- "— ■
LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO. IN PRAVICO
.Slogajači ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER u, iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL.,
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879-
Jffl^sloga tlacjf
ŠTEV. (No.) 132.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. NOVEMBRA—THURSDAY, NOVEMBER, 9. 1922.
Utist iz Nemčije.
(ZA "EDINOST" — L. KUHAR.)
(Konec.)
LETO (VoL) VID
RAZNE NOVICE.
Tukaj ?e mi vrivajo osebni spomini. Bilo je koncem avgusta t. 1. ko sem v družbi par gospodov Volks-Vereina prisostoval občnemu zboru westfalske centrumske frakcije v Hagen-u pod predsedstvom Dr. La-salle. Občni zbor se je zlasti pečal z dotično novo orijentacijo centrumo-volilne taktike. Dr. Lasalle je takrat na sledeči način zelo brutalno definiral Stegervvaldove smernice: "Stegerwaldove ideje so med nami rečeno — oprostite mi domači izraz — navaden gnoj. Res je. da bo centrum pridobil nekaj stotisoč protestantov, a na drugi strani bo zopet zgubil milijone zvestih katoliških glasov, ki nočejo slediti načelstvu v tej ost »bito na mešanih krajih silno nevarni igri." Občni zbor ni pre-, ciziral tokrat še svojega stališča, toda atmosfera je bila taka. da v slu-črju. da bi centrum hotel svojo resolucijo udejstviti, Westfalska nastopi pot separacije, kot jo je nastopila Bavarska vsled centrumovega ljubkovanja s socialisti.
\* Potenju tako strogih tendenc ni bilo opažati, ker Porenje kot izključno katoliška dežela manj čuti težo nove centrumove politike, a ven-j dar se je tudi Volks-Verein čutil prisiljenega, da pretrga organične vezi; s centrtimom, ker V. V. je društvo za "Katoliško Nemčijo" in centrum
DEMOKRATI ZMAGALI V VELIKI VEČINI V COOK COUNTY-
Chicago, 8. nov. — Včerajšne volitve so poklonile v Cook county-u lavoriko zmage demokratskim stranki. Po celem okraju je zmagala z veliko večino demokratska stranka. Razven dveh glavnih okrajnih uradnikov, ki st^ .okrajni šerif in Probate klerk. so zmagali na celi črti demokrati.
KONEČ THOMPSON O V EGA REŽIMA.
S tem. da je izvoljen za okrajnega sodnika Edmund K.. Jarecki, pristaš demokratske stranke, je odzvonilo Thompso-novemu režimu v mestu Chicago. Mesto Chicago prav latiko pričakuje, da bo pri spomladnih volitvah dobilo novega župana.
REPUBLIKANSKI KANDIDATJE
TURKI ZAHTEYAJO
VSAK DAN YEC.
IZ JUGOSLAVIJE.
SO PRODRLI Z VEČINO NA MUNICIPALNO SODIŠČE.
TUDI V NEW YORKU SLAVE ZMAGO DEMOKRATI. ..
Le na eni eronts se je posrečilo repu-1
, ,,	,	- .	_	blikanskem kandidatom prodreti v ve-|
V.oče hiti interkonfesnonalen. Bavarska se ne čuti tenzirane po novem ....	1
note mu iuiciM»iuvaiji.«ion.n.	r	cim in to je v urade mumcipalnega so-l
toku, ker itak nima nobenih vezi z njim. odkar se je bavarska ljudska;	v Chicago. Izvoljenih je 7 repu-(
t-tranka oficijelno osamosvojila.	bfikanskih in 3 demokratski sodniki. Naj
__ .	'	,	• * - __i«,!.?«« vsej ostali črti so v večini demokrati
Te utise sem svojemu sopotovalcu ponovil in ga vprašal, kakšno J
reakcijo je zbudila Stegerwaldova resolucija v južnih deželah Nemčije.
Iz njegovih odgovorov sklepam, da položaj ni nič boljši od \vest-falskega. Wuertenberg je versko pomešana dežela, zato je meja med protestanti in katoliki bolj jasno začrtana, nasprotstva hujša, toleranca bolj težavna. "I zveden je te resolucije bi po mešanih župnijah zadelo na nepremostljive ovire in za mnogo župnikov bi bila ta zadeva težak ''Ge-wissensfall/'
Rojim se, da se javno mnenje wuertemberskih katoličanov ne bo obrnilo v resnem trenutku ^reč od centruma in da ne bo zmagala stru-ja, ki kriči po ustanovitvi samostojne neodvisne katoliške ljudske stranke z jasnim gospodarskim in socijalnim programom, ker v ljudovladah imajo bodočnost le take životarijo, zginejo.
New York. 8. nov. — Y mestu Xewj Yorku je zmagala demokratska stranka z veliko večino približno 500 tisoč glasovi. Na krmilu je prišel zmagoslavne) tudi kandidat za governerja Alfred Smith, vnet demokrat.
--o-
DEMOKRATI ZMAGALI V RAZUN PAR DRŽAV PO CELI UNIJI. |
Washington. D. C.. 8. nov. — Razun
[države Indiane in še par drugih je 1 jitd-j
stvo v ieliki večini oddalo svoje volilne!
:Tanke, druge ki samo potoni kompromisov glasove demokratom. Ljudstvo je sito
do grla republikanskega režima, ki je za-:
.	.	, t	. vlekel vladni voz na prav neprijetno pot.'
Vlak je obstal v Pforzheim-«, ^oj sopotnik izstopi, ko so se ko- Vjsoki davki proti dt.]avsko gibanjc vla.|
mai izzvenele te zadnje besede iz ¥ ilsrih se je slisal žalosten glas raz- pri premogarski in železničarski stav-'
dvojene Nemčije.	ki ie delavstvu odprlo oči, da je spozna-'
. *	"	, , . .	. t. -p, ..	,	lo. kdo je v resnici njih prijatelj in kdo'
Ka- bi -^e dalo sklepati iz navedenih misli. Prvič gotovo to, da »o . J „ . J . •
ixdj ti v >1.111	.iu.	v.	... pa njih sovrazmk. \ saka stvar ima svoje
se nemški katoličani vzgojili v prvovrstne nositelje državne edinosti m nieje
da so voljni sklepati kompromise i s socialisti i s drugoverci, samo da	„	__0—
■t	-	-v; • 1 1-0,	VOJAŠKI BONUS IN PREDLOGA
»kega uaroaa. Da re;no mislijo je dokaz njihovo po-	ZA LAHKA piVA IN VINA
ODOBRENA.
Chicago, 8. nov. — Predloga za -oja-j ški bonus dosluženirti vojakom in pred-j Voe:a za lahka piva iti vina odobrena z) tri-četrtinsko večino pd volilcev države lllinois-a. Volitve so pokazale, kaj narod sam pravzaprav misli iti hoče.
GROZDJE MEČEJO V KANAL.
#Chicaeo, 8. nov. — Vcernj ie zdravni-!
rešijo edinost nem:
drobno delovanje po društvih. Rekli smo s spočetka, da Nemci niso poznali pravega patrijotizma. Nemški katoličani so se vrgli z vso silo na deln, fin to praznino izpolnijo. Preko cele Nemčije se sliši pri sejah, pri-leditvah, konferencah, shodih samo ena velika vodilna misel, ki se čisto nemško sistematično vtepa narodu v glavo, namreč ideja nemške skupnosti, misel, da Nemčija ni anorganičen agglomerat enakogov.orečih plemen, ampak o-rganična celota, koje udje so posamezna plemena. I'd živi canio, ako je cel organizem zrno in ako je združen s telesom, tako so posamezne dežele življenja zmožne, ako ostanejo v tesni, organični in ču- [ški komisar zaplenil dve kari že vneto-stveni zvezi z velikim nemškim telesom.
To jt- refren vsakega govora in jaz sem imel priliko prisostvovati neštetim.
Nemški katolicizem je napisal pod prvo točko svojega programa: Držimo Nemčijo edino. O tem leži brezdvoma velikanska zasluga cen-trumovih voditeljev, a čudno je, da je s tem tragično spojen tudi počasni razpad centruma kot takega.
Na to vprašanje, bi bil rad imel odgovor a ga ni bilo mogoče dobiti.
Zakaj je postal centrum velik? Zato ker se je v kulturnem boju z neupogljivo voljo bil za enakopravnost . . . katoliškega dela Nemčije. Centrumovri moč je naraščala, ker je nova generacija videla v njem on >	Hfe*rf?fj?HbHj?•§•
r staro ožarjeno orodje, s katerim so očetje svoje dni junaško zmagali. KOLEDAR "WE MARIA"
Novi centrum, interkonfesijonelni centrum pa je naenkrat postavil !	za	-[$23,
katoliško Nemčijo pred teško alternativo. Bodimo najprej Nemci, edini. je krasna knjiga. Vsebuje 256 složni, močni jim govorijo novi možje centruma. Katoliško ljudstvo pa |g^ran| Koledar dobite pri lo-ima v ušesih še stari bojni klic: bodimo najprej katoliki, edini, složni kalnei^u zastopniku, ali pa pr močni. Ideja patrijotizma je v konfliktu z idejo konfesije*in danes ni več gj|e na nage upravništvo. Ro-d vrniil j i vo, da se bo centrum polagoma stajal, ako bo obdržal kot vodil-	gezite PO tej krasni knjigi,
no formulo interkonfesijonelnost stranke na ljubo patrijotičnemu delo- dokler ne poide! Vanju. N
7A
sja gnilega grozdja in pa dal zmetati v vodo na South Water Street. Letos je tr-.1 ta izvanredno dobro obrodila in grozd ja j leži nakopičenega po vseh progah v Chicago. Zadnje dni so ga prodajali že celo po 40 in 50 centov bakso. ki ie preje; stala po $2.00 in več. Eno je goto' o,i da letos gT stradali ne bomo.
T^ Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovi-j ni? — AKO NE. STORI TAKOT
Carigrad, 8. nov. — Zavezniška komisija v Carigradu je zopet prejela novo noto od Angorske vlade. V tej zadnji noti pa turški nacijona-listi ne zahtevajo samo izpraznitev Carigrada. temveč prepovedujejo obenem zavezniškim .vojnim ladijaml vsak prehod skozi dardanelsko ožino. V noti izjavljajo, da Angorska vlada je pripravljena dovoliti vsaki zavezniški državi, da sme imeti v zaščito svojih interesov samo po eno bojno laclijo v Carigradu, toda .^a tisto mora dobiti posebno dovoljenje od Angorske vlade. To se pravi Turki hočejo imeti vrhovno oblast v Dardanelih in Carigradu.
Vsa e v rope j ska javnost z nape-; tostjo pričakuje, kaj porečejo zavezniki na te nove zahteve turških na-! cionalistov. Franciji ni mnogo mar,1 kaj počnejo Turki. Italiji tudi ne. ker Še celo sama postrani gleda Gr-j Ško in Balkance. Anglija je pa pre-, zaposljena doma. ker je na pragu ljudskih volitev. \ to je. kakor nalašč za od zmage pijane Turke, ki ošabno prihajajo na dan vsak dan z novimi zahtevami.
Danes je sklicana posebna konferenca vseh zavezniških pomorskih in kontinentalnih poveljnikov v Carigradu na takojšno razmotrivanje o napeti situaciji, ki je zavladala na; novo te dni v Carigradu 111 po vsem bližnjem vshodu. Cela zadeva je tako resna in važna, da zna iz nje na-, stati vsak trenutek vojni ples med zavezniki in Turki.
Sicer so se pa zavezniki pri zad-j njih pogajanjih s Turki izkazali.' kot pravcate tutke. Čemu so šli zavezniki dovoliti krvoločnemu Turku povrat v vshodno T racijo? Ali nima Kvropa s Turki že dovolj brit-j kili izkušenj? Samo, ko bi ne pretikij turška nevarnost slovanskemu T»al-| kanu. pa bi prav iz srca privoščili, zaveznikom, da bi jih Turki še 110-i vrhu naklestili za njih nesramno pustolovstvo !
Narodna cerkev, pc zgledu češke
narodne cerkve, se polagoma snuje tudi v Jugoslaviji. Zaenkrat se je vstanovila ena župnija v Zagrebu z: več tisoči odpadnikov. Ko se je a-postoljski nuncij mudil v Zagrebu, so bili možje tako predrzni ali naivni. da so šli k njemu ga prosit, da bi podpiral njih stremljenje. Ko jim je pa brez rokavic povedal, da takega stremljenja ne more podpirati, ampak da hoče porabiti vso svojo moč. da je v kali zatre, so mu lažirefor-matorji zapretili z najostrejšim bojem.
-o-
Zastrupiti se je mislila ljubljanska kuharica Radoslava Deželak. S samomorilnim namenom je pila *i-zol. \ dvomljivem stanju so jo pripeljali v bolnišnico. Vzrok najbrž je kaka nesrečna ljubezen, drugače ženska itak nima "popruma" posečt po samomorilnem sredstvu.
-o-
Belgrad — največje rusko mesto
izven Rusije. Tako pravi belgrajska
mestna uprava. V samem Belgradu ie namreč 4980 ruskih družin z dvanajst tisoč člani.
Kaj vse ljubezen stri. V rusko
begunko Lidijo sta se zagledala dva: Rus Benjamin Mihajlovič in ptujski zdravnik,. Dr. Scheuchenha-uer. ki jo je v bolezni zdravil. Grofica se ie doktorju na ta način hvaležno skazala, da mu je naklonila svojo ljubezen in to Mihajloviču pokazala. To :e pa njega tako raztogn-tilo, da je lani na Silvestrov večer v zasedi počakal zdravnika in ga z. železno cevjo tako s silo udaril po glavi, da je 3>il na mestu mrtev. Sodišče je Mihajloviča obsodilo na štiri leta ječe.
-o-
Umrl je Mr. Ivan Tušar, rudniški
kontrolor v Idriji, veren mož. ki y-zlasti veliko in nesebično delal na dobrodelnem polju. Zbral in objavil je tudi važne doneske k zgodovini idrijskega rudnika.

di

1 pre
•ina Dr. Brauns je izrekel drugo formulo, ki bi iti tu duševni konflikt v katerem se nahaja nemški katoli-
iti z vsemi silami, sicer se razletimo
rnottzem moramo z nuj J •
iterf
tfesijo
alizirati se pa ne smemo, sicer nafn uidejo ka-(Dalje na 2. strani.;
Naročnino pošiljajte na:
"AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS.

DENARNE POSILJATYE.
Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v« zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da sr denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajšne cene so bile:
Italijanskim liram:
----$ i-yO
---- 530
____25.00
.... 50.00
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron	....................$ J.40	50 lir
1.000 — kron	....................S 4.50	100 lir
5,000 — kron	....................$22.00	500 lir
10.000 — kron	....................$43.00	1000 lir
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene m računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST"
T840 West 22nd Street	Chicago, I1L
L'
Lsa

"EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA
Izhaja trikrat na teden.
V AMERIKI.
Edinost Publishing Comoany.
wŠ49 W. sand Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 0098.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
-
Published Three Times a Week by BDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879-
Bolševiki kličejo zdravnike.
Te dni smo čitali po listih, da je boljševiška vlada izdala posebno jpovabilo na zdravnike sveta, da bi prišli v Rusijo, kjer se vedno bolj in fDolj širijo najrazličnejše bolezni in ljudstvo umira kar na milijone. Ve-Hko večino teh nesrečnih žrtev raznih bolezni, bi se dalo rešiti, ko bi bi-klo zdravnikov, ki bi zdravili ljudi. Toda celo pokrajine nimajo niti po enega zdravnika.
Toda kje so pa zdravniki, katerih je imela Rusija preje dovolj? Saj je vendar Petrograjska medicinska fakulteta slovela če ne kot najboljša ■»vendar kot jako dobra.
Rusiji manjka zdravnikov, zato ker so jih boljševiki nad 19 tisoč jpomorili kot nevarne njih vladi, kot "buržoazce," kot priviligirani Trizred.
Sedaj se to strašno maščuje nad nesrečnim narodom. Ko je bil Le-min bolan, poslal je v London in Berlin po najboljše zdravnike, da so mjega zdravili za nesrečno delavsko in kmetsko ljudstvo so pa neusmiljeno klali zdravnike in niso nič mislili, kaj bo z njim ko v bolezni ne bo .imelo zdravnikov. Kaj jim mar delavstvo? Kaj jim mar revno ljudstvo? Ali ni to strašno? Ubogo ljudstvo!
In vendar se najdejo še tudi med slovenskim delavstvom nesrečni zaslepljenci, ki vrjamejo "Prosveti" in drugim slovenskim boljševikom. '<i jim hvalijo boljševiško Rusijo, ne delavsko, ne proletarsko, ne kmetsko ^Rusijo, ker za to smo vsi. temveč boljševiško, to je čifutsko Rusijo, nesrečno vlado, ki drži v strašnih krempljih cel nesrečni narod, da se ne rmore niti ganiti.
-o--
Mladinski domovi.
Tukaj v Ameriki se mudi Rev. Dr. Srečko Zamjen, slovenski Sale-iijanec. Prišel je že lansko leto. Obšel je v veliki večini že vso Ameriko m obiskal vse slovenske naselbine in povsodi nabiral milih darov za tako zvane "Mladinske domove, t. j. zavode, kjer se bode vzgajala odrasta-joča slovenska mladina.
Sinovi velikega mladinoljuba Dr. Bosco so že pred leti začeli svoje vspešno delovanje na Rakovniku pri Ljubljani in veliko dobrega storili za slovensko mladino, zlasti za zanemarjeno slovensko mladino. Salezi-janska poročila so sporočala o marsikakem krasnem vspehu. Zato je bil mjih prihod v Slovenijo velik blagoslov za deželo.
Vendar če je bilo pa njihovo delovanje pred vojsko tolike važnosti rza našo mladino zlasti po mestih, toliko večje važnosti je pa še le se-—aj po vojski, ko smo zašli pod kruto vlado protiverskih slovenskih fanatikov, katerih glavni cilj delovanja je boj proti katoliški cerkvi in veri. Zato so se vrgli z vso besnostjo pred vsem na našo mladino in potom sokolstva skušajo zastrupiti mladino z protiverskim fanatizmom. Kakšna pa bo sokolska mladina, mladina brez vere, je jasno. Mladina brez morale — pohujšana. Zato ni danes plemenitejšega in važnejšega dela loma, kakor rešiti mladino pred temi Herodi.
Zato zasluži Rev. Dr. Srečko Zamjen, oziroma njegovo delo, radi katerega je prišel sem v Ameriko, največjo pohvalo in zasluži, da bi ga -vsi ameriški Slovenci krepko podpirali in žrtvovali za ta namen, kolikor ti a j več morejo. — Kakor je poročal so ga katoliški Slovenci po vseh naselbinah kar naljubeznjivejše sprejemali in mu tudi krepko pomagali.
Priporočamo ga še nadalje darežljivosti vsem ameriškim Slovencem.
--o--—
TJTISI IZ NEMČIJE.	(Nadaljevanje s 1. strani.)
- oličani. Ne ustvarjajmo, vodenih strank, ostanimo mi katoliški centrum, -protestanti naj si ustvarijo pa svojega in potem bo vsak na svoji njivi ahko neovirano oral z enakim pljugom in sejal isto seme."
Te formule najbrž Nemčija ne bo našla in v tem leži tragika njene izgodovine. Zgodovina hoče, da mora nemški narod sam trpeti za grehe, Z<i jih je delal stari, nasilni, brezsrčni režim. Sad, ki ga je stara Nemčija sadila, mora v novi dozoreti. Stari režim je sezidal na zunaj oklope n v teh oklopih se ni bal nikogar, razun Boga. Stari režim je srca prebiral in častil samo železno pest.
Danes, ko je čez noč napočila nova doba, so padli okovi in Nemci čutijo drug drugemu tujce, pest je zgubila železno rokavico in ž njo ;3e zginila tudi nemška edinost.
Zato pa doživljamo čuden pojav da ena največjih in najsijajnejših strank starega režima, centrum sredi neutrudljivega' dela za ujedinjenje, -ama tiho in brez hruma razpada.
Nemec boleha na prenasičeni preveč materijelni organizaciji. Upajmo, da bo v dobrobit evropske prihodnjosti, vsaj nemški katolicizem aiašel svoje ravnotežje, da bo soprispeval za triumf katoliške misli in Skulture.
Rock Springs, Wyo. — Namenil sem se zopet poročati nekaj novic iz Roek Springs Wyo. Delavske razmere so v splošnem slabe. Po končani stavki delamo komaj polovica časa, to je tri dni v tednu in le malo kedaj štiri dni. In še takrat se le bolj malo zasluži, ker nam primanjkuje rudniških vozov. Vzrok
no. Bil je o*d začetka član dr. sv. Jožefa. K. K. J. in sv. Trojice in zadnja leta tudi kat. Knights of Columbus.
Pri slovesni zadušnici so ginijivo zapeli iz Kluba. Preširen in tudi nagrob-nice na pokopališču. Mr. John D. Butko-vič naš zmožen govornik je povedal točilo in obsežno \ftlezaslužni tek njegove-pocasnemu delu je baje kriva železničar- |ga vivljenja. John Snedec s svojo enako
^ a	1 Se tUkaj kionf'airia- Zato j previdno soprogo. Marijo roj. Mayer se
je posebno odlikoval s tem, da je privoščil in poskrbel svojim otrokom višjo, najboljšo odgojo, kar jim bo koristilo več nego vsa druga zapuščina. Med njimi je sin. Dr. Josip Snedec, ki si je v kratkem času pridobil zaupanje in
ne dobijo kompanije dovolj železniških voz. Samo L". P. Co. je izvzeta, ker ta dela skoro vsaki dan. Vse druge družbe pa delajo komaj polovica časa.
Ker smo pa imeli pet-mesečno stavko in po stavki tri-dneno delo, se ni treba nam nič čuditi, in če med časom posta- spoštovanje vsestransko v mestu nejo naše mošnje suhe. saj zato že skrbi- ? jo premogarske družbe, da nas potem laglje ponižujejo, da bi se ne vzdignili previsoko za boljšim obstankom življenja. Tudi minula stavka ni celo tako izpadla, kakor bi bilo treba, gotovo je o-stala stara plača, pa to je le prekratek čas; po navadi so lestvico podpisali za dve leti, sedaj pa to ni šlo nikakor, podpisali pa so jo samo za šest mesecev.
Ker sedaj bolj počasi delam in imam priložnost iti večkrat na železniško postajo, vidim vsaki dan maj prisopiha tovorni viaK natozen baksami ali kištami s kalifornijskim grozdj em, že naši trgovci kaj pridno sežejo po njem in ga hite dalje prodajati delavstvu, da mu preskrbe za suha grla in za dobro \'oljo v dolgih zimskih večerih, ki so že pred pragom.
Mesto Rock Springs, zelo napreduje. Zida se na vsih koncih in krajih tako, da bode to mesto postalo zelo lepo v \Vyo-mingu. Sedaj se gradi nova hranilnica po imenu "North Side State Bank", in več takih imenitnih poslopij. Da pa tudi Slovenci ne zaostanejo pri gradnji hiš letos, je razvidno, ker si je najmanj ducat Slovencev postavilo svoje lastne dome.. To se vidi, da se zavedajo, da je lastni dom najboljši.. Posebno g. Paul Hribar si je postavil pravo grofovsko hišo z dvemi nadstropji: 5 sob zgoraj in 3 sobe spodaj. potem klet in umivalna soba. Hiša je prve v'rste, brez vsake šale.
29. oktobra je padel tukaj prvi sneg, ki je pobelil naše pelinove hribe, skalovje in doline, tako, da se sedaj 'lahko reče zima je prišla, ki bo dolga približno devet mesecev, ako ne daljša, to naj bo dovolj za enkrat.
S prijateljskim pozdravom
Frank Oblasnik.
St. Paul, Minn. — Tukaj so avtomobilske nesreče na dntrvnem redu. Pred nedavnim sta bila dva slovenska otroka povožena. Stanka Blažič 8 let in Ana Komatar 12 let stara. Prvega so odpeljali v sv. Jožefa bolnišnico drugega pa zdravijo doma. Oba sta iz^en ne Jbrno-sti in sta na potu okrevanja.
—	Delavske razmere so tukaj še precej povoljne. Posebno Swift and Co. pa
kaj novega. Ko-1 tudi -Armour v St. Paulu vedno delavcev vlak naložen z potrebujejo. Navadnim delavcem plaču-jo po 37 in pol centa na uro.
—	City and County Hospital Training school for nurses odpošlje na vse kraje več sto bookletov na teden dekletom, da se uče za nursinje, katero veseli. Ako katero Slovenko -trseli se učiti za nur sinjo, mi naj pošlje svoj naslov, da ji pošljem omenjeni booklet, kjer so vsa podrobna navodila in pojasnila. Dosedaj se učijo za nursinje 4 Slovenke, dve v bolnišnici sv. Jožefa in dve v mestni bolnišnici. Te bodo kmalu izučene in bomo im§li vsaj štiri slovenske nursinje v tu-kajšnih bolnišnicah.
—	Za nove podzemeljske zvonove sem nabral $14.50. To svoto so daro vali Mr. Martin Tomec, Okrilje 2. $7.00 Mr. John Stravs, Givšice. S2.00; Mr. Anton Simo-nič Si.oo: Mrs. Ana Clemenc Dobravi-ce. $100; Mrs. Marija Pfezdirtz. Gradac 50c.; Mr. John Blažič. $1.00; Rev. Anton Ogulin. župnik pri sv. Neži St. Paul, $2.00. Denar sem odposlal na svoje mesto.
Blagim darovalcem se pa še enkrat najlepše zahvaljujem.
Martin Marentič.
City Hospital, St. Pa«l, Minn. -o-
-0--Cleveland-Newburg, Ohio. — Cenjeno
North Chicago, 111. — Dragi g. ured- j uredništvo: — Dovolite tudi meni malo
prostora, saj se še tako nisem nič oglasil v tej letošnji sezoni. No. so se pa drugi in je ravno tako dobro. Imam veliko
za njih desct-letno marljivo delovanje na polju naie kulture, ter želim, da bi dočakali še več deset-letij s takim, oziroma še z večjim vspehom kot dosedaj. Enako želim tudi Sloveniji, ker tudi to društvo izvrstno vrši svojo nalogo.
Zadnji koncert je bil * splošno zadovoljstvo občinstva. Kakor sem slišal in tudi že čital, da bomo imeli tudi tukaj en koncert, katerega priredi dr. Zvon. Na koncertih dr. Zvon smo bili že večkrat in še 'fcdno so nas razveselili s svojim bogatim programom. Tako trdno pričakujemo, da bodo tudi letos dne 12. nov. tega leta.
Podpirajmo slovensko petje in dramatiko, kjer ta nas spodbuje k ljubezni do svojega naroda in vzbuja nam spomine na naše nepozabno lepo slovensko grudo. — Pozdrav!
Newburžan.
-ev-
il ik : -— Prosim vas za nekoliko prostora v našem preljubljenem listu "Edinosti. Ne bom začel z delom, kakor je to že navada, ampak pohvaliti moram naše cerkvene pevce, ki tako krasno zapojo, da bi jih človek posluša! kar brez konca in kraja. Mnogokrat sem že čital v časopisih, kako velike cerkvene pevske zbore, da imajo in kako umetno da so iz*ežhani. Seveda, kar se tiče vetikosti
za poročat, samo to je križ. ker ne bom mogel tako izpeljati, kakor bi moglo biti. kar upam. da mi bodete oprostili. V nedeljo 23. oktobra, skoraj ni bilo drugega pogovora, kot o koncertu dr. Lira in dr. Slovenija. Eden drugega smo iz-praševali ali boš šel na koncert, ali veš.
števila, se res ne more meriti s katerim kje je tista dvorana. Predno je bila 8. ura
drugim, naš pevski zbor. Ali kar se tiče 1 izvežbanosti. se >pa lahko poskusi, skoro bi rekel, z vsakim še tako velikim pevskim zborom.
Naš pevovodja, g. Leopold Kunst, j** mož na svojem mestu, da se res trudi za napredek petja.
smo že bili tam in dvorana je bila nabi ta do zadnjega kotička, spodaj in pod streho. In tudi zbora sta bila točno na mestu. Občinstvo je bilo tako nenavadno mirno med proizvajanjem pevskih točk. da bi si človek mislil, da ni na slovenski priredit-1. Priporočljivo je, da bi se
Naš dramatični klub nam je predstav- |zadržali v tako lepem redu na vsaki pri-ljal igro. "Deseti brat." katero so vsi i- reditvi, pa naj si bo igra ali koncert.
gralci prav izvrstno igrali. Posebno pa se je postavil stari Krjavelj s svojo kozo. To vam je korenjak, posebno če tačas. ko je bil mlad, ko je vraga presekal. Zadnjo soboto 28. oktobra popoldne
Potem bi lahko rekli, da je vredno plačati višjo vstopnino. Pa tudi ljudje bi se bolj zanimali za enake prireditve.
Kako pa naj človeka veseli priti na priredit't, ko se dobijo ljudje, mesto, da
sem se ravno skozi okno ozrl. kar za- poslušali, kar se proizvaja, pa se pri
dejo v dvorano pogovarjati o svojih pri-
STRAŠNA EKSPLOZIJA
V RUDNIKU.
Spangler, Pa. 8. nov. — Ni še pozabljena strašna nesreča, ki je zardela rudarje v Argonaut rudniku v Jackson, Kalifornija, že je pred na-sni druga novica še o strašnejši katastrofi, ki je zadela rudarje v penn-syivanijskem rudniku blizu (Span-ijler, Pa. Vžgali so se plini in nastala je strašna eksplozija. Baje je zasutih od 93 do 125 rudarjev. Do-
sedaj so spravili na dan 28 mrtvih trupel. Okoli rudnika vladajo grozni prizori. Žene premogarjev in njih deca pričakujejo svoje očete, da jim jih prineso iz pod skal mrtve na dan. Zopet velikanska nesreča na račun malomarnosti lastnikov, za varstvo delavstva. V tem rudniku je baje bilo zaposljenih več Slovanov, med njimi tudi več Slovencev. Ko dobimo podrobnosti, bomo o tem poročali kaj več.
gledam procesijo, kakor v starem kraju. ko smo šli včasih na Žalostno goro. Samo to je bil razloček, da so večinoma vsi nesli "sut kese*' s sabo. kar pri procesiji nismo imeli. Kar spoznam, kakšna procesija je to. Bili so namreč naši i-gralci, ko so šli v Chicago igrat. Ubrali so jo kar peš na postajo. Seveda je bil tudi Krjavelj z njimi; samo svoje Lize ni imel pri sebi. Nevem, ali jo je kje za-pil, ima namreč precej suho gobo. O, joj. to je bilo v Chicagi smeha. Za počit. je bilo. Radoveden sem. če je res prišla Komarjeva Špela iz Jolieta v Chicago. Že v zadnjem pismu je pisala botri v domovino, da ne bo zmirom samica. (Je prišla, je! Op. ured.) Zdaj pa kar naenkrat tacga fanta *iditi, kajti Krjavelj je še fant, ako ravno ima že precej sive l£se. Meni se vse tako zdi. da se je Špela do ušes zaljubila v Krja-veljna. Zdaj pa moram končati za danes.
H koncu še pozdravljam vse čitatelje naših prelepih listov; Edinosti, Ave Maria in Glasnika Presv. Srca Jezusovega. Vaš zvesti Naročnik--o-
Pueblo, Colo. — V torek, okt. 24. nas je zopet klicala dolžnost, ter smo sledili lepemu čutu svojpga srca, da smo ska-zali zadnjo čast odlič. možu naše naselbine. Rajnki John Snedec je bil vsa leta marljiv faran pri cerkvi, skrben oče družini, \»edno na krmilu društvenega gibanja. Bil je rodom Crnomaljc, pri nas v Puebli blizu 30 let, koj med prvimi, ki je začel trgovino, kjer je res bil jako vspešen in je vedno ohranil ime, kot slovenski poštenjak. Ne pomnimo, >da bi kedaj popred prihitelo toliko pogrebcev, ki so kazali v kaki tesni, prijateljski zvezi stojijo z njim in z njegovo druži-
vatnih zadevah. To napravi na ostale, ki pridejo poslušat v dvorano igro ali kar je že mučen vtis. da postane nervozen, da bi najraje še! iz dvorane. Zato bi apeliral na vse rojake, da naj se vedno zadrže na prireditvah mirno in kakor pač prireditev zahteva.
Posebno stariši bi morati imeti skrb na s\*oje otroke in jih učiti take discipline. ker to jim bo koristilo, da si bodo za-pojnnili lepo ubrano petje in lepe slovenske besede.
Na splošno moram častitati dr. Liri
Iz pota. — Iz Kansas Cit>-a sem dospel dne 25. oktobra v FVontenac, kjer sem se jglasil pri Mr. Martinu Chanzel našemu marljivemu zastopniku. Pri Mr. Chan-zelnu sem bil prisrčno ljubeznivo sprejet, kakor tudi izborno postrežen. zakar sem dolžan najlepše zahvale.
—	Tukajšni Slovenci so zaposljeni skoro vsi po premogorovih, kateri obratujejo le po 4 dni na teden. Tukaj imajo premoga vse polno po železniških progah, po velikih mestih, kakor je Chicago. New York ga pa primanjkuje. Tako delajo z ja' fcostjo in delavstvom delavski izkoriščevalci.
—	Slovenci so po tukajšnih lokalih bolj raztreseni, vsledtega vzame precej časa pri obiskovanju tukajšnih rojakov. Vendar obiskal sem skoro vse do zadnjega in izvrstno napravil. Lepo število novih naročnikov na Edinost, daje jamstvo, da bo prav lahko, če se le doseže tak vspeh v vsaki naselbini po zapadu, začeti z dnevnikom v kratkem času.
—	Ne smem pozabiti omeniti naših lepih Koledarjev. Vse sem prodal in zmanjkalo mi jih je. Ko bi jih imel več, bi jih še veliko prodal. Koledarji so zelo zanimivi letošnje leto in rojaki jih ljubijo.
Ob koncu še enkrat najlepše pozdravljam vse frontenaške Slovence, zlasti pa družino Chanzelnovo za izborno postrežbo in gostoljubnost.
Leo Mladich, pot. zastopnik. -o-.
Gowanda, N. Y. — Naznanjam vam, da sem prejel že tudi drugo pošiljatev vašifi krasnih letošnjih Koledarjev. Dospeli so v lepem redu. Ako gredo tako izvrstno izpod rok letošnji Koledarji po drugih naselbinah, kakor tukaj v Go-wandi, potem jih zna vam še zmanjkati letos. Zares je krasna knjiga z nenavadno lepo vsebino. Vredna je, da jo vsakdo kupi in čita, stij ne stane več, kakor samo =io centov.
Da, g. urednik letošnjega Koledarja "Ave Maria" je pokazal izvrstno svojo zmožnost, kakor tudi vsi vrli dopisniki in sotrudniki. Koledar je tako okusno u-rejen, da se vsakem že na pogled priljubi. Ameriški Slovenci smo hvaležni u-redniku "Ave Maria" za njegov trud, kakor tudi vsem sotrudnikom pri Koledarju. Mi vemo. da ne gre z majhnim trudom. Zato pa Bog plačaj vaše dobro delo v Ameriki!
—	Poročili sta se tukaj v cerkvi sv. Jožefa, Mr. Martin Bevc z Miss Ančko Žičkar in Mr. Jože Furlan s Miss Terezijo Liker. Novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova v' novem zakonskem stanu!
—	Pa še nekaj. Tudi gospa Štorklja prav pridno hodi obiskovati našo naselbino. Prav dopade se ji naša naselbina in vsledtega se večkrat ustavi med našimi rojaki in tuintam pus/i kateri družini kak spominček. V zadnjih časih je obiskala sledeče družine: pri družini Alojzij Selan se je ustavila, in jim za spomin pustila krepkega sinčka, kateremu so dali ime Tonček. Od tam je šla k dobroznani družini Alojzij Derhaj, ter jim pustila v spomin čvrsto punčko. E-nako pri družini Alojzij Korbar. tudi tam je pustila v dar čvrsto punčko. Tej zadnji družini Korbarjevi je Mrs. Štorklja gotovo ustregla, ker jim je prinesla punčko, ker tam imajo že štiri fante in so si gotovo brezdvomno zaželeli hčerke. No. sedaj so jo dobili. Vsem tem družinam. ki so prejele navedene darove od Mrs. Štorklje prisrčno čestitam!
—	Z delom gre nekako postarem tiru v Gowandi.
Pozdrav vsem čitateljem!
Valentin Dolinar.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske naše comače »v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjam*) da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje na BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v staro domovino PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO.
Pošiljateljem se najtopleje priporoča:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 W. 22nd Street * Chicajro. I1L
Na straži.
StažarjeVa naloga je paziti na vsak najlahnejši pokret sovražnika in poročati o tem zadaj v postojankah pripravljenim četam, da jih sovražnik ne preseneti s svojim napadom. Take straže so tako v krvavi, kakor v nekrvavi vojni potrebne. Da. če se stvar vzame z idealnega stališča, so še bolj potrebne v nekrvavi. kot v krvavi vojni. Kajti v nekrvavih vojnah gre mnogokrat za višje dobrine, ko v krvavih. V nekrvavih vojnah gre za ideje. Ideje so pa velesila, ki jih niti kanonske krogle največjega kalibra ne ubijejo. Zato ima Jules Payot prav, ko pravi na nekem mestu, da je hudič pripravljen za eno samo idejo, seveda prevratno, dati lumparije enega celega stoletja, ker ve, da mu jih bo ona rodila za par stoletij.
Naš stražar, ki smo ga že parkrat poslali na poizvedovanje, da nam poroča o sovražnem gibanju, se je dobro izkazal. Malenkosti so bile in vendar ne malenkosti, ki nam jih je poročal. Hudič je namreč največji diplomat sveta. Nekaj te prefriga-tiosti so se navzeli tudi njegovi učenci. Na odprtem polju se nas boje napasti. zato pa po krtovo tem vstraj-neje rujejo in kopljejo rove proti našim postojankam. Stražarjeva naloga je, skrbno prisluškovati njih temnim nakanam in nas obveščati, da pravočasno in na pravem mestu globoko zasadimo rovnico in te temo ljubeče krte dvignemo iz njih rovov k luči, ki jo sovražijo, kakor njih praoče, vladar teme. Zadnje ča--se nam je naš stražar zopet sporočil nekaj zanimivih podrobnosti, h katerim ne moremo in ne smemo molčati. temveč smo prisiljeni prijeti ne za rovnico, ampak za kramp.
T. Tam iz Pennsylvanije je pred nekaj meseci prilezla neka nagnus-7ia glista sem v našo bližino, ki bi jo morebiti kak strokovnjak na tem polju krstil s campanula nova. Mi Kranjci jo poznamo pod imenom Zvonko Novak. Kdo je ta Zvonko Novak, mi menda ni treba praviti. Cela slovenska Amerika ga pozna, kot slab denar. Kaj je? Danes je u-rednik "Glasu Svobode." časopisa, s katerim bi ta spodnji niti pekla ne Ihotel zakuriti, boječ se, da bi ga preveč ne zasmradil. A prosim, preberite še enkrat, kar sem rekel! Danes, ko to pišem, je Zvonko urednik tega lista. Bo li še tudi jutri ali po-jutranjem, ko vi to številko v roke dobite, vam ne morem garantirati. Kajti, če kdo, on "bita" desetega brata. ki se skrivnostno pojavlja danes Tukaj jutri tam, da zopet* zgine kakor kafra. Naš ameriški Ahasver je, večni jud, ki bega iz kraja v kraj, iz uredništva v uredništv^ in zopet da capo, zopet od začetka, brez miru in brez pokoja. Menda zato, ker je zgrešil svoj poklic. Ko mu je v starem kraju študentovski boben zapel. tam ni bilo več rokovnjačev, h katerim so se ptejšne čase falirani študentje zatekali, zato je šel v svet.
Dvomim, če je bil kak cigan naše .^rude, Iludorovič ali BrajdiČ. že tolikokrat krščen, kakor je že on spremenil svoje "prepričanje." Še luna s svojimi spremeni ne more z njim konkurirati. Kdor mu napolni želodec, za tega ima glavo in srce. Seveda samo toliko časa. dokler mu daje kruha. Ko ima zadnji njegov griži jej še v ustih, že lopi po njem. A pri tem ima še tisto cigansko nesramnost. da ga bo drugič. . kedar stoji pred alternativo ali krasti ali prositi, kar se njemu pri njegovem begunstvu pogosto zgodi, zopet prišel prosit, naj mu potolaži kruleči želodec. Kajpada mu je tako žal, kar je storil, kakor psu. ki je klobaso ukradel. Seve pripravljen bodi, če si mu v svoji dobrosrčnosti dal dolar, da te bo v prvem listu, v čegar u-redništvo se bo zatekel, napadel, ker mu nisi dal dveh.
Včeraj ti je še navdušeno govoril zadnje slovo vernemu rojaku in sklenil: Le križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami. Jutri ti bo ob krematoriju, sežigali-ščo, pfel hv&lo obsedenemu brezver-
cu. blagoslavljal njegov prah in tolažil ostale, da bo iz vsakega praška pognal težek klas še klenejših m strupenejših "šturmarjev" Boga in vere. Včeraj je krščanskim materam tako genljivo govoril na srce, da si je ena ali druga mislila: O, ko bi naš Father tako znal, vse drugače bi bilo v naši župniji. Danes zalaga Kondatovo Mino,s to "najdič-nejšo" damo mej slovenskim žen-stvom v Ameriki, z najgršim blatom in gnojnico, ki ju ona, v "hvaležen" spomin svojemu rajnemu, bruha na vse, kar je količkaj poštenemu kristjanu sveto. Včeraj je še tam v našem Rimu klečal pred katoliškim župnikom in ga pri vseh svetnikih, in kar je še svetega, prosil in rotil, naj ima usmiljenje ž njim, da bo vse povrnil, vse popravil, kar ni bilo prav in si prizadeval postati vsaj stoprocentni katoličan, v mišljenju in življenju. Danes mu je s cesarjem Kaligulom žal, da nimajo, ne samo vsi Rimljani, ampak vsi kristjani, zlasti pa vsi "farji," samo ene glave, ki bi se dala z enim mogočnim mahljajem odsekati.
Kako je včeraj v uredništvu Ave Marije še pobožno zavijal oči, kakor bi se ga lotevala verska blaznost. Striček je bil v nevarnosti, da ga spodrine iz otroških src. Saj jim je znal tako srčkano govoriti, kako so srečni, da hodijo v katoliške šole, kjer jih dobre sestrice tako materinsko negujejo in vzgojttjejo. Opominjal jih je k hvaležnosti in spodbujal, naj dobrega Jezuščka prosijo zanje. Kaj pa dane*- piše? Hudiča ne bode tako križ, kakor Novaka katoliške šole. Večjega "zastrupljeval-ca" nedolžne mladine ne pozna, kot so redovne sestre, ki vodijo župnijske šole. Pa tudi kot apostol svobo-aomiselstva se zna v jagnjetsko kožo obleči, kadar mu bolje kaže. S kakim svetim ogorčenjem je pred kratkim (Poročal o zverinskem zločinu Raymond Eugen Wilsona, ki je odpeljal dvanajstletno deklico, jo oskrunil in pustil, v gozdu, kjer bi bila kmalu lakote konec vzela. Pri tem ogorčenem razkoračenju nad zverinskim činom je pa revež čisto pozabil," da je njegov list ne samo ljudska, ali srednja. afftpak visoka šola takih in podobnih lumparij. Če hoče. mu bom jaz s polnim imenom navedel oskrunjevavca malih deklic, katerega "lajbžurnal" najljubši list je "Glas Svobode."
Tak dičen komedijant je naš Zvonko Novak. Škoda, da Barnum-Bailey ne ve za to kapaciteto. Brez dvoma bi pri njem polagoma avanzi-ral za prvega klovna in tako dobil priliko, še dalje po svetu ciganiti, kakor zdaj. Mi ne moremo drugega, kakor da Minki častitamo, ker je dobila v njem tako velemoč. Le trdo ga naj naveže nase, da ga zopet ne premagajo njegovi ciganski inštink-ti.
Sicer pa naj Zvonko ne misli, kako se nam katoličanom hlače tresejo pred njim, in njegovim listom, ker smo mu posvetili toliko pozornosti za dvajsetletnico, seveda ne njegovo, ampak lista, h kateremu se je zadnje mesece priklatil. On ne bo v nobeni službi obhajal niti petletnice, če še tisoč let živi. Svoje bojevite resolucije v jubilejni številki, bi bil čisto lahko dal v širok črn okvir, spodaj pa napisal: Requiescant in pice. Kake slovenske propalice gori po montanskih rovih in westvirgi-nijskih šumah, so mu pijano zahre-ščale: Živijo! ko so jih na svojih pivskih večerih brali. Vsak pošten človek je pa, če je slučajno naletel nanje, pomilovalno vzdihnil: Revčki ! Kakor bi se nagnusni červiček vprl ob skalo in se koračil, da prej ne odjenja, dokler je ne prevrne. Za take megalomane je posebna soba v Kan-ka-kee.
Ker Zvonko piše, da je slušatelj večerne pravne šole, bi sklepali, da misli postati "lojer." Naj le še naprej ostane "lajer," kakor je bil dosedaj, v besedi in življenju. Amerika ni Balkan. Tam- so take propalice razlagavci in zaščitniki postave,
mesto, da bi po ječah delali pokoro. Pa še nekaj! Našega cenzorja pri pošti, ali kje je že, javno vprašamo, ali ve, kako svinjarijo naš večerni slušatelj prava pod naslovom: Izvor življenja in pseudonimom A. Z. Petronij iz svojih umazanih hlevov izkidava v slovensko Ameriko? Če ve, je njegova dolžnost, da kompe-tentno oblast opozori na tega lojer-skega kandidata, ki ne pozna najpri-mitivnejših nravnih postav dostojnosti, za katere ni potreba nobene pravne šole. Takemu javnemu svi-njarju mora vlada svoj pravni kodeks iztrgati iz rok in ga po vrhu še disinficirati.
Če bi pred Zvonkota še pljunil, bi bila čast že prevelika.	t
(Dalje.)
li vojake, ki so stražili poštni urad na Rotunda Rink in zaplenili $12,000 in zažgali poslopje, ki je zgorelo do tal.
Eaton de Valera se je kot predsednik "Dail-a" izjavil, da so vesti o kakih mirovnih pogajanjih med njegovimi pristaši in irsko vlado izmišljene. — Kdaj bo prišel za to izmučeno deželo dan miru in svobode? —
-o-
Nekaj posebnega.
Šolski in mestni svetovalci, og-njegasci in policisti ter tisoče meščanov so v Scranton, Pa. zaplenili štiri vagone premoga za šole in cerkve. To se je zgodilo v Olifant. Pa. — Naši socijalisti bi ga rajše vrgli v jezero. —
-o-
RAZNO.
Davek na tujce
je vpeljala Turingija. Amerikanec. ki se mudi v deželi čez tri dni mora plačati $2.00 do $4.00, za en mesec $4.00 do $10.00, za pol leta. $20.00 do $30.00, za delj kot pol leta, $30.00 do $50.00. Temu sorazmerno tudi drugi. Da Jugoslavija še ni prišla do tega. Njene naravne krasote, na katerih je tako bogata, bi ji veliko nesle.
-o-
Umrl
je bivši zunafiji minister Avstro-Ogrske Burian. pod katerim je šel cvet nekdanjih avstro-ogrskih narodov v mesnico svetovne vojne. Kolikor nam je znano iz vojnih časov, on ni bil ravno mož na svojem mestu. Sicer je pa takrat meč imel glavno besedo, ne ministri. Zato so ga pa postavili na to mesto, da so se generali lahko igrali z njim.
-o-
Mir v Rimu.
General Cadorna. ki je bil prvi poveljnik italijanske armade v svetovni vojski in njegov štabni chef Porro sta bila od fašistovske vlade odlikovana s zaslužnim križcem. (Pripeti bi ga jima morali na hrbet). Drugače je v Rimu mir. Kralj se je povrnil na svoj lovski grad.
-o-
135 ruskih beguncev utonilo.
Iz Tokio se poroča, da je utonilo 135 ruskih beguncev, ki so na dveh ladjah bežali iz Vladivostoka pred bolj še vi ki. Rešeni sta bili le dve o-sebi. Kje sta se ladji ponesrečili, poročilo ne pove.
-o-
Portugalski kabinet odstopil.
Iz Lissabona se poroča, da je odstopilo sedanje ministrstvo.
-o-
Na Ogrskem mora biti prijetno.
Na perutninskem trgu v Budape-šti je policija prijela neko žensko, ki je poskušala prodati svoje šestme-secev staro dete za ceno ene gosi. -o-
Poštni urad v Dublinu požgan.
Takoj, ko je nastopila noč, so pričeli streljati po celem Dublinu na nacionalistične vojake. Vsled tega so bili razposlani močni vojaški oddelki, da bi zabranili kakšen napad. Oboroženi nasprotniki so premaga-
Zatvornice na Yseri.
Še enkrat je stopil slavni Kari Cogghe na površje. Bil je pred vojsko vodja zatvornic na Yseri. Ko so zmagovalni Nemci podili pred seboj Francoze in Belgijce, prišli so na flandrijske nižine, ki leže nižje kakor Vsera. šo se na enkrat znašli v vodi. Kari Cogghe je odprl vse za-tvornice in poplavil nižje ležeča o-zemlja in s tem preprečil Nemcem
SRŠENI.
Tetka Prosveta piše: "Kjer gre za privatne interese, tam je navskrižje." Očka Zavertnik je ta stavek zapisal iz lastne izkušnje. Tudi pri koritu Jednote se je šlo že za privatne interese in takrat so govorili razni 4judje, da je prišlo do velikega navskrižja. Baje so nosili eni tudi krvave nosove, ako se sme verjeti raznim govoricam o tistih kritičnih trenutkih . . .
Nadalje sem videl v Prosveti stavek: "Kako se zapravlja denar?" Pregledal sem nato vse strani lista, pa zastonj očka Zavertnik ni pojasnil svojim bravcem pravilno, kako 1 se v resnici poneumnem zapravlja denar. Zato jaz odgovarjam na to vprašanje. Nihče na svetu ne trosi svojega trdo zasluženega denarja bolj neumno, kakor članstvo vaše Jednote, ki redi okoli jednotinega korita take trote, kot so Prokletini mazači na Lawndale. Z dnevnikom, katerega edini in glavni namen je izruvati slovenskim priseljencem iz
src versko prepričanje, napravljajo
... 1 1	^^flP	mazači po več tisoč izeube letno
nadaljno prodiranje ter rešil franco-! T ■ m ' . . ... , j j.n iri t 1 •• , - .	, iorej more kdo reci, da kdo na sve-
sko in belgijsko vojsko popolnega' * . u i-	. ,
r-. ... \ ^ p F	tu bolj neumno trdši s<voi denar
poraza. Seoaj je umrl. Francosko in .	' .	. T ^ J
helfiislff	-j	kot cIanstvo narodne Jednote? Oč-
belgijsko časopisje mu vije/ vence slave na grob. nemško časopisje pa tudi po njegovi smrti ne more pozabiti svojih tevtonskih navad.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Dva Madžara sta se prepirala,
komu se mora dati prednost, solncu ali luni.
Koloman pravi: "Po mojem mnenju na vsak način solncu, ker daje veliko več svitlobe in toplote."
Bela ugovarja: "Kar se tega tiče. imaš sicer prav, toda luna, ki jo imajo za tako prismojeno, je v resnici mnogo bolj pametna, kot solnce."
"Kako to?"
"To je vendar čisto jasno. Luna sveti ponoči, ko jo rabimo, solnce
pocfnevi. ko je že itak zadosti svit-* * *
Berač: "Strašno so ljudje trdosrč-ni postali."
Tovariš: "V resnici. Tri noge in pet rok bi moralo človeku manjkati. predno kak "indijanec" pade."
ka Zavertnik, ali morete reči, da ne
govorimo resnice???
-O-T
Jaz pa s tem ne rečem, da članstvo narodne Jednote tie sme trositi poneumnem svojega denarja. O ne, saj ga sami . zaslužite nekateri na lahek, a drugi zopet na težji način. Samo to vam pa moram povedati, da se vašemu nespametnemu ravnanju vsak količkaj pameten človek smeje. Pri nas so take ljudi, ki niso znali pametno gospodariti imeli za navadne "pepčke" ali bolj natančno povedano za bedake. Prisegel bi lahko, aa za nekaj takega vas imajo tudi rdeči koritarji na j Lawndale.	MJk*&JiiJXL
-o-
V newyorskem trobilu, ki ga urejuje mož "kremenitega" značaja, katerega eni imenujejo za Terčka, drugi za Pe-Terčka in drugi zopet za Trčenega sem čital sledečo notico: "Zgodovina je dognala, da ni nikdar prišla iz ust Georga Washing-tona niti najmanjša laž."
Da, pri Washingtonu je zgodovi-
r- ^^^^^^ ""F	na to dognala. Žal. da pri Terčku
Gospodinja dijaku: Na stopnji- tega ne bo če bo M - doyinar
n Coni nmoc Tmtrn I n n r I n nn A -v
cah sem danes zjutraj našla en dolar. Najbrže ste ga vi Mr. Joe zgubili. ker ste sinoči zadnji prišli domov."
Joe: "Žalibog, da ne. ker če bi bil jaz sinoči še kak dolar imel. bi me morebiti še zdaj ne bilo doma."
SLUŽBO DOBI poštena Slovenka za hišno delo. dobra plača in lahko delo. Katero veseli naj se zglasi pri
Mrs. SARAH ZEVIN, 1510 So. Hamlin Avenue.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naročnikom v vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo, Wyoming in Montana naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. LEO MLADICH kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria," "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi in našo tiskarno. Vse naše dobrotnike in naše naročnike in marljive zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanesel v vsako slovensko hišo katoliški list.
Vsem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska, smo ' že v naprej prisrčno hvaležni.
Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika
BOŽIČ
SE BLIŽA.
Kakor druga leta bodete gotovo tudi letos poslali svojcem primerno denarno darilo za božič.
Naša banka pošilja denar v stari kraj hitro, zanesljivo in po nizki ceni. Poleg tega je letos storila še posebne odredbe, da bodo njene božične denarne pošiljatve točno dostavljene.
Prejemniki dobe denar na svoji domači pošti brez vsakega odbitka.
Ako pa ste namenjeni potovati za božič v stari kraj, tedaj se poslueite naše banke, ako hočete biti točno postreženi.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & CESAREK 70 — gth Ave., New York, N. Y
preiskaval njegovo življenje, ne bo protiašel drugega, kakor, da je Ter-~ ček prav pridno kidal v življenju iz atatovega dvorišča . . . Povrhutega bo moral, kakor mora to priznati vsak tudi danes, da kolikokrat ie Pe-Terček odprl svoja usta, tolikokrat je mož povedal debelo "čisto resnico."
Ali si že naročil Koledar "Ave Maria?" Ako ne stori to takoj!
NAROČNIKI POZORj
Poglejte številko poleg Vašega naslova, ta znači do kedaj je plačan list. Prva številka pomeni mesec, druga leto. Ako je poleg Vašega naslova 11-22. To pomeni, da je Vam novembra meseca potekla naročnina. Ker so pri izdajanju lista vedno veliki stroški prosimo vse naročnike, da svojo naročnino pravočasno obnove, da se jim lista ne vstavi.
ZLASTI opozarjamo vse tiste, ki so naročili Edinost svojim domačim v staro domovino 7'nogim je potekla rfaročnina. Vs, . prosimo, da obnove naročnino, ker pošiljatveni stroški za v stari kraj so veliki. Mi neradi ustavimo list Vašim domačim, toda pošiljatveni stroški nas silijo v to, da bomo morali v bodoče to storiti, ako se ne bo naročnino ponovilo v doglednem času.
KADAR se preselite, sporočite nam takoj svoj novi naslov. Poleg tega pa nam pošljite zraven tudi stari naslov, ker s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela iskanju Vašega imena.
Prosimo vpoštevajte to!
Upravništvo Edinosti.
EDINOST"
^ilWPPPJiW!
ROMAN. Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
'Kdo se bo prerekal s teboj ? Si kakor sršen na vsakega, celo berači se že ogibajo rtase hiše; samo te goldinarje kupičiš — vrag vzemi tako življenje!" je zakričal sicer potrpežljivi Martin in šel hitro k vratom.
"Le pojdi, le pojdi k Dodlički, ki ti je všeč! Njo hvali in se ji pri-tožuj čez svojo pošteno ženo," je še klicala zbadljivo za njim. Pa Martin jo ni več slišal: pljunil je bil pred pragom, natihem je zaklel in počasi je stopal v hlev k živini.
V'Kakšne vesti pa nam sporoča Manca?" mu je v tem zaklical Adam čez ograjo. Martin se je ustrašil. Gotovo je bilo nekaj hudega; zdražbo dela njegova žena. — Noben Adamovih ji ne reče žal besedice in ona vedno in vedno ruje proti njim. Sklonil je-glavo, kakor bi čakal udarca, in ni mogel bratu niti pogledati v oči.
"Pravi, da letos ne boste postavili oltarja," je nadaljeval Adam mirno.
"Da ne bomo? In kdo je to rekel?"
"Tvoja žena nam je tako sporočila po svoji materi; da ste ga lansko leto vi postavili, in letos da je vrsta na nas."
Porazilov rod v Klenči je bil spoštovan rod. Od nekdaj so imeli njegovi člani gotove predpravice in svoboščine. Še takrat, ko Klenči ni bil trg in ni imel svoje občinske hiše, je bilo pri Porazilovih županstvo. Imeli so občinskega bika in so zato uživali užitek travnika. Vsaj enkrat je bil vsak Porazil župan in v svetu je bil vedno. V cerkvi so imeli svojo klop, o Telo vem so nosili nebo, postavili pri hiši oltar in procesija z Najsvetejšim se je ustavila pri njih. "Teh pravic vama ne morem razdeliti," je rekel oče, ko jima je delil svoje premoženje, — "te prehajajo na prvorojenega in ta je Martin. Spoštuj jih in živi tako. da jih boš vreden." Kakor da ga še vedno sliši, tako se je spominjal Martin v tem trenutku na vse to; pa je pravkar slišal, kaj je naredila njegova nerazsodna žena.
"Midva z Dodlo ga rada postaviva." je nadaljeval Adam, ko je Martin stal in molčal kot štor. "samo posoditi nama moraš, kar treba: mizo, križ. podobe in svečnike. Sveče bom kupil že sam."
Presneta mrha — Bog mi grehe odpusti," je komaj našel Martin besedo, "prav nič je ni sram. Dolgo sem molčal in trpel, toda sedaj imam dovolj!" Obrnil se je nazaj proti hiši.
"Martin." ga je zadržal Adam s prosečim glasom, "počakaj, dogovoriva se zlepa, nikar ne misli, da te ščuvam na Manco. odnehaj radi svetega miru. saj ne bomo imeli s tem posebnega dela; rož imamo poln vrt, iz gozda pripeljem voz brez in Dodlička opere prte. Z lahkoto bo -lo, kakor pravimo, samo tiste stvari po očetu mi izroči.
"Nikdar! Kjer je oltar vedno stal, tam bo stal! Bomo videli."
"Potem pa bova iz srca rada pomagala," je še klical Adam. Toda Martin je že korakal kot teman oblak po dvorišču domov in Manci ie najbrž povedal par gorkih. Rila je kakor maslo .sam pied je je bil, Dod-ličko je lepo prosila, naj ji pomaga pri oltarju, ker je za take reči bolj spretnih rok, in Dodlička je do noči pletja vence, oropala vrtec, likala prtove in vezala pentlje na sveče. Martin in Adam sta pa šla v sredo zjutraj v gozd po mlaje popoldne v Goro po pesek in o Telovem so si že navsezgodaj dali opraviti okrog oltarja. Ves trg je ta dan dišal po kol-mežu. s katerim je bil vsak gospodar na debelo postlal cesto pred svojo
bišo. Mlade, vitke breze so zasadili v zemljo, možnarje in brizgalno so ®®®®®®®®®®®®©®®@®®®®@®®®®@®®@®®@®®
naznanjamo
da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek z dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zimske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu.
SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE IN NAJBOLJŠE "GABARDINES" >ZA FANTE IN MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE.
Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30.^35.. $40^ in $45-
MI VAS VABIMO, da pridete in si ogledate našo trgovino. Mi bomo Vam rade volje razkazali našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. Imamo obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti.
izvlekli iz občinske hiše, stare zastave raznih cehov so obesili na ogromne drogove, stražnik je oblekel praznično obleko, na ročnik sablje si je obesil venček. Po slovesni maši je zadonel strel kakor iz topa,-da so okna kar zašklepetala. Takoj nato so se zazibali v zvoniku zvonovi, ban-dera so zaplapolala pri cerkvenih vratih in za njimi je že prihajala vrsta otrok kakor nit iz klopčiča. Šola za šolo so šli, potrekovska in dražino-ska, za njimi Nemci, šolarji iz Zdanova in Mlincev, in nazadnje drobiž iz Klenči. Bandera že migljajo pri Vivrovih, zadnje vrste otrok šele zapuščajo cerkev. Kakor hitro je zadonel strel, so odskočile gospodinje; cd ognjišč k oknom, odstavile lonce in pogledale za sprevodom. "Bog pomagaj, koliko je teh otrok! Kako se bodo neki vsi preživili na svetu?" so se križale v duhu in gledale naprej. Za otroci so prihajali fantje. Dečki najprej, s klobuki, okrašenimi š šopki v rokah, njim za petami stopajo dekleta. Svilnati predpasniki prelivajočih se barv gorijo na solncu, krila se rdecijo, trdolikani rokavci šušte. "Kako lepo! To je nevest! In vse hočejo pod avbo." Toda ni časa, baviti se z dolgim modrovanjem -glej, ze prihajajo cehi; pred njimi koraka godba, za njo cehovni starešine. Akoravno pripeka sobice kakor o sv. Jakobu, imajo vendar težke ce-hovne plasce m trde visoke klobuke. Vrsta mojstrov in pomočnikov jim sledi 111 nad njimi so prapori posameznih cehov, kakor jambori. Vsakega
nesejo trije mojstri na treh drogovih in še se potija in omahujejo, če le sapa malo potegne.
Zbrali so se obrtniki iz cele okolice. Celo iz Mrakova so tu tesarji iz J ranova ključavničarji, gostilničarji, mesarji, peki korakajo lepo po štirje in štirje za godbo, ki igra sedaj pobožne pesmi. Po sprevodu bo zaigrala koračnico in jih popelje v občinsko hišo, odtam pa naravnost v gostilno. 1 udi cehi so odšli in za njimi stopicajo z drobnimi koraki majhne družice kakor angelčki z venčki na glavah in v majhnih ročicah nesejo košarice, polne cvetja. Pri pogledu na nje se razveseli materam srce v prs,h ,n vsaka isce z očmi hčerke svoje in ko jo zagleda, zalesketa biserna solzica v materinem očesu in ustnice šepetajo: "Dete, moje dete'"
In se m konca. Nov strel je stresel ozračje. Glej, sedaj prinašajo sv. Kesnje 1 elo. Gospod učitelj s pevci poje ' Tange lingua." Za njim se že dviga kot volna belo, svilnato nebo. Nosijo ga znani sosedje, med njimi zadnji na levi Martin Porazil. Lepo se jim podajo visoki, zrcalno svetil čevlji, lrhaste hlače z jermenčki pri kolenih, dolge suknje In na gumbu s pentljo privezani klobuki - kastorji. Nebo neso nad gospodom župnikom v pluvialu in s svetim Rešnjim Telesom v rokah. Gospod kaplan pa v roketu "kadi" po potu. iz kadilnice se vali modrikast dim masni strežniki v rdečih kril* zvončkljajo. Dalje gospodinje ne gledajo več Oženjem moški in za njimi omožene ženske so v sprevodu.
Ni mogla pomagati.
On: "Ali te nisem prosil nikar nikomur ne povej, da sva se zaročila?"
Ona: "Ne morem pomagati! Tista sovražna sosedova Mina, mi je zabrusila v obraz, da je vzrok, da se še nisem poročila ta, ker mi še noben bedak ni hotel predlagati ljubezni. To me je razkačilo in dvignilo, da sem povedala, da si mi ti." —
Logika.
Prodajalka klobuka*: "Ta klobuk naredi vas ravno deset let mlajšo."
Kupovalka: "Potem ga ne vzamem, ker vsaki pot, ko bi vzela doli klobuk bi zgledala deset let starejša."
Vprašanje na vprašanje.
Rekrut se je ravno bril. pod nekir.i drevesom za vojašnico, ko pride mimo neki poročnik, ki ga nabruli: "Vi capin, ali .se vi vednr* zunaj brijete?"
Rekrut: "Da gospod vedno zunaj kože, ali se vi gospod poročnik brijete tudi znotraj vaše kože."
J. KOSMACH.
x8°4 W. aand St.. Chicago. Ill-Rojakom »e priporočam pii nakup* raznih .
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA*
KLJUČAVNIC IN STEKLA Prerzmmaai barvanje hii zunaj in sa*» traj, pokladam stenski papir. Najboljfte delo, nanilje cene. Ra^aki obrnite se vselej na trpjaga rojaka t
NAZNANILO IN PRIPOROČI LO.
Naročnikom v Clevelandu, Lora-inu in Barbertonu, Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal na* potovalni zastopnik

1 u'-jf**- ^
tOr
POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av.t Cleveland, O.

GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to J
? V
v
Mr. FRANK ZUPANČIČ,
kateri je pooblaščen -pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost'' in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse, kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list.
Vsakemu, ki mu bo pomagal, bo« disi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zali val ju i emo. t
Uredništvo in upravništvo "Edinosti," "Ave Maria" in Glasnika P. S. J."
Pripravite se za neodvisnost!
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
Jelinek & Meyer
i8v0 to 1808 BLUE ISLAND AVE.
Chicago, 111.

Corner 18th Street
i< Varnn banka, kamor na L1 gate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER l*tk STREET
POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni.
PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.

M

•S.v-* -^ ja:. V

.- : ... .v ' ,: