Ps psit! prsjssas:
ta
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ «etrt , , 6 , 60 , lesee , 2,20,
upravniitvu' prejemati za
za
celo leto naprej 20 K pol leta „ 10, četrt , , 5 , mesec , 1
70,'
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in J Inserate «prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovaca pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izviemäi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 152.
V Ljubljani, v soboto 6. julija 1901.
Letnik XXIX.
Zavarovalništvo.
Smešni ljudje so liberalci. Kadar besne v svoji strankarski strasti, takrat nič ne vidijo in ne slišijo, kakor divji petelin, kadar poje. Zdaj so se spravili nad »Vzajemno zavarovalnico« in jo hočejo izpodkopati le zaradi tega, ker je domač vzajemen zavod in ker hoče izpodriniti tuje judovske banke. Bogato podkupljeni morajo biti od judov liberalni listi, ki s tako vnemo agitirajo proti domačemu zavodu na korist tujemu kapitalu.
Zdaj so še »Novičice« začele javkati, da jim »dela velike skrbi Vzajemna zavarovalnica« ; »Narod« in »Rodoljub« pa lažeta o njej že kakor cigan čez konja, kadar ga kupuje. Mi pa vpra Samo gospode liberalce: Kaj vam pa mar Vzajemna zavarovalnica? Saj »Novice« pravijo, da noben liberalec ne pristopi k Vzajemni zavarovalnici. Vzajemna zavarovalnica pa je mar samo onim, ki so nje udje. Čemu torej liberalci toliko vpijete, čemu toliko lažete, čemu toliko člankov pišete? Čemu imate »velike skrbi«, če pa niste nič udeleženi? Saj če bi se to kdaj zgodilo, kar s slastjo napoveduje liberalec v »Novicah«, da bi morala ta zavarovalnica likvidirati , bi liberalci ne imeli »velikih skrbi«, ampak veliko veselje.
A mi predložimo danes gg. liberalcem resno vprašanje- Če mislite, da Vzajemna zavarovalnica res ni * prava, osnujte nam deželno zavarovalnico! Ta princip bo prej ali slej gotovo prodrl vkljub liberalnim plačancem. Torej storite ubogi deželi to ljubav, če imate res tako »velike skrbi« za njo. Saj poslanec Božič je že rekel, da je od nekdaj vnet za deželno zavarovalnico ; ali je to rekel iz prepričanja ali zato, da bi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah s temi besedami zase agitiral, to jo seveda za nas vprašanje, ki nam dela ravno toliko »skrbi«, kakor liberalcem Vzajemna zavarovalnica — a en liberalni glas je že tu ! Morda se povspne veliki narodni gospodar Lenarčič po teh »velikih skrbeh« tudi do tega prepričanja! Gospodje po koncu! Saj bo šlo polagoma!
Pa predno se vi, gospodje, ne povzdig nete do te velike misli, dovolite vsaj nam, da razpolagamo s svojim denarjem, kakor hočemo. Da vam olajšamo »velike skrbi«, vam povemo, da vkliub začetnim težavam in liberalnim lažem Vzajemna zavarovalnica primerno dobro napreduje.
Deželni zbor goriški.
(VII. seja dne 4. julija 1901.) Liberalci in ljudstvo.
Dež. glavar dr. Pajer otvori sejo ob 5. uri. Vlado zastopa namestniški svetovalec gref Attems. Odsoten je poslanec g. Oskar Gabršček.
Po prebranem in potrjenem zapisniku zadnje seje in objavljenih vlogah se prestopi na dnevni red.
Dr. Tuma ponavlja svoje lani pokopane tri predloge o uravnavi cest, o naredbah za odvračanje gorskih voda in o ustanovitvi zaklada za podpore male obrti in trgovine.
Vse to ni nič novega, le način je nov, dela več prahu in siplje pesek v oči. Predlogi so še le v zbornici dobili potrebno podporo, da so se odkazali odsekom.
Sledilo je poročilo pravnega odseka. Dr. Marani je poročal o premembi zakona za ljudske in meščanske šole. Po načrtu zakona so učitelji ljudskih šol razvrščeni v tri razrede: I. razred s 1400 K, II. razred z 1200 K in III. razred s 1000 K letne plače. Letna plača učitelja meščanske šole se določa s 1600 K, letna plača učiteljice pa s 1400 K.
Načrt zakona je bil pomanjkljiv v formalnem oziru. Nekaj časa ga je popravljal mestni župan dr. Venutti, konečno pa se je na predlog poslanca B. Grča vrnil pravnemu odseku v dopolnilo.
Dr. Verzegnassi je poročal o prošnji katol. pol. društva v Bovcu za premembo volivnega reda za deželni zbor in trgovsko-obrtno zbornico in za stalno podporo zavodu sv, Nikolaja v Trstu. Glede zadnje prošnje predlaga, da se prestopi na dnevni red, glede prve pa, da se vrne poročevalcu v daljno proučevanje in poročanje.
Poslanec Grča se oglasi in predlaga, da se prošnja vrne pravnemu odseku z naročilom, da že v tem zasedanju predloži načrt postavo v tem smislu, da bo vsak trg volišče za-se.
Dr. Tuma je temu predlogu ugovarjal. Rekel je, da volivci še niso zreli za premembo . . . Mešal je tajno in splošno volitev z demokracijo in tvezil, kakor da bi bil Grča izpremembo nasvetoval samo za slovenski del dežele. Izjavil se jo odločnega nasprotnika predlogu.
Italijani so se po dr. M a r a n i j u in in dr. Verzegnassiju izjavili, da iz-premembi niso nasprotni, da pa ne zahtevajo premembe že v tem zasedanju.
Poslanec Berbuč je prav krepko podprl predlog Grčev. Kaj pomaga volivna pravica Ajdovcem in Bjvčanom, ko je no mo rejo izvrševati radi daljave in troškov, ker je njihovo volišče v Tolminu! Odgovarjal je tudi dr. Turni, in se mu čudil, da se pristava naprednjakom, zagovarja pa nazadnjaški petrefakt iz pretočenega stoletja.
Konečno sta še V e r z e g n a s s i in Grča zagovarjala vsak svoj predlog. Ver-zegnassijev predlog je bil sprejet, Grčev dodatek je ostal v manjšini.
Po dovršenem glasovanju se je dr. Tuma hotel še prav pošteno blamirali. Opomnil je predsednika, da so nekateri poslanci glasovali za oba predloga. Nastal je splošen smeh in vzklik Slovencev: Da, da, za oba, saj Gr čev predlog je le dodatek!
Dalje je dr. Verzegnassi poročal o načrtu zakona za pospeševanje govedoreje. Prešlo se je do podrobne obravnave, ki se je pa preložila na prihodnjo sejo, ki bo v soboto.
Rousseau na ljubljanski dekliški šoli.
Iz ljubljanskih pedagogičnih krogov.
Naši liberalci vedno kaj uganojo. Včasih kak kanal prav dobro izpeljejo, včasih kak dolg narede, včasih pri kaki dragi stavbi na temelj pozabijo, včasih pa izkušajo svoje tehtne nazore vcepiti tudi mladini. »Popot.
nik« je pisal nedavno, da so samostanske šole slabe, ker preveč skrbe za sramežljivost, kajti ta skrb jo škodljiva za zdravje in zlasti nepoznanje spolov škoduje pouku v realijah. Nam se zdi, da hočejo ljubljanski liberalci tako neumno negovanje sramežljivosti definitivno spraviti s sveta kot praktični liberalci. Zato so na Šentjakobsko dekliško šolo, ki je z napisi obremenjena kakor kak steber za plakate, napisali tudi ime Rousseau.
Ker bodo ljubljanske kratkokrilčice gotovo izprasevale učiteljice in stariše, zakaj se jim od avtoritativne strani stavi Rousseau za vzgled in priporoča tako usiljivo z napisom v posnemo, podajemo tu nekaj podatkov iz njegovega življenja. Iz njih so vidi, da ta vzor naših liberalcev res ni imel tiste hibe, katero imajo «presramežljivi« samostanski vzgojitelji, in da je njegov vzgled res pripraven vzgajati praktične liberalke.
Jean Jaques Rousseau jo imel neumnega očeta, ki je, namestu da bi po svojem poklicu ure delal, cele noči s svojim majhnim sinom opolzke romane bral in tako strup nenravnohti zasejal v srce svojega otroka. Rousseau prave vzgoje sploh nikdar užil ni, ker je mati pri njegovem porodu umrla. Študirati ni mogel zaradi revščine; zato je postal najprej pisar, pa so ga spodili kot lenuha. Potem se je šel učit bakro-rezstva in je dobil surovega mojstra. Tu so je navadil lagati in krasti ter je ušel. Nekaj časa je blodil okrog. Dasi je bil kal-vinske vere, se ga je usmilil neki katoliški župnik in je prosil zanj podporo. Usmilila se ga je neka gospa Warens in ga je podpirala. Rousseau se ji je s tem hvaležnega izkazal, da jo je zapeljal; pozneje je bil pa tako liberalen, da je popisal javno 8 polnim njenim imenom svojo in njeno sra moto ter jo s tem izdal svetu. Ko je od nje dobljeni denar zapravil, je stopil v službo k neki stari plemeniti gospe. Tej je ukradel srebrno zapestnico in tatvino podtaknil njeni dekli. V Turinu so je »izpreobrnil« h katoliški veri, ko jo spoznal, da so katoličani tako dobrotljivi. Ob njegovi »izpreobrnitvi« so menihi zanj nabrali dvajset lir, da mu
LISTEK.
Smo že proč I
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, katero smo izvedeli ta teden iz liberalnih listov, da namreč klerikalizma ni več. Pravijo, da so ga na Dunaju v okraju Favoriten v torek ubili socijalni demokratje, katerim so pomagali liberalci in nemški nacijonalci. Takrat se je namreč vršila v omenjenem okraju dopolnilna volitev v nižjeavstrijski deželni zbor in je bil s 173 glasovi relativne ali 6-3 glasovi absolutne večine izvoljen socijalno-demokratični žid Adler. Ker je pa sedaj vročina velika, — pomislite, 17 in 18 stopinj v senci 1 — sanjari razgreta domišljija raznih prijateljev »klerikalnega zmaja« o njegovi smrti.
Tudi našim slovenskim liberalcem je veselje nad to zmago popolnoma zmedlo od vročine vnete duhove. V četrtek spustili so v »Slov. Narodu« kar uvoden članek nad slovensko ljudstvo. Tam dokazujejo, da je klerikalizem pri kraju ne le na Dunaju, marveč, kar bi jim seveda posebno ugajalo, udi pri nas.
Preglejmo mimo vso zadevo, da vidimo
/P	/
ali in v koliko je upravičeno veselje libe ralcev nad to zmago. Favoriten je eden izmed onih malo okrajev na Dunaju, kjer gospodujejo socijalisti, katerim v zadnjih dveh letih odkrito pomagajo pri vseh volitvah liberalci in nemški nacijonalci. Majnika 1. 1Ö00 spravila je ta družba pri volitvah v občinski zastop dunajski v četrti kuriji v Favoriten 5360 glasov skup, dočim je dobil krščansko-socijalni kandidat 4090 glasov. Takrat je imel socijalni demokrat 1270 glasov večine, dočim jih je dobil letos le 173, krščanski so-cijalec dobil je letos 35 glasov vt-č, kot pri omenjeni volitvi. Pri letošnjih državnozbor-skih volitvah, in to ne za peto kurijo, nego za mestno kurijo, dobil je isti Adler v Favoriten 500 glasov več, kot krščanski soci-jalec, kateri je bil pa izvoljen vsejedno in sicer zato, ker je dobil v okraju Wieden, ki voli skupno s Favoriten v državni zbor, velikansko večino. Torej že januarja v mestni kuriji večine 500 glasov, julija pa še samo 173 glasov večine in to v okraju, ki je poln tovarn, kjer stanujejo železničarji par železnic. To vse navzlic temu, da je dal ravnatelj neke prometne družbe socijalistom celo vrsto omnibusov na razpolago, da so jim priskočili kapitalisti s štirimi automobili na pomoč, s katerimi so dovažali oddaljene vo-
livce na volišče, navzlic temu, da so tovarnarji delavcem dali popoldne na dan volitve prosto, da so lahko agitiiali za socijalnega demokrata, navzlic temu, da je bilo vse ži dovstvo in nacijonalstvo po koncu.
Sedaj pa piše »Slov. Narod«, da jo ta zmaga Adlerjeva za krščanske socijalco silen poraz v okraju, ki je veljal za trdnjavo krščanskega socialstva«. Tu se vidi vpliv vročine in dobro bi bilo, ko bi šli naši liberalci, predno se spravijo na krpucanje svojih uvodnikov, v ljudsko ali drugo kopel, da si ohlado vsaj nekoliko svojo razgreto domišljijo. Nikari naj se ne bojijo, da bi njih uvodniki vsled vpliva vode postali še bolj vodeni, to je naravnost nemogoče. Neohla-jena je domišljija liberalcev sedaj vsekako prebujna.
Z uprav Jules Vernejevo domišljijo popisuje »slov. Narod« »propad klerikalizma«. Ne samo na Dunaju, tudi na Slovenskem postavil mu bode liberalizem svojo težko slonovo — ali kake druge težko živali — nogo na tilnik. In zakaj bo propadel »klerikalizem« ? »Slov. Narod« pravi, da zato, ker »nima nikakih druzih idealov, kakor divje hrepenenje po gospodstvu«. Ker liberalci dosedaj niso pokazali, da bi imeli drugo ideale, — narodnost jim ni ideal in no more
biti, ker so v zvezi z Nemci, celo z Vse-nemci, vera ne, ker so iz njo po svojih listih norčujejo, — sodilo se je splošno, da je edini njih ideal hrepenenje po gospodstvu, ker drugače bi liberalno-nemška zveza na Kranjskem ne bila umljiva. »SI. Narod« pa pravi, da je to < dini ideal »klerikalcev«, katere radi tega ideala zasmehuje. Torej ga po njegovem mnenju liberalci nimajo, kateri so tedaj brez ideala. Ako je to liberalcem prav, nam je že. Ako jim pa ne ugaja, svetujejo naj svojim časnikarjem, da predno pišejo uvodnike, izpijejo vsaj kozarec limonade, če že ne marajo mrzle kopeli. Tudi to ohladi.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italyc, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. I.avtižar.
(Dalje.)
Ravnina, poprej na daleč okoli odprta, postaja bolj ozka, ko prihajamo bližje centralnim Pirenejam. Na postaji Dufan vgledam zopet našo smreko, katere menda nisem videl na vsem potovanju. Dobro rejen Francoz sc začne nekako zanimati za mojo malenkost ter se dela bolj prijaznega kakor je pri ptujcih navada. Videč, da nisem potomec njegovega narod^ mi razkazuje okolico in
pomagajo. To se mu j» pa premalo zdelo in je pozneje zopet postal kalvinec. Stopil je ¥ službo pri grofu Šolarju. Njegov sin ga je učil latinščine. Bd bi lahko postal srečen, pa se je začel potepati z malopridneži po Turinu, je vkljub prijaznim svetom zapustil službo in vagabundiral po deželi. Potem je začel muzieirati in note prepisovati, da se je preživil.
Potem je šel v Pariz k vojakom, pa je takoj pustil vojaščino, ker ni hotel držati discipline. V Lyonu je bil zopet brez solda in je pribežal k svoji ljubi Warens nazaj, da mu je stregla v bolezni Odslej jo bil hipo-honder. Izkušal je iznajti stroj za letanje po zraku, hotel je postati deklamator, igralec šaha in komponist cper. Opera »Les Muses galantcs« pa ni imela vspeha. Postal je na to po sreči tajnik francoskega poslanca v Benetkah, pa je hitro pustil službo in začel izdajati neki list, ki je po prvi številki že prenehal.
Leta 1745 je zapeljal neko natakarico v Orleansu in je živel ž njo v konkubinatu, dasi je bila tiko zabita, da še dvanajst mesecev ni znala našteti. V tem času se je preživljal s tem, tla je za denar note prepisoval. Njegova Reza mu je rodila pet nezakonskih otrok. Rousseau pa za nobenega otroka ni hotel skrbeti in jih je vse spravil v najdenišnico, da so mu jih »klerikalci» redili. Neka ma-dame d'Epinay mu je na svojem posestvu dovolila stanovanje, da bi mirno izdeloval svoje spise. Hitro se je Rousseau zaljubil v njeno sestro, a ta ga je zavrnila. Potem je zaradi svojih spisov moral bežati iz Francoske, je begal po Švici in ušel na Angleško. Bolan, potrt na duši in na telesu, je prilezel na Francosko nazaj, kjer je živel pod imenom Renou in note prepisoval, dokler ni v revščini umrl.
Rou°seau je učil, da so znanosti in umetnosti škodljive, da je vsa kultura protinaravna in in človeka le i z p r i j a. Edino, kar je za pedagogiko koristnega storil, je to, da je za hteval, da so morajo otroci bolj po naravi vzrejati. in je prepričal nekaj pariških liberalk, da so začele zopet same dojiti svoje otroke.
Drugače je pa učil, da se mora Človt-k povrniti zopet v »prvotno« divje stanje nazaj, kjer ni razločka med mojim in tvojim, ampak kjer brez kraljev in brez zasebne posesti žive vsi srečno in »naravne«, brez znanosti in umetnosti, kakor divjaki po gozdih.
Ali vedo gospodje pedagogi na ljubljanskem magistratu, kako modro so uganili, ko so Rousseaua kot vzor napisali na dekliško šolo? Nam se zelo, zelo zdi, da nekateri, recimo ta ali oni, o Rousseau u toliko ve, kakor o devetnajsti egiptovski dinastiji; ampak vsaj eden je, ki je »izobražen pedagog« med njimi, namreč g. Dimnik, ki bi bil mogel svoje tovariše o tem poučiti . . .
mc vpraša, ali imam že v Lurdu stanovanje ? Na odgovor, da še ne, mi pove, da je on posestnik gostilne „Sacre Coeur", in da lahko ostanem v njej za toliko in toliko plačo.
Obema s tovarišem je bila ponudba všeč, posebno še zaradi Francozovega do-stavka, da ima na kolodvoru omnibus, s katerim se bomo skupaj peljali naravnost v gostišče. Mož išče dobička od romarjev, zato se jim vozi par postaj naproti, da pridobi na ta način marsikoga, ki bi sicer ne ostal v njegovem hotelu. No pa nama ni bilo žal, da sva se mu vdala, ker sva prišla v dobro hišo.
Približali smo se svetemu kraju, po katerem sem že dolgo hrepenel. Nemirno začne vtripati srce, ko vgledam na masabejskih skalah baziliko z belim vitkim stolpom. Par solz se prikrade v očesu, a da bi jih kdo ne opazil in ne vpraševal po vzroku, obrnem se k oknu nazaj. To je torej tista cerkev, katero sem že tolikokrat videl na podobah in ki je znana po imenu vsakemu otroku; to je votlina, kjer so se ponavljale prikazni, ki so se strogo preiskovale, pa se niso mogle vtajiti, to je jama, iz katere izvira oni čudodelni studenec: — vsi ti spomini stopijo sedaj pred dušo, vplivajoči s tako silo na-njo, da se mora topit/
Tak je liberalen svetnik. Ker gospodje liberalci vedno vpijejo, da jim sveti Alfonz Liguorijski ni dovolj svet, smo jim pa tu naslikali enega liberalnega svetnika in pedagoga, ki ga o a i stavijo za vzgled — ženski mladini. S tem svojim korakom so gospodje liberalci gotovo v smislu »Popotnikovega« članka hoteli dokazati, da oni ne-čejo s »presramežljivo« vzgojo škodovati zdravju in pouku v realijah . . .
Ljubljanski meščani pa, ki bodo mooali svoje hčere pošiljati v to šolo, bi dobro storili, če bi zahtevali od magistrata, da naj Rousseau ovo ime zapiše rajši na neki drugi institut, ki ga liberalci v smislu zahteve »prvotnega divjega stanja« jako cenijo, — v katerega pa ljubljanske matere svojih hčera ne pošiljajo . . .
Politični pregled
V Ljubljani, 6. julija. Jesensko zasedanje državnega zbora že sedaj grozno razburja živca vročekrvnih Germanov na čeških tleh. Posebno živahno se pečajo s položajem v bodočem zasedanju posamni člani nemške ljudske stranke. Zadnji dogodki na češki zemlji so jim porok, da v jesensko zasedanje ne morejo staviti prevelikih nad. Koerber ja dal nov pogum Mladočehom in fevdalcem. Dokaz temu so sokolske slavnosti v Pragi in predlog grofa Buqucy. V očigled temu je po njih mnenju neumljivo, zakaj izjavljajo vladi bliže stoječi krogi, da tudi v jeseni ne pride na dnevni red češko vprašanje. S tem seveda niso zadovoljne nemške stranke; narodnostno vprašanje mora priti v jeseni na dnevni red, kakor tudi kvota. Z gospodarskimi zadevami se je ustrezalo Slovanom (!), sedaj morajo priti na vrsto politiška in narodnostna vprašanja. Kakor razvidno, so tu izražene želje bodočega nemškega ministra, ki bi rad pokazal svoje zmožnosti pri reševanju narodnega vprašanja. —■ Vlada se tudi po svoje pripravlja na jesensko zasedanje. Sostavlja se sedaj proračun za prihodnje leto, s katerim se bo v kratkim pečal ministerski svet.
O namenih potovanja ministra dr.
JEtezeka
piše v Budjejevicah izhajajoči »Budivoj« mej drugim to-le : Češki minister sa je hotel prepričati, bo-li češka delegacija v jeseni hotela podpirati delavnost parlamenta in posebno dovoliti proračun za leto 1902, s čimur bi bilo dokazano, da je državni zbor v pravem tiru. Minister dr. Rezek pa ni dobil povolj-nega odgovora. Parlamentarna komisija češkega kluba so še ni pečala s tem vprašanjem ; to se zgodi še-le v teku treh mesecev. Dognano je torej, da sa parlamentarna kriza ne da drugače rešiti, nego s pre-osnovo Koerberjevega kabineta. V miništer-stvo morajo mesto dosedanjih burokratov priti češki in nemški zaupniki. Sele potem bo češka delegacija lahko stopila pred češki narod. Tako preosnovana vlada bi potem
veselja. Čemu bi prikrival čutila, prijetna in draga, da mi ostanejo sveta in nepozabna do konca.
Kaka gnječa na kolodvoru! Romarji dohajajo in prihajajo, stare trume se poslavljajo, a nove vprašujejo po stanovanju. Cela gromada kovčekov je naložena na vozovih; ko so znošeni med vozno blago, da se odpravijo naprej, nakladajo zopet druge, katere odpeljejo v mesto. Kak zaslužek dobivajo vozniki in strežaji, ki imajo posla čez glavo! Kak dohodek za gostilničarje, katerim se donaša denar iz celega sveta! Kake svote za trgovce, pri katerih kupujejo božjepotniki razne spominke! In kako bogata miloščina za cerkev, kateri podeli vsak nekaj po svojih močeh!
Odpeljemo se v mesto po ulicah navzdol. Ura je že blizu poldneva, ko se v naglici umijem, potem pa hitim proti svetišču. Ob koncu mesta prekoračim most sv. Mihaela, pod katerim šumi gorska reka, čestokrat imenovani Gave, ki ima svoj izvir ob vznožju glasovitega Rolandovega prelaza (La brčehe de Roland).
Gladka cesta z lepimi nasadi ob straneh me privede do rožnivenske cerkve, ki ima izmed treh cerkva, vzdigajočih se ena nad drugo, najnižjo lego. V mogočni okrogli
tusdi vodila volitve v češki deželni zbor in rtšila Mladočehom večino. — Po mnenju drugih listov jo pa ta način rešitve že precej zastarel. Na preosnovo kabineta sedaj nihče ne misli, ker se bo kriza rešila brez te. To pa velja seveda le o Nemcih, ki odbčno zahtevajo, da ostane sedanje uradniško mi-nisterstvo, in ki pravijo, da je rešitev preračuna dolžnost poslancev. — No, Čehi gotovo niso te misli, vendar se splošno-pričakuj», ela bodo vodne ceste i nadalje igrale odločivno ulogo.
„ Narodni LiSty" o lex liuqnoy*
Ljudje okrog liberalnih „N. L.,"- spadajo brezdvomno med one kroge, ki v popolno navadnih nenevarnih predmetih najdejo strup. Jednako nemškim liberalcem se tudi češki liberalci Stranskega barve spodtikajo nad predlogom konservativnega velsposestva, ki meri pač samo nato, da se sklene čim preje narodnostni mir. Mladočehom bi to itak ne škodilo, ker so konservativni veleposestniki voljni prepustiti ustavovercemle nekaj svojih mandatov, za predloge, ki bi. jih narekovala skrajno radikalna struja v mladočeškem taboru, bi pa konservativci itak nikdar ne glasovali. Grofa Buquoya «primerjajo s Schmerlingom, po kaki pravici, menda sami ne vedo. Sicer so pa bržkone lahko brez skrbi, ker je zelo dvomljivo, da bi odsek ugodno rešil stavljeni predlog.
»Novosti« o lihnlerieni aferi.
Imenovani ruski list se peča v jedni zadnjih številk z znano zadevo, o kateri so je posebno mnogo pisalo v raznih trozvezi prijaznih krogih. »Novosti« pravijo, da jo bila vsa ta gonia popolnoma odveč, ker je trozveza že davno izgubila svojo popularnost. Dogodki zadnjih let so zmanjšali vpliv in važnost trozveze. Vsled tega je s stališča zdrave pameti odveč in nepotrebna vsaka akcija proti trozvezi Čemu vlamljati vrata, ko so vendar odprta? Ker Rimlerjeva brošura tuli ni podala nikakega sredstva v dosego namena, ki ga zasleduje, se temu po-litiškemu romanu ne more pripisovati ni-kake politiške važnosti. Koristila je le onim nemškim listom, ki so lačni politiških škandalov.
Francoski kongregacljski zakon se pomnoži, predno praktično stopi v veljavo, z raznimi izvršilnimi naredbami in ministerijalnimi odloki. Izvršilno naredbo izdeluje te dni posebna komisija ali ministerski pododsek, kateremu predseduje podpredsednik državnega sveta Coulon, člana sta pa mej drugimi oba poročevalca v zbornici in senatu. Sploh se je pri sostavi te komisije pazilo na to, da sede v njej možje, ki so odločni, ne samo storiti slabo, marveč to tudi naglo izvesti. — Notranji minister Waldeck-Rousseau je pa izdal naredbo, v kateri predpisuje predstojnikom obstoječih in osnovateljem novih cerkvenih redov, kake dokumente naj prilože prošnji za državno priznanje. — Nekateri sodijo, da bo pariški nadškof vodil skupno akcijo.
zgradbi z drznimi oboki je 15 kapel v spomin 15 skrivnosti rožnega venca. Od tu prideš po stopnjicah v višjo srednjo cerkev, takozvano kripto, izklesano iz skalovja. Nad njo pa je sezidana veličastna bazilika, gotska zgradba iz belih kvadrov.
Oko gleda povsod blesk in bogastvo, zlate in srebrne izdelke, umotvore iz marmorja in slonove kosti. Stene so kar posejane z dragocenimi darovi; zlata votivna srca bi lahko snemal in spravljal v žep, toda kaj takega ne pride menda nikomur na misel. Posebno značilne so zastave, na-nošene po božjepotnikih iz najdaljših krajev, viseče gori pod obokom. Glavni marmornati oltar bazilike stoji prav nad ono votlino, kjer se je prikazovala Mati božja, ki je rekla Bernardki: „Povej duhovnom, naj se zida tukaj kapela, in ljudje naj dohajajo v procesijah." To naročilo se je izvršilo v polni meri, kajti ne kapela temveč tri cerkve, rožnivenska, kripta in glavna bazilika, so se postavile na kraju, kamor zahajajo sedaj ljudstva od vse strani zemlje.
Prijetno iznenaden dobim v Lurdu dva rojaka, ki sta došla skozi Švico ter se podala naprej v Pariz. To sta bila stolni kanonik Ivan Sušnik in horjulski župnik Peter Bohinjec.	(Dalje prih.)
Portugalski katoliki na delu.
Na Portugalskem so se jeli katoličani pod pritiskom zadnjih žalostnih dogodkov iivahno gibati. Vodstvo nove zveze katolikov, imenovane Centro Nacional, so prevzeli najodličneji člani gosposke zbornice Candido de Silva, grof Bertiandos in dr. Almeida. Namerava se osnovati okrajne komisije, posebno pa v najnevarnejih mestih Braga in Oporto. Pridobiti upajo na ta način za odločno delo mnogega katolika, ki je dosedaj bodisi nevede bodisi vsled malomarnosti pripadat stranki, ki je imela vse druge namene, le ne boriti se za pravice katoličanstva. Upati je, da £a poskus na bo brezvspešen.
Prisega angleškega kvalja Fdvavd'i.
Za venčanje z angleško kraljevo krono si je določil kralj Edvard Vil. mesec- junij prihodnjega leta. Pri tej priliki bo pa podal tudi ono zloglasno priwgo iz C omwellove dobp, v kafeeri sa zagotavlja obstoj prote-stanške kraljevske vlade. V našem listu smo svojedobne ža navedli besedilo sleglasne prisege,. Vsled vsakokratnega ugovora od strani katolikov se ja v zgornji zbornici odbrala posebna komisija, ki naj pregleda besedilo. No, besedilo je komisija res nekoliko premenila oziroma okrajšala, da ne izraža, tako surovih napadov na katoliško cerkev,, v glavnem se pa seva taje vse glavne resnice rimsko katoliške cerkve. Zanimivo je, da v dotično komisijo niso izvolili niti j«d-nega katoliškega člana gornje zbornice, kajti sicer bi biia gotovo izostala nesmisel o. oboževanju M. B. „Vspei4a akcije evropskih velesil v Kini
osvetljuje najbolj dejstvo, da je v Kini ša sedaj gospodarica položaja stara cesarica-vdova, ki je zapovedala uničevalen boj proti tujcem. Popolno samovoljno si je ¡¿brala mesto Kaifongfu v pokrajini Honan za glavno mesto Kitajske. V Pekin se ne mara povrniti več, ker se boji, da jo tam zahrbtno ne ujamejo in umore. Seveda je s tem popolno brez veljava sklenjeno premirje, v katerem se govori jedino le o Pekinu. Velesile bodo pač čudno gledale, ko bodo imelo svoja zastopstva v mestu, ki je elaleč oddaljeno od pravega glavnega meBta. Cesarica-vdova še nikdar ni resno mislila na trajni mir z velesilami in misli prej ko slej na boj proti tujcem. Določitev novega mesta za sedež kitajskega dvora in vlade je le nova izmej številnih intrig, na katere so se razni krogi tekom homatij v Kini že navadili.
Tedenski koledar.
Nedelja, 7. julija: 6. pobinkoštna. Vilibald šk.; evang.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. — Ponedeljek, 8. julija: Elizabeta kralj. — Torek, 9. julija: Vigilij šk., m. — Sreda_ 10. julija: Felicita in sedem sinov. — Četrtek, 11. julija: Pij I. pap. — Petek, 12. julija: Mohor in Fortunat mm. — Sobota, 18. jul.: Ana-klet pap. — S o 1 n c e izide 10. julija ob 4. uri 26 minut, zaide pa ob 7. uri 44 m. — Lunin spremi n: Zadnji krajec dne 9 julija ob 4. uri 18 minut zjutraj. - Música sacra v nedeljo 7. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo svete Cecilije, zložil dr. J. Benz, gradúalo Anton Fe erster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9- uri : Tretjo mašo v F-dur, zloži! M. Haller, gradúale »Hic est, qui venit« Anton Foerster, ofertorij »Lalix benedietionis« J. C. Bischoff.
Dnevne novice.-
V Ljubljani, 6. julija.
Kanonična vizitacija in sv. birma.
1. V dekani ji Leskove c. Meseca avgusta : v soboto 24. blagoslov temeljnega kamna nove cerkve v Pleterjah; v nedeljo 25. slovesnost Marijine družbe v Št. Jerneju; v ponedeljek 26. vizitacija in sv. bir^a v Kostanjevici; v torek 27. v Križevrm; v sredo 28. na Čatežu; v četrtek 29. v Veliki Dolini; v petek 30. v Krškem; v s^oto 31. v Bo-štanju. Meseca septembra" v nedeljo 1. na Studencu; v pondeljek ž. pri sv. Duhu; v torek 3. na Bučki; v sredo 4. v Skocjanu-v četrtek 5. pot na Telče in obisk raznih podružnic. - 2. V dekaniji Semič: Meseca oktobra: V nedeljo 6. vizitacija in sv. birma v Semiču; v ponedeljek 7. na Su-horu; v torek 8. na Radovici; v sredo 9. v Metliki; v četrtek 10. v Podzemlju ; v petek
11. v Adlešičih; v soboto 12. na Preloki; v nedeljo 18. na Vinici; v ponedeljek, 14 na Vrhu; v torek 15. v Dragatušu; v sredo IG. v Črnomlju; v četrtek 17. na Planini (Stockendorf).
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Upraviteljem izpraznjene kočevske župnije je imenovan tamošnji ka-pelan č. g. Josip Eppich; upraviteljem kočevske dekanije pa č. gospod Gotard Rott, župnik pri Stari cerkvi. Premeščeni so bili čč. gg. kapelanje: Josip Per z iz Velike Doline v Črmošnjice; Josip Gliebe iz Koprivnika v Stari log Avgust Sauer iz Starega loga v Koprivnik; Adolf Knol iz Hrenovic v Semič; Andrej La vri č iz Semiča v Hrenovice ; Anton Abram iz Košane v Škocijan pri Dobravi.
Šolstvo. Kranjski deželni šolski svet je imenoval definitivnimi učitelji oziroma učiteljicami: G. Jan. Gantarja v Št, Jer neju, g. Jan. Tscherne v Gotenicah, g. Jožefa Kreinerja v Srednji vasi pri Kočevju, gdč. Etno Schitnik in gdč. Zofijo Zaje na Jesenicah in sicer vse na njihovih dosedanjih mestih. — Definitivna učiteljica v Dolu gdč. Helena Junovicz je kompe-tenčnim potom premeščena na dekliško ljudsko šolo v Kočevju in definitivni učitelj g. Franc Maurin iz Planine okraj Črnomelj v Svetli Potok. Definitivna učiteljica gdč. Kristina Schuller v Smartnem pod Šmarno Goro se je odpovedala službi, kar se vzame na znanje. — S Štajarskega se poroča: Gospa Marija Šijanec, učiteljica ženskih ročnih del pri Sv. Antonu v Slov. gor. se je službi odpovedala. Na njeno mesto pride gdč. Pavla Šijanec.
Osebne vesti. Dne 9. t. m. bode pra znoval c. kr. vladni svetnik in sanitetni referent v pokoju g. dr. Friderik K e e s b a-c h e r svoj 701etni rojstni dan. — Poštarjem v Litiji je imenovan g. Jožef M o d i c iz Zagorja. — Finančni konceptni praktikant pri štajerskem finančnem ravnateljstvu g. Jurij K a v a 1 ar je imenovan za fin. koncipista. — Asistent pri carinskem uradu g. Fr. Carba s je imenovan oficijalom, carinski praktikant g. Jos. S i k o š e k pa asistentom pri tuk. glavnem carinskem uradu.
Razpisane župnije. Razpisujeta se na novo ustanovljeni župniji: Ribno pri Bledu v radovljiški dekaniji in Zgornja Besnica v kranjski dekaniji, obe odvisni od proste podelitve škofove. Prošnje za-nji naj se na-slovč na prečastiti knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani ter vložč do 15. julija 1901. Dalje se razpisuje mestna župnija Kočevje, stoječa pod patronstvom svitlega kneza Karola Auersperga, na katerega naj naslovi prosivci svoje prošnje. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj za to župnijo se s tem določi 3. avgust 1901.
Iz Vevč. Tukajšnje strokovno društvo krščansko • socijal-nih delavcev je o priliki občnega zbora izreklo zahvalo in udanost nadvojvodi Franu Ferdinandu povodom pre-vzetja pokroviteljstva nad katoliškim šolskim društvom. Na to udanostno izjavo je prejelo društvo zahvalo N j. c. k r. Visokosti z dne 24. junija 1901. Živela katoliška zavest!
Bogotajstvo v Ljubljani. K „Novim akordom", ki jih je te dni Schwentner po-šiljal po Ljubljani, je pridejal jako diso-nančen in hripav akord, zaradi katerega je marsikdo še „Nove akorde" nazaj poslal Schwentner vabi na subskripcijo Brandove žaloigre „der Erlöser«, katere junak je -Kristus. Schwentner sam pravi v vabilu, da se tu Kristus kaže drugače, nego v tradiciji, on je le človek, „veliki Nazarenec", ki jo sicer idealen mož, a podvržen zmoti, ker ne zna izbrati pravih sredstev 1 Schwentner je tako - recimo, omejen, - da pravi, da se bodo še celo učeni bogoslovci naučili iz te igre novih stvari ! Schwentner še celo pravi, da je ta način pisanja historično pravilen ! Da je stvar še bolj „historična", no manjka tudi ženske ljubezni, seveda ne one, ki jo je Kristus uč i. Kristusu je dal Schwentner mesto križa v roko - meč in ga dal naslikati kakor zmršenega gladijatorja! Sch. dobro ve, kaj dela, ker pravi, da v bližnjem času šo ni upati zaradi „des Vorurteiles der polizeilichen Vorschriften", da bi se igra v
gledališču igrala, zato jo pa morajo ljudje priti k Selnventnerju kupit! S tem očitnim tajenjem božanstva Kristusovega in z agi tacijo za tako protikršč. knjigo, ki je osnovana na domišljiji brezverskega nasprotnika krščanstva in proračunjena na neumnost bravcev, se nam je pač „narodna knjigotrž-niča" Schwentnerjeva pokazala v čudni luči. Mimogrede povedano, so vabila te „narodne knjigotržnice" samo nemška. Tako na preduje v Ljubljani krščanstvo in značajnost!
Jožef Turk in hudodelstvo jav nega nasilstva. Jožet Turk je pri volitvah v okrajno bolniško blagajno ljubljansko kaj ponosno postopal. Menil jo, da bodo njegovo čestita osebo delodajalci soglasno poslali v odbor blagajne, toda delodajalci Turka dobro poznajo, zato so mislili, da je sposoben za nastope ob mitnicah, v odbor blagajne pa so poslali druge može, in Turk je propadel. Turk je rekuriral na magistrat, a celo magistrat je njegovo pritožbo — odbil. Danes se jo pa ta žaloigra vršila še dalje pred okr. sodiščem. Znano je, da je Turk pri komisiji, ki je štela oddane glasove, tako vpil in razgrajal, da komisija ni mogla poslovati; očital je dr. Brejcu, da črta na glasovnicah, kogar on hoče itd. Zaradi takega utikanja v poslovanje javnega organa je moral danes Jožef Turk kot obtoženec k sodišču. Tožil ga je javni obtožitelj, tožil ga je pa tudi po g. Iv. P. Vencajzu g. dr. Brejc, katerega jo Turk tudi razžalil, ko je na magistratu izpovedoval svojo pritožbo. Turk se jo danes delal pred sodiščem strašno ponižnega. To njegovo ponižnost osvetlila je najprej izjava blagajniška okr. bol. blagajne, g. P e 1 a n a , ki je v pismeni izjavi podal izpoved, da je Turk komisiji očital pristranost. Priča gospod Luka Breskvar, tudi član ko misije, je izjavil, da je Turk na komisijo upil, razgrajal, tolkel ob mizo, silil v komi fiijo na tak način, da ni bilo mogoče z delom nadaljevati in da je komisija dvakrat brezvspešno poskusila nadaljevati svoje delo Turk je očital komisiji, da na glasovnicah črta, kogar hoče. Ker ni bilo poklicano uradne pomoči, je bila komisija radi Turko-vega postopanja primorana prekiniti svoje delo. Turku so pomagali Stricelj Ludv. ml., TroštKarolin Simon Galin. Z ozirom na izjavo te priče je izjavil javni obtožitelj, da je bilo delovanje obdolženca in njegovih tovarišev tako silovito, da se je ravno vsled tega onemogočilo postopanje volivne komisije in da ima to dejanje znake hudodelstva javne nasilnosti po § 76 k a z. zakona, zato naj so spisi odstopijo državnerru pravdništvu v nadalnje uradovanje proti Jožefu Turku, Si monu Galinu, Ludv. Štriclju ml. in Karolu Troštu. aodnik je sklonil v smislu predloga drž. pravdn. funkcijonarja spise odstopiti deželnemu kazenskemu sodišču. — Pripomnimo le, da je Jožef Turk liberalen občinski zastopnik glavnega mesta Ljubljane!
Dr. Jan — ponesrečil. Iz Gorjan se nam poroča: Podhomski črednik iz planine »Klek« je prišel naznanit, da je včeraj popoldne ob '/suri videl pod pečinami »Bra-tovlja peč« nad Radovno truplo umirovlje-nega ljubljanskega magistratnega tajnika dr. Ivana Jana, kateri je čez pečino padel. Truplo se bode danes spravilo v dolino in v Gorje. — Z druge strani so nam poroča, da je bil dr. Jan par dni, ker ni dobil koncesije radi ustanovljenja nameravanega zavoda za nevrastenike, jako potrt ter tudi bolj bolehen. Črednik je dobil na Bratovlji peči dr. Janov »Rucksack« in čepico, pod pečino pa je zagledal truplo dr. Jana. Trupla dr. Janovega včeraj niso mogli dobiti, še le danes zjutraj so ga dobili in spravili v dolino.
Županom v Kranju je bil včeraj izvoljen g. Karol Š a v n i k. Od 26 glasov je dobil 21 glasov.
Jutri na Šmarno goro! Opozarjamo se jedenkrat na jutrišnji izlet »Slov. kršč.-soo. zveze« na Šmarno goro. Odhod iz Ljubljane z jutranjim gorenjskim vlakom ob 7. uri, ali pa peš. Ob 10. uri dopoludne bodo na gori sv. maša. Petje pri sv. maši in potem pri ljudski veselici je obljubil tudi slavni pevski zbor iz Št. Vida. Na mnogobrojno svidenje torej jutri na Šmarni gori I
Zgradba škofovih zavodov v Št.
Vidu veselo napreduje. Sedaj dela pri stavbi okolu 150 delavcev. Ko bo delo za\zelo sii še dimenzije, delalo bode pri stavbi nad 300 delavcev.
Vspored šolskih izpitov gojencev „Glasbene Matice« jo sledeči: V p o n e d e I j e k , dno 8. j u 1 i j a 1901: A. Učenci splošne glasbeno teorije, katere poučuje učitelj g. prof. A. Dekleva. B. Učonoi vseh razredov klavirja, katere poučuje uči teljica gdč. K. Praprotnik. C. Učonoi vseh razredov klavirja, katere poučujo učitelj g. J. Vedral. V torek, dne 9. julija t. 1.:
A.	Učenci I. oddelka harmonije, katero poučujo koncertni vodja, g. prof. M. Ilubad.
B.	Učenci vseh razredov goslij, katere poučuje učitelj, g. J. Vedral. C. Učenci vseh razredov klavirja, katere poučujo šolski vodja, g. F. Gerbiel V sredo, dne 10. julija 19 0 1: A. Učenci II. oddelka harmonije in kontrapunkta. B. Učenci solopetja začetnih letnikov. Oboje poučuje koncertni vodja, g. prof. M. Ilubad. C. Učenci vseh razredov klavirja, katere poučuje učitelj g. J. Pro chazka. Vstop k šolskim izpitom, ki so vrše vselej ob '/»0. do 8. uro zvečer, je dovoljen izključeno le gojenccm šole in njih sta-rišem.
Na tukajšni umetno-obrtni strokovni šoli bode v nedeljo, ponedeljek in v torek, t. j. dne 7., 8. in 9. julija šolska razstava. Tej razstavi bode namen, pokazati obiskovalcem končni rezultat pouka. Zato bode razstava manj razsežna, kakor njene prednice, a tembolj poučljiva in pregledna. Razstava se nahaja v risalni dvorani II. nadstropje v glavnem šolskem poslopju (Zatiški dvorec, Stari trg).
Orglarska šola konča šolsko (24.) leto v četrtek dne 11. julija t. I. ob 8. uri z izpraševanjem učencev iz raznih pred metov. Prijatelji cerkvene glasbe kot poslušalci dobro došli.
Velika dobrodelna slavnost pevskega društva „Slavec" dne 14. julija. V obširnem vsporedu, katerega priobčimo v jedni prihodnjih številk, bodeti vojaška in meščanska godba nastopali z godali in pihali, toraj v dvojnih koncertih, kar bode za prijatelje glasbe gotovo nekaj zanimivega, tembolje ker že dolgo ni bilo čuti v Ljubljani nastopa dveh godb pri jedni veselici. Pevski zbor „Slavca" bode pel med drugimi veliki zbor Iv. pl. Zajca „More", sinfonično glasbeno sliko za moški zbor z orkestrom. Poleg obeh koncertov je hkrati skrbljeno za vsakovrstne druge zabave, katere se bodo razvile pri „Ljudski veselici" na vrtu in v „a r e n i." Da bode skupen vspored, ki je že itak raznovrsten, še tem bogatejši, sta se odborovemu povabilu poleg drugih še prijazno odzvala g. Ig. Borštnik iz Zagreba, kateri bode sodeloval v vsporedu ljudske veselice, in gospod J o s. N o 1 1 i, operni pevec, kateri bode nastopil v pevskem koncertu v samospevu s sprem-ljevanjem orkestra. Že danes apelujemo na tukajšnje in zunanje občinstvo, naj bode geslo prihodnjo nedeljo dne 14. julija: n a svidenje pri veliki dobrodelni s 1 a v n o s t i v „Narodnem domu" v Ljubljani.
Meščanska godba evira danes v soboto 6. julija t m. pri ugodnem vremenu v Hafnerjevi p i varni sv. Petra cesta. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 15 kr
Načelništvo zadruge krojačev, klobučarjev itd. v Ljubljani opozarja vse gg. mojstre in mojstrice, ki pripadajo v to zadrugo, da blagovolijo v smislu § 10. odst. 6 in § 11 odst. a, c in d. zadružnih pravil vse svoje vajence in vajenke, ki se že delj časa uče, ne da bi bili pri zadrugi naznanjeni, najkasneje v 14 dneh pri načelništvu zadruge naznaniti, sicer je zadruga primorana vse p. t. mojstre in mojstrice, za katere se bode poizvedelo, da tega niso storili, naznaniti obrtni oblasti. — Za zadrugo krojačev itd. Fran J c 1 o č n i k, načelnik.
Požar v Kočevski Reki. Dodatno se nam poroča, da je požar nastal 3. t. m. ob 3. uri zjutraj v hiši Karola Vogrinca, kateremu je uničil hišo. Dalje jo ogenj uničil cerkev, dva hleva, dvojo gospodarskih
poslopij in jedne a visi i. Tudi desetih drugih hiš se je ogenj oprijel, a posrečilo se je ogenj omejiti. Šnode je 28.000 K.
Resnica o nagli smrti P Kropa.
O v Savi pri Beričevem najdenem P. Kropu, se je sedaj pojasnilo, da Petra Kropa (pravo njegovo ime je P. Kropar) ni nihče v vodo vrgel, ampak, da je šel sam v Savo. 29. maja se je pripeljal P. K. v družbi Janeza Roz mana s fijakarjem na Tavčarjev dvor, kjer je prenočil. Predno je šel spat, je vse, kar je imel pri sebi, dal shraniti gostilničarju ter dejal: „Ako me zjutraj ne bodete videli, mislite, da sem šel v Savo." Drugi dan je povpraševal ribiča Čižmana, kje je najglo-bokejša Sava, češ, da se bo utopil. Potem je zopet popival s fanti, zvečer je šel spat, vstal na vse zgodaj, dejal, da gre po vodo in — zginil. Popolnoma verojetno je, da se je P. K. sam utopil.
Poskušen umor. Poscstnikova žena Cecilija Mazovic iz Zg. Kašlja je hotela svojo taščo zastrupiti s tem, da ji je dala v kavo fosfor. Starka, katera jo bila Mazovičevi na poti radi izgovorjenega kotička, kavo ni hotela povžiti in je s tem ušla smrti. Cecilijo Mazovič so zaprli.
Slovensko društvo v Kočevju. Čuje se, da se v Kočevju snuje slovensko društvo „Uskok."
Le dosledno. »Narod« piše vedno, da ima »Trgovsko in obrtno društvo« namen, boriti so proti »Katoliškim šnopsari jam«. V svojem odboru pa ima to društvo g. J. Mačka, posestnika ene najhujših liberalnih »šnopsarij« na Kranjskem poleg ro-tovža v Ljubljani.
V	mestni ljudski kopeiji je bilo od dno 23. do 29. junija letos oddanih vsega skupaj G37 kopel in sicer za moško 509 (pršnih 378, kadnih 131), za ženske pa 128 (pršnih 20, kadnih 108).
V	cerkven pevski zbor se sprejme spretna altistinja proti plači. Poizve se : Pred škofijo 13. v I. nadstropju.
Maša sv. Cecilije, zložil Ant. Foer-ster je izšla ravnokar v 3. izdaji za znižano ceno. (Part. 1 I< 60 v., 4 glas. 1 K 20 v.) Za isto ceno se dobi tudi istega skladatelja Maša sv. Frančiška S e r a I i n a.
Nesreče. Povozil je včeraj nek biciklist Mat. Pezdirja, trg. učenca. Poškodoval ga jo na nogi. — V Toenniesovi tovarni je odrezalo dva prsta Jakobu Igovicu. — Plast zasula jo včeraj pri kopanju Simičevega kanala v Trnovem Janeza Šetino, ki je precej poškodovan.
Od sv. Lenarta nad Selci se nam poroča dodatno, da je strela, ko je udarila v cerkev, tamosnjega g. učitelja Grmka pri smodila na čelu.
Razpisani učiteljski službi. Ni jednorazrednici v A m.b r u s u je p »polnili mesto učitelja vodje, na dvorazrednici v D o b r n i k u pa drugo učno mesto. Prošnje vsprejema do 25. julija okr. šolski svet v Novem mestu.
Poštna vest. Odbor društvene bolniške blagajne c. kr. neeraričnega poštnega osobja na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je izvolil dne 2. julija t. 1. iz svoje srede za nadaljno dobo 3 let svojim načelnikom gosp. Frana F a j d i g o, c. kr. poštarja v Sodražici.
»Lastni dom« delavska stavbena zadruga v Celju je sklenila letos staviti svojim zadružnikom 4 hiše. Vse 4 hiše bodo šc letos dodelane.
Novi most čez Savinjo sc bode že letos začel graditi pri Nazarjih v Gornje-savinski dolini. Tudi del ceste od in do mosta se bode napravil tako, da se naredi najbližja zveza z Gornjimgradom in Mozirjem. Les za most sc že seka.
Velik požar v Trstu V Trstu jc nastal ogenj v prodajalnici manufakturnega blaga B. Donnerja v ulici sv. Antona. Gasilci so v dveh urah pogasili ogenj. Škode je 40.000 K.
Umrl je v Skednju 241etni učitelj g. L o v r o S a n c i n. Ustvaril jc v Škednju tržaški narodni orkester. V nedeljo jc bil šc prisoten pri prvem nastopu tega orkestra v Škednju.
Camber jc poleg zadnjič naznanjenega zapora dobil predvčerajšnjim pred tržaškimi porotniki zopet 6 tednov zapora. Tožil ga
je dr. Venezian. Zanimivo je to, da sta dr Spadoni in Banelli mej razpravo priznala, da je Moise Luzzato svoječasno izjavil, da dr. Venezian ni bil še nikdar pošten.
Matica Hrvatska ima svoj redni občni zbor 21. t. m. ob 10. uri dopoludne v svojih društvenih prostorih v Zagr. bu.
Samomor zdravnika v zaporu V Gradcu se je v preiskovalnem zaporu zastrupil zdravnik Franc Schriibel, katerega so prijeli, ker jo na neki učiteljici izvršil ne dovoljeno operacijo. Učiteljica je umrla.
»Šufti« in »lopovi« se iščejo. Pri volitvi dr. Adlerja na Dunaju se je videlo za socijalne demokrate agitirati tudi prostitutke. Nekateri listi so to pribili. Baronica Langenau, ki je tudi agitirala za dr. Adlerja, je hotela, da mora »Deutsche Zeitung« to preklicati. »Deutsche Zeitung« tega ni sto rila in »Arbeiter Zeitung« in »Slov. Narod« proglašata radi tega urednika Wiihnerja za »šuita« in »lopova«. To je kaj hitra sodba. Znano je pa, da ravno »Narod« ni hotel zadoščenja dati krščanskemu ženstvu v Ljubljani na grde svoje napade in da »Narod« ni preklical, kar je o njih neresničnega pisal. Kje so torej, da rabimo »Narodove« izraze,
pravi »šufti« in »lopovi«?
#
stavke v Avstriji V Avstriji je bilo 1. 1900 v 844 podjetjih 295 stavk. Pri teh podjetjih je bilo 147.037 delavcev, stavkalo je pa 106.020 delavcev. Uspeh stavk je bil popoln samo v 55 slučajih, v 108 slučajih so delavci deloma zmagali.
Ogrska znanstvena akademija v Budim - Pesti je razpisala 43 nagrad, med njimi eno za žaloigro v verzih (100 zlatov), za eno domoljubno pesem (200 K), za zgodovinsko igro (100 K) za razpravo o turških elementih v mažarščini (2000 K) itd.
Za 3 krajcarje deset let ječe Kmetica Juliška Hoczy iz Hrastina je bila 9. oktobra preteklega leta na cesti napadena od Janoša Gogoljaka in Janoša Požarja. Napadalca sta kmetico zvezala in jo hotela oropati, dobila sta pa pri nji samo 3 kr., kar ju je tako razljutilo, da sta kmetico še natepla. Sodišče v Oseku je obsodilo te dni Gogoljaka na 10 let, Požarja pa na štiri mesece ječe.
Maks Regis je kot algierski župan demisijoniral.
Dolg Srbije. Beligrajski dopisnik „S. P. Vjedomosti" pravi v jednem svojih dopisov : Srbija, ki ni imela do I. 1876 niti jednega dinarja dolga, dolguje sedaj 500 milijonov in plača samo obresti več, nego je 1. 1876 znašal ves njen drž. proračun.
Bodalo mej rožami. V Parizu je v „Opera comique" občinstvo navdušeno sprejelo pevko Sibyl Sanderson, ko je pred dnevi po dolgem odmoru zopet nastopila. Ometavalo jo je s šopki. Tudi na vrat ji je priletel krasen šopek, a v istem trenutku se je pevka zgrudila oblita s krvjo. V šopku je bilo skrito bodalce, ki je pevko nevarno ranilo.
Požar v sultanovem haremu bil je,
kakor javlja carigrajska" policija, prav za prav v zvezi z anarhistiškim napadom. Ogenj je po naročilu anarhistov podtaknila neka služkinja v streho.
Velikansk projekt Vodno zvezo mej biskajskim zalivom in sredozemskim morjem nameravajo napraviti Francozje. Francoska zbornica si je že izvolila odsek v ta namen. Tako bodeta zvezana dva morja.
Perzijski šah zopet v Evropi. Per zijski šah je menda od težke svoje bolezni ozdravel. Prihodnje leto hoče meseca julija in avgusta zopet obiskati Marijine vari in tudi dvore v Berolinu in Londonu, katere 1. 1900 radi dvornega žalovanja ni obiskal.
Agitator za Bure jo burski častnik Andrej Dewet, ki potuje po glavnih evropskih mestih in vzbuja mej prebivalstvom Bimpatiie za Bure. V Bruselju je te simpatije vzbudil v tako veliki meri, da je. belgijska vlada pričela posta]ati nervozna in je zapovedala Dewetu, da mora takoj zapustiti belgijska tla, sicer bode aretovan in izgnan. Dewet, se je grožnji uklonil in odpotoval v Pariz.
Kapitalizem v celi nagoti se po-
kazu|e v postopanju brazilskih planfažnikov. Žetev kave je bila letos tam ogromna, tako da je bilo pričakovati, da bode cena kavo precej znižana. D» se to prepreči, t. j da se blagajne kapitalistov napolnijo s krajcarji siromašnega ljudstva, so dotični kapitalisti sklenili, uničiti tretjino žetve; pora bili jo bodo za gnoj in marsikdo, ki je upal, da si bode lahko privoščil steklenico dobre kavo, se lahko pod nosom obriše.
»Inteligenca« med sabo. Na Dunaju izhajajoči dijaški list »Jug« jo seveda veliko pametnejši od nas in nas kar po notah zaničuje Danes nas pa zanimlje. kako se kregajo mladi in stari „naprednjaki". Ker se je „Jug" predrznil dr. Tavčarju reči no-kaj resničnih, dobil je v „Narodu" sledeči
odgovor, v katerem so krasno zrcali Tav-jevo kristalnočisto rodoljubje: »— „Jug" na Dunaju nam je dopoelal sedmo svojo številko, zategadelj smo vedeli takoj, da sta časnikarska tantiča Fran Dergano in Niko Zupanič zlegla nekaj posebnega. Nast pila sta — in sedaj se trese celi svet — proti „liberalni kugi", samo škoda, da «e jima od vseh strani pokažejo preklane hlačice in umazana srajčica, ki gleda ž njih. Znosila sta se nad „Slovenskim Narodom" ter v veliki svoji modrosti pregrela vse, kar je na tem polju pregreval „Slovenec" zadnjih do set let. Srebrno žlice, temni nagon, rojeni osli, in druge take psovke naših klerikalcev sta omenjena časnikarska poba presadila v svojo gnojnico. Da barona Schvvegelja in nemške zveze ne puščata pri miru, je umevno samo ob sebi! Končno se pa, kakor priznana kralja v norišnici, obrneta v stran ter vzklikneta : Fej 1 — Joj! joj! kdo nam hode odslej pomagal! Do kosti smo obrezani, in ker nimamo ravno Rochefoucaula pred sabo, da bi kaj ž njega prepisali, se moramo udati v svojo obsodbo. Storili smo veliko napako: Krepljali smo zvezdi Drganc in Zupanič, in zategadelj se nam prav godi, če sedaj ti mladi smrdokavri blujeti svoje blato na nas, da vse smrdi. In kak humor imata: „Dr. Tavčarju pravimo dr. B a j i a 1 i n k s , ker je imel 1. maja samo — Beifall links pri nemški levici.« No, vidite: prav ima dr. Mencinger, ki pravi, da se mož meri od nosa gor. Ali tudi pri oslu se dobi prav redna mera, če se meri od nosa naprej. Torej, Drganc in Zupanič, le migajta s svojimi ušesi; kadar bodemo ravno čas imeli, vaju vsekamo z bičem po dlaki na „suhih re-brih". Največkrat pa* se ne bomo zmenili za vaju, kakor se karavana ne zmeni za vsa kega psa, kateri laja nad njo! Punctuml«
—	„Jug" je res „Narod" hudo razžalil. Pisal je: »Bacilius Malovrh se zove glavni mikroindividuum, ki širi po Sloveniji libe ralno kugo« .... »Ne morejo razžaliti ljudje, ki jim „Slovenec" vsak dan očita temno nazore — do srebrnih žlic« . . . »Co misli Malovrh, da jo „Jug" dijaški list, . . . potem je „Nar." list „pokvarjenihštudentačev", ker ga iz večina vrejajo družabno ponesrečeni individui . . .« Kar sledi, je tako, da bi nas gotovo tožila Tavčar in Malovrh, ča bi to ponatisnili ... »4. maja je minilo 20 let, kar je prevzel dr. Tavčar »SI. N.«, ki naj bi bil prvoboritelj omike in glasilo slov. inteligence . . . Kako sta skrbela »Slov. N.« in »Rodoljub« za splošno omiko? Samo pomislimo: uvoden članek in podlistek o kaplanih, dopisi in dnevne vesti o kaplanih, poslano o kaplanih. In v kakem tonu? 20 let se je širila omika na ta način. Ni čudno, da mlajša generacija ne pozna bolj perečega vprašanja na svetu, nego so kaplani . . .« Kdor tako piše o Tavčarju, dobi za odgovor, da ima preklane hlačice, in da mu umazana srajca gleda i/, njih 1 — Taka je sedaj naša — »inteligenca!« — Prosit, dr Tavčar!
Sejmi po Slovenskem od 8. do 13. julija. Na Kranjskem: 8. v Ljubljani, Polnišku, Slančjem vrhu in na Travi; 9. v Tirni; 11. v Žužemberku in Senožečah; 12. v Trebnjem, Planini, Kropi, Gorn. Planini, Zgornjem Tuhinju in Jagnencu; 13. v Nemški Loki in Starem trgu na Kočevskem.
—	Nasloven. Štajerskem: 8. v Lembergu in pri Sv. Juriju v Svičini; 10. v Dobovi; 12. v Rogatcu, Šoštanju in pri Sv. Marjeti v Slov. gor. — Na Primorskem: 8. v Palmi; 11. v Ogleju (3 dni), Suti in Osobu (3 dni); 12. v Sežani.
strojevodja in kurjač. To je prvi slučaj na severni črti.
Fretorija, 6. julija. Glasom Kit-chenerjevega poročila je polkovnik Greenfell 1. t. mes. pri Hopewellu ujel 93 Burov ter ugrabil 56 vozov, 100 pušk in več streljiva. Ubit je jeden Bur, Angleži nimajo (?) izgub.
Madrid, 6. julija. Zborniški predsednik Vega-Armijo je podal ostavko, ker zbornica ni izvolila po njem predlaganih kvestorjev.
Madrid, 6. julija. Parnik „Mytho" je dovedel prvih 1271 francoskih vojakov iz Kine.
1'iirlS «o:
4.	julija. Amalija Gartner, poštnega sluge hči G let. Tržaška cesta 45. morbus Brigitii. — Apolonija Lončar, delavčeva hči 21/« leta. Rožne ulice 39, škar-latica. Viktorija Repše, črkostavčeva hči 2'/4 leta, Zaloška cesta 15. jetika.
5.	julija. Eliza Uršula Mojškerc, usmiljenka, 2G let. Radeckega cesta 11, jetika.
V bolnišnici:
2. julija. Vid Mazi, črevljar, 26 let, jetika. — Martin Kastelic, jesihar, 62 let, naduha.
Žitne cene
dnš 5. julija 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen.......K 8-19
Rž za jesen........„7-16
Koruza za julii-avgust . . . . „ 5 45 „ „ september-oktober . . „ 5 66 „ maj-junij 1902 . . . „ 523 Oves za jesen........ 6 54
Telefonska m bra&js.r&a poročik
Celovec, 6. julija. V prisotnosti deželnega predsednika Fraydenegga se je včeraj vršilo blagoslovljenje novega gimnazija oo. benediktincev v Št. Pavlu.
Berolin, 6. julija. Iz Ragaza po-račajo: Bivši nemški drž. kancler knez Hohenlohe je ponoči umrl.
Lipsko, 6. julija. Clan nadzorstva Lipske banke SchiifTer se je ustrelil.
Novi Jork, 6. julija. Blizu neke vasi v Montani so neznani roparji napadli železniški vlak, razstrelili z dinamitom blagajno ter odnesli 40.000 dolarjev gotovine in mnogo vrednostnih papirjev. Popotnikov niso oropali. Dva železniška uradnika in jednega potnika so ustrelili.
Pariz, 6. julija. Stričniku bur skega generala Deweta, Andreju Dewetu, ki je bil izgnan iz Bruslja, so naročili, naj ostavi Pariz.
London, 6. julija. Lord Kitchener poroča iz Pretorije, da so Buri napadli in razpršili v zrak iz Pietcrs-( burga došli vlak. Ubitih je 17 oseb, i mej temi jeden častnik, 11 vojakov,
8 20 7-17
5-46 5 67 5-25 655
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober . Rž za oktober . . Oves za oktober Koruza za julij . . „ avgusta . „ „ oktober . „ maj 1902
7-95 676 5-21 5-17 5-27
4 93
7-96 6-77 5-22 5-18 5-28
4-94
(Effektiv.)
Dunajski trg.
na
Pšenica banaška .
,, južne žel. P-ž	„ „
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
K 7'70 7'45
do
8-35 7-70
5-60
6-80
7-60
8-00
5-70 7-20 7-75 10-00
Meieorologiöno porodilo.
iiSiiiC ožid morjem 306-2a,srednji sraitoi tlak736-0mii
a . 0*3 opa-3 j zorania
StF.njc Tempe- ;
itaro-	r-.'.tnrs. j
metru	i po |
? mm.	j Oflsijo
NoW<
« %
a Z •E » t
5 9 zveč. 735 (T| 16 0 | si jzali. del, jasno
7. zjutr. 2. popol
736 0 I 735-4
14 6"| si. svzh. 21 8*| si. jug
megla pol oblač.
1 6
Srednja včerajšnja temperatur» 17 4 normale: 19 4'
671 1-1
flVarlla dr. Janova naznanja v svojem imenu in v imenu svojih nedoraslih otruk, da je njen mož, oziroma oče, gospod
dr. Ivan Jan
upokojeni mag str. tajnik ljubljanski
na planini »Klek« padel čez skale in se ponesrečil.
Naj v miru počiva! V Gorjah, 6. julija 1901.
Zahvala.
Za napravo nagrobnega spominka, kakor za častno udeležbo pri njega o.lkritju naši hčeri, oziroma sestri, Ivanki Vidic, bivši učiteljici na Vrhniki, se slavntmu »Učiteljskemu društvu za ljubljansko okolico« in vsem drugim njenim kolegom in koleginjam najsrčnejše zahvaljujemo.
Vrhnika, dnč 6. julija 1901.
668 1-1
Rodbina Vidic-eva.
II. redni občni zbor
„Kmetijskega društva v Žireh,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
ki so bode vršil
v četrtek, dne 25. julija 1901,
ob 2. uri popoldne
v društvenih prostorih v Žireh št. 53.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za I. 1900.
4.	Dopolnilna volitev 4 udov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
C. Premcmba pravil.
7. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
STačelstvo,
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vršil se bode ob 3. uri popoldne isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število udeležencev.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Sveto leto 1901. Molitve za odpustke hv. h ta. Sestavil Andrej Zamejic, slolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po posti 40 h.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Se«t*vil Ant. V. ternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več.
Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil'I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več.
VABILO
670 1—1
na
III. redni občni zbor
„Kmetijskega društva y Stari Oselici,
registr. zadruge z omejeno zavozo",
kateri se vrši
v nedeljo dne 21. julija 1901
ob 3. url popoldne
v hiši gosp. Pavla Ušeničnik-a, posestnika v Trebijah št. 4
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1900.
4.	Dopolnilna volitev treh član >v načelstva. 5 Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi člane
Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b i ob določeni uri sklepčen, vrši se ob 1/_a4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
Si'Cfovina z zcfotouijeno obleko
&ričar S cffîejaà
JSjußljana, Prešernove ulice 0
■Sode ob j-u-f/ija bo ^eptemSta ol 11 e-be-l' j ala- iw ■p^a^it-iHila*
'«F1«' 618 8-3
Krepak deček,
sin poštenih starišev, se takoj sprejme
kot učenec v špecerijsko trgovino.
Kje, pove upravništvo »S!ovenca«. 667 3-1
J. N. Potočnik,
krojaški mojs^r,
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
no priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e
duhovenske obleke in talarjev
po najnovejšem kroju in po nizkih cenah.	628 4-4
AKT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potrn ccMlaiiit.O
se priporoča pre<\ duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozuija na veliko svejo zalogo
zgotovíjene ofoíeke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
50
jVIed. univ.
641 3-2
Dr. Kari Zakrajšek
ordinira 5 t. julijem t. 1. počenji
v
f ||||ji lili
na Glavnem trgu v hiši gospoda nadučitelja Fr. P a p e
od 9- <*o 12. ure dopoldne.
izvršuje tudi zubozdravniške operacije.
Prave kranjske klobase
velike po 18 kraje. ena. šunke s kožo ali brez kože po 90 kraje, klg., preštčjo glave brez kosti po 40 kraje, klg., slanina in suho meso po 70 kraje, kilogram, salame po 80 kraje. klg. Vse to pošilja proti povzttju	667 8 — 1
Janko Ev. Siro v Kranju. C. kr. koncesi j ono vani
posredovalni zavod za prodajo realitet
Iv. Nep. Plautz-a
v Ljubljani, Sinisk» «'«»sla
prevzema zaznamovanja 652 3-2
nakupovanj in prodaj vsakovrstnih posestev in poslopij itd. itd.
poti najkulantnejširni pogoji.
Predstojništvo križanske cerkve v Ljubljani proda po ugodni ceni dosedanje
iz hrastovega lesa. pripravne za kako cerkev srednje velikosti.	56s 3-2
P. Bernard Polal,•.
H jmit/ M
Ibsa^l
Išfeii
Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred Ivo (uma-zanjel za krepčanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa
Kwizdov fluicl.
Znamka: Kača (tekočina za turiste).
Turisti. kolesarji in jezdeci uspešno rabijo la fluid za krepčanje %% in poživljanje po daljnih turah. Cena: Cela steklenica 2 K. pol steklenica I K 20 h.
Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-17
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
Vatno! ^ Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
ninoritfi7J'CmikaliJc' zclišča> cvetia, kore-nralek S pt?.KneiPPU, ust^ vode iA zobni za otro ke h i • ' rcdi1^ in posipalne moke c2 C' fe0' £la in «Ploh vse toaletne
¡ ¡r5 '3fl?e .?M«»e Potrebščine, Kil urgona obvezi a vsake vrste sred-stva za desinfek-.ijo, vosek in paste zfila itd - Velika zaloga lajhncjšcga čala ZV „
konjaka. - zaiogii svežih minirai ni!T vo d
m solij za kopel. 304 i"
Oblastv. konce3. oddaja strupov.
== Sa !U!n.(mfe© ==
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljara. Trnovo, Opskarska casta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in prei\ duhovščini svojo veliko aalogo barvanih prstenih
■■ stili BOiiŠC
kot: ruiavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpež-nih in po modernih modelih izdelanih. Cene niske. 5!»8 29-3
S15ŠT Lastni izdelek.
Cenik* fV-anko in brezplačno.
i ' i -f ,1 Itel
.I.'VJ
i
IJ
p '-r.
i is.--
. - v.. A.JV 1 fr
rt rt rt
rt *
rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt

'V v
" Tf
Juvjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom,
priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje g» K 4-4«*«« 5 «■«- in -m. 5 «•«", pletene s strojem po uzorcih, z» ograio gozdov in vrtov, za fazanerije, kur nike, golnbnjake; mreže za presejanje ura moža in peska. — I/.deljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line kleti; mesne sitnicu, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih v elikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mlin, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. 564 12-6
CJeniki jui ztihtevanje brezplačno,
§
K *
K
i R
R
K K K K K
R *
T>V(m ^a lel;o,'a' v poljubni boji, je najboljše ' in najpripravnejše sredstvo za po-zlaconje m bronziranjs vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronzni prašek se dobiva v urodajalnici oljnatih barv tvrdke BKATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—1

t
«au
5T O
iM tmp
VMíM^hí
a> ¿1. p
Cfc
n*
iw
rt
N< O »C
0	ff
M £
v M: s» jr
BT P
E tD< <B %
¿t 2 ta
« 5* g: £ 2S
«o E. o
m. bi» h t-i. I-*' .
B,t>
< p K.
O	Ni.
a o
O
pr £
O < M
^ % m 3 S?
1	g Z- ~
2
N
a-
®

D ft
2 i
s »
"""	3
Ml
">»	„
»M*.	"
"t	o
2S	3
mm	CV<
aatMt
X
«t«
rm m
ra
v®
Kot ubiralec klavirjev In orgel
si dovoljujem visokemu plemstvu, prečast. duhovščini in vsej (¡stali gospodi, ki ima glasovirje, na|topleje se priporočiti, da si bom vedno prizadeval ustrezati kar ria]točiv j« in najnatančneje V3(>m na me et .vljeniin zti-htevam.
Proseč Vašega zaupanja in cenjenih naročil bilježim velespoštovanjem
Ivan I^orber
ubiralec klavirje? in orgel Ljubljana, Rimska cesta 24, pritličje.
Tudi jeden dobro ohranjeni
kraiki klavir
se dobi pri meni po nizki ceni. '65!) 3 -2
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena. od zdravniških | (X.) avtoritet priznana, je 10 25
^^^	I	■■	■ ■ «r	_ _ _ _
alkalična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organifinih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. 1'rospekti zastonj in frank».
V LJubljani se dobiva v vseli lekarnah, vetjih speeerijikih prudajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom
Z.iloga pri Mihael Kast:ier-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Kopel
Slatina.
|užnc železnice postaja:
Polčane (Poltschach).
Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in Icdvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd.
Prospekti sc dobe pri ravnatelju. 350 17—14
Razglas.
Na c kr. cesarja Franca Jožela državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo stopiti v prvi razred,
v soboto dne //>. julija
od '/s!)—12. ure v ravnatelievi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se. bodo v ponedeljek dne 15. iuliia od \ 9. ure
zjutra; nadal|e.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev a,i njihovih namestnikov, ter naj prineso seboj krstni list in zadnje š >'sk" spričevalo. Vsprejemna tak-a je določena na (3 K 80 v.
Učenci kateri so oddaljeni od Kranja pa se morejo javiti za v sprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni li-t, z\dri|o š ilsko spričevalo tsr taksi. Vendar pa se morajo v ponedoljtk dne 15. julija pred proskušnjo predstaviti gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju,
dne Ž. julija 1901.	(,5«
o
■ 1-5
<4
a
0
■5?
p.
u>
d)
01
»H
o <
ci
•o
o h o,
N eS tí
Patentirane
ročne in nahrbtne
K,
stroje za žveplenje S
?#f
proste in dvojnate
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepieno-ogljik (injektori)
zoper filokaero	fcO 20—20
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za ssdno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
HJEIJ^liJlfc, l>llliaj 11 rrater.strMS.se 49.
O
eo a
o*
(D
l
v
cx O O
"-1
a K o
663 3—1
as.
Vipavska grajščina prodajal a bode na prostovoljni dražbi po parcelah aH večjih skupinah na licu me.-ta nastopna posestva :
I.	Dne 8. julija 1901 ob 9. uri predpoldne hišo atev. 19 na Colu z vrtom in
pašnikom, ob 11. uri predpoldan gojzd „Doline' ležeč v katastr. občini Vodice, tkraj V.pava, v izmeri 67 oral 168Q° au 3« H 60 a 3U m1
II.	Dne 12 julija 1901 ob 9. uri predpoldne hiše štev. 22 23 in 28 v Vipavi,
nadalje mlin in žago z vodno s'lo na Vijjavi, kakor zraven stoječa gospodarska poslopja.
III.	Dne. 15. julija 1901 ob 9. uri predpoldne gojzd „Zadlog" ležeč v katastr. občini Z.ullog, okraj Idrija, v izmeri 297 o-.al ?S0Q" ali li>;5 II 97 a 10 m1.
IV.	Dre 22 julija 1901 ob 9. uri predpoldne gojzde ležeče v katastr. občini Grntvrh, okra, Mrija, v um. n 108 oral 142SQ° ali 02 7/43« 87 m2 — in gojzd ležeč v katastr. občini Lome v izmeri 282 oral 078Q° ali 170 II 81 a 20 m1.
Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in dražbeni pogoji ležijo na vp gled v c. kr. notar.ski pisarni v Vipavi.
Vi p a v a , d ne 28. jumja 1901.
Mark Pushnik,
c. kr. notar.
M" - .. Sf% ____B__________________.	U
■¡m V. V,
prenovljena! < < ^
rnamre'
i
A Tako priljubljena veranda jo sedaj pokrita s sfeklom. flj ^ Prostorna na vrtno stran odprta polefna jedilnica je W
novo zgrajena.	A
A Veliki jedilni salon je najiineje prenovljen. A M Novo^rajen velik kuhinjski prosfor. ^ h !ws?na kuhinja, ¡zborno pivo iz pivovarne v G6ssu A
j9ko dobra prisfnci vina.
p*	Senčnafi, neprašni vrt dovoljuje, kot znano, radi vzvišene, proste in ^
Jtf suhe le^e v poletnih nočeh do jeseni dol^o bivanje na prostem.	U
kg	Za prav številni obisk od strani p. n. občinstva prosi
mj	velespoštovanjen
645 4-2	Ivan Hafner	M
hišni posestnik in restavrater. H
^ M

t.jr.«tr^.-« r-^« r,r^rw r^sm r ^.-u r r^rm ■ n j-—.« /
Podpisan» ima v zalogi nairaznovrstnejiie trpcino, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte td
sploh vse, k»r se r«bi v cerkvi pri službi božji. — Prevzetna tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In >sa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera iu vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naroi-ilih j ozirati na domačo tvrdko ter ne uv»iu.iqjo tujih tvnla. ,lru-| itev in potujočih »et-mov.
Zagotavljaj« liiiro in najpoštanejšo postrežbo in najnižjo i ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi zh najmanjše naročilo. NajodliinejSlin spoštovanjem se priporoča 566 62 C
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
H*
£
&
i*
S* »
S
i $
* ¿
u
WVWWWVWWVWW WWWWVV A/N A /KsK AA A AAAA A A AA^ /N A A A A A A ^ A A <
pranja fl\eršol
v Ljubljani, 3Ies(ni ti*«' št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	621 3
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. AAAAAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAA^
p
Zavod za slikanje na steklu
izdeluje slikana okna
v raznih
za cerkie
B 1 o g i h.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukaj^Djo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 4 5 m visoka in 1-5 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1839.
Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik.
Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, jc za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okeDj s slikami bv. Modesta in sv. Krescencije. diuge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetn ško v popolno zadovolj-nost. Ker ludi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine ne Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik.
Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam
322 18-13	Ml' iStUiH.
K K K K K K K
K *
K K K K
K *
K K K K
š
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
z zadružno prodajalno pohištva šentvidske mizarske zadruge
[Ljubljana, Gradiiëe it® i
priporočam svojo novoustanovljeno delavnico ln zalogo blaga p. n. občinstvu ter si usojam opozoriti na sledeče ugodnosti: Deloval sem več let v svojem obrtu pri največjih tvrdkah ter sem se izuril tako, da mi je mogoče najfinejša tapetniška in preprogarska dela okusno in moderno izdelovati.
Priporočam fino izdelane garniture za salone, divano za Jedilne sobe, oto-mane, modrooe, lično izdelane stole in drugo pohištvo po najnižji ceoi. Tapetirane sobe in preproge po sobah na najnovejši način in okusno izdelane po najnižji ceni.
P. n. občinstvo dobi torej pri meni zanesljivo dobre mizarske in tapetniške izdelke, s kojimi bode gotovo zadovol.no.	660 3—2
Jekleni plug"i 1". 3, in 4-lemcžni Mlatilnice s patent, valjastimi podlogami za
Senožctnc in mahove, Clenkaste in dljagonalnc
brane,
Kovano-železni poljski valii Meja»! aaiee „Agricola"
Stroji za košnjo KftffiftS
Grabile za obračanje sena In žita. Sušilnice za sadje In zelenjad oooooooo
Stiskalnico za grozdje, sadje in druge namene Mlini za sadje in grozdje Mimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111M111111111111111111111111 Stroji za obiranje .agod
Automatično delujoče
patent škropilnice „SYPH0NIA" za pokonča vanje trtne in rastlinske uši
Prenosljiva štcdilna kotlji.šča za parenje krme
izdelke in pošilja v najnovejši sestavi
P H. M AYFARTII & G o.
c. kr. edino pri/, tovarne kmetijskih strojev, livarne in fužine na par
rstnnovijeno *87, p U H A ), ll/„ Taborstrasse Nr. 71. »»
roko, vife! in par
Vrati la
za uprego od l do 6 živali.
Najnovejše žilne cistil-nice.trijerji, | zebljači za J koruzo
Slamoreznlce, mlini za debelo moko, reporeznice
za seno in slamo za roko, stclne in za prevaževanje = pa vse druge stroje za kmetijstvo---
Stiskalnice
Odlikovan na vseh večjih razstavah z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami.
katalogi in mnoga priznanja gratis. — Zastopniki in prodajalci 'zaželjeni.
Obširni
1
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
\ Ljubljani, Marije Terezije cesta his. št. I.
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 40-20
4'._» odstotka
brez odbitka rentnega, davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnegii urada št. 828 406,
Telefon ž te v.
>5]
$ s
p,
. Vidic & C-
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
zarezne strešne opeke
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo SfeklenO ZarGŽnO OpGkO. g
Strešna okna iz litega železa.
Peri ln šteililvift
(lastni izdelek).
Roman-cement in dovski Portland-cement
• ■ -v. v
»•1
Jm I
586 10
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.	3I
Najnižje eene. "fc. ft "fe
Dunajska borz a.
Dni 5. julija.
Bkupni državni dolg v notab.....99 10
Skupni driavni dolg v »rebru......99 05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 10
,	95'86
.	11815
.	9315
.	1642 —
.	637 -.239 421/,
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista ........
Nemški dri. bankovci sa 100 m. nem.drž.velj 117-42'/,
20 mark.............2344
20 frankov (napoleondor).......19 03
Italijanski bankovci.........91-—
C kr. cekini........................1127
Dni 5. julija.
3-2°/n državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . .	182 —
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	171-25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........206 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 25
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......144 50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	257'fiO
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . , Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 6°/0
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	, » 6 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . .
105-30 94 26 425-2Ô 344 -122 26
388 -400 — 48-50 26 — 1660 68-~
Sa'move srečke, 40 gld.......
St Genciis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.želez., 1000 gl. «t* Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . - ' Akcije južne železnice, 200 gld. sr. • ' Splošna avstrijska ¿tavbinski družb* • • Montanska družba avstr. plan. • • • • Trboveljska premogarika družba 70 gla. Papirnih rubljev 100 . .
m* Nakup ln prodaja "SA vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev narofill na borzi.
Menjarnicna delniška druzüa
99
91 E R C 1J R"
I., WollzBili 10 in 13, Dunaj, I., Strobnlgassi 2.
• Pojasulla Tfctt v vseh gospodarjih in fln«»nčnih itvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vradmUl! papirjev in vestni *v*tl za dosego kolikor je mogoče visocof» obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glarnic.