Ljubljana, sreda 16. novembra 1932 Cena ? Hit* t Upra. vuiStvo; ujuDijana, Knafljeva ulica 4. — Teletom št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddeiea: LJubljana, Selea-ourgova ul. 3 — Tel. 8492. 2492. Poaružmca Maribor: Gosposka ulica itev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon št 190. RaOunJ orl pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga člslo 78.180, W*en St 105 241 Naročnina znaša mesečne Din 25.—» Za inozemstve Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Kuar:jeva ulica 5. Tele. fon St 3122. 3183 3124 3125, 3128. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon, Št 2440 Celje. Kocenova ul. S Tel. 9t 190, Rokopisi se ne vračajo po tanfu Oglasa Fl Strašen tajSun na Japonskem Ogromni predeli cvetoče vzhodne japonske obale opustošeni — Na stotine mrtvih — V Tokiu 12.000 hiš pod vodo zabavno življenje. Hotel »Imperlal« Je deloma pod voao. Tokio, 15. novembra, g. Prve avtentične vesti o obsegu tajfunske katastrofe na Japonskem še ne dajejo jastte slike o številu smrtnih žrtev. Po uradnem obvestilu iz Tokia so dosedaj na vzhodnem Japonskem Izkopali 26 mrtvih, 28 oseb pa še pogrešajo. Ko le izbruhnil tajfun, le bilo aa stotine ribiških ladij na odprtem morju, ki se še niso vrnile. Bati se le. da so se vse potopile in se bo število smrtnih žrtev najbrže še znatno povečak). Po podatkih tokiiske policije ie v prestolnici nad 12.000 hiš pod vodo, nad 15.000 hiš pa v Kavasahiiu in drugih tokijskih predmestjih. V Tokiju samem ie bilo popolnoma razdejanih 7 šolskih poslopij. Iz ozemlja, ob obali, kler le kata strofa najbolj divjala, zaradi prekinitve br-zolavnih in telefonskih zvez še nI podrobnosti. Tokio, 15. novembra, s. Po nainovejšit' vesteh ie bHo ubith 26. ran i enih 25 oseb dočim jih 26 še pogrešalo. Razen tega lr bilo 100 stanovanjskih hiš razdeinnih popn1-noma. 2400 poslopij razdejanih deloma oko-li 40.000 stavb oa ie zakadi' ogromnih nalivov, ki so snrerHiali taifvm. mvmlavlie-nih. Hudo prizadeto ie tud; mesto Yokoha-ma. Vihar ie razdejal številne mostove in nival drevesa. Tokio, 15. novembra. g. Japonsko je zadela silna elementarna katastrofa. Po prvih vesteh ie obseg celo daleko večji kot ie bil do katastrofi v letu 1923. Tajfun, ki ie povzročil ogromne poplave in požarne katastrofe. je razdejal ogromne predele cvetoče zemlje. Posebna katastrofalna »o upo-stošenja 150 km severno od Tokija. Samo tamkaj !e baje katastrofa zahtevala več sto človeških žrtev. Okoli 7000 človeških bivališč je v razvalinah. Železniške proge, brzojavne in telefonske zveze so razdejane. V Vokohami se ie razen tega posula zemlja, in sicer večkrat zaporedoma kar je povzročilo nepregledno škodo. Tudi tuka} Je obžalovati mnogo smrtnih žrtev. Voda je poplavila ogromne nasade riža v prefektu-rah Šinziuoto in Šibi. Ze!o velike so izgube človeških življenj in stvarna škoda na otoku Loohov. Poročita iz prizadetih krajev prihajajo zelo poredkoma. Kratek sprehod po neraz-svetlietvh ulicah Tokia kaže dalje, da Je zaradi Tajfuna zelo trpela tudi prestolnica. Prekopi so poplavljeni, mnogo šip v izložbah ie razdejanih. Po cestah leži na kupe opeke ter prevrnienih reklamnih napisov, izruvanih dreves in brzojavnih drogov, zi-dovja in drugega. Razsvetliava Je popolnoma odpovedala Najboli prizadet le mestni okraj Ginza, kjer se zbira vse poslovno In Roosevelt odklanja odgovornost Tudi Belgija zahteva Ugoditev plačila dolgov - Pred se- m V/ishington. 15. novembra d. Včeraj po-no'd-ne ie zroči! belgijski poslanik v znanjem ministrstvu spomenico, v kateri žariva b?'gMska vlada, da se tudi niei do-odgoditev plačila decembrskega obro-1 obresti za belgijske volne dolgove. No-?ta sestavila zunani' minister livmans ir ''nančni minister laspar in io utemeljila ;jr ako. kakor angleška in francoska vlada Belaiiski memorandum ie bil takoi nato po kablju odposlan v VVashington. Listi na-poveduieio. da bodo v kratkem predložene ameriški vladi slične note iz Italije, Poljske ;n Češkoslovaške. Roosevelt ie klub bolezni sprejel Hoov-rovo povabilo k posvetovanjem o vprašanju nove ured tve medzavezniških dolgov Zedinienim državam ter o svetovni gospodarski In razorožitveni konferenci Hkrati ie pripomnil da ne prevzame nikake odgovornosti za kakršnokoli od!loči'tev v tem vprašanju. ^akor zahtevajo evropski dolžniki. bo treba vprašanje dolgov na novo rediti, še preden prevzame nova demokratska vlada oblast v državi. Zaradi tega ta mora sedanja republikanska vlada sprejeti vso odgovornost. Na posvetovanjih v Beli hiši bodo, kakor se govori, sklenili, da morajo dobiti Zedi-ajene države kot rekomroenzacijo za Dopustitev glede medzavezn»ških voinih dolgo% večje koncesije na svetovni gospodarski m razorožitveni konferenci. Republikanski tajnik zakladnega urada. VLilVs. Da je danes izjavil da vlada sama nima pravice odločati glede odgoditve plačila obrest za vojne dolgove, ki zapadejo 15. decembra O tem rašanju bo moral sklepati kongres Razpoloženje voditeljev v reprezentančni zbornici in senata pa je glede plačevanja medzaveznišfcih dolgov le malo ugodno. Kongresm krogi poudarjajo da bi pomenil ameriški pristanek na angleško - francosko - belgijsko zahtevo prvi korak k popolnemu črtanju voinih dolgov, kar oa morajo Zedinjene države vsaj za enkrat odlločno odkloniti. Sploh ie zelo dvomljivo, ali bo kongres glede zahtev evropskih držav dolžnic zavzel kako stališče pred 15. decembrom, to je pred ine-vom. ko zapadejo medzavezmiška plačila. rrestolffl govor IzDrememba volilnega reda za poslansko zbornico - Zu- "'x.m smernice vlade Bukarešta, 15. novembra g. Danes dopoldne je kra:j Karo! otvoril redno jesensko zasedanje rairuiskega parlamenta s pre-stolnim govorom, v katerem je napovedal razne zakonske osnutke med njim' zakonski osnutek o Spremembi volilnega reda z uvedbo proporcionalnega zastopstva v poslanski zbornici Rumunska valuta je stabilizirana in nedotakljiva. Vlada želi, da bi dosegla zaradi olajšanja inozemskih plačil sporazum z upniki. V zu nanienoiitičnpm oz.im na ari a ša pre-8+olni eovor da ima vlada stalno pred očmi: snošt.ovanjp mirovnih oosodb. okre pitev dosedanVb zvez oiačanje prijateljskih odnošajev z vsem! d.ržavami br^z Izjeme in sodeovanie z Društvom narodov v smislu pacifističnih Idej romunskega naroda. Prestolni govor je zbornica sprejela 2 velikim odobravanja Dresden. 15. nov. č. Včeraj je državni } kancelar Papen sprejel člane saške vlade in jim izjavil, da je povsem naravno, da bodo pri reševanju problema ustavne re forme pritegnili k aktivnemu sodelovanju tudi zastopnike posameznih dežel. Papen je naglašal da se je gospodarstvo v Nemčiji v zadnjem času za malenkost izboljšalo Ta sicer neznatna rehabilitacija zahteva, da se za vsako ceno zatre vsak defe. tizem in onemogoči vsaka zagrizena strankarska politika v nemškem gospodarstvu Državna vlada bo storila vse, da pospeši razvoj gospodarske obnove v Nemčiji. Ustvarila bo nove osnove za nemško ustavo in omogočila v državni poVtlkf sodelovanje tudi širšim masam. Na vprašanje ali je mogoče, da se bodo z novo nsta.vo povečale oblast, ki jih sedanja ustava daje državnemu predsedniku, je dal Papen negativen odgovor. Odmevi izgredov v ženevi in Lausanni Burni prizori v curiškem parlamentu — Iz službe odpuščen učitelj Preiskava o lozanskem atentatu Curih. 15. novembra s V curiškem narodnem svetu je prišlo danes v zvezi z ženevskimi dogodki do hudih spopadov med monarhistično opozicijo m meščansko večino. Socialno demokratka frakcij« je stavila v začetku seje predlog, naj bi se seja odpovedala »v znak žalosti za delavce. k: jih je v Ženevi umorila soldateska«. T« predlog je večina odklonila. Opozicija je nato zahtevala, naj bi se seja v znak žalovanja za 10 minut prekinila. Ta predlog je i?rvet spreiel s pičlo večino, vendar so sejno dvorano zapustili samo pristaši levice Po zopetni otvoritvi seje ie preči tal zastopnik večinskih strank izjavo, v kateri protesrira proti obdolžitvam onozicije. Socialni demokratje in komunisti so spremljali čitanje te izjave z burnimi klica, tako da je prišlo v dvorani opetovano do divjih prizorov. Končno je vsa opozicija med petjem internaoionale zapustila dvorano. Ženeva, 15. novembra, s. V Ženevi je bii! danes zopet popoln mir. Člana osrednjega odbora 9odaIne demokratske stran« ke ljudskošolekeg« učitelja Jurija Borela, so odpustiil iz službe, ker je v soboto, na dan splošne stavke, tudi on stavkal in ni prišel v šolo. Lausanne, 15. nov. č. Lansannska policija nadaljuje preiskavo proti bombnim atentatorjem. Dosedal so policijski organi aretirali okrog 20 ljudi. Vse kaže, da }e bil bombni atentat namenjen gasilcem, ki so nastanjeni v bližini mestne posvetovalnice in ki so v petek zvečer z brizgalno razgnali demonstrante. ODMEV HERRIOT O VEG A NAČRTA Medsebojno zaupanje in dobra volja glavni temelj pogodbe o varnosti — Nemška javnost odklanja francoski načrt Ženeva, 15. nov. g. Urad razorožitvene konference se je danes zedinil glede vprašanja bodoče razorožitvene kontrole. Po tem sporazumu bo izvajanje oborožitvenih konvencij, ki jih je treba šele skleniti, prepuščeno stalnemu razorožitvenemu odboru, v katerega bo vsaka i ieležena država odposlala po enega zastopnika. Francoski razorožitveni načrt sta angleška in ameriška delegacija sprejeli precej hladno. V ameriških krogih se sprašujejo, ali je sprememba Kelloggove protivojne pogodbe v kodzultativno pogodbo z možnostjo da iekosežnih sankcij sploh izvedljiva Na an gleški strani imajo predvsem pomisleke zaradi medsebojne pomoči z orožjem v kon tinentalni Evropi, ker bi se dala takšna pogoedba uspešno uoorabiti tudj proti zunanjim državam Največji odpor pa je izzval francoski predlog za ustanovitev mednarodne zračne mornarice, ker smatrajo, da je s tem dana možnost za ustvaritev samokontinentalne zračne mornarice za primer da bi Anglija ne sodelovala pri takšni razoroži+ven' nogodbi Ženeva, 15. novembra. AA. Francoski načrt o razorožitvi in varnosti še ni izzva nikakih komentarjev med delegacijami Angleški zunanji minister John Simon k^ bi moral v sredo podati ekspoze o angleških razoroži t ven ib predlogih. bo zarad; francoskega načrta, mogel govoriti šele v četrtek Besedilo francoskega načrta ima neka tere zanimive podrobnosti. Tako n. pr predlaga posebno ugotovitveno komisijo izpremetnbo načela o soglasnosti sveta Društva narodov, podrobnejša navodila glede nadzorstva in posebno poglavje o pomorski razorožitvi. Vsi ki to zadnjih deset let spremljal' delovanje Društva narodov o varnosti in razorožitvi, morajo priznati, da kaže francoski načrt kontinuiteto francoske miselnosti od Bourgeoi sovega načrta glede ustanovitve mednarod ne policijske vojske pa do TaHieujeve-ga načrta z dne 25 februarja 1923 ki je prišel v žpnevsk; protokol iz 1. 1924 Tudi priznavajo francoskemu načrtu, d« so njegovi tvorci irpoštpvali pridobljena izkustva in prav tako tudi izsledke, bi so jih obrodile ženevske debate. Iz te ugotovitve bi s p snie'o s':1 ^r>".ti. da odriv veči- ne vlkd na načrt ne bo neugoden. V zvezi s tem piše »Journal des Nati-ons«. ki izhaja v Ženevi: Ce se sprejmejo načela tega načrta, se bo delo za mir silno okrepilo. Izvedba francoskega načrta za? hteva v prvi vrst' lojalnosti pogodbenikov Kajti še tako natančna in stalna kontrola ne bo mogla razkriti priprav za kemično vojno. Po drugi strani pa načrt jasno izpoveduje. da se zaloge orožja in vojaških efektiv specializiranih in namenjenih za vzaiemno pomoč ne bodo zbirale v mirnem času pod mednarodn m poveljstvom temveč ostanejo v državi, kjer jih proizvajajo. Medsebojno zaupanje in dobra volja — evo to je glavni temeli paktov o varnosti! Zato je francoski načrt v prvi vrsti plod ver« in zaupanja. Odmev v Angliji London, 15 nov AA. Angleški tisk je s simpatijami sprejel francoski načrt, vendar kažejo listi še rezerviranost, zlasti glede točke, ki govori o avtomatičnosti vo jaških sankcij. London, 15 nov. AA. Reuter poroča iz ženeve: Važen korak naprej v rešitvi raz-orožitvenega vprašanja bodo storili ta teden v ženevi Snoči so bili objavljeni glav-ai obrisi francoskega razorožitvenega načrta, jutri pa bo angleški zunanji minister sir John Simon raztolmačil predsednišitvu razorož'tvene konference angleške predlo ge o splošni razorožitvi. Pribiti pa je tre ba, da ti predlogi v nobenem primeru ne oomeniio rivalnib načrtov proti francoske mu predlogu Obratno gre za nadalfjnjo iz popolnitev praktičnih idej, ki naj se tako preurede, da bodo splošno prevzete ln spre-iet.e. V zvezi z govori, k,i sta tih Imela v parlamentu zunanji min'ster Simon tn podpredsednik vlade Baldvvin. vlada v javnosti snlošno zanimanje za francoski razora žitveni na^rt zlasti srlp1 ter nostrificiranie srednješolskih iznričeval Seje se ie udeležil tudi prosvetni minister dr. Stankovič. Iz diplomatske službe Beograd, 15. novembra, p. Dosedanji odpravnik poslov pri iu^oslovenekem poslaništvu v Londonu dr. Božidar Pari6 le bi' s kraljevim vkazom imenovan za načefnika političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Ijal in odločil angleški parlament. Hadls-bury je napadel tudi Baldwma, češ da je pretiraval z nevarnostjo letalskega orožja. Njegov predlog pa je lordska zbornica t ce. loti zavrnila. Nemci nezadovoljni Berlin, 15. novembra, g. Novi francoski varnostni in razorožitveni načrt 60 v nemški javnosti skoraj enodušno sprejeli odklonilno Besedilo načrta je bilo objavlje* no šele danes dopoldne in ga trenutno še proučujejo v Wilhelmstrasse Kljub temu pa se kaže na pristojnih mestih že po prvih vtisih razočaranje, če^ da načrt daleč zaostaja za Herriotovimi napovedmi. V ostalem je celo vprašanje, ali bo vlada novi načrt sploh priznala kot primerno o9novo za nadaljnja pogajanja. Kakor tako često, si tudi to pot nasprotujeta mnenji zunanjega urada in državnega obrambnega ministra, vendar pa gre pri tem samo za razlike v stališču glede podrobnosti. doČ;m ga kot celoto odklanjata oba solidarno. Nemško zahtevo po enakopravnosti, tako se naglaša dalie. je Herriotov načrt popolnoma izpustil. Dalje načrt odlaga efektivno razorožitev, namesto nje pa določ«* večletne permanentne razorožitvene konference. Načrt je prikrojen po francoski potrebah, ne da bi tudi upošteval polo?&j Nemčije, in razen tega ni niti najmanj načrt za razorožitev sveta, temveč le naf/rt za politično organizacijo Evrope s francoskih vidikov. Zedinjene df*»ve in izvoz orožja London, 15. novembra AA. Iz WasT-ffn^i tona poročajo »New« Cronicle«, da pripuščajo Stimsonovp izjave možnost pristop« USA k mednarodni pogodbi ki naj 'fvoeta-vi izvoz or^-žja pod nadzorstvo Doz-spudarska konferenca odgodena do april1« odnosno maja. Kot razlog za odgoditev navajajo, da je pripravljalni odbor za konferenco v Ženevi zgrešil svojo nalogo. Odbor se je spuščal v meritorne razprave, ki bi morale biti rezervirane konferenci sami in je na primer kritiziral angleško valutno politiko. Razen tega se ni niti skušal sporazumeti s presumiranim predsednikom konference Macdonaldom o svojem delu. Velik del ameriških delegatov je zaradi tega odpotoval v domovino. Delegati se nameravajo vrniti v Ženevo šele v januaiju. Prvi učinek zmage ))mokrih(( v Ameriki Newyork, 15. novembra, č. Kakor poročajo iz Sacramenta, je napovedal gu/verner Kalifornije splošno amnestijo za vse. ki so bili obsojeni po prohibicijskem zakonu, kar smatrajo listi kot prvi učinek volilne zmage »mokrih« pri zadnjih predsedniških volitvah. Iz zaporov v Kaliforniji bo izpuščenih okrog 1000 ljudi Tudi novi guverner v državi Michigan je napovedal, da bo, čim prevzame oblast, izpustil vse, ki so bili obsojeni zaradi prohibicije. Listi menijo, da bodo vzgledu guvernerjev obeh navedenih držav v kratkem sledile tudi oblasti v ostalih državah. Revolucija v Hondurasu Tegucigalpa, 15. nov. AA V severnem Hondurasu je izbruhnila revolucija. Uporniki so se polastili več mest Med zveznimi četami in vstaši je prišlo do ogorčenih spopadov. Revolucija v severnem delu države ograža že južni del dežele. "Vstaši so se polastili kraja Nacaoma, ki obvladuje južni Honduras. Jesensko zasedanjega italijanskega parlamenta Rim, 15. novembra AA. Jutri popoldne se sestane italijanska zbornica k jesen, skemu zasedanju. Prva seja bo posvečena proslavi desetletnice fašizma. Vsi poslanci bodo prišli na sejo v črnih srajcah. Nemška revščina v pravi luči Berlin, 15. novembra AA. Wolffov urad poroča. Nemška trgovinska bilanca z inozemstvom je tudi v oktobru, kakor je bila v septembru, za 84 milijonov mark aktivna. V prvih 10 mesecih tega teta je Nemčija za 930 milijonov mark več izvozila kakor pa uvozila. Brezposelnost v Italiji Rim, 15. novembra AA. Po zadnji uradni statistiki je bilo 30 oktobra v Italiji 956 357 brezposelnih, med njimi 235 524 žensk. Napram septembru pomeni to porast brezposelnih za 6.858. V primeri z oktobrom 1. 