PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir_________________ V OZRAČJU POGLABLJANJA NASPROTIJ Različne možnosti sprejemanja zaključne resolucije konference Na moskovski konferenci partij je do sedaj govorilo petdeset delegatov - Berlinguer bo imel tiskovno konferenco Leto XXV. Št. 136 (7330) TRST, sobota, 14. junija 1969 MOSKVA, 13. — še 'Vedno prevladuje na • moskovski konferenci •toiunističnih partij vtis, ki ga * zapustil govor italijanskega predstavnika BerMmguerja in se govori ® napovedani tiskovni konferenci, ® ho danes zivečer ali jutri zjutraj. ukrog stališč italijanske partije se tamreč polarizirajo različna mne-tako da trika ja do raznih front in je v tej zvezi vedno bolj dvomljiv zaključek konference, posedaj je na konferenci govori® okrog petdeset delegatov, saj j* je današnja «Pravcia» naštela Napovedanih je še kakih dvaj-govornikov, tako da predvide-,v.aio. da se bo konferenca nadaljevala tudi prihodnji teden. V o-Sptedje konference prihajajo proceduralna vprašanja In v tej zvezi *edivsem, kako bodo odobrili za-%čno resolucije. Bo prišlo do vo-do odgovorov na izrečna starca? V bistvu gre za resna vpraša, na kaitera v določenem tre-•>utku odgovarja «Rravda», ki na Vfcliko piše o uspehu konference, ceš da se je večina partij že iz-pda za sprejem zaključnih reso-ri°ij in torej tudi sporne resolucije, S je naletela na resne kritike ita-“Janske ter številnih drugih partij. \'a tej osnovi opazovalci menijo, S h° sovjetska partija glede za-Hfupkov konference zagovarjala tališče, da naj bi enostavno obja-skupno zaključno poročilo in 114 naj ne bi prišlo do glasovanja zaključni resoluciji. Govori se o zahtevah, da bi jav-J? izključili iz svetovnega komu-^tionega gibanja Maocetunga in f°. to zahtevo najprej pripisovali cjniku vzhodno-nemške partije Ul-š^ohtu, sedaj pa krožijo govorice, rjjpe za zahtevo, ki sta jo izrekla jj^dstavnika Peruja Prado in Kostarike Mora, pri čemer gre za mialo pomembni partiji pod 5t^ktno sovjetskim vplivom. Predstavnik Kostarike Mora je "Odlagal, da bi vnesli v zaključno \®solucijo bolj jasna stališča in je Jsjal, da ne razume, zakaj «bi mo-molčali o sedanji politiki kitaj-pjh voditeljev, ki na skrivaj sode-utejo z ameriškimi imparialisti*. . ^edstavnik Peruja Prado pa je •Kotovi 1, da je glavni branik proti ttperializmu Sovjetska zveza. Mao-je ocenil kot novo izdajo troc-katerega je treba tudi for vojaški nevarnosti, ki jo predstavlja Kitajska in je ugotovil, da se nadaljujejo zahteve Čangkajšeka. Kaj bi se zgodilo z Mongolci, če bi prišli pod 'kitajsko peto, je dramatično vprašal mongolski predstavnik in nato odgovoril, da je to dobro znamo, saj govore izkušnje o ravnanju z narodnostnimi manjšinami v Kitajski. Spori v PSI RIM, 13. — V zvezi s kongresom socialistične internacionale in še zlasti v zvezi z resolucijo, ki jo je a za prenos iz Planice, Sandi jP*nik (RTV), Viktor Konjar (Ra- ft® Ljubljana), Milan Maver (De-, ’ Bojan Samarin (Delavska enot-j?st), Branko Senica (Večer), Joto Snoj (Delo', Janez Stanič (De-in Milan Šober (radio Ljubka). .Diplome in nagrade je izročil Rednik Društva novinarjev Slo jnje Milan Pogačnik, potem ko je {čedsednik komisije za Tomšičeve ^Krade Djuro šmicberger prečital ■ I°varjajoče motivacije. Jaednega občnega zbora v Klubu Jancev, ki ga je vodil delovni Pjfeednik Dušan Fortič, so se kot |^tje udeležili med drugimi Vida federacije, predsedstva Kt0|hsič, članica sveta «ne Kranjc, član , sekretar za informacije Bos-mT1 Barborič, sekretar zveznega vjrinra Zveze novinarjev Jugosla-Miodrag Avramovič, predstavit« Primorskega dnevnika iz Trto ter Slovenskega vestnika iz Ce-J®? in drugi. Vse je pozdravil tJpfcdnik Milan Pogačnik, ki je «0° Podal svoj referat na temo L sedanjem trenutku časnikarske Ske,de». v katerem je v uvodnih jjfptih dejal, da je te dni poteklo Oj. jel od ustanovitve profesionalne tipizacije novinarjev Slovenije. Kjrie društvo — je dejal Milan j,-?ačnik — se je rodilo v ognju (jjjp narodnoosvobodilne borbe, v ■ U. ko tiacifašizem še ni bil pre- Drago Košmrlj puško in peresom v isti roki. Hkra ti s tem pa se zavedamo tudi svo jega dolga do tega revolucionarnega obdobja, ki nam veleva, da z istim entuziazmom in predanostjo socialističnim idejam in z isto ljubeznijo in odgovornostjo pred našo skupnostjo nadaljujemo pot, na katero smo stopili pred 25 leti*. Milan Pogačnik se je nato dotaknil vprašanj časnikarske etike in vloge slovenskega časnikarja v samoupravni socialistični družbi, vprašanja časnikarskega kodeksa in drugih problemov slovenskega časnikarstva. Med diskusijo, ki je kritično stvarno obravnavala razne aspekte časnikarskega dela v Sloveniji sJPli težak davek za pravico, da to? gospodarji na lastni zemlji, tj«:® društvo se je rodilo kot re-he, 1 tega boja, naša časnikarska a pa ie bila njegov neločljiv ^rivni del od vsega začetka*. _ j. l oPosni smo na pot, ki je že (L.Psmi predvsem zato — je na-flJeval Milan Pogačnik — ker na-sltp •riPto sveti"; tradicije slovenita®® partizanskega in revolucio-oJ"?Ra časnikarstva, katerega je ločevala predanost idejam revo jtoPParnega osvobodilnega boja ir borcev, ki so se borili s nalog društva, je občni zbor pozdravil tudi zastopnike našega lista, ki je skupno s čestitko k 25-letnici Slovenskega časnikarskega društva tudi poudaril, da Je Primorski dnevnik direktni naslednik slavnega Partizanskega dnevnika in kot tak nadaljevalec tradicij narodnoosvobodilnega boja za pravice slovenskega življa izven meja matične dežele. Dal je tudi nekaj predlogov za izboljšanje sodelovanja med slovenskimi časnikarji. Občni zbor je na koncu izvolil nov upravni odbor društva in ostale organe. Za predsednika je bil ponovno potrjen Milan Pogačnik, za podpredsednika je bil izvoljen Zvone Zorko, za tajnika Štefan Kališnik in za blagajničarko Nena Luzar. Izbrali so tudi delegate za občni zbor Društva novinarjev Jugoslavije, ki bo v prihodnjih dneh v Ohridu. j. k- žile zaskrbljenost zaradi politične in vojaške konfrontacije dveh blokov in iskale način, da se prepreči spopad. Danes je ta nevarnost zmanjšana, toda to ne pomeni, da ni drugih nevarnosti. Spričo tega nastala tudi potreba za novo reagiranje nevezanih držav, ki zahtevajo spoštovanje načela demokratičnega delovanja vseh suverenih držav pri reševanju svetovnih vprašanj. Jugoslovanska vlada, je poudaril Uvalič na koncu svoje izjave, z optimizmom pričakuje začetek sestanka, ki bo za gotovo omogočil, da se bolje pregleda vloga političnega nepovezovanja v-današnjem svetu. V odgovor na številna vprašanja, večinoma tujih novinarjev, je Uvalič dejal, da so bila vabila poslana vsem udeležencem in opazovalcem kairskega sestanka, to je 58 državam, od katerih je do sedaj 38 pozitivno odgovorilo. Svojo udeležbo je že napovedalo 25 držav Afrike, 7 iz Azije, 5 opazovalnih delegacij iz Latinske Amerike ter Ciper in Jugoslavija iz Evrope. Na sestanku bodo posamezne države zastopali posebni vladni odposlanci držav u-aeležencev. Alžirija doslej še ni dala uradnega odgovora, čeprav je verjetno, da se bo sestanka udeležila. Na sestanek je bila povabljena tudi Kuba, toda iz dosedanjih razgovorov kaže, da nima namena udeležiti se sestanka. Ne izključuje se možnost, da bodo na sestanek povabljene tudi druge nevezane države, ki so si šele po kairskem sestanku priborile neodvisnost, kakor tudi, da se bodo sestanka kot opazovalci udeležili predstavniki osvobodilnih gibanj. Jugoslavija kot gostiteljica ne nasprotuje njihovi udeležbi, kar pa je odvisno od skupnega sklepa vseh udeležencev posvetovalnega sestanka. Uvalič je nadalje dejal, da predpostavka, da je bodoči posvetovalni sestanek nekak pripravljalni sestanek bodočega sestanka na vrhu, ni točna. Smoter posvetovalnega sestanka je proučiti politiko nepovezovanja in določiti tiste probleme, ki so najvažnejši za nevezane države. Zaenkrat, je poudaril Uvalič, še ne morem reči, ali bo ta posvetovalni sestanek odprl pot nadaljnjim sestankom in na kakšni stopnji. V nadaljevanju konference je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča na vprašanje novinarjev dejal, da je položaj na Bližnjem vzhodu še vedno zelo zaskrbljujoč zaradi stališča Izraela, ki odbija resolucijo varnostnega sveta in skuša diktirati svoje pogoje arabskim državam s položaja sile. Vujiča je izrazil upanje, da bo posvetovanje štirih velikih sil pripomoglo, da se najde pravična politična rešitev in u-resniči resolucija varnostnega sveta. V zvezi z govorom češkoslovaškega veleposlanika v Moskvi Kautske-ga na majskem plenumu CK KP Češkoslovaške, ki je bil objavljen v glasilu KP Češkoslovaške «Rude pravo* ter se nanaša na Jugoslavijo in Zvezo komunistov Jugoslavije, je zastopnik državnega tajništva dejal, da se besedilo govora šele proučuje. Toda že zdaj lahko reče, da gre za tako tolmačenje češkoslovaško - jugoslovanskih odnosov v preteklem letu, ki ne morejo prispevati k razvoju prijateljstva in sodelovanja med narodi dveh držav. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da bosta do konca avgusta zapustili Južni Vietnam dve brigadi devete pehotne divizije ter regiment tretje divizije marincev. Sklep za umik teh enot je odobril ameriški državni sekretar Melvin Laird na predlog admirala McCaina, vrhovnega poveljnika ameriških sil na Pacifiku, ter generala Creightona Abramsa, vrhovnega poveljnika ameriških čet v Vietnamu. Kot je znano, je predsednik Nixon po srečanju na Mid-wayu s sajgonskim predsednikom Van Thieujem napovedal umik 25 tisoč ameriških vojakov iz Vietnama. ZDA imajo trenutno v Južnem Vietnamu okrog 540.000 vojakov. Osvobodilne sile sj preteklo noč bombardirale sedemnajst zavezniških vojaških postojank v vsem Južnem Vietnamu. Najbolj prizadeta so bila oporišča v Da Nangu in Bien Hoi. Bombardiranje je povzročilo najmani 23 žrtev, med katerimi je tudi nekaj civilistov. Zaključena v Franciji volilna kampanja PARIZ, 13. — S televizijskima govoroma kandidatov Georgesa Pompidouja in Alaina Poherja se je danes v Franciji zaključila volilna kampanja za drugi turnus predsedniških volitev. Besedo imajo zdaj volivci, ki bodo v nedeljo določili de Gaullovega naslednika. S pomočjo elektronskih aparatur bodo rezultati znani že v nedeljo okrog osmih zvečer. Glavni favorit za končno zmago ostaja še vedno golistični kandidat, čeprav se je njegov naskok pred Pohorjem v zadnjih dneh nekoliko zmanjšal. Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je 11. junija izvedla demoskopska ustanova «Sofres», kaže, da bo Pompddcu dobil 56 odstotkov glasov, Poher pa 44. Zanimiva je primerjava s prejšnjo anketo, izvedeno 4. junija, ki je pripisovala golistične-mu kandidatu 58 odstotkov glasov, njegovemu nasprotniku pa 42. Poher torej napreduje, vendar so si politični opazovalci edini v prepričanju, da mu ne bo uspelo nadoknaditi razlike, ki ga še loči od bivšega predsednika vlade. Anketa tudi kaže, da se bo precejšnje število volilnih upravičencev vzdržalo glasovanja ter sledilo navodilom, ki jih je dala KRF, češ da je izbira med Pompidou-jem in Poherjem «izbira med kugo in kolero*. Po dosedanjih predvidevanjih bi se moralo glasovanja vzdržati kakih 33 do 35 odstotkov volilnih upravičencev. Ge bi se ta predvidevanja uresničila, bi šlo za največje število vzdržanih, ki bi ga zabeležili v Franclji po drugi svetovni vojni. Panagulis iz enega zapora v drugega ATENE, 13. — Aleksandra Pana-gulisa in stražarja Georgiosa Mc-rakisa, ki je skupaj z njim zbežal iz zapora v Boyatuju, so danes premestila v glavni štab atenske vojaške policije, nedaleč od Akropole. Panagulis je bil doslej zaprt na orožniški postaji, kjer so ga do danes zasliševali. Zajeta severnokorejska ladja SEUL, 13. — V Seulu so uradno javili, da so vojska, mornarica in letalstvo Južne Koreje zajele severnokorejsko 75-tansko ladjo, ki da je skušala izkrcati severnokorejske agente na Južni Koreji. Poročilo dodaja, da je bilo 15 mož, ki so bik na ladji, ubitih. Ladjo so zajeli blizu otoka Huk-san, 384 kilometrov jugozahodno od Seula Južnokorejska informacijska služba trdi, da so imeli agenti te ladje stopiti v stik z nekim vohunom na omenjenem otoku in ga prepeljati na Severno Korejo. Uradno sporočilo pravi, da je bila ladja oborožena in da se je približala otoku v četrtek zvečer. Z majhnim gumijastim čolnom so Včeraj dopoldne so predstavniki »Ljubljanske drame*: ravnatelj Petan, dramaturg Negro in režiser Korun govorili o današnji predstavi «Oresteda». Ljubljanske umetnike je predstavil predsednik tržaškega gledališča »Teatro Stabile* dr. Guido Botteri ..............................n.. PRVIKRAT KOI GOSI IRŽAŠKEfiA «11A1R0 STABILE* Danes ljubljanska Drama z «Oresteio» v Avditoriju Izjavi predsednika Tržaškega stalnega gledališča dr. Botterija in ravnatelja Drame Petana - Gre za povračilo gostovanja v Ljubljani Nocoj bo v Avditoriju kot gost «Teatra Stabile* gostovala ljubljanska Drama z Aishilovo tragedijo «Ores'teda», s katero vrača obisk «Teatra Stabile* v Ljubljani, kjer je z uprizoritvijo «Bertoidove zgodbe* dosegel zelo lep uspeh pri občinstvu in kritiki. Gre za pomemben dogodek v tržaškem kulturnem življenju, saj je prvič, da prihaja_ v goste osrednja n .vi M ,”,1, r, L,ir*n tt /J; trije "člani posadke odpluli proti | JV®® 7 °^v”ru njvrnim vohunom. Tega pa so ze prej aretirali, in ko se je čoln približal otoku, so ga zajeli. Vojska, mornarica in letalstvo so' nato s skupno akcijo zajeli ladjo irtin ki - 4 prispe--tamutinjemu poglabljanju medsebojnega spoznavanja in spoštovanja ob odprti meji na stičišču dveh narodnosti, dveh kultur in dv«^ družbenih sistemov. uniiiiiiiiiiiiii>iiniiiiiiiuiiiiinniiiiiiiu4ij|niiH|iii.iiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiimiii.................................. V poudarjanju tega pomena nocojšnjega gostovanja je izvenelo tudi včerajšnje srečanje v prostorih časnikarskega krožka, katerega so se udeležili predstavniki ljubljanske Drame, novi v. d. ravnatelja Žarko Petan, režiser Mile Korun in dramaturg Negro, predsednik Teatra Stabile dr. Guido Botteri, ravnatelj Slovenskega gledališča Fili-bert Benedetič, umetniški vodja SG prof. J. Tavčar it) še drugi italijanski in slovenski gledališki ter drugi kulturni delavci v Trstu. Srečanje je poteklo v izmenjavi raznih informacij tako o uprizoritvi in režiserskem konceptu «Oresteie», POROČILO 0 GROMIKOVEfA OBISKU V KAIRU V celoti je treba izvesti določbe resolucije varnostnega sveta OZN Gromiko je poroča! Naserju o dosedanjih posvetovanjih štirih velesil ■ Sestanek britanskega zunanjega ministra z Goldo Meir KAIRO, 13. — Sovj*»*ki zunanji minister Gromiko je danes zapustil Kairo in odpotoval v Moskvo po štiridnevnem obisku v ZAR. Pred odhodom se je še tretjič sestal s predsednikom Naserjem, ki mu je izročil osebno poslanico za sovjetske voditelje kot odgovor na njihovo poslanico. ________________ Na letališču je minister izjavil, da je zelo zadovoljen s posvetovanji z Naserjem in da so ti razgovori bili važen korak v utrditvi odnoso.v med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ki se stalno razvijajo. Pripomnil je, da se je Naserju in vsem voditeljem ZAR zahvalil _ za topel sprejem, ki ga je bil deležen, in za tesno sodelovanje. V Kairu so objavili skupno _ poročilo ,'ki znova poudarja načelo, da je treba v celoti izvesti določbe resolucije varnostnega sveta OZN z dne 22. novembra 1967. Sporočilo izraža priznanje Sovjetske zveze, ker Egipt izjavlja, da sprejema resolucijo in da jo misli izvajati. SZ je tudi izrekla podporo mednarodnim naporom za izvajanje te resolucije. Sporočilo dodaja, da so posvetovanja potekla v ozračju prijatelj- stva in vzajemnega zaupanja, izraža skrb zaradi nevarnega stanja na Srednjem vzhodu, kar je treba pripisati Izraelu in njegovi eks-panaionistioni politiki. Sovjetska zveza ponovno izreka vso podporo borbi Egipta in drugih arabskih držav za odpravo posledic izraelskega napada. Egipt pa izreka priznanje zaradi sovjetske pomoči. Sporočilo pravi dalje, da mirna rešitev na Srednjem vzhodu narekuje izvedbo resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 z vsemi določbami, vštevši umik izraelskih sil z arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel med napadalno vojno 5. junija 1967 Egiptovski zunanji minister Riad je včeraj med drugim izjavil, da je med egiptovsko-sovjetskimi posvetovanji vedno vladalo vzajem- Na vprašanje, ali se pričakuje obisk sovjetskega zunanjega ministra Gromika, je Vujiča dejal, da so v tem smislu bili razgovori med predstavniki obeh vlad, in je spomnil novinarje na dejstvo, da ne gre za novo vabilo, kajti velja vabilo že od prej sovjetskemu ministru Gromiku, naj obišče Jugoslavijo. B. B. Napetost na sovjetsko-kitajski meji še ni popustila. Na sliki: kitajske obmejne straže v pokrajini Sinkiane no razumevanje. Dodal je, da so govorili tudi o ameriško sovjetskih razgovorih in o načrtu sporočila, ki ga nameravajo štiri velike države objaviti. Egiptovski minister je povedal, da so štirje načrti poročil, ki so jih pripravile posamezne delegacije, in načrti v šestih točkah, ki ga je pripravila delovna skupina. Ker niso v New Yorku še dokončno sprejeli nobenega teh načrtov, so jih v Kairu proučili. Minister je nato omenil diplomatske napore ZAR v raznih državah, potovanja posebnih odposlancev e-giptovske vlade, ki .jih nameravajo v kratkem začeti in zlasti potovanje egiptovskih odposlancev v Afriko, svoj bližnja odhod v Evropo ter obisk predstavnikov zunanjega ministrstva v Skandinaviji in Jugoslaviji. «A1 Ahram* piše, da poudarjata Sovjetska zveza in ZAR potrebo nadaljevanja mednarodngea [»svetovanja za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Gromiko je sporočil egiptovskim voditeljem, da Sovjetska zveza ne bo sprejela kaj takega, kar bi arabske države odklonile. List poudarja, da je to načelo bistveni del sovjetskega stališča pri posvetovanjih med štiri: mi in pri dvostranskih posvetovanjih z ZDA. V Kairu so danes javili, da je bil Mohamed Hasan El Zajat imenovan za načelnika egiptovske delegacije pri OZN v zameno za El Konija, ki bo v kratkem upokojen. O obisku predsednice izraelske vlade Golde Meir v Londonu so pa današnjem njenem sestanku z britanskim zunanjim ministrom Ste-wartom, uradno sporočili, da so večino časa posvetili izmenjavi pogledov na stanje na Srednjem vzhodu glede na razgovore med štiri mi velesilami. Izjava dodaja, da so govorili tudi o drugih vprašanjih vzajemnega interesa. Zatrjuje se, da je Stevvart poročal Goldi Meir tudi o razgovorih sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Kairu. V Londonu pa zanikujejo, da so razgovori med Gromikom in Naserjem ter med Stevvartom in Goldo Meir sestavni del načrta štirih velesil v iskanju rešitve. Tudi danes je bil ob Sueškem prekopu topniški dvoboj med Izraelci in Egipčani. Prav tako je nastalo streljanje med Izraelci m Jordanci južno od Galilejskega jezera. Kakor običajno, se obe strani obtožujeta odgovornosti za spopad. kot o delovanju ljubljanske Drame od njenih začetkov do danes. Ob tej priložnosti smo zaprosili vodilnega predstavnika Drame Žarka Petana in predsednika Teatra Stabile dr. Botterija za izjavi o pomenu gostovanja Drame v Trstu. Naši prošnji sta se rada odzvala. Žarko Petan je izjavil: «Osrednje slovensko gledališče prihaja prvič v Trst kot gost italijanskega stolnega gledališča in s tem vrača obisk; ko je bilo italijansko gledališče pred nekaj tedni gost naše hiše. Upamo, da je ta prvi stik med obema umetniškima ustanovama začetek plodnega sodelovanja med slovensko in italijansko kulturo. Že od nekdaj so bila gledališča nosilci plemenite ideje o sodelovanju in s tem tudi o boljšemu razumevanju med različnimi narodi. Ta misel je toliko bolj pomembna, če gre za gledališča sosednjih narodov, ki so na domala vseh drugih področjih v zadnjih letih Doglobila stike. Meja med Jugoslavijo in Italijo velja za najbolj odprto mejo v Evropi. Nastopi italijanskih gledališčnikov v Jugoslaviji in slovenskih gledališčnikov v Italiji so -še dokaz več za zgoraj omenieno odprtost. Še več: gledališka gostovanja naj bi bila most med obema sosednjima narodoma, in sicer tako trden most, da ga nihče več v prihodnosti ne bi mogel podreti. S to optimistično napovedjo bodo naši gledališki u-metniki stopili drevi prvič pred italiianske občinstvo, čigar visoko umetniško dojemljivost, oa tudi kritičnost. iskreno cenimo.* Dr. Gnido Botteri pa je pripravil naslednjo izjavo: . ((Izredno smo srečni, da smo, čeprav na koncu gledališke sezone 1968-69, izpolnili obveznost, ki daje posebno obeležje kulturnim nalogam javnem gledališča na tem mejnem področju, to je izmenjavo predstav našega in ljubljanskega gledališča V glavnem mestu Slovenije smo nastopili z igro tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze « Bert o Ido ra zgodba*, ki se nam je zdela značilna za določeno književno Izročilo, zlasti pa za italijanski* način igranja kar pomeni kljub sodobni interpretaciji, ostati zvesti načelom ((comm^dte dell’arf.e* in mask. Občutljivost in prisrčnost, s katerima sta nas sprejeli občinstvo in kritika, so potrdili pravilnost naše izbire. S tem Ja imamo v gosteh v Av-ditorju, gledališču, iz katerega se bomo najbrž preselili v prihodnji sezoni v Politer.ma Rossstti, «0”e. ste:o» v režiji Mileta Koruna, smo hoteli začeti politiko izmenjav s predstavo, ki vsebuje dva izrstna elementa: mnogo se namreč opira na glasbene in mimri-ue učinke igralcev (zato je la.v ko gledalci primerno cenijo, tudi če ne poznajo točno jezika) ---r je vzvišen primer vsrkavanja najbolj sodobnih izraznih sredstev evropske dramaturgije. «Oresteia» gledališča iz Ljubljane priča po našem mnenju o visoki kakovostni ravni, ki jo |f> dosegla gledališka kultura v Sloveniji v vseh njenih komponentah Upamo, da bodo italijanski kulturni krogi, navzoči pri predstavi, odigrani v našem gledališču, sposobni to spoznati ter pridobiti na podlagi kritične sodbe bolj toč-no oceno kulturnih vrednot mejnega naroda. Vprav zaradi tega — nadaljujoč po tej poti, kolikor se nas tiče, poudarjamo, da hočemo ponoviti izmenjave v prihodnjih gledaliških sezonah — menimo, da bomo dali tudi znaten prispevek dobrim odnosom med Italijo in Ju goslavijo in še posebno med Trstom in Slovenijo, v prepričanju, da se bodo ljudje in narodi toliko bolj čutili brate in povezane v skupni usodi, kolikor bolje se bodo spoznali in medsebojno spoštovali.* PROBLEMI NOVE REVOLUCIONARNE VLADE Privlačna zamisel socialističnega Sudana Kot je te dni povedal predstav- nekateire pomisleke. Ta program nik sudanskega generala Džafar el vsebuje štiri točke: najprej bi po-Numeiri, sta revolucionarni svet . daljšali veljavnost amnestije (to in vlada sklenila ((dokončno reši- i je razglasila še prejšnja vlada) za Spodletel poskus ropa v Latisani ti» vprašanje sudanskega juga. Južne pokrajine — Gornji Nil, Bahr el Gazal in Ekvatorija — naj bi upornike z juga. Potem naj bi pozvali vse begunce, naj se vrnejo v Sudan. Nato naj bi začeli uresni- postale avtonomne enote v okviru čevati program za gospodarski, so- movega socialističnega Sudana«. To je doslej najpomembnejša programska izjava nove sudanske oblasti. Problem sudanskega juga je namreč najmočnejši izvor notranje napetosti in nestabilnosti v tej največji afriški državi. Ce bi novi režim to vprašanje resnično rešil, bi se Sudanu verjetno odprlo daljše obdobje politične trdnosti, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na pozicije nove garniture, ki je prevzela oblast z državnim udarom 25. maja. »Problem sudanskega juga« je konflikt med štirimi milijoni črncev, ki žive v južnem delu države in devetimi milijoni arabskih ali a rabi zi ranih muslimanov s severa. Konflikt ima zgodovinske, rasne, verske, jezikovne in kulturne korenine. Ozemlje današnjega Sudana je prišlo šele leta 1899 pod enotno upravo. Nastalo je iz nekdaj samostojne muslimanske države na severu, ki so jo tega leta pokorili Angleži in iz južnih ozemelj, ki so jih istega leta prepustili Angležem Francozi. Angleži misijonarjem, ki so prihajali v te kraje, niso dovoljevali, da bi delovali med muslimani, pač pa so lahko pokristjanjevali črnce. Na eni strani se je britanska o-blast bala odpora muslimanskih fa- cialni in kulturni razvoj juga in naposled naj bi dobile južne pokrajine avtonomijo. Ce bodo začeli uresničevati ta program po omenjenem vrstnem redu, se bo najbrž kmalu zataknilo. Težko je namreč pričakovati, da bi se bili pripravljeni begunci vrniti iz begunskih taborišč, kjer so našli zatočišče, ne da bi dobili trdnejša zagotovila, da se ne bodo ponovili pokoli iz prejšnjih let.. Taka zagotovila pa ne morejo biti zgolj vladne obljube; zato bi bilo bolj logično, če bi vlada začela najprej izvajati program gospodai’-ske in kulturne obnove juga ter že spočetka začela uvajati politično avtonomijo Še pred tem bo seveda treba razčistiti nekatera načelna vprašanja. Nihče namreč ne ve, ali bodo voditelji odpora na jugu in južni politiki pripravljeni sprejeti avtonomijo. Gibanje Anya Nya, ki je jedro odpora, se je namreč borilo za neodvisnost južnih pokrajin, ki naj hi se združile s Tanzanijo. Seveda pa zaradi težav, v katerih se je znašlo gverilsko gibanje zaradi notranjih sporov in pomanjkanja orožja, ni izključeno, da gverilski voditelji ne bodo odobrili vladnega predloga, ki ga bodo prav gotovo sprejeli voditelji natikov, na drugi strani pa je m južnih stxank SANU in Južna fron-motilo, če sta bila sever m jug ^ delujejo v Kartumu, različne vere, saj je taka razde-, VsekakOT bo ^ načelnih izjav litev ustrezala tradicionalnemu | (jQ uj-g^nijjtve še dolga pot. Toda britanskemu kolonialnemu konceptu «deli in vladaj»_ Sudanski jug je imel tako od nekdaj malo vezi s severom in vedno je bolj težil k črnskim afriškim državam, predvsem sosednji Keniji in Ugandi. Leta 1956 je država, sestavljena iz dveh tako različnih delov, dobila neodvisnost. To vsekakor ni bila idealna zmes za mlado državno, tvorbo. Le z največjimi napori bi bilo mogoče iz arabskih