Izhaja po trikrat na mesec in sicer okoli 1., 10.. in 20. dne. — Vel j 4 CClO leto 3 gold., pol let» 1 gold. 50 kr. in Četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo'rii narodnost. —■, Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarnici na včlikem trgu št. 313, kjer je tudi administracija.
Kdor ga bere in ga ni kupil, seibo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Zbor mameluških modrijanov.
„Brenceljnovim“ znancem je mameluška dežela že tako dobro znana,' da bi jih več ne vodil v njo, ako t-i se tam sčm ter tj e še kaj ne prigodilo, kar je jako zanimivo in smešne. Zbor mameluški, sestavljen iz trideset modrijanov, kteri so modrost in nezmotljivost že sabo na svet prinesli, je imel, kakor je „Brencelj‘^izvedel po telegrafičnem potu, zopet živahno sejo, in Sicer zavoljo snega, kterega je bilo nedavno veliko padlo.
Znani predsednik in včliki mufti Ben-An-Žup skliče ude po skandalni trombi „Blat-Tag“, in ko so prišli vsak po svojih nogah — kajti ti modrijani hodijo radi tudi po drugih glavah, — naznani, da zdaj sme vsak govoriti, kdor vč pametno besedo.
Jezičnik Ali-Kalt-Ben-Egger odpre čeljusti svojega drobnega obraza in jame podajati besede važne težnosti, zmešane s penami mameluške ,,žajfe‘‘:
„Slavni zbor! Vem, da ni vsak tako moder kakor jaz, kajti jaz si naročujem modrost iz tuje dežele. Vsak od Vas bo mislil, da je sneg, zarad kterega smo danes tukaj zbrani, iz mesta spraviti naša dolžnost. Naj bo! Ali ▼saj nam je prosto, posvetovati se zarad načina, po kterem se dd. to doseči. Mi moramo najti nov način, ki je različen od unega, po kterem so ga naši predniki spravljali. Da se izvozi v vodo? Ne vem, gospdda, če bi bilo to dobro za mesto in če bi se zamogel spraviti dosti hitro iz ulic in trgov. Sicer se malokrat pripeti, da jaz kaj ne vem, a ravno zdaj je isti slučaj, tedaj prosim, da se oglasi drugi in stavi kak nasvet, če sploh kdo kaj vč“.
Za njim se vzdigne drug modrijan, kteri misli, da bi se sneg zmetal zopet nazaj v megle, od koder je padel; tretji meni, da bi se posušil in prodal za moko in sol ali pa da bi se prodal v očitni dražbi, peti, da bi se to vprašanje zarad silnejših drugih opravil odložilo do junija meseca in potem še le posvetovalo, kaj je storiti s snegom itd.
„No, glejte, gospoda“, se oglasi zopet prvi govornik, vnisem se motil, ko sem rekel, da od Vas nihče ni tako moder, ko jaz. Vsi predlogi niso vredni piškavega oreha. Cujte mojega! Naš deželni šolski svčt je izrekel besedo nam nasprotnega pomena, da ima biti v ljudskih šolah deželni jezik učni jezik. To je za nas, kakor da bi stali
pod kapom. Sklenimo protest zoper ta sklep predrznega deželne šolskega svčta, kteri nas ni prašal, kaj mislimo o*tej zadevi. (Glasovi: Pa sneg! Kaj bo s snegom?) Da tedaj' sneg spravimo iz mesta, treba je, da sklenemo strašansk protest zoper ukaz deželnega šolskega svčta. Ta pripomoček je nov, in če ga tudi Vaši možgani ne razumijo, dober je, tega sem Vam jaz porok in jaz sem nezmotljiv.
Čudite se moji modrosti l‘-.,_ L___
Sklep se sprejme^ protest podpiše. S tem je rešeno silno vprašanje zarad snega. Ko bo treba pogovarjati se zarad koristne prenaredbe v mestni ljudski šoli, se bo zbor modrijanov pa posvetoval o — lanskem snegu.
Pogovori.
Tone. Kaj da se o Kljtinovem Cenetu nič več ne sliši? Je li morda umrl?
Tine. On še ne, a umrli so tisti, kteri so marali za njega.
*
ÿ $
Jaka. V.„Tagblattu“ sem nedavno bral članek podpisan z beBedo: „Resnicoljub“.
Jože. Ti revež ti! Resnico ljubi in zagazi v „Tag-blatt"! Ta je gotovo od poti zašel.
*
*	ÿ
Tone. Kako neki, Jože, da so nemčurji vsi raz Sebe zarad programa, kterega so sestavili in sklenili veljavni jugoslovanski domoljubi v Ljubljani?
Joïe. To je gola nevošljivost. Saj veš, da se osé in Sršeni lotijo le sladkega sadja.
Tone. Jaz pa menim, da je strah, ker potem ne bodo več gospodarili, ako se ta načrt izpelje, ako se vsi Jugoslovani med sabo trdno zvežejo.
Joïe. To bi bilo čudno,"da bi se tega bali, kajti do zdaj so nemčurji prvi, kteri bi radi vše Slovane zvezali.
*
*	*
Jaka. Pariz se dolgo ne di izstradati.
Tone. Že nimajo o. kr. uradnikov in davkarjev v mestu.
Pred sodnijo.
Sodnik. Kdo si, potepuh?
Potepuh. ReSpekt pred mano, prosim! Jaz sem v isti vrsti z ministrom Bajstom in Bismarkom.
Sodnik. Kako to, predrznež?
Potepuh. Minister Bajst in Bismark sta nedavno rekla, da po noči ne moreta spati. Prav ko jaz, kajti tndi jaz ne morem — ker nimam kje spati. Imenitni možje imajo radi enake lastnosti.
Gotova znamenja.
če je kdo vpisan v konšt. društvo, pa se ne vdele-žuje sej in ne praznuje „ferfasunge", ti je to gotovo znamenje, da je — c. k. praktikant ali avskultant.
če kdo obiskuje konšt. zbora, a le posluša in ploska, ti je gotovo znamenje, da je — c. kr. pisar ali kance list.
Če kdo zine tu pa tam kako besedo, a si ne upa prav, ti je gotovo znamenje, da je — c. k. adjunkt ali pa že aktuar.
Če kdo izdeluje sporočila ali snuje proteste, ti je gotovo znamenje, da je — c. k. koncipist.
če kdo stopi na oder, se širocih ust vjeda in zabavlja; ti je gotovo znamenje, da je — c. k. finančen taj nik.
Če je pa kdo že v odboru in se na vso moč poteza za ustavo ter nosi zvonec, ti je gotovo znamenje, da je — c. k. finančen prokurator.
če pa kdo že kar divja in razsaja z besedo, kakor da bi nabiral armado za križanske vojske proti sovražnikom ustave, ti je gotovo znamenje, da je mož — c. k. vpokojenec (penzijonist) z najmanj 1200 gld. letne plače, kajti te baže ljudje so najbolj srditi ustavoverneži.
Tako se spoznajo taki tiči po žvižganji.
Poduk.
„Brencelj" je ljubljanski „Tagblatt" že večkrat v kaki stvari podučil in mu pokazal pravo pot, se ve, da zastonj. Nedavno se je ta umazanec jezil čez to, da se
Jaka in Anka.
Žalostna povest za smeh.
(Dalje.)
„Aha", se bo muzal kdo, „že vem, kaj bo z Jakam in Anko! Stara pesem, vzela se bosta".
O ne, zmotil si se, vedež, kakor' ti bom hitro dokazal.
Gospodar, pri kterem služi Anka, jih ima za ušesi; znan je po vsi soseski, da ga še nihče ni djal v Žakelj, nihče mu še z besedo na konec prišel. Prav zarad te lastnosti se ga naš Jaka ogiba kakor rogač križa; če le njegovo ime sliši, hajdi, pobegne jo v hlev, na pod ali v avisle, ali pa jame škopo, rezati, kakor da bi moral še tisti dan vse škopnike razrezati. Saj ima pa tudi vzrok, kakor kaže sledeča dogodba, ktera se je nedavno pripétila in ktero je omenjeni gospodar — Kolenček se mu pravi — osnoval.
Kolenček dobro pozná Jaka in njegovo sovraštvo do ženstva; vé pa tudi, da je Jaka ves volk na žgance s tropinami polite. Nekega dne, ko je Jaka po navadi peljal drva za zimo iz bližnjega gozda, ga vstavi Kolenček ter ga nagovori:
„Jaka, ti si fant, da ga ni. blizo tacega. čez leto bom potreboval nekaj betov, treba, da si jih že zdaj preskrbim. Ti veš najti najboljše. Poišči jih tedaj in naloži na voz, memo gredé jih pa vrzi pred moj pod, boš pa enkrat pri nas kosil, kedar bomo maslo kuhali".
po Kranjskem nabirajo mili darovi za papeža, češ, da ne vč, kako bi se stare dvajsetice slabše naložile, kakor če se pošiljajo v Rim.
čuda, da „Tagblatt" tega ne vč. Mu bo pa „Brencelj" povedal, le slušaj „Tagblatt"!
Najslabše je tisti denar obrnjen, kteri se daje tebi za podporo in za naročnino časnikov tvoje baže.
Zdaj pa veš, drugi pot mi ne prašaj tako neumno.
Klobuki po ceni.
A.	Kako je to, da je tvoj cilinder vedno nov? Moraš veliko denarja dati za pokrivala.
B.	Kaj še! Le enega sem si kupil.
A.	Pa te tako dolgo trpi?
B.	Ne, to se tako-ie godi. Kedar je kje zbranih veliko ljudi, obesim svoj slab cilinder tje, kjer je največ drugih, in sicer zraven najlepšega; ven gredč sežem po sosedovem in ker je pinja podobna pinji, tega nihče ne zapazi. Nosim ga tako dolgo, da se mi zdi pregrd in ga potem zopet zamenim. Ta je že sedmi in je bil namenjen tebi.
Poklic.
Bratje! Kaj sedite za pečjo in roke križem držite! Našim bratom Prusom se je jelo pred Parizom slabo goditi, tedaj stopite na noge, storite to, kar ste dozdaj obetali le z besedo,. z dejanjem. pridružite se četi novega cesarja in pomagajte pobijati Francoze. Že se je jelo dvomiti zarad Vaše resnične volje, pokažite tedaj, da tudi v Ljubljani bijejo srca za včliki pruski narod, čegar jezik sega do jadranskega morja in ima ravno v Ljubljani vozel. Le izlezite iz lukenj, kamor ste se skrili, če ne bi se moralo misliti, da ste strahopazljivci in boječi ter zatajujete svojo vero. Le iz brlogov, pruski medvedi, ne bodite zajci, če ne, bi v novem cesarstvu ne bilo prostora za Vas.
Vaša ponudba-,- g-ledč Avstrije, je sprejeta, Bismark bo spravil stvar v red. Se priporoči še za drugi pot, kedar boBte imeli zopet kako enako stvar na prodaj.
,„Die Wacht am Rhein“.
Jaka se pomuza, sline se mu že cedé po tropinah in žgancih, tedaj že po prvi vožnji zmeče lepo skladovnico betov Kolenčeku pred pod. Ta se mu zahvali in reče:
„Pa pridi no v četrtek, boš pa z nami zajel".
Jaka obljubi, da bo prišel, in v četrtek jo res pri-maha, ko je komaj zvon poldne odzvonil. V veži že mu zadiši zaželjena jed, ktero je ravno Anka polivala s tropinami, da so se žganci kar skrili. Gospodar, kteri je ravno iz polja prišel, ga pokliče v hišo (sobo) ter jame rezati prav velike kose soršičnega kruha. Kmalu se zbere vsa družina, se vsede krog mize, gospodar moli predjedjó in potem prinese Anka veliko skledo z žganci nakopičeno, po kterih se tropine cedé.
„No, zdaj pa le vsekaj, Jaka", pravi gospodar, „Bog ti požegnaj!"
Jaka se ne dá dosti prositi, timveč zgrabi žlico in prav pridno zajema, da v kratkem zmanjka kupa. Ko je zadnji žgane zginil v Jakovih ustih, jame gospodar resnega obraza:
„So bili dobri žganci, kaj ne Jaka? No vidiš, zakaj bi jih zmiraj ne jedel? Ali veš tudi, kdo ume take žgance s tako trdimi kepami kuhati? Nihče drugi, kakor naša Anka. Glej, Jaka, če bi imel ti Anko v hiši, bi jih vsak dan jedel".
Jaka skoči kviško, kakor da bi ga bil gad pičil, in Anka zarudi kot rak v kropu.
„No, no, Jaka, ne bodi kakor divjak ali pa konj, če ga z bičem flikneš. In ti, Anka, ne drži se, kakor bi pri izpraševanji ne vedela vere moliti. Ko.bi se bili
Gospodu Ertlu.
Ljudje Vaše baže bo deželi še veči davek, kakor oni, kterega plačuje v c. k. blagajnice.
Ker Bte to uganili, Vas za zdaj še ne bo vrag vzel. Vendar Vam nismo porok, da bi Vas pozneje ne vzel, če se boste še kedaj take znebili, kakor nedavno v konšt. društvu. Pa ne, da bi se potem šteli med mučenike slovenskih sanjarij!
Silna prošnja.
Ce se že nočete usmiliti drugih prebivalcev našega mesta, da bi jim spravili sneg izpod nog, usmilite se vsaj najine važnosti. Policaja pred Dežmanovo palačo.
. Program
predpustne veselice narodne čitalnice v Metliki.
• („Breaceljnu“ poslan po odborniku.)
Iv Predsednikov poldrugo uro dolg govor o narodnosti, ki obstoji v tem, da se pleše in k var ti in kvartd in pleše.	.
2.	Dobrovoljna deklamacija gosp. Sallocherja na čast Preširnu, da je umrl. Lastna domišljija.
3.	Tajnikov „solo“: „L' infelice“.
4.	Velik zbor — kvartavoev.
5.	Tombola in ples.
Mestnim očetom na uho.
Cirkničan (kteri pride prvikrat v Ljubljano): Mislil sem, Bog ve, kakošno mesto da je Ljubljana, pa ni nič. Toliko blata, kakor gaje v Ljubljani, imamo tudi mi doma, kedar se jezero napolni. Prava reč! Pa so tako možki.
„Brencelj“ piše:
Mnogim čast. naročnikom: Nekterim se je moral zapisati, del za letos poslane naročnine kot znesek za „Brenceljna v koledarjevi obleki^, na kterega je marsikdo, pozabil. En priliki -se bo to vsakemu posebej naznanilo.
Nekterim čast. naročnikom: „Brencelj“ ni mislil nič hudega s tem, da je imel nektere podobe po sv. pismu; a ker Vas je to žalilo, se jih bo za naprej ogibal, kajti dosti je druge tvarine.
tvoji ali Jakovi stariši tako držali, bi vaju ne bilo na svetu, ti bi ne mogla kuhati takih žgancev in Jaka bi jih ne mogel jesti. Poglejta, nista drug za druzega, kakor nalašč? Ce hiše še nimata, si jo bosta pa naredila; vsaj tiči tudi ne nosijo gnjezdov, preden se sparijo“.
„Res je taka“, pristavi gospodinja. „Saj sem že tudi zapazila, da je Jaka nekako krepkeje pokal z bičem, kedar je šel z vozom memo naše hiše, in Anka je najrajše šla po vodo, kedar je slišala pok. To ni bilo brez namena, kar po naključji. Ne tajita, saj že vse govori, da si ti, Jaka, uno noč lazil krog Ankinega okna in Anka je bila drug dan nekako zaspana“.
„Ce je taka, pa kar k fajmoštru“, pravi Kolenček, „da vaju okličejo. Toliko že znata kršanskega nauka, da bosta pri spraševanji „cegelce“ dobila. Za starašino se ponudim jaz“.
„In jaz naj bom drug“, pristavi včliki hlapec, „dasi-ravno mi bo po Anki zlo žal, že zarad žgancev“.
„Pojdi se solit, ti Anka“, se zadere Jaka, „ne boste se delali z mano norca, ne. Ženiti se mi ni še sila, in kedar se bom, ne bom vas nobenega prašal za svet. Po Anko pa gotovo ne bom prišel, če tudi še desetkrat boljše žgance kuha. Ko bi bila ona Eva in jaz Adam, bi bila še danes v paradižu in sicer brez figovega peresa. Zdravi ostanite; hvala za žgance“.
S tem vstane Jaka, lopi vrata, da se vsa okna stresejo in je odslej še bolj hud na ženske, posebno pa na -Anko.	(Dal. prih.)
Beli Ljubljani.
Kam si zabredla, bela mi hči,
Da ti tak zalo lice bledi?
Al’ te zapustil ljubček nezvest,
Al’ si prišla nemškutarjem v pest?
Ti otemnelo bistro okó?
Ti po obraza solze teko?
Kdo te je revico abogo golj’fal,
Kdo te v nemčnrsko sužnost poslal?
Kdo ti župana Suppana dal,
Trideset jogrov tebi izbral?
Kdo ti sestavil mestni je zbor,
Ki ti v osrčji dela razpor?
Kdo te prevaril, kdo te izdal,
Kdo ti slovensko krilo pobral?
Srce „Sloven’je“, narodna hči,
Kje si imela bistre oči?
Tujcem ošabnim v roke se daš,
Tujčevo peto čislaš, štemaš;
Duh ti uemčurski dobro diši,
Liberaluštvo usta sladi.
Bela Ljubljana nisi zdaj več,
Črna bi moral človek skor reč’.
Trideset varhov modrih imaš,
Kteri ti dost' naklon’jo blamaž.
V listih te nemških črnijo že,
Da si nemčurka, tebi gorje t Če o blamažah bere se kje,
Stavil bi vselej, nate letč.
Tvoj magistrat napravi protest,
Mesto da sneg bi spravil iz cest.
Tvoja obleka bela je b’la,
Dokler v nemčnrsko društvo nis’ šla.
Zdaj pa po tebi pleše že vsak,
Ni več slovensk’, ki dihaš ga zrak.
Krasna devica bila nekdaj,
Kak’šna postala revica zdaj!
Jokaj se, jokaj, vij le roké,
Ker so ti v spone dali noge.
Se ni prepozno, zdrami se, čnj,
Glase poslancev mojih spoštuj!
Stresi verige tuje od rok,
Spomni se ubogih svojih otrok.
Le pri volitvah pazna mi bod’,
Gladek naj jezik nič te ne mot'.
Kdor ti obeta mošno zlata,
Tak še navadno solda ne dá.
Liberaluhov pazno se bran'.
In renegate puščaj na stran.
Dokler nemčnrji ’majo te v koš’,
Nikdar Slovencem bela ne boš.
Slovenski duh»
Pogovor dveh Metličanov.
Jožko. Kako je to, da v naši čitalnici je vedno le ples in „bal“?
Janko. Ker se ne manjka godbe, kajti na čelu čitalnice imamo — kapelo.
(Stara
1.
Nek oče in neka mati — Kakor zna vsak tukaj brati — Sta sinc’ka bistrega imela,
Ga dasta v šolo zid vesela, Da bi se za gospoda ’zučil, Ne pri del’ domd se mučil. Žalostna tu oče, mati Jameta slovd jemati.
4.
Jezik drug mu zdaj pribije, Deček vbOgi zlo se vije. Tak jeziček mu priveže,
Da prav dobro nemški reže.
7.
Vse to nič še ne pomaga,
A učitelj le ne „scaga“. . „Trahtar“ velik zdaj vzame, Vlivatr dečku v glavo jame— Nemško žlahtno brž kulturo , Tri bokale vsako uro.
Odgovorni vrednik
„Proklete grablje.“
pesem, po D. Dežmanu ponarejena.)
2.
Deček pride v mestno šolo, Vidi se, da ni za štolo; Moško s tablico korači ,
Z A-B-C si jezik pači.
Tudi mu pogum zlo peša, Težko žgance zdaj pogreša.
3.
Nemških glasov jezik noče Rezat’, kot učitelj hoče.
Ce le nemško črko črhne, Brž se mu jeziček skrbne. Zdaj učitelj brez zamude Vzame kleše, ojstre, hude, Matern jezik mu izdere, Kakor vidi vsak, kdor bere.
5.
Drugo mu še tud’ mazilo Spravlja v kožo s hudo silo; To mu pušča dost’ po udih Znamnjev črnih, plavih, hudih To je dobro za otroke,
Eli le mislijo na skoke.
6.
Ce slovenski česar prosi, Vselej v šoli prazni kosi,
Ge se dobro oponese,
„Osla“ tud’ domu prinese. Tukaj nese ga čez ramo,
To razum’ po seb’ se sdmo.
8.
To le tolko ima vspeha,
Da, ko šola se preneha,
Sinček domii prijezdari „Drajerja“ — oh Bog obvari! Oče se močno ga vstraši,
Mati pa celd se splaši.
(Konec prihodnjič.)
in založnik Jak. Aldšovc. — Natisnil J.
9.
Oče ga debelo gleda,
Kar zastane mu beseda.
„I kaj si delal“, oče pravi, „Saj nimaš slame ti v glavi ?lt Sin pa smodko med čeljusti: „Niks kraneriš“ šteman izusti.
Blaznik v Ljubljani.