritegnemo šolsko, in posebej še šoli odraslo mladino, v naša so- kolska društva! Cesar ne nudi .^ola, oz. ni nudila, naj nudi mladini jiaša organizacija, stoječa pod najvišjo zaščito. • Mladina, šolska, delavs'ka, obrtniš- ka, trgovska, dijaska, stopi v naš krog, pomagaj v naši sredini s pozi- tivnim delom za narod in domovino! Kdoi' ni fizično sposoben za telo- vadbo, naj se loti sokolskega pro- svetnega dela. Dela je dovolj, delav- cev je premalo! Zlasti dijaška mla- dina, srednješolska in visokošolska, kot bodoča voiliteljica naroda, stoj v sprednjih sokolskih vrstah! S svojo naravno nepokvarjenostjo in s svojim velikim idealizmom bo ozdravila vse bolne rane društev in je najboljši porok srečne, velike Ju- goslavije. Vsakdanje življenje kaže, da iz dobrih društvenih članov sto]>ajo v življenje možje — zaupniki, gospo- ilarski in politični voiiitelji — in čim več svojih Ijudi bomo imeli Sokoli v tch vrstah, tem poštenejše in ugod- nejše se bodo reševala naša javna vprašanja, naše javno' življcnjf bo zdravo in vabljivo za vse dobre in sposobne državljane. S pomočjo sokolske mladine si bo- mo z vztrajnini, nesebičniin delom ustvarili in vzgojili najfanatičnejše borce za našo sokolske ideje in s tern najboljše narodno borce. Mladina, pridi v Sokolstvo! Soko- li, -.ski-bite v; druäVvih za-..kar najbolj- žo vzgojo našega narašCaja! DOMAČE VEIII d Lep čin pozornosti. Ravnatelj- stvo Obrtne banke ljubljanske je sklenilo, da se ima iz vsakoletnega čistega dobička izločiti znesek 5.000 dinarjev v to svrho, da se iz njega izplačajo ob zaključku šolskega leta najboljšim pbrtniškim vajencem, ka- teri z odličnim uspehom dovršijo šolski uk na obrtni nadaljevalni so- li in prestanejo pomočniško preiz- kušnjo, pohvalne nagrade po 100 Din in 50 Din. Izplačilo se izvrSi v obliki hranilnih'vlog, ki se morejo realizi- rati še le po poteku 2 let, s čimur se vajenec obenem navaja k varčeva- nju. Morebitni neizrabljeni prebitki se zbirajo v posebnem skladu, iz ka- terega se bodo podpirali potrebni obrtni naraščajniki za izpopolnitev strokovne izobrazbe v inozemstvu. Na področju bivše mariborske ob- i lasti je obrtna banka po posredova- nju Splošne zv«ize obrtnih zadrug v Mariboru 21 obrtnim nadaljevalnim šolam izi-očila 41 takih nagrad za odlične vajence ])rošlega šolskega leta. Ravnateljski sklep našega od- ličnega domačega zavoda bo z od- kritim veseljem pozdravilo vse za- vedno obrtništvo, kateremu je na srcu strokovni in kulturni napredek naraščaja. nih tekmah, ki so prinesle Celjske- mu Sokolu častne uspehe. Društvo je tudi v prosvetnem oziru uspešno delovalo s številnimi predavanji, na- govori pred vrsfo in izleti. Ker je postala mestna telova.inica sčasoma premajhna, je otvorilo dru- stvo 12. novembra 1928. zopet telo- vadnico v Sokolskem domu v Ga- berju. V obeh telovadnicah vrši Celj- ski Sokol z največjim idealizmom in iskreno ljubeznijo svojo nalogo: vz- gaja v telesnem in duševnem oziru mladino, da bo kos ogromnim na- logam, ki čakajo našo osvobojeno domovino. d Prometno osobje v Jugoslavijji. Pod pi-ometno ministrstvo spadajo general na direkcija železnic v Beo- gradu, železniške direkcije v Zagre- bu, Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Subotici ter uprava. pomorskega in rečnega prometa. Prometno ministr- stvo ima 30 uradnikov in uslužben- cev, železniške direkcije z generalno direkcijo vred 75.014, rečna plovidba 2318, direkcija pomorskega prometa v Splitu 481, uprava pomorstva in rečnega prometa 402, skupaj 78.251. Od teh je zvaničnikov z ljudsko šolo 17.274, uradnikov I. kategorije s fa- kultetno izobrazbo 777, uradnikov II. in 111. kategorije z maturo od- nosno 4 razredi srednje Sole 5.728, služiteljev 2.750 in nereguliranega osobja 40.783. d Avtomobilska nesreča v Riinskih ioplicah. Na binkoštni pondcljek po- })oldne se je pripetila na ovinku med hotelom »Stara pošta« in trgovino g. Loibnerja v Rimskih toplicah težka avtomobilska nesreča. Iz Zidanega mosta jc pridrvel z veliko brzino av- to, nasproti pa sta prihajala Julija Seničeva, ki se je vračala iz Smar- jete doinov in za njo neki voz. Sofer se je v naglici izognil vozu in zavo- zil tik k prizidku, h kateremu se je stisnila Seničeva. Avto je potegni'l Seničevo pod kolesa, ki so šla fcez njo. Kolesa so zdrobila nesreCnici roko in ramo in jo mofino poškodo- vala tudi po nogi. Seničevo so spra- vili najprej v hotel, v torek pa so jo prepeljali v ljubljansko bolnico. Ta- ko je zahtevala brezvestnost avto- mobilista zopet novo žrtev. (1 Samonor na ženinem grobu. V sredo 11. t. m. zjutraj so našli na radvanjsJkem pokopališču pri Mari- boru 02-letnega krojaškega mojsti-a Vac lava Eh ma iz Nove vasi mrtve- ga. V bližini je ležal samokres. ¦ Ehm si je na ženinom grobu končal živ- Ijenje. Štev. 47. »Nova Doba« 13. VI. 1930. Stran Eanošnfa številka obsega 10 sirani jn staue 2 Din. d Pcroka. V Beogradu se je poro- čil železniški uradnik g. Jože Piano 7. gdč. Dragico Medakovičevo. Oba sta do nedavnega časa službovala v Celju. Mladermi paru iskreno Česti- taino! d Dr. med. Miia Kovač je otvor.ila prakso za rentgenološka preiskova- nja in obsevanja v Mariboru, Ale- ksandrova (5 steles, interurb. 2888). Ordinacija od 149. do 17. (5. popol- dne). 3(13 d Dete z žabjo glavo. V vasi Tori v bližini Srbobrana je povila žena seljaka Bogdana Ubi'adova dete mo- škega, spola, ki je imolo žabjo glavo brez eela in teinena. Brada je bila zraščena s trupoin. Dete je umrlo par ur po porodu. oranžado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado d Pri zasiajajoči lelesni potrebi, napelem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti, odvaja keio mila narav- na »Franc Jožeiova« grenčica v že- lodcu in črevesu nabrane zaostankc prebave in prepreči v mnogih sluea- jih, da se ne pojavi vnetje slcpiča. Najznamenitejši zdravniki tcga sto- lctja so se posluževali »Franc Jože- fove« vode pri nioželi, ženah in oiro- cih z največjim uspehom. »Franc Jo- žefova« voda se dol)i v vseli lekar- nah, drogerijah in š^o^M-iiskih tc- gcvinah. IzCeljainokoiice Zupni zlet v Celju RAZGLAS,. V neticljo, dne 15. junija t. 1. pri- retli Sokolska župa Celje župni zlet v Celje. Kazven 23 v župi včlanjenih društev pohitijo v Celje tudi gostje izven župnega teritorija. V poöastüev gostov bo niestno na- čelništvo nn navedeni dan razobesi- lo na svojeni poslopju zastavi. Hišne posestnike vabim, da istotako svoja poslopja okrasijo z državnimi zasta- vaini. Mesino nadelništvo Celje, dne 8. junija 1930. Mestni načelnik: Dr. Goričan s. r. Poziv hišnim posestnikom Sokolska župa Celje prosi hišne posestnike v niestu Celju, da na dan župnega zleta v nedeljo 15. junija razobesijo državnc zastave, stano- valci pa okrasijo okna s cvetlicami in zastavicami. župna uprava. Vsem celjskim trgovcem V nedeljo, dne 15. t. m. se vrši župni zlet Celjske Sokolske Župe v Celju. Z ozirom na veliko število udele- žencev tega zleta in z ozirom na ve- liko število sodelujočih, ki so zapos- leni v celjskih trgovskih obratih, pri- poroča in prosi Sokolsko društvo v Celiu vse lastnike trgovskih obra- tov, da ohrate v nedeljo 15. t. m. za ves dan zaprejo. Tozadevno priporočilo vsem gg. tr- govcem je izdal na proänjo sokol- skeßa društvn v Celju Gremij trgov- cev za mesto Celje. Sokolsko drušivo Celje. c Župni zlet Celjske sokolske župe in tekme se vršijo v nodeljo 15. t. m. ob vsakem vremenu. c Celjski trgovci in sokolski župni zlet v Celju. Xa vlogo Sokolskcga društva v Celju prosi gremijalno na- čelstvo p. n. trgovce v Celju, da da- jo nameščencem, ki so člani sokol- skega društva, ob priliki župnega zle- ta v netleljo 15. t. m. prosto. — Na- čelstvo Gremija trgovcev v Celju. c Prireditev Sokola Jiraljevine Ju- gaslavijc in Katoliško prosvetno dru- šlvo v Ceiju. Točno ob isti uri, ob; katei'i se vrši v nedcljo 15. t. m. na Glaziji v Celju zlet celjske župc So- kola kraljevine Jugoslavije, name- njen širokim slojem narodno in dr- fcaviio CuteCega Ijudstva, je napove- dan koncert pevskega zbora Katoliš- kega, prosvetnega drušlva v Celju in sicer v telovadni civorani Društvene- ga dorna, ki nosi napis »Orlovski tTom«. Ker se vrši isti koncert tudi v soboto zvočer, je nedeljska pono- vitev očividno namenjena tudi širšim slojcm in ¦ okoliškoinu prebivalstvu, ki. seveda ne bo moglo posetiti pii- reditve Sokola kraljevine Jugoslavi- jo, ako bo sledilf; vabilu »Slovenca¦ avtrustu v Bakarae, bodo tvorili dečki in odrasli moški. c Razpisane učiteljske službe. Na mestni deški osnovni šoli v Celju sta jazpisani dve službi za učitelja, na dekliški osnovni šoli pa ena sluzba za učiteljifo. Pravilno opremljene prošnje je treba poslati do 22.' junija na prcsvetni oddelek kr. banske i'prave v ljubljani. c Z avlomobilom do »Celjske ko- če«. \r sredo 11. t. m. opoldne se je odpeljal celjski avtoizvošček g. A. Drofenik s svojim »Chevrolet«-av- tom iz Celja pod Starim gradom sko- zi Pečovnik na Celjsko koco. Vožnja jc trajala 1 uro 40 minut in je kljub izredno naporneinu in nevarnemu terenu potekla brez defekta. To je prvi ävto, ki je privozil k »Celjski koci«. c Brivnice na Telovo. Biivska za- ciruga v Celju sporoča, da bodo bi'iv- nice v Celju in okolici na Telovo 19. t. m. ves dan zaprte. c Zadruga zlatarjev in urarjev v Celju je sklenüa na svojem zadnjem sestanku, da bodo njihove trgovine ob nedeljah zaprte kakor doslej, ob delavnikih pa odi)rte od pol 8. do 12. dopoldne in od 2. do pol 7. popoldne. c Nesreča na Bregu. V srcdo 11. t. m. je padel 50-letni delavec Ivan Požek pri delu z železniškega mosta na Bregu in si poškodoval levo ro- ko in prsi ter pretresel možgane. De- lavca so ]irepeljali v bolnico. c Zgradarina za leio 1930. Mestno načelništvo v Celju razglaša: Vsled dopisa davčne uprave v Celju z dne 4 junija 1930 štev. 973. se občinstvo opozarja, da so razporedi za zgrada- lino za leto 1930. v smislu Ciena 131. zakona o neposrednih davkih pri daveni upravi v Celju razgrnjeni na javni vpogled od 10. do \>štev.ši 17. junija 1930. ( (>ddaja adaptacijskih del na po- slopju vojašnice Kralja Petra v Ce- lju se bo vršila potom ofertalnc lici- tacije v četrtek 20. jui»ija pri inže- njerskem oddelku dravske divizij- ske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v LjubJjani, pogoji, načrti in predra- čunt pa pri omenjenem oddelku. c Drzna tatvina kolesa. V Cetrtek 12. t. m. ob pol 2. popoldne se je pe- Ijal 15-letni Jakob Fišer, pekovski vajenec pri g. Oberžanu v Zavodni, s kolesom v mesto. Fant je slaboten in je na malem klancu pri hotelu »Pošta« opežal. K njemu je pristopil tuj fant in se inn pouudil, da um bo pomagal peljati kolo in posodo, ki jo je vozil Fišer. Ta je z veseljem sprejel ponudbo. Fant pa je naen- krat sedel na kolo in z njim pobeg- nil. Kolo je vredno 900 Din in je last g. Oberžana. Neki fant je spoznal v tatu 18-letnega železničarjevega si- na. Rudolfa Žolgerja iz Maribora, ki ima že v.eč tatvin na vesti. Fanta še niso izsledili. c Aretacija »doktorja« Fohna. Po- ročali srno že, da so zasledovale ob- lasti nevarnega vlomilca bivšega doktoraj prava Rudolfa Fohna, ki je pred leti izvršil v Celju in drugod več vlomov in ki je bil sedaj osum- ijen novih zločinov. Zasledovanje je imelo v sredo 11. t. m. uspeh. Orož- niška patrulja je izsledila Rudolfa Fchna v nekem brlogu v gozdu g. Petrička v Liscali. V rovu so našli riagačenega divjega petelina in dru- ge ptiče, ip,ikroskope, jelenovo ro- govje in enaindvajset moških klobu- kov, ki so bili nedavno ukradeni iz trgovine klobučarja g. Fr. Šribarja na Glavnem trgu. NagaCene živali so bile najbrž ukradene pred krat- kim iz gimnazijskega poslopja v Kranju. Fohn je pri zaslišanju izja- vil, da ima še eden bi'log pri Štorali. Grožnikl so se podali na «označeno mesto in zares našli tarn večjo rano- žino ukradenih predmetov. Fohna su izročiii okrož. sodišču v Celju. c Žrtev neprevidnega kolesarja. Na binkoštni pondeljek ob 17.30 je šla neka družina na Ostrožno na iz- preliod. Poleg je šla tudi Jožefa Do- berakova, ki je vodila. otroka.za ro- ko. Po cesti blizu gostilne g. Faza- rinca je privozil neki kolesar ter po- d?*l Doberškovo in otroka na tla. Do- berškova, ki je že v osmem mesecu noseCnosti, je dobila pri padcu težke notranje poškodbe in je obležala na cesti. Pozneje so jo z vozom prepe- ljali na njen dom. Brezvestni kole- sar gotovo ne bo ušel zasluženi kaz- c Gospodinjo je okradla. V torek je bila aretirana v Celju 23-letna poljska delavka Ivanka Ö., ker je odnesla svoji gospodinji na Babnern, kjer je bila še|e tri dni v službi, blu- /o in spodnje krilo. Ivanka je pre- sedela že tri leta v ženski kaznilni- ci v B<^;unjaii. c Pobegla služkinja. Te dni jc po- begnila 17-Ietna služkinja Mai'ija Čretnikova od svojega gospodarja g. Ferda T. v Kovaski ulici. Pri gospo- darju je pustila posolsko knjižico. c Dijaški knhinji v Celju je naka- zala Ce'jska posojünica d. d. v Ce- ]ju, ki je polozila na krsto go. Pav- line Detičkove venee, ob tej priliki še znesek 300 Din. Iskrena hvala! c Izgube in najdbe. Zasebni urad- nik g. Slavko Radovinovič iz Zagre- ba je izgubil v četrtek 12. t. m. na ce- sti med Vranskim in Celjem z mo- tornega kolesa aktovko, v kateri je bila šoferska legitimacija, naročilna knjiga in drugi papirji. — G. Josip Fridrich z Brega je izgubil na Glav- nem ti'gu bankovec za 100 Din. — Na Ljubljanski cesti je bilo najdeno rezejvno avtomobilsko kolo. Lastnik ga dobi v voinškem skladišr-ii v Co- 'ju c Sluxfoa za invalida. Pri krajev- iiem odboru Udruženja vojnih inva- lidov v Celju se je zglasil podjetnik, ki bi takoj in za stalno zaposlil pri strcju invalida z zdravimi rokami. Reflektanti naj se zglasijo v ponde- ljek 10. t. in. v pisarni Krajevnega odbora UVI v Celju. c Ne bojte se smrti radi vročine, ako pijete oranžado ali limonado »Vero«, ki je edina naravna brezal- koholna pjjača! »Vero« se izdeluje brez kemikalij iz sokov južnega sad- ja. Zahtevajte povsod »Vero«, ker osvežuje in oživlja ter je zdravju jako prikladna. 421 c Proti solnčnim žarkom, ki ško- dujejo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jib dobite najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. 343 c Nočno lekarniško službo ima od sobote 14. t. m. do vštetega ]ietka 20. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 15. t. m. do vatete sobote 21. t. in. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja. c Sokoli! Krasen senčnat vrt es vam nudi v gostilni »Wilson« v Gaberju. I'oCijo se zajamčeno pristna domaCa vina z Bizeljskega, iz Ljutomera, Zi- bike in Dranielj. Na razpolago iz- vrstna topla in mrzla jedila tor vsak dan sveže pivo v fcodčkih. Radio, šab itd. Za nniogoštevilen obisk se priporoCata Karol in Pepca Perc. Stran i. »Nova Doba« 13. VI. 1930. Štev. 47. c Gasilno društvo v Celju prosi, naj vsakclo, ki iina še kak račun za Gasilski dan v Celju, prcdloži raču- ne tlruštvu do pon-ieljka 1(5. t. m. Xa poznejše račune se društvo ne bo moglo ozirati. Če bi raCuni do tega termina ne bili pvedloženi, bo dru- štvo smatraio dotične zneske za cia- rilo. c Malinovec, oranžada in citrona- da so najbolj priporočljive osvežu- joče pijaee. V prvovrstni kvaliteti jih dobite v trgovini Anton Fazarinc, Celje. 383 c Vrtna veselica se vrši v nedelio dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne v go- stilni Wobner na Spodnji Hudinji. Vstopnina prosta. Za obilni obisk se priporoča gostilničar. -410 Gledališče * Odpovedano operno gostovanje. Uprizoritcv Vordijeve opere »Rigo- j fletto«, ki bi se imela vršiti v petek | 13. t. in. izvečer v Mestnem gledaliseu v Celju, je zopet odpovedana, ker se je prijavilo premalo interesentov za vstopnice. S tern je prišlo Celje ob lep umctniški užitok. Kino Mestni kino Celje. Petek 13. juni- ja: »Tujska legija«. Scnzacijonalen j film v 8 dej. iz življenja legijonar- i jev francoske tujske legije v Airiki. V glavnih ulogah Norman Kerry, ! znan iz velefilma »Notredamski gr- i bavec« in Lewis Stone. — V soboto j 14. junija kino zaprt. — Nedelja 15. in pondoljek 1(5. junija: »Strahovi«. Kriminal na drama v 0 dej. V giav- nih ulogah Guy Newall, Ernest Ve- rebes in Louis Ralph. Zgodovinski slučaj, ko so 1. 19U. mnogi ljudje po- ginili pod skrivnostnim vlakom v bližini Londomi. Po svetu s Napačnega so obesili. V okolici mesla Ahuniulca v Mehiki je Četa oboroženih mož ponoei zasledovala nekega bandita. Pri tem je ujcla ne- kega moškega, o katerem je domne- vala, da je tisti, ki ga išČejo. Proees je bil kratek in nesrečneža so obesili na prvo drevo. Z grozo so pa drugo jutro ugotovili, da mož, ki so ga obe- sili, ni iskani bandit, pač pa obče spoštovani državljan, ki je v svojo nesrečo bil nekoliko podoben ban- dit u in inu je bilo tudi ravno tako ime. s Dvakrat je umrla. Znamenit pa- riški kirurg dr. Bouchon je objavil te dni v časopisju naslednjo zanimi- vo zgodbo: »Avtomobil je povozil žensko. katero so prepeljali v bolni- io mrtvo. Hitro sem ji odprl oprsje, da seni prišei do srca, ki je imelo dolgo raztrgano rano vsled pritiska teže avtomobila. Ženska ni dala no- benili znakov živijenja. Hitro seal zašil rano in začel masirati srce, ki je začelo oživljati in z njim tudi žile. t^osrečilo se mi je zens'ko spraviti k življenju za 35 minut, a je nato uini- la racli stisnjenja jeter.« Kirurg je mnenja, da toliko ljudi s ;prebodeniin ali presüeijenim srcem ne bi umrlo, ako bi bila takoj po ranjenju pri ro- kah kirui'gicna pomoč. s Sedemkratiia smrtna obsodba. Sodišče v Ostrovu na Poljskem je obsodilo 25-letnega posestniškega si- na Konečnega radi sedemkratnega umora sedemkrat na smrt, na do- smrtno ječo in na izgubo vseh dr- ižavljanskih pravic. Konečni je v no- či od 1. do 2. decembra ubil s sekiro svojo mater, tri brate in tri sestre, ker so inn očitali, da slabo gospoda- ri. Po strašnem zločinu je očistil vse sledove ki-vi, planil potem iz hiše in zdirjal v vas. kjer je na vso moč kri- čal, da so vdrli v liišo razbojniki in pomorili vso rodbino. Toda policija je še istega dne našla njegovo okr- vavljeno obleko in ga aretirala. Ko- nečni je hočeš nočeš moral priznati, da ni bila zver, ki je umorila kar 7 Ijudi, nikdo drugi kakor on sam. Na razpravi je Konečni odklonil vsak zagovor in prosil, da naj ga sodišče sigurno obsodi na smrt. Ko je bila razglašena obsodba, je hladnokrvno izjavil, da je popolnoma zadovoljc>n ž njo in izrazil željo, naj ga čimprej obesijo. s Postreži si sam. V Zedinjenih dr- žavah v Anieriki so po velemestih hoteli, katerim pravijo: Postreži si sam. Ako stopiš v tak hotel na ko- silo, 'te ne pride nikdo vpvašat. kaj bi rad jedel in pil. Sam se moraš po- dati v posebno sobo, kjer so priprav- Ijene tase, jedilno orodje in servije- te. Ko si opremljen s tem, stopiš v dvorano, kjer že iniaš na podstavkih pripravljeno juho: juho, ribe, meso, sočivje, solato, kompote, kavo, mle- ko, čaj in druge pijače. Vsaka stvar je označena s ceno. Mrzle jedi si vza- meš sam, le tople ti položijo na taso kuharji in kuharice. S kosilom na tasi te privede pot po dvorani mirno plačilne natakarice, ki pregleda z bliskovito nagiico tvoje kosilo in ti napove na pamet račun, katerega moraš poi'avnati. Ko si se najedcl in napil, se ti ni treha več brigati za razno naniizno orodje, ker ga osnažijo potem strežniki in strežni- ce. s Miš razbila ženski shod. Ob pii- liki zadnjih občinskih volitev na An- gleškem je imela gospa Grudy, kan- didatinja delavske stranke shod, na katerem je volilkam razvijala svoj })»'ogram. — Naenkrat se v zboroval- ni dvorani pojavi miška. Ko so jo /borovalke zagledale, so pričele v A'elikem strahu kričati in bežati sko- zi vrata. Malo število pogumnejših s kandidatinjo na čelu je ostalo v dvorani in gospa Gruncly je dejala: >.Taz sem že dalje časa opazovala iniško, pa nisem niti kričala niti /.bežala.« Te besede so dosegle čisto drug naineii, kakor je ona želela. I Tudi ostale »hrabre« volilke so zače- • le vpiti in zapuščati dvorano, ne da I bi do konca poslušale govor. Ostalo je le še par žensk, ki so pa tudi za- čelo postajati nemirne, tako da je gospa Grundy končno smatrala za umestno, da zaključi shod. Drobiž Mestj. 'i najkrajšim imenom sta na Kitajskem. Imenujeta se U in I. v ftpaniji so solni griči. ki so vi- soki «to ISO in. Alban.ski jezik je eden najstarej- ših jezikov človeštva, torej prajezik. Zamorčeve kože se ne primejo niti nujbolj vroči solnčni žarki. V lundonskem zoološkein vrtu je okrog 1800 različnih ptičev. Leta I(š97. so uvedli v Berlinu pr- vo javno razsvetljavo. Na enem kavinem gnnu zrast^ let- no povprečno pol kg zrn. Do i'»0. I eta se pri človeku noliti I«.S krat. obnove. Pajki ivnajo 6 do 8 oči. V 18. Ftoiftju je trdil neki v-euči- liški profesor v znanstveni razpravi, dp. so. pii-aiiiide v Egiptu vulkanske- ga i/vora. MnjöDölzaii kleparstvo, vodovodne iiištalacij e strelovodne naorave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča deta in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-48 ivEVUA yiiffiiiiii lift in lim As EAHII II1I\"KI1II V CEUU Moderne tiskovlne vseh vrst: knjige, Iepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila in druge Vam nudi v okusni izvedbi in po zrnerni ceni. iftiiiifiiu^ Vsa knjigoveška dela izvršuje v lastni knjigoveznici. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust Štev. 47. »Nova Doba« 13. VI. 1930. Stran 5. Spored župnega zleta Dne-U. junija se vrši v Celju na Glaziji tekina¦ moSkega. in ženskega naraščaja. Začetok ob 17. uri popoldan. Dne 15. junija na Glaziji ob (j. uri zjutraj teknia članov za srednji in nižji oddelek tor Clanic v nižjem oddelku. Istočasno se vrše eventuelne tekrne v labki atletiki in v staletnem teku. Ob pol il uri dopoldne i/.kušnje za popoldaiibki nastop. Ob 11 uri zbor vsega elanstva, naraščaja, dece in vojakov- Sokolov na (ilaziji. Ob pol 12. uri povorka. Ob pol 13. uri obedi. Ob pol 10. uri javna irlovaoua. na (ilaziji / naslednjini v/poredom: 1. üera: Skupne župne proste vaje žcnsko in moške dece. 2. Starejši. člani Celjskegti Sokola: Vaje s krntlco pp.lico /:• vw- sokolski zlet v Beogradu 1930. . :',. O.laniee: Proste vaje #/.a vsesokolski /Jot v Ucogradu l'J^U. 4. Vojaki: Vaje s puškami. f>. Orodje I. skupina: mos'ki in žonski naraščaj. orodje, tdeea if/re. \ 0. Cia'ii in Maniee ceijskcga drustva: Vaje z dolgo palico. 7. Moški narašeaj: Froste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930. 8. Orodje II skupina: C.lani in članice. 9. /ČoiHki naraščaj: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu 1930. 10. Vzon e vrslo na orodju. 11. Vojaki (izbrani;: Vaje s pus'ko za vsesokolski ziel v Beo- graJu 1930. 12. Clani: Proste vaje za vsesokolski zlet v Beogradu li)30. Ob 20. uri zvečer telovadna akatlemija na zletnein prostoru na, Glaziji s sledečim sporedom: 1. Skupine z obročem, m. n. Celje. 2. Metuljčki, elaniee Trbovlje. ,'}. Devetka, m. n. Celje. 4. Loki, elaniee Gelje. • r>. Morje, elani Trbovlje. G. Proljeee, članice Zagorje. 7. Sedmica, elani Šoštanj. 8. Valček, clanice Celje. • Po javni telovadbi ljudska veselica. i _______ L vsesokolski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije V nedeljo, 15. junija bo v Celju re- vija čet Celjskc Sokolske župe. Po- skusna mobilizaeija za veliki sokol- ski nasto?) v Beogradu. 1z nedeljske- ga popoldanskega javnega nastopa naj odsevata sila in nioc našib dru- štcv, v njeiD.se naj-:JLAi*a-ž^.,iie^ebi,čno,. , delo, storjeno z ljubeznijo in vese- Ijem dö sokolske ideje. Naj bi bil ta javni nastop v zadoščenje in po- nos vsem onim inarljivi.ni bratoin in sestram, ki so ves svoj prosti čas po- svetili proevitu sokolske organiza- cijc. V SaVezu Sokola kraljevine Jugo- slavije je včlanjenib ?M žup. Naša župa predstavlja le drobee te velike j jugoslovenske sokolske zajednice. j Cim lepsi, čiin dovršenejši bo naš j nastop, tern večja bo naša nada, da ' bomo tudi v Beogradu nastopili v i popolni opremi. Ko se boste vraCali ; z župnega zleta doinov v telovadni- , <:e, ponesite s seboj trdno voljo, da es bočete in morate v istcm številu odzvali klicu Sayeza, da boste vsi do slehernega niuta in sestre, naraščaj- ; . nika in naraščajnice pohiteli v jugo- : slovensko ])restolico. j V nedeljo, 22. junija bodi za naš I naraščaj dan zmage, ko se bo v po- i'iaiiiiistvu s sokolsko mladino osta- !;]' slovanskili narodov naužil lej)O- j to sokolske ideje in utrdil v prepri- eanju, da le delo rodi uspehe. Na Vidov dan in v nedeljo, -29. junija bodo«podajali svoje račune člani in Clanice. Itamo ob rami z vsem slo- vans'kirn Sokolstvom mora tudi r'lnnslvo Celjske sokolsko župe s svo- jfv ir-nogoštovilno udcioÄbo vzbudili iadost in dokazati, da j0 cvetoca ve- jica slovanske lipe. Zborovanaj in sestanki, prirejeni v j'.adnjili meseciii, so bili predinet vsosokolskega zleta. Medtem so že /.apočeli veliki sokoLski dnevi, naš 'Beograd si je nadel svečano sokol- sko odelo. Ko jutri znpusiinio župno zletno -telovadiSče, ne rnoi-e biti v društvib drugega odmeva, kakor: \]] s*no pripravljeni! V tcin prepivičanju bratsko \-i<- Z;'ravlja vse svoje edinioo v:.j:.-rava Sokclsko isupe Celje- Sokolst Y0 x SokoSski ztiravrdk br. dr. Kolšek bo ob priliki župnega zieta v Velju 15. t. m. ves dan v javni bolnici So- koloin na razpolago. x Zletne leyiUmacije za Beograd. Na lnnoga povpraševanja sporoča- ino, da se bodo dobile legitimacije za znižano vožnjo na zlet v Beograd pri društvenih u]>ravab. Župa teh legitiinacij ne bo razpečavala. V Ce- lju se bodo dobile pri bratu Tipetu Novaku. Društva, ki še nimajo legi- «-limaeij, naj-^jih -*akoj «arocijo pH- Sletskeni odboiu v Beogradu, Tera- zije 7. x Sokolske potrebščine. Ponovno opozarjuiiiio, da, župa nima v zalogi raznih tiskovin, znakov itd. Dobijo se pri Jugosl. Spkolski Matiei v Ljubljani,- Narodni doni. Zletne kol- ke nai'ocajte pi'i Sletskem odboru v Ueogradu. x Dopisovanje. Nekatera društva rešujejo dopise na ta način, da v eni in isti vlogi obravnavajo zadeve žup- !iega matrikarja, blagajnika in taj- nika, včasili tudi tebnicne zadeve. Tako poslovanje otežkoča delo pri :Ui]»i. Dostikrat je treba slične dopi- se ]>re]>|sati v dveh ali treh izvodib, da se more jo porazdeliti med piiza- dete sun'ktijonarje. i)ru§tvonc uj>ra- v7e prosimo, da v bodoee vse podob- Mc rešitve obravnavajo v posebnih, ločonih do])isih. x Mesečiii siaiističi i izkazi. V }>ri- hodnji žtevilki »Župnega vestnika« 1)0 objavljena statistika za I. polovi- co ieta. Bratska društva prosimo, da sestavijo meseena poroCila tako pra- vočasno, da bodo do 10. julija pri ?,upi. Sestava pregledne žnpne sta- tistične tabele zabteva mnogo časa in je točno odpošiljanje statislike iem nujnejsa potreba. x DruSiveni prednjački zbori. V okiožnici in v »Župnem vestniku« št. 1 siiK) opozorili društva, da mo- rajo predložiti listo društvenega !>rcdnjackega zbora župnemu načel- ;-ištvu v odobrenje. Društva, ki še (ejp niso st'uihi, n«nj to čimprej ure- iiijo. Župna uprava. x i...<«i — _Ai"uje in sestrei Prija- vito se pri svojih društvili, kot na- rof.nüd 1. /.a TyrSev zbornik, ,2. za Zjf poirebno, n da \e ista naj- N boljSc kako- 9 ' vosti.Predno H si naba^ite H ¦•isto, si oglcj- H la zalogo ¦ Wsletrgovme P. Stermccki, Celje 1 kier bodete dobili: lasoslrižnik po Din B 35, 42, 84, brivni aparat po Din 12, 1 21, 34, 68, briivc H, 21, 32, 45, 62, Skar- ¦ je za lase 12, 14, 20, in vse ostnle po- ¦ trebSčine za britjc, puder, pomade zn E ncgovnnje las in kožc, parfurno in nc- H broj drugih pr_dmc!tov po zelo nizki B ; ceni. Nakup nepnsiljen. E. Anekdote Kralj Henrik l\r. je potoval nekoč slvozi jieko lualo rnesto, ki ga je ppre- jelo po svojih zastopnikih pri glav- i:ih vratili in mil izreklo dobrodoš- lico. Komaj je'/.accl govoriti- j>rvi go- vornik, se je zaslišal oil nedaleč sto- jcčega osla glas: I .. a, i.. a! Kralj je nato razposajono pripomnil: »Pro- siin gospode, da govore po vrsti, si- (¦«'¦j1 no horn •¦i'/u!'W'i imiimnwi-i.« /a. prvo ja'edstavo Mulieiovega »Tartufa« v Parizu je bilo gledališče ]>o|)olnoiiia razprodano. Predstava 1-H se rnora'a }>ravkar ])rieeti, ko je i|i.la nenadoina oblastveno prepove- dana. Moliere je stopil nato pred za- stor in se opravičil z besedami: »Ce- njena gospoda, napovedali smo za danes prvo predstavo »Tartufa«, a naš ministrski predsednik noee, da l>i gft prodstavljali!« »(iotovo seni te dolgoeasil«, je nokdo nagovoril slavnega filozofa Aristoteku »Nikakor«, je odgovoril Aristote- les, »jaz te sploh nisem poslušal-« Neki gospod, ki je imel grdo nava- "¦dotv-*fa-'-je" prihajal vedno* r -novimi vprašanji, je nekoC posetil Voltaira, ki ga je že pi*i vralib pozdravil z be sedami: »Dragi jn-ijatelj, jjovem ti žo vnaj)rej, da o stvareh, katere ine boš sp'raseval. nimam niti pojma-« * * Ko }[_¦> (.;haj)lin [)rvie razodel svoji /eni, da, se namerava ločiti od nje, je ona pjipoinnila: »Ko ne bom več tu, nikdar vee no boš dobil take že- ne, Ivakoi' sem jaz!« »2e samo to mi jo v lola/.bo«, je odvrnil Chaplin. PesTiik Hoy je presedel že precej časa v jeei, ko se je lepega dne izka- zalo, da je popolnoma nedolžen, na- kar so ga.takoj izpustili. Ko je Vol- taire, izvedel za to, je liudobno pri- pomnil: »Kot človek je bil Hoy .pre- več, koti pesnik pa premalo kazno- Van!« Thomas Carlyle, ¦ slavni angleški /godovinar, se je nekoč sj)rehajal z znanim sJikarjem Millaisom, ki ga je koiR'iio povabil, naj si ogleda nje- uovo hišo. Carlyle se je res odzval vabilu. Ko si je ogledal v Millaisovi l:>i,ši nakopičene umetnine, ga je rez- ko vprašal: »Ali sie si vse to naba- vili z izkupifkom od svojih slik?« »Sevedn,« jo odgovoril slikar smeh- Ijaje. »Torcj dobi'o, poteni Vani moram nekaj povedati«, je pripomnil slavni zgodovinar. »Poteni je pač na svetu šc mnogo več norcev, kakor sem inislii!« * * Maeterlinck, ki je bil v mladosti slab učenec, je nekoČ srečal nekega svojega nekdanjega sošolca. Ta ga je vpi'asal, s čim se sedaj peCa. »Pišem,« je odgovoril Maeterlinck. Začudeni nekdanji njegov sošolec nalo: »Pod kakim imenom?« KAR K NJIM JPADA t>U'ut.c ,v^v_.»_.-. V DHO«ERIi« ^AhHTAJ^ «EI.4E |üJ_yP»f4ANA • X,AHT_V/UTE NAJNOVEjil 02 m), pod njegovim vznožjem leži predmestje Varoš s krasnimi vrti, kjer rasto matideljni in marelice. Vzhodno od mesta je 025 in dolg drevored, jme- novan »Knežieevo šetališče«. Pred mestom se razširja »Laški ali pla- ninski prodor«, ki je obdan od oto- ka Krka in na južni strani od mno- žine otočičev. Po svojih tesnih in krivuljastih ulieah ter arhitektonski zunanjosti nalikuje Senj vseni drugiin malim mestecem nekdanje Beneške repu- blike. Visoke hiše, stisnjene v ozkih (2—3 m širokih) uličieah, zidane iz debelega kvadratnega kamen ja, so pravi Ia1)irinti. Najvažnejši glavni trg je »Zvoni- mirov trg« ali »Cilnica«, ki je četve- rokotno obclan z lepimi dvonadstrop- nimi hišami. Vzhodno se nahaja stari mestni kastei, zgrajen v prvi polcvici 14. veka. popravljen !. 17«J0. za, vlade cesarico Marije Terezije. V nevejšem času ga je dal škof Mav- rovič znotraj predelati.. Tu je usta- novil zavod »Ožegovičianum<, kjer dobiva 100 ghunazijcev. stanovanje in hrano. Poleg tega jö kalöli&ko se- mcnišče, nokdaj fraučiškanski sa- '•nfiostan. Sredi tr^a je kamenit vod- njak iz zatetka 19. veka. V začetku 18. veka je bilo v Senju 1(> cerkev, zdaj jih je ša pet. Najzna- menitejša je s t o ina c e r k e v s v. Marije zaradi starcsti in umetnis- ke vrednosti. Dolga je 39 m in širo- ka 22 m. Nad glavnimi vrati je gla- gclski napis iz leta 1543. Cerkev je zidana v slogu romanske bazilike z dvema ladjama. Na glavnem oltarju je slika Matere Božje, nad njo pa sii- ka sv. Jurija, zaščitnika mesta Se- nja. Zadaj je stolni arhiv z mnogimi glagolskimi listinanii iz 15. in l(j. ve- ka. Tu so hranjeni tudi ključi mesta Klisa iz leta 159t>., ko je sklenila kliška posadka s Turki časten mir in sinela oditi z orožjem v Senj. Pod glavniin oltarjem so grobišča stoltie- ga kapitlja, kjer počiva škof Ožego- vič Barlabaševački, senjski dobrot- nik. Pred svetiščem na desni strani srednje ladje se nahaja mramornat doprsni kip škofa. Vsaka stranska lädja ima po štiri oltarje, od katerih je najdragoeenejši oltar angela eu- • varja, ki je iz belega mramora. Tu- di kiasna niramornata prižnica je umetniško delo. Poleg cerkve stoji novi zvonik, ki ima zvon iz leta 13(52. z gotskim napisom: Magister Barto- Jonieus me fecit. Cerkev sv. FranCiška je bila zgrajena. v enakern slogu leta 1558. Fasada iz velikih sekanih kam no v ima nad štirivogelnimi glavnimi vrati okroglo in umetniško izdela.no okno, pod njim pa je sedem lepili srednjeveških demireliefov. Fasado krasi desno grb Frankopanov, levo grb generala Lenkovica. Zgodovin- sko je ta cerkev važna, ker so v njej sh ran jene kosti vodij junaških Usko- kov. Uskoki so pribežali iz Bosne in so biii strah Turkov, BeneCanov in . tudi prebivalcev sosednjih otokov. Menda so bili pozneje roparji na su- hem in na morju. Ko so jih sovraž- niki mnogo uničili, je ostanek po- begnil v notranjost Hrvatske, kjer so postali kmetje. V cerkvi so vzida- ne v stene nagrobne ploöce 26 Usko- kov z napisi. Nekateri teh vodij so Schichiov Rddion pere sam, varuje perilo! bili celo vojvode, toi'ej plemiči gradu Nehaj. Zanimiva je cerkvica s v. M a r i j e na Rtu z mnogimi zaobljubljenimi darüi modelov ladij, ki vise pod stropom. Ok.oli cerkve je majhen, lep park, ob morski obali pa senjsko ko- pališče, ki je sieer majhno, a se od- likuje s čisto mcrsko vodo. Senj ima tudi privatne gradbene spornenike iz 15. in 10. veka. Mesto je tudi znano zaradi bore, toda pri- stanišCe je priroelno zaščiteno in lah- ko pvistopno. Morje je globoko 3 do 19 me!rev. Nekdaj je bil tu velik promet, a z zgradbo železnice Kar- lovec—Reka je ti'govina zelo propa- dla. Priporoöljivi so izleti v »Senjsko drago« in »Potok». V sezoni vozi av- tobus na Plitvifka jezera. Senjanin Pavel Vitezovic piše v sveji kroniki, da je mesto Senj zur;i- dil BcMovez, voditelj senonskih Ga- lov pi-ibližno ('GO let pred Kristoiu. Pri delitvi rimskega cesarstva j>od Honorijem in Arkfilijem je pripadel Senj k vzhodnorimski državi tei- je s severno Dalmacijo vi'ed pnšel pod gospodstvo Obrov. Od leta 827. je iinel Senj kakor druga dal matin ska mesta s'voj magistrat in posnilko. Leta 110"). je prišel Senj pod oblast ogi-skega kralja. Kolpmana. Pozneje so lartarske druhali ])ustošile po HrvaAski in Dalmaciji. Senj je bil požgan, meščani pa so se rešili na bližnje ctoke. A. Šenoa je spisal zgodovinsko po- ' vest »Čuvaj se senjske ruke«. V Se- ! nju vidiš sledeči napis: Venčeslav ' Novak, pisatelj, bil rojen v Senju 1. i rujna 1859, umri v Zagrebu 20. ruj- j na 1005. Vzidali v rojstno hišo leta j 1925. ob lisočletnici hi-vatskega kra- | Ijostvn. Kr. sto!. grad Senj 1925. i Nn>:proti \o liiše je najlepši hotel i »VplehM;:. i (I)alje prih.) Krasne store, presiniala, zavese, ročnn in strojno delo izvršuje M. Š r i b a r, C e 1 j e, Aleksandrova ul. Kupim hišo s 3 do 4 st, novanji, v mestu Celju. Plačam takoj. Ponudbe na upravo Iista. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjeviin dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 76 T«ko se je veselil doma., tako ne- slrpno gledal na uro, \ožiral Katinko z očmi. »Ali gre gospa?« »Ne«, je. rekla Katinka in je globo- ko dihala (mojster Kondelik je odprl usta in se je zgrudil na klop, zakaj nogi sta mu odpovedali) »toda takoj bo tukaj«, je Katinka tlodala vsa za- sopla. Ali pa se je samo tako delala. Mojster Kondelik se je hiti-o dvig- liil. »Ali pride teta tudi? »Tudi, tudi, milostljivi gospod«, je zagctavljala Katinka. »Ta se veseli!« Mojstru Kondeliku se je zdelo, da s<, Katinkine besede dvoumne. Ali je dobro slisal? Ta. se veseü! Ali ni re- kla tega Katinka posmehljivo? »Tako torej — Katinka — kaj sem že hotel -- hitro — aha — po pivo n iorate iti. Vzemite vrč in pojdite — prinesite pol no in plzenjca. — Tu imate.« Katinka je po mojstrovem mnenju bila komaj na oglu ulice, ko so ku* hinjska vrata zopet zaškripala — in med njimi se je pojavila gospa Kon- delikova. Za njo je hitro stopicala teta Katinka, mojstru Kondeliku se je :-:delo, kakoi1 Betki na pomoč. »('), mamica!« je zaklical Kondelik, veselo sicer, toda ne'kako mirno, ki-atko, da ne bi ničesar splašil in ji je hitel naproti. »Stari!« (aospa Kondelikova je to jeknila, takoj potem pa je prijela soproga, objela ga je, pritisnila k sebi in dva vroča iskrena poljuba sta počivala na mojstrovih ustnicah. »Stari«, je ponovila in mu je po- gledala v obraz, »ali nisi jezen?« Gospa je spustila soproga in je skočila k Pepici, ravno tako srčno jo je objela in poljubljala. Slednjič je prišlo še na Vejvaro. Betine besede so zvenele mojstru kakor angelska godba. Ali nisi je- zen? Cemu bi bil jezen? Ko bi Beti vedela, kakih težkih misli ga je s tem klicem osvobodila. Kako mu je mogla priti v glavo taka neumnost! »Ljudje. ljudje — torej smo zopet vsi srečno doma — stari, meni je, kakor bi bila prerojena!« In zopet je objemala mojstra in ga poljubljala. Kondeliku se je zdelo, kakor bi bil v topli kopelji. Teta Katinka je ravno tako šla po vrsti k vsakemu, stresla je roko, da- jala poljube, odvezala je klobuk in je zaklicala med splošniin hrupom j in šumom: »To je presneta komedija, kaj?« »Toda povejta mi ženski«, je vpra- šal mojster, ki se je od veselja skoro | topil, »zakaj sta naenki-at odšli?« »Toda stari«, je zamahnila Beti z roko, »najprej se navečerjajmo! Ce- prav mi sedaj ni niti naj man j za jed. Kaj pa kuhaa, Pepica?« »Jajca cvrem, mamica«, je odgovo- rila mlada žena, »in tu j... LJUBUANSKA i KREDITNA BANKJt i Podružnica CELJE, Aleksandrova ul. Ustanovljena 1900 CENTRALA: LJUBLJANA, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Delniška glavnica : Din 50,000.000 Skupne rezerve nad Din 10,000.000 > Brzojavi: LJubljanskabanka Telefon: 76 ! PODRUŽNICE: Brežice, Crnomelj, Kranj, Maribor, ! Metkovid, Novisad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Slovenj- ! gradec, Split, Sibenik | Ekspozitura ROGAŠKA SLATINA I | Se priporoča za vse bančne posle *Zastopstyo FN motprmh koles! Na zaiogi modeSi 1930. Glavno zastopstvo za dravsko banovino 99XS:iigOLe]la»e:K»'t; gr^JLjnm^B^66 Tudi na obroke« Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalcgo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, oe;ledal, raznovrstnih šip itd. 50—50 Prevzema vsakovrstna steklarska delao Barve suhe in oljnate, emajle domače in . inozemske vseh vrst, svetle in špiritne lake, tirnež, laneno oljje, teppen- tisi, čopiče in vse v to stroko spa- dajoče potrebščine nudi naiceneje X. JFtsat^i-r*»!!*:L&:«:», C^csljei Lastn« elektr»iLni miini za oSjnate bar*ve In lake Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa stcklarska dela pri 8-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah iid. ter kritje strch in nadsvetloh z žičnatim a)i robatirn steklom 7 Karaticijo. Največja zaloga čeških šip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno lcta 1843. Nobcne podružnice. Tlva^vv^'Stti^efti't'^k ^^1 Cenj. ebčinstvo vljudtio opozarjam, d ^iL at Ik CELJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolontjalnega in všpeccrijskcga blaga Lastna ^»«»a.ž.atipna kave IVIlin za dUŠave Gromofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricör I ttovsek, Celje knjšgama in veletrgowina s p^piw*jieni, pisalnimi in risalnimi predmeti. i KOJÜESARJI - POZOR! \ j Prispeli so najnovejši modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" | 1 ¦¦ i Največjn izbira, najnižje cene, M«äUr J tudi proti placüu na obrokc. jl ^=SJffl ' Parna vulkanizacija in protek- \ /aL ' __ tiranje. Zaloga »Seraperit« |)^wi i ; NajveCja reparadiska avtopnevmatik. 1/^8 ! 1 delavnica, velika zaloga Jfe^^l^ ' ; scstavnih dciov. Glavno zastopstvo: "3****** ; j A. NEGER, CELJE,Gosposka ul. 32 -.:, :::': I Strati 10. »Nova Dobn« 13. VI. 1930. Štev. 47. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG