Poštnina plačana v gotovini „ Abb. postale i gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 11. septembra 1966 Leto XXII. - Št. 208 (6495) Apartheid TJ olibični atentati ne me- A njajo politike, vendar pa 6o protest proti njej. Južnoafriški voditelj Veirvvoerd je dal povoda ne samo za en atentat kot predstavnik in simbol politike zatiranja domačega prebivalstva, ki jo je vodil v Južnoafriški zvezi in ki je znana pod imenom »apartheid* *. Kot zastopnik sile je postal sam žrtev sile, čeprav ni z njim prenehalo to, kar je bilo cilj že dveh atentatov nanj. Ko je leta 1960 belopolti farmer David Pratt ob začetku mednarodnega sejma v Johannesburgu streljal na Verwoerda in ga ranil, je pred sodiščem izjavil: ♦Streljal sem v srce apartheida*. Drugi atentat na Vervvoerda Je napravil prejšnji teden redar v južnoafriškem parlamentu, ki je tudi belec in grškega porekla: zabodel ga je z nožem do smrti. Apartheid je burska beseda in pomeni ločen razvoj posameznih plemenskih skupin. Prvi korak v uvedbo apartheida je bil zakon o registraciji prebivalstva. Na podlagi določb tega zakona so v Južni Afriki popisali celotno prebivalstvo glede na plemensko pripadnost. Vsa Južnoafriška zveza je glede na barvo kože bila razdeljena na tri velike skupine: Afričane, belce in mešance. S tem je vlada ločila domorodno večino približno 3,5 milijona ljudi. Ločila jih je individualno, politično ln geografsko, toda metode so bile rasistične, vzroki pa ekonomski. Domorodec ne sme sedeti v parku na klopi, ki je določena za belce. Domorodna večina ni zastopana v parlamentu. Začelo se je preseljevanje vseh domorodcev v posebne razervate imenovane bantustane. Z gospodarskega vidika je bil namen rasističnega apartheida, da večino prebivalstva v tej deželi s silo odstranijo od udeležbe pri največjem narodnem dohodku v Afriki. Domorodci imajo samo vlogo cenene fizične delovne sile na obsežnih posestvih priseljenskih veleposestnikov, v številnih priseljenskih ameriških, britanskih, južnorodezijskih to portugalskih rudnikih zlata, diamanta, platine, urana in železa. Gospodarstvo in politiko Južne Afrike nadzoruje tajno združenje najbogatejših ljudi v deželi »broederbound* (bratska zveza). Njen član je bil tudi Verwoerd. Rezervati domorodcev predstavljajo samo nekaj nad 9 odstotkov državnega ozemlja. Zaradi tega so črnci prisiljeni zapuščati rezervate in iskati delo na veleposestvih in v tovarnah belcev. Toda, takoj ko zapustijo svoj rezervat, nimajo nobene pravice več. Pri enakem delu pa dobivajo plačo, ki je tretjina ali polovica od plače belcev. Ne morejo vzeti s se'- j družine brez posebnega dovoljenja. Ne morejo pošiljati otrok v javne šole. Ne morejo obiskovati nobenega kraja, ki ga obiskujejo belci. Ne morejo imeti obdelovalne zemlje. Zato da lahko zapustijo svoje rezervate, ko morajo na delo, morajo imeti posebno dovolilnico. Za pre topke je poleg zapora določena tudi telesna kazen. Južnoafriški rasistični režim Je že večkrat obsodila glavna skupščina Združenih narodov in Jugovzhodna Afrika je bila izključena iz nekaterih mednarodnih organizacij. Politično in gospodarsko ga bojkotirajo vse države Afrike, številne države v Aziji, Evropi in Latinski A-meriki. Ostro so ta režim obsodili člani britanskega Common-Wealtha in Južna Afrika je leta 1960 izstopila iz te organizacije ter se leta 1961 razglasila za samostojno republiko. Vzdržuje pa se lahko z velikimi inve sticijami in interesi tujega kapitala. Prav ta kapital je pripomogel Vervvoerdu, da se ni oziral na svetovne obsodbe in proteste. Nočelo južnoafriške politike je «bela nadvlada«. Policijske represalije, kakor so bi- li na primer pokoli v Sharpe-villu leta 1961, so zatrle vsak najmanjši poskus odpora proti tej politiki. Južna Afrika je edina država na svetu, kjer se rasizem uveljavlja na podlagi nalašč za to izdelane zakonodaje. Aparheid je vzbudil opozicijo ne samo med Afričani, temveč tudi med liberalnimi in levičarskimi belci. Vlada Venvoerdo-ve stranke pa je dopolnila zakonodajo z zakonom za zatiranje komunizma, da bi si s tem utrdila položaj na oblasti. Sledili so številni zakoni, ki dajejo policiji pravico, da drži aretirane dolgo časa v priporu, ne da bi jih postavili pred sodišče. Vervvoerd je postal predsednik vlade leta 1958, že prej pa je aktivno sodeloval pri utrjevanju sistema apartheida. V zadnjem času se je južnoafriška vlada izkazala tudi kot odločen pomočnik Smithovemu režimu v Rodeziji. Nezakonito si je priključila tudi Jugovzhodno Afriko. Upoštevajoč vse to je zelo presenetila razsodba mednarodna razsodišča v Haagu, ki je 19 julija letos zavrnilo pritožbo Liberije in Etiopije proti zatiranju črncev v Južnoafriški zvezi. Na mah je mednarodno razsodišče zadalo hud udarec 73 obtožbam, ki so jih izrekli Združeni narodi po letu 1945 proti režimu apartheida. Verwoerd se je rodil leta 1901 na Nizozemskem. Izkazal se je kot rasist že v drugi svetovni vojni kot glavni urednik lista «Die Transvaaler« in kot navdušen oboževalec Hitlerja. A-partheid je začel uradno izvajati kot minister za zadele domorodcev leta 1950 v vladi Ma-lana, pozneje po Strijdoma. Jasno je, da smrt Vervvoerda ne bo pomenila konca apartheida. Nevarnost je celo, da prevladajo še bolj ekstremistični elementi. Vendar pa dva atentata na Verwoerda in številne demonstracije, ki se kljub terorju od časa do časa ponavljajo, ter vedno večji pritisk naprednih in svobodoljubnih sil kažejo, da bo prej ali slej prišel čas, ko bo tudi v tej rasistični deželi zmagala človečanska in napredna misel. ■I Ob današnjem slavju v «planinskem raju» Danes bo na Vršnem, v ♦planinskem raju* pod Krnom izročen slovenski javnosti rojstni dom Simona Gregorčiča kot stalni kulturni spomenik ♦goriškemu slavčku*. Zopet bo živo stopil v ospredje njegov lik, čeprav moramo prav za tega našega pesnika potrditi resničnost napovedi ocenjevalca njegove ».Zlate knjige« (prvega zvezka poezij), ki je v odgovor na Mahničeve napade napisal: »Dokler bodo živeli Slovenci, bo živel tudi Gregorčič*. Da, Gregorčič živi, v naših šolah, v društvih: v govorjeni besedi in v pesmi. Njegov lik borca ie dal ime slovenski partizanski brigadi, njegovo domoljubje nam je za zgled. Čeprav je o Gregorčičevem življenju in delu mnogo napisanega, vendar je v obilici podatkov nekoliko zastrto prizadevanje Simona Gregorčiča na narodnoobrambnem podrooiu. Morda bi bilo prav, da bi posebej osvetlili Gregorčiča tudi s te strani. Vsi vemo, da se je zavedal nevarnosti raz- Za devete slovenske športne igre, ki jih je priredilo športno združenje Bor, vlada med mladino in med vso slovensko javnostjo veliko zanimanje. Za posamezne panoge tekmovanja se je prijavilo veliko število mladih. Slika kaže prizor ob koncu plavalnih tekem v občinskem pokritem bazenu v Trstu. Nabrežinci se veselijo zmage. narodovanja na slovenskem obrobju in je v svoji pesmi ♦Naš čolnič otmino* pozival na narodnoobrambno delo: *Jaz vržem se v morje, naj tuli vihar, za mano, za mano, kedor je plavar, brodarjem pomoči nesimo, nas čolnič pogube otmino». Ni ostal samo pri pesmi, tudi se ni spomnil društva ♦šolski dom* samo v svoji oporoki, v kateri je to narodnoobrambno društvo postavil za svojega glavnega dediča. Bil je aktiven narodnoobrambni delavec in je stalno mislil na našo šolsko mladino, ki ni . 11 " HiHiimuiHiiiuiiiiiiniii ■■■ mi i n * ■■■m n i„i„iimiii„iiiim„l„„ili„iii,iili„iin,»„„„M„i„l m,im,, FANFANI NI ZADOVOLJEN Z IZJAVO AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Ogorčenje zaradi neonacističnega bombnega atentata pri katerem sta bila ubita dva finančna stražnika V ponedeljek bo o posledicah atentata razpravljala vlada - Pogreb žrtev bo jutri v Vipitenu - Verjeten poskus miniranja daljnovoda BOČEN, 10. — Nadaljuje se preiskava o umoru dveh finančnih stražnikov, ki sta izgubila življenje, ko so neonacistični teroristi postavili v poslopje kasarne finančnih stražnikov peklen-ski stroj, še vedno je zakrito v temo, kako so to lahko naredili, saj je poslopje obdano z bodečo žico in stalno zastraženo. Zato so poslali v Padovo policijskega psa, ki je stražil kasarno, da ugotovijo, če so ga omamili. Z Dunaja poročajo, da so včeraj neznanci telefonirali u-redništvu agencije ((Associated Press«, da so izvršili ta atentat, da se maščujejo za numor terorista Luisa Amplatza«, ki je izgubil življenje pred dvema letoma v še vedno nepojasnjenih okoliščinah. Takrat je bil ranjen tudi Georg Klotz, kateremu pa je uspelo zbežati v Avstrijo. Iz tega anonimnega sporočila teroristov, kot tudi Iz dosedanje preiskave nedvoumno izhaja, da gre za dinamitni atentat teroristov. Karabinjerji so namreč podrobneje pregledali kasarno in inženirski oddelki so ugotovili, da je eksplozija lahko nastala samo v notranjosti in da je izključena možnost eksplozije jeklenke z utekočinjenim kisikom, saj bi bila eksplozija v takem primeru mnogo manjša. Prav tako je izključeno tudi, da so izstrelili proti kasarni raketni izstrelek, ker je eksplozija nastala v notranjosti, izstrelek pa poleg tega prav tako ne bi mogel imeti tako velike sile. V ponedeljek se bo ob 10. uri sestala vlada, ki bo prav gotovo razpravljala prvenstveno o tem atentatu, odnosno o celotnem položaju, ki je nastal po atentatu. Nedvomno atentat pomeni določeno zaostritev z Avstrijo, Av- strija je zaradi obstoječih mednarodnih dogovorov neposredno prizadeta, v bistvu pa gre za mnogo pomembnejše odnose z Zahodno Nemčijo, s katero ima Italija zavezniške in prijateljske odnose in kjer so resnični podpihovalci teh atentatov. V tej zvezi se ču-jejo resna opozorila in s strani levice zahteve, da Italija stori do- Današnji številki je priložen »Turistični informator«, ki je izšel v zvezi z zagrebškim velesejmom. Zaradi tega so oglasi in članki v hrvaščini. ločene politične zaključke, in zlasti zahteva, naj prizna vse meje, ki so nastale po drugi svetovni vojni. Nezadovoljstvo Italijanskih krogov z avstrijskim stališčem je prišlo do izraza z odgovorom zunanjega ministra Fanfanija na brzojavko avstrijskega zunanjega ministra Tončiča, s katero je včeraj obžaloval ta dogodek. Fanfa-ni se v svoji brzojavki, zahvaljuje za izraze obsodbe in sožalja, katere pa «bodo toliko bolj upo- števali družinski člani žrtev in vsi italijanski državljani, kolikor bodo lahko izvedeli, da so avstrijske oblasti sprejele vse ukrepe, da se na avstrijskem ozemlju onemogoči pripravljanje atentatov, se ne daje atentatorjem zavetišče in se ne poveličuje terorizem«. Odgovor je torej formalno vljuden, v bistvu pa Izredno oster in dokaj nenavaden v običajni diplomatski praksi. Iz Cortine d’Ampezzo poročajo, da so karabinjerji menda ugotovili, da so neznani atentatorji postavili dinamitne naboje pod o-pomik daljnovoda na 2400 metrov visokem hribu v bližini kraja Pelos. Daljnovod je postavljen na težko prehodnem področju, zato tudi vesti še niso povsem potrjene. O poškodbi in o atentatu je italijanske oblasti obvestila avstrijska patrulja, ki je s helikopterjem pregledovala to področje. Daljnovod povezuje italijansko in avstrijsko ozemlje. Iz Rima pa poročajo, da sta preteklo noč dva mladeniča vrgla dve steklenici bencina proti avstrijskemu avtobusu z registrsko tablico A 70472, ki je parkiral na Trgu Risorgimento. Ob 3. uri ponoči sta se mladeniča peljala z avtom fiat 500 po trgu in sta se pripeljala v bližino avtobuša ter iz avtomobila zagnala steklenici bencina, ki se je takoj vnel. Mimoidoči so poklicali gasilce in policijo. Ogenj so pogasili in avtobus ni bil huje poškodovan, tako da Je lahko zjutraj na zahtevo šoferja odpeljal. V zvezi s ponovno oddajo nemških televizijskih postaj v Južni Tirolski je danes italijanski veleposlanik v Bonnu protestiral, ker nemška televizija sistematično. in neobjektivno poroča o spornih vprašanjih med Avstrijo in Italijo. Italija pričakuje, da bodo nemške zvezne oblasti intervenirale, da se onemogočijo pobude, ki v praksi posredno podpirajo zločinsko dejavnost. Zdravstveno stanje hudo ranjenega poročnika Petruccija je nespremenjeno, zdravniki si še Vedno pridržujejo prognozo, čeprav so dali nekoliko optimističnejše izjave in upajo, da bodo mladega poročnika lahko rešili. Klausove izjave DUNAJ, 10. — Avstrijski kancler Klaus je govoril nocoj po radiu tudi o Južni Tirolski. Izjavil je: ((Avstrijska zvezna vlada se v pogajanjih z Italijo ima za zvesto varuhinja južnih Tirolcev. Zato lahko privoli in bo privolila (to hočem ponovno in slovesno ponoviti) samo v tako rešitev, v katero bodo tudi južni Tiraici, z demokratično odločitvijo privoli li. To politično oblikovanje mnenja v notranjosti južnotirolske etnične skupine je sedaj v teku. Upati je (in v vsakem primeru ni izključiti), da bodo pogajanja, ki se že leta vodijo z Italijo po nalogu glavne skupščine Združenih narodov, prišla v kratkem do srečnega zaključka in da bo južnotirolska etnična skupina do- Proslava bazoviških žrtev DANES, ob 16.30 bo v Bazovici na kraju usmrtitve pred spomenikom, proslava s sledečim sporedom: Otvoritev — nastop pevskega zbora — govori zastopnikov odbora za proslavo, ANPI, ANPPIA ln F1AP v slovenščini in v italijanščini — polaganj« vencev in ovetja ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV bila pravo široko avtonomijo z mednarodnim zasidranjem. Lani sem se srečal s predsednikom vlade Morom, ki je objektiven državnik, ki se zaveda svoje odgovornosti in kot docent v pravnih zadevah ima izredno visok čut pravice. Naši razgovori so bili osebnega in prijateljskega značaja. Ni bilo pogajanj glede Južnotirolskega vprašanja o konkretnih vprašanjih, temveč o predpostavkah za dobro ozračje pri pogajanjih in za dober izid tega vprašanja. Zato se čutim z vestjo na mestu in mislim, da sem s svojimi razgovori kot predsednik vlade s predsednikom vlade koristil stvari. O tajni diplomaciji v smislu, da bi se pogajali za hrbtom južnih Tirolcev ali celo v njihovo škodo, ni niti govora. Dejstvo, da so bili tudi razgovori med izvedenci rezervirani, je v skladu s splošno mednarodno prakso. Toda o rezultatih vsakega razgovora med izvedenci so pristojni organi zvezne vlade od časa do časa obveščali tirolsko deželno vlado, predstavnike južnih Tirolcev in zadevne izvedence. Z neke strani so se razširila številna nesoglasja in nezaupanje. Čeprav je to bolj otežkočilo naše delo, nas ni odvrnilo od poti, ki jo imamo za pravilno, t. j. da storimo vse, kar služi ohranitvi in razvoju južnotirolske etnične skupine. Toda če sem že od vsega začetka svaril pred terorističnimi akcijami in jih najodločneje obsojam, je to bilo in je zaradi tega, ker je treba teroriste označiti za najhujše sovražnike stvari Južne Tirolske, ker oni spodkopavajo življenjske temelje južnih Tirolcev v sedanjosti in ustvarjajo negotovost za prihodnost.* r.iti v Gorici niti v Trstu imela na razpolago državnih šol in smo si morali Slovenci sami z ♦Družbo sv. Cirila in Metoda* in v Gorici s ♦Šolskim domom* odpirati zasebne šole za našo mladež. ♦ šolskemu domu* je Gregorčič posvečal svojo misel. Ko je že ob zatonu življenja, junija 1906 spre el vabilo svojega Drijatella nota* ja Ignacija Gruntarja in ga obiskal v Ribnici na Dolenjskem. se je počutil že zelo slabo. Temu primerno je seveda bilo tudi pesnikovo razpoloženje. Kmalu po prihodu v Ribnico, kjer je ostal tri tedne, je nagovoril svojega gostitelja Gruntarja in njegovo žer.o, naj bi pristopila k ♦šolskemu domu« kot ustanovna člana. Nekega večera, ko je Gregorčič ves otožen ždel v svoji sobi, je Grumtarjeva premišljevala, kako bi razvedrila svojega gosta. Nenadoma se ji je posvetilo. Našla je zdravilo, šla je k Gregorčiču v sobo in mu položila na mizo 400 kron, usta-novnino ♦Šolskemu domu* zase in za svoiega moža. Grego* Čičev prvi življenjepisec Anton Burger nravi, da je tedaj ♦pesniku zažarel obraz in oko se mu je razvedrilo*. Gregorčič sam je bil kar trikrat ustanovni član ♦šolskega doma* in se je poleg tega večkrat soomnil tega društva z manjšimi zneski: Tudi ves honorar prevoda ♦Joba*. 18C0 kron je odstopil ♦šolskemu domu*. V okvir njegove vneme za ♦šolski dom* spada tudi zgodba o njegovem cilindru. V prijateljski družbi je nanesel pogovor tudi na cilindre. Gregorčič ie dejal, da je imel v svojem življeniu en sam cilinder, ki ga ie nosil samo na dan nove maše. Sodnik Matija Rutar je pripomnil: ♦No. Tvoj cilinder postane še imeniten.* Gregorčič mu ga takoj ponudi: »Kaj mi daš zanj v korist «šolskemu domu?* »Štirideset kron*, pristane Rutar. Kupčiia je sveda bila takoj sklenjena in ko j nato je pesnik napisal na listek naslednje verze: *Pač taki starini bi rogal se zid; a šolski mladini zdaj prišla je v prid.* Listek s temi verzi je prilepil na prodani cilinder. S te, s šaljive strani Gregorčiča le malo poznamo. Resni, mehki in melanholični lirik je včasih, v dobrem razpoloženju, v veseli družbi improviziral tudi kakšno šaljivo zbadljivko. Profesorica slovenščine na tolminskem učiteljišču Lavo-slava Koršičeva je večkrat pripovedovala svojim dijakom o Simonu Gregorčiču. Vsakikrat je bila ginjena, vsakikrat je zadrževala solze. Povedala je tudi naslednjo anekdoto. Nekoč je Gregorčič večerjal v večji družbi goriških izobražen* cev, med katerimi je bilo tudi nekaj učiteljic iz »šolskega doma«. ^e učiteljice šole, ki mu je bila tako pri srcu, je visoko cenil. Pa vendar Jim je zagodel. Pri omizju so Gregorčiča naprosili, nai spregovori vsem. Ko se je dvignil, da bo ustregel želji, je vse omizje utihnilo; le tam doli na drugem koncu mize sta dve učiteljici kar naprej klepetali. Ko nista in nista utihnili, ie končno Gregorčič spregovoril: ♦Saj pravim ... babe so babe, najboljše so slabeh Kaj raznovrstne reakcije na te besede ne bom opisoval. Tudi prizadeti učiteljici nista pesniku povsem zamerili, pa vendarle jima ni bilo vseeno Ko sta kasneje v prostem razgovoru zahtevali od Gregorčiča, da prekliče sodbo, izrečeno nri mizi, je zopet šaljivo zavrnil: *Ne ne prekličem, ne pred Bogom, ne hudičem.» Vendar ni imel Gregorčič negativne sodbe o ženstvu. Menim, da se odraža niegov pogled na pomen žene v pismu, s katerim se je zahvalil čitalnici v Idriji za Dozdrav. ki so ga Idrijčani poslali pesniku a Gregorčičevega večera. V nis-mu, ki ga je pisal 7. maja 1898. piše med drugim: »Veseli me, da čitalniško ognjišče ogreva v srce idrijske meščane ter da ogreva za narod tudi tamoj-šnje ženstvo. Če naše bo žen-stvo — bo trdo slovenstvo.* Ali se vam ne zdi, da govori Simon Gregorčič — s svojo narodnoobrambno vnemo ln s svojim pogledom na vlogo žena tudi za današnji čas? D. L. V ZVEZI Z DE CflULLOVIM GOVOROM V PNOM PENHU Pojasnilo francoske vlade na pritožbe vWashingtonu Protest severnovietnamske vlade pri nadzorstveni komisiji PARIZ, 10. — Francoska vlada je danes objavila pojasnilo, s katerim odgovarja na obtožbo Washingtona, da se general de Gaulle v svojem govoru v Pnom Penhu namenoma ni oziral na ameriško sporočilo Franciji, pred de Gaullovim odhodom poslal de Murvillu pismo, v katerem je bilo rečeno, da ameriška vlada «želi začeti pogajanja o Vietnamu« ter je nato našteval pogoje. V francoskem pojasnilu je reče-•o: »Potrjuje se, da je de Murvil-le pred odhodom generala de Gaulla okoli sveta dobil pismo Deana Ruska. V pismu je Dean Rusk obrazložil stališče ameriške vlade glede vietnamske vojne in je zatrjeval, da se ZDA pripravljajo umakniti vse svoje sl te iz Vietnama v nekaterih pogojih. «V pooblaščenih krogih se poudarja, da general de Gaulle ni šel v Kambodžo, da bi skušal kakorkoli posredovati in tudi ne, da bi obrazložil ameriško stališče v vietnamskem sporu. Predsednik republike je hotel predvsem povedati to, kar on misli o sedanjem stanju in obrazložiti svoje stališče glede tega. General de Gaulle je mnenja, da so za začetek pogajanj, ki bi mogla pripeljati do konkretnih rezultatov, potrebna zelo važna pozitivna dejstva, in sicer to, kar je rekel v svojem govoru v Pnom Penhu, v katerem je med drugim poudaril, da bi'začetek tako obširnih in težavnih pogajanj bil odvisen od odločitve In obveznosti Amerike, da bo re-patriirala svoje sile v primernem ln določenem času.» Sevemovietnamska vlada je odločno zanikala govorice, da je zaprosila Sovjetsko zvezo, naj posreduje za sporazumno rešitev spora v Vietnamu. V pooblaščeni Izjavi severnovietnamske tiskovne agencije je rečeno, da so novice, češ da se je predsednik severnovietnamske vlade pogovarjal s sovjetskimi voditelji v tem smislu, brez vsake podlage Včeraj je večja skupina boncev skušala razgrniti pred ameriškim poslaništvom transparent, v katerem je bilo rečeno, da sta ameriška in južnovietnamska vlada krivi za smrt Tri Guanga. Ta ni še umrl, toda zaradi 94-dnevne gladovne stavke je zelo šibak im je nevarnost, da umre. V Moskvi se je glavni tajnik so. vjetske komunistične stranke Leonid Brežnjev včeraj pogovarjal s Podpredsednikom severnovietnamske vlade, ki je tudi član političnega urada severnovietnamske komunistične stranke in je prišel v ponedeljek v Moskvo. Ameriški tajnik Dean Rusk je V Bonnu onemogočeno delo dopisnikov jugoslovanskih listov ZAGREB, 10. — Uredništvo zagrebškega «Vjesnika» je odpokli-zalo iz Zahodne Nemčije svojega stalnega dopisnika Krešo Kukolja. Zaradi izzivanj in groženj ustašev in ker mu nemška policija ni za-Jamčija varnosti, mu je bilo onemogočeno normalno novinarsko delo v Zahodni Nemčiji. Kot se je zvedelo, je tudi drugim Jugoslovan- skim novinarjem v Zahodni Nemčiji, katerih stanovanja so pod zaščito policije, onemogočeno normalno novinarsko delo. V zvezi s tem je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič dejal, da gre za nadaljnji pritisk na Jugoslavijo in da je način ravnanja proti jugoslovanskim novinarjem enak izgonu. Zahodnonemška policija je namreč priporočila novinarju Kukolju, naj začasno, za dva do tri tedne zapusti Zahodno Nemčijo, ker mu ne more zajamčiti varnosti. Dopuščanje protijugoslovanskega terorističnega delovanja v Zahodni Nemčiji vedno bolj jasno dokazuje, je dejal Blagojevič, da se to dejanje izvaja s podporo samih zahodno-nemških oblasti. Blagojevič je pripomnil, da zahodnonemške oblasti žele že v naprej opravičiti protijugoslovanske akcije in se znebiti vsake odgovornosti. IIIIIIIHIIIMHIHIimillMilUIIIIIIIIIIMIIIIIMIIliAimillllllllMMMifllltllllllllllllllllliniiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiii ZAČEL SE JE V BEOGRADU Sestanek zastopnikov evropskih parlamentov Govor Edvarda Kardelja o važnosti sodelovanja evropskih narodov Kralj Olaf odpotoval iz Jugoslavije PULJ, 10. — Norveški kralj O-lat V. je danes odpotoval iz Jugoslavije. Med njegovim petdnevnim uradnim obiskom sta zunanja ministra Norveške Ling in državni tajnik za zunanje zadeve Nikezič izmenjala misli o dvostranskih odnosih in o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o razorožitvi, o vprašanjih Jugozahodne A-frike, Rodezije, vprašanjih evropske varnosti in Nemčije. V razgovorih se je ugotovila podobnost pogledov obeh držav na mnoga mednarodna vprašanja. V razgovorih je bila obojestransko sprejeta ideja o okrepitvi delovnega sodelovanja med zunanjimi ministrstvi Norveške in Jugoslavije. Kralj Olaf in predsednik Tito sta v izjavah za norveško bi jugoslovansko televizijo poudarila uspeh obiska, ki bo prispeval k nadaljnjemu razvoju medsebojnih odnosov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — V Beogradu se je danes začel sestanek zastopnikov evropskih parlamentov, ki so na 20. zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije dale pobudo za sprejem resolucije «0 akcijah regionalnega značaja za napredek dobrih sosednih odnosov med evropskimi državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi«. Na sestanku, ki se je pričel pod predsedstvom Vladimirja Popoviča, sodelujejo parlamentarne delegacije Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, Madžarske, Romunije, švedske in Jugoslavije. Pred začetkom sestanka je udeležence pozdravil podpredsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je sestanek sklical, in poudaril pomen iskanja raznih oblik sodelovanja ter zbliževanja evropskih narodov in držav. Ml ne podcenjujemo globine in pomena nasprotij, ki izhajajo iz različnih družbenih in političnih sistemov, je deja| Kardelj, toda sodimo, da v današrijem časti rtiso nepremostljive.« Ta nasprotja bodo po mnenju Kardelja toliko manj čini-telj napetosti v mednarodnih odnosih, kolikor se bodo krepili demokratični odnosi med narodi ob spoštovanju neodvisnosti vseh narodov in samostojnosti odločanja o njihovi notranji ureditvi. Kardelj je poudaril, da bi bilo napačno meniti, da ima Evropa lahko svoj lastni mir, svojo lastno varnost. MfiMiiiiimiiMtiiiiiiniiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiMimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiimiiiMiiiniiiiiiiii Gillo Pontecorvo dobil zlatega leva Kot najboljša igralca nagrajena Natalija Arinbaskarova in Jacques Perrin BENETKE, 10. — Italijanski režiser Gillo Pontecorvo z "Alžirsko bitko» je osvojil mlatega leva» na XXVII. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Ostale nagrade je žirija dodelila tako: tVolpijev pokah za najboljšo žensko interpretacijo je dobila Natalija Arinbaskarova za film ((Prvi učitelj» (SZ) A. Mihalov-Končalovskega. «Volpijev pokah za najboljšo moško interpretacijo je dobil Jacgues Perrin za film «Clovek » napoh (Italija) režiserja Vitto-rla De Seta in «Iskanje» (Španija) režiserja Angelina Fonsa. Posebno nagrado na razpolago razsodišča je dobil film ((Dekle brez preteklosth (Nemčija) režiserja Aleksandra Klu geja. Se eno nagrado na razpolago razsodi-iia je dobil film *Chappaqua* (ZDA) Conrada Rooksa. Nadalje je razsodišče priznalo «častno omembo« Robertu Bresso-n«. Podeljenih je bilo že več nagrad. • Pastnettijeva nagrada», ki jo podelijo časnikarji, člani združenja filmskih časnikarjev, najboljšemu tujemu filmu, je pripadla francoskemu filmu *Au hazard Baltha-zar* Roberta Bressona. Razsodišče za nagrado revije .Filmcritica» se je najprej izreklo proti Vadimoue-mu filmu .La Curie*, ki v nobenem primeru ne bi smel biti spre. jet v konkurenco», potem pa j« pohvalilo sovjetski film .Prvi učitelj», Francoski film «Au hazard Balthazar. ter angleški film *Fahrenheit 451». FIPRESCl (Mednarodna zveza filmskega tiska) je svojo nagrado dodelila Gillu Pon-tecorvu za film •Alžirska bitka*. Nagrado CIDALC (Mednarodna zveza za širjenje filmske umetnosti) je dobil kanadski film .Buster Keaton ie teče* Johna Spottona; predsednik tega razsodišča je Ceh Brousil. Kritiki iz Madrida in Barcelone, navzoči v Benetkah, so nagrado «Luis Bunel* podelili z večino glasov nemškemu filmu «Dekle brez preteklosti. Nagrado OCIC (Mednarodni katoliški urad za film) sta izjemoma prejela dva filma, in sicer .Au hazard Baltha-mr* in »Dekle brez preteklosti«. Nagrado .San Giorgio* pa je spet dob^ farncoski film »Au hazard Balmazar*. Zadnji film na sporedu (izven konkurence) je bil film Roberta Rossellinija .Ludovik XIV. prevza. me oblast«, ki ga je režiser pripravil za francosko televizijo. Film je bil lepo sprejet tako pri občinstvu kot tudi pri kritiki. Prav tako tudi napačno trditi, da se v Evropi ne more nič storiti, dokler se ne spremeni ves svet. Kardelj je izjavil, da je mnenje Jugoslavije, da Je stalen napor za razvoj vseh mogočih oblik sodelovanja med evropskimi državami eden najpomembnejših činiteljev zbliževanja in demokratizacije odnosov med narodi in s tem tudi utrditev miru in varnosti. Po govoru Kardelja so sklenili, da se na sestanku prouči jugoslovanska pobuda za sklicanje posvetovalnega sestanka zastopnikov evropskih parlamentov. Popoldne je podpredsednik skupščine Edvard Kardelj priredil v zvezni skupščini kosilo delegacijam. Kosila so se udeležili tudi veleposlaniki držav udeleženk. Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikeziča bo jutri prispel na štiridnevni uraden obisk v Jugoslavijo francoski zunanji minister' Couwe de Murville. To Je prvi uradni obisk zunanjega ministra francoske republike Jugoslaviji. ..rf .ho,. (1,1 (Ogv B. B. Odložen poizkus s kabino «Gemini XI» CAPE KENNEDY, 10. — Poizkus z vesoljsko kabino «Gemini XI« je bi! odložen na ponedeljek zaradi okvar, ki so jih ugotovili na raketi «Atlas», ki je nosilna raketa dAgene«. Okvaro so ugotovili pri sistemu avtomatičnega pilotiranja. V manj kakor 24 urah je to že druga odložitev. NASA je uradno javila, da so izstrelitev določili za ponedeljek ob 16.25 po italijanskem času. Od 19. septembra novi bankovci po 500 lir RIM, 10. — Uradni list objavlja ministrski odlok o novih 500-lirsklh bankovcih. Odlok določa, da bodo bankovci začeli zakonito krožiti 19. septembra. Spremembe v egiptovski vladi KAIRO, 10 — Predsednik Naselje sprejel ostavko ministrskega predsednika Mohiedina. Novo vlado je sestavil Mohamed Sidkj So-laiman. Nova vlada se bo sestala jutri. Navzoč bo tudi predsednik TRETJI DAN TEKMOVANJAfA BLEDU Italijani razočarali Nemci so še vedno najboljši (Od našega posebnega dopisnika) BLED, 10. — Kandidati za kolajne v vseh sedmih veslaških panogah so že znani. Jutri se bodo ti dokončno spoprijeli in najboljši bo. do odšli domov ovenčani z zlatom in svetovnim naslovom. Verjetno se ne motimo, če menimo, da bo največ lovorik odšlo v Nemško demokratično republiko, ki je uvrstila vse svoje posadke v finale. Eno manj bo imela Zvezna republika Nemčija, ker sta Nemca, ki sta branila barve Bonna v četvercu s krmarjem zaostala in se bosta morala zadovoljiti s platonskim tekmovanjem v malem finalu. Eno je gotovo: borbe bodo izredno ostre in fotofiniš bo imel večkrat, kot se je to pripetilo že med današnjim polfinalnim tekmovanjem, odločilno besedo. Današnji je bil za Italijo prav nesrečen dan. Sicer se moramo spraševati, kaj se je pravzaprav do. gajalo v italijanskih posadkah. Četverec s krmarjem športne skupine Corazzieri iz Rima se je nepričakovano ustavil pri 1.500 metrih. Da ni kaj v redu je bilo razvidno, ko se je čoln s sodnikom približal italijanski posadki in nato hitro odpeljal proti ambulanti. Vzhok: Četrtega veslača, Angela Rivo, je zajela živčna kriza. Verjetno ni bil kos strahotnemu naporu, postalo mu je slabo in se je onesvestil, Njegovo mesto je prevzel krmar Ivo Stefanovi in čoln je priveslal, pa čeprav s precejšnjo zamudo, do cilja. Isto in celo na istem mestu se je pripetilo tržaškemu gasilskemu osmercu. Tokrat so Klavdija Križmana napadli hudi želodčni krči in tudi njega so morali odpeljati z motornim čolnom po zdravniško pomoč. Četverec brez krmarja iz Sabaudie, katerega Je vodstvo italijanske zveze poslalo na start namesto prav gotovo boljše posadke tržaških gasilcev, ni bil nikoli na višini ostalih čolnov. Nič čudnega torej, če se Je uvrstil za šibko Veliko Britanijo na zadnje mesto. Edino mesto za nastop v finalu sta danes priborila Italiji Tržačana, člana gasilskega kluba, En-nio Fermo in Marino Spieca, ki sta tik pred ciljem brez nervoze obvarovala napad ameriške dvojice in sta se s tretjim mestom uvrstila, v veliko veselje poveljnika tržaških gasilcev inž. Casablance, ki ju je z novinarske tribune vneto bodril, v jutrišnji veliki finale. Jugoslavija pa je danes uvrstila v finale kar dva čolna: četverec s krmarjem, ki je ves čas 2000 m dolgo progo vodil in šele na koncu klonil za pičlih 71 stotink sekunde posadki ZDA in odlični osmerec, ki se je enakovredno boril z REZU L TAT I V vseh polfinalih prve tri plasirane posadke vstopijo v finale, ki bo na sporedu v popoldanskih urah, ostali čolni pa se bodo v dopoldanskih urah potegovali za 7. do 12. mesta. četverec s krmarjem Prvi polfinale Zahodna Nemčija 6’30”25 Danska 6'30”63 Vzhodna Nemčija 6’31”58 Romunija 6'33”75 Anglija 6’42"82 Italija 6’44”20 Drugi polfinale Holandska 6'29”15 Madžarska 6’30”59 SZ 6'30"73 ZDA 6’33'T6 Francija 6’33”51 Belgija 6’45”50 OSMEREC Prvi polfinale Zahodna Nemčija 6’00”59 Jugoslavija 6’01”37 Anglija 6'02'TO Holandska 6’02”50 Avstralija 6’02”8I Italija (diskvalifirana) Drugi polfinale Vzhodna Nemčija 6’06”27 SZ 6'07’’22 Nova Zelandija 6'08”43 Madžarska 6T0”60 CSSR 6T3"95 ZAR 6’20”13 VESNA Danes bo kriška Vesna po poletnem premoru ponovno stopila na nogometno igrišče. Spoprijela se ho namreč z Li-bertas Barcolano na turnirju za pokal sv. Bartolomeja, katerega je lani častno osvojila. Tekma bo na igrišču, v Ulici Flavia ob 14. uri. K. K. SZ BOR ORGANIZACIJSKI ODBOR SSI Priredlteljskt odbor javlja, da morajo odbojkarske in košarkarske prijavljene ekipe priložiti seznam igralcev do 21. ure v ponedeljek 12. septembra. Po tej uri organizatorji ne bodo več sprejeli nobene prijave, kajti takoj bo sledilo žrebanje. Ob prijavi igralcev bodo morala društva poravnati tudi vpisnino. CLAY ZOPET ZMAGAL FRANKFURT. 1«. — Cassius Clay je ohranil naslov svetovnega prvaka. Premagal je namreč v 12. rundi s tehničnim k.o. Nemca Milderber-gerja. Clay je vseskozi nadvladal svojega nasprotnika, katerega je v 10. rundi rešil gong pred gotovim k.o. Američan je s tem dvobojem Naser, ko bodo ministri prisegli, zaključil evropsko turnejo. četverec brez krmarja Prvi polfinale Vzhodna Nemčija 6’32”57 SZ 6'33”36 Holandska 6’33”60 Zahodna Nemčija 6'33"83 Danska 6'41”01 Italija (čas ni bil registriran) Drugi polfinale ZDA 6’38”06 Jugoslavija 6’38”77 CSSR 6'38"9fi Avstralija 6’39"52 Poljska 6'43"08 Madžarska 6'47”92 DVOJEC BREZ KRMARJA Prvi polfinale Vzhodna Nemčija (Krempz - Goehler) 7’08”77 SZ (Sušilne - Fedorov) 7’10”01 Poljska (Bronjec - Slusarskl) 7’11”56 Francija 7’H”91 Danska 7T5"30 Anglija 7’2I”92 Drugi polfinale Avstrija (Obner-Losert) 7’14”07 Zahodna Nemčija (Hober - Held) 7T5''2a Italija (Fermb-Specia) 7’16”46 ZDA (Schwarz - Cuncersons) 7’17”90 Romunija (Chirlancovschl - Zait) 7’26"94 švedska (Dahlstrom-Gustavsson) 7’32”69 ostalimi posadkami in je pristal tik za čolnom ZRN, ki spada med najresnejše favorite za najdražjo kolajno, na drugem mestu. V Jutrišnjem finalnem delu bo imela Nemška demokratična republika svoje veslače v vseh panogah. Zvezna republika Nemčija jih bo imela v šestih, Sovjetska zveza v petih, Nizozemska pa v štirih. In še presenetljiva vest: dvojni spodrsljaj italijanskih veslačev je vzbudil sum pri organizacijskem odboru, ki je odredil pregled «anti-dooping«. Tega so nemudoma izvedli, vendar bomo o izsledkih izvedeli šele jutri, ko bo uradno poročilo. V italijanskih Irrogih sicer odločno zavračajo sploh možnosti uživanja bodrilnih sredstev in pripisujejo slabost obeh veslačev zgolj slabi prebavi, morda ne preveč primerne prehrane. Pregled je bil Izveden, nam pa ne preostaja drugega kot počakati na izid. Sicer polemik ne bo manjkalo in vse kaže, da so se kljub jasnemu in sončnemu vremenu na Bledu zbrali nad glavami nekaterih članov italijanske veslaške zveze zelo temni in prav nič vzpodbudni... oblaki. Jutri torej začetek. Zjutraj bo mali finale za zasedbo od 7. do 12. mesta, popoldne pa veliki za kolajne in ostala častna mesta. Na startih v posameznih disciplinah bodo naslednje reprezentance: četverec s krmarjem, finale — Nemška demokratična republika, Sovjetska zveza. Nizozemska, ZDA, Jugoslavija. CSSR. Mali finale: Zvezna republika Nemčije, Danska. Avstralija, Poljska, Madžarska in Italija. Dvojec brez krmarja, finale: Nemška demokratična republika, Sovjetska zveza, Poljska, Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Italija Mali finale: Franclja, Danska, Velika Britanija, ZDA, Romunija, švedska. četverec brez krmarja, finale: ZRN. Danska, NDR, Nizozemska, Madžarska, Sovjetska zveza. Mali finale: Romunija, Velika Bri tanija, Italija, ZDA, Franclja, Bel gija. Osmerec, finale: ZRN, Jugoslavi ja, Velika Britanija, NDR. Sovjet ska zveza, Nova Zelandija. Mali finale: Avstralija, Nizozem ska. Madžarska, ČSSR, ZAR (itali janski osmerec je bil diskvalifici ran). FINALE Sklf:NDR, ZDA, Danska, Sovjetska zveza. Nizozemska. ZRN. Mali finale: Jugoslavija. Nova Zelandija, Bolgarija, Švica, CSSR, Poljska. Dvojec s krmarjem: Nizozemska. NDR, ZDA, Italija, Francija, ZRN. Mali finale: Danska, Švica, Jugoslavija. Španija, Sovjetska zveza, Romunija. Double scoul: Švica, ČSSR, NDR, ZRN, ZDA, Romunija. Mali finale: Sovjetska zveza, Danska, Nizozemska. Francija, Avstrija, Velika Britanija. M. D. •lliiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiiiiiiililiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHi,, 9. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE NOGOMET Danes ob IB. uri Breg-Repen Tekma bo na nogomelnem igrišču «Prvi maj» Veliko zanimanje vlada za nogometno tekmo, ki bo določila prvega finalista med Brežani in Repenči. Obe moštvi trdno upata v zmago in zato bosta seveda nastopili z najboljšima postavama. Medtem ko je pri Repencih še vedno najbolj pereč problem uvrstitev mladega Doljaka na levo zvezo, zgleda, da se bodo predstavili Brežani s svojo standardno ekipo. Torej moštvi bi morali stopiti na igrišče v sledečih postavah: BREG — Komar (Baloš); Maver, Kozina; Vodopivec, Zocchi, Ber-teslna; Klabjan (Žerjal), Rodella, Švara, Grahonja in Valentič. REPEN — Mulič; Guštin, Škabar E.; Škabar A., Škrk, šuber; Gomi-zelj, Raubar, Škabar M., Škabar A. (Doljak) in Hrovatič. Tekmo bo sodil Sergij Soli. Stranska sodnika Mahorčič in Kralj. De- legat Bruno Rupel. Dr( res moštev: Breg, plave majčke bele hlačke, Repen, rumene Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor KAMION TAM 5000 Nesi vosi 5 t Razmak osovina: 4200 mm Vazdušno hlad jeni Diesel motor 85 KS Potrošnja goriva po standardi DIN 70030 141/100 km AVTOBUS AS 3500 S llroj sedišta 42 -)-1 Vazdušno liladjeni Diesel motor, 125 KS Potrošnja goriva po standardu DIN 70030 191/100 km Karoserija: « Avtomontaža« Ljubljana majčke, hlačke pa plave. Druga polfinalna tekma med Primorjem ln Zarjo bo v sredo ob 17.45 na igrišču «Prvi maj«. V OKVIRU PRVENSTVA CONI Š.D. BREG — nedeljske tekme Stadion «Prvi maj« Ob 10. uri TRIESTINA . BREG (junio-res) Ob 11.45 TRIESTINA A - BREG (naraščajniki) SD BREG javlja, da bo na stadionu »Prvi maj«, v ponedeljek, 12. t.m. od 19. ure dalje skupni trening vseh moških odbojkarskih ekip. ŠD UNION Sporočamo vsem članom ŠD UNION, da bo v sredo, 14. septembra občni zbor v gostilni «Pertot», Lonjerska cesta št. 177. Na občnem zboru bodo prisotni tudi predstavniki drugih društev. m m m Atlete ŠD UNION prosimo, da se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 13. septembra ob 20.30 na sedežu društva. BLACKPOOL, 10. — Nov svetovni rekord Škota BobbyJa McGrego-ra na 110 y prosto: 53”5. BRUSELJ, 10. — Kazni Mednarodne kolesarske zveze Altigu, An-quetilu, Poulidoru, Motti, Zilioliju in Stablinskemu so odložene do prihodnjega kongresa zveze, ki bo 23. novembra. DIRKA PO JUGOSLAVIJI Čehoslovak Svorada Je zmagovalec 6. etape dirke po Jugoslaviji od Makarske do Zadra, 233 km s časom 5h 24.12”, drugi je Bilič, Jugoslavija 5h 24’42”, Valenčič Je prispel na cilj enajsti v 5h 25T2” v skupini več kolesarjev. V generalnem plasmaju posameznikov vodi Valenčič s časom 24.58’21”, drugo in tretje mesto pripada Cubriču in Biliču. NEDELJA, 11. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 12. SEPTEMBRA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Mozaik melodij; 15.30 Ivan Pregelj: ((Tolminci«; 16.05 Ljudski plesi; 16.30 Revija orkestrov; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Šostakovič: Simfonija št. 5; 18.45 Za vedro razpoloženje; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Italijanske počitnice; 20.00 šport; 20.30 Skladbe Giulia Viozzija; 20.50 Klavirski duo Ferrante-Teicher; 21.00 Kro-matična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Karel Reiner; Koncert za nonet; 22.25 Ansambel Sambistas da Guanabara; 22.45 Antologija jazza 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Narodni motivi. Koaer 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.15 — Poročila; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.05 Nedeljsko srečanje- Po poteh Gregorčičeve brigade; 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.05 in 13.05 Glasba po željah; 11.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče tedna; 14.40 Godba ljudske milice; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Kitare; 20.30 Prenos RL; 23.15 in 23.45 Ples; 23.35 športna nedelja. Nacionalni program 8.00. 13.00, 15.00. 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.15 Strani iz albuma; 10.45 Koncert na trgu; 11.00 Popevke; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Glasbeno-govomi spored: 14.30 Nedeljski orkestri; 16.15 Glasbeni program za mladino; 17.45 Simfonični koncert; 19.10 Orkestri; 19.30 športna nedelja; 20.15 ((Zemlja 70»; 21.00 Italijanski sekstet: 22.00 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30. 13 30. 14.30. 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 13.45 Pisan spo-Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Oddajali smo; 15.45 - 17.00 Kol. dirke: 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Pisan glasbeno-govomi spored; 22.10 Glasba v večeru. III. program 18.30 Locatellijev concerto groš-so; 18.45 Pregled stare zgodovine; 19.00 Vsakovečemi koncert; 20.50 Revija revij: 21.20 Simf. koncert. Slovenija 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 9.05 Mladinska igra — Ivan Kušan: Kdo je ta fant?; 9.44 Iz albuma za mladino; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 še pomnite, tovariši... a) Grad-Kiiev: Ognjeni krst, b) šibi: Podvig Gig-čeve čete; 11.45 Lahka glasba; 12.00 Turistični napotki za tuje goste; 13.05 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Glasbena medigra; 15.00 Slavni pevci — znamenite arije; 16.05 Majhni zabavni ansambli; 16.30 Humoreska tega tedna — Janez Sever: športnik; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Večer v orkestralnem studiu; 21.50 športna poročila; 22.00 ((Kličemo letovišče« (glasbeno-govorna odddaja); 23.10 Nočni zabavni zvoki; Zabavni orkester RTV Beograd; poje Pat Boone; Franco Cerri in njegov ansambel; Ella Fitzgerald; plesni orkester Perez Prado; 0.05 Večer Dariusa Milhauda. Ital. televizijo 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.55 Neposreden prenos športnih dogodkov; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Registrirani polčas nogometne tekme; 19.50 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Chiosso in Mastrocincjue: «A carte scoperte«; 22.20 Športna nedelja in dnevnik. II. kanal 18.00 Simfonični koncert; 18.35 Izraelski plesi in pesmi; 19.05 La giostra della quintana — v Foli-gnu; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV zgodba «La caccia«; 22.05 Spettacolo ovunque. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Trije ansambli, tri dežele; 12.15 Počitniška srečanja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Franca Russa; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Baročne skladbe; 18.55 Glasba za pihala; 19.15 Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.35 Robert Schumann: ((Genovefa«, opera v štirih dejanjih; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba; 20.05 Kvartet J. Pelzerja. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Jazz; 13.30 Album pesmi; 13.45 Jadransko potovanje; 13.55 Prisluhnimo jim skupaj; 14.25 Duo Russo-Safred. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.15 •— Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Četrt ure s T. Yurom; 10.30 Vesela glasba; 10.45 Dve Lisztov! skladbi; 11.15 Plošče Durium, 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Orkestri; 14.15 Poje Frank Ifield; 14.40 Mala prodajalna plošč; 15.00 Jugoslovanske pesmi in plesi; 16.00 Od popevke do popevke; 16.45 Odmevi iz glasbenih dvoran;' 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 17.15 Operna glasba; 18.00 športni ponedeljek; 18.10 Ritmi: 18.45 Glasba in fantazija; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester; 23.35 Skladbe Uroša Kreka. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetna glasba; 9.30 Schumannove skladbe; 10.05 Popevke; 10.30 Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.00 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Nove umetniške sile; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Ital. folklorna glasba; 17.25 Koncert lahke glasbe in pesmi brez besed; 18.55 Orkester Ballotta; 19.15 Glasbeno popotovanje; 20.25 Jazz in o jazzu; 21.30 ((Dvajseto stoletje«; II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.20 Pisan glasbeni spored; 8.30 Mali koncert; 9.00 Lu-ciano Ta.ioli; 9.15 Orkester; 9.40 Nove ital. pesmi; 10.00 Operne arije: 10.35 Izžrebane plošče; 11.35 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbena paleta: 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Violončelist P. Four-nier; 16.00 Rapsodija; 16.38 Glasbeni spored za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.35 J. Con-rad: «L’avventurlero»; 18.35 Italijanski in tuji solisti; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Rossinijev ((Seviljski brivec«. III. program 18.30 Andrea in Giovanni Gabrieli; 18.45 Angleško pesništvo; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Rosso di San Secondo: «La scala«. Slovenija 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 9.05 Glas-bena matineja; 9.55 Za mlade radovedneže; 10.10 Otrokov svet v umetnikovem delu; 10.25 Orkestralna glasba; 11.15 Dvorak: Zlati kolovrat; 11.35 Podlistek — J. Wain: Ameriški jug; 12.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Ramovš: Koncert za dva klavirja in orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15,05 Jug. komorna glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.30 Zbor «Jacopus Gallus« iz Celovca; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 V svetu opernih melodij; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Zvočni razgledi; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zabavne melodije; 21.3(1 Simf. koncert; 23.10 Melodije za lahko noč; 23.50 Literarni nokturno — I. Cimerman: Pesmi; 6.05 Plesna glasba. Ital. televizija 18.15 Spored za najmlaiše; 19.15 TV zgodba «1 modelli di Charbet«; 19.45 šoortni dnevnik in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Španija po 30 letih; 22.00 Kitara, ljubezen moja; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film ((Maščevalci«. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 11. DO 17.-IX. NEDELJA, 11. septembra 0.20 Poročila; 10.25 Svetovno 10.20 ________ „____ prvenstvo v veslanju; 13.00 Ventilator — oddaja za otroke; 13.30 Veronika — film; 14.45 Propagandna oddaja; 14.55 Svetovno prvenstvo v veslanju; 18.35 Mednarodno tekmovanje gasilcev v Karlovcu; 20.05 Mladinski film; 21.00 Dnevnik; 21.45 Cikcak; 21.52 Rojena na Seini — glasbena oddaja; 22.52 In če koga zebe, ga ogrej — film; 23.40 Poročila. PONEDELJEK, 12. septembra 10.40 TV v šoli; 11.40 Ruščina; 12.40 TV v šoli: Drža človeškega telesa; 13.05 Ciciban za cicibane; 15.50 TV v šoli; 16.50 Ruščina; 17.50 Poročila; 17.55 Angleščina; 18.25 Mali svet — za otroke; 18.40 Skozi deželo pustolovščin, Vodne ptice — dva filma; 19.25 Obzornik; 19.45 Zanimivosti: Narod in tehnika; 20.25 športni pregled; 20.40 Aktualna tema; 21.00 Dnevnik; 21.30 Gogolj: Kvartopirci — igra; 22.30 Biseri glasbene literature; 22.45 Lirika; 23.00 Poročila. TOREK, 13. septembra 19.40 Večer v Beli krajini; 20.00 Svet na zaslonu; 20.40 Obzornik; 21.00 Sen kresne noči — film! 22.50 Kolesarska dirka po Jugoslaviji; 23.00 Kulturna panorama; 23.40 Poročila. SREDA, 14. septembra 10.40 TV v šoli; 11.40 Angleščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.50 TV v šoli; 16.50 Angleščina; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Glasbeni pouk: Jovan Jovičič: Kitara; 18.35 Poročila; 18.40 Kje živijo pravljice; 18.55 Pionirski TV studio; 19.25 Obzor-nik; 19.45 Biro; 20.05 Od zore do mraka; 20.35 TV pošta; 21.00 Dnevnik; 21.35 Ruzzante: La Moscheta — TV igra; 23.05 Kolesarska dirka po Jugoslaviji in Olimpija-Ferenc-varoš; 23.25 Poročila. ČETRTEK, 15. septembra 10.40 TV v šoli; 12.00 Angleščina; 12.30 Glasbeni pouk: Kitara; 15.50 in 17.10 TV v šoli: Drža človeškega telesa; 17.35 Ciciban za cicibane; 17.45 Kolesarska dirka; 18.35 Poročila; 18.40 Oddaja za otroke; 19.25 Obzornik; 19.40 Balkanske atletske igre; 20.40 TV biro; 21.00 Dnevnik; 21.30 Aktualni pogovori; 21.45 Ekran na ekranu; 22.45 Poročila PETEK. 16. septembra 10.40 TV v šoli; 11.40 Angleščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.15 TV v šoli; 16.50 Angleščina; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Balkanske atletske igre; 20.10 Glasbeni magazin; 20.40 Intervju z Grožnjanom, reportaža; 21.00 Dnevnik; 21.30 Cikcak; 21.37 Boj proti Gangsterjem — film; 23.00 Poročila. SOBOTA, 17. septembra 10.40 in 14.50 TV v šoli; 17.55 Balkanske atletske igre; 19.25 Obzornik; 19.45 Peščena ura v Škofji Loki; 20.10 Dubrovniške poletne prireditve; 20.40 TV biro; 21.00 Dnevnik; 21.30 Ekspedicija; 22.00 Sedma sila; 22.50 Svetnik — film; 23.40 Zagrebški Jazz kvartet; 0.20 Poročila. tainofssri (liinVniir CHARLOTTE IN DAN ROSS \oc*ni obisk Možak z mračnim obrazom je nepremično zrl v oguljen usnjen naslanjač, ko je nekdo pozvonil pri vratih. Zamišljeno se je podrgnil po bradi, kakor da bi okleval, potem pa je odšel iz sobe in počasi stopal pa dolgem hodniku proti vi atom. Prižgal je luč na stopnišču, na pol odprl vrata in nezaupljivo pogledal moškega in žensko, ki sta stala zunanj. Držala sta se za roko in oba bila videti zelo vznemirjena. Bila sta stara največ štirideset let. Ženska je bila morda celo mlajša. Moški ga je zaskrbljeno pogledal. «Stanuje tu dr. Wilson?» «Da.» ((Verjetno ste vi doktor Wil-son, h kateremu sva namenjena.« Glas mu je zvenel vprašujoče. Stari ni niti trenil z očesom. «Jaz sem edini doktor Wilson v mestu,« je rekel. Opazoval je suhi, sumljivi obraz moškega in kričečo ceneno o-bleko ženske, ki je bila močno nališpana. Ta dva gotovo nista poročena, si je mislil. Razen tega pa je očitno, da ju nekaj muči. «Lahko vstopiva?« je vprašal moški. Stari se je umaknil in ju peljal v pisarno, kjer je smrdelo po cigarah. Nad starinsko pisalno mizo je na vidnem mestu visela velika diploma v o-kviru. Sedel je za mizo in si z velikim robcem obrisal očala. «Pozna sta. Verjetno nista iz mesta?« «Res je.» On si je nervozno obliznil ustnice. ((Nameravala sva priti bolj zgodaj. Toda na poti sva se zadržala dlje, kot sva pričakovala.« Stari si je nataknil očala ter ju hladno opazoval. «Smola,» je rekel. «Torej s čim vama lahko pomagam?« Možak se je za hip obotavljal ln z dekletom sta se bežno spogledala. Nato je spregovoril z negotovim glasom. ((Poslal me je neki prijatelj. Povedal mi je, da ste mu nekoč napravili uslugo. In da bi pomagali tudi meni za spodobno ceno.« Umolknil je. Nekaj časa so vsi molčali. Stari je prekrižal roke pred seboj na mizi ter o-pazoval zdaj enega zdaj drugega. ((Navado imam da pomagam vsakemu, ki plača,« je hladno rekel «Toda najprej mi morate povedati, kaj vam je.» Očitno sta se najbolj bala tega trenutka. Dekle se je s prestrašenim obrazom obrnilo k njemu. ((Najbolje bo, da čimprej o-pravimo,« je začel moški. Na čelu so se mu nabirale potne srage, a uspelo mu je, da se mu glas ni tresel. «Gre za mojo ženo. Na smrt je bolna Zelo slabo srce ima. Iz žepa je privlekel škatlico. »Vsak dan jemlje te tablete. Prijatelj mi je de.ial, da mi boste vi dali neke druge, prav take tablete, ki pa bodo vsebovale nekai, česar nihče ne bo mogel odkriti. Vendar pa bi z njimi lahko dosegla, kar bi rada.« Stari ga le ostro pog'edal. «Hočete reči, da hi jo ubila?« Možak je zardel in ga obupano pogledal. ((Drugače se je ne morem znebiti. Noče me pustiti. Clara in iaz ne moreva več čakati. Priiatelj je rekel, da ste pomagali tudi drugim. Zakaj nočete še nama?« Položil je škatlico ra mizo. «Lepo ste si to izmislili.« Sta- i ri ie iztegnil roko. ki je bila videti kot krempelj, in prijel škatlico. ((Plačal vam bom petsto dolarjev!« JUL ■ nekoč in danes SLOVENSKO GLEDALIŠČE Repertoar 1966-67 razpis abonmajev Slovensko gledališče v Trstu bo pričelo novo sezono 13. oktobra 1966 ob 21. uri z veliko dramo Maksima Gorkega «Na dnu«. Poleg Gorkega so na programu dela klasičnega slovenskega gledališča, kot sta to Novačanov ((Herman Celjski« in pa «Ta sveti dan veseli dan* v Hartmanovi priredbi Dra bosnjakovega primitivnega ljudskega teatra; sem spada tudi Večer posvečen slovenskemu humorju. Moderno gledališče je zastopano s Pirandellovo znamenito dramo »Nocoj improviziramo« (Questa sera si recita a soggetto), sodobno pa š slovensko noviteto domačega avtorja, z Mrožkovimi enode- jankami in pa z dragocenimi, enodejankami - povestlcami T. Williamsa, ki je dal dramaturško obliko čudovitim črnskim bluesom. Otroke bo letos zabaval Grimmov «Obuti maček« v priredbi E. Martinuzzija. Namesto komedije je uprava Slovenskega gledališča sklenila u-goditi občinstvu z Leharjevo o-pereto ((Zemlja smehljaja« in to kljub velikim tehničnim in finančnim težavam, ki so pove zane z uprizoritvijo te zahtevne gledališke zvrsti. Od četrtka, 15. septembra dalje pa do 13. oktobra 1966 bodo v Tržaški knjigarni na razpolago abonmaji za letošnjo sezono. L Maksim Gorki; 2. Hartman Drabosnjak: 3 L Pirandello: 4. 5. 6. Novačan: Franz Lehar: 7 Grimm Martinuzzi: . 8 Prvi večer na malem 9 Drugi večer na malem 10. Tretji večer na malem NA DNU TA SVETI DAN VESELI DAN NOCOJ IMPROVIZIRAMO SLOVENSKA NOVITEA HERMAN CELJSKI ZEMLJA SMEHLJAJA ((opereta) OBUTI MAČEK (otroška igra) odru (slovenski humor) odru (T. Williams: Blues) odru (Mrožek) Repertoar šs dopolnjujejo umetniški večeri, branje klasičnih in modernih del, proslave. Cene abonmajev; 1. PREMIERSKI Lir 2. I PONOVITEV NEDELJSKI POPOLDANSKI 12.000 (šest predstav ter tri predstave na malem odru) » 8.000 (šest predstav) » 4.500 (šest predstav ter tri predsta- ve na malem odru) » 3.000 (šest predstav) » 4.500 (šest predstav ter tri predsta ve na malem odru) » 3.000 (šest predstav) » 5.000 i šest predstav ter avtobus) » 2.000 (šest predstav ter tri predsta ve na malem odru) » 2.500 (šest predstav ter tri predsta- ve na malem odru) 7. » 2.000 (šest predstav) Za Invalide daje Slovensko eledališče v Trstu posebno abonmajsko izkaznico brezplačno 4 PODEŽELSKI 5. ŠTUDENTSKI 6. SINDIKALNI ((Petsto dolarjev!« Stari se je komaj vidno nasmehnil... «S seboj jih imam, v gotovini.« «Dajte jih sem!« je rekel stari v rezkem poslovnem tonu, ki je bil v pravem nasprotju s prejšnjim na pol posmehljivim vedenjem. Dekle je gledalo v tla, ko je spremljevalec položil denar na mizo. Zdaj je bil stari posmehljiv. Segel je po bankovcih in rekel; «Saj potrdila ne boste potrebovali, kajne?« Možak je odkimal. «Zdaj lahko govorimo.« Stari je vstal ter pričel hoditi sem ter tja po sobi. «Toda najprej moram vedeti vajini imeni in naslov. In nikakih laži, prosim.« «Ali je to res potrebno?« je vprašalo dekle z visokim hripavim glasom. «To moram vedeti.« ((Stanujeva v Durhamu. Ime mi je Frederick Wendel James.« Stari si je zapisal ime in naslov na košček papirja. «No, zdaj ko vem, s kom imam o-pravka, lahko govorim odkrito.« Nasmehnil se je. «Popol- Obrazi davnih in današnjih mest v knjigi Wolfa Schneiderja noma odkrito.« «Ali lahko dobiva tablete že nocoj?« je vprašal možak. «Ne,» je mrzlo in prezirljivo odvrnil stari. «Ne nocoj ne kdaj drugič.« Možak je planil pokonci. «Kaj hočete reči? Dal sem vam denar!« «To je honorar za moj nasvet, in to je: ne šalite se s smrtjo, dragi moj.« «Toda rekii so mi, da nama boste pomagali!« ((Kdorkoli je vama to rekel, ni bil vajin prijatelj. A kljub temu je bil njegov nasvet dragocen. Zdaj pa pojdita domov in ne počenjajta nikakih neumnosti. Prebiral bom durham-ske časnike in če se bo kaj zgodilo vaši ženi, boste še slišali o meni.« Zdaj se je vmešalo dekle. «Ne daj se prestrašiti, Fred. Vzemi mu denar.« «Tako je!« Možak je bil bled od jeze in strahu. «Vrnite mi mojih petsto dolarjev!« Stari se je zarežal. «Zaka,j pa ne pokličete policijo?« (Nadaljevanje na 5. strani J Akademski pevski zbor (Tone Tomšič« iz Ljubljane bo pod vodstvom dirigenta Marka Muniha pel spored narodnih in umetnih pesmi Babilonu, Ninivah, Atenah, Kno-sosu, Kartagini in seveda veliko o Runu. Vsako od teh mest spremlja bralec skozi vso zgodovino, seveda ne samo zgodovino rastanka in razvoja mesta, temveč zgodovino ljudstev, ki so v mestih živeli. Avtor citira zgodovinarje, streže s številkami prikazuje skice, navaja citate tedanjih pisateljev in pesnikov,vse to gradivo pa dopolnjuje bolj z lastnimi ugotovitvami kot z izsledki. Prav tak je Schneider tudi v naslednjem obsežnem razdelku, posvečenem srednjeveškim mestom. Peti del z naslovom Velike revolucije je posvečen Parizu, ki že-taki. dolgo kot nobeno drugo mesto m svetu ohranja svoj rans„ ki nikoli ni bil največje mesto sve ta, ki pa je vendar eno izmed tistih petih, šestih mest, ki so izoblikovala svet. Londonu, Leningradu, Berlinu, in New Yorku so kot mestom kulturne, politične in gosopodarske revolucije posvi na nadaljnja poglavja Schneiderjeva knjiga je polna zan mivih podatkov, polna je duhovitih misli in ostroumnih u-ugotovitev. Pisana je tako, da braica pr tegno, pa na.i prebira poglavja, ki govore o zgodovinskih mestih ali pog!av'a o sodobnih velemestih. V njej je zbrano ogromno gradivo, ki pa je obdelano tako, da pritegne vsakega bralca. Seveda bodo imeli strokovnjaki morda tudi kake strokovne pomisleke k avtorjevim mislim in ugotovitvam Laike pa motijo tisti odstavki, ki so napisani s stališča veliko-nemškega koncepta in ki kažejo, da tudi taki avtorji, kot je pisec kniige. ne morejo realistično gledati na današnja dogajanja v svetu in ne pozabijo pretočiti solze za »umirajočimi« nemškimi mesti onstran »železne zavese« pa tudi ne objektivno poročati o današnji ovjet-ski stvarnosti. Sicer pa nam knjiga pove toliko novega, toliko zanimivega in poučnega, da jo je res vredno vzeti v roke. Živimo v mestih, sodoživlja-mo, kako mesta rasejo in se razvijajo, gledamo podobe tujih, velikih mest, v šolah smo se učili o njih, toda šele, ko vzamemo v roke knjigo o zgodovini mest, o mestih v preteklosti in sedanjosti, ki smo jo pravkar dobili tudi v slovenščini, potem šele spoznamo, kako potrebno nam je bilo tako delo in kako smo ga pravzaprav pogrešali. Zato bo knjiga POVSOD STOJI KAK BABILON, delo nemškega zgodovinarja Wolfa Schneiderja, ki jo je v prevodu Ivana Stoparja in resnično okusni opremi Grege Košaka izdala Cankarjeva založba v v zbirki Bios, več kot dragocena obogatitev sorazmeroma skromne tovrstne, liter^tyre v slovenščini. «Vse poti držijo k mestu. In čeprav so mesta vedno le otoki sredi narave, vendar obvladuje-po svet: v Moskvi, New Vorku in Washingtonu se odloča o usodi človeštva«, piše avtor knjige o mestih Wolf Schneider v svoji uvodni besedi in nadaljuje: «To-zfia mesta so že davno vrgla svojo senco tudi v tiste pokradne, ki še niso obljudene. Na Groen-landiji so v led vsekali, letališča, ker sta Kopenhagen in Los Angeles iskala najbližnjo pot drug do drugega. Povprek čez Saharo se vlečejo neskončni naftovodi, ker mesta potrebujejo nafto za svoje tovarne in avtomobile, K,e, zakaj in kdaj so mesta nastala, kako sta vzpon ljudstev in kultur povezana z mesti, kakšna so bila mesta v daljnih časih in deželah, kako so ljudje v njih živeli in za čem so mesta umirala — vsa ta vprašanja so tako zanimiva kot le malokatero poglavje zgodovine...« In tako.pvaja pisatelj bralca v svojo ikftjigo' o mestih, ki so že šest tisočletij nosilec civilizacije, skladišče gmotnih dobrin in zbirališče duhovnih veli^jn, tako da moremo zgodovino človeštva skoraj istovetiti z zgodovino mest, predvsem velemest. In nato na dobrih štiri sto straneh teksta, dopolnjenega s številnimi risbami, predvsem pa fotografijami, govori o vsem, kar mora kakorkoli biti v zvezi z mesti, njihovim nastankom, razvojem, propadom, s prebi- valstvom, velikostjo, stanovanjsko kulturo, industrijo, trgovino, z načrtovanjem novih mest, z življenjem v njih, prenasel e-nostjo, perspektivnostjo, skratka z vsem, kar je znjimi kakorkoli z vzezi. V uvodnem poglavju primerja avtor mesto, Ur, ki je kot naselbina nastalo že v 6. tisočletju pred našim štetjem ob Eufratu in s katerim se začenja zgodovina mest, z Los Angelesom, ki ga označuje kot mesto prihodnosti. Toda to so le uvodne primerjave, začetna razmišljanja, ki naj uvedejo bralca v bistvo knjige. Ta pa obsega kar pet ali celo šest nadaljnjih delov, prav do zaključnega dela, ki spet obsega nekaj avtorjevih- pogledov naprej, ne kaj razmišljanj in ugotovitev, ki so se mu rodila iz njih. V ■amem jedru knjige pa je govor o vsem, kar je kakorkoli v zvezi z mesti. Najprej je šest poglavij posvečenih rojstvu mest. Naslednji del je morda še bolj zanimiv. V sedmih poglavjih pripoveduje avtor o ant čnih svetovnih mest'h Govor ie o Z RAZSTAVE V PIRANU Andrej Ajdič, slikar in grafik Dragica Čadež, kiparka Tone Lapajne, kipar 24. SEPTEMBRA KONCERT V KULTURNEM DOMU |BailB||lllBiaiailiaiBailliMliaBllllllllBBBaailfBlBIMBBiaaailliaBBBBaBBliailllBaillllllllllllllllllli»iUllllll(l|IMIalaalllllllllll,llllll||lll|l1IIIIMIIMllMIIIIIIIIMIIIaIIMaIIMIMIIIIIIIIIIMIIIIII|lla|IIIIMIII»IIIIMMIIII|l|||Mallllill(llaMMIII||||l|||lllalllllllillllltll||VvllaIIMalaIIIIMallll||IMaIIIMIIall|ll|||IMI' |l. immiUlMnHIMMmiMtnHHimiHMIHHMMUilitumMmiiiinMMinnMHtlllHmimiimMmmMMmnMHIMtHt Razprava o Veroniki Deseniški v italijanščini NI dolgo tega ,kar se je pojavila — čeprav še z letnico 1965 — svojevrstna publikacija: raz- prava slovenskega avtorja v Italijanskem jeziku, izdana v Padovi. Avtor Je Martin Jevnikar, profesor na tržaških slovenskih srednjih šolah ter lektor za slovenščino na univerzi v Padovi. Naslov publikacije pa se glasi: Veronica dt Desenice nella letteratura slo-vena (Veronika Desenlška v slovenski literaturi). Delo je Izšlo kot publikacija univerze v Padovi, in sicer v Zbirki študij o vzhodni Evropi ,ki jo urejujejo univerzitetni profesorji Anchie-ri, Cronia in Tagliavini. Kot beremo na platnicah lepo opremljene knjige, izhajajo v omenjeni zbirki «dela na visoki znanstveni ravni, ki prinašajo originalen prispevek za proučevanje in spoznavanje narodov evropskega Vzhoda«. Izdajatelji se čutijo posebej poklicani za to pobudo, sklicujoč se zlasti na zveze, ki jih je imela univerza v Padovi z deželami vzhodne Evrope. Pri tem so naleteli na razumevajoče sodelovanje Založbe Mar-silio. Z Jevnikarjevo knjigo se pričenja posebna »Biblioteca Sar-matica«, ki naj že z imenom poudari zanimanje za dežele, ki so jih stari avtorji imenovali •armatske. Jevnikarjevo delo zajema do- kaj ozko zgodovinsko in literarno področje, tako da je povsem razumljivo, da Je kot strokovna razprava izšla med univerzitetnimi publikacijami. Menimo, da je hotel avtor dati svojim slušateljem na univerzi s to razpravo v roke tako delo, ki jih nujno povede v določeno obdobje slovenske zgodovine — pravzaprav jih celo prisili, da se tudi geografsko seznanijo s Slovenijo in Hrvaško — obenem pa jih ob zgodbi Veronike Deseniške seznani z vrsto pomembnih književnikov. Povsem razumljivo je, da se je avtor najprej ustavil pri zgodovinskem prikazu Veronike Dese-niške. Pri tem je dokaj natančno pokazal celjske grofe, njih vzpon in mogočnost, Seveda pa jih je — predvsem Hermana II in Friderika II. — naslikal zlasti z njihove človeške plati, saj je v znatni meri prav ta pomembna za tragedijo Veronike. Zgodovinski podatki o Veroniki Deseniški niso posebno bogati. Toda že njena nasilna smrt — potem ko se je kot hči nepomembnega plemiča na skrivaj poročila z grofom — Je zamikala literate. Jevnikar se najprej ustavlja pri štajerskih nemških avtorjih, ki jim je bila snov — zgodovina Celjanov — blizu. Tako je naj prej omenjen vitez Johann von Kalchberg, ki Je napisal vrsto zgodovinskih dram. Njegova drama o Frideriku in Veroniki pa ni nikaka umetnina, kakor so slabokrvna še druga dela nekaterih avtorjev v obliki novel ali celo v verzih. Izvzeti pa je treba roman Anne VVambrechtsammer Danes grofje celjski in nikdar več! Jevnikar ugotavlja, da je nemškim piscem šlo bolj za domačo štajersko zgodovino, zakaj še razni drugi so pisali drame in povesti o Celjanih, ne da bi sploh vpletli v svoja dela Veroniko De-seniško. (Dramo «Bog, cesar in kmet« Juliusa Haya so igrali v Berlinu 1. 1932!) Ce so štajerske nemške pisce privlačevali celjski grofje kot domača zgodovinska snov, Je Hrvate ta snov privlačevala pač zato, ker je bila Veronika doma iz Desenic, torej s Hrvaškega Kaj posebnega pa o Veroniki tudi med Hrvati ni nastalo, čeprav so v Zagrebu 1 1879 igrali dramo ilirskega pisatelja Žigrovič-Pretoč-kega, ki pa ni bila nikoli objavljena. Pač pa je 1 1904 izšla ((Veronika Desenička. Historijska tragedija u četiri čina.« Josipa Evgena Tomiča. Nekaj malega so se s Celjani in Veroniko ukvarjali tudi na Češkem in končno še Italijan s Krka Giuseppe Vassilich. To, da je bila s Krka tudi Elizabeta Frankopanska, prva žena grofa Friderika, ga je najbrž nagnilo, da je napisal skromno povest »Elizabeta Frankopanska, grofica krška in modrufka«. On je edini, ki v knjižnem delu slabo govori o Veroniki, pač zato, ker je hotel tem lepše prikazati svojo rojakinjo Elizabeto Končno preide Jevnikar v tretjem poglavju svoje razprave k »prvim odmevom tragedije Veronike Deseniške v slovenski literaturi«. Prvi je omenjen Valvazor, ki sicer slovensko sploh ni pisal, toda bil je — po Slodnjaku — »po čustvovanju slovenski patriot«, čeprav «po rojstvu Ita-ljjan, po jeziku pa nemški pisatelj«. Valvazor piše zelo spoštlji vo in naklonjeno o Veroniki, prav nasprotno pa o Frideriku. Pozneje je Ivan Anton Župančič iz Celja, ki je pisal več v nemščini kot v slovenščini, uporabil zgodbo Veronike v nekem svojem opisu. Skoraj istočasno — okrog 1. 1817 — se s celjskimi grofi u-kvarja koroški duhovnik Matija Schneider, kmalu za njima pa Josipa Urbančič — Turnogradska. Leta 1863 pa je v Celovcu izšla »Veronika Desenlška. Eplčna pesem v XV spevih«, ki Jo je napisal Jožef Frankolski, kmet v Crešencah. Jevnikar posveča precej prostora delu tega avtorja, ki Je iz Veronike napravil nekako Devico Orleansko, zraven pa Je za svojo pesnitev pridno pobiral verze iz narodnih pesmi in celo iz Prešerna. Čeprav se tudi navedena slovenska dela ne dvigajo mnogo nad nemška, je vendar Veronika De-seniška dobila pravo literarno, lmetntško obdelavo prav pri slovenskih, čeprav poznejših avtorjih, in to predvsem pri Josipu Jurčiču, Otonu Župančiču, Antonu Novačanu in Bratku Kreftu. Jurčiču in njegovi drami ((Veroniki Deseniški« je posvečeno vse četrto poglavje. Jevnikar opisuje, kako se je Jurčič seznanjal in preskušal z dramatiko, dokler ni le malo pred smrtjo napisal Veronike Deseniške, tragedije v petih dejanjih. Nato podrobno obdelava Jurčičevo tragedijo z vseh plati. Za Jurčičem so se zgodbe Celjanov oprijeli še Fran Detela, Anton Funtek in Anton A-škerc. Po Benjaminu Ipavcu in Viktorju Parmi pa je zgodba Celjanov že prešla tudi v glasbo (o-peri ((Teharski plemiči« in «Urh, grof celjski«.) Po Jurčiču, ki je umrl že 1881, pa se nihče ni več lotil žalostne Veronikine zgodbe vse do Otona Zupančiča. Le-ta je kot intendant ljubljanskega gledališča našel v arhivu Jurčičevo »Veroniko Dese-niško«, ki jo je hotel najprej samo predelati za uprizoritev, po- zneje pa se je dela lotil popolnoma na novo Tako je 1. 1924 napisal »Veroniko Deseniško v verzih. V gledališkem smislu Župančičevo delo ni imelo uspeha, toda »po pesniški dognanosti in stilistični dovršenosti prekaša ce lo njegovo največje delo Dumo«, pravi Jevnikar. Naslednji, ki se Je ukvarjal s Celjani, je bil Anton Novačan, ki je napisal dramo v petin dejanjih «Herman Celjski«. Jevnikar se tudi pri Novačanu ustavlja s celim poglavjem. Sodba o Novačanovem Hermanu je na splošno zelo pozitivna. Jevnikar omenja celo lansko uspelo uprizoritev dela na celjskem gradu v režiji Branka Gombača.' (Mogoče lahko omenimo, da namerava Slovensko gledališče v Trstu postaviti Isto delo na konec prihodnje sezone.) Bratko Kreft, »najboljši slovenski dramatik med dvema svetovnima vojnama«, kot ga označuje Jevnikar, je doslej zadnji, ki se je lotil zgodbe Veronike Deseniške. Poleg drugih dramskih del je 1. 1932 napisal ((Celjske grofe«, ki so jih gledališča največ igrala. Končna Jevnlkarjeva sodba pa Je, da Je po originalnosti interpretacije ter po živahnosti in dra-matskl moči Novačanov »Herman Celjski« najboljša drama s tega področja, medtem ko ostaja Žu- pančič po poetični popolnosti ne prekošen in neprekosljlv. • * * Jevnikarjevo delo odlikuje natančnost načitanega elektika. ki uporablja skladovnico literature Pri tem ne podaja mnogo lastnih sodb in ocen, temveč jih vsako krat podkrepi z navedbo tega ali onega avtorja iz uporabljene Ute rature. Lahko bi rekli, da hodi bolj za Kidričem kot za Prijateljem, če se spomnimo, da sta mu ta dva bila učitelja na univerzi. Vsekakor se knjiga dovolj dostojno uvršča v zbirko slavistič nih študij univerze v Padovi in bo odlična pomoč italijanskim slavistom. Pa tudi drugim slavistom bo koristen priročnik o za ključenem predmetu: o Veroniki Deseniški v slovenski literaturi in pravzaprav v Uteraturi sploh (Mogoče bi Jevnikar — potem ko je navedel operi Ipavca m Parme — lahko navedel še opero iz poznejše dobe, namreč »Veroniko Deseniško« tržaškega rojaka Danila Švare.) Knjiga se predstavlja v prikupni opremi in lepem tisku tržaške tiskarne Graphis. Očitno je avtor sam skrbel za korekture, saj tudi v številnih in obsežnih slovenskih tekstih ni nobenih tiskovnih napak. R. R. 11. septembri 1! KNJIŽEVNIK PILOl Antcnine de Saint - Exup< VITER PESEK IN ZVEZD Antonie de Sa.nt-Exupery (19 1944) je svojevrstna osebnost sodobni francoski književno! Predvsem je bil po poklicu lot in je kot pilot tudi padel!] drugi svetovni vojni. Bil je ed; redkih pilotov pisateljev, ki , znal svoja bogata doživetja j sredovati tudi drugim. Pri ti pa ni toliko pisal o zunanjih i živetjih in dogodivščin letaS v prvem obdobju letalstva prvi svetovni vojni kot o i tranjih doživetjih človeka m nebom in zemljo, v samotr; dolgih urah. ko poštni pilot i: in ure leti sam podnevi in | noči prek puščav, morja in pr]S skalnih višav, navezan samo svoj stroj in instrumente v tj bini. Antonie de Sa;nt-Exuptj je pisatelj in filozof, misli čustveno plemenit, rahločufi in miselno bogat. Pa vendai moža vesten človek, ki je tudi j francosko književnost vnesel ni tip junaka, ki namesto me I tativnega humanizma izpoved je svoje žtvljensko prepričanji Kot tak se nam pisatelj kaže;! vseh svojih elih, v katerih p poveduje o življenju letalcJ Nap sul ;e sedem xnj(g, med | vimi Južni kurir že leta 1929.j] katero pa ni še prodrl Toda leta 1931, ko je izdal kratek i man Nočni polet, so sledile i me mojstrovine, med njimi F človečena zemlja, Pismo tak ki je med vojno prvič izšlo Ameriki, Vojni pilot in kot za nja mladinski roman Mali prir To delo imamo tudi v slove ščini, med sa no vojno pa sn dobili v prevodu tudi njego-knjigo Veter, pesek in zveze To knjigo je zdaj v prevoc Edvarda Kocbeka izdala Drža na založba Slovenije v sv< zbirki Moderni roman. Slovenska izdaja SaintKx peryja združuje dvoje njegov del. V knjig: sta združena r mana Počlovečena zemlja Nočni polet. taxo da ho slove ski bralec lahko dodobra spl znal svo evrstnega umetnika, \\ sateljapilota In njegove ideji polne globokega humanizma l' vsem tem pa sta obe v slove ski izdaji objavljeni deli preč različni in še tako še bolj osve ljujeta Sa!nt-Exuperyjevo ume niško osebnost V svojem delu Počlovečer zemlja (Terre des hommes) pi poveduje pisatelj odlomke svbjega življenja Delp je s stavbeno iz sanvh kraHib n g.. / '5 1 K ■ ‘J 17 10 Ir 1 ■ 19 f i ■ 20 D 1 m ‘ 22 I k 1 £ M 23 ■ F 25 ■ 26 f) ° 1 27 R r 28 29 V 1 ”a/ 3) d i I 32 33 ,.y v : * * i 36 ■ n 38 L m 39 40 41 1 H 42 1 43 44 ■ 45 ■ * 47 1 ■ 49 50 51 52 54 J r 55 VODORAVNO: sodobni slovenski pesnik, kritik in literarni zgodovinar (Anton), 7. vodena bula, 12. najvišji masiv v Retij-skih Alpah, ld. slovenski arhitekt, letošnji Prešernov nagrajenec (Ivan), 15. po Homerjevem izročilu Odisejeva domovina, 16. velika violina 18. kemični znak za radij, 19. opica v filmih o Tarzanu, 20. ošabnost, li.španje, 21. jadranski otok, 22. ime zagrebške pevke zabavne glasbe Stefok, 23. surovine za zdravila, 24. glasbeni interval, 25. začetnice slovenskega pisatelja (»Deseti brat«), 26. klavir, 27. letni čas, 28. televizijski zaslon, 30. veliko afriško jezero. 32. reden dohodek od naložene glavnice, 34. največji otok istoimenega finskega otočja v Botnijskem zalivu, 36. ameriška zver iz rodu mačk 37. kemična prvina (znak Se), 39. kratica za »veslaški klub«, 41. čepica, 42. francoski impresionistični slikar (E-douard), 43. povrtnina, 44. francoski surealistični slikar (Hans), 45, ime slovenskega pesnika Jenka, 46. težko spanje, 47. bog sonca pri starih Egipčanih, 48. gusar, 49. orjak, hrust, 50. vetrni jopič, 52. država v jugozahodnem delu ZDA, 54. veletok v srednji Aziji, ki izvira pod Ka-rakorumom 55. branjevec. NAVPIČNO: 1. navada, šega, 2. nekdanja črnogorska prestolnica, 3. duri, 4. inkovski vladar, 5. tuje žensko ime, 6. avtomabilska oznaka Krapine, 7. beračev sve ženj, 8. rimska boginja jeze, kemični znak za kositer, 10. gla. no mesto Albanije, 11. edino jor dansko pristanišče, 13. letalo, ld najbolj razširjena tekočina 17 piegnanje, 20. popularni amer! ški filmski igralec (Cary), 21. li terarna zvrst, 23. rimska bogi nja lova, 24. mestece v Boki Ko torski, 26. del voza, 27. zagon 29. največji nemški jeklarsk koncern, 31. slovenski pisatel (Janez, »Bobri«), 33. delujoč vu! kan na japonskem otoku Hono (2535 m), 35. velik prostor za pri reditve, 36. južnoameriški vele tok, ki se izliva v zaliv La Pia ta, 38. osnovna mera 40. sodob ni slovenski književnik (Lojze) 41. merska enota za zlato in dra gulje, 42. slovenski skladatel (Vasilij), 43. katastrofa, fiasko 45. država v jugovzhodni Aziji 46. del pohištva, 48. predlog, 49 mlečni izdelek, 51. oranje, 53 kratica mednarodne humanitarne organizacije. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. skleda, 7. basist, 13. traged, 14. novinar 15. reber, 16. Cerar, 17. Lu, 18. emir, 19. Pamir, 20. TAM. 21. len, 22. Keres, 23. dama, 24. ki, 25. Sotla, 26. Toran, 27. Ajaccio 29. krma, 30. takt, 31. Koseski, 34. omela, 36. Goran. 37. Rn, 38. mena, 39. Polet, 40. vod, 41. ete, 47. Kalan, 43. laži, 44. re, 45. Arnič, 46. terna 47. Sorbomia, 49. »lamin, 50. arioso, 51. baraka. SKOP Veljaven od 11. do 17. septembra OVEN (od 21. 3. do r »v \ 20. 4.) Pomagajte f jPOOB J ljubljeni osebi, da V* j bo lahko rešila svo- V y je probleme. Misli- te tudi na svoja vprašanja, ki čakajo na rešitev. Od vas je odvisno, da bodo vladali dobri odnosi, zato bodite bolj strpni spričo slabosti drugih. Obisk prijateljev. Pismo. Srečni dan torek. \ BIK (od 21. 4. cio f \ 20. 5.) Zvezde bodo [ Jmc) vplivale tako, da bo-j ste živeli zelo sreč- V y no čustveno življe-N'~-—^ nje. Močno se boste čutili povezane z ljubljeno osebo, s katero boste tudi uresničili neki skupni načrt. Kažite več razumevanja za svojce Pazite na zdravje. Neutemeljena sumničenja. Srečni dan sobota. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ne bodite preveč v skrbeh, če nastanejo nasprotja v ljubezni. Vi sami se boste čutili nekam ranljive nasproti dejanjem oseb, ki vas imajo rade. Ce boste morali v družini razpravljati o kakšnem načrtu, ne vznemirjajte se preveč. Uspeh v poklicnem delu naj vam bo v spodbudo. Srečni dan sreda. KAK (od 21. 6. do 22. 7.) Ta teden vam bo mnogo oseb izrazilo svoje spoštovanje in simpati-— jo. Utegnejo nastati tudi nove zveze. Odnosi se bodo izboljšali tudi z ljudmi, ki so vas v zadnjem času nekam zanemarjali. Obeta se vam možnost postranskega zaslužka. Nevoščljivi jeziki bi vam radi škodovali. Pismo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Cas ni naj-I bolj primeren za flirtanje in za nevarna poznanstva. Ne uničujte soglasja, ki ste ga dosegli z velikimi žrtvami. Prav tako ni čas primeren za sklepanje novih prijateljstev, ker utegnete povzročiti razdor med starimi. Obisk prijateljev vas bo razveselil. Srečni dan torek. DEVICA (od 23. 8. f s do 22. 9.) Teden za-f X \ gotavlja zelo simpaJ \ 1tifine dneve, toda V"”'* 'J priti utegne tudi do x X napetega položaja. Ne pretiravajte nasprotij v nazorih z ljubljeno osebo. Pojdite v družbo dobrih prijateljev, da ne boste preveč malodušni. Čaka v* s dober zaslužek. Odgovorite na pisma prijateljev in obiščite sorodnike. Srečni dan četrtek. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čustveno življenje bo zelo zanimivo in razgibano. Ne prenaglite se in pustite, naj se stvari naravno razvijajo. Cas je ugoden za sklepanje pogodb in za denarne sporazume. Dokončajte neko delo, preden začnete drugo. Potrebna je večja odločnost tako v srčnih kot v poslovnih zadevah. Pismo ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Vpliv zvezd je zelo ugoden, čeprav utegne kakšen oblaček zasenčiti lepo razdobje v ljubezni. Prav vi morate obdržati vajeti v rokah in ne smete izpustiti tega, kar ste si v zadnjem času pridobili. Na delu ne bodite malomarni. Zanimivo pismo in čudni predlogi. Srečanje, ki vas bo razburilo. STRELEC (od 22.12. do 21. 12.) Čustveno življenje je pod sijajnim vplivom zvezd. Zato boste polni energije, zlasti ker boste v prijetni družbi. Potovanja ali obiski vam bodo prinesli nekaj novega. Uresničili boste neki načrt, ki je povezan z vašim delom. Privoščite si malo počitka in razvedrila, ker vas čakajo zoprni dnevi. Bodite odločni. X KOZOROG (od 22. f V\ 12. do 20. I.) Vaši • ] čustveni odnosi se Vli 'V hoc*° izvijali v ve- V / drem in mirnem o-— zračju. Možnost prijetnih flirtov ali novih simpatij. Imeli boste zanimive izkušnje z znanci iz tujine. V družbi bodite taktni in ne skušajte vsiliti svojih idej. Zanimivi razgovori. Uspeh v poklicnem delu. Srečni dan ponedeljek. Pismo VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Rešite se malodušja in otožnosti.. Vaš čustveni položaj se bo potem kmalu izboljšal. Vsekakor prepustite se izbiri srca. Pojdite v družbo in zanimajte se za šport ali kulturne zadeve. Lotite se finančnih zadev z zaupanjem. Poklicno delo zahteva večjo pozornost in vztrajnost. Obisk. RIBI (od 20. 2. do _______, 20. 3.) V ljubezni f A I vam pojdejo neka-1 tere stvari na živce, saj vam bo morda ^ nekdo nehote grenil življenje. Skušajte se prilagoditi potrebam in zahtevam ljubljene osebe. Na delu ostanite raje pri starem, da ne bo nepotrebnih »razpok«. Nekdo pričakuje odgovor na pismo. Prijatelj vam bo pomagal. Nekaj domačih pripomb| Sz Beneške Slovenije po izletu v Slovenijo in obisku vinskega sejma Istrska vina so na 12. mednarodnem vinskem sejmu v Ljub- Jani odnesla zlate in srebrne “ledalje. Na to visoko odlikovanje v svetovnem merilu so lahno, ponosni v prvi vrsti proizvajalci. To odlikovanje pomeni izkaznico za inozemsko tržišče, nagrajena istrska vina (kabernet, merlot, refošk, malvazija) s° nam Tržačanom bolj ali man, fnana. Vsekakor mnogo bol' kot vina če izvzamemo vipavska in briška — iz drugih predelov Slovenije. Velik odstotek Primorcev je imel in še ima o Štajerskih vinih napačno mnenje, mnogi niti ne vedo, da je Štajerska vinska dežela, še man; Pe, da prideluje najodličnejša vina v svetovnem merilu. Je že nas, da vprežemo naša vozila, zasebna in javna, v boljše spoznavanje naše matične zemlje m zavozimo v Slovenske go-rice _ na ozemije vinske trte. Tako sem slišal na zadnjem izletu v Celju in na vimskem sejmu. Slišal sem tudi te bese-de; Tudi Vipava in Brda se ponašata z odličnimi vini. In tudi naši slovenski kraji v Italiji, če s° bili na vinskem sejmu v Ljubljani vzorci italijanskih vin, ne gre v glavo, zakaj ni bilo no-?®nega vzorca tržaških in gori-Skih vin. Naša vina se razlikujejo od štajerskih vin, ker vsebujejo manj kisline, a so zelo °kusna. Res nimamo zadružnih aii drugih kleti ter ustreznih Pzipomočkov za pripravo vzorov in bi prišli v poštev le zasebni vinogradniki. Ali je to neizvedljivo in niso naša vina Vfedna mesta na takem sejmu? In še zanimiva pripomba dru-pe?a vinogradnika: Pa je še ne-"®J, kar me preseneča. Med istrskimi vini je bil odlikovan tudi £emšk. Ta sorta je tudi na Kra-jU: le da se imenuje kraški re-‘°šk ali teran in je drugačnega Obvestilo KZ in ZMP davkoplačevalcem Kmečka zveza in zveza malih Posestnikov opozarjata svoje ela-”e' dii zapade 20. t. m. rok za pri-'|llvo sprememb pri dohodkih in pri sestavi družine, kar vpliva pri doto->aniu obdavčljive osnove za dru-*mski davek. Zato naj družinski poglavarji, v fužinah katerih so nastale kake spremembe, ko se je na primer sin a ' hči poročila, ali so se dohodki zmanjšali, ker je šel na primer sin K rojakom, je kdo ostal brezpo-?em in v podobnih primerih, to pri-jsvijo na občinskih davčnih uradnih, Jpr dobijo potrebne obrazce. Sc zlasti je primerno, da to sto-Jo davkoplačevalci, ki so jim ® Prejšnja leta odmerili previsok » finski davek, pa so zato že violi* priziv, katerega odločitev je še teku. V nasprotnem primeru bi n!? *eb sprememb ne upoštevali ?r’ odločitvi davčne osnove za le-IJlfiK in bi bili prisiljeni zopet SRati nove prizihc. 4a vsa p0jasniia in za izpolnje-aoje prijavnic Je tajništvo članom a razpolago v Ul. Geppa 9 vsak an od 8. do 14. ure, ob četrtkih ,pa °*1 8. do 12. in od 15. do 18. Ure. TAJNIŠTVI ZK in ZMP okusa, ker vsebuje posebno snov, ki ji pravijo mlečna kislina. To je njegova posebnost, ki je nima nobeno drugo vino. Pravijo, da je v teranu tudi železo. Zato je to vino zdravilno. Ce je torej tako in ni enakega vina na svetu, se mi zdi, da bi bilo v vsakem primeru priporočljivo, da bi svet z njim seznanili. Res si ne znam razlagati, zakaj se ni to že zgodilo. Slišal sem, da ga je premajhna količina; drugi menijo, da pristnega terana ni, ker pride na trg kot mešanica črnine. Pravi teran je _________________ ____ ,WJ„, le iz kraškega krvavca. Za vzor-1 ki jih Je Italija imela od leta’ ce se ga še dobi. Stvar je nam- 1910 naprej. Leta 1911 se je kot reč v tem, da se svet seznani s alpir.- boril po libijskih pušča-tem edinstvenim vinom. vah proti Turkom; v prvi sve- F. K- Itovni vojni je bil vsa leta v iiiuMiiiiiiii 11111111111111111111111 minit iiimiiiml|ij,m,iiii, iinmimiiii, im, mm mm,n, mm mn iimmimiii I nedeljskega izleta po našem Krasu Tako kot se je v nedeljo. 21. avgusta podrla nenaseljena hiša Fausta Mašere v Tarpeču, ob cesti, ki pelje iz Špetra v So-vodnje, se podirajo nenaseljene hiše in hlevi no gorskih vaseh, ne da bi se kdo zmenil za to. Tu pa gre cesta skozi vas in so ruševine hiše zasule cesto, zaradi česar 1e bil zaprt promet, špetrska občina je poslala delavce, da so čistili cesto in popravili nekaj zidov, ki se bi kasneje zrušili na cesto in lahko povzročili nesreče. Mašera dela že nekaj let v Švici in je tudi njegova družina pri njem. Zato se že leta ni brigal za to svojo hišo v Tarpeču. 75-letni Vincenc Pierigh iz Podbonesca ie bil eden izmed redkih beneških Slovencev, ki so se morali udeležiti vseh vojn, Na mojem nedeljskem izletu po Krasu sem poizvedoval o letošnji letini. Kar se tiče krme, ni tarnanja. Že samo zelenje, ki ga avgust navadno porjavi in porumeni, priča, da ne bo to zimo s klajo takšna zadrega. Bujna deteljišča bodo dala še nekaj tečne krme in tudi otava bo nekaj povečala krmsko zalogo. žal je še malo primerov krmske pese kot sem je videl na nekaj krajih. S krompirjevo letino pa je tako. Bila je različna in se je v enakih pogojih nesla tukaj dobro, tam slabo. Prestalo je nekaj kritičnih dni (ob cvetenju sicer kratko sušo. ponekod roso), a dobro seme, skrbno obdelovanje zemlje, negovanje, vse je vplivalo na letino. S fižolom pa ,e navadno križ in smo z njegovo letino malokdaj zadovoljni. Malo drugače pa menijo gospodinje, ki že nekaj let vztrajno gojijo povrtnino (stročji fižol, jedilne bučiče, kumarice, grah) in to dobro spečajo. Kako pa z vinsko letino na spodnjem Krasu in kaj z gnit-;em grozdja, oziroma z ono sivo grozdno plesnijo? Nikjer nisem naletel na veliko zaskrbljenost. Vinogradniki pravijo, da ni grozdja posebno obilo, a kar ga je, je lepo in zdravo ter dobro zoreva. še kakšne tri tedne tako naprej — in bo mošt nekaj posebnega. Pri pojavu sive grozdne plesmi, gre za primere, ko so trte premalo na prepihu (preveč v zavetju, kjer o-staja vlaga kot leglo plesni), pregosto sajene, zraven še močno listnate in bolj občutljive sorte ter one, ki imajo tesne jagode in te s tanko kožico. Iz repentaborske občine se slišijo pritožbe, ker je toča prizadela trto v juliju. Tudi v dolinski občii-i je napravila nekaj škode. V mnogih krajih pa se vinogradniki zelo jezijo na fazane, ki delajo vedno večjo škodo. Zaradi fazanov in gnilobe nekateri že mislijo na trgatev, toda hudo bi grešili, sai so sončni, topli dnevi zdaj velika sreča za vinogradnika. Izletnik BOLJUNEC V preteklem mesecu smo v naši vasi imeli tri pogrebe. Umrli so namreč Srečko Maver, ki se je 12. avgusta smrtno ponesrečil z vespo, Josip Alberti ter Lovrenc Žerjal. Pokojni Maver, ki je bil star komaj 35 let, je zapustil ženo in tri otročiče, s katerimi sočustvuje vsa vas. Kot mladinec je z drugimi sovrstniki iz Boljunca delal udarniško pri gradnji proge šamac-Sara-jevo. Pokojni Alberti je dolgo let delal v ladjedelnici Sv. Marka. Še zelo mlad je bil poklican pod orožje in je bil ranjen na italijanski fronti, nato pa ujet. Pokojni Žerjal je umrl 29. avgusta. Dolgo vrsto let je bil zaposlen v boljunskem kamnolomu. Zaradi zavratne bolezni je bil nekaj tednov v bolnišnici, nato pa so ga poslali domov, ker ni bilo zanj več nobene pomoči. Zadnja leta je živel v pokoju. žena mu je umrla pred nekaj leti in je živel pri svojem edinem sinu. Svojcem pokojnih izražamo svoje sožalje; dragim pokojnikom pa naj bo lahka domača zemlja. gorskih postojankah nasproti Avstriji, v drugi svetovni vojni pa je Pierigh bil že v letih, a je moral biti spet zraven na raznih frontah. Pokojni Pierigh, ki je umrl prr ’ nekaj dnevi, je bil vzor beneškega Slovenca kot si ga oblasti želijo. Imel je srečo, da je po vseh teh vojnah ostal živ. Na pogreb so prišli mnogi njegovi znanci in prijatelji, ki si jih je nabral številnih vojnah. Beneški mož je in fantje uživajo pohvale za svojo zvestobo, niso pa deležni priznanja in zaupanja zato, ker pa le govorijo doma med seboj svoj domači slovenski jezik. imiiiiiiiiitmiMim.iiiiminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Nočni obisk (Nadaljevanje s 3. strani) Danilo Berkov Možak se je obupano obrnil k dekletu: «Nasedla sva mu. Nič mu ne moreva.« Zapomnita si, kar sem vama rekel o vaši ženi. Ce se ji bo karkoli zgodilo...« Skomignil je z rameni, ne da bi povedal do konca. Možak ga je poskusil še zadnjič omehčati. «Zakaj ste me ogoljufali? Ali vam nisem ponudil dovolj? Kako dolgo še mislite, da boste lahko vlekli ljudi za nos?« Stari je znova zaničljivo skomignil z rameni. «Kako dolgo pa mislite, da bi lahko ostal zdravnik, če bi napravil strup vsakemu, ki bi se mu zljubilo? Najbolje bo, da se spravite, preden pokličem policijo.« Spremil ju je do vrat in brez besede sta odšla. Opazoval ju Je skozi okno, ko sta stopila v avto in se odpeljala. Potem je pogledal oguljeni napis «dr. James Wilson», zmajal z glavo in zaprl vrata. Naglo se je vrnil v sobico na koncu hodnika, vzel klobuk in plašč ter se oblekel. Nato je vzel še debelo aktovko in jo stisnil pod pazduho. še enkrat se je ozrl po oguljenem usnjenem naslanjaču in se prepričal, da je plešasti debeluh, ki je sedel v njem, zvezan in da ima usta dobro zamašena. Krčevito si je prizadeval, da bi se rešil vezi, Stari se jg zarežal: «Ni čudno, da je bilo toliko gotovine v blagajni, doktor,« je rekel. «Z zanimivim honorarnim delom se ukvarjate. No, nikar ne hodite tako obupani. Na svetu so še hujši zločini kot kraja.« Se rni prijetno zveni obljuba: Ko pridem v Devin, te obiščem ... Zaman sem te pričakoval. Namesto tebe in tvojega nasmejanega lica je dospela predzadnjo sredo vest, da si tistega dne zaključil življenjsko pot. Ko se je moja zavest tej vesti uprla, sem se le moral sprijazniti z resnico: omahnil st, Danilo, niti 70 letnik ... Od predzadnjega četrtka dalje imaš svoj večni kotiček med koprskimi cipresami. Ne boš več v družbi znancev izžareval svoje topline, izražal svojega mnenja o zadevah s tega ali onega področja, še posebno v ona finančnega značaja, saj so finance spadale v tvoj poklic. Ne bo več tvojega mnenja o tem ali onem pojavu. Tvoje družabnosti, razumevanja, dobrohotnosti, iskrenosti, dobre volje in smeha, ne bo zanimanja in prizadevnosti za usodo našega ljudstva tudi tostran državnih mejnikov ... Kaj naj bi še povedal s tvojega že dovršenega življenjskega potovanja? Da si sovražil iti obsojal vsakršne krivice, zlasti one, ki so v protislovju s socializmom, družbenim napredkom, s humanostjo, čutom odgovornosti in dolžnosti do skupnosti. Da si sovražil nepoštenje kjerkoli in kakor koli se je to očitovalo? Taškne klice si odnesel iz rojstne hiše v Devinu in jih utrjal * a tu,** „ $,V V nedeljo, 18. t. m. bo v Trebčah svečana proslava ob 20 obletnici postavitve spomenika padlim borcem proti fašizmu. Trebenci so v dolgi nrotifašl- stični in osvobodilni borbi dali mnogo svojih najboljših sinov. V partizanski borbi in v nemških taboriščih smrti je padlo nad 30 domačinov. Na dvorišču ljudskega doma bodo ob tei priložnosti priredili koncert pevskih zborov in godbe. Poleg tega na bo pevski zbor «Srečko Kosovel* nastopil s samostojnim koncertom. sto 'p _ \ % i ■ | Sili KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena 1938 TRST. UL Milano 18 TE LE F. 35*169 Katera vam nudi po najnlžjth cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih kra(pv ln semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico umetna ln organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stro|e vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za Eurlanijo - Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA» ko si z uspehom in lahkoto štu diral in završil srednjo šolo na goriški gimnaziji, takšne, ko si nastopil prvo službeno mesto pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, od koder si v enakem svoj-stvu leta 1933 odšel v Zagreb, a od tam v Banjaluko. Povsod si užival ugled in spoštovanje kot človek in izredno sposoben uradnik- Med strahotami narodnoosvobodilne vojne sva se v Banjaluki pobliže spoznala. Po vojni sva se znašla v Ajdovščini kjer si vodil finančne posle, nato si prevzel te posle pri vojaški upravi bivše cone B v Kopru. Sel si sem m tja kot strokovnjak v finančnih zadevah in povsod so cenili in upoštevali tvoj nasvet, pripombe, kritiko. Povsod si lahko koristno vpregel svoj izredni spomin, ki ti je bil odličen tudi pri študiju in obvladanju esperanta. Vse te tvoje vrline, danes Se mnogo bolj cenjene kot v polpreteklosti, so s teboj legle v grob Tvoja nenadna smrt je skruš la svojce, a je težko prizadela tudi krog znancev in prijateljev ki so poznali in cenili tvoje moralne vrline. Zelo te bomo pogrešali in ohranili v najlepšem spominu. JANKO FURLAN i stotine opotpunih namjera, ste i stotine pristojnih punude u novim / SREDIŠTU . ■ # ,!r r 40* m w . TOVARNA CEMENTA IN SALONITA IS. SEPfffflU* PITASSi NOVA MODA NOV NOVA KORIST. IZBOR ANHOVO anhovo Trst I ■ Gorica - Udine / ....................mummmmmm.............................................................................. } ^ i m -1 -T • i8!