Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulic« Martin della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Povečana izdaja 60.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr.
St. 445
TRST, ČETRTEK 11. APRILA 1963, GORICA
LET. XI
«ae?85.. M?
VSTAJENJE NI PRAZNO UPANJE
S kakšnim hrepenenjem smo letos čakali pomlad. Ni hotelo biti konca dolge, hude zime in še tedaj, ko se je že zdelo, da se poslavlja, se je spet vračala. Kako vroče so zlasti otroci in bolniki hrepeneli po prvih toplih sončnih žarkih in po prvem pomladnem cvetju. Bili so tudi taki, ki jih je premagalo mračno zimsko razpoloženje in so že kar obupavali nad pomladjo: govorili so o bliža-nju nove ledene dobe ali o spremembah v atmosferi zaradi jedrskih eksplozij ali morda zaradi neštetih tovarniških dimnikov, ki neprestano bruhajo dim proti nebu, megli-IO °zračje ter branijo sončnemu siju dostop na Zemljo.
in vendar je spet prišla pomlad. Spet je Zmagala nad zimo in razsula cvetje po bregovih nad morjem od Barkovelj do Devina,
po krašlci planoti, nad zadimljenimi Zavlja-mi in drugod. Spet vejejo z morja mlačne pomladne sape, spet žvrgole ptice po vrtovih in borovih gozdičih ter si spletajo gnezda; kameniti zidovi naših vasi in morje tržaških streh se kopljejo v soncu. Z dvorišč in trat med hišami, iz parkov in celo iz mračnih ozkih ulic starega mesta spet odmeva vesel vrišč igrajočih se otrok. Ni več dvoma: vrnila se je pomlad in osramotila tiste, ki so obupavali nad njo. Pozabljeno je turobno, žalostno razpoloženje zimskih dni.
Tudi v življenju posameznikov in narodov nastopijo mračna zimska razdobja, ko se zdi, da jim sonce srečnih dni ne bo nikoli več Zasijalo. Prevzemata jih žalost in obup, ki se izražata v narodni apatiji, v brezbrižnosti za verske in duhovne vrednote, v brezciljnosti, brezidejnosti in neznačajnosti ter v iskanju samo materialnih dobrin in čutnih Zadostitev. To je duhovna zima, čas brez upanja in brez vere v bodočnost; in v svojem obupu se kar zagrizejo v nevero ter niti nočejo poslušati tistega, ki jim govori o bodočem vstajenju, kakor «enajsteri in vsi drugi» niso hoteli poslušati Marije Magdalene in njenih dveh spremljevalk, ko so se vrnile od Kristusovega groba, ter jim sporočile, da je grob prazen in da jim je angel povedal, da je Jezus vstal od mrtvih. «In zdele so se jim njih besede kakor prazno govoričenje, in jim niso verjeli», je zapisal apostol Luka v svojem evangeliju (24p ogl., od 11. do 12. vrste).
Tako se zdi v njihovi neveri Kristusovo vstajenje še danes mnogim samo «prazno govoričenje», ker so se zaprli vase pred po-
POMLAD NA TRŽAŠKEM KRASU
mladnimi žarki odrešujoča. Resnice, ki jo oznanja Cerkev. In tako se mnogi zagrizeno in skoraj sovražno zapirajo vase tudi pred tistimi, ki jim oznanjajo vstajenje duha, vstajenje naroda in zmago zdravih življenjsko močnih idej nad brezidejnostjo, plahim oportunizmom in materialističnim malikovanjem denarja in užikov, zmago resnice nad lažjo in hinavščino, zmago svobode nad nasiljem in tudi nad tistimi, ki skušajo izsesavati naše narodne sile s pomočjo tujega kapitala in dozdevnih javnih koristi, požirajoč košček za koščkom naše zemlje in potiskajoč naše ljudi v sivo maso predmestnega industrijskega proletariata, ali vzeti našemu
F.to M. Magajna
narodu vero vase in v bodočnost v imenu abstraktnih teorij in brezbožnih idej.
Toda nikar ne obupujmo in ne dvomimo: življenje bo zmagalo nad smrtjo, vedno spet in končno na vekov veke. Verovati v božje Vstajenje pomeni tolažbo in vzpodbudo tako za posameznika kot za ves naš narod, da naj se ne preda žalosti in obupu, ampak naj veruje, da bo deležen zmage življenja in resnice v Vstajenju. Vstajenje ni le simbol, ampak vedno spet obnavljajoča se stvarnost zmagovanja božje Resnice nad silami teme in življenja nad smrtjo.
Zato se, Slovenci, predajmo zaupanju v Boga, v življenje in in v bodočnost.
Dnmjo (Trst) spomladi
Zgodovinska	enciklika:»Mir na zemlji«
S temi besedami: »Mir na zemlji« se začne nova papeška enciklika, ki je logično nadaljevanje prejšnje okrožnice Janeza XXIII., katera se začenja z besedami »Mater et magistra« (Mati in učiteljica).
Novo poslanico, namenjeno vesoljnemu svetu, je podpisal papež v torek na petih izvodih. Nosi pa datum velikega četrtka »in coena Domini«. Poslanica je pravo oznanilo miru, ,ki hoče obvarovati vse človeštvo pred grozotami nove vojne. »Svetovni mir je dobrina«, je govoril sveti oče, ko je podpisal encikliko, »ki se tiče vseh brez razlike; vsem smo zatorej odprli svoje srce.« V kratkem nagovoru, katerega so prenašali oddajniki po vsem svetu, je papež obrazložil vsebino slovesnega poziva na vse človeštvo. Enciklika se deli na 5 ločenih delov. Prvi se tiče odnosov človeka do človeka; drugi govori o razmerju človeka do političnih oblasti; tretji o medsebojnih od-
Nova jugoslovanska ustava
V nedeljo je zvezna ljudska skupščina v Beogradu sprejela novo ustavo Jugoslavije. Ta je tretja ustava od leta 1946 dalje. Na seji skupščine je podpredsednik Kardelj prebral novi osnutek, o katerem so že prejšnje mesece razpravljali tudi na zborih volivcev.
Predvsem je spremenjen uradni naslov republike. Imenuje se: Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Ostal je v rabi dosedanji zunanji znak države, namreč trobarvnica z zvezdo. Spreminje-valni predlog za uvedbo rdeče zastave ni prodrl. Na vrhu državnih oblasti je predsednik republike, čigar poslovna doba bo trajala 8 let. Izjema velja samo za sedanjega predsednika Tita, ki ostane predsednik do smrti. Na novo je urejen položaj podpredsednika republike. Nova ustava priznava zasebno kmečko posest, a le v obsegu desetih ha zemlje.
Priznano je tudi dedno pravo. Močno je poudarjena tudi delavska samouprava v podjetjih. Delovni teden je določen na 42 ur. Vsak delavec ima tudi pravico do najmanj štirinajstdnevnih počitnic na leto.
Poleg teh določb, ki poudarjajo delo kot temelj za družbeni položaj, je vrinjen v ustavo tudi člen o ustanovitvi Zveznega u-stavnega sodišča. Nadalje sta predvidena samo dve državni tajništvi ali ministrstvi, in sicer za zunanje zadeve in za obrambo. Ostali organi — po našem ministrstva — bodo imela značaj zveznih sekretariatov in odborov. Razširjeno je tudi samoupravljanje občin in zveznih republik.
Izrecno se poudarjajo pravice narodnih manjšin in pravica vsakega državljana, da sam izjavi, kateri narodnosti pripada. Za-
ščitni členi za narodne manjšine so zelo široki.
Glede mednarodnih odnosov postavlja nova ustava pravec koeksistence, odklanja vojno kot politično sredstvo v meddržavnih odnosih. Prepoveduje pa kot veleizdajo vsako kapitulacijo v slučaju vojne in prepustitev sovražne zasedbe v slučaju vojne.
Na koncu predloga za izglasovanje nove ustave je Kardelj izjavil, da je ustava plod uspehov socialistične izgradnje in neprestane borbe zoper birokratizem in konservativno okrepenelost.
—0—
Neposredna zveza med ZSSR-ZDA
Prejšnji petek je sovjetski zastopnik na ženevski razorožitveni konferenci pristal na ameriški predlog, da se vzpostavi neposredna zveza med Moskvo in Washingto-nom. Neposredna telefonska ali daljepisna (telesprinier) zveza bo omogočila Kennedy-ju in Hruščovu, da se bosta mogla v nevarnih trenutkih za svetovni mir naravnost pogovoriti.
Potreba take zveze se je pokazala zlasti ob krizi za Kubo, ko se je izmenjava misli med obema taboroma preko običajnih diplomatskih vezi tako zavlekla, da bi bile kmalu začele treskati bombe, preden je prišlo do razjasnitve. S tem novim načinom direktne zveze upajo veliki oblastniki sveta, da se bodo izognili »vojni po pomoti«. Zamisel je res hvale vredna, nikakor pa še ni s tem rečeno, da bo gola telefonska ali drugačna žica že privedla do miru, če ne bodo dani tudi resnični pogoji za pravi mir na svetu.
„NOVI LIST" <keli aeiele aelilconocne !gh,a<znilce naKomllcom, lxKaucem, ladelaucem, </i\L{atel^em in u&em Slovencem
nosih političnih skupnosti do svetovne skupnosti. Peti, zaključni del sc pa nanaša na pastoralne smernice, katere je treba takoj uresničevali. »Na ta način,« je nadaljeval sveti oče, »nismo hoteli osvetliti samo temelje mirovne zgradbe, to je spoštovanje božjih uredb in obrambo vrednot človeške osebnosti, marveč smo tudi nakazali različne načrte, skoraj posamezne kamne, potrebne za zgradnjo stavbe, ne da bi kogarkoli izključili od povabila za njegov osebni doprinos.«
Enciklika govori tudi o narodnih manjšinah. Zaradi važnosti vprašanja Objavljamo danes ta del v skoraj dobesednem prevodu :
RAVNANJE Z MANJŠINAMI
Sv. oče ugotavlja, da se v zgodovinskem , razvoju že od 19. stoletja pojavlja težnja, da posamezni narodi postanejo tudi državno neodvisni. Toda iz raznih vzrokov ni vedno mogoče začrtati državno mejo z narodnostno. Posledica tega je, da imamo pojave manjšin in vrsto zapletenih vprašanj, ki so z njimi v zvezi.
»Kar najbolj odločno je treba izjaviti — nadaljuje Janez XXIII. — da je tlačenje in zatiranje življenjske sile manjšin huda kršitev pravičnosti; in še tembolj, kadar se s tem namerava doseči, da izginejo.«
»Pravičnost pa zahteva, da javne oblasti prispevajo k človeškemu razvoju manjšin z učinkovitimi ukrepi v prid njihovega jezika, njihove kulture, njihovih življenjskih navad, njihovih gospodarskih virov in gospodarskih pobud.«
Papež nadalje poudarja, da pa pripadniki manjšin v svojem odzivu na dejansko stanje ali zaradi svoje zgodovinske preteklosti neredko radi dajejo prevelik poudarek svojim narodnostnim značilnostim, tako da jih povzdigujejo celo nad človeške vrednote,- kakor da so splošno človeške vrednote podrejene narodnim.
Modro bi pa bilo, da bi znali ceniti pozitivne strani stanja, v katerem živijo in ki jim omogoča, da se obogatijo s postopnim jn stalnim prisvajanjem vrednot, ki so lastne drugačnim tradicijam in kulturi, kakor je tista, kateri pripadajo. »To pa se lahko zgodi samo — zaključuje sv. oče — če bodo pripadniki manjšine znali biti most, ki olajšuje obtok življenja v njegovih raznih pojavih med različnimi tradicijami ali kulturami, ne pa področje trenja, ki povzroča nešteto škode in je vzrok zastoja in nazadovanja.«
Papežvo mirovno vabilo k svetovnemu miru in jasne določbe, kako bo prišlo človeštvo do blagodejnega sožitja, so pravi zgodovinski dokument.
Bravcem na Goriškem v premislek in pojasnilo
Prejšnji teden smo v slovenskem tedniku, ki izhaja v Gorici, brali kratko vest »o važnem sestanku slovenskih volivcev«, ki je bil 31. marca in ki ga je sklicalo vodstvo goriške Slov. dem. zveze. Sestanka se je udeležilo — kot piše omenjeni list — 60 oseb, od katerih jih je 56 odobrilo predlog vodstva SDZ, naj člani in somišljeniki te politične organizacije na Goriškem pri bližnjih državnozborskih volitvah podprejo kandidate Kršč. demokracije.
Iz kratke časnikarske vesti ni razvidno, s kakšnimi argumenti je goriško vodstvo SDZ svoj predlog utemeljilo. List, ki je o tem dogodku pisal, omenja samo, da je bilo udeležencem prebrano poročilo vodstva, ne da ibi omenil njegovo vsebino, a tudi v drugih listih nismo o tem poročilu doslej še ničesar brali.
Na prošnjo mnogih goriških bravcev in že zaradi svoje časnikarske dolžnosti moramo kljub pomanjkanju podrobnejših informacij o tej zadevi vendarle povedati svoje mnenje.
Najprej moramo ugotoviti, da je priporočilo vodstva go riške SDZ svojim somišljenikom v kričečem nasprotju s splošno politično smerjo, ki so jo zamislile in za katero se od občinskih volitev v tržaški občini v lanskem novembru, kakor tudi pri sedanjih volitvah zavzemajo štiri slovenske Politične skupine, ki so na Tržaškem zdru-žene v Svetu Skupne slovenske liste. To Politično smer pa zagovarja tudi naš list.
Ko je bila v tržaškem poslanskem okrožju predložena Skupna slovenska lista, smo V našem listu obžalovali,, da se ta lista ni predstavila tudi na Goriškem. Ugotovili smo, da se to ona zgodilo, ker je vodstvo go-riške SDZ odklonilo tozadevni predlog Sveta Skupne slovenske liste, ki je bil Goričanom tudi pravočasno sporočen.
Kot so nam te dni ponovno potrdili Predstavniki štirih političnih skupin s Tržaškega, ki so vodili razgovore z voditelji goriške SDZ, so jim ti svečano zatrjevali, da bodo svojim volivcem svetovali, naj ob državnozborskih volitvah oddajo bele glasovnice. Priporočilo, naj se podpro kandidati Kršč. demokracije, bi pa prišlo v poštev samo v primeru, da bi osrednje vodstvo KD pred tefhi volitvami pismeno zagotovilo goriški SDZ, da bo v prihodnji zakonodajni dobi Slovencem v Italiji poskrbela preko vlade in parlamenta zaščitni zakon, to je zakon, ki bo zaščitil narodne in ostale pravice slovenske manjšine v
Italiji. ,
Glede na izid go riškega sestanka z dne
Dr. VRTOVEC DINO Dr. VRTOVEC JOŽE (jun.)
SPECIALISTA ZA USTNE IN ZOBNE BOLEZNI
ASISTENTA
na zobozdravniški univerzitetni kliniki v PADOVI
želita svojim klientom veselo elelujo UDINE - VIDEM	TRST
Via Aquileia 94	Via	Mercadante	1
I.	nadstr.	Tel.	68-349
31. marca bi torej smeli sklepati, da je osrednje vodstvo KD takšno zagotovilo da-
lo.	Vse pa kaže, da temu ni tako, ker v tedniku, ki je o sestanku poročal, ni o takem zagotovilu ali taki obljubi demokri-stjanske stranke v zvezi s Slovenci niti besedice, če je torej vodstvo goriške SDZ kljub pomanjkanju zahtevanega zagotovila priporočilo svojim pristašem, naj glasujejo za kandidate KD, pomeni, ali da ni s Tržačani iskreno ali da se je v zadnjem času v odnosih med KD in Goričani zgodilo nekaj novega, o čemer goriška in ‘tudi ostala slovenska javnost v Italiji ni treba, da je obveščena.
Iz vsega, kar smo napisali, izhaja po našem mnenju predvsem tole: 1. glavna napaka vodstva goriške SDZ je bila, da ni sprejelo predloga, naj se tudi za Goriško predloži na teh volitvah slovenska kandidatna lista, kar bi med drugim omogočilo, da bi SSL poleg kandidatov za poslansko zbornico postavila tudi kandidate za senat tako v Trstu kot v Gorici; 2. priporočilo, naj se na Goriškem voli KD, je za slovenske volivce nesprejemljivo, saj se med drugim ni izpolnil niti tisti minimalni pogoj, ki ga je KD še pred kratkim postavljalo samo vodstvo goriške SDZ.
Če smemo povedati svoje mnenje in Goričanom nekaj konkretnega svetovati, jim priporočamo, naj 28. t. m. glasujejo pošteno in možato: naj oddajo bele glasovnice.
Umetni sateliti
Pred kratkim izstreljena sovjetska vesoljska ladja ni dosegla svojega namena, da bi pristala na luni. V nedeljo zjutraj je brzela mimo našega trabanta v oddaljenosti 8500 kilometrov, torej bolj daleč kot Lunik I. in Lunik III., medtem ko je Lunik II. priletel na luno, a se je tam razbil. Sedanji Lunik bo ostal v vesoljstvu in bo kot ur metni satelit krožil okoli sonca. Kljub ne-popolnoma uspelemu poskusu je pa tudi ta vesoljska raketa v svojih petih dnevjh poleta pošiljala na zemljo dragocene tehnične podatke. Na njih podlagi bodo v Sovjetski zvezi v najkrajšem času ponovili podoben poskus. Moskovski radio je poročal, da je že danes dana možnost za pristanek človeka na luni.