1931. pa je število brezposelnih naraslo za 54.508. Francoski načrt furrlotov osnutek novo ureditev razorožitveaiega vprašaja je v nedeljo JcomSoa dobili (fefšpj&vm pristanek dr-iSaKuega predsednika Lebruna, nakar ga jfi francoska viada v ponedeljek objavila v avtent:^nem besedilu istočasno v Sienefi m v Parizu. Načrt, ki je v svojih foistvevdh točkah delo ministrskega p,redsedr,&a Herriota in vojnega ministra PAula Boncourja, naj bi služil za izhod, iz zagate, v katero so zašla že-ne^olnoma nov položaj, zlasti ker je Nemčija nodnrla svojo zahtevo z odhodom iz Ženeve. Novi francoski načrt ima nalogo, prebroditi nastala nasnrotstva. Seveda ie Franci ia tudi v njem obdržala načelo, da mora razoroževanie iti roko v roln s povečanjem varnosti, zato pa je opustila namero, naj Društvo narodov s svojo lastno vojsko prevzame jamstvo za. varnost. Zelo močno je upoštevano tudi nemško stališče in Francija sedaj pristaja na to, da bi za Nemčijo odslej ne veljale več določbe razorožitve na teatri elju versailleske mirovne pogodbe, maiveč da bi bile v stvari oboroževanja vse države vezane na enake predpise. Vse seveda pod pogojem, da se zagotovi varnost pred napadom. Herriot je v svojem nedavnem govora v poslanski zbornici označil kot glavno mi?el francoskega načrta poskus, da se vse armade evropske kopnine prevedejo na enoten tip izključno obrambnega značaja. S tem bi bila omogočena redukcija števila vojakov in znižanje službene tfobe. To bi pa tudi pomenilo zrušitev sedanjega nemškega najemniškega sistema, ki se je izkazal za daleko opas-nejšega nego so vse številne stoječe vojske. Nemčija si je iz svojih najemnikov ustvarila prvovrsten kader, okoli katerega bi se v nekai tednih vežhania lahko dala ustvariti vojska z najboljšim vojaSko-tehničnim vodstvom. Nemška vojska bi se morala v bodoče zopet vrniti k sistemu naborov in breznlačne. zato daleko krajše voiaške službe, seveda s številčno omejitvijo in z znižano oborožitvijo, kakor bi zahtevali mednarodni predr>isi za vse države. Te Iz-premembe pa se daio izvesti le na re-melfu pristanka vseh evropskih držav k načelu, da so razorožitve, varnost in r^zsodiščni postopek nerazdeljiva celota. Pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče pretvoriti vse evropske armade na tip obrambne milice, je Paul Roricour na Krrttko označil, še predan ie bil načrt obla vi jen, sedai m je dokončno besedilo znano že vsej svetovni javnosti. Prosvetno m politično clelo Ugleden fn zaslužen kulturni delavec naim je posla na-slednji, resneea razmišljanja in vgpga. vpoštevanja vredni članek. Jesen se nagiba h koncu Poljska dela so opravljena, letina je spravljena v shrambe ali pa na trg To je čas. ko prihaja naše po-deželsbo ljudstvo naš kmet do odpočitka od utrudljivega fizičnega dela Od namti veka je pa to tudi čas. ki sa uporab!iata naš kmetovalec in njegova družina za duševno razvedrilo, ki mu ie ob enem uži'ek pa tudi samovzgoja in izobrazba. V tej do b; prihajata v kmetski hiši do polne veljave knjiga »n časovis Lahko govorimo o sreči, da so naši budi-telii in preporod i tel ji že v nekdanjih tež kih časih spozmli pomen tiska za ljudsko izobrazbo, da so ustvarili književne organizacije. ki so v zadnji gorski kot zanesle tiskano domačo besedo Bralna društva so posredovala razširjanje časopisja in vzgojila nase podeželsko ljudstvo do tega da mu je čitanie važna duševna potreba Kakor so v mestih preobrazile čitalnice narodno družbo, tako in morda še bolj so vršila svojo nalogo kmetijska bralna društva v občinah in po vaseh To delo naših prednikov moramo ceniti Po zasluženju. V onih prvih letih po »pomladi narodo"« 1. 184«. niso bile politične organizacije mogoče. Schmerlingova in Bel-credijeva doba nista bili za razvoj naro-do« dosti boljši od pred.narčne. Pa saj ie bilo že vzbujanje ljubezni do matemega jezika ustvarjanje družabnih stikov z do mačo pesmijo, politično delo eminenrne važnosti Utrjevala se je nacijonalna zavednost. us^varjrtl se je smisel za organizacijo Naš prvi časopis, Bleiweisove »Novtce«, j« začel kot nepolitično glasilo za gospodarska vprašiinja kmetov in obrtnikov; naša prva društva so bila samo družabna ln izobraževalna Toda to so bile prvotne Staniče za naš poznejši politični razvoj. Iz »Novic« se je razvil teicom let naš politični tisk. iz čitalnic so se potom diferenciacije dela razvile naše ostale kulturne, pa tudi politične organizacije. Prosvetno podrobno delo je bilo podlaga, zdrava, solidna podlaga, politične vzgoje naroda. Res je, da je bi! 9 počitka glavni mo-vens ta društvenr delo narodni čut in odpor proti tujemu pritisku Saj se je v onih , časih občutila vsaka javno zapeta sloven- ' Razen zrušitve nemške armade v njeni sedanji obliki predvideva načrt mednarodno kontrolo nad vsemi armadami, zaključek posebne pogodbe o vzajemni pomoči vseh podpisnikov, s čimer bi se stvonla kolektivna sila, dasi bi mednarodna vojska formalno ne bila organizirana. V tej novi pogodbi bi se člani Društva narodov ponovno zavedali, da si prožijo medsebojno pomoč in v pri meru izzvane vojne v vsem postopajo po določilih čl. 16. Društva narodov. Vse države bd morale tudi pristati na razsodiščno postopanje in na brezpogojen sprejem odlokov mednarodnega razsodišča. Prekomorske vojne sile kolonialnih držav so izvzete iz teh določil, zato pa bi se smele uporabljati samo v kolonijah in le v namene, za kakršne so ustanovljene. Kakor se vidi iz te kratke navedbe glavnih točk Boncourjevega načrta, bi njega izvajanje močno prizadelo organizacije vseh evropskih armad. Zato se tudi ni čuditi, da je povsod vzbudil največjo pozornost in izzval zelo deljene komentarje. Saj se celo v francoski javnosti, ki želi Herriotu in Boncourju vsakršnega uspeha, oglašajo resni pomisleki, da bi z redukcijo svoje bojne sile dala Francija iz rok zadnje realno jamstvo za svojo varnost. Ti ugovori opozarjajo, da je varnost, kakršno predvideva formalni načrt, zelo problematično že zato, ker Anglija in Zedinjene države načeloma odklanjajo vsako razširjenje svojih mednarodnih obvez in jamstev. Anglija trka pri tem na lo-carnsko pogodbo. Amerika pa na Kel-loggov pakt. Jasno pa je. da sta obe ti dve pogodbi vse preveč splošni in aka-demični, tako da krivično napadeni državi ne zagotavljata resne zaščite in torej tudi ne vsebujeta zadostnih garancij za ohranitev miru. Francija ima zato popolnoma prav, ako se samo z lo-carnskim in Kelloggovim paktom ne zadovoljuje. marveč zahteva bolj konkretnih obvez, ki pa jih Anglija in Amerika odklanjata. Italijansko stališče še ni znano, toda fašistični listi pa že sumijo aa .lovim francoskim načrtom tendenco za hegemonijo, kakor so jo poprej iskali tudi za Tardieuievim predlogom Italija bo zato vsekakor zelo rezervirana, ako že ne direktno nasprotna. Kakor je čudno, je vendar podoba, da je francoski načrt ravno v Nemčiji naletel na naimaniši odpor. Nemcem je stvar simpatična, ker vsebuje uničenje voiaških določil ve^^iTe^ke mirovne pogodbe. Oni se vesele, da se Versailles krha košček za koščkom, da morda kma lu ne bo drugega ko kroa papirja Ta stran Herriotovega načrta pa je tudi najšibkejša in upravičeno vzbuja naj-resnejše pomisleke pri vseh, ki hočejo Evropo obvarovati novih zmed in nesreč. Od predložitve načrta do njegovega uresničenja je še zelo dolga pot. Vendar pa bo Francija s tem načrtom dosegla, da ji v bodoče nihče več ne bo mogel očitati nanadalnih namenov. Objektivni opazovalec uvideva. da ie to v obilni meri dok^al že Briand in da novih dokazov nikakor ni bilo treba Pri-fatelii Francke bi se nač labVo vprašali da-li ne pre Pariz vse predale? v oorvn-šcaniu Nemčiji. Kdor pozna nemško mentaliteto. se imravičeno boii. da ta pot ne more vaditi k trai-nemu miru in k mednarodni konsolidaciji. ska pesem, ali celo javno izgovorjena domača beseda kot upor proti nemškemu jarmu. V naših obmejnih pokrajinah pa je bilo udejstvovanje v prosvetnih združitvah prav do vojne in do prevrata glavno naše nariciialno udejstvovanje. ki je irnelo tudi važno politično vrednost. Danes je bodril-ni moment narodnega odpora proti tuistvu '>doadel Toda če naše razmere prav presojamo. moramo ugotoviti, da tudi danes ne mor°mo in ne smemo pogrešati podrobne ga dela naših prosvetnih organizacij, ako nočemo socialno ir, tudi nacionalno zapasti v nazadovanje. Zaradi testa se ne moremo veseliti nepo-bitnega dejstva, da to prosvetno udejstvovanje v našem podeželju ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Res je sicer, da je razvoj duševnih potreb tudi v našem podeželju nekoliko prehitel organizacijo bralnih društev, kakor so se v mestih preživele čitalnice. Danes že skoro ni kinetske hiše brez časopisa, vsai tednika, kjer nedostaja sredstev za dnevnik. Nedeljske izdaje dnevnikov se pridno kupujejo, posebno v okolici mest in trsov, kjer je kolportaža boli organizirana. Vodnikova in Mohorieva družba imata člane in čitatelje v najširših slojih. Naša založništva so z organizacijo širjenja svojih edicij potom naročevanja in obročnega plačevanja odprle slovenski knjigi pot v marsikatero kmetsko in delavsko hišo. Toda naloga bralnih društev z naročevaniem časopisov ni izčrpana in tudi še ni odpadla ta potreba, kajti naš ejovek se danes že ne zadovolji z enim samim listom, marveč hoče citati več. Vsekakor pa je ostala še potreba knjižnic, kajti samo s knjigami Vodnikove ali Mohorjeve dnr/be duševni glad našega malega človeka še ni utešen. Kot odločno zaslugo zakonskega načrta o občinah je treba podčrtati, da ta predlagani zakon uvršča i skrb za prosveto in zlasti za ustanavljanje in vzdržavanje občinskih knjižnic med bistvene naloge bodoče občine. So pa tu še knjižnice naših osnovnih šol. ki obstojajo že izza dolgih let in ki bi zaslužile več pozornosti. Koliko dobrega semena so zasejale šolske knjižnice v preteklih letih med naš narod. Kar ie >Jutro< že enkrat zapisalo o šolskih knjižnicah naših srednjih šol. velja vsaj v isti meri tudi za Ijudskošolske- Knjižnice so zastarele in pomaniklflve, za njihovo obnovo se ni skrbelo. Ni bilo sredstev Toda morala se bodo najti tudi ta. Vedno živ pa ie interes v najširših plasteh naroda za iavne prireditve, za pevske r.astooe. za odrska uorizarianfa. za nouona in zabavna predavanja. In ravno v tem po- ZOBOBOL odpravi takoj Stcktoošca Din 14___ Ogli« rog. pod 8. Br. 25.892/32. gledu pogrešamo onega veselega gibanja, ki smo ga bili vajeni prej. So nekateri kraji, katerih imena srečavamo pogosto v naših listih in v katerih z vnemo delujejo gledališke družine. Od drugod pa čujemo vedno manj glasov. Pevski zbori postajajo v našetu podeželju vedno bolj redki. Naše prosvetne centrale »Zveza kulturnih društev« v Ljubljani in v Mariboru, bi nam mogle o tem mnogo povedati. Vzgledovali bi se lahko na zasužnjeni Koroški Videli oi tam najiivahnejše udejstvovanje na tem poihi in prišlo bi v nas živo spoznanje, kako velikega narodnega ln tudi političnega pomena je to delo Menda ni treba podrobno razlagati, da bi tudi za nas. ko kličemo naiširše sloje k vsesplošnemu edin&tvu bilo važno družabno Ln prosvetno delo tudi v smeri politične konsolidacije Posebno poglavje so predavan 1a Danes imamo strokovnih moči. k) b* lahko širile ljudsko prosveto s »ljudno vedo preda vanj pa je vedno mani Tu oosrešamo pač potrebne Inicijative |n orsan^a-Hie nreda-vateli»tva Zimski čas bi bil tudi najbolj primeren za celodnevne 'd večdnevne izobraževalne tečaje kakor smo 1ih že 'meli Če hočemo bit? povsem pravični, seveda ne smemo prezreti težkih gospodarskih prilik, ki tlačijo kakor mora vse na.Se jav no življenje Te neueodne prilike brez ivo ma zelo omeju^o razpoloženje za Idealne kulturne prireditve Toda baš nrosveta š1rienje Izobrazbe, samovzsoia in tud' po Stena zabava bi mnoso pripomoči do porasta zdravega ootlm'zma v narodu ln bi pomagali zmanišati letarsrfo. ki nam gro zi zaradi težke borbe za življenje. Prav bi bilo. da b| se vsi. k< b' bili po svoiih sposobnostih, po svojem življenjskem fn socialnem položaju za to poklica, ni. podali v živahno prosvetno delo Izka zalo se bo «1a 'e tudi Se danes, kakor nekdaj to udejstvovanje hrbtenica narodnega in tudi političnega življenja. Odločen odgovor na madžarsko izzivanje Nove trgovske in obrtne zbornice Beograd. 15 novembra. AA. Minister za trin gotovine Pevskemu društvu Sneberje-Zgornja Zadobrova pa je poneveril 200 Din. »Vse priznam,« je dejal Viktor, »samo tatvine suknjiča in hišnega ključa ne. Mislim, gospodje sodniki, da me ne morete obsoditi, če nimate za te tatvine dokazov Malo sem bil pijan, ko sem vzel 670 Dim. Stara strast me je prijela in zgodilo se je, da sem vzel denar.« — Sodba: 14 mesecev strogega zapora. Visoki in krepki Lojze je skoroda že vsa mladeniška leta preživel v zaporih. Za mrežami se počuti dokaj srečnega Po po* klicu je ključavničar in šofer, med tatinskimi vrstniki pa je znan pod imenom »Lojze Balanca«. ker je velik specialist v tatvinah koles Ko je bil zadnjič dalj časa zaprt, je imel dostop tudi do raznih sob okrajnega slodišča ljubljanskega. Iz sobe. kjer so shranjeni razini zarublieni predmeti in »corpora delicti«, je izginilo p.reiSm'emn proračnnu, ki je znašal 53 467 milijonov, pa 2S17 mi-llionoT frankov V resnici pa je mora'a vlada skrčiti pro- rn^iin Sp r*ri] na Tavo.rn'kn Ril le t?h mož ki je Posvetil vsp sro.ie «rile vzeojl Irnžine fn delu v tovarn' P^vkar b! imel bit' po 3 Zbudil i smo se v Ljubljani, kjer smo tesfcopili, da v nekaj minutah zaužijemo vtoč slovenski gulaš. čas za odhod se je hitro približal, na smo se vrnili v naš voz V zadnjem trenutku se je domislil tovariš Rumenov, da nas prešteje. V splošno presenečenje se je pokazalo, da je direktor »Zore« Danail Krapčev izostal. Naš spremljevalec g. Krivošič je prišel zaradi tega v veliko zadrego. Takoj smo pregledali buffet na postaji in v vlaku, ali za Krap-čevim nikakega sledu. Potni list, denar in prtljaga — vse je pri nas. Vlak je krenil proti meji. Mislili smo si, da je naš tovariš v zadnjem trenutku namesto v tržaški vlak. ki je stal izven postajnega poslopja vstopil v beograjski vlak, ki je stal sredi postaje. Lahko sa je predstavljati naše vznemirjenje zaradi potnika, ki potuje iz Ljubljane v Rim, pa se je odpeljal v obratno smer proti Beogradu. In ta potnik brez voznega listka? In ne samo brez potnega lista, temveč brez vsake izkaznice? In vrhu vsega še Bolgar? Pa celo direktor »Zore« in se imenuje Danail Krapčev! Ob vsem tem si vsakdo more predstavljati, da se je naša vznemirjenost izpremenila v pravo paniko. Najbolj vznemirjen pa je bil naš spremljevalec g. Krivošič. Na prvi postaji za Ljubljano so za-brneli telefoni po vseh progah, poizvedujoč za tako skrivnostno izginilim našim tovarišem. Na Rakeku nikake vesti. nika. kega sledu. Pustili smo zanj potni list in vozni listek in smo prešli mejo, pomirjeni z zatrdili g. Krivošiča, da se nič zlega ne more zgoditi Krapčevu in da ga bo zvečer nedotaknjenega spremil do Benetk. Prispeli smo v Patušijo (Postojno) — Italijo. Tu smo dobili obvestilo, da je DanaiJ Krapčev zašel v beograjsiki vlak in se vrnil z njim do Zidanega mosta, odkoder bo s prihodnjim vlakom nadaljeval potovanje v Italijo. Naslednjega dne je bil naš tovariš v Benetkah. Obkoljen od nas vseh nam je pripovedoval o pozornosti, ki se mu je posvečala ves čas tega i za najiz-kušenejšega potnika neizogibnega naključja. Poseben vojak mu je celo prinesel potni list v Ljubljano. Hubavoto slnce i pri-jatnata vest ni posreščnaha v Italija ...