Predsednik Dario Peric pred jutrišnjim občnim zborom Zadružne banke Doberdob in Sovodnje /4 Tržaški poklon Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti Primorski Prvi vzrok smrti! POLJANKA DOLHAR Kateri je prvi vzrok smrti med Evropejkami, ki so stare od 16 do 44 let? Instinktivno bi odgovorila: rak, morda prometna nesreča ali nesreča pri delu. Odgovor bi bil v vsakem primeru zgrešen. Mlade Evro-pejke umirajo predvsem nasilne smrti. In kdo je kriv za to nasilje? Njihovi življenjski sopotniki: možje, zaročenci, partnerji. Tako vsaj trdi v enem izmed svojih poročil najstarejša evropska institucija, Svet Evrope, in nimamo razloga, da ji ne bi verjeli. Tudi zato, ker jo italijanska vsakodnevna kronika žal potrjuje. V Trstu je v torek umrla osemintridesetletna Marianna. Ustrelil jo je njen mož Cristian, s pištolo, ki jo je nosil za pasom, saj je po poklicu varnostnik. Ne poznamo njune življenjske zgodbe in, resnici na ljubo, se nam v tem trenutku ne zdi pomembna. Pomembno ni niti dejstvo, da sta bila oba argentinskega porekla. Vzrok smrti naj bi bilo baje ljubosumje. Najbrž bo kdo pripomnil: seveda, južnoameriška vročekrvnost! Laž. Nasilje nad ženskami je globalizirano: možje vseh narodnosti ubijajo svoje žene in zaročenke. Možje vseh narodnosti zganjajo nad njimi fizično, psihično in spolno nasilje. Da ne bo dvoma: tudi Slovenci, tudi »zamejci«. Statistike trdijo tudi, da je nasilje bolj prisotno v srednje-visokem družbenem okolju. Med moškimi z višjo stopnjo izobrazbe: Svet Evrope spominja, da ima polovica vseh nizozemskih nasilnežev univerzitetno diplomo! Nasilje je tudi v tretjem tisočletju tabu tema: italijanski zavod Istat trdi, da ostaja nad 90% žensk, ki so bile žrtve takega ali drugačnega nasilja, v senci. Partnerjev, sorodnikov, znancev ali neznancev ne prijavijo policiji. Občutek nemoči in sramu sta najbrž prevelika. Okolje, v katerem živijo, jim ni v oporo: marsikdo med nami je najbrž instinktivno že zatisnili oči, zaprl okna in vrata, da ne bi slišal, da ne bi videl, kaj se dogaja v sosednjem stanovanju. Svoje pa verjetno odigra tudi upanje, da se bo partner prej ali slej spremenil. Težko si je priznati, da bi te moški, ki si ga izbrala za življenjskega sopotnika, lahko ubil. V Trstu je v torek umrla 38-letna Marianna. Ustrelil jo je njen mož Cristian. dnevnik ČETRTEK, 28. MAJA 2009_ št. 125 (19.524) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € SEUL - Kljub kritičnim reakcijam v svetu tretji zaporedni test z atomsko bombo Severna Koreja vztraja pri jedrskih poskusih Ostra reakcija ruskega zunanjega ministra Lavrova TRST - Poziv predsednika Edouarda Ballamana »V deželnem svetu govorite furlansko, slovensko in nemško« TRST - Deželni svetniki in odborniki govorite v maternem jeziku, še posebno, če ste pripadniki furlanske, slovenske in nemške jezikovne skupnosti. To je v odprtem pismu kolegom napisal predsednik deželnega parlamenta Edouard Ballaman, ki ne soglaša z nedavno razsodbo ustavnega sodišča o de- želnem zakonu za Furlane. Ballaman je prepričan, da predstavlja jezikovna raznolikost veliko bogastvo za našo deželo. Na 3. strani SEUL - Severna Koreja se ne zmeni na pozive mednarodne javnosti. V torek zvečer je izstrelila še eno raketo, včeraj pa je prišla tudi vest o novem preizkušanju jedrske bombe. Severna Koreja je Južni zagrozila z voj-kaškim posegom, potem ko je Seul pristopil k pobudi za ustavitev širjenja orožja za množično uničevanje. Na obnovljene jedrske aktivnosti Severne Koreje pa ja včeraj odločno reagiral ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je zavzel za ostro resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o jedskih poskusih Severne Koreje. Na 13. strani Rehn si je vzel čas za razmislek Na 3. strani Sergio Dressi nov predsednik letališča v Ronkah Na 4. strani V Narodnem domu o človeški raznolikosti Na 7. strani V Brdih dozorel čas za skupno blagovno znamko Na 16. strani Goriški maturantje odštevajo dneve Na 14. strani trst - Predsinočnjim umor v stanovanjskem bloku Prepir med zakoncema se je sprevrgel v tragedijo TRST - V stanovanjski hiši v Klancu Castagneto v Trstu je predsinočnjim prišlo do družinske tragedije, ko je 37-letni zapriseženi varnostnik Cristian Bovi s pištolo ustrelil 38-letno ženo Marianno Buchhammer, nato pa sam poklical policijo in priznal zločin. Zdaj se nahaja v koronejskem zaporu pod obtožbo namernega umora. Po ugotovitvah preiskovalcev sta se zakonca v zadnjih mesecih večkrat prepirala, za kar je bil vzrok predvsem ljubosumje, pa tudi vsakdanje stvari. Tudi v torek zvečer je prišlo do kreganja, a tokrat je bil konec tragičen, saj je Bo-vi podlegel jezi in segel po orožju. Na 7. strani SLOVI K R Danes, 28.05.2009 otvoritveno predavanje 18.00 Prof. Jože Mencinger KON£C CASINÖ-KAPITALIZMA? Prostor, hjer... oblihujemo tuoje otvoritev sedeža 19.00 ambicije KBcenter - Gorica 2 Četrtek, 28. maja 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Slovenija v Lokvi K. O. Jože Pirjevec V soboto zjutraj 23. maja sem se udeležil »žalne slovesnosti« v Lokvah. Tiste, ki jo je priredila skupina slovenskih in italijanskih antifašistov pri spomeniku padlih. S sabo sem prinesel venec z žalnim trakom, na katerem je bilo napisano: »Oprostite, ker ne znamo braniti svobode«. Vas je bila prazna, ker so se ljudje, v skladu z nasveti, pozaprli v hiše. Bilo pa je nekaj kolesarjev in nekaj avtobusov s turisti iz Celja, ki so prišli na obisk lokalne pršutarne. Pri spomeniku je pristopila k meni gospa in vprašala, od kod smo. Dejal sem, da iz Trsta. Začudila se je, ker govorim po slovensko. Po opravljeni svečanosti sem srečal nekaj znancev, ki so šli opazovat drugo »žalno slovesnost«, tisto, ki jo je priredila Unija Istra-nov pri jami Golobivnica. Povedali so, kaj se je tam dogajalo in kdo je bil prisoten. Na podlagi lastne izkušnje, njihove pripovedi in poznejših časopisnih poročil, sem prišel do naslednjih sklepov: a) Ker se je želela izogniti komplikacijam z Rimom, je slovenska vlada dovolila skupini italijanskih revanšistov organizirati brez predhodnega dovoljenja »žalno slovesnost« ob jami, za katero ni dokazov, da so bili med leti 1943-45 vanjo vrženi »nedolžni Italijani« (pa tudi ne fašisti in kolaboracionisti). b) S tem, da so domačini izpraznili ulice in se pozaprli v hiše ter na »kulturni« način odgovorili na izziv Unije Istranov, smo se Slovenci obnašali kakor v času okupacije Ljubljanske pokrajine leta 1941. Kot poražen narod. Poleg tega tudi brez uspeha, kajti nekaj je, če se ustavi celo mesto, nekaj pa, če utihne vas. Mislim, da udeleženci »žalne slovesnosti« pri Golobivnici protesta še opazili niso. c) »Žalna slovesnost« je bila v resnici politična manifestacija, organizirana s strani tržaške skrajne desnice in njenih ljubljanskih somišljenikov/sodelavcev.. Predsednik Unije Istranov Lacota je še pred njo opozoril na stike, ki jih je imel z direktorjem Narodnega Muzeja sodobne zgodovine dr. Jožetom Dežma-nom. Na njej so bili prisotni vladni podtajnik Roberto Menia - oblečen v črno po Musso-linijevi modi - pa tudi italijanska konzul in vicekonzul v Kopru. To pomeni, da je imela manifestacija blagoslov rimske vlade. Pa tudi Dežele Furlanije-Julijske krajine in Tržaške občinske uprave, ki sta sodelovali s svojima delegacijama. d) Slovesnost je bila velik uspeh revan-šističnih krogov, katerih cilj je, da kriminali-zirajo osvobodilno borbo slovenskega naroda in postavijo pod vprašaj legitimnost suverenosti Republike Slovenije začrtane v skladu z določili Pariške mirovne pogodbe (1947) in Osimskih sporazumov (1975). Potrdila je interpretacijo zgodovine, kakor jo zagovarjajo sami, in dokazala, da je Republika Slovenija tudi v bodoče na široko odprta za njihovo revizionistično delovanje. Pa tudi seveda za delovanje koroških brambovcev, s katerimi je Unija Istranov pogodbeno povezana. e) S tem Republika Slovenija postaja ena poglavitnih tarč evropskih skrajnodesničar-skih sil. V njej so odkrile šibki člen, z napadom na katerega je mogoče zastaviti politično akcijo širših razsežnosti. f) Žrtev »žalne slovesnosti« je slovenski narod v celoti, posebno pa Primorci na obeh straneh meje, ožigosani kot zločinci, ki so ob koncu vojne množično morili Italijane, »samo ker so bili Italijani«. Skratka, skušali so izpeljati genocid. Ko sem se iz Lokev preko Sežane vračal domov, sem opazil velik plakat s fotografijo slovenske notranje ministrice Katerine Kre-sal v ljubki poletni oblekci z ogromnimi boksarskimi rokavicami, češ, »Z Evropo bomo ravnali v rokavicah«. Kako povedno, sem si dejal. Slovenija pa je K.O. VREME OB KONCU TEDNA Prvi vročinski val mimo, jutri nova ohladitev Darko Bradassi_ Subtropski anticiklon je po pričakovanju oslabel zaradi vdora hladnejšega atlantskega zraka. Višinska dolina s hladno vremensko fronto, ki je včeraj popoldne prešla naše kraje je prinesla občutno osvežitev. V primerjavi z jutranjimi temperaturami, se je živosrebrni stolpec do poznega popoldneva povprečno spustil za 8 do 10 stopinj Celzija. Ob 18. uri so v Zgoniku namerili nekaj več kot 13 stopinj Celzija, v Trstu pa okrog 17 stopinj Celzija. Občutek mraza pa je bil precej večji zaradi močne burje, ki je v Tržaškem zalivu pihala s sunki do 114 km/h, njena povprečna hitrost pa se je ravno podvečer še povečala. Popoldne so se pojavljale predvsem nevihte, količine padavin sicer niso bile ravno velike, pa tudi ne povsem zanemarljive. Na Tržaškem je padlo od 10 do 20 milimetrov dežja, drugod po deželi pa kakih 10 milimetrov več. Najnižje bodo po vsej verjetnosti današnje jutranje temperature. Zanimivo, da se je včeraj na en mah, morje z močno burjo ohladilo za skoraj 5 stopinj Celzija, zvečer je imelo le nekaj več kot 19 stopinj Celzija. Ozračje se je sicer občutno ohladilo tudi v višjih slojih. Na višini okrog 1500 metrov se je, denimo, temperatura do včerajšnjega poldneva spustila v primerjavi z vrednostmi, ki smo jih namerili še v začetku tedna za 12 stopinj Celzija. V nočnih urah pričakujemo sicer še kakšno stopinjo manj. Z vdorom hladnejšega atlantskega zraka se je dejansko zaključil prvi letošnji vročinski val. Temperature so predvsem v začetku tega tedna dosegle do okrog 8 stopinj Celzija višje vrednosti od dolgoletnega povprečja, otoplitev pa je bila najizrazitejša v višjih slojih. Na višini 1500 metrov je, denimo, živosrebrni stolpec prehodno presegel mejo 20 stopinj Celzija, kar je za ta čas, pa tudi nasploh, zelo veliko. Take vrednosti je doslej radiosonda namerila le redkokdaj ob najbolj izrazitih poletnih vročinskih valih. Danes se bo od zahoda zračni tlak spet prehodno zvišal in je pred nami nadvse prijeten pomladni dan. S severovzhodnikom bo pritekal razmeroma suh zrak, temperature pa povečini ne bodo presegle 25 stopinj Celzija. Nizka vlažnost bo prav gotovo dobro vplivala na počutje. Od jutrišnjega dne pa se nam obeta nova vremenska sprememba. Anticiklon, ki se je okrepil nad zahodno Evropo, se bo namreč povzpel do skrajnih severnih vzporednikov. Po njegovem vzhodnem robu pa se bo proti nam spustil še nekoliko hladnejši severni zrak. Hladno višinsko jedro bo v naši neposredni bližini od petka do nedelje. Temperature bodo še dodatno padle, zaradi hladnega višinskega zraka pa se bo vsaj prehodno tudi povečala nestanovitnost. V petek pričakujemo dopoldne še delno jasno vreme, od popoldanskih ur pa novo poslabšanje. Spet bo več oblačnosti in se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Zaenkrat kaže, da se bo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami nadaljevalo tudi v soboto in morda še deloma v nedeljo. Predvsem sobotne in nedeljske nočne temperature bodo za ta čas nenavadno mrzle. Na sliki: včeraj popoldne so bile pri nas in nad severno Italijo pogoste nevihte LIPICA - Kulturna krajina Lipice še spomeniško območje državnega pomena? Izdali že nekaj gradbenih dovoljenj Odlok ministrstva za kulturo o razglasitvi preneha veljati avgusta - Župan Terčon imenoval komisijo za vplivno območje kobilarne POBUDA Osmice na seznamu Unesca? SEŽANA - Sežanski svetnik Robert Rogič je pred časom dal pobudo, da bi občina Sežana z ostalimi kraškimi občinami tudi v sosednji Italiji pričela postopek za vpis osmic v register svetovne kulturne dediščine UNESCO. Generalna konferenca UNESCO je namreč 17. oktobra 2003 sprejela konvencijo, s katero je zagotovila varovanje in spoštovanje nesnovne kulturne dediščine. Konvencija je pričela veljati 20. aprila 2006, trenutno pa ima 104 države pogodbenice. Med njimi je od 18. decembra 2008 tudi Slovenija. Lani je Slovenija sprejela nov Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki nesnovno dediščino opredeljuje kot živo dediščino. Na tej podlagi bo treba najprej sprejeti ustrezen podzakonski akt, ki bo omogočil vpis žive dediščine v Register kulturne dediščine. Po podatkih Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je bil za koordinatorja izbran Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zato v komisiji priporočajo občini, da se z njim, da skupaj pripravita strokovno utemeljitev za vpis osmic najprej v register in potem bo šele mogoče načrtovanje nominacije za vpis v svetovni UNESCO seznam. LIPICA - Sredi avgusta lani so na Ministrstvu za kulturo (MK) izdali odlok o začasni razglasitvi kulturne krajine Lipice za spomeniško območje državnega pomena. Gre za parcele, ki so z Zakonom o Kobilarni Lipica (ZKL) določene kot vplivno območje kulturnega spomenika in ležijo proti Sežani, Bazovici in Lokvi. Vplivno območje je KL dobila s spremembo ZKL pred dvema letoma, ker ta po prepričanju MK ni zagotovil zadostnega varstva, občinski prostorski akti pa so napisani preveč v korist investitorja. Novo spomeniško območje je razdeljeno na dva pasova. V ožjem 200 metrskem pasu so med drugim prepovedani posegi, ki širijo ali novo izkoriščajo naravne vire, prepovedana pa je tudi gradnja objektov, ki po tipologiji, materialih in obliki niso značilni za krajevno arhitekturo. Nasprotno pa je na parcelah, ki ležijo v katastrski občini Bazovica, dopustno graditi objekte, namenjene športu in rekreaciji. Torej, tudi širiti golf igrišče. V 5. členu odloka piše, da je potrebno najpozneje v šestih mesecih MK predložiti predlog za trajno razglasitev območja in predlagati ukrepe varstva, kar pa je naloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Na občini Sežana so lani pričeli s postopkom izdelave občinskega prostorskega načrta (OPN), zato je župan Davorin Terčon za vplivno območje KL imenoval posebno posvetovalno skupino. V njej so predstavnik KL Damjan Grmek, ZVKDS Janez Kromar, predstavnik Civilne iniciative Kras Robert Rogič, direktor družbe Marmor Ciril Sigulin, investitor Marjan Suša in predstavnica občine Sežana Alenka Rau. Njihova naloga je pripravili smernice za varstvene ukrepe. Župan Terčon dodatnih pojasnil v zvezi z delovanjem komisije ni bil pripravljen dati, direktor Marmorja Sigulin pa je skupino ocenil kot pozitivno. Pričakuje konstruktivno delo in podporo projektu muzeja na prostem, ki ga želijo postaviti v delu kamnoloma Lipica, ki ni več v uporabi. Na območju, ki sodi v vplivno območje, pa je tudi nekaj gradbenih načrtov. V družbi Raminvest iz Ljubljane, ki pred vstopom v Lipico načrtuje dva niza vrstnih stanovanj, so povedali, da jim ni znano, da bi bila ustanovljena kakršnakoli komisija. Direktor in lastnik Igor Jurij Pogačar je dodal, da so na državno pravobranilstvo že v lanski jeseni vložili zahtevek za večmilijonsko odškodnino in dobili odgovor, da jim ta pripada, da pa naj počakajo do odločitve Upravnega sodišča. Na slednjem so namreč decembra lani sprožili spor, ker je MK zavrnilo izdajo kulturno-varstvenega soglasja. »ZVKDS pa nam je izdal pozitivno soglasje«. Ko smo maja lani ZVKDS spraševali po tem, so nam povedali, da vloge za izdajo soglasja niso prejeli, da so prejeli samo vlogo za izdajo kulturno-var- Y% *. 71 y Župan Sežane Davorin Terčon je imenoval posebno komisijo kroma _ stvenih smernic. Kar zadeva vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, Pogačar trdi, da so to opravili v skladu z zakonodajo in veljavnimi prostorskimi načrti, dokumentacijo pa da so vložili pred objavo Odloka o začasni razglasitvi Lipice - kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena. Povedal je še, da so zaradi kulturno-varstvenih pogojev projekt že prilagajali in da so ga pripravljeni še spreminjati, če bi jim sprememba ne povzročila prevelike gospodarske škode. Čez cesto nasproti škibinske igralnice novomeško grad-beno-industrijsko podjetje Kotori gradi skupno komunalno infrastrukturo za sedem individualnih stanovanjskih hiš, od katerih se dve že gradita. Ob cesti proti bencinski črpalki pa že stoji stanovanjska hiša, ki jo je postavil investitor iz Sežane, Marjan Suša. »Že pred dvema letoma smo pridobili gradbeni dovoljenji za dve enonadstropni družinski hiši. Ena je že zgrajena. Za to smo pridobili tudi soglasje MK. Želimo se dogovoriti, sicer bomo razmišljali tudi o tožbi.« Odgovor smo iskali tudi na MK in ZVKDS. Z ministrstva so nam kratko odgovorili, da bodo ukrepi pripravljeni do konca leta, na Zavodu pa smo izvedeli, da je vršilka dolžnosti generalne direktorice Damjana Pečnik 17. marca imenovala novo odgovorno konservatorko za Lipico. To je Mary Lah Sušnik, njena naloga pa bo koordinirati pripravo predloga za ustrezne ukrepe varstva, ki jih bo ZVKDS v nadaljevanju predložil MK. Irena Cunja KSŠŠK vabi manjšinske mladinske organizacije iz sosednjih držav na Koroško CELOVEC - Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) bo v naslednjih dneh in tednih povabil na Koroško predstavnike mladinskih organizacij narodnih skupnosti iz sosednjih držav. Namen pobude je, da mladi iz sosednjih držav spoznavajo zgodovino in trenutni položaj slovenske narodne skupnosti. Konkretno bo KSŠŠK povabil na obisk Koroške člane mladinskih organizacij Južnih Tirolcev, Slovencev v Italiji , gra-diščanskih Hrvatov in Nemcev na Slovaškem. Prvi bodo na vrsti Južni Ti-rolci. (I.L.) Mestni redarji v FJK doslej napisali 5800 glob TRST - Mestni redarji so letos na celotnem ozemlju Furlanije-Julijske krajine napisali 5848 glob za hujše prometne prometne prekrške. Podatke je včeraj objavil avtomobilski klub ACI ob koncu dvodnevnega mednarodnega zasedanja krajevnih policij v Rivi del Garda. Od tega jih je daleč največ za vožnjo skozi rdečo luč na semaforju (3886), sledijo globe za prekoračitev dovoljene hitrosti (1252), neuporaba varnostnih pasov oziroma posebnih sedežev za otroke (619), vožnja pod vplivom alkohola (61), neuporaba varnostne čelade (24) in vožnja pod vplivom mamil (6). Na primorski avtocesti prijeli goljufa bančnih kartic SEŽANA - Mobilne enote carinskega urada in primorski policisti so v skupnih akcijah, ki so jih na primorski avtocesti izvedli v maju, zasegli večjo količino marihuane in elektronsko napravo za krajo bančnih kartic. Policisti so prijeli tudi Romuna, ki sta na bančnih avtomatih dvigovala denar s pomočjo 14 ponarejenih bančnih kartic. / ALPE-JADRAN Četrtek, 28. maja 2009 3 SLOVENIJA - HRVAŠKA - Reševanje mejnega spora s pomočjo Evropske komisije FJK - 2009/2010 Pogovori se nadaljujejo, Začetek pouka Rehn si je vzel čas za premislek petnajstega septembra Žbogar in Jandrokovic še v živo predstavila stališča držav do komisarjevega kompromisnega predloga BRUSELJ - Slovenija in Hrvaška sta včeraj v Bruslju še v živo predstavili stališči do predloga komisarja za širitev Ol-lija Rehna: prva bi ga rada dopolnila, druga tega ne sprejema. Komisar, ki naj bi bil pripravljen na manjše spremembe, si bo zdaj vzel čas za premislek in posvetovanja s triom EU, trojica pa naj bi pogovore nadaljevala v prvi polovici junija. Dogovorili smo se, da pogovore nadaljujemo v prvi polovici junija, je po srečanju s komisarjem Rehnom in hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovicem povedal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. "Mislim, da je bil komisar Rehn danes jasen, da to ni bil predlog vzemi ali pusti in da je pripravljen na manjše spremembe," je poudaril. Slovenija vidi pogovore s Hrvaško in Evropsko komisijo o načinu reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU "kot proces". "Smo sredi procesa. Pogajanja niso končana, dokler obe strani ne dasta svojega soglasja, tako da mi vidimo nadaljevanje teh pogajanj v prihodnje," je sporočilo, ki ga je včeraj večkrat izpostavil minister Žbogar. Slovenska dopolnila za hrvaško stran niso sprejemljiva, pa je ponovil hrvaški minister. "Kot sem napovedal pred dvema dnevoma, smo mi v celoti sprejeli končni kompromisni predlog komisarja Rehna. Slovenska stran je predstavila svoja stališča, predložili so dopolnila, ki za hrvaško stran niso sprejemljiva. Komisar Rehn je to vzel na znanje in o tem bo poročal predsedujočemu triu," je po koncu srečanja Jandrokovic povedal dal hrvaškim medijem. Žbogar je pojasnil, da se je včeraj v Bruslju najprej dvostransko sestal s komisarjem Rehnom, kateremu je predstavil slovenska dopolnila in s katerim sta se pogovarjala o poti naprej. Nato pa so imeli sestanek še vsi trije, na katerem je vsaka stran predstavila svoje stališče. Kot so sporočili iz Rehnovega urada, bo zdaj komisar triu EU poročal o stanju v pogovorih s ciljem, da bi se ti čim prej končali in da bi bil dogovor čim prej dosežen. Nato pa bo trojica v skladu z včerajšnjim dogovorom enkrat v prvi polovici junija nadaljevala tristranske pogovore. Takrat naj bi po pričakovanjih ministra Žbogarja "poskušala uskladiti osnutek sporazuma". Na vprašanje, ali je sploh še mogoče, da Hrvaška do konca češkega predsedstva EU, torej do konca junija, še odpre ali zapre kakšno novo poglavje v pogajanjih z EU, je Žbogar odgovoril: "Dogovor je možen še vedno, ni za izključi- ti, da bi prišli do dogovora in tudi izpeljali celo proceduro, čeprav bo to do konca junija težko." Komisar Rehn si po ministrovih besedah želi čimprejšnjo deblokado hrvaških pogajanj z EU, a se hkrati zaveda, da je to del nekega dogovora. "Zaveda se, da je problem v dokumentih, ki so v vseh teh Zunanja ministra Slovenije Samuel Žbogar (levo) in Hrvaške Goran Jandrokovic (desno) nista našla skupnega jezika poglavjih, ki so ustavljena, in da je treba najti rešitev, ki bo rešila problem teh dokumentov," je poudaril minister. "V teh sporazumih, ki so na mizi, sta kar dva člena, ki govorita o stanju na dan 25. 6. 1991 in o dokumentaciji, ki jo je Hrvaška prinesla v pogajanja," je pojasnil Žbogar. Niz sestankov o problemu Hrvaške in Slovenije včeraj v Bruslju, ki se je začel z bilateralo ministra Žbogarja in komisarja Rehna, je prekinil požarni alarm na sedežu Evropske komisije Berlay-montu, zaradi katerega so evakuirali celotno stavbo. Srečanje skupaj s hrvaškim ministrom se je nato nadaljevalo čez cesto v zgradbi Charlemagne. (STA) TRST - Prihodnje šolsko leto se bo v Furlaniji-Julijski krajini začelo 15. septembra. To je včeraj sklenil deželni odbor FJK, ki je odobril koledar za šolsko leto 2009/2010. V državnih šolah in priznanih zasebnih šolah prve in druge stopnje se bo pouk končal 11. junija 2010, tako da bodo imeli učenci in dijaki v šolskem letu 2009/2010 brez prostih dni zaradi nedelj in praznikov ter zaradi obvezne prekinitve didaktičnega procesa skupno 209 dni pouka. Kar zadeva vrtce pa bodo ti odprti do vključno 30. junija 2010, kar skupno zanaša 225 dni. Zaradi praznikov ne bo pouka 2. novembra in 7. decembra, od 23. decembra 2009 do 5. januarja 2010 bodo božične in novoletne počitnice, za veliko noč pa ne bo pouka od 1. do 6. aprila 2010. DEŽELNI SVET - Poziv predsednika Ballamana svetnikom »Govorite v maternem jeziku!« »Manjšinski jeziki predstavljajo veliko bogastvo za Furlanijo-Julijsko krajino« TRST - V deželnem svetu govorite v ma-ternem jeziku, tudi če je to furlanščina, slovenščina ali nemščina. To je poziv, ki ga je v obliki odprtega pisma predsednik deželnega parlamenta Edouard Ballaman poslal vsem deželnim odbornikom in svetnikom. Predsednik, ki pripada Severni ligi, je to naredil nekaj dni potem, ko je ustavno sodišče zavrnilo nekatere bistvene člene deželnega zakona za Furlane in furlan-ščino. Liga je takoj po razsodbi, s katero ne soglaša, najavila, da bo predložila nov zakon za zaščito furlanskega jezika. Jeziki so po mnenju predsednika Ballama-na veliko bogastvo za Furlanijo-Julijsko krajino, še posebno pa jeziki narodnih manjšin, ki jih ščitijo ustava ter državni in deželni zakoni. »Žal nekateri to še vedno postavljajo pod vprašaj, kar predstavlja udarec za našo avtonomijo in upravno posebnost,« še piše v odprtem pismu predsednik deželnega sveta. Furlanija-Julijska krajina je po njegovem prepričanju dokazala, da zelo dobro upravlja svojo avtonomijo, kar velja tudi za zaščito in ovrednotenje manjšinskih jezikov. Prav zaradi tega in tudi spričo omenjene razsodbe ustavnega sodišča Ballaman poziva vse deželne svetnike in odbornike, da na skupščinskih sejah uporabljajo materni jezik. To predvideva pravilnik deželnega sveta, takšno zadržanje pa je tudi spoštljivo do narodnih in jezikovnih manjšin, ki na ozemlju FJK živijo z ramo ob rami z večinskim narodom. Ballaman je s svojim odprtim pismom gotovo zelo prijetno presenetil. Upamo, da bodo njegov apel vzeli v pretres in udejanjili zlasti pripadniki jezikovnih in narodnih manjšin. V deželnem svetu sedijo dva Slovenca (Igor Gabro-vec in Igor Kocijančič) ter več deželnih svetnikov, ki se imajo za pripadnike furlanske skupnosti oziroma obvladajo furlanski jezik. Predsednikovo odprto pismo ima tudi politični naboj znotraj desnosredinske koalicije, ki vodi deželno vlado. V prvi vrsti se navezuje na razsodbo ustavnega sodišča o furlanščini, ki jo je Liga odkrito kritizirala, Ljudstvo svobode pa pozdravilo, kar so naredili tudi nekateri predstavniki leve sredine. Ballaman pa je hočeš nočeš okrcal zastopnike desne sredine in desnice, ki - kljub pravilniku deželnega sveta - vztrajajo, da so stroški za prevajalsko službo dejansko tratenje davkopla-čevalskega denarja. kroma UPRAVNE VOLITVE - Občina Podbonesec Piergiorgio Domenis se poteguje za tretji mandat PODBONESEC - V občini Podbonesec se za svoj tretji županski mandat poteguje slovenski kandidat Piergiorgio Domenis, ki je na čelu liste »Un futuro per Pulfero«. Triin-petdesetletni domačin, ki že deset let uspešno upravlja svojo občino, je s svojimi sodelavci sestavil ambiciozen program, v katerem je ob vedno potrebnih javnih delih v ospredju predvsem razvoj turizma. Načrt ruralnega razvoja za obdobje 2007-2013 nudi Podbonescu veliko možnosti, še posebno v sodelovanju z ostalimi občinami Nadiških dolin in Gornjega Posočja. Domenis želi v svoji občini nadaljevati tudi z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Takim projektom njegova uprava posveča pozornost že od leta 2004. Naprava za ogrevanje z biomaso je za zdaj še premalo izkoriščena, v novem mandatu pa bi lahko z njo ogrevali tudi hotel. Istočasno nameravajo sedanji župan in njegovi sodelavci v Piergiorgio Domenis primeru izvolitve v Podbonescu z namestitvijo nove turbine proizvajati tudi električno energijo, načrtujejo pa tudi gradnjo fotovoltaičnih naprav. Pomembna točka volilnega programa so tudi storitve za občane, še zlasti za starejše, poleg tega pa še dodatna valorizacija lokalne kulture. Že v prejšnjih mandatih je bil Domeni-sov občinski odbor zelo pozoren do vprašanj slovenske manjšine, v predračunu za letošnje leto pa je tudi namenil 14.000 evrov za postavitev dvojezičnih smerokazov, kar pomeni, da jih bo moral novi župan, kdorkoli to bo, postaviti. Kar zadeva združevanje občin v Nadiških dolinah, pa sedanji župan temu projektu še vedno nasprotuje. Občino je že tako zelo težko upravljati, če bi pa morala ena sama uprava skrbeti za celotni teritorij Nadiških dolin, bi to verjetno ustvarjalo kar nekaj nevšečnosti, meni Domenis. To pa še posebno velja pozimi, ko brez hitrega posega snežnega pluga marsikdo ne bi mogel v službo. Ponovno izvolitev bo skušala slovenskemu kandidatu preprečiti predstavnica desne sredine Teresa Dennetta. Štiridesetletna odvetnica je po rodu iz Neaplja, v zadnjih petih letih pa je bila odbornica za šolstvo, mladino, socialno politiko in zunanje odnose v Špetru. Na njeni listi »Pulfero punto it« je tudi nekaj sedanjih opozicijskih občinskih svetnikov. (NM) Predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman KOROŠKA - Nova koalicija BZ0 in 0VP Brez proračuna, zato pa proti članstvu Turčije v EU CELOVEC - Tudi po deželnih volitvah marca letos še ni konec političnega populizma na Koroškem. Zgovoren dokaz zato so »rezultati« torkove seje kolegija deželne vlade, na katerem so vse tri stranke (BZO, OVP in tudi SPO) soglasno sprejele resolucijo, v kateri se dežela Koroška izreka proti morebitnemu vstopu Turčije v Evropsko unijo. Na isti seji pa so - čeprav se izteka že mesec maj - z dnevnega reda črtali sprejetje deželnega proračuna za tekoče leto 2009... V resoluciji proti članstvu Turčije v Evropski uniji koroška deželna vlada obvešča zvezno vlado na Dunaju, da se s Turčijo sicer lahko pogaja o raznih oblikah sodelovanja, ne pa o polnopravnem članstvu. Kakor je še poudaril referent za evropska vprašanja deželni svetnik Josef Martinz (ljudska stranka - OVP), diskusija o članstvu Turčije v EU ponovno vznemirja in razdvaja duhove, zato je potrebna jasna opredelitev. Da Turčija ne izpolnjuje pogojev za pristop, priznavajo tudi najbolj goreči zagovorniki širitve povezave, je še dejal Martinz. Zeleni, ki nimajo člana v deželni vladi, so sklep ostro kritizirali. Opozorili so, da se koroška deželna vlada loteva vprašanja članstva Turčije v EU, namesto da bi izdelala konkretne predloga za učinkovitejše sodelovanje s sosedi kot so npr. deželi Furlanija-Julijska krajina in Slovenija. V zvezi s še vedno manjkajočim deželnim proračunom so tako Zeleni kot tudi socialdemokrati poudarili, da je takšno zamujanje neodgovorno in izraz katastrofalne finančne politike nekdanjega finančnega referenta dežele Koroške, oktobra lani preminulega deželnega glavarja Jorga Haiderja. Kot je znano, je novi finančni referent Harald Dobernig v začetku maja letos javnosti predložil računske zaključke dežele za 2006, 2007 in 2008. Ker Haiderjevi nasledniki iz vrst BZO in njihov koalicijski partner ljudska stranka zamujajo pri finančnem proračunu za leto 2009, velja za tekoče poslovanje še vedno ureditev po dvanajstinah. Po lastnih napovedih, bosta BZO in OVP proračun predložila prihodnji teden. Ivan Lukan 4 Četrtek, 28. maja 2009 GOSPODARSTVO BANKE - Pogovor s predsednikom Dariom Pericem pred jutrišnjim občnim zborom Zadružna banka Doberdob in Sovodnje dobro kljubuje krizi Lani 850 tisoč evrov čistega dobička - Posebna skrb omejevanju kreditnih tveganj TRST - Zadružna banka Doberdob in Sovodnje bo imela jutri letni občni zbor, na katerem bodo člani odobrili lanski poslovni obračun in delno prenovili upravni odbor. Pred to pomembno skupščino, na kateri bodo člani v izrednem delu sklepali tudi o statutarnih spremembah, smo se pogovorili s predsednikom upravnega odbora banke Dariom Pericem. Kakšno je bilo vaše lansko poslovanje? Ste že zaznali učinke krize? V zadnjem delu lanskega leta smo začeli tudi mi čutiti negativen ekonomski trend, ki je letos postal izrazit. Kljub temu je lanski rezultat precej uspešen, saj smo ustvarili 850 tisoč evrov čistega dobička. To je sicer za približno 25 odstotkov manj kot v letu 2007, vendar je v skladu s trendom vseh zadružnih bank v Fur-laniji-Julijski krajini. Koliko zaposlenih, koliko članov in poslovalnic je imela vaša banka ob koncu leta 2008? Imeli smo 30 uslužbencev in pet poslovalnic, poleg sedeža v Doberdobu še podružnice v Sovodnjah, Štandrežu, Gorici in Ronkah. Članov pa imamo približno 980, tako da se bližamo tisočici. Imate v načrtih širitev poslovne mreže? Trenutno ne, ker smo lani okrepili podružnico v Ronkah, da smo jo prilagodili za večji obseg dela. Tam imamo pet uslužbencev, agencija pa je zelo pomembna za našo banko. Načrtov za širitev letos nimamo, osredotočili se bomo na utrjevanje naše dejavnosti, da se čim bolj ubranimo pred učinki krize in pred slabimi posojili, ki bi nam povečala stopnjo rizičnosti. Vrniva se k obračunu poslovanja. Tudi vaša banka vlaga v okolje, v katerem deluje? Tako je. Banka v skladu s svojim zadružnim poslanstvom pomaga ozemlju, ki ga pokriva. Tako smo lani za kulturne, športne in izobraževalne dejavnosti in pobude podelili več kot sto tisoč evrov prispevkov. Poleg tega smo septembra praznovali stoletnico obstoja naše banke. Stari ste torej enako kot Zadružna kraška banka. Je po vaši oceni možno, da bi se ti edini slovenski banki kdaj v prihodnosti združili? Razprava o tem se še ni rodila, ker čas ni dozorel. Zelo dobro pa sodelujemo s kraško banko, tako na ravni vodstev kot na operativnem področju. Kot slovenski zadružni banki si prizadevamo, da nastopamo enotno, kajti tako imamo večjo težo za uveljavljanje specifike sloven- skega bančništva v okviru deželne federacije zadružnih bank. Oba s Stancichem sva tudi v izvršnem odboru naše deželne federacije. Dolgoročno pa morebitne možnosti združevanja ne izključujete? Ne. Ze jezik in narodna pripadnost nas združujeta. Trenutno ne beležimo potrebe po integraciji, prihodnost pa bo pokazala, ali bi bilo to smotrno. Jutrišnji občni zbor bo še posebno pomemben. Zakaj? Pomemben bo zaradi statutarnih sprememb, ki jih moramo izvesti za prilagoditev novi bančni zakonodaji. Potreben je kvorum sklepčnosti, zato člane toplo pozivamo k udeležbi. Občni zbor bo jutri ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. So na dnevnem redu tudi volitve? Vsako leto zapade mandat trem članom upravnega odbora. Letos se izteče Mariu Gergoletu, Maji Humar in Bogdanu Butkoviču, vsi trije pa so tudi kandidati za ponovno izvolitev. Vlasta Bernard Dario Peric, predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje arhiv LETALIŠČA - Na včerajšnji skupščini družbe Aeroporto FVG Sergio Dressi novi predsednik družbe, ki upravlja letališče v Ronkah Zračni pogled na deželno letališče FJK v Ronkah arhiv PRIVATIZACIJE - Od 10 interesentov Za Insiel Mercato izbranih 7 ponudnikov TRST - Sedem od desetih družb, ki so se prijavile na deželni razpis za izraz interesa za nakup informacijske družbe Insiel Mercato, je bilo izbranih za nadaljevanje razpisnega postopka. Izbrane družbe so Exprivia spa, Reply spa, Maggioli Tributi spa, Engineering spa, TSF Tele sistemi ferroviari spa, naveza TBS Gb Te-lematic biomedical service ltd in TBS Fr Telematic&Biomedical Services sarl ter NoemaLife spa. Izključene pa so bile družbe Progetto 09 srl, Dynamic srl in In-focert spa, ki so se predstavile v navezi. Sklep o izbiri omenjenih sedmih družb je deželni odbor sprejel 21. maja, včeraj pa je bila v komisiji deželnega sveta avdicija deželne odbornice za premoženje Sandre Savino, vodilnih pri družbah Insiel spa in Insiel Mercato (kot je znano, je bila nekdanja Insiel razdeljena ravno z namenom privatizacije družbe Insiel Mer-cato), sindikalnih predstavnikov in pooblaščenega upravitelja Insiela Dina Coz-zija. Ta je povedal, da da bodo prihodnji teden začeli postopke, na osnovi katerih bodo imele izbrane družbe do 1. julija čas za vložitev zavezujočih ponudb. Poslovni rezultati družbe Insiel Mercato so bili v prvih štirih mesecih leta v skladu s poslovnim načrtom in z višjim presežkom od predvidenega, je na avdiciji povedal direktor informacijske družbe Fulvio Sbroiovacca. Kritični pa so bili na avdiciji v deželnem svetu predstavniki baznih sindikatov, ki jih posebej motijo razlike v sklepih deželnega odbora, ki se nanašajo na obvezno obdobje ohranitve sedanjih zaposlitvenih ravni. Za opozicijskega deželnega svetnika Gianfranca Morettona pa ostajajo nekateri dvomi, posebno o resničnem interesu Tondove-ga odbora za učinkovito konča tržno operacijo. Zadovoljstvo nad rezultati krovne družbe Insiel spa pa je izrazil svetnik večinske koalicije Franco Baritussio, ki je tudi izpostavil, da se je v sedanji administraciji znižalo število zunanjih konzu-lenc in oddaje nalog zunanjim sodelavcem. RONKE - Sergio Dressi je novi predsednik družbe Aeroporto FVG Spa, ki upravlja deželno letališče v Ron-kah. Njegovo imenovanje je potrdila včerajšnja skupščina družbenikov, ki je izbrala tudi ostale člane upravnega sveta letališke družbe, ki ga bodo poleg Dressija sestavljali še Adriano Cecche-rini (opravljal bo podpredsedniško funkcijo), Riccardo Del Pup, Carlo Muset in Lorenzo Oggianu. Imenovanji predsednika in podpredsednika bo moral potrditi novi upravni svet letališke družbe, ki ima triletni mandat, na svoji prvi seji. Včerajšnje skupščine se je za konzorcij lokalnih uprav, ki ima v letališki družbi 51-odstotni delež, udeležil njegov predsednik Franco Soldati, medtem ko je manjšinskega družbenika, Deželo FJK z 49-odstotnim deležem, zastopal centralni direktor za premoženje in splošne službe Giuseppe Sassonia. »Letališče Furlanije-Julijske krajine ima nekaj problemov in številne priložnosti,« je dejal Dressi po dopoldanski skupščini. »Skušali bomo rešiti probleme in izrabiti priložnosti. Imam veliko idej, a jih moramo prediskutirati preden jih objavimo. Mislim, da je ena od priložnosti turizem, tudi zato, ker je naše letališče doslej služilo bolj za potovanje do drugih turističnih ciljev, kot za učinkovito privabljanje turistov k nam,« je povedal Dressi za agencijo ANSA. Podprl je tudi strategijo, ki je bila EVRO 1,3901 $ -0,05 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 27.5. 26.5. ameriški dolar 1,3901 1,3908 japonski jen 132,48 94917 132,06 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,3886 66 2660 9,5000 43,6023 66,5640 MlUlJjlVa 1 upila danska krona hntsncrU'! ti int" U uuu 7,4442 0,87060 UU, J Irn, 7,4453 0,87600 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna \JfO/ \jyj\j 10,6540 8,8710 10,5545 8,9510 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 26,725 15135 26,699 1 5144 jviv.aijM Malih. estonska krona inan7?ircKi TArint 15,6466 282,85 15,6466 282,43 1 1 laaiajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.523,82 2.366,50 +2,01 +6,82 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.300,02 1.731 08 -2,05 -1 11 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ctcc mn 1 nnrlnn 893,06 958,27 5.000,77 -1,90 +1,66 +0,30 +0 10 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.416,23 3.294,86 2.042,52 +0,76 +0,14 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 910,30 2.479,48 -0,48 +0,45 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.438,77 2.306,08 17.885,27 2.632,93 14.109,64 +1,37 +3,00 +5,26 +1,71 +3,83 / ITALIJA Četrtek, 28. maja 2009 5 GOSPODARSTVO - Negotova usoda koncerna Opel Fiat še vedno čaka na odločitve nemške vlade Nemci bi hoteli več kapitala od tujih avtomobilskih ponudnikov RIM - Včeraj pozno popoldne so se v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel, ministrom Karlom T. Gutten-bergom in predstavniki nemških zveznih dežel, kjer so Oplove tovarne, sestali predstavniki ameriške vlade, uprave GM in prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster. Čeprav je sprva kazalo, da bo na tem srečanju nemška vlada povedala svoje preference glede interesentov za vstop v Opel, pa je predstavnik za odnose z javnostjo nemške vlade Thomas Steg novinarjem povedal, da odločitve najverjetneje še ne bo, da pa bo verjetno vlada nadaljevala pogovore z le dvema potencialnima strateškima partnerjema. To sta italijanski Fiat in družba Magna. V Berlinu so nezadovoljni predvsem s tem, da se interesenti zanašajo na ponujena državna jamstva za sanacijo Opla in so pripravljeni prispevati le malo lastnega kapitala. Edini, ki naj bi bil pripravljen vstopiti tudi z lastnim kapitalom, naj bi bil Beijing Automotive Industries Corporation, ki pa je po besedah Stega vstopil prepozno. Tihi favorit naj bi bil po pi- Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne ima v tem času polne roke dela ansa sanju medijev Magna, vendar pa v Berlinu pričakujejo izboljšave načrtov v smeri večjega lastnega tveganja. So pa včeraj v Bruslju in Londonu pozvali nemško vlado, naj pri svojih načrtih za Opel ne deluje na škodo delav- cev v Oplovih oz. Wauxhallovih tovarnah v Belgiji in Veliki Britaniji. Da bi zagotovili usklajenost pri reševanju usode GM Europe, pa so k čimprejšnjemu srečanju ministrov za gospodarstvo držav članic EU, kjer ima GM Europe tovarne. RIM - Kljub nekaterim izgredom položaj pod nadzorom Prava reka navijačev preplavila prestolnico za finale evropskih prvakov RIM Tuji tisk proti Berlusconiju RIM - Včeraj sta dva velika angleška časopisa uporabila enake izraze pri kritiki Berlusconija in njegove politike. Finacial Times in The indipendent sta v glavnih naslovih poudarila, da predstavlja Barlusconi »nevarnost« za italijansko državo. V Finacial Timesu so zapisali, da Berlusconi sicer ni neki novi Mussolini in tako njegova oblast ne prinaša nevarnosti novega fašizma. Vendar je italijanski premier nevaren za državo in slab zgled. časnik navaja zgodbo o mladoletnici, ki naj bi želela z njegovo pomočjo postati zvezda in očita italijanskemu premierju, da ni hotel odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je s tem v zvezi postavil dnevnik La Repubblica. Trdil je, da gre za političen napad, tako kot ob obsodbi odvetnika Millsa zaradi podkupovanja. Nevarnost, ki jo predstavlja Berlusconi je v dejstvu, da hoče medije izprazniti resnih političnih vsebin in jih nadomestiti z banalnostmi, vsi drugače misleči pa so demonizirani, vsakršna neodvisna kritika je odklonjena. Angleški časnik ob tem navaja, da je Ber-lusconijeva »dominacija« tudi rezultat oklevajoče levice, šibkih in pogosto spolitiziranih institucij, poleg tega pa še podrejenega novinarstva. Najbolj pa je vsega kriv nek zelo bogati gospod, ki je zelo močan in čedalje bolj brezobziren. Članek je podpisal nekdanji dopisnik Financial Timesa iz Rima Peter Popham, ki je obenem rekonstruiral premierovo znano zgodbo v zvezi z mladoletnico. Londonski dnevnik piše, da se Berlusconi nahaja v položaju, ko lahko tvega izgubo oblasti, oziroma utegne doživeti negativne posledice na bližnjih evropskih volitvah, še posebej ob dejstvu, da je kritike doživel tudi s strani cerkvene hierarhije. KRITIKE Premierovi otroci branijo očeta SAVONA - Potem ko je tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini postavil vprašanje, ali bi ljudje zaupali vzgojo svojih otrok človeku, kakršen je Berlusconi, so na njegovo izjavo ostro reagirali trije premierovi odrasli otroci, Pier Silvio, Marina in Luigi. Vsi trije ga prikazuejejo kot zglednega očeta, ki jih je vzgajal v ljubezni, delu, velikodušnosti in vztrajnosti. Pri tem komentirajo Franceschinijevo izjavo, češ, kako si lahko sploh dovoli reči nekaj takega. »Moralo bi ga biti sram«, je povedala Marina Berlusconi, ki je, kot je znano, predsednica podjetij Fininvest in Mondadori. Zanjo je Franceschinijeva trditev žaljiva tudi kot hčerko, ki je zelo ponosna na očeta in vrednote, v duhu katerih je zrasla. Pier Silvio, ki je podpredsednik podjetja Mediaset, je povedal, da je bil vzgojen od Silvia Berlusconija, čigar vrednote so tudi njegove. Oglasil pa se je tudi dvajsetletni Luigi, rekoč, da je na vzgojo, ki jo je dobil v družini, zelo ponosen, politika pa v te zadeve ne bi smela posegati. Podobno so v skupnem tiskovnem sporočilu sporočili sinovi Berlusconija in Veronice Lario Barbara, Eleonora in Luigi, ki so povedali, da so bili deležni družinske in uravnotežene vzgoje, politika pa v to ne bi smela posegati. Podtajnik predsedstva vlade Paolo Bonaiuti je včeraj izjavil, da je Franceschinijeva ocena povsem ponesrečena in bi se moral zanjo opravičiti, Berlusconiju, njegovim otrokom in vsem Italijanom. Bo-naiuti je še dodal, da je spoštovanje političnih nasprotnikov temeljnega pomena za demokracijo. Premierja je v svojih izjavah zagovarjal tudi koordinator Ljudstva svobode Denis Verdini. Proti večeru je na kritike odgovoril Dario Franceschini, ki je dejal, da mu je žal, ker je Berlus-conijev sin Pier Silvio slabo interpretiral njegove besede. Če jih bo ponovno pozorno poslušal, bo razumel, da tajnik PD ni nikoli ocenjeval njega in njegove družine. Govoril je izključno o vrednotah, ki bi jih moral politik posredovati javnosti. RIM - Italijansko glavno mesto je včeraj dobesedno preplavila množica navijačev, ki so prišli na ogled finalnega nogometnega srečanja za pokal evropskih prvakov Manchester - Barcelona. Za Rim je bil to kritičen dan. Med drugim je na stotine javnih in zasebnih uradov predčasno zaprlo, da bi lahko uslužbenci prišli na svoje domove pravočasno za ogled tekme, tisti pa, ki so si priskrbeli vstopnico, da so lahko prišli na Olimpijski štadion, preden je reka navijačev popolnoma ohromila promet. Na srečo je v prestolnici prevladalo praznično vzdušje in večina navijačev Barcelone in Manchestra se je omejila na prepevanje. Kljub temu pa je prišlo tudi di nekaterih izgredov. Nekaj angleških navijačev so prejšnjo noč ustavili na trgu Campo de fiori zaradi razgrajanja pod vplivom alkohola, nekega mladega angleškega navijača pa so tudi zabodli z nožem. Prepeljali so ga v bolnišnico in ugotovili, da njegovo stanje ni resno. Veliko navijačev se je v skupinah odpravilo na ogled nekaterih znanih turističnih zanimivosti, med temi k znamenitemu vodnjaku na trgu Trevi. Navijači Barcelone so se v njem tudi množično okopali. Sile javnega reda so bile na položaj vsekakor pripravljene in so v dveh dneh pred tekmo aretirale kakih petnajst navijačev, Angležev, Italijanov in Kata-loncev. NEAPELJ - Uspešna operacije krajevne kvesture Kokain iz Španije za neapeljski trg Med aretiranimi je tudi 48-letna Luisa Terracciano, domnevna voditeljica kiminalne tolpe NEAPELJ - Policija je včeraj v Neaplju aretirala 64 domnevnih članov mafije, med katerimi je tudi deset žensk. Šlo naj bi za pripadnike zelo nasilne neapeljske Camorre, obtoženi pa so prekupčevanja z mamili, izsiljevanja in oderuštva, je sporočila polici-ja.Med aretiranimi so trije že v zaporu zaradi drugih prekrškov. Med njimi pa je tudi žena ene od vodij klana, 48-letna Luisa Terracciano. Včerajšnja operacija je bila zadnja v nizu operacij proti osumljenim sodelovanja z različnimi mafijskimi skupinami v Italiji. Neapeljska kvestura, ki je po nalogu protimafijskega oddelka lokalnega sodišča izvedla aretacije, je sporočila, da so kriminalci kupovali mamila (v glavnem gre za kokain) predvsem v Španiji. V preiskavo so vpletene tudi nekateri mladoletniki, ki naj bi imeli vidno vlogo v kriminalni združbi. Med aretiranimi je tudi Amalia Carotenuto, ki so jo med prvimi pospremili na neapeljsko kvesturo ansa 6 Četrtek, 28. maja 2009 ^^^BH T r r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu FORUM TOMIZZA - Posvet v dvorani Tessitori Za Tomizzo ni veljalo načelo ALI ALI, temveč IN IN Na dopoldanskem simpoziju Ten years after so analizirali aktualnost del in pogledov Fulvia Tomizze Na popoldanskem delu so govorili o kontaminaciji na kulturnem področju, zvečer pa je bila prireditev v Domu glasbe kroma i lessitori je včeraj potekalo deseto mednarodno srečanje Forum Tomizza, s katerim so se organizatorji na časten način poklonili spominu na pisatelja, ki je eden redkih, ki je sprejemljiv za Italijane, Slovence in Hrvate. Namen tradicionalnih srečanj tudi po desetih letih ostaja isti, in sicer omogočiti, da bi ljudje z meje na področju kulture preverjali in soočali svoje kritične misli in razprave. V tem duhu je potekal včerajšnji dopoldanski simpozij, ki je nosil naslov Ten years after (Deset let pozneje), oblikovali pa so ga ugledni domači in tuji intelektualci, ki so skozi literaturo spregovorili o tem, kako je Tomizza še vedno aktualen. Uvodni hommage Fulviu Tomiz-zi je podal istrski književnik in avtorjev osebni prijatelj Milan Rakovac, ki je podal sintezo Tomizzove ideje za mlade generacije. Govornik je izpostavil Tomizzovo kulturno identiteto, ki mu je narekovala, da se drži načela spoštovanja različnosti in heteroge-nosti naših krajev. Zanj ni veljalo načelo ALI ALI, ampak IN IN, je dejal Rakovac, ki je poudaril tudi dejstvo, da se je Tomizza vedno identificiral z mejo kot s simbolom lepote, radovednosti, želje po spoznavanju svojega soseda, življenje ob meji pa je za Tomizzo predstavljalo tudi izziv, saj se je o kulturnih, znanstvenih, gospodarskih in političnih temah možno pogovarjati z izhodišča, da meja določa identiteto. Okroglo mizo je nato uvedla profesorica italijanske književnosti na Univerzi v Pulju Elis Degenghi Olujic, ki je spregovorila na temo Istra v očeh Fulvia Tomizze - simfonija barv, dišav in ljudi. V svojem posegu je profesorica dejala, da jo veseli govoriti o Istri, ki jo je pobliže spoznala s pomočjo literarnega opusa Fulvia Tomizze. Čeprav sem Istranka, ki že od rojstva živi v Pulju, sem edinstvenost in samosvojost Istre spoznala šele z deli, kakršno je denimo Materada, je povedala govornica, ki je ob tem še dodala, da so ji bile Tomizzove zgodbe in njegovi junaki ter junakinje vedno všeč, saj so trdno prizemljeni, avtor knjig pa je bil odličen opazovalec in opisovalec, ki se je strastno zavzemal za stvari, o ka- sodišče Eksplozivne naprave ni bilo nikjer Tržaško sodišče je bilo včeraj prizorišče temeljnega pregleda izvedencev in karabinjerjev, ki so prečesali vse dvorane, sobe, podzemne prostore in sploh vsako luknjo, v kateri bi se lahko skrivala bomba. Nekateri uslužbenci so namreč ob zori odkrili anonimno pismo. V njem je neka samozvana islamska skupina najavila, da je bila v prostorih sodišča skrita eksplozivna naprava. Okrog dvajset policistov in karabinjerjev se je ob 7. uri lotilo iskanja peklenskega stroja, vendar tega ni bilo nikjer. Na sodišču, ki je ostalo odprto za javnost, so vsekakor včeraj ves dan veljali poostreni varnostni ukrepi. Drevo uničilo avto Burja jo je včeraj hudo zagodla nekaterim lastnikom avtomobilov. Drevo v Ul. S. Lorenzo namreč ni zdržalo močnih sunkov in padlo na nekatera parkirana vozila. En avto ni več za nobeno rabo, drugi štirje pa so bili poškodovani. terih je pisal. V nadaljevanju se je De-genghijeva ustavila pri analizi prvega in zadnjega Tomizzovega romana, in sicer pri romanesknem prvencu Materada (1960) in romanu Il sogno Dal-mata (2001). Za obe knjigi je govornica menila, da bi morali biti uvrščeni med velike klasike italijanske književnosti, saj bralca ne pustita ravnodušnega niti po večkratnem branju. Delo Materada je profesorici približalo nekoliko drugačno Istro, v kateri živijo ljudje, ki na nove gospodarje ne gledajo z zagrenjenostjo, ljudje, ki radi sobivajo z drugimi kulturami in etnijami. Zadnji roman, ki je izšel po avtorjevi smrti pa piše o Istri, ki postane zatočišče številnih beguncev z vseh koncev Hrvaške. Ti pa žal, kot pravi avtor, o raznoliki istrski identiteti vedo bore malo. Profesorica Sanja Roic z zagrebške univerze je številnemu mlademu občinstvu predstavila študij italijani-stike na zagrebški univerzi. Še pred nedavnim so tu študentje lahko spozna- Alberto Zenic je bil v repenta-brski občini naprej občinski svetnik in nato odbornik Napredne liste, sedaj pa za župana kandidira s Severno ligo. Ni član Bossijeve stranke, mu je pa všeč pozornost, ki jo Liga namenja konkretnim problemom ljudi in teritorija, na katerem živijo. Zenic vsekakor odkrito priznava, da so k temu političnemu preskoku botrovali tudi osebni razlogi. Torej, kje so v resnici vzroki za vaš prestop iz levice oziroma iz leve sredine v Severno ligo? Razlogov je več in vsi so se zgodili v zelo kratkem času. Povejte nam, kako se je vse začelo? Napredna lista je za županskega kandidata izbrala Casimira Cibi-ja in mene o tej izbiri sploh niso obvestili. Oziroma so mi jo sporočili, ko je bilo že vse odločeno. In potem? Mislim, da sem pet let dobro vali le velike in svetovno znane italijanske klasike, kajti v učnem programu sodobni italijanski pisatelji, kakršen je tudi Fulvio Tomizza, niso našli pravega mesta. Pred nekaj leti so nato na pobudo Roiceve uvedli novo študijsko smer, v okviru katere lahko študentje spoznavajo v Trstu živeče in delujoče pisatelje, med njimi tudi Fulvia Tom-izzo, ki je za marsikaterega zagrebškega študenta do takrat predstavljal neznanko. O svojem prvem literarnem srečanju s Tomizzo je nato spregovorila zagrebška študentka Petra Orlic, ki je izrazila željo, da bi hrvaški osnovnošolski in srednješolski program postal nekoliko bolj elastičen in da bi mladim dijakom in študentom v bodoče posredoval poglobljeno vedenje o avtorjih, kakršen je bil denimo tudi Fulvio Tomizza, ki je v svojih delih pisal predvsem o Trstu in Istri. Gostja včerajšnjega simpozija je bila tudi mlada raziskovalka Marta Moretti, ki je v svojem posegu spregovorila o aktualnosti Tomizzovih del. delal z županom Aleksijem Križ-manom in s podžupanom Marcom Pisanijem, zato se mi je zdelo prav za malo, da me o Cibiju nihče sploh ni vprašal za mnenje. To me je, če sem iskren, še kar prizadelo. Kdaj se je porodila zamisel o kandidaturi z Ligo? Ko sem izvedel za izbiro Napredne liste sem razmišljal o umiku iz političnega življenja. Prišel sem namreč do prepričanja, da morda res nisem primeren človek za župansko kandidaturo. Ko sem razmišljal o umiku sem navezal stike s tržaškim poslancem Severne lige Massimilianom Fedrigo. Torej vam je on predlagal kandidaturo? Tako je. Fedriga je mlad in dinamičen poslanec, ki razmišlja pozitivno, kar v tem času ni postranska zadeva. Ko je šlo za usodo tovornega terminala pri Fernetičih so mi bila njegova stališča bližja od sta- Vsa dela istrskega pisatelja so po njenih besedah zelo neposredna in avtobiografska, ki bralcu na briljanten način posredujejo smisel sprave in mirnega sožitja, iz njegovega pisanja pa se da razbrati tudi to, da avtor izredno ceni svoje bralce, saj z njimi nenehno vzpostavlja dialog in jih nagovarja s svojo eruptivnostjo in neposrednostjo. Jutranji simpozij je obogatil še Marino Vocci, ki se je pomudil pri obujanju spominov na pred desetimi leti preminulega Fulvia Tomizzo in na deževen majski dan, ko je boj z boleznijo izgubila oseba, ki je, kot je dejal Voc-ci, poosebljala spravo v vseh njenih aspektih. Po Voccijevem prepričanju sta stik in dialog vse prevečkrat odrinjena na rob s strani ljudi, ki življenja ob meji nikoli niso dojemali kot bogastva, ampak so ga doživljali kot zgodovinsko breme, ob tem pa je Vocci še dodal, da bi se vsa ta nesoglasja dala premostiti na enostaven način - s Tomizzovim duhom videnja in doživljanja meje. (sč) Alberto Zenic lišč marsikaterega našega predstavnika, tudi iz vrst slovenske manjšine. Odločilen je bil torej poslanec Fedriga? Pri programu in pri sestavi kandidatne liste za občinski svet mi je Fedriga pustil popolno svobodo izbiranja. V bistvu odgovarjam le njemu in nikomur drugemu. Kaj pa Severna liga? Nisem član te stranke, čeprav sem njen županski kandidat in, kot Volitve 2009 Debora Serracchiani v dolinski obrtni coni Kandidatka Demokratske stranke za evropski parlament Debora Serracchiani bo danes obiskala dolinsko obrtno cono. Svoj obisk bo začela ob 13.30 v tiskarni Graphart. Srečanje s kandidati za evropski parlament V mali dvorani gledališča Verdi v Trstu bo danes ob 18. uri srečanje s kandidati za Strasbourg Igorjem Kocijančičem, Deboro Serracchiani, Giorgiom Press-burgerjem, Giovannijem Colli-nom in Enzom Bortolottijem. Pobuda je sad sodelovanja med Pic-colom in združenjem ANDE. Srečanje bosta vodila novinarja Paolo Possamai in Roberto Morelli. UDC pozdravlja prihod Alessandra Minisinija Poslanec Sredinske zveze UDC Angelo Compagnon bo danes ob 10.30 v dvorani tržaškega občinskega sveta govoril o pripravah na volitve. Navzoč bo tudi občinski svetnik Alessandro Minisini (nekoč je bil pristaš Marjetice), ki je očitno pristopil v UDC. Demokratska stranka gosti Vittoria Prodija Demokratska stranka vabi danes ob 11. uri na univerzo (dvorana Bachelet- Trg Europa 1) na srečanje z Vittoriom Prodijem, kandidatom za Strasbourg, ki je brat nekdanjega ministrskega predsednika Romana Prodija. Govor bo o obnovljivih energetskih virih. Odbornik FJK Violino jutri v Zagradcu Odbornik za kmetijstvo FJK Claudio Violino bo jutri ob 16.30 gost na predvolilnem srečanju Severne lige v Zagradcu (kmečki turizem Ostrouška). Na srečanju bo tekla beseda o kmetijstvu in živinoreji na Krasu. rečeno, cenim temeljna stališča Lige do teritorija. In odnos do ostalih županskih kandidatov? S Pisanijem sem delal pet let in mislim, da je bilo najino sodelovanje zelo dobro. Cenim tudi Cibija in njegov županski program. Kaj pa vaš volilni program? Največjo pozornost namenjam javnim delom. To področje zelo dobro poznam, saj sem se njim ukvarjal v petletnem odborniškem mandatu. Kateri je glavni problem re-pentabrske občine? Nedvomno Fernetiči. Najprej še vedno zelo nejasna usoda tovornega postajališča in drugič problem prometa na bivšem mejnem prehodu. Občina je glede tega veliko naredila, pritiskala in protestirala, a kaj ko so njene pristojnosti glede tega vprašanja žal zelo omejene. S.T. REPENTABOR - Razgovor z županskim kandidatom Albertom Zenicem »Liga ceni moje delo« »Nisem član Bossijeve stranke, všeč mi je njen odnos do teritorija« - Odločilna vloga poslanca Fedrige / TRST Četrtek, 28. maja 2009 7 TRAGEDIJA V STANOVANJU - Predsinočnjim umor v Klancu Castagneto Jeza je bila prevelika: vzel je pištolo in streljal 37-letni Cristian Bovi umoril ženo Marianno Buchhammer in nato poklical policijo Baje sta se kregala že večkrat, na koncu pa je prišlo do usodne kaplje čez rob in s tem do družinske tragedije. Zgodilo se je predsinočnjim v stanovanjski hiši v Klancu Castagneto, kjer