®2*1!zi™0)' ma?ic0.- srajco (da i° Prihodnjič bom bolje napisal. Danes nimam več prostora in toda na sliki ki __','717"" 7"'. si □ S« g -T smrti 17 pisem in ljubezni Spet je pomlad in prijetno toplo je, najlepši letni čas. Ker uem se pretolkel skozi zimo, ni treba več skrbeli za zdravje d ! Ti pa dobro pazi nase in na Cepija, bodi pridno dekle V(pjih staršev in naredi male sorodnike dobre in srečne! Uži-teh s^ebern* lepi trenutek življenja; jaz bom v mislih užival s , b°j. Srečala se bova spet nekega dne, prav tako, kot bi ne 0 ločitve, mar ne? Hvala za vse in zbogom do prihodnjega Meseca! Ljubi Vas Vaš Branko iti Za Cepijevo darilo za rojstni dan: konjiček, ki se ziblje Vo katerem Je m°č jahati? Ne preveč drag, ker je bilo očko-da daril° za božifi Precej veliko. 2. V moji družini je navada, jjj Se za prvi otrokov rojstni dan db majhno darilce tudi si -7' Kupi sebl kot m°je darilo nekaj, kar potrebuješ ln kar Al^ht 3' Moje cvetJe vene zdaj hitreje, ker Je čedalje toplejše bl ml ga lahko pošiljala dvakrat mesečno? 5- dopisnica. - poštni žig n. april 1942. Torek, 26. marca. Draga Oko, par danes sem poslal domov svoj zimski plašč, dve odeji, dva a nogavic, rdeče copate (malce prekratke so zame, pa jih rajši obdrži zase za prihodnjo zimo), majico, srajco (da jo popravite, če bo mogoče) in eno pižamo (da jo operete). Daj, naj vse to očistijo, ker je v perilu lahko mrčes. Poletna oblačila itd. bom zahteval kasneje. Ali sem Ti kdaj poslal dve majici? Ne morem ju najti. Prav tako bi želel steklenico «vi-tusa» (vitamin B). Prosil bom zdravnike za dovoljenje. Potrebno ml je zaradi prebave. (V tistem času je Branko zaradi mraza, ki mu je bil izpostavljen, dobil določene želodčne motnje, ki so se med kasnejšim bivanjem v zaporu čedalje bolj krepile in se končno spremenile v zelo resno želodčno obolenje). Prejel sem Tvoje pismo in srajci in odgovoril Ti bom prihodnji mesec. Do takrat pa naj lepša hvala in o-daidžini (pazi nase). Ljubi Te Branko. 6- — PISMO — poštni žig 9. junij 1942. (Prvi pismo v japonščini). Sreda, 6. junij 1942. Najdražja Oko: da bi se izognil zamudi, kakršna je bila zadnjikrat, Ti pišem v svoji nespretni japonščini. Nisem še prejel Tvojega pisma in mi predvsem dovili, da Ti pošljem čestitke za Tvoj rojstni dan. Želim vama obema največjo srečo. Počutim se dobro in duhovno sem krepak. Niso me obvestili, zakaj mi niso dali Tvojih pisem, medtem ko sem redno prejemal druge stvari, ki si mi jih poslala kot cvetje, zdravilo itd. Ne skrbi me preveč. Vendar pa mislim, da je treba vse te odnose med očetom in sinom, možem in ženo vedno spoštovati, celo v mojem primeru, čeprav sem jaz sam lahko nihče. Resnična pomembnost teh odnosov je izgubljena, če nama odrečejo izmenjavo pisem, mar ne? Pa vendar, nikar ne skrbi! Ali je Čepi že začel hoditi? Star je že 14 mesecev, pa še noče poslati očku dobre novice! Lenobica! Stvari, ki bi jih rad; kratke hlače za telovadbo In učbenik za daljše vaje — za preprosta pisma in pisanje s peresom. Pi ihodnjič bom bolje napisal. Danes nimam več prostora in zato Te prosim, dobro pazi nase med poletno sezono. Ljubi Te Branko. Opravičujem se, ker je papir slab in to povzroča, da je moje pisanje še slabše. Oko: Danes je minilo 15 mesecev, odkar se nama je rodil Hiroši. O vaju nisem ničesar slišal že od marca. Nikar ne izgubljaj časa in zahtevaj od sodišča dovoljenje za zvezo z menoj. In pošlji mi poletno obleko ter kratke hlače za telovadbo. Kot darilo za Tvoj rojstni dan sem poslal domov knjigo. Pričakujem vesti od vaju — še vedno sem dobro razpoložen. ^ Branko. 7. PISMO — poštni žig 21. septembra 1942. Zdaj sem dobil Tvoje pismo od 23. avgusta. To je do zdaj »rekord« v počasnosti. To pot sem Ti hotel pisati samo nekaj nežnega, toda spet moram začeti z zadevo v zvezi z nadrejenimi organi. Ni dovoljeno prejeti obleke, knjig, na katerih je kaj napisanega. Obleke, ki si mi jo pred kratkim pustila, nisem mogel prejeti zato, ker je bilo na njeni podlogi znamenje pralnice. Prosim Te, da mi prineseš obleko brez kakršnihkoli črkovnih znamenj. Toda to pot bo bolje, če mi boš prinesla zimsko obleko. Ko pa Ti bom sporočil, da mi prinesi zamenjavo, ne bodi skopa, temveč mi zares prinesi. (Pojasnilo gospe Vukelič: predvsem je njegovo pismo prispelo zelo pozno, pa čeprav sem mu takoj dostavljala tisto, kar je želel, je vendar to dolgo ležalo v zaporu in prispelo do njega zelo kasno). Pazi tudi na najinega sina. Pogosto se posvetuj z zdravnikom. Normalno je. da je Hiroši zelo občutljiv, če upoštevamo dedovanje z moje strani. Dobro razmisli o vsem, kar je dejal zdravnik. Jaz še nisem prejel slike, ki jo je bil posnel fotograf, at sftia .-sr - ana in sploh nisem upošteval tistega, kar je Tebi všeč Kar reh U7ll fotografirania ~ kot hočeš. O takšnih stva- čenn 7 Vahk0 pogovar^ala kasneje, ko nama bo omogo-čeno, da se bova spet srečala. Kakor vidiš, sem prenehal z učenjem hieroglifov toda besedila’ lahk0 razmeroma dobro berem tudi težja oesedila Za sedaj sem prebral že več kot deset knjig. Moie zdravje je v redu in ni treba prav nič skrbeti. Celo zelo dobro *®mhnr8zp°l0žen- tak0 da m* Pravijo, da sem vedno veder. Ti bodi pogumna in zdrava ter pazi na najinega sina čim Tehe vm?JeŠ' Tv?j^ Stara mama Je vsekakor izkušenejša od nfojega sina.P°S edU’ ^ S°dlm’ da lahk° Sam° Ti vzga^aS Jošiko in Hiroši, na svidenje 8. PISMO — poštni žig 20. november 1942. Branko. Včeraj sem nepričakovano prejel hkrati dve Tvoii oismt Go*rzat°; 7 s0 ietniške oblasti zadržale takšna pisma v katerih mi pišeš, da sta Tl ali najin sin bolna, oni pa vedo’ da vaju tako zelo ljubim. Zato nikar ne bodi bolna ali na mt ne piši o ozdravitvi. p Poslovno o srečanju. Mislim, da Je bolje, če mirno čakava kajti za to daje odobritev sodnik, ko sam sodi, da je potrebno Vendar pa ga bom še enkrat zaprosil, ko ga bom spet videl Toda ne pričakuj preveč. Ali, bolje povedano, počakaj še malo' ker bo kmalu sodišče odločilo o mojem primeru in nama bodo dovolili da se bova srečala. Ce že govoriva o tem, sem jaz tisti, ki si bolj, kot kdorkoli drug, želi, da vidi zdrava Teb« in svojega sina, ki je medtem že zrastel. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: najviSja temperatura 25,6, najnižja 20,4, ob 19. url 25,2; zračni tlak 1015,2 stanoviten, vlaga 75 odst., nebo jasno, mrč, morje mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. Tržaški dnevni Danes, NEDELJA, U. septembra Milan Sonce vzide ob 6,38 in zatone ob 19,26, Dolžina dneva 12.48. Luna vzide ob 1,38 in zatone ob 16.03, Jutri, PONEDELJEK, 12. sept. Silvin PO IZJAVI STRANK LEVEGA CENTRA GLEDE UDELEŽBE NA VOLITVAH Za KPI in PSIUP je stališče teh strank poskus prikrivanja lastnih odgovornosti Komunisti pravijo, da KD, PSI in PSDI nameravajo tudi povzročiti odložitev volitev do prihodnje spomladi Sledeč zgledu pokrajinskega vod-atva KD, je tudi paritetski odbor socialistov in socialdemokratov zagrozil, da ne bo nova enotna lista {spolnila predvidenih volilnih obveznosti v zvezi z občinskimi in pokrajinskimi volitvami, se pravi, da se ne bodo udeležili volitev. O stališču strank levega centra do vprašanja volitev in tržaškega gospodarstva sta na svoji včerajšnji seji razpravljala federalni komite In federalna kontrolna komisija avtonomne federacije KPI. V poročilu, ki je bilo objavljeno po seji, je rečeno; «V zvezi z nedavnimi izjavami KD, PSI in PSDI, da se *e stranke ne bodo udeležile novembrskih volitev, če vlada levega centra ne bo prej poskrbela za rešitev vprašanj ladjedelništva v skladu z drugim načrtom IRI, federalna organa KPI poudarjata, da so ta stališča sad zmedenosti in poskusa vpletanja v nastali položaj diverzantskih akcij, da bi se prikrile lastne odgovornosti. Jasno je namreč, da se stranke levega centra že odrekajo na ta način ladjedelnici Sv. Marka, kar predvideva drugi načrt IRI. Ne more se niti izključiti, da te stranke »kušajo odložiti volitve do prihodnje spomladi z namenom, da bi se položaj «razčistil» in da bi se vsaj deloma oprale pred javnostjo. Tržaški komunisti razkrinkujejo te manevre ter kažejo volivcem pot, ki jo je treba ubrati: nujno in potrebno je, da se občinske in pokrajinske volitve vršijo v novembru, stranke levega centra naj plačajo svoj davek za napake, ki •o jih zagrešile ter za neprekinjeno solidarnost z vlado v škodo tržaškega gospodarstva in danes še posebej na področju ladjedelništva; poraste jo naj glasovi za KPI, ki ge je vedno dosledno borila za ladjedelnico Sv. Marka, za gospodarski napredek Trsta z vidika enotnosti borbe in podrejala strankarske koristi splošnim koristim mesta.« Poročilo pravi na kraju, da sta organa KPI sprejela ustrezne sklepe glede volilne kampanje ter sta pripravila sezname komunističnih kandidatov. Tudi tržaška federacija PSIUP je Izrekla svoje mnenje glede pobud KD, PSI ta PSDI, Vodstvo te stranke pravi, uda gre za manever, kako bi se preprečilo prebivalstvu, da s svojim glasom obsodi predstavnike strank levega centra«. PSIUP — je rečeno nadalje v lajavi — meni, da strte izjave stm-mentalne in demagoške ter predstavljajo absurden poskus, da se loči odgovornost vMae od odgovornosti krajevnih predstavnikov istih političnih sil. Kolki za razne prošnje se dobijo tudi na kvesturi Tržaška kvestura sporoča, da Je prejela pooblastilo za prodajanje občinstvu kolekov in drugih vrednostnih znamk. Spričo tega bodo lahko prizadeti kupili na sedežih kvesture ali komisariatov vrednostne znamke, ki so potrebne za razne prošnje, oziroma policijska pooblastila. 6e posebej se obvešča občinstvo, da ne bo treba odslej naprej priložiti k prošnjam za izdajo potnega lista upravne znamke za 2.000 Ur (eno leto) in 1.000 lir (pol leta) ter poštne položnice za 400 lir (cena knjižice) na tekoči račun št. 11/455 v korist kvesture. Dovolj bo da priložijo eno samo poštno položnico za 2.400 oziroma 1.400 lir na omenjeni tekoči račun. 21. t. m. kongres italijanskih komercialistov V sredo, 21. t. m. se bo na tržaški univerzi začel XV. vsedržavni cijsiki odbor, ki ga vodi tržaški profesiomist dr. Nassiguerra, pa je prejel še 16 krajših razprav in spomenico od posameznih komercialistov iz vse Italije Program XV. kongresa je v glavnih potezah naslednji: v torek, 20.9.: sestanek predstavnikov državne organizacije komercialistov v prostorih novinarskega krožka; v sredo, 21.9.: počastitev spomina padlih pri Sv. Justu, odprtje kongresa na univerzi ter sprejem na županstvu, v popoldanskih urah pa začetek kongresa. Naslednje dni, do 24.9., nadaljevanje kongresa razen v petek, ko je na sporedu izlet; v nedeljo, Tržaška mladina obsoja neonacistične atentate Izvršni odbor mladinske konzul-te je na svoji zadnji seji ostro obsodil neonacistični teroristični napad v Zgornjem Poadižju, pri katerem sta bila dva mlada finančna stražnika ubita. Izrazil je svojcem padlih najgloblje sožalje, ter željo, da bi oblasti avstrijske republike in nemške zvezne republike v duhu združene Evrope v idealih, svobodi in demokraciji takoj napravile konec zločinski dejavnosti hujskaške manjšine. Važno obvestilo obrtnikom Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča svojim članom obrtnikom, da so pooblaščene bančne ustanove začele podeljevati posojila v zvezi z obrtniško dejavnostjo. Zainteresirani naj se obrnejo na sedež združenja za pojasnila. Tajništvo 5 Danes ob 10. uri bo sv. maša pri kapelici Kraljice Miru za proslavitev 27. obletnice njene zgraditve. kongres italijanskih komercialistov, ki se bodo letos v drugič zbrali v našem mestu po 41 letih, saj so zadnjič organizirali svoj kongres v našem mestu leta 1925. Napovedanega zborovanja se bo udeležilo več sto komercialistov iz vse Italije, najavljen pa je tudi prihod bivšega predsednika ministrskega sveta G. Pelle, ki bo imel predavanje o petletnem gospodarskem načrtu. Predavanja strokovnjakov bodo v dvorani Avditorija; zasedanje se bo zaključilo v nedeljo 25. septembra, za petek pa je predviden izlet po deželi Furlaniji-Julijski krajini. Poleg Pelle bodo predavali še trije italijanski strokovnjaki, organiza- 25. septembra, zaključek kongresa. UIIIIIIIMIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllIMfllllllimillllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIfllfllHIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllMIUIIIIIIIIIIIIIIIllMIIIIIIIIIIIIIIIMI HUDA PROMETNA NESREČA V PREDORU PRI SENENEM TRGU Pri čelnem trčenju z avtobusom voznik «topolina» na mestu mrtev Pri trčenju se je malo vozilo vnelo • Nesrečnega Prašlja so karabinjerji potegnili iz gorečega avta že mrtvega zaradi poškodb na glavi ©©JCŠU3 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. p. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 180.000.000 VLOGE LIR 1.150.000.000 Sprejema: Vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune — Menice na inkaso Nudi: Kredite na tekočih računih — Eskonipt lastnih in trgovskih menic — Kratkoročna posojila — Predujme na blago in vrednotnice — Jamstva — Investicije v vrednostne papirje — Krožne čeke — Plačila davkov in razne druge bačne operacije Dopisniki po vsej Italiji POSEBNI POGOJI E.S A. ZA POSOJILA OBRTNIKOM TRST Ulica F- Filzi štev. 10 Brzojavni naslov: Bankred Tel. 38-101 — 38-045 Včeraj popoldne nekaj minut po 13. uri se je pripetila v notranjosti predora, ki pelje od Senenega trga proti Sv. Ani in Skednju huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeška žrtev. Pri trčenju z avtobusom SAP TS 27507 je izgubil življenje 51-letni Rudolf Pra-selj iz Ul. A. Crisciani 7, ki je upravljal avto fiat 500 «topolino» TS 12150. Pn nesreči se je laže poškodovala 42-letna Marija Franza por. Zerjul iz Prebenega Sl. Preiskovalni organi (karabinjerji oddelka za hitri poseg v Istrski ulici) še niso ugotovili poteka nesreče v vseh podrobnostih. V glavnih obrisih pa je ta že znan. Okoli 13. ure se je Rudolf Pra-selj peljal s «topolinom» po predoru proti središču mesta. Prihajat je z doma, a 2 uri pozneje bi moral nastopiti službo v filobusu namreč uslužben pri Acegatu kot sprevodnik. Kakih 150 metrov od začetka predora (od Ulice Salata) je Praselj nenadoma izgubil oblast nad krmilom ter zavozil na sredino ceste. Prav v tistem trenutku je prihajal nasproti avtobus podjetja SAP, katerega je u-pravljal 27-letni Edvin Sancin iz Doline 32. Neizogibno trčenje je bilo čelno in tako silno, da se je • topolino« skoraj popolnoma zmečkal. Zal se je pri tem prebil tudi hranilnik za gorivo in trenutek nato je avto začel goreti. Vendar pa Preselj pi umrl zaradi zubljev. Bil je namreč mrtev pri priči, ker si je - pri trčenju skoraj popolnoma zmečkal obraz. Trenutek pozneje so prihiteli na kraj nesreče karabinjerji oddelka za hitri poseg, kj so bili v bližini. Potegnili so nesrečnega Praš-lja iz gorečega arvtomoibla še ;pre- 'št. 3 na progi št. 1. Moški je bil PO OESJiKrtLJOŽAŠRifiA*prefekta .... «SoE:ffinl' ■ 1 '" nUmice, kjer je'na razpolago ZmBfff pVIIMlJe vseh vrst teletine den se je vozilo spremenilo popolnoma v gorečo baklo. Se prej so nekateri ljudje premaknili goreči avto, ker je obstajala nevarnost, da se vname tudi avtobus. Nevarnosti eksplozije pa ni bilo ker je gorivo, kot smo dejali, izteklo iz hranilnika. Ob 13.15 je prišel na gasilsko postajo poziv za gašenje. Gasilcem se je posrečilo, da so v dobrih 10 minutah popolnoma pogasili zublje. Kot smo že dejali, se je pri nesreči ranila Marija Franza por. Zerjul. Zenska se je peljala z avtobusom domov v Prebeneg. Zaradi trčenja je padla v notranjosti avtobusa ter se pobila po zgornji Ustnici, si poškodovala en zob in dobila praske in • podplutbe po obeh rokah. V bolnišnico jo je prepeljal z avtom fiat 850 neki mimoidoči .avtomobilist. Na stomatološkem oddelku se bo morala zdraviti 10 ^dhi. so od. boir .................... »Od- « tajskim oblastem. Cene so se povišale od 80 do 100 lir za kg Prefekt dr. Cappellini Je predvčerajšnjim podpisal dekret -O novih cenah teletine, ki jih je določil pokrajinski odbor za cene In ki stopijo v veljavo z današnjim dnem. Nove cene veljajo za občine v tržaški pokrajini in so sledeče (v oklepaju dosedanje cene); teletina za golaž 840 lir (720); prša in hrbet 980 lir (900); reberca 1.740 lir (1.640); pleče brez kosti 1.840 lir (1.740); stegno brez kosti 2.280 lir (2.160); zrezki stegna 2.560 Ur (2.440). V dekretu Je rečeno, da morajo mesarji imeti izpostavljen cenik na vidnem mestu in da morajo na vsako vrsto teletine postaviti listek z novo ceno. Nadzorni organi bodo kaznovali vsakogar, ki ne bo spoštoval omenjenih predpisov. Kot torej vidimo, so se cene raznih vrst teletine precej zvišale, v primerjavi s cenami, ki so bile določene sredi juUja. Tedaj in še enkrat prej je pokrajinski odbor za cene delno spremenil cene teletine, ki so veljale do 1. februarja. Takrat so bile cene dosegle najvišjo raven, in sicer: teletina za golaž 880 lir; prša in hrbet 1.060 lir; reberca 1.820 Ur; pleče brez ............................■»»lit.»»ni.............. POVEČANJE BLAGOVNEGA PROMETA T prvih 7 mesecih letos 200.000 ton več kot lani Povečanje je bilo zabeleženo le pri dovozu, medlem ko je bil odvoz na lanski ravni kosti 1.920 lir; stegno brez kosti 2.380 Ur in zrezki stegna 2.660 Ur. Kot vidimo, smo torej še pod februarsko ravnjo, toda če bo šlo tako naprej, se bomo spet prjbii-žaU tedanji draginji na trgu telečjega mesa. Statistični urad trgovinske zbornice je objavil dokončne uradne podatke o blagovnem prometu po morju in železnici v tržaškem pristanišču do konca JuUja. Kakor smo že zabeležili pred časom, ko so biU znani neuradni podatki, se je ta promet letos občutno dvignil v primerjavi s prometom v istem razdobju lanskega leta, in sicer smo v tem razdobju pridobili v pomorskem prometu okoli 200.000 ton, v železniškem pa okoU 180.000 ton novega prometa. Pomorski promet je v prvih sedmih mesecih lanskega leta dosegel v obe smeri 3,418.800 ton (v to število niso vključene dobave žive- ža in goriva za ladje), letos pa je promet dosegel 3,615.495 ton. Odvoz blaga je ostal letos praktično na isti ravni kakor lani: 952.906 ton, lani 952.244 ton; do omenjenega povečanja prometa Je prišlo pri dovozu: z ladij so namreč v prvih sedmih mesecih izkrcali 2,662.589 ton blaga, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta ta postavka znašala 2,466.556 ton. V dovo?u po prevladuje zlasti petrolej (čez milijon ton), posebno močne pa so tudi postavke železne rude (455.000 ton), gorilnega olja (250.000) premoga in drugih trdih goriv (190 000 ton), ter nekatere druge masovne postavke; med bogatejšimi vrstami blaga pa je dovoz žita dosegel 56.445 ton, sladkorja skoraj 30.000, vina 13.000, lesa 23/XX), tobaka 6.600 ton, Itd. Tudi v odvozu je prevladoval petrolej z derivati (155.000), dalje so bile močne postavke «goril-no olje« (120.000) in «bencln» (63 tisoč), precej obsežne pa so bile tudi postavke »železo« (49.000), «les» (55.000), «papir» (53.000 ton), in druge. V železniškem prometu so letos zabeležili 1,126.579 ton, medtem ko je znašala ta postavka v prvih sedmih mesecih lanskega leta 946.109 ton. Dovoz blaga se je letos povečal le za malenkost od 420.718 ton v lanskem letu ria 438.107 ton; odvoz pa se Je nasprotno dvignil od 525.391 na 688.472 ton. Po količini realiziranega prometa je bila tudi letos med tujimi državami na prvem mestu Avstrija (s 376.123 tonami), a na drugem mestu je bila Češkoslovaška z 254.123 tonami; sledila so po vrsti Zahodna Nemčija z 99.483, Jugoslavija 50.836, Švica s 35.752, Madžarska s 35.703 tonami, itd. Največja postavka v dovozu po železnici je letos predstavljal les (44 181 ton), močne pa so bile še postavke papir, umetna gnojila, železarski izdelki, kemični proizvodi, ter stroji in premog V odvozu so daleč pred drugimi blagovnimi vrstami prevladovale železne rudne, na drugem mestu so bili petrolejski derivati, preostale močne postavke pa so • Težak Rodolfo Donaggio, star 36 let iz Vrdelske ceste 22/1 je včeraj okoli 10. ure delal na parniku «Ausonia» v novi prosti luki. Pri nakladanju blaga ga je zadel po glavi kavelj žerjava ter mu povzročil globoko rano na desnem sencu. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti 12 dni. 5 Danes bo na Griži pri Miljah v kulturnem krožku «Pietro Mer-candel« festival «runita,» in komunističnega tiska Na sporedu je nastop domače godbe, zvečer pa bo igral zabavni orkester «1 Fedeli«. Ob 19. url bo govoril Luciano Lu-svardi. Poskrbljeno bo za dobro jedačo in pijačo. Nesreča Tržačana pri Sežani Včeraj ob 12.35 so prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avto jugoslovanskega RK 21-letnega študenta Franca Scholza iz Ul. Loc-chi 12. Ponesrečenec je sam povedal, da se je prevrnil s svojim avtom med Sežano in blokom pri Fernetičih. Okoli 11.30 se je peljal proti Trstu ter je hotel prehiteti neki avto. Po nesreči je dregnil v vozilo ob strani, izgubil oblast nad krmilom, zdrknil s ceste ter se zaletel v drevo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni zaradi zloma na levi roki, rane na zgornji ustnici in lobanjske travme. Scholz je tudi začasno izgubil spomin. Včeraj popoldne okoli 15. ure se Je 36-letni natakar Artemisio Belli peljal z motorjem po Ul. Ghega proti Ul. Carducci. Iz neznanih raz-logov je trčil vanj avto znamke «Opel Kadet«, ki ga je šofiral Benečan Eugenio Izzo, star 23 let. Ta je prihajal iz Ul. F. Severo ter je bil namenjen v Ul. Ghega. Pri padcu se je Belli pobil po levi nogi V bolnišnici se bo moral zdraviti 10 dni. KIMO MII* PKOSEI4 predvaja danes, dne 11. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope: La carovana delTalleliiia (KARAVANA ALELUJE) Bitka na gričih Whiskya! Igrajo; Burt Lancaster, Lee Remick, Jim Hutton, Pamela Tiffin ODBOR ZA ZGRADITEV PROSVETNEGA DOMA NA PROSEKU se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu nedeljskega koncerta in celotne prireditve, Posebna zahvala gre pevskim zborom iz Velikega Repna, Križa, s Proseka-Konto-vela ter proseškl godbi. Nadalje se zahvaljuje prosvetnemu društvu Verna iz Križa in Godbenemu društvu za njihov denarni prispevek. mcjvi^Pizu predvaja danes, dne 11. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film: II CACCIATORE del MISSOURI (LOVEC IZ MISSOURIJA) Igrajo: CLARK GABLE -t RiCCARDO MONTALBAN ELPiNA MARQUES MARIA KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 11. t.m. ztzačetkom ob 16. uri barvni (Hm v Cinemascope: Tutte le ragazze lo sauno (VSA DEKLETA VEDO) Igrajo: SHIRLEV MACLAINE — DAVID NIVEN — ROD TAY-LOR — GIG YOUNG Mali oglasi THGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe tz for-mike. Lastna 'zdelava Fonderla št. 7 (blizu oolruce). .CITROEN* — Samaritani In Miceu — Servis v Ulici Hittmayer 4-a Raz stava m prodaja avto potrebščin Ulici Glulia 41. žaga na trak, cir*ularka, krožni lo-ščilnik, vrtalni stroj, ugodno na prodaj. Bevllacqua, Ul. Tesa Št. 12 - Trst. ČEBELARJI — POZORI Ciste kranjske matice lahko dobite pri Sušniku Jožetu, Brod 2, Bohinjska Bistrica, Slovenija, Jugoslavija. DRUŽABNIKA s kapitalom iščem za Izkoriščanje patenta motornega orodja za poljedelstvo in indu stri Jo. Pisati na naslov Roma« Gob-bo — Dolina — Trieste. mmssamrn SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU Gojenci, ki se Se niso vpisali, lab11® to storijo v pisarni Glasbene matu v Ul. R. Manna 29 od 10. do 12. UG dopoldne. Opozarjamo, da se bo t*-tos nadaljeval pouk solopetja. Ravnateljstvo trgovskega tehnit®*' ga zavoda. Strada dl Uuardiella D/ sporoča, da se vršijo vpisovanja * šolsko leto 1988/67 vsak dan vključno 25 septembra 1966 Prošni za vpis sprejema tajništvo zavoda o 10. do 12. ure, kjer se dobijo tud potreDna navodila Na Državnem znanstvenem liceju * slovenskim učnim Jezikom * *’r* j k una poleg razredov / znanstveno učnim načrtum tudi popolne razred s klasičnim učnim načrtom )e vpl» vanje za šolsko leto 1968-1967 vsa dan od to do 12 ure v tajništvu voda. Strada di Guardlella 5t neprekinjeno do 25 septembra 19 • Navodila za vpisovanje so razvid« na oglasni deski v zavodu Vpisovanje na slovensko učitelji*** Trstu bo do 25 septembra. Urad' ne ure so od 9. do 12. Gledališča Mtramarskl park — Danes na<*a*ih vanje predstav »Luči in zvoki«. 0 21.30 v nemščini »Der KaisertraW> von Miramare« ln ob 22.45 v K**’ Janščln* «Massimillano e Carlotta • Jutri, ponedeljek ob 21.30 v ščinl «Maximilian of MexicO» «an Emporor’s tragedy» ln ob 22-v italijanščini »MassimUiano e ca -lotta«. . Izredne vožnje avtobusa «M» barkovljanske postaje. Nazionale 15,00 «G4i amori di “b* bionda«. Hana Brechova, Vladini Pucholt. Prepovedano mladini P° 14, letom. Češki film, Excelstor 15.30 «1 nostrl marltu«. Ml* chele Mercler, Alberto Sordi, Us Tognazzi. Prepovedano mladini P° 18. letom. Penice 15.00 »Arizona Colt«. Tech«1' color. Giullano Gemma. Corinu Marchand. Eden 15.30 «... e tl diavolo ha ris°»; Jeanne Moreau, Ettore Marini. ' povedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 »El Greco«. Barv* De Luxe, Mel Ferrer, Rosan« Schiaffino. Alabarda 14.00 »Agente Z 55 missi0” ne disperata« Colorscope. Suša' Baker. Danny O Connor. Ftlodrammatico 14.30 «3 colpi di chester per H;ngo». Technicol0 • Gordon Mitchell. Aurora 16.00 «Ringo e Gringo contf° tuttl«. 1 r/«iska knjigarna opozarja učence, dijake, starše, učitelje ln profesorje, da bo imela v zalogi vse razpoložljive slovenske, italijanske, angleške In nemške učne knjige predpisane na slovenskih šolah v prihodnjem letu. Imamo tudi veliko izbiro najnovejših zvezkov z raznobarvnimi polivinilnlmi platnicami, lz lepqnke ter s platnicami presspan; risalne bloke, barvne svinčnike, vodene in tempera barvice; kemična ln nalivna peresa najboljših znamk itd., vse po tržnih cenah. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 i mm ria ^11.; ijfi 1§ * J* > / Timnm- predvaja danes, dne 11. t.m z začetkom ob 16. uri barvni film v Cinemascope: La tadata dellimpero romano (PADEC RIMSKEGA CESARSTVA) Igrajo: Sophia Loren, Stephen Boyd, Alec Gulnnes, James Ma-son in Chrlstopher Plummer Jutri, v ponedeljek, dne 12. t.m. z začetkom ob 18. uri ponovitev barvnega filma v Cinemascope: La taduta dellimpero romano (PADEC RIMSKEGA CESARSTVA) Kino • fotografski material SE CUL IN Trst, (JI. Mazzini 63 Telefon 733-361 vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo Darovi in prispevki Crlstallo 15.30 «11 caro estinto«. Rod Ob šesti obletnici smrti nepozabnega Danila Nedoha darujeta v počastitev njegovega spomina žena in hčerka 2.000 Ur za Dijaško matico. Rafael Perko daruje športnemu združenju Bor za organizacijo 9. slovenskih športnih Iger 5.000 lir. Ob obletnici smrti dragih staršev Antonije in Silvestra Danev darujejo hčere 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina preminule predrage mame Marije Polojaz daruje sin Libero 10,000 lir za Dijaški dom in 10.000 lir za Slovensko dobrodelni) društvo. V počastitev spomina pok. gospe Marije Polojaz darujejo za Slovensko dobrodelno društvo družina Srebot njak 3.000 Mr, I. Marc 2.000 lir. gospa N. Agneletto 2.000 lir, V počastitev spomina Dr. Karla Preloga daruje za Slovensko dobro delno društvo I. Marc 2.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Dore cvetličarke daruje N. S. 2.000 lir za Dijaško matico. Stelgher, Barbara Nichols. PrcV0" vedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.00 «La vendetta del Apaches«. Technicolor. Rory U* Mdum, Corlnne Calvet. .... Capltol 15.00 «Viva Maria«. Brigi«* Bardot, Jeanne Moreau, George n mllton. Technicolor. . Impero 16 00 «Una uuestlone d'o® re«. Prepovedano mladini pod ‘etom. Moderno 15.00 «4 dollari dl vena*1 ta Technicolor. Robert Woods, A gelo Infanti. Zadnji dan. . Vittorlo Veneto 15.00 «Oggi. doma«; dopodomani« Eastmancolor. Mar** lo Mastrolanni, Vima Lisi, Catn rine Spaak. Prepovedano mladi pod 18. letom. Astra 16.00 »L uomo dl Hong Kon«’; Ideale 14.15 «11 clrco e la sua Kra de avventura«. Technicolor. J°n Wayne, Claudia Cardinale. Abbazla 15.00 »Boeing... boelnš*-Technicolor. Tony Curtis, Teru Levvis. S P D T vabi svoje člane, pnj*4*^. In mladino na Jesenski Izlet 3- ® tobra v dolino MartulJkove skup'-. do bivaka Za Akom. Lepoti tega « ^ rodnega parka, kjer Iz divje sote®!,j z naravnima slapovoma nenadoi« preide narava na zelene livade ob« žene z mogočnimi vrhovi. 1,0(10 L senske tople barve dale Se poseb čar. * • • Prosvetno društvo v Skednju offt nizira v nedeljo, 25, septembra izlet v Rovinj in Pazin. Vpisov««) vsak dan. raze« v sobotah in ned IJah. od 20.30 do 21 30 na sedežu dru štva, Skedenjska ulica 124/1. • • • Prosvetno društvo »Andrej co** z Opčin priredi v nedeljo. 18. L enodnevni izlet na Otočec. Vp!sov' nje v pekarni Orašček. ROJSTVA SMRTI IN POROKE 10. septembra 1966 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 65-letnl Andrej Ghišt, 76-letna Giovanna Bressan fl Bra. tus, 59-letni Nicola Guaccl, «)-letna Antonietta Motse vd. Oeser, 65-)etni Vlttorio Querel, 71-letna Glušeiipina Siilii 8 9-letni Giiillo DaUasta, OKLICI Uradnik Enzo Corsl in stenodaktt. lografka Graziella Da Ris, pafketar Andnano Grum in tiskarka Anpama: ria Bonat. nosač Giorgio Giraldi iri prodajalka Giovanna Verslc, uradnik Stellio Canziani in bolničarka Laura Sperlril, pregledovalec lesa Eugenio Sansin in gospodinja Loret-ta Sančin, mehanik Bruno Poropat in gospodinja Emma Simeoni, Soter Fulvio Zarattinti to gospodinja Vivla-na Maria Schilep, delavec Giuliano Glult Ih gospodinja Dafmana Kpn-can, kapitan GiuHo ttalo Pittitio m gospodinja Ondiria Bresšl, mesar Claudio Oarbun in uradnica Elvira Luxa, učitelj Dario Cover in učiteljica Edda Gal ipin. zidar Dario Zril. dersic in vzgojiteljica Annamarla Bu- ' Včeraj-danes Aurelie Merkle, uradnik Gelso Gelso- URAKNA - S6LAIARNA •— LAURENTI Irst, Largo s Santorio 4 l’el 72324« Bogata izbira najboljših švl carskih znamk ur in zlatnine ZA’ POROKE in KRSTE Poseben popust 1 mini ln knjlgovodkinja Annamarla Minutti, delavec Otello Giugovaz in delavka L'liana Delbello. delavec Pie-rrantonio Lasala In delavka Maria Lanotte, strojni častnik Pietro de __ _____ din. kemik Sergio Spanghero bile*”" vino 'koruza kava bombaž, I radnica Mariella Babici, uradn.k Lui-I Marinls iri uradnica Antlnea 2ors, les in sladkor ’ ’ j si Milocco in gospodinja Gabrtella 1 steklar Fabio Sodomaco in prodajal- NOCNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do (.30) Alla Basillca, Ul. S. Glusto 1, Bu- DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 4 Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Marchlo. Ul. Glnnastlca 44, Miani, Drevored Gon, častnik Antonio Flamigni tn i ka Francesca Potenza, prodajalec Miramare 117 (Barkovlje). študentka ApneUa Isler, lekarnar An- Giampaolo Zentilomo in študentka 1 ton id dusrnltta in vzgojiteljica Astrid | Marina Batlstella, šofer Umberto Fal- chetta in služkinja Bruna Ujele, pek Francesco Urdih in gospodinja Maria Vatla, delavec Mario Barzan in prodajalka Nada Ladlnl, gradbenik Pri-mo Gino Sandrin ln trgovka Ester Levi, študentka Pierbruno Rosso 'n študentka Anna Maria Škerl, uradnik Fulvio Sutnberaz in gospodinja Antonia Lubiaria, podčastnik Nicollno De Blasio In uradnica Anna Ban, strugar Albino Bottaz In kuharica Ida Cesaratto, študent Marino Doria in študentka Patrizla Zennaro, težak Claudio Orzan ln barlstka Maria La-ganis, oprtnik Frllppo Marzocca m gospodinja Antonia Cpslovigh, strugar Carlp Bratos ln delavka Maria Callegaris, kletar Giuseppe Bisianl in delavka Laura Zvetnik, mehanik Alberto Žanom In barlstka Frida An. gel in i, tehn:k Ermanno Cociancich :n uradnica Sabatina Bilanzuoll, železničar Anglolo Cinco in prodajalka Maria Grazia Golzio, sodnik Dietmar Kurz in prevajalka Laura Germi. 20.100 lir. solini, Ul. P Revoltella 41. INAM. A! Cedro, rrg Oberdan 2, Manzoni. Ul. Settefontan- 2 LOTERIJA BARI 65 82 26 36 76 CAGLIARI 24 30 11 27 28 FIRENCE 31 27 44 16 41 GENOVA 60 90 28 78 24 MILAN 55 59 76 26 8» NEAPELJ 74 33 73 88 14 PALERMO 11 86 18 07 65 RIM 79 53 II 32 12 TURIN 45 67 26 29 55 BENETKE 34 54 27 26 62 ENALOTTO 2 1 X X X 2 1 2 X X X X Kvote: 12 točk - 10.489.000 ir 11 točk — 248.400 lir; 10 točk — zahvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega PETRA SANCINA Posebna zahvala pevskemu zboru, g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji po*1. Družina BANDI Dolina, 11.IX.1966. ZAHVAL A Ob prerani izgubi svojega dragega moža NINOTA LUBIANA se srčno zahvaljujem vsem vaščanom, dr. Delamlju, občinski upravi, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena MARIJA in sin DARIO Nabrežina, Sesljan, 11. septembra 1966. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša nepozabljena hčerka in sestra MARICA BOGATEČ Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 13.9. ob 17. uri lz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. Križ. 10.9.1966 žalujoči: starši, sestre, brat In drugo sorodstvo 11. septembra 1966 SjtvRU: Tl***- Želim si moderen štedilnik, ki bi bil za čiščenje enostaven in s pečnico, kot si jo zamišljam jaz ki bi v njej mogla speči vse, JC9 J,\ kar premorejo moji recepti in ki bi trajal vse življenje! ■HB zahtevam mar preveč ? • •• ne, Vi zahtevate Štedilnik Zoppas iina prav vse! Zelo elegantno linijo Gorilce v litini «pyral» Za čiščenje zelo praktično ploščo Pečniea ima termostat za zajamčenje temperature Pekača ima najbolj učinkovito grelno površino. Goriško-beneški PRAZNIK GROZDJA na «DV0RU» v ŠTEVERJANU dnevnik PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ* PRIREDI DANES IN JUTRI z naslednjim sporedom: DANES, 11. t.m.: ob 16.00 uri tekma v briškoll; prva nagrada 2 hladilnika; druga 2 surova pršuta, tretja in četrta salame in vino; ob 18. uri nastop kotalkarjev iz Tržiča; od 20. ure dalje PLES JUTRI, 12. t.m. PLES od 20. ure dalje; izbira naj lepše mladenke — trgatev na plesišču. Deloval bo dobro založen bife s prvovrstno jedačo in pijačo. Parkirni prostor za vozila. Vabljeni! modellina calzature klasični tn na.inovejši modeli čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ZENSKE - OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-792 (vogal Ul. Machiavelli) MARIO BEVILACQUA TRST, Ul. della Tesa 12 Telefon 93-071 STROJI IN ORODJE VSEH VRST ZA OBDELAVO LESA POD NAJBOLJŠIMI POGOJI IN PO NAJBOLJŠIH CENAH Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike aBALATUM« in «MERA-KLON*. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOyUETTE» in ploščice kRIKETT« in ((ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. II AI.PLASI, Trst, Trg Ospedale št 6 ■ Tel. 95-919 Lvt. "3I—PIT C3F7ME TDCT Vlale XX Settembre 18 tel. 96016 NABREŽINA (center) I SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Odobren statut konzorcija industrijske cone za občini Gorica in Sovodnje Nakupovanje zemljišča bo potekalo na osnovi prostega pogajanja - Predstavnik občine v upravnem svetu - 1,5 milijona lir za popravilo cest Občinski svet v Sovodnjah je v Petek zvečer odobril statut konzorcija za industrijsko cono v Go-*1C1. in Sovodnjah; zanj so glaso-VaU vsi svetovalci razen svetoval-j^jHmeljaka (SDZ), ki se je vzdr- Sejo je otvoril župan Jože Ce-tki je najprej sporočil sveto-alcem, da so na osnovi predlo-s°,v, izrečenih na skupnem sestanku Političnih skupin PSI. KPI in "UZ v Sovodnjah, spremenili Pornj točk; v statutu, in sicer točko 2 in 10. V točki številka dve f?..£ažot°viH, da bodo zasegli zem-»JiKča na podlagi svobodnega posojanja z lastniki, v točki deset Pa se zagotavlja predstavniku ob-lne Sovodnje prisotnost v uprav-odboru konzorcija. Občina ovodnje bo prispevala ob vstopu konzorcij 2,5 milijona lir, iz-PJaclpva v treh letnih obrokih, j o °o konzorcij poskrbel, da se ■dela za Sovodnje regulacijski “aort. Svetovalec Friderik Hmeljak je asprotoval ustanovitvi konzorcija . r Pripomnil, da se industrijci o.fUcrjajo proti vzhodu, kjer gra-svoje obrate. Predlagal je, ‘ 1 občina Sovodnje sama usta-Ovila industrijsko cono v okviru j..DJega regulacijskega' načrta. Sle-, la. je diskusija o tem v.pra-va^Vii’ ITlec^ katero so načeli najina vprašanja, ki se tičejo - tustrijske izgradnje, na koncu tere so statut odobrili .^upan je nato predlagal izpopol-j(. ey klasifikacije občinskih cest, rin.i16 za.ie'a še nekatere poti, ki ■ *ej niso bile vključene. Potem r ..seznanil svetovalce z ugodno d, prošnje za povračilo ško- ki je nastala na občinskih ceni-". med lanskim neurjem. Teh-lir nj' urad je prejel 1,5 milijona j, ’ kj ga bodo potrošili v skladu • načrti občinske uprave. Zupan .. Predlagal, naj bi popravili ce-j °u trga v Gabrjah do Toma-2 e Sostilne na Tržaški cesti, PL*3 ... bi oporni zid v Rupi med i 'Stičevo hišo in financarsko vo-iuSt*;?’ bi cesto kdaj pozneje , eaui. «V Klancu* v Gabrjah pa zgradili kanalizacijo. Svetoval-r. s° Re strinjali s predlogom žu-Pripomnili pa so, naj bi se aitiral tudi preostali del maka-q ’Pske ceste med Rubijami in bril- arn'. Na koncu seje so odo-j. ‘u najerp posojila 7,8 milijona ?,a . kritje proračunskega pri-anJkljaja za leto 1965. PSI zahteva uresničitev programa levega centra skupščini PSI v Tržiču so 'foučili razmere v občinski upra-i_m perspektive ladjedelnice v ®zeli- Pokrajinsko federacijo sta ^stopala pokrajinski tajnik dr. ontassich in Marko Waltritsch, 'dgovoren z.a krajevne ustanove, “o daljši diskusiji, v kateri so »vrnili pritisk na PSI in njego-zastopnikov v občinskem od-!°fu, so izrekli priznanje sveto-»Icem, da so zahtevali preiskavo, otem ko so zahtevali uresničitev °‘očil sporazuma levega centra 1 Poobčinjenju mestne prevozne Hizbe v Tržiču, so poudarili, da ® sporazum globalnega značaja in a bi namigovanja o reviziji dolženih sporazumov za Tržič, pomočila prelom v -koaliciji v vsej '°krajini. Pooblastili so pokrajin- sko federacijo in sekcijskega tajnika odv. Bonadonno, naj skličejo sestanek strank levega centra ter proučijo, če še obstaja politična volja za uresničenje sklenjenega sporazuma. lejske ladje, ki pa ne morejo zagotoviti zaposlitve tej kategoriji delavcev. Kriza je zajela tudi nekatera zasebna podjetja, ki delajo za ta oddelek. Razširil se je tudi glas, da namerava vodstvo ladjedelnic poslati del delavcev v dopolnilno blagajno. Interpelanta priporočata, naj bi deželni odbor posredoval pri FIN-Cantieri za primerna naročila trži-ški ladjedelnici, ki bi nudila delo tudi pri ladijski opremi. Regulacijski načrt na vpogled občinstvu Splošni regulacijski načrt občine Gorica, odobren na seji občinskega sveta 5. julija 1866 in na seji pokrajinskega nadzornega odbora za Gorico 26. avgusta 1963, je na vpogled občinstvu v občinskem uradu (oddelek 5, .soba 1) od 14. septembra do 13. oktobra. Vsakdo si načrt lahko ogleda med uradnimi urami 9-—12, 16—18 Zasebniki in ustanove lahko predložijo pripombe najkasneje do 12. novembra in sicer pismeno ter na kolkovanem papirju za 400 lir, da bi doprinesli k izpopolnitvi načrta. Več naročil za ladijsko opremo Deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta poslala predsedniku deželnega odbora pismo, v katerem ugotavljata, da je v tržiški ladjedelnici več stotin delavcev brez dela, ker ni v gradnji potniških in mešanih ladij. Gre za delavce zaposlene pri ladijski opremi. V ladjedelnici gradijo sedaj samo petro- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 VESTI IZ ŠTEV ER JANA Obvestilo Kmečke zveze I)ne 20. septembra zapade rok za vložitev prošenj prizadetih po lanskoletni toči. Prošnje se vložijo na podlagi deželnega zakona štev. 33 z dne 29.12.1965, ki predvideva prispevke za: 1. obnovo vinogradov in sadovnjakov ter kmečkih poslopij; 2. prispevek na petletna posojila, ki so jih kmetje najeli do 30. decembra 1965; 3. posojila po znižani obrestni meri za dobo petih let (Credito esercizio). Vsa potrebna pojasnila in tiskovine so na razpolago na sedežu Kmečke zveze v Gorici. Kmečka zveza ima na razpolago za vse zainteresirane, tiskovine za družinsko doklado, ki se bo Izplačevala s 1.1.1967. Z najlepšimi vtisi so se vrnili z izleta v Ljubljano Prosvetno društvo «Briški grič» je položilo venec pred spomenik žrtvam na. Urhu Preteklo nedeljo je prosvetno društvo «Briški grič« iz Števerjana organiziralo enodnevni avtobusni izlet v Slovenije, ki je prav lepo uspel. Udeležba izletnikov je bila točna in polnoštevilna, da so lahko že zgodaj zjutraj odbrzeli preko bloka pri Rdeči hiši in skozi Postojno do Vhmike. Tu so se malo Ustavilf in se poklonili pred''Spomenikom velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. V Ljubljani so si v dopoldanskih urah o-gledali muzej NOB, kjer so nekateri izletniki našli na nekaterih od razstavljelnih slik tudi same sebe kot udeležence v osvobodilni borbi. Ogledali so si tudi novo športno palačo v Tivoliju. Nato so odšli na Urh, kjer so v imenu društva položili lep venec pred spomenik žrtvam. Po skupnem kosilu v neki bližnji gostilni, kjer so bili deležni dobre postrežbe, so si v popoldanskih urah ogledali vinsko razstavo v Ljubljani. Tam so se srečali z nekaterimi šte-verjanskimi rojaki, ki živijo v Ljub- Včeraj-danes Rojstva, SMRTI IN POROKELipizer in gospodinja Mariagrazia V tednu od 4. do 10. septembra Badalini; mestni^ stražnik ^Antonio je v goriški občini rodilo 19 " """ tr°k, umrlo je 13 ljudi, poročilo je 14 parov in 10 parov pa so Oklicali. ROJSTVA: Michele Blason, Ales-andro Zoff, Nadia Spessot, Marzia la®8*’ Elisa Feudale, Sabina Pizzo-r °> Sabrina Bregant, Gianfranco anola, Ezio Persoglia, Fulvlo Zor-Carmine Santagata, Maurizio ■s> Aleksander Bitežnik, Marko Lr?Vi°’ I'u*sa Tomasi, Walter Teso-: 'Marina Danielis, Mauro Colus n Federico Nascig. niUMRLI; tehnični izvedenec 25-let-Tarcisio Severo; invalid 66-letni lpl.acomo Predoiin; upokojenec 82-t 111 Attilio Craglietto; 70-letni An-‘Oiiio Totis; invalid 67-letni Anto-jo Mezzorana; 77-letna Giulia For-lassin vd. Forchiassini; računo-odkinja 29-letna Anna Maria De-ni por. Vucetti; 70-letna Edvige Pitsch vd. Lenhardt; 91-letna “rani ... -cesca Bacich; glasbena učite-.Poa 76-letna Enrichetta Lucarini; tetna Orsola Visintin vd. Pausig; .upokojenka 79-letna Maria Cinque ■ Prandi; 81-letna Maria Ferlan Vdp Vertovec. . p^ROKE: poštni uslužbenec Fran-Contino in tekstilka Jolanda Se-o> delavec Lucio Aizza in delav-a Giorgia Cordensi; uradnik Al-■ Po Sessi in učiteljica Pia Carlig; S°vski zastopnik Carlo Mariani -..Podajalka Clara Salateo; urad-Lia- ^ar‘° Klanjšček in prodajalka tta Schiavon; uradnik Giorgio. Visintin in gospodinja Gabriella De Biasio; šofer Augusto Burgnich in tekstilna delavka Giulia Šuligoj; učitelj Mario Brancati in gospodinja Marinella Musina; trgovski zastopnik Claudio Terzibassi in študentka Anna Maria Gorza; tekstilni delavec Giovanni Sartori in pletilja Se-rena Naccini; karabinjerski podčastnik Nicolo Marines in računovodkinja Laura Hvalič; uradnik Sergio Jordan in Luciana Bressan; ameriški vojak Larry Muli in uradnica Maria, Tarondi. OKLICI: vojak Eugene Raimond Coiner in delavka Eva Ligresti; strojni risar Luigi Calligaris in delavka Franca Bevilacqua; lekarnar Rodolfo Ballarini in zdravnica E-milia Gerdol; frizer Casimiro Vale-ri in gospodinja Graziella Gerin; čuvaj Giuseppe Grifo in delavka Lucietta Pennacchio; profesor Vito Dl Blas in uradnica Noemt Ama-dei; uradnik Renato Tubaro in u-radnica Maria Pinat; prodajalec Stanislav Zavadlav in tekstilka Marina Zotti; kmečki delavec Leonardo Cidin in gospodinja Marija Batič; mehanik Giorgio Roiz in uradnica Nadja Zavadlav. ljanl. V njihovi družbi in ob kozarcu dobrega vina je čas naglo potekel in bila je že 23. ura, ko je lahko avtobus zopet odbrzel nazaj proti Gorici. V najboljšem razpoloženju In s petjem so se v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek vrnili z najlepšimi vtisi na svoje domove. Gorica VERDI. 15.30: ((Vaja con Dlos Grln-go». G. Sakson In L. Love; ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 15.00: «E1 Greco«. M. Fer-rer ln R. Schiaffino; ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 14 15 — 22 30: ((Arizona Colt». Giuliano Gemma In Ferdinando Sancho; italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 15.00: «11 nostro agente dl Casablanca«. Lang in Thea Flemming; koproducljski film v barvah. CENTRALE. 15.00 ((Pattuglia antl gange«. R. Hossein in R. Pelle-grini; koprodukcija v barvah. Zadnja ob 21.30. Tržič AZZURRO. 15.—22.: «Duello a El Dlablo«. J. Garner in S. Poitier; kinemaskope v barvah. EXCELSlOR. 14,—22.: ((Cincinnati Kid». S. McQuenn In A. Mar-gret; v barvah. PRINCIPE. 15,—22.: «La gatta sul tetto che scotta«. E. Taylor ln P. Newmann. S. MICHELE. 14.30—22 30: «Ballo maledetto«. D. Turlea ln R. Ca-merorj; kinemaskope v barvah. MARCELLIANA. 14,-21.30: «P. T. 109, pošto dl combattimento«. C. Robertson; v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. 19.30—22.: «1 morltu-ri». M. Brando In J. Brynner; v barvah. RIO. 19.30—22.: «Llnea rossa 7000». J.Caan In L. Devon; v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26 - tel 33-49. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 11. septembra je v Gorici odprta cvellčarna Renato GORJAN, v Ul. Garibaldi 9 ■ tel. 26-28. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici naj višja temperatura 28,8 stopinje ob 13.50 In najnižja 15 stopinj ob 6.30; povprečna vlaga 70 odst. Kmečka Banka GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.) NADALJUJE SE ŠE ZA 15 DNI S POPUSTOM 30% RAZPRODAJA VSE KONFEKCIJE ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE pri bogata i/.hira najboljše kakovosti MONCARO V MILANU šo v prodaji pri: CASIROLI — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Najugodnejša menjava GORICA, Verdijev korzo 113 «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik vam lepo In poceni postrežete S ZAGOTOVITE SI ODLIČNO PIVO TJ mm Ljubljansko pivovarno zastopajo: Podjetje NANUT Gorlzia — 8. Andrea Via 8. Mtchele 107 - Tel 5062 Podjetje FIN DEKLE - Tr*t, Via Giulianl St. 1 — Tel. 50407 Hotel «TRIGLAV» KOPER — Tel. štev. 10 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIUSTEKNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo •RI2ANA« s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. .m S TER K • “"S VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEI. 21-114 HOTKI, SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10 . TEL. 20641.43 HJtlflD HOTEL Z MODERNIM KONfORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NAROONA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNAROONIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen ponedeljka in barski program In gostilna «Pri hrasta ■ gostilna ■slveida» telefon 21 239 ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telet. 21 ln 51 Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel* v Trenti in gostišče v Soč! tn Logu pod Mangrtom B O V E C Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah. •€FHTRfll-RIVIERA PORTOROŽ Modeme sobe, mednarodna kuhinja. ((GRIL BAR» z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. Hotel «S0ČA most na soci tel. 7 Moderno urejeni hotel £ Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv £ Lep vrt £ Vsak dan glasba tn ples £ Ribolov celo leto £ Lastna čolnarna G. P. SIDRO Pi™ W. 73349 nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih: • Restavracija «POD ARKADAMI« • «PRI TREH VDOVAH« • Restavracija «SIDRO» In kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE« z internacionalnim programom. Restavracija « LI P A » ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 ^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^ RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - Tel 5 KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPAS KOPER - ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ - ROVINJ - PULA - RABAC IN OPATIJA V vseli poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju. Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI GORICI - Tel. Čepov an 3 Odlična pestra nrana £ Divjačina £ Dobra primorska vina £ Moderne sobe £ Izposojevalnica rekvizitov za vse športe £ Balinišča £ Mlnigolt Igrišče £ Izposojevanje konj lipicancev za jahanje £ Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poletiI 1? ‘igovblm podj olj e MANUFAKTURA NOVA GORICA prireja ob otvoritvi nove trgovine v pritličnih prostorih nebotičnika razstavo artiklov domače obrti in narodne umetnosti; odprta bo do 21. avgusta (tudi ob nedeljah) od 8. do 20. ure. OBIŠČITE RAZSTAVO IN NOVO TRGOVINO, KJER Sl LAHKO KUPITE RAZSTAVLJENE IZDELKE m MARKET Turisti, izletniki - največjo izbiro blaga za vaše izlete imajo P - MARKETI v KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI 'IL NOVA GORICA # ■ tim.. c trn. KOKTOHOŽ KOPER PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJA'! PA OH 7. DO 11. URE REHRANA Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - Telefon 218133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo £ Terasa £ Vrt £ s terase lep razgled na Ljubliano NOVA GORICA - let. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in to* vora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro m solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge Q HOTEL LEV LJUBLJANA ■ L1vx VOŠNJAKOVA 1 J___l I-* j V TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase . Dan-cing kavama - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa ■ Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica . Frizerski salon • Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje Boksi za pse - Hladilnica za divjačino. ARETTA ULTRA T H 1 N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDR A» Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje IM POR 7' l’r°dala na veliko in drobno _ Velika izl.ira zlatnine po tovarniških cenah! LA I OR I Izreden popust — Garancija — EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL S FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuter lev VESPA m trikolesnih tovornih vozil A P E v Kateri koli kraj v Jugoslaviji Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih Gelov ln pribora « P I A G G I O r 'Restavracija LJUBLJANA Privozšt. 11 Mi Pristna domača in mednarodna kuhinja ln pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah. MEBLO MEBLO TRGOVINA S POHIŠTVOM N« OROBNt BANCA DEL FRIULI Societh per azionl — Fondata nel 1873 SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE — UDINE: Via Vittorio Veneto, 20 SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 9 - UDINE — Tel. 53551-2-3-4 Mestne agencije v Vidmu št. 1 — Drevored Volontari della Liberta 12-b št. 2 — Ul. Poscolle, 8 (Trg del Pollame) št. 3 — Ul. Roma 16 (blizu železniške postaje) Pracchiuso, 44 (Trg Cividale) L 300.000.000 L 1.850.000.000 - Azzano X Bula Caneva dl Sa-Cervignano del Friuli Tel. 56-288 Tel 56-567 Tel 57-350 št. 4 — Ul. Pracchiuso, 44 (Trg Cividale) ” Tel. 53-700 Glavnica Rezerve Podružnice: Artegna Aviano ______________ .. _____ _________ čile . Casarsa della Delizia • Cervignano del Friuli Čedad Codroipo . Conegliano Cordenčns - Cordovado - Cormons ■ Fa-gagna . Gemona del Friuli — Gorica Gradiška - Gradež . Lido di Jesolo . Latisana Lignano Sabbladoro Maniago Mereto d* Tomba Moggio Udinese Tržič . Mortegliano Montereale Val-cellina - Ovaro • Pagnacco Palmanova Paluzza Pavia di Udi-ne Pieve di Cadore Pontebba Porcia Pordenone Porto-gruaro - Prata di Pordenone - Sacile S. Daniele del Friuli S- Dona di Piave S Giorgio di Livenza S. Giorgio di Nogaro Vito al Tagliamento Spilimbergo - Talmassons Tarčent Trbiž • Tolmezzo Torviscosa Tricesimo - Trst - Valvasone Vittorio Veneto. Izpostave: Bibione (sezonska) Caorle (sezonska) Clauzetto • Faedis Lignano Pineta (sezonska) - Meduno Polcenigo - Tra-vesio - Venzone. Davčne izterjevalnice: Aviano - Meduno • Moggio Udinese Pon- tebba Ovaro Paluzza Pordenone . S. Daniele del Friuli S. Giorgio di Nogaro S Vito al Tagliamento - Torviscosa. Brzojavke: Generalno ravnateljsvo in osrednji sedež: FRIULBANCA — Podružnice: BANCA FRIULI Denarne vloge: nad 71 milijard — Upravljalni sklad: nad «4 milijard fVRDKA JOŽEF SILA UVOZ IZVOZ TRST - Ul. Milano št 4 • Telefon 28-944 FOTOKOPIRNI ELEKTRONSKI APARAT (Fotocopiatore elettronico) TRST TRG GOLDONI I Tel. 23352, 61119 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peihco 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA. uie», ......... vnaprej četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v redno in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (100U starih dinarjev), letno UK) din <10.000 starih dinarjev) - Pošto) tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - z* SFRJ: ADIT D2S, Ljubljana. Stari trg 3/1, ieleton 22-207, tekoči račun pri Narodn) bank) v Ljuoljanl - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, flnančnoupravn) 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglas) 40 Ur beseda Oglasi tržaške 10 ___________________________________gorlške pokrajine se naročajo pn upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubbltcltš Ita liana« - Odgovorni urednik: STAN IS' *V RENKO - Izdata to tiska Založništvo tržaškega tiska Trst