« Ali ni greh tudi le pomisliti, da bi se bilo Danailu Krapčevu, dasi je direktor sofijske, nam res skrajno neprijazne »Zore«, moglo kaj drugega zgoditi pri nas v Jugoslaviji in celo v — Ljubljani! Res, žal nam je. da nas bolgarski tovariši tako slabo poznajo! Pustolovščine lažnega vinskega trgovca Pustolovec je sklepal kar vagonske kupčije za izvoz v Češkoslovaško Ko so mu postala tla prevroča, je nenadno izginil Ljutomer, 15. novembra. Pred kratkim se je pojavil v naših vinorodnih krajih neki tujec, ki se je s češkoslovaškim potnim listom legitimiral kot Franc Rusek, diplomirani inženjer iz Brna. Posečal je večje vinogradnike ter se zanimal za staro vino. Spremljal ga je nekaj časa neki restavrater. Rusek je pravil povsod, da je veletrgovec z vinom. Res se je z nekim vinogradnikom v Ormožu pogodil, da kupi od njega pet vagonov starine. Kajpada je moral vino v goricah tudi po-kusiti in si ga je na primer v Litmerku polteno privoščil. Od tam je krenil s svojim spremljevalcem v Ivanjkovce, kjer je zopet kupil vagon vina Za manj kakor vagon se sploh ni nikjer pogaja1. Ker je tam blizu sloviti Jeruzalem, jo je mahnil tudi tja. Bil je tudi kritičen ter je na primer ugotovil, da je vinski pridelek nekega slovitega samostana precej kisel. Tako je pri romal naposled v Ljutomer, kjer je posetil nekega večjega vinogradnika in se pogodil z njim za vagon vina letnika 1928. po 1.50 Din liter/Drugega vinogradnika, h kateremu je prišel že sam, je vprašal za dva vagona slivovke. Pripovedoval je povsod, da Čehi ne uvažajo več v:na iz Madžarske ter da prihaja zdaj še samo jugoslovensko vino v poštev za iz-v>z v Češkoslovaško. Osebi je dejal med drugim, da je bil poprej kapetan korvete, da je bil med vojno obsojen na 20 let ječe, kj je pa ni nikdar odsedel, m da ima zda: tudi neKo popravjalnico za avtomobl le. Vmes je zabavljal na Čehe. Govoril je ne-nški s češkim naglasom ter vpletal v govor tudi češke besede. Z omenjenim drugim vinogradnikom je še! v gorice, se zanimal za nakup večje kol-čme novega vina ter pri njem prenočil. Tretji dan se je poslužil četrtinske vožnje ob priliki mariborskih prireditev in se z omenjenim vinogradnikom odpeljal v Maribor ^e v Ljutomeru je sestavljal ponud i^asaiifaEic ustne be vina na razne firme ter rabil pri tem kar vinogradnikovo štampiljko. V Mariboru pa je sestavil dva brzojavno. Enega je na.lovil na »Grosswarenhaus Asso,Briinn«, ter v njem odredil, naj pošljejo 3 cisterne v Maribor in dve v Ormož, denar pa na Zadružno gospodarsko banko. Dejal je, da mora, žal, tri ^r moške vagone stornirati in da bo rajši kupil vino v Mariboru. Nenadno pa je ugotovil, da nima denarja, češ, da je bil pozabil svojo listnico pod vzglavnikom v svojem ljutomerskem prenočišču. Zato je prosil vinogradnika, naj mu posodi denar za brzojav. Vinogradnik je br-zojava sam zanesel na pošto ter plačal 253 Din. Na razstavi ga je Busek zopet zaprosil za 50 Din, da bi kupil razglednice, do-b' pa je samo 30 Din. Razglednice je pisal potem v hotelu »Orel« in odnesel na pošto z izjavo, da se »takoj« vrne. Od tega trenutka za vagonskim kupcem ni več sledu. V Ljutomeru je vinogradnik, ki se mu je Rusek začel v Mariboru vedno bolj dozdevati sumljiv, ugotovil, da je bila zgodba z listnico seveda izmišljena. V hotel »Orel« je prispel iz Brna brzojav v nemščini, ki se je glasil: »Vinski ofert prišel na napačen naslov, ne poznamo Buse-ka in ne potrebujemo vina.« Cisterne za ljutomersko vino kajpada še ni, dasi bi morala prisoeti do 12. t. m. Rusek je nedvomno nevaren pustolovec, ki bi rad živel na tuj račun. Mož je približno 50 let star, morda tudi starejši, osivelih las, modrih oči z nekoliko vnetimi vekami, gladko obrit in gornji zobje mu skoro vsi manjkajo. Oblečen je v sivo obleko, siv površnik in nizike rumene čevlje ter nosi siv klobuk. Gotovo bo pustolovec še drugod poizkušal svojo srečo, zdaj morda na kak drug način. Kakor poročajo z Maribora, se je že nekaj tednov potikal po Slovenskih goricah, po Mariboru, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Halozah, Bizeliskem lu drugod neki moški, precej slabo oblečen, in se predstavljal za inž. Ruseka iz Bratislave in Brna ter s široko gesto nakupoval kar po cele cisterne vina. ki ga pa seveda ni otvoril in ne plačal. Glavni namen mu je bil, da se je zastonj in prav dobro preživljal. Morda je tudi koga opeharil za de-nar.V Mariboru je poizkušal osleparitl nekega tamkajšnjega podjetnika, ki pa je bil previdnejši in se je brzojavno informiral pri dotični češki tvrdki, ki je brzojavno odgovorila, da ji kak inž. Rusek ni znan. Naši vinski pridelovalci in trgovci m opozarjajo na sleparskega zastopnika, da mu ne sedejo na Um. Pri ljudeh, ld so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeč5 kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Jo grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.__ Odkod strojna puška? Maribor, 15. novembra Snoči je po končanem delu na podstrešju poslopja Podpornega društva železniških uslužbencev in delavcev za smrtne primere v Mariboru, ki stoji na Ruški cesti št. 5., našel tam zaposleni zidar v platno in vre-čevino zavito avstrijsko strojnico, ki je bila shranjena med tramovjem ostrešja. O svoji najdbi je obvestil mariborsko policijo, ki je uvedla podrobno preiskavo, aa do-žene, kako je zašla v to hišo strojnica, ki je sistema »Waffenfabrik Steyer 1917« in kalibra 7.12 mm. Doslej §3 ni bilo mogoče ugotoviti, kako se je moglo to zgoditi, na vsak način pa je gotovo, da ni mogla biti na podstrešju že dalje časa, ker je bila hiša že ponovno in često temeljito preiskana Ko so prevzeli poslopje, ni nihče opazil strojnice. Sicer strojnica ni kompletna, ker ji manjka hladilnik, vendar pa je uporabna za streljanje Streljiva pri strojnici ni bilo. Preiskava se nadaljuje. V poslopju je bil nekoč Delavski dom, pred njim pa nemški Volksheim. Požar v Malem Paradižu Ptuj, 15. novembra. Nevaren požar je nastal pred dnevi dopoldne pri posestniku Arbajterju Ivanu v Malem Paradižu, in sicer kmalu potem, ko je domača hči Rozalija zakurila v peči za peko kruha. Rozalija se je nahajala v sosedni sobi. Nenadno je slišala neko sumljivo pokanje in ko je pogledala v sobo. kjer se je nahajala peč, je v svojo grozo opazila, da je bila že vsa hiša v plamenih. Na pomoč so takoj prihiteli sosedje, ki pa niso mogli več pomagati, kajti hiša je bila lesena in le ometana, za kar sedanji lastnik niti vedel ni. Ker je bila krita z opeko, ni bil plamen preveč močan, kajti sicer bi se vnel še v bližini stoječi hlev. Na podstrešju so zgoreli okoli 2 voza krme in okoli 100 kg koruze. Rešili so le pohištvo in obleko. Kolikor se je dalo ugotoviti, je ogenj nastal v bližini dimnika, kjer so bli leseni trami. Krivda ne zadene nikogar. Skoda je delno krita z zavarovalnino. Drzen poizkus vloma Trbovlje, 15. novembra. V noči na ponedeljek sta vdrla dva neznanca v gostilno ge. Kramerjeve. Okrog 2 ponoči je bedela pri bolnem otroku domača poročena hčerka in cula v pritličju neki šum. Takoj ji je prišlo na misel, da morajo biti to vlomilcu Sklicala je moža in druge domače. Mož domače hčerke je zgrabil železni drog, hitel na dvorišče ln dobil za oglom neznanca, ki mu je takol zagrozil z revolverjem. Zaradi hrupa sta vlomilca zbežala. Vlomilca sta izrezala pri Samo še dva dni! Danes ob 4-, y48. in 9*4 zvečer: DEMON ŽENSK RASPUTIN Film o slovitem mužiku, kateremu se je klanjala vsa carska Rusija. Mož, ki je bil demon in svetnik v eni osebi! V naslovni vlogi demon žensk: CONRAD VEIDT Nov »UFAot zvočni tednik! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do Vz 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. w#it/ „Novo? Ne, samo videti je nova." • Samo videti? Kaj res ni nova? »»Kaj še, jaz sem jo samo oprala, daje kakor nova, in sicer kuhinjskem oknu šipo in skozi odprtino odprla okno. Ako bi jih pravočasno ne opazili, bi se jima gotovo posrečilo odnesti dober plen. Orožništvo vlomilca marljivo išče, vendar manjka za njima vsaka sled. Skrivališče ukradenih dragocenosti Ljubljana, 15. novembra. Policija je nekje v mestu razkrila skrivališče raznih tatinskih tipov, ki jih je nekaj tudi že aretirala. V zadevi igra precej važno vlogo tudi mlada ženska. V skrivališču so našli varnostni organi tri novo damske dežnike, eno srebrno in dve nikel-nasti zapestni uri, dalje dragoceno starinsko zlato uro, težko srebrno ovratno Verižico z drobnimi členki, zlata očala z ro-ževino, dve zlati zapestnici, par zlatih uhanov, par srebrnih uhanov, zlat obesek, lep nožič, štiri srebrne žličke in več lepih toaletnih predmetov. Vse te stvari so bile najbrže pokradene v mestu, ni pa izključeno, da so jih tatovi iztaknili tudi kje na deželi. Eventualni oškodovanci naj si ogledajo predmete v kriminalnem oddelku na policijski upravi. Preiskava se nadaljuje. Usoden zamah z žepnim nožičem Nenaden spopad na cesti — Višnja gora, 15. novembra V nedeljo zvečer je sedel kmečki fanit Avgust žlajpah v družbi nekaterih tovarišev in treh mladenk iz vasi Mekinja nad Stično v znani Karlingerjewi gostilni v Ivančni gorici. Kmalu je prišla v gostilno še večja družba okoliških fantov, katerim se je bil malo prej pridružil na cesti 20-J.etni posestnikov sin Rudolf Kuhelj, doma iz bližnje vasi Rogovile, sicer pa usdužben pri gostilničarju Jakošu v Ivančni gorici. Fantje so prisedli k 21aj-pahovi družbi in pričel se je živahen po-menek, ki je tekel popolnoma gladko. Fantje so se zabavali med seboj in z mladenkami in ni bilo opažati nobene napetosti. Ob policijski uri so se vsi Kariingerjevi gostje dvignili in odšli na četo. Po fantovski navadi so nekateri postali na cesti, dočim sta Rudolf Kuhelj in njegov znanec Mj&č iz Studenca spremila dekleta proti Stični. Ko sta se vrnila, so bili fantje še vedno zbrani na cestnem križišču. Kmalu nato se je namenil proti svojemu domu Avgust JSlajpah, z njim pa je odšel v isto «mer tudi Kuhelj, saj sta njuni vasi v neposredni soseščini. Nekaj minut po njunem odhod« je zaslišala ostala fantovska družba neko stokanje. Mišič iz Studenca je skočil za od-iSima in kmalu našel tovariša Kuhlja, ki mu je samo še dejal: »Pojdi hitro po zdravnika, žilajpah me je sunil z nožem!« Po teh besedah se je Kuhelj že sesedel in tnnofflkmil. Fantje so šli nemudoma iskat zdravnika, ki ga pa niso našli doma; mudil se je v Temenici, kjer so fantje oddali* posestndkovega sftna Ignacija Zajca. Zlajpah i» nesrečnem dejanju ni pobegnil. Ostal je v bližini ranjenca in Mišič mu je svetoval, naj se sam prijavi orožnikom v Stični, žlajpah je mimo ubogal Ln se z MSšičem podal na orožniško stani-oo. Tu je žlajjpah takoj povedal, da je za- Majhna ranica povzročila smrt bodel Kuhlja. Ker ga orožniki dobro poznajo in se ni bati pobega, so ga po zaslišanju odpustili. Mišič je po svoji vrnitvi z aražnaSke postaje takoj odhitej v vas Rogovilo obvestit o nesrečnem dogodku Kuhljero družino. še preden pa so domači in orožniki prišli do kraja spopada, je Kuhelj že izdihnil. Truplo so še v teku noči spravite ▼ stiško mrtvašnico. Krvavi dogodek je hudo razburil vso okolico tem bolj, ker si nihče m mogel zamisliti pravega vzroka. Fantje so brili v gostilni med seboj popolnoma prijazni, mirni, neopdti in tudi niso imeli nikakih starih sporov in računov. Prevladovala je sodlba, da je treba vzrok iskati najbrž v ljubosumnosti. Sodna obdukcija, ld se je vršila v ponedeljek popoldne, je ugotovila, da je bilo Kuhljevo srce zadeto z malim žepnim nožičem. Rana ni bila široka niti 2 cm. Danes, v torek zjutraj se je Zlajpah ves skrušen in obupan javil k zaslišanju pri okrajnem sodišču v Višnji gori. Iz njegove izjave je posneti, da je prišlo med nJim in Kuhljem na cesti do naglega prerekanja. Pravi, da se ga je hotel Kuhelj lotiti, a žlajpaL se je pa obrnil, odpri nožič in zamahnil v namenu, da bi se nasprotnika ubranil Pri tem pa je hotelo nesrečno naključje da ga je pogodil naravnost v srce. Elizabeta Bergner PRIDE V LJUBLJANO! ULTURNIPREGLED Koncert ljubljanske Glasbene Matice Zves=»ta dolgoletni tradiciji je ljubljanska Glasbena Matica priredila v ponedeljek vo-kalno-instrumentalni koncert v veliki dvorani hotela »Union*. Koncert je zbral vse ljubitelje glasbe in zborovskega petja. Bil pa je še posebno zanimiv zaradi sporeda, ki je oavaial poleg domačega dela. Bravničarjeve uverture »Kralj Matjaž«, še dve veliki slovanski kantati: Szymanowskega III. simfonijo in Stravinskega simfonijo psalmov. Bravničar ima svojevrsten glasbeni slog, ki temelji na ponovitvah in kratkih tematič-nih domislekih (ostinatih) ter ljubi kontra-punktično a neprptirano prosto oblikovanje Uvertura »Krali Matjaž« je po fakturi dokai slična uverturi »Slavms hymnus« ter se prav tako opira na temeljni domislek, ki pa je mani izveden kakor pri slednji pa tudi boli kratkosapen Koda je v primeri s prej-šnima deloma prekratka, tako da delo ne napravi enotnega in efektnega vtisa ter proti zaključku obledi. Szymannw«kega štejejo Poljaki med največje svoje skladatelje, in po pravici. Noble-sa njegove invpnciie nadaljuje do Chopina začriano po' barvitost harmonike pa izvira pri Dpbussviu čigar subtilna. drobna 'm-presionistična tehnika je temeljm način SzTmanowskega kompozicije. Melodične ideje so sicer drobničave in 6koroda brez zano- sa, pa silno nežne in občutljive, prelivajoče se, brez ostrih kontur. »Nočni spev«, kot se imenuje ta simfonija v enem stavku, je mistično-religiozna pesnitev, ki je našla v uglasbitvi Szym a no w sk eg a skrajno napelo in koloristično veleinteresantno muzikalno interpretacijo. Lahko bi jo imenovali simfonijo za tenor-solo, violinski solo, orkester in zbor, kajti v tem vrstnem redu se vrsti važnost sodelujočih. Tenorski solo je zapel z diskretno prilagodnostjo (za razvijanje glasu res ta part ni nudil nobene prilike in 9 pevskega stališča bi ga šlo označiti za ne hvaležnega) operni pevec Svetozar Banovec. Violinski solo je s pravo impresionistično prefinjenostjo zaigral koncertni mojster Ivan Trost. orkester je v barvah blestel in zbor je svojo izredno težko nalogo rešil odlično. Delo je zpustilo tudi v onem delu publike, ki moderni (pa kaj naj ta izraz pomeni pri tem dehu!) glasbi ni vseskozi naklonjena, posebno globok vtis. Dirigent — ravnatelj opere Mirko Polič kakor tudi vsi ostali sodelujoči so bili deležni navdušenega aplavza. Stravinski, ki je gotovo najiznajdljivejša gilava sodobnih svetovnih skladateljev, je tudi s simfonijo psalmov ustvaril i za muzi-kologe i za zaslušalce trd oreh preizkušnje. Njegova asketska, docela umstvena kompozicija, ki namerno opušča vsako oživljanje tona 5e s tem. da izloči vse violine in viole, je bolj zanimiva kot užitna, kar pa bržčas tudi hoče bitu Skozi svetska očala sodobnega, nekoliko ciničnega človeka gledana arhaistič-na vernost se izraža bolj v igravi persiflaži pobožnega nastrojenja, kakor pa v resnični vznesenosti in >veri v nekaj višjega«, kot nas je skušalo prepričati besedilo progTam-ne knjižice. Vsekakor je Stravinski svojevrsten skladatelj, ki obvlada predvsem tehniko orkestra in mu zna izvabiti presenetljive zvoke; da pa bi bili izčrpani v tej skladbi mistični teksti treh psalmov, se mi zdi smelo trditi. Bizarni postopi glasov (oeobito v tretjem delu) očitujejo sicer veliko originalnost domislekov, nikakor pa ne naprav-ljajo vtisa, da so inspirirani po posebni verski zamaknjenosti; zdi se nri celo. da bi bilo skladbi lahko podložiti tudi marsikateri posvetni tekst, ne da bi občutili znatno diskrepanco med izrazom besedila in glasbe. S tem pa ne zanikujem tehnične kvalitete te simfonije, temveč le njeno čustveno-estet-sko plat. Toda s tem sem zašel na polje, kjar veljam kot reakcionarec in moji kolegi »od stroke« me bodo opredelili in mi pripeli značko ter spravili v arhiv; zato je bolje, da 9e že pri tej priliki ognem debate. Vsa tri dela so bila izvajana vzorno v interpretaciji orkestra, ki je bil povečini sestavljen iz opernega orkestra, ter pomnožen s člani konservatorijskega orkestra. Orkestralnega društva in vojne muzike. torej zelo velfik aparat, kakor ga v Ljubljani le redko zmoremo in ki ga je z njemn lastno jasnostjo. obzirno enegijo in zanositostjo vodil dirigent Mirko Poli?, kateremu gre glavna zasluga za uspeh kncerta. Mešani zbor Glasbene Matice, ki ea je tvorilo preko 100 članic in članov, je a tem nastopom, ki bo go- tovo ugodno odjeknil tudi v tujini — saj sta bili dve izvajani deli reprezentativni tudi za veliko mesto — znova dokazal svojo prožnost in vnetost za kulturno udejstvovanje, prav tako pa tudi orkester, čegar požrtvovalnost je tem vzornejša, čimbolj je širša publiki neznana. Koncert je bil dobro obiskan; no, zaslužil bi še boljši poset. Publika je vsem točkam sledila z naraščajočim zanimanjem ter se je najbolj vživela (sodim po splošnem vtisu in spontanosti odobravanja) pri Szymanow-skem. Dirigentu je bil poklonjen tudi lep šopek. Glasbena Matica je na izredni muzi-kalni dogodek, ki ga je nudila s tem koncertom, lahko upravičeno ponosna. L. M. Slovničarji in jezikovna kultura Na Češkem je vzbudil znatno pozornost zbornik »Spisoma feština a jazykova kultu ra«, ki ga je pri Melantrichu izdal Praški lingvistični krožek. Skupina mlajših jezikoslovcev (univ. profesorji dr. Mathesius. Bo-huslav Havranek, dr. Miloš Weingart, docent dr. Jan Muka?ovsky in dr. Roman Jakobson) se v tej knjigi bavi s problemi jezikovne kulture in zavzema izrazito opredeljeno stališče zoper formalizem in purizem v pismenem jeziku- Zaradi tega zbornika se je sprožila v novinah in časopisih diskusija, v kateri so se mnogi kulturni delavci izrekli za 3talisče mlajših jezikoslovcev. Če je nekoč Miekiewicz dejal o Čehih, da so narod filologov. si je morda izbral ta narod samo zaradi tega, ker ni poznal Sloven- cev. Stališke omenjene skupine čeških jezikoslovcev utegne torej zanimati tudi pri nas, zato navajamo v izvlečku informativno poročilo dr. Alfreda Fuchsa v praških »Razpravah Aventina« (št 6). Nikakor ne gre samo 73 suhoparna strokovna vprašanja. Vsak, kdor rabi pismeni jezik, torej sleherni razumnik, naj bi se živo zanimal za podobne diskusije. Kritika, lahko bi tudi rekli: polemika te publikacije je naperjena predvsem zoper jezikovne bru-šilce. Skoraj vsi avtorji tesa zbornika nagla-šajo, da jezikoslovje nikakor nima namena določati jeziku pravila, marveč mora •amo jezik raziskavati. Beseda naj se presoja po svoji funkciji. Drugačno funkcijo ima jezik v vsakdanjem govoru, drugačno v uradu. drugačno v znanosti, pa v žurnalistiki. v pesništvu. Poglavitni kriterij je smotrenost. Vedno je treba vprašati samo to, ali je avtorjev izraz adekvaten temu. kar je hotel povedati, ali ne. Potemtakem je krivično, če kdo n. pr. časnikarskemu jeziku očita nejasno izraženje. Imamo,namreč primere, ko se novinar hote. zavedno izraža nejasno. Očitek nejasne terminologije bi bil upravičen le tedaj, če bi šlo za pravni spis ali za znanstveno razpravo. Jezik je treba presojati tudi sociološko kot življenjski izraz narodnega občestva. Zato ne smemo knonizirati starejših jezikovnih običajev in trebiti celih rekel samo zaradi tega. ker so snorda tujega porekla ali ker nasprotuiejo dosedanjemu zgodovinskemu razvoju domačega jezika. Lepota jezika ni v njegovi jasni čistosti, marveč v niegovi elastičnosti, pri čemer pa bodi slov-niški kanon do neke meje ustaljen. (Za pri- Bioinače vesti ♦ Kraljev dar za nezaposlene delavce. Podružnica jugoslovenskih nacljonaLnlli •delavskih sindikatov v Sarajevu je uvedia akcijo z>* pomoč svojimi nezaposlenim članom. Med prvimi se je odzval Nj. VeL kralj s prispevkom v znesku 10.000 dinarjev. ♦ Vojaški vest. flnženjerski polkovnik Radovan Drenovec je imenovan za načelnika naučnega oddelka komande inženje- ri je. ♦ Razpis upravniškega mesta. Kr. banska uprava razpisuje mesto upravnika banovinskega dečjega doma v Mariboru. Za to mesto pridejo v poštev učitelji pedagogi z dovršenim usposobljenostnim izpd-tom za osnovne šole. Prednost imajo prosilci, ki delujejo ali so že delovali na polju mladinskega skrbstva. Prošnje, opremljene z dokazili po § 3 zakona o uradnikih, > vložiti do 30. t. m. pri kr. banskl upravi v LJubljani. ♦ Istrski dan v Zagrebu. Dne 20. t m. bo društvo »Istra« v Zagrebu proslavilo ■svojo desetletnico obenem s proslavo jubileja istrskega preporoditelja biskupa Dobri 1 e. Proslava bo pravi .Istrski dan«. Proslavo Dobrile priredi poseben odbor rodoljubov lz Istre, Trsta jn Gorice. Pokroviteljstvo je prevzel nadškof - dr. Baner. ♦ Izpremembe v sodnopisarnlškl službi. Dodeljen,! so: sodnopisamiški pripravnik Štefan Pirna* t« Murske Sobote v Maren-terg, dnevničarka Franč:ška Rabičeva fe Kamnika v Mokronog, Angela PucVeva z "Vranskega k okrožnemu sodišču v Novem riestu Premeščen je Roman KramaTšič, zvnnfčnlk, fe Mokronoea k deželnemu sodišču v Djttbliani. Postavljen1 so za dnev-ničarje zvan.ičn!ke: Fran čuk iz Doba k okrajnemu sodišču na Vranskem, Štefan Kajniš lz Ptuja k okrožnemu sodišču v ZIMSKE SUKNJE in vsa druga oblačila ▼ največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12 .Mariboru, Adela Faganelova iz luju-bltene k ljubljanskemu deželnemu sodišču, Marija Erbežnikova. \z Ljubljane k okrajnemu j=fwllšču v Kamniku. Martina Grčar;eva z Glino k okrajnemu sodišču v Kranju, Lu-ilovik SvaigeM \t Maribora v Kranjsko goro. Marija Kalanova iz Ljubljane v Konjice, Josio čnfar iz Trebneiega v Gornjo Radgono. Karel Hode iz Trebnjega v Mursko Soboto. Josip Mehle fz Ljubljane v Doln.io Lendavo. Anaela Bambičeva fe Ptuja k okrajnemu sodišču v Ptuju. Milan Tka v« iz Cigon-iev k okrajnemu sodišču v Bisrtrtci, Ljuba Ferenčeva lz Konjic k okr. sodišču v St Lenartu, .Tosio Erman fe Ljubljane k okrožnemu sodišču v Celju. Popravljena je daVe za zvanlčnico pri ckrožnrtin sodišču v Mariboru dnevničarka Kristina Tkavčeva. Pravosodnemu ministrstvu v Beogradu ie dodeljena dnevni-č-rka Antonija Bošteietova rr. Ljubljane. * Razpečevale« 20 dinarskih kovancev f j je v soboto popoldne poj« vil na Jesenicah. Obiskal je trgovino g Radosiava Doli nar j« m pekovskega mojstra Antona Pe-ta?d. V obeh trgovinah je kupil nHce malenkosti, ki jih j« plačal 6 falzafifcatama. Zasledujejo j*a orožniki. EliKabeta Bergner PRIDE V LJUBLJANO! ♦ Avto je povozil dečka. Nedavno je prijavil g. Obernstein 'Izidor lz Maribora na orožniški postagi pri Sv. Janžu na Pravskem polju, da je « svojitm osebnim avtomobilom v bližini km 13 povozil 5-let_ nega fantka Filipiča. V kritičnem trenutku se je namreč peljal mimo neki kmečki toz, izza katerega je priletel pred avto cmen,jeni fant. Blatniki avtomobila so dečka pahnili od sebe, da je malček obležal na tleh Lastnik avtomobila g. Obernstein jo avto ustavil in naložil dečka, ki ga je odpeljal v mariborsko bolnišnico. ♦ Občinsk; arhiv v morju. Veliko senzacijo je v Biogradu ob morju ln v Dalmaciji snloh povzročila vest. da so ribiči te dni ob vhodu v pristanišče potegnlH iz morja vrečo, v kateri so našli številne dokumente tamkajšnje občinske unrave Ribiči so vrečo z dokumenti izročili! občinskemu predstojniku V vreči so bi H tudi dokumenti nanašajoči se na delovanje bivših občinskih nnrav, proti katerim Je bila odrejena preiskava Domneva se, da je dokumente vrgel v morje nekdo, k' je bil intereslran na tem. da se preiskava otežkočl ♦ Naši rojaki v Argentini so ustanovili Zvezo slovenskih izseljenskih dTuštev Ob konen septembra s® j« vršil* prva seja zveznepa ožjega odbora, ki se j« konstituiral tako-le: pTedsedenik Albert VHer, podpredsednik Lorenc Kralj, tajnik Janez Kacin, blagajnik France Kurinčič, odborniki pa Josip Loj k, Ivan Gruden, Hamlet Cesar in Peter če skrbela tudi za gospodarski razvoj in napredek slovenskih naselbin r Južni Ameriki. ♦ P&verjeništvo Vodnikove družbe za Sv. Lovrenc na Pohorju je zaradi obolelosti" dosedanjega poverjenika gosp. Josipa Lampreh+a prevzel g. Maks Pisni k, trgovec pri Sv. Lovrencu na Pohorju člani prejmejo letošnje knjige že pri novem poverjeniku. ♦ Družba sv. Cirila In Metoda prosi podružnice, da članarino za leito 1932 dopo-šljejo vodstveni blagajni po položnicah. ♦ Pomota v koledarju CM D. Krstno ime pokojne gospe Bučarjeve se mora glasiti Antonija, ne Alojzija. ♦ Vejico cvetočega španskega bezga nam je poslal g. Franc Moschl, trgovec iz Rač. Cvetoči španski bezeg je za ta čas gotovo redek pojav. ♦ Kašelj Je opomin, da so se v telesu naselili bacili, odnosno da je telesu potrebna pomoč s tem, da se bacili odstranijo. Treba je vedno takoj poslušati ta onom'n in pri prvih znakih kašlja ln bronhialnega ka tarja vzet! kresi val >Rayer«, ki hitro pomaga odstran.lt! te povzročitelje bolezni iz našega telesa. ♦Franz Jo^efova« grenčica Izvrstno sln-2! pr* zlati žili ln boleč'nah v bokih. ♦ Obleke |n klobuke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos, Relch. Iz LinMiane □— Kakor vsako leto, bo tudi letos že tradicionalni Novinarski koncert dne 1. decembra eden največjih družabnih dogodkov sezone. Iz vrst pripravljalnega odbora fevemo, da bo imel letošnil koncert posebno učinkovit program Sodelovalo bo Orkestralno društvo Glasbene Matice, več pevskih zborov ln solistov; spored bo na dostojni umetniški višini, vendar pa no svojem značaju ljudski, tako da bo zadovoljil nalšlrjl krog poslušalcev. Zabava po koncertu je že na tako dobrem glasu, da nI treba posebej opozarjat) na njo. Pripravljalnemu odboru le usnelo, da bo letos na razpolago najboljše po najnižji ceni Vstopnice za koncert pridejo kmalu v predprodajo, u— Zaposleni delavce ia brezposelnega tovariša! časi 90 izredno težki. Brezposelai postajajo na vogalih mesta in težke skrbi se jim čitajo z obrazov! Njihove družine so brez obleke, kuriva in brez živeža, družinski oče pa trka od hiše do hiše, ter prosi za delo in zaslužek, da reši sebe in svojo družino pred mrazom in gladom I V zadnjem času ponehavajo gradbena dela, število brezposelnih pa narašča. Zaposljeni delavci imajo sočutje 9 svojimi' reduciranimi tovariši, vendar jim ne morejo s svojimi skromnimi sredstvi nuditi Dikake zadostne pomoči. Mestno delavstvo je prišlo zaradi tega pred kratkim do 90g!a6iiega sklepa, da mora do-lavee brezposelnemu delavcu na vsak način priskočiti na pomoči V dneh 3. in 4. decembra t L bodo mestni delavci pod vodstvom socialno političnega urada, v sodelovanju z drugimi mestnimi nameščenci uvedli »Nabiralno akcijo« ter pobirali po Ljubljani prostovoljne prispevke za brezposelne delavske družine! P. n. občinstvo opozarjamo na omenjeni velikodušni Sin našega delavca, v dobrobit svojega brezposelnega tovariša-Trdno smo prepričani, da ne bo nikogar med nami, ki bi ne znal ceniti te velikodušnosti, i in ki bi ee na katerikoli način odtegnil podpiranju delavstva v njegovem stremljenju za omiljenje bede brezposelnega tovariša! Z združenimi močmi moramo pomagati svojemu bližnjemu, ki se nahaja v skrajni sili! Koristili bomo 8 tem skupnosti in tudi samim sebi ter imeli prijetno zavest, da smo brez razlike stanu edini in složni, kadar je sila. in da smo izvršili dobro delo! ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. In 9. url zvečer premiera filma krasnih melodij: Božanska noe V glavnih vlogah dražestna primado-na Evelvn Laye in nepozabni pevec lz »Rlo Rite« John Boles. Noč pustolovščin, smeha tn ljubezni; Nov »UFA« zvočni tednik. Iskrena beseda na revmatiz-mu bolnim! Da Togal zares pomaga, se ponavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za Togal _____ . . .. tablete, koliko bolečin bi si bil prihranil pri svojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so Togal-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednih pojavov s strani srca ali želodca. Priporočal ga bom rad vsakomur. Se enkrat hvala. S. Stojanovič, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kn. Mihajlova ul. 3.« Togal-tablete delujejo uspeSno in naglo zoper revmatizem, protin, ishias, hri-po, živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah. 12743 Odobreno od minis. soc. pol. In nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932. u— Razpisane so naslednje ustanove: advokata ln univerzitetnega profesorja dr. Franceta Košmerlja v Chicagu za slušatelje višjih oddelkov tehnične srednje šole v LJubljani v znesku Din 3.000, daPe mestna ustanova dr Janeza Ev. Kreka, ki je namenjena slušateljem tehnične srednie šole v Ljubljani 'u ustanova ljubljanskega mesta za učence iste šole. Natančni pogoji so razvidni iz raznlsa na občinski deski ln v veži tehniške srednje šole. u— Starešinska družina »Jadrana« sklicuje 3. članski sestanek skupno z JNAD »Jadranom« v petek oto 20 v restavraciji »Zvezdi« Predmet razprave: Pota ln cilj! mladine in starešinstva. PolnoštevMne udeležbe pros; — odbor. Vtcderne p talec v veliki izbiri ln po najnižjih cenah dobite pn S t t t e damska in moška konfekcija Liubliffna. Prešernova ulica 7 u_ Manam slovenskih avtoric. Dne 17. t. m. ob 20. priredi prosvetni odsek telesnokulturnega društva »Atene« v dvorani delavske zbornice recltacijski večer pod naslovom >Manom slovenskih avtoric« Pri večeru bodo sodelovale te naklonjenosti članice narodnega gledišča Ju-vanova, Slavčeva in šaričeva, operna pev. ka ga. Adleš.ič-Poipovičeva. pisateljica Ru-ža Lucija Petel.inova in pomnožen Sattner-jev ženski pevski zbor. Recitirali se bodo duševni proizvodi s. Stanls'ave, Hausma-nove, Turnogra.'ske, Kvedrove in Jerajeve ter se pele njih uglasbene pesiml. Vabimo cenjeno občinstvo, da počasti spomin umrlih slovenskih pisatelje s tem, da se udeleži večera v čim večjem številu Vstoonlna: sedeži po 10, stojišča v pred-prodajl (pisarna Atene., Dunajska 1 a-K) po 3 Din, sicer po 6 Din. NACE NAROBE, tapetnik. Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Individualni kroji — damski modr.l atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica 8. Klobase, salame — kar komu je drago, saj razne mesnine največja izber pri Slamiču vedno je na razpolago, zato gremo radi tja slednji večer. 13434 Vaša noga naf ne bo pastorka pri smučarskem športu. Privoščite Ji st rokovnjaško po meri izdelane čevlje čvrstih podplatov in mehke kromove juhtovine. To je važnejše od delikates v nahrbtniku. BRATA NAGLIC industrija čevljev, ŽIRI Nadrobna prodaja pri tvrdki A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta. Vabimo Vas na brezobvezno poskušnjo s Avguštinovimi esencami pripravljenih likerjev. Ce si sami pripravite liker, je poceni — pa fie bolj Vam tekne! Prepričajte se pri nas — malo šilce Vam ne bo škodovalo! DKOGERIJA GREGORIC, Ljubljana Prešernova 5. Telo ne sme trositi mer navaja prof- Mathesius angleški jezik, ki je po svojem besednem zakladu nedvomno najbolj mešan jezik sveta, a je vzlic temu čudovit instrument pesniškega stvarjanja in terminološke točnosti v znanstveni rabi). Starejše pokolenje jezikoslovcev in njegovi sodobni epigoni trpe za nekako stiboma-nijo. ki nastaja iz strahu pred eermanizmi. V tej publikaciji dobro poudarja Roman Ja-kobson, da bo v pismeni češčini tem več germanizmov. čim manj bodo mlajša češka pokolenja razumela nemški jezik. Starejši gospodje, ki so umeli nemški jezik prav tako dobrb kot češkeea. so lahko nenehoma imeli pred očmi primerjavno gradivo. Ger-manizmom so se lahko izogibali zaradi tega. ker so znali zelo dobro nemški. Med mlajšo generacijo p bo jezikovni razvoi spontanej-ši. Nagli civilizacijski tempo našega časa povzroča, da je jezikovna čistost danes samo še iluzija Filoloa ne sme stati sovražno nasproti celotnemu kulturnemu razvoju so-aobnosti Samo po 3ebi se ume. da je v današnjem pismenem jeziku več napak kakor jih je bilo v 3tarejšem. To pa nastaja predvsem zaradi tega. ker se je duševno področje jezika močno razširilo Tam kjer je nekoč pisalo sto žurnalistov jih danes piše tisoč (prof- Havranek) Prof Weingart pa celo izjavlja da nikakor ne preživljamo dobe jezikovnega propada, kakor tarnajo puristi. marveč 'ahko govorimo o neslutenem procvitu in razmahu jezika če ga gledamo z njegove funkcionalne plati Kdor nima smisla za sodobno kulturo, ne more niti sodobnega jezika presoditi pravilno. — Avtorji publikacije razčlenjajo najnovejši jezikovni material, tako n. pr. besedne igre in dovti-pe Voskovca in Wericha ter jezik najmlajših pesnikov. Službenim »Pravilom« očitajo predvsem to, da prepogosto menjajo svoje predpise, e čemer onemogočajo stabilnost pismenega jezika. Pri teh zadevah pa ne gre samo za vprašanje slovniške pravilnosti, marveč gre za iezikovno kulturo, kar ni vedno istovetno. Zgodovinska čistost jezika še zda'.'t ni vee. Z druge strani pa nova stremljenja nikakor pomenijo, da naj se jozik izroči popolni nezakonitosti in nedisciplini. Bistvo kulture je red, ki je imanenten vsakemu organizmu. Vprašanje češkega jezika je zapleteno med drugim tudi zato, ker češki pismeni jezik ni ne jezik višjih slojev niti dvorne pisarne, ne jezik politične ali učenjaške kaste, marveč je nastal iz ljudske govorice, in le-tej je neprestano v opasni bližini. Tako ie pot purizma obdana s samimi zapovedmi in prepovedmi, odnosno z njihovimi grobovi, zakai jezikovna praksa je vsekdar ne-skrbno šla preko teh omejitev, ki niso bile v skladu z resničnim življenjem. Pessima res publica plurimae leges. Zaradi prevelikega obilja norm je nastala jezikovna ln pravopisna negotovost, že Qui.ntilian je