■o
Im
■m
im
Gabrijela Čoklc, vodja Interventne službe pri Centru za socialno delo Celje
Str. 22-23
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 48 / Leto 77 / 1. december 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Celje, Laško in Šmartno ob Paki tečejo drugi krog
Županske kampanje pred drugim krogom so v treh občinah naše regije, ki konec novembra niso dobile župana, vse bolj intenzivne in ne vselej korektne. Da je Celje zrelo za spremembe, je prepričan Matija Kovač, ki je prekinil niz zmag sedanjega župana Bojana Šrota v prvem krogu. Podobno meni Marko Šantej, izzivalec dolgoletnega župana Laškega Franca Zdolška. V Šmartnem ob Paki pa se bosta v nedeljo pomerila dosedanji župan Janko Kopušar in Peter Rosenstein. Str. 2-4
LAŠKO
PRILOGA
LOKALNE VOLITVE
BRALKINA ZGODBA
Kako so porazdeljeni stolčki
v občinskih svetih? Str. 11-14
Bo kdaj dočakala pregled v revmatološki ambulanti? Str. 5
Zan Serčič
Brez tega več
ne more biti ...
"i _ _
Ty SLO 1: Miklavž bo dobrodelen že tridesetič
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Menim, da je pri vzgoji otrok najpomembnejši zgled staršev. Če se v družini veliko dela, uči ali bere, se bodo tega prej ali slej >nalezli< tudi otroci.«
Jože Maček, trojni doktor znanosti
»Majhna rast je prava rast. Rast, ki je bila zadnji dve leti, ni naravna. Veliki skoki so lahko nevarni.«
Janko Rajgl, direktor podjetja Rajmax iz Kozjega
»Na volitvah zaradi nizke volilne udeležbe izgubljamo vsi, predvsem pa legitimnost političnega procesa.«
Rok Čakš, politični komentator
»Otroci so žrtve nasilja tudi takrat, ko so samo prisotni pri nasilju v domačem okolju. S tem so izpostavljeni stresu, strahu. Vse to pušča posledice v njihovem psiho-socialnem razvoju.«
Gabrijela Čoklc, vodja Interventne službe pri Centru za socialno delo Celje
»Noro lepo je, ko si v morju z delfini. Tako igrivi so, ko se igraš z njimi in na svojstven način komunicirajo s tabo, to je res izjemno doživetje. Kiti imajo še širše polje ljubečih vibracij.«
Tjaša Cepuš, zvočna tera-pevtka
ČETRTEK
PETEK
3 2
SOBOTA
NEDELJA
ГЛ
4
3
Šrot in Kovač pred drugim krogom županskih volitev
O stanovanjih, drevju in parkiranju
Celje je zrelo za spremembe, je prepričan Matija Kovač, ki je kot neodvisni kandidat nastopil na letošnjih volitvah za celjskega župana. V prvem krogu je zbral malo več kot 33 odstotkov glasov in tako prekinil niz zmag sedanjega župana Bojana Šrota, ki je v minulih dveh desetletjih večino glasov osvojil v prvem krogu. Tokrat je zbral več kot 46 odstotkov glasov. Kampanja je v teh dneh še bolj intenzivna, tudi ne vselej korektna, o izidu nedeljskih volitev pa bo zagotovo odločala tudi udeležba na voliščih.
TATJANA CVIRN
Obema smo zastavili nekaj vprašanj. Za začetek nas je zanimalo, kaj je glavni motiv za to, da kandidirata.
Bojan Šrot: Celje in ljudi, ki živijo tukaj, imam rad. To delo mi je v čast, imam odlično ekipo sodelavcev in sem vesel, da lahko skupaj delamo za razvoj in napredek mesta ter izboljšujemo kakovost življenja občank in občanov.
Matija Kovač: Sem Celjan in se od mesta nikoli nisem mogel ločiti za dolgo. Tu smo takoj po srednji šoli ustanovili Hišo kulture Celje, kasneje, po študiju, sem brez pomislekov v mestu nadaljeval tudi svojo poklicno pot arhitekta in oblikovalca. Zavedam se, da je to, da sem si poklicno pot lahko ustvaril tu, privilegij, ki ni dan vsem, in pogosto me razžalosti, ko od mladih slišim, da se v Celje ne nameravajo vrniti. Želimo si mesto z živahnim urbanim utripom, ustvarjalnim gospodarstvom in visoko kakovostjo bivanja. Zato sem se odločil, da bom svojo vizijo mesta - zeleno, urbano in skupno - predstavil občankam in občanom. Izbral sem težjo pot, saj sem kandidiral neodvisno, kar je pomenilo, da smo morali zbrati podpise volivcev in prispevke občanov za organizacijo kampanje. V izjemno čast mi je, da je pr-vopodpisani pod mojo kandidaturo moj življenjski mentor Gregor Deleja in da se je v teh mesecih okoli mene oblikoval krog izjemnih, angažiranih in Celju predanih ljudi, ki tukaj živijo in delajo ter si iskreno želijo drugačno prihodnost. V zadnjih dneh, po rezultatih prvega kroga, sem prejel tudi vso potrebno politično podporo, tako v prihodnjem mestnem svetu kot na državni ravni. To je pravi znak, da je Celje zrelo za spremembe.
Katerih projektov se nameravate najprej lotiti, če boste izvoljeni?
Šrot: Več projektov izvajamo sočasno. Med prvimi bo končan projekt Upravljanje mobilnosti, za katerega smo dobili evropska sredstva. Končan bo v prvi polovici prihodnjega leta. Enotna mestna kartica Centralka bo najprej omogočala najem koles, plačilo vozovnic za avtobuse in plačilo parkirnin, kasneje bo zagotavljala preprost dostop še do drugih javnih storitev. V prvi polovici prihodnjega leta bo predvidoma sprejet tudi občinski prostorski načrt, ki je zelo obsežen dokument in je takorekoč končan.
Kovač: Najprej se bom zahvalil volivkam in volivcem, ki so mi sicer izjemno podporo namenili že v prvem krogu. Nato pa so prednostne naloge jasne. Celje nujno potrebuje občinski prostorski načrt, ki bo omogočil razvoj in dal prepotrebne površine za gospodarski razvoj, pospešek in ciljno usmerjeno stanovanjsko obnovo ter gradnjo in druge, mestotvorne vsebine. Preučili bomo energetski model mesta in izdelali načrt nekaterih ključnih ciljnih naložb, kot je širitev daljinskega ogrevanja z dodatnimi podposta-jami v obliki velikih toplotnih črpalk, s sončnimi elektrarnami in s premislekom o drugem bloku toplarne in ustreznem energentu zanj. V mestu bomo intenzivneje in ciljno podpirali ustvarjalne sile tako v smislu podjetnosti kot tudi vse tiste ljudi s področij kulture, športa in civilne družbe, ki dajejo bivanju tu smisel.
Kako komentirate visoko zadolženost občine in nizek delež črpanja evropskih sredstev?
Šrot: Mestna občina Celje je zadolžena za 703 evra na prebivalca, kar je nekje v povprečju mestnih občin. V naše zadolževanje država prišteva tudi dolg družbe Nepremičnine Celje v višini malo več kot 10 milijonov evrov. Ta sredstva so bila najeta za gradnjo javnih najemnih stanovanj. To je dolg, ki ga bo odplačala družba Nepremičnine Celje in ne mestni proračun. Brez najetega kredita ne bi bilo mogoče zgraditi 142 novih stanovanj in bi izgubili približno šest milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev. V tej finančni perspektivi smo počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstva. Iz države smo prejeli 48,5 milijona evrov nepovratnih sredstev in izvedli za 88,5 milijonov evrov naložb.
Kovač: V zadnjih letih se je zadolženost mesta spet nekoliko povišala in nas uvršča v vrh med mestnimi občinami. To gre v veliki meri na račun naložb v stanovanja, ki jih podpiram. Se je pa treba zavedati, da s tem zmanjšujemo potencial za javno financiranje naložb v prihodnje, zato si bom prizadeval za iskanje kar največjega sodelovanja z državo pri ključnih področjih, kot so energetika, stanovanja, ekologija in promet. Kot mesto v zadnji perspektivi nismo izkoristili evropskih sredstev predvsem na dveh ključnih področjih, v gospodarstvu in izobraževanju, zato je tu usmeritev jasna.
Kako nameravate reševati stanovanjske težave v občini, ki so pogosto vzrok za selitve?
Šrot: Celje ima daleč največ javnih najemnih stanovanj na prebivalca v Sloveniji. Tudi v prihodnje nameravamo graditi javna stanovanja, namenjena predvsem mladim in ranljivim skupinam. V naslednjem letu bomo začeli izvedbo projekta Prva hiša, ki bo namenjen mladim družinam, in ureditve oskrbovanih stanovanj v Vili Vodnikova. V zadnjih dveh letih je zelo intenzivna tudi stanovanjska gradnja za trg, saj je bilo zgrajenih približno 350 novih stanovanj. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval. Imamo največ stanovanj na tisoč prebivalcev v savinjski regiji. Dostopnost do stanovanj je v Celju bistveno boljša kot v drugih slovenskih mestih.
Kovač: Celje ima težavo zaradi odseljevanja nekaterih skupin ljudi, ki tu težje dobijo delo ali ustrezno stanovanje. Odselilo se je veliko mladih družin, ki so si želele gradnjo enostanovanjske hiše, v Celju pa ni veliko razpoložljivih zazidljivih zemljišč oziroma so bila v zadnjem obdobju zelo draga. Po drugi strani izrazito
Sedanji župan Šmartnena ob Paki Janko KoDušar
Kandidat za župana Šmartnena ob Paki Peter Rosenstein
AKTUALNO
3
Odvetnik Bojan Šrot je župan Mestne občine Celje že 24 let, zadnja leta jo vodi nepoklicno. Za tokratne volitve ga je predlagala njegova stranka Celjska županova lista. (Foto: osebni arhiv)
Bojan Šrot: »Staro mestno jedro je živahno, lepo urejeno in prijetno za bivanje. Vsebinsko prenovo bomo nadaljevali.«
primanjkuje dostopnih javnih ali zasebnih najemnih stanovanj. Po analizah lokalnega programa za mladino se kar štiri petine mladih po koncu izobraževanja ne namerava vrniti v Celje. Zato mora mesto ponuditi konkurenčno prednost zaradi potrebe po kadru, ki je nujen za preobrat v razvoju našega lokalnega gospodarstva, po drugi strani pa zaradi že omenjenega vzdušja in možnosti. Celje je sicer na pragu novih stanovanjskih gradenj, ki se končujejo in bodo na trgu, hkrati mora bistveno več narediti za možnosti gospodarskega razvoja, predvsem s prostorskega vidika. Nikakor ne smemo pozabiti na starejše.
Kaj nameravate spremeniti v starem mestnem jedru, da bi bilo bolj živahno in da bi ga naseljevali tudi Celjani?
Šrot: Staro mestno jedro je živahno, lepo urejeno in prijetno za bivanje. Vsebinsko prenovo bomo nadaljevali. Izboljšati moramo trgovsko in gostinsko ponudbo ter prireditveno dejavnost. Turistični obisk je že na ravni pred epidemijo, je pa na tem področju še veliko priložnosti, ki jih bomo zagotovo izkoristili. Vesel sem, da se že v naslednjem letu s preureditvijo nekdanjih poslovnih prostorov banke obeta v mestu novih 60 stanovanj
Kovač: Občina je pred približno 15 leti naročila projekt reurba-nizacije mestnega središča, vendar je izvedla predvsem tlakovanje in obnovila fasade. Preden se mesto odloči za lastne naložbe, mora
Arhitekt in kulturni producent Matija Kovač je nastopil na volitvah kot neodvisni kandidat za župana in brez svoje liste za mestni svet. (Foto: Robert Valenti)
Matija Kovač: »Kot mesto v zadnji perspektivi nismo izkoristili evropskih sredstev predvsem na dveh ključnih področjih, v gospodarstvu in izobraževanju, zato je tu usmeritev jasna.«
preveriti možnosti sodelovanja tako z državnim stanovanjskim skladom kot zasebnimi vlagatelji, ki bi jim lahko še bolj pomagali pri vlaganjih v širše mestno središče. Imamo kar nekaj zemljišč, ki so privlačna za pozidavo na pragu mestnega jedra in jih je preprosteje opremiti z novogradnjami. Hkrati imamo možnosti za obnovo stanovanjskih stavb v mestu, ki so danes v veliki meri prazne. Po drugi strani se moramo vprašati, kaj storiti s približno sedem tisoč delovnimi mesti v središču, gre večinoma za javno upravo, ki bi se morda tudi lahko preselila iz ožjega središča. Menim, da je eden od izzivov za naslednji mandat tudi, kako pospešiti res kakovostno kulturno produkcijo, ki je trenutno bolj odvisna od zagnanosti posameznih ustvarjalcev v mestu, kot da bi bila strukturno vodena. Imamo veliko odličnih ustanov, ki delajo zares dobro, a Celje lahko tukaj da meščanom še več.
Je za to, da še ni vzhodne obvoznice sever-jug, kriva tudi občina?
Šrot: Vzhodna obvoznica (S-J) je državni projekt, ki ga je spodbudila Mestna občina Celje. Pri njem dobro sodelujemo z državo. Dogovorili smo se o najprimernejši trasi. Občina bo vzhodno obvoznico s svojimi akti umestila v prostor, država jo bo zgradila. Vzhodna obvoznica je v načrtih razvojnih programov države za leta 2027-2030, stala bo predvidoma 60 milijonov evrov.
Kovač: Tega ne morem trditi, smo pa zagotovo zadnji, ki je nimamo, in nedopustno je, da Celjani dihajo tako onesnažen zrak.
Je Celje res rekorder po sekanju dreves ali zadnje leto po njihovem sajenju?
Šrot: Celje je rekorder po sajenju dreves in je verjetno tudi edino mesto, ki ima mestni sadovnjak. Že dve desetletji načrtno odkupujemo primestne gozdove. V lasti jih imamo 385 hektarjev. V mestu odstranimo samo drevesa, ki so po mnenju strokovnjakov v tako slabem stanju, da so nevarna za občane. Tudi v prihodnje bomo intenzivno sadili drevesa v urbanem okolju.
Kovač: Primerjalnih podatkov nimam, a vem, da v Celju ni treba veliko, da drevo pade. Zavedati se je treba, da je staro drevo v mestu vredno več kot parkirno mesto ali dve. Podpiram nedavne promocijske projekte s sajenjem dreves. Poskrbeti moramo za to, da bodo ta drevesa tudi odrasla, da bomo zanje dovolj skrbeli in jih tudi zalivali. V zadnjih letih je v mestu odmrlo kar nekaj mladih dreves.
Naj ima prednost gradnja novih parkirnih hiš ali širjenje javnega avtobusnega prometa?
Šrot: Oboje. Javni avtobusni promet bomo v prihodnjih štirih letih razširili na celotno območje mestne občine. V tem obdobju bomo zgradili vsaj še eno parkirno hišo, da bo mesto lažje dostopno, pešcem in kolesarjem pa bo namenjenega več javnega prostora.
Kovač: Osrednji cilj je vsekakor zmanjševanje avtomobilskega prometa v mestu. Je pa treba razumeti tudi stanovalce, ki so odvisni od uporabe avtomobila, in jim pomagati do rešitve stiske, kjer je to najbolj pereče.
Občina je tudi ustanoviteljica Zdravstvenega doma Celje, kjer imajo ljudje vedno več težav z dostopom do osebnih zdravnikov. Bi se morala občina bolj dejavno vključiti v reševanje teh težav?
Šrot: Težave z dostopnostjo osebnih zdravnikov so v Celju bistveno manjše kot v drugih slovenskih mestih. ZD Celje je odlična zdravstvena ustanova. Ima dobre pogoje za delo, ki jih je v sodelovanju z vodstvom ZD Celje zagotovila Mestna občina Celje. Pri reševanju kadrovskih težav zdravstvenemu domu pomagamo s kadrovskimi stanovanji. Sofinanciramo tudi štipendije za deficitarne zdravstvene poklice.
Kovač: Ni treba pogledati daleč, da vidimo, kako se občine kot ustanoviteljice dejavno vključujejo v iskanje zdravnikov skupaj z vodstvi zavodov. Vsekakor je dostop do zdravnika ključen in če država tukaj ne uredi strukturnih primanjkljajev, je lokalna skupnost dolžna narediti vse, da ljudem zagotovi kakovostno zdravstveno oskrbo.
Kako boste ohranili dostopnost in stik z občani, kakršna smo videli v času kampanje?
Šrot: V stiku z občani sem že vseh 24 let. Vrata moje pisarne so občanom vedno odprta. Ravno občani so tisti, ki mi dajejo veliko idej, pobud in mi povedo, kaj je njihov največji problem. Vedno sem bil strpen, povezovalen in kot radi rečemo, ljudski do vseh.
Kovač: Takšen sem in takšnega me ljudje poznajo. Ponosen sem, da so v času kampanje mnogi to spoznali in dostopnost do sogovornika zares cenijo. Žalostno je slišati, da župan že več let ni bil v posamezni krajevni skupnosti. Vrata občine in mojih uslužbencev, če bom izvoljen, bodo vsekakor odprta za občane. Želim si še bolj spoznati prebivalce naše občine, zato načrtujem, da bom dejavno prisoten v vseh njenih delih. Prav tako želim preveriti in posodobiti komunikacijske postopke občine z občani. Ključno je zavedanje, da je občina servis občanov in jim mora biti predana.
Kaj cenite pri nasprotniku?
Šrot: Kandidata za župana ne jemljem kot nasprotnika, ampak kot tekmeca.
Kovač: Do prvega kroga volitev sem zelo cenil raven komunikacije g. Šrota, a žal se je zgodba obrnila. To, kar pri posamezniku cenim, mu najraje povem osebno in naj bo tudi tokrat tako.
krog v Šmartnem ob Paki: kako naprej?
Drugi
Sedanji župan v občini Šmartno ob Paki Janko Kopu-šar, ki se za župansko funkcijo poteguje kot neodvisni kandidat, je v prvem krogu prejel približno 45 odstotkov glasov volilnih upravičencev, njegov protikandidat Peter Rosenstein iz Slovenske demokratske stranke pa 20,5 odstotka.
Država bo gradila hitro cesto Šentrupert-Velenje, ki bo speljana tudi skozi občino Šmartno ob Paki. Zagotavljanje potrebnih zemljišč med drugim zahteva rušenje stanovanjskih in drugih stavb. Nekateri občani so se že preselili, nekateri to še načrtujejo. Pravijo, da pogrešajo informacije o tem, kdaj in kako bo potekala gradnja hitre ceste.
Kako boste zagotovili dobro komunikacijo med občani in predstavniki družbe za avtoceste (Dars) oziroma njihovimi podizvajalci?
Janko Kopušar: Na mojo zahtevo je Dars v naši občini že vzpostavil informacijsko pisarno, ki je odprta v občinski sejni sobi vsako drugo sredo v mesecu od 13. do 15. ure. Res je, da informacije, ki jih zainteresirani občani dobijo v njej, ne zadoščajo. A tudi sicer je komunikacija z Darsom zelo težka.
»V naši občini bomo zagotovo zgradili podhod pod železniško progo. Uresničili bomo tudi najmanj en večji projekt na državnih cestah, za katerega že imamo pripravljeno skoraj vso potrebno dokumentacijo.« Janko Kopušar
Zadnji sestanek smo imeli na našo zahtevo maja letos. Na sestanke, ki jih je imel Dars z župani iz Koroške in Velenja, me niso vabili, tudi župana Braslovč in Polzele nista bila vabljena. Po mojem posredovanju naj bi naslednji sestanek sklicali konec decembra.
Peter Rosenstein: Komunikacijo med občani in predstavniki Darsa je treba zagotoviti z organizacijsko nadgradnjo informacijske pisarne, da bodo izvajalci del čim bolj dosledno odgovarjali na vprašanja občanov. Poleg tega je treba organizirati koordinacijske sestanke občinske uprave s predstavniki Darsa in z njihovimi podizvajalci o poteku in načrtovanju gradbenih del na območju občine. Če bom postal župan, bom skliceval sestanke z občani, ki so neposredno vpeti v organizacijsko shemo poteka gradnje hitre ceste. Skrbel bom tudi za celovito obveščanje vseh prebivalcev Šmartnega ob Paki o poteku gradnje in vplivih gradbenih del na kraj.
Kaj bo čez štiri leta drugače v občini, če boste vi župan? Katere pridobitve oziroma izboljšave lahko zagotovite občankam in občanom?
»Za mlade družine bomo zagotovili nove stanovanjske enote v lokacijsko neprimerni industrijski coni z njeno selitvijo v bližino hitre ceste, s čimer bomo zagotovili tudi umirjanje prometa skozi kraj.« Peter Rosenstein
Kopušar: Napovedal sem nekaj sprememb v smislu organizacije dela v občini in tudi prevetritev nekaterih občinskih predpisov. Sestava novoizvoljenega občinskega bo prav tako terjala nekatere spremembe, ki so jih volivci v prvem krogu lokalnih volitev jasno izrazili. Sicer pa bomo v občini Šmartno ob Paki zagotovo zgradili podhod pod železniško progo. Uresničili bomo tudi najmanj en večji projekt na državnih cestah, za katerega že imamo pripravljeno skoraj vso potrebno dokumentacijo.
Rosenstein: Ob mojem morebitnem županskem mandatu se bo ob povezovanju in sodelovanju vseh svetnikov in občanov dvignila kakovost bivanja vseh generacij prebivalcev v Šmartnem ob Paki.
Za najmlajše bomo uredili javna otroška igrišča v vseh vaških skupnostih. Treba je poskrbeti za urejen zunanji prostor pri javnem vrtcu in za energetsko obnovo šolske stavbe. Pri šoli bomo uredili dotrajani učilnici na prostem in redno zagotavljali nadstandardni program, kot je sofinanciranje šol v naravi. S pridobitvijo sredstev z razpisov in javno-zasebnih partnerstev bomo prenovili dotrajan dom kulture, v katerem bodo svoje mesto našla vsa kulturna društva v občini. Za mlade družine bomo zagotovili nove stanovanjske enote v lokacijsko neprimerni industrijski coni z njeno selitvijo v bližino hitre ceste, s čimer bomo zagotovili tudi umirjanje prometa skozi kraj. Prav tako se bomo zavzemali za gradnjo varovanih stanovanj za starejše. S celovitim in z enakovrednim vlaganjem v vse vaške skupnosti bodo občani bolj povezani in bivanje v Šmartnem ob Paki bo z uresničitvijo našega programa čez štiri leta zagotovo boljše in lepše.
BF
4
AKTUALNO
Kako pred drugim krogom volitev razmišljata županska kandidata v Laškem?
Kandidata o aktualni problematiki in Zupanovanju
V drugem krogu volitev bodo v nedeljo župana dobili tudi v občini Laško. Volivci bodo odločali med »veteranom« na županskem mestu Francem Zdol-škom (SLS), ki se poteguje za peti mandat, in Markom Šantejem (lista Mlada moč občine Laško), 35-letnim magistrom farmacije, sicer vodjo proizvodnega obrata v novomeškem farmacevtskem podjetju. Zdolšek je v prvem krogu volitev zbral malo več kot 37 odstotkov glasov, Šantej pa malo več kot 46 odstotkov glasov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Da mu prvi krog volitev ni bil naklonjen in da so ga rezultati presenetili, priznava Franc Zdolšek. In kje vidi razloge za takšen izid? »Kampanje smo se lotili bolj mirno. Nekaj poudarka smo dali na družbena omrežja, nekaj na osebni pristop do ljudi, a nam zaradi mnogih službenih obveznosti žal ni uspelo obiskati vseh krajevnih skupnosti, kar se je pri izidu tudi poznalo,« pravi. Marko Šantej je namenil poudarek med kampanjo ravno osebnemu pristopu do ljudi. »Večkrat sem obiskal vse krajevne skupnosti v občini, stisnil mnogo rok in spoznal veliko novih obrazov. Verjamem, da so ljudje to prepoznali, saj sem prepričan, da drži rek, da je občina tu zaradi ljudi in ne ljudje zaradi občine. Rezultat našega dela na terenu se je pokazal pri nadpovprečni volilni udeležbi, tako glede na celotno Slovenijo kot glede na pretekle lokalne volitve v občini Laško.«
Zakaj menite, da občina Laško ravno vas potrebuje za župana?
Franc Zdolšek: »Župan Občine Laško sem že 16 let in sem si v teh letih nabral veliko znanja in izkušenj. Spoznal sem občane in z njimi že zgradil nek odnos ter zaupanje. V teh letih sem se naučil slišati želje občanov in jih poskušal v čim večji meri tudi uresničiti. Seveda se je treba zavedati, da je vse želje nemogoče izpolniti. Prav tako ni vse odvisno od župana, temveč igra zelo pomembno vlogo tudi občinski svet. Menim, da sem do zdaj deloval sodelovalno in povezoval vse generacije v občini. Takšno delo bi želel nadaljevati in do konca izpolniti tudi vse obljube in projekte, ki smo si jih zastavili, zlasti nadaljevanje protipoplavnih ukrepov, ki so zdaj glavna zavora nadaljnjega razvoja in varnosti občanov Laškega.«
Marko Šantej: »Volivci v prvem krogu so pokazali, da si želijo spremembe. V lokalni politiki sem dejaven zadnjih osem let in tako seznanjen z delovanjem občinske uprave in občinskega sveta. Dobro so mi znani tudi vsi projekti, ki se že izvajajo ali so načrtovani. Trdno verjamem, da bom s svojim znanjem in z izkušnjami, predvsem pa s trudom in srčnim delom uspešno opravljal pomembno in odgovorno funkcijo župana Občine Laško. Prepričan sem, da lahko marsikatero prakso in izkušnje iz gospodarstva prenesem tudi na delovanje občine. Denarna sredstva občine so omejena. Zato mora občina ravnati kot dober gospodar. Hkrati sta pomembni kakovost končne izvedbe in njena uporabnost.«
Kako boste zagotavljali dostopnost občanov do občinske uprave oziroma kako pogosto boste kot župan na voljo občanom za reševanje njihovih težav?
Franc Zdolšek: »Občinska uprava je že zdaj zelo dostopna občanom, odprta je vse dni v tednu, izjema je le četrtek, ob sredah imamo daljši delovni čas. Prav tako so naši zaposleni ves čas med delovnim dnevom na voljo po telefonu za reševanje manjših težav ali postavljanje vprašanj. Kot župan delo opravljam poklicno in sem med tednom veliko prisoten v pisarni. Ker imam tudi veliko terenskega dela in sestankov po vseh krajih v Sloveniji, se lahko zgodi tudi, da me v pisarni ni. Ker se rad tudi osebno udeležim dogodkov v občini Laško (formalnih in neformalnih), sem tudi zato veliko odsoten. Za lažji dostop do neposrednega pogovora se je najbolje naročiti na sestanek. Menim, da sem pomagal že marsikateremu občanu, s poznavanjem gospodarskih razmer in potenciala naših krajev sem marsikateremu občanu že pomagal tudi na njegovi poslovni poti.«
Marko Šantej: »Za kandidaturo za župana sem se odločil z vizijo, da bi postala Občina Laško ena vodilnih občin v Sloveniji z učinkovito in uspešno občinsko upravo na vseh področjih svojega delovanja. Občina je javni servis za vse občane, zanje mora biti odprta in odzivna. Naša naloga je, da občanom čim bolj poenostavimo birokracijo, vloge in obrazce, hkrati pa nudimo kakovostne storitve v najkrajšem možnem času. Pomemben je tudi način komuniciranja z občani. Ti morajo biti primerno in pravočasno obveščeni o zadevah, ki se jih tičejo. Delo župana traja 24 ur na dan in ne le tisti čas, ki ga župan preživi na delu. Zavedam se, da vseh izzivov ni mogoče opraviti iz pisarne in da je nujno, da se župan oz. predstavniki občinske uprave odpravijo tudi na teren, kjer se neposredno seznanijo z lokalno problematiko, jo tako bolje razumejo in jo posledično lažje, hitreje in kakovostno rešujejo.«
Hitra cesta skozi Laško - da ali ne?
Franc Zdolšek: »Občina Laško se je v zadnjih šestnajstih letih močno turistično razvila. Če se bo razvoj nadaljeval
Franc Zdolšek (Foto: SHERPA)
»Menim, da sem do zdaj deloval sodelovalno in povezoval vse generacije v občini. Takšno delo bi želel nadaljevati in do konca izpolniti tudi vse obljube in projekte, ki smo si jih zastavili, zlasti nadaljevanje protipoplavnih ukrepov, ki so zdaj glavna zavora nadaljnjega razvoja in varnosti občanov Laškega,« pravi Franc Zdolšek.
v takšni smeri, bo lokalna cesta hitro preveč obremenjena tako za občane kot za turiste, česar si nikakor ne želimo. Seveda ne smemo zanemariti naših občanov, ki se vozijo v službo v druge kraje in se jim zaradi prometne konice skozi Laško do Celja pot časovno podaljša. Hitra cesta bi lahko zelo pripomogla k izboljšanju razmer, a bi se morala v okolje vključiti tako, da ne bi posegala v prostor občanov in v naša mesta, trge ter vasi. A najprej je treba cesto Celje-Zidani Most obnoviti in narediti bistveno bolj varno.«
Marko Šantej: »Moramo se zavedati, da hitre ceste skozi Laško še kar nekaj let ne bo. Gre za zahteven in obsežen državni projekt. Podpiram traso hitre ceste skozi občino Laško, seveda s primernim umeščanjem v prostor. Z aktivnim vključevanjem občine in s primerno umestitvijo trase moramo zagotoviti, da bo negativen vpliv na okolje, na lokalno prebivalstvo in ne nazadnje na turizem čim manjši. Kar pa občina Laško nujno potrebuje že zdaj, je urejena in obnovljena regionalna cesta med Celjem in Zidanim Mostom, po kateri se v službo dnevno vozi veliko občanov. Cesta spada med najslabše vzdrževane državne ceste in je v katastrofalnem stanju. Dodatno jo obremenjuje tovorni promet. Je izjemno nevarna, kar se kaže tudi v velikem številu prometnih nesreč. Občina mora tu odigrati svojo vlogo in vzpostaviti tesnejši dialog s pristojnimi, da bo tudi državna cesta primerno vzdrževana in varna.«
Gradnja novih stanovanj za mlade (družine) ali gradnja novega doma starejših - kaj občina Laško trenutno bolj potrebuje? Vaše konkretne rešitve?
Franc Zdolšek: »Občina Laško trenutno potrebuje oboje. Problematike stanovanj se zavedamo in povpraševanje na trgu je ogromno. V mandatu 2018-2022 nam je tako uspelo oblikovati in pridobiti vse potrebno, da bomo lahko sprejeli OPPN za gradnjo stanovanj in tudi izpolnili pogoje za protipoplavno varnost. Ti bodo omogočili gradnjo varovanih stanovanj v Spodnji Rečici kot tudi širitev doma upokojencev v Debru v sklopu Thermane Laško. Tako sta v izvedbi že obe rešitvi.«
Marko Šantej: »Občina Laško potrebuje oboje. Veliko mladih se zaradi pomanjkanja stanovanj iz občine izseljuje. Hkrati se povečuje delež starejših in s tem število prosilcev za bivanje v domovih za ostarele. Občinski prostorski načrt omogoča gradnjo stanovanj ob Cesti v Rečico, v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah. Za Cesto v Rečico je dokumentacijo delno pripravila že občina v prejšnjem mandatu, žal do uresničitve še ni prišlo. Aktivno bomo pristopili k vzpostavitvi gradnje na vseh treh lokacijah in zagotovili soinvestitorja, s tem pa gradnjo najmanj 50 novih stanovanj. Družba Thermana je pri-
Marko Šantej (Foto: Rok Deželak)
»Trdno verjamem, da bom s svojim znanjem in z izkušnjami, predvsem pa s trudom in srčnim delom uspešno opravljal pomembno in odgovorno funkcijo župana Občine Laško. Prepričan sem, da lahko marsikatero prakso in izkušnje iz gospodarstva prenesem tudi na delovanje občine,« poudarja Marko Šantej.
dobila koncesijo za razširitev kapacitet doma starejših. Občina mora urediti dokumentacijo za vzpostavitev protipoplavnih ukrepov na spodnjem toku Rečice, kar je predpogoj za začetek gradnje. Na ministrstvu bo konec leta 2022 objavljen razpis za gradnjo manjših bivanjskih enot za starostnike. Če bo občina na razpisu uspešna, to pomeni tudi možnost gradnje doma v Rimskih Toplicah, ki si ga krajani zelo želijo.«
Katere so tiste tri stvari v občini, zaradi katerih ste ponosni, da ste Laščan?
Franc Zdolšek: »Ponosen sem na številne projekte, ki smo jih uresničili v zadnjih šestnajstih letih. Ponosen sem na kar-tuzijo Jurklošter in na vso njeno zgodovino, ki smo jo začeli odkrivati, ter na grad Tabor Laško, ki je bil nekoč upravni sedež gospostva in sodišče, več let pa tudi v lasti Celjskih grofov, zdaj pa je v 100-letnem najemu občine Laško in je v njem prestižna restavracija. Ponosen sem tudi na vse občane, saj so se vedno znali zavzeti za svoje želje in potrebe, s čimer so pripomogli k razvoju občine Laško in skrbeli za nadaljevanje dolgoletnih dejavnostih v kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društvih. Zelo sem ponosen tudi na razvoj občine na področju infrastrukture (tako prometne kot stavbne). Uspelo nam je asfaltirati veliko cest, zgraditi krožišče, ki omogoča tekoč pretok skozi mesto, zgraditi most v Marija Gradcu, ki razbremeni tovorni promet skozi center, posebej pa sem ponosen na gradnjo dveh podvozov v Laškem in Rimskih Toplicah, ki v teh delih občine omogočata boljšo dostopnost in s tem tudi večji gospodarski razvoj. V zadnjih letih nam je uspelo nadgraditi tudi trgovsko ponudbo, kar pomeni, da se občanom ni treba voziti po nakupe v sosednje občine. Po obnovi starega mestnega jedra Laškega bo mesto še bolj prijazno občanom in turistom.«
Marko Šantej: »Našo občino in kraje, kjer živim in od koder prihaja moja družina, imam resnično rad. Laška občina je prepoznavna turistična destinacija z dvema termalnima zdraviliščema. Izjemno ponosen sem na domače kraje in podeželje, ki nudijo izjemen potencial za razvoj zelenega in trajnostnega turizma. Izpostaviti moram tudi bogato kulturno in industrijsko oz. pivovarniško dediščino, s katero se lahko pohvali le malo slovenskih občin. Menim, da ta potencial premalo izkoriščamo in se z njim ne znamo dovolj pohvaliti. Na prvo mesto moram postaviti vse občane in občanke, ki tu živijo in ustvarjajo pogoje za čim bolj kakovostno bivanje v naši prelepi, zeleni občini. Občani in občanke so tudi tisti, ki bodo v nedeljo odločili, kdo bo Občino Laško vodil v naslednjem mandatu. Če se bodo odločili zame, verjamem, da nam je vsem skupaj lahko bolje.«
AKTUALNO
5
Bralka opozarja na nepregledne čakalne dobe v mariborski revmatološki ambulanti
Bo kdaj dočakala pregled v revmatološki ambulanti?
Da mora biti to zagotovo napaka pri datumu, je najprej pomislila Jožica iz Savinjske doline, ko je letos oktobra dobila ponoven dopis iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, s katerim so ji še za dodatni dve leti zamaknili datum za njen prvi revmatološki pregled, na katerega je že pred tem čakala leto in pol. Razlog? Epidemiološke razmere. Na pregled v revmatološki ambulanti bo v bolečinah čakala kar tri leta in pol. A kot pravi, ne bo niti presenečena, če ji bodo tudi takrat, tik pred zdajci, poslali obvestilo, da je pregled spet prestavljen.
ŠPELA OŽIR, SIMONA ŠOLINIČ
Triinšestdesetletnica je imela že več let težave s sklepi na prstih obeh rok. Ker so se bolečine stopnjevale do te mere, da ponoči ni mogla spati in čez dan opravljati vsakodnevnih opravil, se je odpravila do osebnega zdravnika. Napotil jo je na slikanje prstov in nato na podlagi slik 6. maja 2021 izdal napotnico s stopnjo nujnosti hitro za revmatološki pregled v specialistični ordinaciji. »Na spletnem portalu eZdravje je bila za moj primer čakalna doba krajša v mariborski bolnišnici kot v celjski, zato sem izbrala štajersko prestolnico, ki se mi je kot druga največja v državi zdela zaupanja vredna. Glede na navedbe na portalu naj bi prišla na vrsto marca 2022, torej v približno desetih mesecih,« je pojasnila naša bralka, ki se ji takrat ni niti sanjalo, da so tam navedene čakalne dobe daleč od dejanskih in da bo morala na pregled čakati bistveno dlje - kar tri leta in pol.
Brez pregleda
spremenili
napotnico
Z izdano napotnico se je na pregled v mariborski bolni-
šnici prijavila 14. maja 2021. Čez približno deset dni jo je v domačem poštnem nabiralniku čakalo obvestilo mariborske bolnišnice, v katerem je bilo navedeno, da je njene slike in napotnico pregledal zdravnik prim. doc. dr. Iztok Holc, dr. med. Ne da bi videl oziroma govoril z bolnico o njenih simptomih, ki so postajali vedno hujši, je napotnico iz hitro spremenil v redno. »Obenem je bilo zapisano, da v mariborski revmatološki ambulanti presegajo dopustne čakalne dobe in da mi zaradi tega ponujajo možnost, da se prestavim v katero drugo zdravstveno ustanovo. Če se strinjam s pregledom 13. septembra letos, kot so navedli, lahko na pregled še naprej čakam pri njih. Ker sem vedela, da bom morala tudi drugod čakati vsaj šest mesecev, za kolikor se mi je takrat odmaknil datum, sem se odločila, da bom ostala v mariborski bolnišnici.«
Pomota? Ne, zgolj realnost
A Savinjčanka je ponovno doživela hladen tuš. Letos avgusta, mesec dni prej,
preden bi prišla na vrsto, je ponovno dobila dopis, da so zaradi epidemioloških razmer datumi v revmatolo-ški ambulanti spremenjeni in da bo o novem datumu kmalu obveščena po pošti. Oktobra je dobila obvestilo, da jo vabijo, naj se oglasi na pregled 19. novembra 2024. »Seveda sem mislila, da gre za pomoto, zaradi česar sem jim vljudno pisala, ali so se morda zmotili. Odpisali so mi, da je datum pravi in da so takšne dejanske čakalne dobe.«
Bo epidemija večni krivec?
Jožica se sprašuje, kako je mogoče, da so letos avgusta ponovno prestavitev datuma pregleda v UKC Maribor utemeljili z epidemiološkimi razmerami. Znano je namreč, da so se letos poleti epidemiološke razmere toliko umirile, da so tudi v zdravstvu, vsaj v Celju, preglede izvajali normalno. V mariborskem kliničnem centru pravijo, da je bila zaradi epidemiološke situacije revmatološka ambulanta kar nekaj mesecev zaprta. To je »nakopičilo« bolnike v čakalni vrsti. »Zato je prišlo do velikega zaostanka pri izvajanju pregledov bolnikov. Ker računalniški sistem UKC Maribor ne omogoča avtomatskega prenaročanja bolnikov na nove termine, smo to morali opravljati ročno, kar je enormno delo za približno 1.300 bolnikov, pri katerih ni bil opravljen pregled. Bolnike smo zato postopno prenaročali, da ne bi prišlo do pomot in do morebitnega preskakovanja ča-
kalne vrste. Konec oktobra smo morali praktično čez noč prenaročiti vse bolnike, ki niso bili pregledani v revmatološki ambulanti zaradi epidemije, kar je privedlo do tega, da smo morali premakniti vse preglede tudi drugih bolnikov,« so nam še odgovorili.