V Združenih državah se tudi pripravljajo na odstrel umetnega satelita, ki pa ni nič v zvezi z obvladanjem vesoljstva, ampak bo imel samo znanstvene cilje. Satelit »Nimbus« bo namreč krožil preko tečajev in bo avtomatično oddajal vremenska poročila. Za vsako točko nad zemljo bo dvakrat na dan beležil vremensko stanje. S posebnimi infrardečimi žarki bo lahko tudi ponoči raziskoval vremenske spremembe v zračnih plasteh. Novi satelit bo imel neprecenljivo vrednost za ugotavljanje vremenskih napovedi.
OPOZORILO!
Bravce in naročnike opozarjamo, da zaradi današnje povečane izdaje prihodnja številka Novega lista ne izide prihodnji četrtek, temveč dne 25. aprila.
O volitvah
Na bližnjih volitvah 28. aprila bodo državljani izbrali 630 novih poslancev in 350 senatorjev. Volivcev za zbornico je 34,433.000; od teh je 52,03'’/« žensk. Od zadnjih volitev je vpisanih v imenike 735 tisoč volivcev več, ki so v tem razdobju dosegli volivno starost.
Vqlivcev za senat je za tri milijone manj, ker morajo imeti volivni upravičenci izpolnjenih 25 let.
Velikanski je tudi volivni aparat. Po vsej državi je razdeljnih 58.570 volivnih sedežev. Na vsakega pride povprečno po 580 volivcev. Volitve stanejo državo tudi ogromne vsote. Notranje ministrstvo je preračunalo, da bodo znašali stroški zanje okrog 9 milijard lir. če prištejemo še stroške, katere izdajo posamezne stranke za volivno propagando, se ta vsota podvoji.
UKRADENO BLAGO?
‘ Jugoslovanski skladatelj Bojan Amadič je imel te dni v Bologni zanimivo tiskovno konferenco. Povedal je, da imajo popevke znanega Tonyja Renisa velike podobnosti z nekaterimi njegovimi. Renisova »Una per tutte« posnema po Adamičevem mnenju glavni motiv iz njegove pesmi »Ti v sanjah«, ki je vložena v jugoslovanskem filmu »Ples pod dežjem«.
V potrditev svojih izjav je skladatelj A-
damič navedel nenavaden slučaj, ki se je dogodil z Renisovo popevko v Ljubljani. Prej ko se je italijanski pevec predstavil z njo na festivalu v San Remu, jo je izvajal pred ljubljanskim občinstvom. Nemalo se je začudif, ko so poslušavci skoraj v zboru pritegnili v melodije. Renis je sodil, da zato, ker je tako pevna in je z njo pohitel v San Remo. V resnici so pa Ljubljančani poznali arijo že iz Adamičeve skladbe.
■s J ji
Mačkovi je v Tržaškem bregu
\f FTj'tawblivrjti --------------------------
Se o krivičnem sklepu iržashc obCine
Na pobudo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je bil v ponedeljek zvečer v dvorani gostilne »Pri Sordi« na Kolon-kovcu sestanek kmetovavcev in vrtnarjev, lastnikov zemljišč, na katerih bi po sklepu tržaške občine morali v prihodnjih 10 letih zidati ljudska stanovanja. Gre za skupno 406.000 kv. m zemlišča, ki se nahaja pri Sv. M. M. Spodnji, in sicer na področju med ul. Scarlicchio, Flavia in krožno avtomobilsko cesto.
Tajnika obeh zvez, Mario Grbec in inž. Pečenko, sta udeležencem obrazložila načrt mestne občine in med drugim poudarila, da bi njegova izvedba pomenila smrtni udarec za vrtnarstvo na Tržaškem. Lastniki zemljišč pa bi imeli neprecenljivo škodo ne samo zaradi tega, ker bi ne mogli več obdelovati svojih vrtov, temveč bi za svojo zemljo tudi ne dobili primerne in pravične odškodnine. Zemljišča bi namreč občina kupila ali razlastila po cenah iz leta 1961, četudi bi se razlastitev izvedla šele čez 5 ali 8 let.
Predlagala sta zato, naj posebno odposlanstvo vrtnarjev obišče razne predstavnike upravne oblasti in jih naprosi, naj posredujejo na pristojnih mestih, da se načrt ne prične izvajati.
Od udeležencev sestanka je posegel v razpravo tudi odvetnik dr. Jože Škerk, ki je med drugim izjavil, da se v glavnem strinja z izvajanji tajnikov obeh zvez. Pripomnil pa je, da sta se zvezi začeli prepozno zanimati za to važno vprašanje, kajti če bi pravočasno nastopili, bi mestni svet morda ne odobril takšnega načrta. Ugotovil je nadalje, da so komunistični in socialistični občinski svetovavci med razpravo o tem vprašanju zavzemali pravilno stališče, a so se v odločilnem trenutku glasovanja vzdržali. Edini, ki ni samo praviLio tolmačil potrebe prizadetih vrtnarjev in
kmetovavcev, temveč je tudi bil do konca razprave dosleden, je bil svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič.
Dr. škerk je zato izrazil mnenje, naj bi odposlanstvo vrtnarjev ne obiskalo samo predstavnikov oblasti, ampak tudi vodstva posameznih skupin v občinskem svetu, kajti od teh je v prvi vrsti odvisno, če bodo vzeli v poštev predloge in pripombe, ki jih v zvezi z načrtom prizadeti lastniki zemljišč smejo do 14. t. m. predložiti tržaški občini.
Po razpravi je bilo izbrano odposlanstvo, ki je te dni že obiskalo predstavnike prefekture, ravnatelja oddelka za kmetijstvo pri generalnem komisariatu in predstavnike trgovinske zbornice.
Ob tej priložnosti moramo ugotoviti, da bi izvedba načrta, ki ga je odobril občinski svet, pomenila tudi nadaljevanje raznarodovalne akcije na naši zemlji v tržaškem predmestju, kar zgovorno izhaja iz dejstva, da obstajajo na področju tržaške občine druga zemljišča, ki so vsekakor bolj primerna za gradnjo ljudskih hiš, kot je področje od Kolonkovca proti Rovtam. Če u-poštevamo še ta argument — in Slovenci ne moremo mimo njega — so bile bele glasovnice komunističnih in socialističnih svetovavcev, ki o sebi pravijo, da imajo posluh tudi za narodne koristi, manjšine, neopravičljive.
Pobude za živinorejo
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča lcmc-tovavcem, da bo s sredstvi pristojnega ministrstva in vladnega komisariata dalo .pobudo za naslednje izredne akcije v korist tukajšnje živinoreje:
Nagrade za vzdrževanje brejih junic —
Da bi kmetovavci povečali in izboljšali vzrejo junic sivorjave pasme, so bile določene nagrade »za vzdrževanje brejih junic«. Nagrade bodo podeljene v najvišjem znesku 20.000 lir na prošnjo rejcev, kakor hitro bo ugotovljena brejost junii'.
Rejci, ki se za to nagrado zanimajo, naj predložijo prošnjo na živinorejski oddelek Kmetijskega nadzorništva.
Prispevek za nakup kuncev — domačih zajcev za vzrejo —
Kmetovavci, ki želiijo kupiti kunce odbranih pasem za vzrejo (Gigante di Fiandra, Fulvo c!i Borgogna, Bleu di Vienna), bodo prejeli prispevek v najvišjem znesku 50% nakupne cene, in sicer, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota.
Prispevek za nakup opreme za kokošerejo in zajčerejo —
Kmetovavci, ki nameravajo nabaviti sodobno opremo za kokošerejo in kunčerejo (kletke), lahko predložijo prošnjo z/i prispevek, ki bo znašal največ 50% nakupne ccne.
Prispevek za zatiranje glavnih bolezni perutnine — Da bi se med kokošerejci čimbolj posplošila uporaba profilaktičnih sredstev za zatiranje glavnih bolezni perutnine (kokošje kuge, difteriir, grintavosti), bo Kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevek 10 lir na vsako glavo; prizadeti km.:-tovavci morajo predložiti prošnjo, v kateri naj navedejo število rejene perutnine in ji priloži i račun za kupljeno cepivo.
Za vsa potrebna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo za živinorejski oddelek Kmetijskega nad-zorništva v Trstu — Ulica Ghega, štev. 6/1 --tel. 23-9-27 in 38-6-73., od 9. do 13. ure.
Olga Čermelj
V ponedeljek, 8. aprila, so v Ljubljani pokapali soprogo dr. Lava Čermelja, gospo O'go, rojeno Vovk. Pokojnica je doma iz Trsta. Po končani učiteljski maturi je poučevala po različnih šolah v 'tržaški okolici. Po štirinajstletnem službovanju so jo fašistične oblasti vrgle na cesto, ikakor tudi njenega moža, odličnega manjšinskega delavca. Oba sta se z družino zatekla v L j li1> ljano, kjer sta nadaljevala svoje požrtvovalno delo. Ko so fašistične oblasti leta 1941 zagospodarile tudi v Ljubljani, je začel spet križev pot čermeljeve družine. Moža je posebno sodišče obsodilo na smrt, ženo so pa odpustili iz službe. Po razpadu fašizma se je dr. Čermelj vrnil iz ječe. Začela so nova leta trdega dela. Po 35 letih učiteljevanja je gospa Olga stopila v zasluženi pokoj. Njeno delo samo ji je postavilo trajen spomenik. Hudo prizadetemu gospodu doktorju in vsej družinii pošiljamo izraze našega iskrenega sočustvovanja.
ČEDAD
V nedeljo je prosvetno društvo »Ivan Trinko« odprlo v Čedadu svoje nove društvene prostore, čeprav so skromni, vendar pomenijo začetek nekega kulturnega središča v starodavnem mestu s slovensko okolico.
Odprtje novih prostorov je bilo' 7dru/,e:. no s proslavo v počastitev duhovnega voditelja beneških Slovencev Ivana Trinka. Pri tej kulturni prireditvi v Beneški Sloveniji je nastopil tudi pevski zbor z Goriškega, domači dijaki, ki se šolajo v Gorici, so pa recitirali odlomke iz Trinkovih pesmi.
Pripomnimo, da bi to kulturno središče pritegnilo čimveč ljudi, če bo nestrankarsko in v prid vsem našim rojakom začelo krepko delovati.
RONAC
Dne 2. aprila smo imeli v naši fari žalosten dogodek. Pokopavali smo namreč drar go mamo našega rojaka gospoda Valentina Birtiča. Umrla je ugledna gospa Tonina Birtič, spoštovana daleč naokrog.
Pogreba se je udeležilo vse polno ljudi od blizu in daleč, zlasti iz Dreke, kjer žup-nikuje gospod Zdravko. V pogrebnem sprevodu je rajno mater spremljala tudi dolga vrsta duhovnikov. Naj bo Gospod obilen plačnik Birtičevi mami; vsej rodbini pa prosimo tolažbe od zgoraj!
TIPANA
Da, res je to, da spravijo te volitve marsikoga v zadrego in v posmeh. Ni dolgo tega, ko se je pri nas ujel v lastne zanke imeniten govornik. Misleč da bo volivne zborovavce navdušil, se je pa osmešil. Gospod je prišel iz Vidma z namenom, da pozdravi in pridobi za svojo politično stran-ko naše delavce, ki so prišli iz inozemstva obiskat svoje družine.
Ljudi je bilo na sestanku precej in g°" vornik se je osrčil. Začel je hvaliti, kak0
VOLIVNI SKLAD
Svet »Skupne slovenske liste« se obrača na tržaške Slovenke in Slovence, da bi po svojih močeh moralno in gmotno podprli naš nastop na bližnjih političnih volitvah. Volivni nastopi zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. »Skupne slovenske liste« ne podpira nobena mednarodna ali državna ustanova. Njen razmah je odvisen zgolj od delavnosti njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podpornikov.
Denarne prispevke lahko pošljete po položnici na poštni tekoči račun »Skupne slovenske liste« št. 11/1894, ali pa jih osebno izročite v našem uradu v Trstu, ul. Machiavelli 22/2, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
S svojim prispevkom boste omogočili, da bomo naš skupni cilj — združitev vseh Slovencev — čimprej dosegli.
Svet SSL
Iz (j oVi/ifte
GORIŠKI OBČINSKI PRORAČUN
Na več sejah so prejšnji teden goriški občinski svetovavci razpravljali o občinskem proračunu za leto 1963. Levičarski svetovavci so ostro kritizirali nekatere proračunske postavke. Dosti ugovorov je zbudil način za ugotavljanje premoženja pri odmeri družinskega davka. Odmera ni vedno v skladu z dejanskim stanjem. Dogaja se, da manj premožni plačujejo več davka kot bogatejši. Ti slučaji se dogajajo zlasti v škodo državnih uradnikov, katerih dohodki so jasno razvidni.
Med drugimi pojasnili na kritike slovenskih zastopnikov je za nas važna izjava, da se občina še nikakor ni odločila, kje bo stalo novo poslopje za slovenske šole. Sprva je bil določen prostor v odročnih Stra-žicah, proti čemur je ugovarjal vsa naša javnost in je Sindikat slovenskih šolnikov tudi pismeno protestiral.
Na tretji seji v soboto zvečer je bil sprejet z dviganjem rok dokončni proračun. Zanj je glasovalo 16 dcmokrščanskih sve-tovavcev in trije slovenski. Proti proračunu je bilo osem članov občinskega sveta; kar 13 jih je pa bilo odsotnih. Tako veliko
- HntrnlhUn rloihta
višja gosposka skrbi za naše ljudi in izseljence. Vedno bolj se je ogreval, dokler ni začel poveličevati koristi, katere ima država s prihranjenimi pošiljkami izseljencev, i so tnorali v svet s trebuhom za kruhom. e£taj pa je bj]0 nekaterim že preveč in eden je začel vpiti »Abbasso le valigie« (Dol s kovčki!), drugi so mu pritrjevali, ker so pač primorani jesti izseljenski kruh, ne pa domačega. Sestanka je bilo po teh medklicih prav brž konec.
SUBID
Iz Švice so prinesli žalostno novico, da le tam umrla komaj 19-letna Ana Skuble !z naše vasi. Smrt jo je zadela pri neki avtomobilski nesreči. Mlada žrtev je imela Precej bridko življenje. Rodila se je leta 1944 prav tisti dan, ko so fašisti požigali našo vas. Mati je morala bežati na piano m prva zibelka majhne Anice je bila — na njivi. Revica si je zdaj hotela poiskati krur ha v tujini, a tam je našla prezgodnjo amrt. Bog ji daj vsaj na onem svetu malo več sreče, kot jo je užila na zemlji!
TRBIŽ
V nedeljo so imeli vlaki na progi V'-dam-Trbiž precejšnjo zamudo. Med podajama Videm in Reana se je na dolžino P°1 kilometra pokvaril električni vod vi-s°ke napetosti. Električne lokomotive niso ^ogle nekaj časa voziti in so jih morali nadomeščati s stroji na paro, kar je po-vZročalo precejšnje zamude. Okvaro so popravili šele v ponedeljek. Spričo podobnih slučajev se zopet razvidi živa potreba po dvotirni progi na tem važnem mednarod-neip železniškem odseku.
Po naših bližnjih gričih je še precej sner-?a- Malokatero leto je zimski šport trami do pomladanskih mesecev. Za velikonočne praznike se naša gostinjska podjet-Ja pripravljajo na sprejem raznih turistič-P° - smučarskih skupin. Upajmo, da jih ne 0 prevaril kak pomladni dežek.
število odsotnih ne kaže prav velike vneme nekaterih občinskih mož za blagor mesta.
ŠTEVERJAN
Upali smo, da se bo končno le pojavilo spomladansko vreme, a naše nade se sko-ro vsak teden na novo izjalovijo. Niti stari vremenski pregovori ne držijo več. Zadnje dneve smo imeli v jutranjih urah temperaturo okoli ničle. Vendar se pridne roke že urno gibljejo po polju. Na vrhu okoli cerkve je še bolj malo obdelano, tem bolj pa v ravnini, kjer imamo stroje.
Javna dela še nekam napredujejo. Gradnja vodovoda je še precej dobro v teku. Vodovodna mreža bo za sedaj izpeljana od cerkve v ščedno, v Gabrski konec in v Dolenji konec do Bukovja. Za oddaljene zaselke, upamo, da bo tudi letos delo končano. Cestna dela tudi napredujejo, čeprav bolj počasi. Asfaltirana cesta bo šla od Bukovja do Sovence. Vsi prizadeti obči-I narji prosijo, da bi popravili in uredili tudi cesto do trga pred cerkvijo.
Na kulturnem polju se naša mladina tudi dobro giblje. Prav skrbno se naše prosvetno društvo pripravlja za igro »Voda«. Požrtvovalni igravci upajo, da bodo mogli z njo nastopiti v »borovcih« že prvega maja. Ni pa prav gotovo, ker ima pri tem tudi vreme svojo besedo. Prejšnjo nedeljo so prišli s tržaškega radia posnemat tudi naš terkveni zbor. Po radiu bomo slišali štiri velikonočne pesmi, katere so zapeli naši pevci.
SOVODNJE
Prejšnji teden je pri nas umrla gospodinja Ana Masten-Vižintin. Nutka, kakor so jo po domače imenovali, je učakala 73 let in je podlegla daljši bolezni v goriški bolnišnici. Bog ji daj večni mir!
V Sovodnjah se je v zadnjih letih precej zidalo. Precej novih zasebnih hiš je kar spremenilo zunanje lice nekdaj dolge in prašne vasi. Novo stavbo si zida tudi domača »Kmečko - delavska posojilnica«. Predzadnjo nedeljo je imela letni redni občni zbor, ki je pokazal, da sloni ta naša gospodarska ustanova na trdni podlagi. So-vodenjska posojilnica šteje 124 članov. Denarni promet je lansko leto dosegel 300 milijonov lir; čisti dobiček pa 455 tisoč lir. Vloge s'~ prišle na 91 milijonov in posojila na 52 milijonov lir. Občani gledajo z zaupanjem na ta denarni zavod ki bo lahko še dosti koristil za razvoj našega gospodarstva. V vasi imamo sicer kar 2 novi tovarniški podjetji, a za skupni občinski blagor prideta bolj malo v poštev, če izvzamemo gole delavske mezde. Opreti se. bomo morali bolj na lastne sile, kot so to znali naši predniki, iz vrst katerih je prišla tudi pobuda za posojilnico.
NOVA ŠOLSKA POSLOPJA
Zdaj pred volitvami se marsikatere vladne obljube hitreje uresničujejo, kakor bi se sicer. Goriška občina je imela že dalj časa v načrtu zidavo novih šolskih poslopij za osnovne šole, in sicer v novem naselju pri pevmskem mostu, pri ločniškem mostu, v novem naselju pod nekdanjo bolniš-
nico v ulici Gelsi, v ulici Marconi in zadaj za kapucini v ulici Cipriani. Skupni stroški za nove stavbe so bili predvideni na 300 milijonov lir. V občinski blagajni pa jih ni toliko, županstvo se je zatorej obrnilo za pomoč na osrednjo vlado. Precej časa je moralo zaman trkati, dokler ni prosvetni minister prejšnji teden odobril dodatni državni prispevek. Nove stavbe bodo začeli zidati v najkrajšem času.
Ob tem hvale vrednem šolskem prizadevanju goriške občine moramo dostaviti tudi svojo željo, da bi tudi glede stavbe za slovenske šole ukrenili tako, da bo ustreženo željam in potrebam naših staršev.
KRMIN
Naše mestece je dolgo let kazalo v sredini naselja starinsko, že razpadajoče lice. Posebno na Trgu svobode je vsak tujec, pa tudi domačin zmajal z glavo nad starimi stavbami, ki so kvarile podobo deloma že urejenega trga okoli spomenika padlim.
Zdaj se je pa županstvo resno odločilo, da podre tiste stare hiše okoli trga. Na njih zemljišču bodo zgradili prvo krmin-sko stolpnico. Imela bo sicer samo osem nadstropij, a bo vendar najvišja stavba v Krminu. V zgradbi bo prostora za 19 stanovanj, pet uradnih prostorov in pet velikih trgovin. Vseh prostorov bo 95. V načrtu je, da bodo zginile polagoma tudi druge stare hiše in bo Krmin res postal čedno središče furlanske okolice, kamor težijo tudi mnoge slovenske vasi.
S sosednje strani
Ko-tanjevica pri Goric!
Zvedela smo, da je apostolski administrator msgr. Mihael Toroš zopet hudo bolan. Bolehal je sicer že precej časa, zdaj se je na moral zateči v okrevališče v Ankaran. Kot administratorjev namestnik opravlja visoko cerkveno službo delegat g. Andrej Simčič, solkanski dekan. Bolnemu gospodu monsignorju želimo, da bi kmalu okreval.
Medana
V Medani so v soboto popoldne zvonili na zadnji poti po vseh Brdih znanemu rojaku Antonu Simčiču. On je dolga, dolga leta zvonil vsem rajnim faranom, ker je skozi 72 let zvesto opravljal službo cerkovnika. Sam pa je učakal kar 89 častitljivih let. Ob 70-letnici ga je sam papež odlikoval za požrtvovalno delo v cerkvi. Služil je pod osmimi župniki, ki so bili z njim prav zadovoljni. Dolgo let je poučeval tudi dečke za strežniško službo. Zvest je bil pokojni Anton ne samo Cerkvi, ampak tudi svojemu narodu.
Veličastnega pogreba se je udeležilo več kot 1000 ljudi, 8 duhovnikov in 2 pevska zbora. Ob odprtem grobu je rojak in pesnik Ludvik Zorzut v presunljivih in lenih besedah orisal delo in življenje častitljivega možaka.
Bog naj mu nakloni obilno plačilo in naj potolaži številno družino — 8 otrok — ob bridki izgubi!
ARTHUR MILLER
SMRT TRGOVSKEGA POTIKA
Premiera Slovenskega gledališča
Modest Sancin
V torek je bila v 'tržaškem Avditoriju premiera Slovenskega gledališča, združena s proslavo štiridesetletnega odrskega dela igravca Modesta Sancina. Jubilant si je izbral ob tej priliki veliko vlogo v Millerjevi drami «Srn rt trgovskega potnika«.
Ta večer je močno izstopil iz niza gledaliških predstav, ki jih lahko gledamo na tem odru. Najprej je dalo praznično razpoloženje polno gledališče občinstva, nato pa izredno skrbno piipravljena predstava in dobra igra nastopajočih dgravcev.
Ta Millerjeva drama je šla že preko vseh velikih svetovnih odrov in je prevzela gledavce po globoki človečnosti ljudi, ki jih je pisatelj ustvaril, in po pretresljivi usodnosti človeških poti in usod. ki se prepletajo v mozaiku življenja. Z velikim psihološkim posluhom spremlja avtor svoje ljudi, njihove skrite in razodete želje, njihove vzpone in padce, njihova hrepenenja in obup. Vse U pa je Miller zajel v izredno bistro odrsko tehnično podobo, v ritem življenja, ki pada in iz obupa vedno znova vstaja.
Da to delo zaživi polno življenje, potrebuje drugega velikega ustvarjavca: gledališki človek mora z enako fineso in z enakim posluhom poustvariti to, kar je avtor zamislil.
Režiser Slavko Jan
Tega dela se je oklenil rektor 'ljubljanske akademije za igravsko umetnost, Slavko Jan. Mislim, da smo videli v Trstu dve njegovi deli,
Ženska in družba"
Pred kratkim je izšel nov zvezek v zbirki »Knjižice«, ki jih izdajajo slovenski duhovniki v Trstu. Kot izdajatelji so podpisani salezijanci v Marijanišču na Opčinah. Ta »knjižica« ima naslov »Ženska in družba«, napisala pa jo je Miranda Zafred, ki jo poznamo drugače po njen'h filmskih kritikah.
Knjižica je razdeljena v naslednja poglavja: ženska nekdaj, ženska danes, žena-mati, ženska narava, Zenska in moški, Družinsko življenje, Zenska v okviru družine, Kako vpliva moderno življenje na družine, Zenska in delo, Samski stan, Zenska in moda, Krščanstvo in ženska, Beseda Petrovih naslednikov. Zaključne misli. V ta poglavja je strnila v glavnem vse, česar bi se morali zavedati moderno dekle in žena o svojem poslanstvu in svoji vrednosti v okviru kr ščanske družine in krščanske družbe. Knjižica je napisana živahno, moderno, sproščeno in brez vsakega vsiljivega in površnega poučevanja. To so v resnici razmišljanja in spoznanja ene izmed žensk, ene izmed tistih, ki jih vsi ti današnji ženski problemi zadevajo. Napisana je v resnici tako zanimivo, da jo je nemogoče dati iz rok, kakor hitro jo začnemo prelistavati, in to veiia prav tako za bravce kot za bravke. Pohvaliti je treba tudi lepo slovenščino; tako je ta knjižica vsebinsko in jezikovno ena najlepših in najboljših, pa tudi najaktualnejših, kar jih ic doslej izšlo v »Knjižicah«. Pogrešamo le poglavja o odnosu ženske do strašnega pojava splavov in preprečevanja rojstev, kar se je kot kuga razširilo tudi med slovenskim ženstvom. Moti nas tudi narobe, po šolsko obrnjeno ime avtorke na naslovni strani. To pa sta tudi edini in le majhni hibi resnično dragocene knjižice, ki bi zaslužila, da bi jo bralo ikar največ slovenskih žensk.
Izdajateljem, našim slovenskim duhovnikom, pa je treba dati vse priznanje ne le za izdajo te knjižice, ampak za vse ogromno krščansko in narodno vzgoino delo. ki ga opravljajo s temi svojimi »Knjižicami«, ki izhajajo v precej visoki nakladi, pa so vendarle po veliki večini pošle.
Naslovno stran je opremil mladi slikar Klavdij Palčič. Tako so »Knjižice« tudi po zunanji opremi prav čedne"?	N.
ki ju ne bomo pozabili: režijo Porotnikov in režijo Trgovskega potnika. V obeh stvaritvah je Jan s tako fineso odkrival globine in odtenke človeških usod, da je resnično manifestiral raven slovenske gledališke kulture pred nami in pred gosti. Z inženirjem arhitekture, Ernestom Franzem, je ustvaril prostor, v katerem je lahko dejanje našlo svojo pravo podobo in ritem, ki mu je dal le enkrat v vsem večeru kratek oddih. Režiser Jan je smiselno stopnjeval dogajanje in mu dajal tempo, dokler ga ni v križnih lučih reflektorjev in v glasbenih poudarkih v zadnjem obupu mojstrsko pognal v vrh, nato pa ga počasi zvabil v umirjen zaključni akord
— kot nekoč grški tragedik.
Čeprav ni imel velike izbire igravcev in čeprav zahteva delo odlično igro vseh, je režiser Jan iz vsakega izmed nastopajočih izvabil njegove naj večje zmogljivosti, tako da so skupno ustvarili zares lepo odrsko podobo tega velikega dela. V mladih in starejših igravcih je bilo čutiti načrtno pot, ki si jo je zamislil režiser, pa naj bo to tek po stopnicah, nervozno slačenje suknje, ali športni trening. Tudi v majhnem ansamblu je možno najti in izvabiti iz njega močan izraz
— toda za to je potrebna močna režiserjeva osebnost. To je bilo brez dvoma čutiti ves večer v vsakem prizoru. Z razpoložljivimi sredstvi je režiser Jan ustvarili nepričakovano lepo odrsko umetnino.
-Nosivec vsega življenja ta večer je bil Modest Sancin kot jubilant. Vlogo Willyja Lomama je to od njega zahtevala. On si jo je naložil rad, da bi v njej zaživel vse tiste odtenke in polnosti življenja, ki ga je včasih v manjših, včasih v večjih 'izrazih poustvarjal, zlepa pa se ne zgrne na igravca v taki množini in v taki pestrosti kot se v trgovskem potniku.
Modest Sancin kot jubilant
Modest Sancin si je v štiridesetih letih življenja na odru nabral velikih izkušenj in dokopal do mnogih gledališko igravskih spoznanj. Strokovnjak je v svojem poklicu. In tenkočuten oblikovavec življenja, umetnik v poustvarjanju. V Wi;llyju zaživi res da izredno veliko njegovih podob, ki smo jih videli in občudovali v nje-
govem dolgem gledališkem igranju. Skoraj si ne bi mogli misliti, da bo mogel tisti Sancin, ki je nekoč samo stopil na oder osrednjega gledališča v Ljubljani, ma se mu je vse gledališče od srca zasmejalo in s smehom pozdravilo, igrali nekoč vloge, kot je trgovski potnik. V prebliskih se spomniš na njegov nastop v Pesmi s ceste, v Ženitvi, v Gorenjskem slavčku... a to le za trenutek. Danes se takoj obvlada in zresni, morda zamaje v rahlem mimičnem patosu ali kretnji, pa se že ujame v zadržanosti in resnosti nove vloge. Tako zahtevna vloga zahteva velikega igravca. In Modest Sancin je tokrat dokazal svojo zmogljivost. Iz utrujajoče hoje v začetku je stopnjeval polagoma življenje svojega junaka, mu dajal izrazita razpoloženja in napel njegovo pot k vrhu. Zaradi raznolikosti ambienta in življeniskih dob ni bilo čutiti stalne in neprekinjene rasti v katastrofalen konec, a to bolj zaradi menjajočih se položajev kot zaradi kakega igravskega nedostatka. Sancinova podoba trgovskega potnika je zrel sad štiridesetletnega gledališkega umetniškega dela. Za delo zrelega obl-ikovavca življenja, odrskega umetnika s finim posluhom.
Pretresljivo podobo njegove žene je zaigrala Leli Nakrstova. ki iš je znala dati vse list:' notranje boje, zadržanost in žalost, obup in izbruh, ko ji privre teža življenja do vrha. Verjetno je točna na j večji h žena, ki jih ie Nakrstova v svoji gledališki karieri ustvarila.
Ena najboljših predstav zadnjih let
Bil l Staneta Starešiniča je nekoliko sunkovit, morda malce zaletav, kar ga moti delno potem tudi v govoru, vendar je ustvaril kljub temu dovršeno podobo sina, ki je brez pokoja, ki je razočaran in vzkipi v svojem hotenju, pa se spet zruši v občutku nemoči. V teh izrazih življenja je Starešiničeva igra še najboljša.
Silvij Kobal je zaigral bolj umirjenega Ilap-pyja, Adrijan Rustja pa posrečenega Bernarda. Oba igravca sta dobro -rešila svoji vlogi.
Med ostalimi vlogami ie prepričljiva vloga Jožka Lukeša, ki je mirna, vseskozi obvladana. Za tem je ustvaril Stane Raztresen s kora pravljičnega strica Bena, ki mu je dal tudi izrazito in umirjeno podobo. Zelo dobro je zaigrala žensko Zlata Rodoškova, dala ji ie pristen in odgovarjajoč prizvok. Prav tako jc Rado Nakrst ustvaril Howarda z vsemi odtenki neusmiljenega človeka. Mira Sardooeva je dobro poudarila vzdušje s svojo kratko igro, prav tako Miranda Caharija in Edvard Martinuzzi.
V celoti je bil to torej eden najboljših gledaliških slovenskih večerov zadnjih let, 'najkvalitetnejši in najbolj obiskan. Z njim se je Slovensko gledališče ponovno -afirmiralo in dvignilo.
J. P.
Ob branju Kocbekovega dnevnika
V predzadnji številki ljubljanskih Perspektiv smo našli odlomek iz neobjavljenega dela Kocbekovega dnevnika.
Zanimanje, s katerim je javnost spis sprejela, in pazljivost s katero ga je prebirala, sta pričala, da imamo pred seboj nekaj pomemb-nega.
Po branju teh strani so se neubranljivo začeli nabirati vtisi in se kopičiti na sledi za resnico, za naukom, ki je vanje zavit.
Že dnevnik « Tovarišija«, prvi del Kocbekovih spominov, je delo, mimo katerega ne bo mogel noben Slovenec več. V niem zveni s kozmično energijo napolnjeno vzdušje časa-prostora, v katerem se je znašel slovenski narod med genezo svojega doslej najpomembnejšega zgodovinskega podviga.
Iz lega zadnjega odlomka pa zadoni vsa tragična problematika velikega svetovnega procesa prenavljanja, v katerega je naš narod zašel, ko so idejne sile razdelile in si stopile ostro z orožjem iz oči v oči.
Razbesnelost idejnih energij se prikaže v vsej svoji materialni silovitosti v skoraj vseh opisanih epizodah. Najbolj pa vendarle izstopajo nekatere: pisateljeva osebna tragika, dogodek z materjo, kateri so pobili sinove, nemško maščevanje nad nedolžno vasjo in še več drugih.
Posebno globoko presune stran, kjer je pisatelj v strahoviti tesnobi primoran, da prizna globoko nemoč in nezadostnost krščanstva v moderni situaciji.
Vsak proces počlovečenja mora skozi zgodovinsko trpljenje, da se subjekt preobrazi in dvigne na višjo raven.
Prav v tem času sc pa spominjamo, da se je nekaj podobnega dogodilo v Palestini pred dva-tisoč leti za vse človeštvo.
Čim intenzivnejše je bilo trpljenje, tem popolnejša je zatem izpopolnitev človeka ali človeške skupnosti in tem večja je zgodovinska pomembnost dogodka. Za duhovno muko -sledi duhovno vstajenje človeka.
Na misel nam prihaja izredno dejanje, ki se je izvršilo v času okrog zadnje svetovne vojne v enem izmed premnogih prisilnih taborišč, kjer so se reševali «skupinski» ali »socialni» problemi človeštva. Opisuje ga ujetnik in povratnik, ki ga je doživel:
»Zgodilo se je v nedeljo na dela prost dan. Ujetniki so se zbrali na dvorišču za jutranje štetje. Tedaj je stopil iz vrste neki župnik, ki je bil z nami ujet. Izpod plašča je privlekel leseni križ, katerega si je bil sam na skrivaj zbil, in zaklical z močnim glasom po prostoru: „Kristus je vstal, v Resnici vstal!...” Razen njega ni namreč nihče vedel, da je tistega dne velika noč. Komaj pa je zadonelo velikonočno oznanilo, že so skočili taboriščni biriči besno na srčno postavo, in jo s -tepežem in suvanjem povlekli v ječo».
Pričevanje neznanega duhovnika v oddaljenem kraju, Kocbekovo pričevanje med nami in še marsikaj dokazuje da je tudi danes človek zmožen s svojim eksistencialnim topljenjem prenašati navidezno nemoč krščanstva in jo skozi plodno metamorfozo spremeniti v novo glo-rijo vstajenia in tako izpričali, da Bog ni umrl, amnak da je od smrti vstal.
A. L.
'V'
2iuljmj& in mil
V mladih letih smo kaj radi prebirali potopi; »Jeruzalemski romar«, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Stran za stranjo je odkrivala mistično deželo življenja, trpljenja in veličastnega Kristusovega vstajenja.
Milijoni in milijoni ljudi po svetu poznajo Sveto deželo po opisih in jo vidijo tako, kot je bila pred dva tisoč leti. V resnici pa utripa novo in drugačno življenje po tistih svetih krajih.
Se v današnjih časih se za veliko noč zbira v Jeruzalemu na stotine romarjev. A kakšna slika se jim nudi! Bodeča žica ikot na kaki fronti deli sveto mesto na dvoje. Za štiri in dvajset ur se odprejo prehodi z izraelske strani na jordansko. Slovita procesija na veliki petek stopa po Kristusovih sledovih po vijugastih ulicah mirno mrkih vojakov in stražnikov, ki čepijo na križiščih pri strojnicah in puškah. Turistične pisarne morajo izletnikom - romarjem preskrbeti izrael-
O znamenju kriza
Pri starih sredozemskih narodih je bila ustaljena navada, da so velike zločince, morske roparje in državne veleizdajavce kaznovali s smrtno kaznijo na križu. Kot državni veleizdajavec, češ da se je izkliceval za kralja, je bil po Pilatovi obsodbi, razglašen tudi naš Zveličar. Saj je ukazal pritrditi na vrh križa tablico z napisom: Jezus Nazarenus Rex Iudaeorum (INRI) ali Jezus nazareški kralj Judov.
Križ (crux) je imel v prvem stoletju različne oblike. Po starih sporočilih je bil Kristus pribit na križ, ki je imel znamenje velike črke T. Ta črka je pri prvih kristjanih veljala za sveto znamenj e. Po navadi so na povprečni tram že prej razpeli obsojenčeve roke in so ga z njim vred
potegnili na pokončni kol ter nato z žeblji pribili ude. Smrt je bila. silno mučna, ker so se raz tegnile vse žile križanega. Kri je udarila v glavo in v srce. Krvavenje se je ob velikih ranah ustavilo lin muke so trajale najmanj dvanajst ur. Rablji so jih skrajšali tako, da so ali s koli razbili ude ali pa s sulico prebodli srce, kar se je po poročilih evangelistov zgodilo tudi s Križanim.
Rimljani so poznali še drugačne oblike in znamenja križa. V rabi je bil tudi križ, ka je imel dva tramova v obliki velike črke X ali Andrejev križ, ker je na njem pretrpel mučeniško smrt apostol Andrej.
Posebno obliko je imel severni križ z dvema povprečnima gredama; pozneje znan kot ruski križ. Tri povprečne grede je pa nosil v kasnejših dobah tako imenovani papeški križ. Vse te oblike k riža so do danes še v rabi pri heraldiki, za plemiške znake in pri oblikah za odlikovanja in svetinje. Že srednjeveški vladarji so v znaik hrabrosti in časti podeljevali zlate križce, srebrn-!, z dragulji obsute a'.i brez njih in podobne.
Že v drugem stoletju so kristjani priznavali križ za medsebojno spoznavalno znamenje in za znalk 'krščanstva. Takrat je prišlo tudi v navado, da so se prekrižali, in sicer na zapadu od leve Proti desni, na vzhodu pa od desne proti levi. Znamenje križa so začeli postavljati tudi na ol-tarje in so ga nosili tudi pred procesijami in pogrebnimi sprevodi.
V 5. stoletju so dodali h križu še podobo krvavečega jagnjeta, ki leži ob vznožju. Cerkveni koncil v Carigradu je pa leta 680 vpeljal navado, upodabljati tudi Kristusovo telo na križu; na ta način se je razvilo znamenje še danes običajnega razpela.
Tako se je iz nekoč najbolj sramotnega znamenja za zločince, križa, razvila podoba in znamenje zmage ter vstajenja.
[huda dežele
ski in jordanski potni vizum. Potovanje v Sveto deželo je danes Še dosti bolj otežkočeno kot v srednjem veku, ko so jo imeli zasedeno Arabci in Turki.
Nekdanji svetopisemski kraji so razdeljeni med štiri države. Tir in Sidon z okolico spadajo k republiki Libanon. Severni kraji ob Jordanu so pod Sirijo. Arabska država Jordanija ima pod svojo oblastjo Betlehem, Jerilko, Oljsko goro, Golgoto in sveti grob v Jeruzalemu. Izraelu pa pripadajo kraji iz prvih let življenja našega Gospoda in iz let njegovega učenja. Med vitkimi cipresami in oljčnimi gaji leže Nazaret, Kafarnaum, Genezareško jezero, Kana Galilejska, gora sed-morih blagrov im Tabor, gora spremenjenja.
Svetopisemski kraji in mesta v novi judovski državi Izrael imajo pa vse drugačno lice kot ob Kristusovih časih. Kisriat Nasrat ni več stari, čudovito mehki Nazaret. Danes se dvigajo tod naokrog visoki dimniki industrijskih podjetij. V biblični Ezdrelonski planjavi, kjer so Izraelci branili svoje kraje pred vdori Filistejcev, se vrstijo moderni »kibbuzim« ali skupna naselja izraelskih pijonirjev. Obširne žitne in sadne plantaže se širijo tja do morja. Po mirnih svetopisemskih krajih veje novo, nemirno življenje.
Ob Genezareškem jezeru, kraju Gospodovih čudežev in obilnem ribjem lovu, še danes love ribiči, a z modernimi motornimi čolni. Na obali se pa vrste moderni hoteli, zdravilišča in zabavi šča za bogatine. Nekoč so tod živeli revni svetopisemski ribiči, danes polje moderno življenje.
Kraji, ki pripadajo državi Jordaniji, so revnejši t-udi v današnji zunanjosti, vendar niti od daleč ne vzbujajo tistega mističnega verskega na-strojenja, kakršnega si predstavljamo doma. V Jeruzalemu hranijo ključe. Svetega groba -muslimanske oblasti. Dvakrat na dan jih simbolično izroče zastopnikom treh verskih skupin:	kato-
ličanom, pravoslavnim in muslimanom. Vsi ti imajo v cerkvi Svetega groba svoje pravice. V pravem labirintu kapelic, oltarjev, svetilk, kipov; vse v polmraku, stisnjeno in natrpano. Vsa ti skupina stavb, cerkvic in prizidkov pokriva tla Golgote, kraja križanja in groba Jožefa iz An-
O vseh drugih praznikih v letu poznamo, kakšen je izvor njih imen. Za praznike o Kristusovem trpljenju in vstajenju imajo pa različni narodi skoro vsak svoje ime.
Pri nas je že od nekdaj udomačeno ime: velika noč. Nemci imenujejo te praznike Ostem, menda še po nekom starem germanskem božanstvu Ostara. Severni Slovani imajo lepo ime Vstajenje; Rusi se na ta praznik poljubijo s pozdravom Hristos voskrese! ali Kristus je vstal. Velika noč je za njih praznik Voskresenije.
Romanski narodi so vajeni imena, ki ima koren pash, odtod pasqua ali latinsko pasha. Ti so najbliže prvotnemu imenu »pesach«, ki prihaja iz hebrejščine ali iz kaldejščine »pisach«. Beseda pomeni »mimohod«. Izraelci so namreč obhajali dan, 'ko je šel angel Gospodov v deželo faraonov, kjer so živeli Izraelci v egiptovski sužnosti, da bi za kazen pomoril vse prvorojence. Sel je pa mimo hiš, kjer so prebivali Izraelci in so v znak miru obarvali podboje hišnih vrat s krvjo zaklanega jagnjeta. Jagnje miru je postalo tudi znale velike noči in angelov mimohod ali pasha ime za velikonočne praznike.
Apostoli so krščansko veliko noč obhajali že na dan prve obletnice Gospodove smrti. Potem se je ustalila navada, da so Izraelci praznovaM .ta dan ob prvi polni luni meseca nissana, ki bi bil naš marec. Po evangelistu Janezu je bil namreč Kristus križan na dan, ko so imeli navado žrtvovati jagnje za »pesach«. Ta dan in marčna polna luna sta pa sovpadala.
Šele v kasnejših letih so praznik velike noči prenesli na petek po polni luni, ker je bil petek dan Gospodove smrti. Polagoma so ga zaradi posta prenesli na naslednjo nedeljo, ko se je zgodilo vstajenje. Na ta način so že prvi kristjani praznovali skupaj spomin trpljenja in vstajenja.
Dokončno je pa cerkveni zbor v Niceji leta 325 sklenil, naj se obhaja velika noč na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Po gregorijanskem koledarju so jo določili na dan 21. marca.
mateje, kjer je bil Kristus pokopan in je na tretji dan veličastno vstal. Neredikokrat se zgodi, cta pride na teh svetih krajih do prepirov in celo do spopadov med pripadniki verskih skupin. Arabski stražniki pa mirno gledajo, dokler se duhovi ne pomirijo in zatope v mistično pobožnost.
Le tam na Oljski gori more tudi novodobni jeruzalemski romar uživati tajno prisotnost Gospodovo, kakor da so še sveže Njegove stopinje pod tisočletnimi oljkami. O nekaterih, ki se zde že okamenele, pravijo, da so na novo pognale iz debel, ki so rastla še v Kristusovih časih. Pod njimi poganjajo za veliko noč sveži cikla-mini.
Ves prostor so frančiškani obdali z visokim zidom. Sveta tihota objema prostor, kjer je Gospod sprejel kelih trpljenja za vstajenje. Tukaj se duša lahko preda svetemu občutju. Trenutki se ustavijo, le od daleč bije na ušesa šum Jeruzalemskega velemesta; tam utriplje novo življenje, tu pa se razliva sama sveta spokojnost.
SLOVENSKA ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST V TRSTU
Skavtski priročnik
Te dni je v Trstu izšel «Skavtski priročnika, ki ga je izdala in založila založba « Duhovne knjige«, priredil pa ga je dr. Jože Prešeren.
Nova knjiga ima 475 strani in je torej ena naj-zajetnejših slovenskih knjig, kar jih je po tej vojni izšlo v Trstu. Tiskala jo je slovenska tiskarna «Graphis».
V predgovoru je med drugim rečeno: «Ta knjiga je namenjena vsem. Skavti in skavtinje bodo iz nje črpali snov za pripravo na I. in II. razred. Drugi bodo v njej našli zdrave ideje in mnoge koristne reči: kako naj skrbe za svoje zdravje, si pomagajo v raznih okoliščinah, si urede svoj dom, se zanimajo za izobrazbo*.
«Pri pripravi knjige so sodelovale osebe, ki so napisale laštne izkušnje in izkušnje stotisočev skavtov po svetu. Risbe so pripravili gg.: dr. ing. Franc Piščanc, Bambič Milko, S. K. in Palčič Klavdij, ki je naredil naslovno stran».
Založbi, ki je zailožila in izdala tako obširno m zanimivo knjigo, je treba samo čestitati.
Velika noč je zaradi luninih sprememb premakljiv praznik, ki niha v razmahu 35 dni. Najbolj zgodnja velika noč pade na dan 22. marca, najbolj pozna pa na dan 25. aprila. Redka so leta, ko se velikonočni datum dotakne teh skrajnih meja. Zadnja najbolj zgodnja velika noč je bila leta 1818. Zadnja najbolj pozna pa leta 138o. Letos obhajamo ta veliki krščanshi praznik nekako v sredini možne koledarske dobe, ko se začne že tudi vsa narava prerajati v novem vstajenju.
Eme eku cdlsum v®MK© Hnočn
Srečal sem jih med stojnicami s sadjem na Ponterossu: vsi so jih gledali, ne s preočitno radovednostjo, saj Tržačana so vajeni 'tujcev vseh mogočih ras. A vendarle si branjevke in mimoidoči niso mogli kaj, da bi si jih takole od strani ne ogledali. Bili so res nenavadna družinica: on ne ravno visok, a širokopleč in zagorel od sonca, kot bi se bil pravkar vrnil s planin ali kot da je bil dolgo na morju. Kakšne rase pa je bila ona, je bilo težko pogoditi. «Kitajka je» — je rekla ena od branjevk. «Kje neki«, je rekla druga. «Saj vidiš, da nima oči postrani«. «Morda je Indijka®, je ugibala 'tretja. «Potem bi bila oblečena v tisti svoji «sari» ali kako se mu že pravi», je rekla četrta. «Ali misliš, da se morajo vse nositi po indijsko?« ji je odvrnila ona.
Vsekakor je bila postavna ženska, z bujnimi, kodrastimi črnimi, na tilniku spetimi lasmi, ki so ji obdajali ovalni rjavi obraz z napetimi ustnicami in se nikakor niso dali vsi zajeti v spojke. Oblečena je bila v preposto rožnato poletno obleko nemškega kroja, hodila pa je kakor kraljica.
On je nosil na rokah ljubkega, morda dve leti starega fantiča 'temne pcclti in silno živih, velikih oči, o katerih ni bilo mogoče reči, če so zelene ali rjave. Kakih šest let stara deklica pa je razigrano kot žrebiček tekala po vsem trgu. Imela je bujne orne 'lase, ljubek obrazek s topim noskom in je bila čisto podobna materi.
Nakupili so si polno mrežo vsakovrstnega sadja in se obrnili, da bi se vrnili v hotel, toda tedaj je deklica nenadno izginila. Klicali so jo, a zaman. Slučajno sem bil videl, kako se je nekaj hipov prej tiho izmuznila ob kanalu proti morju. Bila ie skrita za parkiranimi avtomobili in je strmela v zeleno vodo kanala ter si! o v kovala imena čolnov, ki so bili privezani v njem.
Prijel sem jo za roko. «Deine Mutti wartet auf dich«. sem ji rekel. Slišati sem bil, da govore nemško. Odpeljal sem jo k njim. Tako smo se seznanili. Ko pa je on slišal, da sem časnikar, se je nasmehnil. «Kolega», je rekel, in bila je potrebna le še skodelica črne kave, pa smo bili skoraj prijatelji. Tudi on je bil namreč časnikar. Ostali so nekaj dni v Trstu in tako sem imel priložnost zvedeti za njihovo čudno zgodbo.
«Od časa do časa moram odpeljati Vaeži kam k morju, na jug, drugače oboli od domotožja po njem. In otroka sta se v.tem vrgla čisto po njej«, je rekel.
«Gospa ni Nemka?« Kaj manj duhovitega mi ni hotelo priti na misel.
«Ne. Z otočja Tuamotu je doma«.
«Na Tihem oceanu?« Nisem mogel čisto prikriti začudenja.
«Blizu otočpa Tahiti. Nekaj sto milj proč«, je pojasnil.
Zvečer, ko smo sedeli pri sladoledu na Vialu in je bila žena zaposlena s tem, da je neprestano hodila iskat otroka, ki sta se podite med sprehajalci in se ji vsak h in skrila, mi je povedal svoie nenavadne doživljaje.
«Pred seboj imate človeka, ki ie pobegnil iz paradiža«, je mirno rekel in si prižgal cigareto.
«Iz kakšnega paradiža?«.
V Padričah spomladi
«Iz pravega zemeljskega paradiža. Mislim, da tudi Adam ni živel v lepšem«. ?
In je začel pripovedovati. «Duma sem iz Berlina. Bilo mi je šale osemnajst let, ko sem moral v vojsko. Poslali so me na vzhodno fronto. Bil sem tudi pred Stalingradom in prišel v ujetništvo kot toliko drugih. Dal sem skozi razna taborišča, v evropski Rusiji in v Sibirji, 'ter se naužil mraza, uši in lakote. In v tistih pustih dneh, ko sem izmenoma vihtel drvarsko sekiro in se praskal, sem sanjaril o tem, kaj bom storil, ko bom spet prost. Imel sem že čisto jasen načrt. Mislim, da mi je prišel na misel že tam pri Stalingradu, ko sem ležal v luknji, ki jo je skopala bomba, in se zanašal na verjetnostni račun, da najbrž nobena druga ne bo vsekala natančno tja, kamor je ena že padla. In res se je izkazalo, da to drži. Zato sem še tu. V tistih hipih sem besno zasovražil vojno in Evropo, ki sama sebe mrcvari. Ubijanje, pa čeprav iz «vzvi-šenih« ideoloških vzrokov, se mi je studilo. Drgetajoč od mraza in strahu sem zagledal v duhu kot privid podobo čudovitega, samotnega tropskega otoka sredi oceana, s celim gozdom visokih kokosovih palm, ki se počasi zibljejo v pa-satnem vetru, široki pas belega koralnega peska pa se blešči v soncu, da jemlje vid. Sliko takega otoka sem našel v eni potopisnih knjig, ki sem jih strastno rad prebiral. Bogve kdaj se mi je vtisnila v spomin, morda že mnogo let prej. ko sem bil še deček. Tiste hipe tam, med grmenjem Stalinovih orgel in žvižganjem krogel, ki so letela preko jame, v kateri sem ležal, sam, odrezan od ostalih, pa se je spet pojavila pred mojimi očmi. In ni mi šla več iz spomina. V Sibiriji sem naprej sanjaril o tistem otoku. Zasovražil sem vse, kar je bilo okrog mene in kar ie bilo zvezano z imenom Evropa. Sklenil sem, da bom ob prvi priložnosti, ko bom spet prost, zapustil Evroipo z njenimi grozotami, krvoločnostjo in ideološkimi krči ter si poiskal tak otok in ostal na njem. Postavil si bom kočo in lovil bom ribe, nabiral bom sadeže, tudi zemljo bom obdeloval, kolikor se mi bo ljubilo, žc zaradi zdravja, in se nikoli več ne bom vrnil v tako-imenovano civilizacijo. In tako sem tudi storil. Leta 1947 so me namreč izpustili, zaradi moje mladosti. Vrnil sem se domov, se vpisal na univerzo, toda nisem sc mogel več vživeti v nove razmere. Privid tistega otoka, ki čaka name sredi oceana, mi nj šel več iz misli. In temu se je pridružilo najbrž skrito hrepenenje velikomestnega otroka po naravi. Tako sem se nekega zimskega dne, ko ie postalo hrepenenje po soncu, samoti in čistosti naravnega življenja v meni skoro nevzdržno, vkrcal v Hamburgu na ladjo kot kuharjev pomočnik in se podal iskat tisti sanjski otok, o katerem pa sem vedel, da obstoja. Moral ie obstojati. Na daljavo, preko oceanov sem čutil vonj niegove razgrete zemlje in njegovih dišečih trav in cvetja. In res sem ga našel«.
Spet si je prižgal cigareto. Pod drevesi na Vialu se je že mračilo in plamenček vžigalice je rdeče obsijal njegov ozki, zagoreli obraz.
«Vkrcavali smo kopro v Papeete. in med čakanjem sem si ogledal otok in delal 'izlete tudi na sosednje otoke. Zdelo se mi ie, da mora biti tod nekje tisti moj košček obale s palmami in belim peskom, ki sem ga videl v svojih prividih. Zato sem sklenil ostati. Dal sem si izplačati, kar mi ie še pripadalo, in sem dal slovo ladji in Evropi. Toda tudi tam na tistih otokih je bilo še preveč vrveža, preveč ladij, ki so pristajale, preveč turistov, preveč filmskih režiserjev in preveč domačinov, ki so se šli filmske tatiste. Zato sem moral iskati naprej. Vedol sem, da je tam okrog na stotine otokov, razsejanih po prostranstvih oceana, in ni mogoče, da bi do vseh vodile redne ladijske in letalske proge, i>n da bi prebivava povsod hodili po evropsko oblečeni, »rovarili francosko ali angleško in pili pivo in vvhiskv. študiral sem zemljevid in se nazadnje odločil za otočje Tuamotu. Domačini, ki so poznali tamkajšnje razmere, so mi povedali, da je tam samote, kolikor je kdo hoče. In zares sem našel, kar sem iskal: majhen otoček, atol z ogromnimi vitkimi palmami ko-1 smatih debel, in širok in dolg pas bleščeče be-
V Sv. Križu pri Trstu
lega peska, zeleno laguno in nekaj koč domačinov, ki so me sprejeli, ne da bi veliko spraševali. Puščali so me samega, če sem le namignil, da bi bil rad sam, in se mi niso približali, dokler jih nisem spet sam poiskal.
Našol sem vse, kar sem iskal, in bil.sem srr-čen. Zares srečen. Po ničemer se mi ni tožilo, niti po udobnosti civilizacije, niti po družbi ali po novicah iz sveta. Zgradil sem si kočico iz kolov in palmovega listja, prav takšno kot jih imajo domačini, le da je bila v njej tudi polica za nekaj knjig, ki sem jih prinesel s seboj. Včasih sem vzel katero tudi v roke, toda le redkokdaj. Največ sem ribaril, nabiral sadeže kot domačini, si pripravljal hrano na ognju pred kočo, s nad. kadar se mi je zazdelo, pisal dnevnik, kadar se mj je zljubilo, odplul /. domačinsko pirogo raziskovat druge otoke, od katerih mnogi sploh niso obljudeni. Na lakih sem ostal včasih cele tedne sam. Ko pa se mi je zahotelo človeške družbe, sem spet porinil pirogo v ocean, razpel jadro in si poiskal kak obljuden otok ali pa se vrnil «domov», na svoj otok.
Dogodki moje mladosti, vojne in ujetništva so se mi zdeli zdaj silno daleč, kakor da bi bil doživel vse tisto v kakšnem svojem prejšnjem življenju. Vendar pa nisem skoro nikoli premišljeval o preteklosti in o tistem, kar se mi je zgodilo v voini in ujetništvu Niti sanjalo se mi ni nikoli več o tistem, kakor da se je nekje med vožnjo z ladjo proti Tahitiju moje živlienie pretrgalo in se tu spet začelo, a brez vozla, ki bi ga bil spenjal s prejšnjim življenjem. Bilo mi je, kakor da sem se nanovo rodil. Včasih sem si po večkrat ponovil svoje ime in se resnično začudil, kako da nosim tako čudno, tuje ime na koralnem otočku sredi Južnega morja. Moral bi si ga bil spremeniti, a tega vendarle nisem storil, ker sem hote! ostati jaz. Nisem se hotel odtujiti samemu sebi. Hotel pa sem z lastnim življenjem in na samem sebi dokazati, da je samo to resnično, pravo, človeka vredno življenje, ki ga zdaj živim. Bil sem popolnoma miren in zadovoljen sam s seboj in s svetom. Po ničemer nisem čutil domotožja in zaradi ničesar me ni pekla vest. Nikogar nisem zapustil v Evropi, da bi me bilo moralo skrbeti zanj. Oče je že umrl kmalu po voini, ko sam bil še v ujetništvu, mati pa ie živela nri moji poročeni sestri in vedel sem, da ji ie dobro; in tu pa tam, čcorav poredko, sem ji tudi poslal kakšno pismo, če sem imel ravno -priložnost, da ga od-pošliem. Bil sem tako miren in srečen, da so mi je zazdel Robinson Crusoe z vsemi svojimi skrbmi in garanjem pravi pomilovanja vreden živčnež v primeri z menoj.
Tako je minilo nekaj let. Potem pa sem spoznal Vaea. Pravzaprav sem jo poznal že koi nedoraslo dekle, ne da bi se bil posebno brigal zanjo, čeprav se mi je zdela vedno zelo ljubka, zlasti kadar je pela v zboru domačinske pesmi «fagu» ali plesala. Toda vsa dekleta na tistih otokih so ljubka in razen lega se mi ni bilo treba ravno truditi za njihovo naklonjenost. Toda ko je neke noči spet plesala sama sredi kroga domačinov, ki so ploskali v taktu, in med katerimi sem sedel tudi jaz, se mi je nasmehnila, bali z očmi kot z usti, in od takrat mi je bila vedno v mislih. Nosil sem ji najboljše ribe, ki sem jih ujel, in najlepše sadeže ter sadove iz svojega majhnega vrtička, kjer sem sejal semena, katera šem dobival s Tahitija, bolj iz radovednosti, zaradi poskusov, kakor iz potrebe. In potem si nisva več skrivala, da se imava rada.
Prvi misijonar, ko se je izkrcal za nekaj ur na našem otočku, naju je poročil tudi po krščansko. Mislil sem že, da bom za vse življenje ostal tam, in ni mi bilo žpil. Zdaj sem bil še srečnejši kot kdaj prej. Niti nisem bil več sam, ampak sem imel ob sebi najslajše dekle, ki si ga more človek želeti, stoprocentno žensko, da se izrazim tako banalno, milo, nežno in ljubečo, pa vendar temperamentno, vedno zdravo in dobre volje. Bilo je čudovito živeti z njo tam v samoti. Bila mi je tisto, kar je bila Eva Adamu, edina in vse človeštvo hkratu. Zdaj so bili izleti s nirogo na druge otočke še iepši. Imel sem njo, s katero sem lahko delil svojo srečo in ki je delila z menoj mojo čudovilo samoto, ne da bi bil kdaj začutil, da mi jo moti. Le še bolj sem jo užival.
1 X»Pet je minilo nekaj let. Rodila se nama je
p Ca in medtem sva bila tudi nekajkrat v I apeete, da sva nakupila vse potrebno za otroka in za Vaea, ker otrok in mlada mati sta vendarle potrebovala marsikaj, česar samotni koralni otoček ni prefnogcl. Vpndar sem še vedno spet rad vračal na najin otoček in prav tako tudi Vaea. Nikoli mi ni prigovarjala, da bi ostala v Papeete, kjer je mnogo več življenja. Zlasti njej se je moralo zdeti Papeete pravo velemesto s svojimi trgovinami, zabavišči, hoteli, avtomobili, letali in ladjami v pristanu. Ostala pa je kakor pre; kakor takrat, ko sem jo spoznal. Začelo pa se je nekaj dogajati z menoj, nekaj čudnega. Morda je bil vsemu kriv radijski sprejemnik, ali pa to, da sem začel učiti njo in otroka nemško,ali vragsigavedi kaj. Morda čisto enostavno, moja narava*.
Za hip je prenehal in se nasmehnil Vaea in otrokama, ki so držeč se za roke prišli mimo, sprehajajoč se po drevoredu, pomešani med druge sprehajavce. Potem se ie za hip zamislil, sledeč z očmi lepi postavi Vaeae, kot da skuša še enkrat doumeti, kaj bilo tistemu vzrok.
Ne spominjam se več dobro, če sem začutil tisti nemir, že preden sem si kupil v Papeete radijski sprejemnik na baterije, ali pa je bilo le
*
posledica, da sem ga kupil in začel poslušati radijske oddaje iz sveta lam zunaj. Dejstvo je, da me je začelo nenadno hudo mikati, da bi se spet vključil v dogajanje v svetu. Poslušal sem vesti in glasbo iz Avstralije, Amerike, Japonske in Indije in pri tem se me je vedno bolj pola-ščal čuden občutek, kakor da nekaj zamujam. Ne da bi se bil naveličal svoje samote in svoje sreče na otoku. Niti najmanj. Toda nisem več občutil notranjega zadoščenja nad to svojo srečo. Bilo mi je, kakor da bi se je moral sramovan, bogve zakaj in pred kom. Poslušal sem vesti o uporih in spopadih, o znanstvenem napredku in iznajdbah, o Sputnikih in Pioneerjih, o boju idej in političnih gibanj, o gospodarskih uspehih in neuspehih, o problemih v nerazvitih državah in o delu Združenih narodov, o demokraciji in komunizmu ter vse drugo, ‘kar sem bil slišal tudi že prej, vendar ina me ni pritegnilo. S temi nalogami boste morali opraviti brez mene, saj ste tudi ustvarili vse te probleme brez mene, sem si mislil. Toda zdaj me je prevzelo nekaj kot tiha želja, da bi bil pri vsem tem zraven, da bi bil udeležen pri tem življenju in ustvarjanju v svetu. Naenkrat sem začutil svojo osamljenost tudi kot breme. Onemogočila mi je, da bi sodeloval pri vsem tistem, kar je poganjalo svet naprej.
Skušal sem zatreti v sebi tisto novo hrepenenje in usmeriti svoje misli drugam. Objadral sem s pirogo. Vaea in otrokom vse otočje, ce'o najbolj oddaljene atole, in se skušal kar opijaniti z lepoto tiste čudovite oceanske narave. To-
da ponoči nisem mogel spati od misli, in če sem spal, sem se mučil v sanjah in se nemirno obračal. Vaea je kmalu opazila, kaj je z menoj, in neke noči mi je mirno rekla: »Vem, da te vleče nazaj v tvoj svet. Zakaj bi ne šel? Ti nisi tu doma in zate je vse drugače kakor za nais. Jaz bom žalostna, a bom vseeno zadovoljna, če bom vedela, da si srečen in miren, tam daleč v Evropi, v tvoji domovini.«
Tajil sem ji svoj nemir, ona pa je rekla: »Človek, kot si ti, ne more vse življenje prebiti na tem samotnem atolu.«
»S tako ženo že, kot si ti, Vaea,« sem skušal obrniti vse v šalo.
»Niti s stokrat boljšo ne,« je odvrnila in me poljubila.
Toda kadar sem jo čutil ob sebi sredi noči. ko nisem mogel spati, ali kadar sem jo opazoval, kako se je igrala z otrokom v zeleni vodi lagune ali pa se vrtela okrog ognja pred kočo in s svojim mehkim, nizkim glasom pela »fagu« o bogovih in junakih svoje rase, sem do dna svojega bistva čuti'., da sem srečen in da bi nikjer drugje na svetu ne mogel tako mirno in zbrano uživati svoje sreče. Toda hip nato se me je že spet lotil nemir. Po cele dneve in tedne nisem odpr1. sprejemnika, toda .potem me je ona prosila, naj ga odprem, češ da hoče poslušati glasbo.
Nekoč, ko mi je že pohajal denar, ki sem ga bil prinesel s seboj — nakuoi v Papeete so ga naglo požirali — mi je prišlo na misel, da bi ‘kaj napisal za kak nemški dnevnik, iz svojih izkušenj v Tihem oceanu. Ko sem se znašel spet na Tahitiju, sem napisal na izposojen stroj serijo člankov in jih poslal nekemu razširjenemu nemškemu dnevniku. Res jih je objavil in mi poslal honorar, hkrati pa so mi začeli pošiljati tisti list. Prosili so me tudi za nadaljnje sodelovanje. In ker sem potreboval denar, sem spet pisal. Tako je bil obnovljen stik s tistim svetom, o katerem sem mislil, da sem mu za vedno obrnil hrbet. Potem me ni več izpustilo. Zdaj nas torej vidite tu,« se je nasmehnil in pobožal otroka, ki sta pritekla k njemu, po temnolasih glavicah.
»2e tri leta sem urednik pri tistem listu,« je pristavil.
»In vaim je žal, da ste zapustili svoj paradiž?« som vprašal.
»Včasih že,« je rekel. »Toda zdaj vem, da človek ne more biti nikjer popolnoma srečen. Nemira in hrepenenja po nečem, kar ga čaka v daljavi in kar misli, da mora doseči, ne more nikoli popolnoma zadušiti v sebi. To hrepenenje je upanje, človek pa nikoli ne more priti do konca svojemu upanju. Potem bi ne mogel več živeti. Zato se je najbrž tudi Adam odrekel svojemu paradižu.«
»Sicer pa ste tudi vi vzeli najlepše iz svojega naradiža s seboj,« sem rekel s pogledom na Vaea ki je tiho poslušala konec najinega razgovora.
»Res je,« je pritrdil in oklenil njeno lepo oblikovano rjavo nadlaket s svojimi prsti.
KONEC
Jezusa je omenjal tudi Talmud
Ameriški znanstvenik prof. Abraham I. Catsh je odkril pri študiju starodavnih judovskih rokopisov v leningrajski knjižnici, da je prvotni judovski Talmud omenjal Jezusa in da je bilo njegovo ime šele pozneje izpuščeno iz njega. Talmud je, kot znano, zbirka razlag davnih rabinov o biblijskih dogodkih in naukih. Prof. Catsh, ki je predsednik instituta za hebrejske študije na univerzi v New Yorku, je posvetil posebno pozornost zbirki leningrajske državne knjižnice, ki je znana pod nazivom Antoninova Genizah. To je zbirka silno starih judovskih rokopisnih knjig, ki jih je odkril neki ruski duhovnik, po imenu Antonin, okrog leta 1860 v sinagogi v Kairu. Ker tamkajšnji Judje niso smeli skuriti starih rokopisov, katerih niso več potrebovali -knjig, v katerih je omenjeno božje ime, namreč niso smeli uničiti - so jih pokopali. Tako pokopališče svetih knji-? so imenovali «Genizah».
Antonin je odkunil okrog 1200 najstarejših rokopisov iz tistega «pokopališča», ki si ga je dal odkopati, in jih je odnesel s seboj v Rusijo. Nekateri rokopisi so bili iz devetega stoletja. Pozneje je tudi ameriški znanstvenik Salomon Schlechter odkril nekaj takih rokopisov. Odlomek nekega rokopisa Talmuda je celo iz časa okrog leta' 500 po Kr. in prav v njem je prof. Catsh odkril, da omenja Jezusa irl njegova dejanja. V poznejših časih so cenzorji novih izdaj Talmuda v raznih državah prisilili Jude, da so izpustili iz svoje svete knjige omembe Jezusa, ker so se jim zdele žaljive za krščanstvo. Po mnenju prof. Catsha je to važno odkritje in bo močno vplivalo na vse, ki se ukvarjajo z zgodovino judovske vere.
To pa je tudi nov zgodovinski dokaz o resničnem bivanju Jezusa Kristusa na Zemlji in ima najdba torej svoj pomen tudi za krščanske zgodovinarje.
Prof. Catsh je posnel tisti rokopisni odlomek tudi na mikrofilm.
GOSPODARSTVO
Pridelovanje koruze v Italiji v zadnjem stoletju
Pred 100 leti je bilo v Italiji pridelovanje koruze še bolj razširjeno, kot je danes. Medtem ko je danes s koruzo posejanih letno največ 1,2 milijona ha, jih je bilo pred 100 leti pol milijona več. S koruzo obdelana površina se je potem še širila in dosegla višek v letu 1896-97, ko je bilo obdelanih 1,957.000 ha. Od takrat se je s koruzo obdelana površina začela krčiti in v zadnjem letu — 1962 — dosegla komaj 1,120.000 ha.
Čisto drugače pa se je razvijala količina pridelka koruze. Pred 100 leti ni bilo v navadi globoko oranje, ni bilo selekcioniranja semen in tudi ne uporabe umetnih gnojil. Zato so bili takratni hektarski donosi nizki — tudi samo 7 do 8 stotov do leta 1958. Najvišji hektarski donos z 32.9 stota je bil dosežen leta 1959, ko je celotni pridelek dosegel skoraj 40 milijonov stotov.
Najvišji hektarski donosi in pridelki koruze so bili doseženi s hibridno ali ameriško križano koruzo, ki se je pojavila takoj po vojni, a se je začela posebno hitro širiti pred 10 leti. S to koruzo so bili prekoračeni hektarski donosi 100 stotov, in to ne samo na prvovrstnih namakalnih njivah.
Navedeni in doslej najvišji pridelek skoraj 40 milijonov stotov koruznega zrnja pa ne zadostuje za notranje potrebe v Italiji,
KJANTARICA BO IZGINILA
Kjantarica, to je približno dvoliterska steklenica z okroglim trebuhom in precej dolgim vratom ter s trsjem opletena, je bila ustvarjena kot posoda za prodajo vina na drobno. Ta steklenica je bila znana po vsem svetu in je bila tudi neke vrste jamstvo za pristnost vina Chianti iz Toskane. To je bilo nekoč, v zadnjih desetletjih pa ni več tako, ker so rabili isto ali podobno steklenico tudi za druga vina in tudi za druge pijače.
Ta steklenica pa je sedaj obsojena, da izgine, in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je že omenjen, ker ta steklenica ne predstavlja ničesar več. Drugi razlog pa je bolj učinkovit: ženske, ki so do sedaj opletale steklenice, so se spuntale in pravijo, da ne bodo več opravljale tega poniževalnega dela. Zaradi tega so se že sestali zastopniki toskanskega ozemlja, ki rodi znano vino Chianti, in sklenili, da vpeljejo za prodajo njih vina posebne vrste buteljko. Ta bo spet nekoliko časa nekakšno jamstvo za pristnost vina Chianti. — V Italiji veljajo taka jamstva navadno zelo malo časa.
AGRUMI IN CVETLICE IZ IZRAELA
Judovska država Izrael razpolaga sicer s prav malo rodovitne zemlje, a zagrizena pridnost judovskih množic, posebno z izdatno gmotno podporo vsega svetovnega židovstva, je ustvarila ogromne nasade agrumov, katerih pridelek z uspehom konkurira v vsej za-padni Evropi z italijanskimi agrumi. Sedaj pripravljajo Judje drug predmet, s katerim bodo konkurirali: s cvetlicami, ki so se že pojavile na zapadnoevropskih trgih. Za drugo leto organizirajo Izraelci mednarodno razstavo cvetlic, kar bo neke vrste začetek njihovega bolj živega trgovanja s tem plemenitim predmetom. ^
zaradi česar morajo še uvoziti znatne količine koruze iz inozemstva. Ta uvoz je znašal lani 21,5 milijona stotov.
Manjši del koruze gre v Italiji za prehrano, ker polenta izginja iz mode povsod in tudi v naših krajih. Največji del koruze služi za živinorejo, predvsem za perutninarstvo, ki se je v zadnjih dveh-treh letih močno razvilo.
HIBRIDNA ALI KRIŽANA KORUZA
Na vsem svetu je na stotine sort hibridne koruze. V Italiji jih je letos naprodaj skoraj 100, in sicer 88 za zrnje, 10 pa za zeleno kr-mo-pičnik. Seme križane koruze prodaja danes v Italiji 12 velikih podjetij, od katerih ima vsako svojo skupino sort, na drobno pa jo prodajajo vsi konzorciji, kmetijske zadruge in stotine zasebnih trgovcev.
Katera sorta hibridne koruze je najboljša in najbolj priporočljiva? Takšno vprašanje lahko postavi samo nekdo, ki se na koruzo ne razume. Med stotino sort je lahko za namakalne površine najboljša neka sorta, ki popolnoma odpove v suhih legah. In narobe. Pri izbiranju najprimernejše sorte moramo upoštevati vse mogoče: ali belo ali rumena zrnje, ali zobčasto ali okroglo, ali za ljudsko prehrano ali za krmo, za krmljenje goveda in prašičev ali za perutnino, za suho zemljo ali za vlažno in namakalno, za rodovitno ali pusto zemljo, za zgodnjo ali bolj pozno sorto itd. Za prehrano in za krmljenje perutnine je bolj primerna okrogla in rumena koruza, kot zobčata in bela.
Ko smo se odločili za sorto, jo moramo dobro proučiti, predvsem ali jo gojimo lahko gosto ali redko, oziroma koliko stebel naj pride na vsak štirjaški meter. Od vsake sorte so znani prvi pogoji in te moramo upoštevati, če hočemo biti s pridelkom zadovoljni. Na noben način pa ne smemo pozabiti, da zahtevajo vse hibridne sorte globoko preorano in bogato pognojeno zemljo.	I
V prejšnji številki smo objavili uganke, v tej pa nudimo bravcem in zvestim reševavcem vse rešitve. Objavili smo 150 ugank in zato dali na razpolago vsem našim tekmovavcem 150 točk. Kdo bo iprvi? V prihodnji številki bomo priobčili lestvico.
2al moramo omeniti, da tokrat od ugankarjev nismo stalno dobivali rešitev. Nekateri so se naveličali in zato opustili tekmo. Mislili smo, da bo rešitev mnogo, mnogo več in da bo tekma za prvo mesto zelo zanimiva. V resnici pa ni bilo tako in že po prvih spopadih je bila končna uvrstitev skoraj znana.
4. ugankarski natečaj je povedal, da sedanja mladina ljubi bolj križanke, rebuse in zanke kot pa uganke. In to bomo tudi pri našem prihodnjem natečaju upoštevali.
REŠITVE: 1. krt; 2. vrba; 3. žito; 4. kozolec, 5. oblaki; 6. redkvica; 7. vreteno; 8. tehtnica; 9 note; 10. odmev; 11. svetilka; 12. prsti; 13. oreh;
14.	uho; 15. slana; 16. raketa; 17. sidro; 18. pismo;
19.	burja; 20. zarja; 21. knjiga; 22. kožuh; 23. zmrzla; 24. kovaški meh; 25. nobenega; 26. rokavice; 27. krompir; 28. čoln; 29. od rojstva do smrti; 30. hči; 31. jezik; 32. na ražnju; 33. jajce in pišče; 34. jež; 35. čebela; 36. polž; 37. misli; 38. usta; 39. sedlo; 40. blazina; 41. zvon; 42. krava; 43. plug; 44. metla; 45. oreh; 46. jajce; 47.
Kaj bo s sladkorno peso?
Pisali smo že, da je Italija lansko leto pri delala premalo sladkorne pese in da je bila zato proizvodnja sladkorja prenizka za kritje notranje potrebe, ki se stalno dviga. Zato inora Italija uvoziti letos precej sladkorja. Vprašanje sladkorne pese je postalo pereče za pridelovavce, za sladkorne tvornice, za državno gospodarstvo in tudi za potrošnike, katerim ni vseeno, če je sladkor cenejši ali dražji.
Dne 30. marca so se sestali v Ferrari zastopniki pridelovavcev sladkorne pese. Bilo jih je kar 2100. Pretresli so celotno vprašanje pridelovanja sladkorne pese in postavili predloge za porastek proizvodnje na višino, ki bi vsaj zadostovala za notranjo potrošnjo. Zahetvali so, naj se država odpove večjemu delu 70 milijard dohodkov, ki jih ima sedaj od sladkorne proizvodnje.
* •
Zaradi pomanjkanja delovne sile za ple-tev sladkorne pese je bil zadnji pridelek (1962) bolj ipičel in pridobljeni sladkor ne more kriti italijanske notranje potrebe, ki se poleg tega še dviga. Zato je Italija prisiljena uvoziti letos 1,300.000 stotov sladkorja. Najbrž bo ostal sladkor v bodoče reden predmet italijanskega uvoza.
TEŽA PLEMENSKIH SVINJ
Za vzrejo pujskov je prcej važna teža plemenskih svinj. Mlade in zato lahke svinje skotijo omejeno težo pujskov in navadno nimajo dovolj mleka za vzrejo. Po skusi so dokazali, da je za vzrejo pujskov najbolje, če ima mati 160 do 205 kg teže. Bolj težke svinje niso primerne za vzrejo, ker imajo navadno premalo mleka, ker je pri njih materinski čut slaibo razvit, ker postanejo lene in brezbrižne, zaradi česar navadno pomečkajo marsikaterega pujska.
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odjjovomi urednik Drafo Legiia • Tiska tiskarna *>r»phis* - Trst, ul. Sv. Francka 20 — Telel'an 29.477
51. nos; 52. žebelj; 53. današnji dan; 54. sod; 55. šivanka; 56. lešnik; 57. beraška; 58. koruzna lat; 59. star mož; 60. ključavnica in ključ; 61. hlebec; 62. pismo; 63. gnoj; 64. most; 65. glas zvona; 66. srp; 67. oči; 68. žaga; 69. ura; 70. repa; 71. leto, mesec, tedni in dnevi; 72. mlinar; 73. sonce; 74. beljak in rumenjak; 75. zvonec; 76. goba; 77. ovca; 78. igla; 79. tobak; 80. zrno; 81. čebele; 82. razbito jajce; 83. želva; 84. barka; 85. zobje in jezik; 86. igla; 87. pipa; 88. iskra; 89. človek; 90. roba; 91. kokoš; 92. kravji zvonec; 93. smrkelj; 94. zvon; 95. pero; 96. kopriva; 97. veter; 98. žebelj; 99. sviloprejka; 100. komar; 101. šivanka; 102. ogenj; 103. čevelj; 104. ura; 105. živo apno; 106. senca; 107. na kurje; 108. polž; 109. rak; 110 koprivo; 111. laž; 112. senca; 113. glave bučik; 114. mlinarji; 115. vreteno; 116. vino; 117. mesec; 118. imlinar; 119. lukenj; 120. uho šivanke; 121. škarje; 122. kožuh; 123. slika; 124. s črko »n«; 125. par; 126. luknjo; 127. štirje; 128. ker gospodar poje meso; 129. krt; 130. konjsko; 131. kašelj; 132. lovec; 133. veznik »in«; 134. zapah; 135. snf-g: 136. šipa na oknih; 137. krtača; 138. jež; 139. čoln; 140. bele, ker jih je več; 142. členi ve rige; 143. noht; 144. noge mize; 145j črke; 146 črka »o«; 147. jezik; 148. čas; 149. zvonec; 150. veter.
KDO | bo nabral največ točk?
4. ugankarski natečaj ,NOVEQA CISTA* z nagradami
bolha; 48. čebela; 49. luč; 50. kolesa pri vozu;
K. B.
28.
Divna je kar skočila s stola in je vsa osupla zrla v nenadno prikazen. »Moj Bog!,« to je bilo vse, kar je mogla izreči.
Komi je stopal proti njej s sklonjeno glavo kot tiger pri napadu na brezobramb-no žrtev. V njegovih jeklenih očeh se je nekaj zlobnega iskrilo. Bil je gotov zmage, ko je opazil mučni strah trepetajoče Divne.
»Aha, tukaj je ptičica, ki pomaga mojemu smrtnemu sovražniku,« je izbruhnilo iz njega. »Kot vidite, golobičica moja, me niso mogli obdržati. Zdaj bova pa obračunala.« Stopil je tik nje, da je občutila celo njegovo sapo.
Preplašena se je umaknila v kot sobe. Stegnila je roke predse in obupno vzkrik-nila: »Ne, ne, jaz nisem ničesar izdala! Ni res! Doktor Radič vam je sam prišel na sled. On je vedel...« Zmanjkalo ji je glasu in je začela grgrati.
Komr je spet stal tik nje: »On je vedel? Ha, kaj je vedel, go'običica? Da bom prišel sem? No, lepo! In od koga je zvedel? Samo od vas!«
Zgrabil jo je za ramena in jo je začel tresti. »Priznate — ali ne!«
Divna se ga je zaman skušala otresti. Držal jo je v svojih grobih rokah kot v kleščah. »Priznajte!« je vpil nanjo, »pridajte !«
Divna je čutila, kako jo spreletavata zdaj mraz, zdaj vročina. Kar ohromela je. Oči je imela rdeče razprte. Iz suhega grla
si ji je izvil zmeden krik, nato se je nezavestna zgrudila.
Oba možaka sta jo položila na divan. Otmar ji je močil čelo z nekimi dišavami, Komi je pa grebel po njeni torbici. »Aha, tu je nekaj,« je vzkliknil, ko je našel listič s turško pisavo.
»Pustite jo tam, preberite, kaj je tu zapisano!« Otmar je vzel in je kar spremenil barvo.
»No, kaj je,« je silil Komi.
Otmar je prevajal: »Lastnica tega pisma, gospa Divna Škrinjar je pod policijskim varstvom. Vsi varnostni organi ji morajo nuditi varstvo in pomoč. Policijski načelnik.«
Komi se je zakrohotal: »No, vendar! Tu imamo celo pismeno potrjeno od policije. Vam zadostuje ta dokaz?«
Otmar je povesil glavo in umolkni1. Divna je medtem prišla k sebi. Malo se je dvignila in pogledala z obupnim pogledom okrog sebe. Komi ji je držal list pred očmi. »Vohunka!« je zavpil in pljunil pred njo. »Veš kaj to pomeni? Prisegla si zvestobo. Zdaj si zaigrala svoje klavrno življenje. Naše postave so neizprosne!«
Divna je molčala. Z blaznim pogledom je strmela v tla.
Otmar je potegnil Komija vstran. »Pomirite se,« je dejal preplašeni in ji zlil na roko kapljo dišeče vode. Mehanično si je z njo otrla čelo. »Zdaj nima 9misla, da jo
zmerjate,« se je Turek obrnil h Komiju. »Raje premislimo, kaj je treba ukreniti.«
»Ni kaj premišljevati,« je za spoznanje bolj umirjeno zarenčal Komi. Takoj jo odpeljimo, preden se tu kaj pripeti.«
Divna je končno dvignila glavo in zavpila: »Hiša je obdana od policije.«
»Haha,« se je zakrohotal Komi, »zdaj bi nas rada še za nos vlekla. Bomo takoj videli.« Odprl je okno. »Nikogar ni.«
»Človek božji,« je pripomnil Otmar, »menda se vam ne bodo kar na nos kaza-
li.«	i
Komi se je zasmejal samemu sebi. »Prav imate.' Prepričan pa sem, da stoji kje na vogalu ‘samo en policist. Mi bomo pa drugod smuknili ven.«
»Avto imamo pa spredaj.«
Zopet je Komi stopil k Divni: »šli boste z nami in sedli v avto kraj mene. Gorje, če le črhnete.« Potegnil je revolver iz žepa. »Ta se bo sprožil. Verjemite! Zdaj pa naprej !«
Policijski avto se je ustavil ipred Otmar-jevo trgovino. Samo in policijski nadzornik sta v 'spremstvu dveh stražnikov Skočila iz voza. Služabnik, ki je odprl vrata, se je kar prestrašil, ko je prepoznal policijo. Na vsa vprašanja je jecljaje odgovarjal.
Gospodarja da ni doma. Pač — odpeljal se je z avtom. Kdaj — morda je četrt ure tega. Sam? Ne — bila je še neka gospa poleg. 0 Komiju ni črhnil besede. Nič ni. hotel vedeti tudi, kam so se odpeljali.
Stopila sta na pločnik in se posvetovala. Samo je bil že na pol obupan v skrbeh, kaj se je pripetilo Divni.
»Niste imeli Otmarja pod nadzorstvom?« je vprašal uradnika.	(Dalje)
Avtobus je ostro zavil na levo in se ustavil. Izstopili smo vsi trije ali štirje, kolikor nas je še ostalo v njem. šofer mi je povedal, da se vrne avtobus vsake pol ure.
Ko sem izstopil, sem se znašel v dobro znanem dachauskem b'atu, v katerem so nam svoj čas cokle kar obtičale. Toda moral sem se najprej razgledati, kje sem. Na tistem kraju so bili podrli taboriščni zid ob cesti, ki je peljala na plantažo, in sicer prav ob koncu taborišča; to je bil zdaj vhod vanj. Prav tam se je širila velika mlaka rjave vode. Tiste dni sredi marca se je sneg šele topil, tupatam so se še videle bele krpe, čeprav je bila plantaža že kopna, in prav tako tudi taboriščne ulice.
Nekaj hipov sem neodločno stal ter vpijal vase sliko, ki mi je bila hkrati znana in neznana. Tam so ostale vrste barak kakor nekdaj. Taboriščna cesta je še vedno obrobljena s topoli, ki se zde, kot da niso od takrat nič več zrastli, kakor da jim je zmanjkalo gnojila: kakor da bi bili črpali sokove za svojo rast iz trpljenja ljudi, ki so hodili mimo njih. Vse drugo pa je bilo zdaj že precej drugačno. Gledal sem za onimi, ki so se bili pripeljali z menoj, kako so hitro izginjali za barakami. Neko žensko sta pričakala dva otroka in se ji obesila vsak za svojo roko. Neki majhen otrok, ki je komaj shodil, je vpil »Tati! Tati!«, stara mati, ki ga je držala za roko, pa mu je razlagala, da še ni tatka. Verjetno sta prišla pogledat, če se že vrača.