vedel, da ni isto, Če govoriš latinsko ali govoriš slovniško. Vsepovsod se je treba ozirati na funkcijo jezika, njegovo intelektualizacijo. avtomatičen !o, aktualizacijo. Intelektuacija: i* vsakdanjega konverzacijskega govora se izločalo znanstveni polmi, pri katerih je važua pred- vsem točnost Avtomatizacija: Ustvari f«e vrsta rekel (fraz), ki so namenoma kar moči brezbarvna, da delaio ozadje besedam, ki Jih je treba poudariti To pa je aktualizacija Jezika. Če se n. pr. kakšna literarna fraza rabi v konverzacijskem govoru, postane ta fraza aktuatMzirana. Mnogi dovtipi čeških komikov Voskovca in VVericha ali Vlaste Buriana slone na taki aktualizaciji. Jezikovni reformatorji so se dosihmal kaj malo zmenili za funkcijo jezika. S funkcionalnega vidika pa je upravičena tako pogosto grajana uradna ali novinarska češčina. Gre za to, ali je jezik adekvaten mišljenju in namenu, ali ne. Pri časnikarskem jeziku upoštevaj okolnost. da je pri tipografski formi z glavnim naslovom često treba sestaviti 9Podnji naslov v obliki relativnega 6tavka. Zato je v novinah toliko relativnih stavkov, ki jih pa ni vedno zakrivala stilVtična površnost, marveč je potrebo takega stavka narekovala čista smotrenost (Jakobson). Tudi pri pesniku moramo pred vsem upoštevati njegove estetske in umetniške namene. Če presojamo pesnikov jezik, ne moremo zanemariti estetskega vrednotenja, in le to se mora pogosto umakniti celo pred strogo slov-niškim presojanjem. Mlada filološka generacija potemtakem ne zagovarja nebrzdanosti v rabi jezika, dviga pa svoj glas zoper slovnlški formalizem. V publikaciji navaja Jakobson besede švicarskega jezikoslovca Debrunnerla: »Pravilno« >n »napačno« te kajpak nodobno 5kar'»m ne- j izkuSenega vtnarja: (^evojo etirovo roko up i čuje mladike, ki se mu vidijo nepotrebne. več moči nego jo more nadomestiti z uživanjem hrane. Ustvarjanje nove moči, a da se pri tem varuje delo prebavnih or- u— Krajevni organizaciji JRKD za dvorski okraj (IX., X., XI. in XII. volišče) priredita jutri ob 20. v salonu gostilne pri Mraku skupni sestanek članstva za obe organizaciji, na katerem bo poričal gg. župan dr. Puc in drugI. Vsi člui n prJJa-telj, vabljeni! u— Obrtniško druitvo v LJubljani sporoča vsem svojim članom, da je areminal član g. Ivan Slanovic, ključavničarski mojster v Ljubljani in vabi vse člaiistv?, da ga v polnem številu spremni na njegovi poslednji poti v sredo, dne IS u m. ob 2. uri izpred mrtvaške veže spIoSre bo Ink. e. u— Novi odbor društva »Soče« se je pri prvj odborovi se« 11 t. m. konstituira! takole: Na občn mi zbo.ru izvoljeni predsednik dr Dinko Puc, podpredsednik Ivo Sancin, tannlk Franc Simčlč, blagajnik Josip SfiligoJ, nadzorstvo: Franc Batjel, Saša Golja in Ludovlk žlbema. član ekse kuitive dr Ražem. načeln k gospodarsko-socialnega odseka Lipe Bačnar. načelnik predavate'jskega odseka prof. Jože Bačlč in načelnik prireditvenega odseka Tone čotar. članarina ostane nelznremenjena; letno znaša 12 Din In se plačuje pri društvenem blagajniku Sfiligoju, Gledališka ulica 7-IK, kjer se dobe na željo tudi društvene položnice. Vse dopise, prošnje, okrožnice In vabila naj se odslej pošiljajo društvenemu tajniku Francu Simčiču, Gledališka ulica 7-ni. u— Koncert zagrebškega kvarteta v LJubljani. Zagrebški kvartet, ki slovi po svoj.ih triumfain:h koncertih po Evropi, otvonl sezono »Sloginih« komornih večerov 25. t. m. ob 20. v koncertni dvorani kina »LJufoljanskesa dvora (kinematografska dvorana). Berlinski »Tagcblattz je med ostalim napteal lz pod peresa Alfreda Einsteina o zagrebškem kvartetu: »Izvrsten. edinstveno vterao kvartet z elementarnim kakor tud' snlritua^lm nr^d-va^aniem« »Neueste Nachrichten« v Mun-chenu so ga ocen'.le: »Zagrebški kvartet se s pravico prišteva med najboljše komorne enote sedanjosti.« Kvartet nasitar! z Izbranim snoredom Prl.1a.teMi plemenite komorne glasbe, ki Jo kvtrtet Izvaja z nJemu lastno virtnoznostjo, naj ne zamude izredne nriMke. Koncert bo uri navadnih »Sloginih« cenah. u_ Na akademiji, ki jo priredi »Tabor« v soboto 19 t m. v veliki dvoran! ,"aniona«. bodo razen društvenega pevskega, dramskega ln mandoMnističnega zbora nastopili tudi priznani člani kraljeve opere, in sicer oneraa pevka ga. Štefka Poliče-va ravnatelj opere g. MiTko Polič, onemi bani toni st g Robert Primožič ln dirigent opere g. dr Danilo švara Ooozarjamo cenjeno občinstvo na snored akademije, ki bo danes raznoslan. čisti dobiček prireditve je namenjen opremi prenočišča za brezposelne ju revne delavce. Vstonn'ce za akademijo se dobe pri Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u_ Vstopnice za akademijo ob prMlkl 25-letnice Sokola I. na Taboru se dobijo od danes naprej do sobote 19. t. m. do 17. v Narodni knjigarni, Stritarjeva ulica, od 17. ure dalje pa v društveni pisarni na Talboru, vbod iz Vrhovčeve ulice. u_ Jugoslovansko-angleško društvo vabi člame iu vse, kj se zanimajo, na danaS-nj.i redni tedenski sestanek ob 20. uri v Kongresni kavarni pole« kina Matice. u_ Društvo upokojenk in upokojencev tobačne tovarne naznanja svojimi članicam Ln članom, da bo Izredni občni »bor v petek 18. t. m. ob 15. v restavraciji »Novi svet« levo, prva vrata, Gosposvetska cesta Cenjene članice ln člani naj ee zanesljivo ude'ežl'0 tega zborovanja. — M. železnlkar, J. župan. u_ Prva produkcija gojencev državnega konservatorija bo v torek 22. t. UL ob 18. v Fi'lbarmon;čni dvoran L u— Zadruga mizarjev v Ljubljani naznanja, da bodo pomočniške prslsfcuini'* dne 26. t. m. Prošnje za pripustitev k preizkušnji Je nasloviti na nas' >v ce noga predsednika g. Ferda Prtaio-Jič.i, Liubljana-Trnovskl pristan 4, *i 1e voljan dati tudi vsa nadaljnja poja.s-v' u u_ Zadruga pekov v Ljubljani poziva svoje članstvo k predavanju o davkih, ki bo drevj ob 20. v dvoran! Trgovskega doma. Predaval bo g. dr. Likar, sodnik upr. sodišča v Celju. KINO L-TFRLr! \ NSK1 DVOR _Telefon 2730._ Samo danes in jutri ob 4, pol 8. bi 9. uri zvečer: ZADNJA GALA PREDSTAVA CIRKUSA W0LFS0N Senzacijo nad senzacijo! Vstopnina: Din 2.—, 4.—, 6.— ganov, omogoča okusna krepilna Ovo-maltine. To jc .ia'boljši predjužnek in najbolj zdrava malica za staro in mlado. u_ »Umetnost Dolenjske in njene metropole«. V petek 18 t. m ob 20 se bo vrš'l pri Mikllču III družabni sestanek društva »Krke« v tej sezoni Na sporedu bo zanimivo predavanje g dr Sreleta o umetnosti Do'enjske ln njene metropole. Predavanje bodo pojasnjevale številne <»kl-optične 6like Po nredavaniu nros^a zabava z godbo jazza ,Odeona« V3too vsakomur pro«t brez vstopnine. u_ še o vlomu v trgovino Ivanke šma|. čeve. Varnostni organi so imeli v zadevi vloma pri Smalčev' na Kongresnem trmi len usr>eh Kot vlomilca sta b'la pr ie*a 23-letni Davorin Novosel. stanujoč v Dor-motovj ulici 24. }n na 19-!etn' Adolf B;zo-v.išek, po poklicu sedlarski pomočn'k. sedaj pa raznašalec peciva nrj Dežmami v Rožni ulici, doma fz Gotovelj. Po are a ;ji So našli pri Novoselu 37 bankovcev no 100 Din in ključ, ki sa je šmaičeva spoznala za svo ega, pri B zovišku pa 19 bankovcev po 100 Din, 63 po 10 D!n in neki'! kovanih novčev Poleg denar*« pa sta si vlomilca pripravila v pros"or"'h tudi čeden sveženj kožuhovine in perzijskih nrenros. ki »ta ga nameravala odnesti, vreden na Je bil nad 10.000 Din. Kakor Je doenala policija, sta se mlada apa.ša kaj rada kre-tala po razn'h nočnih lokalih ln kovMa velike načrte. V trgovini šmalčeve sta prerezala telefonske žice. da b' bila bo'o vama pred aretacijo, a se j!ma je nodietj^ vendar na vsej črti Izjalovilo. Po':cija oba aretlranca pridno zaslišuje !n ;e ro-dana upravičena domneva, da imata na vesti še druge grehe. VEDNO NAJBOLJŠE in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. S77 u— Ponesrečen motoelklist. Na Celovški eeeti se Je pripetila včeraj okrog 8. zjutraj huda nesreča. Prokurist tvrdke Lut.z Iz Šiške se je na motocikl-ju pripeljal vštric enovpreženega voza, na katerem sedela Frančiška Matjancva iz šiSkc. Konj se je začel plašiti Ln je skočil v hipu na levo stran, da se je vozač zaletel narav-enost vanj. Motor je konja podrl, a padel je tudi vozač !n priletel z slavo naravnost na pločnik, kieT Je obležal nezavesten. Ponesrečenca Ivana Rupena so tako odpeljali z reševalnim avtom v bolnico, kjer so ugotovili, da !m» poleg zunanj h tudi hude notranje poškodbe. Konju je motc-eiklist zlomil levo sprednjo nogo in ga je mora! vzeti mesar. u_ Nesreče. Iz CelJa so včeraj pripeljali v splošno bolnico mizarskega pomočnika Petra Boru š k a. Bavil se je s f'ov-bertov-ko, a med streljanjem se mu je odprl zap-lrač ter mu je naboj udaril v obraz. Borušek je občutno ranjen. Pri Škofljici se je v avtobusu ponesrečila 3C-letna rx>-sestnikova žena Marija Predaličeva. Avtobus je zadel v obcestni kamen ln ori sunku je padel Predaličevl kovčeg na g'a-vo. V Temenici na Dolenjskem so se step!; fantje in ;e nekdo zabodel Ip^>r?a Zajca z nožem v prs; in hrbet. Zajteve poSked-be so prav hude. u_ Ujel se Je. Delavec Friderik Pod-platnik in FVance Saga j, ki je doma nekod is Prekmuirja, sta bila dobra tovariša. Podplatnik je Sagaju popolnoma zaupal 'n mu tudi povedal, da je pred par duevl 3hranil svojo košaro z obleko pri nek! stranki na Marijinem trgu. Sagaj pa je prijateljevo zaupljivost grdo izrabil. Odšr*} je ksr hitro Po Podpiatnikovo košaro in si jo pri.Ust.ll. Vso tovariševo obleko v vrednost; 1.400 Din je razprodal in izginil. Včeraj ee Je spet pojavil v Ljubljani, kjer ga Je pa tersl-edil mož postave in ga spravil za zamreženo okno u— Surovo maslo sta prodajala. Delavca France in Martin sta se včeraj dopoldne oglašala pri raznih strankah na Dunajski ces>ti ln ponujala v nakup surovo maslo v originalnih zavitkih. Ker sta bila sumljiva, je bil na nju opozorjen stražnik, ki ju je aretiral. Na policiji sta izpovedala, da jima je maslo podaril neznan moški. u_ Obiskujte naše brezplačne fotograi-»ke tečaje za začetnike in bolj izvežba.ne ter specialne tečaje za povečanje. Predava g. Cvetko švigelj. Prijave v Kančerl drogeriji, židovska 1. u— JNAD »Jadran« vabi cenjene plesalke in plesalce na plesno vajo, ki bo jutri v dvoran* Trgovskega doma. Začetek točno ob 20. Igral bo priznani jazi »Ronny« Vod) g. Jenko. Znanstveno izobražen opazovalec pa ve, kako koristno utegne biti tako brstje in ga 6kuša obvarovati.« —o. f,Magda" na Delavskem odru v Ljubljani V nedeljo je Delavski oder pred precej dobro zasedeno dvorano dal Remčevo »Magdo«, ki jo ie pred leti Narodno gledališče igralo brez znatnega uspeha. Za Schonberr-jevo »Otroško tragedijo«, je to na Delavskem odru že drugo delo. ki se da uprizoriti brez večjega osebnega in 6ceničnega aparata-j »Magda« je Ta jena na ljubezenskem trikotu. ' ki ga odpravijo trije igralci. Takšni odrski j komadi so pripravni zlasti za notranje delo vsakega teatra, in dasi Remčeva tragedija I tudi v Delakovi priredbi kot odrsko delo j ni prišlo do umetniškega učinka vendar ie nudilo dovolj prilike igralcem (Gorupova Izop, Demšar), da se uveljavijo v polni moči. Nobenega dvoma ni več, da premore Delavski oder dragoceni igralski material, in poleg Demšarja, ki je nepozaben hlapec Jer nei in je tudi mizarja Petra dal z očinkoni in Gorupove, ki ima za seboj še lepo vrstr uspelih karak'ernib vlog in ki se ji Masda ni prav prilegala dasi io je prepričevalno igrala, je ta večer zlasti Izop triumfiral. Ta mladi delaver se vidno razvila v igralca velike inteligence In širokega izraza. Delak je 2 uprizoritvijo napravil dobro vzgojno delo Scena 'e bila organizirana nro-prosto in učinkovito. Občinstvo se je viharno navduševalo nad obojim: nad Igro ln nad moralno tendenco, ki jo je v dramo položil avtor. L. M. »Hlapec Jernej in njegova pravica« v srbohrhvaškcm prevodu. V 5ibeniku izhajajoča revija »Socijalna Misaot je pričela objavljati prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« z naslovom: ?Sluga Bariša.i njegovo pravo«. Prevajalec ni označen, utegne pa biti sam urednik te revije, g. Boris Dulibič. ki je v istem obzorniku priobčil svoi dokaj srečni prevod Zupančičeve »Dume«. Francoske književne nagrade. Letošnji literarni nagradi Francoske akademije *!a dobila, kakor poročajo najnovejše »Les Nou-velles Litterairesc. Franc - Nohain (Le Prix dela Litterature«) in Jacoues Charddonne (Le Prix du Roman). Franc Nohain ie literarni in dramatski kritik dnevnika >L' Ec;io de Pariš« in po poklicu novinar Jacaues Chardonne je zaslovel po nekaterih romanih (L' Epithalame. Eva Les Varrais. Le Chn it du bienheureuz Claire). Nemški prev >Eve< i3 pravkar izšel in vzbudil v književni kritiki nrav ugodne odmeve. ^Kaj tak' skaeeš, vriskaš. Janko ?« »»Očka sem poslal v banko, da dobil bi kaj denara, da bi mi kupi čevlje J AR A.«« I/-TTTBLJANA, Sv. Petra cesta 20 i 13400 Sreda. 16. XL 1932 ZANJ m VESELJA! Celo doma, v zakurjeni sobi, ga nadleguje strašen kašelj. Neštetokrat ga prisili, da prekine igra-nje- Ampak jutri bo mati preskrbela KRESIVAL In tedaj bo v nekaj dneh resen prehlajenja. Dovoljeno od Min. socljalne pol. in narodnega zdravja S. št. 16562 od 29. IX. 1932. Iz Celja e— Na Ljudskem vseučilišču je preda-val r ponedeljek docent ljubljanske uni-\ erze g. dr Rakovee o postanku naše zemlje in o davno izumrlih predpotopnih živalskih veJikanih Gosp. predavatelj je v slavnih obrisih opisa! postanek in razvoj nr»Se zemlje ter pojav prvih malih, primitivnih živaM in .pozneje živalskih orjakov. Predavanje so pona-zorovale zanimive skioptične slike, številni poslušalci so z •zan-manjem sledili predavateljevim besedam in slikam e_ N*~tni kino bo predvajal drevi ob 20.30 veličastni zvočni film »Luč; velemesta« s slovitim Charlrjem Chaplmom. Predigra Foxov zvočni žurnal. Iz Maribora t— Mariborski 45. pehotni polk bo praznoval 23. t m. svojo polkovno slavo v spomin velikega dne. ko ie bila Dred 14 let; usoda Maribora dejansko odiočena v našo korist Ob 11. dopoldne bo na dvorišču vo-iašnice kralja Aleksandra v Meltu služba božia m rezanje kolača, ob 15. pa bo isto-tani vojaška zabava a— 75letnlca lavantinskega škofa dr. Karllna. Včeraj dopoldne ie brez posebne slovesnosti praznoval lavantinski knezoškof svoj 73. rojstni dan. Ob tem redkem iubi-leiu mu ie poklonila duhovščina lavantin-ske škofije dragoceno duhovniško oblačilo. Dopoldne ie bila v stolnici poutifikalna maša z zahvalnion a— Dva lepa večera bo nudiila svojim obiskovalcem m članom tukajšnja »Ljudska univerza« v petek 18. t m. tn v soboto 19. t m. Prvi večer bo predaval znan. francoski predavatelj g. Renč Gourdiat o Beaumarchaisovi »Figarovi svatb'.« m v hurrrorističneim tonu o »ledaMSkiii ženitvah V soboto pa bo koncertiral v veliki kazin-ski dvorani znamenit: belgijski kvartet mladih »Ouatour de Bruxelles«. Vstopnice za koncert se dobe po izredno nizkih ljudskih cenah pri ge. Brišnikovi in g. Hoferju a— Pred podražitvijo kruha? Tukajšnja pekovska organizacija ie sklenila glede na uvedbo poslovnega davka na moko zvišati cene kruhu za 30—50 par pri kilogramu Na mestni o občino je pekovska organizacija že vložila zadevno predstavko. a— Mariborski gostilničarji za pomožno akcijo. Zaradi razprave in sklepanja o podpiranju mariborske pomožne akcije in da se prepreči izdajanje nadaljnjih novih gostilniških koncesij, bo imela mariborsk" Gostilničarska zadruga izreden občn zbor v ponedeljek 21. t. m. ob 14. v prostorih hotela Orla. / (pti neugodnem vtemenuP sploh vedno v mrzlejši letni dobi vdrgavajte obraz in roke vsak dan z Nivea-kremo, ne samo na večer // temveč tudi čez dan. predno se greste sprehajat W{/ i* h/ varuje vašo kožo pred siamm vremenom m jo omam mehko in gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti kajti njena posebna učinkovitost temelji aa kože negujoč em Euceritu. ki ga samo ona vsebuje. Ne da bi zapuščala za seooj kak blesk, pronikne naglo in docela v kožo, in samo krema, ki se popolnoma vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. i. Maribor e_ Redni članski sestanek krajevne organizacije JRKD za mesto Celje bo drevi ob 2C- v klubovi sobi v Celjskem domu. Vabljeni vsi člani. Na teh rednih sestankih se sprejemajo tudi novi člani. e— Ustanovitev rtševalne postaje v Ga- berju. Gasilno druš»ro v Gaberju namerava prihodnje leto satanov it; sanitetni in reševalni oddelek. bo imel nalogo, da ■ K> posredoval v nesrečah in nezgodah ter izvežbal moštvo gasilnega društva za sanitetno službo člani društva bodo začeli te dni v Celju m okolici nabirat; prostovoljne prispevke za ustanovitev tega važnega reševalnesa oddelka in prosi denarne zavode, indnsfrijce. trgovce, obrtnike in vse ostalo občinstvo za naklonjenost. e_. V celjski bolnišnici je umrl 57 letni dninar Anton Tadina od Sv. Trojice pri "Rosraškf Slatini ReFv*rtoar?i DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 18.: Marij. B Četrtek, 17. ob 15.: Celjski grofje. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Petek. 18.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Preda. 16.: Erika Sreda Četrtek. 17-r Turandot. D. Petek, 18.: Zaprto. ★ Dijaška predstava. Jutri popoldne r,b lose uprizori kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah Kreftova izvirna drama iCeliski grofies. ki so imeli pri vseh dosedanjih uprizoritvah v resnici velik uspeh. Drama je imela tudi v Mariboru in na go-Movanju v Celju resničen uspeh. Poset u-Mrne<*a dela najtopleie priporočamo naši mladini in ostalemu občinstvu, ki se hoče poe?nž?ti ugodnosti znižanih cen Pnecinijevo opero *Tnrandot« bodo peli v naši operi jutri Naslovno ulogo Turandot poie ga. Thierrvieva. nlogo Timurja g. Be-tetto. Ostala 7a«f»-oio4keoa ravoaa v uiubl|a>-i Številke za aznačbe- Srala pom«ut1o 1 čas opazovanja 2 stanje Barometra 3 temperatura. 4 relativna rtaea » % 5 ®niBr fii brzino vetra 6 oblačnost 1_10 7 vrsta padavin. 8 oadavtne v mm To-mopratiira* prve Številk«« pomeintjo nai- LjubPana 7: 774 3. 4.0. 70. SW 2, 10. _. LJubljana 13: 771 6, 6.0. 60. W 5. S. —, Maribor 7: 773 7. 3.0. 80. NE 2. 10. —; Zasrreb 7: 7T4 6. 2.0. SO. ENE 6 8. Beoerad 7: 775 2. —10. 70. F 6. 1. PnraJ^vo 7: 773 0. —, 80. E 2. 10. —, PknnMe 7: 773.2. 4.0. 70. W 2. 10. p-x.it 7- 767 0 7 0. 51. NE 8. tasno. _* Knmbor T- 765.3, 11.0. 70. mirno. 6, _, _: Rab 7: 768.7, 7.0. 60. mirno. 1 Najvišja temperatura r v^nbHan' 7. nnj-Tjiž^a 3. v Mar*bom 7. 3 v Tiasrrfbu 11. 10 v ■poosrjv'™ o. 2. v Paraievn 6. _ 0 v T*n 1°. 3 v S-n'ttn 18. 7. v Knmhnni — 9.0 na R-^bn — 7.0 Poncp "h 6 57. zahaja oh 16.32, Luna vzhaja oh 17.6, zahaja cb 9.38. Službene objave GZSP Prva redna seja širše uprave Gorenjske, ga zimsko-sportnega podtsaveza bo v nedeljo 20. t m ob 14. v podsave.mh prostorih hotela Paar na Jesenicah z nasled n^m dnevnim redem: pozdrav predsednika poročila obeh tajnikov blagajnika, načelnikov posameznih odsekov, slučajnost 1 ozivajo se vsi odborniki ožje in širše uprave, da se seje sigurno m točno udeie ze, ter je dnevni red izredne važnosti. \si klubi in društva se pozivajo da nai kasneje v 8 dneh sporočijo podsavezu šte-v.o članov, katere želijo poslati Da zdrav, mšiki pregled, da jim bo mogel podsavez pravočasno dostaviti tozadevne tiskovine Opozarjamo, da bodoče brez zdravniškega pregleda ne bo nihče verificiran ter se bo strogo pazilo na to. da ne bo noben tak član pripuščen k tekmam. Vsem društvom in klubom, ki se še niso odzvali okrožnici objavljeni v »Jutru« dne 26. tn. m., se sporoča naj to takoj store sicf>r se njihovi pred'ogi na glavni scii ne bodo '^»oštevali. Pozivata se načelni sankaskega odseke tov Jože Cop in načelnik drsalnega odseka tov. Tone Ručigaj, dd skličeta na kasneje do 18. t. m. sejo tehničnega vodstva na kateri naj se 'azpravij3 0 programu ?.& *ezono 1. 1932—33 ter o načrtih teh odsekov v se-y>ni. K seji. naj se povabi tud1! tai-r,'ka J Imenovana se opozarjata, da je skrajni čas. ker moramo poslati ves program najkasneje do 22. t. m. savezu in ga še poprej predložni širšemu odboru pod-eaveza v odobritev. Seja podssveznesa smuškega thničnega odsika bo v četrtek 17 t. m. ob 20. v restavraciji g. Legi t a CKazine). kjer se bo sestavil program vueb prireditev v tej zimi in se bo dal na seji šir^e uprave podsaveza v odobritev. Službene objave LHP. (S seje u. o dnp 9 novembra 1932.) Verif;cira se pTv tefema Iliriia : Atena 7 : 3 ta Ateno. \'f> znan je se vzame io poskusne tefemp Ptu;:> proti Slavi ji — Varaždiin in proti Iliriji — LjubTiana. SK Ptuj se poziva, da plač?1 sorlni.ške takse za obe tekmi v znesku 40 O r.. dalie priiavnino za obe tekmi v znesku 15 Din ter veriPfcacHske tafltse za i>red'o/pne verifikacije. SK Ptui se nred loži savezu v ©prejem z«, rednega člaia JHS 7a nedelo' 13. t m. se določi SK Ko rotanu v Kr8ntu prva poskusna tekma proti Iliri ii. f Sodnik nega sodnika se prizna m potrdi g. Verse1 nega sodnik« s p orinza in potrdi g. Verski Frnst v Ptuju Prven<»tvena tekma Ilirija • Cplje se določi za 20. t. m v Celju. — Prihodnji-a spt« upravnega odbora v nreJn 16 t m ob 18.30 v damskem salonu l:a varpp pmon» SI"7bf>ne obiave MO Trbovlje (odbor za dpVitrnnje sodnfrovl Za prilateliskf tekme 20 t. m. se delegirajo: Zagorie • T.'-tih ob 15.30 v Z*«*nriu a Marin- D" bern* : Trbovlie ob 10 v Trbovljah go »mod PpJ^r 79 nredtekmo Amater : Retie ob n v TrVwl vab g. Lunder. I. »nbi JatioVl podsavez. Sf»w u-pravnegn LPP d^nos ob IS 10 f prwVni r*>ct-i vrači ip l7n^>on,' Zfltjid' v-in^-a'-' "dpležba vfifh odbornikov nuino ASK Primorje ("no-iomp^nf -'froii^V — Dates od 15- naprej strogo obvezen tres ning za prvo skupino. Po treningu eesta-nek v garderobi. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo igra rezerva in prvo moštvo prijateljsko tekmo z Ikri jo na igrišču Ilirije. Pozivajo se vsi igralci k rednim treningom, ki bodo V6ak dan od 15. naprej. Posebno se vabijo Primar I., Daneu. Lorbefc liurja, Sernec Pleš. Zore. Prešern, Flujher, Hirkič. Korotan (Kranj) : Ilirija II 2 : 1 (2 : 0). Domačini so zmagali klju-b temu. d« so igrali s tremi rezervami Edini gol za goste je padel iz -najstmetrovke Da Ilirijani niso imeli v vratih izbornega Malica, bi bil poraz še večji. Rezerva komo z jun. je gostovala v Tržiču. V boljši in nadmočni igri je zmagal SK Tržič s 6 : 2. Hazena je igra-La I. poskusno tekmo z Ilirijo in podlegla z 1 : 2. Tud: v Stražišču pri Kranju igrajo zadnje čase oogumet in imajo kar dva kluba: Savico in Zvezdo Zadnji dve nedelji so imeli domači derby V prvi tekmi je zmagala Savica s 3 : 1, druga pa je kliub veliki bojevitosti ostala z 2 : 2 neodločena Čakovec : Mura 4 : 2 (2 : 2). V nede Ijo je nastopila murskosobotka Mura v pr» ven^tveni tekmi proti enajstorici ČSK. Tekma je poteklo brez inedentov Costje so bili boljši v hitrejši ign in startu Sodnik g Mohorko iz Maribora ni bil povsem na mestu. , V Sevnici ob Savi je bi'a v nedeljo 13. t. m. zanimiva ce£or. Vsi člani, članice ter prijatelji kolesarske ga športa se vljudno vabijo _ Smučarska sekcija Ilirije, Seja celoKup-neoa odbora danes ob 18 30 v kavarni Evropi Sigurno nai pridejo Goreč. Kos. Run-■stelj. Miklavčič. Mahkovec Kuhar B.no- vec Griinfcld Kosec I.. Mikavčič M. Sa-b'C Vlasak. Vučnik in Tinta. Akademska smufarska organizacija sklicuje izredni občni zbor v petek lb. t»'= ga meseca aa univerzi v sobi st. 69 z naslednjim sporedom: komemoracija za bivšim častnim predsean.kom, pokojnim univ. P" Dovršei torej: vrženo kakovost, neznatno porabo električnega toka veliko svetlobno moč, ekonomično razsvetljavo, i Polno protivrednost Vašega denarja! T DOVRŠENI* ŽARNICO prof. dr. Jes»»nkotn poročilo odbora, čitanje in sprejem pravil, slučajnosti. S tem vabimo vse akadfmike smučarje kakor tudi novince da se iznednega občnega zbora sigurno udeleže, ker bodo tu lahko zvedeli vse o delovanju, o namenu ia o ugodnostih, ki jih nud; s»-jjim članom ASO. Smučar&ki tečaj na suhem (tečaj smu-ške telovadbe) prirpdi Slovensko planinsko društvo v Ljubi ram Telovauba se bo vršila od 17 novembra dalje vsak četrtek od 20. do 21 v telovadnici srednje tehnične šo'e. Tečaj bo vodil znani smuški učitelj J-anez Kveder. Tečaja se morejo udeležiti Člani in članice SPD proti plačilu enkratne pristojbine 10 Din za vse telovadne večerp, ki jih bo najmanj šest. Dijaki pW*ajo 5 Din. Pristojbino ie plačati v r.a» prej v pisarni SPD is a Masarvkovi cesti 14/1. Kdor plača pristojbino, dobi potr-dilni F-sttfc s kafl^rim' ima potem vstop ▼ teloA-adnico za vse ure tečaja. K telovadbi prinesite telovadne čevlje.. Mednarodne drsalne tekme v Sv. Morita. Drsalni klub v St Morit™ bo priredil 17 in 18 Hnuari-a 1933 na ledenem stadionu v St. Morita mednarodne te. ke ki ie stavljena v promet ali je bua anleta osebi, ki ni kmetovalec, označena z listkom, na katerem mora biti napisana tvrdka in kjer mora biti označen dan pro-daje in knjiženja. Kontrola se bo vršila tu-di na tr*ih, kjer bo moral imeti vsak prodajalec moke kot dokaz, da je prometni , davek na moko p^fan, račun producenta na uradnem obrazcu, sicer bodo obeinskn oblastva pobral skupni davek od proda- 'aProti pričakovanju je v novi uredbi ostala nespremenjena določba, da morajo predelovalci žitne mclce (peki. slaščičar p in producenti testenin) pJačati davčni dodatek od 3 odst. Ta 3 odst. davčni dod-v tek je bil uve-den letos 1 septembra. Po prvotni uredbi, ko je znašal skupni davek na moko 2.2 od*t.. so peki plačevali davčni dodatek v vi$:ni 0.5 odst. slaščičarn pa v vi*'ni 1 odst Ko je bil pozneie skupni davek znižan na 2 odst. (ker je bil proniel s pšenico iz'o?en), ie odoadel tn davčni do. datek Z»Tadi povišanja osnovnega poslov neoa da:ka od 1 iw 2 odst. je VI skupni davek na moko pred meseci povišan na 4 odst ln pozneje po ukViieniu mlinskega oavšala celo na 6 odst Navzlic rjotroHfvi "kurmega davka na moiko nn je bil uvdfn še 3 odst davčni dodatek n« predplavo moke nri pekih in nrndiir»»' oJ>ro 200 _ 202.50- sremska, 79/80 oo 205 - 210: moka (slov postajat: baška *0< po 330 - 335. banatska no 3M) do 345: kornza (slovpnska poeta i a. mlevska tarifa): baška. umetno enšena oo 117.50 io 120. za november po 122 50 — 125. za december oo 125 - 127 50 4- Novosadska blaeorna borza (15. t. m.) Tendenca mirna Promet 57 vagonov. — Pšenica (76 kg): baška. okolica Novi S;i ban?1^« n do 5750: za marc - maj 70 — 72.50: banatska 51 — 53; sremska 55 — 57: sušena »Oggc 250 - 265: *?< 230 - 250 »5« 2'0 do 220: »6< 170 - 1F0: V7«r 125 - 135: ^ 85—90. Otrobi: baški in sremski 64 — 66; banalski 63 — 65. Iz življenja in sveta Stoletniki In dvestoletniki Metnzalemi moderne dobe Pariška medicinska fakulteta Je te dai slavila stoletnico enega svojih najviečjih zdravnikov dr Gueniota. Starec, ki kaže komaj kakšnih 60 let, stanuje v stari hiši v LiUski ulici in vsak dan prehodi po več-krat 52 stopnic, ki ga. ločijo od statfova-nja. Ko so ga vprašali, kako sri je ohranil tako dolgo življenje, je odgovorili, da je to povsem naravno, živali, pravi, živijo najmanj petkrat toliko časa nego traja njh rast. Mačka ima odrasle kosti iv 18. mesecu in živi 8—10 let, pes dorase- v 2. letu in živi 10 do 12 let, konj zrase v 5. letu in živi 25 do 30 let, torej se razume samo po sebi, da bi moral človek. M dorase 7 20 letom, živeti najmanj 100 let. Kar se tiče njega, je dosegel takšno starost s tem. oa je začel po 60 letu živeti kot starec. Je malo mesa in mnogo sočiv-ja ter sadja. Kavo. čaj in vino pije zmerno. zvečer in zjutraj pa se stalno masira ln telovadi. Ob priliki te sto!etn:ee priobčujelo pariški listi zanimive podatke o ljudeh, ki so učakali sto let in več. Teh očakov nikakor ni tako malo, kakor si običajno mislimo ra mnogi so živeli še dosti več nego stoletje. V boitonski cerkvi (angleška grofija Yorkshir?) je grobnica z edinim napisom: 1521—1690. V njej poč ;vajo zadnji ostanki nekega ribiča Jenkčnsa, ki je živel res 169 let."V 100. letu je posekal še vsakogar v plavanju Nekega dne so ga poklicali pred sodnika kot pričo za dosrodek, kd se je bil zgodil 140 let prej. in je prijel v družbi pvoj:h dveh sinov, ki sta bila oba že stoletnika. Na Komvelskem je um rt 1. 1600. neki Irec po imenu Brown in na njegov nagrobnik so zapisati sledeče: »Pod tem kamnom počiva Bro^vn. ki je samo po zaduši krepkega piva živel 120 let. Bil je vsak dan pijan in sicer tako. da se mu f srn a Smrt ni upala blizu. Nekega dne ie o^ta.l po nesreč' trezen. Smrt ga je napadla in premagala tega pijanca brez pri- Francoski kirure Leeat zatr+irie, da je 3755 živel r>a An^eškem neki Mac Brain, ki se je bil rodil — 200 let prej! Neki mancheš>tr?ski zdravnik ie pred petimi leti našel dokaze za nekega Norvežana. da le šte1 takrat 149 1<»t. Prvič se je bil poročil s 111. letom, s 132. letom je o^vdove1 in se potem TviTsravlia.l, d?, se pr"w*i 7nca. Ali dsno« 5o ni w?ano. Madžar T>etor Zvrtan ie umrl 1724. v pfp^vc-ts r^fHTtt* sta^e1*^ ie ž*- rei 155 M Madenov ie umi 1. 1?92. v «taro®t' 164 let — a ni umrl naravne smrti. Ostavil je vdovo, ki je štela takrat 120 let. V bližani Rige je umri pred Šestimi leti neki kmet v starosti 138 let. V tretjič se je bal poročil že po svojem 100. letu. Njegova hči je štela ob njegovi smrti 100 let Dr. Gueniota odlikujejo na pariškem magistratu Na Francoskem imeli doslej dve ženski, ki sta prekoračili 100. leto. L. 1857. je umrla neka £ostiliiičarka v starosti 140 let, na lorenš&em dvoru pa je umrla v 18. stoletju markiza de Balestra v starosti 117 let. L. 1803. je umrl v starosti 118 let neki pariški tip, ki je bil odlikovan z redom sv. Lrtzdcvika m ki so se ga bale vse mlade žjenske, ker je imei navado, da jih je na promenadi prijemal za nekaj, kar pišemo po navadi s tremi pikami, če so začele vpiti, iih je potolažil, češ: »Pojdite, pofidite, ali ne veste, da štejem že 117 let in da mi je kaj takšnega dovoljeno?« Najstarejši človek sedanjosti je baie Turek Za.ro Aga. ki se. ie vrnil baš te dni v Carigrad s potovanj? po Evropi in Ameriki. Sam trdi. da mi? je 158 let, toda glede te številke obstojajo še neki dvomi. Posebnost tega človeka ie, da je bil že večkrat proglašen za mrtvega. Igrače postajajo sodobne Napredek tehnike v svetu otroške domišljije Otroci so danes navdušeni za tehniko. To se kaže tudi v elektrif-kaciji starih igrač. S kovinskimi sestavljainimi igrami s: gradijo vozove, električna brnila, elektromotorje, Morsejeve aparate, signalne naprave za elektrif-cirane železnice — s čimer so že za leta pred dejanskim razvojem. Prej srno čestokrat slišali tožbo, da postajajo igrače zelo lahko žrtev razdiralne otroške radovednosti. Danes pa mladi človek najrajši »gradi« in »konstruira«. Značilno za naš čas je, da imajo pred drugimi prednost gradilne igre, s katerimi ce dado sestavljati celo vasice, kmetije, izvenmestne naselbine. Ali je to odsev teženj odraslega sveta, ki je mesta naveličan do grla? Duh časa se kaže v lehniftnem realizmu. Igrač, a tudi v njihovi potezi po domač- ■-------------------x ------ . !-j»» Iskre Otok Itaka je postal po pravici slaven: na njem je živela zvesta žena. * Ljubezen navdušuje za velika dejanj« — ln ovira, da se ne izvršijo. • O razmerju sanja mož, ki Je prost — in o prostosti mož, ki je v razmerju. m Zakonfjkl mož Je dolgočasna. k&J^a % lepim predgovorom. Nič ni tako odsotno kakor duševna prisotnost. * So ljudje ki nimato od svojega fcnetja nič drugega nego strah, da ga izgubilo, • Od dvajsetih oseb. ki govore o nas. Jih govori devtimjst le slabe stvari, in dvajseta. ki govori . .•:....:••.' -i: v Parizu Kakor vsako leto, so obnajali tudi letos v Parizu pod Slavolokom zmage obletnico premirja svetovne vojne. Zgoraj od leve na desno: topovi na avtomobilih, defile letalcev in gojencev vojne akademije z zastavami Spodaj dve minuti molka ob grobu Neznanega junaka Doslej so na evropskem kontinenta napravili uspešne po:kuse z buffetnimi v»go» ni v Franciji in Ruimmiji. Izkušnja je po-kazaila. da se v novi formi ne poslužujejo teh vagonov samo izbrani potniki, marvel masa. Buffetni vagoni se b>odo polagoma uvedli tudi drugod na kontinentu, čim w pokaže, da ima občinstvo zanje več urno-vanja kakor za dosedanje jedilne vagone, ki so bili namenjeni bolj izbranemu in denarno boljše situiranemu občinstvu. Ti v». goni pa bodo vozii li tudi na progah, ki doslej niso ime'.i jedilnih voz in prav v tem tiči za lastnika dosedanjih jedilnih voz ve-lik pcmen te reforme. Ukradena srečka Veliko neprijetnost, ki bi >0 skoro lahko imenovali nesrečo, je dož-veia N;na Fici-dova, prodajalka v nekj ne\kryorUii trgovini. Kupila je pred ča.s«xn srečko dubhnsk« razredne loterije. Obroke je plačevala v redu Nedavno je bilo žrebanje in erečno naključje ji je naklonilo dobitek v znesku 30.000 dolarjev. Fieldov« je bUa vsa iz sebe od veselja. Kupila je listek najhitrejšega prekomornika in se odpeljala naravnost proti Dublinu, da bi vnovčila dobitek. Ko pa je stopila v Duiblinu v urad. izplačali 50.000 dolarjev, je s strahom opažala, da >i je nekdo ukradel srečko. Vse druge listine so bile v redu. Manjkajoča, srečka jo je tako prestrašila, ua je takoj odšla na policijo, kjer je prijavila dogodek. V Dublinu pa so smeli z dobitnico So-reiko usmiljenje. Vodstvo loterije jo je potolažilo .in ji izplačalo na račun dobitka gotovo vsoto, ki ji bo zadostovala za šestmesečno bivanje ▼ Dublinu. Če ne bo ▼ tem času predložena ukradena ereeka vodstvu loterije, bo progešena za nrrveljavno in 50.000 dolarjev po prejela okradena Fiei« dova. ANEKDOTA TOriBOer Je gtedaj aEko nefcega »vojega učenca. Pred popolnoma sik varjeno pokra. JSno Je vTikliknil s tragično kretnjo: »Svetta nebesa! Kaj ste tu naredili?!« Učenec, mlad lord, se je 6utSi zadetega te je odvrnil kratko in ostro: »Slikam, kar vidim.« WhSst3er pa ljubeznivo: »Ko boste šele videli, kaj ste tu natikali, se boete izredno začudili.« Vsak dan ena »Nu, sinko, kako je bilo danes v šoli?« »Imenitno, očka — učitelj je dejal, če b! bili vsi šolarji taki kakor jaz, bi lahko takoj zaprl šolo.« Michei Zgvaco: 195 Pardaillanov sin /.Kodovioslu roman. »Ne vem, vaša svetlost.« »Lažeš, lopov! Govori! Ce ne, je priSla tvoja zadnja ura.« In spet ga je zgrabil za grlo. »Na svoje večjjo zveiičanje se koinem, da ne veva, kdo je bil!« je za ječa! moniec. Jehan je videl, da govori resnico. Odnehal je nekoliko, rekoč. »Slišal sem, ko sta dejala, da sta uobro plaačna. Če res ne poznata tistega, ki vaju je najel, sta ga vsaj videla. Opišita mi ga!« »Tudj videla ga nisva, ker je imel oglavnico tako globoko potegnjeno na obraz ... Vem samo to, da je M menih, ali vsaj po meniško oblečen.« Jehan j« vedel, kolikor je bilo treba. »Prav.« je rekel zaničliivo. »Pomilostim vaju, lopova. Izgini ta žn ne hodita mi več pod noge. ako vama je do življenja!« Malopridneža sia trudoma vstala in z vsemi znamenj? groze neutegoma vzela podplate pod pazd...... Ko se je Jehan vrnil v svojo sobo, je vrata dvakrat zaklenil, česar ni bil storil še nikoli do tiste noči. Vrgel se je v svoj naslanjač in je! premišljevati. »Aco.uaviva je začel lov,« si je dejal. »Prav je imel gospod de Pardajllan — kakor zmerom. Vraga, življenje bo postalo neznosno, če bom imel vsak dan opravka s takimi rečmi!« Nazadnje je zmagala njegova prirojena brezskrbnost. »iPha,« Je koočad, »saj bomo videfi... Mars9ra>j sem H doživel, pa sem vendar še žtv in zdrav.« A vzlic vsemu mu je šla stvar toliko do živega, da je skrbno preiskal sobo in legel šele potem, ko se je bil prepričal, da ni nobene neposredne nevarnosti. Ko se je drugi dan, v soboto, odpravljal z doma, je nekdo potrkal na vrata. Odprl jih je, pripravljen na vse shičaje. Nezaupnost ga je takoj minila; spoznal je slugo gospe Nicole. Mož je stopil v sobo ter postavU na mizo šest steklenk vina in dobro povezan zavoj, rekoč: »To vam pošlje vitez de Pardaffian.« Jehan je pogledal steklenke: v treh je bil star saitmurec, v dveh star vouvrayec, njegovi najljubši vini. Razvezal je zavoj: sladki prepečenci, pogače vsake vrste. Ves ganjen je pomisli]: »Oh, kak dober prijatelj! Zmerom misli na vse!« In kakor da bi planila iz njega najnotranja misel, je glasno dodal: »Hvala Bogu, to lahko jem m pijem, ne da bi se bal zastrup-Uenja!« Sluga se je z n$m vred glasno zasmejal. Jehan mu je pomoiH siebrn.iak. Mož ga je željno pogledal, vzdihnil in žalos-.no /majal 7. glavo: »Gospod vitez bi bil nejevoljen. In kadar je nejevoljen, se ne pomišlja vzeti palice v roke.« Jehan se je nehote zagrohotal siromakovemu klavrnemu obrazu. »Ne bodi neumen!« je dejal. »Gospod vitez ne bo nikoli ničesar zvedel, ako mu sam ne poveš.« Izkušnjava je bila prehuda. Sluga je urno spravil srebrnjak, se stokrat zahvalil in odšel. Jehan je takoj vzel eno izmed steklenic in jo jel odpteti. A te- dajci se je spomnil: »Ne! Ob eni pride vitez pome, pa jo popjjeva skupai. KaT spodobni ostanimo!« Tako misl-eš. je stopii k Escargassu, Gringaillu in Carcagnu, ki so mu povedali, da je okoli zale Perrette vse mirno. Točno ob eni je potrkal na njegova vrata Pardaillan. Mladi človek se mu je prisrčno zahvalil za pošiljko. »Ničesar vam nisem poslal,« .ie kratko odvrnil Pardaillan. »Upam vsaj, da še niste pokusili?« je dodal z nenadno skrbjo. »Za las je manjkalo... Čakal sem vas, da bi skupaj izpraznila prvo steklenko.« Oba sta bila nekoliko bleda. Pardaillan si je da! pojasniti, kako je bilo sumljivo darilo prišlo sinu v roke. Pri tej priliki mu je Jehan povedal tudi snoenjo prigodo. Ko je končal, ga je vitez vprašal: »Ali se vam še vedno zdi, da sem pretiraval, ko sva govorila o Acquavivi?« »Ne, Bog mi je priča! Ta zločinski menih je videti pravi peklenšček !« »In to je šele začetek,« je hladno rekel Pardaillan. »Le veselite se nadaljevanja.« »Da?« je besno zarenčal Jehan. »Nu, videli bomo! A nekaj vedite: če mi pride ta satanski kutar v pesti, sem vam porok, xla ne bo nikoli več nikomur na poti!« Pardaillan se je nasmehnil. Brez besedice je vzel steklenke. Eno je dal na stran, druge je šel izlit v stranišče. Podobno se je zgodilo s pogačicami in prepečenci. Nato sta odšla in vzela steklenko, ki ji je bil vitez prizanesel, s seboj. Mahnila sta jo naravnost k »Velikemu odpiraču«. Sluga, ki je zjutraj prinesel zastrupljeno vino, je bil doma in je mirno odpravljal svoje delo. Župni prosvetni tečaj v Novem mestu Irtočasno, ko so na slovesen način otvar-Jali v Beogradu sokolsko razstavo, je novomeška sokoiska žaipa priredila v okviru SPO dvodnevni prosvetni tečaj za prosvetne delavce župe. Tečaj se je vršil v novomeški meščanski šoli v soboto od 14. do j 9. Ln od 20. do 22., a v nedeljo od pol S. do 12. in od 14. do 17. Program je bil skoro malo preobširen, je pa obsegal vse panoge sokolskega prosvetnega dela. Ude-teži?a je bila oba dneva zelo lepa, tečaja se udeležilo zlasti tudi naše učiteljstvo, ki je imelo v soboto svoje zborovanje. De-a predavanj so se udeležili tudi gojenci gm. kmetijske šole pod vodstvom strok, Učitelja br. Fona. Oba dneva je bilo 70 do 80 slušateljev iz prav vseh župnih edinic. Tečaj je vzorno vodil župni prosvetar br. Franjo Zagorc ki je poleg otvoritve Ln zaključka imel zanimivo predavanje o vzgoji mladine. Predavali so še: član SPO iz Maribora br dr. Kovači č o prosvetnem delu v Sokolu, župni prosvetar kranjske žups br špicar o sokolskem odru in o socialnem delu v Sokolu, župni novinar Ijub-janske župe br Horvat o poročanju, so-kolskem tisku in pripomočkih pri prosvetnem delu. Poleg gostov so predavali še . ani novomeškega ŽPO br Matko: »Pota in cilji«. br Mervič: »Sokolska ideja v praks:.;, br. Menard: »Zgodovina Sokolstva - br prof Krajec: »Radio in film«, br šlibar. »Nagovori pred vrsto«, br. Ma-rinček: »Organizacija saveza SKJ« in br. Trat,ai" »Sokoiska administracija in statistika«, V soboto so se tečajniki udeležili "anall?kega večera novomeškega Sokola, der ie govoril ravna teli br Mervič. S tem •ečs^e-n ie tudi novomeška sokoiska žiroa 1 a velik korak v prosvetni smeri in ie želimo, da bi rodil ta tečaj vsestranski usmpn - Sokolsko društvo Trbovlje. Za vse brate in sestre ki so bili letos sipreieti v društvo T>riredi PO ideimi te* a i se=toieč iz 3 predavani, v kater:h se bodo obravnavale najvažnejše sokoi«ke mi si' Prvo predavanje bo drevi ob 20. v mali dvorani Udeležba do^nost. Vabljeni tudi drugi bratje ir *e=tre fz 1% Ptw3a a ti i © Sreda. 16. novembra LJUBLJANA 12-15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Prenos :z »Zvezde«. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20-30: Klavirski koncert ge. Šmalc - švagei-jeve. — 21-10: Salonski kvintet. — 22.15: Cas, poročila. Četrtek, 17. novembra LJUBLANA 12.15: Plošče. _ 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza, — 17.30: Salonski kvintet. — 1S.30 Italijanščina. — 19: Vrednost in kupna moč denarja. — 19-30 Pogovor s poslušalci. — 19.55: Prenos opere »Rožni kavalir« z Dunaja — Čas poročila. BEOGRAD 12.05- Radio-orkester. _ 16.30; Popoldanski koncert. — 20: Prenos z Dunaja. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Orkester balalajk — 20: Prenos z Dunaja. — •22.10: Godna za plos. — PRAGA 19.20: Godba na pihala. — 20 35: Muzika na dude. -21: Orkester. — 22.25: Lahka glasba. -BRNO 19 20: Prenos vsega programa 17 Pra-ee. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. - 20-Koncertni večer. — 21: Sluhoigra. — 23: Plesna glasba. _ DUNAJ 1130: Godalni kvartet. — 16.45: Popoldanski koncert. - 19-55: Prenos opere iz gledališča. _ BERLIN 19.15: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. - 24: Operni večer. — K5N1GS-BERG 20: Pevski večer. - 21.10: Drama. — MCHLACKER 19.30: Godba na pihala. — 20-30: Mešan program. VENGAU Šotne GLiASOVITI SVETOVNOZNANI TELEPAT IN EKSPERIMENTALNI PSIHOLOG S SVOJIM EDINSTVENIM DUNAJSKIM MEDIJEM MME. SVENSON NASTOPI Z NAJNOVEJŠIM IN NAJMODERNEJŠIM SPOREDOM tf vccer Nabavite si pravočasno vstopnice od Din 5 do Din 25 v predprodaji v Zvezni knjigarn] pred glavno pošto. 13417 v veliki dvorani hotela „UNION" v četrtek, dne 17« novembra ob pol 9* uri zvečer« Pozor, gostilničarji, rešf aVifaterfi! Bermet vino črnino 12 Fruške gore nud) B. Marin kov, Sremski K. ar lovci. Fru&ka go ra, v sodih od 50 litrov naprej To najboljš* zdravilno vino Je edinstveno na svetu Od tikovano s prvimi nagradami Brez Berme' vina Vaša gostilna ne 00 aapredovaia -Zahtevajte ponudbe od B Marinkova. Srem ski Karlove! F ruška gora 30/ J— Iz ptuiske sodne dvorane. Pred sodiščem se je zaarovaria Aloiz Lamnret, posestnik !n cestar iz Stonerc. k,i 'e bil obdo'žpn 29 Tvoži?ov ki naj b: 1ih zaneti.! v času od 10 do 30 avsrnsta letos v srozdu v Stooeroah. ki ie 'ast dr Brejca 'i Ljubljane Lamnret je prizna! samo dva požiga. češ da je te hotel vldet.f v ko15kem času se tak osen^i v eoz-'!u razširi Ostale požlcre pa ie zanikal Sodn;k ga je obsodil ena en mesec zanora zaradi noškodbe tuje lastnice j— Kino »Rde?i križ«- bo predvaja! danes ;n v četrtek ob 20 ve'ef Im »Doživljaji v Tuhisu« j— Oavica se zopet širi v ptujskem okraju V ptujsko bolnico so v teku dveh dni ! spre:e1i 6 novih primerov tako da je zdaj j v iTolirniC' trinajst za davco obolelih. Iz Ljutomera !j— Osebna ve>t Na tukajšnji pošti je reakt!viran« ga Marta Urbičeva kot pripravnica 1;— Znamenje krize. Mestna občina je razpisala štiri službe Das je znižala prejemke, se je nabralo 77 prošenj, in sicer za tam<ško mesto 19 m me^to električarja 22, ekonoma 18 in redarja 18 Na prihodnji sej. bo občinska uprava sklepala o oddaji ra/tvsanih služb na Savi, desni breg, od Zagorja do Krškega tlla v za-up na daljšo dob~ graščina Boštanj ob Savi. 13447 Z&hvala IŠČE SE za srednje dobro poslovno tovarno kreme za čevlje mlada (ne pod 26 let), sposobna moc absolvent trg. šole, z večletno prakso, s popolnim znanjem srbohrvat-skega in nemškegs^Jezika in steno graf i je ter popolna^a^samostojen v dopisovanju^'odjea^lci fn Zastopniki in zmožen vseh pisarniških poslov. V slučaju sposobnosti dobra trajna služba. Samo dobre, pridne in sposobne moči naj stavijo podrobne lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače pod »Trajna služba 1933« na Puhlicitas Po Din I.— ta besedo te zaračunajo nadalje vss oglasi, ki tpod a to pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*. »Kapital«, »V najem*. »Posest*.. »Lokalu, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije«, m.Živali*, mObrtm tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslu-tek*, če te a oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče rasi nik m eti tlužbe. plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din i.— ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za titro ati ta dajanje naslova V« ostali oglasi socialnega enačaja an.ie naslova ali za Šifro pa 3 Din. (1) 2 kroj. pomočnika ta velika dela. s plačo po dogovoru, sprejme Janko Jesen ko, krojač. Tivat — Dalmacija Prednost imajo sposobni t-ud; krojenja, da me v slučaju odsotno«, t; lahko nadomesti kot po-■i »vodja. 47376 1 Šofer ■ S0O0 D:d kavcije, dob' službo proti takojšnjemu nastopu. M Pr osnih, a v to taks a. Ptuj. 47370-1 Delovodja v kamnolomu b* »02oče t koncesijo ali obrtem 'istom. dobi stal »"> službo. — Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod »Kamenolomar«. 47050-1 Damski krojači popolnoma izvežbam. dobe delo pr. tjvrdki »Elite« v Ljubljani, Prešernova ul. St. 7. 47462-1 Brezposelne delavce y t s e h večjih delavskih krajih in mestih iščem /,a koiportažo kmečko deiav »kega žista proti 50 "t prn vizije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47447-1 Pridno dekle ■vajeno kuhanja in vrtnar etva. sprejmem » 1. decembrom t 1. Ponudbe na »fflas oddelek »Jutra* pod »D^bro plačana«. 47501-1 Kolar. pomočnike za športno orodje — ter mlajšega lanta sprejme »Šport« Kulti — Vižmarje. 47400-1 Pletiljo ki zna ples-ta na moderni stroj, iščem za Žalec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilja«. 47491-1 Boljše dekle snažno, ki bi morala pomagati tudi pri gospo dinjetvu, sprejmem k otroku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47500-1 Natakarico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra« 47477-1 Fanta aH deklico Rednega, zdraveja n po 6t.ene.ira. v starosti 14 let. brez staršev, sprejmem v službo t vso oskrbo Do pije na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »S'rota« 47527-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejme Kapitler Jernej, Ostro-žno št. 49 pri Celju. 47523-1 Prodajalko t »o možnosti i jamstvom, sprejmemo takoj za svojo detajlno trgovino z dežni ki in n-ogavicamii v Za grebu. V poštev pridejo le agilm-e. popolnoma samostojne in zanesljive m-oči. ki obvladajo poleg hrvatskega tudi nemški jezik. Tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar. Ljub Ijana. Pred škofijo št. 19. 47534-1 K d-nr išče mesto pol nika. plača za vsako besedo 50 paj; za da janje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; z^ dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (51 Rajon, zastopnike »roti fiksrai plači iščem za vso banovino Dopise t znamko 4.50 na og'as od d»lek .Jutra« pod značko .Refleks« 47001-5 Kroj. vajenca sprejme Ivan Cerne, Slov. Javoroik pri Jesenicah. 47151 Kdor tiče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za na-slorv ali šifro 3 Din. - Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Mesečni zaslužek labko Din 4 do 5000. — Iščem agilnega potnika ta obisk privatnih strank. — Ponudbe na »g i asm oddelek »Jutr3« pod šifro »Pro vizija St. 12«. 47001-5 Zavarovalna družba! Bivšim uradnikom se nudi prilika dobrega zaslužka pri stari in dobro vpeljani tvrdki. t najmodernejšimi ceniki. Eden do dva meseca vpeljave, nato pogodbena zaposlitev! Delo ni lahko, radi tega pridejo samo resni interesenti, z energijo in vztrajnostjo v poštev! Ponudbe na ogl. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Deloven«. 47476-3 Trg. izobraženim nudim dober zaslužek s prodajo zelo zanimive trgovske brošure. — Zorč. Ljiubljana, Gledališka 12. 474803 Zastopstvo trikotažne tovarne prevzamem za Savsko im Primor sko banovino. — V poštev pridejo samo prvorazredne "ovarne. Branimir G jurski. Zagreb. Senoina 35. 47503 i£laW2Ka .10 mičnih mladinskih knjig, vsaka z nad 50 siikami. Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani. G. Th Rotman: Osel gospoda Kozamurnika 6 Resk! mahoma se j« odlomil cel kos ograje; osel in voz sta zadenski zletela p« lepih tulipanih in tisti mah, ko je gospod Kozamurnik dokončal svoj govor, se je trah! sesul ves pomol. Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrakcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanj« naslova 3 Dim. (4) Šoferska šola E. Čeb ivršev«, 'Dunajska) eesta št. 36. Zahtevaj!« prospekt 381-4 Iščem inštruktorja veščega stavbne mehanike Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47443-4 Inštruktorja iščem za fietrMšolca — največ za francoščino tn nemščino — prota stanovanju im zajtrku. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Energičen«. 47463-4 Italijanščino poučuje akademik, ki je ravnokar dovršil italijanske šole. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47474-4 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Inženier kemije » posebnim študijem v n»-njarsko-tekstilmi panogi, s prakso t inozemstvu, išče nameščenje Ponudbe pod »Kolorist« n« oglas. oddelek »Jutra«. 47330-2 Knjigovodju Ja z večletno prakso, vešča korespondence, perfektna stenografinja ln strojepiska Išče delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna bilančistke* 47240-2 Brivski pomočnik išče zaposlitve v kakem večjem mestu. Je dober brivec, bubi štucer z 8-letnn prakso. Ponudbe na Anton Adrinek, Ose-kovo-Popovača. 47236-2 Dobra kuharica ki gre tudi izven Ljub ljane, išče mesto v boljši hiši ali dobrem lokalu. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada kuharica«. 47309-2 Obratovodja za žago z dolgoletno prakso, išče nameščenje za takoj. Gre tudi za skladiščnika — Cenj. ponudbe na o ga sni oddelek »Jutra« pod Šifro »Obratovodja«. 47387-2 Službo sluge ▼ Ljubjani, želi mladenič. ki za sigurno mesto lahko položi 5000 Din ea rancije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten«. 47450-2 Trgovine, pozor! Prvovrstna šivilja sprejme moško in damsko konfek cijo v izde/avo Gre tudi kot pomočnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47466 2 Izučena pletilja išče nameščenje pod šifro »Pridna in vestna«. 47448-2 Vdova srednjih let. vaj-ema vsa kega dela in tudi n-ekoli ko kuhanja. Išče stalno službo. — Helena Pučnik Medvedje selo, pošta Pod plat. 47444-2 Brezposelni uradnik ki lahko položi 20.000 Din kavcije, išče mesto. Po nudbe na naslov: Kodrič. Ptuj, Postres-tamte. 47453-2 Pošteno dekle vajeno hišnih del. išče službo. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jut.ra« pod šifro »Dveletno spričevalo«. 47183-2 Mladenič 18 let star. absolvent meščanske šole. išče službo. Nudi k a vciijo do 10.000 ali več. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47512-2 Dekle pridmo in pošteno, z večletnimi spričevali, želi bremeniti s'u®bo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boliše mesto«. 475>14 2 Kot poslovodinia bi šla v prometno gostilno ali isto vze'a na račum. v tej stroki dobro verzirsna vdova. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razpolagam s kavči io«. 47517-2 Uradnica vešča slovenščine, srbohrv. ia nemščine, e pisarniško prakso, išče mesto blagaj ničarke ali v pisarni. Cenj. ponudbe n« podruž Jut.ra v Mariboru pod šifro »Spo-sobna 2322«. 47524-2 Krojaški pomočnik za splošma dela, išče službo — tudi na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 475492 Avto, moto Vsaka beseda 1 Dim; ta dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (10) Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL t\\m'ii\ 118. Korak plesalcev je postajal čedalje hitrejši JVjihovl divji kriki go se vse glasneje in glasneje razlegali. Bil je strašen, prvobiten prizor! Nazadnje je tudi Tarzan poskočil in se pridružil divjemu obredu. Med lestečimi se črnimi telesi je skaJkal in rjovel tudi on, vihteč svoje težko kopje v isti pobesnelosti kakor njegovi divji tovariši. Majhen avto ®čeim na posodo. — Ponudbe na oglas« oddelek »Jutra« pod »Ati-fco 108«. 47508-10 Odprt avto Strrisedeien. z majhno p« rabo bencina, takoj prod« Uran. Ljubljana. Mevni trg St. U. 47332-10 Tovorni avto 500 kg nosilnosti, generalno popravljen, prodam. — Vse doklade in davki »o plačani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47535-10 Prodam Puhasto perje 15 Dim. čoha.no 32 Din. piub 140 Dim kilogram, »r volno in žimo za madrac* izredno poceni prodaja Sega. \Volfova 12. dvorišče. 376 6 Ogdaai trg. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali m šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za Sitno p* 3 Din. (6) 15 oken s šipamn io okvirji 1'50 X 1'60 2000 starih, prvovrstno žga-nih /,idn'h opek 'n pletilni «roj »\Vederma.nn« 8'50. dva nitovodja. vse r«o zelo ugodni e-eni pro-d n. Ponudbe na oglasni eddotek »Jutra« pod šif'0 »Ugodno prodam«. 4CQ^16 Velika šupa z opeko krita, eela ali samo en del naprodaj. — Vprašati pri hišnici Mirtiič. Dunajska £esia štev 47 47428-6 Pozor, vrtnarji! 600 komadov sadik dracen proda Janko Češnik. Ljub ljana. Lingarjeva ulica. 47067-6 Krtača kot ses3iec prahu, z desetletnim jamstvom. Dn 70; gramofon v kovčku za dom. šport :n potovanje. 250 Din; garnitura namiznih prtov s 6 servijetami. damast, 90 Din; damast.ni namiirzni prti po 30 Din; rje prost jedilni pribor e* 6 oseb. 250 Din; vse oa obroke. Onima, Dunajska cesta 36. 47475-6 Predtiskarijo ženskih ročnih dei. pro dam po zelo ugodni ceni. Dobra eksistenc« zasigu 'ana. Vprašati v bufetu na Starem trgu št. tla. 47485 Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Železno blagajno srednje velikosti. kupi Cemažar & drug, Ljubljana. 47460-7 Flobertovko dobro ohranjeno kupim. Naslov v ogiasmem oddelku »Jutra«. 47494-7 150 železnih drogov rabljenih, v višini do 1.9tl m kupim po ugodni cen.. Pomudbe na og.as. oddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo«. 47502 7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Dim (161 Vlogo 100.000 Din Ljubljanske kreditne banke rabim. Plačam celo na roke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100.000«. 47222-16 Nova hiša in oral zemlje naprodaj pri Celju. NTa slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47520-20 Realitetna pisarna Ljubljana, Wolfova ul. 1 posreduje pri nakupu in prodaji biš. posestev, pri oddaji in najetju stano vanj ia lokalov. Postrežba hitra ter kulamtn«. 474f>4-20 Hiša z 2 sobami, kuhinjo, kletjo im velikim vrtom na prodaj. Pobrežje Maribor. Šolska ulica 5. 47526-20 Majhno posestvo s hišo in sadonosnikom v ceni do 60.000 DiD kupim pri Mar-boru. Dopise na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Soi idno«. 47528-20 Stiristanovanj. vila novozgrajena, z vodovo dom elektriko, pri dveh stanovanjih kopalnici. >b dana z velikim vrtom, na prodaj 3 minute od Tam vaja Maslov pove oglasni oddelek »Jutra-«. 47530-20 Vrednote' •oeseda 1 Din. g!asni oddelek Jutra pod značko »Inženjer«. 47470-31/a Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke tudi z večjo vlogo, kupim proti gotovim. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« »od »Prilika 6666«. 46910-16 Knjižico Ljubljanske kreditne banke s oca 100.000 Dim prodam proti takojšnjemu plačilu. Dopiee na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ultdmo«. 47479-16 Družabnika g cca 200.000 Din kapitala iščem za dobro idočo tr-govimo, v svrho povečanja obrata — po mo-žposti j sodelovanjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 47505-16 9000 Din posojila iščem proti vrtriitvi v roku 4 mesecev 11.000 Din. Ponudbe na podniž. »Jutra« v Maribora pod »Sigurno jamstvo«. 47523-16 Puhasto perje 6»t>o, čohano. Dim 48 kg, U. vre*« Din 88 kg. tisto bel« goeje Dra 130 kg. čisti puli Din 350 kg razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, llica 82. 13-6 Orientalska oprava (Damasku* antik) 5 koma dov poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47409-6 Neveste! Kuhinjsko posod«, navadno io najfinejšo ter vs« go spodinjske potrebščine ku p4t« pri tvrdki Fr. Stuipiea. železnima. Ljubljana. Go spoftrstska cest« štev. 1. 46195« Vsaka beseda 1 Di.n: s« dajanj« naslov« ali aa šifro pa 5 Dim. (20) Vsak* beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (17) Ugodna prilika za vrtnarje Krajevne šolski odbor v Slovenjgradcu odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem velik obzidan vrt s stanovanjem, toplim-i gredami itd. Reflektanti naj se zglase najkasneje do 1. decembra t. 1. pri šolskem upravitelju T Slovenjgrad-eb. 47369-17 Parno pekarno oddam takoj v najem. — Pojasnila daje Ivan N. Adamič. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. 47467-17 V*aK« oeoeAa 1 Din. u dajanje naslova «11 u Šifro p« 5 Dim (34) Ia jabolka štajerska, namizna, rseh vrat, po Din 2.50 kg dobit« danes in jutri t skladišču špedicije Tur k v Komenskega ulici. 47390-34 Lokali Mlada vdova im-te-ligentna. išče enako damo iz boljše hiše za irevzem večjega stano. vaaja in vodstvo skupne ga gospodinjstva. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Cenejši zbod«. 47452-21/a Dvosob. stanovanje najraje ? centru sli za Bežigradom, po možnosti s kopalnico in eno sobo čisto posebej, lahko v dru gem nadstropju, išče B 1, i-ecembrom strank« odraslih Ponudbe na oglasn. oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 469«. 46081-21'a tanovanje Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Dim. (31) Trisob. stanovanje s pritikhnami. elektriko io vodovodom poceni oddam v Mostah, Predovičeva ul- 9. 47341-21 Stanovanje dvosobno s kabinetom oddam takoj t najeir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47215-21 Stanovanje trisobno, komfortno, v sredi mesta oddam takoj v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrat 47213-21 Sobo odda Vsaka beseda 50 par: z« dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23) Sobo s posebnim vbodom Ia tbo oskrbo oddam r centru mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 47297-23 Pisarniške sobe v sredini mesta oddari v najem. Za naslov se polzve v oglasnem oddelku »Jutra«. 47216-23 Opremljeno sobo so-lnčno. na Rimski cesti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47456-23 Poceni sobo opremljeno — s posebnim vhodom, z vso oskrbo n dobro domačo hrano od dam solidnemu gospodu s 1. dec. Vprašati v mesariji na Kodeljevem. Zadružna ulica 8. 47465-23 Opremlieno sobo lepo opremljeno, s souipo rabo kopalnice oddam ta ko j za 250 Din mesečno pod Rož-niko-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47451-23 rUl Vsaka beseda 2 DiD. za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Gospod v državn: službi, z 80.000 Dim gotoviime. želi znanja z gospodično do 30 let staro. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Janko« 47504-24 Opremljeno sobo svetlo, parketirano. oddam boljšemu go-sipodu ali go spod črni na Zrinjskega cesti št. 7, visoko pritličje, desno. 47458-23 Veliko kuhinjo s Štedilnikom. takoj ali poznoje poc-emi oddam mir ni stranki. Soklič. Cegnar jeva štev. 4 — šivilja. £7473-23 Sobo s štedilnikom lil eno prazno sobo oddam na Kodeljevem. Ob M'.3 dimskem domu štev. 5. 47497 2S Sobo i strogo separatnim Tfeo dom pocerai >»ddam gospo du ali dijaku. — Istotam je naprodaj zložljiva železna postelja Ramor. Križevniška ulica št 6. pritličje. 4748S-23 Opremlieno sobo blizu ban>sk« aprave oddam s 1. decembrom ose bi. ki ljubi snago. Elek trika, parket, kopalnica im tramvaj. — Groharjev« 7. 47492-23 Sobo v centru oddam gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47495 26 V Novem Vodmatu zelo poceni oddam v novi viti lep« enosobno Mano vam je s pri-ti.k linami. Na «|ov tvi ve oglasni odd»1ek »Jutra«. 47049-21 Stanovanje 2 9oi>, kuhinje ln pritikHn oddam v Rožni dolini, ee-st« XV St. 30. 47252-21 Gostilno dobro ldočo, z okoli 19 orali posestva, na križišču cest, poleg obratr-Jočega premogokopa ln z lepim poslopjem takej prodam. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 47318-20 Stavbno parcelo krasno, t bližini koiodv« ra V iž mar je prodam. Pojasnila v ViSmarjih št. tOft 46806-20 Večstamovanj. vila t vrtom. ▼ najlepšem dei a mest« ugodno naprodaj. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 47468-20 Moderna hiša dvonadstropna, z velikim vrtom naprodaj » bližinu banske palače. — Vprašali pri Društvu posestnikov. Ljubljana. Sale-ndrova 6. 47427 20 Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslov« ali u šifro pa 5 Din. (19) Večji lokal svetel, pripraven z« vsako obrt, posebno u peka priporočljiv, ker t bližini ni peka, oddam. Naslov pove offlasni oddelek »Jutra«. B 47289-19 Trgovski lokal oddam s 16. novembrom t 1. Nariov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 47265-19 Lokal v centru, na prometni točki se odda s 1. decembrom v najem. 47217-19 Lokal z velikimi izložbami n prometni ulici se odda s 1. februarjem 1933 r najem. Naslov pove -vi odd. »Jutra«. 47214-19 Dvosob. stanovanje s kuhinjo. vodovodom, elektriko in parketom oddam za 450 Din v Zgornji Šiški 205. 47457-21 Trisx>b. stanovanje s kopalnico, v krasni solnč-ni legi, oddam s 1. decembrom t Frarikeitovi ui. 5rt- 4 (Bežigrad). Informacije daje Franoot, vinotoS — Frarakopaneka štev. 26. 47403-20 Dvosob. stanovanje e kabinetom, vsem kom-f o rtom in centralno ku-j«-to, solnčno in ieipo, tako-j oddam t Levstikovi ulici št. K. 47486-31 Enosob. stanovanje lepo, oddam zanesljivemu plačnika za december. Naslov pove oglac-ni oddelek »Jutra«. 47489 21 Sobo in kuhinjo s pritiiklinami, za 350 Din m-esečno takoj oddam t Svabičevi ulici $tev. 7. — Pojasnila pri hišniku. 47510-31 Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddam na Tjrrševi (Dunajski) ee-St. 99 475M-91 Sobo v centru z vso oskrbo ugodno oddam dvema. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47481-23 Prazno sobico z vbodom s stopnji« oddam takoj v Pražakovi alioi štev. 10/n — desno. 47408-23 Sobo z 2 posteljama oddam v Sp. Šiški, Jezer ska št. 4. 47513-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in centralno ku-rjavo, poleg sodišča oddam stalnemu go-sipodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47511-22 Prazno sobo veliko, oličn«, pripravno t« pisarno, atelje ali etano vanje, odda takoj Uram. Ljubljana. Mestna trg lil. 47533-23 Sobe išče Vsaka besed« 50 par: z« dajanj« naslov« ali z« šifro 3 Din. (3S-«) Sobo 8 posebnim vbodom, prašno ali opremljeno, iščem za takoj na Gosposvetski cesti. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47518-23/» Vsaka besed« 1 Din: z« dai«.ni« naslova ali i« Sfro p« 5 Din. (26- Klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*-47269-26 Klavirje! planine prodaja ln izpo-sojuje najcene tudi na obroke Warbinek. Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 5. 47268-25 Kratek klavir moderem, tvrdke Bosendor-fer, proti gotovimi poceni proda Bizjan. Giince, cest« VH/21. 47506-26 Klavir in« roke »Schnabe!« — ter vijolino in gitaro ugodmo proda Blažir Via difflir. Rimska cesta št. 5. 47316-26 Vsaka beseda 1 Din z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (27 ' Mlad pes leaaae !>arve. se .e zatekel Pojasmta daje Jakob Je-sAh. Florijamška ulica 42. 474,72-^7 Mlad resast ptičar siv, z rjavimi pegami. 3 mesece star, se je izgubil. Javiti je na nuslov- Ivan Lapajne, Moste pri Liub Ijani. 47482-27 Ušel je papagajček sivo-višmjeve barve. Na grado dobo tisti, k- ga vrne na naslov. Predovič. Poljanska cesta št. 73. 47487-27 rjjfM Vsaka beseda i Dim. ( '-a dajanje naslov« ali S za Šifro n» " Dtn '29 f Pisalni stroj dobro ohranjeni, moderni sistem. kupim. Pomudbe na oglasmi oddelek »Ju tra« pod šifro »Pisalni 10« 47('«.jo-29 Pisalni stroj dobro ohranjem kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »P. S.« 47401-29 Stroj za mesenje (Knetnuascbim*) po mogočnosti fabriiat Werner & Pfleiderer, za 200—300 kg. v dobrem spanju kupimo. Ponudbe pod št. S3:na Publicitas, Zagreib. Lica 9 47445-29 EV L J I G AVI C E J. L A M a P 19 m .ur]a očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavžn« je mast S? M I Dobite v lekarnah, drogeri-jah ali naravnost šz tvor-nice im glavnega skladišč« Čuvajte se pomaredb! i4 Hmiak lekarnar — Sisak Baker, ssiesl^g, cink kupuje najugodneje MIROSLAV Ki: A S Zagreb, Sajmišna ulica- Tel. 66—iS. 28 0 m vse mfevske izdelke vedno sveže donite pri & M. ZOKMAN Ljubljana Stari trg št. 32. !8G Ssslia bak©va drva dostavljena na dom cela m3 Din 105.—• žajrana m3 Din 115.— klana m:! Din 125.—i PUTEICH, Dolenjska cesta 6. 13419 Vsaka beseda 1 Din. M dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOO suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 ki krepi in zdravi ŽELGDEC edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VIL Pmtieč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. ČUDO KOŽNE NEGE Preizkusite »Lavenor« vodo za kožo in obraz z dodatkom Hamamelis virginica (Virgl-nično čarobno grmičje — VVith Hazel). Avtoritete hvalijo zdravilno učinkovitost virginičnega čarobnega grmič ja« Hamamelis: naglo odpravi vse kožne hibe, napM ln posveži polt, prežene gube, ruge in druge starostne pojave. Te na čudo meječe lastnosti »virginičnega čarobnega grmičja« skriva »Lavenor« voda za kožo in obraz. Steklenice stanejo mala 20 Din, srednja 36 Din in velika 48 Din. 99Lavenor^ voda za kožo in obraz Izdelovalec Jilnger A Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin 8 14. Zaloga drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova S. urejuje Davorin Kavljea. izdaja «a ftoozoraj »Jutra« Adoii ttitinikat. 6a, Maroduo uakarno d. d. Kot uaKamarja Frauc Jezersek. 6& inserauu del Je odgovuren Alojz Wovaiu Val s LlubUaju.