je 37-letni Cristian Bovi s strelom iz pištole umoril 38-letno ženo Marianno Buchhammer, nato pa sam poklical policijo in priznal zločin. Tako mož kot žena sta, čeprav italijanska državljana, prihajala iz Argentine, že nekaj let pa sta živela v Trstu, kjer je Bovi delal kot zapriseženi varnostnik pri podjetju Tergeste, Buchhammerjeva pa kot uslužbenka s polovičnim urnikom pri neki čistilni zadrugi, v zakonu pa sta se jima rodila dva otroka, od katerih je eden še mladoleten. Kaže, da zakonsko življenje Cristiana Bovija in Marianne Buchhammer ni bilo ravno idilično: noben zakon sicer ni perfekten, v vsakem so vzponi in padci oz. sončne in senčne strani, zaradi katerih pride lahko tudi do razhoda, a v tem primeru so se nesoglasja sprevrgla v tragedijo. Po ugotovitvah preiskovalcev, ki se sklicujejo na pričevanja sosedov, sta se zakonca v zadnjih mesecih - prej sta v bistvu mirno živela - pogosto prepirala. Glavni vzrok naj bi bilo ljubosumje, kregala pa sta se tudi zaradi vsakdanjih stvari: kreganje se je očitno stopnjevalo, dokler ni doseglo točke, od katere ni poti nazaj. Tako je prišel usodni torkov večer, ko sta se zakonca okoli 21. ure, ko se je Bovi odpravljal v službo, ponovno sprla. Bo-viju so zavore očitno popustile, kot je pozneje dejal preiskovalcem, ni mogel več zadržati jeze: vzel je službeno pištolo, iz katere je ustrelil en sam, a smrten strel, ki je zadel ženo v grlo. Marianna Buchhammer je bila na mestu mrtva, reševalci službe 118, ki so prišli na prizorišče, ji niso mogli več pomagati. Po usodnem dejanju je policijo poklical kar storilec sam, ki je tudi priznal zločin: operater policijske telefonske centrale se je začel z njim dolgo pogovarjati: tako je pridobil na času in dal možnost karabinjerski izvidnici, ki se je mudila v bližini, da je prispela na kraj umora. Agenti so prišli v stanovanje ter našli mrtvo Buchham-merjevo in moža, ki se aretaciji ni upiral in se je pustil odpeljati. V nočnih urah so ga prepeljali v koronejski zapor, kjer ga je zaslišal tožilec Giorgio Milillo, bremeni pa ga obtožba namernega umora. V stavbi, kjer se je zgodila tragedija (desno), so karabinjerji bili na delu tudi včeraj popoldne (spodaj) kroma POKRAJINA Končno denar za kmetijski vodovod Walter Godina Finančna sredstva, ki jih je Il-lyjeva deželna uprava pred tremi leti namenila za dobavo namakalne vode kmetovalcem oz. za gradnjo kmetijskega vodovoda, bodo končno začeli izkoriščati. Gre za čedno vsoto 4 milijonov evrov v 20 letih (vsako leto je predvidena naložba 200.000 evrov), ki so doslej ostali nedotaknjeni. »Nabralo« se je torej že 600 tisoč evrov, s katerimi naj bi kmalu financirali prve projekte. Pokrajinski podpredsednik in pristojni odbornik Walter Go-dina je namreč včeraj sklical ločena srečanja med vsemi župani oz. njihovimi predstavniki, med zastopniki Kraškega vodovoda in družbe Acegas-Aps ter predstavniki optimalnega ozemeljskega območja ATO. Temu predseduje tržaški župan Roberto Dipiazza, ki ga je včeraj zastopal zgoniški župan Mirko Sardoč. Pokrajinska uprava je namreč izdelala specifično študijo, kako okrepiti vodovodno omrežje na Tržaškem. Na tej osnovi so zbrani odločili, da je skrajni čas za koriščenje deželnih sredstev. Glede na dejstvo, da predvideva študija naložbo 5 milijonov evrov, se bodo zaenkrat osredotočili na izvedljive projekte in pripravili seznam. Tako bo mogoče kmalu nuditi odgovore na problem, ki že dolgo let pesti kmetovalce, sta ocenila Godina in Sardoč. Seznam bo nato odobrilo omizje ATO (ki ga sestavljajo pokrajina in občine), ki se bo spet sestalo 23. junija. Omizje bo tudi dalo nalog za načrtovanje potrebnih del in njihovo izvedbo. To je bil skratka zelo pomemben korak za dobavo vode v tržaški pokrajini in predvsem na Krasu, se pravi na območju z težkimi naravnimi danostmi, je še povedal Godina. NARODNI DOM - Dvodnevni posvet o človeški raznolikosti Človeška evolucija vezana na kulturni razvoj Včeraj je bil glavni gost znameniti docent genetike Luca Cavalli Sforza - Posvet se bo nadaljeval danes, ko bo med drugim beseda tekla o jezikovnih razlikah Docenta genetike Luigi Luca Cavalli Sforza (levo) in Guido Barbujani kroma Človeška raznolikost je rdeča nit dvodnevnega posveta, ki se je pričel včeraj v Narodnem domu na pobudo oddelka za zgodovino in zgodovino umetnosti tržaške univerze v sodelovanju z visoko šolo Sissa, zdrav-stveno-raziskovalnim zavodom Ircss bolnišnice Burlo in skladom Casali. Ob 70-letnici zloglasnih fašističnih rasnih zakonov si je tržaška univerza zamislila temeljito poglobitev v vprašanje človeške evolucije in o vsem, kar nanjo vpliva. Kot je uvodoma povedal docent Guido Abbattista, gre za povezavo med številnimi vedami, med molekularno biologijo, nevrologijo, psihologijo, arheologijo, pravom, jezikoslovjem, zgodovino in pa genetiko na primer, ki z interdisciplinarno zasnovo uokvirjajo človeški razvoj. Osrednji gost včerajšnjega srečanja je bil častni profesor Stanfordske univerze v Kaliforniji in vodilni svetovni strokovnjak na področju populacijske in antropološke genetike Luigi Luca Cavalli-Sforza. Povečini mlademu občinstvu je postregel s krajšo predstavitvijo lastne študijske poti, ki se je začela v laboratoriju, kjer je kot genetik proučeval bakterije. »Bil sem preizkuševalec, se pravi, da sem svoje eksperimente lahko ponovil vsakič, ko me rezultat ni prepričal. Sistematično sem jih ponovno vzel v roke in se jih spet lotil. Na prvi pogled je to področje povsem različno od zgodovine in njenega sosledja dogodkov, v resnici pa sta si precej pod- obna. Tako kot materijo je treba tudi zgodovinsko dejstvo namreč analizirati z različnih zornih kotov ... « S pripovedjo je nato segel v prazgodovino, ko je pred 60 tisočimi leti ljudstvo zapustilo prvotno domovino Afriko in se kot kolonizator razpršilo po svetu. Večtisočletni demografski razvoj, prilagajanje na različna okolja in posledično uživanje različne hrane so povzročili razlike med posamezniki, ne pa med populacijami oziroma med rasami. »Človeški razvoj je vezan na kulturni in pa tehnološki razvoj, ki sta spremenila stil življenja sodobnega človeka.« Kulturna evolucija je v primerjavi z genetsko nedvomno hitrejša in se kapi-larno širi s pomočjo jezika. Zanimivo srečanje je obogatil še poseg docenta genetike v Ferrari Guida Bar-bujanija, ki se je s pomočjo diapozitiv in ironijo lotil človeške raznolikosti. »Rasa je le družbena konvencija, ne pa biološka danost,« je povedal in se navezal na prvotno človeško skupino iz Afrike: »če vzamemo dve osebi, ki živita na različnih koncih sveta, bomo lahko ugotovili, da imata v njunem DNK 99,9% enakih nukleotidov.« Posvet se bo nadaljeval tudi danes, ko bodo udeleženci lahko izvedeli za lingvistične in genetske razlike ter za protisemitske in protislovenske predsodke. Podroben spored predavateljev je na voljo na spletni strani www.univ.trieste.it. (sas) 8 1 0 Četrtek, 28. maja 2009 TRST / SLOVENSKI KLUB - Predstavitev Kratke zgodovine Judov »Danes si lahko v Sloveniji samo Slovenec« Avtor Klemen Jelinčič Boeta spregovoril o judovski zgodovini in današnjih predsodkih Klemen Jelinčič Boeta je govornik, ki poslušalce preplavi z morjem zdaj resnih, zdaj ironičnih besed. O svoji Kratki zgodovini Judov je v torek v Slovenskem klubu govoril dobro uro, kar pa glede na obsežnost teme najbrž ni bilo težko: njegova skoraj štiristo strani obsežna knjiga zaobjema namreč tri tisoč let judovske zgodovine (od biblijske dobe do danes). Kratko zgodovino Judov je izdala celovška Mohorjeva družba (na predstavitvi jo je zastopal direktor Martin Lisec, prisoten pa je bil tudi glavni slovenski rabin Ariel Hadad). Avtor se je za pisanje odločil iz več razlogov. Predvsem zato, ker se je že na maturi predstavil s seminarsko nalogo o judovski zgodovini, temo pa poglobil med večletnim bivanjem v Izraelu (v kibucu, a tudi središču Tel Aviva, »kjer lahko zelo lepo živiš, če ignori- raš politiko«) in univerzitetnim študijem. Med pisanjem doktorske disertacije je pogrešal knjigo s splošnimi podatki iz judovske zgodovine, zato se je odločil, da jo bo sam napisal. Vsi večji evropski narodi razpolagajo s krajšo ali obsežnejšo zgodovino Judov, po Jelinčičevi zaslugi se lahko sedaj z njo ponašamo tudi Slovenci. Zaradi obsežnosti tematike se je avtor v torek zaustavil predvsem pri razmerah na Slovenskem ter pri judovskih skupnostih v Gorici in Trstu, ki sta bili v 19. stoletju ekonomsko in intelektualno zelo pomembni. Po njegovi oceni so bili slovenski teksti vse do leta 1945 izredno antisemitski. To bi lahko bil tudi eden od razlogov, zakaj se je tržaška judovska skupnost (ki šteje danes 700 Judov) opredelila za italijansko iredento in torej proti Slovencem. Svojo vlogo je nedvomno Avtor Klemen Jelinčič Boeta in njegova obsežna knjiga kroma odigral interes vodilnega sloja, da so podrejeni skregani. Avtor tržaških Judov ne opravičuje, razume pa njihove razloge: kot manjšina so bili avtomatično diskrimini-rani, zato so se odločili za večinsko skupnost, ki se jim je zdela bolj civilizirana. Danes postaja Evropa zelo strpna, Judom se ni treba skrivati, čeprav so Izraelci, ki obiščejo Evropo, po Jelinčičevem mnenju žrtve paranoje in prepričani, da holokavst še traja. »V Sloveniji vsekakor ne moreš biti Slovenec in Jud. V Sloveniji si lahko danes samo Slovenec.« Izbira Jud/Slovenec je odvisna predvsem od čustvene identifikacije z eno od skupnosti: veliko Slovencev pa ne želi javno priznati svojih judovskih korenin. Najbrž šteje tudi zato slovenska judovska skupnost uradno le 150 duš ... (pd) Devet velikih jokov na Radiu Trst A Na Radiu Trst A imajo ljubitelji književnosti vsak dan na voljo radijsko srečanje s knjigo oziroma z romanom v nadaljevanjih. Včeraj je bil na sporedu zadnji del romana Iqball hotel avtorja Borisa Kolarja, ki se je ravno s tem romanom prebil med peterico nominirancev za letošnjo nagrado Kresnik. Danes pa bo v sklopu rubrike Odprta knjiga na sporedu prvo nadaljevanje knjige Devet velikih jokov profesorja, športnika in časnikarja Bojana Pavletiča. Skozi 15 nadaljevanj bomo dan za dnem spremljali avtorjevo mladost, ki jo je v celoti doživljal kot otrok begunske primorske družine v Jugoslaviji. Pav-letič knjige ni razdelil na poglavja, temveč na devet jokov, se pravi na devet prelomnic in usodnih premikov v osebnem življenju in - kot piše Zora Tavčar v spremni besedi knjige - »'predvsem tistih z navidez negativnim predznakom (vendar se potem vsi ti joki nazadnje razvežejo če že ne v smeh, vsaj v dobrohoten nasmeh). Vsi joki namreč kljub vsemu odkrivajo človeka, ki je znal pokončno prenesti vse hudo ter zdaj prizanesljivo in umirjeno gleda tako nazaj kot naprej.'« Knjiga Bojana Pavletiča Devet velikih jokov je izšla pri tržaški založbi Mladika leta 2007 (zanjo je lani prejel tudi nagrado Vstajenje) in ob 80-letnici primorskega eksodusa. Za Radio Trst A jo je v obliki bralnega romana pripravil Radijski oder pod režijskim vodstvom Marjane Prepeluh. Izvirna glasbena kulisa pa je delo Iztoka Cer-gola. Rubrika Odprta knjiga je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka ob 10.15. OBČINA - Z deželnimi finančnimi sredstvi Odprli obnovljeno Napoleonsko cesto ROMARSKI IZLET - Združeni zbor ZCPZ iz Trsta Tokrat na Gorenjsko Obiskali so samostan Adergas - Velesovo, Cerklje, Brdo pri kranju in še Bled Združeni zbor ZCPZ iz Trsta si je letos za romarski izlet izbral Gorenjsko. Tako so v soboto,16. maja, obiskali starodavni samostan Adergas - Velesovo, kjer so dan pričeli s sv. mašo. Daroval jo je domači župnik Peter Miroslavič, ki jim je prijazno predstavil nastanek in zgodovino tega kraja. Cerkev Marijinega oznanjenja je bogata tudi z umetniškimi deli Johana Schmidta i z Dunaja, znana pa je po najstarejšem romanskem lesenem Marijinem kipu. Združeni zbor ZCPZ je pod vodstvom zborovodje Edija Raceta pri maši sodeloval z Ventu-rinijevo mašo bazoviškim žrtvam, pri orglah jih je mojstrsko spremljal znan slovenski organist Damijan Močnik. Dalje je pot pevce vodila v Cerklje na Gorenjskem, kjer so si ogledali poznobaročno cerkev Marijinega vnebovzetja. Po kosilu, je sledil ogled parka Brdo pri Kranju in kongresnega centra Brdo, kjer so slišali o bogati zgodovini posestva Brdo, o različnih lastnikih kot npr. družini Zois, vse do današnjih dni, ko je park Brdo v državni lasti. Posebej pomembno vlogo je odigral ob predse- dovanju Republike Slovenije Evropski uniji, ter ob sprejemih državnikov iz tujine na najvišji ravni. Obisk parka so zaključili v glavni dvorani kongresnega centra in priložnostno zapeli slovensko himno. Dan se je sklenil s krajšim postankom na Bledu in obiskom mo- šenjskega župnika Rafaela Slejka, ki je služboval v Dolini. Tudi g. Slejko je svoje rojake prijazno sprejel v župni cerkvi, jih povabil v krajevni etnološki muzej in poskrbel za okrepčilo na župnijskem vrtu. Z lepimi vtisi in hvaležnostjo za prekrasen dan, so se v večernih urah vrnili domov. (A. B.) Občinska in deželna uprava sta včeraj predstavila javnosti obnovljeno Napoleonsko cesto. Po obnovi prvega dela (od Obeliska do okvirno polovice) so se namreč zaključila dela za obnovo druge polovice. Opravljeno delo so predstavili deželna odbornica Federica Seganti, občinski odbornik Franco Bandelli in predsednik zahod-nokraškega rajonskega sosveta Bruno Rupel. Dela so stala skupno pol milijona evrov. Od teh je 450 tisoč prispevala deželna uprava, medtem ko je ob- činska uprava potrošila 50 tisoč evrov. V tem okviru so razširili alternativne poti in odprli nove, poskrbeli za vzdrževanje tlaka Napoleonske ceste in obnovili zelene površine ob cesti. Poleg tega so namestili novo ograjo, dolgo približno 600 metrov. Postavili so tudi sedem novih kamnitih klopi in obnovili drugi dve ter uredili razgledne točke. Napoleonska cesta je zdaj spet na razpolago vsem, je ocenila Se-gantijeva in poudarila, da si deželna uprava vselej prizadeva za ovrednotenje ozemlja. / TRST Četrtek, 28. maja 2009 9 DSI - Predstavili knjigo prof. Lojzke Bratuž Kulturna dediščina kot izhodišče za razmislek o preteklosti in bodočnosti O knjigi, V ponedeljek, 25. maja so v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Trstu predstavili tudi tržaški publiki knjigo Lojzke Bratuž Iz primorske kulturne dediščine, ki je izšla lani - v Trubarjevem letu - pri Goriški Mohorjevi družbi. Po klavirskem uvodu prof. Neve Klajnšček je o knjigi podrobno spregovorila prof. Marija Pirje-vec, ki je predstavila tako tematsko kot vsebinsko zelo pestro knjigo esejev, ki se dotikajo slovenske prisotnosti v naših krajih. Slovenščina, kot izhaja iz knjige prof. Bratuž, ni bila v naših krajih jezik kme- BRIŠČIKI - Proseška godba Knjigo Iz primorske kulturne dediščine sestavljajo eseji kroma tov in nižjega sloja prebivalstva, ampak je bila v zavesti plemičev in duhovščine kot važen sporazu-mevalni jezik na tem območju. Sčasoma se je odnos do večjezičnosti spremenil, nenazadnje zaradi poudarjanja nacionalnega vprašanja, ki je zlasti v drugi polovici devetnajstega stoletja postal osrednje ne samo politično vprašanje tedanje družbe. Avtorica v knjigi predstavi devetnajst prispevkov, ki jih je vsebinsko ločila na tri tematske sklope - jezikovnega, literarnega in kulturnozgodovinskega. Kot je že iz samega naslova razvidno, se je tokrat avtorica lotila celotnega primorskega prostora, od Gorice, Trsta, Benečije do Zgornjega Posočja, kar je razvidno tudi iz platnice, ki jo je oblikoval Franko Žerjal. Dva prispevka sta nastala lani v počastitev dveh obletnic, in sicer 400-letnice slovarja Ala-sia da Sommaripa ter ob priliki Trubarjevega leta. Kot je sama avtorica poudarila, je tudi na področju slavistike še vedno veliko tem, ki še vedno iščejo primerno obdelavo oziroma poglobljeno raziskovanje. Za to pa je potrebno delo po arhivih, na podlagi katerih je mogoče rekonstruirati ne samo slovstveno zgodovino, ampak tudi dodati važne elemente pri dojemanju širšega kulturnega sveta, v katerem so živeli Slovenci v naših krajih. Med arhivi, ki čakajo na temeljitejšo raziskavo, je v razpravi bil govor o državnem arhivu v Benetkah, a tudi v rimskih in vatikanskih arhivih se je seveda ohranil kak podatek, knjiga ali zapis, ki bi lahko zanimal literarno stroko in tudi same ustvarjalce. Kot primer za tako sodelovanje med raziskovalnim delom po arhivih in slovenskimi pisatelji pa je upodobitev tragične usode slovenskega protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, ki je bil zaprt v rimskih zaporih skupaj z Tommasom Campanello in Giordanom Brunom ter potem zažgan na grmadi leta 1595. Najpopolnejši zapis o njegovi usodi je nastal izpod peresa Alojza Rebule na podlagi raziskav Silvana Ca-vazze v vatikanskih arhivih. Knjigo, kot je poudarila prof. Marija Pirjevec, odlikuje čist in naraven jezik, vsak prispevek pa ima tudi povzetek v italijanskem jeziku. Kulturna dediščina, kot jo predstavi prof. Bratuž, je važno izhodišče za razmišljanje ne le o naši preteklosti, ampak tudi o stanju duha in družbe pri nas danes - s pogledom na jutri. Peter Rustja V tv oddaji RAI Mikser Maja Gal Štromar Nocoj bo ponovno na sporedu tv mesečnik RAI Mikser (ob 20.50). Tokrat bomo lahko spoznali fasci-nantno Majo Gal Štromar, žensko, katere posebnost je čutiti na 360 stopinj: ukvarja se z gledališčem, s filmom, s pisanjem, prevajanjem in s poučevanjem. Predstavljene bodo seveda še druge teme, začenši z videmskim arhitektom Alešem Prinčičem, dobitnikom Plečnikove medalje za uspešno zasnovo in realizacijo Hotela Clocc-hiatti Next v Vidmu. Odrkrili bomo patino nekdanjega v tržaški trgovini Toso, kjer si lahko še vedno, tudi v svetu vedno bolj teh-nologiziranih trgovskih centrov, nabavimo denimo zemeljski pigment ali oksidno barvo na dekagram. V svetu Mikserja bomo lahko spoznali tudi delček sveta, ki nam je gotovo zelo malo poznan. V gledališču, v kinodvoranah, na televizijskem ekranu ali po radijskih valovih namreč vidimo in slišimo le izpiljeni produkt. Kaj pa je pred tem? Kako se človek formira kot igralec, režiser, dramski avtor? Vstopili bomo na ljubljanski AGRFT, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Posebno poetično noto pa bo za konec prispevala posrečena spojitev posnetkov avtorja Pina Rudeža in besedila Marka Kravosa. Video-pos-netek z naslovom Glagoli si je na zadnjem, 9. videonatečaju Ota - Hro-vatin, v organizaciji krožka Foto video Trst '80 prislužil prvo nagrado med dokumentarnimi projekti. Oddajo so pripravili Živa Pahor, Jurij Gruden in Vida Valenčič, ki oddajo vodi. Režija je v rokah Martine Repinc. Zadonela je glasba Častitljivo 105-letnico delovanja so počastili s koncertom - Praznovanje se bo nadaljevalo junija in julija Obletnice društev se slovesneje počasti vsakih pet let, navadno s poudarjanjem dolgoletne tradicije in upanjem, da se bo praznovanje lahko ponovilo ob naslednjem, okroglem jubileju v istih ali še boljših pogojih. Za Godbeno društvo Prosek je upanje že popolnoma uresničena obljuba, kot je zgovorno dokazal soliden nastop mladinskega orkestra, ki je odprl slovesno prireditev ob 105-le-tnici delovanja. Kot je poudaril v svojem govoru predsednik GDP Martin Rustja, je skrb za mlade generacije med osnovnimi cilji društva, ki je v ta namen ustanovilo glasbeno šolo za uvajanje mladih v godbeniško dejavnost. Projekt se razvija zelo uspešno in orkester, ki ga vodi Boris Benčič, je društvu upravičeno v velik ponos zaradi navdušenja in sposobnosti mladih članov, ki so se resnično izkazali na jubilejnem koncertu in so v spomin na ta nastop prejeli posebno priznanje. Novi prijemi, kakovost in skrb za ohranitev slovenskih običajev so od vedno vodilne smernice proseške godbe, ki jo je predsednik definiral kot »društvo z bogato zgodovino, pestrim delovanjem in pogledom uprtim naprej«. O tem, da ob rasti mladih upov ohranjajo člani že zgodovinske godbe visoko kakovostno raven delovanja, pričajo vsi tekmovalni dosežki in koncertni podvigi lanske sezone (med temi zlata listina in napredovanje v višjo kakovostno kategorijo na tekmovanju v Laškem in nastop na Avsenikovem festivalu) ter priljubljenost, ki jo publika potrjuje na vseh nastopih. Tudi tokrat so dvorano športnega centra Ervatti pri Bri-ščikih napolnili številni poslušalci, a tudi mnogi predstavniki javne in kulturne stvarnosti na deželni, državni in mednarodni ravni. Častni gostje so ob koncu čestitali društvu tudi v imenu tržaškega župana, ki je posredno podaril reprezentančno knjigo in grb mesta. Ob visoki obletnici delovanja so se godbeniki hvaležno spomnili dirigentov, ki so zapisani v pomembnih poglavjih stoletne zgodovine, od prvega dirigenta Ferda Majcena, katerega so na začetku večera izvedli skladbo Sladke sanje, do dirigentov zadnjih desetletij (Slavko Luxa, Aljoša Starc, Marino Ukmar, Eva Je-lenc in sedanji dirigent Ivo Bašič), ki so ob tej priložnosti prejeli v zahvalo portrete tržaškega umetnika Štefana Turka. Program prazničnega večera, ki se je odvijal ob točni obletnici ustanovitve (23. maja leta 1904) je bil kot običajno pester in raznolik in je obsegal filmsko glasbo, pop uspešnice ter klasike godbeniške literature slovenskih in tujih avtorjev. Večer je bil priložnost za predstavitev jubilejne brošure in novega cd-ja z naslovom Na Koncert je bil točno na dan obletnice kroma odru, ki obsega vrsto posnetkov iz nastopov v živo na koncertih in tekmovanjih. O cd plošči je spregovoril gost večera, predstavnik Zveze slovenskih godb Ivan Medved; poudaril je, kako je izbira posnetkov izvedb v živo brez možnosti studijskega preoblikovanja pogumno in odgovorno dejanje, ki si ga lahko privošči redkokatera amaterska godba. Govornik je kasneje sodeloval tudi pri podeljevanju številnih diplom za večletno sodelovanje; ob podelitvi najvišjih priznanj za preko šestdeset-letno godbeniško dejavnost, je v sproščenem vzdušju počil tudi zamašek šampanjca za prijateljsko zdravico godbenikom-jubilantom. Praznovanje 105-letnice se bo nadaljevalo 13. junija s koncertom gostujoče Postojnske godbe, 5. julija pa s povorko in nastopom štirih godb v okviru vaškega praznika. Nov cd Na odru pa bo za daljše obdobje spremljal godbenike z utrinki pravega glasbenega portreta, ki predstavlja različna obdobja in vodstva v posnetkih, ki so nastali od maja 2002 do decembra 2008. Raznolikost programa s skladbami različnih žanrov iz slovenske in mednarodne literature pristno zrcali širokogledno usmeritev proseške godbe kot tudi pisane glasbene vtise, ki jih glasbeniki s srcem in pripravljenostjo posredujejo na vsakem nastopu.(ROP) RICMANJE - Vrtec Palčica Razstava ročnih in likovnih del 16. in 17. maja so v prostorih otroškega vrtca Palčica v Ricmanjih postavili na ogled razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki so vse šolsko leto nastajali izpod majhnih rok velikih umetnikov (na sliki KROMA). Od septembra dalje so se Alex, Anej, Leonardo, Jacopo, Ricardo, Clara, Desiree, Sara, Vladimir, Sofia, Nicolo', Francesco, Diego, Jan, Fabiano, Jana, Aurora, Noel, Walter, Jush in Luca zabavali ob gnetenju, striženju, lepljenju, barvanju, trganju in tako dajali duška svoji domišljiji in kreativnosti. Pod mentorstvom vzgojiteljic Miriam, Miriane, Darie in Alessandre so urili fino motoriko in ustvarjalne sposobnosti. Mali kuratorji so pod budnim očesom vzgojiteljic spremenili šolsko telovadnico v pravo umetniško galerijo, kjer so s svojimi likovnimi in ročnimi izdelki zadostili vsem okusom. Malčki so se obenem preizkusili kot vodiči, saj so starše, nonote in prijatelje strokovno vodili po razstavi in jim suvereno razložili proces nastajanja razstavljenih izdelkov. Zaupali so jim tudi, katera risbica ali ročno delo jim je ustvarilo največ preglavic, saj delovni procesi niso vedno enostavni, še posebej za tako majhne prstke ... Celoletni trud malčkov in vzgojiteljic pa je bil poplačan, saj je bila zaključna razstava nadvse dobro obiskana, kar priča o pomembnosti tovrstnih prireditev. Razstava ni le postavitev na ogled likovnih in ročnih izdelkov, temveč skriva v sebi celo vrsto pozitivnih pedagoških učinkov, ki izžarevajo v otroških zadovoljnih očeh in ponosnih nasmehih. Pred zasluženimi poletnimi počitnicami pa malčke čaka še poslednji umetniški podvig, 9. Ri-cmanjski festival, kjer bodo otroci dokazovali svoje pevske, plesne in voditeljske sposobnosti. 1 0 Četrtek, 28. maja 2009 TRST BRALNA ZNAČKA - Na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku V gosteh Ivan Sivec Privlačno o vsebini pisateljevih knjig - Jutri podeljevanje značk na ostalih srednjih šolah Vikend pestrih ponudb v devinsko-nabrežinski občini Vikend bo v devinsko-nabrežinski občini minil v znamenju raznolikih dejavnosti. Na nabrežinskem igrišču se bo v soboto začel nogometni turnir za amaterje Antonio Cimadori - Pupi, v večernih urah bodo tam obratovali tudi dobro založeni kioski. Športno obarvana bo tudi nedelja v Devinu, kjer bo zaživel 4. turnir v kegljanju Sergio Negrini. Večeri bodo do torka glasbeno obarvani, za kar bo poskrbelo združenje Proloco Mi-treo ob animaciji čarodeja Mago de Umago, Gianfry-ja in Siore Jolande. V ponedeljek bodo v Devinu na svoj račun prišle lepotice, ki se bodo predstavile na selekcijah Miss Italia, v torek pa se bosta tam ob 18. uri predstavila plesalca Lara in Michele, za njima pa še DJ Alex Bini. Jutri bodo predali namenu dva nova info pointa: ob 10. uri tistega v Štivanu, ob 20. uri pa še onega na trgu v Devinu. Omeniti pa velja tudi razstave: na Devinskem gradu se nadaljuje tista posvečena cesarju na gradu, v devinski kraški hiši pa bo svoje morske slike predstavil Enzo Carannante. Ivan Sivec je s svojim nastopom pritegnil mlado občinstvo kroma Po učencih osnovnih šol so na vrsto za prejem bralne značke prišli še dijaki nižjih srednjih šol. Tako so dijaki Nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Proseka včeraj dopoldne gostili enega najplodnejših in najbolj branih slovenskih pisateljev, ki je veliko svojih knjig (napisal jih je doslej 94, od otroških slikanic, življenjepisov in potopisov pa do detektivk in zgodovinskih romanov, poleg tega je tudi avtor številnih besedil skladb narodnozabavne in lahke glasbe) posvetil prav mladim bralcem, se pravi Ivana Sivca. Sivec se je najprej v Finžgarjevem domu srečal z openskimi dijaki, nato na proseškem sedežu šole pa še s pro-seškimi, na srečanjih pa je mlademu občinstvu tudi preko zabavnega pripovedovanja postregel z vsebino nekaterih uspešnic, kot so npr. Izgubljen na Aljaski (kamor se je pisatelj s prijateljema podal po poteh Jacka Londona, ki ga je pisatelj strastno bral, tako kot Julesa Verna), Prekletstvo zlata (o slovenskem zlatokopu Antonu Stadlerju in njegovi ljubezni do igralke Violete Raymond), Pozabljeni zaklad (o iskanju zaklada iz francoskih časov, po tej knjigi so posneli tudi film) in druge. Nekateri Sivčevi »stanovski kolegi« pa bodo ostale nižje srednje šole obiskali jutri, ko bo podeljevanje bralnih značk potekalo na šolah Iga Grudna v Nabrežini in Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu (gost bo Andrej Rozman Roza), Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu (gost bo Ervin Fritz) in Simona Gregorčiča v Dolini (gostja bo Janja Vidmar). / Trebče vabi danes, 28. maja ob 20.30, na pevski večer v trebensko dolino. Prvič bo nastopil v Trebčah čezmejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Maljaža Ščeka. Sodelovala bo ženska zasedba MePZ Ipavska iz Vipave. Pri trebenskem kalu bodite pozorni na smerokaze za "koncertno dolino". Pričakujemo vas! Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 28. maja 2009 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 9.21 in zatone ob 24.37 Jutri, PETEK, 29. maja 2009 MAGDALENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje C, zračni tlak 1014,6 mb raste, veter 56 km na uro vzhodnik, se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 57-odstot-na, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. maja 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas- cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega pod- jetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.30, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 17.30, 20.00, 22.20 »Vincere«; 16.00, 18.00, 19.15, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 16.00, 18.30 »17 again - Ritorno al liceo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San Valentino di sangue«; 15.50 »Star Trek«; 21.30 »Uomini che odiano le donne«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Vincere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Angeli in demoni«; 17.00, 19.20, 21.40 »Noč v muzeju 2«; 16.20, 18.50, 21.20 »Državniške igre«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »17 again, ritorno al liceo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; 16.50 »Il to-pino Despereaux«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvo- rana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.10 »Vincere«; Dvorana 5: 20.00 22.10 »17 again - Ritorno al liceo«; 17.30 »Earth - La nostra terra«. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Kra-soslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. 0 Prireditve GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi še danes, 28. maja, na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Ur- nik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). 45.RAZSTAVA VIN V ZGONIKU 29. -31.MAJ 2009 Petek, 29.maja: ob 18.uri v vinoteki uradno odprtje prireditve in fotografske razstave Diega Gerija. Predstavil ga bo Robert Jako-min. Odprtje kioskov na razstavišču; ob 19.uri na šoli »1.maj 1945« odprtje razstave »Kmalu bo ohcet...«. Razstavljajo tečajnice šivanja noš (mentorica Silva Perčič), učenci osnovnih šol L.Ko-koravec - Gorazd iz Saleža in 1.maj 1945 iz Zgonika ter otroci iz vrtca v Ga-brovcu; ob 20.uri ples z ansamblom 3Prašički. Sobota, 30.maja, 16.30-18.30 likovna delavnica KD Rdeča zvezda in Krut-a »Ustvarjajmo skupaj«; ob 18.uri odprtje kioskov; ob 20.uri ples z ansamblom Kraški kvintet. Nedelja, 31. maja: ob 15.uri pohod prijateljstva po poti »Mlekaric« - odhod iz Pliskovice; ob 16.30 odprtje kioskov; od 17.30 nastop godbenega društva Breg in otrok iz Pliskovice ter nagrajevanje vinogradnikov; od 19.30 dalje ples z ansamblom Venera. V soboto in nedeljo od 16. do 19.ure brezplačni ogledi botaničnega vrta Carsiana v sodelovanju s Pokrajino Trst (vstopnice na razpolago na Županstvu) ter od 18. do 21.ure ogledi Sušilnika, sprehodi s konji ter možen ogled razstav na šoli, vi-noteki in županstvu, kjer je na ogled fotografska razstava »Bosna-Hercegovi-va - Pogled na bodočnost«. Na dvorišču šole »1.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 29. maja, večer z diapozitivami. Botanik Slavko Polak bo prikazal «Živi svet Avstralije«. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v soboto, 30. maja, ob 20.30. Koncert oblikujejo: MlDPS Vesela pomlad, VK Vesela pomlad, MePZ in MoPZ Sv. Jernej. Priložnostno misel bo podal P. Vi-dau, spored pa bo povezovala U. Ši-nigoj. Po sv. maši ob 19. uri bo ogled videa Marijine božje poti od Jadrana do Alp. Pričakujemo vas! OBČINA DOLINA IN ZDRUŽENJE UNIVERSITA' DELLA LIBERTA' AUSER iz Trsta prirejata v soboto, 30. maja, ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, nastop ob zaključku akademskega leta. Nastopili bodo tečajniki Univerzitetne pevske skupine pod vodstvom dirigentke Gianne Vascotto Ghietti, ki bodo izvajali klasične in ljudske pesmi, ter tečajniki Univerzitetne gledališke delavnice s komedijo »Vigor« - farsa Giuseppeja Saracina. Vstop prost. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repnu. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Na ogled bo razstava del Društva likovnikov Logatec v galeriji kraške hiše s sledečim urnikom: sobota, 30. maja, 16.0019.00; nedelja, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SKD IGO GRUDEN gosti Beneško gledališče z igro »Kozja koža« (Ugo Bet-ti-Marina Cernetig) v soboto, 30. maja, ob 20.30 v društveni dvorani v Na-brežini. SKD VESNA-GLASBENI USTVARJALCI vabijo na zaključno prireditev v soboto, 30. maja, ob 19. uri v KD Albert Sirk v Križu. Na programu plesne in pevske točke ter glasbena pravljica »Lisička praznuje rojstni dan«. SOMPD VESELA POMLAD vabi v nedeljo, 31.maja, ob 18.uri v Finžgarjev dom na Opčine na predstavitev DVD-ja »Srečanje s pesmijo«. Video posnetek je nastal na koncertu ob tridesetletnici delovanja Vesele pomladi. Sledi družabnost. Vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVIŠKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. [IH Osmice DARJO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vljudno vabljeni. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. V PREBENEGU smo Kocijančičevi odprli osmico. Čaka vas pristna kapljica in slasten prigrizek. Vabljeni. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi ČOLN elan, 4 m dolg, z vso opremo, v dobrem stanju, prodam za 500,00 evrov. Tel. št.: 340-8640721. AKVAREL ROBERTA HLAVATYJA iz leta 1978, edinstven pogled na Trst s Kontovela, mere 40x28 cm (z okvirjem 60x46), prodam za 2.000 evrov. Tel. št.: 339-4181709. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. centralno ogrevanje. Najemnina znaša 450,00 evrov mesečno. Informacije na tel. št.: 348-5289452. DAJEM V NAJEM prostor 85 kv.m, Al-pinska ulica 87 - Opčine, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali na 340-3338082. GOSPA z izkušnjami išče delo: likanje, pospravljanje, pomoč v kuhinji. Tel. št.: 040-213011. IZGUBILA SE JE 7-mesečna zlata prinašalka. Poštenega najditelja čaka nagrada v višini 700,00 evrov. Tel. 335-5291181. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KUHARICA s 25-letno izkušnjo išče delo v gostinstvu, gospodinjstvu ali negi ostarelih oseb. Tel. št.: 3203557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatičnega malega mucka. Poklicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8478333. MLADIČ ZLATEGA PRINAŠALCA z rodovnikom nujno išče gospodarja. Tel. št.: 349-5252201. ODDAM V NAJEM študentom z enoletno pogodbo opremljeno trosobno stanovanje pri Sv. Ivanu v bližini stadiona 1. maj. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-274995 ali 3475469662. PRODAM motokultivator ('freza') ni-bi diesel lombardini, 12 k.s. Poklicati od 13. do 17. ure na tel. št.: 040231984. PRODAM nov ročno plisiran črn ške-denjski kamižot. Tel. št.: 040-227006. PRODAM KOZLIČKE - klicati v jutranjih urah, od 9.00 do 11.00, na tel. št. 040 - 2330630. PRODAM PAŠNIK v Boljuncu (stenice), 1.300 kv.m. Poklicati na tel. št.: 040-280910. PRODAM na novo vezene naramne rute s čipkami za kraško nošo. Tel. 040299820. PROSTORE male trgovine v centru Opčin dajemo v najem tudi za urad. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. NATAKARICO/JA ALI KUHARI-CO/JA iščemo. Tel. 040-327120 / TRST Četrtek, 28. maja 2009 1 CGIL CISI Ull V2PI-ANPI AVI ANED ANPPIATrst vabijo - ob prazniku Republike Italije - na srečanje ANUFAŠISTIČNO 0DP0RNIŠTV0 Temeljna vrednota USTAVE v petek, 29. maja 2009, ob 17.30 velika dvorana - Klasični licej Dante Alighieri Ul. Giustiniano 3 Predseduje Stanka HROVCTIN, predsednik VZPI-ANPI Trsi Umberto LORENZONI, partizan, predsednik ANPI Tre-Marta IVAŠIČ, šolnica Luciano BORDIN, v imenu CGIL, CISL, UIL iz Trsta S Izleti KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandrežu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 30. maja, odhod avtobusa za izlet na Poljsko ob 4. uri zjutraj iz Padrič. SPDT vabi v nedeljo, 31. maja, na zelo razgleden hrib Cuar (1476 m), ki se nahaja na vzhodnem robu Karnijskih Pre-dalp in na ogled jezera Cornino. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo udeleženci podali do sedla Quel di Forchia (884 m), od koder se bodo povzpeli na vrh. Predviden je 4-urni pohod. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v torek, 2. junija, na romanje na Zasavsko Sveto Goro in v Vače, kjer imajo božji grob iz stekla. Avtobus bo odpotoval: s trga Oberdan ob 6.35, iz Se-sljana ob 6.50, iz Sv. Križa ob 6.55, s Proseka ob 7. uri in z Opčin ob 7.10. Za vpis in dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo -Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Bo-ljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. 38. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV - v nedeljo, 14. junija, bo v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, v organizaciji SPD Celovec, 38. srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda: krajši, dvourni po Šentjanških Rutah in štiriurni pohod na Sinski vrh. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet in vabi člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). IZLET NA BRIONE ODPOVEDAN, zaradi nezadostnega števila udeležencev. Za info: 328-0636541 ali 339-1115880 (Petra). □ Obvestila SINDIKAT SPI-CGIL za Kraško Območje nadaljuje potek »srečanja s prebivalstvom« po Nabrežinskem uspehu, kjer je bil obravnavan »Zdravstveni Vrt«. sedaj bi na vrsti tema »energetski prihranek«. Predavanje se bo vršilo na Opčinah, v Konferenčni sobi Zadružne kraške banke, danes, 28. maja, ob 17. uri. Predavatelji: Lino Santoro -predsednik Tržaškega okoliša, uslužbenci Ekološkega okenca, arh. Alenka Franceschini - Združenja L.A.S.E.R. Trst. Usklajuje dr. Lia Luisa. SPD KRASJE vabi danes, 28. maja, ob 20.30 na pevski večer v trebensko dolino. Prvič bo nastopil v Trebčah čez-mejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Sodelovala bo glasbena |y| matica polet Akademije 2009 v baziliki sv. Silvestra SOLISTI IN KOMORNE SKUPINE Nagrajevanje zaslužnih učencev Danes ob 20.30 ženska zasedba MePZ Ipavska iz Vipave. Ko pridete do trebenskega kala bodite pozorni na smerokaze za »koncertno« dolino. Pričakujemo vas! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje danes, 28. maja, ob 17. uri, v galerijo Narodnega doma Ul. Filzi št. 14, v Trstu, na temo »Alzheimer«. Predaval bo nevrolog David Štokelj. OBČINA DOLINA razpisuje postopek primerjalnega ocenjevanja na podlagi naslovov in razgovora za dodelitev naloga usklajenega in trajnega sodelovanja za dobo 6 mesecev za upravne dejavnosti v okviru projekta agenda 21 »Partecipassieme - Sodeluj skupaj« med občino Dolina,občino Milje in pokrajino Trst pri Oddelku za investicije, okolje, evropske projekte in civilno zaščito na občini Dolina. Interesenti morajo predložiti vlogo za kandidaturo in življenjepis v eni sami kuverti najkasneje do 13. ure dne 29. maja. Informacije: www.sandorligo-dolina.it ali na tel. š.: 040-8329.231. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo celodnevni izlet po kraških poteh, ki bo v nedeljo, 31. maja. Zbirališče ob 9.30 v Gročani, konec akcije ob 16.00 prav tako v Gročani. Taborniški srečno! MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN VZPI-ANPI - SEKCIJA PRO-SEK-KONTOVEL priredita v nedeljo, 31. maja, ob 11. uri na proseški postaji tradicionalno proslavo v spomin na na talce nacifašizma. Nastopila bodo vaška društva. ŠPORTNA ŠOLA TRST v sodelovanju s ŠZ Bor obvešča starše otrok, ki obiskujejo sobotno telovadbo, da v soboto, 31. maja, bo zaključni izlet s tricikli in bicikli. Zbirališče na kmetiji Lenart v Bazovici ob 9.30. Izletu bo sledila družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na odprtje dokumentarne razstave «Ivan Rudolf in padalci«. Spregovorili bodo načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, avtorja razstave doc. dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos dipl. zgod. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja ter član »Rudolfove skupine« primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra. Časnikar Saša Rudolf bo predstavil video prikaz o življenju očeta Ivana, na ogled pa bo še dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. Začetek ob 20.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v sredo, 3. junija, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kleti Montemoro iz slovenske Istre z degustacijo olja in vina. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center potekala v Uradu za Šolstvo občine Dolina od 3. do 8.junija, od 8.30 do 12.30. V sredo in v ponedeljek bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 17.30. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 22.junija do 3.julija, kot poletni nogometni, odbojkarski in košarkarski kamp za otroke med 6. in 14. letom starosti v sodelovanju z A.Š.D. Breg; od 6. do 31.julija, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Urad za Šolstvo tel.št.: 040-8329282-213 email: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it , www.sandorligo-dolina.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 3. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Obenem obveščamo člane in prijatelje, da bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na ogled v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) razstava znamk in fotografij stare Gorice. Pričakujemo vas. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija »Planinsko šolo« na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni! AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor. Vljudno vabljeni vsi člani. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na tel. št.: 3472576505 ali www.festivalkras.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Te- čaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št.: 334-1384216, vsak delavnik od 15. do 17. ure. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 15. junija do srede, 24. junija. Informacije in prijave do 9. junija na telefonski številki: 040-635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom občine Repentabor »Nogometni kamp« (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu, od 15. do 20. junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. junija na tel. št.: 333-2939977 (Roberta), 3289518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko). ORATORIJ 2009 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH pod vodstvom g. Bedenči-ča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program: dva tedna za različni starostni skupini, od 9. do 16. ure. Po dogovoru lahko pripeljete otroke pred urnikom. Prvi teden: od 29. do 3.julija za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, tri dni v Marijanišču, dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe. Drugi teden: od 20. do 24.julija, za dijake nižjih srednjih šol, dvodnevni izlet v slovenske planine. Za vsako skupino sprejemamo največ 30 udeležencev. Cena znaša 70,00 evrov. Info in vpis: do 10. junija na tel. tajnico 040211113 ali 335-8186940. TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). 13. in 14. junija bomo v Ga-brjah skupaj spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre. Za vse informacije: 335-5316286 (Veronika). AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja EuropaLaser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanie-klein.org ali tel. 328-4559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. Prispevki V spomin na dragega Darkota Starca darujejo Giordano, Marija, Andrej in Betty 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Darkota Starca in na Jušto Sedmak vd. Cibic darujeta Marija in Neva Daneu 40,00 evrov za ŠD Kon-tovel in 40,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel. V spomin na Giorgia Marzija daruje sekcija ANPI-VZPI Borgo San Sergio 115,00 evrov za tržaški pokrajinski An-pi-Vzpi. ^ Zapustil nas je Ferruccio Corossi Žalostno vest sporočajo žena Jožefa, sin Igor z Aleksandro, sestra Nora, nečakinji Resy in Ilde z družino Zahvaljujemo se osebju nefroloških oddelkov tržaških bolnic. Pogreb bo v soboto, 30. maja, ob 11.00 v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte za združenje "Amare il Rene" - c/c/p 14263347 Trst, Milan, 28. maja 2009 Za dragim Ferrucciom žalujejo in izrekajo svojcem iskreno sožalje Maria, Andrej, Franco, Živka, Dani in Nuša 28.5.1999 28.5.2009 Alenka Purič por. Ferluga Vedno v naših srcih Vsi tvoji Prosek, Veliki Repen, 28. maja 2009 12 Četrtek, 28. maja 2009 KULTURA NOVA GORICA - Ciklus Glasba z vrtov sv. Frančiška Sveži glasovi so uvedli letošnji niz sedmih koncertov Na otvoritvenem večeru je zapela Vokalna skupina Vinika iz Goriških Brd Vokalna skupina Vinika iz Goriških Brd je 12. maja zapela na otvoritvenem večeru ciklusa Glasbe z vrtov svetega Frančiška, nizu glasbenih dogodkov, ki jih že petnajsto sezono v prijetnem okolju Frančiškanskega samostana na Kostanjevici organizira Kulturni dom Nova Gorica. V sedmih izbranih glasbenih večerih (do 22. junija) se bodo tudi tokrat predstavili predvsem glasbeniki mlajše generacije, ki živijo in delujejo na Goriškem. In v znamenju goriške poustvarjalnosti je zazve-nel tudi že prvi koncert, ki ga je v samostanski cerkvi oblikovala osemnajstčlanska skupina briških pevk. Lani septembra je Vinika osvojila prvo mesto med ženskimi zbori na mednarodnem tekmovanju v Azzanu Decimo v Italiji in očitno je bilo to visoko priznanje za sestav še dodatna vzpodbuda za ohranjanje pevske kondicije, saj tudi ob koncu sezone Vinika navdušuje z vokalno čistostjo in zlitostjo glasov. Na Kostanjevici so pevke pod skrbnim vodstvom Franke Žgavec in ob spremljavi or-ganistke Mirjam Furlan predstavile tehten izbor sakralnih, posvetnih in priredb ljudskih pesmi. Ambiciozen program, prilagojen samemu ambientu in sestavljen tudi iz starejšega repertoarja, so pevke podajale zgledno, doživeto, poglobljeno in kultivirano. Čeprav zbor danes sestavljajo večinoma že mlade mamice (in nekatere med njimi na koncertih spremljajo nekajmesečni otročički), pa sestav še vedno ohranja mladostno, skorajda dekliško zvočno barvo. Svetlejši glasovi (in manj vibrata) oplemenitijo interpretacijo, še zlasti v izvedbah skladbo kot so Deček in cvet Ambroža Čopija, Jaz pa pojdem v tihe gaje Marija Kogoja, Noč Rada Simonitija, Pojdem na ravno polje in Dekletom Radovana Gobca ali treh priredbah ljudskih pesmi (Jezus in ajdovska deklica P. Mer-kuja, Vuštnejša ja ni M. Tomca, Luštno je vigred L. Kra-molca). Sproščeno, a hkrati dostojanstveno petje je odsev discipliniranega in (po briško trmasto) vztrajnega predhodnega dela, je pa tudi odsev delovanja ženske pevske 'družine', ki ji prijateljevanje in druženje veliko pomeni. To sožitje, nujno potrebno za dobre glasbene rezultate, se nenazadnje pokaže tudi v zunanji podobi Vi-nike. V barvno pisanih (oranžno-črnih) kostumih (zelo različno kreiranih) lahko namreč tudi iščemo ključ za čedalje bolj uspešno »prodiranje« Vinike na primorsko zborovsko sceno. Fantazije in domišljije briškim pevkam zagotovo ne manjka in zato so tudi njihove izvedbe bolj zahtevnih skladb sakralne vsebine dovolj poglobljene, všečne in zvočno prefinjene. Pogumno se soočijo tako s pesmimi romantičnih mojstrov (F. Mendellsohn: O beata et benedicta, G. Verdi: Laudi alla Vergine Maria) kot religioznimi občutji francoskega člana »šesterice« (F. Poulenc: Ave verum), njim pa brez vseh zadržkov dodajo še zelo sodobno zveneče Jadro Nane Forte. Homogenost glasov sicer občasno 'zmoti' ena od sopranistk, a jo kmalu zatem 'preglasijo' altistke, ki so v nekaterih skladbah naravnost občudujoče ( in prevečkrat zanemarjeno v podobnih sestavih) prevzemale svoje pevske vloge. Izraz vinika v briškem narečju pomeni trta, s čimer do dekleta ob ustanovitvi leta 1994 ubila dve muhi na en mah; trta je namreč zaščitni znak pokrajine, hkrati pa z močnimi koreninami simbolizira žensko moč, ki je pregovorno značilna prav za Brike. In Vinika pod vodstvom Franke Žgavec danes s tovrstnimi ženskimi energijami v razkošju razpolaga in nam bo najbrž ob letošnji petnajsti obletnici svojega delovanja ponudila še veliko lepih in prijetnih glasbenih večerov. Tatjana Gregorič LJUBLJANA - Sezona 2007/08 SSG: upad gledalcev Pri Slovenskem gledališkem muzeju je izšel Slovenski gledališki letopis 2007/2008. Urednik Štefan Vevar ga je s sodelavci za posamezna področja, dramsko gledališče, operno gledališče, balet in ples ter lutkovno gledališče, predstavil na včerajšnji novinarski konferenci. Vevar je uvodoma podal nekaj statističnih podatkov, številk, ki ponujajo podlago »za konkretno gledališko raziskavo, za pogled pod kožo«. Navesti jih velja le nekaj: velikemu številu premier, s katerimi se sicer ponašajo v ljubljanski Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem, se je pridružil tudi Mini teater. »Indi-kativen podatek« je, da je imela ljubljanska Opera 58.000 obiskovalcev, mariborska pa kar 106.000, ter da je SSG Trst beležil »porazen« upad gledalstva, z 31.000 na 20.000. Zanimivo je, tako Vevar, da je manj gledalcev obiskalo tudi komercialno gledališče Špas teater, kar gre pripisati temu, da v omenjeni sezoni niso pripravili premiere. Zadovoljni so bili lahko v novogoriškem gledališču, obisk je bil večji kot minulo sezono, zaslugo ima tudi uspešnica Douh-tar pod mus!. Pogled na dramsko gledališče v sezoni 2007/2008 je kot uvodničar v letopis podal Gregor Butala. Zaznal je, da slovensko gledališče določajo pestrost ponudbe, vitalnost in visoka kakovost, pogreša pa »zadnji korak do odličnosti«. Kot je dejal, »dovolj dobro je, če je dovolj dobro«. Domače gledališče se sicer, bolj ali manj očitno, vse pogosteje posveča aktualno-družbenim vprašanjem, celo političnim tematikam. Eden od najbolj odmevnih primerov so Raztrganci Mateja Bora v režiji Sebastijana Horvata. (STA) GLASBA - Mladi talenti GM Uspešen nastop harfistk Lare Macri in Eve Skabar Mladi učenki Glasbene matice, harfistki Eva Skabar in Lara Macri sta se komaj vrnili s tekmovalnega nastopa, ki jima bo ostal v zelo prijetnem spominu zaradi vsestranskega uspeha na individualnem in komornem področju. Glasbenici, ki študirata v razredu prof. Tatiane Donis, sta se udeležili četrte izvedbe Mednarodnega tekmovanja za mlade izvajalce, ki ga kulturno društvo Sconfinarte prireja v kraju Maccagno ob jezeru Maggiore v Lombardiji. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah: klavir, godala, pihala, kitara in harfa ter komorna glasba. S prepričljivim nastopom v avditoriju Citta di Maccagno je Eva prejela 89 točk in tretjo nagrado, Lara pa prvo absolutno nagrado z najvišjim točkovanjem. Harfistki sta v duu nastopili tudi v kategoriji komornih skupin, v kateri sta prejeli 86 točk in tretjo nagrado.(ROP) Harfistki sta se uveljavili kot solistki in v duu / LIGNANO Nagrada za Draga Jančarja Pisatelj in esejist Drago Jančar, ki ga spoznava in očitno tudi ceni italijansko bralstvo, je dobitnik prve nagrade Hemingway-Sparkasse. Gre za nekakšno »nadgradnjo« literarne nagrade Hemingway, ki jo že leta podeljujejo v Lignanu. Tokrat bodo podelili še novo, slavnostna podelitev pa se bo zgodila 12. junija v Lignanu Sabbiadoro. Kot je izjavila žirija, ki ji načelujeta Mauro Mazza in župan Lignana Silvano Delzotto, so izbrali Jančarja, ker se že vsa leta na območju, ki povezuje Furlanijo z Balkanom, zavzema za promocijo načel, kot so svoboda, strpnost in prijateljstvo. Do sedanje slave je bila Jančarjeva pot dolga in težka, saj je bil - med drugim - leta 1974 tudi zaprt. Po preselitvi iz rodnega Maribora v Ljubljano se je njegova pisateljska pot vzpenjala, ko je sprejel delo urednika in tajnika Slovenske matice. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Je tudi dvakratni dobitnik nagrade kresnik za romana Katarina, pav in jezuit ter Zvenenje v glavi. TRŽAŠKA KNJIGARNA - V torek izvirno literarno in družabno srečanje Praznik tržaških ustvarjalk in ustvarjalcev Predstavilo se je štirinajst avtorjev, ki izdaja pri Mladiki in Založništvu tržaškega tiska - Do 6. junija potekajo v knjigarni dnevi slovenske tržaške knjige Tržaška knjigarna je v torek proslavila nekatere »svoje« avtorje, tiste tržaške pesnike in pisatelje, ki so v zadnjem obdobju izdali svoja dela pri dveh slovenskih mestnih založbah, Mladiki in Založništvu tržaškega tiska. Vabilu nove upraviteljice Ilde Cossutta se je odzvalo veliko ustvarjalcev, a tudi ljubiteljev slovenske pisane besede, ki so lahko v živo prisluhnili nekaterim pesnikom oziroma pisateljem. Dogodek, ki sta ga v imenu omenjenih založb povezovali Martina Kafol in Nadia Roncelli, je spadal v dneve slovenske tržaške knjige, ki bodo v knjigarni potekali do 6. junija: knjige domačih avtorjev so na voljo po posebno ugodnih cenah. Ob prijetni glasbeni spremljavi novonastalega Last minute trio (Luka Carli, Martina Feri, Ciro Galeone) in osvežujoči pijači, je pred mikrofon stopilo štirinajst literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Vsak je imel na voljo dve minuti, kljub časovni omejenosti pa smo prisluhnili marsikateri zanimivi iztočnici. Najmlajši med avtorji, pesnik in esejist David Bandelj, je bralce zaprosil, naj njegove morda preveč intelektualistične knjige ne jemljejo preveč resno. Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Mandami a dire (Sporoči mi) Pina Rovereda, je dejala, da smo potrebni njegove neposrednosti in poetičnosti. Marij Čuk bi bil dve minuti na razpolago najraje posvetil tišini, saj smo tudi te zelo potrebni, glasbenik Adi Danev pa je dejal, da je Belcanto napisal »za domačo uporabo«, saj mu ni vseeno, kaj se dogaja na pevskem področju. Narečni pesnik Aleksander Furlan je prebral mamine spomine na učitelja Nanda Starca. Jasna Juretič, avtorica prvenca Prerokuj mi še enkrat, je bralcem zaupala, da ima rada metafore in simbole, Vesna Guštin pa, da po letošnjem uspešno prestanem preizkusu, pripravlja tudi rokovnik Jadranski koledar 2010. Fedora Ferluga, urednica dveh zbornikov o Alojzu Gradniku, se je zahvalila domačim založbam, ki širijo slovenske avtorje med italijanske bralce. Podobna je bila tudi želja Marije Pirjevec, ki je uredila antologijo L'altra anima di Trieste. Dogaja pa se tudi nasprotno: pravkar je na primer izšla dvojezična zbirka Claudia Grisancic-ha Domov grede, njene slovenske prepesnitve je včeraj »zastopal« Marko Kravos. Vilma Purič je o svojem prvencu Burjin čas dejala, da gre za roman o Repnu, bor-jačih, pilih in ljudeh, ki jim je srce izklesal kraški kamen. Na brezčasnost knjig je opozorila Alenka Rebula (avtorica uspešnice Blagor ženskam), prikimala ji je Irena Žerjal: nekateri založniki ravnajo s knjigami tako kot mož, ki prvo ženo takoj zamenja z drugo. Mario Šušteršič je svoj prvenec Sledovi priporočil vsem, ki bi radi več vedeli o slovenskem športnem gibanju v Trstu. Evelina Umek pa je v Po sledeh fate morgane spregovorila o Marici Nadlišek Bartol, pisateljici in novinarki, ki je po poroki živela samo polovično življenje ...(pd) Ob avtorjih so nastopili tudi prevajalci, kot npr. Magda Jevnikar kroma / SVET Četrtek, 28. maja 2009 13 SEUL - Nove rakete in še ena pozdemna eksplozija Severna Koreja grozi in nadaljuje z jedrskimi poskusi Ruski zunanji minister Lavrov za ostro resolucijo VS Združenih narodov SEUL - Severna Koreja je v torek zvečer izstrelila še eno raketo kratkega dosega, poroča južnokorejska tiskovna agencija Yonhap, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika vlade v Seulu. Severna Koreja je pred tem v torek že izstrelila dve raketi. Poleg tega naj bi Pjongjang obnovil delovanje naprav za predelavo jedrskega goriva in včeraj opravil že tretji test atomske bombe. Kot so včeraj poročali mediji, je bilo opaziti dim iz obrata v Yongbyonu, kar je znak, da naprave, s katerimi skuša Severna Koreja izdelati plutonij, delujejo. »Ameriški sateliti so nedavno zaznali dokaze, kot je izhajanje vodne pare, da obrat za predelavo goriva znova deluje,« piše južnokorejski časnik Chosum Ilbo, ki navaja besede neimenovanega uradnika. Severna Koreja je že prejšnji mesec, potem ko je Varnostni svet obsodil njen poskus izstrelitve rakete dolgega dosega, napovedala, da bo obnovila delovanje obrata za predelavo jedrskega goriva v Yongbyonu, ki so ga zaprli julija 2007. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so strokovnjaki pričakovali, da bo reaktor v Yongbyonu začel delovati šele v roku dveh do štirih mesecev. Medtem pa je Severna Koreja Južni tudi zagrozila z vojaškim odgovorom, potem ko se je Seul odločil pristopiti k pobudi za ustavitev širjenja orožja za množično uničevanje (PSI). Kot pravijo v Pjongjangu, se zato ne čutijo več zavezani premirju iz leta 1953, s katerim je bila končana korejska vojna, poroča uradna severnokorejska tiskovna agencija KCNA. Severna Koreja je tudi opozorila, da ne zagotavlja več varnosti ladij, ki plujejo ob njeni zahodni obali. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je zavzel za »ostro« resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o jedrskem poskusu Severne Koreje, a obenem poudaril, da država ne bi smela biti kaznovana »zavoljo kazni«. Rusija je poleg tega po severnokorejski grožnji Južni Koreji z napadom, okrepila nadzor v regiji. »Varnostni svet ZN bi moral ostro spregovoriti in uvesti take ukrepe, ki bi v praksi pomagali preprečiti nadaljnje razpadanje režima neširjenja jedrskega orožja,« je včeraj na novinarski konferenci v Moskvi dejal Lavrov. Poudaril je tudi, da bi resolucija morala ustvariti pot pogojem, v katerih bi se Severna Koreja vrnila k še-ststranskim pogajanjem. Rusija je poleg tega včeraj zaradi »zaostritve razmer« v regiji prek sistema za zgodnje opozarjanje okrepila nadzor nad razmerami v sosednjih državah. (STA) Nadaljevanje jedrskih poskusov Severne Koreje je včeraj sprožilo reakcijo ruskega ministra za zunanje zadeve ansa LAHORE - V samomorilski eksploziji avtobombe Širideset mrtvih in skoraj dvesto ranjenih v atentatu LONDON - Po poročilu Amnesty International Svetovna gospodarska kriza ogroža tudi človekove pravice LONDON - Svetovna gospodarska kriza bo imela negativne posledice tudi na človekove pravice, v letnem poročilu o stanju človekovih pravic v svetu ugotavlja organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International. Poročilo, ki bo objavljeno v četrtek, še navaja, da se trenutno temeljne človekove pravice krši v več kot polovici 157 opazovanih držav.AI ob tem tudi poudarja, da oblasti prebivalce še vedno zlorabljajo in mučijo tudi v 12 članicah Evropske unije, letno poročilo povzema nemška tiskovna agencija dpa. Zaradi naraščanja revščine in nadaljnjih socialnih konfliktov bi se lahko v številnih državah povečalo zatiranje s strani državnih organov, sicer svarijo v AI. Generalna sekretarka organizacije Irene Khan je ob tem posvarila tudi pred «nasilnimi izgredi velikega obsega», če bi se zaradi krize kršile temeljne človekove pravice. »Sedimo na sodu smodnika nee- nakosti, nepravičnost in negotovosti, ki lahko vsak trenutek eksplodira,» je poudarila. V državah, kot je Tunizija, so oblasti na mirne proteste že odgovorile s «skrajno ostrino». Posledica krize bo obenem tudi, da se bo še več Afričanov podalo na življenjsko nevaren beg čez morje v Evropo. AI je sicer še posebej kritičen do stanja človekovih pravic v državah v razvoju, kot so Kitajska, Brazilija ali Indija, ki bodo zaradi krize posledično vedno bolj vpete v mednarodno politiko. Khanova ob tem državam iz skupine G20, ki so sodelovale na dosedanjih dveh svetovnih finančnih vrhih, pri vprašanjih človekovih pravic očita dvojno moralo. V devetih državah G20, med njimi tudi na Kitajskem in v ZDA, tako na primer še vedno izvajajo smrtno kazen. Na Kitajskem tudi devet mesecev po koncu olimpijskih iger na področju človekovih pravic ni «nobenih otipljivih izboljšav». Kritiziranje vlade ali oblasti se v tej državi še vedno «silovito» zatira. AI med države, ki jim glede človekovih pravic podaja negativno oceno, izpostavlja še Afganistan, Mjanmar, Izrael, Sudan, Šrilanko in Kolumbijo. Kot primer članic EU, v katerih oblasti izvajajo nasilje, AI navaja Italijo in Španijo. Dosedanje delo novega predsednika ZDA Baracka Obame pa AI vrednoti z «mešanimi občutki». Doslej so ZDA iz zapora v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi izpustile zgolj enega samega zapornika. Obenem pa je v ameriškem zaporu Bagram v Afganistanu v podobnih razmerah kot v Guantanamu še vedno zaprtih več sto osumljencev terorizma. AI v poročilu izpostavlja tudi razmere na območju Gaze. Po navedbah organizacije je ofenziva izraelske vojske v Gazi v začetku leta to palestinsko območje privedla na rob humanitarne katastrofe. AI je ob tem zelo kritičen tudi do kršitev človekovih pravic s strani palestinskih skupin. (STA) Razdejanje v Lahoreju je bilo popolno ansa ISLAMABAD - V Pakistanu je včeraj prišlo do samomorilskega napada. Napadalec se je z avtomobilom bombo razstrelil pred policijsko postajo v mestu Lahore, pri čemer je po navedbah lokalnih oblasti umrlo približno štirideset ljudi, več kot sto naj bi bilo ranjenih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Napadalec se je skušal prebiti skozi varnostno zaporo, nakar je sprožil silovito eksplozijo, ki je povsem uničila prostore policijskih enot za izredno posredovanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega je bilo težko poškodovanih še nekaj stavb, med temi sedež vrhovnega sodišča, povsem uničenih pa je bilo tudi kakih dvajset avtomobilov. V atentat je bilo po še nepotrjenih vesteh vpletenih kakih šest teroristov, ki so na policijsko postajo streljali in metali granate. Šele potem je stopil v akcijo samomorilec, ki je sprožil eksplozijo avtobombe. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Se pa Pakistan zadnji dve leti sooča s serijo napadov islamistov, ki naj bi bili povezani z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida. Slednja je nedavno napovedala maščevanje zaradi ofenzive, ki jo je Pakistan aprila sprožil proti talibanom v dolini Svat in njeni okolici na severozahodu države. V Nemčiji omejitve za posedovanje orožja BERLIN - Nemška vlada je včeraj odobrila nov zakon, ki zaostruje omejitve za posedovanje orožja. Zakon, za katerega se je vlada odločila po marčnem strelskem napadu na šoli v Winnendnu, med drugim predvideva preverjanje stanja orožja na domu, je pa iz njega izpadel predlog o prepovedi paintballa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Zakon, o katerem morajo sedaj odločati poslanci, predvideva preverjanje, ali imajo lastniki orožje na domu varno spravljeno oziroma zaklenjeno. Na ta način bo lahko policija ukrepala, še preden pride do zločina. Zakon prav tako zaostruje kazni za tiste, ki ne upoštevajo pogojev licence za lastništvo orožja, mlajšim od 18 let pa prepoveduje uporabo orožja velikega kalibra. Šest tednov plačanih počitnic BERN - Če vas delo utrudi, pojdite na počitnice, je ideja novega referenduma, ki se napoveduje v Švici. Skupina Travail.Suiss je namreč zbrala 125.000 podpisov, s katerimi zahteva najmanj šest tednov plačanih počitnic na leto, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Po mnenju skupine Travail.Suiss je potrebno minimum s sedanjih štirih tednov plačanih počitnic povečati na šest tednov, saj se je v zadnjih letih stres na delovnem mestu dramatično povečal. Pozvali so tudi k večjim vlaganjem na področju zdravja in okrevanju po posledicah sindroma izgorelesti na delovnem mestu. Prepričani so, da bi več počitnic povečalo produktivnost in motivacijo delavcev. Datum, ko naj bi se volivci izrekli o njihovi pobudi, se ni znan. Obama bo obiskal Savdsko Arabijo WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama bo 3. junija obiskal prestolnico Savdske Arabije, Rijad, kjer se bo s kraljem Abdulahom med drugim pogovarjal o Iranu ter mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci, so v torek sporočili v Washingtonu. Obisk Savdske Arabije je bil sicer dodan že prej potrjenim obiskom Egipta, Nemčije in Francije. Oba-ma bo iz Washingtona odpotoval v torek, 2. junija, srečanje s savd-skim kraljem pa je napovedano za sredo. Kot je v torek dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, so Savdsko Arabijo dodali na program zaradi «pogovorov o pomembnih zadevah». JERUZALEM Policija preiskuje Libermana JERUZALEM - Izraelska policija je včeraj že petič zaslišala zunanjega ministra Avigdorja Li-bermana, ki ga sumijo pranja denarja, prejemanja podkupnine, prevar in zlorabe zaupanja. Policija je ministra zasliševala pet ur, pri čemer so tokrat prvič preverjali očitke o oviranju dela pravosodja, saj naj bi stopil v stik z domnevnimi sokrivci. V Moldaviji rojeni 50-letni Liberman, vodja skrajno desne stranke Izrael Bej-tenu, naj bi za financiranje svoje volilne kampanje iz tujine prejel zelo velike vsote denarja, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi lahko šlo za podkupnine tujih poslovnežev, ki naj bi mu denar namenili, ko je bil še poslanec v knesetu. V skladu z izraelsko zakonodajo smejo poslanci prejemati le plačo iz parlamenta. 1 4 Četrtek, 28. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Na slovenskih višjih srednjih šolah bo prva pisna naloga 25. junija Goriški maturantje že odštevajo dneve do izpita Na maturo se pripravlja 45 petošolcev - Pri točkovanju bo dijakova šolska kariera imela večjo težo GORICA - Kontrole na meji Trinajst kršitev zakonodaje o živalih Kršiteljem naložili 24.000 evrov kazni Visok odstotek prevoznikov ne spoštuje evropske zakonodaje, ki ščiti zdravje in dobro počutje živali. O tem pričajo podatki prometne policije in oddelka za veterino goriškega zdravstvenega podjetja, ki vodita delovanje posebne službe v okviru tovornega postajališča družbe SDAG. V lanskem letu je pravilnik št. 1/2005 EU kršilo kar trinajst kamionov, ki so prevažali živali iz držav vzhodne Evrope. Dvanajst jih je prihajalo iz Romunije, eden pa iz Poljske. Enajst tovornjakov je v razmerah, ki niso zagotavljale dobrega počutja živali, prevažalo konje. En kamion je prevažal govedo, en kamion pa ovce. Trinajst kršitev pomeni visok odstotek, opozarja goriška prometna policija, saj presega polovico vseh opravljenih kontrol. Preverjanj s pozitivnim rezultatom je namreč bilo enajst. Kršitelji so prejeli globo v skupnem znesku 24.000 evrov, živali pa so zadržali, zato da so zanje primerno poskrbeli. Lanska matura na licejskem polu bumbaca Tudi dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici že odštevajo dneve. Večina komaj čaka na 10. junij, ko se bo zaključil pouk, petošolci licejskega in tehničnega pola pa imajo v mislih 25. junij, ko se bo ob 8.30 s pisno nalogo iz slovenščine začel zanje maturantski izpit. Če bodo vsi nanj prepuščeni, ga bo opravilo 45 slovenskih viš-ješolcev. Letošnji maturantski izpit se bo v primerjavi z lanskim začel - in posledično tudi zaključil - z enotedensko zamudo. Datum je že lani poleti določilo rimsko ministrstvo za šolstvo z odlokom št. 67, ki upošteva šolske koledarje vseh italijanskih dežel. Datum je bil izbran, da bi v nekaterih deželah izpiti ne sovpadali z drugimi dejavnostmi. Kljub temu, da trgovski tehnični zavod Žiga Zois nima petega razreda, čaka letos državni izpit nekoliko višje število goriških dijakov kot lani. V šolskem letu 2007/2008 jih je bilo skupno 39, letos pa 45. Tri petošolce imajo na tehnično-industrijskem zavodu Vega, devet na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Cankar, štiri na klasičnem liceju Trubar, trinajst na družboslovnem li-ceju in 16 na znanstveno-tehnološkem liceju Gregorčič. »Dijaki niso prepuščeni na izpit le v primeru, da ima- jo petico v vedenju ali da imajo srednjo oceno nižjo od še-stice. V le-to so všteti vsi predmeti in tudi vedenje,« je povedala ravnateljica goriških slovenskih višjih šol Mihaela Pirih in nadaljevala: »Novost letošnje mature pa bo sprememba v točkovanju. Le-ta je posledica določil, ki so bila sprejeta že v času ministra Fioronija, in ki dajejo večjo težo šolski karieri dijakov. Do lanskega leta so dijaki lahko zbrali največ 45 točk s pisnimi nalogami, 35 z ustno preizkušnjo in 20 kreditov glede na šolske uspehe v tretjem, četrtem in petem letniku. Po novem pa bo na kolokviju dijak lahko zbral največ 30 točk, zelo visoka srednja ocena v zadnjem trieniju pa mu bo omogočala, da dobi 25 kreditov.« V torek, 23. junija, naj bi se sestale profesorske komisije, dva dni kasneje pa bo na vrsti pisna naloga iz slovenščine. Z drugo pisno nalogo se bodo dijaki spoprijeli 26. junija. Maturante zavoda Cankar čaka gospodarsko poslovanje, sošolce zavoda Vega pa informatika. Nalogo iz latinščine bodo pisali na klasičnem liceju, »družboslovci« se bodo morali izkazati na področju družbenih ved, dijaki znanstveno-tehnološke smeri pa bodo imeli opravka z matematiko. Tretja pisna naloga naj bi potekala v ponedeljek, 29. junija. (Ale) GORICA - Ob 2. juniju Državni praznik posvečen Abrucem Prefektura sporočila imena dobitnikov odlikovanj Tudi goriška prefektura prireja svečanost ob 2. juniju, ki bo letos posvečena potresencem v Abrucih. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnja državna odlikovanja; dobitniki so Giorgio Miccoli in Franco Obizzi (komendatorja), Sergio Vittori in Alberto Vittorio Spanghero (oficirja), Pie-tro Ruscillo, Walter Medeot, Marco Gionfriddo, Vinicio To-madin, Marilena Persoglia, Michele Mestola, Giovanni Gua-rini, Lucio Furlan, Elvio Dibarbora, Antonio De Luca, Vito Dalo, Claudio Cressati, Giovanna Caregnato, Marisa Ber-nardis, Arturo Giancarlo Cusmai, Sergio Ianich in Vincenzo Castello (vitezi republike). Dne 2. junija bo med 10. in 14. uro mogoče obiskati dvorišče goriške prefekture in fotografsko razstavo o misiji brigade Pozzuolo v Libanonu. Ranjena na cesti v Romjanu V izsiljevanju prednosti je treba po vsej verjetnosti iskati vzrok za prometno nesrečo, ki se je včeraj ob 14.45 zgodila na križišču med ulicami Capitello, Brigata Modena in Granatieri v Romjanu. Trčila sta kombi znamke Bedford rascal, ki ga je upravljal moški, in avtomobil tipa Kia sportage, za volanom katerega je sedela ženska. Oba sta dobila udarec v vrat in druge dele telesa, zaradi katerih so ju prepeljali v tržiško bolnišnico. Dražba najdenih predmetov Policijska uprava Nova Gorica razpisuje 5. javno dražbo najdenih predmetov na območju, ki ga pokriva. Dražba bo potekala jutri ob 10. uri na dvorišču postaje prometne policije v Žnidaršičevi ulici 17 v Šempetru pri Gorici. Ogled stvari bo možen od 8.30 do 9.45 ure na prostoru, kjer bo potekala dražba. Med predmeti na dražbi je največ mobilnih telefonov, fotoaparatov, ur in različnih koles, pa tudi verižice, ročna žaga, čelada, vrtalni stroj, avtoradio, kolo z motorjem, smuči in podobno. Najdene stvari bodo prodane po načelu videno - kupljeno - odpeljano. Izklicne cene za 41 dražbenih predmetov znašajo nekaj evrov, največ, 20 evrov pa je izklicna cena za boljše gorsko kolo. (nn) Zapade rok za najemnine Jutri bo zapadel rok za vložitev prošenj za znižanje najemnin, ki so bile plačane leta 2008. Prispevek lahko zaprosijo lastniki, ki so dali v najem stanovanja socialno ogroženim posameznikom in družinam. Informacije nudijo v večnamenskem središču v ulici Baiamonti v Gorici (tel. 0481-383446), v uradu v veži županstva, v uradu za stike z javnostjo v ulici Garibaldi in na spletni strani www.comu-ne.gorizia.it. Franco Juri s knjigo v Tržiču V knjigarni Rinascita v Tržiču bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Ritorno a Las Hurdes«, ki jo je napisal Franco Juri. Predstavitev prireja krožek Istria, uvedel jo bo Silvio Cumpeta. Marangottove pesmi Zveza Lega nazionale prireja danes ob 17.30 v hiši Ascoli v Gorici predstavitev zbirke narečnih poezij Daria Marangot-ta z naslovom »Buli Muli!«. MESTO OKROŽJE ICI, rok bo zapadel 16. junija Občina Doberdob obvešča, da je letos devet občin mesta okrožja (Tržič, Ronke, Škocjan, Štarancan, Foljan Re-dipulja, Špeter, Turjak, Zagraj, Doberdob) v okviru povezanega upravljanja davčne službe poenotilo načine unov-čenja in izdajanja položnic za davek na nepremičnine ICI. Ravno v teh dneh poteka odpošiljanje okrog 11.600 obvestil za plačilo davka ICI za leto 2009; nakaznice so podatkovno že izpolnjene in opremljene z obrazcem F24, na katerem je zapisan znesek, kar omogoča davkoplačevalcu, da brezplačno opravi vplačilo brez zaračunavanja dodatnih stroškov, ki pa so predvideni pri plačilu z nakazili preko poštnega tekočega računa, in sicer pri vsakem bančnem okencu ali poštnem uradu. Ker so od plačevanja davka ICI izključene vse nepremičninske enote, ki so namenjene prvemu stanovanju davkoplačevalcev, zaobjema davek na nepremičnine ICI vse ostale vrste nepremičnin, ki so različne od prvega stanovanja in le-temu pripadajočim pristojnostim (druge stanovanjske nepremičnine, industrijske stavbe, trgovske stavbe, prodajalne, delavnice, skladišča, zazidljive površine, kmetijske površine itd.). Rok za vplačilo predujm-nega obroka davka ICI za leto 2009 bo zapadel 16. junija. Pojasnila so na voljo v davčnih uradih vsake občine. TRŽIČ - Fincantieri Hrvatje vztrajajo s protestom Za skupino 21 delavcev, ki so zaposleni pri podjetju Euronavimon iz kraja Buje v Istri, zaenkrat še ni dobrih novic. Kot v torek so delavci tudi včeraj manifestirali pred tržiško ladjedelnico Fincantieri in zahtevali plačilo za opravljeno delo. Skupina Hrvatov namreč trdi, da jih je istrsko podjetje, ki opravlja kovinarska dela na ladji, ki jo pravkar gradijo v doku tržiške ladjedelnice, zaposlilo na začetku tekočega leta. V Tržič so prišli marca. Po njihovih besedah so v zadnjih petih mesecih stalno delali, denarja - pogodba je predvidevala 500 evrov mesečne plače - pa niso prejeli. Podjetje jim je v Tržiču priskrbelo stanovanje, v šestih ali sedmih pa so si morali deliti dve sami sobi. V torek so se delavci uprli in prekrižali roke. Sindikalni predstavniki delavcev ladjedelnice so povedali, da bodo zadevi prišli do konca, podjetje Fincantieri pa je zagotovilo, da bo preverilo potek dogodkov. Sindikati in predstavniki podjetja so se včeraj srečali, kontaktirali pa so tudi konzorcij podjetij, ki delajo v ladjedelnici. »Delavci res trdijo, da ne dobivajo plače več mesecev. V tržiško ladjedelnico pa so prišli pred enim mesecem. Za prejšnje obdobje si ne moremo prevzemati odgovornosti,« je povedal predstavnik družbe Fincantieri. GORICA - Načrtne dejavnosti dijakov zavoda Žiga Zois Na šoli predstavili izsledke večmesečnega raziskovanja Včerajšnja predstavitev projektov na zavodu Žiga Zois Novinarstvo, naravoslovje, urbanizem in delovanje javnih uprav so področja, katerim so se v teku letošnjega šolskega leta v okviru načrtovalnih dejavnosti posvetili dijaki trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Gorice. Rezultate projektov so včeraj v šolskem centru orisali profesorjem in ostalim sošol- bumbaca cem, srečanja pa se je udeležila tudi ravnateljica Mihaela Pirih. Z novinarstvom in vodenjem časopisnega podjetja so se spoprijeli dijaki prvega razreda, ki so pod vodstvom profesorice Marije Kostnapfel izdali šolsko glasilo Gospodar dnevnikov. Pred nekaj meseci so obiskali tudi goriško re- dakcijo Primorskega dnevnika, kjer so spoznali, kako poteka delo na časopisu. Glasilo obsega čez 50 strani, ob člankih dijakov zavoda Zois pa so uredniki vključili vanj tudi prispevke sošolcev zavoda Cankar in zavoda Vega. Drugi razred zavoda Zois je vodil projekt Trajnostni razvoj in ekološki odtis v Italiji in Sloveniji. Osrednja tema je bila voda. Dijaki so s pomočjo profesorja Franca Biancuzzija analizirali kemijske značilnosti Soče pri izviru in v naših krajih, obiskali pa so tudi park Paneveg-gio na Tridentinskem. Ob slovenskih dijakih so se ekskurzije, ki jo je ponudila goriška pokrajina v okviru projekta Voda, udeležili tudi vrstniki šole Pecorini iz Gorice. Dijaki šole Zois bodo rezultate projekta predstavili tudi jutri ob 11. uri na goriški pokrajini. Dijaki tretjega razreda so orisali vsebino projekta Regulacijski načrt Gorice v 19. stoletju, v okviru katerega so pod mentorstvom profesoric Nataše Sirk in Violete Rosande preučevali urbanistične značilnosti mesta. Obiskali so občinske urade in brskali informacije na spletu, zaustavili pa so se tudi pri pravnih aspektih regulacijskega načrta. Delovanje javnih ustanov na goriškem pa je bilo predmet raziskave dijakov 4. razreda, ki so spoznali funkcije občine, zemljiške knjige in davčnega urada. S profesorico Violeto Rosando so med drugim obiskali goriško, novogori-ško in sovodenjsko občino. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. maja 2009 1 1 GORICA - Tečaje je organiziralo didaktično ravnateljstvo iz ulice Zara s pomočjo slovenskih vzgojiteljev Slovenski jezik za preko sto otrok italijanskih osnovnih šol Aldo Rupel preizkusil svoj psihomotorični pristop - Ravnateljica: Slovenščina bi morala vstopiti v vse šole in v vse razrede Ne preseneča več, da si slovenščina v Gorici utira pot v italijanske šole in zlasti med osnovnošolce. V zadnjem času smo vsekakor zabeležili nov premik. Na osnovni šoli Un-garetti, v ulici Cipriani, je poučevanje slovenskega jezika vstopilo tudi v redni jutranji urnik. Z marcem so 23 šolarjev drugega razreda zaupali Aldu Ruplu, ki je svoj psihomotorični pristop pri poučevanju jezika prvič preizkusil med neslovenskimi otroki. Ciklus desetih lekcij se je zaključil v torek. Za Rupla je to bila dragocena izkušnja za izpopolnjevanje metodologije dela, ki je v otroke vcepila željo in pričakovanje, da se bo tečaj slovenščine nadaljeval. To bo seveda odvisno od šole oz. od denarja, ki ga bo didaktično ravnateljstvo pridobilo v ta namen, pojasnjuje Rupel, ki mu je deset lekcij po eno učno uro, v časovnem loku desetih zaporednih tednov od marca do maja, prineslo presenečenja in zadoščenja. Vsaka lekcija se je začela s slovenskim pozdravom »Dober dan, učenci« in se je nadaljevala s telesnim doživljanjem slovenskih besed. Skupno sto besed. To je seme, ki ga je v otrocih pustil Rupel, zato da iz njega zraste želja, da se naučijo slovenskega jezika. »Svojo metodologijo sem izoblikoval pred dvajsetimi leti in sloni na teoriji psiho-motorike. Izhodišče je, da naše znanje izhaja iz telesa,« pojasnjuje Rupel: »To pomeni, da gredo jezikovne izkušnje skozi telo, da otro- ci osvajajo jezik skozi gibe telesa. Začenjamo s ponavljanjem delov telesa - roke, noge, koleno, komolec, glava, oči... -, zato da otroci začutijo svoje telo. Od tod preidemo h glagolom in pojmom - hodim, gledam... -, nazadnje pa vključim še živalski svet, ki je za otroka atraktiven, na primer žabo ali kenguruja, s katerima pridemo do stavka: žaba skače. Takšen pristop, ki je primeren do tretjega razreda osnovne šole, predvideva uporabo izključno slovenskega jezika, italijanščine je za največ pet odstotkov, za osnovna navodila. Že takoj na začetku sem bil prijetno presenečen, ker so kljub skoraj izključni uporabi slovenščine otroci takoj razumeli, da morajo za mano ponavljati to, kar delajo, da to ustno ustno komentirajo. Še eno presenečenje je vredno omembe, saj govori v prid jezikovno gibalne vzgoje. Kljub veliki gibalni dinamiki je dovolj dvakrat ali trikrat pozvati otroke in se dinamika ustavi ter preidemo k novemu pojmu. To pomeni, da so otroci obvladljivi, tudi vedenjsko problematični otroci ali takšni, ki bi imeli blokado do slovenskega jezika.« Od četrte lekcije dalje so zadnjih deset minut prepisovali besede, ki so jih doživeli s telesom. »Kot pri vsakem pouku na koncu mora biti povzetek. Najprej ključne besede ponovim s svojim telesom in jih nato napišem na tablo. Osem do deset besed na lekcijo, po desetih tednih sto besed. To ni malo. In še eno zadoščenje. Že pri tretji lekciji so me otroci vpra- Otroci iz drugega razreda osnovne šole Ungaretti z Aldom Ruplom med osvajanjem pojmov široko-ozko (desno) in zgoraj (levo): besede doživljajo najprej skozi telo bumbaca šali, če se vidimo jeseni,« je povedal Rupel. Ravnateljica Eleonora Carletti, ki je zadnji dve leti na čelu didaktičnega ravnateljstva iz ulice Zara s skupno 620 otroki (dva vrtca in pet osnovnih šol), h kateremu sodi tudi šola Ungaretti, nam je pojasnila, da so tečaj slovenščine organizirali v okviru projekta za poučevanje manjšinskih jezikov. »Že zaradi svoje izobrazbe sem občutljiva na vlogo jezika pri otrokovi rasti. Ni nam do tega, da bi otrokom približali samo kulturo manjšine - slovenske ali furlanske -, temveč da jih učimo jezika. Na Goriškem, kjer sobivamo z drugimi narodi, kjer živimo ob meji in kjer naši sosedje že obvladujejo italijanski jezik, bi morala vstopiti slovenščina v vse šole in v vse razrede,« je naglasila ravnateljica in dodala, da je predlog poučevanja slovenščine dala šola in da so ga starši potrdili. Od januarja dalje so tako organizirali pet deseturnih tečajev slovenščine za otroke različnih razredov na osnovnih šolah v goriških Stražcah in pri Sveti Ani. Ob Ruplu so angažirali še dve slovenski učiteljici, ki sta imeli pouk v popoldanskem času. Slovenščine se je skupno učilo preko sto italijanskih otrok. Spodbudno! (ide) GORICA - Dela se bodo začela poleti Boljša signalizacija in kolesarske steze Goriška občina bo vložila 317.600 evrov za izboljšanje cestne signalizacije. Na podlagi javne dražbe je bil pred dvema letoma poseg zaupan podjetju Nuova Omege iz Tu-rina, ki se je obvezalo, da bo z deli zaključilo marca lani, zaradi neprestanih zamud pa je občina odpovedala pogodbo. Zato je občinska uprava poverila dokončanje del podjetju Sios iz Ronk, ki naj bi poseg začelo poleti. Dela bodo potekala na različnih občinskih cestah. V projektu so zaobjete ulice Madonnina del Fante, IV Novembre, Brigata Cuneo, Ponte del Torrione, Lungo Isonzo Argentina, Leoni, Leopardi, Brass, Scodnik, Mighetti, Orzoni, Svetogorska ulica, ulice Ter-za Armata, Scuola agraria, Blaserna, Kugy, Giustignani, Rafut, Formica, Corsic, Don Bosco, drevored 20. Septembra, ulice Santa Chiara, mameli, Aquileia, Duca DAosta, Filzi in Vittorio Veneto. Z denarjem bodo tudi nadgradili omrežje kolesarskih stez. podaljšali bodo kolesarsko stezo na Škabrijelovi ulici, ki bo preko trga Medaglie d'oro in ulice Balilla dosegla ulico Ascoli, nove steze za kolesarje in pešce pa bodo uredili v ulici Torriani in na drevoredu 20. septembra do ulic Cadorna in Santa Chiara. Novo kolesarsko stezo bodo uredili v ulici Giustiniani na Rafutu, kjer se bo priključila na slovensko omrežje kolesarskih stez. S preostalim denarjem bodo poskušali ustreči zahtevam rajonskih svetov. VIŽINTINI - Svečanost odmeva tudi na Madžarskem Jutri odprtje kapele Doberdobskemu županu čestital Napolitano, na občino klicala Berlusconijeva tajnica Jutri bodo pri Vižintinih odprli prenovljeno kapelo, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili madžarski vojaki. Dogodek ima izredno velik odmev na Madžarskem, kjer je doberdobski Kras zelo poznan zaradi krvavih bojev med Italijani in vojsko avstroogrskega cesarstva. V Budimpešti in v drugih mestih imajo ulice, ki so poimenovane po Doberdobu, o jutrišnjem odprtju kapele pri Vižintinih pa poročajo domala vsi madžarski mediji. Pri Vižintinih se bodo namreč poklonili spominu vojakom vseh narodnosti, ki so se borili na Soški fronti, visoki gostje iz Madžarske s predsednikom republike Laszlom Solyomom na čelu. Svojo prisotnost je poleg predsednika dežela Renza Tonda napovedal tudi predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman, medtem ko je včeraj do-berdobskega župana Paola Vizintina klicala tajnica predsednika vlade Silvia Berlus-conija. Čestitala je za pobudo in hkrati napovedala, da se Berlusconi zaradi drugih obveznosti jutrišnje svečanosti ne bo uspel udeležiti. Na doberdobskem županstvu so prejeli tudi pismo predsednika republike Giorgia Napolitana, ki se je zahvalil za vabilo, vendar tudi njega pri Vižintinih ne bo. Napolitano v pismu poudarja, da ceni pobude, ki utrjujejo prijateljstvo med evropskimi narodi, ki so se nekoč borili drug proti drugemu, danes pa ustvarjajo skupni evropski dom. Napolitano je napovedal, da bo na junijskem vrhu državnih poglavarjev v Kapela med obnavljanjem bumbaca Neaplju čestital madžarskemu predsedniku za pobudo, ki so jo uresničili pri Vižin-tinih. Jutrišnja svečanost se bo pričela ob 11. uri. Cesta pri Vižintinih bo zaprta od 9. ure dalje. Do 10.30 bo dovoljen dostop prebivalcem in gostom z vabilom. Sile javnega reda so določile, da bo vožnja mogoča iz Palkišča v smeri proti Devetakom, in ne obratno, kot smo pred dnevi napovedali. Za varnost bodo skrbeli policisti in karabinjerji, prisotni bodo prostovoljci civilne zaščite, rešilno vozilo in številni madžarski prevajalci. Na prireditev so poleg vseh predsednikov društev in organizacij iz doberdobske občine povabili tudi univerzitetne profesorje, kulturnike in podjetnike madžarskega rodu, ki živijo v Italiji. Med gosti bosta tudi Riccardo Illy in njegova mati Anna, ki je častna konzulka Madžarske v Trstu. Danes si bodo kapelo ogledali predstavniki goriške prefekture, sil javnega reda, župan Vizintin, osebje doberdobskega tehničnega urada in občinska redarka. Ravno tako danes naj bi na kapelo namestili še napis v slovenščini. Madžarska fundacija Szecheny je namreč na kapelo svojčas namestila napis samo v italijanščini. »Dela na kapeli niso še povsem zaključena. Po odprtju bo treba tlakovati teraso in nekoliko urediti okolico. Ugotovili smo, da zgodovinske table, nameščene na pročelju kapele, imajo nekaj škratov, ki ji bo treba popraviti,« pravi župan Vizintin in napoveduje, da bodo v prihodnjih mesecih zamenjali tudi italijansko-slovenski napis na pročelju in na njegovo mesto postavili napis samo v madžarščini. »Napake pri prevodu niso bile namerne, deloma pa je zanje kriv slovenski konzul v Budimpešti. Table in napis bodo popravljeni, tako da bo zagotovljeno spoštovanje slovenskega jezika in da bodo odpravljene napake v italijanskem besedilu,« zaključuje Vizintin. NOVA GORICA - Zveza za Primorsko Decentralizacija bi prinesla 140 milijonov evrov letno Iz Primorske se na delo v Ljubljano vsak dan vozi več tisoč ljudi Vodstvo Zveze za Primorsko (ZZP) je v Novi Gorici včeraj predstavilo zadnje priprave na 12. kongres stranke, ki bo v soboto v Postojni, predvsem pa dokument z naslovom Vizije enotne Primorske, ki ga je več mesecev pripravljal strateško-programski svet stranke. Kot je povedal predsednik ZZP, Pavel Gregorčič, bo ostalo ožje vodstvo stranke tudi po kongresu nespremenjeno, pridružila pa se mu bosta nova podpredsednica Maša Pi-šljar iz Postojne in podpredsednik Stojan Cer-kvenik iz Divače. »Naš program je tako zastavljen, da je še vedno aktualen,« je povedal Gregorčič, ki bo stranki predsedoval že tretji mandat, ter dodal, da ostaja regionalizaci-ja oz. decentralizacija glavni cilj stranke. Pojasnil je, da so že na kongresu leta 2005 jasno povedali, kako si predstavljajo postopek re-gionalizacije, v katerem bi iz Državnega sveta nastal zbor pokrajin, postopoma pa bi se spremenil tudi državni zbor oz. posamezna ministrstva, s katerih bi bile pristojnosti preusmerjene na nižje, regionalne ravni. Dodal je še, da bi z racionalno in učinkovito prerazporeditvijo enotni primorski pokrajini letno ostalo okrog 140 milijonov evrov investicijskega potenciala, na ta način pa bi se zmanjšal tudi zastrašujoč tok dnevne migracije, saj se iz Nove Gorice na delo v Ljubljano dnevno vozi okrog tisoč ljudi, iz Adovščine več kot 500, enako iz Posočja, iz Postojne okrog tri tisoč, za obalni del pa podatkov nimajo. »Iz celotne Slovenije se na delo v Ljubljano vsak dan vozi 110 tisoč ljudi,« je po- jasnil Gregorčič in dodal, da gre predvsem za ljudi, ki bi lahko bili nosilci kulturnega, gospodarskega in znanstvenega življenja v regiji, kar je zaskrbljujoče. O brošuri Vizija enotne Primorske je glavni tajnik ZZP Aleksander Lemut poudaril, da predstavlja iskanje rešitev iz aktualne krize, ki je Primorsko najbolj prizadela. Pojasnil je, da je program, s katerim bodo prihodnje leto nastopili na lokalnih volitvah, pripravila ekipa dvajsetih ljudi. Poudaril je, da bi bilo treba ponovno utrditi in okrepiti pomembna lokalna središča, kar je v Jugoslaviji odlično funkcioniralo, saj je veriga močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. »Čimprej bi morali uvesti sistem, v katerem bi upravne enote opravljale funkcije države, saj je precej tistih, ki se vsak dan vozijo v službo v Ljubljano, zaposlenih prav v državni upravi,« je še povedal Lemut in to ocenil kot velik nonsens. V ZZP se zavzemajo tudi zato, da bi bil sedež pokrajine v njenem geografskem središču, torej v Vipavi. V zvezi z razvojem regije poudarjajo še nujnost izboljšanja prometnih povezav, veliko prihodnost pa vidijo v podpiranju manjših, fleksibilnih, visoko-tehnoloških podjetij in v razvoju turizma, zato so prepričani, da bi bilo nujno oblikovanje enotnega turističnega produkta Primorske. Odločno so tudi proti razprodaji lastnine tujcem, saj so prepričani, da je lastnina še kako pomembna za dolgoročno preživetje naroda, »za okupacijo pa danes ni več potrebno orožje, pač pa kapital«. Nace Novak 1 6 Četrtek, 28. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR ŠTEVERJAN - Stališče goriškega predsednika Kmečke zveze Radikona V Brdih dozorel čas za skupno blagovno znamko »Sodelovanje zadeva strokovni del, nadgraditi ga je treba na gospodarski ravni« »Dozorel je čas, da izdelamo skupno blagovno znamko, ki bi združevala proizvodnjo Brd z obeh strani meje in bi predstavljala prvi primer čezmejne meddržavne skupne ponudbe nekega kmetijskega proizvoda.« V to je prepričan predsednik Kmečke zveze za Goriško Stanko Radikon, ki poudarja, da gre za zelo zahtevno zamisel, ki je vsekakor v skladu z duhom novega časa in sploh je uresničljiva, če sta prisotna volja po sodelovanju in prepričanje v koristnost pobude. Radikon je svoje poglede na razvoj kmetijstva v goriški pokrajini pojasnil na občnem zboru goriške Kmečke zveze, ki je potekal pred nekaj dnevi v kulturnem domu na Bukovju. »Z mislijo na skupni prostor Brda-Collio je Kmečka zveza organizirala v okviru prireditve "Okusi na me-ji-Gusti di frontiera" srečanje in pokušnjo domače sorte vina Rebula proizvajalcev obeh strani meje,« je med svojim poročilom spomnil Radikon in poudaril plodne stike z goriškim kmetijskim nadzorništvom in s Trgovinsko zbornico. »Prav tako je dobro sodelovanje s pokrajino, ki si je prevzela nalogo, da koordinira študijo o integriranem teritorialnem načrtu za razvoj kmetijstva, izvedle pa ga bodo občine, ki se bodo aktivirale tudi za ustanovitev lokalne akcijske skupine,« je poudaril Radikon in nadaljeval: »Čezmejno sodelovanje s slovenskimi in-štitucijami, v prvi vrsti s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica je na zadovoljivi ravni, čeprav bi treba bolje koristiti velik strokovni potencial, ki ga ima ta ustanova. To sodelovanje bi morali poglobiti in okrepiti predvsem na področju vinogradništva in vinarstva, ki sta najpomembnejši kmetijski panogi tako na slovenski kot italijanski strani Brd. Sodelovanje, ki trenutno zadeva le strokovni del, bi morali nadgraditi na gospodarski ravni z vključitvijo drugih zato poklicanih ustanov in združenj.« V svojem poročilu je Radikon opozoril, da se kmetijstvo v Italiji že desetletje sooča s hudo krizo, ki se je v zadnjih dveh letih zaostrila zaradi porasta proizvodnih stroškov, ki so se povečali za več kot 10 odstotkov. Kmetijski obrati so po besedah Ra-dikona v vedno večjih težavah, saj so ujeti med proizvodnimi stroški, socialnimi dajatvami in birokratskimi obveznostmi, ki so izredno narasli, nekateri celo za 300 odsto- tkov v zadnjem desetletju. »V letu 2005 so se dohodki kmetov zmanjšali za 10,4 odstotke, za 3,49 odstotke v letu 2006 in za 4 odstotke v naslednjih dveh letih. V desetletju 1999-2008 so se dohodki kmetov v Italiji zmanjšali za povprečno 2 odstotka letno,« je poudaril Radikon in pojasnil, da se posledice svetovne gospodarske krize že občutijo tudi v krajevnem obsegu. K temu je treba dodati še padanje kupne moči in zmanjševanje povpraševanja dobrin, seveda tudi kmetijskih pridelkov in izdelkov, kar potiska v težave kmetijske obrate. Radikon je opozoril tudi na postavljanje na zatožno klop uživanje alkohola, ki »naj bi bil največji vzrok prometnih nesreč in z vprašljivo opravičenimi strogimi sankcijami vpliva zelo negativno na porabo vina.« Vino v naši tradiciji ni le pijača, saj je po trditvah Radikona v kozarcu žlahtne kapljice delček kulture, zgodovine in navezanosti na našo zemljo. »Strinjamo se s potrebo po uravnovešenem, kulturnem pitju vina, a ne odobravamo neupravičene medijske gonje proti njem,« je poudaril Radikon in spregovoril tudi o razlastitvah, do katerih bo prišlo na Sovodenj-skem zaradi širitve avtoceste Gorica-Vileš. »Skupaj z ostalimi kmetijskimi stanovskimi organizacijami in podjetjem Autovie Venete je bil v okviru pokrajinskega zelenega omizja izdelan protokol, ki normira postopek razlastitev in so ga podpisali poleg kmetijskih organizacij tudi zainteresirane občine in goriška pokrajinska uprava,« je razložil Radikon in v zaključnem delu svojega nagovora opozoril še na problem škode po divjadi, za katerega še iščejo primerno rešitev. Po poročilu predsednika so pozdravil števerjanski župan podžupan Dominiku Humar, predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj, predsednik zveze CIA Danilo Canesin in deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Med razpravo je Robert Komjanc predlagal, naj se obnovijo prazna poslopja ob bivših mejnih prehodih. V njih bi namreč lahko prirejali degustacije in predstavitve kmečkih pridelkov. Po drugi strani je Aleš Komjanc pozval, da naj konzorcija Kras in Collio vzpostavita sodelovanje. Predvsem slovenski člani briškega konzorcija bi lahko skupaj s kraškimi vinarji priredili kako skupno srečanje, med katerim bi si izmenjali izkušnje in mnenja. Predsednik Kmečke zveze za Goriško Stanko Radikon (levo) in odgovorni za goriški urad Walter Mikluz na nedavnem občnem zboru bumbaca POLICIJA - Alarm sprožili vozniki Od Vrtojbe do Sela po napačnem voznem pasu 70-letni Ajdovec je na napačno smer zapeljal zaradi slabosti V sredo dopoldne je več voznikov poklicalo interventno številko slovenske policije 113 in opozarjalo na osebni avtomobil, ki je od Vrtojbe mimo cestninske postaje hitre ceste na Bazari vozil v smeri Sela po napačnem voznem pasu in predstavljal resno nevarnost za ostale udeležence v prometu. Agenti prometne policije so nemudoma ukrepali in usta- vili promet proti cestninski postaji Bazara ter začeli s pregledovanjem trase. Omenjenega voznika avtomobila Ford mondeo so opazili malo pred Selom, ko je že vozil po pravilnem voznem pasu. Vseeno so ga ustavili in ugotovili, da gre za 70-letnega voznika iz Ajdovščine, ki je zaradi slabosti zapeljal na napačno smer. Policisti so mu izdali plačilni nalog. (nn) Slovenska kultura odigrava v Gorici vidno vlogo VOLITVE - Demokratska stranka VOLITVE - Komel s predstavniki kulturnih ustanov Recept za razvoj univerzitetnega pola Cingolani: »Potrebno sodelovanje med tremi univerzami« Za uresničitev projektov za razvoj mednarodnega univerzitetnega središča na Goriškem si bo prizadevala kandidatka za evropski parlament Demokratske stranke Debora Serracchiani, ki se bo v soboto, 30. maja, ob 11.30 srečala z volivci v hotelu Western Palace v Gorici. »Serrachianijeva bo spregovorila o projektih, ki smo jih razvili v okviru goriškega krožka Demokratske stranke in ki so tudi po njenem mnenju izredno kakovostni in pomembni,« poudarja goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in pojasnjuje, da si v prvi vrsti prizadevajo za sodelovanje med Tržaško, Videmsko in Novogoriško univerzo, ki bi s pomočjo inštituta IUIES v Gorici lahko uresničile mednarodni center aplikativnih raziskav. »V sodelovanju z ustanovami EMAS, CETA in Area Science Park ter s krajevnimi upravami bi razvili središča, v katerem bi raziskovali nove energetske vire, zato pa je lahko zelo zanimiv projekt e-Cube, ki ga je predlagala arhitekturna fakulteta Tržaške univerze. V Štandrežu bi namreč lahko zgradili središče za proučevanje in izkoriščanje alternativnih virov energije, ker je projekt skupno vreden 10 milijonov evrov, pa bi ga treba uresničevati postopno, saj bi drugače tvegali, da ne bi našli zadostnih finančnih sredstev,« pravi Cingolani, ki je prepričan, da bi Evropska unija lahko priznala Gorici status mesta miru. To bi omogočilo ustanovitev univerze miru, v okviru katere bi ovrednotili delovanje novega konferenčnega centra in inštituta za mednarodno pogajanje. Cingolani hkrati poudarja, da bi treba mladim nuditi možnost športnega udejstvovanja in rekreacije v bivšem poslopju Fil-zi, obenem pa razlaga, da je treba utrditi sodelovanje med konzorcijem za razvoj goriškega univerzitetnega pola in novogoriškim VIRS-om, ki bi skupaj lahko uresničili čezmejni univerzitetni kam-pus. Nazadnje je po besedah Cingolanija zanimiv tudi projekt o središču za zdravljenje bolečin, ki bi ga uresničili v ulici Vittorio Veneto v Gorici s sodelovanjem ustanove Sissa iz Trsta in evropske univerze Emuni iz Pirana. Da bi izostrili skupne poglede, se je delegacija goriške Demokratske stranke v ponedeljek srečala s predstavniki Univerze v Novi Gorici. Na srečanju s kulturniki; z leve Franka Žgavec in Igor Komel bumbaca Pred dnevi je v kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo srečanje med neodvisnim kandidatom na listi »Levica in svoboda« za evropski parlament Igorjem Komelom in predstavniki slovenskih kulturnih organizacij iz Goriškega Ob prisotnost predstavnikov centra Bratuž Franke Žgavec, Glasbene matice Nataše Pavlin, ZSKP Damjana Paulin, ZSKD Vesne Tom-sič in Kulturnega doma Marise Pelesson je razprava zaobjela posamezne segmente kulturne dejavnosti, ki odigrajo neprecenljivo vlogo v okviru celovite goriške kulturne ponudbe. Kulturni dom in kulturni center Lojze Bratuž po mnenju udeležencev srečanja prav gotovo opravljata funkcijo, ki jim je bila dodeljena, saj sta nadvse pozitiven izraz slovenske narodne skupnosti v Posočju, istočasno pa pomemben vezni člen pri ustvarjanju in negovanju sožitja. Razgovor je nato zajel tako glasbeno, likovno in gledališko dejavnost kot tudi ljubiteljsko delovanje, ki je v našem prostoru precej razvejano in množično. Prisotni so se dotaknili tudi odnosov z javnimi upravami. Z goriško občino je prav gotovo odprto vprašanje davka na odvažanju odpadkov TIA, ki ga je občina v zadnjem letu podvojila. Z mestnim teatrom Verdi pa bi bilo nujno potrebno sodelovanje ojačiti oz. ga uokviriti v redno programsko delovanje. Udeleženci srečanja so se strinjali, da se mora kulturna dejavnost na Goriškem še naprej razvijati in da je treba s skupnimi močmi iz množičnosti izluščiti kakovost. V olitve 2009 OE Doberdob: Interreg! »V programu Občinske enotnosti Doberdob smo namensko uporabili izraz Interreg, ker javnost takoj poveže ta pojem s programi notranjega evropskega sodelovanja. Tehnično se nadaljevanje pobude Skupnosti In-terreg III odvija v okviru Cilja 3 - Evropsko teritorialno sodelovanje, v okviru katerega obstaja še danes program Interreg IV C, ki je podedoval funkcije programa Interreg III C. Med svojimi kandidati imamo osebe, ki se poklicno in študijsko ukvarjajo z evropskimi projekti, kar pomeni, da je OE na tekočem glede pridobivanja prispevkov ESS in ESRR,« so zapisali o sporočilu za javnost. »Pločnik bodo "poflikali"« V občinskem tehničnem uradu so se občinski svetniki liste Združeni pozanimali o načrtu za vkop optičnega kabla skozi So-vodnje. »Možnosti, kje bo kabel speljan, sta dve: po pokrajinski cesti (v tem primeru bo prekopana do polovice, vsaj 3 metre širine) ali po pločniku, kjer bi zarezali do 25 centimetrov širok jašek, ki ga bodo morali zatem na novo asfaltirati. V teku so pogovori (s strani družbe Insiel pa tudi izračuni), katera varianta je bolj sprejemljiva za investitorja oz. izvajalca. V pogodbi ni črke o tem, da bodo v primeru del na pločniku poskrbeli za prenovo pločnika. Kvečjemu bodo nadomestili nekaj razbitih betonskih robnikov, ki bi jih morebiti nabavila in plačala občina, ter pločnik "poflikali",« trdijo in napovedujejo, da bo srečanje z Walterjem De-vetakom nocoj ob 20.30 v Škrljah. Alenka Florenin drevi v Vasi Občinska enotnost iz Sovodenj sporoča, da se bodo kandidati za občinski svet in županska kandidatinja Alenka Florenin srečali z občani iz spodnjega dela Sovodenj drevi, 28. maja, ob 20.30 v Vasi, v ulici 24. maja. Vabljeni so tudi vsi, ki se dosedanjih shodov niso mogli udeležiti in želijo preživeti nekaj ur v sproščenem vzdušju, ob neformalnem klepetu in družabnosti. Predstavlja se Ferfolja V občinski sejni dvorani v Doberdobu se bo nocoj ob 20. uri predstavil javnosti Marino Ferfolja, županski kandidat Severne lige, ki ga podpira tudi Ljudstvo svobode. Ob njem bodo kandidati za občinski svet, des-nosredinsko koalicijo, ki ga je kandidirala, pa bodo zastopali Federico Razzini, Stefano Ceretta, Francesco Moro, Gaetano Va-lenti in Giorgio Ret. Shodi doberdobske OE Občinska enotnost Doberdob prireja volilne shode, na katerih bo predstavitev volilnega programa in govor o prihodnosti občine. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. maja, ob 18.30 v gostilni Peric (pri Branko-tu) na Poljanah, v ponedeljek, 1. junija, ob 20. uri na sedežu društva Dol - Poljane v Dolu, v sredo, 3. junija, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah, kjer ima sedež društvo Kremenjak, pa še v četrtek, 4. junija, ob 20.30 v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Igor Kocijančič med volivci Deželni kandidat SKP-EL na komunistični in protikapitalistični listi za evropske volitve, Igor Kocijančič, bo danes med 9.30 in 11. uro sodeloval na volilnem shodu v ljudskem vrtu na korzu Verdi v Gorici. Lisa Clark danes v Gorici V ljudskem vrtu v Gorici, na vogalu z ulico Petrarca, bo danes med 10. in 12. uro nosilka liste Levica in svoboda za severno-vzhodno okrožje za evropski parlament Lisa Clark srečala volivce. Clarkova je mednarodno priznana in angažirana mirovni-ca; bila je med ustanovitelji katoliškega mi-rovniškega gibanja Blaženih graditeljev miru, je članica vsedržavnega omizja za mir in raznih svetovnih organizacij. Živela je v Sarajevu med njegovim obleganjem. Na shodu bo prisoten tudi kandidat za evropski parlament Igor Komel. Jutri pa prihaja na Goriško Niki Vendola, kandidat za evropski parlament na listi Levica in svoboda, ki bo ob 10. uri na trgu Evrope - Transalpini. Na shodu bosta sodelovala tudi Igor Komel in Lisa Clark. Nato se bo Vendola sestal z delavci iz tržiške ladjedelnice. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2009 1 1 GORICA Odšel trener in odbojkarski sodnik Leotta V torek so na poslednjo pot pospremili Romana Leotto, ki je po dolgi bolezni umrl v goriški bolnišnici. Leotta je bil zelo poznan predvsem v Gorici, kamor se je priselil iz rodne La Spezie v prvih povojnih letih. Najprej je bil zaposlen pri policiji, nato pa dolga leta na inspek-toratu za delo v Trstu in v Gorici. Ob delu je ves prosti čas posvetil športu, zlasti odbojki. Dolgo let je bil odbojkarski sodnik in je kot prvi Go-ričan veliko let sodil tekme v A ligi. Kasneje je postal trener in vodil številne ekipe na Goriškem. V lepem spominu imajo pokojnega Leotto tudi dekleta ekipe Agorest, ki so jo sredi osemdesetih let sestavljale igralke Sovodenj in goriškega Doma. To ekipo je pokojni Leotta treniral skoraj tri leta. Pokojnik, ki bi letos dopolnil 81 let, je bil poročen z goriško Slovenko Miro Štih. V zakonu sta se jima rodila hčerka Gio-vanna in sin Luigi. Zakonca Leotta sta bila veliko let člana Društva slovenskih upokojencev in kljub temu, da Romano ni obvladal slovenščine, je društvu pomagal pri pisanju vabil in drugih sporočil. Imel je namreč izredno lepo pisavo, veščino, ki jo obvladajo le redki. Po besedah predsednika Društva slovenskih upokojencev in tudi nekaterih nekdanjih odbojkaric je bil Leotta izredno dinamičen človek, ki se je z veliko lahkoto vključil v katero koli okolje in je bil pripravljen priskočiti na pomoč povsod tam, kjer se je pokazala potreba. (vip) GORICA - Festival Sergio Amidei Schraderju nagrada za življenjsko delo Schrader med snemanjem filma »America gigolo«, v katerem nastopa mladi Richard Gere Paul Schrader, avtor filma »American gigolo« je dobitnik letošnje nagrad za življenjsko delo, ki jo podeljujejo v okviru goriškega filmskega festivala Sergio Amidei. Ameriški režiser, kritik in scenarist bo priznanje dvignil med 16. in 25. julijem, ko bo z ženo Mary Beth Hurt gost griške filmske prireditve. Festival Sergio Amidei je v prejšnjih letih priznanje za življenjsko delo izročil pomembnim umetnikom Fabiu Carpiju, Ab-basu Kiarostamiju, Bernardu Tavernieru, Kenu Loachu, Wimu Wendersu, Edgarju Reitzu, Giulianu Montaldu in Miklosu Jancsu, letos pa so se organizatorji odločili, da se poklonijo ameriškemu filmarju, ki je avtor scenarijev znanih Scorsesejevih del Taxi Driver in Toro scatenato. V osemdesetih letih se je preizkusil tudi kot režiser in dosegel velik uspeh z deli «American gigolo«, »II bacio della pantera« in »Afflic-tion«. V teku festivalskega tedna bodo predstavili tudi knjigo, ki je posvečena Schraderjevi figuri. Profesor na filmski smeri Videmske univerze Dams Roy Menarini je namreč uredil publikacijo »La luce della scrittura. Schrader critico, sceneggiatore, re-gista«, ki govori o avtorjevi poetiki, delu in kritikah. Prvič bodo v knjigi objavljene Schraderjeve recenzije, ki so edinstvena priložnost za spoznavanje prvih avtorjevih korakov v svetu sedme umetnosti. Nagrado Sergio Amidei prirejajo istoimensko združenje, univerzitetna smer Dams in goriška občina s pokroviteljstvom dežele FJK, Fundacije Goriške hranilnice in goriške pokrajine. GORICA - Na pobudo družbe Transmedia V Hiši filma delavnica prestižnega Eurodoca V Gorici bo septembra delavnica Eurodoca, najbolj pomembnega evropskega tečaja za izobraževanje produ-centov in avtorjev dokumentarnih filmov. Prvič bo prestižni tečaj potekal na območju dežele FJK, za kar je zaslužna predvsem goriška družba Transmedia, ki je vložila kandidaturo in dosegla, da bo sedež delavnice v Hiši filma na Travniku. V okviru goriškega Eurodoca bo prvič potekala tudi transregionalna delavnica za producente in režiserje iz Slovenije, Hrvaške in FJK. Rok prijave bo zapadel 15. junija. Eurodoc je najpomembnejši izobraževalni program za avtorski dokumentarni film v Evropi. Vsako leto potekajo tri delavnice na različnih lokacijah, kjer se izbrani kandidati spopadejo z deli produkcije dokumentarnega filma: predstavitve projekta, zapiranja finančne konstrukcije, sodelovanja s televizijskimi postajami. Letos bo zaključno srečanje Eurodoca med 20. in 26. septembrom v Gorici - napovedana je udeležba stotih producentov in avtorjev -, naslednje leto septembra v Sloveniji, leta 2011 pa na Hrvaškem. V Gorici se bodo producentom pridružili uredniki glavnih evropskih televizijskih postaj. Srečanja se bodo lahko udeležili po štirje producenti ali avtorji iz FJK, Slovenije in Hrvaške; delavnica je brez kotizacije, izbrani producenti krijejo samo stroške bivanja. Posebnost tega srečanja je tudi ta, da scenarij lahko predloži režiser, ki še nima produ-centa, saj so predloženi projekti lahko v začetni fazi. Delavnica bo potekala v angleščini. Prijavni obrazci so na voljo na spletni strani www.eurodoc-net.com; do 15. junija jih je treba poslati po faxu 0033-467608046 ali na naslov Eurodoc, rue Astruc 4, 34000 Montpellier. LOKOVEC - Jutri se začenjajo oglarski dnevi Kuhali bodo oglje S pobudo želijo vzbuditi zanimanje za oglarjenje in razviti enotno blagovno znamko V okviru vseslovenskega prižiga oglarskih kop bodo eno od dvajsetih oglarskih kop jutri ob 18. uri prižgali tudi v Lokov-cu. Dogodek organizira Turistično društvo Lokovec v sodelovanju s Klubom oglarjev Slovenije. V Lokovcu bo kopo postavila skupina kovačev, kopišče zanjo pa bo v vrtači pod staro kovačijo. Kulturno-etnološki program se bo začel ob 17. uri, v njem pa bodo nastopili Jasna Knez s skupino plesalcev izraznega plesa, Marino Kranjec in Gabrijel Križman z ljudskimi glasbili, Donald Trumpet Brass Band, domači pevci iz Lokovca in Vesel Ga-renjkančane. Slavnostnemu prižigu kope bo sledilo risanje z ogljem in odprtje razstave risb učencev osnovne šole Čepovan. V okviru Oglarskih dnevov v Lokovcu bo v soboto, 30. maja, ob 20. uri na sporedu tudi javno opazovanje nočnega neba, ki ga pripravlja novogoriško astronomsko društvo Teleskop. 6. junija bo večer poezije in meditacije z naslovom Enost različnih, 7. junija pa bo Dario Cortese vodil celodnevno delavnico o spo- znavanju in nabiranju divjih zeli. V času kuhanja oglja si bodo obiskovalci lahko ogledali delo oglarja in tudi mali muzej kova-štva s stalno razstavo tradicionlanih lokovških izdelkov. Z akcijo vseslovenskega prižiga oglarskih kop, ki poteka v okviru tedna gozdov, želijo oglarji sporočiti, da je oglarjenje v Sloveniji še živo in je sestavni del kulturne identitete s čedalje pomembnejšo vlogo pri spodbujanju razvoja slovenskega podeželja. Opozarjajo tudi, da bi lahko na tak način pridelano oglje razvili pod enotno blagovno znamko. Oglje se v kopah v povprečju kuha od 10 do 14 dni, odvisno od vremena in velikosti kope. V njih je običajno zloženih od 10 do 80 kubičnih metrov drv, kar pomeni končni pridelek od ene do osem ton oglja. Oglarjenje v Sloveniji je največji razmah doživelo v 19. stoletju. Leta 1826 je bilo samo na Jelovici 838 kopišč. Okoli leta 1930 je letna proizvodnja oglja znašala 30 tisoč ton, danes pa se ga pridela manj kot 500 ton. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 0481-80270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bosta v petek, 29. maja, ob 21. uri nastopila Gaspare in Zuzzurro s kabaretno predstavo »Che botta«; informacije in rezervacije v uradu a.Arti-stiAssociati (tel. 0481-532317). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 »Gorica Kine- ma«: »Louise Michel«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.05 »Vin- cere«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Vin-cere«. Dvorana 5: 17.30 »Earth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.10 »17 Again - Ritorno al liceo«. S Izleti STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandre-žu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave ob četrtkih na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. ~M Koncerti KONCERT SKUPINE THE MAFF bo v petek, 29. maja, od 21.30 do 23. ure v baru Qubik na Verdijevem korzu v Gorici. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 29. maja ob 17. uri bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z glasbeno pravljico O goskici, ki se je učila peti nastopili najmlajši obiskovalci glasbenega centra; vstop prost. Obvestila PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: v soboto, 30. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 31. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, zborovski nastop in komedija »Duško se joče« v izvedbi dramske skupine PD Štandrež, ples z ansamblom Hram. SPDG -SMUČARSKI ODSEK sporoča, da člani lahko naročijo vetrovke wind- stopper znamke Spider v trgovini K2 sport do 30. maja; informacije na tel. 0481-22164. OB DNEVU MLADOSTI 2009 ŠZ Dom iz Gorice in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita na 5. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin), ki bo v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem ob 5.30 pred spomenikom padlim v Bra-niku-Rihemberku. Predviden urnik prihoda k spomenikom: 8.10 - Pedro-vo, 13.15 - Renče, 14.30 - Vidov hrib-Sv. Ot, 16.15 - Panovec (pri Bajti), 18.00 - Solkan. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krejših relacijah; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej) ali «an-drejro@gmail.com». FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 1. junija, zaprta. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici v ponedeljek, 1. junija, zaprt. V DOBERDOBU ustanavljajo Slovenski krožek zgodovine in kulture; informacije na tel. 0481-78368. TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). 13. in 14. junija bodo v Gabrjah spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre; informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). 0 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki bodo potekala v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu med 19.30 in 21. uro. Predavala bo strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Danes, 28. maja, bo predavanje z naslovom Od 12. do 24. meseca; v četrtek, 4. junija, bo predavanje o otroškem obdobju od 24. do 36. meseca; zadnje srečanje, ki bo obravnavalo otroštvo od 3. do 6. leta, bo v četrtek, 11. junija; informacije nudi Tanja Gaeta (tel.328-0309219). SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) se bo danes, 28. maja, preselil v nove prostore v 1. nadstropju A (bele hale) v KBcentru v Gorici (korzo Verdi 51). Ob 18. uri bo imel Jože Mencinger otvoritveno predavanje z naslovom Konec casinokapital-izma? Sledila bo otvoritev; informacije na naslov e-pošte info@slovik ali na tel. 334-2825853. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja danes, 28. maja, ob 20. uri predaval Atle Ove Mar-tinussen, direktor muzejskega centra v Hardalandu na Norveškem na temo varovanja in prenašanja znanja tradicionalnih ljudskih obrti na Norveškem. Predavanje bo v angleškem jeziku s simultanim prevodom v slovenščino. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA v sodelovanju s SSO in združenjem So-cietat filologjiche furlane prireja srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem v soboto, 30. maja, ob 17. uri v ul. Brigata Cuneo 7 v Podgori. S pisateljem se bo pogovarjal Sergio Tavano, posegla bosta Feliciano Medeot in Janez Povše. Nastopili bosta Goriški oktet Vrtnica in komorna skupina SCGV Emil Komel Gorica. LIKOF 2009 bo potekal pred cerkvijo v Števerjanu v soboto, 30. maja. Na programu: ob 10. uri odprtje stojnic in razstava lokalnih obrtnikov in tipičnih vaških jedi; ob 10.30 okrogla miza na temo vzgoje za odgovorno pitje vina; ob 14. uri organizira OLEA s pokroviteljstvom občine Števerjan degusta-cijo oljčnega olja, vodil bo Giovanni Degenhardt; ob 15. uri uradna otvoritev; ob 17. uri tematska pokušnja vin. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu gostuje družba Rogos v soboto, 30. maja, ob 21. uri folklorno skupino Stu Ledi iz Trsta. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.30, Ada Fabrizio por. Pin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in v Trst za upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Giovanna Iellina vd. Specogna (iz goriške bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 15.00, Antonia Romagna (sestra Aristea) v kapeli samostana Rosa Misitica in na pokopališču. 18 Četrtek, 2B. maja 2009 LJUBLJANA - Drama v novi sezoni Pet premier na velikem in štiri na malem odru Ljubljanska Drama bo v sezoni 2009/10 na velikem odru pripravila pet premier in v Mali drami štiri. Repertoar je nekoliko skrčen, je na včerajšnji predstavitvi pojasnil ravnatelj in umetniški vodja Ivo Ban, zaradi preobremenjenosti igralskega ansambla v zadnjih sezonah in ker je, kar je še pomembneje, zmanjkovalo terminov za ponovitve uspešnic. Na repertoarju bosta kar dve slovenski noviteti, Ponudba in povpraševanje Boštjana Tadla in Vehikel Kristijana Mucka. Med enajstimi režiserji bodo tri ženske, kar je dobro povprečje, je pripomnil Ban. Prvič so v goste povabili avstralsko režiserko Lindy Davies. Rdečo nit sezone je ravnatelj pogojno označil kot »veselje do življenja«. Programska knjižica je letos prvič natisnjena tudi v angleškem jeziku. Na sporedu bosta tako klasika kot nova dramatika, med prvo je Ban opozoril na Shakespearovega Julija Cezarja, ki ga je osebno že dolgo želel videti na Draminem repertoarju. Z režiserjem Diegom de Breo se dogovarja, da bi sam prevzel naslovno vlogo. Zadnje dejanje potekajoče sezone, v kateri bodo spet odigrali dobrih 400 predstav, bo današnja premiera Poti v Jajce, ki jo je Drama na-študirala v koprodukciji s SNG Nova Gorica, na ljubljanskih deskah jo bodo predpremierno odigrali 12. junija, za abonente bo na sporedu v drugi polovici septembra. Za oktober je v načrtu premiera prve slovenske uprizoritve igre Premenjave Thomasa Middle-tona in Williama Rowleyja, kot jo vidi renomirana filmska in gledališka režiserka Lindy Davies, decembra naj bi bila premiera drame Roberto Zucco Bernarda-Marie Kol-tesa v režiji Philippea Calvaria, za marca 2010 načrtujejo premiero Tadlove novitete v režiji Janusza Ki-ce, za april Platonova Antona Pav-loviča Čehova v režiji »povratnika« v Drami, Vita Tauferja, sezono na velikem odru bo maja sklenil Cezar v režiji de Bree. V Mali drami bo Ajda Valcl septembra debutirala z režijo dveh enodejank Samuela Becketta, Gledališka skica II in Igra, za november De Brea pripravlja krst duhovite gledališke burleske Ko sem bil mrtev, po scenariju izpred skoraj sto let Ernsta Lubitscha, Ivana Dji-las bo februarja krstila Zasebno življenje prodorne nemška dramati-čarke Ulrike Syha. Igro Kristijana Mucka, ki se bo v naslednji sezoni od Drame poslovil po štirih desetletjih igranja, bo na oder postavil Zvone Šedlbauer. Premiera je predvidena za maj. Na vprašanje, kaj meni o novih domačih dramskih komadih je Ban odgovoril, da je slovensko dramatiko - klasično in novo - treba igrati in spodbujati. Pri ponujenih dramah kakovost ni odstopala, a sam vidi nekaj kakovostnih novih dramatikov. Med ponovitvami iz preteklih sezon - lani je bilo »živih« še 51 predstav, zdaj jih je 41 - se Art na malem odru približuje 200. ponovitvi, nekaj predstav se bliža stotici, Jez bi radi »spravili« na številko 150. Sezona, ki se izteka, je bila, programsko, še predhodnikova, a »smo jo dobro« izpeljali, je ponovil Ban in pohvalil angažma vseh sodelavcev. Omenil je tudi snemanje njihovih predstav za RTVS - posneli so Strahove, kmalu bodo Razred in Edvarda II. Televizija je posodobila tehniko, je povedal Ban, zato režiser v montaži lahko naredi »čudež«. (STA) VILA MANIN - V soboto, 27. junija Laura Pausini v • in njene uspesnice Svetovna turneja zvezdnice mednarodne glasbene scene Laure Pausini bo spet krenila na svojo krožno pot konec junija v vili Manin. Sobotni koncert 27. junija se bo pričel ob 21.30, na njem pa bo Laura Pausini odpela svoje najslavnejše pesmi, predstavla pa bo tudi nekatere skladbe z zadnjega albuma Primavera in anticipo, ki je šel odlično v prodajo. V petek bo Pau-sinijeva v Valladolidu zaključila prvi del turneje, pred startom drugega dela, ki bo v organizaciji Azalee Promotion konec junija v vili Manin, pa bo pevka uresničila svojo zamisel, koncert Prijateljice za Abruce. Z njo ga bodo oblikovale druge prve dame italijanske popevke, kot so Gianna Nannini, Fio-rella Mannoia in Elisa, zgodil se bo 21. junija v Milanu, z izkupičkom pa bodo podprle obnovitveni projekt v Abrucih. FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Režija Paolo Valerio, nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Urnik: danes, 28. do sobote, 30. ob 20.30 ter v nedeljo, 31. maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Do 30. maja ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lam-pič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. V četrtek, 4. do sobote, 6. junija ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 28. maja ob 17.00 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 30. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 1., v torek, 2. in v sredo, 3. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 6. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Jutri, 29. in v soboto, 30. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V ponedeljek, 1. in v torek, 2. junija ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V sredo, 3. in v četrtek, 4. junija ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V soboto, 6 junija ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 28. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Jutri, 29. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V soboto, 30. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 1. junija ob 13.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V torek, 2. junija ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V sredo, 3. junija ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 29. maja ob 20.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 1. junija ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 2. junija ob 19.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«; ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et-tingerja. Urnik: jutri, 29. ob 20.30, v soboto, 30. ob 17.00 in v nedeljo, 31. maja ob 16.00, v sredo, 3. ob 20.30, v soboto, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 29. maja ob 17.00 / "Snovanja" v priredbi SCGV Emil Komel in Arsate- PRIREDITVE liera iz Gorice: najmlajši obiskovalci slovenskega glasbenega centra bodo podali glasbeno pravljico »O goskici, ki se je učila peti«. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 28. in jutri, 29. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Peh-livan, solistka Evelyn Glennie - tolkala. Šentjakobsko gledališče Jutri, 29. maja ob 19.30 / F. M. Ježek: »Greva se ježka« (muzikal), režija Ti-jana Zinajic, producija Pernarčič&Per-narčič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: na ogled je skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega klu- ba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): od sobote, 30. maja (otvoritev ob 18.00) do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): Še danes, 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): Jutri, 29. maja (otvoritev ob 19.00) do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava, ki je odprta po sledečem urniku: v soboto, 30. od 16.00 do 19.00 ter v nedeljo, 31. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- -/ skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: še danes je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: ob 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): v petek, 5. junija, ob 20.00 bo odprtje razstave slik Jerneja Skrta. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc; na ogled bo do 29. junija od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: od danes, 28. maja do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja. CERKNO Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. Galerija Škuc (Stari trg 21): v četrtek, 28. maja, (otvoritev ob 19.00) do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. w / SVET Četrtek, 28. maja 2009 19 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ¿Primorski ~ dnevnik NOGOMET - Finale Lige prvakov v Rimu Tretji naslov Barcelone Manchester United razočaral Barcelona - Manchester 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Eto'o (10.), 2:0 Messi (70.). BARCELONA: Valdes, Pique, Puyol, Xavi, Iniesta (od 90. Rodríguez), Eto'o, Mes-si, Henry (od 72. Keita), Sylvinho, Toure, Busquets. MANCHESTER UNITED: Van der Sar, Evra, Ferdinand, Ronaldo, Anderson (od 46. Tevez), Rooney, Giggs (od 75. Scho-les), Park (od 66. Berbatov), Vidic, Carrick, O'Shea. SODNIK: Busacca (Švi) RUMENI KARTONI: Pique; Ronaldo, Scholes, Vidic. RIM - Barcelona je tudi v Rimu nadaljevala svoj letošnji zmagoviti ples. Po naslovu državnih prvakov in španskih pokalnih zmagovalcev je osvojila še najvrednejšo lovoriko, naslov evropskih prvakov, njen tretji po letih 1992 in 2006. Dve leti v ligi prvakov nepremagan Manchester United je bil v boju z zvezdniki Barcelone nebogljen, njihovi zvezni igralci so bili premalo agresivni, predvsem pa brez idej v napadu. Na drugi strani so Španci pokazali svojo tehnično dovršenost, tekmecem so uspešno »skrivali« žogo, tako da so več kot zasluženo Španiji zagotovili 12. evropski naslov. Glavno vprašanje pred začetkom tekme je bilo, kakšno taktiko bo postavil trener Manchester Uniteda Alex Ferguson. Se bo zgledoval po Guusu Hiddinku, ki je s Chelseajem pošteno namučil Katalonce, ali bo krenil napadalno in s tem tvegal, da pusti igralcem Barcelone, da se razplamtijo po terenu. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Tipanja, ki je značilen za pomembne tekme, ni bilo, Angleži so takoj krenili v napad. Že v drugi minuti so si priborili prosti strel, izvedel ga je Cristiano Ronaldo, ki je svojim značilnim udarcem, ko žoga v letu zavija, povzročil veliko težav vratarju Vic-torju Valdesu. Samo nekaj minut pozneje se je Portugalec spet znašel v ugodnem položaju, z volejem pa je streljal mimo gola. To pa je bilo praktično vse, kar so pokazali branilci naslova, ki so kmalu doživeli šok. Barcelona je namreč v svojem prvem resnejšem napadu povedla. Po podaji An-dresa Inieste je Samuel Eto'o preigral Ne-manjo Vidiča in premagal vratarja Edwina van der Sarja. Gol je povsem spremenil potek igre. Španci so zagospodarili na igrišču, predvsem po zaslugi razpoloženih igralcev sredine terena so brez težav nadzorovali položaj na igrišču. Z izjemo dveh prostih strelov Lionela Messija in Xavija si do odmora sicer niso pripravili resnejše priložnosti, toda bili so boljši tekmec. Jasno je bilo, da bo moral Ferguson v odmoru nekaj storiti, če hoče priti do izenačenja. Drugi del je začel s Carlosom Te-vezem, kar je napovedovalo še bolj odprto igro. A to je ustrezalo Barceloni. Že v 49. minuti bi lahko povišala svoje vodstvo, ko je Thierry Henry osmešil Ria Ferdinanda, veselje pa mu je preprečil van der Sar. Še bli- Argentinski zvezdnik Lionel Messi je v Rimu dosegel drugi zadetek in zapečatil Manchestrovo usodo ansa žje drugemu golu so bili v 53. minuti, ko je Xavi s prostega strela z 20 metrov zadel levo vratnico. V 70. minuti pa so gledalci vendarle videli drugi gol v mreži nizozemskega vratarja. Po protinapadu, ki ga je začel Carles Puyol, je Xavi z milimetrsko podajo z desne strani zadel glavo Messija, ta pa je žogo preusmeril za hrbet van der Saara. Takoj po golu Barcelone se je priložnost spet ponudila Ronaldo, ki bi lahko poskrbel za napeto končnico, ker pa ni bil natančen, je bilo bolj ali manj jasno, da se bodo v Rimu veselili Španci. STROKOVNI KOMENTAR - Dr.Verdenik »Barcelonin zadetek šokiral Manchester« Nekdanji selektor slovenske reprezentance dr. Zdenko Verdenik je bil po tekmi, resnici na ljubo, nekoliko razočaran. »Za resnično vrhunsko predstavo sta potrebni dve vrhunski ekipi. In danes (sinoči op. ur.) Manchester to ni bil, saj smo vsi pričakovali večji odpor in večjo reakcijo. Angleži so dobro igrali le do Eto'ojevega gola, nato pa so bili popolnoma zmedeni. Brez idej,« je uvodoma komentiral Verdenik. »Po golu Barcelone se je podrl Manchestrov koncept igre. Organizacija igre na sredini igrišča je pešala in angleški nogometaši niso bili več agresivni. Očitno je bil psihološki udarec prehud. Manchestrovi igralci so nasprotnikom puščali preveč prostora, bili so premalo kompaktni, pogrešal sem tudi hitre in natančne podaje na kratki razdalji in tudi v dvoboje so se podali neorganizirano. Kot razbita vojska. Še ena slabost so bile visoke dolge podaje na napadalce, kar je za Manchester povsem neobičajno. Skratka tokrat nismo videli pravih 'rdečih vragov'. Nekaj očitno ni šlo,« je ocenil Verdenik. Kdo pa so igralci, ki so zaznamovali rimski finale? »Barcelonin igralec Iniesta je igral vrhunsko. Izstopal je zaradi svoje kreativnosti, borbenosti in odločilnih podaj. Messija sta pokrivala kar dva nasprotnikova branilca in vseeno je zatresel mrežo. Odlično sta svojo nalogo opravila še Pique in Puyol, ki so ga mnogi že odpisali. Na nasprotni strani me je razočarala celotna Fer-gusonova ekipa. V prvi vrsti srednja branilca Ferdinand in Vidic, ki sta delala hude napake. Pod pričakovanji je igral tudi Ronaldo, saj ni niti enkrat resneje streljal v vrata.« (jng) Barcelona se je s tretjim naslovom po uspešnosti izenačila prav z Manchester Unitedom. Pred njima so Real z devetimi, Milan s sedmimi, Liverpool s petimi ter Bayern in Ajax s štirimi ansa KOLESARSTVO - Dirka po Italiji Furlanska zmaga v Chietiju Franco Pellizotti »potegnil« na zadnjerm vzponu - Di Luca pridobil nekaj sekund pred Menčovom - Valjavec zdaj deveti TENIŠKI ROLAND GARROS Hercgovi ni uspelo PARIZ - Slovenski teniški igralki Poloni Hercog se ni uspelo uvrstiti v tretji krog odprtega prvenstva Francije v Parizu. V drugem krogu jo je s 3:6, 6:4 in 6:2 premagala 57. igralka sveta Francozinja Aravane Rezai. Prvo-postavljena Dinara Safina je ekspresno premagala rojakinjo Vitalijo Djačenko s 6:1 in 6:1, kar sta njeni prvi izgubljeni igri letos v Parizu, potem ko je v prvem krogu odpravila Britanko Anne Keothavong z dvakrat 6:0. Branilka naslova Srbkinja Ana Ivanovič je brez težav ugnala Tajko Tamarine Tanasugarn (6:1, 6:2). V obračunu dneva med povratnico po poškodbi Marijo Šarapovo in enajsto nosilko, tudi Rusinjo Nadjo Patrovo, je krajši konec potegnila slednja. Po več kot dveh urah igre je Ša-rapova slavila z 8:6 v odločilnem tretjem nizu. Pri moških je največ dela imel tretji nosilec Britanec Andy Murray, ki je potreboval štiri nize, da je strl odpor Italijana Potita Staraceja, poslovil pa se je 20. nosilec Rus Marat Safin, ki v petih nizih ni bil kos 134. igralcu na svetu, maloznanemu domačinu Josselinu Ouan-nu. Francoz je po dobrih štirih urah in pol slavil z 10:8 v odločilnem nizu. BLOCKHAUS (CHIETI) - Kratka, a izjemno težka 17. etapa kolesarske dirke po Italiji se je končala z zmagoslavjem 31-letnega furlanskega kolesarja Franca Pellizottija, ki se je na sklepni, 1.674 m visoki Blockhaus podal z vso vnemo. Za 14 kilometrov vzpona je porabil 37,20 minute, s povprečno hitrostjo 24 km na uro. Za nji se je pognal Danilo Di Luca, ki pa mu ni uspelo pustiti za sabo vodilnega Rusa Denisa Menčo-va in niti Stefana Garzellija in Ivana Bassa, je pa pridobil nekaj sekund zaradi bonifikacije. Slovenec Tadej Valjavec je bil kljub poškodbi na nogi spet odličen in je z 12. mestom pridobil na skupni lestvici še eno mesto. Zdaj je deveti. Za Pellizzotija je bila to prva letošnja zmaga , podoben uspšeh je lani na Giru dosegel na vzponu Plan de Coronas. Obene je bila to prva letošnja zmaga moštva Liquigas. Današnja etapa od Sulmone do Beneventa ni Franco Pellizotti zahtevna, jutri pa se bodo kolesarji povzpeli na Vezuv. Vrstni red 17. etape: 1. Franco Pellizotti (Ita) 2.21:06; 2. Stefano Garzelli (Ita) 0:42; 3. Danilo Di Luca (Ita) 0:43; 4. Denis Men-čov (Rus) 0:48; 5. Ivan Basso (Ita) 0:57; 6. Marzio Bru-seghin (Ita) 1:54; 7. Sylvester Szmyd (Pol) 1:55; 8. Michael Rogers (Avs) 1:59; 9. Lance Armstrong (ZDA); 10. Carlos Sastre (Špa) ...; 12. Tadej Valjavec (Slo) isti čas; 27. Jani Brajkovič (Slo) 5:18; 69. Jure Golčer (Slo) 10:18; 74. Gorazd Štangelj (Slo) 11:53. Skupno: 1. Denis Menčov (Rus) 62:54:23; 2. Danilo Di Luca (Ita) + 0:26; 3. Franco Pellizotti (Ita) 2:00; 4. Ivan Basso (Ita) 3:28; 5. Carlos Sastre (Špa) 3:30; 6. Levi Leipheimer (ZDA) 4:32; 7. Michael Rogers (Avs) 7:05; 8. Stefano Garzelli (Ita) 8:03; 9. Tadej Valjavec (Slo) 9:58; 10. Marzio Bruseghin (Ita) 10:33 ...; 18. Janez Brajkovič (Slo) 25:33; 54. Jure Gol-čer (Slo) 1.32:14; 96. Gorazd Štangelj (Slo) 2.38:59. ansa FORMULA 1 FOTA izključila Williams OXFORD - Združenje moštev formule 1 FOTA je v iz združenja izključilo moštvo Williamsa, ker je že potrdilo sodelovanje v SP za leto 2010 in to kljub temu, da ostaja odprto vprašanje o proračunu, ki naj bi bil na voljo klubom za naslednje leto. »Odločitev FOTA je za nas, čeprav nam je žal, da je do tega prišlo, razumljiva. Kot ekipa in podjetje, ki deluje izključno v formuli 1, pa smo bili prisiljeni, da se prijavimo za SP ter izpolnimo obveznosti do svojih partnerjev in zaposlenih,« pa je ob tem zapisal vodja moštva Franck Williams. GENERALI - Zavarovalniška firma s sedežem v Trstu je sklenila triletno spon-zorsko pogodbo z motociklistoma Duca-tija Caseyejm Stonerjem ion Nickyjem Haydnom. KOŠARKA - V odločilni tekmi če-trtfinala končnice je Benetton z 78:83 (21:17, 23:19, 15:24, 19:12) premagal Bo-niciollijevo bolonjsko La Fortezzo in se uvrstil v polfinale. Slovenija: Košarkarji Unio-na Olimpije vodijo z 1:0 v finalu lige UPC. V dvorani Tivoli so premagali Helios z 72:43. Ekipi igrata na tri zmage. NBA: Orlando - Cleveland 114:116 (po podaljšku), Orlando v zmagah vodi s 3:1. STAVKA - Zaradi spora s košarkarsko zvezo FIP v zvezi z imenovanjem svojega predsednika so sodniki zagrozili s stavko v polfinaln končnice A1 lige, a so zvečer protest umaknili. QUAGLIARELLA - Udinese je zavrnil 22 milijonov evrov za prestop napadalca Quagliarelle v Bayern iz Münchna. Pogajajo se tudi z Napolijem, je priznal lastnik furlanskega kluba Pozzo. ODBOJKA - Drugi krog kvalifikacij za SP 2010: Slovenija - Grčija 3:1 (22, -23, 18, 19). Najboljši v slovenski vrsti: Mitja Ga-sparini (14 točk), Alen Pajenk (13) in Tine Urnaut (12). Danes Slovenija - Romunija. VATERPOLO - Pro Recco je državni prvak. V odločilni tekmi je z 12:7 (2:2, 3:1, 5:3, 2:1) premagal Posillipo. 2 0 Četrtek, 28. maja 2009 ŠPORT / KOŠARKA - AcegasAps napredoval v državno B1 -ligo Nagrajen pogum trenerja Bernardija Mladim zaupal tudi na ključnih tekmah - V formi ob pravem času - Temna stran skupina razboritih navijačev AcegasAps-Cartiere Riva del Garda 70:61 (15:10; 34:21; 51:42) ACEGASAPS: Lenardon 12 (2:3, 2:6, 2:7), Marisi 10 (1:2, 3:7, 1:1), Piga-to (-, 0:2, 0:3), Bocchini n.v., Benevelli 26 (4:5, 11:24, -), Gennari 4 (2:2, 1:3, -), Di Gioia 6 (0:1, 3:5, -), Zurch 2 (-, 1:3, 0:1), Coronica n.v., Spanghero 10 (2:2, 1:5, 2:4), trener Bernardi. RIVA DEL GARDA: Borgna 12 (8:10, 2:5, 0:6), Cisse 11 (-, 1:4, 3:5), Sa-moggia 4 (0:1, 2:7, 0:1), Pastori 5 (-, 1:2, 1:1), Di Salvatore (-, 0:2, 0:3), Scoda-volpe 19 (2:2, 1:2, 5:6), Pignatti 8 (2:2, 3:6, 0:1), Giroldi 2 (-, 1:1, 0:1), Di Sta-zio, Bumbli nh.v., trener Baldiraghi. Tržaški AcegasAps je pred triti-sočglavo množico (od tega je bilo tudi 12 navijačev gostov, ki so nekajkrat za trenutek celo preglasili domačo publiko) še vtretjič premagali Rivo del Garda in si zasluženo prislužili napredovanje v amatersko A ligo. To je bila zmaga trenerja, ki je zelo dobro upravljal osmerico, ki je stopila na igrišče: ni se bal vključiti v prvo peterko mladega Zurcha, ki je igral celih 19 minut (že uveljavljeni Spanghero pa celo 28); v ključnih trenutkih, ko so gostje nadoknadili od 34:21 na 36:32, pa je na igrišče poslal mlado pe-terkop Lenardon-Benevelli-Gennari-Zurch-Spanghero (srednja starost 22 let), ki je ponovno vzpostavila visoko prejšnje stanje; v zadnjih minutah pa je na igrišču istočasno imel tri režiserje (Lenardona, Marisija in Spanghera) in s tem onemogočil nasprotnikov pre-sing. Tekma resnici na ljubo ni bila posebno lepa, obe ekipi sta bili živčni in veliko je bilo napak pri metu in izgubljenih žog. Tržačani pa so vendar pokazali nekaj več skupinske igre, medtem ko je Riva del Garda slonela predvsem na individualnih akcijah Scodavolpeja in na trenutke Pignattija in Cisseja. Po začetnem izenačenju (2:2 v 4.minuti) je Bernardijeva ekipa odločno prevzela vodstvo, ki je v 18.minuti že dosegla 15 točk (31:16). Reakcija gostov je prišla na začetku 3.četrtine, Tržača-na pa sta iz zagate spravila mlada Zurch in Spanghero s košema za 2 oz. 3 točke. Prednost domačinov nato ni bila nikdar nižja od osmih točk vse do zadnjih treh minut, ko je tridentinska ekipa izkoristila utrujenost v domačih vrstah in se še zadnjič približala na 5 točk (62:57 dobri dve minuti pred iztekom in nato še 65:60 točno minuto pred koncem). Tedaj je tudi njim zmanjkalo mo- či, Tržačani pa so s prostimi meti in zaključnim zabijanjem sinoči najboljšega v njihovih vrstah Benevellija dokončno zapečatili izid srečanja. Sledila je apoteoza in praznovanje navdušenih navijačev. Zaključila se je tako sezona, ki se je začela zelo dobro (6 zaporednih zmag), nadaljevala slabo (ekipa je zdrknila na enajsto mesto), nato pa v povratnem delu spet dobro. Tržačani so tako zaključili redni del na nenadeja-nem 3.mestu in prišli v pravo formo šele v polfinalu končnice, ko so gladko premagali favorizirani Trento, potem ko so se namučili v četrtfinalu proti Co-mu. Finale na tri zmage proti Rivi je potrdil posrečene izbire trenerja in njegovega svetovalca Bonicciollija. Edina temna senca na to uspešno sezono je bila skupina razboritih navijačev, ki so onemogočili, da bi tržaška publika prisostvovala tekmam svoje ekipe kar trikrat v teku končnice in ki ni v čast društvu in mestu. Marko Oblak Igralec Di Gioia objema trenerja Bernardija pred 3.000 glavo množico v tržaški športni palači kroma TENIS - Mednarodni ITF turnir v Gradežu Cigujeva se je uvrstila v 2. krog Teniška igralka Gaje Paola Cigui je začela z nastopi na mednarodnem turnirju ITF v Gradežu z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na prestižni turnir, ki bo letos edini mednarodni v naši deželi, je bila povabljena in torej začela nastope v glavnem turnirju. V prvem krogu se je pomerila s Slovenko Anjo Prislan (897. na svetovni lestvici WTA), ki je v kvalifikacijah v zadnjem krogu izgubila, a je bila vsekakor vključena v glavni del. Cigujeva je 23-letno Slovenko premagala s 6:1 in 7:5: »V prvem nizu sem igrala odlično, v drugem pa sem že zmagovala 5:3, potem pa sem popustila. V končnici sem ponovno ujela začetni ritem in zaključila srečanje v svojo korist. Z izidom sem seveda zelo zadovoljna,« je po zmagi povedala Paola, ki se bo v drugem krogu pomerila s Španko, četrto nosilko Estrello Cabeza-Candela (167. na svetovni lestvici WTA). Zmaga je bila za Paola prva v Gradežu, na turnirju z enakim nagradnim skladom pa je bila najuspešnejša lani oktobra v Reggio Ca-labrii. Na jugu Italije se je prebila vse do polfinala. Paola Cigui kroma Turnir v Gradežu je tudi letos na visoki kakovostni ravni, saj nastopa kar nekaj igralk, ki sodi med 170 najboljših na svetu. Potem ko je Slovenka Andreja Klepač (št. 131 WTA) odpovedala nastop, je prva nosilka postala Nemka Julia Schruff, ki je trenutno na 157. mestu na svetovni jakostni lestvici. Gajevka bo v Gradežu igral tudi v konkurenci dvojic z Alessio Bertoio. V prvem krogu so se nasprotnice predale, v drugem pa jih čaka madžarsko-avstrijski par Kapros/Klemenschits. NOGOMET Trofeja pokrajin: Trst premagal goriško selekcijo Tržaška mladinska selekcija 1., 2. in 3. AL je v torek zvečer v Vilešu, v drugem krogu Trofeje pokrajin, z 2:0 premagala Gorico in ima tako dobre možnosti, da se uvrsti v finalni del turnirja. Za Tržačane sta v polno zadela Ja-copo Nonis, nogometaš Muglie in sin nekdanjega trenerja Zarje Gaje Morena Nonisa, in zvezni igralec Primorja Aljoša Čok (igral je tudi Aljošin brat Jan). Trst bo danes ob 20.30 igral v Za-vljah proti Tolmeču. Kras izgubil v Sežani Repenski Kras Koimpex, ki je nastopil v zelo okrnjeni postavi, je na prijateljski tekmi v Sežani izgubil s 3:0 proti nekdanjim igralcem Tabora. Kraso-vo mrežo so zatresli Kos, Pahor in Čer-gan. TURNIR »IL GIULIA« - Trebenski Primorec bo jutri (20.30) pri Svetem Ivanu v Trstu igral proti Muggi. V soboto pa se bo kriška Vesna pomerila z ekipo Trieste Calcio. ODBOJKA Loris Mania se, kot kaže, seli v Modeno Loris Manià kroma Števerjanski odbojkar Loris Mania bo po vsej verjetnosti v naslednji sezono nosil dres Mo-dene, prav gotovo pa ne bo več igralec Montichiarija. Tako nam je potrdil v včerajšnjem telefonskem pogovoru: »V naslednji sezoni prav gotovo ne bom igral pri Montichiariju. Predvsem zaradi pomanjkanja denarja bodo popolnoma obnovili ekipo. Napovedujejo, da bo to mlada ekipa. Ostali bodo le tisti igralci, ki jih ima v lasti lombardski klub,« je pojasnil Loris in nadaljeval: »Ob meni bodo ekipo zapustili tudi Esko, Gavotto, Sala, Horst-nik in Paparoni.« Števerjanski odbojkar je po odpovedi nastopanja za Mon-tichiari dobil ponudbo iz Sisleya in Cunea, najbolj pa ga je prepričala Modena. To je bil obenem tudi klub, ki se je najbolj zavzeto zanimal za našega od-bojkarja. Pri Cuneu so se napo-seld uradno dogovorili s francoskim liberom Hubertom Hen-nojem, pri Sislyeju pa trenutno še ostaja Farina. Uradni dogovor naj bi klub in Mania, ki se sedaj z »azzurri« pripravlja za nastop v Svetovni ligi, dosegli naslednji teden, pri Montichiariju pa napovedujejo, da bo do tega prišlo skoraj 100 %. Z izbiro bi bil števerjanski libero zadovoljen. Trenejra Pran-dija, ki bo letos vodil Modeno (lani je na trenerskem stolčku sedel Zanini) že pozna in mu ustreza. Na spisku želja kluba iz Emilje Romanje je tudi gabrski odbojkar Matej Černic, ki ga snubi (kot smo že poročali) tudi Cuneo. Mania, ki z njim že nekaj tednov trenira vsak dan, pravi, da se goriški napadelc še ni odločil. (V.S.) PLANINSKI SVET Izlet SPDT na Cuar V nedeljo, 31. maja 2009 se bodo tržaški planinci podali na zelo razgledno goro Cuar (1476m), ki se nahaja na vzhodnem robu Karnijskih Predalp, vkleščena med dolinami Tilmenta in Arzina. Tja se bomo podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Zbirališče in odhod bo ob 7.00 uri s trga v Sesljanu. Od tu se bomo napotili do sedla Quel di Forchia na višino 884m in se nato povzpeli na vrh gore Cuar. Predviden je 4.urni pohod. Iz njenega vrha se odpira razgled po celi Furlanski nižini tja do morja, pa tudi preko prestižnih gorskih verig. Ob povratku si bomo ogledali še jezero Cornino, ki se nahaja v istoimenskem naravnem rezervatu in slovi po njeni enkratni naravni barvi. Za rezervacijo v kombi-ju pokličite na tel. 040-220155 (Livio) ali na tel. 040-2176855 (Vojka). (M.P.) 38. Srečanje obmejnih planinskih društev V nedeljo, 14. junija 2009 bo v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, v Udeleženci avtobusnega izleta za družine MO SPDT na Krim v nedeljo, 17. maja organizaciji SPD Celovec, 38. srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda: krajši, dvourni po Šentjanških Rutah in šti-riurni pohod na Sinski vrh. V zgodnjih popoldanskih urah pa bo v Kul- turnem centru krajši kulturni program, kateremu bo sledila družabnost. Kot vsako leto bo za prijetno vzdušje poskrbela tudi godba iz Jesenic. Avtobus bo odpotoval iz Trsta, s trga Oberdan ob 5.45 in izpred hotela Danev na Opči-nah ob 6. uri. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet in vabi člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo na tel. 040220155 (Livio) ali na tel. 040-2176855 (Vojka). (M.P.) Dan slovenskih planincev V soboto, 6. junija 2009 bo na Krimu Dan slovenskih planincev, katerega organizira letos Planinsko društvo Podpeč-Pre-sarje. Udeležilo se ga bo tudi SPDT. Na razpolago bo društveni kombi. Nujna je takojšnja prijava na tel. 040220155 (Livio). Odhod izpred hotela Danev na Opčinah ob 7. uri. (M.P.) Planinska šola SPDT Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja od 29. junija do 4. julija 2009 že deveto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Med tednom bomo hodili na izlete različnih težavnostnih stopenj, prosti čas pa bomo izrabili za razne igrice v koči in v njeni okolici. Glavni cilji planinske šole so spoznavanje narave, gibanje v naravi - varna hoja v hribih in družabno življenje. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni! / ŠPORT Četrtek, 28. maja 2009 21 ODBOJKA - Prva tekma finala končnice za prestop v moško B2-ligo Sloga Tabor v gosteh popolnoma nadigrala PAV Gostitelji niso zdržali velikega pritiska - Odločitev morda že v soboto v Repnu PAV Natisonia - Sloga Tabor Televita 0:3 (18:25, 15:25, 19:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 12, Riolino 14, Slavec 6, Sorgo 6, Vato-vac 15, Vanja Veljak 2, Peterlin (libero), Pri-vileggi, Strain, Igor Veljak. Trener Edi Božič V San Giovanniju al Natisone so slo-gaši včeraj opravili izjemen podvig in z gladkim in neoporečnim 3:0 premagali domačo ekipo, ki je redni del prvenstva zaključila na prvem mestu. Ob navdušeni podpori svojih najzvestejših navijačev, ki so bili s svojim bučnim navijanjem resnično sedmi mož na igrišču, so popolnoma nadigrali domače ekipe, ki ni zdržala velikega psihološkega pritiska in prednosti domačega igrišča, kljub izkušenosti in dobri strokovni pripravljenosti svojih igralcev. Naši odbojkarji pa so se izkazali za zelo zrelo ekipo, ki je ob pravem trenutku znala strniti svoje vrste, bili so prepričani v svoje sposobnosti od začetka do konca in uspeh, ki so si ga tako srčno želeli, v takih pogojih res ni mogel izostati. Sloga Tabor je odlično servirala in ta- ko spravljala na kolena domači sprejem in seveda onomogočala hitre protinapade. Naši odbojkarji so zelo dobro sprejemali, opravili veliko uspešnih posegov v obrambi, kar je še bolj spravilo s tira domačine, zelo dobri so bili tudi na mreži, kjer je bil tokrat neustavljiv predvsem Vatovac. Tekma je bila stalno v rokah Sloge Tabor Televita, saj so domačini vodili le na začetku drugega seta (4:1), drugače pa so bili stalno v ospredju naši igralci, katerim nasprotniki resnično niso mogli do živega. Med številnimi ljubitelji odbojke si je tekmo ogledal tudi Zoran Jerončič, ki je tako komentiral potek:«Potek je zame predstavljal presenečenje, saj sem pričakoval veliko bolj izenačeno srečanje. Zakaj je PAV Natisonia odpovedal, ne vem, dejstvo pa je, da so slogaši narekovali izjemen tempo igre, kateremu nasprotniki resnično niso dorasli. Odlično je zaigral ves kolektiv, še posebno sta mi bila všeč Vatovac in Slavec. Slogi Tabor se obeta edinstvena priložnost, da tudi v soboto na domačem igrišču poseže po iz- Slavec je ugodno presenetil trenerja Olympie Jerončiča, ki je bil med gledalci v San Giovanniju al Natisone kroma rednem uspehu!« Druga tekma bo v soboto ob 20.30 v Repnu, morebitna tretja tekma pa prihodnjo sredo ponovno v go-steh. (INKA) ŽENSKA C-LIGA - Izidi 1. tekme finala končnice za napredovanje v B2-ligo: Libertas Martignacco - Wolf Haus Krmin 2:3 (25:17, 25:19, 35:37, 21:25, 8:15) KOŠARKA Sokol končal prvenstvo na 2. mestu Sokol Ca' D'Oro - Athletismo 86:78 (22:25, 37:47, 62:62) SOKOL: Spadoni 3, Vidali 8, Umek 29, Hmeljak 21, Budin 6, Do-ljak 19, Guštin, Malalan, Vescovi n.v., Devetak n.v., Kojanec, trener Gruden. Tri točke: Umek 6, Hmeljak 2, Vidali 1. PON: Vidali (40). V zadnjem krogu finalnega turnirja za napredovanje v D ligo je Sokol zasluženo premagal Athletismo in tako osvojil drugo mesto na končni lestvici. Zmaga gostiteljev pa je bila vse prej kot lahka, saj so bili gostje prvi polčas stalno v vodstvu. Le v drugem polčasu so Nabrežinci igrali, kot zmorejo in predvsem z boljšo obrambo zaustavili napade gostov ter sklenili tretjo četrtino pri neodločenem izidu. V zadnji četrtini pa so bili Sokolovi košarkarji z Janom Umkom in Markom Hmeljakom na čelu boljši od gostov in tudi zasluženo zmagali. Za zmago je zaslužna vsa ekipa. Odlično pa je tokrat igral Jan Umek, ki je bil z 29 točkjami najboljši strelec ekipe in je bil še zlasti uspešen pri metu za tri točke, kar 6:9. V obrambi je spet blestel Martin Vidali z 12 skoki, pri prostih metih (11:13) pa se je posebno izkazal Denis Doljak. (lako) OBČNI ZBOR Sokol podpira sodelovanje in ga tudi izvaja Občni zbor ŠD Sokol ni bil volilni, na njem pa je predsednik Svo Ušaj podal obračun delovanja njegovega odbora, ki je preteklo leto prevzel štafet-no palico od prejšnje uprave. Delovanje društva je sicer potekalo po tirnicah, ki so že utečene: veliko skrb preko odseka za motoriko namenjajo otrokom, ki jih nato usmerjajo v moško košarko in žensko odbojko, tu pa je še balinarski odsek. Glede odbojke je Ušaj poudaril uspešnost in nujnost sodelovanja s Kontovelom. Mislim, da je bilo opravljeno delo na dobri kakovostni ravni, saj je bilo nekaj naših mladih od-bojkaric zbranih v pokrajinsko rapre-zentanco. Po daljšem času smo na odbojkarskem prizorišču prišli do privlačnih tekem in prestižnih zmag, pa čeprav zaenkrat le v mladinskih ligah,« je zapisal Ušaj v svojem poročilu. Razvejeno je bilo tudi košarkarsko delovanje: mladinsko šteje dve skupini, člani pa nastopajo v promocijski ligi. Mislim, da so vse naše ekipe redno in pridno trenirale ter napredovale, je zapisal Ušaj, ki je izrecno pohvalil trenerja članske vrste Mateja Grudna. Dela se je lotil zelo resno, tehnično podkovano in brezplačno, je povedal predsednik. Sokol je velik zagovornik projekta Jadran. Načrt smo osvojili z namenom, da z združenimi močmi damo možnost fantom, da nastopajo v svoji starostni skupini, da zagotovimo kvalitetno delo, da niso ekipe tarča izsiljevanj pre-maloštevilnih igralcev, da zagotovimo pri vadbi slovenski jezik in da pride do pravega športno tekmovalnega odnosa, je zapisal in izrazil upanje, da bi se v našem športu uveljavila neka skupna športna politika. Možnosti finansiranja so vedno bolj skromne in naše vrste relativno maloštevilne, je povedal Ušaj in se vprašal, ali ne bi bilo smotrno privabiti v klub mlade z Gorjanskega ali Komna. Ušaj je tudi apeliral na starše za razumevanje organizacijskih in finančnih težav, s katerimi se sooča maloštevilni odbor, občinsko upravo pa je pozval naj v nabrežinsko športno dvorano vsaj namesti pod z leseno podlago. Popravek V članku o jadralni regati »200 mi-glia di Caorle« se nam je vrinila napaka. Drugi krmar jadrnice Marinariello je bil Walter Gruden in ne Godina kot smo pomotoma zapisali. Bralcem in Grudnu se za napako opravilujemo ODBOJKA - Po dveh tekmah finala končnice 1. ženske divizije Govolley v D-ligi Proti domačemu Villesseju v četrtem setu nadoknadile zaostanek 24:21 - Med finalistkami so Igralke Govolleyja so se po zmagi upravičeno veselile vrnitve v D-ligo bumbaca OBČNI ZBOR - Na vidiku spremembe Pri doberdobski Mladosti, ob 40-letnici društva, z bolj ambicioznimi načrti Predsednik Nordio Gergolet je odstopil - Glavni kandidat je zdaj Ivan Pahor Pri doberdobski Mladosti je bil ponedeljkov občni zbor pravi mejnik. Dosedanji predsednik Nordio Gergolet je odstopil in glavni kandidat za predsedniški stolček je jameljski podjetnik Ivan Pahor, ki je pred nekaj sezonami že vodil doberdobski klub. Pahor - kot nam je jasno povedal - bo predsedniško mesto sprejel le, če se bo klub odločil za bolj ambiciozne načrte, tako na članski kot na mladinski ravni. »S člansko ekipo moramo naskakovati 2. amatersko ligo in to s pomočjo doberdobskih igralcev, ki igrajo pri raznih italijanskih goriških klubih. Naloga ne bo lahka, skušali pa jih bomo privabiti z ambicioznim načrtom,« pravi Pahor, ki je še dodal: »Zanemariti ne smemo niti mladinskih ekip. V zadnjih sezonah smo s cicibani in začetniki delali kar dobro. Treba jim posvetiti še večjo pozornost in se obenem vpisati v prvenstvo začetnikov ter pozneje najmlajših in naraščajnikov. Tega pa sami ne bomo zmogli. Mladinske ekipe bo treba sestaviti ali s Sovodnjami ali s tržaško Pomladjo«. Ivan Pahor Dosedanji predsednik Nordio Gergolet je vsekakor pozitivno ocenil svoj dveletni mandat. »Prihodnjemu odboru smo zapustili solidno bazo. Bilanca je pozitivna in na igrišču smo skupaj z Občino zaključili nekaj pomembnih obnovitvenih del. Ekipa je mlada in v zadnjih dveh sezonah je v glavnem nabirala izkušnje. V prihodnji sezoni pa lahko ciljamo na kaj več,« pravi Gergolet. Pri Mladosti se obenem pripravljajo na praznovanje 40-letnice ustanovitve društva, ki bo na sporedu septembra. Ob tej priložnosti bodo v Doberdobu izdali tudi publikacijo. Nordio Gergolet Nov odbor bo novega predsednika najbrž izvolil na prihodnji seji, v sredo, 3. junija. Novoizvoljeni odbor: Ezio Bressan, Stefan Černic, Alessandro Devet-ta, Dario Frandolič, Dario Gergolet, Nordio Gergolet, Rossanna Gregolet, Jari Jarc, Joško Jarc, Igor Juren, Erik Laurenčič, Giovanni Marušič, Loredana Marušič, Marina Marušič, Robert Oretti (ali Ocretti), Marco Padovan, Ivan Pahor, Bruno Suligoi, Aldo Todde, Emanuela Trampuz, Paolo Vi-sintin, Pietro Zago. bile najmlajše Villesse - Govolley Kmečka banka 1:3 (21:25, 17:25, 25:15, 24:26) GOVOLLEY: Danielis 5, M. Za-vadlav 20, Petejan 4, Antonič 3, Bressan 15, Mania' 15, Uršič (libero), G. Zavad-lav, Valentinsig. Trener Rajko Petejan. Po enem samem letu igranja v 1. diviziji so se odbojkarice Govolleya vrnile v deželno D-ligo. V finalu končnice je odločitev o napredovanju padla že na drugi tekmi sinoči v Vilešu. Na njej se je zbralo skoraj 100 gledalcev, mnogi izmed njih so prišli bodrit igralke slovenskega društva. Govolley je prejšnji teden v Gorici zmagal s 3:2, tokrat pa je bila njegova zmaga še nekoliko bolj gladka, čeprav tudi tokrat ni bila lahka. V prvih dveh setih so Goričanke igrale brezhibno. Z zbrano in taktično premeteno igro so popolnoma nadigrale svoje nasprotnice. Boljše so bile v vseh elementih, uspelo jim je tudi ustaviti nasprotnikov napad, manj so grešile kot na prvi tekmi. V tretjem setu je prišlo do popolnega preobrata. Igralke Govolleyja so set začele brez dotedanje agresivnosti, Villesse je pridobil nekaj točk prednosti in se opogumil, gostje pa niso znale ustrezno reagirati. Četrti set je bil v znamenju živčnosti. Do 13. točke sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nato so spet prevladale igralke Villesseja. Najprej so po-vedle z 21:17, nato pa so imele pri vodstvu 24:20 na voljo kar štiri zaključne žoge za igranje tie-breaka. Z Giulio Bressan na servisu pa so igralke Govolleyja le obdržale mirno kri, nasprotnice so s težavo gradile igro, protinapad Govol-leya z Maniajevo in Matejo Zavadlal v prvi liniji pa je bil neizprosen in Gori-čankam je uspel skoraj neverjeten preobrat, po katerem je bilo veselje ob zmagi in napredovanju še večje. »V play-offu smo bili najmlajša od štirih ekip, zato mislim, da je naš končni uspeh popolnoma zalsužen,« je povedal trener Rajko Petejan. MOŠKA D-LIGA - V C-ligo je poleg Sloge napredoval tudi Cordenons. V tretji odločilni tekmi polfinala končnice je v gosteh z 1:3 (25:20, 21:25, 15:25, 17:25 premagal oglejsko Pizzerio Alla Basilica. A Obvestila OOZUS vabi 13. junija 2009 vse člane in prijatelje na srečanje ob zaključku sezone na plastično stezo v Nabrežino. Prijave do 1. junija 2009 na naslov: lrozic@libero.it ali v uradih ZSSDI. 1 0 Četrtek, 28. maja 2009 TRST / BMW - Na voljo trije mogočni bencinski motorji Novi roadster Z4 z zložljivo aluminijasto streho Odlična sedemstopenjska avtomatika - Visoka cena vseh treh različic Ko so pred mnogimi leti predstavili BMW roadster Z3 je marsikdo dvomil v možnost uspeha bavarskega športnika. Zunanjost je bila nekako preveč nova, zadeva pa se je razvila tako, kot so Bavarci hoteli. Dokler so ga proizvajali, je kar 275 tisoč vozil Z3 zapeljalo na ceste vsega sveta. Naslednik je bil Z4, kjer pomislekov ni bilo kot pri predhodniku, čeprav je bil v bistvu manj uspešen, prodali so namreč »samo« 180 tisoč vozil, od katerih pri nas 8.000. Pri zadnji različici roadsterja pa ni bilo nobenih pomislekov, avto je vsekakor čeden, njegova športna linija prepriča prav vsakogar. Pri njem pa je BMW prekršil pravilo, ki je veljalo doslej: roadster mora imeti mehko platneno zložljivo streho. Pri Z4 je streha sicer zložljiva a trda. Dvodelna aluminijasta streha je pomična elektrohidrav-lično, za odpiranje ali zapiranje pa potrebuje okroglih 20 sekund, zapira in odpira pa se samo, če je je vozilo ustavljeno. V primerjavi z mehko streho predhodnika so steklene površine (in s tem preglednost) tu precej večje (zadnje steklo, recimo, za polovico), streho pa je mogoče odpreti (za doplačilo pa tudi zapreti) z daljinskim upravljalnikom na ključu. Ker se streha skrije v prtljažnik, se prostor v njem seveda zmanjša: od osnovnih 310 litrov, kar za avto te vrste ni malo, na 180 litrov, kar sicer ni veliko, je pa še vedno uporabno. Pri avtomobilih z zložljivo streho je varnost, še posebej ob prevračanju, zelo pomembna. V novem Z4 za glave potnikov v tem primeru skrbijo ojačan okvir vetro-branskega stekla in varnostna loka za sedežema. Bočne varnostne blazine ne ščitijo le prsnega koša, temveč tudi glavo. Avto je dolg 424cm, pri njem pa imate na izbiro tri motorje, seveda bencinske, seveda 6-valjne. Začenjajo se pri Z4sDrive 23i (2500 kubikov, 204 KM, 250 Nm), sledi Z4sDrive 30i (3.000 kubikov, 258 KM, 310 Nm), najmočnejši pa je model Z4sDrive 35i (3000 kubikov, 306 KM, 400 Nm). Slednji ima dve turbini. K vsem trem motorjem serijsko spadajo šeststopenjski ročni menjalniki (pri njih so inženirji poskrbeli za še krajše in natančnejše gibe prestavne ročice), za doplačilo pa si je mogoče omisliti (pri najmočnejšem Z4) samodejni menjalnik z dvema sklopkama. Z4 smo vozili po sicilskih cestah v bližini Trapanija in lahko povemo, da je novi Z4 bolj uglajen in tehnično dodelan ter večji od predhodnika. Osnovne karoserijske poteze, torej dolg nos, kratek zadek in kratki previsi sicer ostajajo, a v celoti je oblika zdaj bolj uravnotežena, hkrati pa nosi poteze nekaterih slavnih modelov iz preteklosti, recimo odličnega Z8. Novega Z4 ne bodo več izdelovali v ZDA, temveč njegova proizvodnja že teče v BMW-jevi tovarni v Regensburgu. Serijska oprema je dokaj bogata, vključuje na primer tudi biksenonske žaromete, kar je sicer redkost. Doplačilo za 7-stopenjsko avtomatiko bo okoli dva tisoč evrov. Sicer pa stanejo Z4 39.400, 44.800 in 50.400 evrov, kar je seveda zelo zelo veliko denarja. PEUGEOT - Veliko notranjega prostora Partner, potniški dostavnik predstavlja pravi izziv za enoprostorce VODOPIVEC spgffc Mfe (¡poo MI (omggQagg. ^ agopaoD gg Peugeotov partner je praktično vozilo prijetne zunanjosti Peugeotov partner je v zelo tesnem sorodstvu s Peugeotovim fur-gonom, s katerim deli armaturno ploščo in ves prednji del, medtem ko je sicer več kot spodobno osebno vozilo, kjer, kot se spodobi, ni videti gole pločevine, vsi materiali so kakovostni. Že zunanjost je dokaj privlačna, če seveda niste trdno vezani na limuzine ali na klasične kombije. Partner outdoor je praktično vozilo, namenjeno tako prevozu potnikov, kot, če zložite zadnje sedeže tudi osebnemu prevozu. Prtljažnik je tudi dovolj velik, pa čeprav je potniški partner na voljo le s krajšo dolžino, za maksimalni izkoristek pa so pod stropom na voljo še posebni nosilci za dolge predmete. V notranjosti je zelo zanimiva še posebna steklena streha, pa tudi inovativno zadnje odlagališče pod stropom. Kar zadeva lego na cesti je slednja povsem taka kot v osebnih vozilih. Vzmetenje je namreč skoraj povsem tako kot pri civilnemu bratrancu 308. Partner brez težav premaguje tudi občasne grobe grbine, ki jih najdemo na cesti: večjega tresenja ni občutiti niti spredaj, niti zadaj, kjer so ponavadi potniki bolj izpostavljeni tresenju. Položaj za volanom je precej visok, tako da ima človek skoraj vtis, da sedi v SUV, kar seveda prispeva k odlični vidljivosti naprej in nazaj, medtem ko je stranska vidljivost nekoliko vprašljiva zaradi debelega B stebrička, zaradi katerega nastaja neprijeten mrtvi kot, iz katerega vam na križišču lahko pridrvi, z desne ali leve, drugo vozilo. Partnerja je poganjal 1600-ku-bični turbodizel, s katerim imate na razpolago 110 KM, kar je za to vozilo povsem zadostna moč. Vožnja je udobna v vseh okoliščinah in na vseh poteh, od avtoceste, kjer partner lepo prehiteva tudi bolj »potniška« vozila, kot na navadnih cestah in celo tam, kjer asfalta ni. Pri vsem tem je poraba presenetljivo nizka. Ne dosega tiste, ki smo jo zabeležili pri 308, porabi pa poprečno nekaj več kot 6 l plinskega olja na 10 km, kar pomeni, da boste z enim rezervoarjem (približno 60 l) prevozili skoraj tisoč kilometrov. Če ste se odločili za srednjega enoprostorca, se velja za trenutek zamisliti in se odpraviti na krajšo vožnjo s partnerjem ali njemu podobnim potniškim dostavnikom. Tovrstna vozila ponujajo pri dokaj omejeni dolžini (partner je dolg namreč 440 cm, visok pa 180 cm) relativno veliko več notranjega uporabnega prostora kot enakovredni enoprostorci. Pri vsem tem je partner tudi okolju še kar prijazen, sodi v Euro4 razred, v ozračje pa izpusti 147 g CO2 na prevoženi km. Zanimiva je tudi cena: Peu-geotov partner tepee velja namreč približno 20 tisoč evrov. Stran pripravil Ivan Fischer / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Modra krava - Metulji 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 20.00 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Butta la luna 2 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) V^ Rai Due 6.00 Variete: Cercando cercando 6.20 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.25 14.00 TalentShow: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.15 Aktualno: Il cercasapori 9.45 Nad.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 11.05 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent Show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik - kratke vesti, športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nad.: 7 vite 19.25 Nad.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager Storia (v. R. Giac-obbo) 23.35 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.45 Glasbena oddaja: Palco e retro-palco: Bello di papa V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: La storia siamo noi 9.00 21.05, 21.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 15.15 Šport: Ciclismo, Giro d'ltalia del Centenario 18.00 Equitazione: Prova di salto a osta-coli 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 18.20 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 22.35 Dnevnik 23.40 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 7.10 8.10 9.00 10.05 10.30 11.30 11.40 12.25 13.30 14.00 15.45 16.45 16.55 17.30 19.35 20.30 21.10 22.00 23.35 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nad.: Sentieri Film: L'orfana senza sorriso (dram., ZDA, '53, r. J. Negulesco, i. G. Gar-son, W. Pidgeon) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: The Untouchables - Gli in-toccabili (det., ZDA, '87, r. B. DePalma, i. K. Costner) 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: American History X (dram., 1. E. Norton, E. Furlong) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 0.50 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Lo show dei record (v. B. D'Urso) O Italia 1 6.05 6.15 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 16.00 16.55 18.30 19.50 20.30 21.10 # Dnevnik Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 13.40, 17.30 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Popstar (kom., ZDA, '05., r. R. Gabai, i. A. Carter, A. Austin) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Nan.: CSI - Scena del crimine 12.45 Aktualno: Italia economica 12.55 Rotocalco ADNKronos 13.50 ... Mescola e rimescola 15.05 Dokumentarec o naravi 15.40 Glasb. oddaja: Alta fedelta 16.25 A.com Automobilissima 17.00 Risanke 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Itinerari di culto 20.30 Deželne vesti 20.55 Si racconta... 22.20 Diamoci del tu 22.45 Variete: Borghi nel FVG 23.30 Trottola: I mass media nei problemi della gente LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Mike Hammer 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Amante di guerra (zgod., V.B., '62, r. P. Leacock, i. R. Wagner) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide Nan.: The District 0.50 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana il-libata (kom., It., '71, r. L. Zampa, i. A. Sordi) Variete: Victor Victoria Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Otroška nan.: Čarobno drevo 10.45 Turbulenca (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Film: Odrasel kot očka 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Oddaja za mladinsko kulturo: Dolgcajt 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. oddaja: Druga svetovna vojna - Za zaprtimi vrati 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 28.05.1991 {p Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal Tele 4 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 10.35 Globus (pon.) Dnevnik 11.05 Sedma moč osamosvojitve - Tv 14.30 Koncert: La grande musica dnevnik 28.05.1991 classica 11.25 Dok. serija: Kitajska na dlani (pon.) Storie tra le righe 12.20 Dok. oddaja: 500 let bazilike Sv. Pe- Domani si vedra tra (pon.) Dnevnik - kratke vesti 14.05 Oddaja o turizmu: Na lepše (pon.) 14.35 Slovenska jazz scena (pon.) 15.50 Evropski magazin 16.20 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si 16.50 Mostovi-Hidak (pon.) 17.20 Izobraževalna serija: To bo moj poklic 17.55 Koper: Rokomet, Cimos Koper - Gorenje 20.00 Film: Sedemdeseta 21.55 Dok. oddaja: Karajan - Mojster za ekran (pon.) 22.50 Nad.: Jasnovidka 22.30 Nad.: Dr. Halifaxova (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 15.15 Nautilus 15.45 Dok.oddaja: City folk 16.15 Srečanje z... 16.45 Dok. oddaja: Majhen otrok, veliko nebo 17.15 Pogovorimo se o ... 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Glasbena oddaja »In orbita« 20.25 Avtomobilizem 22.30 Tomizza - Človek brez meja 23.20 Izostritev Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 18.00 18.45 19.45 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevnik TV Primorka (pon.) 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Videostrani 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 16.20 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Mladinska odd.: Nanovo Primorski tednik (pon.) Glasbeni premor 23.00 Dnevnik TV Primorka, športne vesti in vremenska napoved Pod drobnogledom Glasbena oddaja Kulturni utrinek RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorkse poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Evropske volitve 2009; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 - 22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in nape-vi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.15 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 28. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Danes in jutri bo nad naše kraje v višinah pritekal severovzhodnik, od jutri zvečer se bo ozračje ohladilo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 Dolžina dneva 15.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.21 in zatone ob 24.37 A Nad zahodno Evropo in Alpami je območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Nad naše kraje priteka s severovzhodnimi vetrovi hladnejši in bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi večji del dneva ugoden, okrepljeni pa bodo nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.25 najnižje -51 cm, ob 15.37 najvišje 28 cm, ob 20.48 najnižje 9 cm, ob 24.40 najvišje 18 cm. Jutri: ob 8.27 najnižje -43 cm, ob 16.44 najvišje 33 cm, ob 23.05 najnižje 2 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m............5 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 9, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 9/22 M. SOBOTA O 8/23 (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do oblačno Precej jasno bo. Ponekod po nižinah bo zjutraj kratkotrajna vreme. Tu pa tam se bodo pojavljale plohe in nevihte. Od megla. Čez dan se bo zmerno pooblačilo. Še bo pihala šibka popoldneva bo po nižinah in ob morju zapihal okrepljen burja. severovzhodnik. Najvišje dnevne temperature bodo nižje v Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje primerjavi s prejšnjimi dnevi, zlasti v hribih in v nižinskem dnevne od 21 do 26 stopinj C. pasu. O GRADEC 10/20 £ CELOVEC O 10/21 C "O 9/20 MARIBOR O 10/21 M. SOBOTA O 11/21 Jutri bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Ozračje bo sorazmerno suho z nizko stopnjo vlažnosti in najvišjimi dnevnimi temperaturami, ki ob obali in po nižinah se bodo gibale med 25 in 26 stopinj celzija. Dopoldne bo ob morju pihala burja. Jutri bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. RIM - V prodaji bo od 6. junija za 0,60 evra Posebna znamka ob stoletnici mitičnega motornega kolesa Gilera RIM - Italijanska poštna uprava bo ob stoletnici znamke motornih koles Gilera izdala posebno znamko. V prodaji bo za 0,60 evra od 6. junija dalje, na njej pa bo prikazano prav prvo motorno kolo, ki so ga v takrat majhni milanski obrtniški delavnici Gilera izdelali leta 1909. Kot je razvidno iz fotografije, je prvi bil motor Gilera zgrajen na strukturi kolesa, poganjal pa ga je enocilindričen motor VT 317, avtor tega čuda pa je bil takrat komaj 22-letni Giuseppe Gilera. Znamka je potem postala v Italiji pravi mit, dolgo je zmagovala na mednarodnih dirkah, predvsem pa je bila, zlasti v letih po drugi svetovni vojni, predmet poželenja takratne mladine. Postala je nekakšen sestavni del italijanske kolektivne identitete, o njeni izjemni popularnosti pa priča tudi pesem, ki jo je pel Alberto Rabagliati. Med točo prepovedano ustavljanje v predorih LJUBLJANA - Na Generalni policijski upravi (GPU) voznike opozarjajo, da se med točo ne smejo ustavljati v predorih ali pod nadvozi, temveč naj hitrost svoje vožnje prilagodijo razmeram na cestišču. Ob močnem deževju, ki ga v teh dneh občasno spremlja tudi toča, policisti vsem udeležencem v cestnem prometu svetujejo še posebej previdno vožnjo. »Zaradi neodgovornega ravnanja nekaterih voznikov, ki se zaradi bojazni pred poškodovanjem svojega avtomobila ustavijo v predoru ali svoje vozilo celo obračajo, ga pustijo na kraju, vozijo vzvratno ali v nasprotni smeri in drugo, lahko namreč pride do zastojev ali nevarnih naletov in prometnih nesreč,» opozarjajo ob tem. Voznikom, ki bi se v času nevihte s točo znašli na avtocesti, svetujejo, da avtocesto zapustijo pri najbližjem izvozu, nato pa poiščejo primerno zavetje za vozilo, kjer je to dovoljeno. Zakon o varnosti cestnega prometa v 52. členu prepoveduje ustavljanje ali parkiranje v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu. Globa za tovrstni prekršek znaša 80 evrov. Prav tako je parkiranje ali ustavljanje prepovedano na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, globa za ta prekršek znaša 260 evrov, navajajo na GPU. BERLIN - Dva mrtva in velika gmotna škoda Srednjo Evropo po vročini zajel val slabega vremena BERLIN/DUNAJ/ZÜRICH - Srednjo Evropo je v noči na sredo in včeraj prizadelo več neurij, v katerih sta umrli dve osebi, nastala pa je tudi ogromna gmotna škoda.V bližini bavarskega mesta Passau je na kolesarja padlo drevo in ga pokopalo pod seboj, medtem ko je v Švici na obali Bodenskega jezera drevo padlo na avtomobil, pri čemer je voznik umrl. Mesto Konstanz je prizadelo neurje s točo. Ulice so bile, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, prekrite z deset centimetrov debelo plastjo toče. V mestu Baienfurt na jugu Nemčije je zaradi neurja iztiril vlak, potem ko je na progo padlo drevo. Strojevodja je bil huje ranjen, medtem ko je pet potnikov utrpelo lažje poškodbe. Moten je bil tudi cestni in letalski promet. Več kot sto prašičev in drugih živali pa je na jugu Nemčije umrlo zaradi udarov strele. Ti so povzročili tudi tri požare v stanovanjskih hišah. Na zahodu Avstrije je bilo zaradi neviht okoli 22.000 hiš več ur brez elektrike, v mestu Bregenz pa je neurje z močnim vetrom, ki je presegel hitrost sto kilometrov na uro, poškodovalo streho železniške postaje. Neurje v Mariboru, poslabšanje po vsej Sloveniji LJUBLJANA - V torek je močno neurje s točo in vetrom zajelo širšo okolico Maribora. Poplavilo je več objektov in cest, sprožilo se je tudi nekaj plazov, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Po podatkih Agencije RS za okolje je včeraj ob prehodu hladne fronte na obali in na morju zapihala močna tramontana, hitrost vetra je bila do 100 kilometrov na uro.Tu-di v Vipavski dolini je burja dosegla hitrosti do okoli 100 kilometrov na uro. Razmeroma močan veter je pihal tudi na Bovškem. V torek v poznih popoldanskih urah se je nad Štajersko in Pomurjem razbesnelo neurje z vetrom, obilnimi padavinami, ponekod tudi točo. Neurje je trajalo več ur, vreme se je umirilo šele v poznih večernih urah. Največ težav je bilo na območju Maribora. Krajevni hudourniki so naraščali in se začeli razlivati, toča pa vsaj po prvih podatkih ni povzročila večje gmotne škode. Nekaj težav je bilo tudi pri oskrbi z električno energijo. Zaradi udara strel je nekajkrat tudi zagorelo, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Tudi papež na sezamu možnih trenerjev LJUBLJANA - Škotski nogometni podprvak Celtic Glasgow po odhodu Gordona Strachana išče novega trenerja. Stavnice so v svojo ponudbo tako hitro vključile imena možnih Strachanovih naslednikov na klopi zele-no-belega škotskega velikana. Med tistimi, ki so bili pri tem najbolj izvirni, je prav gotovo največja irska stavnica Paddy Power. Ob resnih kandidatih, kot so Owen Coyle (trenutno trener Burnleyja, je pa tudi navijač Celtica), Tony Mowbray, ki bdi tudi nad slovenskim reprezentantom Robertom Korenom pri West Bromwich Albionu, Mark McGhee, ki vodi Motherwell in ki je tako kot Mowbray igral za Celtic, hrvaški selektor Slaven Bilic in drugi, so na seznamu tudi nekatera presenetljiva imena. Irci so namreč med kandidate uvrstili celo samega papeža Benedikta XVI. V oči pa še bolj pade dejstvo, da so mu stavničarji namenili več možnosti za Celticov trenerski stolček kot pa nekdanjemu strategu kluba, priljubljenega v katoliški skupnosti (Celticov mestni tekmec Rangers je favorit protestantskega dela), Johnu Barnesu. To je verjetno za večino presenetljivo, za strastne navijače Glasgow Celtica pač ne. (STA)