Počasi sem obšel taborišče. Kako čudno je bilo hoditi prost po kraju, kjer smo hodili nekdaj kot sužnji. Brez skrbi sem se lahko približal zidu in se ga dotaknil. Takrat bi bilo to pomenilo samomor. še vedno je bila razpeta po njem bodeča žica, ki je bila takrat nabita z električnim tokom. In od nikoder več niso naperjene cevi strojnic in brzostrelk, od nikoder več ni slišati ostrega kričanja SS-ovcev. Njihove kosti najbrž že gnijejo v zemlji, kot kosti tisočev in tisočev njihovih žrtev. Prav na tem prostoru, kjer se zdaj igrajo otroci in se sprehaja stara mati in uči vnučka hoditi, je umrlo v začetku leta 1945 na stotine in tisoče ljudi. Na ta prostor so strpali kolone sestradanih in izmučenih internirancev, ki so jih bili pripeljali iz drugih taborišč bolj na vzhodu, umikajoč se pred
Sviditofe	%DacUauam
Rusi. 'Nekateri transporti so bili cele tedne na poti in le poredko so dobili kaj za pod zob. Ljudje so bili popolnoma sestradani. Po veliki večini so bili podobni pravim okostnjakom. Ker ni bilo v barakah prostora zanje, so jih pustili tudi ponoči zunaj v blatu in na mrazu. Ko je začela poganjati trava, so jo mnogi jedli, da bi si s čim napolnili želodec. To pa je še pospešilo njihovo smrt.
Nekateri so bili kot blazni, ležali so na tleh na trebuhu in grizli travo kot živali. Zdaj je bilo tod čudno spokojno. Begunci, ki so po vojni živeli v taborišču, so si zgradili iz materiala, ki so ga dobili iz ruševin zidu, majhne barakice ter jih prislonili kar na notranjo stran taboriščnega zidu. Nekatere so bile še vedno obljudene. Videl sem odrasle in otroke, ki so vstopali vanje. Mlada ženska je šla z vedrom po vodo. Po graji pred vogalno barako, v kateri je moral biti svoj čas bar s trgovino, ker so še vedno visele na njej reklamne table, sta se igrali majhni deklici s tipičnima ukrajnskima obrazkoma, kričali pa sta v pristnem bavarskem narečju. Ko sem ju gledal, sta se mi zasmilili, da morata preživljati svojo mladost v tem tu žalostnem okolju, ki je bilo vsaj zame še vedno polno mrtvaškega duha in prividov. Hkrati pa sem ju kar zavidal, ker gotovo nimata niti pojma, kaj se je nekdaj tu — in še marsikje — dogajalo in morda jima bo znanje o tem za vedno prihranjeno. Tisto je preteklost. Sedanjost so »Volkswagni», ki stojijo tu pa tam pred barakami, je bližnje milijonsko mesto polno življenja, priložnosti za zaslužek in mikavnosti ter svoboda, ki vlada vsenaokoli in v kateri se zazdi to razpadajoče taborišče kot razbitina starodavne galeje sredi oceana, mimo katere brezbrižno plovejo prekomorniki in cisterne, smatrajoč jo kvečjemu za nesmiselno oviro.
(Dalje)
| Š I* O BTNI P H EG LE D
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO SE BLIŽA KONCU
Internazionale po vsej verjetnosti prvah
V nedeljo so Italijanske nogometne enajstori-ce A lige odigrale svojo 28. tekmo. Največje presenečenje dneva predstavlja poraz ekipe Juven tus na domačem igrišču v tekmi z enajstorico Catania. Znano je, da se boj za prvo mesto odvija le med ekipama Internazionale iz Milana in Juventusa iz Torina. Crnoplavi iz Milana so v nedeljo izbojevali tesno zmago (1:0) proti Fioren-tini. Po teh dveh izidih je Internazionale podvojil naskok in tako vodi kar s štirimi točkami prednosti pred Juventusom, Bologno in Milanom.
Internazionale je pod vodstvom trenerja Her-rera (ki bo verjetno drugo leto odpotoval v Španijo, kjer bo vodil ekipo Barcellona) dosegla svojo 17. zmago v 28 tekmah, osem srečanj je igrala neodločeno in bila samo trikrat poražena. Inter-jev napad je zabil 50 golov, prejel pa jih je le
15.	Obramba je najboljša v Italiji (Juventusova, ki jc druga, je prejela 20 golov), medtem ko je samo Bologna zabila več golov od Interja, in sicer 52. Odlikujejo se vsi Interjevi igravci, kot n. pr. prodorni Mazzola, Jair in Di Giacomo in navdihovavci igre Suarez, Maschio in Corso. V obrambi predstavljajo Guarnieri, Picchi, Burgnich in Facchetti nepremostljivo oviro.
Ker bo Inter odigral tri tekme v Milanu (Bologna, Modema in Torino) in tri tekme na tujem igrišču (Spal, Juventus in Roma), bo po vsej verjetnosti obdržal do konca prvenstva vodilno mesto. Juventus mora igrati tri tekme v Torinu (Palermo, Inter in Spal) in tri tekme na drugih igriščih (Modena, Mantova in Venezia). Interjeva srečanja so lažja tako doma kot izven Milana, medtem ko se bodo morali črno-beli spopasti z ekipami, ki se borijo za obstanek v prvi ligi.
Na tretjem mestu najdemo presenetljivo Bologno, ki je zabila v tekmi proti Sampdoriji kai štiri gole. Bologna je ekipa, ki bi lahko upravičeno upala na zmago v italijanskem prvenstvu. Zabila je kar 52 golov, prejela pa jih je 30. Zelo učinkovita je na tujih igriščih (7 zmag in 2 neodločena izida ter le 4 porazi), medtem ko v Bo logni večkrat daruje točke (3 neodločeni izidi in 3 porazi). Bologna ima na lestvici samo točko manj od Juvntusa. Če bosta Nielsen, najboljši strelec prvenstva, in Pascutti v polni moči, bo njuna ekipa gotovo osvojila drugo mesto v končni lestvici.
Kaj pa Milan? Tudi 'to moštvo je letos zelo čudno, saj niha med bledimi tekmami in visokimi zmagami. V nedeljo je Milan šel po zmago^ v Mantovo. Milan je šibak prav na svojem igriščii, kjer je kar osemkrat remiziral in bil enkrat poražen (zmagal je samo petkrat), medtem ko je kot gost sedemkrat odšel z igrišča kot zmagova-vec ter dosege! še štiri neodločene izide in doživel tri poraze. Zanimivo je, da ie Milan moštvo, ki je zaigralo največ neodločenih tekem (kar 12 od 28).
S petimi točkami razlike pride »glavnina«. V ospredju so Fiorentina, Roma in L. R. Vicenza, vsaka ima po 31 točk. Fiorentina je zaigrala več tekem na tuiem igrišču kot doma (nasprotno pa je z L. R. Vicenzo). Fiorentina ie zelo nestalna in isto lahko rečemo o Romi, ki ima zelo prodoren napad (Manfredini ie drugi strelec prvenstva). Nato pridejo še Spal, ki nekoliko popušča, Torino (zabil je samo 27 golov, a prejel zato 27 točk!) s šibkim napadom ter Atalanta, ki zelo preseneča strokovnjake zaradi nepredvidenih rezultatov.
Zelo ostra je borba za obstanek v prvi ligi. Palermo, zadnji na lestvici, in Venezia, predzadnja, sta že obsojena na izpad. Razlika od ostalih (pet točk) je prevelika. Toda v drugo ligo bo šla še ena ekipa. Katera? Catania, Napoli in Modena, ki imajo 24 točk, ali Sampdoria, Mantova in Genoa, ki jih imajo 23? Oglejmo si spored tekem, da se seznanimo s kandidati za izpad. Catania bo igrala na svojem igrišču štiri več ali manj lahke tekme, ostali dve pa v Mantovi in Bergamu; rešila se bo tako z lahkoto, posebno če po mislimo, da je v nedeljo porazila v Torinu Juventus. Tudi Napoli nima preveč težkih tekem (Sampdoria, Modena in Bologna doma, Palermo, Torino in Atalanta kot gost) in zato se bo gotovo rešil. Modena ima zdaj 24 točk, a ima najslabši spored tekem, saj mora kar štirikrat na tuje igrišče (Atalanta, Napoli, Inter in L. R. Vi-
cenza) ter zaigrati doma proti Juventusu in Palermu. Dvomimo, da bodo rumeni nogometaši nabrali zadostno število točk, da se rešijo. Od genovskih ekip, ima najboljši spored tekmovanja Sampdoria (Venezia, Roma in Palermo doma, Napoli, Torino in Mantova kot gost), medtem
Interjeva ekipa v lanskoletni postavi
ko mora Genoa igrati proti Romi, Milanu in Spalu (kot gost) in doma proti Mantovi, Vicen-zi in Bologni. Tudi Mantova nima ugodnega sp> reda (Genoa, Fiorentina in Bologna kot gost, ter Catania, Juventus in Sampdoria doma).
LESTVICA: 1. Inter 42, 2. Juventus 38, 3. Bologna 37, 4. Milan 36, 5. Fiorentina, Roma in Vicenza 31, 8. Spal 29, 9. Torino 27, 10. Atalanta 26,
11.	Catania, Napoli in Modena 24, 14. Sampdoria, Mantova in Genoa 23, 17. Venezia 18 in 18. Palermo 17.
MESSINA IN TRIESTINA
Tudi v »B« ligi so enajstorico v nedeljo odigrale 28. tekmo, toda do konca prvenstva ne
manjka šest tekem kot v prvi ligi, temveč še deset. Zato se tu more še kaj spremeniti.
Na prvem mestu se že dolgo nahaja Messina, ki je zelo učinkovita v napadu in čvrsta v obrambi. Messina ima tako kar 5 točk naskoka pred drugo ekipo na lestvici, ki je zdaj Lazio. Za vstop
Stara ljubezen in iluzija
Dogaja se včasih, da se neka ženska zaroči ali poroči z moškim, ki ga ljubi, ali vsaj misli, da ga ljubi, in se nenadoma, ko se zaroka že približuje poroki, ali celo po nekaj letih srečnega zakona, pojavi moški, ki ga je v preteklosti ljubila, a ga je potem zapustila iz različnih razlogov. Ko ga spet zagleda, se zave, da ga ljubi kot nekdaj, ali celo, da ga je vedno ljubila.
Podoben slučaj sc pripeti mnogim ženskam in jih postavlja pred hud in boleč problem, ki ga vsaka razreši po svojem temperamentu. Neko dekle zapusti svojega zaročenca in se povrne k prejšnjemu fantu, ki pa je ne more poročiti in jo čez nekaj časa zapusti. Drugo dekle preživi nekaj nevarnih mesecev, zdaj z zaročencem, zdaj s prejšnjim fantom, ne da bi se mogla odločiti za enega ali za drugega, dokler jo zaročenec zasači s prejšnjim fantom in njuna .poroka gre po vodi. Nekatere poročene ženske zapustijo moža zaradi prejšnjega fanta, druge pa varajo moža, ne da bi ga zapustile. Povratek k stari ljubezni povzroča skoro vedno največje zmote in trpljenje.
Ta problem bi se lahko rešil samo, če bi ženska pogledala v svojo dušo in razumela, kako stoje dejansko stvari. Videti mora realnost življenja in rešitev je potem enostavna: stara ljubezen je skoraj vedno iluzija.
Kadar ženska sreča moškega, ki ga je v preteklosti ljubila, se ji dozdeva, da ga še vedno ljubi in je prepričana, da ie to resnica. Dejansko ipa ie to samo iluzija, ki jo ženska pozneje zelo drago plača. Pri podobnem srečanju se namreč ženska spominja samo srečne strani te
v pivo ligo se borita še Brescia (35 točk) in Bari (33 točk). Toda tudi ostale ekipe kot Foggia ln-cedit (32), Verona Hellas (31), Lecco (31), Cagtia-ri (30) in Cosenza (30) niso povsem opustile boja za tretje mesto. Posebno nevarna sta Verona in	Caglia-ri, ki	sta že	zaigrala več	uspešnih te-
kem na tujem igrišču. Cosenza je polovico tekem (14) zaigrala neodločeno; nabrala je 30 točk, čeprav je zabila samo 23 golov. V sredini sta še Padova (ki je prejšnje dni zgubila pokal Rappan zaradi enajstmetrovke), in Simmenthal Monza, ki	ima najbolj	plodovit	napad (41	golov).
26 točk sta	nabrali	Pro Patria	in Triestina,
ki	je v nedeljo	porazila	Bari. Ta je	znana ekipa,
ki kot gost vedno zaigra neodločeno (s 14 tekem je odšla neporažena kar 10-krat) Triestina je v Trstu osvojila 21 točk, na tujih igriščih pa le 5 (pet neodločenih izidov in 9 porazov). Tržaško moštvo je 9-krat zmagalo, 8-krat zaigralo neodločeno in 11-krat izgubilo tekmo. Triestina je zabila 39 golov, prejela pa jih je 45 (le zadnja Lucchese je dobila več golov). Tržačani se jezijo, ker je obramba preveč šibka, zaradi česar je moštvo zapravilo več dragocenih točk. če bi Triestina zbrala vse možne točke, bi bila zdaj sredi boja sina za gotovo ter še dve drugi ekipi. Oglejmo
Katera enajstorica bo prišla v prvo ligo? Mes-ssina za gotovo ter še dve drugi ekipi. Oglejmo si bodoči potek tekem. Lazio ima lahek spored in zato bo po vsej verjetnosti nabral zadostno število točk, da si zagotovi drugo mesto. Nevarne so Brescia, Bari in Verona, ki so si vse enakovredne. Zdi se, da ima Brescia nekaj prednost:.
Katera ekipa bo izpadla? Za gotovo je obsojena Lucchese. Nato pridejo: Como in Sambene-dettese, Parma in Alessandria. Rešili se verjetno bosta Udinese in Catanzaro. Najslabši spored tekem imata Como in Sambenedettese.
Najboljši strelec prvenstva je napadavec No-cera. član ekipe Foggia, ki je sam zabil 19 golov, sledijo: Muzzio (Pro Patria) 15, Cappellaro (Levpo) in Ferrario (Simmenthal) vsak 14.
Tudi v »C« ligi je precej vroče. V prvi skupini sigurno vodi ekipa Varese, ki je zdaleč najboljša izmed vseh, čeprav se Novara skuša upirati. Na tretjem mestu je Savona. Zelo slaba je tržiška ekipa CRDA, ki je na predzadnjem mestu. Varese bo gotovo prišel v »B« ligo, kar je upa’ že lani. a mu ni uspelo. V drugi skupim Je najboljši Prato, ki vodi lestvico s tremi točkami razlike. Na drugem mestu sta Rimini in Reggia-na. V tretji skupini se boj odvija med Potenzo, Trapanijem in ekipo Trani. Enajstorice so si medseboj zelo enakovredne.	(dt)
ljubezni, žalost r' stran pa ji je prikrita. Ne spominja se več fantovih napak, grdih strani njegovega značaj a in dnevov, ki jih je prejokala. Spominja se samo tistih stvari, ki so jo osrečile, zato je Jo iluzija in ne realnost. Realnost je ta, da sta se nekoč zapustila in da ni nihče od njiju napravil ničesar, da bi ostala skupaj. Če pa sta lahko živela leto, dve ali tri, ne da bi se sploh videla, nasprotno, če sta se v tem času pomirila, pozabila drug na drugega, se celo zaročila ali poročila z drugimi, pomeni da je z njuno ljubeznijo konec, ali da je bila tako krhka, da ni imela ne moči ne volje za skupno življenje. Dve osebi, ki se resnično ljubiLa, se ne zapustita. Če sta prisiljeni to storiti, se ne bosta zaročili ali celo poročili z drugimi, ampak bosta ostali sami. Ko se bosta spet srečali, bosta svobodni, da gresta spet skupaj.
Zaradi tega jc stara ljubezen- samo iluzija, je nekakšno obžalovanje preteklosti, zaradi česar si dekle domišlja, da je bila ta ljubezen edina prava ljubezen. Ker pa v resnici ni tako, se mora dekle zavedati, da njen sedanji zaročenec ali zakonski mož velja mnogo več kot pa njen prejšnji fant.
Če ženska sreča moškega, ki ga je v preteklosti liubila, naj ga skuša videti brez iluzij, naj se ne spominja -samo veselih trenutkov njune ljubezni, ampak tudi žalostnih, Samo tako bo prišla do spoznanja, da je bolje, če ostane njena preišnja liubezen samo nekak spomin, ne da bi uničila življenje zaročenke ali neveste s hitrimi in zgrešenimi odločitvami, ki ji ne bi mogle nuditi nobene sreče.
Ondina
ŽENA EN BOM
GOSTILNA
Oslrouška
TRST - Ul. S. Nicold, 1 - Tel. 37-918
MLEKAlRNA
MARTELANC VIDA
TRST - Ul. MIRAMARE, 50 - Tel. 29-345
vošči vsem cenj. odjemavcem vsele praznike
KROJAČNICA
LADO PREMRU
TRST - Ul. Ginnastica, 35/1 - Tel. 45-447
želi vsem klientom vesele praznike!
AfooLiej, cLk. BoUca mr. ph.
★ Farmacevtski proizvodi in kemikalije 'A ☆ TRST - ULICA TORREBIANCA, 21/II ☆
★ Import - Export Telefon 31-315 A
Vesele praznike vsem znancem in prijateljem vošči
ZALOGA DRV IN PREMOGA
ANTON FLORIDAN
TRST - Ulica RlICCI, 4 - Tel. 95-714
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST - Ul. Miramare, 29 - Tel. 29-322
Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci in vse vrste električnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila
MIRODILNICA
Č E K E T
TRST Ul. Solitario, 11 - Tel. 95-442
želi odjemavcem vesele praznike!
Podjetje VLADO ŠVARA
Elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle
TRST - Ulica Giulia, 28 - Tel. 96-742
CVETLIČARNA
MARIJA LIPOVEC
TRST, Trg Vico, 7 - Tel. 41-511
ZALOGA TEPIH. PAPIRJA
T. PANJEK GODINA
TRST - Ul. Cassa Risparmio, 8 - Tel. 37-636
TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO
| lUhze,
TRST, Trg S. Giovanni, 1 - Tel. 35-019
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (lnox) jekla, itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralm stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti cd keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
noffv
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI
Franc Udovič
direktor MARIO
TRST - Ul. Mazzini, 46 - Tel. 94-550
žali svojini cenjenim odjemavcem tu in ostran meje vesele praznike!
CALZOLERIA
FIORENTINA
TRST - UL. TARABOCCHIA, 2 - Tel. 96-536
IMA V ZALOGI VSE VRSTE ČEVLJEV IN GUMIJASTIH COPAT ZA OTROKE, MOŠKE IN ŽENSKE
VSE ZA KMETOVALCE
EDVARD FURLAN
TRST - Ulica Milano, 18 - Tel. 35-169
Krma za živino - Žita - Umetna gnojila ■ Žveplo - Modra galica - Poljedelski stroji • Orodje - Vsakovrstna semena
Zastopnik za Trst in Gorico svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice AGRI A
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
TRST - Ul. Ghega, 9 - Tel. 31-813
PEKARNA
M.FLAJJBAN
TRST - Ul. Carducci, 14 - Tel. 35-166 Vošči vsem vesele praznike
URARNA IN ZLATARNA
GRUDEN KAREL
TRST - Ul. Battisti, 13 - Tel. 96-306
Trgovina z jestvinami
Telefon 41-572
MILAN BEVK
TRST - Ul. D'Annunzio, 9
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
« A U R O R A »
TRST - Ul Cicerone, 4	Tel.	29-243
TRGOVINA Z OBUVALOM
T R E V I S A N I
TRST - Ul. VASARI, 10 - Tel. 96-661
Oglejte si našo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev po zelo ugodnih cenah
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
GEC
ROJAN
Trg Tra i rivi, 2 - Tel. 31-198
vošči vesele praznike!
ZNANO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
KANOBEL MEDARD
TRST - Ul. Ippodromo 16 - Tel. 90-812
PEKARNA
FRANČEŠKIN
TRST - Trq Liberta, 6 - Tel. 38-984
Vesele velikonočne praznike vošči vsem odjemavcem
TRGOVINA SANITARNIH PREDMETOV
MILAN ŠVAB-SOAVE
TRST - Ul. S. Giusto, 16 - Tel. 93-609
TRGOVINA GORIVA
V. Jurišeyič
TRST - Ul. Marconi 20 - Tel. 24-179
Vošči vssm vesele praznike
toiefon 29-477 H
V
RIBARNICA
PERTOT MARČELA
Trst - Barkovlje - ul. Perarolo, 2 - Tel. 28-415
želi vsem vesele praznike
DESTILACIJA ESENC
JANOVŠEK
Tvrdka ustanovljena leta 1883
TRST . BARKOVLJE - Tel. 29-963
tiskarna
llfllir
bur
trst, fr
ulioa sv. franc iška, 20
ZALOGA VINA LIKERJEV — Uvoz - Izvoz
tiufoet Hltiun
TRST, Ul. VALDIRIVO, 3 — Tel. 28-926
GOSTILNA	OPČINE
EMILIJA SOSIČ - VREMEC
vesele velikonočne praznike
TRGOVINA JESTVIN
Atofa foUit
TRST - Str. Vecchia d'lstria, 64 - Tel. 41-175
vsem svojim odjemavcem in prijateljem želi veselo veliko nož
Pekarna in Trgovina Jestvin
ZORA ČOK
OPČINE
Narodna ul., 57-63 - Tel. 221-046
Vesele velikonočne praznike
GOSTILNA
REPENTABOR
Telefon 221-360
Pristna domača vina in izborna kuhinja
GOSTILNA
DOLENC
Prosek-Devinščina, 3 - Tel. 221-319
GOSTILNA
NINI
TRST - UL. VALDIRIVO, 32 - Tel. 38-915 Vošči cenjenim gostom veselo veliko noč
TRGOVINA JESTVIN
AVGUŠTIN ŠČUKA
TRST - Ul. Commerciale, 94 - Tel. 35-030 VESELE PRAZNIKE
GOSTILNA
«9 SESTER«
Prosek - Tel. 22-51-46
TRGOVINA JESTVIN
7*'ictnc
TRST - Trg sv. Frančiška, 8 - Tel. 36-809
ZNANA GOSTILNA IN TOBAKARNA
KRALJ
TREBČE - Telefcn 221-170
vošči vesele praznike in se priporoča
VISTA
TRST - UL. CARDUCCI, 15 Telefon 29-656
BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA
GRADBENO PODJETJE
KARLO BAN & Co.
TRST - Ul. Maiolica l/l - Telefon 90-821
TRGOVINA JESTVIN
GREGORIČ MARIJ
TRST - Ul Torrebianca, 43 - Tel. 24-004
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE NARODNA ULICA, 42 Telefcn štev. 221-026
vošči cenjenim odjemavcem veselo veliko noč
UVOZNO IZVOZNO PODJETJE
T E C H N A
TRST - Ulica Ghega, 2 - Tel. 35-907 Telegram: TECHNALUIN
TRGOVINA JESTVIN
ANTON ŠVARA
KATUNARiA, Str. Fiume, 103 - Tel. 90-665 želi svojim odjemavcem vesele praznike
„LA W\m TRIESTIM”
di ALBERTO URŠIČ TRST . Ulica C. RITTMEYER, 20 — Telefon 38-380
ZALOGA STAVBENEGA MATERIALA
DANEU CELESTIN
OPČINE - Narodna ul., 77 - Tel. 221-034 želi vesele velikonočne praznike!
GOSTILNA
Želite dobro hrano?
«AL GAMBERO»	(pri raku)
TRST Ul. Udine, 37 - Tel. 24-938
Vam bo gotovo ustregla
OPČINE - Alpinska ul., 85 - Tel. 221-054
vošči cenjenim odjemavcem veselo veliko noč
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA L. 600.000.000 - VPLAČANIH L. 1BO.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI, ŠT. 10
TELEFON ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV:	BANKRED
URARNA IN ZLATARNA
ANTON MALALAN
VESELE PRAZNIKE
TRGOVINA S ČEVLJI
MARCEL MALALAN
OPČINE - Proseška, 18 - Telefon 221-465
TRGOVINA DRV IN PREMOGA
RUDOLF VREMEC
OPČINE - Narodna ul. 78 - Tel. 221-306
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA
DANEU ALOJZIJ
OPČINE - Proseška ul., 13 - Telefon 221-044
TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
MIRO FRANČEŠKIN
NABREŽINA center - Tel. 20-238
ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL itd. TERČON JOSIP
NABREŽINA, 124 - Tel. 20-122
TRGOVINA JESTVIN
DANILO KOS
MAČKOVLJE, št. 25 - Tel. 97-620 vošči veselo veliko noč vsem odjemavcem 'n prijateljem.
TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN JOSIP
DEVIN 50 - Tel. 20-839 vošči vsem odjemavcem veselo veliko noč
TERČON IZIDOR
železnina, gradbeni material itd.
SESLJAN, 27 Telef. 20-220
GOSTILNA
FRIDERIK LEGIŠA
MEDJA VAS	Telefon	20-842
VELIŠČEK TEODOR
GORICA - ul. Montesanto, 121 - Tel. 32-85 TRGOVINA JESTVIN S PRODAJO KRUHA
Vošči vsem odjemalcem srečno Veliko noč!
ZALOGA GORIVA na drobno in na debelo
VETRIH IVAN
GORICA - Ulica Lantieri 5 Telefon 25-27
PODJETJE
ČUK
GORICA - Corso Verdi, 54 - Tel. 21-60 GORICA - Trg Cavour, 9 - Tel. 35-36
RESTAVRACIJA
ALL'UNIVERSITA' * Pri Univerzi
GORICA ■ Piazza Vittoria 3
VCIH IN TVRDKAH
O
O
oc
oc
a.
Ul
l-
CL
3 M
KI OGLAŠAJO V
NOVEM LISTU!
VINOAGRARIA
Vse za njivo, vinograd, travnik —
Za hrame, hlev in polje — Najučinkovitejša moderna gnojila
GORICA - Piazza Vittoria (Travnik) 4 Telefon 53-95
LINOTIP1A
J2.
egcin
TRST - VIA U. POLONIO 5
vošči vesele praznike
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - ULICA MORELLI 14 TELEFON ŠTEV. 22-06
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 7. aprila, ob: 9.00 Kmetijstka oddaja;
10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Odciaja za najmlajše: «Velikonočni čudež», radijska zgodba (Tončka Curk). Iragjo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor s Katinare; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu;
17.00 Ivan Tavčar: «Holekova Nešika«, novela. Radijska priredba Martin Jevnikar; 21.00 Iz slovenske folklore: «Zvonovi zvone...», (Lojzka Lombar); 21.30 Sodobna simfoničnua glasba.
♦ PONEDELJEK, 15. aprila, ob: 8.30 Zbor «Lojze Bratuž« iz Gorice; 10.03 Franc Orožen: «Dominica gsudia - svet se veseli Vstajenja«; 12.00 Iz slovenske folklore: «Zvonovi zvone...« (Lojzka Lombar);
17.00 «Figaro se ženi«, komedija v petih dejanjih (Pierre-Augustin de Beaumarchais - Franc Jeza). Igrajo člani RO; 20.30 Baldassare Galuppi: Pode. želski filozof, komična opera v treh dejanjih.
♦ TOREK, 16. aprila, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz del dunajskih klasikov; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih: Nikolaj Vasiljevič Gogol: «Kako sta se kregala Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič« (Franc Terseglav - Josip Tavčar); 21.30 Koncert tenorista Dušana Pertota, pri klavirju Mirca Sancinova.
♦ SREDA, 17. aprila, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Julijski in furlanski zbori; 18.30 Jugoslovanski skladatelji; - Stjepan Šulek: Koncert za violino in orester - Simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Rima vodi Ferruccio Scaglia. Igra violinist Aldo Ferraresi; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Primer Sosnovskega«, radijska drama (Nino Lillo -Vinko Suhadolc). Igrajo člani RO.
♦ ČETRTEK, 18. aprila, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih: Nikolaj Vasiljevič Gogol: «Kako sta se kregala Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič« (Franc Terseglav - Josip Tavčar); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Johannes Brahms: Trio v H-duru, op. 8 za violino, violončelo in klavir; 19.05 Lepo pisanje, vzor iin zgledi mladega rodu; 20.30 Simfonični koncert - Po koncertu: Svet umetnosti: «Slikar Ma. rio Sironi, življenje in delo«.
♦ PETEK, 19. aprila, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Tenorist Janez Lipušček. Samospevi Binickija, Bjelinskega, Dargomižskega, Rimski-Korsakova in Rubinsteina; 18.30 S koncertov «Ca-merate musicale triestine»;k 19.00 Radijska univerza: Widmar Cesarini Sforza: «0 pojmu pravice in njegovi zgodovini«, «Pravica glede dela«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe;
22.00 Iz pesniških gajev: «Ode in himne Alessandra Manzonija« (Boris Tomažič).
♦ SOBOTA, 20. aprila ,ob: 12.00 Podbbe iz narave; 14.40 Slovenske ritmične popevke; 15.30 «Velika noč«, drama v treh dejanjih (August Strindberg . Ciril Debevec). Igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.30 Teden v Italiji: 20.45 Zbor »Jacobus Gallus«, ki ga vodi Ubald Vrabec;; 21.00 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
14. aprila, nedelja: Velika noč, Valerija
15. aprila, ponedeljek: Velik, poned., Helena
16. aprila, torek: Benedikt, Boža
17. aprila, sreda: Rudolf
18. aprila, četrtek: Konrad, Apolonij 19 aprila, petek: Leon, Ema
20.	aprila, sobota: Božidar, Teodor
Pogled ,na števerjan pri Gorici
S '<3 « « g 'S Sa^»_
K	■*->	.r-
° -O n u ■* c
13 - o a ^
u 3 >H p >
__ "~~‘£) -P & >N ^
šas-^s
“■š-g'55 E E c
' os^-sa
TJ ~ rt ZJ TJ
h d >
■3“ŠiS 8
- 0 3 O, “
3 o E O
. . č B js xi
,-• ■£ •S "5 •.-
ID “ N n ;' •O	2	O
r-. /) C -C
a g
^3 en c >
•G .g o rG
iWi
x>«j 3 «
CA •—.
O "n
‘E &x
c .2
•■-'Tj gj
n U o.
g>u
<D <L> l^i 5-h •’->
D <L> TJ c/) p O C Q c/)
G rt 2 (/1 “ TJ c O O N
E p.~ o
.^TJ « O
O .
■. J N
rt •
c
rt •
cs -a
O ^ W N
to « rt u u. •—
1> O t-.
— a P N
«2
g
c
>0
<u
6 o
G, TJ
o .iz
(D
c O rt' G +-* OU
TJ . <L> ort-—i
T3 ^ C 'h O rt _ ^
»•3« S
O N n o
•" E .22 S
t:	°«	rt
o _ c/j rt
—^ ■ r-1	G
0> V- •-H
<u
X) •-> O ^
V5
- e
rt
:G, tj :gO
o g
> g-l
TJ h G^
(L) d
rt
E 5 ;u'
<u o
cL.S^iŽ N to
TJ ~
r- rt O
m fJ)
G rG o n -O **
,2 >N 0 <L> <U T3 ~
O
!i!
•§■ pc
0	3
s a|
M Ji Ji
S £ w ■§ 0 •
S E O
.22, 8.3
.-> i-, O T3 ^
^ u
c « 5
■Si, o« ">
2 .Si -Oi'Zi
'C ^ 00 n ^
O
offi >
^ T Tj
rt TJ rt
f-H o >N
£3
^ ^‘C
vo rt vh
— C D«
0 ;p -p
a-g E
•a-0
<d O
1 E m
►H >•*“
^ o C X) •-
G^?
rt
•-—> N (/)
<L»
oo TJ O
O N >
a o o
DD^
2 G o
co <U >
O >o ou'2 "
rt ^
g « 2
N
O rt
O 0
8>’3j
u« —
S E
rt ••-1
-	-5	—
ss-fts2 « *«»*
<D '
Gfl
O
lil!
c > h a
I
i
S
- »,► *mnr ' V/
*w,j?ar ».5
f
Šhn^1' r
o G .
P, ■
rt rt -H I 1^0
1 n c >
! g-s .Ji g
' <u O •--<
: >t/j
rt
_ rt "
E«"
rt
G O
»4D
^ *»o	W	«
rt	rt
5
c E	v	o
G G	o
M :G,	u	>
rt Tj ^ gj ^ -č rt
e
r—CJ^i
f\)	*rt
nj ..	O	52
^	P,_G
^ .-H >W
<u hž3	G	>	rG	,5	tj
,rj l- T3 rt n	O	U	rt	^	^
o	0	G	£	t	2
N
p (U
a"*’
0> rt > W)
.
G3 rC J30‘rt rt ^
S E
_ cu C 1/3 o
o P*
"S .■—
■So
^ o rG tj
s_
D D
E
w rt 3 rt
rt r3 G r*
-O O O Tl D
Q O ~ W &
. a 3 >
o n
>0 rt rt rt rnTJN M
,2i > a> ^ a) >0
w £ £ (/) T3 TJ
<0 L O
e S.^
O r-> •—“
(/).” O
M G O O G>
<D G 2 O.: p, ^•j
P^J O OJ ^ p, p,
^ rC
« •g
rt ^
n rt
-G O .p rt Ph
a'4, c
m u ■a « «'•> o
^ XJ
o .32, Ji
S,-®" S
oo > i>
S
oSJ2
E o,„ g »73
C -3
^■s
D ^
•CE
rt C/J
p. <r_
>CJ -rt
S B
'A o 0
W r—4
> rt
rt o G >
— Ort ^3 i> i
p d
1/1 S 8-3
03%
P. o ^
siS.E,^
E glS «!§■§._
I §>>1
b.^g a
•S rt G
c/) 1-1 G
rt
G (U O
rt t: ^ rt
G
_ N S
oja >
> p.
c/) > 0)
CA C/5	.
E 5 8
<U c/)
rt
DU .
<u o
G '
G -rt o
V3 'T>_rt
cu o rG
>U > -rt
a o
o2^<«
E"0 o 2 |'£ ■a S o
— E c
“•C a a c
r2o-
N j5 M <u N O •>-> TJ
rt.S 5
M >n G
C/]	,
Ol, . ^3
GO
^•S“
Ž'5,.S
rt
rt i5 ■ 2
S
0) TJ O
TJ /U -
TJ O
0) c GO C
S
2'i-s
-2 00 G TJ O -m
. ^ rt
rj 0 a
w g P,
> .& rt <U C G IZ1 P<
^ >N u rt O >0 P G
V
>«3
r	c	v ><%	5P	cn
1 v	N	e s	S	N
0-0 OOOMtfCO *-a-I-ZCD 5g
5 ffiOZUiKil