muslimanov in črnskih kristjanov in poganov, ki so se iz zgodovino spominjali svojih severnih sodržavljanov predvsem kot trgovcev s sužnji, ustvariti trdno državo. A vodstvo neodvisne države se je lotilo urejanja teh nasprotij na najbolj nesrečen način — s pritiskom. Jug je bil v Sudanu od vsega začetka zapostavljen, tako glede jezika, upravnih pristojnosti, možnosti za politično delovanje in položajev v državni upravi. To je ozadje državljanske vojne, ki se je začela leta 1963 z uporom na jugu. Po poprečni}! podatkih je ta vojna, o kateri se ve le malo, doslej terjala okoli pol milijona žrtev, medtem ko je 200 tisoč črnih Sudancev zbežalo v sosednje države — Etiopijo, Kenijo, Ugando dn Cad. Sudanska vojska še zdaj drži v južnih pokrajinah dve tretjini mož, ki se borijo proti gverilcem organizacije Anya Nya. Resda so boji v zadnjih treh letih precej popustili, ker so gverilci slabo oboroženi in tudi sprti med seboj in z južnimi politiki, ki žive v izgnanstvu, ali delujejo v Kartumu. Toda vojska gibanja do kraja ne more zatreti in kot kaže, je še pred državnim u darom nekaterim vojaškim poveljnikom postalo jasno, da ((vprašanje juga« ne bo mogoče rešiti s silo. Načelno izhodišče nove vlade je realistično. Kot je dejal general Numeiri, novi režim priznava «da obstajajo zgodovinska nasprotja med severom in jugom, zlasti v tradiciji in kulturi«. Program, ki je orisal Numeiri, pa zbuja za zdaj je treba predvsem poudariti, da je nova vlada napravila LATISANA, 13. — Dva roparja sta danes skušala oropati bančno ustanovo «Banca del Friuli« v središču Latisane. Eden od roparjev je imel potegnjeno mrežasto nogavico čez obraz, drugi pa si ga je zakrival z aktovko. Oba sta stopila v banko s pištolami v rokah. Poleg petih uradnikov, je bilo v uradu še pet strank. Eden od teh in sicer 54-letni sodnijski uslužbenec Nicola Dante, se je približal enemu od roparjev ter ga vprašal, če se šali. Ropar je brez obotavljanja pritisnil na petelini ter ra nil Danteja s strelom v trebuh. Blagajnik je izkoristil priložnost ter pritisnil na gumb alarmnega zvonca. Takoj nato je zunaj začela tulit' sirena, ki je priklicala mimoidoče. Roparja sta se prestrašila ter zbežala. Posrečilo se jima je, da sta skočila v avto BMW, ki ga je upravlial neki njun sopajdaš. Vsi so zbežali in do sedaj jih še niso izsledili. Zdravstveno stanje Danteja se je izboljšalo, čeprav so ga morali zaravmiu operirati. V blagajni bančne ustanove je bilo v trenutku roparskega poskusa 15 milijonov lir. Connie Stevens se je ločila od Fisherja SANTA MONICA, 13. - Igralka Cer.ris. Ctevens je dobila zakonsko razvezo z možem Eddiem Fisher-jem, ki je znan pevec in igralec. Igralca sta se poročila v februarju leta 1967. Že v aprilu lani je Fi-sher zahteval razvezo zaradi ženine krivde. Dva dneva pozneje pa je tudi Stevensova zahtevala razvezo zaradi istih razlogov. Kar se tiče finančnih pogojev razveze, Connie Stevens ni zahtevala preživnine zase, dobivala bo pa ti- VPRASANJA IN ODGOVORI Boljši pogoji za pokojnino s prostovoljnimi dajatvami O prostovoljnem socialnem zavarovanju smo že večkrat pisali in smo predvsem poudarili, kako je to zavarovanje važno za ženske, ki zapustijo delo, da se posvetijo družini. S prostovoujnim socialnim zavarovanjem pa jim je dana možnost, da s 55. letom pridejo do pokojnine. Ali je novi pokojninski zakon prinesel kaj novega glede prostovoljnega socialnega zavarovanja, to se gotovo sprašujejo predvsem naše čitateljice, ki so temu zavarovanju podvržene. Vsem skupaj bomo odgovorili skupno z odgovorom čitateljici R. B., ki nam piše: V kolikor sem sledila novemu pokojninskemu zakonu, nisem nikjer zasledila, da bi prišlo do kakih izboljšav glede prostovoljnega socialnega zavarovanje Zdi se mi namreč krivično, da tisti, ki plačujemo prostovoljne sociane daiat-ve, ki so se z lanskim letom pre cej povišale, nimamo možnosti, da bi lahko z višjimi dajatvami prišli lahko do višje pokojnine, kot to velja za zavarovance v normalnem delavnem razmerju. Zakaj ta krivica in ali je predvideno sploh, da se bo odpravila? Predvsem naj omenimo, da so v novem pokojninskem zakonu glede prostovoljnega socialnega zavarovanja predvidene izboljšave (vsaj za danes) ne toliko za tiste, ki so že zavarovani, temveč za tiste, ki bi se želeli zavarovati. Zakon predvideva, da lahko nadaljujejo s prostovoljnim socialnim zavarovanjem tisti, ki imajo za eno leto plačanih socialnih dajatev v zadnjih petih letih, ali pa ki imajo za pet let plačanih socialnih dajatev v katerikoli dobi pod pogojem, da nimajo več kot 45 let (ženske) ter 50 let (moški). Olajšava v novem zakonu pa daje do 1. maja 1971 možnost, da nadaljujejo s prostovoljnim socialnim zavarovanjem vsi, ne glede na svojo starost, ki odločilni prvi korak, kar je več ; soč dolarjev na mesec za vzdrževa-kot je bila pripravljena storiti Iva- j nje dveh deklic, ki sta se rodili terakoli vlada doslej. iz zakona. r OPOZORILO BIAFRSKE VLADE PETROLEJSKIM DRUŽBAM Izkoriščanje naftnih vrelcev pomeni kršitev biafrskih zakonov Komisar za informacije Eke je izjavil, da so ravnali milostno s tehniki ENI, ker ne smatrajo Italije za sovražno državo ga LAGOS, 13. — Komisar za informacije pri biafrski vladi Ifegvvu Eke je izjavil, da bo Biafra preprečila črpanje nafte v korist Nigeriji, ter je opozoril tuje družbe, ki iščejo petrolej v Nigeriji, na hude nevarnosti, katerim se izpostavljajo s svojo dejavnostjo. Eke je nadalje omenil, da bi moral primer 18 teh likov kali jan ske družbe ENI, ki so jih uje!', obsodili na smet in potem pomilostili, končno prepričati zainteresirane kroge, da gre zares v, penjeni tetiniki so bili deležni usmiljenja, ker je šlo za prvi primer. Vendar pa je Eke, ki je govoril skupini novinarjev v Ovverriju, zatrdil, da to ne bo veljalo za na slednjo skupino, ki bi jo biafrska vojska zajela Eke je poudaril, da je tehnike zajel redni oddelek biafrske vojske in ne gverilska skupina, kot je bilo v prvem trenu.ku sporočeno. Poudaril je še, da bi jih verjetno ne izpustili, če ne bi prišli iz države, ki jo Biafra ne smatra za sovražno. Komisar za informacije je nato opozoril tujce, naj ne hodijo v kraje, ki jih Biafra smatra za svoje in naj ne nudijo svoje pomoči Nigeriji. Taki ljudje — je dejal Eke - bodo morali pripi- sati samim dice lastnih ii morebitne posle- družbe, ki delujejo na področjih le jan j. Zagotovil pa osrednje - zahodnega dela države. je, da bo biafrska vlada drugače ravnala z delavci in uslužbenci podpornih ustanov. Biafrski komisar je nadalje izjavil, da ne bi Nigerija začela vojne proti Biafri, če bi se ne pola-komnila biafrskih naftnih vrelcev. Zato bo biafrska vlada sprejela vse ukrepe, da prepreči izkoriščanje petro.ejskih vrelcev s strani Nigerijcev, upoštevajoč dejstvo, da ti izkoriščajo te vrelce proti biafr-skemu osvobodilnemu gibanju. V kratkem — je dejal Eke — bo biafrska vojska sprožila veliko ofenzivo, da bi zadušila v kali vse načrte za izkoriščanje naftnih ležišč na področjih, ki so zasedena od Nigerijcev. Biafrska vojska hoče s tem preprečiti dejavnost družb, ki podpirajo Nigerijo. Tudi brez petroleja — je dejal Eke — bi nastal primer Biafre, toda prisotnost nafte je povzročila vojno. Nigerija se vojskuje z denarjem, ki ga ji prinašajo naftni vrelci, Biafra pa bo storila vse, kar je v njenih močeh, da prepreči svojemu sovražniku izkoriščanje teh virov. Biafrski funkcionar je poudaril, da velja to opozorilo posebno za ....mn,m...................................................................."""""" Inf ormaci je tu irislu •ne zveze Slovi mije GORENJSKA odreda na Kališču in češka koča na , Jezerskem sta odprta samo ob so-V Bohinju je zaseden hotel Bel- , botah in nedeljah. Zimsko kopali-levue. v drugih hotelih in v za- gge v Kranju je odprto vsak dan sebnih turističnih sobah pa je dovolj prostora. Hotel na Voglu je zaprt, žičnica na Vogel redno obratu,e. Šolske skupine plačajo polovično ceno. Na Voglu obratujeta tudi obe sedežnici. Na Bledu je dovolj prostora v gostilnah, počitniških domovih in v zasebnih sobah. V drugi polovici junija bodo na Bledu odprli novi »Golf hotel«. žičnica na Stražo ne obratuje. V Ratečah je dovolj prostora pri zasebnikih, v zasebnih gostilnah in v počitniškem domu Gorenjka. Rezervaci,e za Gorenjko sprejema uprava počitniške skupnosti Alpe -Adria v Ljubljani, Dom v Planici ima dovolj prostora, planinska koča v Tamarju pa je stalno oskrbovana. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golico in v Smučarskem dosnu na črnem vrhu. V Begunjah na Gorenjskem je dovolj prostora v gostilni Jozovc in v turističnem domu v Dragi. Prostor je tudi v Zapužah, Zgošah, Rodinah in Otoku. V Sankašktm domu na Sv. Petru, v Roblekovem domu na Begunjščici. v planinskem domu na Jelovici in v Koatanjškovem domu na Dobrči je povsod dovolj prostora. Sankaški dom na Sv. Petru je odprt samo ob sobotah in nedeljah; drugi dianovi so odprti vsak dan. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je povsod še prostor. Prostor je tudi v Domu na Zelenici, na Kofcah im Pod Storžičem.'Dom na Kriški gori je odpri samo ob sobotah in nedeljah, žičnica ne obratuje. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v Domu na Joštu, v hotelu na šrnar-jetni gori in v domu na Krvavcu. Na Jezersk m in v Preddvorj-u je te dovolj predora. Dom Kokrtskega od 7. do 19. ure. PRIREDITVE Na Bledu bodo imeli jutri dopoldne XII. mednarodno tekmovanje v ribolovu na Blejskem jezeru. Danes in jutri bo na letališču v Lescah I. kvalifikacijsko tekmovanje slovenskih pilotov za republiško prvenstvo. V Križah pri Tržiču bodo jutri ob 14 30 telovadni nastopi Po nastopu bo družabna prireditev. V Nemljah pri TCranju bo v nedeljo popoldne čebelarsko srečanje. V galeriji na Loškem gradu je odprta razstava slik male Groharjeve slikarske kolonije. PRIMORSKA V Kopru in Ankaranu je dovolj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih šotah Priporočajo tudi izlete v Hrastovlje, kjer si lahko gostje ogieda„o znamenite freske v vaški cerkvici. PRIREDITVE Danes zvečer bo nastopilo v Koprskem gledališču kulturno umetniško društvo Jože Htrmank iz Maribora, ki prireja samostojni koncert. Na Titovem trgu v Kopru bo jutri zvečer, 15. junija, II. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je zaseden samo hotel Ljubljana transport. Hotel Turist bo zaseden 16. junija, hotel Ilirija pa od danes do 16. Junija. Hotel Union ima prostor samo 15. in 19. junija, druge dni je zaseden. Dovolj prostora ima hotel Bellevue, nekaj prostih postelj pa je še v hotelu Lev in Slon. V Motelu v Mednem in v gostilni Cirman je še nini. Prostor je v Domžalah, Litiji in na Vrhniki. Kopališče na Vrhniki je odiprto vsak dan od 9. do 18. ure. V Logatcu, Rovtah in na Goropekan je dovolj prostora. V Cerknici in okolici je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Rakovem Škocjanu. PRIREDITVE V Moderni galeriji je odprta VIII. mednarodni grafični bienale na katerem sodelujejo umetniki iz 46 držav. V Mestni galeriji v Ljubljani je odprt I. mednarodni bienale pod naslovom ((Karikatura brez besed«. Danes ob 16. uri bo koncert partizanskega invalidskega zbora. V Festivalni dvorani v Ljubljani bo do 20. junija mednarodni šahovski turni,r za Vidmarjev memorial. DOLENJSKA V Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Nekaj prostora je tudi na Otočcu, na Gradu Mokrice, v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah. Cateške toplice so zasedene, nekaj prostora je samo pri zasebnikih v Čatežu. Dovolj prostora je v Črnomlju, Metliki, Sevnici in Krškem. V Dolenjskih, šmarjeških in ča-teiklh toplicah so odprli kopalni bazen na prostem. Odprti so planinski domovi na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori in prav tako tudi Dom na Miklavžu in Gospodični; prostora je še dovolj, za večje skupine pa priporočajo rezervacije. ŠTAJERSKA V Celju in Mariboru Je povsod še dovolj prostora. Odprti so domovi na gori Oljki, Svetini in logarski dolini. Tudi Celjska in Mozirska koča sta odprti. Na Okrešlju je dovolj snega za visokogorsko smučanje. Na Mariborskem Pohorju je zasedena Mariborska koča, v drugih domovih pa je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Biafra je že zahtevala, naj se na teh področjih izvede referendum med prebivalstvom, ki bi se moralo izjaviti ali za Nigerijo ali za Biafro. Vendar pa naravna bogastva pripadajo Biafri vse dokler ne bo ta referendum izveden. Kdorkoli bo kršil zakon na teh področjih in bo aretiran, bo sojen po bdafr-skih zakonih. imajo za pet let plačanih socialnih dajatev v katerikoli dobi. Glede vprašanja, ki nam ga je zastavila naša čitateljica je res, da se tistim, ki so prostovoljno zavarovani, dogaja danes krivica, kajti nimajo izbire, da bi lahko naknadno izbrali višji razred prostovoljnih dajatev in s tem prišli do boljše pokojnine. Čeprav so se prostovoljne socialne dajatve v zadnjem času precej povišale, ostane pa višina pokojnine na te dajatve vedno ista. Razlika med zavarovanci, ki