Poštnina plačana v gotovini 1 Leto LXVm., št. 242 Ljubljana, četrtek, 24* oktobra 1935 Cena Din s>ii±jn vsa k aan popoldne, izvzemš' aedeije in prazniKe. — Luserati do HO petlt »rst a Din 2-. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst 6 Din 3.-, večji inseratt petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovensld Narod« pfiia mespfno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25,- Rokopisi ae ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca fttev. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 tn 3126 Podružnice: Mj\_RTBOR Strossraayerjeva 3o — NOVO MESTO, L.Jubljajoslta c., telefon' št. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon «t_ ft&, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st 10.351. TAL1IA POPUŠČA? čeprav z izjavami Hoareja v Ri mu niso zadovoljni, vendar upajo, da bo napetost pmustUa ter da bo prišlo do sporazuma v okviru Društva narodov Mala aittanta začela izvajati sankcije št« l Iziemno stališče Male antante pri izvajanju sankcij — Potreba odobritve najvišjih ugodnosti Rim, 24. oktobra, r. Odgovorni činitelji rimske vlado niso razočarani nad govorom angleškega zunanjega ministra, ker sodijo, da ta govor le potrjuje domneve, ki jih je te dni izražal itali-jprrki tisk, da namreč londonska vlada tudi v tem kritičnem času nima na-mena pomiriti razburjeno ang^šk^ javnosti, ker ta govor jasno kaže, da an-glf^ka vlada ni izpremenila svojega sta-1 a. Morda jo iskati razloga za to v no^rani politiki. Po mnenju rimskih vladnih krogov baš notranjo politični razlogi si'i jo angleško vlado, da vztraja pri svoji brezkompromisni privrženosti paktu Društva narodov in da to politiko le še bolj podčrta, da bi s tem pri =kora išn jih volitvah izkoristila razpolož-?-py narodnih mas. Italijanski tisk vidi v tem no varnost zq kompromisno rešiti',- iHr"iri'--kprT.i in drugih aktualnih vprašpnj, od katerih je odvisen, mir v Evropi. Hoere '° haš s tem. da odklanja v^kn ni-r:io. ki jo britanski pacifisti Imenjujejo vojno proti vojni-, pokazal prav namere Anglije, ki gredo za tem. č>,^ c;o pod krinko Društva narodov od-krivzi ne\arnega konkurenta. Poleg angleških orožen i pa izziva v rimskih krogih veliko skrb tudi ofenziva levičir-?V'b skupili v Franciji nroti Lavalu, ki jo jo otvoril na včerajšnji seji vlade F-^rriot in ki je prišla do izraza tudi pri r'asovanju v finančnem odboru poslanske zbornico, kjer je T>aval proti pričakovan iu ostal v manjšini. Kil tub temu pa prioakuiojo, da se ho mrinarodna situacija nekoliko razčistila. Italija pričakuje, kakor izjavlja Mussolinijevo glasilo Popolo d'Ttalia . da bo A.ngUja soda i tudi v Ženevi spremenila svoje stališče, kajti konservativna vlada n-° more v T^ondonu delati za mir, v Ženevi pa za vojno. Zaključna izvajanja uvodnika v tem listu najbolj osvetljujejo novo situacijo. Italija, tako zaključuje list, zahteva izvedbo an-gleško-francosko-italijanske pogodbe iz leta 1906. in angleško-italijanske pogodbo iz leta 1927., ki sta obe priznani v Ženevi in so jih potrdili tudi prebivalci Tigre in sultana v Somaliji, ki so se vsi izrekli za Ita.lijo in proti abesin-skemu cesarju. Še jasnejši je uvodnik v glasilu zunanjega urada - Giornale d'Italia', ki naglasa, da je bil ton Hoarejevega govora zmeren. Hoarejeve izjave niso dobrodošle samo za Italijo, temveč za vse odgovorne vlade v Evropi. Te izjave poenostavljajo temeljni problem in odstranjujejo marsikateri nesporazum. Tudi priznava Italija pomembno vlogo, ki jo je morala Anglija zavzeti v Ženevi, obžaluje pa, da je v drugih primerih, kakor na primer v kitajsko-japonskem sporu ostala molčeča. Glede Hoarejeve nade, da se bo morala najti rešitev med tremi prizadetimi faktorji, Italijo Etiopijo in DN, je ta list nekoliko rezerviran in poudarja, da bo Italija stalno nasproti Angliji, četudi se bo pogajala z Addis Abebo in Ženevo. Prav za prav ne more biti govora o italijanskem sporu z DN, temveč samo o razlagi pakta, glede katere sta Italija in Anglija različnega naziranja. Kot najbolj pomemben pa smatrajo splošno ta-le odstavek: Italija zastopa mnenje, da se bo dala v okvirju DN najti pravična rešitev z integralno, odločno in uvidevno uporabo pakta DN, toda ne po mrtvi črki sami, temveč po duhu, ki mora vpoštevati evropsko civilizacijo in solidarnost. Debata o Hoarefevem ekspozeju London. 24 oktobra. AA. kakor v spodnji tako se je tudi v zgornji zbornici nadaljevala razprava o zunanjepolitičnih i-dno-Šajth v zvezi 7. italijansko-abcsinskim sporom Državni podtajnik pri ministrstvu za 7u nanje zadeve Stenhope je imel daljši govor, v kletem je med drugim naglasi 1, d;i smatra angleška vlada, da je velikega pomena za Evropo, če je Italije dovolj močna in stabilna Zavrnil jc izjavo liberalca Motistoneja, ki le dejal da je vlada že proueevrt'a vprašanje eVCi*tualne blokade !ta';ie Angleška vlndn tudi ne smatra za potrebno, da bi sc v Abesinijo poklala posebna preiskovalna komisija. Kar se tiče gospodarskih sankcij prop Italiji, je nagki-sd. da bo poteklo še uek-nj mesecev, preden bodo ime'e viden uspeh. *ele tedaj se ho italijanski narod zavedel, kaj je 6tonl. Vlada ie mnenja, da bo giedc na to, koncern t. 1. lahko stavil« pr;7adetim silam predW!e za ureditev vzhodno-afrišk^a spora Liberalni lord I^othian je zahteval, da se itatijanski spor z Abesiniio skuš;i takoj reor enak ki tajsko-japonski mu, so brez osnove. Japonska m bila nikoh proglašena za napadalca. .Nobena država ni bUa pripravljena nastopiti proti njej. Poleg tega pa proti njej iz čisto praktičnin razlogov m bilo mogoče saukcij izvajati, ker dve veliki sili, ki mejita na lihi ocean, tedaj nista bili članici Društva narodov. Oosi>odarske sankcije pa pridejo do veljave le tedaj, ko jih izvajajo proti državi napa-daiki vsaj vse one države, ki mejijo na njo. Eden je izrazil nado, da bo mogoče pričeti z izvajanjem sankcij, še preden se znova sestane skupščina DH. .Možno pa Je tudi, da se med tem spor sani že uredi in sicer na podlagi naslednjih pogojev: 1. Malija, Abesdnija in Društvo narodov nmrajo >prcjeti predloge za ureditev spora, kakršni jim bodo predloženi, 2. ureditev spora mora biti v popolnem >kladu s paktom Društva narodov. Movd Ueorge je tedaj stavil vmesno vprašanje, ali je angleška vlada dala Italiji kake garancije, da angleško vojno brodovje ne bo hlokiralo Sueškega kanala in drugih ^trateško-gospodarsko važnih točk. Eden je odgovoril, da angleška vlada o tem vprašanju še ni razpravljala, pač pa namerava tudi nadalje izvajali program pakta Društva narodov. Edina izjava, ki jo je angl. vlada dala Italiji, je ta, da na svojo roko in brez sodelovanja drugih držav, včlanjenih v Društvu narodov, ne to napravila nikakih nadaljnjih sankcijskih korakov. Ce se bo DN pokazalo s|x>sobno, ohvladati vse težave, pred katerimi se jo znašlo, bo njegova bodočnost zagotovljena. Zgoddo pa «e je prvič v njeni zgodovini, da se je pričel izvajati sistem sankcij, ki ne sloni na sili, nego na gotovih principih enakopravnosti. To je dejansko smela igra. v katero pa morajo vsi poseči, če hočejo ohraniti sebi mir in varnost. Društvu narodov pa avtoriteto in moč /a nadaljnjo mirovno akcijo. in Anglije v okviru ženevske ust m ovc ter za ohranitev vseh prijateljskih zvez. ki jih ima Francija s sredn ieevropskimi in drugim: državami. Na vprašanje novinarjev je Laval izjavil, da ga je Mussolini pooblastil, da obvesti zainteresirane sile, da je pripravljen umakniti eno tretjino vojaških efek-ivov, ki so ■sedaj koncentrirani v Libiji, ter da se nadeja, da bo ta italijanski sklep v Angliji sprejet zelo povoljno. Kaj pravijo Nemci Berlin. 24. oktobra. AA. Današnji listi poročajo obširno o snočnjem govoru Samuela Hoareja »\ olkischer Reob-achter«' pravi, da Velika Britanija sedaj upa. da bo mogoče po zadnjem uspehu uradne diplomacije v Londonu, Parizu in Rimu. ki je položaj znatno olajšal, pospešiti sporazum, ki bi ga lahki sprejeli Društvo narodov, abesinski cesir in Italija Navzlic temu vztraja Velika Britanija pri gospodarskih sankcijah, ki jnh bo poostrila do -kramih mej, če do 1. novembra ne bo i obenega sporazuma. Tudi govor voditelja delav-ke stranke major;a Atleefa in izjava konservativnega lorda VY intertona potrjujeta, da želi angleška vlada doseči oborožen mir. >Berliner Tageblatt« piše med drugim, da je bil govor angleškega zunanjega ministra prežet s pomirjevalnim duhom. Ves govor je dokaz, da so Angleži ostali gospodarji svojih živcev v sporu, ki ga vodijo v ime-mi Društva narodov pod pogojem, da jih v tem Evropa ne zapusti. »Frankfurter Zeitung^ pravi, da bi bilo po mnenju angleške p i!amentarne opozicije in angleškega javnega mnenja potrebno, da Društvo rarodov izda take ukrepe, ki bi na mah preprečili nadaljnje prelivanje krvi. Taki ukrepi bi bili mogoč; s tako:šnjo blokado Italije ter z zatvoritviio Sueškega prekopa in Rdečega morja. Parlamentarne volitve na Danskem Kopenhagen, 24. oktobra. A A. Včerajšnje volitve v danski parlament so potekle v Popolnem miru in redu. Skupnn je bilo oddanifcL 1,646.128 glasov, pri posiedniih VolitvaJi 1,547.082. Po službenih poda,tkih. ki pa še ni&o končno revidirani in potrjeni, so rezultati naslednji: Socialni demokrati 759.068 glasov in 68 mandatov (prej 62), kmetska levica 292.0&5, 28, (34); konservativci 293.358, 2»6. (27); demokrati 161.527, 4, (14); ljudska stranka 52.736, 3. (0); desničarska državna s-tranka 41.190, 4, (4); komunisti 27.140, 2, (2): narodni socialisti 16.217, 0, (0); šlezviška stranka 12.618 glasov hi 1 mandat. Volitve so pokazale, da se volilci vedn0 bolj orientirajo na desno in levo. Sed-anja vlada je dosegla znaten usjpen. Vladna koalicija bo v zbornici razpolagala z 81 glas0vi. d-očim jih od pa/i e na opozicijo 66. Doslej ;e knela koalicija v zbornici 76, opozicija pa 72 poslancev. Nove volitve v Angliji London, 24. oktobra, r Mmistrski pred-.sednik Baldwin je izjavil v spodnji zbornici, da se bodo volitve v parlament vršile dne 14. novembra. Novi parlament se bo sestal zaTadi volitve predsednika dne 26. novembra, svečana otvoritev pa bo 3. decembra Lavalovo poročilo v zunanjem odbor Pariz, 24 oktobra. AA C) seji zunanjepolitičnega odbora pos'anske zbornice je bil obiavlien uradni komunike, ki nravi med drugim zlasti naslednje: Laval je podal podrobno in popolno poročilo o razvoju dip'/ j. municije in vojnega jrradiva rez tretje države, namenjeneija za 'talijo in njene kolonije. A. Prepoved velja tudi za tekofa naro-Hla. Sklep stopi v veljavo 22. oktobra 1985 Ženeva. *J4 oktobra, d. Diplomatski zastopniki drŽav Male antante in Balkanske zveze so izročili včeraj tajništvu Prn'dva narodov noto. v kateri sporočajo, da so \ Uide držav Male antante in Balkanske xvexe uvedle sankcije na podlagi resolucije št. 1, ki prepoveduje uvoz orožja, municije in vojnega materiala v Italijo ter ukinja prepoved tega uvoza v Abesinijo Praga, 24, okto&ra o V tmkajšnjin dobro poučenih krogih se doznava, da bo v kratkem jzvršen v ižen korak Male an. tante v zvezi s sankcij*»ko politiko Društva narodov proti Italiji. Gre pmlvscm za formalno odr*xlb»\ ki hi se mogle nazvati neke vrste najvr-eje ugodnos'i ▼ sankeijskem pmvu V smislu teh odredb bi imele držav«- Mfale antant-e izrecno pravico, da se smojo poslnž>v :iti vseh ugodnosti, ki bi jih uživala katerakoli članica Društva narodov pri izvajanju sankcij proti Italiji- Ce h\ n pr. Švica do. bila pravico dovoljevaTi tranzitni promet preko svojega ozemlja v Italijo, bi imele to pravico v enaki meri tudf države Male antante. Po informacijah praških krofov ženevski krogi tomu iinfuJu n«» nasprotujejo, vendar pa zahtevajo, da so te'.ko ugodnosti podrobno določijo. Samo Rusija In Irak brezpogojno za sankcije Ženeva, 2A. «>klobra. o. I'oslej sta izmed vseh držav članic Društva nar0dov samo Rusija in Irak izjavili. da brčaspogojn , pristajata na ;inkcije kakršnekoli vr5te proti Italiji, ki bi jih sklenil sank i -ki odfcor DroStva na.r( dov. P-oIgija in Nizozemska sta sicer tu li i« p-iskali na sank_ cije, vendar pa m0rata sklep njimih vl-id pritrditi še parlamenta. Tajništvo Društva nar0dov je obvestilo o sprejetih sklopih glede sankcij proti Italiji tudi japonsko vlado, ki pa je izjavila, da hoče še nadalje obriti nevtralna v tem spn.ni in obraniti popolno svob0do. Brazilja je iz javila, da bo postopala v skladu s sv jimi interesi. Zedinjene države še nis0 odgovorile, ker čaka o na povnatek pre'T«sondonom in Rimom glede A belimi >e. Brex dvoma je, da so ta noga j.m ia zalo težavna, ker zahtevaj-o temeljito proučitev v*>ch pob-tiOuih in tt-ri-lona-ln h vpraNamj Ta pogajanja bomanj 14 dni. Seie po poteku teh p-Rajanj bo ženevski snnkcijsk' f>dbor določil tenn'n. ko naj stopijo v ve-ljawo goflnodarske irt finančne s;mkc*ije proti Italiji. Anglešk-i vlada je priporočila fron-o^-ki vlaoji. naj nemudoma stopi v *tike tudi y abesinskm cesaTJcfU in aa pridobi za svoje načrte. 1-7 dejstvu, da se je ka-Hjanski krni j DonadooM vrnil v prostojico. sidepajo do je twii v Italiji pričakovali reke* vrnitr* j-K)!iticne odiočftve. Angleški premog za Italijo Rim. 434. oktobra, o. Tukajfinji jjoe|»o-ckirsk: krogi pripdsujedo naroč-ftom premoga za Italijo v Angliji veMftco vatoost. <\£rr.Mnne pošiljke presmo^a te Sondeir-landa so Že na potu. >G4ofrna*e d* Itaftia.: piše v zvezi s tem, d«, je sefto te*ko mat. meti poHttko Anglije. Na e*ii gt—I rovari proti Italiji in se zavrom«, za aarik-cije. na drugi strani pa ae prav nšft n« protivi tako velikim naročilom. JUR narj bo to znak angleškega nopanja? Vae-kakor .me biti Anglija Italiji hviatožna za ta naročfla, ker znaaa izvoz premoga iz Anglije v Italijo 12 odstotkov ceoo-kupne angleške produkcije^ Ttairji bi bHo kaj lahko naj>oć±ti premog drugod, iAuatl v državah, ki so bolj prijaterjriteo raapo_ lož ene do Italije, kakor je Angtrja, toda AngUja ne bo mogla najti naotameatlla aa premog, ki gre sedaj v Italijo. Francoski izvozniki izkoriščajo konjunkturo London, 24. oktottra. r Po inJonnacija^i 1) a 11 v H x presa« si francoski izvocnđca zeio prizartJevajo, da še pred uvel javljen jem gospodarskih .sankcij spravijo čknvoč Haaga v Italijo. Tako je bilo včeraj odposlanih ▼ Italijo 600 tovornih avtomobilov, natororje-nih z raznim blatnom, ziasti vy>j»Akinn potrebščinami. Glicerina je izvozna Francija itftos v Italijo že okno< 700 ton, doflina >c vee> izvoz znašaj lansko l°to samo SO don, 1'^-ni-oe je šlo doslej v Italijo MO.OOO trm. lansko leto pa vsega par vagonov. Amerika in sankcije Berlin. 24. oktobra. AA. D&fB poroča iz \\ ashintttotta: Danes je ameriško zunanje mindstrstvo dobilo od glavnega tajništva DN obširno poročflo o sankcijah proti Ita liji. Obenem prosi g»lavno tajništvo DN vlado l SA, da pove s-vojo sodno o tem vprašanju. V uradnih krofih izjavljajo, dn poročilo be, 58-4etni dT. ScMmaver pa na štiri in pol leta robije, izgubo častnih d-/av-Ijanskih pravic za (jobo pet let in enako denarno Beograd, 24. oktobra, p. Na povratku iz Ženeve je prispel danes v Beograd turški zunanji minister Ruždi Aras, ki je v Ženevi zastopal države Balkansko zveze. Na kolodvoru ga je pričakoval ministrski predsednik dr. Stojadinović z višjimi uradniki zunanjega ministrstva. Dr. Stojadinović je spremljal Ruždi Arasa do Mladenovca ter sta med potjo konferirala o aktualnih vprašanjih, ki so v razpravi v Ženevi. V razgovoru z novinarji ie Ruždi Aras izjavil, da v Ženevi nihče ne misli na vojaške sankcije, pač pa vsi žele, da bi prišlo do sporazuma še prej, predno se bodo začele izvajati gospod1 rske sankcije. Nam, ki živimo v prijateljskih odnosa jih z Italijo, je zelo težko izvajati proti njej sankcije, na dragi strani pa moramo izpolniti obveznosti, ki jih imamo do Društva narodov. Zato se sankcije z naše strani ne smejo smatrati kot neprijateljsko dejanje proti Italiji. De4o Jugoslavije in Turčije v tem pogleda je bilo v Ženevi izredne važnosti. Na našo pobudo so se proučile vse možnosti. Kar se riče nadomestila, moram reči, da nobeno nadomestilo ne more kriti izgube, ki bi jo naše države trpele zaradi izgube izvoza v Italijo. Na energično pobudo Jugoslavije se je v Ženevi razpravljalo tudi o finančni pomoči. Jugoslavija in Turčija sta v vseh teh vprašanjih nastopali solidarno in lahko čem, da smo docr^1? ler»e i? Nastopna avdifenca novega jugoslovenskega poslanika v Pragi Praga, 24. oktnbra AA. CTK poroča: Prcd^dnik republike Masarvk je sprejel včeraj novega j u gos--o venskega opolnomoče-nega ministra v Praji Vasil;io. Protidfl. ki mu je izročil poverilna pisma Ob tej prili ki je predsednik republike izrazil željo, da bi novi posk*oik sporočil na jngoa^o^eDafcean. dvoru njegove iorje, da bi »e obnovilo bla-gostanre nrgosiovenskeg^ narod* Borzna noročila, Curih, 24. oktobra Beograd 7-, Pari7 20.275. London 16.13, New Torfc 907.62O, Bruselj 51.75, Milan 24.97*5, Madrid 42-, Amsterdam 308.65, Berfin 123^6, Dunaj 56.25, Praga 12.73, — ~ ita %&X Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Cetertek, 24. oktobra 1955. Stev. 242 Zaščitite smučališča 5 To zahteva nemoten razvoj smučarstva in koristi, Id jih prinaša ta zdravi sport Ljubljana, 24- oktobra Bliža se zima in z njo -adosti in kra. so te zimakc narave, ko se v njenem naročju na tisoče smučarjev veseli in utrjuje, ko črpa naša mladina po zasneženih poljanah zdravje in veselje do življenja, ko krepi svoje mišice in vedri duha, da bo lažje prevzela od našega, v težkih borbah za obstanek izfirpanega pokolenja nehvaležno dedSCino. Zdravju mladine v prvi vrsti je namenjen zimski sport, posredno pa, prinaša velike koristi tudi našemu podeželju, našemu kmetu in gostilničarju, ki morata gledati na vsaik dinar, da moreta preživljati sebe in svojo družino. Odveć bi bila vsaka beseda o velikem pomenu zimskega sporta za narod in državo, ki ji ne more biti vseeno, ali je njena mladina bolehna, zaprta v zatohle prostore in zdvojena nad življenjem še pred-no je vanj stopila, ali pa gleda vedro in pogumno v bodočnost, zdrava na duhu in na telesu, utrjena in sposobna za vsako borbo To veliiko poslanstvo izpolnjuje pri nas zadnja leta vedno bolj naš zimski sport, naše smučarstvo im zato je dolžnost nas vseh od najvišje oblasti do športnih organizacij in vseh našo skupno državo ljubečih in na njini boljši bodočnosti zainteresiranih poedincev, da razvoj smusAarstva povsod in vedno po svojih najboljših močeh podpiramo. Toda pri nas je mogoče vse. Te dni smo ▼ veliko začudenje in presenečenje čitali, da se pojavlja pri nas potreba po oblastveni zaščiti smučališč, ker so se oglasili ponekod zaostali ali pa zlobni ljudje, — posestniki za smučanje prikladnih zemljišč, ki bi radi v svojem pohlepu po desnarju prepovedali po svojem svetu smučanje, da bi tako prisilili smučarje odnosno smučarske klube, da bi jim plačevali za uporabo od boga danega snega nekakšno od^odnino. Ce bi bfli kje med Samojedi Tunguzi ali Ostjaki, bi se temu še ne čudili, da je pa mogoče kaj takega pri nas v Evropi sredi kulture in civilizacije, se mora človek res prijeti za glavo. Toda šalo na stran, vzemimo stvar resno in vprašajmo se, kaj bi bilo, če bi prešle te bolestne skomine po izkoriščanju in izsiljevanju od hvalabogu zaenkrat še silno redkih poedincev na vse one posestnike, kjer polje pozimi po zasneženih livadah veselja in zdravja prekipevajoče življenje naših smučarjev in smučark? Kaj bi bilo, če bi se v enem prime-TO posrečilo prisiliti smučarski klub, da bi moral za sneg, ki ga nasu je dobro nebo vsem ljudem enako v veselje in nadlogo, plačevati še posebno odškodnino, ali pa da bi se moralo snučanje po dotičnih smučališčih ustaviti? Taki zgledi vlečejo in kaj lahko bi se zgodilo, da bi vos naš mogočni razmah smučarstva naenkrat zastal, da bi bHo vse ogromno delo naših ajnskouaportnih organizacij, vse težke gmotne in moralne žrtve, dobri nesene na oltar zdravja in lepše bodočnosti na_ šega naroda, uničene. Tu ae samo po sebi vsiljuje potreba, da nastopi oblast in to zlo že v kali zatre. V Švici Imajo poseben zakon, ki določa, da so alpski kraji in pašniki dostopni vsakomur in ob vsakem času. In tudi pri nas gre po pretežni veČini za alpske kraje, za smučališča po pašnikih in košeninah kjer bi se niti poleti ne delala skoraj nobena škoda, če bi se smučali smučarji po bori trarvici, kaj šele pozimi, ko pokriva zemljo debeila snežna odeja. Splošno znano in tudi Ae apetervajno dognano dejstvo je, da zemlja in njena rast prav nič ne trpita, če se pozimi smučarji po snegu smučajo. Celo tam, kjer vodijo smučarske poti preko npr z osamimo in je snega 16 komikov v eni borki! 4 MUŠKETIRJI Jutri v kinu Slogi! prav malo ali pa nič, da je zemlja samo zmrznjena, se spomladi, ko začne žito rasti ne poznajo nobeni sledovi. Jasno je torej, da ne gre za nobeno škodo, temveč za golo koristoljublje in izsiljevanje, poleg tega pa še za zlobno oviranje zimskega sporta, če se nadje človek, ki hoče svoje zemljišče ograditi ali pozimi sneg preorati, da bi onemogočil smučanje. Naš kmet živi v težkih razmerah in gotovo« ni nikogar, ki bi mu hotel delati škodo. Naj se izda uredba o zaščiti smučališč, ki jo zahtevajo eminentni javni interesi. A če je res med smučarji kaj takih, ki delajo kmetom škodo, kakor jo delajo poleti tu pa tam preobjestni in brezobzirni poedinci med izletniki m turisti, naj se za take primere določi, da sme oškodovani zahtevati povpračilo škode. Zimsko športne organizacije bodo že same pazile, da se škoda ne bo delala. Ne smemo pa dopustiti, da bi smatrali zaostali ali zlobni poedinci iz koristoljublja sneg za svojo privatno last in da bi ga po milji volji zlorabljali v svoje sebične namene in v nepopravljivo škodo za ves naš zimski sport, pa tudi za velike koristi ogromne večine našega kmetskega ljudstva, ki smučarje pozdravlja, saj so med njimi tudi kmečki sinovi, saj je vsako leto več tudi kmečke mladine, ki se z veliko ljubeznijo oprijemlje tega zdravega sporta^ Nemoten razvoj smučarstva in velike koristi, ki jih prinaša, zahtevajo, da oblast zaščiti smučališča. želeti bi bilo, da se oglasijo k temu vprašanju tisti, ki jim je poverjena naloga skrbeti za razvoj našega zimskega rporta. Proti navijanju cen Ljubljana, 34. oktobra Opa-zilo ae je, da so cene nekaterim življenjskim potrebščinam še vedno nesorazmerno, visoke, drugim pa se celo neupra" vičeno zvišujejo- Ztatg objavlja kraljevska banska uprava v vednost in ravnanje, da sta še vedno v veljavi zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921. Uradni list štev. 6/5 iz leta 1922, kak0r tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. septembra 1922, Uradni list št 311/9'J. Zato se poslovni krogi in prebivalstvo opozarjajo na določbe tega zakona in pravilnika, od katerih se naslednje določbe izrecno navajajo: 1. ) Vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine na debelo ali na drobno, mora označiti cene pos-omeznih predmetov, zlasti onih, ki so izstavljeni v trgovini in pred njo, tako, da jih vsakd0 lahko razločno vidi. Za življenjske potrebščine se Po gori označenem zakonu smatrajo razen človeške in živalske hrane tudi obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor tudi material za njih izdelovanje. Luksuzni predmeti so izvzetij Kmetijski pridelovalci, ki prinašajo svoje pridelke na trg, pa niso obvezni označevati cen. 2. ) Prepovedano je kopičenje življenjskih Potrebščin z namenom, da bi se blago vzelo iz prometa in s tem zvišala njegova cena 3. ) Prepovedano je prodajalcem zahtevati višjo ceno, kakor jo predstavlja obi- $ lager smeha! 4* MUŠKETIRJI Jutri v kinu Slogi! čajni in dovoljeni trgovski čisti d\>bi6ek; v nobenem slučaju pa ne sme biti ta večji od 25%. Poljedelci, ki prinašajo svoje pridelke na trg, so izvzeti od te določbe. 4. ) Večkratna preprodaja (verižna trgovin«.) in nečista spekulacija, ki namerja Podražiti cene življenjskih potrebščin, je prepovedana; ^nako kupovanje na tigin maru skalan ROMAN Sida SiioHCua te tefr premišiievanj ga je prebudilo Sele ti v je šmrnortje Jasnice. Obstal je in videl, da je prispel k velikemu jezu. V globokem, temnem kotu, kamor ni segla mesečina, so se s hroščem m trušSem penile padajoče vode, »Voda je mrtva, a Je vendarle živa,« je pomislil. »Neprenehoma se giblje, pada. peni in teče. Reke so žile zemlje. Ima tudi srce? Kaj je sploh zemlja, kaj je vse kar je m čemu?« In ob tem vprašanju mu je vstala v duši nepričakovana vizija vesetfa m nad njim — Boga. »Bog,« je zašepetal skrušeno. »Si ali nisi. Naposled moraš res biti, ker neki smisel mora le Imeti vse to. Toda tak ne moreš biti, kakor te opisujejo. Ne, ti si večji, dosti večji in tuja ti je človeška malenkostna prftlikavost. Da si prepovedal odpreti človeku samovoljno vrata v skrivnost smrti, pravijo. Si mu res prepoved«!? Ga res kaznuješ za to dejanje z večnim pogubljenjem? Oglasi se! Odgovori mi! Mi odgovarja? z misti-jo v moji lastni doši? Torej nisi prepovedal? Kako bi twM branil fas živr>e*rja tistemu, ki mn tu ni več obstanka, ki je sam, slab, nesrečen m vsem samo v napoto? Ne, tudi Tečnega nriMstm m" ne moreš prisoditi. Med vsakim zločinom m vsako kaznijo mora biti neko sorazmerje. Hipen greh m — večna kazen ... Ne, vse kar se začenja, se mora nekoč tudi končati.« Ozrl se je proti nebu. Obšlo ga je občutje smrtne tesnobe, da se je zviška zgrudil na kolena in dvignil sklenjene roke: »Kličem te, o veHki Bog, ti, ki si ve-soije! Kličem te in te prosim milosti ter odpuščanja za vse grehe Življenja in za zadnji greh, ki ga še nisem storil. Odpusti mi, oprosti!« Sotoe, ki mu prej niso mogle v od, 90 se vlile tedaj v curku po njegovih ficm. Obup je dosegel kulminacijo. Misli so se mu zameglile in pomešale. Segel je po puški, si nastavil cev na srce, a jo še v tistem trenutku zgrabil m treščil v globino pod jezom, V noč je odjeknil zamolkel strel... Od SHanovine so se oglasili skozi šumenje vode razburjeni klici in kriki, med katerimi je razločil le svoje ime: »Ervin!« »Kliče me.. .c je pomislil. »Sedaj je prepozno ...« Stopil je čisto na rob skale nad jezom in se mi v globino. Qb tem pogledu in sem njih zaradi preprodaje v Istem kraju, v času, dokler traja, »smanji dan. S 5. ) Kupovanje Življenjskih potrebščin J od enega, ki jih nese na trg. na poti do tr- 1 ga z namenom, da bi ne prhalo na I trg, ali da bi jih bilo malo in da > bi jih kupec sam lahk0 drago prodajal, i ni dov0ljeno; ravno tako ni dovoljeno Ponujanje cene, ki je višja od tržne cene. ako si kupec- s tem namerava zagotoviti nabavo najnujnejših potrebščin ali, da bi si odslej zagotovil prvenstv0 pred dru. gimi kupci. 6. j Kazniva dejanja po Bori osnačenem zakonu se kaznujejo z zapornimi in de. namimii kaznimi obenem in sicer a zaporom od 1. meseca do 6. mesecev ter s aio-bami do 6.000.— in 10.000.— Din. Rasen tega se more v gotovih ahičajih odvzeti blago, ki je predmet kaznivega dejanja, v korist fondu za prehrano siromakov, dotičnim osebam pa prepovedali po*lova-nje začasno ali za trajno. Za sojenje s0 pristojna sodišča. Dva odlična gosta v Ljubljani Ljubljana, 24. oktobra. Z beograjskim brzovlakom sta prispela davi ob 9.37 dva ugledna predstavnika Rdečega križa in sicer prvi podpredsednik senator Svetozar Tomić in direktor M. M. Ma-ripković. Na kolodvoru so gosta sprejeli predstavniki banovinskih in krajevnih odborov dr. Krejči, prof. Wester, dr. Fettich, tajnik Skalar, nadsvetnik Vidic in drugi. V njihovem spremstvu sta odšla gosta v prostore banovinskega odbora RK v Čopovi ulici, kjer so obSirno razpravljali o delu Rdečega križa, o špecielnih problemih odborov v dravski banovini in o njihovih nalogah, ob tej priliki sta pa tudi pregledala društveno stanje tako z upravne kakor s finančne sirani. Opoldne sta posetila oba gospoda bana dr. Natlačena in divizijonarja generala Nedeljkoviča, po obedu sta pa odšla na ljubljansko polje, kjer sta ai ogledala skladišče RK. Ob 16. ho seja banovinskega odbora, na kateri bodo podrobno razpravljali o aktualnih vprašanjih, tako glede bolničarskih in samaritanskih tečajev, a ob 18. je skupna večerja v Unionu. Ob 20. se odlična predstavnika RK vrneta v Beograd. Zločin ali nesreča? Ptuj, 24. oktobra. V Marfcovcih pri Ptuju je včeraj zjutraj EVrava naplavila truplo o^oli 75 let stare« ga moškega, Šibke postave* z velikimi cesarskimi brkam i (Kaiserbart). Usta «o brez zob telo pe, ki je kmečko oblečeno, pokrivajo Številne rane, prizadejane a nožem. Posebn0 velika rana je na glavi. Domnevajo, da gre za 76 letnega posestnika Franca Korošca iz Petrovca, ki se je ta dan pripeljal z vlakom iz Petrovca v družbi delavca Aleksandra Perae. Korošec je rmel v Marib0ru opravka na sodni ji zaradi neke tožbe m posestnikom Josipom Režkom in njegov0 ženo, ki sta z istim viak0m prispela v Maribor. Vsi so odali prijateljsko v Jadramsko klet, ©dto'1 pa v Spatzekovo gostilno. Bežek m Žena sta se nato ločila, Korošec in Pers pa sta sla iskat prenočišče v Med j in sta legla na seno na sejmišču. Korošec je imel pri sebi 20.000 Din. Ko-roeec je nato brez sledu izginil. Takoj je nastal sem da gre ca zločin in so Orožniki Per&a aretirali in ga vklenjenega prignali v Marfbor ter ga otto- 2 uri burnega smeha! 41' MUŠKETIRJI ISzoke SzakaH, Felix Bressart, Verebes, Otto VVallburg, Tibor Hahnav, Kari Huszar Puffj čili sodišča. Pers is odločno zanikal, de bi kaj vedel o Ko*o*on in je satrjeval, da je tako J, ko sta e Korošcem legla, trdno zaspal. Ko «e je zjutraj ob 4. abudiL, Korošca ni bilo nikjer. Iskal » je po gostiln ah, a ga al mogel najti Sam je sel ne sodišče ki obvestil Sodnika, da je Korošec izginil brez Sledn. Ko so danes pregledovali naplavJfcno truplo, denarja niso našli. Prepeljali so ga v mrtvašnico sv. Marka, Sodnijsfc« oblasti so odredile obdukcijo. HVALA — Mamjoa, bil sem pri sosedah« kjer so me zelo hvalili. — Krni so ti pa rekli? — Dejafc so, da ne razumejo, kako more imeti tako lep deček tako grdo caamiro. ™ KINO SLOGA Telefon 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 10.15 in 21.15 Materina žrtev (Slikarjeva ljubesen) Nov zvočni tednik, senzacija in lov za Športnimi rekordi ter črtana ialo-igra z Miki miško Vsem telefonskim naročnikom Ljubljana, 24. oktobra. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je dovolilo novinarskemu udruženja, sekeija Beograd, da izda nov telefonski Imenik vseh telefonskih naročnikov v državi. Imenik bo izšel v začetke leta 1996. Da bo novi telefonski imenik popoln in bo ustregel vsem željam naročnikov, poziva poštna direkcija v Ljubljani vse telefonske naročnike svojega področja, ki žele kake spremembe v dosedanji uvrstitvi, de ji to sporoče najkasneje do 15. novembra t. 1. Pri tem opozarja direkcija na čl. 11. telefonske tarife, ki se glasi: 1.) Za premembo številke telefona telefonskega naročnika (Čl. 41. t 5) se plača pristojbina Din 60.- 2.) Enkratna in dvakratna uvrstitev naročnika v telefonski imenik je brezplačna (Čl. 42, t. 5). Za tretjo in nadaljnjo uvrstitev naročnika v telefonski imenik se plača pristojbina 10.-Din. 3.) Za premembo besedila, pod katerim je naročnik uvrščen v telefonski imenik, se plača pristojbina, ako premembo naročnik asm zahteva (čl. 42, t ll.VDin 5-4.) Za premembo imena, naslova, poklica ali stanu naročnika v telefonskem imeniku (ti. 43. t. 1.) se plača pristojbina Din 5.- Direkeija poŠte, telegrata in telefona v Ljubljani. *t Kranfa — Dfs iskana vlomilca prijeta. V botehi »Nova pošta- sta se prejšnja večer nestanate dva moška, eden starejši, drugi mAaj&L Med seboj sto ai v aorodu, namreč stric in nečak. Oba sta po poklicu pečarja. Domu eta z Viča, pišeta se pa A. F, m M. Y hotelu sta j^dla in piki ter prenočevala, pisca ti pa nista imefa s čim. Pač pa sta podi pretvezo, da popravljata pri Adamiču peĆL, izvabila od gospe Jegnčeve 75 Din, od natakarice pa Din 26. Da je njun rzpovor fz-miiljefi, se je takoj ugotovilo in morala sta v zapor, to p*1 predvsem radi tega, loer ju išče ljubljanska policija. Osumljena sta namreč vloma v poetoi urad v Strugah na Dolenjskem. — Ker je Ml preteklo sob^*o izvršen vlom v prostore zreškega TWČolsh** v Kranju, kjer Te bilo ukradene^« iz rerrrih predelov cca 1000 D»;n denarja, od nadat}-njena noetiea« ur« do vanj« je p« vlomilca odvrnila gospa naČ**1n!ikova m s« prepodile, so onožnriki domnevali, d« p ta z vfcv mom v zvezi navedena aretiranen. Tzkazato pa se je, de «=»ta on« d-va bila v soboto čHrtto dirusrje ter je sobotni vlom zaenkiret v popolni TrerazTaBnienosti. Mogoče pa je. de imata A. F. in M. kaike d mere . ker strve, me^ito, d« M ne^ailca mar« fra! k dobrreimn. nasprotno zsAiajte v rsTue deMkte. — Plinskega napada preteklo soboto m* brik>. Čeprav smo era pričakorv«>i v poted prirod pš*feijsfte0ia kapefevn« £. MM nrV*~rvri. O! Prešernove u"Voe rmv7*:r*r <=r> MV vwe treo-vine txrprte. Mtiojso Irndi }e nr>bi*ip»V> pod rn ma &m«rietno <*c»ro. kjer se |s n«b«jja3 opa-zovw.lrni oddelek. Vmes ie po mslem v*»s čae deževalo in vpe je neirvoTno pricekovaV) sovražnega 77račneV» \*ofrr*ri ?Trwa0Mnw. ki pod rr-edioed tel nrflfki Je nseatoai občm« iM-Tr^en iu ra*kWiil*» nodroro t an^-eku Din 1000. P« tndi ne»1cnterr» Vumjtim* Ib razne dmv?« Tvvfleffe rw>kTonr>\ prav Vpe de/rove. TTdTnžn!e se tako me**n1 oHM k>nt vnOui osra-rim d«nov«Vem n«PortV*fe rarrvrt-VwV> z« vso fertosit In naaBBMfflenv0 t«r 7« tor diarHi" m podpore. AneVrm na n« dobnrV^ot.on odz^v tudi pri otnb ^-^ood^h fn TXv?je*t.rh, M do«edai n;«r» fmefl so^rr?« rn sroa r« nesrečne vofne žrtve. — Pomlad v lesPnl. Varila Hafner iz 2aibnice 4e vašemu dorrt^ntVu pr1n«»e!a po-Iraaaat ?5.rvr»**k rreT-Ih nrle^fh fei*r0^. Imtere je IHOjaaJo srJboito nabrala ina PNnfr! nad ^koifto Tvoko. ko te fe^a nrapr t. Pa rnvTt (Trtrerpe n« prrsopifh TrmJ!Ji na-1et15o rjn_ ata je oi>jla nova grozz. ZazdeKo se nm je, da vidi na drugi strani tik nad penečo se vodo a z mesečino ofohti pečini čndno prikazen, sedečega starca s sivo brado ifl dolgimi razmršenrrni lasmi. Prikazen jc imela lesketajoče se oči in za hip se mu je zazdelo, da sliji od tam doli blazen krohot. Prav tisti trenotek je pa tudi znova zaslišal krike in klice,, tedaj že mnogo bliže, skoraj čisto za seboj. Ozrl se je in videl temne sence, kako dreve po stezi proti jezu... »Slabič, slabič Se v zadnji minuti življenja!« se je oglasHo v njem. »Ne, nič več,€ je odgovoril, razprostrl roke in se pognal v penečo se globino. Pred njhn se je v odlomku hipa zabli-skala čudria vizija življenja in že zopet ugasnila. Priletel je na mokro skalo in odletel v tokrmn. Voda je divje pvusknila. V somu ploska se je pomešal nov blazni krohot. Nad jezom je nekdo obupno krik- »Ervrro!« XXIV. Ko se e Sida prebudila iz nezavesti in spoznala, da leži v svoji sobi na preprogi, se prvi trenotek ni ničesar spomnila. Začudeno se je ozrla okoli sebe ki se dvignila. Pogled na napol odprta vrata ji je nenadoma priklical v spomin ves pogovor z rTrvinom. njegove zadnje besede in beg. Možgane jI je z bliskovito naglico preletelo dvoje vprašanj: »Kam je odšel? Kaj je storil.« Prav tako nagel je bil tndi odgovor instinktivne zavesti: »Ervin se >e ubil..,« Tedaj je planila na hodnik in zakričala kakor brez uma. Njen krik je pretresel in vznemiril vso hišo. Na stopnicah sta jI prihiteli nasproti Matilda in Helena. »Naglo, naglo!« je zakričala. »Ervin se je ubil.« »Jezus!« sta kliknili ženski. »Kdaj? Kje.« »Ne vem. Ga niste videli? Kam je be-* žal?« Pogledali sta jo nrestra*^ n tičii-deno obenem. »Zbežal?« »Ubil?« »Za njim!« je kriknila Sida in zdirjala v njegovo delovno sobo. Tam ga ni bilo. »Iščite!« je velela ženskam in moškim, ki so se stekli skupaj, nekateri še oblečeni, drugi že slečeni, kakor jih je njen krik vrgel iz postelj. »Preiščite vse!« Lj-udje so se kakor brez uma. bolj instinktivno ko z zavestnim ciljem, razbe-žali po hiši. tovarni, gospodarskih- poslopjih, dvorišču in okolici Zadnff je prišel Josip Silan in ravno še videl, kako se je Sida pognala na dvorišče in izginila v noč. Poklical jo je. a ni ga slišala. Potem se je pognal ve« in trčil na vratih v hlapca Andreja ter šoferja. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal raa-Iburjeao. m dje na zrele jagode. Nastajajoča Vremenska sprememba b., pa najbrže tudi v na. r*wi preprečila taks pomladne pojave. — Aks<*°msfci kulturni veeer je prejšnjo soboto v gimnsjEiji priredilo »Ju*; Uvodoma je bila pročitana izjaara društva, v kateri se brani rasnih V'itk,,v. da je na enn ali drupo stran orijentirano. N«* prosraimi «o bile recitacije in deklamacije, pevske točke, nast^P orkestra ter solo igranje violinista I. Greg0roa, ki je na epi08rio zadovoljstvo Prar dovršeno zaigral. Drugače se je pa pconaJo. da je bil program *leJo desetih dni ter zato ma! ce po-mankrjiv. Za prvi nastop bi «*e morali akademiki te bolj prtpravrti. ako M hočejo afirmirati v javnosti kot predstav, niki najvišjih inteligendmfti krogov, dasi ravno jtm tudi za ta nastop ne odreka ino dobre voJJc- T'de!cžba je bila ako odštejemo loMto mladino, zaLo pičle Kranjsko občinstvo *e ne bi »rnelo tako zaLo ab stinirajti flfd te prireditve, saj kulturnih prireditev v Kranju skf)raj ne poznajno — Popravila v mestni hiši se vrse da rje. Prex1 let! je bila temeljito rrnofvirana m lepo opremljena glavna em. —< 2 drevesa, je padla 63 letna zeoa upoikojene&a rudar ki Terezija Bairtokrsa od Sv. Krfflfcofa nad l-a^kim. Pri padeu «i )e hndo noškodovate levo nko in v **vk»i zdravi v eeljeari bolnici. —e Ureditev promera pešcev bi bala potrebna riaflti v DSioj dT. nrerjorj« frlrwm ie v ozkem deru lYo<šernove uhicr. Ti dve ufloi sta zek> ftrekventinaTvi, za(o ao peAei oeeto v rteveiToosti, d« jfth podere na tla kako vonLk). ZrwV> bi bnlo zelo prirrfiročljrvo, da bi poticija odredite, de »mejo pešci u>po-rsbTjatl hodniiJke «anx> v eni smem'. S te»m bi bffa nevarnost v ulavnem odsrrarrjeoa, uveden red ie ornopočeri hrrrejfti preihod. Iz škofje Loke — Sope* rOečih. svežih jagod je nabrala Projeva mama s Pevnega,. Pae rerlek Pojav za zao»teflt zime. — Poroeila sta se pri cerkvici **r Miklavža znani S«koifJcU)čan In nč.Hel-. sedaj v Sevnici g. Fnajnco Ank?1^ rn gdč. PV rljana Moikorelova, Rotipka ii^navrterjtoa pri &v. Mlkijftrv^i. VTla^^mu na mcn+p-jrvi parna vwr> s^roCo! Naše gledališče Drama Začetek ob 20. uri Četrtek, 24. oktobra. Kralj Edin, Kasnanitt gost Red Četrtek. Petek, *J6. oktobra. Zaprto. Sobota, 26- oktobra. Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Znižane dramske cene. Nedelja, 27. oktobra. Ob 16. uri Direktor Ca ni pa. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Tuje dete. Izven. Znižano ceno. Opera Začetek ob 20. url Četrtek, 24- oktobra. Zaprto. (Generalka). Petek, 26. oktobra, Mam'zelle Nitourhe. Premiera. Izven. Sobota, 26. oktobra. Faust. Izven. 7>ni*ane operne cene. Nedeija, 27. oktobra. Ob 15. uri. Boccaccin. Izven- Globoko znižane operne ©ene. Ob 20. uri. Mam'zelle Nitoucne. Irvee. Iz policijske kronike Ljubljana, 24. oktobra. V nedeljo je bilo na Slovanovem ifjri&eu vroče. Tam ae je odigrala nogometna tekma med Marsom in Svobodo. ŠJo je za >pike< m ker so bili Svobodaši oMien-ja, dje Marsova -rmn^ jU tx la povsem zaslua^sia, so izJdii svojo jezo na tMxinJJca Kuharje, --•» •■ rega so tri je prenapetedi tako obdeiovaJfl, de je maral k z-inavruk a Epilog bo na sodišču. M«"-«i napadalci ye tudd neki Slsjoko Z., Jd je že večkrat TJa-beležen v polioijHkJb analih. 30 letna naJakaruca Ivanka K. je ae i dela družbo tuda 34 letos brezposelna delavka Marija K. iz Zagorja ob Ssjwi, ki jo je stražnik včeraj zjutraj ustavil oa Krakovskem nasipu, ko je nesla sTwae«no mokrega perila * monodramom A. Med per lom je več rjuh, Štiri zavese itd. Manja zatrjuje^ da je perilo njena last, toda pnwv . Pri zasliševanju je roda priznala, da je pre-nočevela pri nekem mr&kern, ki >M |i dan" 10 Din.. Nedavno smo poročali, da je Ljab^aoni pri Fužinah naplavila utopljenko, ka je ležala ie več dnn i vodi. Doslej se vedno nšso ugotovili njene identitete. Utopljenka je hdla stara 35 do 40 let, majhne postave, okroglega obraza, sivih oči, kostanjevih les, aneJ* je slabe zobe. Oblečena je bila v črn pn-loveT, čezenj je imela Se modro progasto jopico, nosila je črno Motaetfo krite, spodaj je pa imela rdečo progasto srajco m volneno majico. Na noga« je imela niske eenftje. Kdor bi kaj vedel o njej. naj to Tavi orož-nakran v Veeftafc . Ste*. 242 »SLOVENSKI karoD< Cctertck, 24. oktobra 1935. Strun 3 DNEVNE VESTI — V*a naš« naročnike na deželi, ki so t naročnino ga tri ali ver mesece t t m-ostanka, prosimo, da nam doline sneske lakaj poravnajo, ker jim bomo sicer 1. novembra morali list šal ustaviti. — Nas nori peslanik v Pragi. V ponedeljek popoldne je prispel z beograjskim br-zovlakom v Prago novi jugoalovenski poslanik dr. Vasilije Protič. V kolodvorskem salonu so ga pozdravili v zastopstvu šefa protokola v zunanjem ministrstvu legccij-ki svetnik šejnoha, začasni upravnik jugoslo-venskega poslaništva legacijskt svetnik dr. Brožič z osobjem poslaništva, jugoslovenski vojaški ataše polkovnik Božanović, fugoalo-venski generalni konzul Krodanovie, za Ce-škoslovaško-jugoslovensko ligo dr. Zenkl, zastopniki Jadranske Straže in Jugoslovenske-ca kola, mnogo jugoslovanskih študentov itd. — Sestava oddelkov državnega sveta. Z odlokom predsednika državnega sveta je izpremenjen sestav oddelkov državnega sveta Lako eha je določen za pred-.«edn:ka I. oddelka predsednik državnega sveta dr. Štefan Sagadin, za predsednika m. oddelka član državnega sveta dr. Rado je Jovanovič, za predsednika IV. oddel. ka član državnega sveta Ivan škarja. za predsednika V. odlelka član državnega sveta. Laza Jaakulovic ki za predsednika VI. oddelka član državnega sveta dr. Maksimilijan Rosic. KINO UNION PRIDE film tirolskih gora.: LUIS TRE.NKER Izgubljeni sin — Gradnja novih Pullmanovih vagonov v naii drža\-i. Tvornica vagonov v Brodu je podpisala včeraj z generalno direkcijo državnih železnic pogodbo glede zgraditve 10 PuLimanovih vagonov L in TJ. razw reda za brzovlake v mednarodnem prometu v vrednosti 15,000.000 Din. To bodo prvj v naši državi zgrajeni vagoni za mednarodni promet. Generalna direkcija državnih želeaiic je bila razpisala licitacijo za dobavo 27 takih vagonov v vrednosti 40,000.000. 17 vagonov bo izdelala tvornica Linke Hoffmann v Breslauu. — Gradnja proge Varaždin—Koprivnica. Na gradnji prvega odseka proge Varaždin - Koprivnica je zaposlenih okrog 600 delavcev. Podjetniki so izEcitirali ta dela za dobre tri milijone, delavci, ki bodo morali izkopati okrog 320 m3 zemlje bodo pa dobili za svoje delo samo okrog 200.000 Din. Delavec, ki težko dela od jutra do večera, bo dobil 15—18 Din, od tega rmi pa še odračnnajo prispevek za bolniško zavarovanje in za obrabo orodja. Nekoliko več zaslužijo samo akorde rji. _: Zvočni kino Ideal-- Danes dan smeha in radosti za staro in mlado MIKY MIŠKA In njeni tovariši v Silly Simfoniji Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. — V Beogradu se bo kruh še podražil. V Beogradu so cene kruha v enem mesecu že dvakrat poskočile in sicer za ce-^ lih 509r, sedaj pa pravijo, da bodo še tretjič poskočile in sicer zaradi podražitve moke Krivdo za podražitev kruha vale na mlinarje. — Sesti slovaški Narodni dom v Jugesla- viji. Mestni odbor Matice Slovaške v Pivnici je pokrenil akcijo za zgraditev slovaškega Narodnega doma. Poleg dosedanjih slovaških Narodnih domov v Stari Pazovi, Doba-novcih, Kovačiči, Pinguli in Tisači bi bil to šesti slovaški narodni dom v Jugoslaviji. — Dne 9. in 10. novembra bodo narodno obrambni dnevi po vsej dravski banovini v korist zamejnih bratov. Naj ne bo vasi, ki ne bi v teh dneh napravila svoje dolžnosti! Vsi na delo pod geslom: »Zamejnim bratom!«. — Prvi molitvenik za pravoslavne Slovence. Te dni je izšel v Beogradu z dovo-ljenjem patriarha Vamave in sv. arhije-rejskega sinoda »Prvi molitvenik za slovenske pravoslavne kristjane*. Ker doslej oni Slovenci, ki so pravoslavtne vere, niso imeli v svojem jeziku nobenega molitvenika, pomeni izdanje l^-tesra pokornosti vreden dogodek Zla«U bn zanimalo vsakogar, da ga je spisal o. Goraad De-kleva prvi Slovenec, ki je postal pravoslaven d*uh0vnik. Molitvenik vsebuje na prvi strani avtorjevo posvetilo večnemu spominu Viteškega kralja Mučenika, nato pa je razdeljen na 8 delov, ki vsebujejo izbrane pesmi in molitve kz b0go»ltižnih pravoslavnih kanonskih knjig: zanimive »o molitve, ki «o natiskane v staroslovan-skem jeziku. Molitvenik je lična knjižica s prav dobro izbra.no in razdeljeno vsebino, žalibog pa motijo nekatere jezikovne in tiskovne napake — moral W se ttskati p0 primerni korekturi pač v slovenski tiskarni, ne v Beogradu. Zakaj je raz ima krema ..L, A TOJ A" edinstvena na svetu? 5.) Ona edina na svetu ima v sebi med drugim učinkovite soli iz zdravilnih vrelcev otoka LA T0JA. — Za judcnburško grobnico slovenskih vojakov so darovali: Neimenovan št. Vid nad Ljubljane Din 50.— Ljubljana: Mu kJavič Anton 100.—. Ulčar Ivanka, 50 •—, Klemečič Ivanka 500.— Lekarna Dr. Piccol? 50.—, Kmetska posojilnica ljubljanske c^clice i 00. -. dentist Palovec r0,—. Dr. Gustav Grefjorin 10.— , Splošno jugosl. bančno društvo 50.— Lekarna Bahovec 50.—• Lustra 20.—, Komercijal Union 30.—. Schasko 50.—, Dr. Emil Gaj 20.—, Fenix 100—, Litografija čemažar 100.—, Ing. Josip Dedek 100.—, Anton Verbič 20.—, D. in R. Hribar (dumi) 20.-, Zveza slovenskih zadrug 50.—■ I. del. konz. društvo 100.—, I. Knez 100.—, Mo. noric Ivan 100—, Vokač Kari 100.—, A-šara bon 200.—, Efoerispanger 100.—• Kolin ska tvornica živeža 100.—, Prometna banka 50.—, Filip Bizjak 50.—, Urbas Miroslav 25.—, Lekarna Sušnik 50.—. Dom. Cebin 20.—, Hranilnica dravske banovine 1.000.—, Mestna hranilnica ljub. ljanska 100.—, I. C. Maver 200—, Miroslav Zupan 100.—- Drogerija Borčič 20__, Bojan Dreni k 20.—, Ciuha Josip 50.—, Celje: Celjska posojilnica 20O.— A. We_ sten 500.—. Industrija platnenih izdelkov, Jarše 100.—, Dr. Aleš Stanovnik Jesenice 20.— Kranj: Mestna hranilnica 100.—, Mavrilij Maver 50 —. Župnijski urad v Kranjski gori 5.—, Ivo Rupret. Krško 150—, župni urad, Loški potok 40.—» Maribor: Mariborska tiskarna 100__, Josip I. Loos 100.—, Mariborski teden 100-, D. RokJič 100.— Unio 100.—, I. Hutter in drug 100.—, Anton Paš 200.—, Franc Pintar, 50.— Novo mesto: Tovarna perila Povh 25.—. Mestna hranilnica 50.—. J. Knific, Stražišče pri Kranju 100.—, Stranje pri Kamniku: Kočar Janez 20.—. Sitar Anton 20.—, Humer Janko 20--- Koman Maks 10.—, Vetoras Janez 10.—, Cerar Angela 7.—, Erjavšek Jožef 6.—, Koželj Jožef 5.—, Gradišek Jože 5.— Urh Franc 5.—, Stebir Karol 4 —. Amež Franc 4.—, Bernot Franc 1.50, Rajčevič Franc, Vogle 15.— Zaletelj Franc, št. Vid nad Ljubljano 100.—, Pavel Knafljic, Šmartno pri Litiji 100.—. Peko, Tržič 100.—. Josip Bambič, Polica 25—, Tone Verbič, Vrhnika-Sap 50.—, Mejač Anton, Vrhnika 100.—, Svetel Karol, Zagreb 80-, Casar Josip, Euženberg 25.—. Skupaj Din 6.977.50 (se bo nadaljevalo). Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho šcerko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svezosti in čistosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, deževno in hladno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 19, v Beogradu 18» v Skoplju 16, v Rogaški Slatini in Zagrebu 10, v Ljubljani in Mariboru 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.7, temperatura je znašala 7-4. — Žrtve steklih psov. Pasteurjev zavod v Zagrebu je lečil doslej 30.000 žrtev stekiih psov in mačk. V ambulatorij prihaja na leee-nje približno 30o ogrizenih mesečno. V vsej državi je na leto nad 6.000 ugrizenih in proti steklini cepljenih ljudi, vendar jih pa vsako leto umre v strašnih mukah do 30. V banovinski bolnici v Novi Gradiški je strašnih mukah umrl včeraj kmet Savo Bjelalac, ki ga je bU ugriznil stekel pes. Nesrečnež je zapustil ženo in osem nepreskrbljenih otrok. — Ni vsako me&o za golaž. Varaždinska policija je prišla na sled gostilničarju Juliju Kuštarju, ki je dajal svojim gostom golaž, pripravljen iz mesa crknjene živine- Mož je bil policijsko kaznovan na 10-000 Din globe in mesec dni zapora. •kao je skočila. Včeraj zjutraj je skočila t Zagrebu skozi okno IV. nadstropja lftletne shriOrinja Dragica Petri«. Prebila si to lobanjo in je kmalu izdihnila. — Tragedija uboge natakarice. Včeraj xju-traj si je hotela končati t Zagrebu življenje Skolastika Kuros, brezposelna natakarica iz Ljubljane. Na peronu glavnega kolodvora se je zastrupila in prepeljali so jo v tolnico, kjer ji bodo skušali reSiti življenje. Policija jo je v mestu aretirala, da bi jo poslala v Ljubljano, kjer mora odsedeti kazen. To jo je tako potrlo, da si je hotela končati Življenje. * Opoiarjamo na inserat tvrdke Skaberne, katera ima letos največjo izbiro blaga za damske plašče in obleke. Iz Ljubljane —lj Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Ljubljanska filharmonija bo 2S. t. m. ob 20. uri nastopila v unlonski dvorani s svojim drugim simfoničnim koncertom pod taktirko dirigenta L- Matačica. Vaje za koncert, ki ga bo izvajalo 75 godbenikov, so v polnem teku. Na sporedu so dela priznanih mojstrov Smetane, Suka, Borodina in dvoje novih del Sostakoviča in Osterca. Predpro-dava se vrši pri blagajni kina Uniona od 11. — 12. in od 15. ure dalje. tel. 22-21. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je razdelitev vrst drugačna kot sicer, aer sta za koncert prvi dve vrsti odstranjeni. KINO UNION TELEFON fi T. 22-21 Danca zadnjič! Ne zamudite! SHIRLEY TEMPLE, najčudovitejše dete sveta, velika igralka v otroški postavi, očarovalka sveta kot flnge« aerodroma Film, Id gane in navduši stare in mlade. Predstave ob 16., 19.15, 21.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 in od 15. nre dalje. —lj Gradbena dela na prostem je ustavilo deževno vreme, vendar delajo na Erjavčevi cesti pri N0vakovi in Luckman-novih etavbah. Podjetje hoče spraviti vse tri hiše pred zimo pod streho^ kar pa ne bo tako enostavno, ak0 bo prevladovalo slabo vreme. Ena hiša je že zgrajena do •II. nadstropja, druci dve sta pa še >v zemlji^. Zaradi neprestanega dežja seveda niso mogli delati v polnem obsegu ter bi delo sicer napredovalo mnogo hitreje. Ako bo deževnn vreme trajalo delj časa, je tudi nevarnost, da ne bodo začeli graditi stavb, ki so jih najneravali spraviti Pod str.eho pred zimo- Zato se sezonski delavci, ki so letos zaslužili posebno malo, ne vesele zime. —lj Redni občni zbor Dramatičnega krožka JELKA se je vršil v soboto, dne 19. oktobra t. 1. ob 20. uri v gostilni Kramar na Dolenjski cesti, predsednik Josip Klepec je uvodoma possdravil navzoče člane in goste nato se je spomnil obletnice smrti bla^opokojnega kralja Aleksandra Ujedinitelja s kratkim govorom. Kr0žek je počastil spomin velikega kralja z dve minutnim molkom. Predsedniško Poročilo je obsegalo tudi kroniko krožka, od početka Pa do občnega zbora Navajalo je neizmerne težave, s katerimi se je moral odbor boriti, da je spravil vso stvar tako daleč, da sedaj ni resne skrbi glede obstoja krožka. Tajniško poroko je bilo kratko. Članov je sedaj 24, prijavljenih H Dane I ' ■ BOGATO I ■ B ELITNI KINO MATICA Tel. 21—34 Danes premiera ADOLF VVOHLBRl CK — LIANE HA ID R. A. Robert — Theo Lin gen V VESELI OPERETI NE BOJ SE LJUBEZNI ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9J.5 uri. ~. DOPOLNILO. Predprodaja od 11. do pol 13. nre. Danes ob 9^4 žrebanje klobuka »a la Greta Garboc_ je bilo pa docedaj 65, od katerih s*ta bila dva. »kljucana, 11 ji je odstopilo, 8 je bilo odklonjenih, ostali pa imajo še poizkus no dobo- Blagajna izkazuje 11.226 Din Prometa m 4 Din pri bitk a Premoženje je Pa še 1020 Din v vstopnicah. 312 Din v izkaznicah in 120 Din je vreden inventar. Odboru se je posrečilo plačati vse račune, tako, da b0 novi odbor imel lahko stališče glede nadaljnega poslovanja. Nadzorstvo je podalo točn0 poročilo in Je pred- lAgato za predisednlka, blagajnika Ln re,-žiserja razrešnico s Pohvalo, za 0staH od_ bor pa samo razrešnico, kar :e občni zbor soglasn0 sprejel. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Klepec Josip. sreome^ter; podpredsednik Peterka Frane; tajnik Frelih Evgen: njegov namestnik P0dgoršek Vinko: blagajnik Sečnik Jože; namestnica Gabrov še k Vera; arhivar Potrato Sandi; odbornik^ Samec Prane. Kramar Viktor in Velkavrh Jernej; nadzorni odbor Potnik Peter, Za-pušek Marko in SmaJc Ivan. Med slučajnostmi je bilo stavljenih več &am<-stojnih predlogov in ob 22 uri je predsednik zaključil 0bčni zbor, ki je potekel mirna, kot se spodobi za resne in idealne prosvetne delavce. lj— Prirodoslovno društvo priredi k(>t svojo tretjo prireditev ogled Instituta za tehnično mehaniko in za preiskavo materiala v poslopju Tehniške fakuJtete (pritličje). Namen tega ogleda je spoznavanje aparatov in preiskovalnih metod, o čemer bo govoril Sef instituta, g. unlv. pr^f. dr. ing. A. Kral. Institut, ki s svojim strokovnim delom bdi nad varnostjo javnih naprav, kakor «o mostovi, tračnice, pa tudi nad uporabn0stjo stavbnega materiala, je gotovo vreden čim večje pozornosti. Zato vabimo člane in prijatelje društva k čim številnejši udeležbi. Vr/istv0 se vrši v soboto, 26. t. m., zvečer ob 18. uri. Vstopnine ni. —lj Tečaj za dekorativno pisavQ se prič ne jutri 26 okt0bra t. 1. ob 20. ur: v Trgovskem domu. Ob tej priliki ni^..> vabljeni samo člani Društva izložbenih aran_ žerjev, pač pa vsi, ki se zanimajo za to svojevrstno pan0go reklamne in aranžer-ske umetnosti. Program bo nudil vso motnost izobrazbe o najmodernejših pisavah. V svrho kritja efektivnih stroškov je določen za nečlane majhen prispevek. Pridite torej vsi, da skupno dokažemo smisel in pravilno razumevanje za vzgojo važne estetske panoge! mous<. slavni francoski film, ae bo pred. Vajal te dni v LJubljani. Film eliči >Eks. tazi<, in je umetnina, K; si >. mora odjedati vsak moški in vsaka d*vroa —lj Na izrecno željo prma&a Z4GD fllm >Pasttr Kosrtjac še enkrflft Predtft^va bo v petek ob 14.15. v Matici. —lj Kadar neuslišana Ijot>eaDen zabesni na&tane v doiši vrtinec ki ugonobi in p«j-mendra vse. kar Je bflo komu sveto- W. tlnec je strast, Je negactja tn ono, k«t Je naJJačJe^ je — ekartaza. — I j Zveza srospodinj opozarja na brezplačno poku5njo Kneippove sladne kave, ki jo priredi v njenih prostorih rvrdka Ifinkn Francka sinovi, d. dM v petek dne 2fi. t m. oh štirih popoldne. Gospodinje, prfdHe polnost evi! no. Vstop prost P K I D K VRTINEC, ki nam pokaže vrhunec . . . ekstaze 1 KINO UNION PRD3E film tirolskih gora: LiTJIS TRENKER Izgubljeni sin —lj Danes žrebanje za klobnk a la Gre-u— Dane^ ob 16. premiera >Ne boj se ta Garbo Vse one dame, ki se mislijo udeležiti natečaja za klobuk »a la Greta Garboc naj še danes najkasneje dopoldne pošljejo svoje oNe boj se ljubezni« pri predstavi ob 21.16. Elitni kin0 Matica. —lj Danes ob 16. premiera >Ne boj se ljubezni j:. Ne zamaidite redke in prijetne prilike, da se od srca nasmejete. >Re- Iz Maribora — Redukcija pri mestnih podjetjih? Kakor posnemamo iz nekega mairaborskepa listja, so bili pr; mestnih podjetjih odpu^čeini trije nameščenci. Pričakujejo pa se nove nastavitve- Najprej na n^iagistratu, sftdttj pa pri MP ... — V goreči postelji. Te dni se je pripetila v Jankovi pri Apačah strasna iiesovoa, ki bi bil« skomj zahtevala dvoje čkowSk;'h življenj. Pri p^s^t-niku Ivanu GtUtiu .jea an hlapca 48 letni Štefan in 19 letni Prani-Kloinenčič. Oba sta se odpravila spat v sobico pod cospodarskim poslopjem in Kepi je zaspal z i^rečo eiearerto v iwtn"h. Oqore& je hlapcu padel v postelj, kje»r \o bil« starina- Oba hlapca sta že trdoo s pa ki. ko je plojinen objel postelj in šeie duše«? d>m m je prebudil. Vsa soba j<» bita že v plamenih in klici na pitmo? so privabili ljiidi, ki so Ko^Vi in Klemenčioa rešf>i qoto\e «rrrrti. — Iz sodne dvorane. Prned soma lino trojico mariborskega okredme*?« sodiftoa stn *t»la včeraj dva junaka noža, ki sta za svoje ju-n^st-vo prej-ela zasluženo plačilo. Prvi ?e bil obsojen 2«R letni posest n i A h; sin Val^Tit'Ti Lubec, lei je letos 3. junij« ob prilik; žen-tovanjn v A^avnici | nožem zbodel UPOjege 1 jubezeamkeja tekmeca Fridorika Jtižkit. ki }e nevarno ranjen obležal na tleh. Lafeti I bil obsojen na 1 leto rabite. - Takoj on to je stopil pred sodnike 22 letni hlapec Ludvik Č'amij, ki je v vinotoču v Gorn i Rn I-loni 7. nožem obdelal roseshvs^kecrri s;na Petra Brajndla. Za svoje jnunStvo ]o obtoženec prejel 8 mesecev rar^n, ftazora-vi )e vodil v. s. s. Lenart. — Visok obisk. V nede.lv> in ponedeljek so je mudil v Manboru komandant 4. nruiii«' armijsk; creneral Pmnta Jurriftic Jci je ob tej on.liki inspieiral tulca j6n jo samici jo. Vi«w>l]<•-žavmih oblasti. — Zaznal poslopje, nato pa hotel **ho-siti. V nočn na sredo je prijel (joroti v Je7-larsiki aM 5 hlev Tva/rnke Kovačeve, ki w je imel v najonrn izvošcV>k Korurad Pukl. Obrnjeni zublji ar> objeli not ranio ostresjo in požar je grozil sosedu jim hišam. Mami bor rioj erasilei so po dveumem Ta sem i u katastrofo p-epre?iH. Zanimivo je. do je nori-oija aretirala rwi^mnnca hleva Ptukra. ki di. la se je po dejanju hotel obesiti, pa ni naAel vrvi. MALI OGLAS! Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din PRAZNO SOBO s posebnim vhodom iščem v sredini mesta za 1. november. Ponudbe na upravo Naroda pod »CistosU 301S. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din KAVARNA STRITAR vsak večer koncert salonski orkester ojevačice 76/L HUBERTUS moški in damski nepremocljiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, trenčkot impregniran samo 420 Din. pumparice od Din 48.— naprej dobite pri Presker ju, Sv. Petra c. št 14 74 DAMSKI KLOBUKI, zadnje novosti, najnižje cene. Preoblikovanje Din 25. Salon La fem-me >red pudra njem kremo Tokalon. bele barve ni mastna). Njene dragocen« sestavine, U čistijo, osvežujejo ter napenjajo kodbo. tscin-kujejo naravnoet magično tudi na najtfHio polt. 2e v 3 dneh boete navd^eni nad svojo draiestjo. Ta enostavni recept je ptmeeel nmotfeai mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater. Poizkusite kremo Totalno, bele barve. Se danes. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« Četertek, 24. oktobra 1935. Stcv. 242 Avtobus zavozil v vlak Težka prometna nesreča na Jezici — človeških žrtev k sreči ni bilo Ljubljana. 24. oktobra. Železniški prelaz na Jezici je bdi 6 noć i pozorišee n^.irne prometne nesreće, ki sicer po srečnem naključju ni zahtevala »lo-veških žrtev, pač pa je materijalna škcda vel-ika. Magistrov potniški avtobus se je celotei v kamničana. SnoJi ob 18.15 je kakor običajno vsak duu odpeljal 'zpred postajališča v Dalmatinovi Mlici potniški avtobu6. ki vzdržuje /vezo n« progi Ljubijana-Crnuče. Kakih 10 minut pozneje je privozil avtobus«. s> katerim se j*: peljalo 8 potnikov, na .Iež:co in z nič hudega sluteč je šofer krenil preko železniškega prelaza pri Alešu Toda že je bila nesreča tu. Prav takrat je prihajal tudi kamničan. v katerega se je avtobus od strani precej močno za-eteL Težka masivna lo-k'^i Dtiva jt vzdržala sunek, pač pa je od-!ctei avtobus in zdrknil po pobočju ter se k sreči ustavi] ob brzojavnem drogu. V nasprotnem primeru bi b'la ka'as'rofa t e;z-o2:boa. Potnikom in š fer ju se ni z£o lf!o nič. p*r pa so prestali mno^o strahu. P- k "-"mbo'i' jc bi'a lok m *o Še zelo redko naseljeni kraji in te sta si izbrala dva podjetna pustolovca svoje sleparijo. Ustanovila sta >Dom mrtvaških lobanj« ali »Centralo duhovnega vstajenja<, kjer sta uganjala svoje spi rit isti ene sleparije. Prvi. Robertd Miranda, je trdil o -obi. da je v zvozi z duhovi in da lahko pri kliče nazaj v življenje mrtve, drugi. Daniel Estrada, je pa za debelimi zavesami igra! na harmoniju pogrebne melodije, da hi bil učinek tem večji Ston^ sta "mHa pot ar-vane črno, v velikih svečnikin so gorele orne svece, po policah je stala dolca vrsta človeških lobanj in očesno votline v njih so se svetile zdaj zeleno, zdaj rdeče. Čeljusti so .pa strahotno šklepetale. Zamolkli udarci in rožljanje verig jo naznanjalo prisotnost duhov. Za to je skrbel Daniel Estrada. Kdo ve. kako dolgo bi bila pustolovca še uganjala svoje vragolije, da ni policija našla blizu kalifornijske meje blodečega dekleta. Izkazalo se je. da gre za Luiso Oliverovo, ki ji je nedavno umrl oče Ljubila ga je tako, da jo ie njegova smrt^strla-Prijateljica ji je svetovala, naj se obrne na Roberta Miranda. in ta ji je obljubil, da ho priklical duha njenega očeta. Prišla je v Dom lobanj«, kjer ju je pa mistična procedura tako pretresla, da je malone zblaznela. Policija se je brž napotila V »Dom lobanj', toda pustolovca sta bila že odnesla pete. Pač je pa našla policija dru-gri dekle, ki jf" nedelo tam s svečami v rokah na divanu. kjer je ležal človeški okostnjak. Imam tu sestanek z duhom svojega zaročenca Alvareza, je dejalo dekle mimo, vprašati ga moram za svet, ker me je zasnubil drugi. Ker me je pa Alvarez zelo ljubil, mi bo njegov duh gotovo prav svetoval. Ras Gugsa Zdaj je že z obeh strani uradno potrjeno, da je abesrinaki ras Guksa izdal svojo domovino ter se pridružil s »vojarni četami Italijanom. On sam pa ne vidi v tem veleizdaje, temveč prav., da služi samo svoji domovini. Dejal je, da je biLa njegova dolžnost storiti nekaj, da bi njegova domovina odprla vrata civilizacija, ki jo ie tako dolgo zaman čaka. Zdaj ji obetajo civilizacijo Ita-lijaroi. „Mamzelle Nitouche" na krožnem odru Režiser Kreft in dirigent Raha sta v Klop čifevem prevoda postavila »Nitnško< na kresni eder. Ljubljana. 24. oktobra. Jutri zvečer bo premiera muzikalne komedije *Mam*zelIo Nitouche*:. Delo je režija dramaturško predelala in približala nagemu času, čeprav se je v celem držala osnove originala- Komedija je razdeljena v 18 slik z dvema medigrama. Inscenacija (inž. Franz) je montirana na pripravljeni m spo-polnjeni krožni plošči, ki bo to pot prvič v slovenskem gledališču služila svojim namenom. Plošča je razdeljena v tri segmente, vsak segment je prizorišče zase. Ko prvi segment odigra, se plošča zavrti do drugega in tako naprej. Tako se ves večer s filmskim tempom menjavajo prizorišča brez odmorov. Inscenacija je lahno stilizirana in služi zgolj za pomoč in v ilustracijo dejanja. Tam, kjer se tri plastične stene kot ločitvene gledališke stene stekajo v krogovem središču je tristranična prizma, ki ilustrira vsako prizorišče. Nastopita rodi dva velika, lesena konja s kočijo. Ker se sama ne moreta premikati, ko jn zajahala Ni taška in Flori dor, se za vse štiri skupaj začne pod njihovimi nogami premikati krožna plošča. Tako shm to pot krožna plošča tudi kot gledališki tehnični pripomoček za ponazoritev gibanja. (Podrobnejšo razlago režije prinese posebna številka Grled. listat) Ras Guiksa res hrepeni po novostih civTH-zracije. Ko f*o ga pripeljali v Asmajro v Eii t reji, je bil to zanj največji praznik. Najbolj se je veselil nakupovanja po racenah trgovinah, kjer prodajajo evropsko blago. V nekem brivskem salonu si je dal razloa-zati najrazličnejša mila. dišave in kozmetične prepararfe in kupil je več kozmetičnih pripomočkov- Ras Guksa jo star šole 24 let, j .jo visok** postavo in zelo lepecra obrana. ! Kot tak ie 1 iubl foner žen^k. ki se zelo rade ozirajo po njem. Polerr c.i v ili zari je je to n?e?ova droga slabost. Zato je pri nakupu dišav in drugih kozmetičnih pripomočkov nii^ttij v r>r\- vr-ti na svoto rlomace lepotice. 1 ki »si maže V) "osle Jrnp lase samo z loieni. o francoskih pirfumih pn nimajo niti pojma T?a^ Gnksa 'mu aeln rad zlato in drucr** J ok^-ike. 7r|:ii hodi v ttalitanski ?eneialski uniformi, ki ^o mu jo TtaT;;ar; 1«!' takoj po izdai>!vii To ie zoni nekakšno !r*wro-vanre. Tafcoj i-p »tuHi kupit v A«;t»inr: le rasno rlato «irn. ki ?o nosi v žepu. poleg t o 7.1 pa o nastopila tudi gospodična Smerkoljeva v vlogi Denize. Smrt pelarneg raziskovalca \ nedeljo i*1 Umrl v W"ashit "toou /.n«ni anu-rišk polarnj razi**';<»valeč •■ :oi A. W. Gtoo'v. gtar 91 leit. Njegova >n. >j>o:ninja na ono najstrašnejših jmiar'-ih tragedij. Greelv je vodil leta 1S81 ekspedicijo v «e-veinne polarno k.rajei, k her nai bi ustanov*.1 op ^ovalno slrijnion. 2fi mož bn v ek pod«i-cija pa je bila odrezana vi eta P° P"1"0-makajočHh ^e te -t>:' - tako iz- gubila \sak pvtik s riviltziranim svetom. Deset mož j«' umrlo lakote nokaj jih je pa da! Greelv ustreliti zar.I kršenja disciplino. Greelyju so poslal; na pomoč dve okspe-diciji. pa se ni nobeni po^-ečilo najiti ^a. Sate čez bri leta ga je na^la in rešila tre'ja ekspedicij«. Od Grreelyjeve skupine je ostalo živih samo -edem mož, k pa sploh n iso mog li hodi t i Poklon JDarna: Vaš pes se je zakadil vame. ka_ kor da bi me hotel požreti. — Glej no- kako dober okus ima ta mrcina. V vsem je zmernost kreposti, samo v ljubezni ne. ZrcaJo je večkrat na ji>skrene.isi sovražnik žene. Z Jesenic — Športne ve^ti: V nedeljo se je vršila na igrišču SK Kovinar i pivenstvena tekma med S K Kovinar in Alp.£>K Gorenjec, katera je končala z zmago Kovinarja v razmerju 2:0. 0 iztoku tekme ni nič po-en-no<,M poročati, hila je pač tipično prvenstvena, vendar v mejah f lirnesse. Gorenjec se je ol»;i|>i)o branil, kar mu je več ali manj hidi uspelo. Kovinar je bil ibeohltno nad močen v DOljU in je v drugem polčasu igral v kazenskem prostoru <"'OTenjca. — Pr\en>lvcna lekni.i Br.it>t\o-r. SR ra v Okolji l^dii. Na igrišču > Soro. v 8kof-ji Loki so je VTŠila v nedeljo 20. t. m. prvenstvena nogometna tekma med SK Soro Akofja Loka in Bratstvom z. .Jesenic. Rezultat igre je hil (3:0). Končni rezultat pa 7-0 za Bratstvo .Jeseničani se sprva niso mogli znajti na tem ozkem in kratkem igrišču, kasneje pa so predvcdli uspešno igro. Edino pred golom hi morali for.-ira-ti igro po zemlji, kar hi dalo še holiše rezultate njim v prid. V napadu sta bila zelo dobra Smole Vinko in Grossmaier. Enajstmetrovko proti Bratstvu je dohro hranil vratar Brun. Prihodnjo nedeljo je prost termin, za tem pa igra Bratstvo na svojem prostoru proti Kovinarju, na kar gredo Jeseničani v K ran i, kjer bo 1m> odigral Gorenjski derbv SK K^rotan : SK bratstvo. — Lepo ohiskano predavanje. V nedeljo dopoldne se je vršilo v telovadnici Narod ne šole na Jesenicah predavanje, ki ga je priredila agilna jeseniška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Predsed- Lion Feuchtwanger: b3 <& Suss Roman Ko je deklo spoznalo, kuko neobhodno potrebno mu je, ko je spoznalo «5\ jo moč nad njim, jc postalo bojevito i?i -c mu je žarelo i«>gati Najbolj jo je pa mikalo igrati z njim naravno igro, kadar je bil pijan Vedno pogosteje jo jo pretepel, da i<* nezavestno obležala. Večkrat je pobegnila od uj^gu,* pa se je vedno vrnila Dieterle je '»i: namreč edini človek, nad katerim je imela nekaj oblasti in ki jo bil oaviso: od nj^ Tako se je potikala ta Čudna dvojica po cestah, kradla je, prodajala in živela v veliki l>edi Gospo* Diete i .c znal ŠtrašnO preklinjati nihče mu v tem ni bil kos. To je deklevu silno ugajalo, v teu^ je videla izredno moe \:> možatost. Najbolj ji je bij \ seč, Kadar je rohnel na /ido Pravi vod ..padi strupa in blata so se valili ob takih prilikah izpod njegovih rjastiti brk. hialo oblice ?e mu jo zalilo = krvjo okri)?: vodeno modrih oči in dekle ?a je n&*ii$d poelusi*Jo. Cesto, kadar ie bii d bre volje ii» jo je hot°l razveseliti, i j posnemal tv.-M žid". hodil je krivo, govoril v žHovskem /argonu in -i ^atik^t konce brk ?a u?o-«a. kakor paese, da Je l"»kle kar poskakoval^ nd veooljfc Pravi praznik je pa bil, kadar je na 1'gu na f?jjioi naio^ tel na žide. Na vojvodskom ozenuju je sicer policija pod Siissovim vplivom navadno jemala žido v zaščito, čeprav Ji to ni bilo nič kaj po volji. V svobo 'nih mestih je pa mogel te reveže mučiti po mili volji in počenjati z njimi vse, kar nin je prišlo na misel. Oba sta polagala veliko upanje na velikonočni sejem v J3sslingenu. Tam se je pa pojavil /zid JeciVskel »Seligmann l»i\ši varovanec Gravenitzove, ki so ga zdaj molče trpeli v Freudenhalu, v bivšem jrrofičinem mestu. Imel je trgovino z izdelki družbe Siiss in Foa. In ker je imel mnogo večjo izhero, mu Dieterle s svojo primitivno kramar i j-o ni mogel konkurirati Jecheskel Selig-mann jo našel tisoč povodov, da se mu jo rogal. klop v trgovini mu je namazal s slanino, ki se je prijela židovega kaftana. hujskal je proti njemu otroke, ga silil, da je skakal in ponavljal >hep — hep< in krohotajoee gledalce je imel na vseh straneh. Zid je vse to trpel z izrazom utruienoti v grdem koščenem obrazu, ko se je pa slednjič mogel oddahniti med svojo robo, je imel na ustih bolesten, trpek nasmeh. Ljudje so se s.ieer veselili tega zbadanja in od srca so sc -mejali ubogemu zidu, vendar so pa kupovali pri njem, ker je bilo nje* govo blago navzlic posebnemu davku cenejše in raznovrstnejse od ubogih Dieterlovih cunj Kramarja je obšla topa nesmiselna j^za. Jecbeskela Ser*g- manna jo začel sovražiti. Sklonil je premlatiti ga ponoči tako. da bo obležal napol mrtev, pa ni imel toliko denarja, da bi plačal prenoenino v kremi, ker so se navadno ustavljali kramarji in Žlidje in kjer je Stanoval tudi Seligmann Zato je moral zapustiti mesto, še prcdn<» so zaprli vrata. Z dekletom sta prenočila v gozdu. Oba sta bila zelo slabe volje. Poleg tega je .začelo še pršiti, zeblo ju je in lačna sta bila. Dieterle je obljubil dekletu, da ji bo kupil na sejmu v FASslingenu ogrlico iz korald m dekle je položilo v ta namen na stran svoj skromni izkupiček. Dieterle ji je pa iztrgal denar in si kupil zanj žganja. Zdaj je zahtevala, da bi ji dal vsaj piti. T\ogal so ji je, jo zmerjal, da je ona, ušivo dekle, kriva, da nista ničesar zaslužila. Odgovorila mu je tudi s psovkami, češ. da ga bo ovadila, da jo je posilil, okradel in oropal, potem pa ne bo ušel vislicam. Pretepel jo je. Deklo jc kričalo in ga zmerjalo naprej. Pes je začel lajati. Pretepal jo je še bolj in deklo ga je ugriznilo v roko. Ko ga ni hotela izpustiti in ko mu je kljub vsem udarcem še bolj zasadila zobe v roko. jo je končno udaril s steklenico na vso mo" po čelu. Zgrudila 96 je in obležala nepremično. To se je bilo že večkrat zgodilo, zato jo je pustil na tleh. sam ie pa zadovoljno sopihal. Pol i zal ic zadnje kaplje žganja iz razbit^ steklenice, =p zavil v kos suknja in trdno zaspal. Dež ga je pa kmalu premočil in prebudil. Zagodrnjal je, naj mu da dru^o odejo in se stisne k njemu, da se bo segiel. Ko ni odgovorila, jo je bn-nil in zaklel- Ker se še vedno ni ganila, je ves premražen vstal in se je dotaknil z nogo. llropeč in sopec je po dolgem prizadevanju končno prižgal slepo, raibito svetilko. Posvetil je nepremično ležečemu dekletu v obraz Zagledal jo njeno povešeno, okrvavljeno čeljust tu velike, izbuljene oci. Stal je dolgo na dežju v gozdu, otopel s truplom in tiho cvilečim i^som. Močan veter je ugasnil luč skoraj takoj, bilo je temno in mrzlo. Z drevesa, ki se je nanj naslonil, mu jc kapljala voda za vrat, tekla mu je po hrbtu in po obrazu. Tako je stal dol, ne da bi mogel razumeti, kako to, da leži zdaj Babeta, edino bitje, ki mu je bilo kaj do njega, tu pred njim mrtva. Končno je strahotno zatulil, pes se mu je pridružil in Dieterle je dvignil nogo, da bi ga brcnil, pa si je premislil Potem je pokleknil k tiaiplu, razgalil otrplo, grdo. umazano telo in napravil j počasi in spretno po treznem premisleku razrez čez vso kožo. Pomagal si ie a črepinjo razbito steklenico, čeprav bi bil to lažje storil / nožem Slednjič io naložil med neprestanim nalivom razgaljeno truplo n:i voziček. 2ra pok^J vi.=oko i rjuhami in blagom, ter odpc ljal p ppom nazaj v mesto. Prispel je rdk podružnice dr. Sroest Hekar je uvodoma pozdravil navzoče, predvsem pa predavatelja g. skul>a iz Ljubljane ter omenjal važne naloge podružnice v tem izrazito industrijskem kraju. Predavatelj £. SknJj je predaval o prezimovanju &ad}*i m zelenjave ter svoja izvajanja podprl s praktičnimi izkušnjami, ki si jih je v dolgih letih pridobil v sadjarstvu In vrtnarstvu. Po predavanju so se nekateri člani obrnili na predavatelja i. raznimi vprašan|i, katere jim je rade volje pojasnil in jim (tal dobre nasvete. Ob konru so je predsednik g. dr. Rekar lepo zahvalil p. gkuljd za po-uCno predavanje ter ai>eliral na članstvo, naj pridobiva podružnici nove člane, ki bo do imeli od podružnice velike koristi, mj bodo prejemali za 25 I>in letne Alani fin r dobro nrejevan mesečnik »Sadjar in vrt-narc ter umetna gnojila no /m/anih conah. Predavanju je prisostvovalo nad 100 poslušalcev. Iz Višnje gore — Župan in podžupan v bolnici Po ču-<*nem naključju je Vićn>a gora te kaic Leden brea župana In podžupan^. Oba taa nevaroo bolna v l>ibJjane.ki bolnici, < i taptoi Joierf Erjavec je že de.lj časa bole nen. Loteva ee ga poapnenje žil in betoat srea. Iiet^ je bil že trikrat v bo, niel, pa. ga. ne morejo popolnoma ^iravi *X. Nefcaj ca*ta je doJber. potem M pn h lesen povrne. Teko je moral sedaj znp"' T orjtaaoo« vendar pa vase kaže. o\a n0 m g?e4 fcrrtaJd aapet ctf>ra.vljaCi isrvoje p, fcor Jb tndrie oar&ve ki vodreg^a »kitia-Q. ooo36rjsnan je Popravljaj obroč aa ska tBL prisej jb sosed s kosem na rami in anoitHao ▼ Uofci ter ga poprosvl. naj mu ^ | in pocenil domr»v. ker fto nlalMl ob, m nevarno. A rrjAca ga je pričeLa ve o!đk> boJrJ kuverti, otelda mm je oV> paatehc 9d. ponovne ee je vrnil r bolnico rv» sc {>eriran. Raareiail Qq TOD. ekonp '^fto «Jt cm nad wcpe«tjero., kjer ao zav^vi fQr> NjeKov»o «tanje je bilo ze r-e.lo kri tKnrjv ker Je reatstaV) laRtjnifpJjem ja krvi ariarj % pa po t3«a*?fuziji krvi m 0I erjan ie izven r*eva»rnoea^ei fe m i glvrtvVK kamnolom m. Ven- ni *v>t>r0 v;-io je ped^J. V prepad in f**1 Usbil. Sovi >n n bt pi ptreceajftnjo ^kodo. _ Umrl Je v eploAni bohitei v hrut nI posestnik TUen Brezovce rz Peči pr ViSnJi gfjTi. Po»kojni je bfci dober f^^Mr'..-tn «plo>šn0 p»rilJuiWjen_ ie dej j ča^a je bo lebai ne. vodenici, včeraj pa ga jc r. «mrt v 86 letu staroetl Na- mu bo W zemlja: Preo^taJlm r»aee eožaije* — Vola je izgubil. S5k,r^o »*mes.n,, H« sliSi. a Je ros n leno. Ko >c nuM r-^^o k FVane Cor?ie rz Sp BNBaeeCl t*r' ^r^šT.il g-ori Voli v sem^rrj. ec mn jc eden g«-! lin llSel. Nt So h.o*e.l f f=mrt. .s^1.- BcM ova dol g^n je 7. velilco tefavvo našel. — Opozorilo- Opo^a*rjaroo vse n^e-'e eeti iw»eTerrte in dr«ee p.^lo^oe kr ce. ^ aJi kakfenikoti naroČil. T-esriHtrnarijo. l" samo rriu io v ta namen sve ječa sno izdal ^a7 vol javljamo TTprrava -.S.V>ven«keea v t roda<. SPORT — »JavornMc« — Rakek : SK Litija 12 : 4 (6 : \y Revan/.na tetTJM na Rake ku. ki ie domačinom "ijajno ;uspe]a. Ta kega veselja rakovška pu,t>lika ž<» lc^" ne pomni, ker Javor:.»k I aaaagpaaml bolj skopari Tekma je obukla spomine rlesv1 let nazaj, ko so Rakovoa.ni štrli marsika. teri trsi oreh. — Oaetji i • *e piedatanri I kot sfmpatičiia sa.Tnejzniki, To'5tano lil in teren povsem pokvaril. rub«ike je b« za slabo vreme mnogO in |c pri-^'n w potni m-oTi na fvoj račun. rja zgodaj zjutraj, bas ko bo se >dpirala vrata- Straži na vra-tih je dejal, da imfl nekaj opraviti z Židom S< lijrmann >ni. PuetiH so pra v mesto. Potegnil je \ozie«k v kični , kjor |« stanoval Jecheskel Seligmann I renden llial. Pri tem jc r.iv:,a' ako. kak r da £a vodi tajna vila z nek . posebno lopo premi.šlicn'>~tj'». \'oz ček |e i'usi.l nn dvori.šr-n krčme Tuli n.a j p< >tr* bnejfi*' svoje stvari je pr.idal za Dlrflno'C6ho. Denar jo zapiL Ta < as so je vc kmt vrnil k vozioku, dokler M mu kon no ni pot^iočilo za flUe Mgrerjj0ti tiiipki v kuj» gnoja, kar so \ idoii sam • pujski, peževalo jc še \edno Polem b« ° /nova vrnil v krčmo in popival n;»po»i. Iz cule je privlekel obleke svojo n>-?e r-nc nečakinje Pripovedoval je pivcem, kaj ee je bilo zgodilo. Govoril je počns:. zbegano, pretrgan«« GrOtOTO -o SHIlll, kako sta .=c vreraj on in M [»tleU jirepirala I Udom «J©chefllC«loiB S mnnnom Froudorithnlom ?A<\ jc pa baje navzlic tomu obljubil otroku ogrlico iz korald- Hotela sc jo \ miti k njemu. On, Gašper, jo je zadržal. Pretepel jo je Ponoči — najbrž ji je zid kaj dal — ie pa dekle vendarle izginilo »'lovck f=e pa mora lu pa tam naspati in kadar spi. seveda no more paziti na druc:c li "d L fn zdaj io nascl /unaj S idovom 1 lapru eulo obleke, ki pripada njegovi Bahoti. riiocri otrok zda' srotoro hodi nag sr»-nio r koraldam' ik-orr vatu Tt\ in /idie imajo zda i veliko noč Urejajo Josip ZupanCIc, _ Ze >Narodno tiskarno« Fran Jezerdelc — Za upravo In tnseratnl del lista Oton Chrlatof. — Vsi v LJubljani.