Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.63». 93.»0»
37-338 Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
TRST. torek 29. decembra 1959
Leto XV. - Št. 307 (4461)
UREDNIŠTVO: Tel. St. 37-338 -OGLASOV:	Za
Tri zahodne vlade predlagajo 16. maj za sestanek na najvišji ravni s SZ
Od včtraj v obratu
Nov jedrski reaktor V Vinci	pri
Posvetujejo
Zgradili so ga jugoslovanski znanstveniki ob sodelovanju sovjetskih
500.000 šteriingov za načrt o «osvoboditvi Palestine* Zmernejši ton iranskega tiska
De Murville o konferenci
PAKIŽ, /h. — Francoski zunanji minister de Murville je govoril danes v narodni skupščini med razpravo o zunanji politiki. «Prišli smo v novo obdobje mednarodnih odnosov, odkar je predsednik sovjetske vlade obiskal ZDA,# je izjavil de Murville in je nadaljeval: »Danes smo pred konferenco najvišjih. Jdeseda razorožitev je na vseh ustih. Ta rezultat je treba pripisati stališču, ki smo ga zavzeli skupno z našimi zavezniki in temu, da smo se uprli izvršenemu dejstvu.* Minister je dodal, da »že ve£ mesecev ni nobeno važno dejanje hudo motilo mednarodnega ozračja«, ter je govoril o »globokem sporazumu ki so ga dosegli med zahodnimi posveto-^anji, gi bo spopolnjen v prihodnjih treh mesecih med delom odborov#.
O obisku Hrusčeva v Franci, ji je de Murville izjavil, da bo medsebojna izmenjava misli želo koristna.
. Glede konference najvišjih je minister izjavil, da bodo na dnevnem redu te konference tri vprašanja: razorožitev, odnosi med Vzhodom in Zahodom, Nemčija. V zvezi z delom razorožitvene konference je de Murville izjavil, da irancoska vlada pripisuje veliko važnost razorožitvi in da bo s tem v zvezi predlagala konkretne ukrepe.
O Nemčiji je minister izjavil, da morajo zahodne države ostati v Berlinu. Kar se tiče možnosti konference naj-višjih, je izjavil, da je treba biti »dovolj realistični in dovolj skromni in misliti, da celo taka konferenca lahko doseže samo omejene sporazume. Morda bo mogoče doseči ureditev berlinskega vprašanju, ne da bi škodovali načelu naših pravic Mogoče je, da, kar se tiče ostalih omenjenih vprašanj, lahko pride do kakega praktičnega spora-SUma o nekaterih točkah. To bi že pomenilo napredek in seveda uspeh. Ze to samo bi Opravičilo konferenco#.
‘ Toda de Murville ne verjame preveč v pomirjenje izja-fH je namreč, da bi bilo bolj frravilno definirati smqter, ki *1 ga francoska vlada eastav-
Francoski Kamerun neodvisen z začetkom prihodnjega leta
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,9, najnižja 7,2, ob 17. uri 8,1, zračni tlak 1001,8 raste, veter vzhodnik 4 km, vlaga 75 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
Tržaški dnevnik
mammsm
Danes, TOREK, 29. decembra
• Tomaž Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 6.53 in zatone ob 16 36 Jutri, SREDA, 30. decembra Evgen
Odločilna seja občinskega svela
Občinski proračun odobren
Agneletto je glasoval s K D
«Premislil» se je in se izgovarjal na neke namišljene obljube - Za proračun je glasovalo 31, proti pa 27 svetovalcev
S Za sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta je vladalo jjveliko zanimanje, ker se je na rjr.jej odločalo o usodi občinske-jjga odbora. Zato je bila dvo-ijrana polna občinstva, medtem ko je za časa diskusije o proračunu bilo navzočih često celo malo svetovalcev. Odbor je po glasovanju ostal pri življenju vsaj še za leto dni, saj se je izreklo za proračun 31 svetovalcev, proti pa 21, ker sta bila dva odsotna.
Za proračun so glasovali demokristjani, socialdemokrati, republikanci, dr. Agneletto (SDZ in SK3), Tolloy (Tržaška unija) in Borghese (Fronta za neodvisnost). Proti pa so glasovali dr. Jože Dekleva (Neodvisna socialistična zveza), svetovalci KPI, PSI, PLI in MSI. Za vse svetovalce se je že prej predvidevalo, kako bodo glasovali, presenečenje pa (in v »Demokraciji« je bilo to z velikimi črkami objavljeno) je povzročil le dr. Agneletto, ki je za časa diskusije odločno izjavil, aa bo glasoval proti, ker niso bile uslišane t zahteve Slovencev, in ki je sinoči oddal svoj glas za proračun.
V začetku seje je odbornik „ za računovodstvo dr. Rocco ? odgovoril na razne trditve in predloge svetovalcev v diskusiji ter dejal, da ni bilo zaradi postopka mogoče zahtevati večji dopolnilni državni prispevek za kritje proračunskega primanjkljaja. Kar se tiče zaskrbljenosti glede poso-
I.jil, je dr. Rocco dejal, da odbor pazi, da ne bi presegla kritične meje. Pri primanjkljaju raznih oddelkov, ki nudijo meščanom razne storitve, kot ona primer oddelek za mestno | čistočo, je treba upoštevati, j da gre za obče koristne uslu-
ge ter da zato ni mogoče upo- politika, J(t bi upošteval« nji
števati čisto ekonomskih kri- '---------------------  --	--	'—
terijev. Odbornik je obljubil, da bodo sedaj zaposlili novih šest smetarjev ter da bodo skušali urediti pokojnine občinskih uslužbencev, ki so sedaj različne v zvezi s časom upokojitve. Kar se tiče ce?t na Krasu, je odbornik obljubil, da bodo storili v tem pogledu v prihodnosti kaj več v okviru občine, Selada in finančnih načrtov.
Po sestavitvi proračuna je oddelek za finance ugotovil, da bodo znašali dohodki od davkov 60.800.000 lir več, po drugi strani pa je odbor pristal na to, da se stroški 'za ureditev nasutega prostora v Barkovljah znižajo od 8o milijonov na 12 milijonov. Na ta način razpolaga občina s 128.800.000 lirami, s katerimi bo zadovoljila zahteve nekaterih svetovalcev. Tako bodo med drugim zvišali za milijon lir postavko za učila otroških vrtcev, postavko za vzdrževalna dela v šolah od 20 na 30 milijonov, pnstavko za nakup nepremičnin od 10 na 20 milijonov, za preureditev in razširjenje občinskih zabavišč v mestnih četrtih, ki jih potrebujejo, pa so določili 48 milijonov kot novo postavko.
Dr. Rocco je priznal, da
proračun ne zadovoljuje mestnih potreb, ker pač ni možno dobiti potrebna sredstva. Gre torej res za prehoden proračun, ki pa ni tog in statičen, ker obstaja upanje v reiormo krajevnih financ i v perspektivo gospodarskega razvoja.
Za dr. Roccom je spregovoril župan dr. Franzil, ki je omeni) razne zahteve svetovalcev ter nato dokazoval, da je bilo marsikaj storjenega, čeprav čaka še mnogo stvari na uresničenje. Dejal je, da niso vodili odbora pri njegovem delu politični, marveč u-pravni vidiki. Pri tem je večkrat poudaril, da gre pri odobritvi proračuna za čisto u-pravno dejanje ter naj svetovalci to upoštevajo, ko oddajo svoj glas. To je poudaril tudi vodja demokristjanske skupine Stopper.
Dr. Jože Dekleva je v imenu N SZ izjavil;
«V. svojem govoru v proračunski razpravi sem se omejil na poudarjanje stališč NSZ o nekaterih osnovnih vprašanjih političnega in socialnega značaja, ki povzročajo skrbi meščanom, zlasti pa delovnemu prebivalstvu.
V odgovorih niste pokazali, da bi upoštevali ali kakorkoli podprli določene zahteve prebivalstva, katerih uresničenje bi vsaj delno olajšalo resni gospodarski položaj in ki bi tudi močno prispevale k u-stvarjanju boljših pogojev v korist toliko brezposelnih.
, V.j tem svetu tudi že več let zahtevamo, naj se upošteva stvarnost » zvezi z narodnostno sestavo mestnega prebivalstva ter naj se začne do Slovencev takšna občinska
hove pravice, ki so potrjene -v republiški ustavi in v mednarodnih dokumentih in ki bi tako prispevala k boljšemu o-zračju zaupanja in medsebojnega razumevanja med Slovenci in Italijani. Tudi te zahteve so bile odbite, kar pomeni, da hočete nadaljevati po stari poti, ki je v škodo interesom v&eh meščanov in torej brezperspektivna.
Iz vseh teh razlogov bom glasoval proti proračunu za leto 1960».
Odv. Pogassi (KPI) je med drugim dejal, da ni občinski odbor upošteval zahteve, da se politika izdatkov ravna po socialnih in demokratičnih merilih ter da je odbor odgovoren tudi za vladno zanemarjanje tržaških potreb. Zaradi tega in iz drugih razlogov je seveda napovedal nasprotni glas svetovalcev KPI,
Dr. Pincherle (PSI) je takoj v začetku glasovalne izjave dejal, da bodo socialisti glasovali proti proračunu, ker niso v njem nakazane perspektive za njegovo izboljšanje, ker se uprava preveč zateka k posojilom, ker so bile vključene v proračun nekatere
nepotrebne postavke in ker ži-
  .............................
Sprevod avtomobilov t predstavniki oblasti
Danes bo ob II. uri otvoritev Ul. Giulia
Dela to končali v osmih mesecih in so stala 155 milijonov lir
Danes dopoldne bo ob 11. uri krenil sprevod avtomobilov s predstavniki oblasti po obnovljeni Ul. Giulia ter bodo na ta način uradno otvo-rili zopet promet po tej ulici, ki so jo temeljito pienovili. Dela so bila potrebna, ker pod ulico teče potok Frned in je bil sto let star obok prešibek, da bi lahko vzdržal moderni cestni promet.
Gradbena dela so končali 5 mesecev pred napovedanim rokom, ker je ulica zelo prometna in je gradnja povzročala hude nevšečnosti vsem prebivalcem, tam nameščenim trgovinam pa tudi resno gmotno škodo. Tako so samo osem mesecev delali in to povečini tudi ponoči v ve£ izmenah, ne oziraje se na vremenske ne-prilike. Uredili so tudi cestišče in ublažili ovinke na tramvajskih tirih na popravljenem odseku od Ul. Scussa do Ros-aettijevega spomenika. Poleg tega je ACEGAT poskrbel tudi za ureditev novih priključkov. Za vsa ta dela so porabili 155 milijonov lir.
Sedaj morajo še urediti o-bok na Ul. C. Battisti do Ul. Carducci, kjer je prav tako star in ne bo mogel vzdržati prometa.
Nova cesta do nabrežinskega portiča
Vladni generalni komisar je odobril finansiranje nove ceste, ki bo povezovala obmorsko cesto z nabrežinskim por-tičem. Cesto, 'Ki bo nedvomno valorizirala nabrežinsko obalo med predorom in Sesljanom, bodo gradili delavci Selad, in
portič povezan z glavno obmorsko cesto s pešpotjo, ko pa bo zgrajena nova cesta, bodo lahko do morja prišli tudi avtomobili in druga motorna vozila. Dela se bodo začela v prihodnjih dneh.
Nova ceata bo v mnogočem prispevala, da bodo okoli nabrežinskega portiča zrasle nove vile, hoteli in tudi motel, ki ga bo zgradila neka zasebna družba.
vi kljub velikim postavkam za socialno skrbstvo še mnogo revežev v nečloveških razmerah. Socialistični glasovi pa so vedno na razpolago za politiko, katere smoter bi bil okrepitev tržaškega gospodarstva kot nujni pogoj za izboljšanje občinskih financ in blaginje našega prebivalstva.
Kar se tiče Puecherjeve izjave (PSDI), naj omenimo, da je dejal, da «imata morda predstavnika dveh slovenskih skupin prav, toda kar ni bilo storjeno v preteklosti, se lahko stori v prihodnosti na pravičen način«.
Glede indipendentistov Tol-loya in Borgheseja naj ugotovimo le, kako sta s popolnim odklanjanjem Memoranduma dejansko zanikala Slovencem vse pravice ter kako je Tol-loy celo izrecno dgjal, da zato Memorandum ne velja niti za občino, ki ima zato vso pravico, 4a ga ignorira.
Končno je treba še pribiti, da bi razumeli Agnelettov pre-okret, če bi bil dobil kakšna
konkretna zagotovila vsaj glede slovenskega otroškega vrtca in občinskega zabavišča. Toda dr. Rocco je le na splošno omenil 48 milijonov lir za zabavišča in ni s tem dal nobene jasne obljube, ki bi vezala odbor. Kljub temu je dr. Agneletto v svoji glasovalni izjavi dejal, da se je po odgovoru dr. Rocca in župana «položaj spremenil« in da je zato drugačen, kot je bil za časa diskusije, ko je kategorično izjavil, da bo glasoval proti. Ker 4r. Agneletto najbrž o tem sam ni bil prepričan, je izjavil da bo glasoval za proračun tudi zato, ker bi sicer utegnilo v primeru njegovega morebitnega negativnega glasu priti do komisarske u-prave. Toda s strahom pred komisarsko upravo je skušal opravičiti svoj glas v prid proračuna tudi indipendentist Borghese, kar pomeni, da Agnelettov glas le ni bil odločilen, če upoštevamo, da se z «odlooilnostjo» pohvali lahko tudi Tolloy.
Po poročilu kvesture o napadu na slovensko šolo
Šipe naj bi bila razbila mali Eiorgio ia Walter
In sicer ob 22. uri ponoči! - Zato naj bi bil ivsak politični razlog izključeni
Tiskovni urad kvesture ie včeraj izdal sledeče poročilo: 16. t.m. je šolski sluga slovenske šole pri Sv. Ivanu- Lili«-no Bonelli prijavil, da so ponoči med 15. in 16. neznanci razbili s kamenjem 7 šip z oken učilnic št. 23 in 24 in 1 šipo v stranišču. Podobno se je pripetilo 17. t.m. zvečer z razbitjem drugih 5 šip z oken učilnic št. 22, 23 in 44.
Osebje komisariata iz Ulice Giulia je pod vodstvom načelnika dr. Malinconica in po kvestorjevih navodilih »uvedlo takojšnjo in strogo preiskavo, ki je pripomogla k identifikaciji krivcev v 11-letnem Walterju Janesichu z Drevoreda Raffaele Sanzio in 11-letnem Giorgiu Steo od Gornjega Sv. Ivana št. 938».
Iz izpovedi obeh mladoletnih, ki so bile izrečene v prisotnosti njunih mater, je razvidno, da je Janesich 15. t.m. okoli 22. ure v Ul. Brandezija vrgel več kamnov proti oknom slovenske šole z namenom, da naslednjega dne pokaže svojim sovrstnikom spretnost v ciljanju. Ugotovljeno je bilo tudi da sta se 17. skoraj ob isti uri Janesich in Stea pomerila v neke vrste tekmi, kdo je boljši v metanju kamenja to je kdo je točnejši pri ciljanju.
Ob koncu poročila je navc-
iitimiitiiiiimititiiimiiiiiniaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiaiifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiHiiiMiiiiiiJiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiii
Po uradnih podatkih trgovinske zbornice
Še težave v ladjedelnicah bolje v manjših podjetjih
Največji padec proizvodnje so zabeležili v Tržaškem arzenalu - Razveseljiv napredek tekstilnih podjetij
Zadnje razdobje označuje nekoliko ugodnejši položaj industrijskih podjetij seveda z izemo ladjedelniške industrije, ki je že dalj časa v težavah in kateri preti v prihodnjih mesecih ostra kriza. Splošni industrijski indeks je zadovoljiv in je dosegel po zadnjih uradno objavljenih podatkih oktobra 171.4 (osnova mesečno povprečje 1953. leta je enako 100), medtem ko je znašal septembra 164.2 in oktobra lanskega leta 142.6.
Uradno poročilo trgovinske zbornice glede položaja ladjedelniške industrije izrecno poudarja, da se je zaposlitev znižala, ker naročila končujejo in kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov. Tako so oktobra letošnjega leta izkoriščali v ladjedelnici Sv. Marka naprave 75.8-odstotno, lani pa 87.4-odst. V Tovarni strojev Sv. Andreja je padec še bol’ občuten in so letos izkoriščali 54.6 odst. naprav, lani pa 70 odst. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ladjedelnico Felszegy, ki je bila daljše razdobje vedno skoro stoodstotno zaposlena, letos pa doseže izkoriščanje naprav komaj 60 odst. V stalni krizi je tudi ladjedelnica Giuliano, ki je naprave izkoriščala komaj 36-odst., kar velja tudi za Tržaški arzenal (vključno z ladjedelnico Sv. Roka), kjer so izkoriščali 24.2 odst. srednje zmogljivosti naprav (lani oktobra 117.9 odst.).
V ILVA je položaj normalen in sta bili v pogonu dve ba-teriii v koksarni, visoka peč, martinovka in blooming. Proizvodnja pa se je nekoliko znižala v primerjavi z lanskim razdobjem in to zlasti občutno proizvodnja litega železa.
Se vedno je tudi zadovoljiv položaj tržaških čistilnic mineralnih olj «Aquila» in «Es-so», ki sta izkoriščali 110.5 odstotkov naprav.
Postopoma se nekoliko izboljšuje tudi stanje v nekaterih manjših tržaških industrijskih podjetjih. Tako je bila normalna proizvodnja v tovarnah barv, lakov in smol; nekoliko se je izboljšala proizvodnja farmacevtske industrije. Se vedno pa ni najbolj zaposlena tovarna vžigalio v ža-veljskem industrijskem pristanišču, ki je izkoriščala 30.3 od-
■iiiiitilliiiiiiiiiiiimutitiiiiiviiiiMiuiiiiiiiiiniaiiHttiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiHi
Ubila	se	je
v posteljo	boln
Zgodaj zjutraj jo je mož poklical in je v naglici zdrsnila po stopnicah ter zadela z glavo v železno posteljo
sicer na osnovi načrtov, ki sta j>b Pripravila ustanova Selad I privabil v hišo sosede. Ti so
V nedeljo zjutraj s« 'je pripetilo 75-1 etn! Katarini Gerba-nič por. Gardina od Spodnje Magdalene nesreča, ki jo je spravila v grob. Ženska stanuje v majhni enonadstropni hiši in ker je mož prisiljen biti ves dan zaradi mrtvouda v postelji, mora biti stalno pri njemu. Le spati gre v gornje nadstropje, a vrata njene sobe so bila vedno odprta, da bi slišala morebitni možev klic,
V nedeljo jo je mož, ki ima posteljo v prostoru med stopnicami in kuhinjo, klical ze ob 5.30 zjutraj. 2ena je nemudoma vstala in hotela takoj po stopnicah do pritličja. Tu pa se je spotaknila in se je zakotalila po stopnicah navzdol ter končno udarila z glavo ob moževo železno posteljo.
Ker se ni niti premaknila, je njen mož začel na ves glas klicati na pomoč, s čimer je
in tehnični urad. Doslej je bil
poklicali osebje Rdečega križa, nabrežjnski I ki pa Gardinovi niso mogli
več pomagati: bila je že mrtva. Ni izključeno, da je prav udarec v glavo zakrivil njeno smrt, je tudi možno, da je nadla zaradi slabosti in da je umrla za posledicami srčne kapi. Njeno truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
HRHSKHHRHRHHK! PROSVETNO DRUŠTVO <TSlavko Škamperle>
vabi na
SILVESTROVANJE
ki bo v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7.
Vabila so na razpolago v društvenih prostorih.
huk&sssu&s&s&s&s&s&sh:
stotkov naprav (lani 83.2 odstotka).
Živilska induštrija' je zabeležila normalno razdobje, brez večjih izprememb in torej brez resnejših težav pa tudi brez pravega napredka. V mlinu «Variola» so izkoriščali 75.8 odstotkov naprav. Tovarne testenin niso najbolje zaposlene. Sedaj izvršujejo program obnove v podjetju »Pastificio Triestino* Zadovoljivo je bilo stanje industrije konzerv. U-godna sezona se je odrazila na proizvodnjo podjetja Stock, ki razpolaga z ugodnimi naročili.
Razveseljivo se izboljšujp položaj tekstilne industrije. Podjetje »Jutificio Triestino* je izkoriščalo 108.9 odst. naprav in izdelalo 3.321 stotov vrač in tkanin iz jute. Proizvodnja stalno narašča zlasti v zvezi z obsežnimi švicarskimi naročili. Normalna je proizvodnja podjetja »Industria Trie-stina Fibre Tessili», kjer so naprave izkoriščali 65-odst. in kjer nekoliko zastajajo izdelki v skladiščih. »Pettinatura di Trieste* je predelala 3.270 stotov tekstilnih vlaken (raion in merinova) ter izkoriščala 130.8 odst. naprav.
iMiMiiiiiiiiiiiMiiiimmmaimitiiiimaniiiiiniiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiHiiiiitiiniiiiimiiiiiMiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Pravočasno sta opazila da je slama začela goreti
Ogenj bi ju lahko zajel ko sta spala v prikolici kamiona
Lidia Vuga ni imela sreče s stanovanjem. Je brez stalnega bivališča in prav zato je prenočevala, kjer je pač našla kak kotiček. Nekaj časa je stanovala v na pol podrti hiši v Ul. Pieta, kjer je živela skupaj s 13 let mlajšim Salvato-rom Marincolo iz okolice Ca-tanzara. Fant je prišel v Trst iz Trbiža s 40 tisočaki v žepu in v gostilni »Cader« je spoznal Vugovo, s katero sta se domenila, da bosta skupaj živela. Zenska ga je peljala v svoje bivališče, to je v podrtijo, katero sta marala kaj kmalu zapustiti zaradi požara. Od tedaj naprej sta prenočevala pod milim nebom in najraje v prikolicah ali tovornikih, ki so stali za avtobusno postajo na Trgu Libertž. 6. februarja letos sta že lepo dremala v prikolici tovornika, kjer je bilo nekaj slame, ko )u je prasket ognja nepričakovano zbudil. Z združenimi močmi »ta ogenj pogasila, a ko so prišli policijski organi, je Vu-gcva obtožila 56-letnega Maria Platzerja, ravno tako brez stalnega bivališča, da je vrgel v slamo ogorek cigarete, da bi se tako maščeval, ker sta mu onadva zasedla njegovo »posteljo«.
•Platzar seveda ni j hptel ni-čeaar priznati, a vseeno so ga
prijavili sodišču pod obtožbo povzročitve požara. Pred sodnike m*ž, ki ima na ramenih približno 70 sodaitv ragprav, nt prišel ir Čeprav Je fofc!»c zahteval zanj leto dni zapora, so ga sodniki popolnoma oprostili obtožbe.
* # *
Danes bodo na sodišču zadnje razprave letošnjega leta. Zatem bo delo, vsaj v razpravnih dvoranah, zamrlo do 9. januarja, ko bo slovesna otvoritev novega sodnega leta.  «»------------------
Obnovljena ladja <Europa> je odplula proti Južni Afriki
Včeraj dopoldne je ob 10. uri odplula od pomorske postaje prenovljena Lloydova ladja «Europa» na progi proti Južni Afriki. Na ladjo se je v Trstu vkrcalo 57 potnikov, nadaljnji pa se bodo vkrcali še v Benetkah in Brindisjju, tako da bo ladja zapustila Sredozemsko morje z vsemi zasedenimi kabinami.
Ladjo »Europa« so temeljito prenovili v ladjedelnici CRDA v Tržiču in so v vse prostore tako za potnike kot za poaad-
deno «da gre za otroško neumnost in da je »treba izključiti vsakršen politični vzrok».
Sama ob sebi se nam ob branju gornjega poročila kvesture postavljajo naslednja vprašanja:
1. Ali je'-mali Janesich res taka izjema, da se klati po Sv. Ivanu ob 22. uri ponoči, medtem ko vsi drugi otroci spijo, ker morajo naslednjega dne v šolo?
2. Ali je verjeti njegovi izpovedi, da se je vadil v ciljanju s kamenjem prav v tej nočni uri, kajti znano je, da počenjajo enajstletniki take podvige ob belem dnevu? In to — kar dvakrat! — prav p roti slovenski šoli?
3. Ali je mogla mala roka Giorgia zalučati — po luknji v oknu sodeč — precej velik kamen tako visoko kot je videti na sliki objavljeni v našem dnevniku?
4. Kaj je odgovorila mati malega Janesičha, ko so jo spraševali, zakaj je pustila o-troka brez'- nadzorstva v tako pozni nočni uri?
5. Ali fo.ji med zasliševanjem 'sploh ' postavili tako vprašanje in jo opozorili na člen št. 2048 Civilnega zakonika, ki predvideva vso odgovornost staršev, ki pustijo o-troke brez nadzorstva?
6. Končno; Ali ni zelo, zelo malo verjetno, da sta šipe slovenske šqle razbijala samo mali Walter in mali Giorgio? Ali lii bolj verjetno, da so sto-ritelji pripadniki, ali pa pod vplivom tiste srednješolske mladinske organizacije, ki svojih protislovenskih šovinističnih in fašističnih osti prav nič ne skriva? Ali je stroga preiskava izvedena tudi vz- tej smeri?
Skratka: zelo, zelo dvomimo, da gre za- •otroško ncsmojt«,
in da je 'izključen 'vsakršen političen" vzrok*.
( OLKPAUiČA “)
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri 30. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani na OPČINAH
VI. Levstik - H. Griin
KAS TE L K A
(Gadje gnezdo)
Igra v dvanajstih slikah Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: J02E CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Glasba: Motivi iz kompozicije BLAŽA ARNIČA po filmu Kala
Odmor po 6. sliki
 O------
V nedeljo 3. januarja 1960 ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
KASTELKA
VERDI
V gledališču Verdi se pripravljajo za predstavo VVagnerjevih oper »Siegfrid« in »Somrak bogov«. Premiera »Siegfrida« bo 4. januarja, «Somiaka bogov« pa 13. januarja.
Danes začetek prodaje vstopnic pri gledališki blagajni za prvo predstavo »Siegfrida«.
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.45 komedija »Imel sem bolj v čislih vodik«. Avtor Carlo Terron. Režija Maria Mara nzana.
ko napeljali naprave za umetno klimo. Poleg tega so tudi ,	_
odstranili večje spalnice biv- ?koJen ^ 4» vodna
Umrla je
Ivanka Kovačič najstarejša Svctoivančanka
V bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu je včeraj umrla v starosti 92 let Ivanka Kovačič vdova Maestripieri, ena najstarejših Slovenk, v Trstu. Po rodu iz Svetega pri Komnu je prišla v Trst, ko ji je bilo 12 let. Leta 190/ se je poročila in je imela dva sina, od katerih je eden padel v NOB. Tudi drugi sin je umrl, prav tako mož, in sicer že pred 52 leti. Ostala sta ji vnuk in vnukinja.
Pokojnica je preživela 80 let v Trstu, vedno pri Sv. Ivanu, kjer si je služila kruh kot vratarica. Pri Sv. Ivanu so jo vsi poznali zaradi njene starosti in značaja. Njeno življenje je bilo zares dolga in s trnjem posuta pot. Kljub temu pa je vedno ohranila veder značaj, pogum in življenj-
šega turističnega razreda in jih zamenjali z manjšimi u-dobnimi kabinami.
vala težave. Bila je zavedna Slovenka in je prihajala na vse naše prireditve, dokler so ji dopuščale sile Do zadnjega je ohranila bister spomin in je znala povedati marsikaj iz daljnih let v Trstu, zlasti pri njenem Sv. Ivanu.
Pred nekaj meseci so ji moči odpovedale in je morala v bolnišnico, kjer se je zaključila njena trnjeva življenjska pot. Naj ji bo lahka domača zemlja.
Nezgoda vespista
Med vožnjo z vespo po pokrajinski cesti Nabrežina -Sesljan je 35-letni Miroslav Štolfa iz Devina št. 81 zašel na ovinku na levo in se nerodno zvrnil skupno z vozilom na tla.
Štolfo so z rešilnim avtom pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na levi strani glave, odrgnin po obrazu, kolenu desne noge in levi rami sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na I. kirurškem oddelku.
Tudi letos bomo pomagali slovenskemu revnemu dijaku z nabavo namiznega betežnega koledarja, ki ga je izdala Dijaška Matica.
OD VČERAJ DO DANES
HOTEL CENTRAL
PORTOROŽ
PRIPOROČA, DA ZA
PRAVOČASNO REZER-
VIRATE PROSTORE !
Vabimo Vas na prijetno
SILVESTROVANJE
v novo dvorano gostilne ŠKABAR VELIKI REPEN št. 70
(prva gostilna) Piščanci, purani, klobase, pršut in odlična vina. Igral bo plesni orkester. DOMAČE OKOLJE.
KINO
~D
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28 decembra se Je rodilo 16 otrok, umrlo Je 44 oseb, porok
je bilo 7.
POROČILI SO SE: stražnik civilne policije Mario Brazzafolll In uradnica Giannlma Sartori, uradnik Atttlio Zannini in Šivilja Nertna Ferenaz, visokošolec Roberto Kervin in dijakinja Edda Marini, ameriški letalec Roland F. Struthers In gospodinja Romana De Marco, visokošolec Giorgio Trevlsan in gospodinja Gabrielu Ciaccia, šofer Clpriano Stanovich in uradnica Giovanna Boscolo, varilec Mario Karis in šivilja Carmela Sisti.
UMRLI SO: 5B-letni Mario S rubin, 82-letnl Luigl Perdan, 69-let-nl Glovanni Mandricardo, 72-Ietn-i Pietro Ruzzier, 90-letna Maria Lubiana vd. SabaUi, 54-letai Gio-vanni Belovec, 85-letna Erminla Sanllnl vd. Lenče, 86-letna Rosa Verzon vd. Cernivanl, 60-letnt Luigi D’Ambrogl, 52-letnl Giordano Mitri, 86-lefna Giovanna Rio-sa por. "Zorzenon, 3 ure star Ma-i io Del Piccolo, 46-letoi Franco Fabro, 91-letna Elisabetta Mauric vd. Gabrovioh, 89-lelna Olga Mora vd. Ruzzier, 77-letnl Alberto Savio, 79-letna Evelina 3|1II vd. Viscovioh 49-letni Angelo Plazza, 82-letnl Paolo Guerra, 53-letna Andreina Bradaschla vd. Steiner, 50-letmi Davide Ladlni, 3-letni Pie tre Poma,	78-letnl	Ignazio	Kre-
cich, 69-letna Irma Predonzani por. Urlini, 79-letna Emma Villa-noce vd. Lusini, 81-letni Michele Giovanni Della Marna, 77-letna Viktertja stobelj vd. Zeriau, 78-letnl	ugo	Pitaeco,	54-letni	Giovanni	Kus,	58-letni	Giorgio	Vec-
chlet,	9 ur	stara EltoaboUa	Ban-
dera, 46-letni Giuseppe Richter, 73-lelna Cristina Ličen, 59-letn! Errnele Fonda, 57-letna Luigia
Godnich por. 'ApolloMo, 71-Ietnl beniamino Oblak, 77-letnl Fran-cesco Boachini, 81-letna Eleonora Martingano por. Molinari, 69-letna Marija Kociancich vd. Kocian-clcti, 74-letna Giuseppina Katalan vd. Millo, 64-letni Antonio Olivo, 85-letna Erminla Merk vd. Nor-bedo, 59-letni Giovanni Lenassl, 66-letni Cesar e Centls.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Plero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tella 42; Depangher, Ul. sv. Justa I; Alta Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d’oro, Ul Mazzini 43.
(DAROVI IM IMtlNPKVKl)
Namesto cvetja na grob pok. Ar.tona Podbrščka daruje Amalija čok 500 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pokojne gospe Marije Nadlišek daruje Just Spetič 500 lir za Dijaško Matico.
—-1 «»—L-LOTERIJA
Kxcelsiot 16.00 »Zadnja plaža«, G. Pečk, Ava Uardner, F. A-staire in A. Perkins.
Ferliče 16.00 «Drzna tatvina običajnih neznancev«, Vittorio Uassman.
Filoaruiflmatioo 16.00 »Picchierel-lo in Cilly Willy na drugem testivalu« Zabavni nsanf film. Grattacielo 16.00 «Ferdinand I., i.cape.jOti kralj«, De Ftlippo, K Sen.aflino, J. Sassard, De Sica, M. Mastroianni. R. Rascel, F. Fabnzi, N. Taranto. Izkaznice neveljavne.
Superciaema 15.00 »Vojaki na konju«, John Wayne in W. Hol-aen Technicolor.
Arccoaleuo 16.uO »Vojaki na konju«, John Wayne in W, Hol den. Technicolor. Izkaznice ne-vtijavue.
Astra 16.00 »Eshnapurjev tiger«. (Prva epizoda iz »Indijskega groba«),
Aurora 16.30 »Velika vojna«, Al-
ber.o Sur di m Vittorio Gass-man.
Aiauarda 16.00 »Kratke ljubezni na t-aima de Maiorca«, A. Sor-di, D. Gray, B. Lee in A. Cl-
fariello
Capitoi 15.30 Marylln Monroe, To-ny Cuit.s, Jack Lemmon v najbolj zabavnem filmu leta ■ »Nekaterim ugaja vroč«. Prepovedane vse izkaznice.
Cristalto 16.30 «Dolar časti«, J. Wayne in D, Martin. Teami-color.
Garibaldi 16.30 »Dan osvete«, K.
Douglas, Anthony Quinn. Tech-njcolor, vlstavislon.
Im pero 16.30 »Pri treh mladenkah«, J Matz, K. Bohm, M. Sčhnetder.
Italia 16.00 »Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sordi,
D. Gray, R. Lee in A. Clfa-riello.
Massimo 16.00 »Zadnji dnevi Pompejev«, 8. Reeves in C. Kauff-
man.
Moderno 16.00 »Veliki strah«, L. Procuna in najslavnejši bikoborci.
Viale 16.00 »Prihajajo raketni avloni« S. Broche, L. Thomas. Vittorio veneto 16.15 »Nasilno poletje«, E. Ross. Drago, J. L. Trlntlgnat, J. Sassard.
Ideale 16.00 »Carjev poročnik«. Romantična in privlačna drama carske Rusije. Curd Jurgens.
E. O. Hasse, EVa Bartok. Marconi 16.00 «Himna bitke«, R.
Hudson in Martha Hyer. Ctne-mascope, technicolor.
S. Marco 15.00 *Calypso». Clne-mascope, technicolor. Divje strasti. sla po življenju.
Savooa 16.00 »Indijski grob« (Druga epizoda) D. Paget. Odeon 16.00 »Vampirji«, G. Maria Oanale in Paul Mueller. Mladoletnim prepovedano.
Novo cine 16.00 »Gusar s črnega skobca«, Gerard Landry, Mija-nov Bardot. Technicolor.
22.00 Umetnost in življenje; 22.15 Jugoslovanski skladatelji: «Bruno Bjelfnski«; 22.45 Večerni	ples;
23.30 Glasba za lahko noč.
TRST
12.10 Tretja stran; 17.05 Eno uro v diskoteki.
NACIONALNI PROGRAM
11.00 Ljubezenski rop, komedija; 12.10 Venček pesmi;	12.30 Glasbeni album; 16.15 Oddaja za otroke; 17.30 Glasbena srečanja;
18.00 Simfonični koncert;	19.45 Glas delavcev; 21.00 Oživeli Colom ak, radijska drama
11. PROGRAM
9.00 »Capolinea«, glasba, Jutranje vesti, koledar In druge zanimivosti; 10.00 Zeleni disk, pestra dopoldanska oddaja; 14 00 Oti, ona in tretji; 15.00 Glasbena obzorja;
16.00 Tretja stran; 16.30 »Tempo di maržo«, dramatiziran roman;
19.00 Sest glasov in osem glasbil;
20.30 Mali glasbeni variete, nato «Tuttotot6», pesmi, poezij«, spomini; 21.00 Skrinjica, oddajo vodi Mike Bongiomo.
III PHOGRAM 20.15 Večerni koncert;	21.20
Poezija in lirika v XVII. stoletju;
21.50 Webemove skladbe;	22.35 Povesti napisane za radio.
KOPElt
Poročila v italijanščini:	12.30
17 15, 19.15 22.30.
Poročila v »lov.:	7 30	13.30
15.00
5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro;
11.00	Otroški kotiček;	11.30 C.
Sedlbaner: Jugoslovanska rapsodija — A. Hačaturjan: Maschera-ta, suita — Z. Brad/ič: Suita hr-vatskih plesov; 12.00 Glasba po željah; 12,50 Glasba po željah (II del);	13.40 Kmetijska	univerza:
»Asanacija kislih zemljišč v koprskem okraju«; 13.50 Odlomki iz oper;	14.30 Sola in	življenje:
»Obiskal nos je Dedek Mraz«;
14.50 Glasbena medigra; 15.20 Narodne	pesmi in plesi	iz raznih
krajev Jugoslavije- 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Melodije iz znanih operet; 17.30 Filmska glasba; 18.00 Kronika iz jugoslovanskega življenja; 18.10 Simfonični koncert;
19.00 Poje vokalni ansambel »The-Hi-Lo’s»; 19.30-22.15 Prenos RL;
22.15 Saksofonista Guy Lafitte in Golem »n Havvkins; 22.35 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 292.1 m. 212,4 m Poročila: S.oo. 6.00, 7.00. 800 10.00,	13 ri. 15.00	17 00.	19.30
tl (10 22.55
5.00 - 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.35 Z evropskimi plesnimi orkestri; 9.00 Romantične melodije; 10.10 Izberite melodijo tedna; 11.00 Odlom-k. iz slovanskih oper; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Kvintet Jožeta Kampiča; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Ferjan: Stanje in načrti prašičereje za prihodnje leto; 12.25 Jugoslovanske pesmi in kola; 12.45 Koroške narodne v priredbi za moški zbor;
13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Slovenske skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.50 Zabavni orkester Hans Carste; 14.10 Prizor iz Donizettijeve opere »Don Pasquale»; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem; 16.00 Kolektivi so vam izbrali za Novo leto; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Ludvvig van Beethoven: Sedma simfonija;
18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih- 20.00 Zborovske skladbe Ivana Mafetiča-Ronjgova:
20.30 Radijska igra — Jean So-lovič: Cez pet minut bo polnoč:
21.30 Komorni intermezzo; 22 15 Zabavni koktajl; 23.10 Koncert orkestra Slovenske filharmonije.
ITAL. TELEVIZIJA 13.30 Šolska oddaja: 17.00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila; 18.55 Sim.onični koncert; 19.45 Pustolovščine velikih del; 20.30 Pbročila; 21.00 »Ben tornato, si-gnor Pardi«, komedija v enem
dejanju: 22.45 Turin od 1880 do 1911; 23.15 Poročila.
JUG. TELEVIZIJA Od 20.50 dalje prenos sporeda
tuje TV postaje
KOTEL
Triglav
v Kopru pripravlja veliko silvestrovanje
Sprejemamo
rezerviranja
miz
Palače Hotel
v Portorožu
vljudno vabi na
MCMliO
silues rovenje
v i/soh prostorih «PalacB hotela«
VSI PROSTORI BUDO OGREVANI, NA RAZPOLAGO OGREVANE HOTELSKE SOBE IGRAJO 4 RENOM1RAN1 PLESNI ORKESTRI IZ LJUBLJANE OB SPREMLJAVI ODLIČNIH PEVK IN PEVCEV PRESKRBLJENO ZA OD LIČNO JEDAČO IN PIJAČO TER ZA IZVRSTNO ZABAVO Rezerviranja sprejema u-prava »Palače hotela« v Portorožu - Tel. št. 61-44
( MAL
MALI OGLASI
I
PRODAMO ŠTEDILNIK, prime-
icn za gostilno ali restavracijOi
skoraj nov. Telefonirati na 21-026.
BARI	57	15	38	22	53
CAGLIAR1	31	11	72	64	13
FLORENCA	22	74	2	47	14
GENOVA	8	43	59	75	41
MILAN	82	71	1	55	45
NEAPELJ	89	74	37	27	13
PALERMO	86	66	19	74	28
RIM	35	24	69	7	65
TURIN	42	20	62	60	87
BENETKE	23	16	44	42	50
ENALOTTO					
XXII	2 2 2	X	X 1	2	1
Kvote: dvanajstice 2.225.261 lir, enajstlce 57.549 lir, desetice 6 tisoč 530 lir.
A D I O
J
TOREK, 2«. decembra INI RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba In koledar; 11.30 Brezobveano, drobiž od vsepovsod in... »Zena in dom, obzornik zanimivosti za naše gospodinje«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Marek Wetoer; 13.30 Glasba pt. željah; 17.30 Plešlte * nami; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Šostakovič: Simfonija St. 10 v e-molu, opus 93; 19.00 Sola in vzgoja — Ivan Theuerachuh: »Vzgojna posvetovalnica«; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 Ilustrirano pre-1 davanje; nato Glasbeni mozaik;
NASE NOVE KNJIGE:
Ilustrirane izdaje
Goran Kovačič:
«Jama»,	pl.	800	din
numer. us. 1.400 din
France Prešeren:
«Krst pri Savici*,	pl,	800	din
Gabrijel Stupica:
«Monografija»,	pl.	2.000	din
cZgodovina narodov Jugoslavijo,
1. in 11.	pl.	4.200	din
Ovid:
cPisma iz pregnanstva*, pl. 1950 din Laxness :
<Salka Valka*,	pl.	1.500	din
Naročajte pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
LJUBLJANA, Mestni trg 26
sprejemamo tudi naročila iz inozemstva na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
LJUBLJANA, Titova 25
ZAHVALA
Toplo se eahvalj-ujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega _ nepozabnega
ANTONA PODBRŠČKA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvet}« ter vsem fvetolvančanom, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji P°0-
Družini PODDHSCEK In SIDERI
Kontinent stoletja
Idealii, ki jih ne uresničimo pravočasno in na miren način, se uresničijo nekoliko kasneje, a z žrtvami in uporom
Pozornost sodobnega sveta se vedno bolj obrača k Afriki, ki jo še mnogi radi imenujejo «črni kontinent« in pravijo, da ni «kontinent sedanjosti«, ampak «kontinent prihodnosti«. Vendar pa je za povprečnega človeka, ki živi na drugih kontinentih, Afrika vsekakor najmanj poznan del sveta.
To nedvomno dejstvo je prav gotovo navedlo voditelje nekaterih že svobodnih narodov afriškega kontinenta, da so se obrnili s pozivom na obe strani še razdeljenega sveta, ki se vsaj na svojih najbolj izpostavljenih točkah vedno bolj približujeta druga drugi, hkrati pa se usmerjata proti vesoljskim prostorom in drugim planetom — da ne bi smele pozabiti, da je Afrika še na tem svetu in da je potrebna pomoči. To tembolj, ker še mnogi ljudje v našem stoletju gledajo na Afriko kakor so nanjo gledali Rimljani pred dva tisoč leti, ko je bila ona zanje dežela tajinstve-nosti, domovina črnih ljudi, eksotičnih živali in čudnih, tako verskih kot družbenih običajev.
Afrika je še vedno razdeljena na obsežna področja, ki jim vladajo evropske velesile — Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija in Portugalska. Na njenem skrajnem jugu sicer obstaja Južnoafriška unija, katere vlada se trudi, t sistemom «aparthidea», da vzpostavi belo supremacijo in domača črnska plemena Ban-tu prisili v položaj večne inferiornosti,
Toda ljudstva in narodi a-friškega kontinenta se ne zadovoljujejo več s tem, da o-stali svet gleda nanje kot da so izven splošnih človeških pridobitev, kakor da so zanje neprimerna pravila sodobnega civiliziranega sveta, in se želijo osvoboditi okov kolonializma in si zagotoviti politično in gospodarsko neodvisnost.
V poslednjih nekaj letih smo zabeležili določen napredek v tem smislu in vidimo, da so kljub mnogim težkočam nekatere arabske dežele v Severni Afriki dosegle popolno neodvisnost; da se je Etiopija
KinilMIliHtllllllllllllllllllllimillllllllltlllllMI
Nerešeno vprašanje mešanja krvi
Ali lahko mešamo «belo» in »črno« kri?
To vprašanje je povzročilo hud spor med ameriškimi zdravniki in znanstveniki. Izbruhnil je v Chicagu na transfuzijskem oddelku in zajel Predvsem medicinske fakulte-Jb v New Yorku iit na kolumbijski univerzi.
Gre za to, da je transfuzija *tvi med pripadniki različnih ras nevarna ali ne. Trije spe-cialisti s kolumbijske univerze pod vodstvom profesorja dr. “°hna Scudderja pravijo, da »thedrasna transfuzija vodi do hovih krvnih tvorb, zaradi katerih postane kri občutljiva. **°znejše transfuzije pa postajo lahko celo usodne«.
. Popolnoma nasprotno teori-" Pa sta postavila druga dva Profesorja kolumbijske uni-i*rze. Howard Levens in dr. •uchard Rosenfield, ki trdita: Jusebnih krvnih skupin ni-niti črnokožci niti ru-?lenokožci in niti belci. V vsa-51 krvni skupini je zdravje, J?tlika med njimi pa je mini-°»alna».
ponovno osvobodila in znala voditi žilavo borbo za svojo starodavno neodvisnost, in da so si nekatera področja francoske Afrike izlojevala samoupravo in domačemu prebivalstvu nudijo sedaj iste pravice, kakršne uživajo Evropejci.
Gvineja in Gana, od katerih je bila prva do nedavnega francoska kolonija, druga pa angleška kolonija, sta sedaj povsem neodvisni, in njuni voditelji si z vnemo prizadevajo, da bi tudi drugim a-friškim narodom pomagali v njihovi težnji po neodvisnosti. Njihov primer, poleg drugih uspehov v podobnih afriških težnjah, ima velik vpliv na mišljenje in dejavnost Afričanov povsod po njihovem kontinentu in lahko je predvideti, da bodo gibanja za neodvisnost na afriških tleh postala v naslednjih letih vedno močnejša. Ni pretirano reči, da bosta mir in stabilnost v svetu v precejšnji meri odvisna od prebujanja na. rodne zavesti afriških narodov, od razvoja plemenskih odnosov in načina, kako bo ostali svet podpiral gospodarsko in družbeno osvoboditev afriškega človeka, predvsem pa od zadržanja evropskih velesil, ki še imajo tam svoje posesti.
Hkrati s težnjami po neodvisnosti postaja vedno bolj izrazito prepričanje, da prihodnost Afrike leži v ostvaritvi določene oblike federacije. Na vseh zemljepisnih dolžinah in širinah afriškega kontinenta prihajajo na dan načrti za združitev vseh afriških nacionalnih gibanj pod enotnim vodstvom zaradi vseafriške borbe, ki jo je moč imenovati borbo tega stoletja. Težnje po enotnih akcijah so že dale svoje sadove
Prav gotoVo pa je, da bo obnovitev politične karte A-frike prav gotovo dolg in morda tudi boleč proces. Da je že boleč, kažejo — poleg znanih vesti iz gorate severo-zapadne Afrike — tudi tiste vesti, ki v teh poslednjih dneh prihajajo z do nedavnega mirnih področij v globini afriškega kontinenta, ki so opravičevali prevaro o trdnem miru in stabilni društveni ureditvi. Vendar pa je odvisno v najmanjši meri od teh afriških narodov samih, koliko bo ta proces dolg in boleč; v največji meri je odvisno od onih, ki so se nekoč naselili ob nji-, hovih kolibah in ki v bistvu nimajo tam nič svojega.
Mnogi afriški narodi še žive v primitivnih pogojih, žrtve so primitivnih naziranj o življenju in zadržanju, kakor so živeli njihovi predniki v daljni preteklosti. Zgodovinsko ni niti moglo biti drugače. Toda v nekaterih primerih preseneča hitrost, s katero so ti narodi pokazali, da so zmožni razumeti in sprejeti pojmovanja modernih političnih in gospodarskih odnosov in družbenih ustanov
Medtem ko igrajo narodi A-frike s te strani glavno vlogo v svojem razvoju, je nedvomno, da je prihodnost njihovega kontinenta (pa naj bi bile nove oblike kakršnekoli) odvisna tudi od izdatne pomoči od zunaj. Zaradi tega so tudi pomembne akcije afriških voditeljev in njihove misije po vsem svetu. Take so na primer misije voditelja Gvineje, Seku Tura, in voditelja Gane, Kvarne Nkrumaha.
Vedno je njihov cilj predvsem ta, da prepričajo voditelje v ostalem svetu o potrebi čimprejšnje osvoboditve Afrike, kajti ona ni več uspavani »kontinent prihodnosti«, ampak prebujeni »kontinent sedanjosti«.
Gospodarska pomoč, temelječa na želji, da se izboljša življenjska raven nerazvitih dežel zaradi utrditve prijateljstva v svetu sploh; da se o-mogoči čimprejšnja dosega političnih svoboščin in nacionalne neodvisnosti — so besede, ki jih je pogosto slišati v mnogih svetovnih forumih, pa tudi med tistimi, ki so neposredno zainteresirani, ko je govora o afriških razmerah. Gre za visoke ideale, toda kakor vse ideale jih je treba podvreči praktični preizkušnji. Kajti ideali, ki jih ne uresničimo pravočasno in na miren način, se uresničijo nekoliko kasneje, toda z žrtvami in z uporom; toda pred zgodovino nosijo v takem primeru odgovornost vedno le tisti, proti katerim se je neki narod u-prl.
PO LETOŠNJI DRUGI PREMIERI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Levstik - Griin: «Kastelka»
Prizor iz aKastelke«, ki jo bo Slovensko gledališče uprizorilo v sredo na Opčinah
Preveč se Griinova Kostelka naslanja na Levstikov roman «Gadje gnezdo», da bi se človek lahko izognil — kot bi vedno želel, kadar gre za dramatizacij o znanih romanov — vprašanju, ali je dramatizator zadel duha pripovednega dela ali ne. Sam Griin namreč posredno trdi, da ni hotel u-stvariti samostojnega odrskega dela. Hotel je samo — kot sam pravi — »iz pietetnega spoštovanja do osebnosti pokojnega Vladimira Levstika» ustvariti »za praktično gledališko delo uporabno besedilo v smislu žlahtne ljudske i-gres.
Je Griin dosegel svoj cilj? Sodeč pa navdušenju, s katerim je naše občinstvo sprejelo sleherno sliko igre, moramo na to vprašanje odgovoriti samo pritrdilno. In tudi sicer je treba priznati, da je bil Griin kos nalogi, ki si jo je zadal, saj je iz Levstikovega prav gotovo učinkovitega, a včasih le preveč natrpanega romana znal izluščiti motiv ((žlahtne ljudske igre«, v kateri se novoromantična retorika lepo ujema z ritmom odrskega pripovedovanja in ustvarja brezčasovno vzdušje grške
tragedije. Da bi to laže dosegel, je Griin seveda moral o-pustiti marsikateri Levstikov stranski motiv. Moral je tako izpustiti (tvse govorjenje o Avstr(ji», zabrisati rose n tanč.po časovne .in politične . o-predelitve» ter omiliti pridige o čustvenem pacijizmu, katerimi je Levstik, ki se je pravkar vrnil iz avstrijskega taborišča' Oberhollabrunn, preplavil svoj roman, «napisan v štirinajstih dneh». Ostalo je samo živo jedro Levstikove zgodbe, to je podoba ponosne slovenske kmečke Niobe, ki ji vojna jemlje po vrsti vse otroke in ruši vse to, Kar je z železno voljo in s pomočjo matere zemlje mogla zgraditi. O Gadjem gnezdu je nekoč Levstik napisal: »Moja povest je tendenčna od naslova do najzadnje pike«, kar je bilo leta 1918 prav gotovo gola resnica. Danes bi bila Levstikova tendenčnost — vsaj na o-dru — naivna. Pravilno je zalo storil Griin, da je pretrgal vse niti, ki So vezale Levstikovo povest na leto 1918. S tem je napravil veliko uslugo samemu spominu Vladimira Levstika in hkrati slovenskemu gledališču, saj ga je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiKiutiitiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČE SE BODO NAPOVEDI STROKOVNJAKOV URESNIČILE...
Raven
za najm
oceanov	se
šestdeset
To nakazujejo merjenja znanstvenikov, ki so proučevali Antarktiko in odkrili, da je na Zemlji dvakrat toliko ledu, kot so mislili in da naglo kopni
Čeprav je jesen po navadi deževna, je letos nekoliko preveč dežja, ki je v nekaterih deželah povzročil prave pravcate katastrofe. Pomislimo le na nesreče in škodo, ki so jo pieobilne vode povročile v I-talšji in Jugoslaviji. Dežja, vede je že preveč. Kaj bi šele bilo ali kaj šele bo, če bi se ali ko se bodo napovedi strokovnjakov uresničile. Ze pet let traja intenzivno delo strokovnjakov, ki se ukvarjajo s «s.poznavanjem Antarktike«. »Ledena zavesa«, ki obkroža Antarktiko naglo kopni. Temperatura na Antarktiki se je po ugotovitvah ameriških strokovnjakov, ki so jih proučili na svojem oporišču r.Little America«, v zadnjih 45 letih dvignila za približno 5 stopinj. To je ogromna sprememba, ki lahko postane še bolj usodna .če pomislimo, da so sovjetski in drugi strokovnjaki, ki so se udeležili zadnjega mednarodnega geofizikalnega leta, ugotovili, da je na zemeljski obli za 50 odstotkov več ledu kot se je kdaj koli računalo da ga je. Ce bo res, da se temperatura na tej celini, na Antarktiki, tako naglo viša in bo zaradi tega nujno prišlo do postopnega in vedno večjega kopne-nja ledu, bi znalo priti do prave svetovne katastrofe, saj bi se zaradi kopnenja ledu voda oceanov dvignila za pri-bkžno 60 metrov ali celo več, kar pomeni, da bi morja preplavila ne le obalna mesta, pač pa velikanska področja v svetu, kjer danes pridelu-
jemo prehrambeno blago, ko-1 oporišč, so hoteli to celino zalivi, morda celo »predzgo-
NAŠ ČAS
Ko sem pred dnevi odhajal iz neke odlične restavracije sredi mesta, kamor me le povabil prijatelj na kozarec piva, so riali pred vrati trije slabo oblečeni fantki D starosti od osmih do desetih let. Eden ie imel raztrgan rokav na komolcu, drugi ie bil gologlav, za tretjega se mi je dozdevalo, da ima dva različna čevlja na no-»ah. Gledali so zabodeno skozi dvojna steklena vrata v razkošno razsvetljene in priletno zakurjene lokale morda najbolj ele-Bantne restavracije v Trstu.
V restavraciji so sedele pri mizah manj-*e družbe dobro razpoloženih ljudi: trgov-Cev, odvetnikov, zdravnikov in drugih. O-*r<xčje je bilo praznično in spričo tega 71* ni bilo težko uganiti namen treh fant-ko«. Namenili so se očitno vdreti v lokale testavracije in nabrati nekaj drobiža > bitjem znane Pesmi, ki jo pojejo take *rojke o Božiču in Novem letu po gostil-naf>. Sili so torej opolr\omočene podobe treh kraljev. Ker pa so- se ves čas, ko Sem jih opazoval, obotavljali vdreti v restavracijo, kljub visokemu položaju, ki bij bi ga vsak posamezni predstavljal po egendi, sem	jih	nagovoril naj kar	vsto-
pijo v pivnico, /n res so se opogumili in *,riap!im korakom skgraj vpadli v restavracijo. S tem je bila zarrip zadeva rešena. T oda feruto sem se zmotit, kajti še preden h' naštel do tri so že leteli i2 lokala. Ko sem pa pogledal skozi vrata v restavracijo, je stal pri vratih natakar s dvignje-n,m kazalcem desne roke v znak odločne-Ba ukaza za izgon.
Nekdo, ki	je	bil	z menoj vred	priča
*0ona treh kraljev, je ironično pripomnil.' "Seveda, kdo	pa	naj	vas pozna in	spre j-
,fle. ko ste vendar v	civilu. Oblekli	bi se
bjar v uniforme »n stvar bi Y Ha lažje.* "lutki niso ničesar odgovorih. Ozirali so s® za nami in odšli.
Jaz sem pa menit, da je^pdtpsem narav-
no, da takile capini ne morejo in ne smejo motiti dobro razpoloženih gostov, ki sede v restavraciji zato, da se na toplem okrepčajo in da imajo mir pred revščino, četudi se odeva v kraljevske funkcije in čeprav teče leto 1959,
Nekje sem bral, da se v človeku ni veliko spremenilo, odkar so iznašli da ima dušo. Le to, da od takrat vsaj ve, zakaj je tako nesrečen.
MARTIN SKALAH
der so bogata naselja, mesta, skratka velik del najbolj bogatih predelov sveta. Zamislimo si le Holandsko, Belgijo, del Francije, severni del Nemčije, s Črnega morja pa velikanske predele Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze itd. In to samo za naš domači košček zemlje, za našo «staro celino«.
V tem primeru bi vsi naši zemljevidi povsem odpovedali in strokovnjaki s6 si že izdelali približno karto sveta, kakršen bi bil, če bi ves ta led skopnel. Ker pa upamo, da to nc bo šlo lako naglo in zaupamo v zakone prirode, ki vedno skušajo najti vsaj približno ravnotežje, bomo ta nekoliko neprijetna ugibanja pustili ob strani in se vrnili na Antarktiko, ali vsaj med one strokovnjake, ki so se z »ledene celine« vrnili in sedaj Fodatke proučujejo.
Kot smo ob času že pisali, se je #naskok» na antarktično celino začel v juliju 1955, kc so ladje in letala začela dovažati na že znane «punk-te« Antarktike ljudi in opremo za vzpostavitev tako imenovanih znanstvenih oporišč. Ko so bile priprave končane, so prišli sem še znanstveniki, k so ostaji tu 18 mesecev in v izredno težkih pogojih zbirali podatke in material. Mednarodno geofizikalno leto, ki je bilo v začetku »podalšano« ra poldrugo leto, se je nato uradno podaljšalo še za nadaljnjega pol leta. V vsem tem času pa odprave iz prav 12 dežel niso držale križem rok, saj so prinesli z Antarktike samo znanstvenega ma-teria za 27 ton. Seveda se ves ta material sedaj intenzivno proučuje in še dolgo let ne bomo zvedeli vsega, kar so znanstveniki na Antarktiki odkrili. Vsekakor pa je že marsikaj znanega, kot na pr. že prej omenjena ugotovitev, da se temperatura naglo viša. Nadalje so znanstveniki ugotovili, da je ledena skorja na Antarktiki ponekod tudi do 5000 metrov debela. Nadaljnja zanimiva ugotovitev je ta, da ledena skorja ne pokriva kompaktno celino, pač pa večjo celino in mnogo otokov okoli nje. Stare domneve o tom, da je Antarktika nekoč imela drugačen geografski položaj, je tudi dognana. Globoko v notranjosti antarktične celine so znanstveniki z napravami odkrili velike količine #okamene!ega lesa« (lignita) in premoga, kar neizpodbitno dokazuje, da je Antark-t.ka nekoč bila v področju tropske ali subtropske klime, to se pravi, da je nekoč Ravnik šel	čez njo	ali	vsaj blizu
nje. V	notranjosti	celine	so
čiani sovjetske odprave odkrili tudi doLine brez letu, prave puščave, v katerih leta in leta ne dežuje, oziroma sneži. V teh dolinah bodo morda kdaj	odkrili	okamenele	živali, ki	ao pred	sto	tisoči	let
tod živele. Nekemu ameriškemu strokovnjaku pa je uspelo 400 km v notranjosti celine nejti drobne črvičke in tako imenovane bele muhe, ki so bolj podobne večjim bolham kot muham. Skratka je na Antarktiki še danes ali že da-r.es tudi življenje, ki ga zaradi Izrednih klimatskih razmer Antarktiki niso pripisovali.
Učenjaki 12 dežel, ki so se to Antarktiki razpršili v 50
dodobra spoznati. Veliko so zbrali gradiva, opravili so nad 24.000 km poti po neprehodnih terenih :n v izredno težkih vremenskih razmerah. Odkrili so nova pogorja, nove doline, izmerili globino ali debelost ledu. Mnogo pa je o-stalo še neraziskanega. Zato so še letiš odšle na Antarktiko tri ameriške odprave, da ti izpopolnile delo, ki so ga opustili njih kolegi med geofizikalnim letom. Toda tudi to še ni dalo odgovora na vrsto vprašanj in morda se bo kako vprašanje dalo rešiti s solidarno dejavnostjo vseh odprav ali iz celotnih podatkov, ki so jih zbrale vse odprave. Toda že samo vprašanje, ali je antarktična celina od We-delovega do Rosovega morja ena celina ali dvoje celin, ki ju loči velika morska ožina, prekrita z ledom, ni znano. Poleg tega znanost še ni odgovorila na vprašanje, ali je zahodna Antarktika enotno kopno, ali je sestavljena iz več otočij. Sovjetski učenjaki so prodrli globoko v notranjost vzhodnega področja Antarktike in zbrali dovolj dokazov o tem, da predstavlja to področje enotno celino, vendar niso niti od daleč prišli do točnih podatkov, kakšna je ta celina.
V Deželi Marie Byrd so A-meričani izmerili 4.500 m debel led, ki leži na nekakšnem skalnatem podstavku 2.700 m pod morsko gladino. Ob samem Južnem tečaju pa je led debel 2765 m. Američani so nadalje odkrili sledove pingvinov 240 km globoko v celini, kar dokuzuje' ali vsaj , nakazuje, da je moralo nekoč tod obstajati drugačno okolje, ali vsaj mnogo bolj milo podnebje kot je danes. Tod so bili morda pred tisoči let globoki
devinska ledeniška jezera«, kar z druge strani dokazuje še drugo odkritje, saj so na obronkih ».puščavskih« antarktičnih dolin brez ledu znanstveniki izkopali okamenela o-kostja tjulnjev, ki so stara najmanj 1.600 let.
Prikazali smo le nekaj drobcenih, fragmentarnih podrob-
nosti, ki pa nam dokazujejo, da je bilo delo znanstvenikov picdno, hkrati pa vprav ta odkritja terjajo nove napore, reve stroške, nov kolektiven »naskok« na to, še najmanj raziskano celino, ki pa ima to »posebnost«, da vpliva na vreme vse južne poloble in s tem, posredno, tudi na klimo sveta, torej tudi na našo.
* .
■ ••• ••
m
Mm
Mi? '
* mi
<• .y v:>; '
■:-yf
Alecka Purdom, žena britanskega umetnika Edmunda Pur-doma, se z možem toži, ker da ji ne plačuje tega, kar ji je pri razporoki sodišče prisodilo. Na sliki jo vidimo, ko zapušča rimsko sodišče, kamor pa njenega moza ni bilo.
Že sam Trst je izredno doživetje, ko ga obiščeš prvič - dvakratno in trikratno doživetje pa je €ubogemu avtorju», ko vidi uprizoritev v taksni uravnani,,umerjeni, nenavadno žlahtni zasnovi - uprizoritev, ki je v resnici vzor dobrega okusa in posluha za gledališke vrednote, pravega čuta za mero in sposobnosti uveljavljanja enotne, ubrane ansambelske igre. Zavest, da bo spregovorila Kostelka tudi slovenskim ljudem tržaške okolice v tako lepi dostojni odrski obliki, mi je povzdigujoča in osrečujoča. Tržaškim igralcem in njihovemu režiserju se lahko samo zahvalim - kaj naj rečem več?
HERBERT GRUN
obogatil z nekonvencionalnim likom-simbolom slovenske matere, v kateri se ovekoveči tisoča našega naroda.
Vso skrb je Griin torej posvetil oblikovanju osrednje podob*. Vse ostalo živi v funkciji njene volje in njene neizmerne ljubezni. Vse, razen vojne. Kastelkin antagonist je zato samo vojna, to je usoda. Vsi morajo kloniti pred njeno osebnostjo. Samo usoda je močnejša od nje in ji iztrže iz rok dva otroka. Toda na koncu se tudi usoda mora umakniti pred življenjem in Kostelki uspe rešiti svojega najmlajšega sina m umreti v sladki zavesti, da ves njen trud le ni bil zaman.
Dramatični viški, ki jih je Griin dosegel z osredotočenjem vse zgodbe na neusmiljeno borbo med Kostelko in usodo, so nedvomno prepričljivi in včasih celo zelo učinkoviti. Menimo pa, da bi Kastelkin lik še bolj pridobil na prepričljivosti, če bi Griin o-milil tudi Levstikov »psiholo-gizems in tolmačil nekatere Kastelkine freudske komplekse z golim dejanjem. Priznati je sicer treba, da je Griin zavestno ali podzavestno to že storil. Zlasti zadnji sliki sta v tem pogledu celo vzorni. Po našem pa bi to moral v še bolj poudarjeni meri storiti tudi v osrednjih slikah, v katerih je še ostala rahla sled literarnega opravičevanja, kar vsaj delno zase n-čufe čistost in veličino tragike.
Nada Gabrijelčičeva je kot Kostelka ne samo očarala, ampak celo navdušila številno in zahtevno premiersko občinstvo. Njena osebnost je napolnila oder prav do zadnjega kotička in dala Griinovi dramatizaciji nepozaben pečat. V nekaterih prehodih ji vloga nemara ni bila kongenialna. Vendar se tega nihče ni mogel zavedati. Gabrijelčičeva je premagala vse ovire v znamenju največje odrske umetnosti. Tu in tam je bilo v njenem podajanju čutiti rahlo polemično noto. To pa je samo še poudarilo humane poteze njene Kastelice in ublažilo odbijajočo popolnost simbola. Da je njegovo delo doživelo tak uspeh v Trstu, se mora Griin v veliki meri zahvaliti tudi Nadi Gabri jelči-čevi, saj bi si res n? mogel želeti boljšega interpreta za svojo Kostelko. Težko bi namreč Griin danes mogel naleteti na igralko ki bi bolje kot Gabrijelčičeva znala družiti slovensko tradicijo s sodobno občutljivostjo in prav tega je bilo treba, da Kostelka ne zdrkne v enfatičnost in se o-hrani mogočna in prepričljiva tudi pred občinstvom, ki mu je melodrama že skoraj popolnoma tuja.
Ostale osebe so po Griinovi zamisli samo okvir, v kate-
rem se odigrava veliki Kastelkin monolog. Vendar je po zaslugi režiserja Babiča in odličnih članov Slovenskega gledališča tudi ta okvir zaživel m zadobil točne obrise ljudi in hotenj. Stane Starešinič, Miha Baloh in Julij Guštin so bili tako mnogo več kot pasivni sinovi z že vnaprej zapisano usodo in prav take sta bili Štefka Drolčeva in Bogdana Bratuževa mnogo več kot obrobna lika. Stane Raztresen je ustvaril prepričljivega Galjota z intimnim poudarkom človeka, ki ga je ir-kušnja naučila velike modrosti, medtem ko sta Leli Na-krstova in Zlata Rodoškova kot Polona, oziroma Katra zelo dobro podali vzdušje na Kastelčevim. Jožko Lukeš, Edvard Martinuzzi in Justo Košuta so odigrali manjše vloge z veliko vnemo, kar je pri manjših vlogah dokaj redka stvar.
Režiserju Jožetu Babiču je uspelo dobiti pravilno sorazmerje med glavno osebo in ostalimi, kar v resnici ni bilo lahko doseči. Obstajala je namreč velika nevarnost, da bi Kostelka popolnoma zabrisala okolje in osamljena govorila sencam svojega življenja in svoje usode. To se ni zgodilo. Poleg Kostelke so živeli — kot smo že omenili — tudi drugi, resnični ljudje in vsak izmed njih je imel svojo voljo in svoja vprašanja. V tem je nedvomno največja odlika te najnovejSe in še enkrat zelo posrečene Babičeve režije.
Scenograf Jože Cesar Je rešil svojo nalogo z zanj že o-bičajno spretnostjo in z velikim smislom za simbolno bistvo igre.
Zelo zanimivi in učinkoviti so se nam zdeli tudi motivi iz kompozicije Blaža Arniča po filmu Kala.
Omembe vredno je še občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano in s tem pokazalo, da se čedalje bolj zanima za odrsko umetnost in za odlične predstave Slovenskega gledališča v Trstu.
—t
«Pod desetimi zastavami»
«Pod desetimi zastavami* je vojni film, ki ga je navdihnil neki resnični dogodek. Zelo romantična ljubezenska zgodba ni plod domišljije, ampak gre dejansko za nekega južnoameriškega mornarja in neko francosko dele (ki ju v filmu tolmačita Folco Lullt m Mylčne), ki sta končala na nemški podmornici, ko je le-ta potopila ladji, na kateri sta se nahajala. Po vojni sta se poročila in sedaj živita v Montevideu, kjer sta odprla gostilno
Nadrealizem temnih barv
Prispevek koprskega Okrajnega muzeja k proslavam 40. obletnice ustanovitve KPJ je tudi pred dnevi odprta razstava mladega slovenskega u-metnika, akademskega slikarja Marka Šušteršiča. Pa tudi zanj naj bi to bilo majhno, nevsakdanje doživetje: to je namreč njegova prva samostojna razstava, v nekem smislu celo retrospektivna.
Bežni podatki odkrivajo, da se je Marko Šušteršič prvi u-veljavil z moderno, agresivno in z intonacijo sodobnega evropskega slikarstva skladno skupina mladih slikarjev, diplomantov ljubljanske Akademije za upodabljajočo umetnost. Ta skupina si je nadela ime «Skupina 53» in sedem mladih, odkrivajočih ljudi je s svojo prvo razstavo leta 1953 izpovedalo svoj idejno-vsebinski, pa tudi oblikovno. stilni čredo. Dasi so tedaj mnogi mislili, da predstavlja ta skupina «zaviralni moment» v tradicionalnem počasnem, a solidnem razvoju slovenske u-podabljajoče umetnosti, se je Že leto dni po tej razstavi pokazalo, da »Skupina 53» ne predstavlja le osvežitve v razmeroma konvencionalnem stilnem okolju, ampak tudi povsem novo, zato pa tudi o-hrabrujočo stopnjo v razvoju,
slovenskega slikarstva. Tu	ni	I skih mest tudi v Parizu, Mi-
š!o	več za kompromise, ne	za	lanu, Rimu, Livornu, Pragi,
jalove koncesije	občinstvu	in	J Bratislavi, Londonu in Haa-
gu. Osvojila ga je zlasti severna, nizozemska šola, kjer je dlje časa tudi prebival in ta osebni stilni pečat, ki ga Pa mora imeti vsak umetnik, če naj bo samosvoj — ga za spoznanje opredeljuje od skupine, v kateri je zrasel.
Priložnostnim obiskovalcem Kopra svetujemo, da si razstavo ogledajo. Spoznali bodo košček zanimivega kozmopoli-tizma v umetnosti slovenskega upodabljanja in se bržčas zalotili v spoznanju, da razvojni koraki tega malega naroda vendarle niso tako kratki
MILAN LINDIČ
tudi ne za komercialno spo-pledljivost, šlo je za nekaj več: predvsem za jasno in nedvoumno izpoved nekega časa, ki gre naprej,
Drugi po vrsti v «Skupini 53» je bil (in je še vedno!) a-kademski slikar Marko Šušteršič, ki te dni razstavlja dvanajst svojih olj in ki ga sicer red'-o in nezainteresirano koprsko občinstvo tokrat prvič spoznava. Njegov notranji svet je izražen v tehniki — da tako rečemo — »klasičnega« surealizma. Prednost Marka Šušteršiča — in prednost vse jugoslovanske mlade generacije - je v svojskem razmišljanju, v poglabljanju v snov, ki, jo potem prenaša na platnb v izraznih elementih, dopolnjujočih drug drugega. Njegova intimna deskripcija ' pa je atmosfera, ki jo nasnuje njegova paleta: temne, odmirajoče barve, ki delujejo scela, pa harmonija nasprotujočih si impresij, barve in predmeta sredi nje.
Marko Šušteršič je — hkrati s koprskim slikarjem Mire-tom Cetinom, ki je prav tako izšel iz «Skupine 53» — doslej razstavljal na kolektivnih razstavah poleg jugoslovan-
HOROSKOP
___ZA	DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pri zaključku nekega posla u-tegne priti do zakasnitve: o-hranite mirno kri,
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Na nekoliko preveč zainteresirani predlog morate, pred pristankom, odgovoriti s tehtnim preudarkom.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite na svojo raztresenost, kajti utegne se vam zgoditi, da zamudite neki zelo važen sestanek.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odložiti boste morali za kakšen dan vse svoje načrte. Prijetni izdatki v korist družinskega blagostanja,
LEV (od 23. 7. do 22. 8.)
Pa imava smolo. Ko dota steva, bodo avtomobili že tako majhni, da niti vanj ne boš mogel.,.
Zaradi pretiranega optimizma utegnete zagrešiti psihološko napako. Kar zadeva ravnanje z denarjem, se pazite pred tveganimi podvigi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Proti koncu dneva bodo rezultati zadovoljivi, kljub neprijetnostim, ki bodo posledica nesporazuma.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zaupajte svojih problemov osebam, ki bi s svojim posegom zadevo še bolj zamotale.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z nepotrebnimi diskusijami izgubljate dragocen čas; ogibajte se brezplodnega klepetanja.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite se pred čustvenimi komplikacijami, če hočete ohraniti svojo srečo.
KOZOROG (od 21. 12, do 20. 1.) Dozoreva pomemben dogodek za vašo kariero. Ce ste s poroko odlašali, je sedaj
VODNAR (od 21. 1. do 15. 2.) Ko dajete nasvete, za katere vas nihče ne prosi, morate ravnati s precejšnjo diplomacijo.
RIBI (od 20. 2. d0 20. 3.) Pa rezerviranosti nekega prijatelja boste razumeli, da at« zagrešili napako,
Goriško-beneški dnevnik
Seja goriškega občinskega sveta
Promet in ureditev poti v diskusiji o proračunu
Ulico Palladio bodo uredili, ko bo bolj zazidana - Nujna je tudi ureditev Ulice Diaz- Občini se izpluča duti popravilo cest v zakup zasebnikom
Na seji goriškega občinskega sveta, ki je bila včeraj zvečer v sejni dvorani v Ulici Crispi, so nadaljevali z obravnavo posameznih postavk proračuna za leto 1960 in so bili na vrsti izdatki.
Ko so prišli do prometnih vprašanj, sta posegla v diskusijo svetovalca prof. Zuccalli in odv. Pedroni, ter govorila o parkirnih prostorih. Svetovalca sta predlagala, naj bi se pod prometnimi znaki, ki prepovedujejo parkiranje, napisalo,, da zvečer niso več veljavni. Po novem zakonu o cestnem prometu prepoved parkiranja ne velja po 22. uri, na podlagi zapadlega pravilnika mestne policije pa že po 21. uri. Pri nas je še vedno v veljavi odločitev mestne policije. Svetovalec odv. Pedroni je toplo priporočal namestitev semaforjev, mestni stražniki pa naj v času, ko je večji promet, promet usmerjajo z ročnimi znaki.
Svetovalci so se zanimali, kako je z bencinskimi nakazili proste cone, ki jih nameravajo po vesteh trgovinske zbornice znižati zaradi povečanja števila vozil ob enakem kontingentu. Župana so tudi vprašali, kakšno je bilo njegovo stališče v posvetovalni komisiji za prosto cono.
Svetovalec Attems jo opozoril odbornike, da so nekateri prehodi za pešce na neprimernih krajih. Predvsem bi morali paziti, da takih prehodov ne dovoljujejo v neposredni bližini križišč, ker pešci s tem zadržujejo vozila na križišču.
Po kratki diskusiji o javnem kopališču, ki je zastarelo in primerno, je svetovalec odvetnik Sfiligoj opozoril odbornike na nujnost regulacije nekaterih potokov, ki nastajajo po deževjih v Podgori.
Odvetnik Pedroni je glede
pločnikov opozoril odbornike na pomanjkljivosti v Ulici A. Diaz, kakršna je sedaj. Zaradi bližine šol gre po tej ulici dnevno okoli 2.000 dijakov, ki hodijo po cesti, ker se na eni strani izogibajo bolnišnice za tuberkulozne, medtem ko po prehodu za pešce, ki je na drugi strani, ne morejo, ker je vedno natrpan z ustavljenimi avtomobili. Priporočal je ureditev te ceste, ki je za promet zelo velikega pomena. Župan je obljubil, da bodo uredili vse, kar je v njihovih močeh, vendar so s tem do sedaj zavlačevali v upanju, da bodo cesto uredili, ko bodo ob njej zgradili nekatere hiše, ki so v načrtu. Pogovor je nanesel tudi na Ulico Roma, toda kakršna koli rešitev tega vprašanja je odvisna od dobre volje lastnikov zemlje, kjer naj bi speljali to prometno žilo, da bi zemljo prodali po zmerni ceni.
Na vprašanje odv. Sfiligoja, kdaj bodo uredili ulice Duffolini, Čampi in Palladio, je župan rekel, da je tudi za ureditev nekaterih izmed teh ulic potrebna dobra volja lastnikov parcel. Glede Ulice Palladio je naglasil, da je treba še poprej položiti cevi za odpadne vode. Na vrsto bo prišla tudi razsvetljava, toda mestna občinska podjetja ne bodo tamkaj namestila svetilk, ki so jih odstranili na Sveto-gorski ulici, kot so to zahtevali svetovalci. Ko bo ulica zazidana, bodo uredili vse, kar je potrebno.
Glede oddaje popravila cest na dražbi je župan rekel, da bodo predložili svetovalcem podatke, iz katerih se bodo prepričali (šli pa bodo tudi na kraj sam), da se občini bolj splača na tak način popraviti ceste, kot pa s svojimi delavci. V Lečniku niso nikoli imeli tako dobrih cest
• IIIIIIIIIIMIIIIimillllllltllllttMIIMItllMIHHMIItM
Priprave za silvestrovanje v Prosvetni dvorani
Se nekaj dni nas loči od sil-1 vrsten orkester, pa se bo ra«-
*'	->--- prostirala mavrica.
Organizatorji se upravičeno nadejajo, da bo udeležba velika. Mize se rezervirajo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli.
vestrovanja v Prosvetni dvorani, ki bo potekalo v znamenju geofizikalnega leta na Antarktiki. Na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev se mrzlično pripravljajo, da bi prireditev potekala v redu in da bi se ljudje, ki se bodo poslavljali od starega leta, res počutili v deželi večnega ledu, tjulnov in pingvinov. V ta namen bodo okrasili dvorano s številnimi barvnimi slikami; nad odrom, kjer bo igral iz-
Razstava akvarelov tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja v prostorih ASK »Simon Gregorčič* na Verdijevem korzo št. 1 bo oaprta do C. januarja.
kot sedaj. Tudi ureditev ceste v St. Mavru je občina zaupala zasebnikom.
Ker so izdatek za vrednotenje Grada znižali, je odv. Pedroni rekel, da to ni v skladu s prizadevanji za okrepitev turističnih privlačnosti Gorice, med katerimi je Grad nedvomno najvažnejša. Iz diskusije, v katero je posegel tudi župan, se je porodila zamisel, da bi kazalo ustanoviti goriški turistični urad, ki bi deloval mimo ustanove za turizem, katere pozornost je v prvi vrsti posvečena Gradežu.
Na koncu je odv. Sfiligoj zahteval plačevanje slovenske otroške vrtnarice v Ul. Ran-daccio. Zupan je predlog sprejel in obljubil, da bo zadevo uredil.
Občinski svet se bo spet sestal danes popoldne.
Premestitev ravnateljstva Aquile v Milan gospodarsko škoduje Trstu
Načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu bodo razpravljali o teni vprašanju - Samo iz rotacijskega sklada je Aquila dobila ,13.000 milijonov lir posojil
Ob ugodnem odmtvu, ki ga je imel odlok vladnega generalnega komisariata o ustanovitvi prostega carinskega področja v žaveljskem industrijskem pristanišču, ne smemo pozabiti na resolucijo o čistilnici Aquila, ki je na dnevnem redu sej občinskega sveta. Premestitev njenega ravnateljstva v Milan je namreč vsekakor izraz neugodnega gospodarskega položaja v Trstu, pa naj so za to našli že kakršen koli izgovor. Ta premestitev tudi ne more biti ugoden zgled za investicije zasebnega kapitala v Trstu, katerega pomanjkanje iniciative so večkrat upravičeno kritizirali.
V občinskem svetu so upravičeno poudarili, da bi se moralo upoštevati, da je dobila družba Aquila za več milijard lir posojil od sklada ERP in pozneje od rotacijskega sklada, in sicer 1955. leta 1400 milijonov, 1957. leta pa 1900 milijonov. Tudi izgovor, da se hočejo s premestitvijo ravnateljstva v Milan bolj približati središču trgovinske dejavnosti, ni prepričljiv, kajti pomi-
sliti je treba, da se z naglim razvojem prometnih sredstev daljave vedno bolj krčijo.
Ko so posredovali pri ravnateljstvu Aquile, da bi se odreklo premestitvi, je navedlo razne utemeljitve. Med drugim je poudarilo, da je bila čistilnica ustanovljena leta 1936 z namenom, da bo proizvajala za Srednjo Evropo ter da je takrat znašala proizvodnja samo 360.000 ton na leto. Takrat tudi ni bilo nobene potrebe prodajati gorivo na drobno. S spremembo geopolitičnih razmer so nastali nekateri negativni činitelji ter so narasli prevozni stroški. Zaradi tega so ustanovili družbo za razpečavanje bencina :n drugih goriv Petroli-Aquila, ki ima po vsej državi okrog 4000 bencinskih nostaj 'n v kateri je soudeležen tudi kapital družbe Fiat. Proizvodnja se je od leta 1936 dvignila od 360.000 ton na 1.300.000 ton na leto in vsa prodaja se je zaradi omenjenih geopolitičnih sprememb preusmerila na notranji trg, na katerem pa vlada huda konkurenca. Spričo tega posvečajo vse svoje sile
IIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIHIHHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinillllllllinillMMIHimilllllinilHHIHIHnilllMIimilllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll
Seznam plačevalcev družinskega davka v Gorici
Občina bo prejela 64 milijonov
V seznamu je 7757 davkoplačevalcev
Kakor smo v našem listu že I (2.600.000), primarij Ettore poročali, je na protokolnem u- D’Osvaldo (2.400.000), rndustri-
radu goriškega županstva na vpogled seznam plačevalcev družinskega davka. V tem seznamu je 7757 davkoplačevalcev, ki bodo plačgli skupno 76 milijonov, od katerih bo šlo 65 v občinsko blagajno, 3,2 milijona za občinsko podporno ustanovo, prav toliko za razvoj Kalabrije in 4,8 milijona za davkarijo.
Ker bo naše čitatelje prav gotovo zanimalo, kolikšna je obdavčljiva vsota zaslužka in koliko bodo davkoplačevalci plačali družinskega davka, objavljamo imena oseb z najvišjimi dohodki.
Industrij.ee Vittorio Vriz, bratje Mattiomi (6 milijonov), Stefano Donati in Bruno Per co (4.500,000), Franco Bozzaoi
(4.300.000), trgovec Stefano Viatori (4.200.000), gradbenik Emilio Comoili (4.000.000), in-dustrijgc Giovanni Zardini Depo, is (3.706.000), industrijec Kurt Brunschweiler in grad benik Mario Franzotti (3 milj 500.000), voditelj banke Giusto Montena (3.750.000), industrijec Telemaco Caprara (3 milijone), trgovca Saverio Leban in Giovanni Franco (3.000.000). industrijec Francesco Ghisoli
(2.900.000), trgovec Ermenegil-do Scarel, industrijec Luigi Tacchino in uradnik Adolfo Perco (2.800.000), radiolog dr Rocco Rocco (2.750.000), trgovec Leopoldo Larise (2.500.000), primarij Nicolangelo Carrara
fllllMIlIHmmiHllimmilllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIlIUtlllllHIIIIIIIIIMIIHMMIIIIMIIIUIIMIIIIIIItlHMIIIlllllllllllIMMIIHIIlIftllllllMItltlMIIIItlllHtltMIHII
Nedeljske tekme diletantov v znamenju dežja
Po zmagi nad Farro
Sovodnfe na drugem mestu
Prihodnjo nedeljo igra domače moštvo v Koprivi
REZULTATI 8. NEDELJE:
Sovodnje-Farra	4:1
Moraro-S. Lorenzu	4:2
S. Canciano-Ilausbrandt 3:2 Panzano-S. Marcu	1:0
Sagrado-Ločnik	1:1
Podgora-Villesse (prekinjena zaradi slabega igrišča) Romana-Caprivese (prekinjena zaradi slabega igrišča) LESTVICA
S. Canciano	8	7	1	0	27	4	15
Sovodnje	8	5	I	2	18	19	11
Romana	7	4	3	0	17	7	11
S. Marco	8	3	2	3	12	11	8
Moraro	8	3	2	3	18 22		8
Podgora	7	2	3	2	14	12	7
Ločnik	8	3	i	4	13	18	7
Panzano	7	3	C	4	9	10	6
Sagrado	8	1	4	3	9	14	6
S. Lorenzo	8	2	2	4	10	17	6
Caprivese	5	2	1	2	10	11	5
Hau.sbrandt	7	1	3	3	10	14	5
Farra	8	1	;<	4	10	1«	5
Vi Hesse	7	1	1	4	6	17	4
TEKME 3. JANUARJA 1960 Caprivese-Sovodnje Farra-Sagrado S. Marco-Ločnik Villesse-Panzano S. Canciano-1 odgora Hausbrandt-Moraro S. Lorenzo-Romana
Po nedeljskih tekmah se lestvica prvenstva diletantov druge kategorije (D kolo) ni bistveno spremenila. Sodniki so prekinili dve tekmi zaradi razmočenega igrišča, in sicer tekmi Romana-Caprivese in Podgora-Villesse.
S. Canciano se je z zmago nad Hausbrandtom na nasprotnem igrišču moral zadovoljiti z zelo majhno razliko v golih. Sovodenjski igralci so odbili hud napad igralcev Far-re, ki so prevladovali v prvih minutah in prešli celo v vodstvo. Pri Sovodnjah so se izkazali napadalci, ki so izbojevali zmago zarad. boljših tehničnih sposobnost’ in izkušenj. Z zmago nad zeleno-rumenimi »o se vsidrali na drugem me-
stu na lestvici. Moraro je z I zaslužila pohvalo. Vratar je visokim številom golov odpra- bil odličen. Pohvalo zasluži še
vil S. Lorenzo, kar predstavlja četrti zaporedni uspeh zadnjih štirih nedelj; to mu je prineslo ugoden položaj na lestvici. Ločnik je po treh slabih nedeljah izbojeval neodločen rezultat nad Sagradom na domačem igrišču. Z majhno razliko v golih je Panzano premagal S. Marca.
SOVODNJE - FARRA 4:1
Ce upoštevamo, da je bilo v tej tekmi, ki sta jo nasprotnika igrala na blatnem igrišču in v dežju zabitih pet golov, tedaj je rezultat poplačal žrtev, ki so jo napravili igralci, in zadostil tudi zahtevam gledalcev. S tehničnega gledišča igra ni bila kdo ve na kakšni višini; težka žoga in blato sta preprečevala sleherno tehnično dovršenost. Tekme so se odigravale v glavnem pred goli. Največjo vlogo v igri je imelo blato nasprotni si moštvi pa sta skusali le nadigrati drug drugega. Farra je igrala zelo odločno, toda vse to ji ni pomagalo, da bi zabila več kot častni gol. Nasprotniki so ime li še dve zreli priložnosti za gol, toda enkrat je vlogo vratarja zamenjala vratnica, drugič pa se je žoga ustavila v luži pod prečko, od koder jo je Devetag dokončno poslal od gola.
Ce gledamo sovodenjsko moštvo samo s stališča »proizvodnosti*, tedaj- bi zaslužilo samo pohvala, vendar S pohvalo ne morertio na dan, ker ni bilo povgzavs med posameznimi sektorji, ni bilo igralca, ki bi bil Obenem režiser, igralcem pa je na koncu igre manjkala sap«. B»io-modri so bili zelo solidni v obrambi, kjer sta se izkazala Devetak in Vi-i žintin, ki sta si za svojo igro
posebej zaradi tega, ker z lepimi tfcoki branil svoj prostor vse do 25. minute drugega polčasa, ko ga je nasprotni srednji napadalec poškodoval pri skoku na nizko žogo. Zamenjal ga je Ferfolja. V krilski liniji se je izkazal Podgornik ki je pokazal svoje izkušnje Ferfolja se je boril zelo požrtvovalno, Oblak in Petejan I sta igrala v napadu, kjer pa ni šlo vse dobre zaradi pomanjkanja voditelja napada
Ob žvižgu sodnika Volariča iz Devina je Farra pričela prvim napadom; Sirch II. je izkoristil napako Vižintina II in zabil gol v 3. minuti. V 5. minuti je moral nasprotni vratar ubraniti zelo nevaren Podgornikov strel; kar se je ponovilo v 43. minuti. Tokrat je streljal z razdalje 30 metrov in zabil. Eno minuto kasneje so preši' v vodstvo po Vižintinu II., ki je realiziral zelo lep Plesničarjev pred-ložek
V 10. minuti drugega polčasa so belo-modri zabili tretji gol. Realizator je bil Petejan
I. V 25. minuti je Ferfolja zamenjal poškodovanega Šuligoja. Od tistega časa dalje so domači igrali samo z desetimi igralci. Iz protinapada so domačini prešli pred nasprotnikov gol, kjer je sodnik prisodil prekršek; Podgornik je z razdalje 30 metrov z močnim strelom presenetil sicer dobrega vratarja Sircha in postavil končni rezultat 4-1
FARRA: Sirch I., Lenardi Medeot, Cattarin, Sartori, Vec-chiet, Visintin, Poiana, Sirch
II., Lenardi in Ambrosi.
SOVODNJE Šuligoj, Hmeljak, Devetak, Podgornik, Vižintin II., Ferfolja, Plesničar, Oblak, Petejan 1., Vižintin I. in Vižintin 1U
jec Giovanni Battista Gnot in trgovec Pietro Martini (2 milj. 400.000), trgovec Luciano Pi-tassi, Cesare Aldo Ma-rzolla, inž. Bruno Crovetti (2.300.000), trgovec Angelo Milano in Li-bero Franco (2.200.000), indu-strijca Nicolo Cherin in Giuseppe Clede (2.250.000), primarij Alvise Pereson, uradnik Giuseppe Macuz, zobozdravnik Roberto Berka, industrijec Da-mianoCulot. optik Umberto Donati, zdravnik Umberto Dane-lon, trgovec Fausto Mugherli, inženir Gelserino Graziato, industrijec Basilio Primožič in posestnik Pa«quale Zanardi (2.000.000).
Trgovka Maria Abuja 1 milj.
200.000 ( 45.196); mehanik Luigi Adani 800.000 ( 26.688); uradnik Otto Albrecht 946.000 (33,577); lekarnar Livio Aleša-ni 800.000	(26.688); zdravnik Vittorio Ali 1.200.000 ( 46.195); industrijec Giusto Angelini
700.000 ( 75.726); Ugo Angelini
2.300.000 (118.183); trgovec Fer-ruccio Azzano 1.200.000(46.195); posestnik Sigismondo Attems
900.000 ( 31.212); obrtnik Fer-ruccio Am-brosio 1.000.000 ( 36 tisoč); upokojenec Carlo Arla-ti 900.000 ( 31.000).
Industrijec Luigi Banchetti
1.200.000 ( 46.195); posestnik Cesare Bacher 1.400.000 ( 57.389); ravnatelj Marcello Baldocchi
868.000 (29.873); komercialist Luigi Bardusco 1.250.000
(48.900); zdravnik Tullio Barnaba 2.000.000 ( 96.000); trgovec Antonio Bassanese 900.000 (31.212); Lidia Bassi 800.000 (26.688); trgovec Alberto Ba-stiani 1.000.000 (36.000); učitelj Antonio Bellinger 1.000.000 ( 36 tisoč); prvi tajnik pokrajine Ferruccio Bernardi« 1.600.000 (69.427); Ernesto Berut 1 milj.
(36.000); zdravnik Adriano Be-vilacqua 1500.000 ( 63.510); trgovec Renato Bignolini 1 milj
(36.000); slaščičar Mario Bi-siach 800.000 ( 26.688); odvetnik Carmelo Blessi 800.000 (26.688) upokojenec Giacomo Bonardo
826.000 (27.991); trgovec Giusto Boschini 800.000 (26.688); trgovec Giuseppe Brano 1.700.000 (75.725); trgovec Angelino Bra-muzzo 850.000 ( 29.029); uradnik Stelio Bardi 1.800.000 ( 82.253) zdravnik	Antenore	Barnaba
1.350.000 ( 54.497); zdravnik Fa-bio Beltrame 1.200.000 ( 46.195) zobozdravnik Roberto Berka 2.000.000 ( 96.000); zdravnik An nibale	Bevilacqua	1.500.000
(63.510); uradnik Enrico Bis-saldi 1.900.000 ( 89.011); električar Battista Bonino 1.250.000
(48.900); upokojenec Francesco Bozzani	4.300.000 ( 311.148); u-radnik Argeo Bozzi 1.050.000 (38.455); upokojenec Giuseppe Bratina 1.060.000 ( 38.455); trgovec Guido Braunizer 800.000
(26.688); urar Luigi de Brau nizer 1.500.000 ( 63.510); trgovec Livio Bregant 1.100.000 ( 40.973) trgovec	Augusto	Bressan
1500.000 ( 63.510); Pierina Bressan 1.000.000 ( 36.000); Elvira Brigida 1.900.000 ( 89.011); industrijec Kurt Brunnschweiler
3.500.000 ( 225.120); trgovec Giovanni Bric 800.000 ( 26.688); ti* skar Giulio Budia 800.000
(26.688); uradnik Aurelio Bub-nich 872.000 (30.011).
silci so iz kleti izčrpali okrog 70 V ibičnih metrov vode. Cenijo, da je nastalo za okrog 200.000 lir škode. Vse delo pa je bilo zaman, kajti popoldne je voda ponovno vdrla v kleti omenjenih hiš.
— is------
Seznami na vpogled
Na goriškem županstvu, in sicer na protokolnem uradu bodo cel ta teden na vpogled seznami davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1960. kakor tudi seznami davka na dohodek, na nepremične, zemljišča in zemljišče dohodke ter seznami trošarine za prihodnje leto. Kogar se ti seznami tičejo, si jih lahko ogleda med 9. in 12. uro.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 8,6 stopinje ob 13.30, najnižja 5,8 stopinje ob 10. uri, vlage 94 odstotkov. Včeraj je padlo 7,2 mm dežja.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: «Veliki cirkus«, V. Mature, R. Fleming, cine mascope v barvah.
VITTORIA. 16.30: «Mačke, miši in fantazija«, barvna slikanica.
CENTRALE. 17.00: »Strah Bar-barov«, C. Alonzo, v barvah.
MODERNO. 17.00:	»Resnična
zgodba bandita Jessa«.
za povečanje prodaje v državi. Ker je sedež družbe Petroli-Aquila v Milanu, je potrebno, da se premesti tja tudi ravnateljstvo Aquile, oziroma samo nekateri njegovi vodilni oddelki.
Kar se tiče posojil iz sklada ERP in rotacijskega sklada pa pravi ravnateljstvo, da jih je v celoti porabilo za obnovitev in razširitev tukajšnjih naprav, tako da ne bo zaradi premestitve nihče izgubil dela in tudi negativni učinki na tukajšnje gospodarstvo bodo minimalni. Vse finančne in zavarovalne operacije se bodo še vnaprej vršile v Trstu. Premestitev je torej le posledica večje povezanosti z notranjim trgom Takš-ni so torej argumenti ravnateljstva.
V občinskem svetu so sicer upoštevali nekatera izmed teh dejstev ter bodo v predloženo resolucijo vnesli nekaj sprememb, zaradi česar bodo o njej razpravljali načelniki svetovalskih skupin. Vendar večina ugovorov ravnateljstva ne drži. Ker sami priznavajo, da imajo krepko zastopstvo za razpečavanje goriv ravno v omenjeni družbi Petroli-A-quila v Milanu, ni mogoče razumeti, zakaj je potrebna še premestitev ravnateljstva družbe Aquila v to mesto, ko pa že omenjena družba sama zadostuje za širjenje in prodajo proizvodov. Tudi izgovor o povečanju prevoznih stroškov ne drži, kajti surovine bodo pač vedno vozili po morju v Zavije in jih tu predelovali, nato pa odvažali končne proizvode v razne kraje v državi. Kvečjemu gre za potne stroške predstavnikov ravnateljstva, kar pač ne more odločilno vplivati na celotne proizvodne in upravne izdatke. Sedaj, ko se nam obetajo v žaveljskem industrijskem pristanišču nove investicijske pobude, pa je selitev v Milan še manj razumljiva, kajti če je naše področje obrobno, velja ta neugodni pogoj v večji ali manjši meri za vse, ne glede na to, ali izvažajo blago v notranjost države ali v inozemstvo.
Tržaški občinski davčni seznam za leto 1960
Davkoplačevalci družinskega davka z najmanj 2.500.000 obdavčljive vsote
Skupna obdavčljiva osnova družinskega davka znaša za 1960. leto 22 milijard 779 milijonov 691.000 lir
Umrl je učitelj ki ga je avto povozil na pločniku
V nedeljo zjutraj je v bolnišnici umrl 45-letni učitelj Franco Fabri iz Ul. Sv. Vida, ki je 11. t. m. postal žrtev prometne nesreče. Sredi popoldneva je Fabbri stopal po pločniku D’Annuoziovega drevoreda in je bil namenjen na Garibaldijev trg. Na cesti nedaleč od njega bi se kmalu pripetila nesreča in da bi jo preprečil, je Giuseppe Cociani iz Ul. Negrelli, ostro zavil na levo, pri čemer je izgubil oblast nad vozilom. Njegov avto je zašel na pločnik, podrl Fabrija na tla in je končno treščil v zid.
Ranjenega Fabrija je neki avtomobilist nemudoma odpeljal v bolnišnico in čeprav so mu zdravniki takoj nudili pomoč. ni mogel preboleti škodb.
Alberti Steno, trgovec, 3 milijone 996-300; Alessi Chino, novinar, 8.500.000; Antonini Guido, podjetnik, 7.500.000; Au-doly Ernesto, pomorski agent, 5.500.000; de Albori Aldo, potniška agencija 4.830.000; Artel-li Filippo, zavarovalni agent, 4.500.000; Ancona Cesare, trgovec, 3651.700; Abbiati Giuseppe, uradnik, 3.500.000; Anastas-sacehi Coslantino, trgovec, 3 milijone 500.000; Artico Got-tardo, notar 3.400.000; Apollo-nio Bruno, uradnik, 3.361.200; Alzetta Francesco lastnik barov, Alcalai Alberto, trgovec, 3.200.000; Albanese Romano, lastnik javnega lokala, 2 milijona 900 000; Antiči Clelia, posestnica, 2.950.000; Astori Bruno, novinar, 2.859.300; An-zellotti Giovanni, podjetnik. 2 milijona 700.000; Ancona Ro-molo, inženir, 2.600.000; Alberti Giovanni, trgovec, 2.500.000.
Bufano Giuseppe, zavarovalni agent, 8.906.000; Bisotto Giuseppe trgovec, 7.500.000; Brunner Leo, poljedelec 8.000 000; Berger Viktorija, industrialka, 7.000.000; Brussi Aurelio, gradbenik, 7.000.000; Bacichi Gior-gio, industrijec, 6.000.000; Bru-netti Renato,, uradnik, 4 milijone 750.000; Brovedani Osiri-de, zastopnik, 4.500.000; Bonaz-za Alfredo, lastnik javnega lokala, 4.435.700: Bonetti Antonia, posestnica, 4.000.000; Bo-nifacio Silvio, trgovec, 4 milijone; Botta Osvaldo, odvetnik, 3.999.800; Bignami Alberto, trgovec, 3.975.000: Beltrame Bortolo, trgovec. . 3.900.000; Brenti Pia, posestnica, 3 milijone 800.000; Bertocchi Gior-gio, gradbenik, 3.500000; Bat-tigelli Giacomo, zdravnik, 3 milijone 500.000; Frunetti Lo-dovico, zdravnik, 3.600.000; Bo-dria Arnaldo, zavarovalni a-gent, 3.615.700; Buffa Arman-do, lastnik javnega lokala, 3 milijone 484.900; Buffa Rodol-fo lastnik javnega lokala, 3 mitiione 316.800; Bartoli Giuseppe, uradnik, 3.302.800; Ba-schiera Pietro, trgovec, 3 milijone 300.000; Barich Irma, posestnica, 3.230.500; Balk Carlo uradnik, 3.071.100; Brunelli Ro-molo, avtoprevoznik, 3.200.000; Boschian Marcello, trgovec, 3 milijone 200.000; Buttignoni Ferruccio, podjetnik, 3.200.000; Bidoli Vittorio, trgovec, 3 milijone; Bosutti Libero, trgO' vec, 3.000.000; Brunner Giorgio, podjetnik, 3.000.000; Brunner Oscar podjetnik, 3.000.000; Buch-Reiner Maria, posestnica, 3.000.000; Buri Renato, podjetnik, 3.000.000; Bonato Italo, zastopnik, 2.900.000; Breitner Egone, podjetnik, 2.900.000; Ba-ruch Ernesto, trgovec, 2 ml lijona 800.000; Benedetti Nicolo odvetnik, 2.800.000; Barbi Dino, trgovec, 2.780.000; Bidoli Umberto, pek, 2.780.000; Bour-bon Del Monte Mario, podjetnik, 2.750.000; Bernardi Virgi lio, razdeljevalec bencina, i milijona 700.000: Bratos Luigi, trgovec, 2.675.000; Beltrame Giovantv	trgovec, 2.619.700;
Bellini Luigi, gradbenik milijona 600.000; Bellini Raf-faele, gradbenik, 2.600.000; Bernardini Giovanni, trgovec, i milijona 600 000; Bront Prima-vera, posestnica, 2.675.000; Brunner Hinda, zasebnica. 5 milijona 500.000; Babina Giu lia, privata, 2.500.000.
Canova	Umberto, avtopre-
voznik, 8.400.000; Canarutto Guglielmo, podjetnik, 7.500.000j Carravetta Mario, zdravnik milijonov	762.100; Castiglioni
po-' Mameli, trgovec. 5 600.000; Cri-| smani Giuseppe, podjetnik, 5
mi’ " Cagli Giuseppe, tr-| govec, 4.900.000; Campos Raf-faele, zdravnik, 4.528.000; Cor-tini Arnaldo, uradnik, 4 milijone 0f7p o(jo; Cassini Antonio, zavarovalni agent, 4.336.600; Cardea Ugo, podjetnik, 4 milijone 300.000; Canal Antonio, podjetnik, 4.000.000; Cescutti Mario, 4.000.000; Cavallar Fer-dinar-' urar, 3.900.000; Cu-min Sergio, podjetnik, 3 milijone 900.000; Cuccagna Libero, potietnik, 3.800.000; Calligaris Guglielmo, trgovec, 3.770.000; Collino Guido, industrijski prokurator. 3.700.000; Circincio-ne Salvatore, uradnik Lloyda, 400.000; Cerlenizza Antonio, trgovec, 3.200.000; Carovino Giuse bančni uradnik, 3 milijone 125.000; Conti Giuseppe, trgovec, 3.100.000; Crisma-ni Romeo, podjetnik, 3.076.800; Cividin Mario, gradbenik 3 milijone; Colummi Tristano, podjetnik, 3.000.000; Carignani Maria Enrichetta, posestnica, 3 milijone; Cnrehi Riccardo, 2 milijona 900.000; Contento Ernesto, inženir, 2.900.000; Carbu-cicehio Vittorio. zastopnik, 2 milijona 754.000; Ceppelletti Ugo, 2.700.000; Castellan Giovanni, 2.700.000; Cornelli Ernesto, zastopnik, 2.700.000; Cuzzi Paolo, odvetnik, 2.700 000; Cap-pellari Giovanni, 2.600.000; Cerlenizza Radimiro, 2.600.000; Cerlenizza Romano. 2.600.000; Cosulich Guido, podjetnik 2 milijona 600.000; Cernich Dante, trgovec, 2.555.700; Candus-si Guido, ravnatelj tržaškega RAI, 2.551.500; Crusizio Gasto-ne, odvetnik, 2.500.000.
Dukcevich Stefano, trgovec, 7.000.000; Doria Dario, industrijec, 5.000.000; Doratti Edoardo, trgovec, 4.700.000; Duma Angelica, zasebnica, 4.700.000; de Dottori Giuseppe, upokojenec, 4.100.000; Drioli Benno, podjetnik. 3.600.000; Duda Dino. podjetnik, 3.361.300; Donini Francesco, zdravnik, 3.210.300; Drioli Attilio, trgovec, 3.150.000; Dal Pozzo Augusto, industrijec, 3.000.000: Della Zonca An-dreolo industrijec, 3.000.000; Dem"'-''' Margherita, posestnica, 3.000.000; Duca Aldo, zdravnik, 2.888.000; Donneker Alberto, 2.700.000; du Ban Massimi-liano, lekarnar, 2.700.000; Don-da Romeo, trgovec, 2.600.000; Degrassi Olivo, 2.571.600; Deiu-ri Marino, pek, 2.500.000; Diego Carlo, uradnik, 2.500.000; Donaggio Arno, trgovec, 2 milijona 500.000; Donaggio Azzo, 2.500.000; Dorni Alfredo, trgovec, 2.500.000.
Economo Giovanni, trgovec, 4.750.000; Ercolesi Adolfo, zdravnik, 3.100.000; Enneri Cor-rado, podjetnik, 3.050.000; Eu-lambio Matteo, inženir, 2 milijona 200.000; Eccardi Plinio, administrator, 2.060.000; Economo Maria Nora, posestnica, 1 milijona; de Ebner Oscar, podjetnik, 2.000.000; Flascner At-tilia, posestnica, 9.500.000; Fer-
••iiiiiiiiMMinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiitiiMiiiiiiiiiiiimMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnimiimiiiiiiniiitiiiiiiii
S kulturnega popoldneva prosvetnega društva «Prosek-Kontoveb na Kontovelu
Sora poplavlja v Gradiški
V nedeljo pozno ponoči so morali gasilci v Gradiško, ker je narasla Soca prestopila bregove. Gasilci so s pomočjo prebivalcev zajezili nevarna mesta s vrečami peska. Škodo, ki jo je povzročila naraala Soča, niso še ocenili.
Včeraj zjutraj so gasilce ponovno poklicali v Gradiško. Voda je namreč vdrla v kleti hiš Incis v Ul. Manzoni, Ga-
Na Stefanovo so Prosečani in Kontovelci napolnili dvorano kontovelskega gospodarskega društva, kjer je prosvetno društvo »Prosek Kontovelu priredilo kulturni popoldan. Kot nam prikazu je gornja slika. Je bila dvorana dobro zasedena.
Illlllltlllllllllllll Hill IMIIIIIIIIIMHIIIIIIVIIItf MIHI
ro Giorgio, podjetnik, 7.500.000; Fragiacomo Fausto, podjetnik, 7.500.000; Frandoli Carlo, podjetnik, 5.400000; Ferrucci Alberto, podjetnik. 5.000.000; Fonda Umberto, inženir, 5 milijonov; Frandoli Giovanni, podjetnik, 4.900.000; Fonda Savio Antonio, industrijec, 4.800.000; Frini Mario, zavarovalni a-gent. 3.900.000; Fabiani Alba-no, mehanične delavnice. 3 milijone 400.000; Facchin Rugge-ro, avtoprevoznik, 3.200.000; Forti Bruno, odvetnik, 3 milijone 200.000; Furlan Giovanni, 2.900.000; Finzi Adolfo, trgovec, 2.850.000; Fidel Francesco, 2.800.000; Ferluga Rodolfo, 2 milijona 700.000; Furlan Ermi-nia 2.700.000; Frausin Giulio, trgovec, 2.675.000; Fattorello Luigi, uradnik, 2.613.700; Fragiacomo Giovanni, trgovec, 2 milijona 550.000; Fantuzzi Vir-gilio, trgovec, 2.700.000; Fio-retto Giuseppe, lastnik javne-lokala, 2.500.000; Furlan Bruno, 2.500.000; Furlan Marcello, 2.500.000.
Godina Giuseppe, trgovec, 7 milijonov 600.000; Gropaiz Riccardo, špediter, 7.500.000; Giacomelli Carlo, industrijec, 5 milijonov; Gattegno Luciano, podjetnik, 4.200.000; Geroli-mich Paolo, uradnik, 4.190.000; Gallinotti Ottavio, trgovec, 4 milijone; Giacomelli Angelo, podjetnik, 4.000.000; Gonnelli Renzo, trgovec, 4.000.000; Ga-brielli Giuliano, trgovec, 3 milijone, 900.000; Glessi Anna, posestnica, 3.850.000; Grandi Giulio, 8.820.000; Gerosa Enea, 3.800.000; Gulli Ottavio, inženir, 3.679.000; Gattegno Silvio, špediter, 3.615.000; Gallico Bruno, zastopnik, 3.300.000; Giugia Matteo, podjetnik. 3.177.000; Gasser Edoardo, odvetnik, 3 milijbne 135.600; Gerli Antonio, cvetličar, 3.000.000; Germi Guido, industrijski izvedenec, 3.000.000; Gradenigo Italia, posestnica, 2.950.000; Gelussi Giuseppe, uradnik, 2.900.000; Gop-cevich Marino, zdravnik. 2 milijona 840.000; Golimari Egone, zdravnik, 2.823.500; Gasperi Antonio, slaščičar, 2.800.000; Gen-tilli Mario, zdravnik, 2.800.000; Giorgiani Bruno, 2.74.400; Gat-torno A18fredo, odvetnik, 2 milijona 684.700; Godina Enea, trgovec, 2.600.000; de Gironcoh Ruggero, 2.600.000; Grego Ca-millo, 2.600.000; Goldflamm Rodolfo, zastopnik, 2.500.000.
Helmreichen Brumfeld Maria Federica, posestnica, 5 milijonov; Haas Federico, trgovec, 4.000.000; Hilti Attilio, zavarovalni agent, 3.793.700; ser Stelio, industrijec, 3 milijone 600.000; Hosak Gughelm0' funkcionar, 3.500.000; ?r0oj" tin Oliviero, podjetnik, 3 milijone; Huszar Giovanni, 3 milijone; Huszak Irma, Poso * ca, 2.800.000; Habermann Ern sto, 2.700.000.	'____________
(Nadaljevanje sledi)
Z zadnje seje občinskega sveta
Poročilo o raznih javnih delih v zgoniški občini
Na drugi sliki vidimo nov mladinski tamburaškt zbor. ki Je prvič nastopil pred domačini.
Na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta je bilo podano tudi poročilo o •■aznih javnih delih, ki so v teku, ali za katera so bili predloženi načrti v odobritev. Iz poročila je razvidno, da je bilo za obnovo raznih poslopij odobrenih 3 milijone lir, od česar naj bi en milijon lir porabili za obnovo cerkva v Zgoniku in Samatorci, 2 milijona lir pa za dograditev skladišča ob javni tehtnici ter drvarnice ob otroškem vrtcu v Zgoniku. Načrt za ta dela je bil predložen v odobritev ravnateljstvu za Javna dela.
Deset milijonov lir je bilo odobrenih za razširitev in popravilo občinskih poti. Cesti, ki vodita iz Malega Repna do jame pri Briščikih in od Malega Repna proti Zgoniku, že asfaltirajo. Z denarjem, ki bo na razpolago, bodo tudi nadaljevali obnavljanje ceste pri Briščah. Delavci tudi dokončujejo asfaltiranje odseka poti na cesti Salež-Baita in sedaj bodo pričeli zidati obcestni zid, tako da bo promet v teh dneh spet odprt.
Dela pri gradnji nove šole v Zgoniku se bližajo koncu in ko bo v novem poslopju nameščeno učno osebje, bodo začeli popravljati staro šolsko poslopje, ki ga bodo preuredili v stanovanja.
Precejšnje delo so opravili tudi delavci Selad. Tako je bilo za popravilo poti pri o-troškem vrtcu v Zgoniku porabljenih 2.450.000 lir, za postavitev obcestnih zidov na poti Ralei-Samatorca 1.553.000 lir, za gradnjo nove poti do vhoda v jamo pri Briščikih 3.850.000 lir, za asfaltiranje kosa poti pri jami v Briščikih 2.175.000 lir, za kanalizacijo, postavitev obcestnih zi. dov in asfaltiranje poti v Gabrovcu še ni znan točen znesek, ker dela še niso končana, za asfaltiranje poti Zgo-
nik-Salež je bilo Porak^enjo 3.205.000 lir, medtem k° iz Samatorce na hrib Sv. ^ narta še urejujejo in zato
končni stroški še niso
znam-
Občinski svet je tudi P dil gospodarski načrt lsb . '
ki predvideva 39.700.000 ^ejg> datkov za razna javna njen
stam, za katerih popravil0
Spodaj pa Je otroška igralska skupina, ki je z uspehom nastopila v dvodejanki »Ve-ležn in žela zasluzeno pri-nanje.
Levji delež je namenjen tam, za katerih poprav) 0 ^ asfaltiranje je predvideni milijonov lir stroškov, zaejjav širitev vodovodnih naP bi porabili 2.700.000 lih 24 pravilo občinskih stavb ^ ^ lijone lir, za gradnjo ^f^ori-vinozdravniških ambu jev pa 6 milijonov l,r-
Nevarna ig«-3 s pasjo bombic®
V spremstvu nj^m^pkla v sta se včeraj zvečer za ^ic. ( bolnišnico li-letni j,ratra-cobon in njegov 9-let:nl.„ v nec Furio, oba stanujoč ^ pf. Manunzio. Medtem ko vega zaradi opeklin _po ^ pf<r
’ VBU u i o i wrv '	11	5 r
in desni roki pt>“r*	n»
gnozo okrevanja v 20 pu-dermatološkem oddelk ■ po-ria po nudeni zdravn moči odslovili.	^ je
Fantka sta po)?sn',^n travl nekdo med igranjem jvieUc5* natem prostoru v Ut. oret° ali Schiupparelli, vrge. °'
žveplenko na pasjo  vi*0
iz katere se je t*vl!J1„Jil, P0” plamen, ki ju je °P . pasJ® vedala sta tudi. d* J vrstn,,e bombico kupil nj^n , o(J nj0' v neki trgovini nedaie nega doma.
KINO BELVEDE& na Opčinah
ULICA CARSIA
oh
Danes 29. t. ^ ^»r-II uri pustolovski ner film:
COMMANPOS
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 1* Italcines film:
RDEČA
Igrajo: JOHN WAY NE in JOANNE DRU
-s:.	■
■ V
L. • *'
KOELN, 28.
F Burmanski uniji bodo kmalu volitve
Burmanski parlament je bil razpuščen in razpisane so bile splošne volitve v Burmanski uniji. Dne 6. februarja 1960 bodo. imeli volivci priložnost, da se po štirih letih ponovno izrečejo o tem, kateri stranki hočejo izkazati svoje zaupanje za prihodnje parlamentarno obdobje. Leto volitev bo tokrat sovpadlo z obletnico burmanske neodvisnosti. Najprej bodo v deželi 4. januarja proslavili 12-letnico, odkar so postali svobodni, že v začetku naslednjega meseca pa bodo četrtič splošne parlamentarne volitve.
Vse kaže, da bodo te volitve pomenile konec uradniške vlade generala Ne Vina, ki je konec septembra 1958 nenadoma prevrela oblast v deželi. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do tega «nekrvavega u-dara», pomenijo v glavnem tudi razliko v političnem stanju v deželi pred prejšnjimi ter bližnjimi parlamentarnimi volitvami. Burma je v tem času doživela hudo politično krizo, ki je ogrozila ne samo enotnost naroda, marveč po mnenju nekaterih njegovih voditeljev, zlasti pa najvplivnej. ših vojaških krogov, tudi nedotakljivost dežel. S takšnimi razlogi je pred dobrim letom dni general Ne Vin, sedanji ministrski predsednik, prevzel oblast od tedanjega predsednika vlade U Nuja.
Nekaj mesecev pred tem je nastal razcep v vodilni Protifašistični ligi narodne osvoboditve, najvplivnejši politični stranki Burme, ki jo je ustanovil legendarni Aung San in ki je vodila deželo med njenim bojem za neodvisnost, potem pa tudi prvih deset let v svobodi. Voditelji te največje politične organizacije so se sprli bolj iz osebnih razlogov kot pa zaradi bistveno različnih političnih programov bodisi na področju notranje ali zunanje politike dežele.
V juliju 1958 so se ti spori najbolj zaostrili. Njihov začetek pa je starejšega datuma. Na eni strani je bil ministrski predsednik U Nu, na drugi pa sta bila socialistična voditelja U Ba Sve in U Co Njen. Nesoglasja so precej dolgo prikrivali predvsem zato, da bi — kot je bilo moč ugotoviti pozneje — organizirali močnejšo silo, ki bi se
aNtiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Avtobus je zavozil s ceste: 2 mrtva
BRESCIA, 26. — Na cesti med Comezzanom in Chiari-jem je avtobus, poln predvsem delavcev, zaradi spolzkih tal zavozil s ceste ter se zvrnil v namakalni kanal, v katerem je kakih 20 cm vode. Dve mladi osebi sta pri tem izgubili življenje, med sedmimi ranjenimi pa sta dve hudo poškodovani.
 «»-------
Na sina je streljal
CALTANISETTA, 28. — Giu-seppe Capizzi, star 57 let je skušal umoriti svojega sina Salvatora in nato je pobegnil. To se je zgodilo v Caltanisetti na trgu S. Flavia, kjer se je po naključju pred nekim barom Giuseppe Capizzi znašel vprav v trenutku, ko je šel mimo njegov 22-letni sin Sal-vatore, s katerim sta bila sprta zaradi nekih finančnih zadev. Qče je potegnil samokres in dvakrat ustrelil proti sinu. Na srečo ni noben strel zadel. Kljub temu je oče v strahu, da je sina ubil, pobegnil. Karabinjerji ga iščejo.
FLORENCA, 28. — Davi je v svoji palači v Lungarno Cor-sini umrla baronica Giuliana Ricasoli Findolti, jti izhaja iz družine princev Corsioi. 21. oktobra je slavila svoj stoti rojstni dan.
lahko merila z ugledom ministrskega predsednika U Nuja in bi imela več možnosti za uspeh. Ko sta U Ba Sve in U Co Njen presodila, da je rapočil primeren trenutek, jima je na sestanku sveta lige uspelo doseči, da je bil ministrski predsednik U Nu z večino glasov izključen iz vladajoče stranke. Bivši voditelj ni mogel storiti ničesar proti temu sklepu, izjavil pa je, da ta sklep ni veljaven zato, ker ima pravico sklicati svet izključno predsednik lige, to je on sam. S tem je bil zadan l'ud udarec enotnosti najvplivnejše in največje politične organizacije Burme.
V parlamentu pa U Nujevi nasprotniki niso mogli doseči, da bi bila vladi izrečena nezaupnica. Ministrski predsednik je ostal na svojem položaju, in sicer spričo večine komaj sedmih glasov, ki je bila zagotovljena iz vrst posameznih članov nekaterih drugih političnih skupin. Kmalu potem je prišlo do mirnega državnega udara, v katerem je ob pismeni privolitvi U Nuja prevzel oblast v deželi general Ne Vin, ki je ustanovil začasno uradniško vlado in ji zadal za glavno nalogo, da pripravi nove volitve.
Sprti voditelji bivše združene protifašistične lige so spremenili svoje frakcije v dve popolnoma ločeni politični stranki, katerih vsaka je obdržala ime stare, enotne organizacije. U Nu je postal voditelj tako imenovane »čiste lige«, njegova nasprotnika U Ba Sve in U Co Njen pa sta postala voditelja lige s pridevkom »čvrsta«. Kaže, da nobena izmed obeh sprtih strani odtlej ni imela niti najmanjšega pomisleka glede tega, kaj bo rekla o drugi strani. Nekdanja soborca Aung Sana, legendarnega junaka v boju za osvoboditev dežele, potem pa strankarska prijatelja v prvih, težkih letih osvobojene Burme, sta postala najhujša sovražnika. V predvolilni kampanji, ki traja dejansko nepretrgoma, odkar je prišel na oblast general Ne Vin, se obe ligi na vse načine borita za vpliv. Njuni voditelji so v tem času napadali drug drugega z najostrejšimi besedami in so v resnici govorili o svojih nasprotnikih več kot o samih sebi in o programih, ki jih nudijo volivcem.
Predsednik vlade general Ne Vin sl je prizadeval, da bi v tem bbju ostal popolnoma nevtralen. Nenehno je izjavljal, da je njegova edina želja, ohraniti nedotakljivost dežele in enotnost naroda, potem pa pripraviti volitve v novi parlament. Pri čem je imel ministrski predsednik Ne Vin prav tako pred očmi, da ohrani notranjost Burme v antagonizmu dveh svetovnih blokov
Neposredno po prihodu na oblast je Ne Vin obljubil volitve za april 1959. Toda da-*um volitev je moral biti odložen. Ministrski predsednik, ki je želel ravnati v skladu z ustavo, je potem ponudil parlamentu odstop svoje vlade, vendar mu je predstavniški organ podaljšal mandat. Kar zrdeva voditelje obeh lig. niso enako reagirali na to odložitev. U Nu je na primer zahteval, da je treba «čimprej dati prebivalstvu priložnost, da se izreče«. U Ba Sve je izjavljal, da »ne bi imel nič proti odložitvi volitev, tako da bi jih lahko čimbolje pripravili«.
Najvišji voditelji obeh lig so nedvomno zelo ugledne o-sebnosti v političnem življenju Burme. Prav zato je tudi težko kaj bolj zanesljivega napovedovati o izidu volitev. Zares nas bo zanimalo, kdo izmed njih bo dosegel večino 146 sedežev v parlamentu, kolikor jih je imela protifašistična liga, preden se je razcepila.
Na božični dan je lepo sončno vreme privabilo na Riviero na tisoče ljudi. V S. Marghe-rita Ligure je bilo na sprehajališču živo kot poleti
Po oskrunitvi židovske sinagoge v Kolnu
emitizem v Nemčiji se je zopet razbohotil
Predsednik židovskega centralnega sveta Nemčije Galinski poudarja, da taka dejanja kot oskrunitev sinagoge v Kolnu niso presenetljiva, ko pa je bivšim (in sedanjim!) nacistom vse dovoljeno
— Danes bodo pred preiskovalnim sodnikom odgovarjali vsi tisti, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri oskrunitvi koeln-ske sinagoge s tem, da so jo pomazali s protijudovskimi napisi. Med aretiranci je tudi predsednic koelnske sekcije «Deutsche Reichspartei« Cu-stodis. Brž ko sta bila atentatorja na sinagogo aretirana, je predsednik te stranke izjavil, da je bila koelnska sekcija stranke razpuščena, ker da so se v njej odražale proti-judovske tendence.
Izvršitelj oskrumbe je Arnold Strunk, ki naj bi bil po policijških izjavah že leta v prijateljskih stikih z Josefom Schoenenom. Slednji zatrjuje, da z zločinom nima nobene zveze. Vendar pa je res, da je vprav Schoenen prepričal svojega prijatelja, naj se vpiše v stranko. Med obema so se že dolgo vlekli tesni stiki, tako da sta bila celo skupaj obsojena zaradi nekih prevar.
ivniiiiiiii'iiii'iHinninininniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiniuninuiiiiimtiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
Družina treh oseb zmrznila v hribih
Mati in hčerka sta bili samo še 50 m od koče Verjetno so zaradi goste megle izgubili pot
ORGEVEAUX - SUR - MON-TREUX, (Švica), 28. — Alfred Mertz, funkcionar obrambnega ministrstva iz Berna, njegova žena ter majhna hčerka so v ^oboto popoldne odšli iz Or-gevauxa, da bi napravili izlet do svoje koče v hribih v višini 1500 m.
Danes dopoldne pa je neki mladenič, ki se je tam v bližini smučal, našel trupla vseh treh. 2ena s hčerko je bila samo 50 m od 'noče, Merz pa je bil daleč kakih 200 m. Najbrž so se zaradi goste megle izgubili, ponoči pa so zmrznili. Mertz je najbrž ukazal ženi in hčerki, naj se na kakem mestu ustavita, sam pa je skušal zopet najti pravo pot.
-—«»-----
Ustrelil je ljubimko in ranil njeni hčeri
NEAPELJ, 28. — Giovanni Veniero, star 35 let in po poklicu težak, je s tremi streli iz samokresa ubil svojo bivšo ljubico Antonietto Di Maržo in ranil njeni dve hčeri Filomeno in Rosalio. Nesreča se je zgodila davi v stanovanju Di Mafzove. Vzrok?
Pred štirimi leti je začel Veniero hoditi s 13 let starejšo Antonietto Di Mar?o, ki je zapustila svojega moža in obe hčeri. To razmerje se je zavleklo vse do pred dvema mesecema, ko se je Antonietta vrnila k svojemu možu, verjetno še bolj k svojima dvema hčerkama, 20-letni Filo-meni in 18-letni Rosalii. Vročekrvni Veniero se s tem ni mogel sprijazniti in je pogosto pripravljal bivšo ljubico, naj se vrne k njemu. Davi je stopil kar na njen dom, ker je vedel, da je šel njen mož na delo. Med Antonietto in Venierom je prišlo do krajšega spora, ker je ona odklonila vrnitev. Ljubimec je potegnil iz žepa samokres in smrtno zadel Antonietto, medtem ka sta dva strela ranila
obe dekleti. Potem je Veniero odbrzel po stopnicah, sedel na motorno kolo in se odpeljal. Nekaj ur pozneje so karabinjerji morilca ujeli v San Giorgiu a Cremano. Dekleti se zdravita v bolnišnici.
«Samo» 90 km na uro bodo smeli voziti avtomobili v Franciji
PARIZ, 28. — Francoski minister za promet Robert Bu-ron je davi sporočil, da bodo v bodoče omejili brzino motornih vozil na 90 km na uro. Ta omejitev bo veljala za sobote in nedelje. Minister je dodal, da bo podrobnejša navodila obrazložil 18. januarja. Sicer pa bi bil to že skrajni čas, kajti samo ob božičnih praznikih so v Franciji imeli okrog sto mrtvih zaradi prometnih nesreč. Ze letos poleti so na francoskih cestah v o-kolici Pariza uvedli poizkusno omejitev 9Q km na uro. Rezultati so bili zadovoljivi. Na francoskih cestah izven mest omejitev sploh ne poznajo.
REGGIO EMILIA, 28. — V kraju Cervarezza v visokem Apeninu je hudournik po nevihti vdrl skozi vrata neke vile in poplavil pritličje. Tri ženske, ki so bile v vili, so rešili agenti prometne policije.
■ o--------
LUGO, 28. — Nasip ki so ga te dni na hitro zgradili ob Santernu v bližini kraja Santa Maria in Fabriago, je danes zjutraj prestal ostro ko-lavdacijo. Močno vodovje narasle reke se je zaganjalo ob nasip, ki bi bil kmalu popustil. Ob tretji uri trideset minut se je zdelo da bo novi nasip popustil, toda prinesli so nanj novega materiala, tako da je vzdržal. Kljub temu da voda upada, se utrjevanje nasipa nadaljuje.
Mlad študent povozil 3 osebe
Po nesreči je najprej pobegnil ter si poiskal odvetnika, nakar se je predal oblastem
FIRENCE, 28. — Včeraj zvečer se je pripetila v Galuzzu velika nesreča. Pridivjal je po cesti neki avtomobil in od zadaj zavozil v štiri osebe. Tri so bile ubite, četrta pa ranjena. Avto «1100» se po nesreči ni ustavil, temveč je dirjal naprej.
Davi pa je cestna policija prejela telefonski poziv nekega florentinskega odvetnika, ki je javljal, da se hoče vozač, ki je zakrivil nesrečo, javiti policiji. Kmalu zatem so policijski agentje pobrali Fran-cesca Florenzana. Včeraj zvečer je Flo-er.zano peljal prijatelja Guerrtnija domov in — tako on trdi — med vožnjo ga je oslepila luč nekega avtomobila.
Po nesreči je Florenzano vozil kar naprej. Potem ko je Guerrinija pripeljal do doma, je avto pustil in se vrnil domov z avtobusom, vozeč se mimo mesta, kjer je povzročil nesrečo. Ko je prišel domov, je vso stvar povedal, nakar sta šla skupaj z očetom k odvetniku Filastčju, ki je potem stopil v stik s policijo. Policija je mladeniča aretirala in predala sodišču. Florenzano je študent realne gimnazije in vozno dovoljenje je menda i-mel šele tri mesece.
 «» —
Čudno maščevanje vojnega invalida
RIM, 28. — Davi so policijski agenti s komisariata Mon-te Sacro aretirali vojnega invalida Francesca Savono, ki je včeraj zanetil požar v stanovanju družine Giacomini in s tem spravil v nevarnost življenje treh oseb.
Včeraj okoli poldne je v stanovanju gasilca Volpina Gia-cominija prišlo do močne eksplozije, kateri je sledil začetek požara. Gasilčeva žena Orsola Rossi je v strahu zgrabila svoja otroka, 6-letnega Stefana in 2-letnega Maura, in se pognala skozi okno z oble-
ko, ki je na njej gorela. Nekaj mimoidočih ji je priskočilo na pomoč in pogasilo plamene, ki 5Q^ zajemali njeno in obleko njenih otrpk, Ker je stanovanje pritlično, se trem žrtvam ni zgodilo nič hujšega
Policijski komisar dr. Pom-po je začel takoj preiskavo. Najprej je mislil, da je prišlo do eskplozije plinske jeklenke, pozneje pa se je ugotovilo, da je požar povrozil nekdo namenoma. Ena izmed šip na oknu stanovanja je kazala, da je nekdo nekaj vrgel skozi okno. Poleg tega so v stanovanju in na dvorišču pod oknom našli steklo neke steklenice. Policijski funkcionar je nadalje ugotovil, da je pred dvema dnevoma v neki trafiki v bližini vojni invalid Francesco Savo-na kupil enolitrsko steklenico bencina. Savona, ki stanuje v stanovanju nad stanovanjem družine Giacomini, je bil aretiran in pri zasliševanju je priznal, da je kupil bencin in včeraj zjutraj zavil steklenico v časopisni papir, nato časopisni papir zažgal in ga s steklenico vred vrgel v okno Giacominijev. S tem se je hotel maščevati, ker se vsako jutro njegovo stanovanje napolni z dimom, ki prihaja iz spodnjega stanovanja. Nerodnega in čudnega maščevalca so spravili v Regina Coeli.
  «»------
Sovjetska artistka se je ponesrečila
TURIN, 28. — Sovjetska tra-pecistka Laura Borovicova, ki nastopa v moskovskem cirkusu v Turinu, si je pri nekem nastopu zvila levo koleno. Kljub temu je mlada trape-cistka svojo točko izvedla do konca, ne da bi občinstvo sploh opazilo, kaj se ji je bilo zgodilo. Ob koncu predstave, ko je občinstvo še vedno ploskalo spretnosti in sposobnosti dekleta, so Borovicovo že odpeljali v bolnišnico, kjer
se bo morala zdravjti 20 dni.
V Strunkovem stanovanju
je policija odkrila več nacističnih publikacij, eno omaro je Strunk opleskal v treh barvah nacistične zastave, v črni, beli in rdeči. Na omari so bili še narisani kljukasti križi in razni znaki nacistične stranke. Stene sobe so bile okrašene s slikami polkovnika Ru-dela, enega najboljših nacističnih letalcev, ki je 1945. zbežal v Argentino in se nato začasno vračal v Nemčijo, da bi pred volitvami navduševal volivce za zgoraj omenjeno pronacistično stranko. V tej stranki so se znašli mnogi stari nacisti.
Predsednik stranke »Deutsche Reichspartei* Meinberg se skuša nekako izmazati. Po njegovem naj bi bil Strunk le agent provokater, celo agent komunistične partije s sovjetskega področja. Meinberg je policiji dal tudi imena oseb, ki vedo povedati, da Strunk pogosto zahaja v sovjetsko cono, kjer da so ga videli celo z značko komunistične partije.
Te lopovske izjave ne potrebujejo komentarjev. Sam nemški tisk, ki komunistični partiji nikakor ni naklonjen, se sprašuje, kako to, da predsednik stranke »Deutsche Reichspartei«, ki je za vse to vedel, ni Strunka pognal iz svoje stranke že prej, pač pa šele sedaj, ko je bila koelnska sinagoga oskrunjena, šele sedaj, ko so nacisti oskrunili tudi spomenik nacističnim žrtvam. Isto velja tudi glede njegovega prijatelja, krajevnega predstavnika stranke Cu-stodisa. Tisk gre celo dlje in zahteva, naj bi sodišče nasproti zločincema ne bilo milo. Sodišče bo edinole tako ustreglo zahtevam nemškega ljud-
stva, ki ga zaskrbljuje zločinstvo nacistov in predvsem to, da preveva protijudovsko razpoloženje med precejšnjim delom nemške mladine.
Predsednik glavnega odbora židovskega centralnega sveta Nemčije Galinski je danes poudaril reakcijo nemškega javnega mnenja na dogodek v Koelnu. Sicer pa taki dogodki ne morejo preveč presenečati, ko pa je nekaterim osebnostim, ki so krive hudih zločinov v preteklosti, dovoljeno, da se zopet pojavljajo na politični pozornici in da odkrito propagirajo nacionalsocialistično teorijo. Galinski se je tudi pritožil nad popustljivostjo nasproti listom antisemitske in nacistične tendence. Vlada naj malo bolj pretrese delovanje nekaterih političnih gibanj skrajne desnice in naj preišče resnično delovanje takih oseb, ki so obremenjene z nacistično preteklostjo. Zelo poučen je v tem pogledu primer dr. Heideja, zdravnika, ki je v uničevalnih taboriščih moril bolnike, po vojni pa je celo desetletje nemoteno opravljal svoj poklic, čeprav pod lažnim imenom.
Notranje ministrstvo Porenja in Westfalije ima sedaj že za dokazano, da so bili voditelji koelnske »Deutsche Reichspartei« poučeni, da se pripravlja oskrunitev židovske sinagoge. Predsednik splošne zveze sindikatov Richter Se je zavzel za ukrepe proti nevarnosti obnove antisemitskih tendenc.
Zvezna vlada namerava predlagati ustavnemu sodišču v Karlsruhe, naj razpusti »nemško stranko rajha«, če bo material, ki ga je policija zaplenila, pokazal, da je stranka res razvijala protiustavno delovanje.
Dr. Barbara Moore je napravi la pot iz Edimburga v London peš ter tako prehodila blizu 600 km. S tem je hotela dokazati, da je tudi ženska sposobna takih težav, pa čeprav se pri vsem tem niti mnogo ne hrani — in sicer samo z vegetativno hrano — in si noge zbrusi do krvi. Namerava pa napraviti še druga taka potovanja ter živeti še daleč čez sto iet
Konstantin
Fedin
piše
«Timesu»
Tajnik zveze sovjetskih pisateljev Konstantin Fedin je poslal dolgo pismo »Timesu* v katerem izraža svoje presenečenje nad britanskim sklepom o ustanovitvi trgovinskih kartelov z Zahodno Nemčijo za proizvodnjo orožja. Fedin pravi najprej, da se vsi, pa čeprav bi hoteli to raje pozabiti, prav dobro spominjajo, da je nemški militarizem sprožil že dve svetovni vojni, nato pa nadaljuje: «Z odkritim začudenjem sem se vprašal, kaj je gnalo Veliko Britanijo do te nagle odločitve. Zakaj je tako pripravljena zamenjati svoje generale v NATO z nemškimi generali? Kaj se ji tako mudi pomagati Bundesvvehru pri proizvodnji vodenih izstrelkov, ki imajo jedrske glavice. In vse to prav na navečer pogajanj o razorožitvi«. Fedin pa dostavlja, da ima vsekakor zaupanje v dober čut angleškega naroda, ki ne bo kar tako sprejel odločitve, ki je lahko usodna za Veliko Britanijo in za stvar svetovnega miru.
Pisatelj Alfonso Reyes je umrl
V nedeljo je v Mehiki umrl mehikanski pisatelj Alfonso Reyes, ki je bil eden izmed najbolj znanih pisateljev v španskem jeziku. Imel je 70 let. poleg esejev in zgodovinskih del je pisal romane in tudi pesmi. Med njegovimi najbolj znanimi deli so n. pr. »Pisma iz nove Španije«, «Vprašanja estetike« i.'dr. Leta 1945 je prejel državno nagrado za literaturo.
Za 40-urni delovni tednik v Veliki Britaniji
Kongres britanskih Trade Unions (TUC) bo v vsem podprl zahtevo 5 milijonov delavcev v britanski industriji, ki zahtevajo 40-umi tednik. V neki izjavi poudarja TUC, da je v Kanadi, ZDA in v Avstraliji 40-urni ali še krajši tednik, ter zatrjuje, da krajši delovni tednik ne bo škodil trgovinskim perspektivam VB spričo velikega porasta produktivnosti in naglega tehnološkega napredka. Delovni tednik 40 ur, izjavlja TUC, je nujna potreba, ako hočemo, da dežela ohrani visoko raven zaposlitve. Zadnje statistike ministrstva za delo kažejo, da traja delovni urnik britanskega delavca povprečno 48 ur. V preteklem septembru je laburistična stranka podprla podobno resolucijo, ki je tudi zahtevala uvedbo 40-ume-ga delovnega tednika. TUC, v katerem so le predstavniki Trade U-nions, pa se ne more direktno pogajati z delodajalci.
Vendar	sem se mu zahvalil, da	se je	tega	domislil,	ker
bi bil sicer	še dolgo v Saint-Lazaru.
Noč smo prebili v neki gostilni, kjer sem sl nekoliko opomogel od slabe hrane, ki sem ob njej tivel že tri mesece.
Nisem se upal predajati veselju. Nedopovedljivo sem trpel ob misli na Manon.
«Rešiti jo moram,« sem dejal svojim trem tovarišem, «le zato sem si tako želel svobode. Pomagajte mi, saj ste spretni. Jaz bom pritegnil, pa če gre za življenje.«
Lescaut je bil iznajdljiv in preudaren, pa me je opomnil, da je treba ravnati previdno. Moj beg iz Saint-Lazara in nesrečno naključje pri izhodu bo nedvomno močno odjeknilo. Policijski namestnik ima dolge roke in me bo ukazal zasledovati. Ce nočem, da bi me doletelo še kaj	hujšega,	kot
je zapor v	Saint-Lazaru, naj živim	nekaj	dni skrito m	naj
ne hodim iz hiše. Prva vnema mojih sovražnikov mora malo uplahniti. Pameten nasvet! A kaj, ko sam nisem bil dovolj pameten, da bi se po njem ravnal! Tako čakanje in skrivanje se je kaj slabo prilegalo moji neugnanosti. Nič drugega mu nisem mogel obljubiti kot to, da bom spal ves naslednji dan. Zaklenil me je v sobo, kjer sem ostal do večera.
Nekaj časa sem preživel v kovanju načrtov, kako bi kazalo rešiti Manon. Prepričan sem bil, da je njena ječa 86 bolj nedostopna, kakor je bila moja. Moč in nasilje nista m?Kla kaj prida žaleči, treba Je bilo zvijače. Sama boginja zvijač bi bila tu v zadregi. Vse je bdlo zavito v temo in
moral sem odložiti sleherno razmišljanje, dokler ne bi dobil kakšnih podatkov o notranji ureditvi poboljševalnice.
Z nočjo me je Lescaut izpustil.' Prosil sem ga, naj gre z menoj.
Zapletla sva se v pogovor z nekim vratarjem poboljše-valnice v Hčpitalu. Zdel se nama je pameten mož. Delal sem se tujca, ki je bil slišal občudovanja vredne reči o pobolj-sevalnici in o redu, ki vlada v njej. Spraševal sem ga o vseh mogočih malenkostih in pogovor je nanesel tudi na uradnike zavoda. Prosil sem ga, naj mi pove njih imena in stopnje.
Iz odgovorov v tej zadevi se mi je porodila brž neka misel, ki me je navdušila. Kmalu sem jo uresničil.
Zvedeti sem hotel — in to je bilo za moj načrt zelo važno — ali imajo ti gospodje kaj otrok. Ni vedel povsem zatrdno povedati. Le za gospoda T., ki je bil menda glavni, je dejal, da ima sina, ki ga pozna: fant je že za ženitev in prihaja večkrat z očetom v poboljševalnico. To pojasnilo mi je zadoščalo.
Spotoma k Lescautu na dom sem mu razložil, kaj sem bil nakanil:	’	J
♦Po moje bo sin gospoda T. kot večina mladih njegovih let, precej nagnjen k zabavi, že zato, ker je bogat in iz ugledne družine. Najbrž ne sovraži žensk in ne bo tako čudaški da bi odklanjal sodelovanje v ljubavni pustolovščini Nameravam ga zaplesti v reševanje svoje Manon. če je plemenit in sočuten človek, nama bo velikodušno priskočil na pomoč Ce pa ne, se bo vendar česa lotil v prid tako ljubeznivega dekleta, vsaj zato, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Brez odloga ga moram poiskati. Ta načrt mi prinaša utehe in se bo obnesel.«
Tudi Lescaut mi je pritrdil, da se moja misel utegne uresničiti in da lahko pričakujeva kaj dobrega s te strani
Naslednja noč mi ni bila več tako turobna
Zjutraj sem se opravil, čim bolje sem mogel spričo svoje revščine, in se odpeljal z izvoščkom h gospodu T. čudil se je neznanemu obisku. Njegovo obličje me je navdajalo z upom, prav tako njegovo vedenje. Seveda sem se z njim o vsem pogovoril: da bi ga podžgal v čustvih, ki so mu bila prirojena, sem mu prii>ovedoval o svoji ljubezni in o
čaru svoje ljubice, dveh stvareh, ki sta druga drugo prekašale.
čeprav še ni bil nikoli videl Manon, je vendar, kot mi Je dejal, že slišal o njej, če je to tista, ki je bila ljubica starega G .M. Brez dvoma mu ni bil neznan tudi moj delež pri pustolovščini.
Da bi ga po malem pridobil, sem mu nadrobno pripovedoval o vsem. kar se je bilo primerilo Manon in meni, ker sem s tem hotel v njem vzbuditi zaupanje.
»Vedite, gospod,« sem mu dejal, »da sta v vaših rokah moje življenje in moja ljubezen. Kaj bi z enim brez drugega? Ničesar ne skrivam pred vami, ker že poznam vašo plemenitost. Blizu enakih let sva in upam, da sva si blizu tudi glede tega ali onega nagnjenja.«
Moja odkritost in prisrčnost sta ga ganili. Odgovoril mi je kot dobro vzgojen in čuteč človek. Take darove družba le redko daje, a jih često jemlje. Dejal je, da šteje moj obisk med srečna naključja in da mu je moje prijateljstvo dragocena pridobitev. Se to je dodal, da se bo potrudil zaslužiti moje prijateljstvo. Ni mi sicer obljubil, da mi vrne Manon, ker njegov ugled le malo zmore, napravil pa mi bo veselje, da se vidim z njo. Vsega se bo lotil, kar bo le mogoče, mi je obljubil, da se bo Manon vrnila v moj objem.
Nezaupanje v lastni ugled mi je bolj ugajalo kot pa trdno zagotavljanje, češ da bo izpolnil vse moje želje. Iz skromnosti njegovih obljub je sijala taka odkritost, da sem bil očaran. Ves svoj up sem stavil v njegove usluge, že zaradi obljube, da se bom videl z Manon, bi bil vse napravil zanj. Nekaj svojih občutkov sem mu tako goreče izpovedal, da se je moral prepričati o moji dobri naravi. Ljubeznivo sva se objela in postala sva si prijatelja ze samo zavoljo najine dobrosrčnosti in razumljivega nagnjenja, kakor združuje prisrčnega in plemenitega človeka z drugim, ki mu je podoben.
V izkazovanju spoštovanja do mene je šel še dalje. Sedaj Je vedel za moje dogodivščine in si je lahko mislil, da sem po begu iz Saint-Lazara brez beliča v žepu, pa mi je zato ponudil svojo pomoč in me prosil, da jo sprejmem. Nisem je sprejel.
»Preveč bi bito, dragi gospod,« sem dejal, »če mi v svoji
dobroti in prijateljstvu pripomorete do tega, da se bom videl z drago Manon, vam vse žive dni ne bom tega pozabil. Ako pa mi dokončno vrnete oboževano bitje, vam tega ne bom mogel drugače poplačati, kakor da prelijem svojo kri za vas.«
Ločila sva	se	šele, ko sva se	domenila,	kje in kdaj	se
zopet snideva.	V	svoji prijaznosti	je določil	sestanek	že	za
popoldne istega dne.
Ko sva korakala čez dvorišče, so mi klecala kolena.
«Božanska ljubezen,« sem mislil sam nri sebi, »zopet bom videl oboževanko svojega srca, bitje, ki sem zanj pretrpel toliko bridkosti in nemira. O bog, daj mi še to doživeti, da pridem do nje, potem napravi z menoj, kar ti je drago, Druge milosti	te	ne prosim.
Gospod T.	je	spregovoril nekaj besed z	vratarji,	ki	so
si prizadevali, da bi mu ustregli, kolikor so pač mogli. Hotel je videti oddelek, kjer ima sobo Manon. Povedli so naju do tja in z neznansko velikim ključem odpirali vrata njene celice.
Spraševal sem služabnika, ki naju je vodil, kako je Manon preživljala svoje dni v zaporu. Pripovedoval je, da je je sama angelska milina. Nikoli ni slišal od nje trde besede. Prvih šest tednov po prihodu je samo jokala, sedaj pa že nekaj časa prenaša svojo nesrečo bolj potrpežljivo. Ves dan samo šiva, le nekaj ur dnevno uporabi za čitanje. Vprašal sem ga še, če so z njo človeško ravnali. Zatrdil mi je, da vsaj nujno potrebnega ni pogrešala.
Približamo se vratom. Srce mi močno bije.
«Vstopite sami,« pravim gospodu T., «in pripravite jo na moj obisk, ker se bojim, da ne bi prenesla presenečenja, ako bi me nepričakovano zagledala.«
Vrata so se odprla. Počakal sem na hodniku, vendar sem slišal njun razgovor. Dejal je, da ji prinaša nekoliko tolažbe, da je z menoj prijatelj in da mu je najina sreča zelo pri srcu.
živo se je zanimala, če ji more povedati, kaj je z menoj. Obljubil ji je, da me bo pripeljal pred njo vsega nežnega in zvestega, kakršnega se me le želeti more.
(NuucujetuNje sledi).
Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
     ~ ' ■ ' ' “ *     - ■ — j- —■  ■ -  
Samo še Inter v Juventusovi senci Catania zamenjala Lecco v vodstvu
A LIGA
Rezultati
* F nter-Genova	2-9
•Juventus-Homa	4 9
*La»erossi- Atalanta	1-9
Milan-*Lazio	1-9
* Padova-Bar t	1-9
*Palermo-Alf$sandria	4-9
Napoli-*Sampdoria	2-9
*SpalFioreo(ina	19
* Udi nese-Bo log na	1-9
LESTVICA
Juventus	13	9	2	2	36	U	20
lnter	13	7	4	2	22	12	11
Milan	12	6	4	2	16	10	U
Fiorentina	13	7	2	4	26	14	16
Spal	13	S	6	2	16	11	16
Bologna	12	6	3	3	19	11	13
Atalanta	13	4	S	4	13	13	1J
Sampdoria	12	4	4	4	14	14	12
Borna	13	4	4	3	15	11	12
Padova	13	5	2	6	13	11	12
Napoli	13	4	4	5	12	13	12
Lazio	13	3	6	4	U	It	12
Udinese	13	3	5	3	12	17	11
Palermo	13	2	S	3	9	14	19
Bari	13	4	2	7	19	17	10
Alessandria	13	1	1	4	7	18	10
Lanerossi	12	3	3	S	19	16	9
Genoa	13	2	2	9	t	19	6
Zaradi mednarodne tekme Italija — Švica bo prvenstvo A lige v nedeljo 9. januarja
1*60 počivalo.
B LIGA
Rezultati
*Brescia-Modena	2-1
Torino-Calanzaro	1-0
•Como-Cagiiari	3-«
»NovaraRegglana	1-*
*Ozo Mantova-Venezia	S t
-Parma-Catania	1-1
-Sambened.-Simmonza	1-1
*Taraoto-Lecco	1-*
-Triestina-Messina	2 0
•Verona-Marzotto	4-®
LESTVICA				
CaOnia	14 C 7 1	21	I*	1*
Lecco	14 7 S 2	23	14	1*
Torino	14 6 « 2	14	7	18
Marzor to	14 S 7 2	1«	12	17
Venezia	14 6 4 4	1*	13	16
Mantova	14 S 5 4	13	IS	IS
Triestina	14 C 3 $	17	13	IS
S, m m o n za	14 4 6 4	16	17	14
Como	14 4 C 4	1(	11	14
Reigiana	11 5 J J	1*	16	13
Mode na	13 5 3 5	IS	14	13
Catanzaro	14 4 S S	14	IS	13
Brescia	14 3 7 4	1	1*	13
Verona	14 4 4 i	2*	12	12
Sambened.	14 S 2 7	16	2*	12
Messina	14 4 4 (	1	13	12
Taranto	14 4 4 (	13	1*	IZ
Parma	14 4 4 (	11	1*	12
Novara	14 3 4 7	S	13	1«
Cag tiari	14 J ] 1	1* 11		*
TEKME 1. I. 1*6«
Brescia-Verona, Cašania-Ta-raruo, Lecco-Triestina, Marzot-to-Parma, Messina-Ozo Mantova, Modena-Como, Reggiana-Oaglian, Simmenlhal Monza-Catanzaro, Tonno-Novara, Ve-nezia-SambenedeUese.
V
Športne stave
TOTOCALCIO 111	211	211	XIII
KVOTE: 13 točk — 43®.®®« lir, 12 točk 19.711® lir. V Trstu no trije dobitniki s 13 točkami ln 167 z 12 točkami.
TOTIP
X X 2	21X1X11X2
KVOTE: 12 točk — *.®5*.*3® lir, 11 točk — 176.23* lir, 1* točk — 11.017 lir.
Noben neodločen izid v A ligi in samo eden v B ligi - Sivori prehitel Charlesa med strelci - Torino tik pod vrhom
ozirih, njegovo glavno orožje pa je bilo o hitrosti in v tehniki. In če je pri vsej svoji terenski premoči dosegel samo en gol in še tega tik pred koncem po zaslugi Morbella, potem je to vsekakor bolj posledica naključja in smole, kot pa dobre igre florentinske o-brambe.
Vredno je tudi omeniti, da je bil med napadalci Spala najboljši Oscar Masse i, bivši član Triestine,
Za drugo presenečenje kola je poskrbel Napoli, ki je prinesel obe točki iz Genove. Čudna je ta napolitanska e-najstorica. Doma jo lahko premaga vsak zelenec (prejšnjo nedeljo jo je Bari), zunaj pa je nevarna tudi najbolj eminentnim nasprotnikom. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da sj je tokrat izkopala grob Sampdoria sama, ki ni znala ubrati prave taktike proti načrtno defenzivni igri gostov. Poleg tega, da je nastopila okrnjena brez Ocivirka in Vincenzija, je na razmočenem igrišču prakticirala igro kratkih pasov, ki je nasprotni kril-ski vrsti omogočala hitre intervencije. Tako je ves prvi polčas kljub terenski premoči domačih potekel v sterilnosti 'napadalne vrste, v drugem polčasu pa je zaradi neekonomično »ločenega napora izginila tudi terenska premoč, kar je gostom odprlo vrata. Tako so Napolitanci prišli v 27' do prvega gola po zaslugi Vinicia. ki je v zadnji minuti zapečatil usodo domačih z drugim o-sebnim golom.
Po visokoletečih stremljenjih se je morala Sampdoria lepo vrniti v sredino lestvice, kjer je dejansko tudi njeno realno mesto, Napoli pa jo je, kljub svoji spremenljivi formi, dosegel.
Toda sprememb » »rstnem redu Juventusovih zasledovalcev s tem še nj konec. Zo dva mesti e namreč morala t»a-zadovati tudi Bologna, ki je bila prisiljena pustiti obe točki v Vidmu. Kljub dežju, razmočenem igrišču in mnogim incidentom, je bila tekma na stadionu Moretti lepa in borbena od prve do zadnje minute in zmaga domačih je bila zasluzena. Udinese je imela namreč več od igre, njena terenska premoč je bila skoraj kostantna in njeni streli na vrata številnejši in nevarnejši. Edini gol je dosegel Bet-tinj v 9’ drugega polčasa, mnogo kritičnih situacij pa je razčistil vratar gostov Santarelli.
V 11’ drugega polčasa je bil izključen Renna zaradi namernega prekrška nad Valen-tijem, 2 minuti pred koncem pa je moral zapustiti igrišče tudi Valenti zaradi prekrška nad Pascuttijem. Trenutek prej je prišlo zaradi ostrega starta Pascuttija na vratarja domačih do splošnega medsebojnega obračunavanja in do intervencije policije, kar je seveda v velikj meri pokvarilo to borbeno in zanimivo tekmo in kar bo nedvomno imelo tudi hude posledice za obe moštvi.
Z nazadovanjem Fiorentine. Bologne in Sampdorie sta v Juventusovi senci ostala praktično samo lnter in pogojno Milan, če bo v svoji zaostali tekmi na domačem terenu znal obračunati s Sampdoria. Prvi je namreč povsem zasluženo odpravil Genoo, ki se je dobro upirala le v prvem delu igre, drugi pa je poskrbel za drugo zunanjo zmago na škodo La-zia v tekmi, ki je bila obojestransko na nizki kvalitetni stopnji.
Juventus sam je imel razmeroma lahko delo z nerazpoloženo Romo. Po Sivorijevem golu v prvem polčasu, je moral sicer dobri Panetti še trikrat pobrati usnje iz lastne mreže, v katero so ga poslali v zadnjih 15 minutah i-pre Stacchini, Sivori in za zaključek Boniperti. Po tej visoki zmagi je Juventusov vodilni položaj še bolj čvrst kot do sedaj, njegovi napadalci pa so dosegli skupno kar 10 golov več od napadalcev Fiorentine, ki so po plodovitosti na drugem mestu.
Tudi vrstni red na dnu je doživel nekaj vatnih novosti. Medtem ko je Genoa ostala še naprej čvrsto pritrjena na dnu, pa so se razlike med vsemi ostalimi prebivalci spodnjega doma zmanjšale na minimum, kar daje borbi za izhod iz kritične cone vse večji pečat nejasnosti in negotovosti. Istočasno kot se je vidno izboljšal položaj Lanerossija in Palerma zaradi njunih zasluženih zmag nad Atalanto o-ziroma Alessandrio, pa se je poslabšal položaj Alessandrie in Barija, ki je kljub zelo dobri igri in močnemu odporu pustil obe točki v Padovi.
Krepko naprej se je pomaknila tudi Udinese.
Prihodnjo nedeljo bo prvenstvo A lige počivalo zaradi mednarodne tekme Italija-Soi-ca, ki bo na novem stadionu Fuorigrotta v Neaplju.
B LIGA
V B ligi je 14. kolo potekalo približno tako kot v A ligi. vendar pa z znatno večjimi posledicami za vrstni red na lestvici, posebno na vrhu. V desetih tekmah (tri so bile odigrane že v soboto) je bil dosežen samo en neodločen rezultat (v Parmi), v vseh o-stalih razen v Catanzaru pa so zmagale domače enajstori-ce. Edino zmago na tujem je izbojeval Torino, ki se je zaradi tega tudi približal prvemu mestu na pol koraka, kar v praksi pomeni, da bo v e-nem ali najpozneje v dveh koli h že na prestolu, na katerega se je po 14. kolu dokaj nepričakovano vsedla Catania, ki je v Parmi rešila točko, medtem ko je Lecco doživel
svoj drugi letošnji poraz v Tarantu.
Krepko pod vrh sta se pomaknili ze Mantova in Trie-stina, Morzotto in Venezia pa sta zaradi občutnih porazov proti Veroni in Mantovi ostala na istih mestih. Praktična posledica vsega tega je, da se je položaj na vrhu tako zgostil, da bo borba za prva tri mesta odslej še bolj zanimiva in dramatična.
Prav tako negotov je tudi vrstni red na dnu. kjer sta samo Cagliari in Novara nekoliko odrezana od debla, na katero je z 12 točkami pritrjenih kar 5 enajstoric. V primerjavi z vrstnim redom po 13. kolu so Si svoj položaj izboljšali Novara, Toronto, Verona in Sambenedettese, poslabšali pa razen Cagliarija še Messina in Parma.
«£ • ■. S
S£''\v< .‘■mscSJot
f
Prvi nastop smučarjev - tekačev
De Florian na 15 lim
prvi pred Steinerjem
Slabo mazanje izločilo iz vrstnega reda nekatere favorite
Odlična italijanska smučarska skakalca Zandanel (levo) in Pennacchio, ki sta se uvrstila na prvo oz. na tretje mesto v Davosu. Oba bosta v letošnji sezoni odločno posegla v borbo za najboljša mesta tudi v močnejši evropski in morda celo olimpijski konkurenci v Squaw Valleyu
Kristančič 60-krat državni reprezentant
Prva mednarodna nogometna tekma v sezoni 1960
Zbor A	in	Breprez
za dvojno srečanje s Švico
Znani jugoslovanski košarkarski reprezentant inž. Boris Kristančič je na mednarodnem košarkarskem turnirju v Ljubljani, ki se bo zaključil nocoj, odigral v soboto svojo 60. tekmo za državno reprezentanco. Simpatičnemu slovenskemu športniku, ki je svoje ime in z njim tudi ugled svoje domovine uveljavil tudi v Italiji v kratkem razdobju svojega nastopanja v italijanskem prvenstvu Prve serije, so k tej slovesnosti čestitali vsi zbrani igralci Jugoslavije, Romunije in Poljske. Omenimo naj še, da se je Kristančič istega dne poročil s študentko filozofij« Asro Hrsičičevo.
 	  —imunim................................    »Miiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiumimniimimui
Na razmočenem in spolzkem terenu občinskega stadiona
Triestina z njenim
ugnala
lastnim
Messino
orožjem
Strelca golov v drugem polčasu Magistrelli in Taccola
A LIGA
13. kolo nogometnega prven stva A lige bo ostalo v analih zaradi dveh posebnosti, ki spadata bolj med edinstvene kot redke. Kolo se je namreč zaljučilo brez neodločenih rezultatov s sedmimi domačimi m dvema zunanjima zmaga-rtia, pri čemer premagune e najstorice niso dosegle uiti e-nega samega gola iz česar je mogoče sklepati, da so bile prisiljene na obrambo m da njihovi napadalci zaradi tega sploh niso prišli do izraza.
Najvidnejši zmagi sta dosegla Juventus in Palermo (4:0) potem Inter in Napoli (2:0), vse ostale tekme po so se za-Ijučile z najtesnejšimi možnimi zmagami (1:0). Napadalci zmagovalcev so skupno dosegli samo 17 golov in še od teh pripadata dva krilcem (In-vernizziju m Malavasiju).
To bi bila v skrčenih potezah vsebina 13. kola, ki pa je vredno podrobnejšega opisa že zaradi dveh velikih presenečenj, ki sta po svoje prispevali k spremembam na lestvici.
Prvo tako presenečenje je vsekakor poraz Fiorentine v Ferrari, zaradi česar sta jo na lestvici dosegla Spal in Milan, pri čemer ima poslednji celo eno točko manj, kar pomeni, da jo bo tudi skoraj gotovo prehitel. Enajsterica Spala je letos očitno prevzela lansko vlogo Padove in njeni rezultati proti moštvom iz elitne skupine naravnost presenečajo. Fiorentina je bila že od samega začetka potisnjena v obrambo in vsak njen ofenzivni poskus se je že v zarodku razdrobil ob neprehodnem zidu, ki so ga z dobro taktično igro znali ustvariti Picchi, Bozzao, Catalani, Ganzer, Micheli in po potrebi tudi ostali. Sarti je imel vseh 90 minut polne roke dela, njegov kolega na nasprotni strani pa je moral le nekajkrat posredovati na redke in malokdaj nevarne strele renomira-nih napadalcev.
STRELCA: v 16. Magistrelli, v 26’ Taccola. TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Varglien, Radiče; Mantovani, Puia, Taccola, Magistrelli, Fortuna-
MESSINA: Colombo; K irchmayer, Stucchi; Dotti, Bo-•sto, Sellani; Bettini. Landoni, Regalia, Bredesen, Bru-
gola.
SODNIK: Guidi iz Brescie KOTOV: 7:3 za Triestlno. GLEDALCEV: 6.000 Dež in blato na igrišču.
Za izid tekme z Messino je med prijatelji Triestine vladala razumljiva zaskrbljenost. Dež, ki je lil ves dan in razmočen teren, sta namreč ustvarila ugodne pogoje za gostujoče moštvo, ki je znano po svoji fizični konstituciji in po svoji čvrsti defenzivni igri, istočasno pa so bili ti pogoji seveda kaj malo primerni za tehnično, toda lahko enajstorico domačih, ki spada v boksarskem žargonu kvečjemu v pe-telinjo kategorijo.
Potek prvega polčasa je to zaskrbljenost opravičil skoraj v celoti. Gostje so se v blatu bolje znašli in domači so le z največjo požrtvovalnostjo o-beh branilcev in krilske vrste lahko preprečili njihovim napadalcem vdore v kazenski prostor. ki so ga često ogrožali. I-gra se je zaradi tega pretežno odvijala na sredini igrišča z izstopanjem obeh krilskih vrst in predvsem obeh srednjih krilcev.
Isto sliko so nudile tudi prve minute drugega polčasa le z razliko, da so gostje proti pričakovanju začeli že zelo zgodaj dajati znake utrujenosti, domači pa so postajali vedno bolj podjetni. To razmerje se je po golu, ki ga je s sicer odmerjenim strelom, toda predvsem po srečnem naključju, dosegel Magistrelli, še povečalo in v preostalem delu je Triestina zaigrala res odlično in z golom Taccole izbojevala zasluzeno zmago takorekoč z istim orožjem, s katerim je Messina hotela premagati domačine. Dogodil se je namreč paradoksen primer, da je na težkem terenu pripadla zmaga fizično šibkejši in strukturno lažji enajstorici, ki pa je Iti dve hibi znala s pridom na-Spul je prevladoval v vseh Idomestiti « požrtvovalnostjo,
tehniko in pa z dobro taktiko v drugem polčasu.
Največ zaslug za zmago ima krilska vrsta, v kateri se je odlikoval Varglien, oba branilca, od katerih je bil tokrat Brach izreden, ter Puia v vlogi povezovalca. V napadu je bila leva stran zopet boljša od desne na kateri je Mantovani odpovedal. Taccola je uspešno zamenjal Secchija.
Gostje so bili najboljši v o-brambi, v kateri sta izstopala branilec Stucchi in srednji krilec Bosco, ki pa je bil v svojih intervencijah nekoliko preoster, kar ga je stalo tudi nekaj javnih opominov. Njihova kolektivna igra sloni na elastični obrambi.
Po začetnih napadih domačih so najprej gostje, nato pa domači dosegli kot, v 6’ pa je Szoke iz daljave 20 m streljal močno čez prečko. V 15’ je Magistrelli poslal krasen pri-zemni strel tik mimo droga v aut na predložek Fortunata s krila. Po nekaj protinapadih je poskusal srečo Puia katerega lep strel je vratar zanesljivo ubranil. V naslednjih minutah je bilo nekaj izmeničnih kotov, v 37’ pa so gostje izvedli prvi nevarni strel, toda Bandini je v krasnem skoku ujel zogo tik ob drogu. V protinapadu ,e prišlo do gneče pred vrati Messine, v kateri je bil Taccola nepravilno zaustavljen, toda sodnik ni interveniral. Zaključni strel Puie je vratar ubranil. Polčas se je zaključil z napadom Regalie, s kazenskim strelom Brugole čez zid in pa z zapravljeno priložnostjo, ki se je nudila v 44’ Mantovaniju, ko je skoraj sam -red vratarjem poslal žogo da. leč od droga v aut.
V drugem polčasu je Triesti-na izsilila dva zaporedna kota.
V 9’ je Colombo rešil svoja vrata s padom pod noge. v 15' je dozorel prvi gol. Fortunato je ušel po levem krilu tik ob črti in stranski sodnik je dvignil zastavico. Glavni sodnik igre ni prekinil. Fortunato je medtem obšel Kirchmayerja in centriral pred vrata, kjer je žogo dobil Magistrelli in jo v gneči ostro streljal v mrežo Gostje so ogorčeno protesti-rali in se sklicevali na stranskega sodnika, toda odločni Guidi je ostal pri svoji, dejansko pravilni odločitvi.
Messina je ostro reagirala vendar pa ne za dolgo. Potem ko je Sellani prisilil Barvdinija k dvojni paradi, je znova prevzela pobudo Triestina v glav nem po zaslugi prizadevnega Magistrellija, ki je v 24’ ušel po krilu, preigral tri nasprotnike in centriral. Žogo je krat ko odbil Bosco do Taccole, ki jo je zaustavil z levico nato pa z desnico močno streljal v sam zgornji desni kot.
Do konca je imela še nekaj priložnosti. V 34’ je Regalia poslal na vrata močan in nevaren strel, toda za las čez prečko.
V sredo trening kadetov, v soboto trening A moštva
RIM, 26. — Za mednarodno nogometno tekmo Italija - Švica, ki bo 6. januarja 1960 v Neaplju na novem stadionu Fuorigrotta in ki bo veljala za mednarodni Goe-roejev pokal, so bili za 1. januar 1960 ob 19. uri sklicani v hotel kongresov EUR v Rimu naslednji nogometaši:
Fiorentina: Castelletti, Loja-cono, Montuori in Giuliano Sarti;
Genoa: Buffon;
Inter: Bicicli;
Juventus: Cervato, Colombo, Benito Sarti in Stacchini;
Milan: Fontana in Maldint;
Padova: Brighenti;
Roma: David in Guarnacci;
Sampdoria: !W°ra-
Trener:	Gipvanni	Ferrari;
zdravnik: dr. Remo Magistrato; maser: Sarroglia (Juventus).
Zaradi zaostalih tekem, ki bodo odigrane 1. januarja bodo lahko Mora od Sampdorie ter Maldini in Fontana od Milama zakasnili svoj prihod na zborno mesto do 12. ure 2. januarja.
Za tekmo Švica B - Italija B. ,ki bo odigrana v Luganu 3. januarja 1960 pa so bili k zveznemu tehničnemu centru v Co-v«rci*nu sklicani do torka 29.
m. do 19. ure naslednji nogometaši:
Atalanta: Ronzon;
Bari: Cappa in Mazzoni;
Bologna: Fogli, Pavinato in Pivatelli;
Inter: Corso;
Juventus: Castano in Nicole;
Lazio: Jamch;
Milan: Bean in Ghezzi;
Palermo: Anzolin;
Roma: Losi;
Spal: Morbellot
Udinese: Bettini.
Trener:	Gioyanni	Ferrari;
zdravnik: dr. Magistrato; maser: Tresoldi (Milan).
Po treningu se bodo kadeti razšli in se ponovno zbrali 1. januarja 1960 v Milanu v hotelu Gallia do 19. ure.
B reprezentanca bo odigrala trening tekmo proti reprezentanci toskanskih moštev D lige v sredo 30. decembra na igrišču Zveznega tehničnega centra in za zaprtimi vrati.
A reprezentanca bo odigrala svojo trening tekmo v soboto 2. januarja v Rimu ob 14.30 na stadionu Flaminio proti enajstorici Rude hvezde iz Bratislave. Tekma bo v direktni organizaciji FIGC s prisotnostjo gledalcev proti plačilu.
Preseneča izključitev Boni-pertija iz seznama kandidatov za A moštvo, ker njegova poškodba v tekmi z Romo ni tako huda, da bi predstavljala zadosten razlog za njegovo izključitev.
 «»--------
Nogometaši - juniorji za mednarodno aktivnost
RIM, 28. — V okviru priprav za mednarodno juniorsko
nogometno aktivnost, konkretno za tekmo Španija - Italija, ki bo 19. marca 1960 v Madridu in za mednarodni junior-ski turnir FIFA. ki bo od 15. do 24. aprila 1960 na Dunaju, se bodo italijanski juniorji srečali v dveh selekcijskih nastopih. Prvi bo 5. jan. v Padovi, drugi pa 7. jan. verjetno v Milanu.
Prva sklicanja bodo na regionalni osnovi in bodo orientirana na igralce, ki so se ze uveljavili v moštvih A, B in C lige, kakor tudi v prvenstvu rezerv ter v tekmah za mladinski pokal E. De Martino.
Pozneje bodo še štirje taki predselekcijski zbori verjetno
v Florenci, Rimu, Neaplju in v Messini.
 «»-------
Jutri razsodba Juventus-lnter
MILAN, 28. — Razsodiščna komisija profesionalnega sektorja FIGC se je sestala danes dopoldne, da dopolni svoje u-radno poročilo in zavzame stališče do tekme Juventus-lnter, ki je bila odigrana v Turinu 13. dec. Komisija je zaslišala sodnika tekme Concetta Lo Bella iz Siracuse in stranskega sodnika Vittoria Diverisa.
Komisija je svoje delo zaključila ob 13,15, ponovno pa se bo sestala v torek 29. t. m. ter v sredo 30. dec., ko bo v svojem običajnem uradnem poročilu tudi zavzela svoje dokončno stališče in svoje odločitve.
ZOPPE Dl CADORE, 28. — V neugodnih vremenskih pogojih je bilo včeraj prvo letošnje tekmovanje tekačev-olimpijskih kandidatov za igre v Squaw Valleyu. Prva zmaga je pripadla Giuliu De Floria-nu, ki je za nekaj sekund prehitel Steinerja in ostale.
Vrstni red tekačev je bil zelo odvisen od tega kako so mazali, zaradi tega pa nekaterih najboljših tudi ni na prvih mestih.
Prvi je startal Steiner, nato Delladio in drugi. Ob prvem prehodu je Steiner zabeležil najboljši čas 31 ’12”. Stuffer, Federico in Giulio De Florian so imeli enak časa 31’31”. Sledila sta kot četrta Di Bona in Schenatti, zaradi slabega mazanja pa sta že v prvem delu močno zaostala favorita Fattor in Marcello De Dorigo.
V drugem delu je imel Steiner težave in Giulio De Florian, ki je zaostigal za njim le za nekaj sekund, je svoj zaostanek lahko nadoknadil in osvojil prvo mesto. Razlike med prvimi desetimi so bile minimalne in borba je bila ves čas zelo negotova.
Po tekmovanju je trener italijanskih olimpijskih kandidatov Sved Nordlund izjavil, da je bilo zelo težko teči, da pa je svojimi atleti zadovoljen, ker so pokazali, da so v dobri tehnični in fizični kondiciji. Posebno je zadovoljen s Steinerjem, medtem ko meni za Stufferja, da je primernejši za 30 km.
VRSTNI RED:
Člani (15 km): 1. Giulio De Florian 1.03’43”,	2. Steiner
1.03’54”. 3. Compagnoni 1.04’20”, 4 Federico De Florian l.04’21", 5! Stuffer 1.04’40’’, 6. Di Bona 1.04’49”, 7. Schenatti 1.04’58", 8 Martinelli 1.0511”, 9. Fattor 1.05’48”. 10. Bernardi 1.06’34”.
Članice (10 km): 1. Bellone 57’36”, 2. Astegiano 58’36’’.
 « »-----
Koledar FIGC v prihodnjih dneh
MILAN, 28	-	Zaradi ob-
veznosti nekaterih igralcev do nacionalne zveze v zvezi z mednarodno tekmo Italija B-Švica B in Italija A-Svica A, bo v nedeljo 3. t. m. nogometno prvenstvo A lige prekinjeno m se bo nadaljevalo s 14 kolom v nedeljo 10. januarja! Redno se bo nadaljevalo prvenstvo B lige.
Pač pa bodo v prihodnjih dneh odigrane nekatere zaostale tekme A in B lige in sicer: v četrtek 31. dec. ob 13.30 v Reggio Emiliji; zaostala tekma B lige Reggiana-Modena;
v petek 1. januarja 1960 ob 14,30 v Bologni: zaostala tekma 11. kola A lige Bologna-Lanerossi Vicenza, v petek 1. januarja 1960 ob 14,3Q v Milanu; zaostala tekma 12. kola A lige Milan-Samp-doria.
PO AVSTRIJSKI SODBI
Madžari prvi Jugoslovani sedmi
DUNAJ, 28. — Po rang listi, ki jo je objavil dunajski list »Arbeiter Zeitung« je bilo najuspešnejše evropsko moštvo v 1959 letu nogometna reprezentanca Madžarske. Ostale evropske nogometne reprezentance je list razvrstil takole: J. Francija, 3. Španija, 4. Švedska, 5. SZ, 6. Češkoslovaška, 7. ■ Jugoslavija, 8. Zapadna Nemčija, 9. Anglija, 10. Škotska.
Ostale evropske reprezentance po rezultatih znatno zaostajajo za prvimi desetimi moštvi. List meni, da je značilna za letošnje leto afirmacija novega madžarskega moštva in ponovni padec angleške nogometne reprezentance. K° razlaga vrstni red posameznih moštev, navaja list. da je Jugoslavija zasluženo na sedmem mestu in da je treba jemati neodločen rezultat proti Zapadni Nemčij: kot moralno zmago mlade jugoslovanske reprezentance.
Mednarodni nogomet
		T •]
V ' -		
Tako je Taccola v 24 drugega polčasa-dosegel drugi gol za Trlestioo v tekmi 1 Messino
Mednarodna skakalna sezona v polnem razmahu
Za italijanske vsa prva mesta
skakalce v Davosu
Jugoslovan Pečar šesti v močni konkurenci v Zeli am See
Mladi jugoslovanski skakalec Marijan Pečar med skokom
Smučarska skakalna sezona se je praktično začela z nedeljskimi nastopi v Švici Avstriji in v Nemčiji, nadaljevala pa se bo v prvih dneh novega leta z avstrijsko-nemško turnejo, ki bo nekaka prva srednjeevropska preizkušnja za zimsko ollmpiado v Squaw Valleyu. Toda že prvi nastopi so pokazali, da so se posebno italijanski tekmovalci vestno pripravljali in zaradi tesa so tudi njihovi uspehi bili presenetljivo lepi. Tudi Jugoslovani so imeli svoj inozemski krst v Zeli am Seeju in ga kar dobro prestali.
DAVOS, 28. — Po uspešnem’ startu v St. Moritzu, kjer se je najboljši italijanski predstavnik uvrstil na tretje mesto, so italijanski skakalci poželi na krasni skakalnici Bol-gen v Davosu v Švici izreden uspeh. Pred več tisoč gledalci v hladnem toda ugodnem vremenu je Nilo Zandanel v močni mednarodni konkurenci zasedel prvo mesto z novim rekordom skakalnice, med juniorji pa je bil prvi Bruno De Zor-do pred Avstrijcem Moserjem in rojakom Ferrarijem.
V seniorski konkurenci so bili izredni tudi drugi Italijani. Dino De Zordo in Pennacchio sta si delila drugo mesto, mladi Aimondl pa je bil deveti.
Juniorji: 1. Bruno De Zordo (It.) 180 točk (64 — 64),
2. Moser (Av.) 179 (64 — 64),
3. Ferrari (It.) 168 (62 — 65),
4. H. Moser 164,5 (59 — 63).
Seniorji:	1. Nilo Zandanel
(It.) 222 točk (75 — 77). 2. Dino De Zordo (75 — 71) in Pen-naccio (It.) (74 — 75) oba 219 točk, 4. Daescher (Švica) 215,5 (71 — 71), 5. Rey (Fr.) 207,5 (70 — 70), 6, Duffke (Nemčija)
207 (68 — 69), 7. Herz (Nem.)
203.5 (68 — 69), 8. Jeanprost (Fr.) 203 (69 - 67), 9. Aimon-di (It.) 200,5 (66 — 66), 10. Wenger (Sv.) 198,5.
* * *
SALZBURG, 28. — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Zeli am Seeju, katerega se je udeležilo nad 30 skakalcev iz Avstrije, Švedske in Jugoslavije, je zmagal Avstrijec Egger z 224,5 točke in s »kokoma 81,5 in 84 m. Najboljši Jugoslovan Marjan Pečar »e je uvrstil na odlično šesto mesto s skokoma 73 in
75.5 m. Plasma ostalih Jugoslo-vanov je manj zadovoljiv.
Končni vrstni red:
1. Egger (Av.) 224,5 (81,5- 84), 2. Plank (Av.) 223.5 (79.5 - 80 5), 3 Habersatter (Avst.) 212,5, (79,5 — 78,5), 4. Karlsson (Sv.) 5. Steinegger (Av.), 6. Marjan Pečar (Jug.) 199 (73 — 72,5), 9. Slibur (Jug.) 196 točk, 10. Oman (Jug.) 194.5 točke.
* * *
SALZBURG. 28. — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Badhofgastei-nu je zmagal Avstrijec Planck
z 223,1 točkami in s skokoma
56 in 59 m. 2. Egger (Avst.) 221,4 (59,5 - 57,5), 3. Lundquist (Sved.) 218,8 (56,6 - 60,5),. Jugoslovan Langus je bil ses^' z 210 točkami in skokoma 53,5 in 54,5. Pečar je bil osmi 206,9 točkami
* * *
OBERWIESENTHAL, 28. -Vzhodni Namec Peter Lesser je zmagal v unučarskih skokih v Oberwbesenth»hi z 212,5 točke in s skokoma 46 in 48,5 m. Vrstni red ostalih: 2. Schuel ler (Nem.) 201.5 (47 — 47), 3 Linss (Nem.) 185,4 (45 45,5), 5. Zahor (Polj.) 192.9 (43 — 40), 5. Patitz (Nem.) 176 (38,5 — 39 m).
* * *
BOČEN. 28. ~ V odsotnosti najboljših italijanskih skakalcev je v okviru tekmovanja za nacionalno kvalifikacijo na skakalnici v Dobiaku zmagal Augusto De Zordo, državni ju-niorski prvuk, ki je zbral 154,8 točke. 2. Aimo 144.8, 3. Wo!g 144.4, 4. Moser 115,7, 5. Pramt-ner 106,5 točke.
Nov svetovni rekord na 110 y v plavanju
FORT LAUDERDAI-K (Florida), 28. — V okviru plavalnega dvoboja med zahodno in vzhodno cono ZDA je član plavalnega moštva univerze Indiane Mike Troy postavil nov svetovni rekord na 110 yardov v metuljčkovem slogu. S časom 1’00’’2 je za 1”2 izboljšal svoj lastni dosedanji rekord
G DUNAJ, 28. — V mednarodni prijateljski tekmi j® bu" dimpeštanski Ferencsvaros premagal Rapida z 2:1.
O SAN JOSE. 28. - Na turneji po Ameriki je dunajska Austria igrala neodločeno 2:2 z domačim moštvom Alajuela.
G LIZBONA, 28. - Domači Sporting je v prijateljski tek-mi premagal dunajsko Vieno s 5:0 (1:0).
O WORMS, 28. — V prijateljski tekmi je beograjski Radnički premagal Wormatjo s 3:1 (2:0). V svoji prvi tekmi na turneji je Radnički izgubil v Osnabriicku proti istoimenski enajstorici z 2:1.
 «»  ’
Olimpijske kvalifikacije
Brazilija-Kolumbija 7:1
RIO DE JANEIRO. 28. — Brazilska diletantska nogometna reprezentanca je v povratni kvalifikacijski tekmi za o-limpijski turnir v R'111? Pr6" magala Kolumbijo z visokim rezultatom 7:1. V prvi tekmi je zmagala Kolumbija s 4.
# # #
RABAT, 28. — V kvalifika-cijski tekmi za olimpijski nogometni turnir je Maroko premagal Tunizijo s 3:1 (L1« Y.ei|-dar pa se je Tunizija kljub temu uvrstila v drugo Kvan-fikacijsko kolo, ker inta pri istem številu točk kot Maroko boljšo razliko v golih (5:3 proti 7:6).
  --------
KOŠARKA V PALERMU
Zmaga Poljakinj nad Radničkim (Beograd)
PALERMO, 28. — v dvorani sredozemskega velesejma v Palermu se je danes začel mednarodni košarkarski turnir za pokal predsednika reP , ke (moški) in za pokal dežele Sicilije (ženski). Prvi zmagi sta dosegla zenski prvak Poljske Wawel proti Radmčkemu iz Beograda z 62:56 (27:21) ter Oransoda Virtus proti sicilijanski mladinski selekciji * 86:68 (44:21).
Wawel (Krakov); Rospadek 21, Dabrotvska - Lipowska 12, Lisak - Szostak 8, Pacula 2, Kubica 2, Pabianczyk **o-walska 2, Owok.	,
Radnički (Beograd): Jovičič 10, Jovanovič, Topalovič-Radu-lovič 6, Djurič-Pešič 2, Radovanovič 24, Matic Dara-Cetko-vič 2, Simič, 3, Matič-Spomen-ka 4.
 «»
O AMSTERDAM, 28. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Amsterdamu je vrsta Petrarca iz Padove premagala Bleu Starts iz Amsterdama s 60:52 (29:21).
Lestvice najboljših italijanskih tenisarjev
FLORENCA. 28. — Tehnična komisija italijanske teniške zveze je sestavila naslednje lestvice italijanskih tenisarjev raznih kategorij:
1. A kategorija moških: I. Pietrangeli, 2. Strola in Merlo, 4 Maggi, 3. Jacohini, #. Tac-chini.
1. A kategorija žensk: 1. L»ž-
zarino. 2. Pericoli in Riedel, 4. Bassi in Mlgliorl.
Od 22. do 24. jan. bo v Florenci občni zbor FIT na katerem bodo razpravljali tudi o italijanski udeležbi pri tekmovanju za Daviaov
O PARIZ, 28. — V četrtfinalu mladinskih dvojic za teniški pokal Michel Bivort, sta Italijana Gaudenzi in R. Borghi premagala Francoza Isamber ta in Pampeja s 6:4, 6:2.
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT . 'r**