69. številka. Ljubljana, v petek 27. marca. XVIII. leto, 1885 Iihitja vsak dan ire*er, izimši nedelje iii praznike, ter velja po pošti prejenian za avatrij |ko*Ogerike dežele z:i vse letu 15 ffld., 2:1 pol leta 8 tfld., za četrt leta 4 gld., za e in mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mescu I gld. 1 *> kr, Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr. za meneč, po 0 kr. za čotrt leta. — Za tuje deželo toliko ved, kolikor pod-tiiimi intfe Za oznanila plačuje ae od fietiriatopne petit-vrste po G kr., de ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., de se dvakrat, m po 4 kr., će so trikrat ali večkrat tiska. Dupiai naj ae izvole fraiikovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ni Sivo je v Frana Kolmkna hiši, ,(»lnduliška stol ha*. Uprav ni št v u naj se bliigovolijo pošiljati narodnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo laročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" Terja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec. ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vj>raimfštvo ,,SFov, JSrroda1*. 0 naši novčni jednoti. Mnogokrat omenjala se je že velika škoda, katero trpi ubožneji del ljudstva s tem, da je pri nas najmanja novčna jednota 1 krajcar, kajti novci na pol krajcarja rabijo se v prometu le redko kdaj. Da bi se pa to odpraviti skušalo, ni bilo do letos slišati. Želeti bi bilo, da se kmalu odpravi ta velika narodno-gospodarska napaka v Avstriji. Na Nemškem je najmanja novčna jednota vinar (pfenig), kateri ima le polovico vrednosti našega krajcarja, in vender se pritožujejo, da je tudi ta novec prevelik. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" piše o tem: ,Kakor čujemo želijo bavarski delavci manjo novčuo jednoto, kakor je vinar. Današnjemu denarju manjka drobiža, s katerim bi se mogla natančuo vrednost pododelkov mer in utež plačevati. Zategadelj morajo ubožni, ki navadno jemljejo vse reči na četrtinke, petinke, osminke klgr. ali litra plačati čez vrednost. Liter piva stane 22 vinarjev, četrt litra morala bi po tem takem veljati 5Va vinarja. Toda ker se '/a vinarja ne dobi, pla- čati mora ubožni delavec za '/* litra piva 6 vinarjev; torej '/a vinarja preveč. 1 funt mesa stane 56 vinarjev; za Vs funta plačati mora delavec 12 vinarjev, tedaj i\-u vinarja preveč. To velja pri vseh druzih predmetih, ki se prodavajo na drobno. Deli so, ako se skupaj vzamejo, dražji, kakor celota, ker manjka manjšega drobiža. Koliko škode da donaša ta nedostatek prav majhne novčne jednote, pokazal je nek uradnik, ki je na podlagi več mesečnih opazovanj to natanko preračunih Kolikor četrt litrov vina se v gostilni popije, toliko Vi vinarjev izgubi ubožneji del prebivalstva. Dotični uradnik je izračunil, da znaša škoda, ki prihaja od tod, da ubožni vse reči za svojo hrano kupujejo le po četrtinkah, za vsacega človeka 8 vinarjev na dan, na leto 20 mark. Ako računimo, da je na Nemškem do 30 milijonov ljudij ubožni h, bi znašala škoda, ki jo trpe ubožni pri tem; vsako leto 600 milijonov mark. 600 milijonov mark toraj gre pri tem v žep kup« čevalcev. Za 600 milijonov mark so na leto ubožneji na Nemškem slabši zato, ker je najmanjša novčna jednota prevelika. Zato bi bilo le želeti, da bi se kmalu upeljal manji drobiž, ter bi se tako obvaroval ubožji del ljudstva veliko izgube". Tako piše „Nordd. Ali«. Ztg.w, akoravno je na Nemškem najmanjša novčna jednota polovico manji, kakor pri nas. Ko bi lioteli jednako računati, bi izprevideli koliko milijonov goldinarjev se pri nas po nepotrebnem na tak način izmeče. In ta škoda najbolj zadeva ubožne delavce in druge, ki pijejo le V* litra piva, kupujejo le l/s kilo mesa itd. Ko bi imeli potrebne številke pri rokah, iz-računiti bi hoteli, za koliko milijonov goldinarjev smo samo Slovenci na slabšem radi avstrijskega tako velikega krajcarja. Gotovo ne pretiravamo, ako cenimo to škodo na par milijonov goldinarjev na leto. Koliko bi se narodno-gospodarsko stanje Slovencev s tem denarjem zboljšalo? Upajmo, da se bode kmalu temu velikemu narodno-gospodarskemu zlu v okom prišlo! —d— Govor državnega poslanca dra. Poklu-karja v seji dne 12. marca 1885. (Konec.) Govornik razlaga potem znano aiero o ustanovitvi javne nemške ljudske šole ter nadaljuje: Zdaj hočem že na kratko ravnanje glede ljudskega šolstva v deželi Koroški omeniti, pri čemer moram svoje čestite tovariše iz te dežele deloma za zamero prositi, da o tem predmetu govorim. Meni je v resnici neprijetno, da sem prisiljen za svoje sosednje Korošce potezati Be, in to ne toliko glede sorodstva, temveč za ono, kar je v dosego vspehov na polji poučevanja za Slovence na Koroškem neobhodno potrebno. Opravičenega se imam zato ne samo po svojem splošnem stanu kot poslanec, temveč tudi vsled izrečene prošnje već Slovencev z one dežele. Sicer pa se nečem obširno v to stvar spuščati, ker je že jnden čestitih tovarišev z desne strani vzglede za to navedel, da so učitelji, ki na slovenskih ljudskih šolah poučujejo, — taki, da je naučno upraviteljstvo prisiljeno, nameščenemu učitelju učenca druzega razreda kot pomočnika dodati, ki ima izvrševati nalogo tolmača mej učiteljem in učenci. (Čujte! čujte! na desni.) — Kaj bi, gospoda moja, nemško prebivalstvo storilo — in to po pravici, — ko bi se v Vaši sredi kaj tacega pripetilo? — Narodne strani vprašanja še nnglašati nečem, vsaj tu gre vendar za naravno načelo o pouku, katero je, mislim da tako staro, kakor svet, da se mora vsak otrok samo v lastnem materinem jeziku z vspehom poučevati. — Izreči moram, da moram zavoljo tega posebno sedanjemu naučnomu u p ra v i t olj stvu največje očitanje izreči, (čujte! na desni.) ako v teku šestih let ni našlo sredstev, da bi zadeve pouka pri prebivalstvu 125.000 duš, dobri tretjini prebivalstva v deželi na ono naravno podlago postavilo, na kateri je po celem svetu. Jaz sem ob svojem času prilično o tem gospoda naučnega ministra vprašal, toda odgovora neseni prejel. In tudi v svojih prošnjah smo mi slovenski poslanci to točko pritožeb posebno naglašali. LISTEK Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Reno1 Lefebvre. Poslovenil * * * Stat i m ini i lin um In s. | Deseto poglavje. Peklenska kuhinja. Daljel Nadejam se, rekel sem Humbugu, da bodete sporočilu teh treh listov pristavili svoje mnenje. Nikakor ne, odvrnil je Humbug; Jonathan je vajen ustanovljati si svoje misli, svoje mnenje; ima namreč prebistre oči, da bi treboval naših naočnikov. Kar se odpro duri: tri lično oblečene gospo se nam približajo. Najstarša, ki še ni prestopila petindvajsetega leta, jame govoriti s ponižno a zaupljivo besedo. Gospodine, rekla je Humbugu, poslale nas so gospe šivilje oblačil. Prosimo vas, da naznanite, da nehamo delati in da bodemo bodoči ponedeljek sklicale shod ter se posvetovale, kako bi se iznebile nam toli težkega pritiska; zopet hočemo pridobiti svoje pravice ter jih dobro zavarovati. Krojači so bogati, rekel je Humbug; predno jih prisilite, pojesti bodete morali vse prihranjeno. Ali imate jeden milijon za oglodati. Gospodine, rekla je najmlajša s trmastim glasom, s sto dolarji za naznanila dosegli bodemo tudi svoj namen. Pokazati hočemo gospodom krojačem in vsemu svetu, kaj zamore petsto žensk, ki so sklenile, da ne bodo odjenjale. Ta nauk bode hasnil vsem oderuhom in samovoljnežem, in celo samosil-niki na njih prestolu v starem svetu bodo pri tem nauku obledeli. Samo blagovolite v vaš časopis jutri postaviti od našega odbora sestavljeno in skleneno pismo do občinstva. Na to je amazonka časnikarju izročila na štiri vogle prepogneno pismo; Humbug je glasno čital to drzno šalo, znameniti spomenik ženske neumnosti in spečenosti v državi, kjer celo ženske v svobodo verujejo. Parižanom v Massachusettsu šivilje oblačil. Da se osvetimo zaradi preziranja svojih pravic ter jih zopet pridobimo, sklenile smo šivilje oblačil v mestu Parizu (Mass.) opustiti svoje delo; v osmih dneh morajo odjenjati naši zatiralci ali pa mi opustimo delo. Kdo nam hoče dati dela ? mi ne držimo rade križem rok, a nečemo tudi zastonj delati ljudem, ki lehko plačajo. Kdo trebuje pridnih rok? Znamo narejati klobuke in oblačila, narc-jati budin, potice in torte peči; znamo šivati, vezti, plesti, peči, kuhati. Znamo molzti, maslo in sir napravljati, kuretino pitati, vrte obdelovati; znamo kuhinjo cediti, sobe pometati, postelje po-stiljati, drva cepiti, kuriti, prati in likati, pred vsem pa smo zaverovane v male otroke. Z jedno besedo, vsaka izmej nas je lahko v vsakej hiši najboljša gospodinja. Zaradi naše razumnosti in spretnosti naj se le vsak obrne do prejšnjih naših gospodarjev. Oglasite se le naglo, gospoda! Kdo bi rad črne oči, lepo čelo, obile lase, radost in mladost Hebe, glas Serafiuov, smehljanje angeljsko? Vi starikasti gospodje, ki trebujete dobro oskrbnico, vi mladi zali možje, ki pridne in udane žene iščete, oglasite ae, razprodaja se začenja. Jedenkrat, dvakrat, trikrat! Prodano! Kdo je srečni ponudnik? Vse drugo pri odboru gospij šivilj oblačil; Topolovo ulice, št. 20. Izvrstno, častite gospe, rekel je Humbug; Še nocoj prijavimo pismo v časopisu in na nabitku postavimo: Šivalke oblačil so ustavile delo, daje pač nikdo ne bode prezrl. Oni gospodje, ki so nam na te naše pritožbe glede Koroškega ugovarjali, so rekli, da prebivalstvo tega ne mara imeti drugače. Tukaj bi pa jaz v prvi vrsti vprašal. Se li moie zahtevati od prebivalstva, katero o prvih načelih poučevanja in o njegovih metodah ne more imeti temeljite vednosti, da bi kljubu pritisku od vseh strani ono popolnem izrazilo, kar mu je treba. Ako bi tedaj tudi hotel formalno pripustiti, da bi le prebivalstvo samo imelo pravico, ono zahtevati, kar mu najbolje služi in koristi, moram temu nasproti navesti nekatera dejanja, katera so tudi po tem načelu v nasprotji (z sedanjimi razmerami). Tukaj imam malt pouk o tem predmetu, in v tem se poroča: Kar ljudske šole same zadeva, je od onih 109 šol, katere so slovenskemu delu Koroškega na razpolaganje, 13 ljudskih šol vnanje označenih kot nemške ljudske šole, 97 pa se jih imenuje nemško-slovenskih. S čini pa se razodeva slo unski značaj teh ljudskih Sol? — Dostavljeno je tako (v poročilu): V teh slovenskih ljudskih šolah rabi se jedna slovenska knjiga „Kibel", v kateri je res del berila slovenskega, to je slovensko-netnški Abecednik, v katerem je pa samo malo listov slovenskega berila. To so učni pripomočki, kateri bo na razpola-gaujo slovenskim otrokom. Kako je skrbljeno za učitelje, prepričali ste se iz govora druzega govornika. To pa se ne more zboljšati, ljudski pouk se ne nmre postaviti na zdravo podlago, dokler se za pouk učiteljskih pripravnikov ne skrbi tako, kakor bi &e moralo povsod skrbeti, da je učitelj najmanj v stanji sporazumeti se z otroci, katere ima poučevati. Kar se tiče razmer v omenjenem delu Koroškega, navaja se v dotičnom poročilu mej drugim izjava sedanjega deželnega predsednika, katero jo javno izrekel v deželnem zboru in katera se glasi (bere): Zares sem slišal, da ljudje zahtevajo, da naj se otroci slovensko moliti, brati, pisati uče; ta terjatev zdi se mi popolnem opravičena. (Dalje brati! Kaj pa je dalje rekul? na levici.) Taka je izjava deželnega predsednika; o iz-vršitvi te v obče dobrohotne izjave pa se do sedaj ni čulo ničesar. Kar zadeva vedenje krajnih zaBtopov, oziroma občin, starišev in oziroma onih, ki imajo pravico v tej zadeti govoriti, se tukaj navaja: da so deloma občinska piedstojništva, deloma krajni šolski sveti, ali oba skupaj, deloma kateheti oglasili dotične pritožbe in da so se prošnje izročile iz sledečih krajev: Sv. Jakob, Podgorje, Sveče, Pliberk, Glinje, Šmarjeta, Bilčavas, vse v Rožni dolini; dalje: Galicija, Škocijan, Kajčice, Šmihel, Yse v Junski dobni ; dalje: Škofice, Hodice, Vctrinje, Breza, Poreče, Insperg, vse pri Jezeru; z Vrat, Podkloštra v Zil-ski dolini; konečno z Jezera, Preval in Kotlov... sploh pa pritožbe vseh katehetov. Vse te pritožbe 80 se izročile in to tako, da more zastopnikom iz koroške dežele znano biti. Vspehi teh pritožeb so do sedaj — nič. Ko z izpeljavami o tem poglavji šolstvo, zadevajoče Koroško, sklepam, moram pozvati vse one gospode, ki so deloma pri razpravi o nauku, deloma pri druzih prilikah naglašali, da z veseljem vse podpirajo, kar zadeva namene izobraževanju, }K)vzdigo kulture, ako jim je res mar za izobra-ženje, da tudi k temu pripomorejo, da se temu nenaravnemu stanju konec stori. (Dobro! na desnici.) Mnogo bi še imel povedati, vendar pa je na pr. o ljudskem šolstvu na Štajerskem že poprej govoril čestiti tovariš ravno tako o ljudskem šolstvu v Istri lansko leto; želel bi tedaj konečno še ome- j niti o ravnanji s šolskimi zadevami na Primorskem, j Govorim najprej o Trstu. To je slučaj, katerega so pred ko ne oni zakrivili, ki se za to posebno ne : brigajo. Šlo je za šolo s samo slovenskimi učenci I v najbližnji bližini Trsta, vendar pa v toliki odda- i Ijenosti od tega mesta, da je otrokom obiskovanje ; ljudske šole v Trstu skoraj nemogoče. Kakor se ; vsakako v Trstu baje dostikrat pripeti, bil je tam nameščen učitelj, kateri je vse otroke sistematično za to pripravljal, da bi jih mogel pri višjih šolskih oblastnijah oglasiti za Lahe. Prišlo je tako daleč, da se je tudi katehetu dalo razumeti, veronauk poučevati v loščini. Ta poroči o tem škofu z opazko, da bi ga za slučaj, ko bi se moral po onem naroČilu ravnati, noben otrok ne razumel, ker so brez izjeme Slovenci, in bi jih ne mogel ničesar naučiti. Škof upeljal je korake zoper to naredbo, toda deželni šolski svet v Trstu zavrnil ja ono pritožbo, in ostalo je pri laškem učnem jeziku tudi glede poučevanja v veronauku za slovenske otroke, katero jim ne daje nikakoršnih koristi. (Čujte! na desnici.) Ako smo tedaj na jedni strani videli, da se je gospod naučni minister z gorečo skrbnostjo tja utikal, kjer je šlo za nemške otroke v Ljubljani, kjer je za to skrbel, tla se nič ne zgodi, kar bi moglo oškodovati poučevanje nemških otrok, tedaj bi bila tudi njegova pravica, pa bi tudi rekel, bila bi njegova dolžnost (dobro! na desnici), skrbeti, da se drugod meri z jednakim merilom (odo bravanje na desnici), in ako se to sedaj ne zgodi, mislim, da se bode moralo kmalu zgoditi, in moralo se bo z jednakim merilom meriti v tem vprašanji vsem narodom. (Dobro! dobro! na desnici.) Ljudsko šolstvo je menj vprašanje narodnosti, kakor pa vprašanje naučnih vspehov, in v tem vprašanji morale hi biti jedine vse narodnosti države, in ne smele bi zapuščati naravnega stališča. Imel bi vsekakor še nekoliko poberkov o izrekih nekaterih gospodov izrekoma iz leve strani visoke zbornice. Tu moram izreči, da sem s polnim zadoščenjem pozdravljal izpeljave jednega gospoda z one (leve) strani, kateri je posebe govoril o vseučiliščih in srednjih šolah in ki je pri tem resnično v polni zavesti potrebnosti gorko zagovarjal znanje druzega deželnega jezika in potrebo, učiti se ga. To je gospod baron Pirquet. Kar je posebno jeden gospod iz Štajerske na dan spravil o izpeljavi člana XIX.. državnih temeljnih postav, to nikakor ni nova, toda zelo elastična oblika rešitve narodnostnega vprašanja. Samo po sebi se razume, da se more takim besedam pride-vati ves drugačen pomen, po različnosti osebe, ka- tera jih izreče; in ako se spominjamo, na kakšen način je ravno ta gospod poslanec s Štajerskega minulo leto že razvil svoja načela o rešitvi narod-nega vprašanja: „jednako pristaja samo jed-nakovrednemu", si moramo pač očitno pripo-/ii.u i, da je taka izvršitev narodnostnega načela v strogem nasprotji z veljavnimi državnimi temeljnimi jMmtavami. Gospod naučni minister vzprejel je to načelo Se ve da, ako bi mi iz skušenj preteklih šest let ne vedeli, kako on to načelo izvršuje, da se namreč na priliko ona načela, katerih sem po-pred glede srednjih šol na Kranjskem omenjal, po tem, ko so bila pred dvema hitoma postavljena, — danes na kratko zavržejo, in se na priliko razloček dela mej Slovenci na Štajerskem, Primorskem in na Kranjskem, kakor bi se imelo opraviti z drugimi narodi, z drugimi deli sveta, — moglo bi se morebiti trditi, da je hotel naučni minister s tem doseči nekaj, pravičnosti približnega. Ako se pa hoče to vprašanje nekoliko globo-keje preiskavati, tedaj je razlaganje tega pojma dopust Ij i vo na veliko strani. Ako vprašamo Nemca, katero vrednost prideva svojemu jeziku, in ako na to kot Nemec odgovarja, —- moj jezik je svetovni jezik, toda poleg tega je moj materini jezik, tedaj moram kot prvo pravilo trditi to, da se bo, tam kjer gre za osebno oceno lastnega materinega jezika, — dobil jednak odgovor od vsakega druzega narodovca naše države. Ako gre pa dalje za razvoj slovstva dotič-nega jezika, izrečem, da radi priznamo, da neso vsi jeziki na isti stopinji razvoja, — toda iz tega ne sledi, da bi se morali posamični jeziki zato, ker neso ni gotovi višini, spodrivati — ampak v njihovem ra/.voji mora se na-nje na jednak način ali pa še bolj ozirati. (Tako je! na desnici). Ako pa tudi na to ne gledamo, tedaj je vender dejanska potreba, katera nam jednako važnost, ali jednako tehtnost jezikom, ako s to frazo govorim, dokazuje in kaže, da je za vsak narod v prvi vrsti lastni jezik jednake važnosti. Gospoda moja! govoril sem že o nauku, pa kuj se nam kaže na druzih oddelkih uprave? Vzemimo pravosodje, tedaj vidimo, d.i je tukaj že posta vodaj stvo skrbelo, da mora na priliko pri kazenskem postopanji zatoženec razumeti, kaj se zoper njeg ■ navaja, kako se zatožuje, da mu je mogoče, zagovarjati se. Ravno to načelo velja pri civilnem pravosodji. Kot strokovnjak sem večkrat priliko imel navzoč biti pri sodnijskih obravnavah, in izreči moram, da je na me najmučnejši utis naredilo, ako sem moral čuti pritožbe kmetovalcev, ako se je n. pr. zastopnik nasprotnikov s sodnikom razgovarjal v jeziku strank i nerazumljivem, ker mora to pri stranki nezaupnost vzbuditi, da bi jo oba mogla prevarati. Zaupanje stranke mora v slučaji, kadar jezika obravnavanja pri sedniji ne razume, očividno zelo trpeti, in s tega stališča moram naglašati, da je na korist pravosodja, kakor tudi druzih vrst uprave potrebno, da se pri vsakem uradu oni jezik rabi, kateri je dotičuemu ljudstvu razumljiv. To tedaj ni narodna zahteva, to je terjatev potrebe, to je temeljni pogoj za vspešno delovanje javne uprave To rekoč se je globoko priklonil ter je spremil ženske do vrat s toliko uljudnostjo, kot bi se bil poslovil od kakega namestnika. Ali je mogoče, vzkliknil sem, da v Ameriki imajo ženske pravico storiti, kar hočejo? Ali se s tem ne bije po zobeh prava izkušnja in zdrava pamet V Shodi šivalk oblačil! Zakaj ne tudi združenja peric, ustave dela babic V Upor v hlačah je strašen, upor v kitljah je smešen. Smešno, odgovoril je Truth z navadno mu hladnokrvnostjo, je le, da si hlače prisvajajo pravico zatirati kitlje. Lepo, odvrnil sem mu. Vpijanite le te nore glave s svobodo, bodete že videli, kdo bodo njih prve žrtve. Doktor, vi ste zares obžalovanja vredni, rekel je Truth. Komaj se malo potresejo vaši zastareli predsodki, že kričite, da bode konec sveta. Ženske, dragi gospodine, so polovica človeškega rodu; to globoko resnico potrdil je že Aristotel, a minulo je dve tisoč let in nikdo razveu Amerikancev ni razumel grškega modrijana, ue naše ženske ne dele z nami niti naših nad, niti naših skrbij, storile bodo, da mi delimo ž njimi njih slabosti in trme. Treba nam je žen, hčera in mater, ki svobodo z naudu-šenostjo ljubijo, da njih možje, očetje in sinovi nik- dar ne izgube te svete ljubezni. Te šivilje vam se zde smešne, jaz pa jih občudujem, kolikor zelo naj se tudi smijam njih naznanilu; jaz ljubim velikodušne ljudi, ki zaupajo na pravičnost ter svojo pravo branijo. Iz takih src postane velik narod in v tem nadkriljuje naša lepa država ves drug svet. Zvršimo časopis, rekel je Humbug; tu so tržna poročila. Bombaž, volna, premog, železo, moka, žito, prašiči, skopci (koštruni), voli, seno, usnje, slador, kava. Nič posebnega razven moke; lepa moka se je po dva odstotka dražje prodajala nego navadna. Katera lepa moka? vprašal je Truth čitajoč v zapisniku: Colfax, Stevens, Pennington; ta imena moramo podčrtati ter z debelimi pismeni tiskati. Vi se smijate, doktor, a to ni nobena malenkost. Osebna odgovornost vsakega posamičnika je moč in življenje vsake ljudovlade. Vsak mora na čelu nositi, kaj je in kaj dela. Poštenjaku pridobiti dobro ime in premoženje, sleparja pa osramotiti in uničiti, to je cela skrivnost vsega nravstva in vsake vlade; in noben zakonodajalec še ni rešil te naloge, naše novinarstvo pa je rešuje vsak dan. Škoda za krasne krotovičnice o sodu moke! Katere priležnost bodete precej sprevideli, re kel je Humbug. Glejte: kupčija s svinjino; dvajset pokvarjenih sodov z znamki Thomas in Williams. Če podčrtam imeni teh dveh sleparjev, ustavim jima kupčijo. Tega pač ne bodete storili, kričal sem, za to nemate pravice. Ali vara ni dovolj, da vladate, ali hočete opravljati še redarstvo? Popolnem prav, častiti doktor, odvrnil je Humbug; mi časnikarji smo redarji in še več: mi smo javna vest. Mi podeljujemo poštenost in premoženje honestus rumor alterum patrimonium est. Le glejte debelo in kričajte kolikor vam drago, če vas to mika. A zares, če vi to resnobno govorite, odgojili vas so napačno. Vi neste Amerikanec. Ti ne veš, mrmral sem, ti ne veš, nevednež, kako zelo prav imaš. Ti še misliti ne moreš, kako zelo jaz zasmehujem don Quixota, ki je dovolj nor, da se poteguje za koristi drugih, za koristi vsakega pritepenca, in to brez vsega poklica in brez vsega plačila. Taka je država brez uradnikov! V tej mora vsak sam skrbeti aa svoje zadeve. To je pač smešno! V Franciji mi razumno in trdno skleneno vladar-stvo odvzema vse te skrbi; tam sem knez, vse mi služi; tam uživam v miru srečo in slavo, ki me ne stanete nič razven mojega denarja. To je vrhunec naobraženosti, ali pa jaz ničesa ne razumem o njej. Tu je borsa (poročilo o borsi), zaklical je mlad mož ustopivši ves zasopljen. (Dalj« prih.) sploh. — Nečem več tega predmeta dalje izpelja-vati, hočem samo še poživljati vse one, katere navdaja želja, da nam jedenkrat ne bo več treba v tej hiši izrekati pritožb zaradi narodnosti in pa razpravljati jezikovnih razprav. Pripomagajte tudi Vi, da se uzroki k temu odpravijo, in vsa pravda bo v tem slučaji ponehala. (Dobro! dobro! na desnici.) Politični razgled. \otraiije dežele. V Ljubljani 26. marca. Podrobna debata o pogodbi a severno železnico v državnem zboru ne bode dolga, kajti levičarji ne bodo stavili nikakih predlogov. Za pre-membe, katere bodo predlagali Coroninovci, bode pa glasovala tudi desnica. Najbrž bode že danes tretje branje te predloge, potem pa zbor odide na velikonočne počitnice. — Gospodska zbornica začela je posvetovanje o budgetu. Včeraj se je sešel budgetni odsek hrvatskega sabora. Opozicija je protestovala baje že pri prvej seji, da je predsednik sklical odsek sedaj, ko sabor ne zboruje. To je namreč protiustavno. Pa kaj pomagajo taki protesti, ko se saborova večina itak jako malo briga za ustavo, kadar njej ne ugaja. ViiaiLje države. Afgausko vprašanje je vzbudilo v ninkem časopisji veliko nevoljo proti Nemčiji. Vsi ruski listi, konservativni in liberalni, sodijo, da Bisraarck le še podpihuje nasprotje mej Rusi in Angleži, mesto da bi je skušal poravnati. Vidi se, da bi nemški kancelar rad zamotal Rusijo v vojno in jo tako oslabil. Vsi ruski listi so tega mnenja, da naj Rusija samostojno postopa v vnanjih vprašanjih in se ne da voditi od Nemčije. Za Slovane, zlasti balkanske, more biti le ugodno, da se rusko javno mnenje obrača od Nemčije, ker baš prijateljstvo z Nemčijo je oviralo Rusijo, da ni mogla gojiti slovanske politike, in jej je nekako vezalo roke. Ker je tudi v Rusiji vlada nekoliko zavisna od javnega mnenja, je mogoče, da baš afgausko vprašanje pripomore, da se ohladi rusko-nemško prijateljstvo. — Angleški listi vedo povedati, da Rusi skušajo v Pendšdehu podpi-hati ustanek. Tako neki hočejo dobiti povod, da zasedejo to deželo. - Armadui voj, broječ 50.000 vojakov stalne vojske in 10.000 rezervistov, odposlali bodo Angleži v pokrajino Pišin. Poveljnikom temu voju bode imenovan general Roberta. Poveljništvo divizije se pa bode izročilo vojvodi Connaught-skemu in generalu Macphersonu. Italija se pogaja z egiptovsko vlado, da bi italijanske čete v Massauahu smele po letu taboriti v sosednjih gorah. Podnebje v Massauahu je po letu nezdravo in silna vročina vlada ondukaj, zato se pa vojno poveljništvo boji bolezni, ako čete ostanejo ob morji. V gorah je pa zrak bolj zdrav in tudi vročina ni tako velika. Anglcftka vlada bode morala skrbeti, da parlament še pred Veliko nočjo vsprejme egiptsko finančno konvencijo. Odlašati se več ta stvar ne more. Egipet mora hitro dobiti denar na posodo, sicer mu preti popolen finančni polom. Angleški zastopnik v Kajiri je že naznanil svojej vladi, da bode Egipet moral ustaviti plaćanje davka Turčiji, ako do 6. aprila ne dobi vsaj jednega dela posojila. Zato je pa že v angleškem parlamentu Gladstone stavil kabinetno vprašanje, ko bi parlament egiptsko finančno pogodbo zavrgel ali pa zavlekel. Sodi se, da tudi opozicija tej konvenciji ne bode delala veličin ovir, kajti s tem bi se le zamerila pri narodu, ko bi vladi v tako važnej in nujnej stvari nasprotovala. — Spodnja zbornica je vsprejela v prvem branji vladno predlogo o obligatoričnem šolskem pouku na Irskem. Konferenca, ki se snide v Parizu, da se posvetuje o neutravliti ftiieSkcgu prekopa, bode ukrepala le o plovbi, političnih vprašanj se pa ne bode dotikala. Mejnarodna Kongi&ka družba hoče osnovati veliko trgovsko društvo in mu prepustiti jeden del dežele, da si jo izkoristi. To društvo bode takoj za-čelo graditi jedno železnico. Dala se mu bodo taka ozemlja, ki so ugodna za kmetijstvo pa tudi za rudarstvo. To društvo pa ne bode imelo nikakega monopola, pa tudi nikakih suverenitetnib pravic, ampak smelo bode samo imenovati svoje upravne uradnike. Kakor se iz Bruselja poroča, je že Bleichrbder iz Berolina bil pri belgijskem kralju v avdijenci in se dogovarjal o osnovi tega društva, in o posojilu, ki ga bode društvo potrebovalo. Sodi se, da bode Bleichrbder preskrbel to posojilo. Govori se, da bode društvu treba 100 milijonov frankov vzeti na posodo. Tudi francoski listi poročajo, da se mej Ki-tajem in Francijo vrše pogajanja za mir. Ta pogajanja pa imajo le oficijozen značaj, še le potem, če se hode sporazumljenje doseglo, se bodo storili oricijalni koraki. Ko bi pa pogajanja bila brez vspeha, pa ne bodo imela nobenega upliva na sedanji položaj in se še diplomatična dopisovanja nikjer omenila ne bodo. Sedaj je precej upanja, da ta pogajanja ne bodo brez vspeha. — Zanimljivo je, kar se je sedaj izvedelo,' da je angleški zastopnik v Pekingu Pakes, nagovarjal Kitajce za vojno proti Francozom. Poslednji so vsled tega že upali, da njim Anglija pride na pomoč, in s tem večim pogu- mom nadaljevali vojevanje. Angleško ministerstvo pa ni odobravalo tega postopanja svojega zastopnika. — Papež se je obrnil s pismom na kitajskega cesarja, da bi varoval kristijane, zlasti v sedanjih nemirnih časih. Španjski listi objavljajo pisma iz narok ka došlih potnikov, katera poročajo o novih nasilstvih, katera so izvršili Marokkanci pri Melilli in Centi proti Španjcem. Po najnovejših poročilih iz Mrednje Amerike je guatemalski predsednik Barrios s 15.000 vojaki na potu proti San Salvadoru. Sansalvadorsk' predsednik je pa že z 10.000 možmi na guatemalski meji. Dop LSI. I/ Maribora 26. marca. („Wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen.") Kako navdušena je nemška mladež za vse velikonemške ideje, ki se goje in širijo tudi mej avstrijskimi Nemci po nemških kulturonoscih in od železnega kancelarja 1 oslanih apostolih, ki kar koprne, da bi v kratkem na obalih slovanske Adrije vihrala črno-rudeče-žolta trobojnica mogočne Bismarkovine, razprostirajoče se od severnega do egejflkega in jadranskega morja, pokazali so tukajšnji nemški gimnazijci — seveda vsi brez izjeme „Urteutoni" na slovenski zemlji, — kateri so denar nabirali za dar, ki ga menijo avstrijski Nemci podeliti svojemu bodočemu odrešeniku, za našo avstrijsko domovino toli zaslužnemu (!) Bis-marku. Šolska oblastnija je po naključji temu na sled prišla. Jako radovedni smo, ali in kako se bode postopalo tem zagrizenim pangermanskim mladičem nasproti, ker se ravno spominjamo, kako strogo se je lani postopalo proti trem slovenskim dijakom, ki so se drznili poslati v svojo rojstno dolino nedolžen telegram »Savinjskemu Sokolu" v pozdrav, in kako so se po nemških časnikih obdelovali kot pansla-visti (!), ki so baje hujši in nevarnejši od nihilistov in anarhistov. Vender, kakor kaže, se šolska oblastnija ne zmeni dosti za tako lahkomiselnost nemške mladine (pri Slovencih je drugače seveda) in vse se bode menda dobro izteklo; kajti „vrana vrani očesa ne izkljuje"! Iz vipavsko doline '24. marca. [Izv. dop.] Iz naše doline — kranjski del - - peljeta dve skladni okrajni cesti v Trst Jedna, stara, iz Št. Vida čez Vrabce do Štorij, druga nova Čez Manče, Branico, Kobdilj itd. do Občine. Razun teh dveh skladnih cest, imamo pa še tretjo, iz Vipave čez Vrhpolje in Col v Črnivrh — Idrijo. Torej tri skladne ceste, tako rekoč na kupci! Ako se vpraša, kdo pa vozi po teh cestah? — dobi se za odgovor: po oni čez Vrabce, skoro nihče, po oni čez Manče v veliki večini Primorci (Ajdovci) in Rovtarji, kar velja isto tako tudi o oni čez Vrhpolje v Idrijo Odločno najmanj rabijo vse tri skladne ceste Vipavci (naše doline kranjski del), a vender je vzdržavanje teb cest toliko stane, da plačuje na primer jeden sam veleposestnik 40 gld. na leto. Dokler so bile v dolini še dobre vinske letine, se je ta zlog še rado in lahko plačevalo, ali vse drugače je v tem oziru danes, ko počenši od leta 1875. o dobri vinski letini niti govora ni. Danes je zlog za vzdrževanje vseh okrajnih skladnih cest za vipavske plačevalce davkov jako čuten, da najtežji. In zatorej je gotovo umestno, da se prične energično na to delati, da se težki ta davek po možnosti zlajša. Zakaj bi se I. cesto čez Vrabce, katero se je od tedaj, odkar se je zgotovila nova veliko prikladniša in zavetniša čez Manče, skoro čisto opustila, ne izločilo iz okrajnih cest? — Zakaj bi se II. na ono čez Manče, v spo-razumljenji s Krašovci, kateri so za njeno res krasno regulacijo po Krasu že toliko potrosili, mitnice ne postavilo, kakor se je na primer na ono preko Cerknice v Bloke, ali pa tudi na ono skozi Reško dolino? — Je li pravično, da vozi primorski voznik od Vipave do Občine, torej po celi tej dragi skladni cesti brez vse mitnine; ko mora Postoj inec, ako se hoče na kolih po cesarski cesti v Gorico peljati za same mitnice — v Postojini, na Razdrtem, v Vipavi, v Vrtovinu pri Gorici — toliko plačati, kolikor plača jedna osoba v tretjem razredu, na železnici od Po-stojine do Gorice? — Zakaj bi se lll% z vso energijo na to ne delalo, da bi se skladna cesta čez Vrhpolje, Col v Idrijo ne inkamorirala ? — Gospodje vipavski županje! Vi se večkrat v kako posvetovanje zbirate. Gotovo bi Vam bili vsi vipavski plačevalci davkov jako hvaležni, ko bi se lotili tudi posvetovanja o naših skladnih cestah, v smislu zgoraj navedenem. Jako hvaležni bi bili pa tudi našemu gospodu deželnemu poslancu, ko bi se on hotel v deželnem zboru za to pravično stvar energično potegniti. Domače stvari. — (Slovstveni zabavni večer) je jutri zvečer. Začetek ob 8. uri. Ker bode juteršni zabavni večer zadnji v tej sezoni, prčakuje se obilua udeležba. — (K naši ravnopravnosti.) Poročali smo že, kako se je „Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice11 uprla proti nemškim zemljišno-knjižnim odlokom in certifikatom na dolžnih pismih. Ta upor, oziroma pritožba imela je popolnem povoljne nasledke. Omenjena posojilnica dobiva sedaj od c. kr. mest. del. okrajne sodnije, kakor tudi od c. kr. deželne sodnije čisto slovenske odloke in tudi v zemljišne knjige upisujejo se uknjižbe slovenski (Dež. sodnije odlok z dne 14. feb-ruvarja 1885 št. 1080; mest. del. okr. sodnije odlok z dne 18. februvarja 1885 št. 3251 in z dne 15. feb-ruvarja 1885 št. 3011 itd.). To je jasen dokaz, da slovensko uradovanje ni nemožno, ako je le do olj resne volje. Ko bi vsi naši odvetniki in beležniki, vsi naši razumniki in sploh vse stranke, ki imajo pri soiInijah posla, posnemali „Kmetsko posojilnico Ljubljanske okolice" in čuvali tako vztrajno in dosledno svoje narodne pravice, kakor omenjeni zavod in tajnik mu g. Anton Knez, bil bi storjen velik korak in slovensko uradovanje prišlo bi samo ob sebi. — (Gosp. dr. Lavoslav Gregorec), novoimenovani kanonik Strassburški in Vicarius per-petuus Novocerkevski poslovlja se v „Slov. Gospodarja" včerajšnjej številki po 10 letnem uredovanji od naročnikov in čitateljev. Vodstvo „Slov. Gospodarja" vzel je „Kat. tiskovnega društva odbor v roke, dokler ne postavi glavnega urednika sedanjemu odgovornemu (L. Kordežu) v pomoč. — (K Metodovi tisočnici.) Pretekli ponedeljek bila je pri Zagrebškem kardinalu Mihalo-vići deputacija (prof. dr. pl. Brestyensky, senator Deželic, meščan Kristijan) s prošnjo, da bi se za Metodova svečanost v I i*, dan aprila t. 1. dovolila maša v slovanskem jeziku. Kardinal Mihalovič je prošnjo naravnost odbil. — (Redek slučaj.) Povedali smo zadnjič, da je bil naš urednik pri c. kr. mest. del. okrajni sodniji obsojen na 20 gld. globe, eventuvalno 4 dni zapora, in ob I ubili, da budemo nagibe k tej obsodbi objavili v jedni prihodnjih številk. Stvar, o katerej se je po mestu mnogo govorilo in ki je osobito za juriste zanimiva, bila je taka: V 3. ali 4. dan februvarja, ko je bil ,,Slovenski Narodu zaplenjen, sedelo je (i ali 7 gostov v Auerjevi pivnici pri jednej in istej mizi. Dva mej njimi čitala sta zaplenjeno številko „Slovenskega Naroda". Kar pride policijski sluga po zaplenjeno številko in naroči natakarici, naj mu isto izroči. Natakarica gre k jednemu čita-jočih gospodov, češ, naj jej da zaplenjeno številko, na kar jej dotičnik odgovori, naj malo počaka, da bode prebral. Na to UBtopi sluga Rupnik, zahteva zaplenjeno številko, natakne celo svojega orla na prsi in ker mu dotični gospod, ker je s hrbtom proti njemu obrnjen in ga niti videl ni, iste takoj ne da, hitro odide rekoč: Nemam časa čakati, bo-dete že jutri list sami radi k nam prinesli." To je v kratkih besedah ves dogodek, ki je trajal jedva jedno minuto. Drugi dan pride sluga k našemu uredniku, naj mu pove, kdo je bil tisti gospod, ki je zaplenjeni „Narod" Čital. Urednik Železnikar pa mu je odgovoril, da ni policijskega sluga ovaduh in da mu ničesar ne pove. Ta odgovor bil je tem naravneji, ker je sluga Rupnik sam dejal, dadotičnika po lici pozna, samo da imena ne ve in ker je Rupnik svojo dolžnost zanemaril. Ako je omenjeno dejanje res bilo kažnjivo, naj bi bil dotičnika vprašal za ime in povedalo bi se mu bilo takoj, ali pa naj bi se bil drugi dan potrudil v napominano pivnico, kjer bi bil tudi lahko vse izvedel ker je vsak večer ista družba pri istej mizi. A to bi bilo za slugo menda pretežavno, torej napravi ovadbo in našega urednika pozval je najprej nadkomisar Parma pred se in zahteval naj pove ime gospoda, ki se je toli zagrešil. Ker urednik Železnikar ni hotel povedati imena, odstopila se je vsa stvar c. kr. mest. del. okrajni sodniji, katera je potem urednika Železnikarja dvakrat poklicala pred se in zahtevala, da ovadi dotičnega grešnika. Ker se naš urednik ni udal, obsodili so ga po §. IGO kaz. reda na 20 gld. globe eventuvalno 4 dni zapora. Pritožba uložena v tej zauevi na. c. kr. deželno sodnijo ni imela nikacega vspoha, kajti obsodba prve instance potrdila se je prej, nego se je pritožba predložila. Pa stvar še ni bila pri kraji, kajti po §. IGO k. r., ali vsaj, kakor se pri nas tolmači, moral bi naš urednik še dalje na natezalnico in obsojevali bi ga še dalje, dokler bi globa ne narastla na 100 gld. Ko bi tudi tedaj še ne hotel biti ovaduh, prišel bi kot „ultima ratio" še šesttedenski zapor na vrsto. Razgled v bodočnost bil je torej čaroben! A da ni prišlo do skrajnih teh sredstev, oglasil se je včeraj g. J. K., ki je v omenjeni osodepolni večer zaplenjeno številko „Naroda" čital, sam pri sodniji. Obsojen je bil po kratki obravnavi na 5 gld. globe. S tem je ta stvar vsaj v Ljubljani končana. Vprašanje pa je, kaj k temu poreče državno sodišče. Mi smo preverjeni, da §. 160 v tem slučaji ni bil na mestu. Kajti, ko bi obveljala praksa, kakor jo izvaja iz zakonov c. kr. okrajna sodnija, za njo pa deželna sodnija v Ljubljani, potem bi moral »Slovenskega Naroda" urednik neprestano v zaporu sedeti. Pri vsakem inkriminovanem članku povpraševalo bi se lahko po pisatelji in ko bi ga urednik ne povedal, reklo bi se: „hajd, ričet jest!" In ker je takih člankov v teku jednega leta mnogo in ker bi se za vsak slučaj prisojevalo po 6 tednov, ne užival bi naš urednik slobode zlatne — niti za jeden dan v letu. Zbog tega in ker sluga Rupnik svoje dolžnosti ni storil, in se nikdo ne more siliti, da je pomagač in ovaduh policije, smo prepričani, da je naš urednik prav ravnal, kakor smo tudi prepričani, da bi do vsega tega ne bilo prišlo, ko bi bil sluga Rupnik imel več takta in uljudnosti. — (Umrl) je včeraj v Ljubljani Jurij Ler-cher, bivši knjigotržec v 74. letu svoje dobe. — (Umrl) je v Slovenjem Gradci odvetnik g. dr. Fran Grogl. Rodom Slovenec od sv. Lovrenca, bil je po mišljenji in delovanji Nemec, kakor že pisava njegovega imena kaže. — (Deputacija pri namestniku De Pretišu.) Deželna poslanca gg. Matko Laginja in Slavoj Jenko bila sta v ponedeljek pri namestniku v zadevi Muncev. Pravili smo ob svojem času, da namerava okrajno glavarstvo v Voloskem omejiti Muncem dovoljenje vsled kojega so slobodno tržili po našem cesarstvu. Munce je narava tako I skopo obdarila, da le s prodajanjem jeBiha životariti i morejo. S tem svojim izdelkom prepotujejo vse ce- j sarstvo in zaslužijo vender nekoliko novcev. Ome- ; i njena zastopnika zavzela sta se jako toplo za borni narod ter prosila namestnika, da se Muncem ne zabrani zaslužek. Gosp. namestnik obljubil je, da se bode zavzel za to pravično stvar. — Pri tej priliki pričel se je tudi razgovor mej namestnikom in poslancema o dogodkih v Kastvu. Deželna poslanca pokazala sta namestniku Kastavske dogodke in v obče dogodke v Liburniji v pravi sliki. G. namestnik pozna stvar po službenih poročilih, omenjena poslanca pa sta vse sama videla in slišala. G. namestnik priporočal je poslancema, naj si z vsemi silami prizadevata umiriti narod, poslanca sta pa odgovorila, da sta že do sedaj na to delala in da bodeta v tem smislu delala tudi v bodoče, če se jima ne bodo stavile zapreke. — (Iz Borovnice) dobili smo dopis, ki v nekaterem oziru popravlja naše zadnje poročilo o pretepu in uboji mej dvema hlapcema. Ubiti Jože Makovec ni Jurija Debelca spečega z grabljami udaril. Telovnika ni nihče zaloMl, tudi ga krava ni požrla, ampak krava je na telovnik stopila in ga nekoliko raztrgala. Konečno se nam piše, da povod uboje ni bil Jeruš", ker ubiti J. M. ni pil žganja in ni bil niti pijan. — S tem menimo, da je pravda ta končana- — (Delavsko podporno društvo v Trstu) vrlo napreduje. Koncem lanskega leta brojilo je 1172 družabnikov, 268 družabnic. Od teh je tekom leta obolelo 512 moških in 61 žensk, ki so vkupe 9134 gld. 30 kr. podpore dobili. Letos pristopilo je 61 novih družabnikov in 22 družabnic. Pristopnine in tednine uplačali so udje 12.765 gld. 76 kr., veselice vrgle so G83 gld. 47 kr. čistega dobička, obresti 357 gld. 87 kr., darovi 20 gld. Nasproti pa se je potrošilo za bolnike in zdravila 11.404 gld. 91 kr., za slavnosti in besede 909 gld. 19 kr., za knjige in časnike 314 gld. 29 kr., za pevsko šolo 201 65 kr. — Skupno premoženje kon cem 1. 1884 narastlo je na 13.543 gld, 48 kr. — (Spremembe v Lavantinski škofiji.) G. Anton Borsečnik postal je stolni in mestni vikar in ravnatelj stolni sakristiji. G. Fran Heber postal je kaplan, g. Marko Črnko pa stolni korvikar. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 27. marca. Predloga o severni železnici v odsotnosti levice v drugem branji vsprejeta. Železnica Ljubljana-Kamnik vsprejeta v drugem in tretjem branji. Trst 27. marca. „Juri s pušott se-kvestriran. Najnovejše vesti. V Zadru zaradi silnega dežja ni bilo ofici-jalnega vsprejema. Prestolonaslednika sta kljubu dežja šla na kopno. V palači namestnikovi bil je obed, h kateremu so bili povabljeni nadškof Maupas, pravoslavni škof Knežević, častniki in uradniki. Mesto lepo okrašeno in razsvetljeno. Včeraj pripeljala sta se prestolonaslednika v Krk. Danes prihod na Reko. V Londonu borsa jako vznemirjena, ker je Angleška sklicala vse reserve k orožji in ker se misli, da je vojna z Rusijo neizogibna. Kazne vesti. * (Potres.) V Spletu čutili so 24. t m. ob polu treh zjutraj 6 sekund trajajoč, precej močan potres. * (Iz ne ve rj en je.) Iz Šopronja se poroča, da so pri neerarični pošti v Mura-Szombatu zasledili primanjkljaj 10.000 gld. Zaradi tega iznever-jenja poslalo je poštno ravnateljstvo nadzornika Sonarja pregledovat poštno blagajnico. Tamošnjega poštarja Dinstenbergerja so zaprli. * (Vojak ustreljen.) V Benetkah ustrelili so rano v jutro 21. t. m. Constanza, vojaka 39. pešpolka, ki je nedavno v Padovi v jednej noči ustrelil tri podčastnike svoje stotnije in kateri je bil pri vojaškem sodu obsojen na smrt. Ustrelili so ga od zadaj v znak hujše kazni, da ne bi imel liki pošten in hraber vojak smrtnih ran spredaj na prsih. Constanzo se ni tresel pred smrtjo, da še očij si ni pustil zavezati, obrnil celo nazaj, ko je vojaštvo vanj streljalo. (Od nušili zdravnikov poekašeno lu priporočeno.) Dr. Kruck, praktični zdravnik v Limovi (Galiciju), piše o Švicarskih pitah lekarja B. Hrandt-a: „Po-Sljite mi takoj 3 škatljice švicarskih pil, kajti za poskušnjo mi poslano pile imrle bo izvrsten upliv." Dr. Josip pl. Preu, praktični zdravnik v Eppavi pri Bocnu (Tirolsko), piše: „Ker so mejil poslane Vase švicarske pile (dobi se v škatljicah po 70 kr v lekarnah) pomagale v raznih boleznih proti Škodljivim komplikacijam, k»r moram popolnem priznavati, prosim, p'šljito jih So 3 škatljico. (B8) Tujci: 26. marca. Pri Mlonn: pl. PHrckheim iz Gradca. — Ditrich z Dunaja. — Costa It Trsta. — Kulka i Dunaja. — Fischer iz Kamnika. ! ri ffttlMI: Schnaidt z Dunaja. — Stein l:. Prage. — Grc^orutti iz Celovca. Umrli so v Ijllbljauj: 24. marca: Ana Mikolič, usmiljena sestra, 35 let, Kravja dolina št. 11, za sušico. V deželnej bolnici: 23. marca: Barbara Frank, hišnega posestnika žena, 55 let, za sušico. — Mart n Šeskar, delavec, 70 let, za OHlab-Ijenjem — Marija 1'ajsar, delavčeva hči, 6 let, za vnetjem pluć. 24. marca: Miklavž Nardelli, občinski sluga, 33 let, za vodeniro. — Bar ura Blažič, gostija, 81 let, za oslablje-njem. — Alojzij Stebla), sobni uiazač, 38 let, za tuberkulozo. — Gabrijel in Fran Bilovicz, delavčeva sina, prvi '/»» drugi 11 ur, oba ca oslabljenjem močij. — Marija Bilovicz, delavčeva žena, 33 let, za mrzlico. — Marija KoroBič, go-Btija, 68 let, za oslabljenjem. — Andrej Žabnikar, goatač, 79 let, za oslabljenjem. 25. marcu: Miha Subert, sodar, 62 let, za kroničnim katarom. — Alojzij Poilkrajšek, krojač, 55 let, za vnetjem pluč. Meteorologijo poročilo. 8 Q Ons opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. t-. C« s 7. zjutraj 2, pop. 9. zvečer 733 23 mB. 735 13 mu. 735 29 rdi. 0 6° (J 3 4° C 2-8° C si. zah. bI. svz. si. zab. snež. obl. dež. 16-30,nn. sn. in d. Srednja temperatura 23*, za 3 1* pod norinalom. ZD-u.najs3s:a "borza dne 27. marca 1.1. (IzTirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 90 kr. Srebrna renta.......... 83 , 15 „ Zlata renta .„.......... 101 „ — , 5*/, marčna renta......... 98 , 25 „ Akcije narodne banke ........ 866 „ — „ Kreditne akcije......... 298 „ 20 „ London............ 124 „ 36 „ Napol ......... 9 „ PO'/t , C kr cekini ......... 6 B 81 „ Nemške marke ........ 60 „ 65 „ 4°/, državno Hrečke iz 1 1854 250 gld 128 , 75 Državno srečko iz 1 1861 100 gld 171 , 75 „ 4»/, avatr zlata renta, davka prosta. . 108 „ 70 „ Ogrska zlata ronta 6°/,...... — „ — , n n 4«/,...... 98 , 75 „ r papirna renta 56/, ..... 93 „ 50 „ 6*/« Štajerske zemljišč odvoz oblig . . .104 „ — „ Dunava reg srečke 5*/» . . 100 gld 115 gld. - kr. Zemlj obč avstr 4•/,•/, zlati zast listi 123 , 50 Prior obli*: Kli/ahetiiie zapad železnic« U'l „ 25 Prior oblig Fenlma ulove sev. Železnice 105 „ 75 " Kreditne srečke . 100 gld 178 „ - Rudolfove srečke 10 „ 19 „ 25 " Akcije anglo-H'gtr banke 120 . 103 , 75 _ Trammway-društ velj 170 gld a v 216 „ fO "n Izvrstno mesto za slovenskega knjigotržca in knjigoveza je v lepem mestu na hIoi•