28. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. februvarja 1895 XXVIII. leto. Izhaja vsak dan ivrier, iziuisi nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejernmi za avHtro-o gerske dežele za vse leto l.r> gld., /a pol leta 8 fdd.. za Četrt leta 4 ffld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brej pošiljanja ua dom %m vse leto 18 gld., za čelrt leta 8 fild. 30 kr., za jeden mespc 1 tfld. 10 kr. Za pofiilji».tijo na dom računa Me po 10 kr. na mesec, po .'JO kr. /.a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina anala. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrsto po 6 kr.. če se oznan;lo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in p> t kr . čp Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvoli frankira'i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na KongrMuen: tr<;u st. 12. UpravniStvu noj se blagovolijo pog.ljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vBe adrmnibtruilvno stvari. gHJjjjT"~ \ne one I **«' |». h. ■• urotnike, kotcrl no x naročnino iih dolgu, opo-larjiinio uljudno, «ln u m ni blago voli InIo vpoMlntl, ker drn^nee Jlna l»o Hat nnlav-l|en. Upravnistvo »Slovenskega Naroda'1. Strossmayrova osemdesetletnica. V tihem Djakovu, sredi ravne Slavonije, praznuje danes največji Jugoslovan devetnaJRtega veka, praznuje vladika Strossmaver svoj osemdeseti rojstni dan. Malo je mož, ki bi mogli s takim zadovoljstvom pogledati nazaj na svoje delovanje, kakor veliki vladika v Djakovu. Če pogleda o n nazaj na svoje šestinpetdesetletno delovanje za cerkev in narod, če premoti i, kaj je on vse storil v teh letih, prešiniti ga mora zavest, da je storil za svojega naroda kulturno povzdigo in politično osamosvojenje več, kakor cele generacije tekom stoletij, da ga po vrstnica ne pozna moža, ki hi bil sam s svojo roko in s svojim umom ustvaril toliko, knkor on. Strossmaver je vse svoje življenje posveti) narodu svojemu, slovanstvu in katoliški cerkvi. Pozna in čisla ga ves svet, z gorečo ljubeznijo in z neomejenim spoštovanjem se mu klanjajo Hrvati in Slovenci. Življenje Strossmayrovo je odprta knjiga in menda ga ni Slovenca, ki bi ne vedel, kdo je Stiossmaver, je ni slovenske hiše, kjer bi ne bili še čitali, kaj vse je veliki vladika storil za narod hrvatski in sploh za slovnnstvo. Strossmayrovo življenje je nedogledna vrsta dobrodelnih činov in znamenitih ustanov in naprav, iz mej katerih se mogočno dvigajo cerkev djakovska, jugoslovanska akademija, hrvatsko vseučilišče in narodna galerija. Vse te naprave so spomeniki Strossmavrove ljubezni za narod, njegove brezpri-merne požrtvovalnostmi Z njimi je ustvarjena hrvatskemu narodu podlaga za nadaljnje napredovanje, ž njimi je Strossmaver kulturno stanje svojega naroda p inaknil za pol stoletja naprej! Za svoj narod ima Stros8mayer vedno odprte roke, pripravljen je na vsako žrtev, samo če misli, da bi narodu ali človeštvu koristila, vsa plemenitost njegovega značaja pa se vidi iz koraka, kateri je storil, da združi narodni Stranki. Prvi se je približal svojemu dolgoletnemu nasprotniku, prvi in u segel v roko I Narod in cerkev katoliška I Kakor za svoj narod, tako je Strossmaver z vsemi svojimi silami vse svoje življenje deloval za katoliško cerkev. Ves svet ga pri pozna kot jednega prvih sinov katoliške cerkve. Ideja, pridobiti shismatike za katoliško cerkev in je z njo združiti, je Strossmayrova. Dolgo vrsto let se je zaman trudil, da si pridobi somišljenikov, naposled pa se mu je posrečilo. Papež Lev se je oklenil Strossmayrove ideje z vso gorečnostjo in s Strossmayrovo pomočjo že dosegel prve uspehe. In to je vladiki Strossmayru tolažba in zadoščenje, da vidi zoreti, kar je sejal, da zre na krasne uspehe svojega delovanja in lahko mu je pozabiti in odpustiti krivice in žaljenja, katera so se mu storila. Hrvatski narod se raduje, da je bilo njega najodličnejšemu sinu sojeno, učakati visoko starost osemdesetih let. Z njim se raduje tudi slovenski narod, želsč, naj bi Vsegamogočni ohranil hrvatskemu narodu, vsema slovenstvu in katoliški cerkvi *6 dolgo let vladiko Strossmayra. Deželni zbori. Krnil I s lil. ( V 111 seja dne 1. februvarja 1895.) (Konec.) Posl. Vi š ni kar poroča o prošnji cestnega odbora za posojilo in za podporo za preložitev ceste Bled- Javornik. Došla je pozneje še druga prošnja. Finančni odsek predlaga glede prve prošnje: Deželnemu odbora se naroča, da po cestnem odboru Blejskem predloženi načrt s proračunom o odpravi klancev mej Rečico in Gorjami deželne ceste BFed-Javornik da pregledati po deželnem stavbinskem uradu in da se takoj po odobrenem načrtu in ko se doženejo potrebni dogovori z udeleženci, prične s projektovanimi pripravami navedenega dela deželne ceste. Delo izvršiti je v smislu zakona z dne 28. julija 18^1. št 17. d. z. tako, da plačata dežela Kranjska in cestni okraj Bled vsak polovico stroškov. Deželni odbor s« pooblašča, da sme cestnemu odboru v pokritje nanj spadajočih stroškov dati potrebna predplačila iz kredita za vzdržavanje deželnih cest proti povračilu. .Druga prošnja naj se izroči dež. odboru. Posl. Hriba r priporoča dež. odboru, naj postopa, kolikor mogoče varčno glede cen za zemljišča, preko katerih naj bi vodila nova cesta. Predlogi fin. odseka se vsprejmejo. Posl. baron S c h \v e g I poroča glede usta novitve okrožnih bolnic za silo in za izoliranje bol-nikov. V daljšem govoru poudarja važnost takih bolnic. Fin. odsek predlaga : Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. V sviho zgradbe bolnic za silo dovolijo se tistim zdravstvenim okrožjem, katera z lastnimi sredstvi ne bi mogla zmagati stavbinskih stroškov, 10 do 15°/0 doneski stavbinskih stroškov iz deželnega zaklada 2. Deželni odbor se pooblašča, da takim bolnicam za silo brezplačno prepušča inventar iz stare bolnice, v kolikor se ne potrebuje za novo dež. bolnico. 3. Občini Postojini dovoli se za zgradbo bolnice za silo donesek 200 gld. iz deželnega zaklada. 