so v delovnem raz merj-u in tistimi, ki plačujejo prostovoljne dajatve, je v tem, da se prvim zaračuna višina pokojnine na podlagi najvišjih dajatev zadnjih let ne glede na višino prejšnjih dajatev. Važna je le časovna doba. Za prostovoljne dajatve, pa je najvišja možna višina pokojnine že vnaprej določena (na podlagi zadnje plače) in je ni mogoče povišati. Ravno zato, da bi se delno odpravila ta nesorazmerja so predvidene tudi pri prostovoljnem socialnem zavarovanju določene spremembe, ki se bodo po določbah sedanjega zakona morale izvršiti v naslednjih dveh letih. Kakšne vse bodo te spremembe, danes še ne vemo. Glavna načela teh sprememb pa so omenjena že v sedanjem zakonu in sicer: prostovoljne aajaitve ne bodo šle samo v prid starostni pokojnini, temveč tudi pokojnini za dovršeno delovno dobo. Tudi za prostovoljne dajatve bo veljalo načelo, da se bodo pokojnine računale na podlagi določenega odstotka na srednjo plačo zadnjih let in s tem v zvezi se bo spremenii tudi način plačevanja prostovoljnih dajatev. Nadalje pa se 'predvideva, da ne bodo mogli nadaljevati s prostovoljnimi dajatvami tisiti, ki že uživajo kako drugo obliko zavarovanja. Ponesrečen poskus presaditve srca HOUSTON, 13. - Kanadski trgovec Isaac Morriu, star 56 let, je umrl pred tremi dnevi v bolnišnici, potem, ko so mu 4. marca letos presadili srce. Zdi se, da je smrt nastopila zaradi virusne infekcije. Morriuja je operiral dr. Denton Cooley. Natečaj za plešaste moške RIO DE JANEIRO, 13. - Občinska uprava v mestu Cantagalo v državi Rio je razglasila natečaj, katerega se bo udeležilo kakih 200 plešastih moških. Natečaj bo 24. junija v okviru raznih praznikov. Najbolj prikupnemu plešastemu moškemu bodo podarili sredstvo za i poživljanje rasti las. SOFIA LOREN IN PONTI V BUDVI tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiuiiifiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111 Njegova sestra je povedala, da je brat šel prostovoljno v marinse, da bi si zaslužil denar za nadaljevanje študijev. iiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiintiimiMiiiiuiiiniiintiiiitiiiiiriiimiiiiiiimiitiiiiiiiiim POLICIJSKI AGENTI V KALIFORNIJI Ustrelili po pomoti mladeniča, ki je jecljal Hotel je potegniti iz žepa listek, agenti pa so menili, da je namerava) streljati LOS ANGELES, 13. — Policijski I storil samo zato, ker je prikril svo-agenti so pomotoma ubili 29-letnega | jo starost, moškega, ki je bolehal za hudo jec-ljavostjo. Gre za Donalda Lee Oughtona, katerega je policijska patrulja ustavila na cesti. Ker je mladenič zelo težko govoril, je vedno imel pri sebi listek, kjer je bilo napisano njegovo ime in kraj kjer je stanoval. Ko je Oughton segel v žep, da bi ga pokazal agentom, je eden od teh menil, da je hotel potegniti iz žepa revolver. Takoj je ustrelil s pištolo ter po nesreči ranil nekega svojega kolega. Ta pa je mislil, da je nanj streljal Oughton ter je zato takoj sprožil strel ter zadel nesrečnega v prša. Med prevozom v bolnišnico je mladenič umrl. Ko so ga natančno pregledali in preiskali, so ugotovili, da Oughton sploh ni imel pri sebi nobenega orožja, temveč le listek s svojimi osebnimi podatki. Okoliščino, da je bolehal za hudo jecljavostjo, je pojasnila njegova mati. Aretirani študenti zaradi sežiga avtobusov CIUDAD MEXICO, 13. - Mehiška policija je aretirala nekaj študentov, ker so ukradli 10 avtobusov, od katerih so dva zažgali. Pred časom se je zgodilo, da je neki avtobus mestnega prevozniškega podjetja povozil dva študenta, od katerih je eden umrl. Družba je sicer poravnala škodo, toda vsota, ki so jo družine žrtev prejele, se je zde-ia študentom politehnika prenizka. Zato so ukradli omenjene avtobuse in dva zažgali. V Vietnamu je padel 15-letni marines nekaj prostora. Dovolj prostora je ; Lovrencu na Pohorju, Lenartu, v v zasebnih turističnih sobah. Do- I Slovenskih goricah, v Slovenski Bi-volj prostora je v Kamniku, v I strici v gradu Štatenberg in v Kamniški Bistrici in na Veliki pla- I Ptuju. NEW YORK, 13. - Petnajstletni deček iz New Yorka je te dni umrl v neki bitki v Vietnamu. Bil je najmlajši vojak ameriške vojske v Vietnamu Gre za črnca Dana Bul-locka, ki je vstopil kot prostovoljec v marinse, kar pa je lahko i ke izgubil življenje. Smrtna žrtev zaradi eksplozije v Beogradu BEOGRAD, 13. — Danes dopoldne okrog 11. ure je v kanalska mreži na vogalu dveh ulic v Beogradu prišlo do eksplozije pri ka teri je izgubila življenje 20-let-na ženska, neka druga pa je bila laže poškodovana. Materialna škoda pri glavnih vhodih bližnjih trgovin ni velika. Preiskava je ugo tovila, da so eksplozijo povzročili bencinski hlapi, ki so se nakopičili v kanalski mreži, verjetno iz bližnjih rezervoarjev bencinske črpalke. BEOGRAD, 13. — Znani filmski igralki Sofii Loren in njenemu soprogu Carlu Pontiiju, ki sta danes postala častna prebivalca občine Budva, je dopoldne v hotelu «Na terasi Sv. Štefana predsednik občine Budva izročil odlok občinske skupščine, s katerim jima občina podarja zemljišče za gradnjo vile z osebno plažo. Danes dopoldne se je Carlo Ponti več ur razgovarjal z. avtorji programa iz južnega Jadrana in z zastopniki turističnih organizacij. Posebno se je zanimal za zakonske in druge možnosti za investiranje inozemskega kapitala v gradnjo objektov v Jugoslaviji. Po razgovorih sta Sofia Loren in Carlo Ponti odpotovala na Cetinje, kjer jima je predsednik občine priredil kosilo. Jutri bosta odpotovala v Titograd, kjer bo Ponti načel razgovore s črnogorskimi gospodarstveniki. Sofio Loren in Carla Pontija bo jutri sprejel tudi predsednik izvršnega sveta črne gore Vidoje žarkovič. Včeraj sta si Sofia in Carlo Ponti v spremstvu ravnatelja Sv. Štefana, predsednika občine Budva in drugih osebnosti ogledala parcelo, ki jima jo je občina podarila in druge kraje budvanske riviere. Sofia Loren je po ogledu parcele dejala, da ji teren za vilo zelo ugaja in da je presenečena, da bo z možem in sinom preživela tam srečne dni. «Tu se bom počutila kot doma, saj sem jaz Napoletan-ka, kjer so tudi zelo lepi kraji; zato še bolj lahko občudujem kar je narava ustvarila čudovitega. Carlo Ponti je bil prav tako navdušen nad naravnimi lepotami budvanske riviere ter je priporočil gostiteljem, naj ohranijo te naravne lepote in naj ne dovolijo, da se uničijo, kot se je to deloma dogodilo v Italiji. častna meščana Budve na sprehodu mn«1* PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODISCEM Zahtevane visoke kazni zaradi brodoloma «Taitu» Za glavnega obtoženca namernega brodoloma je javni tožilec zahteval 6 let, za ostale tri pa po 5 let zapora Zaprt v Biafri angleški državljan LONDON, 13. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so biafrske oblasti aretirale angleškega državljana Leonarda Crickmar-ja Crickmar, ki je živel v Port Har-courtu, je izginil brez sledu v maju leta 1968. V londonskih krogih menijo, da je zaprt v Biafri. Medtem se je zvedelo, da so baje našli letalo švedskega Rdečega križa, ki je izginilo brez sledu prejšnji četrtek med poletom od otoka Fernando Po do Biafre. Letalo so baje našli na nekem močvirnatem področju blizu Kalabarja. Preden je letalo izgubilo radijsko povezavo, je moštvo sporočilo, da ga je v tistem trenutku obstreljevalo neko drugo letalo. Pravijo, da so našli trupla treh članov moštva (Američana, ki je živel na Švedskem, nekega Norvežana in enega Šveda). Prepričani pa so, da je tudi četrti član posad- Z nastopom zasebnih strank — tri zavarovalne družbe, ki jih zastopata tržaški odvetnik Poilucci ter odv. De Vincentis iz Genove — se jo včeraj nadaljevala pred tržaškim kazenskim sodiščem sodna razprava proti četverici, ki je obtožena namernega brodoloma panamske tovorne ladje «Taitu». Odvetnika sta ponovno naprtila vso krivdo četverici ter odločno zavrnila vse obtožbe, ki jih je na zadnji razpravi obramba skušala zvaliti ravno na zavarovalne družbe. Kot je znano se je ladja «Taitu» potopila predlanskega oktobra 35 milj od otoka Toro pri Sardiniji, posadka ladje pa se je na srečo rešila. Državni prokurator iz Trsta je tedaj uvedel preiskavo, ker so nekateri jugoslovanski mornarji, ki so bili takrat vkrcani na ladji, za trjevali, da ni šlo za navadno nesrečo, temveč za namerno povzro čeni brodolom. Na podlagi te preiskave so prijavili sodišču štiri o-sebe: 38-letnega Franca Bellasicha, ki je na ladji zastopal zavarovalne družbe, Si-letnega ladijskega poveljnika Fulvia Rocca, 49-letnega ladijskega tehnika Bruna Maurija ter 43-letnega strojevodjo Giovanni-ja Tretiacha. Ti štirje naj bi bili torej krivi namernega brodoloma. Sodni postopek proti četverici se je začel že lanskega decembra, a so ga nato preložili na letošnji 11. junij, da bi s tem omogočili obram. bi popolnejše ugotovitve v zvezi r dogodkom. V sredo se je sodišče tako ponovno sestalo ter posvetilo obravnavo izpraševanju obtožencev, ki so, kot znano, zavrnili vse obtožbe. Včeraj pa je poleg zasebnih strank spregovoril še javni tožilec, ki je za glavnega obtoženca Bella-sicha zahteval 6 let zapora, za ostale tri pa po 5 let zapora. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj. Nov predsednik pokrajinskega nadzornega odbora Na včerajšnji seji pokrajinskega nadzornega odbora, ki je bila ob navzočnosti deželnega odbornika za krajevne ustanove Vicaria, je prejšnji predsednik odv. Nino Faz-zini Giorgi predal posle novemu predsedniku odbora odv. Silvanu Mianlju. Odv. Fazzini Giorgi je spregovoril nekaj poslovilnih besed ter Je priznal, da so vsi člani odbora marljivo sodelovali z njim v nadzorni dejavnosti. Zatem je podpredsednik odbora odv. Sferco izrekel poslovilni pozdrav odv. Faz ziniju ter pozdravil novega predsednika Mianlja in mu voščil u-spehe pri novem delu. Nato je spregovoril deželni odbornik kra jevruh ustanov Vicario, ki je rekel, da bodo prihodnjega 10 julija minila tri leta, odkar so začeli delovati nadzorni odbori, u-stanovljemi na podlagi deželnega zakona štev. 3 z dne 2. marca 1966. V tem razdobju, je rekel Vicario, ni prišlo do nobene večje nevšečnosti in novi deželni nadzorni organi so bili kos svojim nalogam, čeprav so naleteli na pre. oejšnje začetniške težave. Pri tem se je odbornik Vicario zahvalil odv Fazziniju za njegovo delo v prvem razdobju dejavnosti pokrajinskega nadzornega odbora v Trstu ter mu je tuch v imenu deželne uprave izročil spominsko kolajno. Zatem je odv. Miani, ki mu Je odbornik Vicario voščil uspešno de lo, poudaril, da se bo trudil, da bodo vedno bolj zadovoljili potre- člane odbora in funkcionarje od-bomištva, da bi čim tesneje sodelovali z njim. Proti zvišanju stanarin v stanovanjih INPS Koordinacijski odbor za stanovanjska vprašanja CCdL, CISL, CGIL. Združenja stanovanjskih u-pravičencev in ACLI sporoča, da je ravnatelj INPS v Trstu dr. Bruno Rosati sprejel predstavnike omenjenih organizacij. notranje komisije zdravilišča INPS na Trste-niku in nekaj prizadetih stanovanjskih najemnikov, da bi razpravljali o odpovedi stanovanj in zvišanju stanarin v hišah, ki so last INPS. Po obširni razpravi so se vsi predstavniki organizacij soglasno izrekli proti zvišanju stanarin bodisi s pravnega stališča, saj zakon št. 4 z dne 12.2.1969 uvaja zaporo nad najemninami do 31. decembra letos, bodisi z gmotne in socialne plati, saj ta ukrep prizadeva delavce z nespremenljivimi dohodki m upokojence. Izjavili so tudi, da bodo pozvali vse najemnike, naj ne podpišejo novih najemninskih pogodb z zvižano sta narino. Hkrati sporočajo, da bodo vložili priziv na osrednje vodstvo INPS v Rimu za preklic teh ukrepov. Dr. Rosati je rekel, da so sicer navedeni razlogi utemeljeni, da pa se je ravnal po točnih la vodilih osrednjega vodstva INPS. Zagotovil pa je, da ne bodo sprejeli nobenega ukrepa proti stanovalcem, ki ne bodo podpisali novih najemninskih pogodb. Že dva meseca mrtev v stanovanju Včeraj zvečer ob 18.40 se je na devinskem komisariatu vsa zbegana zglasila Veronika Stocovaz por. Bo nini iz Ul. San Nicolo 2 ter za skrbljena izjavila, da je malo prej hotela obiskati svojega nečaka, 39-letnega Maria Štefanija iz Nabrežine št. 50, katerega ni videla že dva meseca. Ker pa ji v njegovem stanovanju ni nihče odgovoril, čepi av je dolgo trkala na vrata, se je v njej vzbudil sum, da / nečakom nekaj ni v redu 7, devinske policijske postaje se je nemudoma odpravila v Nabre žino policijska patrulja. Ker tudi na trkanje agentov ni bilo iz Ste-fanijevega stanovanja nobenega gla su, so agenti poklicali nekega kovača, ki Je odstranil ključavnico V spodnjih prostorih stanovanja ni bilo nikogar, ko pa so se povzpeli v prvo nadstropje, kjer je spalna soba, se jim je pred očmi nudil grozen prizor — na postelji je ležal mrtev Stefani že v razpadajočem stan Ju, zraven njega pa je ležala prazna plinska jeklenka Sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla v kapelico nabrežinskega pokopališča, je izjavil, da je morala smrt nastopiti že pred dvema mesecema. Kaže, da si je Stefani sam vzel življenje. C Otvoritev letošnjega velesejma bo prenašala postaja Radio Trst A v slovenščini od 10 30 do 10.50. Direktni prenos bo vodil Saša Martelanc, v naslednjih dnevnikih pa bodo nadaljnja poročila. Poseben poudarek bo dan jugoslovanskemu dnevu, ki bo v ponedeljek. Po televiziji bo prikaz velesejma v nedeljo od 10.30 do 11. ure. £ Pri vhodu v brezno «Silvuno Žulla» za Opčinami bo danes, ob 17. uri kratka komemoracija Carla Debeljaka, ki se je v njej smrtno ponesrečil 13 junija pred enaindvajsetimi leti Spominsko svečanost prirejajo jamarji skupine, bani krajevnih ustanov in prosil ki nosi njegovo ime. Seja izvršnega odbora Slov. skupnosti Referent za tisk Izvršnega od10* ra Slovenske skupnosti nam K poslal s prošnjo za objavo naši nje sporočilo: «Pod predsedstvom pobtici*® tajnika dr. Stoke je bila seja izvršnega odbora Slovenj skupnosti. Na dnevnem ref"Lje-bilo več političnih in n0l5bJei organizacijskih vprašanj. ro^Lc-pozornosti so člani izvršnega o« ra dr. Dolhar, Legiša in “ir-posvetili regulacijskemu načrtu žaške občine. To vprašanje v rt. drobnostih proučuje posebna misija Slovenske skupnosti, .. sestavljena iz izvedencev g°sPrt^. ske, urbanistične in pravne suyjrt Ob koncu seje je izvršni o® 0, soglasno sprejel resolucijo, .®.tva dločno obžaluje namen ta-t jj? pi ((Slovenske prosvetne zveze«, se ta organizacija vključila v . li jamsko zvezo ARCI. Izvršni ga ^ Slovenske skupnosti meni, d® a. tak korak zadal nepopravljivo e. rodno škodo zamejskemu kuhaj v mu izročilu in zasekal PrertJ*nr enotni slovenski kulturni pi^T-no Zgodovina povojnih let zgovo* y priča, da je bilo vključevanje^, italijanske organizacije in P°usjo-ne stranke sila škodljivo s® liko venstvo v naših krajih, še bolj pa bi bila škodljiva vJuJJG, tev slovenskih kulturnih cij v italijansko zvezo, saj je PLa. kultura najmočnejša vez za 0 nitev narodne zavesti. Pripis uredništva: V zvezi 2 gim odstavkom ponavljamo ^ rajšnje pojasnilo tajništva \o ske prosvetne zveze da boao vprašanje obširno utemeljeval ^ obravnavali na občnem zboru a Nagrad« in pohvale mestnim redarjem Včeraj, ob 107-obletmci vitve korpusa mestnih redarje*^ Trstu, so bile spominske sV5jLga jedra tržaškega de shva. Delavci so bili mnenja, se bo tako to jedro . z združitvijo podjetij m združenjem delavskih skupnosti iz ladjedelnice in Arzenala. Zelo polemični pa so delavci bili do krajevnih oblasti, katerim so očitali, da si laste zaslugo za zmaigo v boju, ki so ga V./'« >>' SaP;SS.rdK pr“?~rsktoiPr.”nNS Sttaj. ss&rtK; jočega mladeniča odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ga pregledali in preoblekli. Na prvi pogled je bilo očitno, da študent ni popolnoma priseben, zato so ga včeraj zjutraj mi eksponati bo na sejmu sodelova- j bodo utegnili sestaviti, tako da bo lo 30 držav, uradno prisotne pa | sovjetska razstava zaradi omenje-bodo Avstrija, Brazilija, Bolgarija, I nih zamud nekoliko okrnjena. Ka- gor smo ■}(, včeraj zabeležili na tem mestu, skrbi za nastop ZSSR na našem sejmu moskovsko podjetje Exportles, ki se ukvarja z mednarodno lesno trgovino in ki je dobro znano tudi na našem področju, saj dobavlja med drugim vsako leto velike količine drobne hlodovine tudi štivanski papirnici. Predsednik Siocovich je na konferenci ponovno povzel argument, kako bo z novim sejmiščem pri Barkovljah ter povedal, da bo pot do tega cUja po vsej verjetnosti še precej dolga. Naglasil pa je, da namerava.jo za novo sejmišče zasuti morje v primerni širini od Stockove tovarne pod 'oarkovljan-skim svetilnikom do izliva potoka, ki teče ”od cesto pred pokopališčem. Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je že izdala dovoljenje za izvedbo tega dela, sedaj pa se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako uskladiti potrebe po novem sejmišču s prav tako perečim problemom prostora, ki je potreben za speljavo hitre ceste, ki naj bi tekla prav po tem področju. Do novih premikov v zvezi s tem vprašanjem naj bi po mnenju dr. Slocovicha lahko prišlo že v letošnjem septembru ali oktobru. Ob otvoritvi XXI. tržaškega vzorčnega velesejma je župan inž. Marcello Spaccini izdal sledeči proglas: . ((Enaindvajsetič se odpira mednarodni vzorčni velesejem, da bo sprejemal gospodarske operaterje ter javnost. Velesejem poudarja ob vstopu v drugo dvajsetletnico svojega obstoja veljavo svoje zamisli: povezave in mostu v Evropi med zahodom in vzhodom, odnosno med Evropo in afriškimi oz. azijskimi tržišči. Doseženi programi so po svoji kakovosti in številu italijanskih in tujih razstavljavcev dokaz proizvodnega napora krajevnega in deželnega gospodarstva vseh sektor- im- , - , ♦ Vsem gostom izražamo našo toplo dobrodošlico; razstavljavcem in organizatorjem želimo novih uspehov, ki naj' še enkrat potrdijo V ZGONIKU, 14., 15. IN 16. JUNIJA RA 15 TA VA in pokušnja domačih vin DANES, 14. junija v ob 16.00: Otvoritev razstave ob 16.00: Turnir v odbojki za prehodni ((Kraški pokal* od 20. do 24.: Brezplačen ples na prostem Nedelja, 15. junija od 9. do 24.: Odprta razstava ob 9.00: Tekmovanje v bližanju ob 16.00: Tekmovanje v ruskem kegljanju ob 17.00: Koncert proseške godbe na pihala ob 20.00: Tombola z dobitki v višini 100.000 lir od 20. do 24.: Brezplačen ples na prostem Ponedeljek, 16. junija KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni zabavni film: 5 MARINES PER SINGAPORE V nedeljo ob 15 uri Cinema-scope barvni dramatični film: LE GRANDI VACANZE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sklicuje v nedeljo, 15. junija svoj 18. OBČNI ZBOR ki bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13. Začetek ob 9. uri. Naše čitatelje opozarjam0 na reportažo o Rižarni, ki 6° jutri ob 15. uri v oddaji B*’ dia Koper «Naši kraji i" ljudje*. Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni OBČNI ZBOR v torek, 24. junija 1969 v Trstu v Ulici Geppa 9 ob 20. uri. Ljudska prosveta OSBOf- dela KINO IRIS PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope barvni avanturistični film: IMPICCALO PIU IN ALTO Igrajo: C. Eastwood, I. Stevens. P. Hingle. V nedeljo ob 16, uri ponovitev filma: IMPICCALO PIU IN ALTO od 17. do 24.: Odprta razstava od 20 do 24.: Brezplačen ples na prostem V soboto in nedeljo bo igral ansambel « K r a S » V ponedeljek bo igral ansambel «S L A K» iz PRISRČNO VABLJENI Ljubljane odpeljali v svetoivansko umobolni co. Tu so ga podrobno izpraševali, a razen tega, da si je hotel vzeti življenje, niso mogli potegniti iz njega ničesar. Vzroki poskusa samomora tako niso znani, gotovo pa je, da se bo moral mladi študent precej časa zdraviti v umobolnici. Na prefekturi seja komisije za Trst Včeraj zjutraj se je sestala na prefekturi komisija za Trst. Seji je prvič prisostvoval novi predsednik Pittoni, podpredsednik deželnega sveta, ki je nadomestil dr. Savono. Na seji so bili navzoči deželni svetovalci Coloni, Ramani in Štoka, župan inž. Spaccini in izredni komisar na tržaški pokrajini Moli-nari. Komisija je na_ seji izrekla mnenje o nekem vprašanju v zvezi __. _________ s proračunom za leto 1969. Poleg trgovinsko vlogo Trsta, stičišča raz- tega je razpravljala tudi o drugih 1 uftnih dežela in ljudstev za plod-gospodarskih pobudah na tržaškem no in miroljubno mednarodno so ozemlju. 1 delovanje.* VAŽNO FIA T - podružnica v Trstu obvešča svojo cenjeno klientelo, da posluje od danes, 14. junija pri sedežu v Ul. Čampo Marzio nov trg na prostem za rabljena vozila. Vhoda; — Ulica Picciola Ulica G. Reni Za obiskovalce rezervirani parkirni prostori. Razstava je odprta tudi ob sobotah popoldne Včeraj- danes Učenci in učenke ricmanjske ne šole bodo razstavili ročna v šolskih prostorih v nedeljo, D- y ' Razstava bo odprta od 9. do 12- “ in od 16. do 19. ure. Vljudno v* ljen'. SPDT priredi 15. t.m. izlet P° h0. ški grapi v Podbrdo, kjer bo (fl dišče za planince na Črno Pf^o, čez Petrovo brdo v prelepo sor Vpisovanje v Ul ci Geppa 9 Prosvetno društvo »Slovenec* Boršta priredi v nedeljo, 6. ^ izlet v bolnišnico Franja in To^1 ska korita. Vpisujeta vaška zasi nika. SPDT sporoča, da je odhod na '*j let po Baški grapi v Podbrdo ^.£e ob 6. uri zjutraj Fabio Severo. z začetka Darovi in prispevki ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. junija 1969 se je v Trstu rodilo 12 otrok umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 87-letna Giusepplna Ballaben, 75-letna Anna Gnesutta vd. Millo, 88-letn. Carlo Angelo Risso, 77-letna Maria Campanelli vd. Pi-sehianz, 54-letni Marcello Danieli. 68. letni Giuseppe Cappelluti, 71-letna Antonia Saina por. Marži, 65 letni Vittorio BriScech, 94-letna Maria Mlac por. Gombač, 54-Ietna Giovanna Robert por. Peruzzi. Namesto cvetja na grob Edija tinuzzija so darovali prof. Erm , Ambrozet 2000 lir, Zofija AnlDoian-2000 Ur, Emil Furlan 2000 Kr, » n3 ka m Egidio Kneip 2000 lir, Krl 10OO Mozer 1000 lir, Franc M°žin* -rina lir Anton Rep č 1000 tir in pie seK Žerjal Gerk 500 lir. Skupni ^ 11.500 lir so darovalci namenu za prosvetno društvo v Skednj ^ pol za Slovenski dijaški dom v 1 V počastitev spomina PoK-JJ°ilwO Kreševiča darujeta Ida in Neda lir za Dijaško matico. V počastitev spom na pok. E^va ? Martinuzzija daruje gostilna rfiiin Opčin 30GO lir za spomenik P | partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. ca Danila Sosiča z Opčin daruje ^ žina Marije Kapun 5000 lir za, pre-ško matico Namesto cvetja n* K0d rani grob mlademu Marinu 'tin1 Briščkov daruje družina ^arlI.a V pun 2000 lir za Dijašku niatl„;|pu-počastitev spomina pok Ivana ^0 na daruje družina Marije K.apu0I11 n-1 lii za spomenik padlim partizan Opčinah. DNEVNA SLUŽBA LEKARN ., , , ri:o in le 100 odstotni invalid 1 nefh v mrtvašnico kjer je na raz-41 8-000 lir nakazila na mesec. ; Polago sodnim oblastem za ogled. Sicilija daje pomoč tem V treh dneh je to ze druga pro-qUaorri. , metna nesreča v našem mestu s t^^utantom sta odgovorila poro i smrtnimi posledicami. Zanin in odbornik Stopper. 1 Je rckel, da gre za izpolnitev ® obveznosti deželnega odbora Cfcialno skrbstvenem torišču v .»r1 zakonodajni dobi Zanin je de; kjjU'1 bo treba šc naprej dajati kalijanski zvezi slepcev. O- * k" je tudi zahtevo komunistov ] za prevoze Varisca v skladišču zaposlena- Agenti letečega oddelka so oba osumljenca takoj zaslišali. Nekaj časa sta se obtožbe vneto otepala, a pod težo neovrgljivih dokazov sta končno vse priznala. Fonda pa je še izjavil, da je ukradeno blago kmalu po tatvini skrbno zavil ter izročil nekemu svojemu zaupniku v.-gofiUini v Ul. .Udine. Ta naj bi zavoj izročil nekomu drugemu v baru «Stella polami,'.'/lakar bi se ukradena sprejemnika vrnila podjetju «Generaltecnica». Fonda je dejal, dia je vse to naredil, ker ga je zapekla vest in pa zato. da bi se ne izvedelo, kdo je Izvršil tatvino. Vsa njegova dobra volja, da bi se otresel krivde, pa je bila zaman. Policijski organi so ga poleg mladoletnega Giorgia prijavili sodnim oblastem zaradi kraje. nje plač vsemu osebju. Vse te po- i večane stroške bi nosila država j Zakon bi bilo treba uvesti že lani, a ga do danes vlada še ni izvedla. To seveda gre v škodo uslužbencem, ki ne dobijo poviškov, na drugi strani pa oškoduje tudi pokrajinske uprave, ki morajo iz lastnega žepa plačevati večje potrebe po osebju. V umobolnici so včeraj uslužbenci zagotovili najnujnejše službe. Za hrano so poskrbeli že v zgodnjih jutranjih urah (stavka je bila samo od 9. do 13. ure), uprava pa je poskrbela za topli obrok hrane, ki ga je dobila iz nekaterih goričkih gostiln in iz kuhinje civilne bolnišnice. Posebna delegacija delavstva, v kateri so bili člani notranjih komisij, ter sindikalna voditelja Sel-li od CGIL in Padovan od CISL se je zglasila najprej na sedežu pokrajinske uprave. Sprejela eta jo odbornik za osebje Waltritsch in tajnik dr. Bernardis. Upravi je delegacija izročila resolucijo v kateri zahtevajo aplikacijo zakona. Odbornik IValtritsch je dejal, da se bo o zadevi pokrajinska uprava pozanimala pri centralnih oblasteh, saj bo aplikacija zakona prinesla korist tako uslužbencem kot pokrajinski upravi sami. Nato so šli delavci po Kprzu do Travnika, kjer Ji!i je Spredel prefSktT dr. Pietro-stefani. Tudi njemu so izročili resolucijo. Zdravniki niso ob fei priliki stavkali. So pa izrazili popolno solidarnost s stavkajočimi in z njihovo akcFo Oni so še najbolj zainte- Jutri popoldne ob 16. uri bo na Šentviški gori slovesno odkritje spominske plošče slovenskemu skladatelju in pevovodji Ivanu La-1 harnarju na njegovi rojstni hiši v tem kraju. Akcijo za postavitev plošče je izvedel «klub starih študentovi). Na proslavi bo govoril o slavljencu in njegovi dobi prof. in glasbenik Makso Pirnik iz Tolmina, ploščo pa bo odkril naj starejši še živeči pevec bivšega La-hamarjevega zbora. K udeležbi so vabljeni tudi pevski zbori in prav bi bilo, če bi vsak od njih zapel po eno Laharnarjevo pesem. V šentviško goro se pride od Mosta na Soči po cesti za Idrijo do Slapa, od tu pa je po makadamski cesti. s položno vzpetino še 9 km do šentviške gore. Po tej cesti bo verjetno urejen enosmerni promet. Stavka v Safogu in Nuova San Giorgio V prejšnjih dneh so bile na sedežu Intersinda v Trstu pogajanja Povorka stavkajočih bolničarjev goriške umobolnice jmed sindikalnimi zastopniki CGIL, . CISL in UIL in ravnateljstvom resirani, da se zakon izvede, kajti i lavali pri tem njihovem delu. To j podjetij Nuova San Giorgio in SA pri novi metodi zdravljenja rabijo povečanje uslužbencev pa je pred- | FOG. Sindikalisti so zahtevali počelo vrsto bolničarjev, ki bi sode- | videno prav v tem zakonu. 1 večanje prejemkov ter ureditev ■iiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiu GORIŠKA TRGOVINA V FEBRUARJU Znatno manjši izvoz in uvoz v okviru videmskega sporazuma Jugoslovanski odjemalci poživljajo goriško inalojirodajno trgovino cele vrste notranjih zadev v tovarnah. Ker niso dosegli sporazuma so sindikati proglasili stavko, M se je pričela včeraj popoldne in ki bo trajala tudi danes. Sindikati napovedujejo, da se bo stavkovno gibanje nadaljevalo dokler ne bo dosežen sporazum. Izplačane prevoznine za tečajnike ENALC V teh dneh je vodstvo ENALC izplačalo še zadnji obrok prevoznih stroškov za gojence, ki so obiskovali strokovne tečaje v šolskem letu 1968-69. Prispevek v ta namen je na osnovi obstoječih določil dala deželna uprava. Skupno so izplačali v ta namen 1.219.325 lir 49 tečajnikom po 5 km na dan za prevožene km. Med tečajniki, ki so prejeli prevoznino sta tudi Ivana Sclaunich iz Villesseja in pa Romana Pavletič iz Ronk Poletni vozni red avtobusa za Števcrjan Podjetej Ribi bo z nedeljo 15. t. m. uvedlo na avtobusni progi Gorica-števerjan naslednji poletni umik (krožna proga): GORICA - OSLAVJE - ŠTEVER-JAN - GROJNA - GORICA: ob delavnikih: 6.50; 7.30; 10.; 12.30; 13.30; 16.30; 18.10; 20. Ob nedeljah in praznikih: 14.30; 15.30; 16.30; 17.30; ; 18.30; 20.15. i Poletni vozni red so uvedli tudi ' na progah Gorica - Gradiška in 1 Gorica . Gradež ter uvedli poletno avtobusno progo Gorica - Abano -Saisotnaggiore. Po podatkih vestnika trgovinske zbornice v Gorici je dosegel blagovni promet v okviru videmske ga sporazuma na goriškem področju v preteklem februarju slkorc 170 milijonov lir vrednosti. Od tega je šlo v izvoz s 51 izvoznimi dovoljenji za nekaj nad 104 milijone lir blaga; na carino pa so uvozili za 65,2 milijona lir blaga iz Slovenije, ali za 41 milijonov manj kot prejšnji mesec. Pri izvozu pa je bilo 80 milijonov manj Pri Izvozu je na prvem mestu tekstilno blago za 19 milijonov; sledijo avtomobilski nadomestni deli za 12,2 milijona, hidravlične in sanitarne potrebščine za 11,5 milijona, opeka za 10,6 milijona železnina za 9,9 milijona, strojene kože 9 milijonov lir, klobučevina 9,3 milijona itd. Na carino pa so uvozili predvsem drva in industrijski les za nekaj nad 35 milijonov, loj za 5,2 milijona, konji za delo in za zakol 17,1 milijona, kartonažno blago za nekaj nad 6 milijonov itd. Goriška notranja trgbvlha pa je ostala v februarju približno na istem položaju k$t prfejšnji ‘ mesec. Vsekakor so bila- tudi v tem mesecu številni kupci z jugoslovanskega obmejnega področja, ki so poživili kupčije. Ostanki zalog zimskega blaga so bili v glavnem razprodani, brez posebnih razprodaj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiiiJiiiiiiniiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiriiiiiiiiiiiiiiiiuiiii OKROŽNO SODISCE V GORICI Obisk avstrijskih tarilistov z Dunaja Včeraj se je mudila v našem mostu skupina članov avstrijskega združenja tarifistov z Dunaja. Av strijski strokovnjaki so si ogledali pristanišče in nekatere in-dustrijske obrate v tržaški in trži- ‘ ški pokrajini. Obisk je organizirala tržaška trgovinska zbornica, Avstrijci pa so prišli v naše mesto iz Severne Evrope, kjer so si tudi ogledali najvažnejša pristanišča, skozi Ka sednik dr. Cenisi je namreč na za-tera se odvija njihov tranzitni J Pešec je hotel prečkati cesto pa je našel smrt pod avtomobilom Šoferja iz Podgore je sodišče oprostilo, ker ni bil odgovoren za nesrečo Kar se izvoza v druge države tiče, so domači proizvodniki izvozili za 42 milijonov sanitarnih potrebščin, dele elektromotorjev, nadomestna dela za tekstilne statve in pritikline, kovinska vrata za ladje itd. Izvoz je bil usmerjen v Avstrijo, Španijo, razne države Bliž-.njega in Srednjega vzhoda ter v prekomorske državeU' Nocoj sestanek PSI o položaju v stranki Nocoj ob 20.30 bo v Gorici skupščina članov mestne sekcije Socialistične stranke, na kateri bodo razpravljali o notranjem položaju v stranki, o nevarnostih za razkol in o rezultatih volitev, ki so bile prejšnjo nedeljo na Tridentinskem-Južni Tirolski in v drugih krajih države. Tajništvo vabi k skupščini vse člane. Bivši deportiranci pojdejo na komemoracijo v Rižarno Bivši deportiranci v nemških taboriščih se bodo udeležili v nedeljo 22. t. m. komemoracije v Rižarni v Trstu. Vodstvo združenja bo v ta namen organiziralo v Trst avtobusni izlet in vožnja bo za člane združenia brezplačna. Vpiso- i upokojenec 76-letm Antonio D? vanje se vrši pri poverjeniku v Ul. I Dolle, upokojenka 57-letna Pierina Codelli št. 4, kjer bodo udeležen- ! Riaviz- ci dobili tudi podrobnejša pojas- i_______________________________ nila Ob tej priliki naj dodamo, da bo predsednik združenja Mario Ti-berio odsoten do 3. julija in ne bo sprejemal strank. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Dne 10. in 13. junija so v gori-ski reklami, ki je postavljena na rojstev in tri smrti. ROJ TVa: lsabrila Pontel, Valter Scoch, Barco Culot, Michele Mattiuzzo in Cinzia Landi. SMRTI: 56-letni Italo Schochet; Stavka sodnih zapisnikarjev se je tudi včeraj nadaljevala, kar se je poznalo tudi pri včerajšnjem zasedanju okrožnega sodišča. Pred- Olajšava na vlakih za rabeljske rudarje h*. r*ajstem nakazilu in rekel, ^ koračnicami valčki in polkami o bratov avsenik S PIHALNIM ANSAMBLOM in Ak|sambla BlAKSA KUMRA Na pobudo deželnega odbornika i prevoze Varisca je železniška uprava pristala na to, da se bodo ] lahko karnijski delavci, zaposleni v | rabeljskem rudniku, ko se konec i tedna vračajo domov, vozili z br-I zim vlakom ET 457. Doslej 30 se smeli voziti samo z osebnimi vlaki, ki pa jim niso omogočili zveze z avtobusi na postajah Karnija in Humin, zaradi česar so izgubljali mnogo časa. Po predpisih se sme jo namreč voziti delavci, ki so abonirani na vlak, samo z osebnimi vlaki. O tem ukrepu je minister za prevoze pismeno obvestil odbor nika Varisca že 31. maja. promet. V Trstu sta jih sprejela predsednik Neodvisne pristaniške ustanove dr. Franzil in predsednik Tržaškega Lloyda ing. Bartoli, poz ne je pa so si strokovnjaki z morje ogledali najvažnejše pristaniške naprave, industrijsko pristanišče v Žavljah, pristajaiUšče za tankerske ladje, ki dovažajo surovino za naftovod Trst - Bavarska, hranilnike pri Dolini ter obrat Italcantierl v Tržiču. Na sedežu zbornice je bila včeraj dopoldne posebna konferenca o zavarovalstvu na področju prevozov s posebnim poudarkom na pomorski promet, ki so se htevo odvetnikov branilcev odložil razpravo v vseh primerih, razen v enem, ker odvetniki niso mogli proučiti sodnih aktov in pripraviti obrambo, ker so sodne pisarne zaprte zaradi omenjene stavke. Edina razprava, ki se je zaklju-, ., čila, je bila v zadevi 35-letnega Lu- v “J3™ CRaftona iz Podgore, Ul. At-timis 47. V obtožnici je navedeno, da je Gratton dne 14. decembra 1967 od 19.15 s svojim avtom fiat 1100/103 na državni cesti med Faro in Gorico pri kraju Ponte Ro- je udeležili tudi avstrijski gostje , manQ podr, 62,letnega Gio. j vanilija Molinara iz Gorice, Ulica ' Giustiniani 25, ki je na mestu «Bakar» iz Tržiča v Trst j 7“ n^bitja Ioban*e in Nova 7.620-tonska ladja -Bakar», j Iz zapisnika cestne policije, izjav-ki so jo kot tretjo v seriji štirih ] prič in izjav obtoženca samega iz- 1 ** Prav zares ne boste dolgočasili . . . Ul. sv. Franci-*k« 20 - Telefon 61-792 Prijavljena tatova Dva avtomobilska radijska sprejemnika sta bila včeraj predmet dolgega zasliševanja na tržaški kvesturi. Dva mladeniča, 30-letni Tulilo Fonda iz Ul. Foscolo 19 ter 18-letnl Giorgio D. sta morala namreč pred policijskimi agenti odgovarjati zaradi tatvine omenjenih sprejemnikov. Zadeva je prišla v urade letečega oddelka tržaške kvesture preteklega 22. maja na podlagi prijave, ki jo je vložil 45-letni Umberto Icrlo iz Ulice del Ghlriandalo 21, ravnatelj velikega podjetja gospodinjskih strojev «Generalteonioa» s sedežem na Trgu Sv. Antona 6. Iorio je agentom Izjavil, da sta Iz skladišča v Ul. Torreblanca 10 izginila dva avtomobilska radijska sprejemnika japonske znamke «San-|yo». Dodal je še, da sta v ome-l njeno skladišče imela vstop edino enakih enot zgradili v tržiškem obratu «Italcantieri» po naročilu Jugoslovenske linijske plovidbe z Reke, bo danes dopoldne odplula iz Tržiča, namenjena v Trst, kjer ji bodo delavci Arzenala očistili trup ter jo tudi sicer usposobili za poskusne vožnje po Tržaškem zalivu. Ostale tri sestrske ladje za reško podjetje so »Kraljeviča«, «Kastav» in »Pazin«. Nesreča kamnoseka Na delu v nabrežinskem kamnolomu »Zacconi« se je včeraj opoldne ponesrečil 39-letni kamnosek Alojz Dolliani iz Samatorce 14. Ko je stal na velikem že izrezanem kamnitem bloku, se je težka ploščad nenado ma zamajala ter zdrsela po drugi ploščadi počasi navzdol. Dolliani je pri tem izgubil ravnotežje ter padel na tla. Ponesrečencu, ki je začutil hude bolečine v levem komolcu ter medenici, so delovni tovariši takoj priskočili na pomoč ter mu zasilno razkužili odrgnine na levi ličnici, nato pa so poklicali rešilni avto, da bi ga odpeljal na zdravljenje v tržaško bolnišnico. Tu so mu ugotovili zlom levega komolca, zaradi česar so ga poslali na ortopedski oddelek, kjer bo ozdravel v 15-20 dneh. haja, da se je Gratton ob tisti uri vračal s svojo ženo Pavlino Sfiligoj z avtom proti Gorici in ni vozil prenaglo. V nasprotni smeri so prihajali od Gorice drugi avtomobili in zato je imel neslepeče luči. Naenkrat pa se je pred njegovim vozilom pojavila senca človeka, ki je prečkal cesto. Gratton je pritisnil na zavore, pa ni mogel preprečiti trčenja, ker je bdi pešec prebližu. Predstavnik civilne stranke, vdove pokojnega, je še povedal, da je ta prejela zahtevano odškodnino Državni tožilec je predlagal za Gratona 8 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za eno leto. Sodišče pa je upoštevalo okoliščine ter Grattona oprostilo ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Dodamo naj še, da je Molinari prihajal z dela pri nekem podjetju tam v bližini. Njegova sodelav ca Pietro Apollonio in Luigi Bres san sta izjavila, da so skupaj iz pili nekaj kozarcev vina Potem sta se onadva odpravila s kolesi proti Gorica, Molinari pa je hotel v gostilno na drugi strani ceste, da bi si kupil cigarete. In to ga je peljalo v smrt. mogel razprave odložiti na osnovi čl. 410 v zvezi s stavko sodnih zapisnikarjev, ker je bila ta zadeva na vrsti že preteklega januarja in so jo takrat odložili na datum 13. junija ter je zato imel vso možnost, da je pregledal zadevne akte. Drž. tož. dr. La Graca; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Gridel-li in Succi. Posle zapisnikarja je vršil notar Sardel)!. Omenimo naj se, da so tudi prejšnji dan odložili vse razprave pred goriškim okrožnim sodiščem zaradi stavke zapisnikarjev. Nocoj na Gradu glasbeni nastop Nocoj ob 21. uri bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu zaključni koncert gojencev mestne glasbene šole. Nastopil bo tudi orkester, ki ga sestavljajo gojenci, bivši gojenci in profesorji. Razdelali bodo tudi nagrade te šole za lansko in sedanje šolsko leto. Menični protesti V prvi polovici meseca maja je bilo v goriški pokrajini 580 meničnih protestov Največ so jih zabeležili v Gorici, in sicer 263. Sledijo: Tržič 111, Ronke 37, Gradež 30, Gradiška 27, Škocjan ob Soči 17, štarancan 17, Romans 14, Krmin 13, Pojan 11, Zagraj 9, Doberdob 6, Moka 4, Turiak 4, Dolenja 3, San Pier ob Soči 3, Marian 2, šte-verjan 2, Sovodnje 2, Villesse 2, Kopriva 1, šlovrenc 1, Viscone (Videm) 1. Požar v skladišču pohištva* nad 50 milijonov lir škode lopja in tovarne pohištva poleg. Ta ko j so poklicali gasilce, ki so so trudili tri ure, preden so odpra vili nevarnost in pogasili požar Ogenj se je naglo razširil na zalogo pohištva ter popolnoma um čil okrog 100 salonskih garnitur Ker je požar uničil tudi paviljon in razno drugo blago, cenijo povzročeno škodo na najmanj 50 milijonov lir. Točnega vzroka za požar niso še ugotovili, vendar menijo, da ga je povzročil kratek stik pri neon ski reklami, kj ie postavljena na strehi poslopja Občinski park v Gorici bodo odprli za občinstvo CORSO. 17.00: «Cimitero senza croci«, R. Hossrin in M. Mer-cier; barvm film. VERDI 17.00: «L’uomo venuto dal Cremlino«, A. Quinn m L. Oli-vier Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISS1MO. 16.45: «Catheri-ne un solo impossibile amore«, O. Georges in R. Van Hooll. Italijanski kinemaskop v barvah. Kot vsako leto bodo tudi letos odprli občinski park pri županstvu v Gorici za občinstvo v poletni do-1 VITTORIA. 17 15: «Top sensation«, bi. Park bo odprt od 16. junija pa vse do 15. septembra vsak delavnik od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Prejšnje leto je obiskalo park veliko število meščanov, zlasti starejši, ki so se osvežili in odpočili v senci njegovih košatih dreves, kjer imajo na razpolago tudi dnevno časopisje in revije. «M>iiiiiii«iiiiiiitiiiiaiitiiiii«iiaiiitiiaiiiiaiiiiiBaaiBiiiiiaiiiiiiititiiiiiiMiiiaiifiiiiaiigMiaiitaBfiaiBiiiiii«iiaaiiiiii(|V|ia IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Obležala sta ranjena pred gasilsko vojašnico V podgorski tovarni se je ožgal s kislino - Trčenje avtov v Gradiški Prejšnjo noč je izbruhnil požar v nekem skladišču pohištva v Prejšnji večer okrog 22. ure so sprejeli v splošno bolnišnico v Gorici na zdravljenje 16-letnega Clau-dija Cozzuttlja iz Gorice, Ul. To-liani 7 in 28-letno Letizio Vignola iz Gorice, Ul. Volta 21, ki sta dobila precejšnje poškodbe pri trčenju v Ul. P. Diacono prav pred vojašnico gasilcev, ki so poskrbeli za njun prevoz v bolnišnico. Coz-zuttiju so zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice ter so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Vignola pa ima udarec v lobanjo s pretresom možgan ter bo ostala v bolnišnici predvidoma 20 dni. Ob tisti uri se je žena peljala z vespo po Ul. Paolo Diacono, iz nasprot ! ne strani pa se je na mopedu pri peljal Cozzuttd. Pred gasilci sta tr čila, padla in si povzročila nave dene poškodbe. Zapisnik je napra Giovanni ob Nadiži. Ogenj je opa zil neki avtomobilisti, ki se je peljal ob 4. ponoči tam mimo. Usta vil je in obvestil nekega uslužbenca podjetja Walter Furlani iz De BranM ga je odv. Luzzatto, ki ni sia pri Milanu, kd je lastnik pos ----- -----------------x-* S. vila cestna policija. Z neko kislino se je ožgal prejšnji popoldne v tovarni umetnih vlaken v Podgori 27-letni Carlo Pe-lesson iz Ločnika, Ul. Brigata Re št. 26. V bolnišnico so ga pripeljali ob 20.30 in zdravniki so mu ugotovili opekline na desnem uhlju ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Pelesson je povedal, da je med delom eksplodiral neki filter iz katerega je brizgnila ki-slina, ki ga je opekla. Včeraj nekaj po 13. uri Je bil žrtev prometne nesreče na križišču v Gradiški 30-letni Vincenzo Pisano iz Gradiške, Ul. Ciotti 58, ki je po poklicu trgovec. Zdravniki so mu ugotovili rano na nosu ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Pisano se je peljal z avtom fiat 600 ter je na križišču ulic Battdsti in Della Campagnola v Gradiški trčil v fiat 1100 ter pri tem dobil navedene poškodbe. Karabinjerji iz Gradiške so ugotovili tudi nekaj škode na obeh vozilih. Z rešilnim vozom Zelenega kri-Pettarina iz Gorice Ul. Leoni 11, dopoldne včeraj 72-letnega Luigija Petaarina iz Gorice Ul. Leoni 11, ki si je doma pri padcu po stop- R Neri in R. Miti; italijanski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan I CENTRALE. 17.15—21.30: «Mildoni che scottano«, P. Ustinov in M. Smith; ameriški film v barvah. Irsic AZZURRO. 18.00: »Sartana nan perdona«, G. Matin in G. Roland. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30: «11 grande si-lenzio«, J. L. Trintignant. Kine-maskop v barvah. PRINCIPE. 18.00: »Oliver«, O. Reed. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 19.00: «2 Ringo nel Txas», F. Franchi in C. Ingras-sia». Kinemaskope v barvah. Novu Gorieu Soča (Nova Gonca): «Komedijan-ti», ameriški barvni film — ob 18. in 20.30. Svoboda (Šempeter): «V zenitu sonca«, francoski barvni film — ob 18.30 in 20.30. Deskle: «Steze slave«, ameriški film - ob 20.30. Prvačina: »Koraki revolverašev«, ameriški barvni film — ob 20,30. Šempas: «Potovanje v dvoje«, ameriški barvni film — ob 20.30. Kanal: «Smer Santa Costa«, francoski barvni film — ob 20.30. Renče. »Obračun na obali«, francoski barvni film — ob 18 in 20.30. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Pontoni Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. TR2IC Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Centrale na Trgu republike 26 — tel. 72341. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetli-nicah nalomil medenico. Pridržali čarna Voigtlander, Ul. IX Agosto so ga na zdravljenju. 1 št. 3, tel. 2433. Člani mlade šesterke Bora, izmed katerih bodo nekateri nastopili danes popoldne skupno s člani prvega moštva na turnirju za «Kra$ki pokal* .................................................................................................................................■■■» g«deželni finale mladinskih iger Ženska šesterka openskega Poleta jutri v Vidmu v deželnem finalu Openke so že z uvrstitvijo v deželni finale dosegle presenetljiv uspeh V okviru mladinskih iger bo v nedeljo v Vidmu medpokrajinsko tekmovanje ženskih odbojkarskih e-ldp. Kot pokrajinske prvakinje se bodo tega tekmovanja udeležile tudi odbojkarice ŠD Polet z Opčin. Pomerile se bodo z najboljšimi še-sterkami iz Gorice, Vidma, Pordenona, Trevisa in Belluna. Tekmovanje se bo odvijalo dopoldne v dveh izločilnih skupinah, popoldne pa se bosta pomerili med seboj v tekmi za osvojitev prvega mesta ekipi, ki sta zmagali zjutraj v svojih skupinah. Ker bodo žrebanje nasprotnikov in sestavo skupin opravili tik pred začetkom tekmo- Danes v Zgoniku tradicionalni moški odbojkarski turnir za «Kraški pokal» športni krožek Kras prireja vsako leto enega najbolj uspelih moških odbojkarskih turnirjev pri nas, namreč turnir za «Kraški pokal*. Poleg domačinov nastopajo vsako leto tudi gostje iz Jugoslavije ter še po ena zamejska slovenska in italijanska ekipa. Tako bo tudi letos, ko bodo nastopile šesterke Kanala iz Jugoslavije, PAV iz Vidma, tržaški Bor in seveda zgoniški Kras. Turnir se bo začel ob 16. uri. BLIŽANJE IN RUSKO KEGLJANJE Jutri pa bodo podjetni zgoniški oiganizatorji dopolnili športni program s tekmovanjem v bližanju in ruskem kegljanju. Bližavci bodo začeli tekmovati ob 9. uri zjutraj, popoldne ob 16. uri pa bodo začeli podirati keglje udeleženci tekmovanja v ruskem kegljanju. V obeh nedeljskih panogah bodo organizatorji podelili najboljšim tekmovalcem bogate nagrade. ODBOJKA ZAKLJUČENO PRVENSTVO MOŠKE D LICE Šesterka zgoniškega na odličnem tretjem Krasa mestu Tri goriške slovenske ekipe v tekmovalni areni Prvenstvo moške D lige se je zaključilo že pred 14 dnevi, a do danes federacija še vedno nima vseh zapisnikov, da bi lahko sestavila popolno končno lestvico. Najboljša mesta so že oddana, gori-ški gasilci se bodo kmalu potegovali v meddeželnem finalu za vstop v C ligo, drugo mesto trdno drži tržaški ACEGAT, tretje mesto pa zaseda mlada in perspektivna šesterka zgoniškega Krasa. To ligo bo morala zapustiti Torriana, ki sicer vsako leto izpade, a ji _ nato srečno naključje pomaga, da jo odbojkarska zveza spet vključi v to prvenstvo. Zadnji dve zaostali srečanji sta dali naslednja izida: CSI Videm — Olimpija 3:1 ACEGAT — Turriaco 3:2 TENIS DAVISOV POKAL Po prvem dnevu SZ-ltalija 2:0 Danes v Moskvi dvoboj dvojic MOSKVA, 13. — Vsako upanje Italijanov, da bi se uvrstili v finale B skupine evropske cone za Davisov pokal, se je razblinilo že ob prvi oviri. Po prvem dnevu današnjega dvoboja s Sov.etsko zvezo namreč Italija zgublja z 2:0. Gostje so sicer pričakovali po raz mladega Castigiiana v dvoboju z najboljšim sovjetskim teniškim igralcem Metrevelijem, a so upali na zmago izkušenega Pietran-gelija v «singlu» proti ne preveč nevarnemu Lejusu. Toda točka, ki so jo Italijani pričakovali v prvem dnevu in ki bi jim lahko koristila v zaključnih singlih m prišla. Ca stigliano je popolnoma klonil živč nosti in je Metreveliju prepustil zmago v samih treh setih Za Pietrangelija pa ni mogoče govoriti o neizkušenosti, živčnosti in podobno. Že priletni reprezentant je še na višini ostalih teniških igralcev pod pogojem seveda, da je igra ležerna. Če mu vsiliju hitrejši tempo, tedaj pa Pietrangeli popolnoma odpove. Tehnično Lejus verjetno ne doseže Pietrangelija, toda je mlajši in predvsem bolje atletsko priprav ljen. Prav zaradi tega je prisilil Italijana, pa čeprav po ostrem odporu na kolena. Jutri bo double. Če italijanska igralca ne bosta izredno igrala, bo imela Sovjetska zveza že jutri rokah gotovo zmago in pravico do nastopa v finalnem dvoboju te e v ropske skupine. Izida današnjih tekem v ginglu: Aleksander Metreveli (SZ) — Eu-genio Castigliano (I.) 6:1, 6:2, 6:3. Tomaž Lejus (SZ) — Nicola Pietrangeli (I.) 6:4, 6:4, 6:8, 6:3. LESTVICA Gasilci GO 16 14 2 44:14 28 ACEGAT 16 „ 13 3 31:21 26 Kras 18 12 6 42:33 24 PAV 16 10 6 38:26 20 Turriaco 16 8 8 35:29 16 Gasilci TS B 17 8 9 36:39 16 Olimpija 18 6 13 28:45 12 Bor B 16 5 11 28:39 10 CSI Videm 14 3 11 19:37 6 Torriana 16 3 13 18:39 6 Končno se je začelo tudi prvenstvo moške promocijske lige. Prvi so stopili na igrišče Goričani, medtem ko je tržaški del tega prvenstva še «v povojih*. Na Goriškem zastopajo slovensko odbojko tri ekipe od štirih prijavljenih. V prvi tekmi sporeda je novoustanovljena e-kipa Juventina doživela «ognjeni krst* v srečanju z bolj izkušeno dr,ugp poshjvu, Torriane iz Gradiške. Štandrežci so sicer zapustili igrišče poraženi, vendar le z minimalno razliko, kar dopušča dobre upe za bodočnost. Prihodnja tekma bo v nedeljo ob 8. uri zjutraj na igrišču goriškega Doma, nastopili pa bosta šesterki Juventine in Veloxa, že naslednjega dne pa se bo morala Juventina pomeriti še z rojaki iz Števeriana, z ekipo Brda. * * * Tudi prvenstvo ženske C lige se je zaključilo in neporaženi zmagovalec tega prvenstva je postala e-kipa OMA, ki je svojim nasprotnicam prepustila le štiri sete. V tem prvenstvu je sodelovala tudi druga postava Bora, ki bo zelo verjetno zasedla na končni lestvici četrto mesto. Ta skupina borovih deklet je letos nabirala izkušnje in rutino, ki bo marsikateri koristila prihodnje leto, ko bo morala izpolniti vrzeli v prvi ekipi. Izidi OMA — AGI B 3:0 Bor B - FARI TS 3:1 OMA - Bor B 3:1 LESTVICA OMA 10 10 0 40:4 20 Bor B 10 5 5 19:21 10 Corridoni 7 4 3 14:10 8 AGI B 6 4 2 10:10 0 FARI TS 7 2 5 8:16 4 Porzio 8 0 9 3:24 0 V četrtek se je zaključil pokrajinski del ženskega promocijskega od-1 bojkarskega prvenstva. Edera in IGaja sta v svojih skupinah premoč- no zmagali in sta se tako s por-denonskim FARI uvrstili v deželni finale, ki bo najverjetneje v Padri-čah v organizaciji tamkajšnje Gaje. Četrti član deželnega finala bo izšel iz videmsko - goriške skupine. V tej skupini je glavni favorit šesterka PAV Dormisch iz Vidma. Zadnji izidi tržaškega področja: SKUPINA A Gaja — Sokol OMA B — Bor C LESTVICA 6 6 0 4 2 2 4 1 3 6 1 5 SKUPINA B - Zarja B LESTVICA 5 5 5 6 3 3 5 2 3 6 0 6 Gaja Sokol B Bor C OMA B FARI B 3:0 3:1 18:2 12 6:10 4 5:9 2 8:16 2 3:0 Edera FARI B Breg B Zarja B 15:1 13:8 8:9 0:18 f. v. DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 14. junija 1969 ODBOJKA «Kraški pokal* (moški) 16.00 v Zgoniku Nastopajo: Bor, Kanal, Pav in Kras JUTRI Nedelja, 15. junija 1969 ODBOJKA Deželni finale mladinskih iger Zjutraj v Vidmu Nastopa Polet (ženske) * * * Moška promocijska liga 08.00 v Gorici, igrišče Dom Juventina - Velox RUSKO KEGLANJE Prireja ŠK Kras 09.00 v Zgoniku KEGLJANJE Prireja ŠK Kras 16.00 v Zgoniku NOGOMET Prijateljsko srečanje 18.00 v Sv. Križu «suhi» - «debeli» vanja je praktično nemogoče predvideti, kako se bo turnir odvijal in h) tembolj, ker so vse šesterke zelo mlade in je zato njih moč povsem neznana. Ekipa, ki bo na tem turnirju zmagala se bo udeležila vsedržavnega finala mladinskih iger v Rimu. Če bi openskim dekletom uspelo priboriti si pravico do nastopa v Rimu, bi bil to poleg že doseženih rezultatov izreden uspeh. Ob začetku mladinskih iger prav gotovo ni nihče pričakoval takega uspeha mladih openskih športnikov. Vse štiri ekipe (ženska in moška odbojka ter ženska in moška košarka) so opravile praktično svoje prve nastope prav na mladinskih igrah (če izvzamemo nekaj prijateljskih tekem, ki so jih odigrale pred tem). Ekipe so skuDno opravile okviru mladinskih iger nad 30 nastopov in rezultat tega so bila tri prva mesta v občinskem delu tekmovanja ter prvo mesto ženske in' drugo mesto moške scsterke v pokrajinskem delu odbojkarskega tekmovanja. Pri teh uspehih mladih poletovk ir. poletovcev. ne moremo mimo o penske srednje šole «S. Kosovel*, saj so vsi nastopajoči še dijaki tega zavoda in je treba dati vse priznanje za pripravo ekip tudi prof e1 sorjema telesne vzgo,e Ljubi Košu-tovi in Ivanu Zadniku. V tem ima- OBVESTILI Društva, ki nameravajo poslati svoje odbojkarice in odbojkarje na poletni tečaj v Rovinj, naj se udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek, 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, DL Geppa 9/1. Tečaj bo predvidoma v začetku avgusta za fante in sredi avgusta za dekleta. Predstavniki društev naj prinesejo s seboj približno število svojih tečajnikov. » * * V ponedeljek ob ?I.,.pri ho v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 drugi sestanek društev, ki nameravajo nastopiti na letošnjih slovenskih zamejskih igrah. Vabljena so tudi društva, ki se niso udeležila prvega sestanka. mo lep primer sodelovanja krajevnega športnega društva s šolo, ki je na Opčinah kovačnica novih moči za športno in kulturno udejstvovanje. Medtem se na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah mlada ženska odbojkarska ekipa že več dni vestno pripravlja pod vodstvom trenerja Mirjana Kaplja. Ker se dekleta pripravljajo vestno in požrtvovalno smo prepričani, da bodo v Vidmu zaigrala dobro in bodo dala od sebe vse sile za čim višjo uvrstitev na lestvici. M. K. PRIJATELJSKA TEKME Brazilija premagala Anglijo 2:1 (0:1) V nedeljo na prvem kanalu TV prenos tekme RIO DE JANEIRO, 13. - V prijateljski tekmi, ki je bila prejšnjo noč pred 170.000 gledalci na stadionu Maracana, je Brazilija premagala Anglijo 2:1. Prvi polčas se je zaključil z 1:0 v korist Angležev. Prvi gol je padel v 13’ p. p. po zaslugi Bella, toda Brazilcem se je v zadnjih 15 minutah igre posrečilo najprej izenačiti s Tostaom, v 34’ pa z Jairzinhom doseči zmagoviti gol. Angleži so, posebno v prvem polčasu tega svetovnega finala, kot so tekmo imenovali brazilski novinarji, pokazali izredno igro in čudo- DIRKA ALPE-ADRIA V Mariboru zmaga Zata pred A. Španingerjem Jugoslovan Bilič odvzel Da Rošu rumeno majico MARIBOR, 13. — Zmagovalec skupina prednost 2’45”. V sprintu trebe etape mednarodne dirke Alpe - Adria je Italijan Franco Zat (Furlanija - Julijska krajina), ki je 183 km od Ljubljane do Maribora prevozil s časom 4.26'28", to je s poprečno hitrostjo 43 km na uro. Drugi je Mariborčan Anton Španinger (Branik), tretji Ljubljančan Franc Škerlj (Rog) oba z istim časom. Po današnji etapi je rumeno majico najboljšega prevzel Jugoslovan Bilič, drugi pa je z zaostankom 12” član ekipe Furlanije Julijske kra jine Gasparotto. Sedanji «leader» Da Ros je danes privozil na cilj z dvajsetminutno zamudo. V ekipni lestvici vodi še vedno ekipa Furlanija : Julijska krajina s časom 13.21T2” pred Branikom 12.22’56” in Rogom 13.23’02”. 54 udeležepcje^ dirke, ki so star-tali popoldne po "dežju v Ljubljani, so vozili najprej zelo oprezno. Po 13 km sta pri Domžalah pobegnila Škerlj in Gasparotto, ki so ju pred Velenjem dohiteli španinger, Fra-tini in Zat. Malo kasneje je Fratini izpadel iz vodilne skupine. 30 km 1 pred Mariborom je imela vodilna je zmagal Zat pred Španingerjem in Škerljem, vsi z istim časom 4 ur 26’28”. Jutri bosta dve poletapi: Maribor-Gratz (111 km) in Gratz - Gleiss-dor (71 km) . * * * BINNINGEN, 13. — Tudi druga etapa dirke po Švici se je zaključila z zmago Italijana. Tokrat je bil prvi na cilju Ambrogio Porta lupi, ki si je z begom nabral dovolj naskoka, da .e danes oblekel zlato majico «leaderja» dirke. V splošni lestvici sledita Portalupiju Italijan Armani in Francoz Aimar. Vrstni red na cilju druge etape Brugg - Binningen (193 km) je na slednji: 1. Ambrogio Portalupi (It.) 5.05”57" 2 Daniel Van Rijckeghem (Bel.) 5.06’44” 3 Jan Janssen (Hol.) 4 Jose Lopez - Rodriguez (Šu.) Sledi glavnina. 1. Ambrogio Portalupi (It.) 9 ur 29 04” 2 ex equO: Luciano Armani (It.) Lucien Aimar (Fr.) in Hermann Van Springel (Bel.) 9.29’44’ 5. Jan Janssen (Hol.) 9.29’51” Daniel Van Rijckegham (Bel.) Maurice Izier (Fr.) Kurt Rub (Švi.) Joseph Spruyt (Bel.) Walter Godefroot (Bel.) itd. * * * BETTENBOURG, 13. - Holandec Evert Dolman je danes zmagal prvi etapi dirke po Luksemburgu na 159 km dolgi progi Luksemburg-Bettenbourg. Drugi je bil Zoontjens (Hol.), tretji pa Van del Flaee (Belgija). 6. 7. 8. 9. 10. vito uigranost, zaradi česar se sprotniki niso mogli uspesno v tiviti hitrosti in učinkovitosti gležev. Brazilci bi lahko ize že sredi polčasa, ko jim je s prisodil enajstmetrovko. Strelja Carlos Alberto, toda. BanKs . . plovnem skoku odbil žogo m šil mrežo. V drugem polčasu P® ^ utrujeni Angleži popustili, ka izrabili Brazilci, da so reitfgf' .. rali igro in kljub počasnosti prisilili tekmece k nezasluženi p daji. . ,g. V nedeljo bodo na prvem . vizijskem kanalu prenašali del me Brazilija - Anglija. Pr611® oh 12.25, zaradi česar bo odP® oddaja «Settevoci». 22. in 29. t. m. v Križu Turnir veteranov za Trofejo Chizzo 22. in 29. t. m. bo na nove®j sicer še nedokončanem *8rlsC Križu, zanimiv nogometni tur^_ veteranov. Na turnirju bodo stopila poleg reprezentanc Krasa moštva Triestine, Tržiča in p®, seja. V vseh enjastericah bodo stopili nogometaši, ki so se Pr0 ^ vili na zelenih pravokotnikih 'n^ izključeno, da • bosta prisotna, ^ veda, če bo jima čas dopuščal, ' trener italijanske reprezentance careggi in trener letošnjega®' skega evropskega prvaka Rocco. jjfl. V prvem dnevu turnirja « iejo nepozabnega igralca B. Chizza bosta naslednji tekflu- Udinese — Monfalcone a Triestina — reprezentanca Kf . V nedeljo 29. t. m. pa bo i'n .. V nedeljo 29. t. m. pa bosta nalni tekmi za 1. in 3. mesto. s AH h w Tržaško šahovsko društvo bo di letos organiziralo tradicij"1 ^ šahovsko prvenstvo za dijake-deležijo se ga lahko vsi dijak'' v di nečlani. Turnir se bo na ponedeljek, 16. junija ob l'-“ p-;, društvenem sedežu v kavarn' renze, Ul. Giulia 4. Trajal bo kaj dni. Odbojkarice openskega Poleta Za I. mladinski pokal V nedeljo v Lonjerju štafetni tek 4X800 m Lonjerska mladina organizira v nedeljo, 22. t. m., ob 10. uri štafetni tek 4x800 m za I. mladinski pokal Lonjerja. Ekipe, ki se nameravajo udeležiti teka, obveščamo, da bo vpiso-vanje v ponedeljek, 16. t. m., v sredo, 18. t. m. in v soboto, 21. t. m., na sedežu prosvetnega društva Lonjer Katinara od 20. do 21. ure. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 1 2 < 1 2 2 1 1 2 * 2 1 i 1 2 > 1 1 X 2 Bari . Catania Catanzaro Livorno Ccsena - Keggiana Como Padova Genoa Brescia Lecco Spal Mantova Perugia Modena Foggia Monza Lazio Temana ■ Keggina Venezia - Cremonese Anconitana . DD Ascoli Lecce - Casertana 1 \l* X* 2* 1 1 1 1* l*1 1 2 2* 52. C MAKS ZADNIK A J Med Snežnikom in morjem Spomini no NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri Umaknil sem se nekaj metrov nazaj in opazil, da sovražni vojak strelja iz grmovja ob poti. Izstrelil je še nekaj strelov, potem pa sem izstrelil v tisto grmovje nekaj rafalov, tja sta streljala tudi Gustinčič in borec, ki je bil z njim. Ona dva sta tudi opazila, da se neki Nemec skriva za košem gnoja na njivi na naši desni. Tega so opazili tudi z naših položajev iz vasi in ga s strojnico tako obstreljevali, da se je suho listje z gnoja vrtinčilo visoko v zrak, Nemec pa si je z levo roko grabil gnoj nase, da bi se zaščitil, vendar je bil hudo ranjen v levo ramo in je pobegnil čez mejo proti potoku, kjer ga je potem namestnik komandirja II. ali Venetove čete Drago Drndič ujel. ZA HIP SEM REŠIL ŽIVLJENJE MLADEMU BORCU Med bojem je prišlo do manjšega nesporazuma. Čeprav smo se bili dogovorili, da bomo vsi hkrati jurišali na Nemce, ko jim bo naša skupina prišla za hrbet, so naši :z vasi kar napi/j streljali in na moj poziv, naj jurišajo, niso odgovarjali. Medtem je bil namreč smrtno ranjen borec Jože Kljun — Branko, star komaj 17 let, četni ljubljenec. Zato je bilo naši skupini težko napredovati, ker smo prišli pod naš ogenj. Ko pa je naše streljanje prenehalo, smo spet napredovali. Borcema na moji levi strani sem pokazal hrast, do katerega naj se približata in do tam napadeta z ročnimi bombami nemškega mitraljezca, ki je iz grmovja streljal na naše proti vasi. Spet sem napredoval ob poti, Janez Gustinčič pa ob njivi. Komaj sem prišel kakih 20 m naprej, je nekaj zašumelo na moji levi strani zgoraj, pogledal sem tja in zagledal dobrih 5 metrov nad menoj na levi strani hrbet zelo velikega Nemca, ki je držal v roki puško in z njo meril v nasprotno smer, in sicer predvse v tla. Nisem pomišljal. Izstrelil sem mu rafal v hrbet. Spustil je puško, dvignil roke in se prevrnil po strmini navzdol in grabil predse; ne da bi pomislil na nevarnost, sem skočil k njemu, toda bil je že mrtev. S tem pa je bilo tudi nemškega odpora in boja konec. Pred menoj pa je nekdo zastokal, presenečen sem se komaj zavedel, kaj se je zgodilo! Krvav po obrazu in na pol omotičen je vstal predme in ves zmeden lovil ravnotežje mladi istrski borec, ki sem ga bil poslal skupaj s še enim, naj juriša po grmovju in z ročnimi bombami ali streli uniči nemškega mitraljezca. Ni mogel govoriti, ker je bil omamljen zaradi udarca s puško po glavi, šele potem je povedal, da je priše! blizu hrasta in ko si je začel ogledovati okolico, da bi ugotovil, kje je sovražni mitraljezec, ga je nekaj lopnilo po glavi. V rahli omedlevici je pričakoval strel v glavo, počilo je, to pa ga je predramilo, da je vstal. Dogodek smo rekonstruirali po njegovi izpovedi in na osnovi moje ugotovitve ter sklepali, da ga je Nemec prej opazil kot on Nemca, ga udaril s puško po glavi, da ne bi izdal svojega položaja. In ko je nameraval Nemec našega borca na tleh ustreliti, ga je zadel moj rafal v hrbet, s tem sem bil za hip hitrejši kot Nemec in prav to je mojemu mledemu borcu rešilo življenje. Pregledali smo Nemčevo puško in ugotovili, da je bil že potisnil naboj v cev, zapirača pa še ni zaprl. Pri padlem Nemcu, starem okrog 35 do 40 let, smo našli oznako ostrostrelca in žepno uro, na katerem je pisalo: «Pist. schissen Schupo Bremen II. Preis 1927». NEMŠKA INTERVENCIJA NA BOČAJIH Boj na Bočajih je trajal približno uro in pol, morda celo več. Po boju smo se zbrali v vasi. Imeli smo tri ujetnike. Domačini so vse tri poznali kot nasilneže in roparje, zločinske kreature, zato smo jih kasneje kaznovali. Komaj uro pozneje smo se zbrali nad vasjo in odnesli na varno hudo ranjenega Kljuna, ki ga je strel zadel v čelo. Živel je do jutra naslednjega dne in v zmedenosti blodil, «kje je moj ,šarc’». Julijan Kocjiančič, ki je bil tedaj star 12 let in pred čigar domom je bil Kljun ranjen, mi je julija 1965 povedal, da je videl, kako se je mladi Branko premaknil ob njihovem dvoriščnem zidu in padel; videl je tudi, ko ga je ranjenega odnesel neki tovariš s položaja. Kljun je v agoniji govoril: «Kje je moj mitraljez, dajte ga sem...» Prav tako je J. Kocijančič povedal, da je bil nemški komandir patrulje hudo ranjen in da sta ga dva Nemca nesla, vendar jim je na rokah umrl. Bila pa sta ranjena še dva druga Nemca. Pretrpeli pa so naslednje izgube: dva mrtva, dva zdrava in en ranjen ujet ter dva ranjena rešena. Tako je bilo od dvanajstih sedem onesposobljenih za boj. Okoli 17. ure popoldne je prodrla s Trebeš čez Trsek, Kozloviče in Truške na Bocaje nemška kolona približno 50 do 60 mož. Nemci so prodrli proti vzhodnem delu vasi s smeri Trska. Izkoristili so obraščeno jugovzhodno pobočje in se približali vasi tako, da jih nismo pravočasno opazili. Proti večeru so se pojavili nad vasjo ter se, ko se je stemnilo, «zabarikadirali» na vrhu vasi v hiši št. 14 pri Silvestru Lovrečiču. Zvečer okoli 22. ure smo jih nameravali , napasti, toda hi napad smo opustili, ker nismo mogli pričakovati, da 0 jjoli spričo neugodnega položaja — hiša je bila na samem >n,? in nje sama golota (brisani prostor) — nemške premo njihovega ugodnega obrambnega položaja, napad posrečil težkega orožja. ,.«gve Kot sem pozneje iz pripovedovanja Štefanije Lovreflp zvedel, so Nemci naš napad pričakovali in se ga bali, je niso vedeli kolikšne so naše moči. Lovrečičeva, lastnic® ^ štev. 14 na Bočajih, ki je bila tedaj doma, nam je 22’ pri 1967 povedala, da je tedaj, ko so Nemci prišli v his°’ p.) pravljala večerjo za partizane, (t.j. za naši dve četi. — uje# Zato so Nemci dobili v loncih golaž in krompir ter ga P° nje-Tik pred njihovim prihodom je Marija Lovrečič, sest«'umP nega moža, odnesla ostanek mesa, ki ji ga je bil izročil 'ji dant Gustinčič Povedala je tudi, da so se Nemci, ki su. ^pe-kje so njihovi ujetniki in ranjenci, kam so jih partizani ^ ^ ljali. Hkrati ji je cinično zatrjeval, da je kuhala veCeJ, o"1 bandite in se ji smejal, češ kaj bo dala banditom, K° *' $g})-pojedli večerjo; ker je to zanikala, ji je dal komandah ^ nogled in ji ukazal, naj pogleda v Trebeše in bo vide tako, kot so oni od tam videli partizane pri njen* je Nemški komandant ni spal celo noč in tudi podoficir ^ šel na svinjak ni spal. Drugi podoficir pa je stal cel°.”0v 2® vratih. Tisti večer so pobrali po hišah nekaj domačij® v#jj. talce, med njimi tudi župnika Margona ter ga zaSL0pr"-Naslednji dan zjutraj so odšli proti Marezigam ln -.e ti'1 S seboj so odnesli tudi svojega padlega kamerada, K' J ^ci obležal pod vasjo. Povedala je tudi, da sta bila z tudi dva njihova ranjenca. (Nadaljevanje 800 noi-iiMitTvn- TRST - UL MONTECCH1 b II., TELEFON »3-808 ln »4-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA, mesečno UKEUNI i * 2250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno lril din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun; Založništvo tržašK®8 v> vnaprej, cetrumna . Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni danki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena