JOHN rOLLOCK 1-8-49
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
ENAKOPRAVNO
NEorm
Novi grobovi
frank jurca ml.
Snoči ob sedmih je umrl za srčno hibo Frank Jurca ml., star 43 let. Stanoval je na 1169 E. 61 St. Rojen je bil v Astola, Pa. Uposlen je bil pri Joseph Vidmarju za natakarja.
Tukaj zapušča soprogo Julijo, rojeno V o k a č, dve hčeri Jeanne in Dolores, očeta Frank Jurca na West Parku, dva brata Edwarda in Williama, pet sestra: Mrs. Marie Riehl, Mrs. Agnes Schalaman, Mrs. Josephine Vidmar, Mrs. Stella Hoda-na in Daniello, ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil 1 z Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
EQUALITY
8NEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 1, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 171
Tajnik holjševiške stranke Andrej Ždanov umrl v Moskvi
Moskovski radio poroča, da je njegova smrt velika zguba za stranko in sovjetsko ljudstvo
mike ZAVAŠNIK
Včeraj popoldne ob 4:15 uri je preminil po štiri-letnem bo-lehanju poznani pionir Mike Za-vašnik, p. d. Bregarjev. Okrog 45 let je živel na 1377 E. 43 St. Pred leti je prevažal s konjem m vozičkom ter se pečal s prebujenjem mesenine, ker je imel eno nogo pohabljeno in mu ni '^ilo mogoče delati v tovarni.
Doma je bil iz Glince nad Ljubljano, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Tukaj zapušča soprogo Marijo, rojeno Bergan, sina Michaela mL, ki cisti cevi za točenje pive po gostilnah, hčer Mrs. Anno Cerar, brata Janeza in sestro Mano v Dravljah, ter štiri vnuke in vnukinje. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih
'^u, odkoder se bo vršil pogreb v petek zjutraj' ob 9:30 uri v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
LONDON, 31. avgusta—Moskovski radio je nocoj naznanil smrt Andreja Ždanova, glavnega tajnika bolj še viške stranke in moža, ki se ga je smatralo za verjetnega naslednika Stalina.
ždanov je umrl po resni bolezni v starosti 52 let. Bil je vodilna sila v Komunističnem informativnem uradu, ki je pred dvema mesecoma obsodil vodstvo jugoslovanske komunistične stranke.
Skupaj z bivšim šefom sovjetske tajne policije L. P. Beriom in zunanjim ministrom "V. M.
Molotovom je bil smatran za možnega naslednika premierja Stalina.
Najbolj važno pozicijo je imel kot član Politbiroja in kot glavni tajnik sovjetske boljševiške stranke, katero pozicijo je prevzel, ko je Stalin odstopil.
Vodil je obrambo Leningrada
Moskovski radio je izjavil, da je njegova smrt "velika zguba za stranko in sovjetsko ljudstvo" in ga označil za "zelo nadarjenega širitelja idej Lenina
Pogreb Želanova s»i,bo vršil na moskovskem Rdečem trgu v četrtek. Dotlej pa bo njegovo truplo ležalo v koridorju poslopja strokovnih unij.
V Kanado	Kot Stalin, je tudi Ždanov bil
Poznana Mr. in Mrs. Jerry in Georgijanec. Veruje se, da je v Lucia Leskovec iz LindberglP^ložaju boljševiške (komuni-Ave. Sta se danes podala na.sKfne) stranke v Leningradu obisk Niagarskih slapov in nato 1939 svetoval zimsko vojno bosta šla obiskat sorodnike in	Finski. V vojni proti naci
prijatelje v Toronto, Canada, želimo jima mnogo zabave in srečen povratek!
2a potrebno rojakinjo
in Mrs. Andy in Mary Majhen iz County Line, Geneva, ^hio, sta poslala $5 za bolno Theresa Raymond (Mah-in sicer v spomin pokojne Mrs. Fanny Krušič.
stični Nemčiji pa se je posebno odlikoval z junaško obrambo Leningrada.
Preteklega oktobra je na Poljskem imel govor, s katerim je zagovarjal strnitev komunističnih vrst. Temu gov6ru je sledila ustanovitev Kominforme (Komunističnega informativnega biroja). Leta 1943 je prav Ždanov podpisal ukaz, s katerim se je razpustilo Kominterno
Wallace nadaljuje borbo na jugu
v severni s svojimi
ASHEVILLE, N. C., 31. avg. Predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wal-^^e je danes kljub nasilju, na Katerega je naletel Sardini, nadaljeval Sovori.
Nasilje proti Wallace-u so "'^ed ostalim obsodili predsednik ^uman, governer južne Caro-"ne Strom Thurmond, guverner severne Caroline Gregg Cherry 'n predsednik republikanske stranke severne Caroline Sim De Lapp.
V Ahevillu je Wallace prvič Govoril, brez da bi bil prekidan.
Ko
je pojasnil svoj ekonomski
program za. razvoj poljedelstva jn industrije na jugu, se je Wal-^•Ce zahvalil za topli sprejem in 'ZjavH, da so povsod drugje ne-^dgovorne osebe povzročale ne-'^ire ob priliki njegovega nasto-P8- Ko pa je karavan petnajstih ^vtov z Wallaceom zapustil me-^*^0, so ga na cesti napadli s rompirji. Napad na Wallaces je ponovil tudi v Hickory.
V mnogih mestih postavljajo Wallaceu tudi druge ovire. Ta-o mu je iz Birminghama bilo sporočeno, da se bo moral dr-
žati zakonov proti zamorcem, ako želi govoriti v mestu. Nastop proti plemenski diskriminaciji pa si je Wallace postavil za glavni cilj svoje kampanje.
Zupan Gadsedana, Ala., je odprto izjavil, da Wallace-a ne želijo v mestu. V Little Rocku pa predsedniškemu kandidatu niso dovolili, da bi govoril v mestnem avditoriju.
Medtem je policijski inšpektor Winston-Salema izjavil, da so za nemire bili odgovorni sami progresivci.
Edino v Charlotte je policija nastopila proti izzivalcem nasilja. Aretirala je tri osebe, ki pa so bile izpuščene, ko so položile
poroštvo.	I 1
*	r ' ■
Progresivna stranka ima težave v lHinoisu
SPRINGFIELD, 111., 31. avg. —Državni volilni odbor je danes zanikal mesto na glasovnici kandidatom Progresivne stranke na volitvah 2. novembra.
Odbor treh članov je soglasno sklenil, da nominacijske peticije za Wallace in Taylorja ne izpolnjujejo določb illinoiskih volilnih zakonov.
(Komunistično intemacionalo).
Udeležil se je oktobrske revolucije L 1917
Andrej Ždanov je bil sin šolskega inšpektorja in rojen v Mariopolu v severnem Kavkazu. Clan komunistične stranke je postal, ko je bil star 16 let. Od takrat je bil aktiven v komunističnem gibanju Rusije, ki je zrušilo stari feudalni sistem.
Kot vojak v prvi svetovni vojni je širil boljševiške ideje med vojaki in se leta 1917 udeležil Oktobrske revolucije.
Prvo važno pozicijo je Ždanov dobil, ko ga je leta 1934 Stalin imenoval za tajnika leningrad-ske boljševiške stranke. Na tem položaju se je pred tem nahajal Sergej Kirov, ki pa je bil umorjen.
Član Politbiroja pa je Ždanov postal leta 1939.
TRUMAN OBSODIL NAPAD NA WALLACEA
WASHINGTON, 21. avg. — Predsednik Truman je danes izjavil, da je napad na predsedniškega kandidata Progresivne stranke Henry A. Wallace-a v severni Carolini, zelo ne-ame-riško dejanje.
Tiskovni tajnik predsednika Charles G. Roose je izjavil, da je Trumanovo mnenje, da je Wallace upravičen na svoj delež kot vsaki drugi Američan.
Ross je tudi naznanil, da bo predsednik Truman imel kampanjski govor 18. septembra pri Dexteru v državi Iowa. Za enkrat pa se še ne ve, kje bo Truman vse govoril na svoji kampanjski turi.
ŠE ENA KRALJICA GRE V POKOJ
AMSTERDAM, 31. avg. — Jutri bo nizozemska kraljica Willhelmina po petdesetih "letih vladanja odšla v pokoj. Prestol bo zapustila svoji hčerki princesi Julijani.
Nizozemska kraljica bo šla v pokoj v svojem 68 letu, razočarana in žalostna kot gredo vsi kralji, ki sprevidi jo, da jim je za vedno odklenkalo. Njeno najbolj trpko razočaranje je bila vstaja milijonov podložnikov v Indoneziji, ki želijo neodvisnost in svobodo.
VSAK AMERICAN PLAČUJE POVPREČNO $344 DAVKOV
WASHINGTON, 31. avg. — V fiskalnem letu, ki se je končalo s 30. junijem 1. 1947, je bilo vplačanih povprečno $344.46 federalnih, državnih in lokalnih davkov za vsakega posameznega Američana.
NA POLJSKEM SO ARETIRA LI DUHOVNIKA
VARŠAVA, 31. avg. — Poljska varnostno policija je danes aretirala rimsko katoliškega du hovnika Zigmunda Kacinskega. ki je bil nekoč minister prosve-te v poljski begunski vladi v Londonu.
EDVARD BENEŠ NA SMRTNI POSTELJI
PRAGA, 31. avg. — Danes je bil objavljen uradni buletin_, da je bivši predsednik Češkoslovaške republike Edvard Beneš padel v nežavest in da Je njegovo stanje zelo i-esno.
Beneš, ki je star 65 let, je zbolel pred enim letom in od takrat se je njegovo zdravstveno stanje naglo slabšalo. Njegovi zdravniki so snoči razkrili, da je pred enim tednom postal zopet kritično bolan.
Na smrt obsojeni jetnik umrl po 40 letih v zaporu
TRENTON, N. J., — Archie Herron, ki je 40 let v državni ječi New Jerseya čakal na izvršitev smrtne kazni, je danes umrl v starosti 84 let.
"Pozabljeni jetnik" se je dvakrat izognil električnem stolu radi "luknje" v zakonu, k4 je sledila po smrti sodnika, ki ga je obsodil na smrt.'
Herron se je leta 1908 zagovarjal radi umora Rev. S. B. D., ki je obenem bil policijski zapisnikar. Na obravnavi je bilo razkrito, da je Herron ubil duhovnika, ker ga je spravil v zapor.
Sodnik James J. Bergen ga je obsodil na smrt, toda priziv je odložil izvršitev 8,nrtne kazni, dokler ga Berg->r	ipto por
zneje ponovno obsodil na smrt. Sedanji governer pa je dvakrat odložil izvršitev kazni, končno pa je sodnik Bergen odredil, da se izvrši preiskava glede duševnega stanja Herrona. Ta preiskava se je vlekla skozi mnoga leta.
Leta 1928 je sodnik Bergen umrl. Smrtna obsodba nad Her-ronom zopet ni mogla biti izvršena radi državnih zakonov, ki določajo, da mora sodnik, ki je obtoženca obsodil, določiti tudi datum za izvršitev smrtne kazni.
Medtem je Herron postal pravi puščavnik. Z nobenim ni govoril, včasih pa ni hotel niti "e-sti. Takoj po prvi svetovni vojni ga je obiskal njegov sin ,toda Herron ga ni hotel videti. V svoji celici je večinoma ležal na postelji, kadil pipo in od časa do časa godrnjal proti sodniku Bergenu.
Jugoslovanski premijer maršal
Tito izvršil čistko v vladi
Domače vesti
Na operaciji
Danes se je morala podvreči operaciji v Mt. Sinai bokiišnici Mrs. Mary Sustaršič iz 21830 Tr&cy Ave. Obiski ne bodo dovoljeni do ponedeljka. Želimo ji, da bi čim preje okrevala!
RDEČI KRIZ ZA PREPOVED ATOMSKE BOMBE
STOCKHOLM, Švedska, 31. avg. — Mednarodni Rdeči križ je danes apeliral na vse države, naj prepovedo uporabo atomskega orožja.
Organizacija je na svoji, zadnji plenarni seji pozvala tudi vse sile, naj prepovedo uporabo tako zvanega "slepega" orožja, s katerim se ne more pogoditi določeno tarčo in ki zato povzroča veliko škodo in izgube na ne-vojaških področjih.
Zasedanje Mednarodnega rdečega križa se je končalo s sprejetjem številnih resolucij, ki naj bi zamenjale Haško konvencijo glede mednarodnih vojnih zakonov. V prvi vrsti se je poskušalo zaščititi civilce.
Gradbeni odbor
V petek zvečer ob osmih se vrši zelo važna seja Gradbenega odbora Slovenskega društvene ga doma na Recher Ave. Prosi se vse direktorje in odbornike ter društvene zastopnike, da se udeleže.
Poroka
V soboto 4. septembra se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete ob 10.30 uri zjutraj Miss Jennie D. Sulen, hčerka Mrs. Dore Sulen iz 15910 Midland Ave., in Mr. Carl L. Schultz, sin Mr. in Mrs. Joseph Schultz, 8713 Frederick St.
Nevesta je pred nedavnim graduirala za bolničarko iz St. Alexis bolnišnice, ženin je pa služil pet let in pol pri zračni sili ameriške armade. Poročne obrede bo vodil Rev. Michael Reztos iz St. Alexis bolnišnice. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Za "Svobodni iisk"
V našem uradu smo prejeli za "Svobodni tisk" $5 od Mr. J. Merharja iz 15718 Grovewood Ave., $3 od Mr. Anton Novlan iz Minor Rd. in $1 od Mr. Frank Keržiča iz Painesville, Ohio. Hvala!
52 ŽRTEV EPIDEMIJE POLIJA V LOS ANGELESU
LOS ANGELES, 31. avg. — Od 1. januarja tekočega leta je v okrožju Los Angelesa umrlo za poli jem 52 oseb.
Izvršni odbor €10 podprl Trumana
WASHINGTON, 21 avg. — Predsednik Truman je danes dobil politično podporo izvršnega odbora CIO. Glasovanje je bilo: 35 članov odbora za, 12 pa proti.
Proti so volili voditelji enajstih levičarskih unij, ki podpirajo kandidaturo Henry A. Wallace.
Niti en član odbora se ni izrekel za republikanskega kandidata gov. Deweya.
Borbo, da se podpre Wallacea, je vodil predsednik unije električnih delavcev Albert Fitzgerald, ki je bil stalni predsednik na konvenciji Progresivne stranke.
Predsednik CIO Philip Murray je takoj naznanil, da bo mašina Političnega akcijskega odbora CIO že jutri vržena v akcijo, da se podpre demokratske kandidate.
Murray pa ni hotel vsiliti sklepa članom odbora, ki so za Wallace-a. Dejal je, da imajo ustavno pravico, da lahko volijo za koga hočejo, da pa bo njegovem mnenju večina članov njihovih unij bo podprla Trumana in Barkleya.
Trumanovo kandidaturo bo verjetno podprla tudi AFL. V New Yorku je izvršni odbor International Ladies Garment Workers unije (AFL) že podprl Truman-Barkleyev tiket.
Po proračunu Murraya zastopajo člani odbora, ki so vodili za Trumana, okrog 5,000,000 članov unij, do čim jih imajo Wallaceovi pristaši okrog 1,000,-000.
Edvard Kardelj zamenjal Simica na položaju zunanjega ministra; Rankovič pa je sedaj podpremijer
BEOGRAD, 31. avgusta—Premijer maršal Tito je izvršil spremembe v jugoslovanski vladi in postavil na važne ministrske položaje svoje pristaše, ki ga podpirajo v sporu s Kominformo.


Edvard Kardelj, novi zunanji minister
S posebnim ukazom je Jugo-* slavija bila postavljena pod vlado komunistov, ki kljubujejo krJliki Komunističnega informativnega urada.
Na važne pozicije sta bila. postavljena podpremijer Edvard Kardelj in notranji minister Aleksander Rankovič.
Oba, Kardelj in Rankovič, sta bila omenjena v resoluciji Kominforme poleg Tita in Milova-na Djilasa kot člana vodstva jugoslovanske komunistične stranke, ki se je oddaljilo od marksizma-leninizma.
Kardelj novi zunanji minister
Kardelj, ki je doslej bil predsednik kontrolne komisije, je bil imenovan za novega jugoslovanskega zunanjega ministra, Rankovič pa za novega podpremi-erja.
Rankovič bo obdržal pozicijo notranjega ministra, ki mu omogoča kontrolo nad policijo.
Kardelj je zamenjal Stanoje Simiča, ki je bil imenovan za ministra brez portfelja. Simič ni bil član komunistične stranke.
Edini ne-komunist, ki je še ostal v jugoslovanski vladi, je minister pravosodja Frane Frol. Toda v Jugoslaviji smatrajo, da ministrstvo pravosodja ni tako važno.
Smatra se, da so spremembe v jugoslovanski vladi posledica sklepa na nedavnem kongresu komunistične stranke, da se bo kot prvo nalogo ojačilo kontrolo nad vlado.
slovansko federativno republiko Macedonijo.
Tanjug pravi, da bolgarski tisk odprto širi aspiracije sedanjih bolgarskih voditeljev napram Macedoniji.
Belgrajska "Borba" pa je pred tem napadla Albance, da že dva meseca širijo neresnice o Jugoslaviji.
Schuman je zopet premier Francije
PARIZ, 31. avg. — Danes je bil Robert Schuman ponovno imenovan za premierja Francije. Parlament je potrdil njegovo imenovanje s 322 proti 185 glasovom.
Schuman, ki je popularni republikanec, je tako po 33 dnevih ponovno postal premier. Njegova vlada je podala ostavko, ker socialisti niso hoteli podpreti vojaškega proračuna.
Na včerajšnjem glasovanju v parlamentu so komunisti glasovali proti Schumann. Toda kljub temu je dobil 11 glasov več kot pa je potrebno. S tem seveda še ni rečeno, da bo Schuman sigurno premier, kajti parlamentu mora predložiti svoj program in sestavo vlade, ki pa jo lahko večina zavrže.
Jugoslovanska agencija napada Bolgarijo
LONDON, 31. avg.—Jugoslovanska časnikarska agencija Tanjug je danes napadla Bolgarijo, da ustvarja načrte za jugo-
Semenj v Geauga okraju
Jutri se prične letni semenj v okraju Geauga, kamor spada tudi veliko naših slovenskih in hrvatskih farmarjev, ki bodo tudi imeli razne pridelke in živino na razstavi. Med temi bo imel poznani Mr. James Robich, ki ima svojo farmo na Route 4 v Chardon, Ohio, na razstavi prašiče. Semenj bo trajal do 6. septembra.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. septembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carriw and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)---
For Six Months—»(Za šest mesecev)---
For Three Months-—(Za tri mesece) _
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)-----
For Six Months—(Za šest mesecev) -—
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
PAPEŽEVA SKRB ZA NEMČIJO
Revija "New Republic" je v svoji izdaji za tekoči teden objavila sledeči članek svojega poročevalca v Rimu Percy Winner-ja:
Edino mesto v Rimu, kjer so posvetili berlinskemu položaju isto napeto in zaskrbljeno pozornost kot v Ameriki, je Vatikan. Sveta Stolica ne želi, da bi se Američane prisililo na umik iz Berlina; tudi ne želi, da bi ameriški in angleški zagovorniki bolj pomirjevalnega stališča napram RiBom v Nemčiji, dobili večjo besedo.
Vzrok ni samo globoko proti-sovjetsko in skoro enako Anieriki naklonjeno stališče Vatikana. Obstoja še nadaljni, zares bolj važen vzrok; papež Pij XII. si je postavil za cilj, da pridobi Nemce za tesno in prijateljsko sodelovanje s sv. Stolico. Ker je izgubila veliki del svojega nekoč precejšnjega političnega vpliva v vzhodni Evropi, in sičer vsled širjenja sovjetske sile, sv. Stolica na ta način skuša najti sredstva za odškodnino, s tem da bi si pridobila Nemce.
Zato je zavzela stališče obrambe vseh Nemcev—tako protestantov kot katoličanov—v naporih, da bi si pridobila odločilen vpliv nad ljudstvom, ki se ga še vedno smatra za najbolj mogočno ljudstvo v Evropi. Če bi 70 milijonov Nemcev prišlo pod direktni vpliv vatikanske politične sfere vpliva, bi nadomestili zgubo 50 milijonov katoličanov raznih narodnosti od Baltika pa do Jadrana, ki so sedaj za vse praktične namene odcepljeni od rimske cerkve.
To stališče papeža v prid Nemcem je prvič postalo jasno na takozvanem Kongresu v Fuldi, ki se je preteklega aprila prvič v mnogih sWletjih vršil v Rimu namesto v Nemčiji. Ta Kongrfes je ena najstarejših ustanov katoliškega življenja v Srednji Evropi. Stoletja so se nemški kardinali in škofje od časa do časa sestajali v zgodovinskem samostanu v Fuldi, da razmotrivajo o političnih in verskih vprašanjih in da zavzamejo napram njim stališče. Preteklega aprila je papež pozval v Rim enega za drugim nemške kardinale in škofe, zahtevajoč tako zvane "ad limina" obiske—to je obiskovanje papeža v Vatikanu s strani vsakega škofa z namenom, da ga obvešča o položaju v s ve* i škofiji.
Tako je letos Kongres v Fuldi dejansko bil Kongres v Rimu. Okrog 30 nemških prelatov se je zbralo v Vatikanu pod precjsedništvom kardinala von Preysinga in papež se je osebno udeležil njihovih razmotrivanj. Takoj po tem sestanku je papež poslal nemški duhovščini poslanico, s katero je dejansko podprl pravico Nemčije, da si pridobi nazaj ozemlja, ki so ji bila odvzeta na njeni vzhodni meji in ostro je obsodil izobčenje milijonov Nemcev s tega ozemlja.
Nadaljni korak v vatikanski kampanji za Nemčijo je bil pravkar podvzet. Ob priliki proslave sedmega stoletja zgraditve kolonjske katedrale—proslava se je začela 18. avgusta—je papež poslal v Kolon j svojega zastopnika kardinala elemente Micara in z njim mnoge druge visoke dostojanstvenike Vatikana, ki so jih spremljali člani papeževe osebne straže.
Ceremonijam v Kolon ju je prisostvovalo tudi pet ostalih kardinalov in množica škofov in duhovnikov iz cele Nemčije. S kolonjskim kardinalom Fringsom so tam bili tudi monakovski kardinal Faulhaber, dunajski Innitzer, pariški Suhard in westminsterski Griffin. Važnost priso-stva kardinala Micara je bila poudarjena z dejstvom, da je načeloval prvi svečani papeževi misiji, ki je bila poslana v Nemčijo po več kot pol stoletju. Poslednjo misijo je poslal papež Leon XIII. ob priliki kronanja cesarja Wilhelma II. leta 1888.
Poleg vsega tega se v Vatikanu govori, da bo papež šel še dalje. Pismo, v katerem je izrazil simpatije za Nemčijo, in ga poslal Micari, je bilo objavljeno zelo vidno v uradnem vatikanskem glasilu Osservatore Romano dne 16. avgusta.
Poroča se tudi, da bo papež prečita! pred zaključkom ceremonij v Kolon ju svojo osebno poslanico nemškemu ljudstvu, in to potom radijske oddaje iz papeževega letovišča Castel Gandolfa. Poročila so že dvignila val protestov na Poljskem, kjer so, kot pravijo tu, celo sami katoličani žalostni radi te nove "linije" Vatikana napram Nemcem.
Te proteste se lahko zavrže, čes da jih je vsilila poljskim katoličanom Sovjetom naklonjena vlada. Toda neke dru^e proteste se ne more smatrati za isto vrsto. Nadškof Krakova kardinal Sapieha je prišel v Rim pred nekaj dne-
UREDNIKOVA POSTA
Iz euciidske naselbine
Euclid, Ohio. — "Prav ti je", pravi moj mož, ko mu potožim sem pa tam kake potežkoče, "zakaj pa vtakneš nos, če ti ni treba". Tako sem brez potrebe vtaknila svojo radovednost zadnjo sredo, ko so razpravljali nekaj bolj potihem tam pri Jugoslovanskem narodnem domu na Recher Ave. v Euclidu. Da vam povem zakaj tako imenujem ta dom, naj povem, da smo šli gledat v carter, da se prepričamo, kaj tam piše — Slovenski ali Jugoslovanski in smo pronašli, da je bil ob ustanovitvi imenovan Jugoslovanski narodni dom in da bo septembra meseca ravno 30 iet, ko so euclidski Jugoslovani sprevideli, da rabijo skupni dom, ki jim bo služil*za narodni hram.
Tedaj so kupili stavbišče, ki se ga je rabilo za cerkev, ga predelali, da jim je odgovarjalo za tiste čase, in naselbina je rastla ter ž njo tudi potrebe naših rojakov. Tako so tudi svoj dom predelavah in povečali, da je danes stavba z prizidkom dosti večja. Ko se pa stara stavba nič ne prileze novi, so začeli naši mladi izražati željo, da bi napravili večje in lepše poslopje, ki bi odgovarjalo potrebam starih in mladih naseljencev, kar ni dvoma, če bodo skupno in složno delali.
Kaj vse so društva naredila, ne bom jaz opisovala, to naj stori domov tajnik, ki mu je vse bolj znano nego meni. Jaz sem prevzela samo to na svoje rame, da bom poročala javnosti radi jubileja, ki ga bomo obhajali v petek — soboto in nedeljo, 17., 18. in 19. septembra-Na dnevnem redu bomo imeli vsakovrstne zabave: srečelov, ples, vrtno veselico, petje in pristen starokt^ajški "slemenj, kakor ga znajo napraviti le v Ljubljani .
Vodstvo te proslave bo v rokah tu rojene mladine, mi starejši jim bomo pa pomagali z delom in nasveti. Nekaj posebnega bodo dekleta, ki bodo stregla gostom v lepih narodnih nošah na vrtu med cvetjem in zelenjem, ki bo za te dni razcvetelo v najlepših barvah.
Našli boste na vrtu vaše so-vaščane, tako da se boste počutili v resnici domače tu v naši lepi euclidski naselbini. Trideset
nite, da boste tudi vi z nami 17., 18. in 19. septembra na vrtu Jugoslovanskega doma v Euclidu, O.
Za odbor
Mary Medvešek.
Kampanja za Wallace-a v Barbertonu, Ohio
Barberton, Ohio — Na državnem zborovanju Progresivne stranke v Columbusu, Ohio, dne 21. in 22. avgusta smo bili na-prošeni, da pošljemo vsak svojemu domačemu časopisu in po možnosti tudi neangleškemu tisku material o strankini akcijski politični šoli obdržavani na prej omenjenih dnevih v Pointdexter Village avditoriju.
S to "šolo" je bila otvorjena kampanja za Wallacea in Tay-lorja v državi Ohio. Prisotnih je bilo 200 zastopnikov nove stranke iz 47 okrajev države.
Govoril je dr. O. S. Loud, predsednik Progresivne stranke za država Ohio, ki je bil pred časom nameščen kot atomski znanstvenik v Oak Ridge, sedaj pa je profesor fizike na Antioch kolegiju. Yellow Springs, Ohio.
"Ostali dve (stari) stranki," je dejal dr. Loud, "sta poskusili vse, kar je bilo v njuni moči, da nam zabranita dostop do mesta na glasovnici ter zmedeti in za-strašiti ljudstvo države Ohio, da ne bi glasovalo za Hanry A. Wallacea.
"Tekom teh dni smo razpravljali o tem, kako poučiti ljudstvo države Ohio, da bo znalo pravilno izpolniti "25-x' glasovnico, ki nam je bila podtaknjena po neprijateljskih dveh. Ali mi se bomo poslužili vseh sredstev publicitete, da bomo mogli nuditi ljudem te informacije," je poudaril dr. J^oud.
Zbranim z^Btopnikonv je govoril tudi Bernard Conal, bivši direktor in organizator Narodnega demokratskega odbora pod Rooseveltom in sedanji narodni direktor Progresivne stranke, ki je dejal: •
"Res ne boste razpolagali z velikimi denarnimi sredstvi ali imeli dostop do publicitete v velikih dnevnikih, toda vi imate delavce v okrožjih in v tovarnah. ' Imate tisoče in tisoče 'walkie-talkies' širom vse države."
Mr. Conal je nato obrazložil
V. Ivanov:
PRETVORJENA ZEMLJA
, , .	J.	. . I pravilen način kampanirania,
letnice se poMvad. praznujejo z I tabli je pokazal porazdelbo banketom ah kaj slicnim, da sel .	>
. « .- , _ _ _	,oLd.LloLlxvv? Ulv^SJlVcli&LVd UD tli CtOL
pa praznuje jubilej 30-letnice' .	.. .
euciidskih Jugoslovanov z vrt-i".°'"°'	"f
no veselico, je pa nekaj poseb- j "f'' '	t
nega. Ob tej- pSliki bomo tudi ,'""/°T'°	"T
uradno pričeli z kampanjo ^ I »očitne skup,ne. verske m delav-
VI	, u-v/ , . jske organizacije itd. Vse to le
zidavo novega stavbišča do pn-' .	-- . ,
hodnjega leta v juliju, ko bo tai"'*" T ".'I "
jubilej zaključen. Višek prosla-^^^T r: : 'T"™™ ve bo imenovanje najlepšega »»'kie-talbes" m j:hzap,seza
jugoslovanskega dekleta v ^^.'""^^anko.
rodni noši. To idejo so sprožili V S«'«'""™ razlaganje o do-
turojeni mladi fantje-člani ^u- br™ k»mpaniran]u je ,mel Dolf
clidskega veteranskega kluba.	f
Torej je zopet dokaz, da ne bo^if" Daily News v Los Ange-
mo Se tako hitro pozabljeni v	J®' 'i""" f ti«b»
Ameriki. Ako pišeš, prehitro za- f	25-eIeotor bal-
ideš s tira, tako sem za.šla tudi "" -= glasovmco bodo nam-
,iaz, torej se vrnem zopet k na-|""	™"" ™'
ši proslavi	'oni, ki so za Wallacovo stranko.
Vsako društvo naj se zavoda,P" inatrukciji tudi
da je že čas, da zopet pokažemo	Federated
skupno moč in gremo z začetim,
delom naprej. Pozabimo za en'
čas vse, kar nas teži in žalosti i Ali ste naročnik "Enakoprav-in iz enega glasu zakličemo z nost?"če ste,alis6VaMprija-delom naj gre naprej in bomo I feZ_;i in znanci? "Enakoprav-imeli vsi zavest, da smo storili: je potrebna vsaki druiini en korak naprej k našemu skup.; zaradi važnih vesti in vedno ak nemu napredku. Torej že danes, i tualnih člankov! Širite "Enako ko boste čitali te vrstice, skle-' praunosf
Barbarski sistem ruskega kapitalističnega gospodarstva pred revolucijo je do skrajnosti izžel okrog pet milijonov kvadratnih kilometrov prekrasne črne zemlje na jugozapadu Rusije. Teh pet milijonov kvadratnih kilometrov zemlje pa je bilo tudi periodično podvrženih suši.
Poleg tega ima sovjetski teritorij na milijone hektarov peščene zemlje. Topel veter suko-vej, ki piha iz centralnih azijskih puščav, je podoben sesalki, ki vsrka iz rastlin vso vlago.
To ni toliko škodljivo, če je zemlja vlažna, kadar ga manjka vlažnosti, potem postane suko-vej zelo nevaren. Najvažnejši problem je potemtakem povečati vlago v zemlji.
Sovjetski znanstveniki so predlagali, da bi zemljo, ki je podvržena suši in toplim vetrovom, obkrožili z gozdom. Na ta način postane namreč zemlja bolj vlažna. Dokazano je, da po-gozdena zemlja običajno poveča pridelek žitaric za 25 do 30%, povrtnin in din j od 50 do 65%, trav pa celo od 100 do 200%. Posebno važno je povišek trav, ki so hrana živini. In kjer je živina, tam je tudi gnoj: čudežni gnoj za polja.
Enako so, da bi pokazali, kako se bori proti suši in pesku, postavili postajo v Bogodinskoju v Aštrahanu, v kraju, kjer bi ra-stel gozd in kjer se je redko videl travnati grmiček.
Ljudje so zasadili pas dreves okrog 1,200 hektarov zemlje, ki je bila neobdelana in izsušena. Velika je bila skrb ljudi za ta mlada drevesca, ki so se borila proti suhim in toplim vetrovom ter proti gibljivemu pesku. In kljub vsemu napovedovanju, da tam drevesa ne bodo rastla, so drevesa vedno večja. Tako se je 1,200 hektarjev napol puščav-
ske astrahanske zemlje spremenilo v čudovito plodno zemljo.
Na postaji Bogodinskoje, ki je obkrožena z velikimi drevesi, pridelajo čudovite pridelke. Žito, din je, proso: pridelek pa je dvakrat večji kot je bil v najboljših letih v stepah. V letu, ki ni bilo najboljše, so v Bogodinskoju dale jablane od 50 do 150 stotov jabolk na hektar zemlje.
V	okraju Salsk (pokrajina Rostov) je bila tudi cona, kjer je vladala suša. Tam so ustanovili kolhoz "Stalin." Da bi premagali sušo, so kolhozniki zasadili šest dolgih gozdnih pasov. Po petih letih obstoja teh pasov je kolhoz "Stalin" pridelal 16 stotov žitaric na hektar, nasproti sedem stotov, ki so jih povprečno pridelali v drugih krajih pokrajine.
Po sedmih letih je pridelal kolhoz "Stalin" 103 tisoč ton žitaric več kot drugi kolhozi v pokrajini. Poleg tega je zaslužil 500 tisoč rubljev, ko je prodal lesena vlakna svojih gozdov. Pridelali so tudi mnogo sadja: marelice, slive in jabolka.
V	letu 1941 so pogozdili 837 tisoč hektarov zemlje, ki je bila podvržena suši. To delo je opravilo na tisoče kolhoznikov v 2,421 postajah in z državno pomočjo.
Vojna je prekinila to delo. V pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, so Jiitlerjevci posekali drevesa ali jih celo podrli s tanki. Na ta način je bilo poškodovanih 250 tisoč hektarov gozdov. Sedaj pa je ljudstvo že pričelo z borbo proti suši, vetrovom in gibljivemu pesku. Ponovno se v stepah dvigajo zidovi gozdnih pasov.
Petletni načrt Sovjetske zveze predvideva, da bo leta 1950 zopet pogozdenih 250 tisoč hektarov zemlje.
praktični in sposobni, poznajo psihologijo človeka ter mu znajo v njem vzbuditi usmiljenje. Tudi pasjih tatov je veliko. Posel je dobičkanosen in tudi zelo nevaren. Na cesti "speljejo" psa gospodarju ali gospodarici in potem zahtevajo zanj odškodnino.
Bog pa ne daj, da jih pri tem zaloti policija. Potem je dosti drugih poklicev, vendar pa je nemogoče, da bi vse našteli. Med 5,000 "clochards" v Parizu pa je mnogo takih, ki ohranijo meščanske navade in meščanski videz. Ob 12.30 kosijo v "Naši Gospe iz Karmela," ob 18. večerjajo pri "Drobtinici kruha" (Mie de painty, ali pa pri "Vojski zdravja," ki ima svoje podružnice v različnih krajih Pariza. Drugi zopet se vrnejo z glavnega trga s cekarji in jedo v veseli družbi ali pa sami na klopeh ob Seni.
Glavni stan teh "declasses," teh napol nomadov, je v središču latinske četrti na trgu Mau-bert. Njihov lokal nosi napis "Les clochees de Notre Dame." Ob večerih se "clochards" med pitjem kozarčkov rdečega vina zabavajo s plesom.
Po končanem plesu se nekateri vležejo po tleh v lokalu, drugi zopet odidejo v javne spalnice, tretji zopet v kakšno zakotno prenočišče. Poleti pa vsi spijo pod zvezdnatim nebom na obrežju Sene ali v bližini no-tredamskih zidov.
PARIŠKI "CLOCHARDS"
Po enem stoletju, odkar je izšel velik socialni roman Eugeni-ja Iveja, je Pariz še vedno mesto skrivnosti.
Prava vojska potepuhov, moških in žensk, ki živijo na robu družbe, se še vedno skriva v napol raziskanih mestnih četrtih nakopičenih v 20. stoletju okrog male "Lutetiae" iz časov Julija Cezarja. Danes je Pariz vštevši s predmestji ogromna prestolnica s pet milijoni prebivalcev. Nič čudnega torej, če je na vsakih 1,000 ljudi eden, ki nima stanovanja in živi izven organizirane družbe, ki je bila Voltair-ju tako priljubljena in ki danes kljub izkušnjam dveh svetovnih vojn še vedno zahteva prvenstvo, da je "non plus ultra" tiste, ki se je pričela imenpvati civilizacija.
Pet tisoč Parižanov je torej brez stalnega bivališča (to so ■ tako imenovani S. D. F.) in ži-1 vijo, čeprav ne vsi koristno, v j velikem številu od poklicev, ki! jih ne pozna nobena enciklope-1 dija in nobena sindikalna orga-' nizacija. To je 5,000 tihotapcev, j ki se izognejo vsakršni policij-: ski kontroli.	j
Kakor je resnica, da brezpo-' seln lahko postane "Clochards" ^ (od cloche-zvonec, ki je v minu-
lih časih dal znamenje beračem, da se morajo skriti), tako ni vedno resnica, da je "clochard" brezposeln. V Parizu obstaja veliko število poklicev, ki jih občinstvo ne pozna, ki pa imajo svoje izvrševalce. Posel onih, ki strižejo pse, je bil nekoč zelo dobičkanosen poklic, ki ni zahteval posebne spretnosti ali posebnih prostorov. Za orodje je zadostovala mala skrinjica s škarjami, krtačo, milom in cunjo. Delo pa so opravljali ob obrežju Sene; plačati ni bilo treba lokala niti ni bila potrebna licenca. Pred vojno je tak obrtnik v dobri sezoni zaslužil toliko, da je lahko živel vse' leto.
Tudi nočno brskanje po smeteh je zelo dobičkanosno: "bif-finsi" še vedno najdejo med smetmi dovolj za zmerno življenje in mnogi uspejo tudi, da s tem poslom najdejo srečo. Minimum, ki ga daje ta poklic, se vrti okrog 1,200 frankov na dan; to je plača, ki jo zasluži uradnik ali univerzitetni profesor.
Potem so "plemeniti" poklici, kakor oni, ki ga imenujejo "steber," ki obstoji v tem, da se iztegne roko pred vrati cerkva ali pa pri vhodih in izhodih podzemeljske železnice. To so zelo
MADŽARSKA BRZDA BOGATENJE KMETOV
BUDIMPEŠTA, 31. avg.—Madžarska vlada je danes objavila ukaz, po katerem bodo zem-Ijiščna posestva nad 25 akrov, ki jih lastujejo korporacije, društva ali pa osebe, ki imajo drugih sredstev za življenje, izročene kmečkim zadrugam.
Madžarski podpremijer Rako-si je, izjavil, da je namen novega ukaza, da se prepreči bogatim farmarjem kupovanje dodatne zemlje.
V ŠVICI SE JE SESTAL EVROPSKI KONGitES
INTERLAKEN, Švica, 31. avg. — Jutri se bo tu začelo zasedanje neuradnega evropskega parlamentarnega kongresa, na katerem bo ustvarjen osnutek ustave za zamišljeno federativno Evropo. Delegatje bodo imeli po en glas za vsak milijon prebivalcev dežele, ki jo zastopajo. Tako bo Anglija imela 48 glasov, Francija 42, Italija 47, Belgija 6 in Švica 4.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy.
1520—16th St.. N. W..
Washington 9. D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—5th Ave..
New York 22. N. Y.
Pišete lahko v piovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
STANOVANJSKE ZGRADBE NA JESENICAH
vi, verjetno z namenom, da bi dokazal, kako pogubonosen uqin^k bi v bodočem razvoju Poljske povzročilo vračanje njenega novega ozemlja Nemčiji, in kako bi stališče Vatikana isto tako slabo vplivalo na poljske katoličane. Kot navadno, vatikanski krogi ne podajajo nobenih komentarjev glede ciljev teh posetov, toda osebe, ki imajo zveze z vatikanskim državnim tajništvom pravijo, da je Sapieha s svojo misijo doživel neuspeh. Prijateljsko stališče napram nemškemu ljudstvu bo tudi naprej politika Vatikana.


I tigjtfifiiiiTiiii
iKIlif ' 11 "hi I"
1 septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
RAZNE VESTI IZ SOVJETSKE ZVEZE
Bivša stepa postaja rodovitna
Pred Oktobrsko revolucijo je tako kolhoznikom velike dohod-
^ilo področje Astrahana nedosledna peščenina stepa, ki se je spomladi in prve mesece poletja
ko.
Do druge svetovne vojne so
______, , I rešili 22,000 hektarov zemljišča,
^ t&ko obsežno	je smatrati samo za zače-
TfMi ta ogrmnna povnu-^ak veHkopoteznegackIa ^na-in	neizkoriščena	izboljšanje tega področ-
mnidonasab nobeni konati	^wtbtka una v na-
Po Oktobrski revoluciji so : črtu namakanje nadaljnjih 15,-
Pričeli zemljo postopoma odvze-'SOO hektarov zemljišča. Površi-
®ati dotlej nebrzdanemu ele- 'na, na kateri bodo*izvedli ta na-
Jnentu večnih povodnji s tem, da 'črt, znaša 400 kvadratnih kilo-
so napravili pptrebne nasipe. Na | metrov. Na področju oblasti Sa-
obširnem ozemlju, ki se razteza'sikoisk so zgradili devet kilome-
ustja Volge do bližine Stalin- jtrov dol in tri in pol metra visok
pada, so medtem izdelali mre- zemeljski nasip v oblasti Kapu-
zo«. prekopov, ki služi namaka-' stinjar pa prav takega—v pičlih
v mesecih suše. Na tem pod- 'dveh mesecih.
^očju je več kot 800 črpalnih j Spomladi 1949 bodo zgradi-
Postaj z več kot 900 motorji, ki li en kilometer dolg zidan nasip
J potrebujejo za namakanje z velikanskim rezervoarjem.
Polja. Mnogi kolhozi so s tem'	•
površino stepe »preraenlli zemljišče v plodno	razkladanje
področje, kjer dosegajo dva- Na ruševinah manjšega pod-ratno ali celo trikratno žetev, jetja, ki je bilo lastnina nekega adovnjaki, ki merijo več kot koenigsberškega industrijca, so ,000 hektarjev, donašajo prav' sezidali velikansko podjetje, v
katerem izdelujejo železniške vagone, ki so opremljeni z napravo za avtomatsko razkladanje. Posedaj so izdelali že toliko teh posebnih vagonov, da prihranijo pri razkladanju blaga z njimi učinek za več kot 15,000 delavcev.
Za študente iz srednje Azije
Ministrstvo za visokošolstvo Zveze sovjetskih socialističnih republik je omogočilo študira-nje v prestolniških visokih šolah mladini, ki dovršuje srednjo šolo v ljudskih republikah Srednje Azije in Zakavkazja. Vseučilišča in ustanove Gruzije, Azer-bejdžana, Uzbekistana, Kirgi^i-je in Turkmenije imajo pravico pošiljati študente, ki so na domačih univerzah napravili izpite, v nadaljni študij na vseučili-jšča v Moskvo in Leningrad, ne I da bi jim bilo treba tam polagati še kak drug sprejemni izpit.
Vsi študentje, ki prihajajo iz zveznih republik, dobijo stanovanje v domovih vseučilišč in j ustanov, v katerih študirajo. | j Na razpolago imajo knjižnico' lin ves potreben šolski material. I Vsaka šola ima za svoje slušate-
Ije tudi menzo.
KIPAR ZDENKO KALIN: PARTIZAN



.V/Vv' ;
:4& " . &
Odlikovani selekcionarji
Ministrstvo za kmetijstvo je izročilo 17 sovjetskih selekcio-narjem spričevala, s katerimi potrjuje, da so vzgojili nove vrste pšenice, riža, prosa in detelje. Med temi odlikovane! je tudi skupina kolhoznikov-selekcio-narjev iz Uzbekistana, ki so vzgojili novo vrsto riža, ki daje velik pridelek, ki je odlične kakovosti.
Imega selekcionarjev vpišejo v knjigo državne komisije za raziskovanje vrst žitaric. To knjigo so vpeljali 1939. V to knjigo vpišejo vse osebne podatke selekcionarjev z opisom na novo vzgojenega žita, prav tako pa sta iz te knjige razvidna tudi vse bogastvo in raznovrstnost žitaric v Sovjetski zvezi.
šolstvo v sovjetski Litvi
V novem šolskem letu bo število gojencev v osnovnih in srednjih šolah Litvanske sovjetske socialistične republike štirikrat večje kot v času buržoazne oblasti. V primeri z minulim letom se bo število gojencev zvišalo za 47,000. Učiteljske kadre te republike dopolnjujejo z diplomiranimi dijaki pedagoškega insttiuta v Vilnu in Klajpedi in okrajnih učiteljiščih.
Nove vrste limon v Gruziji
Vsezvezni znanstveno raziskovalni institut za industrijo čaja in subtropskih kultur v Ana-seuli (Gruzija) poroča, da so kolhozniki-novatorji vzgojili nove vrste citrusnih rastlin, čaja in evkeliptose. Letos so v mnogih kolhozih in sovhozih Gruzije vzgojili nove vrste limon, ki dajejo velik pridelek. Njihovi debeli plodovi, težki do 120 gramov se odlikujejo po obilnosti soka, po prijetnem vonju in vsebujejo za 2% več limonine kisline kakor druge vrste.
Institut v An&seuli ima tudi zaslugo pri vzgajanju limon in pomaranč, katerih stebla raz-
prostirajo veje po zemlji in niso višje od en meter, zato uspevajo te limone in pomaranče tudi v severnejših pokrajinah.
Sodelavka instituta, doktor kmetijskih ved Ksenija Bahlad je vzgojila dve novi vrsti čaja, ki po kakovosti in množini znatno prekašata vse dosedanje vrste. Gruzinski selekcioharji so vzgojili zelo dobro vrsto evka-liptosa, ki se odlik-uje po odpornosti proti mrazu in daje odličen les.
Agronomi Gruzije so uvedli novo vrsto gerniuma, ki daje dvakrat več dragocenega olja kakor prejšnje vrste.
Življenje v Puškinu,
bivšem carskem selu
Parki bivšega Carskega sela, sedaj mesta Puškina, v katerem je preživel mladost veliki ruski pesnik Aleksander Puškin, so letos spet postali priljubljen kraj počitka Leningrada. Mestece, ki so ga uničili hitlerjevci, hitro obnavljajo. Prihodnje leto bodo semkaj preselil vsezvezni
Puškinov muzej. Sedaj delajo pri obnovi porušenega Aleksan-drovskega dvora, popravljajo bivši licej in obnavljajo Jekate-rinski dvorec.
Veliko so popravili tudi v mestu samem, v katerem ni bilo v
času osvoboditve nobene hiše, primerne za stanovanje. Sedaj gradijo nove stavbe in namesto porušene železniške postaje so zgradili novo. V Puškinu deluje spet sedem sanatorijev, od katerih so trije za otroke.
ALENKA GERLOVIČ; DVORIŠČE V SUHI KRAJINI

SELIŠKAR:
TR2AŠKA CESTA
ROMAN
g adaljevanje )
®stra je zaihtela, zaprla vra-
Vse^^	in v veliki izbi je
^tihiiilo. Sosedje so se nemo
bolj lačni kakor siti. Še škornjev ti nisem mogel nikoli kupiti. Si-rotek si, Tine, sirotek! Toliko si se namučil na naši zemlji, čeprav si še otrok!"
Skoz Tinetove misli zlete vsi črni dvomi, ko je moral vstajati ob svitu in hoditi na tlako na črne barjanske njive ter v tavrh k imovitejšim sosedom. V mi^-
vitki in lepši. . ." A misel se že vrne k očetu in ju poveže, oba pričakujeta nekaj velikega in in vročini, v snegu z ozeblina-lepega.	i mi. Tisoč neprijetnosti, ki so mu
Z ^^®^ali, nato so počasi od- "Tine, po svetu pojdi!" pravi I napolnile mlada leta,
ursg^jj	_	J-	I	I	v _	•----
■jp v P'^Gd hišo, le nekaj žensk'oče.	! "Nas rod ni imel sreče, je
klečalo, molile so rožni' Tinetu presune srce, oče je j nadaljeval oče; kdaj pa kdaj je za umiraiočeea Skoz velik in svet. Nikoli mu ni ra-'zahropel in počival, vendar je
okence je bilo slišatTcvrčanje'zodel svojih želja, zdaj jih pa j hotel z železno voljo premagati v izbi je bilo svečano j ve, kakor da vidijo njegove oči! poslednjo uro, da bo zadnji ko-v cerkvi. Oče je težko v njegove misli in v njegovo rak v resnici lahak.
Jetika je svoje končala,'srce.	,	"Premalo je .bilo zemlje in še
pa še ubiplje, zavest bije "Tu zate ni prostora," govori j ta je mokra. Belega kruha ne J	lobanje, roke rahlo po- 6čc. "Mislil sem, da te bom pre- - rodi, sadje ne zraste takšno, da
htevajo. Od nasipa je slišati tental in te obdržal na zemlji, bi ga bil človek vesel. Tudi tvo-vlaka, dolg zategnjen Pa sem se motil. Prepoznal sem'jemu bratu nisem branil iti po in težko sopihanje.	te. Premalo je zemlje za srečne-^ svetu. Svet je velik in širok,
"g/^^vorni je," prešine Tineta. ga gospodarja. Premalo je je in morda je kje drugje več zemlje , ^oji teh vlakov imajo majhna preveč terja od človeka. Vsi smo! in več sreče in vsega tistega, po olesa in širok, klobukast dim- garali vsak dan, leto za letom,; čemer ubogi človek vedno hre-Stroji osebnih vlakov so bolj spomladi in poleti, da smo bili;peni. Pri nas je svet razdeljen
I
Zastopniki 'Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76ih St.
*•
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
•k
Za ijjj^burško okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
tako, da imajo nekateri vsega, drugi pa nič. Zemlje pa ne moreš raztegniti kakor testo."
"Oh, oče, ostanite pri nas, saj bomo vsi pridno garali, vi boste pa v postelji ležali in se boste spet okrepili!" je moledoval Tine, v srce ga je rezalo, ko je oče tako težko govoril in lovil sapo kakor riba na pesku.
"Saj to je. . . Če še tako garaš, ^ne opraviš nič. Mati se je izgarala, preskopa zemlja jo je prekmalu zadavila; mene sta uničila blato in megla. Veš, takšno garanje, ki nič ne hasne, nikamor drugam ne pripelje kakor v prezgodnji grob. Poišči si takšno delo, da boš imel poleg trpljenja tudi nekaj veselja, ne sa-' m otežke ude, žalost in bridkost. I Na svetu so revni in bogati. Rev-'ščina ni dar božji, to ti rečem, j Tine! Tega jim ne verjamem. I Bogatini so nas pretentali s ta-■ kiml nauki, da jim ni treba deliti ^bogastva."
! Spet je sestra rinila v izbo, [radovednost na smrt jo je pri-
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now.
P. S. If you are in business or a profession, and the PayroU Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
pick out your own reward
here!
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Y«ar	In S Year#	In 10 Year#
$ 550	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
m
et
America's ^currfy is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
This Is an otScial V. S. Tnasary tdrertisement—prepared under auspices o/ Trtasiifr J?.D*Tfwn« and Adrertlslat ComKlt.
ganjala, toda oče je bil neizprosen, satoo z roko je pomignil in vrata so se zaprla.
. '"Ženska se še smrti ne boji!" se je' pošalil oče. "Rine, rine v svoji radovednosti, pa sem ji že vse povedal, kar ji gre. Ženska ne razume vsega. So stvari, ki so le za nas, može!" Spet ga je hropenje tako izmučilo, da so se mu nabrale dobele potne kaplje na čelu, zaprl je oči, ki so bolj in bolj steklenele.
Mar je smrt že udarila? Tine se je zganil, prestrašen in zmeden od tolikih čudnih besed je zaihtel ter potresel očeta za roko. Oče je spet oči odprl in se mu znova nasmehnil.
"Le utrudil sem se, Tine, nič se ne boj! Dokler ti vsega ne povem, ne bom umrl!"
"Saj ne smete umreti, oče, zdaj sva prijatelja in bova skupaj gospodarila!" je prosil Tine tako iskreno in prepričevalno, da je kar pozabil na železnico in se je spet vživel v črne njive, Šeko in sajasto vežo, v hlev,
čuvaja in v vse stvari, na katere se je navezalo otroško srce.
"Umrl pa bom, Tine. Še danes, tako sva se dogovorila z Bogom. Tega nihče ne mere več spremeniti. Prijatelj pa sem ti bil vedno, čeprav tega nisem kazal. Nesrečen sem bil, ker sem končno le uvidel, da vam ne morem zapustilti drugega kot trpljenje. Prizadeval sem si dokupiti nekaj zemlje, hoste, konja, vole, krave—pa vidiš; ostali smo vse življenje pri eni sami kravi in niti ene klaftre drv nisem mogel na svojem posekati."
"Reveži in bogatini so bili in bodo!" je zinil Tine.
"Revežev je vedno več in nekoč jih bo toliko, da bodo bogatine zadušili. Toda to je še daleč! Morda došakaš, ali pa šele tvoji otroci. Ponižen biti ni dobro, Vedno jih dobiš po grbi. Tudi jaz sem mislil, da je vse na svetu do kraja urejeno in da je Bog tako napravil. Tega pa Bog ni uredil, ljudje sami so tako uredili! Preveč nas je bilo tep-
cev na svetu, ki smo vedno vse verjeli. Pa tudi nič znali nismo. Ti si bolj odprte glave, kakor smo bili drugi na tem gruntu. Vrini se med tiste, ki veliko znajo! Tako boš ubežal revščini. Kar se pa zemlje tiče, me ne smeš napačno razumeti. Zemlja je dobra, zemlja je blagoslov božji, zemlja redi ves človeški rod. Zemljo so le krivično razdelili; najlepše kose bogatinom, nam revežem pa le nekaj nič-vred ogonov, na katerih ne rastejo potice ne fige ne rožiči. Te dolge tedne, ko sem ležal sam na postelji bolan, sem to razmišljal, zato ti rečem: primi za tisto, kar te veseli!"
"Mene veseli železnica!" je vzkliknil Tine presunjen, ko je videl, kako je oče ob zadnji uri zajel njegove želje. Ves skru-šen mu je pričel poljubljati roke, kakor da ga prosi odpuščanja za vsa leta. nerazumevanja in grenkosti. Najbrž sta bila oba preveč vase zaprta, da se nista mogla v življenju najti.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
1. septembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	To je premalo! življenje nalaga, da se je treba znajti in ne samo nalaga, marveč te kar šiloma potiska na to ali ono
, stran.
Ta pomenek je bil zadnje dni oktobra. V novembru pa se je Grigorij po naključku srečal z drugim kozakom, ki je bil v zgodovini revolucije na Donu nemajhnega pomena; srečal se je s Fjodorom Podtelkovom in po kratkem omahovanju se mu je spet prevesila v duši poprejš nja resnica.
Ta dan je od poldneva pršil mrzel dež. Proti večeru se je ubrisalo in Gregorij se je namenil oditi na stanovanje k rojaku Drozdovu, podpraporščaku 28. polka. Čez četrt ure si je že obrisal ob predpražnik škornje in potrkal na vrata Drozdovljega stanovanja. V izbi, zastavljeni s klavrnim posodjem in razbitim pohištvom, je razen gospodarja sedel na sestavljivi častniški postelji s hrbtom proti oknu mo čan, krepak kozak z nararnniki narednika gardne baterije. Hrbet je imel ukrivljen, široko je koračil noge v črnih, suknenih hlačah in na okroglih, širokih kolenih so mu počivale ravno tako široke rjavodlakaste roke. Bluza se mu je tesno prilegala na boke in se pod pazduho gubala, toliko da se mu ni trgala na širokih, izbočenih prsih. Ko so vrata zacvilila, je zasukal kratki, polnokrvni vrat, hladno pogledal Grigorija in skril pod nabreklimi vekami v ozkih zenicah hladni snop svetlobe.
—	Seznanita se. Tole, Griša, je skoraj naš sosed, Podtelkov iz Koprskega ustja.
Grigorij in Podtelkov sta si molče stisnila roke. Grigorij se je usedel iir se nasmehnil gospodarju.
— Umazal sem ti, ne boš klel?
—	Ne, ne boj se. Gospodinja bo počedila . . . Boš pil čaj?
Grospodar — majhen, kakor smrkež gibčen — je krenil sa-movar z okajenim, okrastim nohtom in obžaloval:
—	Hladnega bo treba piti.
—	Ne želim si ga. Nikar se ne trudi.
Grigorij je ponudil Podtelko-vu cigaretnico. Dolgo je poskušal s svojimi debelimi rdečimi prsti prijeti belo, tesno v vršto stisnjeno svaljčico; potemnel je
od zadrege in nejevoljno dejal:
—	Ne morem in ne morem je prijeti . . . Eh, ti, prekleta!
Nazadnje je cigareto zavalil na pokrov cigaretnice in dvignil h Grigoriju v nasmehu žme-reče in zato še bolj ozke oči. Grigoriju je bila všeč njegova neprisiljenost, zato je vprašal:
—	Iz katerega kraja?
—	Doma sem iz Krutovskega, — je voljno odgoveril Podtelkov. — Tam sem zrastel, zadnji čas pa sem živel v Klinovskem ustju. Krutovskij poznate, gotovo si slišal o njem? Saj je skoraj zraven jelanske meje. Vas Plešakovskij poznaš? No za njim pa pride Matvejev, prav zraven naše vasi pa je vas Tju-kovnovskij, dalje pa so spet naše vasi, iz katerih sem doma: Zgornji in Spodnji Krutovskij.
Ves čas pogovora je ogovarjal Grigoriju zdaj s "ti", zdaj z "vi", govoril je prosto in enkrat je celo prijateljsko potrep-Ijal s težko roko Grigorija po rami. Na velikem, nekoliko ko-zavem, obritem obrazu so se mu svetile skrbno zavihane brke, mokri lasje s o bili počesani po strani, ob majhnih ušesih zavihnjeni, na levi strani" so se mu nekoliko kodrali ob preči. Napravil bi kar prijeten vtis, če bi ne bilo velikega zafrknjenega nosu in oči. Na prvi pogled ni bilo v njih nič nenavadnega, ko pa se je Grigorij zazrl vanje, je pošteno začutil njihovo svinčeno težo. Bile so drobne, podobne« šibram, sijale so skozi ozke zenice kakor skozi strelnice, potiskale k tlom pogled, s katerim so se srečale, se upirale v eno smer s težko, mrliško strmost-
jo.
Grigorij ga je radovedno ogledoval in opazil neko značilno potezo; Podtelkov skoraj ni mežikal; ko se je pogovarjal, je upiral v sobesednika svoj žalostni pogled; govoril je, se selil z očmi s predmeta na predmet, pri čemer so mu bile kratke, od sonca ožgane trepalnice ves čas na pol spuščene in ne gibne. Samo poredkoma je za pri nabrekle veke in jih spet sunkoma dvignil, naperil šibra-ste oči v kaj in o^injal z njimi vse, kar je bilo krog njega.
—	To bo prijetno, bratca! je spregovoril Grigorij in se obrnil h gospodarju in Podtel-kovu, — Konec bo vojske in po
, Precision Plus!
Progress in modern watch making shows two 20th century marvels designed by Gruen engineers. at Time Hill, Cincinnati. One is so very thin it was placed inside a $20 gold piece; the other watch, another Gruen engineering marvel, is the auto-wind which winds on the motion of the arm.

novem bomo zaživeli. V Ukrajini bo vladal svet, pri nas pa vojaško okrožje.
—	Ataman Kaledin, — je polglasno popravil Podtelkov.
—	To je isto. Kakšna je razlika?
—	Razlike ni, — je pritrdil Podtelkov.
—	Mamici Rusiji smo se morali doslej globoko priklanjati, — je nadaljeval Grigorij obnovo Izvarinovih govorov, ker je želel izvedeti, kako jih bosta sprejela Drozdov in ta korenjak iz gordne baterije. — Lastna oblast, lasten red. Maloruse stran od kozaške zemlje, potegnili bomo meje in — ne hodi mi blizu! živeli bomo, kakor so v starih časih živeli naši pradedi. Mislim, da je revolucija ugodna za nas. Kaj meniš, Drozdov?
Gospodar se je smehljal in urno premikal život.
—	Jasno, bolje bo! Mužiki so prestregali našo moč, zanje ni življenja tukaj. Vrag vedi kako, imenovani atamani so bili vsi nekakšni Nemci: von Taube in von Grabbe in razni taki Zemljo so dodeljevali vsem tem poveljniškim častnikom . . . . Zdaj bomo vsaj zadihali.
—	Ali pa bo Rusija s tem zadovoljna? — je tiho vprašal Podtelkov in se ni obrnil k nikomur.
—	Kajpak bo zadovoljna, ga je prepričeval Grigorij.
—	A bo stara pesem ... Isto pašo za teličko našo.
—	Kako?
—	Kakor prej. — Podtelkov je urneje zasukal šibraste oči in uprl mrki pogled izpod čela v Grigorija. — Ravno tako bodo ljudstvo, ki je delavno, zasmehovali atamani. Izprsi se pred vsakim njihovim blago rodjem, ono ti bo pa plenilo zlato peno. Into... čudovito življenje . . . kamen na vrat in v tolmun!
Grigorij je vstal. Meril je korake po tesni izbi in se nekajkrat dotaknil stegnjenih kolen Podtelkova; ko se je ustavil nasproti njega, je vprašal;
—	Kako pa?
—	Do konca.
—	Do kakšnega?
—	Če smo že začeli, se pravi, da je treba orati do zadnjega. Ko bosta strta car in kontrarevolucija, je treba poskrbeti, da bo dobilo oblast ljudstvo v roke. Tisto pa so pravljice, otroško veselje. V starih časih so nas tlačili carji, zdaj pa ne carji, ampak nas bodo drugi od kraja gnjavili, da bomo piskali! . . .
—	Kako pa naj bi bilo, Podtelkov, po tvoje?
In spet so težko vzdržljive šibraste oči zabegale in preiskovale prostor v tesni izbi.
—	Ljudska oblast . . . voljena. če ležeš pod generalsko šapo, bo spet vojska in tega imamo preveč. Ko bi se taka oblast uredila povsod, po vsem svetu: da bi ljudstva ne stiskali, ne ščuvali na vojsko! Kaj pa je tisto?! Ponošenim hlačam še na. noter obrni lice, luknje bodo povsod. — Zamolklo se je udaril z rokami po kolenih, se grenZo nasmehnil in odkril drobne, trd no stisnjene zobe. — Čimdalje stran moramo od starih časov, če ne, nas bodo zapregli v tako
Uncle Sam Says
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod tamo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
WMMMMMtMSM
How time flics! That's a common expression you've . used repeatedly. Keep it in mind when yon think about your future and what yon can do to make your future secure? There's no trick to security. Just enroll today in the payroll savings plan where you work. Every pay day from now on you'll be setting aside, in United States Savings Bonds, money that actually grows. In 10 short years you'll be getting back $100 for every $75 you're wisely setting aside today.
U. S. Treasury Department
vprego, da bo še huje za nas kakor pod carji.
Grigorij je z roko hlastnil po zraku za nečim neulovljivim in napeto vprašal:
— Zemljo bomo oddali? Vsem jo razdelimo na koščke?
—	Ne . . . čemu neki? — se je zmedel in se nekako zdrznil Podtelkov. — Zemlje ne oddamo. Med seboj, med kozaki, bomo razdelili zemljo, je vzeli po-setnikom, a mužikom je ne smemo dati. Če ne, bo kožuh njihov, naš pa rokav, če začnemo deliti, bomo sami nagi.
—	Kdo pa nam bo vladal?
—	Sami! — se je oživil Podtelkov. — Izbrali si bomo svojo oblast — to je tudi poglavitno. Samo da bi nam zdaj podproge majceno narahljali. Kaledina bomo že znali strmoglaviti!
Grigorij se je ustavil pred orošenim oknom, dolgo gledal na cesto, na otroke, ki so se igrali nekakšno zamotano igro, na mokre strehe nasproti stoječih hiš, na bledosive veje golih dreves v vrtu pred hišo in ni slišal, o čem sta se prepirala Drozdov in Podtelkov; mukoma se je poskušal znajti v zmešnja.
I vi misli, nekaj premisliti, skleniti.
Deset minut je stal molče risal razne začetnice po steklu. Zunaj je pod streho nizlte hiše predzimsko, meaio tlelo sonce na zahodu: kakor po robu postavljeno na rjasto sleme strehe je mokro škrlatelo; videti je bilo, kakor da se bo zdaj zdaj zganilo in se zakotalilo na to ali na ono plat strehe. Iz mestnega nasada se je šušte gnalo listje, ki ga je ustavljal dež, in iz Ukrajine, od Luganska se je po-' dil in gospodaril nad vasjo vsako uro silnejši veter.
3
Novočerkask je postal privlačno središče za vse begunce pred boljševiško revolucijo. V donsko nižino so se stekali veliki generali, nekdanji izpolnje-valci usode razvaljene ruske vojske, upajoč na oporo reakcionarnih Doncev, s tega torišča so se nameravali razmahniti in povesti napad zoper posovjete-no Rusijo.
Drugega novembra je prispel v Novočerkask v spremstvu rit-mojstra Šaprona general Alek-] sejev. Ko se je pogovoril s Ka-I ledinom, je začel organizirati ra-'' dovoljske oddelke. Begunci s se-I vera, častniki, kadeti, udarniki, dijaki, zgubljeni elementi iz vojaških odredov, najbolj delavni kontrarevolucionarji izmed ko-zakov in sploh ljudje, ki so zahtevali napetih dogodkov in zvi-šanih dohodkov, pa čeprav so bili pripadniki Kerenskega, so sestavljali ogrodje prihodnje ra-dovoljske armade.
V zadnjih dneh novembra so prišli generali Denikin, Lukom-skij, Markov, Erdeli. Ob tem času so oddelki Aleksejeva šteli več tisoč bodal.
Šestega decembra se je v No-vočerkasku pokazal Kornilov, ki je zapustil na poti svoje spremstvo Tekincev in preoblečen dosegel donsko mejo.
Kaledinu je uspelo do tega I časa zbrati na Donu skoraj vse' I kozaške polke, ki so bili na ro-, I munskem in avstrijsko-nem-' škem bojišču; razporedil jih je , železniški progi Novočerkask— [ Črtkovo-R o s t o v—Tihoreckaja. 1 Toda kozaki, utrujeni od trilet-
revolucionarno razpoloženi in niso bili pripravljeni vojskovati se z boljševiki. V sestavu polkov je ostala komajda tretjina navadnega števila konjenikov. Najbolje ohranjeni polki — 27., 44. in drugI rezervni — so bili v kamenskem okraju. Tjakaj sta bila svoj čas poslana iz Pe-trograda polka: gardni ata-manski in gardni kozaški. Ko so prišli z bojišča polki 58., 52., 43., 28., 12., 29., 35., 10., 39., 23., 8. in 14. in baterije 6., 32., 28., 12. in 13., so bili nastanjeni v Črtvovu, Milerovi, Lihi, Glu-boki, Zverovu, pa tudi v območju rudnikov. Polki iz kozakov iz
H. & B. RESTAURANT 3778 West 25th St.
IŠČE NATAKARICO;
izurjena; dobra plača, napitnina, obedi in uniforme. Zglasite se osebno med 3. in 5. pop. Vzemite W. 25 St. poulično.
okrožij Koprskega in Medvedič-jega ustja so prihajali na r°" staje Filonovo, Urjupinskaja-Sebrjakovo; nekaj časa so bih tam, potem pa so se razmeščali-(Dalje prihodnjič)
NATAKARICA
stara 25-30 Itet dobi dobro službo. Izvrstna plača, prosti obedi in stanovanje v koči zadaj za gostilno. Zglasite se osebno pri
PITTSBURGER TAVERN Rt. 422 — Parkman, Ohio tel.: Parkman 9 F 2
F o R N E z I
Novi fornezi na premog, olje. plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
MLADA DVOJICA
z enim otrokom nujno potrebuje stanovanje s 3 ali 4 sobami. Najraje v slovenski ali hrvatski naselbini. Kdor ima za oddati naj pokliče
UT 1-0296
NAPRODAJ
je 3 1/8 akra zemlje v novi slovenski naselbini. 270 sadnih dreves in dovolj prostora za "garden." Poizve se pri tretji hiši na desno, južno od Euclid Ave., na 3176 Richmond Rd., Jos Kne.
Naročajte, širite in čitajtB "'EnaJcopravnost!"	'>•
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM ,
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Player«
Vse delo jamčeno
Nakladalci tovora
Tovorni nakladalci za Nickel Plate, E. 9th in Broadway Plača $1.09 na uro s placo čas in pol nad 8 ur. Vpraša se za Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9ih & Broadway

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVEl^ Tel: ENdicoti 3113
ne vojske, so se krnili z bojišča
V BLAG SPOMIN
ob drugi obletnici smrti našega ljubljenega soproga in očeta
ANTHONY SALAMANT
ki je nas zapustil dne 1. septembra 1946
Mesec september je zopet v deželi,
pozno poletje sipi je nam kras,
pa ne moremo biti veseli,
najbolj žalosten je ta mesec za nas.
Predragi, kako smo si želeli,
da med nami Ti bi še bil,
toda uso^ Ti je uro odločila,
ni izpolnila nam želje.
Dragi mož in oče,
spavaj mirno tam pod zemljo,
kjer ni trpljenja ne skrbi,
lepše solnce Tebi naj sije ^	in rožice na grobu cveto.
Žalujoči ostali:
ROSE, soproga
EDWARD in ROBERT, sinova sorodniki v Ameriki,
dva brala, sestra in sorodniki v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 1. sept. 1948
ZAVAROVALNINO
, proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
•/
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti