277. številka. Ljubljana, soboto 4. decembra. VTII. leto, 1875. SLOVEN__ fah^a*J"^ d/n* ,l»v«*m^ ponedeljke m dneve po pravnikih, wr velja pa pesti pr^eman, za avstro-ogerske dežele ta celo leto 16 gold., ta pol leta 8 affNL sa četrt .eta 4 gold. — Za L|ubljano bres pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., r.a četrt leta 3 gold. 30 kr., ca en mesec I *old 10 kr. Za nošiljan 2KL* ™an*2 kr*J0* "f860' 1° frj? detrt 1<,U- ~ Z* detele toliko vež« kolikor poStnina iznaša. — Za gospode uoltelje na ljudskih Šolah dijake velja znižana cena in sicer: Za L|obijano sa četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čet petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi nai to Izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 25—2$ poleg gledišča » »tavnldt vo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, otnaalla, l. j. administrativne reči, js v „NArodni tiskarni* v K NAROD Helfertova brošura je senca tistih dogodjajev, ki imajo priti leta 1877. z revizijo avstro-ogerske nagodbe, leta 1867. sklepljene. Če ne gotovo, verjetno je pa vsakako, da se bo s to revizijo državna oblika in uredba avstro-ogerske monarhije zopet izpremenila. Faktorji, ustva-rivši leta 1867. državni dualizem, ti faktorji obstoje tndi đe denes. Razmerje mej njimi se je pa tečajem desetih let precej preme-nilo. Deak in Beust, obadva sta denes politično mrtva. Avstrijski ustavo v erci so denes mnogo slabši, nego so bili leta 1867. in Ma-gjari ravno tako. Niti jeden niti drugi se nij po dualizmu ojačil, obadva sta bila v svojem naprejevanji po Kajsersfeldovih „svinčenih podplatih" zadržavana. Leta 1867. so bili Magjari na velikej visočini svoje moči, da je tako rekoč vse od njih odvislo. Denes je ogerski vpliv se ve da bolj po ceni! — Pri obnovi nagodbe leta 1877. si bodejo nasproti stali: nstavoverci v sebi nejedini, in Tiszina fuzija, — fuzija od denes do jutri. Ta dva si bodeta tedaj leta 1877. kot pak-tanta nasproti stala, če se do tačas, ne mara, se bolj ne metamorfozujeta. Leta 1867. je bilo ustavovercem na tem ležeče, da Magjari ne pobegnejo; — Magjarom je pa zopet to neizmerno godilo, da bodo oni s svojim tačas vsemogočim vplivom notranjo in vnanjo politiko monarhije vodili, ter da so celih 70% na cislajtanskcga „Švaba" odvalili. Tretji faktor v monarhiji: Slovani, so bili po Beastu od državopravnih pogajanj mej Nemci in Magjari odrinjeni. On jih je, kakor je baje sam rekel, „na steno" pritisnil. Naravni nasledek tega je bil, da pasivna češka opozicija nemško-magjarskega pakta nij pripoznala krt pravoveljalnega, in Cehi ga še niti denes ne pripoznavajo. Vpraša se: ali se bodo tudi leta 1877. Slovani pri reviziji davalistične nagodbe ig-norovali, kakor so se ignorovali leta 1867. ali ne? — Helfertova brošura zaznamuje kot temelje, na katerih avstro-ogersku monarhija denes stoji, sledeče tri državo-pravne spise: 1. pragmatično sankcijo, s katero se je nasledno pravo tndi na žensko lozo Habs barg-Lotrinžanov proteglo, in katero pravo so avstro-ogerski narodi s tem pri poznali, da se jim njihove stare državo-pravne pravice na novo pripoznajo, potrdijo in zagotovijo, kar se je tudi zgodilo; — 2. patent od 11. avgusta 1804, 8 katerim je poprejšnji nemško - rimski cesar Franjo II. nemško cesarsko krono odložil in naslov cesarja avstrijskih zaveznih držav sprejel; — in 3. oktoberski diplom, ki je tako rekoč samo ponavljanje ustanov pragmatične sankcije in patenta leta 1804. Iz teh treh korenin je vzrasla, ter se vpodobila avstro-ogerska monarhija, in iz teh treh korenin še /mirom srče sok svojega življenja in svojega obstanka. Podseči jej te tri korenine, in ona se bo zanihala v vseh svojih slojevih. Te tri korenine jasno pričajo, da je federalistična uredba naše monarhije historična, ter da se je izgrešil pravi pot, ko se je okreuilo na centralizacijo, ki je po komaj 10 letnem obstanka kukavno propala, in potem na dnvalisem, ki denes, tudi nže po komaj 10 letnem obstanku, v v vseh svojih stebrih in podbojih hrska in poka. Taka je smisel Helfertove brošure. Magjarskih velikih listov jo še nol nij |meritorneje ocenil. Omenili so jo sicer vsi, tudi izvadke iz nje priobčili, bliže k njej stopiti, se pa še nobeden nij upal. Helfert pak ima pri cesarjevem dvoru dobre prijatelje, ki dobro vedo, da je on gotov avstrijski patrijot. Politični razgled. SotrstnJ* dea«*l< V Ljubljani 3. decembra. V t*ratgi bo Nemci v mestnem zboru zahtevali 2500 gld. več za svojo nem* ško šolo. Proti temu je bil Zeithammer, ki je dejal, da samo nespamet Čeških staršev je kriva, da v nemško šolo še toliko dečkov hodi. Država ne daje mladini češkega naroda nobenega višjega pribežališča. Velik del se pouemčuje, in zdaj zahteva od Češkega mestnega zbora, da bi germanizirati pomagal? Rieger pravi: nNij res, da bi bili Nčmoi v Pragi v razmeri s svojimi davki prikrajšani kar se tiče šol. Naj se to trjenje • številkami dokaže. Zastonj so bili vsi odbori, ki so hoteli Nemcem ugoden volilni red narediti, ker je čeških davkoplačevalce? večina. Naj se pomisli kaj država za češke šole stori. Ali je to tudi objektivnost, če drŽava za enega (nemškega) otroka na spodnjem Avstrijskem plačuje 180 kr. na Češkem pa 18 kr. šolske pomoči ? Zakaj nijste v deželnem zbora sprejeli narodnostne postave, po katerih bi bili Nemci svoj« šole iz lastnega premoženja plačevali? Nijao Čehi tisti, ki v nemške žepe Begajo." f nanje eriavr. Francoske skupščine odbor za tiskovno postavo je zavrgel neliberalno osnovo vladno. — Vlada baje ne bode delala kabinetnega vprašanja. — Snečnega kanala zadeva ne bode imela nobenega diplomati 8-nega konflikta, pač pa bode Francoska skušala doseči, da vse velevlasti skupaj izjavijo Metek. Tako zdaj ljubijo! (Povest, iz ruskega provel Žanov.) Lvov je prijazno mesto, a posebno mikavna so njegova sprehajališča v pomladnem času. Znane so njegove škarpe in napisi, visoki grad, Zofijevka in pojezmtski vrt. Tega vrta pa ne ljubim jaz zarad imena, temuč bolj zarad tega, ker se sprehajajo po letu za rana po njegovih hladnih, senčnatih drevoredih izbrane krasotice lvov-ske. V tem vrtu je pomladi nad vse krasno, ko cveto in zelene drevesa, razli vaje okrog avežost in hlad; prelepi so drevoredi, kjer se hodi, namesto po trdem tlaku, po mehkih stezicah, mej lepodišečimi lipami in topoli. Spomladi, ko jedva vzide solnce in razžene jutranjo meglo, se nže oživi po jezuitski vrt: po njegovih drevoredih, čisto pometenih iu skrbno s peskom posutih, se vrsto stari in mladi pari ljudij, krasni in krasne, ter se zdaj pa zdaj zavijajo k studenemu vodnjaku, iz katerega zajemajo hladno, zdravo vodo. Okolo šestih zjutraj pokrijejo vrt dijaki, ki pridejo s knjigo v rokah in se uče na glas dano jim lekcijo; okolo osmih zgine šolski šum, in na njegovo se prikažejo stare tetke, ki se rade malo sprehodijo; služanke, ki vedejo majhene deklice in dečke v šolo; včasih hodijo starejša dekleta in dečki sami. Večjidel so to predmestjanski otreci, opravljeni prosto in čedno s torbico v roki, ali mavhico na plečih. Na vse zgodaj se je hodil sem sprehajat tudi lep mladenič Kornelij Slaski. On me posebno zanima, prvič zarad tega, ker ga dobro poznam, iu drugič, ker sem namenjen, narediti ga junaka te-le povesti. Bil je Kornelij Slaski sin bogatega posestnika, ki je imel dve veliki pristavi. Oče je poslal svojega Korueljčeka na vzgojitev v Lvov. V manjših šolah se je Kornelij od- likoval s posebnimi vspehi, in vsi so polagali vanj veliko upanja. Prišedši pa do svojih let, do števila dvajset, — je postal lepega obraza, je zaslišal mnogo priliznjenih besedij iz krasnih ustic, ki so kurila njegovo samoljubje, in tako je jel mesto nka ljubiti sam sebe. Kornelij je rad potegnil za svetom in je zelo gledal na modo. IM je takrat pri dostojnoj gospodi običaj piti v pojezuitskem vrtu vsako jutro zdravo vodo. Tudi nad Kornelij, za njim pa Bluga z dvema buteljkama in lepo pisano steklenico, šel je vsako jutro ob sedmih v omenjeni vrt; in sprehajajo se po drevoredu, pil tako kake pol ure steklenico zdravlteljne vode. Bilo je to maja meseca v začetku ; zelenje se je nže povsod! pokazalo in v zraku je dišalo po pomladi. Zjutraj je bilo tako prijetno, tako leliko dihati človeku. Ko je prigrevalo solnce, so se na zeleno travico zbirale mamke in pestunje z otroci; eno dete je sem pripeljalo vozi- se nasproti novoj sitnvaciji v orijentu, ki je nastala s tem, da so Angleži suečki kanal knpili. Mt tt I i j u us k*t zbornica je zavrgla nasvet Eoglinov, da bi ob priliki debate o Smračnim izreklo ministerstvu nezaupanje. 139 glasi proti 102 se je sprejel dnevni red. V m'nt.i ki ni državnem zboru pride pride v posvetovanje nova kazenska postava. Ta je tako ostra, tako reakcijonarna, da se celo Bismarkovci strašijo glasovati za njo. Ali ker jo je njib mojster sam podpisal jo bode tudi z vsemi pomoč ni podpiral in za govarjal, in Nemci bodo imeli tak birokra-tičeu absolutizem posebno v tiskovnih in političnih rečeh, kakor noben omikani veliki narod. Dopisi. Iz i m rit ker so vendar ti zmernejši mestjani prilično manjšino glasov dobili, upam, da bodo pri prihodnjih volitvah zmagali in prusjakom rep priškonoli. Denes daje tukaj Hrvat Krežma koncert in kakor slutimo bode dobro obiskovan, ker so ga listi z dobrimi priporočili sprejeli. Za dober vspeh ne dvojini, ker je koncertist na Dunaji veliko čast si stekel in dunajski listovi ga kaj vzdigujejo. Tudi jaz ga pojdem poslušat, da si ravno go-slanja presoditi ne vem, pa vendar, da čujem sod od družili tukajšnjih slovečih mnzikov. Samo nekaj moram našemu Hrvatu in muziki dodati in to je mali ukor. Kakor slišim je mladi koncertist, da mu za naprej kakor t Ljubljani zaradi narodnosti ves vspeh ne-odvzamejo tukajšnjim recenzatorjem rekel, da je sin nemških roditeljev, tedaj le Nemec in da se je samo na Hrvatskem teritoriju rodil in da mu je le prva nauka bila hrvatska. To je „Tagespošta" tudi posnela in jaz tudi rad verjamem tembolj, ker vem, da so mnogi umetniki v obče slabi patrijoti, ampak več „geldmacherji". Iu dokler on tega ne oporeče, zasluži moj ukor. 0 Iz Orfttlct* 1. dec. [Izv. dop.] Denes 1. decembra se je začelo porotniŠko obravnavanje proti dr. Tauschinskemu in tovarišem, radi veleizdaje. Kot zatoženi sede ali stoje zraven ali za dr. Tauschinskim: Franc in Josip Ledorer, Herman Wanko, Feitel-mayer, Kollman, Hochreiter. Cela zatožba obsega okolu trideset pol in se je potrebovalo za njeno prečitanje in za prečitanje uzrokov skoro dve nri. Zatoženci so vsi še mladi, jeden ima še le jedno in dvajseto leto za soboj. Kot zagovornika obtožencev nta pričoča drja. Kozjek in Berggruen; prvi za dr. Tauschinskega, slednji za druge zatožence. — Državni pravdnik je zahteval, prodno je začel dr. TauBchinski svoj zagovor proti posameznim točkam zatožbe, ka se zasliši vsak zatožonec posebe je reč velike važnosti in ker bi se morebiti Kornelij se vstavi v sredi drevoreda in pregleduje prelepi dekličin obrazec, obdan z jutranjo krasoto. Zagledavši ravno pred soboj človeka, ki nij hotel, kakor se je kazalo, iti s poti, obrnila je deklica nanj svoje perkrasne črne oči, nasmehnila se in hotela stopiti v stran ; a v tem pogledu, nasmešku in v vsem licu devičinom je bilo toliko čiste, nedolžne lepote, da je Kornelij nehote stopil na stran in se jej odkril. Deklica se lehko pokloni, se Se enkrat nasmehne in črez kratko zgine mej ljudmi. Kornelij pa postoji še nekaj minut na onem mestu in gleda v sled za odšlo; njemu se je na srce vlegla nekaka sveta tišina, oslepelo ga je čudno, dosle mu neznano čuvstvo mirne radosti, duševnega pokoja . . . „Storite dobro, dajte zarad boga!" ga je jela prositi, klanjajo se mu, uboga starka. Kornelij seže v žep in da starki ubogaime, potem pa gre veselo domov, kakor bi bil sam prejel kak dar. mej obravnavo še kaj obelodanilo, kar še dozdaj nij znano, in bi imelo posebne nasledke. Zagovornika se proti vi ta tema nasvetu, tem bolje, ker je predsednik obravnave tako odločil pri posebno važnih točkah za-tožhe, zatožence posebej zaslišati in ker bi taka obravnava preveč časa potrebovala. Državni pravdnik ostane pri prvem nasvetu. Tauschinski je rojen na Dunaji, oženjen, pinatelj, on je socijaldemokrat in je bil, — kakor je iz zatožbe razvidno, jeden izmej voditeljev delavcev. Javno se je poprijel delavske stranke nže v Beču in 26. oktobra 1868. leta je pozdravil Tauschinski zbor kot socijaldemokratičen in je zahteval Blobodo tiska, ob&no volilno pravico za delavce. On je bil predsednik socijaldemokratičnega odbora, kateri pa je bil 21. nov. 1868 1. raz-puščen. Tudi je Tauschinski kot tak dalje delal in se boril za enakopravnost, zedinjenjo. delavcev itd. Sploh pa si je Tauschinski in tovariši prizadeval dejansko izvesti Neudorflski program, katerega je vlada kot obslanku države nevarnega proglasila in prepovedala, Celo prisega na rudeČo zastavo se je 30. maja 1860 vršila, svobodna ljudska država bi se imela ustanoviti. V teku časa je stranka razpala, v več frakcij, a tri so bile važne, ker so imele vsaka svoje glasilo; ta so bila: „Volksvville", „Volksstimnie" in „Radicale Arbeiterpres8e". Leta 18G9 se je preselil Tauschinski v Gradec, kjer se je do 1. 1873 veČjidol pečal s svojo „Butschaft". S tem letom jo stopil zopet v javnost, ter se je oklenil občnega gibanju. Pri vsakem zboru je sodeloval kot govornik, v interesu stranke je potoval na Dunaj, da bi stranko zedinil, a pogodanje s tamošnjimi vodji je bilo brez vspeha. Pri zboru v Neudiirflu je bilo 74 poslancev, kateri so zastopali 25.000 delavcev — cela strank a šteje, kakor je Tausch. denes mej obravnavo rekel 100.000 glav samo v Avstriji. — Temu zboru je predsedoval Tauschinski ter ga je otvoril s sledečimi besedami: „Jaz prevzamem volitev le radi tega, ker znam da je z njo nevarnost zvezana in sem jaz vedno odločno pripravljen za stranko se potegniti". Tukaj se je znani in omenjeni program sprejel in v „Gleichlieit" razglasil, tukaj se je sklenilo ustanoviti centralni odbor za celo Avstrijsko, in potem deželne odbore, kateri bi imeli Drugo jutro je Kornelij nže čakal v po jezuitskem vrtu svojo neznano znanko. Ona zopet pride, se nasmehne in zgine. Tretji dan pa Kornelij reče deklici : „Kaže se, da vi vsako jutro hodite todi. Kaj ne?" Deklica pokima in pravi: nDa.u „Zakaj pa hodite sami V reče Kornelij in gre ž njo skupaj. „Mati so rekli, da sem uže vzrasla in tukaj nemam daleč." „Kam pa tako hitite ?u „V šolo k gospej Snek. Ali poznate gospo Šnek?" „Ne." nAh škoda !" „Zakaj škoda?" „Ona je tako dobra, tako na« ljubi; obljubila je, naučiti me šivati take le torbice," in deklica je začela, smehljaje se, pregledavati svojo torbico. „Ravno take?" vpraša Kornelij. dalje društva snovati, programe nasvetovati, govornike in agitatorje razpošiljati, celo mali davek bi se naj plačeval za razne potrebe stranke in tako bi se tudi imelo njih glasilo nadzorovati. Tauschinski ju se očita, da je šuntal delavce proti postavam, proti državni upravi, proti administraciji, da je duhove spodbujal k puntu in meščanskem boji. V konfisciranih pismih se nahajajo res čudni izrazi, strašne fraze, kakor: V puntu bode prišel novi čas, blagostanja, sreče, mira in enakopravnosti vseh ljudi j itd. Državna vlada bi morala Neudorflerprogram izvesti, tedaj je Tauschinski svojo stranko tudi grofu Hohenvvartu na razpolaganje postavil v to svrho. V Gradci šteje stranka okolu 2000 glav. Omeniti še moram, da je Feitel-mayer v Varaždinu za to stranko agitiral in Tauschinski konstatuje, da ima stranka na Hrvatskem, Tirolskem in Šlczkem svoje privržence in radi tega je njih število gotovo 100.000. Zdaj govori vedno le Tausch. Mož je dober govornik. Tudi stenografi so denes in za celo obravnavo angažirani. D^mafi? stvari, — (Ugovorno ob ra vnavauje „Slov. Naroda") v četrtek pred deželno sodnijo je vodil predsednik deželne sodnijo Grčar, sodnika sta bila svetovalca Cuher in Rech-bach, zapisnikar dr. Petrič, drž. pravđnik Perše. — Urednik Jurčič je ugovarjal proti konfiskaciji Članka „Nemčurji in c kr. okr. glavar v boji proti Slovencem" v Štev. 240. „Slov. Naroda". Državno pravdništvo in ■ njim prvo sodišče, ki je konfiskacijo potrjevalo, v svojih nagibih pravita, da je članek posebno v drugej polovici, kjer se od besede „Tako je on pripozual", do „Narod bo zmi-rom stal," imenovani okrajni glavar kot protivnik Slovencev, kot proganjalec slovenskih učiteljev, agitator nemške stranke popisuje, kriv po §. 300 k. z. ker zoper uradno osobo kot tako šČuje k sovraštvu in zaničevanju s tem, da ga zasramuje in neresnične ali spa-čene stvari o njem pripoveduje. Urednik Jurčič pravi, da sicer njegove dosedanje skušnje pri ugovarjanji zoper konfiskacije uijso take, da bi mogel pričakovati faktičnega vspeha, oproščenja članka. Če je tedaj zopet denes tu in če je tudi zoper druge konfiskacije ugovor naznanil, „Da, in take plave potočnice in rožica iu take-Ie listke." „Kako vam je pa ime?" „Meni je ime Aua. Iu vam?" „Meni Kornelij." „Ah kako je to lepo!" „Zakaj je lepo?" „Tudi mojemu očetu je ime Kornelij, in jaz ga ljubim in on mene ljubi." „Nij mogoče, da bi vas ne ljubil, vi ste tako dobri." Ana se zamisli. „Kaj vam nij prav?" vpraša Kornelij. „Nad vami sem zlovoljna, žal mi je za vas." „Za-me?!" . . „Da, žal, ker nijsto dober Človek, pa tako prijazno gledate." „Kdo vam je to rekel?" „Nihče ; a vi me v oči hvalite, za nič in tako prosto ; mati mi pa pravijo, da tu delajo samo zli ljudje ; vi ne veste, da se storil je, držeč se Iheringovega „boja zA pravo," ki vsakemu človeku, kateri neče biti bojazljivec, dolžnost naklada, pravice iskati in potegniti se za svoje prepričanje in izpoznano resnico. — Moj list se v zadnjič tako pogosto konfiskuje, da jaz ne iščem uzroka več v jurističnih, nego v političnih motivih, kar bom kasneje povedal. Zdaj le to omenim, da so bili zadnji listi skoraj sploh konfiscirani zavoljo tacih člankov, ki bo v druzih avstrijskih, pod istimi tiskovnimi postavami izhajajočih Časnikih tiskani, a ne konfiscirani bili. Tako na priliko ... Predsednik prestriže Jmčiču besedo, rekoč: To ne gre sem. Mi imamo govoriti samo o tem članku. O drugih rečeh nemate pravice govoriti. Jurčič: To, kar sem mislil reči, je v zvezi s celo stvarjo, z motivacijo ugovora. Če pa nemam proste besede, potem vse pustim in resigniram na sodbo. Predsednik. Vi smete govoriti samo o tem članku, o druzih ne. Jurčič: To, kar sem dosedaj rekel, jc le prvi stavek — „Vordersatz" — precej sem hotel na stvar članka preiti, hotel sem reči, da je tudi ta članek o ljutomerskem glavarji bil natisuen v „Slovenskem Gospodarji," ki ga tu predložim, in sicer natisnen ne le pod isto postavo, ampak tudi pod istim višjim državnim pravdnikom Schmeid-lom, a nij bil konfisciran. To je gotovo žalostno znamenje naše tiskovne svobode. To je vendar dokaz, da je v Ljubljani posebna iu druga justicija, nego drugod v Avstriji; iu taka tiskovna svoboda je vendar največja satira. (Predsednik zopet opominja. Ugovornik nadaljuje:) Kar se članka samega tiče, nij nikjer zasramovanja v njem, ker to vendar ne sme nihče za zasramovanje jemati, če se mu reče, da je protivnik ene stranke, agitator ene stranke, ako je poštena. Kar se pa tiče očitanja državnega pravd-ništva, da se tu v članku resnica pači, „Eut-ctellungen von Thatsacben" — moram reči, da to nij res. Državni pravdnik nij tega dokazal, ampak njegov ves dokaz je sama beseda „offenbar". Jaz pa sem pripravljen pred porotnike, ki so kompetentni soditi o tiskovnih pregreških, poklicati tu v članku imenovane osobe, g. Kukovca, Lapajna, učitelje, ki so, jaz učim, kako naj se vedem, pa me hvalite . . ." „E nikar, nikar, vsaj ne srdite se ne°. ,.Ah moj bog! tukaj je nže šola, da bi le kaj skoro zopet prišla!" „RkZgovarjaje se na tak način, je jel Kornelij vsako jutro spremljati Ano mimo pnjezuitskega vrta k poduku in na konec jo je spremljal tudi ob dvanajstih iz učilišča. Ys ■('■ mu je bilo prostodušje in dekličina odkritosrčnost. Rad jej je pogledal v sveži obraz, obdan z zlatorumenimi lasmi in oživljen z umnimi, črnimi očmi. Večkrat je Kornelij mislil: ali nijsem norce? Kaj me hudič nosi za tem otrokom ? kaj imam pri njem? . . . jaz neumnež; kakor pomisliš je neumno in potrebno, da od nje jeujaš. — Drugo jutro je pa zopet šel v pojezuitski vrt iu kramljal z Ano. (Daljo prih.) in ki so bili v Ljutomera, večino Šolskega odbora In čestite može iz ljutomerskega okraja, ki bodo pred porotniki pri&ah in dokazali resnico, da ta okrajni glavar nij prijatelj slovenskega Šolstva itd." Ugovornik govori dalje o konfiskaciji in Članku, predsednik mu z>pet besedo ustavi, zato se ugovornik vasde z izjavo: Jaz sem vstopil v to dvorano misleč, da sodite v imenu tega le (kažoČ na cesarjevo podobo), a zdaj resigniram na dalnje zagovarjanje. Državni pravdnik kratko odgovarja. Jnrčič replicira in na konca pravi: Ne čudim se tolikanj, da edvisno državno pravdniStvo vse koufiscira; ker po vsej Ljubljani je znano, da višji državni pravdnik v Gradci, g. Schmeidel, straSno pritiska na državno pravdništvo v Ljubljani zarad slovenskih listov, tako, da Bamo ne vć, kaj bi. Ali čuditi se je, da sodniki, ki so vendar neodvisni, vse konfiskacije brez razločka potrjujejo, in ne le v meni, ampak v občinstvu sploh vzbuja misel, da je tu odločilna politika, ne justicija." Kakor uže včeraj povedano, nij imel ugovor nobenega vspeha. — (Občni zbor „Sokola") bode jutri v nedeljo 5. dec. 1875 ob */i H nri do polu dne v telovadnici. Vrsta zborovanja : 1. Ogovor podstaroBte. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev staroste, njegovega namestnika in 7 odbornikov. Bratje Sokoli! Volitev staroste je jako važna. Udeležite se tedaj vsi tega zhora. Odbor. — (Sokolski večer) bode denes zvečer 4. decembra v steklenem salonu Čitalnične gostilnice, pri katerem blagovoljno sodelujejo čast. gg. pevci čitalniški in domačega orkestra. Program je : 1. „ Rožmarin", zbor. 2. „Trebinje-polka", svira florentinski kvintet. 3. „Koprive" deklamuje gosp. Mu-laček. 4. Čveterospev". 5. „Masken-Gallop", svira domači orkester. 6. „Ura,", zbor. 7. „Fantazije" iz opere „Kralj Matjaš" za matalofon, gosli, citre in kitare. 8. „Potponri", svira florentinski kvintet. 9. „Otčina", zbor. 10. „Helenen-Kadrilja", svira domači orkester. Reditelja večera sta gg. Armič in Stein-mec. Uljudno se vabijo k tej veselici So-kolci in Čast. udje narodnih drruštev. Začetek ob 8 uri zvečer. Odbor. — („Zora") naznanja, da bode v novem leta dalje izhajala v svojem 5. tečaji. „Vestnik" odpade. — („A n t i g o n au) , tragedijo Vittorio Aliierija je poslovenil Josip Križman in izide v Pajkovej tiskarni v Maribora. Posebno p^KornoNt zasluži inserat firme S. SackH A.i o. \ Hamburgu, v denašnjej številki, katera ae nam zarad točne in pazljive potttreibe naročnikov najtoplejše priproča. nego doj nič ino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi »pri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, sdravilnega hv etnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda Dr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Caatle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih udob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 spruevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerj a, Bonn, 10. jul. 1852. Bevalesciere Du i .hitv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a L d. pri kaiunju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih io mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pra ili boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Rud. "VVurzer, zdravilni svetovalec, in člei mnogo učenih družtev. W i 11 e h e a t e r, Augleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalescičre je ozdravila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se aain glede /ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorelaud, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. An ge ls tein a. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Bevalescičre du Barrv vaeatransko, najbolje spričevalo. Dr. A ngel stein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za straš-nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalescičre du Barrv po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. L a Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalescičre ozdravila me je popolnem strašnih Želodčnih in čutuicuih boleznij, katere so me deset let oiučile. (Gospa) Armanda Prevost, poaeatnica. RevaleBciere je 4 krat tečaejša, nego meso, t r se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več n* ceni, gledč hrane. V plehaatih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran tov 1C gold., 13 fantov 20 gold., 24 funtov 3H gold., — &evaleaciero-ftiscaitea v pušicah in tabletah c» 19 tas 1 gold. 50 kr., 24 t*3 2 golu. >u kr., 4 i ca« ~. !old. 50 kr., v prahu za 120 ca» 10 n Barrv u«*jl( TOallJaeh,-|Mie šiev. 8, kakor v vsoti mestih pri dobrih lekarjih in speeerijak'h trgovoih; tudi razpošilja du-aajaka hiša na vso kraje po poštnih lakaznioah >ili povzetjih. V LJubljaai Ed i*hr, J. Svoboda, lekar pri „ zlatem orlu", v Reki pri lekarja J. P/o damu, v Celovcu pri lekarju B irn jaoherj u, / Spljetu pri lekarju A I j i n o v i e u, v Tthi.ii pri loaarju Jakobu Serravailo pri drogeristu P. Rooca in J, llirachu, v Zadru pri Androviču. (274) 'naje*. 2. decembra: «.Trop»: Kokoščik iz Dunaja. — Pogačnik, "VVehrhan iz Celja. — Stadori iz Dunaja tri »ton«*: Grosman iz Dunaja. — Kramar iz Karlovca. — Rauch iz Pulja. — liudovomik iz Radovljice. — Weia iz Reke. — Blum iz Švice. — Roger iz Karlovca. Pri maliei: MuTer iz Dunaja. — Skarja iz Kranja. — Kolar iz Dunaja. — Jugovec iz Stra-žišč. — Wonzovsky iz Idrije. — Brečnik iz Dunaja. — Cobn iz TrBta. — Krisper iz Kranja. Pri Zamorci t Hočevar iz Gorenjskega. — Putino iz Italije. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry 30 let nze je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolozn v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, orehiajeiije, neupanju; nlaboati, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti iu blovanje pri nosečih, otožnoat, diabet, trganje, shuj Sanje, bleditico iu pre-hlajenic: posebno se priporoča za dojenee in jo bolje Dttnajska borza 3 decembra (Izvirno telografidno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 , 50 , 1860 dri. posojilo.....112 , — Akcije narodne bauke . . 926 , — . Kreditne akcije .... 204 , 80 London........113 , 20 Napol.........9 , 06'/, . C. k. cekini.......5 , 33 . Srobro ........105 . — Št. 16301. Razglas. (415—3) Po postavi od 23. julija 1871 drž. zak, Št. 16 smejo se cd 1. januarja 1876 naprej pri javni obrtniji brez izjeme le nove me trične mere in vage (peze) rabiti. To ae naznani v splošno vednost z pri-stavkom, da se mora od 1. januarja 1876-naprej občinstvu le z novo metrično mero in vago postreči, in da se morajo stare mere in vage iz javnih prodajalnic in javnih trgih tako gotovo odstraniti, kakor bi se sicer taiste ne le odvzele, ampak bi se tudi proti lastnikom z postavno določeno kazuijo postopalo. Mestni magistrat v Ljubljani, 25. novembra 1875. Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni praftek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritia ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meBO, in je sploh neprimerljivo sredstvo za fci-Btenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, v/.lic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple snrflns »3 trg h ' o' ^ 2 »ia a J5 ™ »♦ S H.« ~a m3«> ^ t« ' g.S*J5. Z § S — h ■■•»S<» s 5 s. rr—■ ?i3h3S» SiJT«ia* 5B Sffi|£ ~* srtizif z z iSlffl Si a a S ♦* «« a. t-11-« 3 9 s 3 o