4. Prošnja zdravstvenega zastopa v Idriji za donesek za zgradbo bolnice se odkloni Dež. predsednik baron H e i n podpira prošnjo zdravstvenega zastopa v Idriji, naj bi se ne odklonila kar naravnost in jo priporoča naklonjenosti zbornice. Vzprejmejo se predlogi finančnega odseka 1—.'5, glede zadnjega pa predlaga dr. Tavčar, da se prošnja zdravstvenega zastopa v Idriji izroči deželnemu odboru v rešitev. Posl. S t e g n a r pojasni, da je tako že bilo sklenjeno v lin. odseku, kar potrjuje tudi poslanec K 1 u n. Temu ugovarja načelnik fin. odseka posl. M u r n i k in predlaga, naj se prošnja zopet izroči fin. odseku, da jo reasumira in o njej poroča, ker sta dve različni mnenij. Ko je posl. dr. Tavčar umaknil svoj predlog, konštatuje poročevalec baron Schvvegel, da je sklepe fin. odseka tako prijavil, kakor so bili sklenjeni in se pridruži predlogu posl. M u r n i k a. Pri glasovanju se ta predlog vzprejme. Posl. baron Schwegel poroča o zgradbi nove deželne bolnice in hiralnice. Deželnega odbora obširno poročilo govori o raznih v 1 1894 oddanih delih in dobavah posebno za kurjavo, vodovod, električno razsvetljavo zavoda, za zgradbe hiše za stanovanje nradnikov in služabnikov, za notranjo opravo paviljonov in kapele itd. Z ozirom na to poročilo deželnega odbora nasvetuje finančni odsek: 1. Naredba deželnega odbora glede preskrblje-vanja z vodo in glede vpeljave električne razsvetljave v novi deželni bolnici no naknadno odobrnje. 2. Za dopolnilne zgradbe in za nakup inventarja dovolijo se sledeče nove svote; a) za ustanovitev lastne strojne električne naprave za 700 svetilnic po IG normalnih sveč lG.000 gld.; h) za zgradbo hiše za uradniška, stanovanja 12.000 gld.Jj c) za zgradbo hiše za stanovanja slug, mašinista in kurjačev 5 G00 gld.; d) za opravo sob I. in II. razreda za primarije, sekundarije, operacijske dvorane, pisarne itd. 4800 gld.; e) za opravo domače lekarne 2200 gld. •, f) za opravo kapele, za zvonove, altar itd. 3200 gld.; g) za ograjo višja potrebščina 11200 gld.; //) inštalacija telefona 1700 gld., skupaj 51.700 gld. 3. Deželni odbor se pooblašča, provizorično oddati službo mašinista in dveh kurjačev. V generalni debati se oglasi posl. K lun ter poudarja, da se je dežela z zgradba nove bolnice prenaglila, da bi se bila dala morda stara bolnica ven-der le z manjšimi stroški adaptirati. Zdaj se zahteva zopet nov kredit nad 51.000 gld. Ugovarja nekaterim točkam poročila dež. odbora, ker i«e mu zde nepotrebne, pa utegnejo tudi veljati več, nego je postavljeno v proračun Ne more pritrditi predlogu fin. odseka in bode glasoval proti. Posl. dr. Vošnjak razjasnjuje, da glede na število postelj stroški niso preveliki, to ni izvržen denar, zanj imamo po najnovejših zahtevah ustanovljeno bolnico. Izdatnih novih stroškov se ni bati. Bolnice niso samo humanitarne naprave nego tudi v narodno-gospodarskera osim so velike važnosti. Konečno piotestuje proti očitanju, da bi ne bil deloval vestno kot dež. odbornik. Posl. Lenarčič ugovarja zgradbi stanovanj nradnikov, slug, itd., ki se mu ne zdi potrebna. Za zdaj naj se ta zgradba opus' in naj se naredi pozneje. Posl. baron L i c h t e n b e r g predlaga konec debate, ki se v/.prejme. Poročevalec baron Scliuegel odgovarja na razne nasprotne opazke predgovornikov in vzdržuje predloge fin. odseka. V specijalni debati se oglasi posl. Hribar proti izreku kan. K I u n a , s katerim se je nekako zaničljivo izrazil o g, (iorupu, ki je deželi odkupil staro bolnico in naredil veledušno darilo, ter protestu je proti takemu izreku. Posl. KI u n odgovarja, da ni imel nikakor namena žaliti g. Goru pa, s katerim je osobno znan, katerega pa ni omenil. Posl. dr- Se ha f fer nasvetuje, naj bi se uprava bolniške lekarne prepustila lekarniškemu gremiju, to naj bi dež. odbor ob svojem času uva-ževal. Pri glasovunju so se vzprejeli vsi predlogi fin. odseka. Posl. Murni k predlaga, naj se dež. odbora poročilo marg. 1. stev. 9 izroči fin. odseku, ker je v zvezi z zadnjo točko dnevnoga reda, ki se odloži za prihodnjo sejo, to je poročilo fin. odseka glede nastanitve umobolnih in uravnave zdravniške službe na Studenci. Potem se je vršila volitev odseka za železnice. Izvoljeni ho bili posl.: Murnik (uačelnik), dr. Schaffer (načelniku namestnik), Hribar, Klun, Lnkmann, Pfeifter, Povse, baron Schvvegel, dr. Tavčar. Posl. Hribar in tovariši so izročili nastopno interpelacijo glede javnih samoslovenskih napisov do slavnega deželnega odbora, v roke gosp. deželnega glavarja: Občinski svet mesta ljubljanskega je v svoji seji dne 24. junija 1892, v kateri je sklepal o premembi imen nekaterim obstoječim in o določanji imen novim cestam, ulicam in trgom, mej drugim sklenil tudi sledeče: „Ulične table in hišne tablice za vse od 1 — 4 navedene ceste, ulice in trge imajo naj samo slovenske napise. Istotako naj se v bodoče dopolnilne tablice naročajo jedino le s slovenskimi napisi". Ta sklep ustavila je — naslanjajo se na § 84. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano — c. kr. deželna vlada z intimatom št. 2038 z dne 24. julija 1892. Mestni zbor, videč iz naznanila c. kr. deželne vlade z dno 3 novembra 1892 .št. 19.437, da je ostala brezuspešna njegova pritožba do c. kr. ministerstva, pritožil se je pri upravnem sodišču in le-to je z razsodbo z dne 29. decembra 1893 njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano določbo razveljavilo in sicer uvažuje, da oznameno-vanje ulic in drugih javnih prostorov spada po smislu S, 26. občinskega roda brez dvojbe v samosvoje področje ljubljanske občine, katero lahko vrši svobodno in kakor sama določi in uvažuje, da ni nobene zakonito določb**, ki bi to pravico občine omejevala ali utesnjevala. S b-m jo postal v načatkn omenjeni sklep mostnega sveta z dne 24-. junija 1892 pravomočen in oslanjaje so nanj, sklenil je mestni svet v svoji seji dne o. junija 1894 dalje: „Javni napisi pri vseh ulicah in trgih ljubljanskega mesta se imajo tako premeniti, da se napravijo vsi brez Izjeme v slovenskem jeziku." Proti temu sklepu, ki jo v smislu §§. 02. in 85. občinskega roda postal pravomočoii dne 19. junija 1894, vložii so Ferdinand Maht* in tovariši ilne 2."». junija 1H«> 4 pritožbo do slavnega deželnega odbora in le-ta jo je v 1 .">. dan avgusta 1894 rešil v tem smislu, da je razveljavil sklop mest noga sveta z dne 5. junija 1895. Nočemo se spuščati v pretresanje — po naših mislih silno slabotnih — razlogov, katere slavni deielni odbor navaja v podkreptjenje svoje odločbe ; konstatujemo ie, da je isti br^z zakonitega upravičenja posegel jako občutno v samosvoje področje mestne občine ljubljanske; da s> je istotako brez vsake zakonito opor* postavil na stališče najvišje upravno instance in kouečno, da je ravnal proti določbam g 85. občinskega reda ljubljanskega, ker je sprejel in menitorno rešil prekasno vloženo pritožbo Ferdinanda Mahra in sodrugov, Z ozirom na vse to vprašamo podpisani: 1. Kako opravičuje slavni dež. odbor svoje posezanje v samoupravo mestno občine ljubljanske? 2. Je-li mu bila znana razsodba c. kr. upravnega sodišča z dne 29. decembra 1893 in ako mu je bila znana, kal '> je to, da se je s svojo odločbo z dne 15. avgusta ls9 1 postavil na stališč*, d* j« on višja instanca ko c. kr. upravno sodišče? 8.Kako razlaga slavni deželni odbor okolnost, da je prekasno vloženo pritožbo Ferdinanda Mahra in tovarišev proti sklepu mestnega zbora z dne 5. junija 1894, sprejel iq meritorno rešil? 4. Misli-li slavni deželni oJbor, da njegova odločba z dno 15. avgusta 1891 odgovarja resnobi in važnosti vprašanja, katerega se tiče? Ob 3. uri zaključi m seja. Prihodnja seja bode v torek 5. t. m. Glasovi z Goriškega. V Gorici, 2. februvarja. davili ste že, da so slovenski poslanci naznanili dež. glavarju, da se ne udeleže več sej, dokler Italijani ne premene' SVOJeg 1 postopanja proti slovenskim zahtevam. Naši poslanci so po zadnji soji (v torek) to seveda šele v principu sklenili in svoj sklep naznanili lo glavarju, popolnoma se položaj pojasni najbrl danes popoludne. Koč je taka-le: Italijani se zares obnašajo uprav čudovito. Oni zahtevajo od deželnega zbora velikanskih žrtev, a se obnašajo nasproti »Slovencem tako oblastno, da je njih postopanje že kar razža-Ijivo. Za svoj „Agro JVlnnfalconeso" (namakanje tržiške ravani) in za Furlanske tramvaje na par zahtevajo velikansko svote, o katerih vedo, da jih Slovenci nikakor ne morejo dovoliti. In vender ostajajo pri svojih zahtevah, a proti ne- primerno majhnim zahtevam na slovenski strani se vedejo tako neprijazno in prezirljivo, da so razdra-Žili celo najkrotkejše slovenske dušice. Prav za prav je težko u met', kaj hočejo ti gospodje. Ako bi jim bilo resno do tega, da uresničijo svojo želje, morali bi se vse drugače obnašati proti Slovencem. Ako jim pa ni za to, potem moramo misliti, da gospodje hočejo — škandal po vzgledu Istranov, pa tako, da bi Slovenci nosili vso krivdo. Italijanske poslance vodi ni vrvici dr. Pajer, dasi ga ne marajo posebno, a kaj ta mož kuje v svojem srci, ni lahko uganiti. Mož je —čujte! — pravni zastoj) ni k konsorcija za namakanje tržiške ravani, on je kot tamošnji veliki posestnik poleg [»osi. Dottorija glavni interesent — a poleg tega je on v deže nem odboru poročevalec o i s t i z a d e v i ! Že to je škandal! Povsod drugod bi ta mož kot, prizadeta stranka moral odstopiti, ko se razpravlja v „Agru Monfalconese", a on irna pri nas glavno besedo. — Iz vsega tega bi se dalo posneti, da bi mož moral biti jako unet za ugodno rešitev tega vprašanja, toda njegova dejanja ne ponujajo tega dokaza. On skrbi za to, tla reč ne gre naprej! Dr. Gregorčič je pod al v odseku jako temeljit načrt, po katerem bi bila dežela zavarovana — pred izgubo izdanih stotisočakov. Predlagal je namreč, da dežela izroči lahko svoje pravico kaki — banki, ki bi že poskrbela, da dobi denar od konsorcija. To pa Pajerja ne ugaja. Zli se, da gospodje hočejo dobiti od dežele denar, a na povrnitev I resno ne mislijo. Kadar bi trebalo vračati, tedaj bi začeli javkati, da ne morejo dati, da so ubogi itd. in prosili bi, naj dežela dolg odpiše. Oni vedo, da bi se deželni odbor in zbor ne mogla odločiti do koraka, da bi Kurlaue vrgla na cesto. Kakor se vidi, gre tu za ogromne svote, katerih Slovenci no moremo kar tako dovoliti. Ali prav zato je tožko uml|ivo obnašanje dr. Pajerja in njegovih tovarišev. Še nekaj druzega moram omeniti. Dr. Pajer I je nasproten deželnemu glavarju, ki ga je izpodrinil. Tega mu do danes še ni odpustil, zato prav rad vidi, ako bi ta prišel v take zagate, da bi ne mogel naprej. Doslej še nismo prišli na čisto, ali je večja njegova ljubezen za „Agro Moufalconese" alt pa nasprotstvo do dež. glavarja. Žito je položaj nejasen, ker ne vemo, kaj prav za prav hoče. Ali danes m stvar določi in odloči. Včeraj je imel sejo slovenski klub, danes zjutraj laški, popo- j luilno pa, ko pišem te vrstice, imajo sejo odposlanci obeh klubov. Ako Lahi ne odstopijo od svojih zahtev, potem Slovenci pobero šila in kopita, ker s takimi poslane na laški strani ni mogoče več dalje ostati v zbornici. Ako se to zgodi, ne bo krivda na slovenski, marveč nt laški strani, kajti očividno je, da Lahi zahtevajo od Slovencev naravnost nemogočih stvari, ne da bi za vse to privolili v primerno odškodnino. Oni bi radi deželo izmolzli za-se, a za najbolj pravične slovenske zahteve imajo gluha ušesa. To bi bil dokaz, da hočejo imeti razpor, ki se ne da lahko popraviti. Naj gledajo oni na posledice! V (o»ri<*i, Bi februvarja. Danes mi je dostaviti, da v petek se niso še dokončala pogajanja mej slovenskimi in italijanskimi poslanci, kakor se je mislilo. V petek je namreč prišel v Gorico namestnik R i n a l d i n i , da bi po-gladil pot. k sporaztimljenju . Dogovarjal se jez italijanskimi poslanci, kakor tudi s predsednikom slovenskega kluba veleč. g. dr. Antonom Gregorčičem. Italijanski poslanci so že popustili furlanske tramvaje, a jutri se dožene vprašanje o „Agro Monfal conese*. V tej zadevi jo stavil tudi grof Alfred C o r o n i n i predlog, ki bi Furlanom pomagal (ako hočejo pošteno misliti z deželo), a dežela bi ne bila oškodovana. Konečna beseda pade torej najbrže jutri. V l.]ul»l|aiii. 4. februvarja. Razmere v Istri. Liberalci se boje, da pri novih volitvah v Istri zguhe Italijani pet glasov. Potem bi bilo v deželnem zboru 14 Slovanov in 13 Italijanov. Ker bi se morda deželni glavar vzel izmej Slovanov in bi navadno ne glasoval, bi obe stranki imeli jednako število glasov. Italijani prete v tem slučaji s pasivno opozicijo. Ko bi vlada imela resno voljo, bi se jej tudi pasivne opozicije ne bilo ustrašiti. Ne bilo bi j >j težko dobiti pri dopolnilnih volitvah slovanske večine, a volitve hi se ne Hinele vršiti pod namestništvoin Rinaldinijevim. Koalicija. Ker so nekateri listi napadali poslednji čas koalicijo, je dunijski „Vaterlanda seveda čntil potrebo, jo zagovarjati, pa ni bil srečnejr, kakor gospod kanonik Klnn, ki jo je zagovarjal v katoliškem političnem društvu. Ta list pravi, če se dobro pretresajo tožbe nasprotnikov koalicije, se iz njih spozna, da je koalicija skrajnim elementom jako zoprna, in s tem je pa spolnjen njen namen. To je pač skromen namen, mi nismo prijatelji koalicije, a nekoliko več pomena smo jej pa vender pripisovali. Vsak razumen človek bi pač sodil, da baš to dejstvo najhuje obsoja koalicijo, posebno Če se pomisli, da nasprotniki koalicije zastopajo večino avstrijskih narodov. Punktacije na dnevnem redu. Dr. Rieger je zagovarjajoč svoj predlog o volilni reformi se zopet izrekel za Dunajske punktacije. Poprej je pa lluss že v odseku za volilno reformo bil stvar pogret. Po liberalnih listih je zaradi tega silno veselje, ki je pa pač prezgodnje. Dr. Rieger nima več naroda za seboj, drugi češki zastopniki pa ne bodo podpirali punktaoij, dokler se Nemci ne odločijo za spravo tudi na Moravskom in v šleziji. Dokler Slovani na Moravskom in v Šleziji nimajo primerne veljave, se na Češkem z Nemci pogajati ne morejo. Kossuthovi spisi. Sin ogerskega puntarja Ludovika Kossutha je prodal ogerski vladi spise svojega očeta za 100.000 gld., da se shranijo v deželnem muzeji. Ti spisi so brez vsake znanstvene vrednosti. VVekerle je ta kup bil jedino sklenil, da se iz državne blagajnice da Kossut.hu 100.000 gld. in tako ustreže skrajni levici. Da bi pa za ta sklep ne bilo potrebno vladarjevega pot rje j a, se izplača v petih letnih obrokih. Vladarjevo potrjen je je potrebno šele, kadar gre za 25.000 gld. Vsa sleparija je pa vidna iz tega, da je Kossuth v kupni pogodbi si izgovoril pravico, da sme od spisov izbrati tiste, ki imajo zanj kako osebno vrednost, dokler niso poravnana vsa obročna plačila. Tako Kossuth v petah letih lahko proda tiste spise, ki bi morebiti imeli kako znanstveno vrednost, če zanje le dobi kupca. Tako se je pač državna blagajna le osle-parjena za 100.000 gld, kar je značilno za razmere na Ogerskem. Milan in Natalija Srbski kralj Aleksander je potoval v Biaritz, da naredi spravo mej svojim očetom in materjo. Natalija baje zahteva, da se pokliče Garašanin na državno krmilo. Taka rešitev bi pač ne bila ugodna za Srbijo, kajti naprednjaki so največ krivi težavnih razmer v Srbiji. Deželo so za« kopali v velike dolgove. US Garašanin, ki se je znal prikupiti kraljici Nataliji, zopet pride na krmilo, se s tem le povekša nevolja v deželi in priti utegne čas, ko bodo Obrenoviči za zmiraj dovladali v Srbiji. Stambulov v preiskavi. Te dni je bilo iz Sidije došlo poročilo, da je parlamentarna komisija, ki preiskuje nerednosti prejšnje vlade, bila sklenila Stambulova premoženje zapreti. To se pa zopet preklicuje, češ, to pravico imajo le sodišča. .Jedenkrat se je že nekaj podobnega poročalo in pozneje preklicalo. Tedaj je bil neki tuj vpliv vmes posegel in izvršitev preprečil. Morda je sedaj tudi kaj tacega. Stambulov ima pri nekaterih diplomatih mnogo prijateljev. Dnevne vesti. V L j ubijan i, i. februvarja. — (Repertoar slovenskega gledališča.) Jutri se bo na našem odru predstavljala morda najznamenitejša drama vse češke literature: „Jan Vy-rava", To dramo v petih dejanjih jo spisal ravnatelj češkega narodnega gledališča F. A. išubert. Predstavljala se je že v Zagrebu, v Brnu in v Plznu in povsod z največjim uspehom. Znani pre-lagatelj Čeških pesnikov Grlin je to klasično delo preložil na nemški jezik. Snov igri je vzeta is češkega narodnega življenja. Pisatelj popisuje kmetsko vstajo v lotu 1781 v kraijevograškem kraji, s katero se skuša narod otresti težkega jarma hlapčevstva od svojih zatiralcev — grajsčakov,ter nam slika na tej podstavi s finim dramatiškim razumom veliki dušni boj mej sinom Hijeronimom, ki ljubi grajšča-kovo hčerko Silvijo, in njegovim očetom Janom Vvravo, ki načel uje upornikom in skuša pridobiti tudi svojega odtujenega sina za idejo narodne pravice in Bvobode. Dejanje je dramatično živahno, za-pletka jako zanimiva, kontrasti mej posamičnimi j značaji pa delajo igro veleinteresantno. Smela* rečemo, da ae sme Šubertov „Jan Vvrava* postaviti na stran najznamenitejšim proizvodom svetovne dramatične literature, da je jedna najlepših iger, kar smo jih doslej videli na slovenskem odru. Boj za pravično stvar, za veliko idejo, je že po sebi sanimiv, koliko bolj pa de, če se predstavi v dovršeni pesniški obliki. Vodstvo slovenskega gledališča je skrbelo za dostojno uprizoritev te velike zgodovinske drame. Naslovno ulogo igra gospod Inemann. Pri predstavi sodeluje ne le vse igralno osobje, temveč poleg učencev dramatične šole tudi ves moški in ženski operni zbor. Že to, da se je ta težavna igra sploh spravila na naš oder, kaže, da umeje „Dram. društvo" svojo nalogo in se neumorno trudi jo izvršiti. Na občinstvu je sedaj, da ta prizadevanja podpira s številnim obiskom dramatičnih predstav ter tako omogoči razvoj in napredek slovenskega gledališča. — (Slovensko gledališče.) Gospodu igralcu, režiserju in učitelju „ Dramatičnega društva" na korist se je sinoči, tretjič v tekoči seziji, predstavljala „Chonchon". Prenapolnjeno gledališče — mnogo obiskovalcev se je moralo vrniti brez vstopnic — in glasno priznanje občinstva, ki je g. beneiicijanta pri nastopu pozdravilo z dolgotrajnim, večkrat se ponavljajočim vseobčnim ploskanjem, sta najjasnejši dokaz za priljubljenost, ki si jo j« v kratkem času svojega bivanja v Ljubljani pridobil kot igralec in kot mož. Igral jo izborno kakor vselej in še z boljšim humorjem. Jako ugajali sta tudi gospa A n i č e v a — ki je za vlogo pravilno in razločno pela 1. pl. Zajca pikantno stavljeni in instrumentovani valček „ Pridi, ljubček, pridi!" — in gospica Slav če v a. Znani v svojih ulogah so gdč. N i g r i n o v i , j_'g. Anić, Perdan in Podgrajski. Clg. Vero vsek in Danilo sta zopet pokazala, da jima je uspeh vselej gotov, kadar pridnost, podpira nju znatno nadarjenost. Pri prvem nastopu je gospod inemann dobil lep lovorov venec s trakovi. K. — (Kolobocije Hej-vaj-hej ske) imenovala se bode letošnja „Sokolova" maškarada. Nekoliko pojma o teh kolobocijah podala bodo že vabila, kater.i se bodo še ta teden razpošiljati začela. Po pripravah, ki se, kakor čujemo, prav pridno vrše, da se soditi, da bode pustno nedeljo prav veselo življenje v Hej-vaj-heju, zato opozarjamo zlasti unanje rodoljube na "to vseskozi izvirno ptedpustno veselico. — (Katoliški bal) Prejeli smo danes to-le pismo: Gospod urednik! Ne smete se več jeziti nad katoliško tiskarno, če tudi v nedeljo tiska. Glejte! Izpustili so za Svečnico katoliški stroji v Vodnikovih ulicah mej veseli svet novo katoliško postavo, katera opero vse stare grehe. Posebno všeč je ta postava dekletom v tobačni tovarni, kajti po stari nekatoiiški postavi je bilo vse narobe. Zdaj pa poglejte po novi postavi izdano priloženo vabilo, katero se glasi: „Vabilo k predpustni veselici, katero priredi slovensko katoliško delavsko društvo v prostorih starega strelišča v Ljubljani na nedeljo, dne 10. februvarja 189f). Vspored: Prosta zabava s plesom. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani". Dekleta smo vse po konci in drugega ne govorimo, kakor to, koliko nas pojde na katoliški bal. Oh! Za ubogih 30 krajcarjev vstopnine vse rajske dobrote in pa brez greha. Tu se ne bomo samo možile in fantje ženili, kakor one smole na kazinskem balu, ampak gospodje, katerih bo zraven vse črno, bodo tudi zastonj kar precej poročali. Naša predsednica bo imela za par nekega gospoda doktorja, ki znajo tudi rimsko polko. Ta gospod so bili že večkrat v tob. tovarni in nas imajo silno radi. Ongava Cuckova Franca se nasaja, da dobi gospoda dr. Evangelista, pravega predsednika toga katoliškega društva, ker zna močno pribijati. Ocvir-kova Mica pa pravi, da bo starešino g. Lukeža tako vrtila, da jim nikoli več ne pride na misel, pisati zoper ples. Gospodje so vrh tega petični in bode že toliko padlo v gosli, da bode lahko juhe in halo do belega dne. Tudi ako bi kdo na balu padel, ne bo nič hudega, ker se bo plesalo na katoliški podlagi in taka mala nerodnost se bode pozabila tako naglo, kakor resolucije katoliškega shoda, ki so se tudi sklenile na starem strelišči. Sam Bog je gospode razsvetlil od prave strani, da so postali pametni in ples dovolili. Ako nam ne skazi načrta kaka čmerika, bomo pa to dobroto tudi pošteno vrnile in napravimo na pustno nedeljo dekleta katoliški bal iu sicer v stari vojašnici na Žabjaku. Povabile ne bomo samo katoliških prijateljev na Turjaškem trgu in njih gospodov, ampak tudi mlade gospode „lenunatarje", ker bi jih rade malo „zluf-tale". Vidite, gospod urednik, kako je lepo na svetu, odkar vlada čisto katoliško geslo: Vse za vero, upanje in ljubezen pa na katoliški podlagi. — („Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani") priredi svojim udom in prijateljem v sredo, dne 6. t. m. v prostorih Hafnerjeve pivarne zabavni večer s sodelovanjem vojaške godbe. Vabila so se že razposlala. Ako bi se kdo rad udeležil zabavnega večera, pa slučajno ni dobil vabila, blagovoli naj se oglasiti ali pri g. Krn leti na II. mestni šoli ali pri gosp. Ganglu na I. mestni šoli, ker vstop je dovoljen le p. n. vabljenim gostom. Vzpored zabavnemu večeru priobčimo prihodnjič. — („Ljubljanski Zvon") Upravnistvo „Zvo-novo" nam naznanja, da se je ravnokar donatisnila 1. številka lanskega „Zvona", katere je bilo zmanjkalo vzpriču mnogih novih naročnikov. — (Poročil) se j h g. Jakob R Hočevar, magister farmac. in posestnik v Cerklj h, z gospodično Kristino Sadnikar v Ljubi ani. Castitamo! — (Čitalnica v Šiški) je priredila v soboto pri Koalerju Vodnikovo besedo. Najznamenitejša točka celega vzporeda bil je prolog, katerega je zložil in govoril g. K. Gangl, za kar ga je občinstvo odlikovalo z živahni in ploskanjem. Dvorana je bila z Vodnikovim kipom, zastavami, zrcali, slikami in brslinoui ukiih-no okrašena ter lepo razsvetljena. Pevsko točke so vse jako ugajale. Plesni venček je družil čitalničarje in gost« do 4. ure. Vzlic neugodnemu vremenu se je Vodnikove besede udeležilo jako mnogo gostov in društ vemkov. — (Kranjska deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu) je izdala s\uje poročilo za šolsko leto 189.5/94. V prvem semestru je na novo v prvi tečij vstopilo 18 učencev; dva sta bila drž. štipendista, deset je bilo deželnih štipendistov, iz prvega v drugi tečaj pa je prestopilo 10 učencev. V drugem semestru je na novo vstopilo v prvi tečaj 12 učencev. Učni uspehi so bili povoljni. Poučevali so trije stalni učitelji in dva pomožna učitelja, katere so podpirali Atirji navoditelji pri praktičnih delih. Dne 30. oktobra 1. 1. bila je pre-skušnja, pri kateri je dr. Vošnjak zastopal dež. odbor. Izmej triindvajset učeucev je bilo 9 odiičnjakov. V novem šolskem letu, ki se je začelo meseca novembra, je v šolo vstopilo 27 učencev. — (Izdaja uradnega besednjaka za sestavljanje brzojavk v dogovorjenem jeziku) „Uradni besednjak za sestavljanje brzojavk v dogovorjenem jeziku*, ki je bil naznanjen jeseni leta 1893 in kojega je uredil mejnarodni brzojavni urad brzojavnih uprav (bureau iiiternational cles admini-strations 1elegraphiques) v Berlin, izšel je 1. j.iuu-varja 1895 in se prodaja po 5 gld. a. v. Pu členu VIII, £: 2 brzojavnega pravilnika, pregledanega na mednarodni brzojavni konferenci v Parizu, bode uporaba tega oficijelnoga besednjaka po preteku treh let od dneva izdaje t. j. od 1. januvarja 1 898 obli gatorična. Zi brzojavke v izvanevropejskem prometu bode pa fakultativna. Omenja se, da se sme ta besednjak zasebnikom [irodajati le s privoljenjem vi-socega c. kr. ministerstva iu da se nanj naročujejo pri c. kr. poštnem iu brzojavnem vodstvu v Trstu neposredno ali potom c. kr. poštnih in brzojavnih uradov. — 'Mestna hranilnica v Novem mestu > V mesecu januvarju je vložilo 91 strank . 1 7.1)69 gl. 53 kr., vzdignilo pa 1!) strank 7665 gld. 8 kr. torej se je več vložilo 9394 gld. 44 kr. Stanje vlog po odbitku vseh vzdigov 78.099 gld 84. — (..Bralno društvo" in »Gasilno društvo" V Dol Logatcu) priredi dne 9. svečana v prostorih gosp. Arko-ta plesni venček. Svira oddelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina je 60 kr. za osebo. — Prosi se v navadni obleki priti. Cisti dohodek je namenjen v nakup gasilnega orodja tukajšnjemu gasilnemu društvu in se bodo pn plačila hvaležno vsprejemala. — (Nezgode na Notranjskem ) Sneg in burja sta zadnje dni provzročila več nezgod. Javili smo že, da je neki posestnik zmrznil. Gnal je dve kravi in tele s semnja. Vsled žametov je živino pustil na potu v nekem hlevu, sam pa šel naprej — v smrt. Neki svatje so morali popustiti vozove na cesti in so le z veliko težavo prišli v Št. Peter. Poštni voz, ki vozi iz Zaloga v S t. Peter, je bil na potu h krati kar zasut, toliko snega je znesla nanj burja. Postiljon je jednega konja in sebe rešil s tem, da je jahal proti Št. Petru, drugi konj pa je zmrznil. Štirje m žje so voz po težkem delu izkopali izpod snega. — (Za utrakvistično gimnazijo v Celju) je poslala drž. zboru peticijo tudi občina Središče. — (Ormoška čitalnica) je volila svojim predsednikom gospoda dr. Ivana Omuleca, v odbor pa gospode: Vilibald Venedeg župnik, dr. Ivan Geršak c. kr. beležnik, Alojzij Miki, trgovec in posestnik, Franc Gomzi gostilničar in posestnik, Jožef Rajšp učitelj, vsi v Ormoži in Anton Porekar nad učitelj na Humu. Njih namestnikom pa gospode : I van Knop c. kr. davkarski kontrolor, Simon Kandrič gostilničar obadva v Ormoži in Franc Magdič mlinarski mojster v Pavlovcih. Pri konstituiranju odbora volil se je podpredsednikom gospod župnik Vilibald Venedig, tajnikom učitelj gospod Jožef Rajšp, blagajnikom p* gospod gostilničar Franc Gomzi. — (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi dne 16. t. m. v prostorih .Narodnega doma" plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Glavna skupščina društva bode v nedeljo 17. t. m. ob 3. oziroma 4. uri popoludne v društvenih prostorih. — (Zanimiva razsodba) Kasacijsko sodišče je izdalo te dni razsodbo, ki je drž. pravdništva precej iznenadila. „Rinnovamento" je svoj čas ponatisnil neko razsodbo z razlogi vred o zaplembi nekega umišljenega »zaljubljenega pisma" najvišjega vladnega fuukcijonarja na Primorskem. Ker je bilo v razlogih ponovljeno skoro vse, radi česar je bil list zaplenjen, je drž. pravduištvo zaplenilo tudi razsodbo ter tožilo urednika J. Kušarja in tiskarja marki),t Obizzija, da sta ponatisnila kontiskovane sestavke. Urednik je bd obsojen na tri tedne zapora in 100 gld. globe, tiskar pa na pet dni zapora in 15 gld. globe. Urednik Kušar se je pritožil, a kasacijsko sodišče je njegovo tožbo odbilo, pač pa razveljavilo oni del sodbe, ki se je tikal tiskarja Obizzija Generalni nrokurator je namreč izrekel načelo, da t s-kar kakega lista se more zaradi pregreškov in pre stopkov celo v slučajih veleizdaje kazenski preganjati le tedaj, ako ni naznanil urednika iu izdajatelja ali če lista ni predložil cenzuri. Kasacijski dvor je pritrdil tem nazorom in oprostil tiskarja Obizzija, dasi se ta ni pritožil in tudi že prebil odmerjeno mu kazen. — (Bliskanje v zimi) Od sv. Andreja v lipniškem okraji se poroda, da je bilo tam zadnje dni minulega meseca videti čudno prirodno prikazen. Okolu 7. ure zvečer se je dlje časa močno bliskalo prav kakor poleti, a groma ni bilo čuti — i^Uboj na cesti ) Blizu kolodvora v Trstu sta se v petek zvečer sprla dva delavca. Jeden je potegnil svoj nož in zabodel svojega, tovariša Alojzija »škodo, potem pa pobegnil. Skoda je tako nevarno ranjen, da ni nič upanja, Ha bi okreval. Ubijalca policija še ni mogla dobiti. Povod prepiru je bila baje ljubosumnost. — Čitalnica v Pulju) priredi dno 7. t. m. v gledališču „Politeama CiHCiifti" velik ples, pri katerem bo svirala godba pešpolka št. i)7. Vslojmina: za moške 1 gld.. za ženske nO kr. — ■ De že In oz bor.sk e volitve v Istri ) Tisti dan, ko se je razglasil cesarski dekret, s katerim s.- je razpustil JSterski dež. zbor, javil je tudi c. kr. korespondenčni urad, da so nove volitve določene na dan 8. februvarja. Kakor že mnogokrat, tako so je tudi to pot c. kr. korespondenčni urad hudo — urezal. Volitve še niso razpisane iu kakor čujemo iz verodostojnega vira, preteklo bo le nekaj me • secev, predno se bodo vršil«'. Vlada upa, da se bodo Lahi v tem času „pomirili* in spoznali, . uri njegov kompanjon dr. Theiner vrnil, našel i a je umorjenega. Na glavi je imel Rothziegel veliko rano, vrh tega pa je hil večkrat zaboden v trebuh. Ob 6. uri zvečer je Rothziegel umrl, ne da bi bil mogel kaj povedati glede mitnica. V žepu Rothzieglovem se je našel zarjavel nož, ki ni bil njegova last, v nekem kotu pa odpirač, kakor rabi tatovom. Policija je prijela Roth-zieglovoga solicitatorja. Kiehingerja, ker se jo naredil sumnega s svojim usiljivitn opravičevanjem, in neko udovo, na katero zvrača Kichinger sum in ki je zadnji čas pisarila umorjenemu Rothzieglu pretdna pisma. Dokazov proti tema osebama pa ni še nič. Dognalo se je tudi, da se Rothzieglu ni nič ukradlo in to dela vso stvar is bolj misterijozno. Ta slučaj je prav podoben Stedrvjevemu slučaju v Ljubljani. Dunajsko prebivalstvo je močno razburjeno, čemur se ni čuditi. * (Novi francoski vojni minister) general Zurlinden je rojen Nemec in Francoz le po vzgoji. Rodil ae je v Kolmarju. Leta 1870., za časa velike vojne, je bil kapitan v francoski vojski. V neki bitki je bil raujen in ujet. Prusi so ga internirali v \Viesbadenu. Kakor drugi častniki tako je tudi on dal častno besedo, da ne uteče in zato je smel prosto hoditi po mestu. Ko pa je slišal za nove boje mej Francozi in Nemci, šel je nekega dne k mestnemu zapovedniku in mu naznanil, da prekliče dano častno besedo, /apovodnik se mu je zahvalil za to naznanilo in ga dal zapreti v trdnjavi Spandau, iz katere je Zurlinden malo dnij potem srečno utekel na Francosko. * (Velika nesreča na morju.) Našim bralcem je znano že iz brzojavk, katere so nam doš!e, kaka nesreči se je zgodila na morjn blizu filezvi-skega obrežja. Odkar se je pred 12 l* t i blizu nizozemskega obrežja potopila ladija „Cimbria", se ni primerila taka nesrHČa. Angleški parnik „Crathie* je bil na potu iz Rotterdamma v Aberden na Škotskem in zadel v parnik nevemonuinškega Llovda „Elbeu, kakih 4 7 pomorskih milj od Hooga. No6 je bila j^sna in zato še zdaj ni znano, ksko se je mogla primeriti nesreča. Ob 4. uri zjutraj je zadela „Crarhie", majhen parnik, ob veliko „FJbou, ki je bila na potu v Ameriko. Sunek je bil strašen; „Cratliie." je bila poškodovana na sprednjem koncu, „Elbe* pa je zadobila veliko, zev.ijočo razpoklino, skozi katero je vdrla vanjo voda. 20 minut pozneje se je parnik potopil. Moštvo parnika „Crathie" pravi, da ni nihče videl priti ladij« „Klbetf in da tudi nihče ni zapazil, da se potaplja. Verjetno to pač ni, tem manj. ker je znano, da be?e angleške ladje, Če so prouzročile kako nesrečo, da se ognejo odgovornosti. Ko se je wKlbeu jela potapljati, nastala je na ladiji, na kateri je bilo 240 popotnikov in 160 mornarjev, grozna zmešnjava. Vse je sililo na rešilne čolniče, tako da se je koj prvi čolnič potopil. Rešilo se je le malo ljudij, vsi drugi so se potopili. Potniki na „Elbiu so bili največ Nemci, a bilo je mej njimi tudi nekaj izseljencev iz naše države. Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Josip Vidmar v Ljubljani (i kron za VVhkovsko šolo, namestu venca na krsto umrle gospe Marije Ce-s c u 11 y. — Živio rodoljubni darovalec in njegovi nasledniki! Zahvala. Akad. društvo „Slovenija" na Du-naji najprisrčneje zahvaljuje slavna uredništva listov: »Slov, Narod". „ Slovanski svet", „Miru, „Domovina", »Dolenjske novice", »Slovenski gospodar", »Kmetovalec", „Novice", »Edinost", »Amer. Slovenec", »Naša sloga", »Zvon", »Dom in svet" na dosedanji, brezplačni drpošiljatvi zgoraj navedenih listov. Na Dunaj i, v dan 30. prosinca 1895. Za odbor: Rudolf dni n tar, tč. predsednik: Ve-koslav B i z ja k , tč. tajnika namestnik. Bizoj sirv-lsie - Dunaj 4. februvarja. Neki tukajšnji list poroča, da se imenovanje predsednika okrožnega sodišča dni Gertscherja višjim držatnim pravdiiikmn za Primo.sko razglasi uradno že ta teden. Dunaj 4 februvarja. Zasedanje deželnih zborov se konča dnć 13. t. m., državni zbor se snide 17. t. ni. Dunaj 4. februvarja. Dosedanja preiskava glede umora odvetnika Hothziegela ni ničesar pozitivnega dognala, pač pa se sluti, da je bila ljubosumnost povod umoru. Zaprti Bollcitator Eichinger je priznal, da je umorjenemu odvetniku poneveril razne zneske. Zagreb 4. februvarja. Zatrjuje se, da odstopi ban v kratkem, ker neče službovati pod IJaiitfvjem. Ban se baje sploh ne bo več bavil s politiko. Sofija 4. februvarja. Včeraj so se vršile nadomestne volitve v 20 okrajih m so bili povsod voljeni vladni kandidati. Pariz 4. februvarja. Itochefort je včeraj dospel sem. Na kolodvora ga je pričakovalo nad 10.000 ljudij. Množica ga je spremila do uredništva lista .Intransfgeant" prirejajoč mu ves ča viharne ovacije. Druselj 4. februvarja. Porotniki so soglasno spoznali številnih umorov toženo Joniaux za krivo |n sodišče jo je obsodilo na smrt. Ko se je obsojenka peljala od sodišča v zapor, je nuio/ica metalu nanjo kamne. Meteorologično poročilo. Z velikim UBpshon predstavljana na Dunajski gledališki rasst 'vi. Z a 6 o t o k ob ,8. url z v o 6 e r. štev. r>>. Oaželno gledališče v Ljubljani. i>r.Pr.«s8 v torek, «iu«- s, rebrnvarf« ims.i. Prvikrat: Jan Vyrava. Igra v petib dojmijib. ĆcSki spisal I''r Ak«* *2. februvarja. V Trstu: <), 47, 00, 43, 2. V Lincu: 82, 79, 40, 10. 24. 1 1 Ča« opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Tem-pertttnrt* Ve trotrj Nebo Uo-kriiia v m no. t 1. febr. 7. tjatraj 2. popoi. 9, jiverte« 7326 no. 7H8 M ito. 734« —5 8" C si. szh J obl. —16 C st, vzh.j obl. — 40 C Ui yib. obl. 150 ■» snega. j 2. febr. 7. zjutraj j 786*1 mm. 9. popol j 785 6 mm. 9. zvečer ' T35'7 mm. I - 4 (iBC -U8" C —2 8° r. bre/. v. Si. tah. bi. '/ah obl. obl. ohl. 870 mm. snega. 7. zjutraj. 2. popol. 0.zvečer 7,',5' i mm. 733 6 mm. 73T9 mm. -4 2° C j brezv. 0-4° C Iti. zah. -2 2" C hI. zah. megla ohl obl. 000, C. kr cekini 100 gld. 80 100 ■ 8 \ 125 f 50 100 75 124 t 55 *9 30 1075 414 ■ 75 124 ■ 25 fin 70 12 14 9 ■ 8« 46 60 H3V, ar. Srednja temperatura —3 8°, —2-7" in —2 6\ za 2 8", 1*7" in 1"6" pod normalom. ID-cLiia-jslsiSL "borza, dne" 4. februvarja 1895. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebrn . . A .-atrijska slat* rmta...... Avstrijska kronska renta 4°„ .... Ogerska slata renta 4° „..... Ogerska kronska renta 41,,, .... avstro-ogerako bančne delnim Kreditne delnic*........ London vista.......... Nemški dri. bankovci *a 10o murk 20 mark..... ..... 20 frankov..... .... Zahvala. Mej boleznijo, kakor o smrti nase drage nepozabne matere, odnosno sestre, tašče, babice in svakinje, gospe Marije Cescutty dofilo nam je toliko dokazov najsrčnejšega sočutja, da si Štejemo v dolžnost, izreči za te znake bo-zaljn, za lepe vence in zadnje častno spremstvo najtoplejšo in najprisrcnejSo zahvalo. (H»o Globoko žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnoge d-kaze iskrenega sočutja, doSlc nam od prijateljev in znancev povodom smrti najinega nepozabnega, ljubljenega brata, gospoda Leopolda Kovača posestnika in trgovca v Starem trgu za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprovodu izrekava slavnemu gasilnemu društvu, kakor tudi častitim gospodom pevcem Starntrske čitalnice, tužnega srca svojo najtopbjS > zahvalo. Stari trg, dne 2. februvarja 1895. (117) Zofija in Karol Kovač. Staroznana trgovini* m urami n»jfinejSe vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule iu nii.la, re-petirk. kalendarskih ur iu krono grafov, najnovejšega v tablsaiiK-urah, urah z njihalom in drugih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvrSujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optiont »avod najfinejših na očal, MlpalOSV v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja izb6r k u kal za gledališče, poljskih binoklnv in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (1430—85) X. l{Ul>IIOLZi:it.)u, Pred rolnOnn Al. H. ■seessj Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Itilijt- olj«-.) PruUtftttO najbolje učinkujoče in pristno vrste, vedno svete v salogl. steklenica z na* vodilom o porabi KO kr., dvojna st klenica 1 gld.; 12 malih Rteklrtttio 5 gld. 50 kr., 12 velik h steklenic 10 gld. (1229—15) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. PonIIJm me b obratno poato. f W V> *1 v> ►t pr o N *■< I £ Lekarna Trnk6czy v Gradoi. C. tr. jlavna ravpateljstvc m\i dri, zelenic. Izvod iz voznega reda 'rei'avTiepa odi iL oktobra 1964 Naatopno omenjeni prthatal >! tn odhajalni oaal oanacnnl tu «, iwliie«raii, Uand-Oaataln, Zali na Jatam, Mtnyr, Line, Bti iojflvio«, Plien), Marijin* vara, Bffar, Karlov* Tare, Franooto Tara, Prago, Llpaljn, Dunaj via Arnatattan. Oh 41. uri 11) min. thttrtt) maiani Tlak ▼ Noto maito, Ko^arjo. CM 7. mH tO »»iO. th'tr'0 oaahal rlaa t Trbit, Poutabal, Buljah, Oa. lovao, Pranaenafeit*. Ljubno, Dunaj, Aaa Salatbal w rtolnoi»rad, Dona, ▼ia Amatntton, CM t it. mrl OS miIti. dapelmrtn* maiani »Ink t Noto tnaato, KooaTJ*. Ob 11 mri tO min. ttmpetmmni- oaabni *lak t Trhli, Pontabal, Haljak, Colovoo, Kran«*naf«ata, Ljubno, Snlithal, Dunaj. Ob 4. mri 14 min. jtopolmlne oaehui vlak t Trhla, Haljak, (Jalova*, Ljubno, oea Salathal v flolnograd, Iiaiid-Oaitaln, Z*ll na Jeaom, Ino-mort, Hraanio, Ourib, Ganaro, P»rla, Htajr, Lino, Omundan, Iaohl, Budajsrloa, PlaenJ, MarUlna vara, Kffar, Pranoova vara, Karlov* vara. Pravo, Llpiko, Dunaj via Amatatt*n. Ob 7. uri 'JO vrtin, »vrfn-r maiani vlak t Novo maato, Kočarja. Prihod ▼ Ljubljano (ju*, kol.). O* 6>. mri as min. *Jutr<0 oial.nl vlak a Dunaj* vla Aoulaltan, Idp-alja, rraca, Prauaovin varov, Karlovih va*ov, Bflra, Marijinih varov, Plinja, KndojfTio, Hotnograda, Liuoa, Stajra, Omuutlena, laobla, Ana, aaaa, Z*ll» na Jaacru, L*nd-Oaa«*lna, LJabn*ga, Oalovoa, Haljaka-Pranaanafaitr Trhla« Ob M. mrl 10 min. ^futrnj aaaiani vlak ia Koiavja, Not««* m a« ta. O* 11. mri V7 min. itopotnHn* oa*bnl vlak a Dunaja vta Amat*tt*a^ Lipaije, Praga, Pranoovlh varov, Karlovih varov, Hajr*, Marijinih varov, Planja, Hudejavio, Solnograda, Llnoa, Slavra, Pariaa, Oanava, Ouriba, Rragniaa, Inonmita, Z«ll» na Jaaaru, Land-Oaataina, LJaba**}*( Onlovaat l.lniiia, PonUhla, Trbiia. Ob 'J. mrl 3H mita. jhnpoludn* maiani vlak Ia Koiavja, Nov*«* malta, O* 4. mrl <*H tnin. fHtftolmtln* aa*hni vlak ■ Dunaja, LJubuega, Halathala, Raljaka, Oulovoa, Vranaeuafaata, Pnutabla, Trbtift. Ob B. mrl US min. tverr uialanl vlak ia Koiavja, Nova«* Meita. Ob V. mrl it t mira. aim^or oaabni vlak a Dunaja preko Amatattaa* lav LJubnasja, Habaka, Oalovoa, Pontabla. Trbiia. Odhod Is Izubijane (dr^. O* 1. mrl »S mira. ajwfv«0 v Kamnik. oe e. os ao tmpolutln* n eee Prihod mri S« m<*a. mjutrttj a IS . dvpttlutin* .. so v/ lajobljano (drž. U Katnuika. kol.> kol.). Učenka se vzprejrne pri Bfwri|l llraningarliiMr, krojacici na DaniaJaUI c-eail 41. », I. ntadatropje. (182—9) |.) najbolja- Hivdstvo proti |»rotlmi, revuiallsmu itd. Lonček sr..r.* 1 — Oliavuo nUI .uiN*ci tši. Buoker, l«Miwruiar v i.auvii (titkllNktt). BpoitOvatll gospod! Ierekain Vam svojo najtoplejšo /hIivhIii /.a V.«Se lUNSilu proti proti nn, kntero kuj iiberno nelnktljS. PoAljtH ti i i 4.-2 Ion ka da bom imel to izborno s-eil->t\o vedno pri roki. 'llf>0 17) P I a a y, dnA 2<>. iulija 1894. Jos. Knott. Ua uistiirtasaa limmh za tukajšnje zdravstveno okrožje, obstoječe iz političnih občin: trg MozirJH z okolico, Rečice in Ko-karje, z letno plačo 900 gld., m« o«lil>« s iliienu 1. a|>ril«»ns Prosnjiki imajo dokazati, da so diplomirani doktorji vsega zdravilstva s prakso, da so rimo-katoliki ter zmožni slovenskega ali kakega drugega slovanskega jezika in pripravljeni, imeti lastno hišno lekarno. Dotične prošnje naj se vlože «1» *ZH. «ine IVIri-M« ar }|S IHibl. Od sanitet, distriktnega odbora Mozirje dne 31. januvarja 181*5. (M4_D Predsednik: Fran Goričar. I Hchutžiiiarke. arija-celjske kapljice za želodec prirej« no v lekarni „k ange-lja varuha" O. Br ady v Kromefižu (Morava) BtaroizkuAeno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ga krepi, fie je prebava mnteua. Pristno lo z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. 11488—7) Oena steklenlol 40 kr , veliki steklenlol 70 kr. Navedeni so tudi sestavni doli. Nwrljn«f I|mU» kt«|»l|lo«r> a« ielodee dobivajo se pristur v L|ubl|Hiil i lekarna Piccoli, lekarna Mar detKcblii^er; v l*o»to|liil i lekarna Fr. Baccarcich; v Nlioljt l,u:.l: lekarna Karol Fabiani; v Itiailov-l|lcl« lekarna Aleksander Roblek ; v Rudolfoveiut lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Bergmann ; v P«*uer-bakcltiit lekarua pl. Payer; v/ Ktainiilkus lekarna J. Močnik; v 4rnoml|u: lekarna Ivan Blatek. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". - . 33 16