V Ljubljani, dne 20. decembra 1929,
Cena posamezni številki 1*50 Din,
XI. leto.
»NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. **= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Dr. Fran Ogrin:
Božični
Življenje je boj in boj je življe? nje. Ta prislovica velja za vsakega po? sameznika, za vsako organizacijo in korporacijo. Tako se bijejo na svetu boji socialni, razredni, stanovski boji in se vrše tekme med društvi in drža? vami.
Ta boj pomeni hkrati delovanje, napredovanje, razvijanje. Brez medse? bojnega boja in tekmovanja, ki ga po? vzroči dostikrat že višja inicijativnost in podjetnost posameznika in skupin napram manjši inicijativnosti drugih, ne bi bilo razvoja, ne bi bilo napred? ka; naše zemsko življenje pa bi bilo pusto, mrtvo in bi zapadlo najškodlji? vejši letargiji.
Toda ta borba, to tekmovanje pa mora imeti v načinu in ostrini gotove meje. Biti mora, ako že ne more biti vedno plemenito, umerjeno, pravično. Ali je bilo pri nas vedno tako? Ako premotrimo naše socialne, stanovske in politične boje izpred 6. januarja t. 1., jim pač ne moremo izdati tega izpričevala.
Naravno je, da skuša vsaka soci? alna ali slojna skupina izbiti čimveč od zemskih dobrin zase in ustvariti čim lepše in ugodnejše življenjske po? goje za svoje članstvo. Ni pa v redu, da so se češče uporabljala tudi sred? stva, ki niso bila povsem neoporečna, in ubirala kriva pota. In nasprotova? nje, izpodrivanje, nadvladovanje med posamezniki! Kaj naj rečemo o tem? Nič! Ali pa to:
Tako je bilo in menda bo, dokler bodo oživljali prebivalci naš zemeljski planet.
L. A.:
utrinki.
Pa naša politika pred januarjem! Naš list je zapisal svojčas ostre be? sede na njen račun, žigosajoč z neiz? prosno kritiko neizmeren političen egoizem in absolutno strankarstvo, ki se je bilo razpaslo. Križ črez te uniču? joče valove in razjedajoče strasti je napravil vladarjev januarski akt. Upaj? mo, da je nastopilo v njegovem po? sledku pomirjenje in ublaženje na? sprotstev in ne samo premirje.
Človeški rod sploh stremi in mo? ra stremeti po poplemenitenju svojega delovanja tako, da bo v trajnem spo? polnjevanju zrel in sposoben za pra? vilno uživanje zemskih dobrin, ki naj jih bo po možnosti vsak deležen. V ta namen je potrebno med drugim orni? ljenje bojnih metod, pa tudi večkrat se ponavljajoča začasna ustavitev boja in tekme ter odmik od materialnosti. Za to posebno pripraven čas je — Božič.
Pozabimo tedaj vse nevšečnosti tega sveta, otresimo se trdot življenj? skega boja vsaj za — en večer, en dan,
da se more naslajati naš duh, spro? ščen materialnih spon, ob čarobni in tajinstveni božični poeziji! Ob po? membnih jaslicah ali tudi ob skrom? nem božičnem drevescu postanimo otroški z otroki, prežeti z njimi vrčd mehkih in sladkih čuvstev, odmaknje? ni v veličastvo vesoljstva in nadna? ravnosti, ki se nam razodeva ob jas? nem polnočnem nebu in božični mi? stičnosti nebeških hramov.
detajlistov špecerijske in kolonijalne robe ter izhaja v Gradcu. V tem član? ku, ki pa velja popolnoma tudi za naše razmere, je zapisano doslovno:	»O
glavnem povodu nismo nikdar poro? čali, temveč vedno in vselej smo jasno ter nedvoumno izjavljali, da nas v prvi vrsti sili težki eksistenčni boj z orga? nizacijami konzumentov, da moramo našo robo kolikor le mogoče poceni in v dobri kvaliteti nakupovati, da more? mo s temi organizacijami konkurirati.«
Iz navedenega je razvidno, kaj mislijo nasprotniki konzumnih društev in zadrug o le?teh, dasi izhaja pisec tega članka iz zmotne predpostavke, da so zgolj razne davčne olajšave, ki jih država priznava konzumnim za? drugam, v prvi vrsti povod, da kon? zumne organizacije ugodno uspevajo
V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil v restavraciji »Pri Levu« v Ljubljani izredni občni zbor Društva upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo. Ob zelo povoljni udeležbi — našteli smo preko 200 zborovalcev — se je občni zbor vršil v znamenju ojačenja organizacije upokojenih državnih nameščencev ter je jasno dokumentiral enotno voljo in stremljenje navzočih zborovalcev. Izvzeti so bili le železničarji, ki imajo svojo lastno organizacijo in ki tudi sicer niso včlanjeni pri naši Zvezi.
Občni zbor je otvoril namesto obolelega
I.	podpredsednika g. Niča II. podpredsednik g. Vidmar, poštni ravnatelj v pokoju ter pozdravil predvsem zastopnike iz Maribora gg. Razlaga, Rajha in Kopica ter predstavnika Zveze drž. nameščencev
II.	podpredsednika in častnega člana gosp. L i 11 e g a in tajnika B e k š a.
Opazili smo med zborovalci tudi zastopnike raznih drugih krajevnih skupin, med temi zlasti predsednika okrožne skupine v Kamniku, davčnega upravitelja v p. Stareta, itd.
Predsednik g. Vidmar je v uvodnem govoru naglašal sijajni razmah organizacije, čije članstvo je od malega početka 100 na-j rastlo do okroglo 1000 članov. Spominjal j se je smrti društvenega predsednika rač. direktorja v pok. g. Svetka, čigar spominu so zborovalci v toplem občutju zaklicali trikratni »slava«.
II- podpredsednik in častni odbornik naše Zveze g. Lilleg se je predsedniku g- Vidmarju za pozdrav najiskreneje zahvalil in izjavil, da je Zveza storila doslej vse korake, ki so se ji zdeli primerni za poboljšanje gmotnega stanja državnih upokojencev in da bo tudi v naprej zvesta čuvarica njihovih interesov ter budna pospeše-vateljica njihovih teženj.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal ravnatelj zemljiške knjige v pokoju gosp. Spende, smo posneli sledeče zanimivosti: Tekom preteklega poslovnega leta je organizacija izgubila s smrtjo 14 članov. Od teh je bil nad vse vesten društveni odbornik Majcen. Kaj je organizacija izgubila s predsednikom Svetkom, ki je bil duša društvu, je zborovalcem dobro znano. Zadošča dejstvo, da je bil Svetek od ustanovitve društva do svoje smrti neumoren, nesebičen in nad vse požrtvovalen predsednik. Ker niso izpolnjevali svojih obveznosti, je bilo iz organizacije črtanih 12 članov. Odbor je imel v preteklem poslovnem letu 7 rednih sej. Njegovo delovanje se je koncentriralo v ustvaritvi enotne, močne organizacije vseh državnih upokojencev v dravski banovini.
Radi tega je društvo spomladi pozvalo vse upokojence, naj se organizirajo. Poziv je bil poslan tudi vsem drugim organizacijam državnih upokojencev s prošnjo, naj resno razmišljajo o ujedinjenju, oziroma o neob-hodni potrebi skupne akcije, ker so dosedanje organizacije majhni, bolehavi in raztre-
in z lahkoto konkurirajo s trgovci. Da pa nakupovanje na debelo, lastna pro? dukcija, točna in solidna postrežba in zadovoljitev z manjšim dobičkom igra poleg organizacijskega idealizma glav? no vlogo, tega seveda člankar ne uvi? deva.
Bil bi že skrajni čas, da vse naše državno uslužbenstvo spozna, da je njegova trajna in resnična rešitev in gospodarska osamosvojitev mogoča le s pomočjo lastnih gospodarskih usta? nov, med katerimi so zadružna pod? jetja — in še prav posebno konzumne zadruge — najvažnejše.
Zato vsi, katerim je za resnično izboljšanje vsega stanu državnih na? meščencev, brez pomišljanja v zadru? ge. V njih je naša rešitev!
i šeni drobci, ki vsak zase ničesar ne pomeni in tudi ničesar ne more doseči. Poziv je našel mogočen odmev. Iz vseh krajev, iz vseh panog drž. upokojencev so došli pozdravi, prošnje in zahteve po enotni organizaciji. V kratkem času je pristopilo k društvu nad 800 novih članov. Število bo kmalu doseglo 1000. Radi ujedinjenja je organizacija sklicala 15. septembra t. 1. anketo, ki se jo je udeležilo po svojih zastopnikih osmero društev. Vsi funkcijonarji so označili skupno enotno organizacijo za neobhodno potrebno in izjavili, da bodo za uresničenje te ideje zastavili med svojimi tovariši vse svoje sile.
Vsi zastopniki so se nadalje obvezali, da bodo povzeli najživahnejšo propagando med svojim članstvom za pristop k najmočnejši organizaciji in da bodo posamezna društva po možnosti likvidirala. Sicer obstojajo pri nekaterih organizacijah zaenkrat še razne ovire, vsled katerih se takojšnja likvidacija ne more izvršiti, n. pr. vprašanje nabranih skladov za posmrtne prispevke, še nelikvidirani dolgovi itd. Te težkoče se morajo brezpogojno upoštevati. Enotna velika organizacija se namreč po zakonu narave ne more izvršiti takoj čez noč, marveč polagoma korak za korakom. S priznanjem je treba naglasiti, da je že mnogo odličnih funkcijonarjev ostalih društev drž. upokojencev do danes pristopilo k Društvu upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo, v katerem vidijo matico bodoče enotne organizacije vseh drž. upokojencev dravske banovine.
V dneh 26. do 29. septembra t. 1. se je vršila v Beogradu plenarna seja Glavnega Saveza oziroma v Skoplju glavna skupščina. K tem pomembnim zborovanjem je društvo delegiralo zaslužnega prvoboritelja gosp. Maksa Lilleg a. Sestavila se je ob tem važnem, morda celo odločilnem trenutku obširna spomenica, ki jo je društvo izročilo po delegatu g. Lillegu vsem merodajnim činiteljem. Spomenica je bila tiskana v par tisoč izvodih, objavil pa jo je tudi »Naš Glas«.
Novi odbor bo imel veliko in važno nalogo privabiti v organizacijo še vse one člane, ki do danes še niso uvideli potrebe, organizirati se, pridobiti pa bo skušal svojim članom tudi različne stanovske in gospodarske ugodnosti. Kot glavni princip svojega delovanja bo smatral izenačenje vseh staro-upokojencev z bodočimi upokojenci.
Sklicanje današnjega izrednega občnega zbora je bilo potrebno radi izpremembe društvenih pravil in volitve novega odbora, ker odlaga celokupni sedanji odbor svoje funkcije.
Osnutek novih pravil je dobro premišljen in redigiran s pomočjo uglednega upravnega jurista. Ako pa bo praksa zahtevala še nadaljnjo njihovo izpremembo, se bo to
Zakaj so nam potrebne gospodarske
organizacije.
Često in često smo že poudarjali, da pomen in važnost gospodarskih or? ganizacij državnih nameščencev ne leži samo v tem, da svojim članom nu? dijo življenjske potrebščine po ugod? nejših cenah, nego bi si jih člani mogli preskrbeti pri zasebnih trgovcih, tem? več prava pomembnost naših gospo? darskih ustanov, posebno še naših konzumnih organizacij je v tem, da delujejo na trgu kot činitelj, ki znatno pomaga ustvarjati in regulirati tržne cene.
Da navedemo samo en primer: če postavim v Ljubljani ali recimo v Ma? riboru ne bi bilo uradniških menz, bi cene hrani v gostilnah in pri zasebnikih takoj poskočile. To se je izkazalo, ko so te menze pričele poslovati. Podjet? niki, pri katerih so se dotlej hranili državni uslužbenci, so bili absolutno primorani znižati cene, in če so hoteli ohraniti si svoje goste, so morali ob enaki kvaliteti nuditi jim prehrano vsaj po isti ceni, kakor jo je določila uradniška menza.
Blagodejnega rezultata menze ni torej deležen le tisti, razmeroma ma? loštevilni odstotek vsega državnega nameščenstva v dotičnem mestu, ki se prehranjuje v menzi sami, temveč tudi vsi tisti mnogo številnejši državni uslužbenci, ki imajo hrano iz kakršne? gakoli razloga pri raznih gostilničarjih in privatnikih. Vsi ti torej uživajo sa? dove tega gospodarskega delovanja dotične menze. Enako blagodejno je delovanje konzumnih organizacij, ki Prodajajo članstvu potrebščine dnev? nega življenja. Če se jim posreči, da s svojim delovanjem dosežejo odločilen vpliv na tvoren j e tržnih cen življenj?
skih potrebščin, je njihova naloga v glavnem že izpolnjena. Pri tem je manj važno, če morda pri njih cene niso nič, ali vsaj ne mnogo nižje, kot v pri? vatni trgovini. Zadosti važna je že nji? hova funkcija s tem, da preprečujejo dviganje cen, do katerega bi brez nji? hovega obstoja prej ali slej prišlo.
Če bi se zadružno delovanje usta? nov državnih nameščencev moglo tudi na drugih področjih enako uspešno razvijati, kakor na primer na polju re? sevanja stanovanjskega problema, bi se moglo doseči za vse državne name? ščence neprecenljive koristi. Čim bo v posameznih mestih večje število stano? vanj v lastnih zadružnih polsopjih dr? žavnim nameščencem na razpolago, bi mogli le?ti odločilno vplivati na višino stanovanjskih cen v dotičnem mestu. S tem ne bi koristili le tistim svojim članom, ki bi slučajno baš stanovali v teh poslopjih, temveč vsemu stanu, v obče vsej splošnosti.
Znano je, da se privatna podjet? ništva že od nekdaj na vso moč bore zoper zadružne gospodarske organiza? cije vseh stanov. To je povsem razum? Ijivo, ker z vsako novo zadružno usta? novo izgubi privatna trgovina in obrt večje ali manjše število odjemalcev. Ztao ni čudno, da se privatni podjet? niki zavedajo opasnosti, ki jim preti od zavednih, zadružno organiziranih slojev.
V podkrepilo te trditve navajamo nadvse značilen odstavek iz članka »Pojavi propadanja«, ki je izšel v 5. številki meseca maja 1929 v strokov? nem listu »Der österreichische Speze? rei? und Kolonialwarenhändler«. — To strokovno glasilo je organ trgovcev?
Zborovanje državnih upokojencev.
■m®
Odobritev novih pravil. — Volitev novega odbora. — Ojačanj'e organizacij'e.
vedno lahko zgodilo na prihodnjem občnem zboru.
Tajnikovo poročilo so vzeli zborovalci brez debate na znanje.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik davčni nadupravitelj v pok. g. Debelak, povzemamo, da je imelo društvo v času od 1. januarja do 30. novembra t. 1. 61.678 Din 63 p dohodkov in 54.765 Din 10 p izdatkov, tako, da znaša blagajniško stanje koncem novembra 6.913 Din 33 p ■ Računski zaključek, knjige in vse priloge sta pregledala rač. pregledovalca davč. ofi-cijal v pok. g. Wr inske le in ga. Lehma n o v a. Na predlog g. W r i n s k e 1 a, ki je izjavil, da je bilo blagajniško poslovanje v redu, je občni zbor podelil blagajniku in celokupnemu odboru absolutorij z zahvalo.
Po podeljenem absolutoriju je prevzel vodstvo občnega zbora ad hoc izvoljeni predsednik g. L i 11 e g.
Na njegov predlog je občni zbor poslal udanostne brzojavke Njegovemu Veličanstvu kralju, predsedniku vlade generalu'Petru Živkoviču in pozdravno brzojavko predsedniku Glavnega saveza dr. Mih. T. Jovanoviču.
Predsednik g. Lilleg je v svojem markantnem izvajanju naglašal vprašanje zboljšanja gmotnega stanja drž. upokojencev. O tem vprašanju je vodil Glavni savez račun od svoje ustanovitve do najnovejšega časa, kar dokazuje zlasti na glavni skupščini v Skoplju sprejeta resolucija, ki tretira to vprašanje kot prvo točko. Pri vseh merodajnih mestih in zlasti od predsednika Glavnega saveza dr. Jovanoviča je organizacija prejela zagotovilo o predložitvi novega penzijskega zakona. Priznati se mora, da kaže sedanja neparlamentarna vlada za naša prizadevanja polno razumevanje. Vlada skuša popraviti položaj drž. upokojencev po vzgledu vseh ostalih modernih držav. Seveda pa je neobhodno potrebna tudi radikalna revizija vseh upokojencev, ker je splošno znano, da se mnogim izplačujejo pokojnine, ki do njih po, zakonu nimajo pravice. Ti penzionisti so takozv. politični upokojenci, ki jih bo treba radi razbremenitve državnega proračuna eliminirati. Nad vse je razveseljivo prebujenje stanovske zavesti slovenskih drž. upokojencev, ki se odraža v ustvaritvi enotne velike organizacije. Naloga organizacije še davno ne bo izvršena, vsled česar bo moral novi odbor z vso požrtvovalnostjo nadaljevati tako srečno započeto delo. Izvajanja predsednika g. Lil-lega so vzeli zborovalci z navdušenim odobravanjem na znanje.
Kot nadaljnja točka dnevnega reda so se obravnavala nova pravila, ki jih je prečital tajnik g. S p e n d e od člena do člena.
Pri tej točki se je vnela živahna debata, ki so se je udeležili gg. Stare iz Kamnika, šolski nadzornik v pok. Franc Škulj in tajnik Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo s sedežem v Mariboru nadučitelj v pok. g. K o p i č. Organizacija se bo odslej dalje imenovala »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani«.
Člen 15. novih pravil, ki določa sestavo glavnega odbora se je nebistveno izpremenil s tem, da obstoji glavni odbor iz predsednika, I. in II. podpredsednika ter 10 (namesto 9) odbornikov.
Občni zbor je ustregel mariborskim upokojencem in črtal v čl. 16. odstavek, ki določa nalogo društvenega glavnega odbora in ki se glasi: »Društvenemu glavnemu od-
Povišanje stanarine -
Ker so že v naprej videli, da po* staja zakonsko varstvo najemnikov s časom vedno manjše in ožje, dokler sploh ne bo povsem ukinjeno, so orga* ganizacije državnih uslužbencev opo* zarjale pristojne činitelje, da je povi* sanje stanarin edini način, kako bi bilo mogoče rešiti državne uslužbence pred finančnim polomom, ki jim preti od ne* upravičeno visokih in po večini po* vsem pretiranih stanovanjskih cen. Hišni lastniki so neprestano in trdo* vratno zahtevali in zahtevajo to še da* nes, ko je že varstvo najemnikov sko* ro popolnoma prenehalo, da se jim prepusti popolna svoboda v razpola* ganju z njihovimi stanovanjskimi ob* jekti, in da se v tem pogledu uvelja* vijo spet določbe občega državljanske* ga zakonika, to je, da se spet uvede stanje, kakršno je bilo pred vojno. To je popolnoma razumljivo in bi tem za* htevam nihče ne mogel ugovarjati, če bi bilo povpraševanje po stanovanjih
boru je tudi pridržana pravica razpusta krajevnih skupin (podružnic) ali odstavljanja posameznih članov njihovih vodstev.«
Prav tako se je iz člena 18., ki predvideva ustanavljanje krajevnih skupin črtala določba, po kateri bi smel glavni odbor radi kršenja pravil ali če bi padlo število članov pod 50, odrediti razpust krajevne skupine.
Člen 19., ki govori o sestavi širšega odbora, je dobil novo stilizacijo, po kateri pošlje vsaka krajevna skupina v širši odbor po enega predstavnika za vsakih začetih 300 članov.
Člen 20., ki predvideva sestavo razsodišča, je občni zbor prestiliziral tako, da nominira v primerih društvenega spora vsaka stranka v razsodišče tekom enega meseca po dva (namesto po enega) člana, ki izvolita petega kot predsednika.
Občni zbor je končno sklenil, da si smejo podružnice za kritje svojih izdatkov pridržati 15% plačane članarine, ki so jo glavnemu odboru prispevali člani dotične podružnice.
V novi odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Lilleg Maks, višji davčni upravitelj v pok., I. podpredsednik Vedernjak Franc, dvorni svetnik v pok., II. podpredsednik Vidmar Ivan, poštni urad. ravnatelj v pok. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Colarič Martin, major v pok., Stritar Josip, šolski upravitelj v pok., Debelak Rihard, višji davčni upravitelj v pok., Simčič Anton, revizor državne trošarine v pok., Janežič Alojzija, vdova sodnega oficijala, Arko Franc, inspektor finančne kontrole v pok., Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v pok., Stegnar Viktor, sodni oficijal v pok., Kmet Franc, orožniški gažist v pok. in M i n k u š Anton, policijski okolišni nadzornik v pok. Namestniki so gg. Perko Lovro, šolski upravitelj v pok., Simčič Franjo, pis. ravnatelj v pok., Sirnik Franc, višji pis. oficijal v pok., Stiene Ivan, davčni oficijal v pok., Robida Hedvika, vdova sodnega oficijala in Dovgan Josip, okrožni orožniški stražmojster v pok. Pregledovanje. računov je občni zbor poveril gg.: Wrinskelu Matiji, davčnemu oficijalu v pok. in Franku Karlu, višjemu sodnemu oficijalu v pok.
Občni zbor je določil mesečno članarino za vsakega člana po 3 Din mesečno.
Po čl. 3. pravil vzdržuje organizacija redni stik z Zvezo drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani s tem, da je pri njej včlanjena z vsemi svojimi člani, potom Zveze pa z Glavnim savezom drž. uradnikov in ostalih drž. uslužbencev v Beogradu.
Z apelom naj bi vsak organizirani drž. upokojenec uveljavil vse svoje moralne sile v prospeh nove močne organizacije drž. upokojencev v dravski banovini, je predsednik g. Lilleg ob splošnem pritrjevanju zaključil nad vse dobro uspeli občni zbor.
*
Dolgo zaželjena močna organizacija drž. upokojencev v dravski banovini je torej s tem izrednim občnim zborom ustvarjena. Zveza samo želi, da bi se te organizacije oklenil zadnji še neorganizirani upokojenec. Novoizvoljenemu predsedniku gosp. Maksu L i 11 e g u, ki je 8. t. m. prevzel novo odgovorno mesto, želimo najlepših uspehov, organizaciji pa k izvolitvi izkušenega, agilnega borca za moralne in materialne koristi upokojenih drž. nameščencev najtopleje čestitamo.	—š
- najnujnejša potreba.
vsaj približno izenačeno s ponudbo prostih stanovanj. Med tem pa, če se upošteva, da je še vedno premalo sta* novanj na razpolago — vsaj v večjih mestih — za potrebo prebivalstva, in da gospodarsko najslabši družabni sloj, to so državni uslužbenci, nima dovolj finančnih sredstev, da bi pla* čeval take najemnine za stanovanje, kakršne danes hišni lastniki zahtevajo, je jasno, da je treba vse storiti, da bi se ti ekonomsko najslabši državljani obvarovali od popolnega gospodarske* ga propada, ki jim resno grozi zaradi vseobče stanovanjske krize.
Mi smo že na kratko orisali gmot* ni položaj državnih uslužbencev po omejitvah zakonitega varstva najem* nikov. Naglasili smo, da državnemu uslužbencu, čim pokrije tiste življenj* ske potrebščine, brez katerih si ne mo* remo misliti normalnega in zdravega človeka, ne ostane skoro nič več za plačanje stanovanjske najemnine. Iz
našega poročila je razvidno, da stana* rine državnih uslužbencev znašajo po* vprečno na leto toliko, kolikor morajo za stanovanje plačevati mesečno, in da je popolnoma izključena možnost, da bi s svojimi rednimi dohodki mogli zmagovati današnje stanovanjske na* jemnine.
Tako jim torej ne preostane nič druzega, nego da se ali odrečejo obi* čajnim stanovanjem v hišah v mestu, in se preselijo v barake na periferijo mesta, ali da delajo dolgove, ali pa da
Kod radiooddajna postaja imamo
interes na tem,
da ste s svojim radijem stalno zadovoljni Zato boste dobili v našem prodajnem paviljonu na Miklošičevi cesti (poleg Uniona) najbolj zanesljivo tak aparat, ki Vas bo zadovoljil.
Naša velikanska zaloga Vam omogoči izbiro. Prodajamo tudi na obroke.
RADIO Ljubljana
Miklošičeva cesta 5. Telefon 3190.
Dr. Mil. R. Djordjevič:
Etična stran
V razmerah in odnošajih vsakda* njega življenja se običajno smisel za* drugarstva ne umeva po njegovi pravi važnosti in namenu. Po večini mislijo ljudje, da je to gibanje, ki — dasi je v nekaterih deželah doseglo velike ma* terijalne uspehe — sloni vendarle na skromnih in ozkih idejnih ali ideolo* ških temeljih. Mogel bi navesti celo literaturo o zmotah, ki postoje v tem pogledu in ki so doslej v raznih deže* lah in ob raznih prilikah našle izraza. Razume se seveda, da tudi naša država ni mogla v tem pogledu zaostati za drugimi. Mogoče celo, da je pri nas teh zmot še več nego drugod, to pa zato, ker smo sploh-siromašni, kar se tiče gospodarske literature. Poglavitna misel vseh teh zmot je v glavnem in na kratko povedano v tem, ker ljudje mislijo, da je ves smisel zadrugarstva in njegov skrajni in edini cilj ta, da svojim pripadnikom proži možnost, da se oskrbe z nekaterimi življenjskimi potrebščinami po ceni, ki je za nekaj dinarjev ali par nižja, nego v privatnih trgovinah. Od tod izvirajo, in to še posebno v vrstah nas drž. nameščen* cev, pogosti ugovori in očitki zadru* garstva, češ da ne vrši svoje naloge, ker »ni v zadrugi nič ceneje nego pri privatnem trgovcu«.
Te zablode in taki očitki izvirajo v glavnem iz nerazumevanja idejnega temelja zadrugarstva samega, kot so* cijalnega gibanja. Na tem temelju je bil v sodobni gospodarski literaturi iz* grajen cel sistem, ki v znanosti, na vse* učiliških stolicah in med publicisti pri* dobiva vsak dan več znamenitih žago* vornikov. Ta idejni temelj zadrugar* stva bi se mogel v nekaj besedah iz* raziti takode: težnja za gospodarsko osamosvojitvijo svojih pristašev s tem, da se izloči dobiček, katerega da* nes uživajo posredovalci v trgovini, prav tako pa tudi v vseh drugih vrstah gospodarskega življenja. Sistem pa, ki je zgrajen na tem temelju je znan pod imenom zadružne doktrine, ki je v zgodovini gospodarskih doktrin do* končno zavzela svoje mesto poleg ostalih, doslej poznanih doktrin refor* mistične smeri. Pred ostalimi, do da* nes znanimi smermi v razvoju politič* no*ekonomske ideje ima zadružna doktrina to prednost, da se opira na drugi idejni steber, ki se takisto v moderni socijologiji vsak dan bolj ble* sti — t. j. solidarizem, o katerem bomo spregovorili v posebnem članku. Po tem pa v tem, kar naša zadružna dok* trina vsebuje povsem zmeren in tre* zen odnošaj napram privatni lastnini, katera je kakor znano, osnovna os, okoli katere se v družabnih pokretih in smereh giblje skoro vse. Zadrugar*
prenehajo jesti in oblačiti se. Prvemu se ne morejo odreči, ker so že po za* konu samem dolžni, da žive dostojno, kakor to odgovarja njihovemu činu in položaju. Kredita itak nimajo več, hra* na in obleka sta pa najnujnejši živ* Ijenjski potrebščini.
Ni torej drugega izhoda, kakor da se jim povišajo stanarine na tako vi* šino, da bo vsaj približno odgovarjala današnjim stanovanjskim cenam.
Pred vojno je pameten poedinec izdajal za stanovanje petino svoje pla* če, tako da mu je zadostovalo za na* bavo drugih življenjskih potrebščin, kar mu je ostalo. Tudi državni usluž* benec je po tem pravilu mogel živeti lepo v redu, kakor vsi ostali ljudje.
Danes to ni mogoče. Danes je iz* postavljen neskončnim skrbem, razno* vrstnim naporom, ki mu z elementarno silo izpodkopujejo energijo in mu s tem zmanjšujejo sposobnost do dela. Tega stanja ni mogoče drugače popra* viti, nego tako, da mu država nado* knadi razliko med stanarino, katero prejema danes, in najemnino, katero od njega zahteva hišni lastnik.
Državni uslužbenci zato pričaku* jejo, da bode kraljevska vlada z isto skrbnostjo, katero je pokazala doslej napram njim, kot svojim prvim in naj* zvestejšim delavcem, vzela v pretres to vprašanje, in ga zanje zadovoljivo rešila.	(»Naš Glas«, Zagreb)
zadrugarstva«
stvo ne nasprotuje obstanku zasebne lastnine. Bori se za razširjenje le*te na vse člane človeške družbe. Zadru* garstvo ni nasprotnik kapitala. Je za njegovo podreditev in podjarmljenje v korist gospodarskemu napredku. Kapital po zadrugarskih naukih ne sme biti gospodar, temveč služabnik. Ne sme biti cilj sam zase, temveč sredstvo za ostvarjenje občega blago* stanja. Po teh načelih se zadrugarstvo bistveno razlikuje od ostalih socijalnih gibanj, ki takisto streme za ekonom* sko osamosvojitvijo svojih privržen* cev, toda z drugimi sredstvi: z uniče* njem ah samo z zožitvijo zasebne last* nine.
K omenjenima dvema temeljnima značilnostima zadrugarstva kot soci* jalnega gibanja, bi dodali še tretjo. Pri zadrugarstvu je v njegovi ideolo* giji močno naglašena etična stran, po kateri se morda še najbolj razlikuje od drugih gibanj. Će pravim etično, je treba napol razumeti tudi mistično stran. Ta etično*mistična stran zadru* garskega gibanja se izraža v dobro znani maksimi: eden za vse. Združe* vanje zaradi dosege skupnih kolektiv* nih ciljev je zares eden temeljev, po katerih je zadrugarstvo v vsakdanjem življenju najbolj znano.
Moglo bi se celo trditi, da je do* seglo zadrugarstvo v svojem zgodo* vinskem razvoju prav zato največ uspeha, ker se je vselej naslanjalo na to etično*mistično stran svojega pro* grama in svojega nauka.
Znana stvar je, da Reiffeisenovo gibanje za ustanavljanje zadrug teme* Iji v težnji, da zbere poštene in zmož* ne kmete, ki združeni v gospodarski skupnosti, postanejo sposobni da de* lajo in širijo dobro. Z isto miselnostjo je na Francoskem osnoval svoje prve zadruge Durand. V prvi vrsti je iskal poštene in dobre ljudi, pripravljene na žrtve za splošno blaginjo. V tej misel* nosti je bil, to se razume, v veliki meri zastopan tudi verski moment. Vse gibanje krščanskih socijalistov v teku prošlega stoletja je temeljilo na težnji, da se z zadrugami vzdrži in širi narav* nost, ljubezen do bližnjega, vzajemno in trajno sodelovanje za obči dobro* bit. Znano je, da je to gibanje na za* drugarskem polju v mnogih evropskih
ZIMSKE SUKNJE
najceneje
I. M A Č E K
LJUBLJANA, Alek?anärova12.
državah doseglo znatne uspehe. V gh banju poljedelskih kooperativ v Ru* siji pred vojno je bil takisto posebno vidno naglasen ta etično^mistični mo* ment.
Tudi v Srbiji so pred vojno polje* delske zadruge v prvi vrsti zbirale do* bre ljudi, poštene kmete. Mih. Avra* mović v svoji knjigi »Trideset let za* družnega dela« piše nekje: »V zadru* gah je bilo vse, kar je bilo zares naj* boljšega, najsposobnejšega, najbolj po* štenega med našimi kmečkimi gospo* dar ji«.
Namen zadružne delavnosti je v istini visoko moralen. Namesto bar* barske borbe za sebične osebne inte* rese, delati za skupnost, za skupni in* teres — kaj od tega je lepše in vzvi* šenejše?
Razumljivo je seveda, da se more doseči tak cilj edinole, če je delo, če so sredstva in metode ljudi, ki delu* jejo v zadružnih edinicah od naj višjih do najnižjih, vedno navdahnjene s te* mi ideali. V zadrugarstvu ne more biti uspeha, če prevladajo sebične težnje poedincev. Ne le, da ne more biti ni*
kakega uspeha, temveč je pri takih okolščinah propad neizbežen.
Tudi naše zadrugarstvo drž. name* ščencev nam v tem pogledu nudi dra* gocene primere. Kakor v vsakem dru* gem organizmu združenih poedincev, so tudi pri nas dobre in slabe zadruge. Zakaj so nekatere dobre, druge pa sla* be, za to postoje različni razlogi. Pre* daleč bi nas privedlo, če bi hoteli vse te razloge natančneje preiskovati. Je pa eden, ki se nam zdi da prevladuje nad vsemi in ki ga zato moramo po* sebej naglasiti. To je delo ljudi, kate* rim je uprava zadruge poverjena. Po* vsod, kjer je bilo to delo nesebično, požrtvovalno in prežeto prepričanja, da se opravlja dober in pošten posel, tam uspeh ni izostal. Narobe so se pa tam, kjer so prevladovale druge težnje, neizbežno pojavile izgube, pogosto je pa prišlo celo do propada zadruge.
Zato je treba, da se pač izvolijo v uprave zadrug ljudje, ki so po svojih osebnih nagnjenjih, a še posebe po svojem etičnem in altruističnem razu* mevanju v stanju, da izpolnjujejo vi* šoke naloge in cilje zadrugarstva.
(Iz »Zadrugarstva«, št. 2., I. let.).
Zadružna prenočišča za drž. uslužbence v Beogradu.
Nabavljalna zadruga drž. usluž* bencev v Ljubljani sporoča:
Zveza nabavljalnih zadrug držav* nih uslužbencev v Beogradu je rezer* virala in opremila v svojem domu v Poenkareovi ulici št. 21 osem sob z 20 posteljami za zadružna prenočišča. Po sporočilu Zveze veljajo za upo* rabo prenočišča do nadaljnega sledeče določbe:
Za prenočišče je plačati dnevno 20 Din (dvajset dinarjev) vnaprej proti pobotnici. Kurjava, razsvetljava, kopel in osebna uporaba lifta je brez* plačna. Ker so prenočišča omejena samo na malo število postelj in ker so določena samo za potujoče zadru* garje, sme prenočevati posamezni za* drugar samo tri noči. Izjeme dovoli uprava doma le tedaj, ako ne zahteva drug zadrugar stanovanja.
V prenočišču sme prenočevati sa* mo član zadruge, ki je članica Zveze. Da se preprečijo v tem oziru zlorabe in nepravilnosti, mora vsakdo, ki želi prenočevati v zadružnem prenočišču, izročiti upravi prenočišča legitimacijo (pismo, potrdilo, izjavo), da je član zadruge izven Beograda, Zemuna ali Pančeva. Legitimacijo napravi noče* valcu ona zadruga za nabavo potreb* ščin, čije član je. To legitimacijo ob* drži uprava prenočišča v svoje kritje, za pravilnost legitimacije pa jamči in odgovarja zadruga. Brez omenjene le*
gitimacije zadruge ne sme in ne more biti nihče sprejet v prenočišče.
V Zvezinem domu posluje tudi uradniška menza, kjer dobi lahko vsak zadrugar, ki prenočuje v zadružnem prenočišču hrano, in sicer kosilo za 9 Din, večerjo pa za 8 Din. — Toč* nejša pojasnila v tem oziru daje so* bar v prenočišču.
Obiski v prenočišču so dovoljeni samo do sedme ure zvečer. Vsako razgrajanje, petje, prepir in vse, kar bi moglo povzročiti nemir, je prepo* vedano. Za snaženje obutve je pla* čati sobarju dva dinarja. Eventualne pritožbe je vpisati v pritožno knjigo. Zadrugar ji se naprošajo, da ne zahte* vajo od službenega osobja nikakih posebnih uslug, ker se to osobje ne sme odstranjevati iz prostorov preno* čišča. Napitnine osobju so prepove* dane. Vsak zadrugar mora izpolniti prijavno listino po policijskih predpi* sih in kontrolnik lastnoročno podpi* sati. Za vsako poškodovanje opreme in inventarja je plačati odškodnino. V prenočišče se sprejemajo zadru* garji po vrsti prihoda m prijave in to samo v onem številu, kolikor je po* stelj na razpolago. Uprava doma ima pravico prepovedati vsakomur nadalj* nje bivanje v prenočišču, ne da bi ji bilo treba navesti razloge.
Med ^prednostmi
Nič več s*e ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res
Zri-.
iSchichtovo
lerpentinovo
Milo
BUT
sr

r
Jules Lcmaitre:
Jezušček in framason.
Božična povest.
Gospod Durand, trgovec z mod* nim blagom, je bil v svojem mestecu splošno priljubljen in obče spoštovan meščan. Imel je dobro ženo in dvoje pridnih otročičkov: Lilico in Pepčka.
Bil je občinski svetovalec, in ker je na skrivnem upal, da ga izvolijo tudi v okrožni odbor, je vstopil v pro* stozidarsko ložo. Toda radi svojih od* jemalk je to prikrival pred svetom.
Prav res, bil je velik sovražnik praznoverja. Toda z veliko skrbjo je čuval mir na svojem domu: zato je dopuščal ženi, da je hodila v cerkev in jej prepustil vzgojo obeh malčkov, do njihovega prvega sv. obhajila.
»Kadar bosta dovolj stara,« je go* voril, »ju bom vzgajal jaz sam in to čisto po znanstvenih načelih.«
—o—
Bil je dan pred Božičem. Kot vsa druga leta, sta Liliča in Pepček napra* vila v svoji sobi na marmornati plošči predalnika prav lepe jaslice. Položila sta tam Jezuščka iz voska in kraj njega Devico in Jožefa, telička, vola in več pastirčkov, v lončke sta dela rože in zraven celo dvoje rdečih svečk.
Gospod Durand je bil v proda* Jalni, gospa Durandova se je pa od* pravljala po opravkih.
»Oh, mamica« je milo prosila Li*
: lica, »daj mi trakcev in pisanih cunjic,
da bodo jaslice še lepše, in da še bolje oblečem pastirčke!«
»Vse to dobiš,« je rekla gospa Durandova, »prav na dnu v omari na desno. Pa nikar vsega perila ne raz* meči, in le pridna bodita oba!«
Liliča je res našla tam vse, kakor je mati povedala, celo zalogo trakov in ostankov od blaga, ki pa se jej niso zdeli nič kaj prida. Zato je brskala še naprej in na vse zadnje je izvlekla izza kupa platna dvoje nenavadnih in dragocenih stvari, da je kar zakričala od samega začudenja.
Bila je to ovratnica in nekakšen predpasniček iz modre svile, na kate* rih obeh so bile vezene z zlato nitjo razne podobe, kakor oko v trikotniku, grški tempelj s stebrovjem, kače, ve* jice, akacije in mrtvaške glave nad prekrižanimi golenicami. Na vsak na* čin je bil gospod Durand zelo visok dostojanstvenik lože. Vitez bronaste kače celo? Kdo ve?
»Lepo,« je dejal Pepček.
»Tole je pa zelo podobno duhov* niškemu oblačilu,« je zelo resno dejala Lili.
Jezuščka je položila na svileni predpasniček, in ker je bila ovratnica predolga, jo je s škarjami prestrigla na dvoje. Z vsakim koncem je ogrnila kakor s štolo Devico in sv. Jožefa, volu in osličku ter pastirčkom je pa čisto enostavno zavezala trakce okoli vratu. Nato je z največjim zadovoljstvom ogledovala svoje delo.
Ko se je gospa Durandova vrnila, je dejala Liliča: »Oh, mama, le poglej, kaj sva našla v omari!«
Gospa Durandova je spoznala moževe prostozidarske znake, se na* smehnila, se zamislila za hip, in dejala otrokoma:
»To je res prekrasno, pa prav za* res... še nikoli nista imela tako lepih jaslic ... ampak predvsem ljuba moja, nocoj o tem ne smeta nič povedati očki... prihranita mu to presenečenje za jutri zjutraj.«
—o—
Po večerji je gospod Durand sto* pil k ženi: »Ljuba moja, zmenjen sem v Trgovski kavarni... saj veš, s to* variši... važna zadeva.«
»Tvoje kvarte, kajneda?«
Gospod Durand je samo zmignil z rameni.
V resnici je pa imel ta večer v loži slavnostni sestanek.
Nov brat bi moral prestati izkuš* njo in vsi »mojstri« bodo prisotni, in sicer v slavnostnih oblačilih. Gospodu Durandu je bilo mnogo do tega, da ga ne bi pri tako lepi slavnosti pogrešali.
Šel je v svojo sobo, odprl omaro in dolgo iskal... Ves razburjen je pre* brskal vse predale po hiši, veliko orna* ro v prednji sobi, malo knjižnico v salonu in še celo vse police po qmari v jedilnici. Toda kakor po neki volji z viška ni niti pomislil, da bi stopil v otroško sobo.
»Kaj pa iščeš?« je vprašala gospa Durandova z milim glasom.
»To ti ni prav nič mar« jej je za* brusil gospod Durand.
Pričel je iznova iskati. Iskal je to pot mirno in preudarno, toda uspeh je bil prav isti. Nato je postal razbur* jen, razsajal je po omarah kakor div* jak, razdrl bele kupe lepo dišečega pe* rila in jih razmetaval kar s pestmi.
Toda postajalo je že kasno in otroka so že spravili v posteljo. Gospa Durandova je vezla pri svetilki in se prav angelski smehljala.
»Torej« je vprašal gospod Du* rand, »Ti prav nič ne veš, kam bi bilo prešlo?«
»Kaj pa, ljubi moj?«
»Nič, to so moje reči.«
»Saj dobro veš, ljubi moj, da se jih jaz še ne dotaknem ne.«
Gospod Durand, ki je že čisto obupal, je na vse zadnje godrnjaje le* gel v posteljo.
—o—
Drugo jutro, na božični dan, je gospod Durand, ki je imel opravilo, stopil v otroško sobo.
Pred predalnikom, kjer so se sredi obeh prižganih svečk bleščale jaslice, sta klečala Liliča in Pepček. Imela sta ročici sklenjeni in gospa Durandova ji* ma je pomagala moliti jutranjo molit*
vico: »Moj Bog...... daj zdravja....
očku, mamici...«
Toda te prisrčne želje, katere so nerodno izgovarjale nedolžne otroške ustnice, so prav malo genile viteza Bronaste kače. Na prvi pogled je spo* znal pod Jezuščkom iz voska in na ra*
Vestnik.
Iv. Lavter:
Državni upokojenci in
V	naši državi imajo državni upo* kojenci od leta 1925. pravico do treh železniških voženj na leto s 50% po* pustom vozne tarife, dočim uživa ak= tivno državno uradništvo to ugodnost v neomejenem obsegu.
V	ostalih nasledstvenih državah je stvar drugačna, V Avstriji in Čeho* slovaški imajo n. pr. aktivni in upoko* jeni drž. uradniki enako pravico do neomejenega števila železniških voženj. Tudi pri nas se je preje tako posto* palo.
Po našem mnenju namreč ni uvi* deti razloga, zakaj bi se ta ugodnost uradniku, ki je svoja leta državi od* služil in stopil v zasluženi pokoj, na* enkrat odvzela. Saj gre vendar za tako* zvani »jus quaesitum«, za »pridobije* no pravico«.
Morebitni ugovor, da so dohodki železnice slabi, pač ne more biti me* rodajen. Uverjeni smo, da bi železnica z razširjenjem pravice do neomejene polovične vožnje tudi na upokojence, na dohodkih ne le ničesar ne izgubila, marveč imela od tega celo dobiček. Kajti danes si državni upokojenec brez dvoma stokrat premisli, preden se poda na potovanje po železnici, ker mora po eni strani vendar računati z nezadostnimi pokojninskimi prejemki, na drugi strani pa nehote gledati na to, da treh dovoljenih polovičnih vo= ženj prehitro ne izrabi. Pri vsem tem se prav lahko zgodi, da ob takšnem »štedenju« poteče leto in da je ena ali druga teh treh voženj ostala sploh ne* porabljena.
Če pa bo upokojenec a priori ve* del, da bo plačal v vsakem primeru le polovico, tedaj se bo veliko hitreje za vožnjo odločil in železnici bo na več* jem številu voženj ter potnikov vrnje*
menih Marije in Jožefa odličja, ki so ga navdajala s takim ponosom. Na mah je ves prebledel in zakričal:
»To je pa res že od sile!«
Nato se je obrnil k ženi:
»Ti si jim dala to ... to ...«
»Kaj pa, dragi moj?«
»No torej, te stvari?«
»Ne, nikakor ne, dragi, Liliča jih je sam iztaknila v omari.«
»Ti si jej pa dovolila, kajne?«
»Mi ni bilo treba nič dovoliti, moj dragi, bila sem z doma tedaj.«
»Ampak, ti bi jih jima bila morala pobrati.«
»Nisem se upala, dragi moj, otro* ka sta tako srečna!«
»To je pa res že od sile,« je po* novil gospod Durand.
»Kaj pa vendar, atek?« je vpra* šala Liliča.
»Razloži jima, dragi moj« je de* jala gospa Durandova z glasom, ki je postajal vedno slajši.
Toda gospodu Durandu se ni zde* lo vredno, da bi dal odgovor.
»Jima pa jaz razložim« je povzela gospa Durandova.
»Le poslušaj Lili. Večkrat si me vprašala, zakaj tvoj očka ne hodi v cerkev... No, dobro! To je zato, ker gre v svojo... v cerkev moških... In tam nadene vse to lepo okrasje.«
»To si ti vse izmišljuješ,« jo je prekinil gospod Durand.
»Kaj pa naj jej rečem?... Sicer pa. dragi moj, često si mi zatrjeval, da so vse vere enako dobre ... Tega sicer
železniške legitimacije.
no vse ono, kar je morda navidezno izgubila s popustom tarife.
Naši državni upokojenci si priza* devajo že leta in leta, da bi si prido bili svojo prejšnjo pravico do neome* jenih železniških legitimacij zopet na* zaj, in naša javnost je spremljala te njih napore vedno z odobravanjem in simpatijami. Vendar so ostali vsi to* zadevni koraki pri naših prejšnjih vla* dah, ki niso imele volje in časa, baviti se s takšnimi »malenkostmi«, zaman. Sedaj, ko nimamo več strankarske vla* de, se morda vendar moremo nadejati, da bo drž. upokojencem vrnjena nek* danja ugodnost.
Baš sedaj bi bila najprimernejša prilika, da se prošnjam državnih upo* kojencev za priznaje neomejenega šte* vila železniških voženj za polovično ceno ugodi. Veljavnost dosedanjih le* gitimacij poteče namreč z 31. dec. t. L in se bodo upokojencem, počenši s 1. januarjem 1930. izdale nove. Upajmo, da jim vlada nakloni s to ugodnostjo božično darilo, ki ga bodo zelo veseli.
Pri tej priliki bi povedali še nekaj.
Od ugodnosti polovične vožnje so izključeni naši — »magistratovci«, t. j. nameščenci mest z lastnim statutom, in sicer Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja.
Ne uvidimo razloga, zakaj ti na* stavljenci ne bi participirali na pravici ali ugodnosti polovične vožnje. Saj vendar izvršujejo poleg navadnih ob* činskih poslov v prenešenem delokrogu tudi državne posle. Če imajo učitelji in učiteljice ter cejp — duhovni in gle* dališki nastavljenci, o katerih dveh poslednjih kategorijah pač nihče ne bo trdil, da vrše državne posle, to ugod* nost bi jo morali »magistratovci« imeti še z večjo upravičenostjo.
jaz ne verjamem docela, ampak ko si že dejal tako... no prav! Ti imaš pač svojo, mi imamo pa našo vero...
»Oprosti, jaz nimam nobene.«
»Si prepričan o tem?«
»In sploh ... dosti je teh nepo* trebnih besed, mar ne?« je zaključil gospod Durand. In z naglo kretnjo je hotel pograbiti predpasniček in ovrat* nico, ki sta bili v okras jaslicam.
»Oh atek,« je dejala Liliča, »pusti nam te lepe reči!«
Napravila je šobico, kateri se ni bilo mogoče ustavljati, in se oklenila kolen gospoda Duranda.
»Ne! ne, in ne!... Mama ti popu* šča vse preveč, da uganjaš svoje mu* he. Ampak to pot, kar je res, je pa res, to presega vse meje!«
Zdelo se je, da je silno jezen. Li* lica se je spustila v jok in Pepček takoj za njo.
Gospod Durand, ki je bil dober framason, pa slaboten družinski oče, ni mogel prenesti tega pogleda, in za* čel tolažiti otroka.
Toda naenkrat ga je prevzel strah in dejal jc ženi:
»Pa da vsaj Lili ne pokaže jaslic svojim prijateljicam in da ne bo pri* povedovala o njih? ... Saj razumeš. Če bi se ta stvar zvedela, bi mi to go* tovo zelo 'bodovalo.«
»Nič se ne boj, Lili ne bo ničesar povcdaia«
»Oh. seveda ne atek.«
»N j, tedaj...«
»Oh, očka, ti si pa res priden« je
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želita vsem cenjenim sotrudnikom, naročnikom, bralcem in prijateljem »Našega Glasu«
uredništvo in uprava.
Uradne ure pri deželnem in okraj; nem sodišču v Ljubljani. Počenši s 15. decembrom 1929 se uvajajo pri de* želnem in okrajnem sodišču v Ljub* Ijani naslednje uradne ure: ob vseh delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12%. in od 15%. do 18. ure, ob sobo* tah od 8. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih delajo samo dežurni urad* niki od 9. do 11. ure. Vložišče obeh sodišč je odprto: ob delavnikih iz* vzemši sobot od 8. do 12. in od 16. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure.
Tajništvo Zveze posluje za stran* ke v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/L vsak delavnik (razen sobot in dni pred prazniki) od 18. do 20. ure. — Telefon Zveze ima številko 3473.
Prvo nabiralno polo smo prejeli vrnjeno od g. Ivana Bračič*a iz Tržiča s šestimi novimi naročniki. Zahvalju* jemo se tovarišu g. Bračič*u najiskre* neje, vse ostale gospode tovariše, ki so prejeli nabiralne pole pa ponovno vljudno prosimo, da agitirajo ž njimi za list od moža do moža. Pri malo dobri volji in trudu se da doseči lep uspeh. Dokaz gosp. Bračič. Razposlali smo 200 nabiralnih pol, če se potrudi vsak tako, kakor imenovani gospod, dobimo 1200 novih naročnikov. — Po* trebno je to in možno tudi! Prosimo torej!	Uprava.
Zakon o organizaciji finančne uprave. »Službene Novine« so objavile zakon o organizaciji finančne uprave, ki ureja službo pri finančnem mini* strstvu ter podrejenih oblastvih in pa uradih. Zakon določa posebne služ* bene doklade za uradnike L katego* rije analogno kot za politično in pro* fesorsko stroko, poleg tega pa prizna* va primerne doklade tudi uradnikom II. kategorije (1.—3. skupina)). Po* drobnosti zakona smo morali radi po* manjkanja prostora odložiti za prihod* njo številko.
Naročnina našega glasila je tako neverjetno nizka, da ne more biti iz* govora in bi se vsak državni namešče* nec moral naročiti na »Naš Glas«. Letna naročnina znaša komaj 40 di* narjev, to je 3’33 Din na mesec. To neznatno vsoto pač premore vsak dr* žavni uslužbenec za 36 številk na leto, ki vsebujejo mnogo tehtnega in za vsakogar važnega strokovnega gradi* va. Čim več naročnikov bo list imel, toliko boljši in popolnejši bo. Zato je treba, da pomaga vsak pri propagand*
dejala Liliča, in se vrgla očetu okoli vratu.
»Na vse zadnje,« si je mislil go* spod Durand na tihem, »čeprav je moja prizanesljivost povsem izredna, vendar ni čisto nezmiselna ... Saj je bil Jezus za svojo dobo zelo zaslužen mislec ... sovražil je pismouke in ve* like duhovne ... propovedoval je prav kakor mi svobodo, enakost, bratstvo.«
In tako je gospod Durand nada* Ijeval, dočim je gospa Durandova, ki se je še vedno smehljala, česala Lilico, a Pepček ki je sedel na tleh, je iz majhnih smrekovih kock gradil ne* kakšno čudno trdnjavo.
»Očka,« je rekla nenadoma Lili, in ga pogledala skozi svoje kodre, »pre* pričana sem, da te bo Jezušček blago* sl ovil.«
—o—
In kot boste videli, se Lili tudi ni zmotila.
Prihodnji dan je bila Trgovska kavarna pred kosilom dosti bolj polna nego druge dni. Vsakdanji gostje so si podajali iz rok v roke fotografijo, ki je morala biti zelö smešna, zakaj vsak, kdor jo je le pogledal, se je še isti hip začel kar tresti od smeha.
»Glej no, pa takle!... Kaj je tudi pri njih?... Ah, tak potuhnjenec!... Pa tale, ki izgleda kakor kak fajmo* šter!... Kaj ga ne poznaš?... To so pa kljukci!...«
In iz vseh kotov kavarne so pri* ha j ali novi radovedneži in preko ra*
ni akciji za razširjenje in ojačen j e »Našega Glasu«.
Legitimacije SPD. Legitimacije SPD upravičujejo za prestop avstrij* ske državne meje v določenem pasu, ako imajo oblastveno potrdilo, za kar je tiskovina legitimacij že pripravlje* na. Ta oblastvena potrdila so se de* loma izdajala takse prosto kot ob* mejne izkaznice. Ker pa praksa ni bila enotna, je politično oblastvo vprašalo v Beograd. Ministrstvo za finance je sedaj odločilo, da so ta oblastvena po* trdila v legitimacijah SPD zavezana kolku 1Ü dinarjev po tarifni postavki 43. taksne tarife. — Dr. V.
Dvanajsti letnik »Našega Glasu«. Prihodnja številka, ki izide za novo leto, bo prva prihodnjega letnika, dva* najstega po številu. Uredništvo in uprava bosta tudi v bodoče storila vse, kar je v njuni moči, da se list ohrani na sedanji višini in da se po možnosti še izboljša in v vseh smereh poglobi ter izpopolni. Potrebna je pa dejanska moralna in gmotna pomoč. Zato va* bimo vse zavedne tovariše, ki so že naročeni na »Naš Glas«, da mu ohra* nijo zvestobo še vnaprej. Druge, ne* naročnike, vabimo, da se pridružijo čimprej kolu zvestih abonentov lista. Vse tovariše pa prosimo, da nudijo li* stu svojo pomoč, da dopisujejo vanj, ga razširjajo, priporočajo povsod in pomagajo, da čimprej dosežemo naš cilj: da nc bo pri nas nobenega držav* nega nameščenca, ki ne bi bil naročen na »Naš Glas«.
Pokojnine poštnih provizijoni* stov. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev je poslalo predsedniku ministrskega sveta obširno in vsestran* ski utemeljeno spomenico, v kateri opozarja na nezadostne pokojnine poštnih provizijonistov in na to, da jim draginj ske doklade še vedno niso nakazane, navzlic temu, da je bil v le* tošnjem in lanskem proračunu v ta namen že odobren kredit. Imenovano društvo je prosilo v tej spomenici, naj se izposluje, da čimprej izide pravilnik o izplačevanju draginj skih doklad poštnim provizijonistom in da se otvo* ri že odobreni kredit za izplačilo teh doklad.
Podpisovanje uradnih funkcio* narjev. Da se odpravi možnost dvo* mov o avtentičnosti podpisov držav*
JOSIP OLUP, Ljubljana
na vogalu — STARI TRG 2.
Trgovina z manufakturnim blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka iz sukna in hla-čevine čeških, angleških in domačih tovarn. — Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila.
Moje geslo je: Dobro blago — nizke cene.
men prvih ogledovali zabavno sliko. Samo nekateri gostje so se s skrbi pol* nimi obrazi delali, kakor da so vsi za* topljeni v igro ali pa v svoje časopise.
Povem vam kar brez odlašanja, da je ta fotografija predstavljala vse gospode iz lože. Bili so okrašeni s predpasnički in ovratnicami, vihteli pločevinaste meče, vsi čudaški, resni, smešni.
Sliko je posnel na predsinočnji seji, — kdo ve na kakšen način? — kak šaljivec, ki se je bil skril v shaja* lišču, ali pa kak lažbbrat. Tega menda ne bo nikoli nihče docela pojasnil.
Gospod Durand, ki je igral na kvarte za svojo čašico pelinkovca, je z velikim olajšanjem ugotovil, da ga ni v posneti skupini.
Ko se je vrnil domov, se mu je žena vrgla okoli vratu, nato mu je pa pomolila pod nos sliko, ki je vse raz* krinkala. Po mestu je namreč že kro* žilo več komadov te slike.
»Ah, dragi moj,« je dejala, »kak* šna sreča, da te ni med njimi!... No, in komu se imaš zahvaliti za njo? Brez jaslic in Jezuščka ne bi bila Lili brskala po omari, ne bi bila našla tam tvojih obrednih znakov in ti bi bil šel v ložo, da se sestaneš s tovariši... Če se zdaj ves svet ne dela norca iz tebe, se moraš zato zahvaliti samo Jezu* ščku... Le reci, če se upaš, da ni tako!«
»Ti greš nekoliko predaleč,« je odgovoril gospod Durand. Bil je pa navzlic temu prav zadovoljen. —a.
Uradniške božičnice.
Lansko leto so prejeli nameščenci mestne občine v Gradcu za Božič 25% mesečne plače, a letos se jim je pri* znala takozvana trinajsta plača.
Državno uradništvo v sosedni av* strijski republiki, sicer še ni v posesti trinajste plače, vendar pa nima več daleč do nje. Za letošnji Božič se jim izplača že 30% mesečnih prejemkov.
Najbolje pa so odrezali nastav* Ijenci dunajske mestne občine, kate* rim je bila pravkar priznana, ne mor* da trinajsta plača, ki jo že davno ima* jo, — marveč štirinajsta!
Kaj to pomeni, razvidimo iz pri* mera, da je prejel pri nas uradnik v činu dvornega svetnika za 1. julij in 1. december nekako po 4000 dinarjev plače, ljudskošolska učiteljica na Du* naju pa po 9000 dinarjev!
Konstatirati moramo pač, da se naša nova kraljevska vlada intenzivno bavi z uradniškim vprašanjem. Z no* vimi zakoni o reorganizaciji politične, finančne službe itd., ki odrejajo po* sebne službene doklade, je bilo gmotno stanje našega uradništva omenjenih strok brez dvoma izdatno izboljšano. Toda, kaj naj porečemo k prejemkom uradništva naše mestne občine ljub* Ijanske? Le*ti so ostali že več let ne* izpremenjeni. Tudi običajna božičnica je že par let izostala. Nasprotno, s tem, da občina ne plačuje več davka za svoje nastavljence, so ti v svojih prejemkih celo prikrajšani.
Menimo, da za letošnji Božič ljub* Ijanska občina ne bo smela in mogla stati ob strani.
nih uradnikov na službenih spisih in listinah, je predsednik ministrskega sveta določil, da se morajo odslej uradniki na čistopisih službenih od* pravkov podpisovati čitljivo, tako, da bo podpis, oziroma ime podpisanega funkcionarja jasno in vsakomur čiL Ijivo. Posebno velja še ta odredba za vse uradnike, ki vrše blagajniške, eko* nomske in slične posle.
Podpora ljubljanske občine za poštni kongres. Za 11. kongres orga* nizacije p. t. t. uslužbencev, ki se je vršil dne 14. in 15. julija letos v Ljub* Ijani, in ki je bil obenem prvi poštar* ski kongres v Sloveniji, je ljubljanski mestni magistrat dovolil podporo v znesku 5000 Din.
Prejemki čehoslovaških upokojen* cev. Kot se je svojčas zatrdilo v Beo* gradu odposlancem organizacij upoko* jenih državnih nameščencev, se bodo pokojnine naših staroupokojencev po vsej verjetnosti uredile po čehoslova* škem vzorcu. V čehoslovaški republi* ki pa prejemajo staroupokojenci, upo* kojeni s polnimi službenimi leti sle* deče letne pokojnine, preračunjeno v dinarje:	uradniki V. činov, razreda
57.334 Din, uradniki VI. činov, razreda 45.227 Din, uradniki VII. čin. razreda 36.047 Din, uradniki IX. čin. razreda 27.220 Din, zvaničniki 23.463 Din, slu* žitelji 16.840 Din. -— Kakor vidimo, so ti prejemki prav primerni in z njimi čehoslovaški staroupokojenci mnogo lažje izhajajo, posebno še, ker je živ* ljenje po Čehoslovaškem vobče znat* no cenejše, nego je pri nas.
Samoupravna telesa pri državnih licitacijah niso oproščena kavcije. Ljubljanska oblastna poštna uprava je prejela od ministrstva pojasnilo, kako je treba tolmačiti čl. 88. zak. o držav* nem računovodstvu glede samouprav* nih teles (na primer občin), kadar na* stopajo kot ponudniki pri licitacijah državnih nabav. Po tem pojasnilu sa* moupravnih teles pri takih licitacijah ni mogoče smatrati enakim državnim oblastvom in uradom, ki so oproščeni polaganja kavcije. Zato morajo samo* upravna telesa kot ponudniki pri dr* žavnih nabavah položiti po zakonu predpisano takso.
Brezplačno zdravljenje častnikov. Novi vojaški zakon, o katerem smo že zadnjič poročali, vsebuje važne do* ločbe glede zdravljenja rezervnih častnikov. Vsi rezervni in upokojeni častniki, ki so se udeležili svetovne vojne, imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v vojaških bolnicah. Ta pravica pristoji samo njim samim. V državnih kopališčih imajo pa pravico do brezplačnega stanovanja oni sami in njihove družine.
Bolniško zavarovanje članov OPO. Odbor Oblastne organizacije p. t. t. uslužbencev v Ljubljani proučuje na* črt, kako bi se ustanovil bolniški sklad, iz katerega bi se plačevali stroški za zdravnike in zdravila obolelim članom organizacije. Ta namen proučuje so* cialni odsek imenovane Oblastne or* ganizacije slične ustanove pri drugih organizacijah. Z uresničenjem tega načrta bo za osebje poštne stroke storjena velika blagodat.
Vloge na Agrarno banko so pro* ste taks. Vse vloge in prošnje, ki se vlagajo pri priviligirani Agrarni banki za posojila in v sličnih zadevah, so proste vsakršnih taks in pristojbin.
V račevanje vplačanih obrokov delnic P. A. B. Uradno se razglaša, da se bivšim državnim uslužbencem, ki so že vplačali nekaj obrokov na račun vpisanih delnic Priviligirani agrarni banki in ki ob izstopu, oziroma odpu* stu iz državne službe ne žele še na* prej plačevati obrokov, že plačani ob* roki ne morejo vrniti, dokler ne izide v tej zadevi posebna odredba financ* nega ministrstva.
Ugoden nakup perila! Moško pe* rilo, delavsko in finejše vrste, cefir, popelin, prodaja na drobno pod tovar* niško ceno, tovarna perila TRIGLAV, Kolodvorska ulica 8, .nasproti hotela štrukelj.
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nu fak turn ega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
s patent, odpiračem
davno priznana krema za čevlje
V 5 barvah.
Za čevlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA.
Iz Zveze drž. nameščencev.
Ljubljana in prvi draginjski raz* red. Nedavno je objavil neki ljubljan* ski dnevnik, da je podpisana uredba, po kateri se pomakne mesto Ljubljana v prvi draginjski razred. Ker Zveza o tej vesti nima avtentičnega potrdila, se je obrnila na Glavni savez s proš* njo za pojasnilo.
Resolucija glavne skupščine v Skoplju dne 28. in 29. septembra t. I.
Ker zveza od Glav. saveza do najno* vejšega časa ni prejela nobenih poro* čil, je zaprosila upravo Glavnega sa* veza, naj jo obvesti, dadi in s kak* šnim uspehom je bila predložena re* solucija glavne skupščine merodajnim mestom.
»Činovnički Glasnik«. Na razna vprašanja, kaj je s »Činovničkim Glas* nikom«, sporočamo vsem organizaci* jam, da je Zveza prejela zadnjo šte* vilko 126.— 27. septembra t. 1. in da ji poslej ni bila več dostavljena no* bena številka. Glavni savez je bil za* prošen za pojasnilo.
Kooptiranje namestnika v Zvezni odbor. S premestitvijo poštnega urad* nika g. Žnidariča Frana k pošti na Jesenice je postalo v Zvezinem od* boru vakantno eno mesto. Zveza je povabila v odbor kot prvega zapovrst* nega namestnika tajnika Društva sod* no*pisarniških uradnikov in oficijan* tov g. Schildenfelda Rudolfa, sodnega kanclista pri okrajnem sodi* šču v Ljubljani.
Kaj je z razlikami na stanarini za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.? Glede načelne rešitve tega vpra* šanja se je Zveza obrnila na Glavni savez s prošnjo, da ji avtoritativno pojasni, ako imajo pravico do te razli* ke poleg zvaničnikov in služiteljev tudi uradniki. Uredba o izplačilu razlike temeljne in položajne plače namreč stanarin nikjer izrecno ne omenja.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Finančni direktor dr. Josip Povalej — šestdesetletnik.
6. t. m. je obhajal finančni direktor g. dr. Josip Povalej šestdesetletnico svojega rojstva. Jubilant je bil rojen pri Sv. Primožu v bližini Št. Jurja ob juž. žel. Po maturi se je posvetil štu* diju prava na graški univerzi in je po doseženem doktoratu vstopil 1. 1897. v službo pri fin. direkciji v Gradcu. Služboval je nato v Mariboru, zopet v Gradcu in ponovno v Mariboru, od* koder je bil premeščen v Bruck ob Muri, od tod pa I. 1910. k fin. direkciji v Ljubljano, kjer je ostal do prevrata. Dr. Povalej se je izkazal ves čas svo* j ega službovanja nad vse vestnega uradnika in koncilijantnega tovariša napram svojim kolegom. Od vseh je bil visoko spoštovan in cenjen. Preden je postal finančni direktor, je bil vodja fin. okr. ravnateljstva v Mariboru, kjer je s svojim velikim strokovnim znanjem mnogo pripomogel k temu, da je fin. okr. ravnateljstvo v Maribo* ru v ta čas nad vse zamotanih admini* strativnih razmerah svojo nalogo si* jajno izvršilo.
Ko je bila z reorganizacijo finan* čne službe ukinjena tudi mariborska fin. okr. direkcija, je bilo dr. Povaleju
dne 30. dec. 1928. poverjeno vodstvo finančne direkcije v Ljubljani. Gratu* lantom se pridružujemo tudi mi in iskreno želimo, da bi bilo g. finančne* mu direktorju usojenih še mnogo let plodonosnega in srečnega življenja.
Zahteve avstrijskih zveznih nameščencev.
Konec meseca novembra so se vršili na Dunaju zaupni sestanki organiziranega nameščenstva avstrijske republike. Sprejet je bil sledeči sklep oziroma naslednje stališče napram koncesijam, katere je zvezna vlada dovolila nameščencem: Stroga zima prešlega leta in draginja, katera jej je sledila, sta zaradi splošnega dviganja cen vseh življenskih potrebščin, pritirali pomanjkanje, ki vlada v uradniških rodbinah že nekaj let, do neznosnosti. Zaradi tega so se zastopniki zveznih uslužbencev obrnili do vlade s prošnjo, da jim nakaže takoj posebno pripomoč zaradi draginje in jim za prihodnje leto zviša prejemke. Koncesije, na katere je vlada pristala, so pa baš tam, kjer je pomanjkanje največje, povsem nezadostne in v načinu naklonitve povsem nesocijalne. To ne velja samo za stanarinsko pripomoč, temveč tudi za tako zvano dvoletno napredovalno reformo, ki je pa v resnici temeljna sprememba dosedanjega načina plačevanja zveznega uslužbenstva. Posledice te reforme v glavnem koristijo samo službenim razredom. Zato se je zborovanje organizacijskih zaupnikov odločno zavarovalo ne le zoper to načelno stališče v vprašanju honoriranja zveznih nameščencev, temveč tudi zoper to, da se hoče tako važno in osnovno reformo izvesti brez sodelovanja uradniških zastopnikov. Zato zahtevajo avstrijski zvezni nameščenci: Zvišanje enkratnega draginjskega prispevka do višine enomesečne plače, zvišanje minimalne plače ne le za pragmatične, temveč tudi za pogodbene uslužbence, dalje dejanskim razmeram primerno stopnjevanje in zvišanje najemninske pripomoči, takojšnjo otvoritev pogajanj z zastopniki zveznih nameščencev o spremembi plačilnega sistema, nazvanega »bien-nalna reforma«, raztegnitev vseh teh plačnih reform tudi na upokojence in čimprejšnje pragmatiziranje pogodbenih nastavljencev. Te zahteve so bile sporočene avstrijski vladi. Enake postulate je sporočil tudi odbor petin-dvajsetorice (»25er Ausschuss«) zvezni vladi.
Mednarodna zveza duševnih delavcev.
Letošnja julijska številka »C. I. T. L«, uradnega bulletina Mednarodne zveze duševnih delavcev (Confedera-tion Internationale des Travailleuss Intellectuels) objavlja pod zaglavjem »Delavnost nacijonalnih združenj duševnih delavcev« tudi poročilo o poslovanju Jugoslavenske zveze. Poročilo se glasi: »Narodni savez umnih radnika«, ki je bil ustanovljen v decembru 1923., obsega doslej dve sekciji beograjsko (za Srbijo, Črno goro in Vojvodino) in ljubljansko (za Slovenijo). Načrt narodne zveze duševnih delavcev, da se ustanove še druge sekcije, kakor na primer v Zagrebu za Hrvatsko itd., s čemer bi se zajela vsa država, še ni bil izvršen, vendar pa ni ideja sploh opuščena. Ker veliki svet še ni bil izvoljen, za enkrat obe sekciji provizorno skupno vodita upravo. Beograjska sekcija je obdržala svojega predsednika g. dr. M. Jovanoviča, generalnega direktorja državnega računovodstva, ljubljanska pa je izgubila svojega predsednika g. Leonido Pita-mica, ki je bil imenovan za poslanika kraljevine Jugoslavije v Washingtonu. Njegovo mesto je zavzel g. Matija Slavič, univerzitetni profesor. Odno-šaji med obema sekcijama so bili nekaj časa zaradi prevelikega zaposlenja ne-katerih delovnih članov beograjske sekcije^ prekinjeni. Zato ni mogoče nuditi bolj podrobnih podatkov o le-tej, dočim šteje ljubljanska zdaj 17 združenj duševnih delavcev deloma v državni službi, deloma v svobodnih poklicih. Vse te skupine štejejo približno 3300 članov. Občni zbor ljubljanske sekcije, ki se je vršil 26. februarja 1929. je do-
ločil, da prične jeseni z vrsto predavanj, ki ne bodo zanimale le ene same strokovne skupine, temveč bodo tako rekoč medstrokovna. Uvodoma bo podano poročilo o mednarodni organizaciji duševnih delavcev in njenih uspehih.
Kultura.
Jezik očistite peg ... Pametno piše predzadnji »Venac« o kvarjenju jezi* ka. »Od ene strani se brez potrebe uvlači vse več nenarodnih besed, a z druge se širijo slabe skovanke Dočim n. pr. Nemci danes zamenjavajo celo besede kot: telefon, avtomobil, bio* skop, garderoba, restavracija, elektri* ka, ter pišejo: Fernsprecher, Kraftwa* gen, Lichtbilder, Reisegepäckbewah* rung, Erquickungsraum, Funken — mi tako radi govorimo in pišemo: propor* čija, fundamentalno, šulkolegica, rizič* no, diskretno, puter, fajhtovati, bedi* nerka itd. Isto je z izrazi. Vsak čas morete najti v novinah:	Od strane
ovog udruženja govorio je N. N. (na* mesto: v imenu, ali samo od)«. Nada* lje graja med drugim še t. zv. Uršo Plut: »Kad ih se otrgne«, namesto »kad se otrgnu«. Veseli nas ta pojav. Ko bi le našel kaj več pristašev. A. K.
Južno=ameriška knjiga o Jugosla* viji. V paragvajskem mestu Asuncion je pred kratkim izšla na 54 straneh brošura Cosas de allä, kjer nam že znani A. B. R o s s a n i, bivši argen* tinski konzul v Splitu, svojim rojakom z vso simpatijo prikazuje z raznih vi* diko v »eno naj zanimivejših dežela gle* de mnogoličnosti značilnih pokrajin«, našo državo, ki latinskim ušesom še vedno zveni kakor Checoeslovaquia. Posebno ga mika Primorje s svojimi krasotami. Kadar ga zanos preobvlada, nadomesti oris z oduševljeno pesmijo. Tako z vnemo poveličuje v zvonkih stihih »la perla de Dalmacia, la pe* quena Spalato in mortal«, goli Mosor, ki se vleče vzdolž obale nalik nebeški cesti (cual si fuera el camino celestial), potem Solin s pestro zgodovino itd. Za panoramskim pogledom na jugo* slovansko preteklost, folkloro, verstvo, narodne umetnine je pisec očrtal tudi slovstvo. Žal, da ni nič omenil sloven* skega, ki vendar premore može kot Prešeren, Cankar, Župančič, prevedene deloma skoro na vse svetovne jezike. Vendar moramo biti hvaležni za trud a-vtorju, ki razen tega stalno piše o na* ših umetnikih v buenos*aireskem dnev* niku La Epoca.	Debeljak A.
Praktična darila za Božič
v modni trgovini Srečko Vršič nasl.
V. LESJAK, Ljubljana
Šelenburgova ulica 3.
Amerika in Francija. List »Agir« piše: Francija se mora marsičesa na* učiti v Ameriki. Spremeniti pa nam ni treba toliko metod dela, kolikor naše mišljenje. Tudi mi smo individualisti. Vendar nas goni češče ljubosumnost nego tekmovanje. Rajši služimo svo* jim koristim nego občim. Naš enako* stni duh se užali ob tujem uspehu. Na* dalje smo si navzeli grdo navado, da st zanašamo na državo — božjo pre* vidnost in iščemo pri sebi zgolj to, česar nam drugi ne morejo dati. Arne* r:čan si ne umišlja, da bi ga mogli drugi živiti. To je tajna njegovih uspe* hov. To se moramo naučiti od njega. Nadomestimo razredni boj z interes* nim bojem. Hotimo osvajati, ne pa de* liti. V ostalem pa so naše metode, pri* lagojene našemu temperamentu in na* šemu industrijelnemu položaju, toliko vredne kolikor njihove. V podrobno* stih so morda še boljše. To priznavajo. Vendar mi na vse kriplje drug dru* gemu prikrivamo svoj napredek. Tam* kaj pa je to svojina vseh in edino sla* ba podjetja se skrivajo.
Tovariši! Nabavljajte svoje po* trebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Našem Glasu«. Pri nakupu se sklb cujte na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi.
Narodno gospodarstvo.
Važna odredba o dobavi živil za vojsko. V zadnjem času so bile v ča* sopisju objavljene netočne vesti o do« bavah živil za vojsko od strani pro« duktivnih zadrug. Produktivne zadru« ge so se doslej smatrale za posredo« valke, pa kot takšne niso mogle do« bavljati brez licitacije živil za vojsko. Po intervenciji novega ministra za trs govino in industrijo se je ta odredba spremenila tako, da se sedaj produk« tivne zadruge ne smatrajo več za po* sredovalke nego za producentke. Po novi odredbi morejo torej produktiv« ne zadruge dobavljati živila vojski brez licitacije.
Veleposestva pod agrarno refor«
mo. Vseh veleposestev v naši državi, ki spadajo pod določbo zakona o agrarni reformi, je skupno Š4.5. Povr«
šina teh veleposestev znaša 2,209.356 oralov. Od teh je njiv in druge zemlje za obdelovanje 839.416 oralov, pašni« kov 274.724 oralov, gozdov pa 928,1('7 oralov. Doslej je bilo od teh velepose« štev oddeljenih vsega skupaj 552 293 oralov agrarne zemlje. Razdeljena je ta zemlja na 208.399 agranuh interes sentov.
Nov korak k elektrifikaciji naših dežel. Ministrski predsednik je odobril pogodbo, katero je sklenil državni premogovnik v Velenju s Kranjskimi deželnimi elektrarnami v Ljubljani. Po tej pogodbi bo velenjski premogom kop, ki je zgradil veliko lastno kalo* rično centralo, kjer se uporablja iz« ključno v Velenju izkopani, manj vredni rujavi premog, oddajal 30 let vso električno energijo Kranjskim de* želnim elektrarnam. Za enkrat razpo* laga ta nova velenjska električna cen«
trala s 2500 konjskimi silami. Kranj« ske deželne elektrarne so se obvezale, da bodo tekom 30 let prevzemale ves tok od velenjske centrale. Daljnovod bo zgrajen od Velenj po Savinjski do* lini preko Trojan do Domžal in od tam na Gorenjsko, kjer bo priključen na električno omrežje centrale na Za* vršnici, ki razpolaga z 20'T konjskimi silami. Na ta način je industriji in jav* nim napravam po Gorenjskem omo« gočena dobava potrebne električne energije.
Hotelsko osobje mora z gosti ob« čevati v našem jeziku. Ministrstvo tr* govine in industrije je poslalo hotelir* ski organizaciji okrožnico, v kateri zahteva, da mora hotelsko osobje vsa* kega tujca najpreje nagovoriti v doma* čem jeziku in šele, ko se prepriča, da našega jezika ne zna, sme občevati z njim v dotičnem jeziku. Doslej je
bilo v tem pogledu namreč mnogo pri* tožb, ker so po javnih lokalih, poseb* no v letoviščih, uslužbenci nagovarjali tudi domače goste v tujem jeziku, ta* ko da se je zdelo, da se človek nahaja nekje na tujem. Naredba pa tudi za* sleduje cilj, da se zaposle predvsem naši ljudje v sličnih podjetjih, ne pa tujci, ki našega jezika ne govore.
Naša svobodna cona v Solunu. Doslej je spadala cona v solunskem pristanišču neposredno pod nadzor* stvo in upravo finančnega mirrstr* stva. Nedavno je cona prešla v pri* stojnost trgovinskega ministrstva, ki ima za v bodoče isti delokrog, kakor ga je imelo doslej finančno ministr* stvo.
»Naš Qlas« je edini res nepristranski list vseh drž. nameščencev. Širite ea!
PLETENINE
volneno perilo, rokavice, nogavice za dame, gospode in otroke v veliki izbiri in solidni ceni pri
ŽTERK NASL. KARNIČNIK
LJUBLJANA, STARI TRG 18.
Želodčoo tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani.
Vse šolske, pisarniške in tehnične potrebščine
priporoča trgovina
IVAN BONAČ Ljubljana’ Selenburgova 5.
NAJLEPŠA BOŽIČNA DARILA
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. MAGDIČ
Ljubljana, Aleksandrova l.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Oblačila za dame in gospode
kupite najceneje pri tvrdki
FRAN LUKIČ, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica.
L. Mikaš
Ljubljana, Mestni trn lü
priporoča svojo zalogo
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
--1 (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	1 .
Brezposelni!
Poslužite se najugodnejše prilike, pletilnega Stroja Walter, ki Vam ga nudi F. KOS v Ljubljani — Židovska ulica štev. 5 — s popolnim poukom in naj-sigurnejšo eksistenco.
]UM Mana, Gosposvetska c. I. |
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. - Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. — Pisalni stroji ADLER. Kolesa iz prvih tovarn Dürkopp, Styria. — Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke!
Cenike franko in zastonj!
Popravila se izvršujejo točno in solidno
UGODNO KUPITE
razne fine kamgärne in doubl za gospode, modno blago za damske plašče in obleke, volneno in svileno blago pri obče znani tvrdki
R. M1KLAUC
„PRI ŠKOFU“ LJUBLJANA
Pred Škofijo 3. Lingarjeva ulica.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko In
deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Telefonska štev 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.	2.
C. J. HAMANN
Ljubljana
Vam nudiš najsolidnalši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov, perja, modnih ootrebščin - Predtiskarija modernih ročnih del-


UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI
je najmoderneje
V!«VV.6V >vv
-C
v®
Telefon št. 2312. Račun poštne hranilnice št 10.761.
urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. — Lastna tvornica šolskih zvezkov. — Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. - Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Za Učiteljsko tiskarno Francb Štrukelj. Vsi v Ljubljani.