Izbrala »najslabšo« možnost
Pri spremembi stopnje nujnosti na napotnici, ki se je zgodila pri naši bralki, v Mariboru pravijo, da izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko opravi triažo napotne listine, in sicer v treh dneh po njenem prejemu: »Če se stopnja nujnosti, navedena na napotni listini, in stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob tri-aži, razlikujeta, velja stopnja nujnosti, ki jo ugotovimo ob triaži, o čemer pooblaščena oseba za čakalni seznam obvesti izdajatelja napotne listine in bolnika,« dodajajo v UKC Maribor.
A glede na to, kako se je to zgodilo naši bralki, je še toliko bolj jezna. Za UKC Maribor se je odločila ravno zato, ker je imel najkrajše čakalne dobe, dobila pa je »najslabšo« možnost, kar pomeni, da bo zdaj čakala še dlje. Če prestavi napotnico drugam, bo čas čakanja še podaljšala, glede na to, da je zaradi vsega dogajanja in dosedanjega čakanja ne morejo uvrstiti na začetek čakalne vrste, ampak bo dobila nov datum v skladu s čakalnimi dobami.
V Celju obvestil niso pošiljali
Mariborskega primera v Splošni bolnišnici Celje ne
morejo komentirati, so nam pa dejali, da če bi bralka želela pregled opraviti drugje, se še vedno lahko dogovori za tako imenovano sprostitev napotnice. Čakalna doba za prvi pregled v revmato-loški ambulanti celjske bolnišnice je na primer od 30 dni do kar 1100 dni, odvisno od stopnje napotnice. »Specialist kot izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah spremeni stopnjo nujnosti napotnice, če napotna diagnoza in podatki na napotnici niso v skladu s smernicami o stopnji obravnave,« pravi Dean Sinožić, dr. med., specialist interne medicine in specialist revmatologije v Splošni Bolnišnici Celje in predstojnik Oddelka za angiologijo, ednokrinologijo in revmato-logijo ter koordinator neo-perativnega medicinskega področja.
»Seveda sem mislila, da gre za pomoto, zaradi česar sem jim vljudno pisala, ali so se morda zmotili. Odpisali so mi, da je datum pravi in da so takšne dejanske čakalne dobe,« pravi bralka.
Ob tem Sinožić dodaja, da v revmatološki ambulanti celjske bolnišnice opravijo triažo le napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro. »To storimo samo v skladu s strokovnimi smernicami na podlagi napotne diagnoze, podatkov, navedenih na napotnici, dostopne dokumentacije in nato določimo ustrezno stopnjo nujnosti pregleda. Napotnic z oznako hitro in redno zaenkrat ne triažiramo zaradi pomanjkanja kadra in velikega števila mesečno prispelih napotnic,« dodaja Sinožić. Ob tem dodaja, da obvestil kot v mariborskem primeru (ko so avgusta naši bralki poslali obvestilo, da je zaradi epidemioloških razmer pregled načrtovan za novembra leto 2024) niso pošiljali.
Dopisi iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se vrstijo.
V naših krajih tudi proti
Volivke in volivci so na treh referendumih odločili, da Zakon o vladi, novela Zakona o dolgotrajni oskrbi in Zakon o RTV obveljajo. Vsi trije zakoni so bili deležni podpore v vseh volilnih enotah po Sloveniji, le v določenih volilnih okrajih je za las prevladala volja nasprotnikov zakonov. V šentjurskem, konjiškem in šmarskem volilnem okraju je bila večina proti.
Po večini preštetih glasov je za Zakon o RTV Slovenija glasovalo 62,80 odstotka volilnih upravičencev, proti 37,20 odstotka. Zakon o dolgotrajni oskrbi je podprlo 62,23 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 37,78 odstotka. Zakon o vladi je bil deležen 56,65-odstotne podpore, proti njemu je glasovalo 43,34 odstotka volivcev. Kvorumi niso bili doseženi.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je izid referendumov jasno sporočilo politiki, da naj dela v korist državljanov. Upa, da opozicija zakonov, ki so bili z referendumi potrjeni, ne bo ponovno zaustavljala.
Kje so proti?
Na širšem Celjskem so Zakon o vladi zavrnili v volilnih okrajih Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur, v teh treh okrajih so zavrnili tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, v Šmarju pri Jelšah pa je večina volivcev glasovala tudi proti Zakonu o RTV. Med zagovorniki in nasprotniki zakonov so bile v odstotkih zelo majhne razlike.
Uradni izidi januarja
Spremembe zakona o vladi sicer prinašajo drugačno sestavo vlade, spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega Zakona zamikajo za eno leto, novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor zavoda. Izidi referendumskega glasovanja sicer še niso dokončni, saj jih bodo 5. decembra dopolnjevali še z glasovnicami iz tujine. Uradni izidi referendumov bodo predvidoma znani šele januarja.
BF
Zakon o vladi	PROTI	ZA
VO Slovenske Konjice	55,31 %	44,69 %
VO Šmarje pri Jelšah	54,90 %	45,10 %
VO Šentjur	56,17 %	43,73 %
Zakon o dolgotrajni oskrbi		
VO Slovenske Konjice	50,57 %	49,43 %
VO Šmarje pri Jelšah	50,68 %	49,32 %
VO Šentjur	50,34 %	49,67 %
Zakon o RTV		
Šmarje pri Jelšah	50,46 %	49,54 %
6
GOSPODARSTVO
Na letošnji lestvici s Celjskega ni več lastnikov družbe Inel Ivana in Črta Cenclja, Izidorja Krivca, ki se je lani med sto najbogatejših slovenskih podjetnikov uvrstil po štirih letih, družine Pušnik, ki ima v lasti podjetje Eho, ter Petra Ofentavška, lastnika družbe Oplast.
Med stoterico najbogatejših deset podjetnikov s Celjskega
Najvišje družine Jager, Strašek in Pfajfar
Letošnja lestvica stotih najbogatejših slovenskih podjetnikov, ki jo pripravlja revija Manager, za širše celjsko območje ne pomeni kakšnega prav velikega presenečenja. Na njej je deset podjetnikov s Celjskega, kar je toliko kot leta 2020 in manj kot lani. Večina imen je že znanih iz prejšnjih let, le mesta, na katera so se uvrstila, so nekoliko drugačna. Najvišje se je spet uvrstila družina Jager. Novinka med deseterico je znana podjetniška družina Kronovšek, na lestvico sta se vrnila Boštjan Marovt in Iztok Špan.
Deset najbogatejših
Mesto
18. 20. 21.
Ime in priimek
Družina Jager Družina Strašek Družina Pfajfar
Družba Ocena premoženja
(mio evrov)
Jagros KLS Ljubno Inpos
128 124 92,2
35.	Franc Pišek	Pišek - Vitli Krpan	61,9
65.	Boštjan Marovt	Metro, Max Rent	44
74.	Uroš Merc	Bisol	41,7
77.	Bogdan Kronovšek, Nataša Besednjak	Kronoterm	39,6
83.	Družina Moškotevc	Ahac, Voc Ekologija	37,4
91.	Iztok Špan	Tajfun	35,4
96.	Miran Zagožen	Zagožen, Aplast	34,0
družine Albreht, lastnice Zlatarne Celje. Že vrsto let je bolj kot s celjsko
Vir: Revija Manager
JANJA INTIHAR
Meja za uvrstitev na lestvico se je z lanskih 27,7 milijona evrov letos zvišala na 33,3 milijona evrov, kar je največ doslej. Tudi stoterica podjetnikov na njej je najpremo-žnejša doslej. Skupaj imajo 8,1 milijarde evrov premoženja, kar je za milijardo evrov več kot lani. Ko so pripravljali lestvico, so pri reviji Manager našteli približno dvesto posameznikov s premoženjem, večjim od 20 milijonov evrov. Kot ugotavljajo, je tolikšno povečanje bogastva posledica visokih vrednotenj na delniških trgih, dobrega poslovanja ter tudi uspešnih prevzemov ali prodaj podjetij. Na vrhu lestvice ni sprememb. Prvi dve mesti zasedata Iza Sia Login in Samo Login vsak s 345 milijoni evrov. Tretja je družina Šešok, lastnica Iskre, ki ji pripisujejo 300 milijonov evrov premoženja.
Po lestvici navzgor
Med stotimi najpremožnej-šimi v Sloveniji sta od lani na Celjskem premoženje najbolj povečala oče in hči Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak, lastnika celjskega podjetja Inpos, ki trguje s tehničnim blagom. V njuni lasti je podjetje Lesoprodukt, imata tudi polovični delež v nakel-skem trgovcu z metalurškimi izdelki Mersteel SSC. Lani je Inposu uspel tudi vstop v celjski Kovintrade, v katerem je odkupil malo manj kot 10 odstotkov delnic in s
tem postal njegov drugi največji posamični lastnik. Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak sta letos na 21. mestu, kar je najboljša uvrstitev, odkar se družina uvršča med stoterico najbogatejših. V primerjavi z lani sta svoje premoženje, ki so ga analitiki Managerja letos ocenili na 92,2 milijona evrov, povečala za 84 odstotkov. Inpos je letos odprl že svoje šesto prodajno središče, na Ljubečni pa postopoma gradi veliko skladiščno in transportno središče, ki je največja posamična naložba podjetja doslej in tudi ena največjih v Celju v zadnjem času. Družina Pfajfar ima večjo nepremičnino tudi v Prek-murju, kjer je pred petimi leti kupila industrijski kompleks Aha Mure v Murski Soboti.
Med tistimi, ki so od lani najbolj povečali svoje premoženje, je tudi Franc Pi-šek, ustanovitelj in direktor podjetja Pišek - Vitli Krpan. Uvrstitev na lestvici je izboljšal za dvajset mest. Njegovo premoženje, ki ga je ustvaril z razvojem gozdarske mehanizacije, naj bi bilo letos vredno 62 milijonov evrov, kar je 46 odstotkov več kot lani. Podjetje Pišek - Vitli Krpan je bilo letos izbrano za najboljšo gazelo v savinjski regiji in je dobilo tudi zlato nacionalno priznanje.
Svoje mesto na lestvici je v primerjavi z lani izboljšala tudi družina Moškotevc, ki se je med najpremožnejše v Sloveniji prvič uvrstila pre-
Na lokalno lestvico nismo uvrstili povezana z ljubljansko regijo.
dlani in zasedla 60. mesto. Lani je zdrsnila na 94. mesto, letos se je spet povzpela in je na 83. mestu. V Managerju so njeno premoženje ocenili na 37,4 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot lani. Oče Roman Moškotevc je stoodstotni lastnik podjetja Ahac, ki se uvršča med največje uvoznike in distributerje za hrano in pijačo v Sloveniji. Družina se ukvarja tudi s proizvodnjo hrane in malih gospodinjskih aparatov, je tudi polovična lastnica družbe Voc Ekologija, v kateri je mreža podjetij, ki se ukvarjajo z gradbenimi posli in s prodajo nepremičnin.
Najbogatejši
družini Jager in
Strašek
Tako kot lani vrh lokalne lestvice zaseda družina Jager, lastnica uspešnega trgovskega podjetja Jagros iz Mestinja. Čeprav je svoje premoženje, ki je ocenjeno na 128 milijonov evrov, v primerjavi z lani povečala za 10 milijonov evrov, je na lestvici stoterice
podjetju Unior prinesla pozitiven učinek, saj je zaradi nje svoj čisti dobiček povečalo za 1,7 milijona evrov.
Nadzorniki
zaskrbljeni
Analize Arsa so pokazale, da izpust kromovega trioksi-da, ki se je v Uniorju zgodil 26. oktobra, ni imel negativnih vplivov na okolje. S takšnimi ugotovitvami se je prejšnji teden seznanil tudi nadzorni svet družbe ter kljub temu zahteval neodvisni revizijski pregled dogodka. Uprava Uniorja je namreč predsednika nadzornega sveta o nesreči obvestila šele 15. novembra, ko je bila z dogajanjem v podjetju seznanjena tudi javnost. Nadzorni svet je zaradi takšnega poznega obveščanja in tudi poznih meritev vplivov izpusta na okolje zelo zaskrbljen, zato tudi zahteva neodvisno revizijo.	JI
najbogatejših s petnajstega zdrsnila na 18. mesto. Oče in ustanovitelj podjetja Franc Jager je leta 2019 vodenje in lastništvo prepustil sinovom Alešu, Boštjanu in Mihi ter se začel ukvarjati z gradbeništvom in nepremičninskimi posli. V primerjavi z letom 2020 so Jagrovi svoje premoženje povečali za 50 milijonov evrov, mnogi na Celjskem pa se zadnje čase sprašujejo, ali se bodo, kljub temu da je doslej njihovo podjetje raslo organsko, odločili za nakup Tuševe trgovske verige.
Jagrovim na 20. mestu nacionalne in na drugem mestu lokalne lestvice sledi družina Strašek. Njeno podjetje KLS Ljubno, ki se je tako kot šmarski Pišek - Vitli Krpan v zadnjih letih lotilo obsežnih naložb, je eno največjih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilske motorje. Tudi Straškovi so v zadnjem letu svoje premoženje povečali. Letos je ocenjeno na 124 milijonov evrov, kar je 17 milijonov evrov več kot lani. Bogomir Strašek je pred ne-
kaj leti del podjetja razdelil med družini svojih dveh hčera, tako da ima v njem le še polovični lastniški delež.
Nakup se je izplačal
V drugi polovici lestvice slovenskih multimilijonarjev je poleg družine Moškotevc še pet podjetnikov s Celjskega. Najvišje med njimi, na 65. mestu, je Boštjan Marovt, ki se je med stoterico najbogatejših prvič uvrstil leta 2020, lani ga med njimi ni bilo. Širši javnosti je najbolj znan po svojih trgovinah z oblačili Mana, v zadnjih letih pa se kot solastnik pojavlja v vedno več podjetjih. Med drugim je od leta 2019 največji delničar Celjskega sejma. Po oceni revije Manager je Marovta med sto najbogatejših Slovencev vrnil predvsem lanski nakup malo več kot 30 odstotkov delnic Kovintrada. Delnice, ki so jih zaradi upokojitve prodali nekateri vodilni v podjetju, je kupila njegova družba Bartimeaus, katere solastnik je tudi nekdanji predsednik uprave Kovintrada Marko Sta-
roveški. Analitiki ocenjujejo, da bo zaradi izredno dobrega poslovanja celjskega trgovca z metalurškimi polizdelki ta naložba Marovta pomaknila v naslednjem letu še više po lestvici. Letos je njegovo premoženje ocenjeno na 44 milijonov evrov, kar je 24 milijonov evrov več kot lani.
Boštjanu Marovtu na 74. mestu sledi Uroš Merc, lastnik družbe Bisol Group iz Latkove vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo foto-napetostnih modulov. Merc je svoje premoženje, ki je ocenjeno na 41,7 milijona evrov, od lani povečal za dva milijona evrov.
Prvič na lestvici
Na 77. mestu sta Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak, sin in hči ustanovitelja podjetja Kronoterm Rudija Kronovška. Na lestvico sta se uvrstila prvič, Manager j evi analitiki so jima naračunali 39,6 milijona evrov premoženja. Kronoterm, ki izdeluje toplotne črpalke, je lani prihodke povečal za 138 odstotkov, in sicer na 24,8 milijona evrov, čisti dobiček pa za 166 odstotkov, in sicer na 4,1 milijona evrov. Letos naj bi zrasel še za petino.
Izjemno dobro, najboljše v svoji zgodovini, je poslovalo tudi podjetje Tajfun, ki izdeluje kmetijske in gozdarske stroje. Premoženje lastnika in direktorja Iztoka Špana, ki ga nekaj časa med stoterico najpre-možnejših v Sloveniji ni bilo, je ocenjeno na 35,4 milijona evrov. Okroglih 34 milijonov evrov naj bi bilo letos vredno premoženje Mirana Zagožna iz Žalca. Uvrstil se je na 96. mesto, kar je za enajst mest slabše kot lani. V lasti ima podjetje Zagožen, ki prodaja izdelke za zunanji vodovod in kanalizacijo, ter podjetje Aplast, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas.
Unior presegel leto 2019
Znani so podatki, kako sta v prvih devetih mesecih poslovali Skupina Unior in njena matična družba v Zrečah. Številke so spodbudne, saj se je Unior v koronskih letih 2020 in 2021 soočal z velikimi težavami in je predlani posloval z izgubo. Skupina, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca septembra ustvarila 19 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem obdobju in 10,4 milijona evrov čistega dobička. Matična družba je imela 16 odstotkov več prihodkov od prodaje in 5,3 milijona evrov čistega dobička.
Vsi letošnji poslovni kazal- Matična družba je letos v ci Uniorja in celotne skupine primerjavi z lanskimi prvimi
so bistveno boljši kot lani in presegajo rezultate, ki sta jih dosegla v prvih devetih mesecih leta 2019. Takrat je matična družba imela 133 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, prihodki celotne skupine so znašali 192 milijonov evrov. V letošnjih devetih mesecih so v Zrečah ustvarili 152 milijonov evrov prometa, v celotni skupini 214 milijonov evrov.
devetimi meseci čisti poslovni izid izboljšala za 3,2 milijona evrov oziroma za kar 155 odstotkov. Čisti dobiček Skupine Unior je bil od lanskega višji za 2,3 milijona evrov, kar je 28 odstotkov več. Junija je Unior prodal 49-odstotni delež v romunski družbi Unior Tepid, kar je imelo negativen učinek na čisti dobiček skupine v višini 1,1 milijona evrov. V nasprotju s tem je prodaja matičnemu
Cinkarna še naprej rekordno
Cinkarna Celje je do konca septembra ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 29 odstotkov ali 43 milijonov evrov več kot v lanskih prvih devetih mesecih. Prihodki od prodaje na tujih trgih so 173 milijonov evrov in so bili od lanskih v primerljivem obdobju višji za tretjino.
Čisti dobiček je znašal 39,5 milijona evrov in je bil za polovico višji kot lani. Poleg rekordnih prihodkov je tako cinkarna že v prvih devetih mesecih imela tudi rekordni čisti dobiček. Lani v vsem letu je znašal 33,2 milijona evrov. Glede na prvo oceno poslovanja bo cinkarna načrte za leto 2022 močno presegla. Leto naj bi končala s 40,5 milijona evrov dobička, kar je 20 odstotkov boljši rezultat kot lani.
Uprava, ki jo vodi Aleš Skok, za prihodnje leto napoveduje slabše rezultate. Razlog so pričakovane visoke cene surovin, manjše povpraševanje in naraščajoče cene energentov. Čisti prihodki od prodaje naj bi znašali nekaj več kot 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa
le 5,9 milijona evrov. V cinkarni napovedujejo, da bodo zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja za leto 2023 spremenili dividendno politiko. Namesto predvidenih 75 odstotkov čistega poslovnega izida bodo za dividende namenili 50 odstotkov dobička.
Uredba o rakotvornosti nična
Sodišče Evropske unije je za nično razglasilo uredbo o rakotvornosti titanovega dioksida, kar so v cinkarni tudi pričakovali. Uredbo je leta 2019 sprejela Evropska komisija, z njo pa je titanov dioksid postal snov, za katero se sumi, da je rakotvorna za ljudi pri vdihavanju v nekaterih oblikah prahu. Kriteriju, ki ga je pri tem določila, ni ustrezal noben od izdelkov celjskega podjetja.
Ničnost uredbe pomeni, da je v nasprotju s pravom Evropske unije, in sicer v delu, ki se nanaša na razvrstitev in označitev titanovega dioksida. Šlo je za očitne napake pri presoji, kaj je zanesljiva znanstvena študija, in za kršitev meril za razvrstitev.
JI
GOSPODARSTVO
7
Uspešna zgodba podjetja Rajmax iz Kozjega
Od strojev »na zaupanje« do stalne rasti
Podjetje Rajmax iz Kozjega, ki se ukvarja z izdelavo plastičnega in aluminijastega stavbnega pohištva, bo prihodnje leto praznovalo 25 let. V tem času je iz majhnega družinskega podjetja, ki ni imelo denarja niti za stroje, preraslo v gospodarsko družbo, ki zaposluje že 40 ljudi in iz leta v leto povečuje prihodke. Ti so lani znašali 5,7 milijona evrov. Velika pridobitev bo gradnja novih poslovno--proizvodnih prostorov, za katere je že pridobilo gradbeno dovoljenje.
TINA STRMCNIK
»Za podjetništvo so potrebni pogum, da se odločiš iti na svoje, znanje, da veš, kaj boš počel, in tudi nekaj sreče. Marsikdo, ki je imel denar in znanje, sreče pa ne, ni uspel,« pravi direktor podjetja Janko Rajgl, ki je svojo podjetniško pot pred dnevi predstavil na srečanju gospodarstvenikov občine Kozje. Po končani srednji šoli, kjer se je izučil za oblikovalca kovin, se je zaposlil v nekdanjem celjskem podjetju Simer, kjer so se ukvarjali z izdelavo plastičnega stavbnega pohištva. V sedmih letih zaposlitve je nabiral izkušnje in znanje, v svoji domači delavnici pa
vmes izdeloval prve kose aluminijastih oken in vrat.
Leta 1998 je ustanovil podjetje Rajmax. Najprej je s pomočjo brata, bratranca in nečaka le preprodajal okna, ki jih je kupoval od nekdanjega delodajalca. Po nekaj mesecih je prepoznal, da bi tovrstne izdelke rad izdeloval sam, zato je najel poslovne prostore. Prvi večji izziv je bil že nakup strojev. Denarja ni imel, tudi najem posojila pri banki ni bil mogoč. K sreči mu je na pomoč priskočil dobavitelj, ki mu je za 20-odstotni predujem prodal dva stroja, ki ju je Rajgl lahko odplačeval dve leti. »Predujem sem plačal z
Janko Rajgl je na srečanju gospodarstvenikov občine Kozje opisal pot, ki jo je prehodil od »drejerja« oz. oblikovalca kovin do uspešnega podjetnika.
denarjem, ki sem ga za okna dobil od strank. Začetek je bil res težek, a uspelo mi je in podjetje bo prihodnje leto praznovalo 25 let.«
Skočil v vodo in plaval
Ko je začel, v Sloveniji še ni bilo tako zasičenega trga s stavbnim pohištvom. Analize trga, ki jo danes mnogi omenjajo kot predpogoj za samostojno pot, ni imel. Zaznal je povpraševanje kupcev in verjel, da jim lahko ponudi dobre izdelke. »Boril sem se za stranke, krog zadovoljnih kupcev se je širil, večale so se potrebe po novih sodelavcih,« pravi.
Kmalu so poslovni prostori postali pretesni, zato je podjetje v Šonovem kupilo zemljišče, na katerem
je zgradilo novo poslovno stavbo, veliko 1.200 kvadratnih metrov, in se vanjo preselilo leta 2003. Od leta 2014 so tam še razstavni salon in sprejemni prostori. »Ves čas se prebijamo, čeprav je konkurenca v naši panogi vedno večja,« pravi uspešen gospodarstvenik. Družinsko podjetje, ki ga vodi, je v zadnjem času s stavbnim pohištvom med drugim opremilo stanovanjski naselji Dalgona v Podčetrtku in Zelene Jarše v Ljubljani, stavbo Ferdent v Šentjurju, kolesarski center v Kranju in poslovne prostore podjetja Kronoterm na Go-milskem.
Ker so obstoječi prostori postali premajhni, bo podjetje Rajmax v Šonovem kmalu začelo graditi nov razstavni prostor, nove pisarne in novo proizvodno dvorano, veliko 1.100 kvadratnih metrov. (Foto: arhiv podjetja Rajmax)
»Podjetje ves čas od ustanovitve beleži rast prihodkov. Majhna rast je prava rast. Rast, ki je bila zadnji dve leti, ni naravna. Veliki skoki so lahko nevarni. Bojim se, da bo prihodnje leto manj dela. Bomo pa morda zaradi tega lažje dobili delovno silo. Sploh sodelavce za montažo je težko privabiti.«
Inženirji nagradili Gorjupa in Straška
Zveza strojnih inženirjev Slovenije je na tradicionalni Akademiji strojništva podelila nagrade izstopajočim posameznikom na področju inženirstva.
Za globalno prodornost sta nagrado dobila Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati, in Bogomir Strašek, direktor in lastnik družbe KLS Ljubno. Nagrado za življenjsko delo je letos dobil Ivo Boscarol, ustanovitelj podjetja Pipistrel.
Na akademiji so podelili tudi posebno priznanje za uspešen prenos znanj in izkušenj, imenovano: »Iz roda v rod si inženirstvo utira pot.« Prejel ga je Kronoterm, prevzela sta ga ustanovitelj podjetja Rudi Kronovšek in njegov naslednik Bogdan Kronovšek.
JI
Pojasnilo
Jože Dobrave s kokošje farme Roje je v zvezi s člankom Do konca leta nove podražitve mesa in jajc, ki smo ga objavili v prejšnji številki našega časopisa, dodatno pojasnil, da je farma podražitev jajc ponovno predlagala od 1. novembra, vendar so kupci višje cene potrdili zelo različno. Nekateri jih upoštevajo že od 15. novembra, drugi jih bodo od 1. decembra, pri tretjih bodo nove cene, ki so višje od 10 do 20 odstotkov, lahko uveljavili šele po novem letu. JI
Letošnji nagrajenci Akademije strojništva (z leve) Bogomir Strašek, Boštjan Gorjup in Ivo Boscarol v družbi z Iztokom Golobičem, predsednikom Zveze strojnih inženirjev Slovenije (Foto: arhiv BSH Hišni aparati)
Zvest domačemu kraju
Podjetje s 40 redno zaposlenimi ima razstavni salon v Medvodah, v teh dneh nov salon odpira še v Ljubljani. Dva manjša salona ima v Avstriji. Približno pet odstotkov letnega prometa ustvari v Avstriji in na Hrvaškem. Rajgla marsikdo sprašuje, zakaj je sedež njegovega podjetja v odmaknjeni občini in ne v katerem od večjih središč. »Odraščal sem v Kozjem, tukaj mi je lepo. Ponosen sem, da je podjetje ostalo v tej občini, čeprav imamo včasih velike logistične težave. Res smo zelo odmaknjeni od avtocest,« je dejal. In dodal, da tudi pri iskanju novih sodelavcev daje prednost tistim, ki izvirajo iz tamkajšnjih krajev.
Čeprav bi lahko preprodajal okna, ki bi jih kupoval pri katerem od tujih proizvajalcev, Rajgl vztraja pri lastnih izdelkih. »Če ne bo proizvodenj, se bodo vsi ukvarjali le s pre-prodajanjem. Kaj bodo počeli ljudje? Prav je, da vztrajamo pri svojem poslanstvu, sploh na Kozjanskem.«
»Ko se
pogovarjamo s strankami iz Celja in jim povemo, da lahko izdelke pridejo pogledat v Kozje, se jim to zdi zelo daleč. Kozjanom se ni težko peljati v Celje, tistim iz Celja pa je težko priti do nas.«
Kmalu širitev proizvodnje
Hvaležen je ženi in otrokom, ki razumejo, da kot podjetnik kdaj na prvo mesto postavi podjetje. Družinskim članom se to ne zdi nenavadno, saj so vsi vpeti v podjetje in se tudi doma pogovarjajo o poslovanju. Ponosen je še na svoje sodelavce. Nekateri so z njim vse od začetka, nekateri desetletje ali več. »Pomembno se mi zdi zaposlovati mlade, a hkrati skrbeti za tiste, ki imajo do upokojitve še kar nekaj let delovne dobe.«
Tudi zato, ker ima naslednike in si želi zagotoviti čim boljše delovne pogoje za svoje zaposlene, se je z družino odločil za širitev poslovnih prostorov. V Šo-novem bodo kmalu začeli brneti stroji, saj bodo tam zrasli novi razstavni prostori, nove pisarne in 1.100 kvadratnih metrov velika nova proizvodna dvorana. Vanjo bo družina Rajgl med drugim umestila dva nova stroja, ki ju je podjetje kupilo s pomočjo sofinanciranja, pridobljenega na enem od razpisov. Zadnja leta se namreč podjetje vedno bolj specializira za izdelavo aluminijastih izdelkov - ograj, pergol, nadstreškov in prezračevalnih fasad. Te novosti so po besedah Rajgla odgovor na napoved morebitnega ohlajanja gospodarstva.
Foto: SHERPA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
O vzrokih in posledicah nizke volilne udeležbe
Med otopelostjo in občutkom nemoči
»Nekega deleža mladih politična mobilizacija očitno ne doseže, ker so osredotočeni predvsem na svoje probleme. Strokovnjaki predlagajo vrsto rešitev, med njimi je tudi ta, da bi volilna mesta pripeljali k mladim v izobraževalne ustanove,« pravi dr. Hajdeja Iglič.
nezadostne izbire, temveč je stranke, se ne strinja, pravi
V letošnjem super volilnem letu pogosto slišimo, da so volitve praznik demokracije, saj so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za vzpostavitev ter ohranitev pravne države. A v Sloveniji, kjer je volilna udeležba med najnižjimi v Evropi, volilna pravica, za katero so se generacije pred nami bojevale s krvjo in z znojem, ostaja prezrto dejstvo, predvsem med mladimi. Strokovnjaki poudarjajo, da je za demokracijo sicer dobro, da je volilna udeležba čim višja, toda visoka udeležba sama po sebi ni cilj. Zakaj?
BARBARA FURMAN
Volilna udeležba po Evropi upada, posebej med mladimi volivci. Tudi v Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. Kot poudarjajo mnogi politologi in sociologi, ne gre le za politično pasivnost, temveč tudi za prepričanja volivcev, da njihov glas trenutnega stanja ne more spremeniti.
»Z rednimi in s poštenimi volitvami se izognemo državnim prevratom in vojaškim udarom, civilnim žrtvam in ekonomski škodi, ki jih prinašajo najpogosteje krvave menjave oblasti v nedemokratičnih državah,« poudarja dr. Hajdeja Iglič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Višja volilna udeležba po mnenju dr. Igličeve ni sama po sebi cilj, če so volivci na koncu nezadovoljni z izbiro, ki jo namesto njih opravijo drugi, ali če jim je za rezultat volitev celo vseeno. Če je volilna udeležba nizka, ker volivci menijo, da volitve nimajo smisla, oziroma je neudeležba izraz njihove splošne otopelosti in nezadovoljstva s politiko, to pomeni, da politični procesi ne delujejo dobro, kar lahko v daljšem obdobju privede do antisistemske mobilizacije.
Kaj vpliva na
ude
__leležbo?
Udeležba na volitvah se v evropskih državah znižuje,
Dr. Hajdeja Iglič s Fakultete za družbene vede, predsednica Slovenskega sociološkega društva (Foto: osebni arhiv)
čeprav spremembe niso prav velike ali so skozi daljše obdobje celo zanemarljive. Na volilno udeležbo vpliva vrsta dejavnikov, ki so po besedah dr. Igličeve vezani tako na institucionalni okvir oziroma značilnosti volilnega sistema ter organizacijo volitev kot tudi na mobilizacijski naboj oziroma intenziteto volilnega tekmovanja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na udeležbo, je tudi politična kultura volivcev.
»V kar nekaj evropskih državah so bile volitve včasih obvezne in v teh državah je volilna udeležba še vedno nekoliko višja, čeprav tudi tam ugotavljajo, da prehod od obvezne k prostovoljni volilni udeležbi to zmanjša povprečno za petino. Večina držav ie obvezno
»Na volitvah zaradi nizke volilne udeležbe izgubljamo vsi, predvsem pa legitimnost političnega procesa,« poudarja politični
komentator Rok Čakš.
volilno udeležbo v zadnjih desetletjih sicer ukinila, ostala pa je na primer še vedno v Belgiji in Luksemburgu za volivce, mlajše od 70 let.«
Skandinavske države
Med evropskimi državami po visoki volilni udeležbi izstopajo skandinavske države. Letos so bile parlamentarne volitve v desetih državah Evropske unije. V Sloveniji se jih je udeležilo skoraj 71-od-stotkov volilnih upravičencev, kar nas uvršča na četrto mesto. Pred nami so bile Danska, Švedska in Malta. Kot še pravi dr. Hajdeja Iglič, preseneča Malta, kjer volilna udeležba pogosto presega 90 odstotkov, čeprav je prostovoljna, letos je bila na parlamentarnih volitvah 86-odstotna. »Tako visoka volilna udeležba je posledica močno razdeljenega političnega prostora in kopičenja moči v parlamentu. V majhni državi, kot je Malta, namreč le nekaj tisoč glasov odloča o tem, katera stranka bo prišla na oblast. Nedvomno so vsi ti dejavniki prispevali tudi k visoki volilni udeležbi na spomladanskih volitvah pri nas.«
Kako nagovoriti mlade?
Za mlade je danes na splošno značilna nizka volilna udeležba. Ne le v Sloveniji, tudi drugod po Evropi in svetu. »Nekega deleža mladih politična mobilizacija očitno ne doseže, ker so osredotočeni predvsem na svoje zasebne probleme. Strokovnjaki predlagajo rešitve, kot je recimo, da se volilna mesta pripelje k mladim v izobraževalne ustanove. Da se prve volitve, na katerih sodelujejo najstniki, organizira kot kolektivni ritual. Da se mlade bolje osvesti o tem, da so zasebni problemi velikokrat v resnici družbeni problemi in podobno,« dodaja Igličeva.
Pomanjkljiva vzgoja
Po mnenju političnega komentatorja Roka Čakša nizka
Politični komentator Rok Čakš, odgovorni urednik Domovine (Foto: Domovina)
volilna udeležba in taktično glasovanje »proti« sporočata, da v Sloveniji še ni zrela demokracija zahodnega tipa. Predvsem je nizka volilna udeležba, kot še pravi, posledica pomanjkanja vzgoje o vrednotah demokracije, države in domovine, manjka tudi izobraženost o delovanju demokratičnega političnega sistema in pomenu politične participacije. »Ta primanjkljaj je prisoten tako v vzgojno--izobraževalnem procesu kot tudi v medijskih vsebinah. Negativno se prikazuje vse, kar je povezano s politiko, predvsem političnimi strankami in političnimi funkcijami.«
Izgubljamo vsi
Na volitvah zaradi nizke volilne udeležbe po besedah Roka Čakša izgubljamo vsi, predvsem pa legitimnost političnega procesa. »Ostati doma ni izraz protesta ali
izraz brezbrižnosti do izbire naših voditeljev. Kdor se volitev ne udeležuje, nima moralne in etične pravice kritizirati oblast. Pomanjkanje legitimne kritike oblasti pa je za demokracijo vedno slabo.«
Ob tem Čakš ugotavlja, da sta pri volivcih desnosredin-skih strank zavedanje državljanskih pravic in dolžnosti ter afiniteta do pridobitve politične svobode in demokracije iz zgodovinskih razlogov višja, zato se bolj redno udeležujejo volitev in praviloma glasujejo »za« in ne »proti«.
Obvezne volitve?
Tudi v Sloveniji je bilo mogoče slišati pobude o uvedbi obveznih volitev. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pravi, da bi morale volitve v Sloveniji ostati pravica in svoboščina, ne da postanejo dolžnost. Da bi bile zaradi obvezne volilne udeležbe na boljšem predvsem leve
da so pri sedanjem (neobveznem) volilnem sistemu na boljšem predvsem tradicionalne stranke, ki so bolje organizirane in imajo učinkovitejšo mrežo. »V Veliki Britaniji imajo velike politične stranke sezname svojih volivcev in še na dan volitev hodijo od vrat do vrat ter jih sprašujejo, ali so že šli na volišče,« dodaja Ribičič, ki sicer v celoti ne nasprotuje zamisli o obvezni volilni udeležbi, a meni, da bi morala biti zastavljena modro. Do zdaj takšne rešitve pri nas v strokovnih krogih še ni zasledil.
»Nekateri predlagajo obvezne volitve do neke starosti ali pa zmanjšanje starosti, pri kateri dobijo mladi volilno pravico. Oboje je lahko dvorezen meč, ki ima ne le pozitivne, ampak tudi negativne posledice,« je prepričana prof. dr. Hajdeja Iglič.
Volitve so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti. (Foto: STA)
MATIJ V
KOVAČ
Celje je zrelo za spremembe.
Državna svetnika sta Zidanšek in Dermol
Na volilnih zborih so bili pred tednom izvoljeni tudi člani nove sestave državnega sveta. Med 40 novoizvoljenimi svetniki je nekaj takšnih, ki so v svetniških klopeh sedeli že v prejšnjem petletnem mandatu, nekaj pa je novincev. Predstavnika lokalnih interesov iz regije bosta mag. Marko Zidan-šek in Peter Dermol.
Marko Zidanšek, direktor celjske družbe Simbio, je bil kot predstavnik lokalnih interesov ponovno izvoljen v peti volilni eno-
ti (druga dva kandidata sta bila Martin Metličar in mag. Natalija Plemenitaš Fuchs).
Zeleno. Unbai . SI inno.
V šesti volilni enoti je bil izbran velenjski župan Peter Dermol, ki ni imel protikandidata in bo tako prvič tudi državni svetnik. V minulih dveh letih je bil svetnik iz omenjene volilne enote župan Ljubnega Franjo Nara-ločnik, ki je nasledil pokojnega Bojana Kontiča.
Državni svet sestavlja 40 članov, in sicer: 22 predstavnikov lokalnih interesov in po štirje predstavniki delodajalcev in delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti.
TC, foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJE - Veseli december je pred vrati
Mesto je dobilo praznični videz
Sobotni prižig prazničnih luči v mestu je pospremila množica obiskovalcev, ki se je najprej zbrala na Glavnem trgu in se nato sprehodila med več prizorišči. Na Krekovem trgu je novost Severni pol, novo je tudi pravljično zabavišče na tržnici. Sicer pa si je tudi letos mogoče ogledati Tovarno daril in Medvedkovo deželo ter se fotografirati v prazničnih fotokotičkih ter občudovati svetlobne stvaritve na pročeljih hiš.
TATJANA CVIRN
Zaradi varčevanja je lučk približno deset odstotkov
manj kot prejšnja leta, a še vedno več kot 115 tisoč. Med
23. in 6. uro ne bodo prižgane. Vsi svetlobni elementi so izdelani v energetsko učinkoviti led tehnologiji.
V Pravljičnem Celju se bo do konca decembra zvrstilo več kot 50 različnih dogodkov, ki jih pripravlja Zavod Celeia Celje s partnerji.
Zanimiva bodo adventna nedeljska vodenja po mestnem jedru. Rdeča nit prvega so bili pesniki in pisatelji Celja, na drugem bodo obi-
Gneča na Glavnem trgu ob sobotnem prižigu prazničnih luči
skovalci izvedeli več o Pelikanu in na tretjem o celjskem umetniškem utripu. Zadnje vodenje, ki bo 18. decembra ob 17. uri, bo posvečeno žgečkljivim zgodbam Celja.
Raznoliko ponudbo v svojih hiškah pripravljajo tudi gostinci. Zakladnica daril, kot se imenuje božično-novoletni sejem, bo zaživela 16. decembra v Lilekovi in Gubčevi ulici. Tisti dan bo vrata odprla tudi Pravljična dežela, ki že več kot dve desetletji otrokom ponuja pravljična doživetja in bo tudi letos gostila številne obiskovalce iz vse Slovenije, saj Slovenske železnice napovedujejo sedem pravljičnih vlakov iz Velenja, Maribora in Ljubljane. Z vilami se bo mogoče odpraviti na ogled po mestu ali se popeljati s kočijo.
V prazničnem decembru se bo na prostem zvrstilo 15 koncertov znanih izvajalcev. V petek se bo na Glavnem trgu predstavil Vocal BK Studio z Anabel,
Ano Ferme in Amadeo Begovič, dan kasneje bo nastopila zasedba A'n'J. Vrhunec bo silvestrovanje s skupino Kingston.
Foto: SHERPA
Pravljično Celje je letos bogatejše za novo prizorišče Severni pol z velikim iglujem, s snežaki in z drugimi pravljičnimi junaki.
10
KULTURA
Avtorska predstava Roza pripovedovalske skupine Bodice
Pripoved o pogumu in pokončnosti
V praznem meščanskem stanovanju v Stanetovi ulici v Celju je dva večera minulega konca tedna zaživela zgodba o življenju aktivistke in političarke Roze Luxemburg (1871-1919), ki je lahko s svojimi proti-vojnimi in nadnacionalnimi stališči ter z zagovarjanjem humanističnih vrednot še danes navdih. Tako je navdušila tudi ustvarjalke ženske pripovedovalske skupine Bodice, ki deluje v okviru Kulturno-umetni-škega društva 567 v Umetniški četrti Celje.
TATJANA CVIRN
Roza je tretja predstava omenjene skupine deklet, ki so najprej pripravile pripoved o ljudskih zgodbah in vlogi žensk v njih, nato so se lani v pripovedovalski predstavi lotile bolj in manj znanih zgodb resničnih žensk. Dra-maturginjo Nušo Komplet Peperko, ljubiteljsko igralko Urško Majcen in glasbenico Nušo Ofentavšek je prevzela zgodba Roze Luxemburg in lotile so se skupnega razi-
skovanja njenega življenja in dela. Nastala je navdušujoča avtorska predstava v okviru gledališkega cikla Hiše kulture Celje. Za zdaj je v njej glede na prostor uprizoritve lahko užival le ozek krog gledalcev, zato ustvarjalke računajo še na nekaj ponovitev. Da je Rozina zgodba res glasna, poskrbi glasba celjske alternativne rokovske/pankovske zasedbe Osotögari. Kostume je zasnovala Nina Čehovin.
Če so najprej želele predstavo odigrati v bunkerju, kjer bi nato sledil koncert omenjene zasedbe, so se nazadnje odločile, da bodo predstavo odigrale v meščanskem stanovanju, saj je Roza navsezadnje izvirala iz meščanske družine. Pri tem jim je pomagal direktor Nepremičnin Celje Primož Brvar, ki je omogočil uporabo praznega stanovanja v središču mesta. »Ni bilo ravno prijetno, saj je bilo prašno in nas je zeblo,« pravi Nuša Komplet Peperko, a tudi takšno okolje lahko prispeva k razumevanju Rozinega življenja, ki je bilo vse prej kot rožnato.
Med preteklostjo in sedanjostjo
»Že lani smo začele raziskovati Rozo Luxemburg, nato smo odkrile roman Rdeča Rosa avtorice Kate Evans.
Razvoj likovnega ustvarjanja na Slovenskem
Od začetka novembra je Velenjskem gradu odprta prenovljena stalna zbirka slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja. Z izbranimi razstavnimi predmeti iz različnih zbirk predstavlja bogat in raznolik razvoj likovnega ustvarjanja na Slovenskem. Prve umetnine v tej zbirki segajo v začetek 20. stoletja. Za prenovljeno razstavo sta poskrbela Galerija Velenje in Muzej Velenje.
Prenovo razstave je po besedah Milene Koren Božiček iz Galerije Velenje narekovala potreba, da bi zbirko predstavili v sodobnejši postavitvi s 74 deli in z novimi spoznanji ter novimi manj znanimi imeni ob najpomembnejših delih slovenskih klasikov moderne in sodobne umetnosti, ki šele skupaj tvorijo celovito zgodbo slovenske umetnosti v zajetem obdobju.
Skoraj 1600 del
Zbirka je začela nastajati leta 1971, ko so tovarna Gorenje in njene poslovne partnerice odkupile 22 slik in skulptur ter jih predale Mestni občini Velenje za prihodnjo galerijsko zbirko. Zbirka se je s sistematičnimi odkupi do danes povečala na skoraj 1600 del slikarjev, grafikov,
Gabrijel Stupica, Deklica pri mizi z igračkami. (Foto: Peter Marinšek)
kiparjev, fotografov, oblikovalcev in videastov.
»Na stalni razstavi je predstavljen izbor 122 del, ki sledi razvoju slovenske vizualne umetnosti na Slovenskem, in sicer s poudarki na delih avtorjev iz lokalnega okolja, ki jih izpostavljamo s kratkimi predstavitvami,« pojasnjuje Milena Koren Božiček in dodaja, da je mlajša generacija slovenskih slikarjev zastopana z 20 deli predvsem obetajočih avtorjev v digitalni obliki, ki so bili v letih 1999-2009 prvonagrajenci dvajsetletnega medinstitucionalnega izo-
braževalnega programa med Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje in Galerijo Velenje na vsakoletnih kolonijah v Velenju. Prav tako je v digitalni obliki predstavljenih 28 del iz Mednarodne zbirke Galerije Velenje, ki je plod sodelovanja Galerije Velenje in Mednarodne likovne delavnice na Sinjem Vrhu, s katero je velenjska galerija sodelovala dvajset let z izbori mednarodnih in slovenskih udeležencev. Galerija Velenje vse zbirke še vedno dopolnjuje in jih predstavlja tudi na občasnih tematskih postavitvah.
Gostovanje beograjskih gledališčnikov
V Kulturnem centru Rogaška Slatina bo ta petek, 2. decembra, ob 19. uri slovenska premiera predstave Na litici oz. Na pečini. Gre za beograjsko mladinsko predstavo, ki naslavlja vprašanja o duševnem zdravju mladih. Le v pol leta so ustvarjalci predstavo ponovili več kot dvajsetkrat.
Eksistencialistična romantična drama pripoveduje o mladostnikih, ki iščeta smisel življenja. Predloga zanjo je drama Norway Today, ki jo je napisal švicarski pisatelj Igor Bauersim. Govori o odnosu dveh mladih ljudi, ki se borita z občutki osamljenosti in skušata razumeti življenje ter najti sebe. Namenjena je osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem, srednješolcem in dijakom, šolskim psihologom in vsem drugim, ki se ukvarjajo z mladimi. Režiser je Zoran Zarubica, glavni vlogi igrata Maja Suša in Nikola Pavlović. Po predstavi bosta igralca sodelovala v pogovoru na temo duševnega zdravja mladih. Beograjske gledališčnike je v Rogaško Slatino povabil tamkajšnji mladinski svet, ki je v tem letu pripravil kopico dogodkov za mlade.
TS
Predstavo Roza so ustvarile (z leve) Nuša Ofentavšek, Urška Majcen in Nuša Komplet Peperko. (Foto: TC)
Dovolila nam je, da vzamemo za predstavo delček tistega, kar je v knjigi, a je bila ta nazadnje predvsem navdih,« pojasnjuje sogovornica proces nastanka predstave. »Veliko smo razpravljale, kako ubesediti in uprizoriti Rozino življenje, in ko sem nazadnje začela pisati besedilo, smo ga nato še sproti oblikovale.«
Ves čas so iskale tudi način, kako besedilo zvočno podkrepiti. Ko so slišale »poetični pank« zasedbe Osotögari, kot je njihovo glasbo imenovala Nuša Ofentavšek, so se
strinjale, da dobro ponazori Rozino jezo in nemoč. Eno od besedil je bilo celo izhodišče za prizor v predstavi, ki se dotika tudi danes aktualne tematike oportunizma, ki »lahko uniči še tako dobre zamisli«, kot pravi Nuša Komplet Peperko. Če je politika danes pogosto stvar preračunljivosti in prilagodljivosti, tega Rozi zagotovo ne bi mogli očitati. Dolgo je bila edina članica nemške socialdemokratske stranke (SPD) in med politiki edina ženska z doktoratom, a kljub vsemu brez volilne pravice. Ena od
njenih osebnih revolucij je bila že to, da se je odpovedala stezniku. »Dala nam je veliko poguma in pokončnosti. Njena tragična usoda, saj je bila nazadnje brutalno umorjena, je lahko podobna usodi mnogih velikih ljudi, ki štrlijo iz okvirov,« meni Nuša Komplet Peperko, ki s soavtoricama »subtilno rešeta svet, poln težkih kompromisov in notranjih razprtij.« Urška Majcen je v predstavo vpletla še kanček lokalnovolilne tematike, kar je med občinstvom naletelo na dober odziv.
Foto: TC
Mešani pevski zbor Celeia Celje je bil ustanovljen pred petdesetimi leti. (Foto: arhiv zbora)
Jutri jubilejni koncert Celeie
Mešani pevski zbor Celeia Celje je bil pred petdesetimi leti ustanovljen pod imenom MePZ Kovinotehna Celje. Ime je povzel po podjetju, v okviru katerega je deloval do pevske sezone1994-95.
Tedaj je vodstvo zbora prevzel Andrej Božiček. Strokovno vodstvo je bilo zaupano Matjažu Kaču. Temeljito in odgovorno delo vodstva zbora, zborovodje, korepetitorjev in pevcev je začrtalo osnove za uspešno delovanje zbora, ki je kmalu prepričal občinstvo in strokovno javnost, da mu je prisodilo mesto v vrhu zborovskega petja v Celju. Med letoma 2010 in 2022 se je zbor osredotočal na strokovni kader iz lastnih vrst, vodenje je prevzela Anica Gaber. Sodelovanje v programih Mestne občine Celje in nastopi v mestnih četrtih ter krajevnih skupnostih so pripomogli k popestritvi kulturnega dogajanja v knežjem mestu, kar je nedvomno potrdila udeležba Celjanov na teh nastopih. Jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Celeia bo jutri ob 19.00 v dvorani Narodnega doma. Kot gost bo nastopil glasbeni trio Lena, Tomo, Bojan.
DŠ
OBČINSKI SVETI
11
Kako so porazdeljeni stolčki v občinskih svetih?
Županom se za glasove podpore ni treba bati
Župani velikokrat poudarjajo, da občinske politike ne krojijo sami, ampak izvršujejo sklepe, za katere glasuje občinski svet. Sestave občinskih oz. mestnih svetov v občinah, kjer so sedeži upravnih enot, nakazujejo, da županom Šentjurja, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Žalca in Mozirja ne bo težko sklepati koalicij in iskati podpore za svoje predloge. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo razmerja moči oblikovala v Mestni občini Celje in Občini Laško, kjer bosta nova župana znana šele po drugem krogu lokalnih volitev.
TS, TC, BF, BA, ŠO
Novo Gibanje Svoboda je v sestavo celjskega mestnega sveta prineslo precejšnje spremembe. Največ svetnikov, devet, ima sicer še vedno Celjska županova lista (CŽL), takoj za njo je z osmimi svetniki Gibanje Svoboda. CŽL je glede na volitve pred štirimi leti izgubila dve mesti. Poleg sedanjega župana Bojana Šrota sta bila na primer izvoljena tudi podžupanja Breda Arnšek in podžupan Vladimir Ljubek. Med osmimi svetniki Gibanja Svoboda bo v mestnem svetu sedel tudi županski kandidat Uroš Lesjak.
SDS je edina ohranila prejšnje število mandatov in jih ima tudi tokrat pet, med njimi je svoje mesto obdržal tudi predsednik celjskega odbora SDS Leon Podlinšek.
SD je izgubila eno mesto in ima zdaj tri svetnike, med njimi sta ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. SLS ima dva svetnika manj kot doslej, in sicer le še enega, to je podjetnik Peter Pišek.
Po dva svetnika bosta še naprej zastopala Celjsko neodvisno listo (svetnik je na primer ostal podjetnik Miran Gracer) ter Levico, ki je bila na tokratnih volitvah povezana s stranko Vesna (svetnik je ostal programski vodja kina Mali Union Samo Seničar). Po enega svetnika bosta tudi v prihodnje imeli NSi (svetnik je ostal Dominik
Ocvirk) in Stranka za delovna mesta, ki jo bo tudi v prihodnje zastopal Sašo Farčnik, predsednik Gasilske zveze Celje.
Novinka, Lista za Celje, ima enega svetnika, a županskemu kandidatu Sandiju Sen-delbahu ni uspel niti preboj v mestni svet. DeSUS, ki je imel v prejšnjem sestavu dve svetnici, je zdaj ostal brez mest. Stranka Konkretno oziroma nekdanja SMC, ki je imela dva svetnika, tokrat v Celju ni imela kandidatov.
Uspeh mlade moči
V 23-članskem občinskem svetu Občine Laško je največ mandatov, osem, dobila Mlada moč občine Laško. V prejšnji sestavi laškega občinskega sveta je imela pet svetnikov. Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je imela doslej pet svetnikov, bo imela v novi sestavi občinskega sveta enega manj. Med četverico svetnikov omenjene stranke se je med drugim uvrstil dosedanji podžupan Matjaž Pikl. Slednji je na lokalnih volitvah 2018 kandidiral in bil izvoljen na listi DeSUS. Novinka v občinskem svetu je stranka Gibanje Svoboda, ki ima tri svetnike. Med drugim sta prag občinskega sveta prestopila poslanka Janja Sluga in županski kandidat Marjan Mačkošek. SDS je ohranila tri svetniška mesta, zastopali jo bodo isti svetniki kot v prejšnjem mandatu. To so Uroš Deželak, Robert
Preverili smo razmerja moči v sedmih večjih občinah naše regije. (Foto: Pixabay)
Medved in Štefanija Pavč-nik. Slednja se je prav tako potegovala za mesto laške županje. Nova Slovenija je ohranila dve svetniški mesti, eno od njiju pripada dosedanjemu podžupanu Jožetu Seni-ci. Stranka SD je v prejšnjem mandatu imela štiri občinske svetnike, v novem mandatu bo imela le še dva. Na Listi ljudje ljudem je svetniško mesto ohranil Boštjan Vrščaj, ki je znan tudi kot urednik strani Laško in Laščani nekoč na omrežju Facebook.
Veliko starih
obrazov
V Šentjurju je bil na volitvah leta 2018 veliki zmagovalec tamkajšnji župan Marko Diaci, saj je njegova lista zasedla kar polovico sedežev v občinskem svetu, in sicer 13. Tokrat se je rezultat županove liste nekoliko poslabšal, saj je bilo v občinski svet izvoljenih deset njenih predstavnikov. Med njimi je Silva Koželj, ki je bila v preteklem mandatu podžupanja. Svoj rezultat je izboljšala stranka SDS, ki je imela v preteklem mandatu šest svetniških mest, po novem jih ima osem. Med drugim jo bo v občinskem svetu zastopala letošnja županska kandidatka in poslanka Jel-
Župani na Celjskem bodo glede na sestavo občinskih svetov brez težav in brez prave opozicije lahko uresničevali zastavljene programe dela. (Foto: Pixabay)
ka Godec, večletne izkušnje v občinskem svetu imajo med drugim še Lovro Perčič, Aleksandra Šuster Močnik in Zdravko Hribernik. Gibanje Svoboda bo v novi sestavi občinskega sveta imelo tri predstavnike. Med njimi je Peter Jevšinek. Slednji je bil med letoma 2014 in 2018 v občinskem svetu predstavnik Stranke modernega centra. Stranka SLS, ki je v zadnjem mandatu imela eno svetniško mesto, bo imela zdaj dva predstavnika. Med drugim jo bo zastopala Mihaela Rožej, ki se je na lokalnih volitvah leta 2018 potegovala za mesto županje. Po eno mesto v občinskem svetu so ohranile stranke DeSUS, NSi in SD.
V	Žalcu za petami
Gibanje svoboda
V	žalskem občinskem svetu bo tudi v novem mandatnem obdobju najbolj številčno zastopana stranka SD, a bo imela v primerjavi s preteklimi štirimi leti enega svetnika manj. Med njimi sta po novem nekdanja direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar in direktorica žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec, ki je bila v preteklem mandatnem obdobju predstavnica strankarske skupine Konkretno.
Le enega svetnika manj kot SD ima Gibanje Svoboda. Tudi na tej listi je nekaj znanih imen iz lokalnega okolja. Poleg nesojenega županskega kandidata Blaža Kolarja sta to še poslovnež Matjaž Omladič, ki je mnogim znan tudi kot idejni oče žalske fontane, in modna oblikovalka Tanja Basle.
sDs je po letošnjih lokalnih volitvah izgubila dva svetnika in jih ima po novem pet. To spremembo gre pripisati vzponu Liste za mesto in podeželje, katere nosilec je bil županski kandidat Matjaž Krk, v preteklem obdobju sicer član SDS.
Kako bo na
Konjiškem?
Tudi v novem mandatu ima v konjiškem občinskem
svetu največ, in sicer devet svetniških mest SDS, kar pomeni, da je eno mesto v primerjavi z zadnjimi volitvami pridobila. Kar nekaj svetnic in svetnikov v omenjeni svetniški skupini je ohranilo svoj položaj, na primer poslanec Bojan Podkrajšek in direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič Stjepčević. Novinka v občinskem svetu je stranka Gibanje Svoboda, ki si je zagotovila štiri mesta. Zastopali jo bodo na primer nekdanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej in profesorica s konjiške gimnazije Vasja Ivančič. Štiri svetniška mesta imajo tudi Socialni demokrati, ki so v primerjavi z volitvami 2018 eno mesto izgubili. Omenjeno stranko bosta med drugim zastopala nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje znanost in šport dr. Jernej Štromajer in dosedanji konjiški podžupan Primož Poklič. SLS je imela v minulem mandatu štiri svetnike, po novem bo imela enega manj. NSi je eno mesto pridobila in ima zdaj dva predstavnika. Neodvisno listo odločnih občanov sta med letoma 2018 in 2022 zastopala dva svetnika, odslej jo bo predstavljal le en svetnik, in sicer brat konjiškega župana Drago Ratajc.
Zgolj skromna
opozicija
V velenjskem mestnem svetu Socialni demokrati (SD) ostajajo največja svetniška skupina, saj so ji volivci zaupali 16 mandatov, prej jih je imela 17. Omenjeno stranko bodo v občinskem svetu med drugim zastopali nekdanja obrambna ministrica Andreja Katič, nekdanji direktor velenjskega premogovnika Franc Žerdin in podžupanja v mandatu 2018-2022 Aleksandra Vasiljević. Gibanje Svoboda ima v občinskem svetu pet mest, eno od njih je zasedla Lidija Črnko, ki se je potegovala za vlogo županje.
V	preostalih občinah Spodnje Savinjske doline ostajajo razmerja moči bolj ali manj podobno razporejena kot v preteklih štirih letih. Izpostaviti velja zgolj občino Vransko, ki je že tradicionalno desno usmerjena, kar so občani na tokratnih lokalnih volitvah le še potrdili. V enajstčlanskem občinskem svetu je kar devet svetnikov iz vrst NSi, preostala dva sta iz stranke SDS. Slednje lahko gotovo pripišemo vplivu poslanca Aleksandra Re-berška, ki je bil, preden je postal poslanec, dolga leta dejaven v lokalni politiki. Zelo podobno je v sosednji občini Tabor, kjer ima štiri svetnike lista SLS. Sledita SDS in NSi.
Pet svetniških mest ima tudi SDS, ki je en sedež izgubila. Tri svetniška mesta ima Lista Za starejše Velenje, ki v prejšnji sestavi ni imela svojih predstavnikov. Dva mandata ima prvič v velenjskem občinskem svetu Skupna lista SLS in Naša dežela. Med drugim jo bo zastopal še en nekdanji direktor premogovnika dr. Milan Medved, sicer letos tudi kandidat za župana. Lista Naše Velenje ima enega predstavnika, prej je imela dva. Nova Slovenija bo imela še naprej enega svetnika.
Premoč desnih
strank
V	središču Zgornje Savinjske doline, v občini Mozirje, je največ mandatov v občinskem svetu dobila Lista prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja, ki je v prejšnji sestavi občinskega sveta imela tri predstavnike. Prvi med svetniki je Peter Goltnik, ki je sicer športni direktor Košarkarskega društva Hopsi Polzela. Vsaka po tri mandate imata stranki SDS in SLS. V prvi imata kar dva svetnika poslanske izkušnje. Jožef Jelen je aktualni poslanec, medtem ko je Nada Brinov-šek nekdanja. Gibanju svoboda se je v občinski svet uspelo prebiti z enim svetnikom. SD po novem nima nobenega.
Koalicije ne bo težko sestaviti tudi županu Občine Šmarje pri Jelšah Matiji Ča-kšu. Njegovi listi Naša občina Šmarje so volivci namenili štiri mesta v občinskem svetu, kar je en mandat več kot doslej. Cakš si sodelovanje obeta z SDS, ki bo imela štiri mandate, NSi (2 mandata) in s SLS (1 mandat). V občinski svet sta se uvrstila še Gibanje Svoboda (trije predstavniki) in stranka SD z enim predstavnikom. V nov občinski svet se je s štirimi mandati uvrstila še Lista Jelša za razvoj. Nekaj njenih predstavnikov je na volitvah leta 2018 kandidiralo pri Listi Janka Šketa.
NE PREZRITE
Kdo nas bo zastopal v občinskih svetih? Strani 12-14
12
OBČINSKI SVETI
CELJE 33-članski mestni svet
al Simon š I Jevšinek
Dominik Ocvirk
Luka Korošec
Romana Zabret
Bojan I Vesna I Andrej Šrot I Stojanović I Urankar
Nataša I Vesna I Primož Milohnoja I Roger I Posinek
Inge Kobe
Celjska županova lista
Gibanje Svoboda
SDS
SD
Celjska
neodvisna lista
Levica in Vesna
i Lista za Celje
NSi SLS
Stranka za delovna mesta
V drugem krogu se bosta za župansko mesto potegovala Bojan Šrot in Matija Kovač.
LUČE 11-članski občinski svet
Marko Zamernik
Boštjan Pahovnik
Alojz Hudobreznik
Marjeta Robnik
Andrej Funtek
Jože Podbregar
Marko Kladnik
Jožica Jernej Germelj Moličnik
Janez Robnik
8 SDS 1
Jasmina Voler in SV
Jernej Ribič in SV
Marko Robnik in SV
Občino bo vodil Klavdij Strmčnik.
TABOR 8-članski občinski svet
Vanja I Lovro Lednik Leskovšek
Leopold Mikek
Boštjan Kreča
Ivan Hrastnik
Jernej Grobler
4 SLS	2 SDS
i i
Mojca Hrastnik 1 NSi
Občino bo vodil Marko Semprimožnik.
SLOVENSKE KONJICE 23-članski občinski svet
Matej Senica
Nadja Punčuh
Franja Falnoga
Irena Vozlič Stjepčević
Martin Zidanšek
Jožef Satler
Bojan Podkraj-šek
Peter Koren
Nina Petelinek
Mateja I Vasja
Artič	Ivančič
Slemenšek
Dr. Jernej Štromajer
Barbara Monika Ajdnik Iršič
9
SDS
Gibanje Svoboda
SD
3
2
SLS
NSi
Neodvisna lista odločnih občanov
Občino bo vodil Darko Ratajc.
KOZJE 9-članski občinski svet
Dejan Bah
Boštjan Prešiček
Karel Koželj
Jernej Škoberne
Filip Volaušek
Anja Kostajnšek
Franc Žlender
Jernej Šulc
3 SDS 2 NSi
Andrej Prešiček in SV
Karl Polšak in SV
1 Milena Jagrič in SV
1 Robert Osojnik in SV
Občino bo vodila Milenca Krajnc.
P
GORNJI GRAD 11-članski občinski svet
Tadej Černev-šek
Gregor Golob
Toni Drobež
Ana Kaker
Milan Suhoveršnik
Marko Bezovšek
Matic Šinkovec
Urška Kočnar
David Stenšak
Peter Letonja
5 3
SDS NSi
Branko Stenšak in SV
DeSUS
SLS
Občino bo vodil Anton Špeh.
SOLČAVA 7-članski občinski svet
Katja Klemenšek Preprotnik
Emil Kočnar
Franc Ošep
Marko Logar
Branka Anželak
Danilo Stakne
Klemen Matk
H:
Melita Cigala in SV
DeSUS
1 NSi
Občino bo vodila Katarina Prelesnik.
REČICA OB SAVINJI 9-članski občinski svet
Barbara Žlebnik
Franc Bastl
SLS
Aleš Krančič in SV
Jožica Jurak in SV
Marko Atelšek in SV
Karmen Rovšnik
Sabina Kramer in SV
Peter Kolenc
Špela Kumer in SV
SDS
1 Vesna
Občino bo vodila dr. Majda Potočnik.
LJUBNO 11-članski občinski svet
David Kramer
Rok Prušnik
Jože Orešnik
Jože Slatinšek
Miroslav Ermenc
5 NSi 2 SDS
Janko Podkrižnik
DeSUS
Franc Fricelj
1 Kolenc Marjan in SV
Gibanje Svoboda
SD
Občino bo vodil Franjo Naraločnik.
VRANSKO 11-članski občinski svet
Robert Novak
Marjan Pečovnik
Brigita Gosak
Damijana Bistan Učakar
Zdenka Verdel
Luc (Lucijan) Ocvirk
Kristina Reberšek
Rafael Novak
Sonja Cencelj
Petra Farkaš
Jože Matko
9 NSi 2 SDS
Občino bo vodila Nataša Juhart.
ZREČE 16-članski občinski svet
Iztok Jože Vladimir Košir Kukavica
Klavdija Smole
2
SDS
Gibanje Svoboda
NSi
SD
Občino bo vodil Boris Podvršnik.
VITANJE 11-članski občinski svet
Občino bo vodil Andraž Pogorevc.
NAZARJE 11-članski občinski svet
Jože Praznik
Sebastjan Žvipelj
Rok Tkavc
Vanja Hofbauer
Tanja Purnat
Helena Šosterič
Boža Jelšnik
Mojca Žlebnik
Nina Kos Čeplak
Andreja Zupan
Blaž Vodončnik
2
2
2
Miran Lever in SV
NSi
Osvald Šverc in SV
Frančiška Ugovšek in SV
Irena Vačovnik in SV
Martina Zakrajšek in SV
Nataša Bele in SV
Tonček Čeplak in SV
Občino bo vodil Matej Pečovnik.
1
3
1
9
1
2
8
2
1
1
5
2
1
1
7
2
5
1
1
1
1
1
1
OBČINSKI SVETI
13
Bistrica ob Sotli 7-članski občinski svet
Dušan Berkovič
Andrej Knezić
Breda Kovačič
Ambrož Zorenč
Valerija Slemenšek
Milena Kunej
d Franjo Debelak 6 in SV
Robert Žučko in SV
Občino bo vodil Franjo Debelak.
Dobje 7-članski občinski svet
Mag. Natalija Plemenitaš Fuchs
Mateja Rajh Jager
Simon Hebar
Mag. Božidar Žibret
Janez Leskovšek
Franci Leskovšek mlajši
3 Natalija Plemenitaš Fuchs J in SV
2 NSi
SLS
Občino bo vodil Franc Leskovšek.
LAŠKO 23-članski občinski svet
Marjan Marjan Belej Mačkošek
Robert Medved
Štefanija Pavčnik
Jože Senica
Mag.
Ä Roma" Deželak Tušek
Boštjan Vrščaj
Mlada moč Laško 3 SDS % SLS	2 NSi
Gibanje Svobodal^^ SD
1 Lista Ljudje Ljudem
V drugem krogu se bosta za mesto župana potegovala mag. Marko Šantej in Franc Zdolšek.
VJ MOZIRJE 13-članski občinski svet
orut ipše
Jožef Jelen
Janez Pirnat
Boštjan Goličnik
Alenka Brezovnik
Damjan Kocjanc
Nada Brinovšek
Občino bo vodil Ivan Suhoveršnik.
Marko Presečnik
Lista prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja
3 SDS
SLS 2 NSi
Gibanje Svoboda
PREBOLD 15-članski občinski svet
Tanja Matija Gostečnik Jager
Boštjan Matjaž Herodež Dolinar
Urban Uršič
Branko Verk
4
SD
SDS
2 DeSUS
Lista neodvisni za Prebold
Gibanje Svoboda
SLS
Občino bo vodil mag. Marko Repnik.
ŠTORE 13-članski občinski svet
5 SDS
Občino bo vodil Miran Jurkošek.
Dobrna 8-članski občinski svet
Aleksander Jane Podpečan Šven
SLS 2 DeSUS 1 NSi 1 SDS
Občino bo vodil Martin Brecl.
Ф Braslovče 15-članski občinski svet									
	Primož Brinovec	Mag. Urška Hozjan	Manuela Vodovnik	Patricija Goubar	Katja Tomažič	Aleksandra Jelen	Anton Vesolak	Urban Jager	
	Polona Marovt Gantar	Domen Dobnik	Boštjan Šalamon	Iztok Derča	Janko Pirnat	Danica Tajnšek			
	9 Neodvisna lista 2 SDS Tomaža Žoharja			2| SD 1 NSi Ц SLS Občino bo vodil Tomaž Žohar.					
PODČETRTEK 12-članski občinski svet
Matjaž Prebil
Andraž Hostnik
Nada Kodrin
Janez Ilek
Matija Jagrič
Gojko Lončarič
Stanko Stres
Vladimir Hrovatič
Marko Jurak
Aleš Drozg
3 Lista za trajnostni razvoj Občine Podčetrtek
Lista za KS Pristavo
2
SDS
Lista za KS	1
Polje ob Sotli
Naše
Rod Lista za razvoj in obnovo doma
ll SD
Občino bo vodil Peter Misja.
POLZELA 17-članski občinski svet
Aleš Trbežnik
7
Gibanje za občino Polzela - lista Jožeta Kužnika:
Dada - lista Dragice Sternad Pražnikar
Gibanje Svoboda
NLER - Nestrankarska lista za enakomerni razvoj Polzela
2
SDS
SD
1 NSi
Občino bo vodil Jože Kužnik.
RADEČE 16-članski občinski svet
Janez Prešiček
Drago Nada Klanšek Bervark
Dušan Podlesnik
Zoran Čulk
Breda Šuligoj
Rok Zahrastnik
Anja Gospodarič
Urška Renko
Miran Prnaver
Tomaž Novak
Peter Mlakar
Helena Bregar Šramel
SD
5 Zveza za napredek Radeč in radeškega območja
2 NSi
2 SDS
Občino bo vodil Tomaž Režun.
ROGATEC 12-članski občinski svet
2 SDS
2 SD
1 Oživimo Rogatec
Občino bo vodil Martin Mikolič.
Ш
ŠMARTNO OB PAKI 12-članski občinski svet
Janko Kopušar
Marjanca Rogel Peršič
Josip Lukenda
Aljaž Peter Zagajšek Rosenstein
Suzana Zabukovnik
Mitja Ločičnik
Zdravko Ramšak
Bernarda Radoslovnik
Tamara Forštner
4
Lista za napredek Šmartnega
3 Za Šmartno
2
SDS
SD
NSi
V drugem krogu se bosta za župansko mesto potegovala Janko Kopušar in Peter Rosenstein.
5
2
2
1
2
2
3
1
1
14
Silva Koželj	Klemen Grdina	Mojca Tomažin		Slavko Špur	Jelka Godec	Zdravko Hribernik
Breda Županc	Franci Štrajhar	Boris Belej		Lovro Perčič	Klemen Mastnak	Nataša Kovač
Anja Podkrajšek	Anton Špan	Vladimir Belina		Aleksandra Šuster Močnik	Martina Kroflič	Marko Selič
OBČINSKI SVETI
Silva Koželj
Klemen Grdina
Mojca Tomažin
Slavko Špur
Jelka Godec
Zdravko Hribernik
Peter Jevšinek
Cirila Lavbič
Breda Županc
Franci Štrajhar
Boris
Lovro Perčič
Klemen Mastnak
			
			
			
Boštjan Anton Lipnik Maček
Anja Podkrajšek
Anton Špan
Vladimir Belina
Aleksandra Šuster Močnik
Martina Kroflič
Marko Selič
Matilda Kočar
ra 10 Županova lista - Gibanje I o I onc 10 za Občino Šentjur	Ш SDS
a
DeSUS
Urška Kurnik
Janja Burkelc
Vojko Bricman
Ц NSi
Gibanje Svoboda SD
ŠMARJE PRI JELŠAH 19-članski občinski svet
Srečko Lednik	Mag. Slavica Čehovin	Marjeta Rukav	Jože Krulec
Andrejka Tanaskovič	Luka Lakner	Karel Borovnik	Vilma Tekavc
Marcel Palčnik	Matjaž Krk	Vesna Napotnik	Danica Vončina Veligošek
Mirko Bevc
Miroslav Goručan
	
Mag. Bojan Pirš	Darja Prah
Janez Božak	Ivan Mijošek
Mateja Jagodič	Albert Šket
Stanislav Šket
Marjana Skale
Marjana Bračko
Lista naša občina Šmarje
I SLS
Miloš Bevc
4
SDS
SD
Miran Koštomaj
I Gibanje Svoboda
Občino bo vodil Matija Čakš.
ŠOŠTANJ 20-članski občinski svet
Boris Lambizer
Maša Stropnik
Matej Skornšek
Mag. Judita Čas Krneža
Jasmina Černoša
Mag. Damjan Konovšek
Srečko Potočnik
Marko Dado Brvar
Marko Potočnik
Lea Hrastnik
Franc Rosec
Peter Radoja
s
Petra Lipičnik
Danica Sovič
Matevž Perovec
Urška Jazbec
Lista Borisa Goličnika
1 Lista Aktivni
|~4| SDS
ITI Nsi
Gibanje Svoboda
2
Lista Petre Lipičnik
T SNS
Občino bo vodil Boris Goličnik.
VOJNIK 18-članski občinski svet
a
7 SDS Q GJJj
Nsi
Lista za razvoj občine Vojnik
I slsM_1 SD
Občino bo vodil Branko Petre.

VELENJE 33-članski mestni svet
Andrej Katič
Dr. Franc Žerdin
Aleksandra Vasiljević
Mersad Dervišević
n lrena , I Bojan Poljanšek Voh
Sivka
Dražan Mrkonjić
Jožef Amadeja Ograjenšek Martinšek
16 SD |5
Gibanje Svoboda
Lista za starejše 5 SDS 3 Velenje
1 SLS in	Ц| Naše
J Naša dežela
velenje
Nsi
Občino bo vodil Peter Dermol
ŽALEC 27-članski občinski svet
Alenka Omladič
Matjaž I Katja Omladič Veligošek
Srečko Lednik
Mag. Slavica Čehovin
Marjeta Rukav
Jože Krulec
Andrejka Tanaskovič
Luka Lakner
Karel Borovnik
Vilma Tekavc
Mag. Gregor Zidanšek
Marcel Palčnik
Matjaž Krk
Vesna Napotnik
Danica Vončina Veligošek
SD
I Gibanje Svoboda
SDS
4
Lista za mesto in podeželje
Nsi in SLS
Ц DeSUS Občino bo vodil Janko Kos.
O
ROGAŠKA SLATINA 20-članski občinski svet
Mag. Bojan Pirš
Darja Prah
Janez Božak
Ivan Mijošek
Željko
Katalenić
Mag. Saša Aleksandra Krumpak
Leonida Došler
Polonca Krobat
Mag. Andrejka Flucher
Marija Čakš
Sergeja Sotošek
Marjan Gajšek
Anton Plevčak
Robert Reich
Aleksandra Saša Popit
Mateja Jagodič
Albert Šket
6 I SDS
I 1 I Gibanj Rogaš
I22. 3 Nsi
Gibanje za	ГЦ Lista za razvoi
Rogaško Slatino
Rogaške in podeželja
Lista za Srčno za Rogaško
1 SIS
SD Ц DeSUS Občino bo vodil mag. Branko Kidrič.
www.renorter.si

STRIC IZ OZADJA
Razkrite skrivnosti predsedniške kandidature Anžeta Logarja
INTERVJUJA
Matija Kovač, kandidat za župana Celja, in Ivan Simič, bivši direktor Fursa
DosJE
Kako je obogatel prekmurski zdravstveni dobavitelj Peter Podlunšek
ŠKANDAL V LJUBLJANI
Umazana pornografija, ne pa erotični seiem
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
3
2
4
2
5
2
ŠPORT
15
Vzhičenje v Rogaški Slatini zaradi zmag nogometašev
Malo mesto, veliko srce - na čelu z Oskarjem Drobnetom
Nogometaši Rogaške so zmagali še v Kidričevem in so na odmor odšli z zajetno točkovno prednostjo na vrhu 2. slovenske lige. V petek so v velikem derbiju proti Aluminiju, ki je bil še spomladi prvoligaš, slavili z 2 : 1. Zdaj ima Rogaška kar štiri točke naskoka pred drugouvrščenim Aluminijem. Po osemnajstih jesenskih krogih bo spomladi sledilo le dvanajst krogov.
DEAN SUSTER
V mestu, znanem po zdraviliškem turizmu, imenitnih hotelih, kristalu, po tu in tam vrhunski košarki in izjemnem klubu Dobovec, ki je stalnica v ligi prvakov dvoranskega nogometa, se je pojavilo vzhičenje ob uspehu nogometašev v jesenskem delu 2. slovenske lige. Na prag 1. SNL je Slatinčane pripeljal trener Oskar Drobne.
Čestitke za zmago v Kidričevem v velikem derbiju v boju za prvoligaški status. Zdelo se nam je, da so bili vaši fantje zelo samozavestni. Rogaška je delovala, kot da je ona v prejšnji sezoni igrala v prvi ligi in ne Aluminij. Kakšna je vaša ocena?
Dolgo smo se pripravljali na to tekmo, kajti edini poraz v tej sezoni nam je prizadejal prav Aluminij v Rogaški Slatini. Ostali smo mu dolžni. Moji fantje so bili izjemno motivirani. Želeli so dokazati, da se lahko kosajo s Kidričani. Tekma je bila zelo pomembna v več pogledih. Zdržali smo psihološki pritisk, ki se je nedvomno pojavil. V prvem polčasu nismo prikazali veliko v napadu. V drugem delu smo zaigrali precej bolje in osvojili tako želene tri točke.
Večina vaših napadalcev in vezistov je delovala tako sproščeno, kot da ne igrajo ene najbolj pomembnih tekem na svoji dosedanji nogometni poti. Lahko pojasnite?
Tako je v športu, ko ti gre, ti pač gre. In si samozavesten. Po prejetem golu po podaji s kota smo po prvem polčasu zaostajali, a v slačilnici ni bilo panike. Nekaj fantov je trdilo, da ne bomo le izenačili, ampak da nam bo uspel popoln preobrat. Po golih Marka Mu-sulina in Nejca Gradišarja smo se v zadnjih minutah posvetili branjenju rezultata.
Imeli ste izjemno podporo s tribune. Ponovno se je pokazala korist navijaške skupine Elita Slat'na. V drugi slovenski ligi je tako glasna pomoč na gostovanjih najbrž redkost, kajne?
Res je. V Rogaški Slatini se je že ustvarila manjša evfori-ja. Lepo je bilo videti številne navijače, na srečo se jim ni bilo treba daleč voziti, le približno 30 kilometrov. Pripravili so odlično zvočno in vizualno sceno. Ko sem bil trener Aluminija, se je redko zbralo toliko gledalcev kot prejšnji teden. Naši navijači so ponesli igralce, skupaj so se veselili ob bakladi.
V prvih dveh krogih ste gostovali in igrali neodločeno z Ilirijo in Rudarjem. Nato ste prvo domačo tekmo izgubili s takrat favori-ziranim Aluminijem. To je bil vaš prvi in edini poraz. Kasneje ste nanizali trinajst zmag in dva remija. Kateri so glavni razlogi za preblisk in izjemen niz?
Že v uvodu v sezono smo igrali dobro, a smo bili zelo ne-
»Zavedati se moramo, da zdaj nismo več lovci, ampak smo postali plen. Vsak bo želel dobiti naš skalp.«
Prizor iz slačilnice v Kidričevem. Oskar Drobne čepi prvi z leve.
»Po prejetem golu po podaji s kota smo po prvem polčasu zaostajali, a v slačilnici ni bilo panike. Nekaj fantov je trdilo, da ne bomo le izenačili, ampak da nam bo uspel popoln preobrat.«
Vodja mladinskega pogona pri NK Rogaška Aleš Kačičnik je tako kot Drobne Štorovčan.
učinkoviti. Tudi proti Aluminiju v Rogaški Slatini smo imeli ogromno priložnosti, ki smo jih vse zapravili, gostje pa so edini zadetek dosegli iz prostega strela. Skušali smo preboleti poraz, a smo obenem že čutili pritisk iz okolja. Naslednje tri tekme smo prebrodili »na mišice«. Dvakrat smo zmagali v go-steh in doma igrali neodločeno z Nafto. Potem je naša igra dobila pravo podobo. Oblikovala se je najboljša enajsterica, ki je vlekla naš voz do konca prvega dela sezone. Z enakim zagonom bomo morali nadaljevati v prvi polovici naslednjega leta, če želimo kandidirati za preboj med elito.
Zdaj se zastavlja zanimivo vprašanje: »Kdo je vaš najhujši tekmec, Aluminij ali Krka?« Obenem je jasno, da bo vaša dolžnost zmagovanje na tako imenovanih manjših tekmah. Se strinjate?
Vsekakor. Prva mesta se vedno osvajajo na tekmah z nasprotniki, slabšimi na papirju. V prvem delu lige nismo uspeli premagati ne Ilirije ne Aluminija in Nafte, a smo bili v zadnjem obdobju uspešni na derbijih. Premagali smo Krko v Novem mestu in Aluminij v Kidričevem ter doma Ilirijo. Veseli nas, da smo večino časa na teh srečanjih v igri prevladova-
li mi. Sprašujete, kdo je naš najhujši tekmec. Največji nasprotniki smo si sami. Če bomo zadržali visoko stopnjo psihološke pripravljenosti, potem bomo uspešni. Zavedati se moramo, da zdaj nismo več lovci, ampak smo postali plen. Vsak bo želel dobiti naš skalp. Na vsaki tekmi bo potrebna dodatna energija za osvajanje treh točk.
Na vrhu lestvice ste po osemnajstih krogih. Le še dvanajst jih bo vseboval spomladanski del v 2. slovenski nogometni ligi, vi pa se morate pripraviti, kot da jih bo vsaj dvajset, kajti ponuja se enkratna priložnost. Kaj boste počeli, ali lahko razmerja moči spremeni prestopni rok, kakšne so vaše želje?
Spomladanski del bo izjemno kratek, lahko bi mu rekli sprint. Zdaj so se igralci posvetili počitku, v strokovnem štabu pa že pripravljamo temeljito analizo. Povsem verjetno je, da nas bo kateri od igralcev zapustil. Skušali bomo pripeljati okrepitev.
Rad bi poudaril, da je sedanji sistem z osemnajstimi tekmami v prvem delu sezone in z dvanajstimi po novem letu zame norost. Prvenstvo ni veljavno. Ekipe, ki se borijo za prvo mesto, in ekipe, ki se borijo za obstanek, nimajo enakih možnosti. Zimski prestopni rok nima pravega smisla. Pripeljati nekoga za dvanajst tekem ... Vodstvo Nogometne zveze Slovenije bi moralo posredovati in spremeniti način tekmovanja. 25 tednov smo bili v pogonu brez odmora. Bilo je zelo naporno.
Ste si pripravili »novoletni zaključek« že v Rogaški Slatini takoj po vrnitvi iz Kidričevega?
Da, lahko bi tudi tako rekli. Malo smo se poveselili, toda v soboto zjutraj smo trenirali. Po skupnem kosilu so fantje odšli na zaslužen dopust. Ponovno se bomo zbrali 16. januarja.
Kdo bo novi svetovni prvak v nogometu?
Težko je napovedati. Lahko samo izrazim željo. Upam, da bodo pokal dvignili Brazilci.
Najboljši strelci Rogaške: Nejc Gradišar 9 golov, Marko Musulin 7, Anel Hajrić 6, Andrej Pavlović 4 ...
Marko Musulin je dobival »zračne dvoboje«. (Foto: NZS)
Na sredini igrišča je bil zelo aktiven Jan Majcen. (Foto: NZS)
ROGAŠKA	1	8	1 3	4	1	33	1 4	43
ALUMINIJ	1	8	1 2	3	3	32	1 4	39
KRKA	1	8	1 1	4	3	32	1 4	37
ILIRIJA 1911	1	8	9	5	4	32	1 4	32
NAFTA 1903	1	8	S	<S	6	37	28	28
BELTINCI K. TRAT.	1	8	7	4	7	28	29	25
VITANEST BILJE	1	8	7	3	8	30	39	24
PRIMORJE	1	8	5	7	6	25	26	22
KETY EMMI BISTRICA	1	8	5	6	7	1 9	22	21
FUŽINAR VZAJEMCI	1	8	6	3	9	28	32	21
RUDAR VELENJE	1	8	5	6	7	26	311	21
JADRAN DEKANI	1	8	4	8	6	1 5	1 7	20
TRIGLAV	1	8	S	3	1 U	1 8	33	1 8
KRŠKO	1	7	4	3	1 □	23	37	1 5
ROLTEK DOB	1	8	3	6	9	24	39	1 5
BRINJE GROSUPLJE	1	7	3	3	1 1	1 4	27	1 2
16
ŠPORT
Zmago proti Ribnici v Zlatorogu videlo kar 2 tisoč obiskovalcev
navijati
Florijanom pomagali številni osnovnošolci
Rokometni klub je v nedeljo zmagal vsaj dvakrat. Člansko moštvo je v 10. krogu prve slovenske lige premagalo Riko Ribnico z 39 : 31 in se na vrhu lestvice ponovno izenačilo s Trimom, vodstvo kluba je uspelo v dvorano privabiti kar 2.000 gledalcev.
Razposajene otroke so spremljali mamice in očki.
DEAN ŠUSTER
Med njimi so bili številni učenci in učenke iz osnovnih šol: I., II., III. in IV. osnovne šole ter iz OŠ Lava, Hudinja, Polule, Frana Roša, Ljubeč-na, Štore, Dobrna in Franja Malgaja Šentjur. Pridružili so se jim mladi rokometaši iz Športne šole Celje Pivovarna Laško. Ni treba poudarjati, da so neizmerno uživali.
Številni Vlahovi
avtogrami
Tekmeca sta bila zaradi manj odigranih tekem soseda na lestvici pred nedeljskim soočenjem. Vratar Celja Neboj-ša Bojić (skupaj 13 obramb) je v uvodu ustavljal nalete gostov in svoji ekipi omogočil pobeg, ki je prvi polčas dobila z 20 : 14. V zadnji četrtini se je visoka prednost stopila na štiri gole (lahko bi se tudi na tri), tedaj pa so na plin pritisnili Florijani, ki so jim pomagali tudi preostali
privrženci »pivovarjev«. Še zlasti so kričali otroci, ki zlepa ne bodo pozabili dogodka. Najbrž so si najbolj zapomnili Tima Cokana, ki je dosegel kar ducat golov: »Vrhunsko smo začeli tekmo. Morda je bila naša najboljša doslej. Za moj strelski učinek je zaslužna celotna ekipa.« Zaželel si je, da bi tekmo s Szegedom (včeraj) obiskalo vsak enako število gledalcev kot v nedeljo. Kot je že v navadi, je mojster podaj, sprehodov skozi obrambo in strelov z razdalje, kapetan Aleks Vlah, na igrišče stopil, ko se je tekma že razživela: »Vedel sem, da smo se po nekaj slabših predstavah dobro pripravili na tekmece. Zelo sem zadovoljen z igro, željo soigralcev in visoko zmago. Borili smo se od prve do zadnje minute, brez popuščanja.« Vsaj stokrat se je podpisal po tekmi na prošnjo najmlajših gledalcev.
»Celjane je težko loviti«
Najbrž je po porazu v ligi prvakov v Szegedu z razliko devetih golov slaba volja obšla trenerja Alema Toski-ća, ki ga je v nedeljo minila: »Čutili smo manjši psihološki pritisk, za nas je najpomemb-
nejše državno prvenstvo. Bili smo zelo zbrani in motivirani. Energije je bilo dovolj za vseh 60 minut. Naša usmeritev v hitre protinapade je bila prava, gostje tega ritma niso bili sposobni dolgo zdržati. Čeprav je bil Tim Cokan daleč najboljši strelec, ne bi izpostavljal nikogar. Na primer
Ante Ivanković se ni vpisal v listo strelcev, a je zelo dobro igral v obrambi.« Trener Ribnice je Borut Maček: »Dva dni pred tekmo smo izvedeli, da zaradi poškodbe ne bo igral naš prvi vratar Sandro Meštrić. Vedeli smo, da so Celjani izredno močni pri prehodih v napad. Žal smo
V ponedeljek je postala osvojitev evropskega pokala Celja Pivovarne Laško polnoletna. Celjski rokometaši so leta 2004 v finalu superpo-kala v Ciudad Realu premagali nemški Kiel s 30 : 29. Junaka zmage sta bila Sergej Rutenka z desetimi zadetki in vratar Gregor Lorger z 18 obrambami. Tedanji evropski prvaki so nastopili v oslabljeni zasedbi v primerjavi s prejšnjo sezono. Kljub temu je trener Miro Požun (zdaj žal že pokojni) iz njih iztisnil vse, v polfinalu so senzacionalno ugnali gostitelje superpokala, rokometaše Ciudad Reala, s 35 : 31. Ruten-ka je dosegel kar dvanajst golov, Edi Kokšarov sedem, Matjaž Brumen šest, Jure Natek štiri. To je bil labodji spev nepozabne generacije, ki so jo ustvarili somišljeniki v Golovcu in Zlatorogu na čelu s predsednikom kluba Tonetom Turnškom.
v prvih petnajstih minutah poskrbeli, da se je razigral domači vratar Bojić. Ko imajo Celjani štiri gole ali več prednosti, jih je težko ujeti.« V soboto bodo v gosteh pri Mariboru opravili lažji trening, že v sredo pa bodo pričakali norveški Elverum.
Foto: Slavko Kolar
Spektakel? Brez dvoma!
Izabela Pakiž Rumpf (Foto: PK Neptun)
Julijan Pevec (Foto: PK Neptun)
Plavalci Neptuna osvojili 36. pokal mesta Celje
Plavalni klub Neptun Celje je na bazenu Golovec gostil tradicionalni miting. S slovenskimi so nastopili še klubi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije. V skupnem seštevku so največ točk zbrali plavalci domačega Neptuna in se veselili pokala za skupno zmago.
Na mednarodni tekmi so domači plavalci osvojili kar 25 medalj. Najbolj sta se z odličji okitila mladinka Izabela Pakiž Rumpf in kadet Julijan Pevec, ki sta osvojila po štiri medalje. Izabela je zmagala trikrat (100 in 200 m prsno, 100 mešano), druga je bila na 50 prsno. Julijan je bil dvakrat prvi (100 in 200 prsno) in dvakrat drugi (100 in 200 mešano). Tudi Laura Knez je med mladinkami tako kot Pakiž Rumpfova zmagala trikrat (100 in 400 prosto, 100 delfin). Gašper Pevec je bil med mladinci najboljši na 200 prsno in mešano ter tretji na 50 prsno. Nikola Milenović je v članski konkurenci prejel medalje vseh žlahtnosti; zmagal je na 1.500 metrov, drugi je bil na 400 prosto in tretji na 200 prosto. Med članicami je Lena Bornšek zmagala na 200 prosto, druga je bila na 50 prosto. Kadetinja Hanna Naya Hušić je bila druga na 50 prsno in tretja na 200 prsno. Jakob Lesjak je bil med kadeti najhitrejši na 1.500 metrov, Filip Bratina pa drugi na 400 mešano. Sebastjan Jug je med mladinci osvojil bronasto medaljo na 50 prosto, prav tako tretja je bila med kadetinjami Gaja Plevnik Ivanuša na 200 hrbtno. Plavalci celjskega Neptuna, ki so pod vodstvom trenerjev Roberta Kekca in Adrijane Verdinek očitno odlično pripravljeni, bodo na zimskem državnem prvenstvu v Kranju nastopili 16., 17. in 18. decembra.
DŠ
Že drugič letos bodo v dvorani Golovec boji v mešanih borilnih veščinah (MMA). Zadnja Valhala, kot je dogodek poimenoval Nejc Preložnik, je bila v maju in je skoraj napolnila celjsko dvorano. Tokrat je zanimanje zaradi privlačnosti še večje.
Boji se bodo v soboto začeli ob 20.00. Jakob Nedoh je trenutno najbolj vroč slovenski borec v MMA. Nastopil bo v glavni borbi večera, njegov tekmec bo Brazilec Ezequiel Silvino. Nedoh se je uveljavil lani s hitrim zaključkom boja proti švedskemu tekmecu in uspel pridobiti zanimanje vodilne svetovne organizacije UFC.
V super težki kategoriji se bo s krstnim nastopom v MMA predstavil najmočnejši Slovenec Matjaž Belšak.
Na zadnji Valhali je najbolj navdušil mlad Celjan Staš Resnik, ki je razburljiv dvoboj z Američanom Stephensom uspel predčasno končati. Levo od njega stoji Nejc Preložnik.
V kletki je dovoljeno marsikaj, ne pa vse.
Bil je finalist svetovno znanega tekmovanja World's strongest man, kjer se je uvrstil med pet najmočnejših Zemljanov. Nasproti mu bo stal borec iz Hrvaške Kristian »The Croatian Zombie« Siničić. Na novinarski konferenci je pikro zbodel Belšaka: »Uteži ne vračajo udarcev ...«
Največ časa je bilo v dvorani Metropol namenjenega besednemu dvoboju med nemirnim Alenom Čufurovićem in Velenjčanom Gajem Muršecem. Spopadla se bosta v kategoriji do 70 kilogramov. Ču-furović je v maju v Celju s spekta-kularno predstavo na noge dvignil
občinstvo, nato je v nenavadnem intervjuju na dvoboj izzval Murše-ca. Nejc Preložnik v soboto še ni imel sestavljenih prav vseh dvobojev: »Lahko pričakujete spektakel. Zaradi Nedoha bo to najboljša Val-hala doslej. Matjaž Belšak je človek zver, ki je vlekel 40-tonsko letalo. Med dvobojem Muršec - Čufurović bo gorelo.« Preložnik je dodal, da je meja Valhale le nebo. V uvodu Valhale se bo boril Celjan Urh Kranjčan. Šest bo amaterskih bojev, štiri profesionalne pa bosta odprli borki.
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA
ŠPORT
sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com
17
Hokejisti LedX Celja s trenerji in vodstvom kluba.
Poškodbe in bolezen ustavile hokejiste LedX Celja proti Jeseničanom
Splet nesrečnih okoliščin v usodnem trenutku
Celjski hokejisti so izgubili tudi drugo tekmo pol-finala državnega prvenstva. V ledeni dvorani v celjskem mestnem parku so bile Jesenice boljše s 7 : 0. Več kot polovico golov je dal odlični Celjan Žan Jezo-všek. V jeseniškem dresu je bil še en Celjan, branilec David Planko. Drugi obračun je obeležila izjemna smola v domačem moštvu.
DEAN SUSTER
Ko se je v dvorani zbralo največ gledalcev v tej sezoni (350) in ko je bilo navijanje Celjskih grofov in še nekaterih drugih odlično, so manjkali nekateri ključni igralci. Najboljšega strelca Jureta Sotlarja, ki je dosegel edini gol na prvi tekmi v dvorani Podmežakla (4 : 1), se je lotila viroza. Ogreval se je in se skušal spraviti k sebi, a ni šlo. Odsotna sta bila še dva odlična napadalca, Žan Flajs zaradi poškodbe komolca in Gal Sodja Zalokar zaradi poškodbe roke. Nato je med tekmo plošček v ličnico prejel Rok Kolar in bo najbrž odsoten več tednov. Smole še ni bilo konec. Z leda je moral še izkuše-
ni Nejc Kastelic, ki ga je v ogrado porinil Blomberg, ko je bil izid 0 : 5. »Ceki« se je sicer kasneje vrnil na ledeno ploskev, toda po tekmi, ko se je njegovo koleno ohladilo, je tarnal nad bolečinami. Skratka, osmoljenci na kvadrat.
Prvi cilj uresničen
Toda po drugi strani - če odmislimo željo po senzaciji - je vse na svojem mestu oziroma ima Ledx Celje presežek. Po 28 letih je osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu. Leta 2016 je Celje pod vodstvom trenerja Roka Rojška dobilo prvo tekmo polfinala na Jesenicah, naslednji dve pa izgubi-
lo. V torek sta bila v celjski dvorani generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec in tehnični direktor Jure Penko, toda bronaste medalje sta podelila celjski župan Bojan Šrot in predsednik kluba Vid Valenčak: »V članski
konkurenci smo prvi zastavljeni cilj uresničili. Tretje mesto v državi je objektiven pokazatelj razmerij v našem hokeju. V ligi IHL so naši cilji visoki, želimo se uvrstiti v finale.« V soboto so v ligi IHL gostovali v Beogradu in po podaljšku premagali Cr-
Odgovoren za zdravstveno oskrbo Edvin Planinšek je imel polne roke dela. Z leda je pospremil Nejca Kastelica.
veno zvezdo s 4 : 3. Dva gola je dal Mikus Mintautiškis, po enega sta dodala Nejc Kastelic in Nik Grahut.
Potrti in zadovoljni obenem
»Morda je bil naš začetek preveč obetaven,« je v
uvodu poudaril trener Gal Koren, kajti razmerje v strelih je bilo do osme minute 4 : 2 za gostitelje. »Igrali smo proti moštvu, ki niza zmage v alpski ligi in vodi na lestvici. Z našo trenutno kakovostjo nismo sposobni zaustaviti Jeseničanov. Ne smem skrivati, da smo zadovoljni z osvojitvijo tretjega mesta,« je dodal Koren. Ka-petan Miha Mercina je priznal: »Igrali smo proti zelo kakovostni ekipi. Kaznovala je skoraj vse naše napake. A nimamo si česa očitati, saj smo se borili do zadnje sekunde. Bili smo skoraj zdesetkani. Ponosni smo, da smo po zelo dolgem času spet tretji v državi.« Celjski hokejisti bodo v soboto gostovali v Zagrebu pri ekipi Team Croatia Select, 10. decembra bodo v derbiju pričakali ekipo kranjskega Triglava, ki se je - predvsem po zaslugi vratarja Tomaža Trelca - zelo dolgo upirala Olimpiji v drugem polfinalu DP.
Foto: SHERPA
Nejc Kastelic se je spretno prebil pred jeseniški gol, a je bil vratar Antti Karjalainen ustrezno postavljen.
Celjski grofje so si privoščili prižig bakel v dvorani.
18
VODNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 1. 12.
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Razstava dinozavrov v naravni velikosti
odprtje razstave
18.00 Osrednja knjižnica Celje Franc Goričan (1869 - 1951): Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku Odprtje razstave avtorja Srečka Mačka
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Obrazi
Odprtje občasne razstave Milana Lorenčaka ob 100-letnici slikarjevega rojstva
18.00 Titov trg Velenje_
Prižig novoletne razsvetljave
Koncert Ines Erbus in Davida Amara
18.00 Knjižnica Velenje Ela Peroci
Odprtje razstave
19.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje Laščan Franc Orožen (1853 - 1912)
Odprtje razstave ob 110-letnici smrti prvega predsednika Planinskega društva Slovenije
PETEK, 2. 12.
17.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Z Banovški iz zakladnice
Koncert; tudi v soboto ob istem času
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj
Gost večera dr. Tomaž Simetinger
18.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje
Mozirski gaj 2022
Odprtje likovne razstave 28. slikarski študijski dnevi Ex tempore
18.00 Kulturni dom Gorenje Sladka 40-ta
Štajerska premiera kratkega filma, KD Gorenje in KUD Kamot iz Zasipa pri Bledu
18.00 Dvorana Kartuzijske pristave v Jurkloštru Friderikova zgodba
Predstavitev knjige avtorice Medeje Mahnič
19.00 Kvartirna hiša Celje Izven vsega zla
Odprtje slikarske razstave Vladimirja Vojvodića
19.00 Narodni dom Celje Mešani pevski zbor Celeia Celje
Jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja
19.00 Dom kulture Loče Simona Semenič: Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti
Predstava v izvedbi Kripl teatra KD Svoboda osvobaja
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Na Litici
Slovenska premiera beograjske gledališke predstave
20.00 Rdeča dvorana Velenje Tragom Olivera
Koncert
SOBOTA, 3. 12.
10.00 Dom kulture Loče Jelkin čudež
Predstava za otroke gledališča Ku-Kuc
10.00 Dvorana Kartuzijske pristave v Jurkloštru
Nerodna Avguština
Gledališka predstava v izvedbi OŠ Dramlje
10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Potujoči cirkus nerodne Avguštine
Predstava za otroke gledališča Bičikleta
18.00 Kulturni center Laško Učiteljski pevski zbor Primus z gosti
Koncert
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Samo en cvet
Koncert MePZ Gorenje Velenje
18.00 Dvorana KZ Šempeter Praznik je, praznujmo!
Koncert ob 60-letnici delovanja Folklorne skupine Grifon
19.30 Gledališče Celje_
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
19.30 Glasbena šola Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje
Tradicionalni novoletni koncert
20.00 Dvorana Celjskega mladinskega centra
Uno drive
Koncert
NEDELJA, 4. 12.
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Od decembra do decembra in še naprej
Predstavitev nove pesniške zbirke Ivanke Uduč
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Simona Semenič: Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti
Predstava v izvedbi Kripl teatra KD Svoboda osvobaja
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše Pop uspešnice vseh časov
Koncert v izvedbi Gašperja Riflja in gostje Nuše Derenda
PONEDELJEK, 5. 12.
9.00 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica
Ujeta v svobodi
Predstavitev popotniškega romana Anje Kovačič
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Čudovita
Glasbena komedija SSG Trst in SiTi teatra BTC
TOREK, 6. 12.
18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd
Zaključek 11. bralnega popotovanja za odrasle s pisateljico Barbaro Pešut
18.00 Celjski dom_
Zimska pravljica
Koncert učenk in učencev Glasbene šole Celje
19.30 Gledališče Celje_
Nava Semel: Večni otrok
Izven
19.30 Glasbena šola Velenje 4 kitare
Koncert
SREDA, 7. 12.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Kam so pobegnile vse božične zgodbe?
Otroška predstava Gledališča Pravljičarna
18.00 Galerija Velenje_
Kristina Rutar, performans
Ob izteku razstave Ritual resnice
18.30 Narodni dom Celje, Velika dvorana
Moja pesem ni le moja pesem
Akademija v počastitev 100-letnice rojstva Karla Destovnika Kajuha
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali otroci, veliki problemi
Stand-up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka
Ta veseli dan kulture
V soboto 3. decembra, na dan, ko se spominjamo rojstva slovenskega pesnika
dr. Franceta Prešerna, slovenske kulturne ustanove vabijo na dneve odprtih vrat - brezplačne oglede muzejskih zbirk ter stalnih in občasnih razstav.
Druge prireditve
ČETRTEK, 1. 12.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Ali praznična obleka naredi človeka?
Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton, za skupine
16.00 Kardeljeva ploščad Velenje Prižig prazničnih luči
17.00 Knjižnica Laško
Praznična EKO delavnica z Mojco Košmrlj
18.00 Kavarna Lisjak Tabor
Četrtkov glasbeni večer z Nino in Petro
18.00 Občinska knjižnica Polzela Izdelovanje božično-novoletnih voščilnic
Delavnico bo vodila Majda Pur.
18.00 PC Standard, SAŠA Inkubator
Kons modul: Jaz sem Janez Janša
Dokumentarni film in pogovor z režiserjem
PETEK, 2. 12.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Moj prvi praznični pogrinjek
Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton
13.00 Celjski mladinski center Brunch s Hajdi: Poišči svojo podjetniško pot
Pogovor s Hajdi Korošec Jazbinšek
17.00 Šlandrov trg Žalec_
Pričetek obratovanja drsališča
17.00 do 19.00 Spodnji vrt Hotela Savinja Laško
Prižig prazničnih luči 18.00 Središče Petrovč
Pravljična dežela pri OŠ Petrovče z adventnim vencem in prižig lučk
18.00 Pegazova ploščad Rogaška Slatina
Prižig praznične razsvetljave
19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Otvoritev prazničnega
decembra
SOBOTA, 3. 12.
10.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Darilo za Miklavža
Otroška ustvarjalnica za osnovnošolske otroke
10.00 do 15.30 Waldorfska šola Savinja Žalec Miklavžev semenj
Lutkovne, gledališke predstave, soba s pajkovo mrežo, vilinska hiška, labirint
16.00 Mestni kino Metropol
Celje_
Prihod Miklavža s čarodejem
16.00 Velenjski grad Jaslice
Odprtje gostujoče razstave
NEDELJA, 4. 12.
16.00 Dom Svobode Liboje Miklavževanje
16.00 Župnija v Vinski gori Miklavževanje
novi tednik
16.00 do 18.00 Spodnji vrt Hotela Savinja Laško Miklavžev sejem z eko tržnico in prihodom Miklavža
PONEDELJEK, 5. 12.
16.00 Cerkev sv. Jakoba v Galiciji
SREDA, 7. 12.
Miklavževanje
16.00 do 20.00 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija v Zgornjem trgu v Šentjurju 12. tradicionalen Miklavžev sejem; ob 17.00 predstava za otroke in obisk svetega Miklavža
16.30 Šlandrov trg Žalec_
Prižig prazničnih lučk in prihod Miklavža
17.00 Cerkev sv. Ožbalta na Pernovem
Miklavževanje
17.00 Staro Velenje, Stari trg Kamišibaj za otroke (tri ljudske pravljice) in obisk Miklavža
17.00 in 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Miklavževanje
18.30 Mestni trg Slovenske Konjice
Prižig praznične razsvetljave in odprtje drsališča z Nušo Pliberšek
TOREK, 6. 12.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Tiste štiri čarobne besede
Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton
15.00 do 18.00 MC Šmartno ob
Paki_
Božična ustvarjalna delavnica za otroke
17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Zimske urice za otroke
Družabne igre, pripovedovanje pravljic, otroške delavnice
17.00 Jurijev trg Tabor
Prihod Miklavža in obdarovanje otrok
17.00 Galerija Velenje
Skandinavski viseči venček
Ustvarjalno delavnico bo vodila akademska slikarka Uršula Skornšek
9.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan Celje Čudoviti svet fotografije
Muzejska učna ura; za skupine
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 1. 12.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Glasbene želje
Dobrodelni koncert v korist šolskega sklada
Pravljično Celje
PETEK, 2. 12.
20.00 Glavni trg_
Anabel, Amadea Begović, Ana Ferme
Koncert ob spremljavi BK Studio tria
SOBOTA, 3. 12.
20.00 Glavni trg A'n'J
Koncert
NEDELJA, 4. 12.
17.00 Mestno središče
2. adventno vodenje: Pelikanova zgodba
Vodnica: Katja Pur
18.00 Glavni trg_
Pevsko društvo upokojencev Celje
Zborovsko petje
PONEDELJEK, 5. 12.
18.00 Glavni trg_
Miklavževanje za otroke z Alenko Kolman
TOREK, 6. 12.
18.00 Celjski dom_
Zimska pravljica
Glasbeno-plesno-pevska predstava Glasbene šole Celje; v sredo ob istem času
SREDA, 7. 12.
17.00 Glavni trg_
Čisto Ne-navadno darilo
Otroška praznična predstava Miškinega gledališča
INVENTURA V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE!
OSREDNJA KNJI Ž NICA CELJE BO
od 1—3. decembra 2022
ZAPRTA!
тмт
OSREDNJA
Knjižnica Celje
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
Če me boste iskali, me iščite v svojih srcih, če sem tam našla svoje mesto, ostajam vedno z vami.
ZAHVALA
83. letu nas je zapustila naša aga mama, babica in prababica
ALOJZIJA SLAPŠAK
iz Šibenika 9 v Šentjurju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala Majdi Kočar, dr. med., zaposlenim Bolnišnice Topolšica, Domu starejših občanov Šentjur, govornici Mileni Trbulin za tople besede slovesa, pevcem in gospodu
župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
STANOVANJE
ODDAM
STANOVANJE (garsonjero) dajem v najem v Novi vasi. Pokličite telefonsko številko 041 316-997.
857
PRODAM
ODLIČNO stensko uro, ob navitju teče en mesec, bije na pol ure, prodam. Telefon 031 544-199.	869
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
DVA bikca, težka 220 kg, telico, težko 300 kg, in kravo za zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 419-631. 859 ODSTAVLJENO svinjo, domača reja, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 8 60
novi tednik
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 051 720-294. p TELICO simentalko, težko približno 300 kg, staro 16 mesecev, pašno, prodam za 800 EUR. Ogled na Frankolovem. Telefon 031 426-395.	p
PRAŠIČE, težke od 150 do 250 kg, in odstavljeno svinjo, domače krmljeni, mesne pasme, prodam. Informacije po telefonu 070 705-681.	867
PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 846-444.
868
PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, cena 2,30 EUR/kg, prodam. Možen zakol. Telefon 051 206-189.	871
BIKA simentalca, težkega 180 kg, prodam.
Telefon 070 402-762.	l 79
DVE telički simentalki, stari 3 tedne in 4 tedne, prodam. Telefon 070 250-441.
851
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.	p
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine ljubljene hčerke
ULE KOS
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, OŠ Franja Malgaja Šentjur, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, celotnemu Ženskemu rokometnemu klubu Z'dežele Celje in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje in denarno pomoč.
Žalujoča: mami in ati
n
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica
TEREZIJA SVET
po domače Korandova Trezi iz Kaplje vasi (5. 10. 1929-14. 11. 2022)
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje. Hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih.
Vsi njeni	866
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka
TOMA KOLARIČA
s Ceste na Dobrovo 79, Celje (23. 12. 1943-17. 11. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem Cinkarne Celje ter kolektivu Cinkarne Celje za vso pozornost, darovano cvetje, sveče, besede tolažbe in topel stisk roke. Hvala za pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Davidu Zagorcu za lepo opravljen obred, kvartetu Erosi za ganljivo odpete pesmi in izvajalcu za odigrano Tišino. Zahvala je namenjena tudi njegovi zdravnici Damijani Smole in podjetju Veking za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Dragica, hči Amina, sin Džoni s soprogo Natalijo, vnuk Rok in vnukinja Nikita
864
Spomin... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne...
V SPOMIN
V 96. letu se je za vedno poslovil
JANKO SLAPNIK
Od dragega očeta, dedija, strica, svaka in prijatelja smo se poslovili v družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: vsi njegovi
p
Smrti
Laško
Umrla je: Alojzija JOVAN iz Debra, 75 let. Žalec
Umrli so: Josip KOLAREC iz Žalca, 64 let, Ema LUŠIĆ iz
Žalca, 94 let, Anton VINDIŠ iz Kasaz, 82 let, Franc STANKO iz Grajske vasi, 86 let, Ana PAVLIČ iz Pariželj, 83 let, Pavla KOSMAČ iz Dolenje vasi, 84 let.
Velenje
Umrli so: Marinko MANDIĆ iz Velenja, 83 let, Evgen DRVA-RIČ iz Šoštanja, 90 let.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
ODPIRALNI CAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO
INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
SOBOTA, 3.12.2022 |9.00 - 13.00| |KNEŽJI DVOR, STARA GROFJA|
Dan odprtih vrat TA VESELI DAN KULTURE
Prost vstop za ogled vseh razstavljenih muzejskih zbirk.
SOBOTA, 3.12.2022 110.001 |STARA GROFIJA|
Otroška ustvarjalnica DARILO ZA MIKLAVŽA
Izvedeli bomo nekaj o zgodovino obdarovanja sv. Miklavža, kakšno darilo so dobili pridni in kakšno poredni otroci.
ti U ЛТЈ1
R t
Cena: 5€
Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom (max 10 otrok). Sprejemamo prijave.
PRODAM
VINO teran, vrhunske kakovosti, in kaki, prodam. Na dom pripeljem tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p OREHOVA jedrca, večjo količino, prodam.
Telefon 070 864-120.	872
DOMAČE orehe, luščene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 834-903. 974
OSTALO
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
DRVA (češnja), šivalni stroj Singer, na elektriko in moški plašč za srednjo postavo, odlična kakovost, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 545-1060. 858 GRAMOFONSKE plošče narodnozabavne glasbe, cena 3 EUR/kos, motorno žago Stihl 045 in novo vino kvinton, prodam. Telefon 051 845-404.	863
KOŽO stepskega bika, lepo, in ohranjen harmonij, dvoredni, prodam. Telefon 040 389-548.	856
KOMPLET zimskih pnevmatik Sava eskimo M + S, s platišči 185/65 R15, rabljene dve sezoni, na citroenu C3, kot nove, prodam za 250 EUR. Telefon 041 620-132. 870 DVE telički ls in rj/lim, težki 300 kg, pašni, in štiri zimske gume Michelin, za golfa, s platišči, prodam. Telefon 040 575-924. p
RAZ	NO		Z
IZVAJAMO sečnjo, spravilo in odkup lesa. Sima-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346.	p KURILNO olje (ostanek od kurjave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-386. 862

MOŠKI srednjih let iščem žensko za resno zvezo, staro do 50 let. Informacije po telefonu 071 250-952.	867
s port t-rcT sT
ШП7Г
muzejnovejšezgodovine I celje
3. december 2022
TA VESELI DAN KULTURE
Vabljeni med 9. in 13. uro
na brezplačne oglede stalnih in občasnih razstav:
- MnZC, Prešernova ulica 17
Fotohiša Pelikan, Razlagova ulica 5.
VSTOP PROST.
20
INFORMACIJE
Ime in priimek Naslov: Telefon
Datum naročila:
Naročnino bom plačeval: Г~ mesečno □ na 3 mesece Dna 6 mesecev Q letno
[ j Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail),
5 podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitedriik.si/postanite-narocnik
NT & RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje
Več informacij: narocnine@nt-rc.si, telefon 03/422-51-71. Spletna prijava in pogoji: www.novitednik.si/postanite-narocnik
city7i

SENIOR ODDIH v Termah Dobrna
5 x polpenzion + BREZPLAČEN PREVOZ
že od 290 € na osebo*.
Paket vključuje: polpenzion, bivanje v hotelih 4*, neomejeno kopanje v termalnih bazenih, 1 x bioptron svetlobno terapijo ali termo/crio oblogo, 1 x parafinsko oblogo za roke...
t
Ш
✓	BREZPLAČEN PREVOZ OD VAŠEGA DOMA DO TERM DOBRNA IN NAZAJ, po vsej Sloveniji, brez omejitve kilometrov.
✓	BREZ DOPLAČILA ZA ENOPOSTELJNO SOBO.
*Ponudba velja od 27. 11. - 30. 12. 2022 in od 02. 01. - 30. 01. 2023. Ob rezervaciji navedite kodo SENIOR. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Z MERCATOR PIKA KARTICO.
obdari prav vse otroke...
<%J I ^ i
>

h*

— SINCE 1403 —
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE
BREZPLAČNA ŠTEVILKA:
080 22 10
info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si

kTTqBJSJJK*
vhoboM
Ted ni ko ve zaodbe
Št. 48 / Leto 77 / Celje, 1. december 2022
Razstava in knjiga o Celjskih grofih
Novih spoznanj še ni konec
O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovne-ških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.
TATJANA CVIRN
Ker letos mineva 650 let od povišanja Žovneških gospodov v Celjske grofe, je muzej pripravil razstavo, ki na ogled postavlja nekaj dragocenih listin, grofovskih pečatov in drugih predmetov iz 14. stoletja. Ob tem je izšla tudi publikacija Žovneški postanejo grofje Celjski, ki jo je tako kot razstavo pripravil mag. Damir Žerič.
Dvakrat povišani
Celjski so grofovski naziv prvič dobili že leta 1341, a so ga zaradi nasprotovanja Habsburžanov morali potrditi še enkrat, in sicer leta 1372. Publikacija in razstava sta povezani s tema dogodkoma. V Stari grofiji bo razstava na ogled do oktobra prihodnje leto, le mesec dni pa bosta razstavljeni dve originalni listini o pogrofovlje-nju, ki ju je muzej dobil iz Arhiva RS.
Muzej želi s to razstavo in knjigo predstaviti zlasti pomen drugega povišanja Celjskih v grofe. Pri prvem je namreč šlo bolj za ugled
kot formalno moč Celjskih. »Novi cesar Karel IV. Luksemburški je nato razveljavil vse privilegije svojega predhodnika, ki bi škodili interesom Habsburžanov. V Brnu je septembra 1372 po-
novno povzdignil Hermana I. in Viljema I. ter vse njune potomce v grofe Celjske. To drugo pogrofovljenje je bilo za Celjske veliko pomembnejše. Celjska grofija je bila po novem bistveno večja, obsegala je gospostvo Gornji Grad, njihovo prvotno posest štirih gradov (Žov-nek, Ojstrica, Liebenstein in Šenek), gospostvo Lemberg pri Šmarju pri Jelšah in dediščino izumrlih grofov Vov-brških s središčem v Celju. Dobili so tudi status državno neposrednega fevda, kar je začelo rahljati zvezo med Celjskimi in Habsburžani. Slednji s tem drugim povišanjem takoj niso soglašali, ampak šele po cesarjevem posredovanju,« je pojasnil avtor razstave in knjige.
Samo za mesec dni sta na razstavi prvič doslej pred-
stavljena dva originala dokumenta iz Arhiva RS, in sicer listina iz leta 1341 o prvem povišanju v grofe in listina iz leta 1372 o drugem povišanju. Predstavljeni so tudi pečati Celjskih grofov, ki imajo značilne tri zvezde. »Zvezde so bile do Hermana II. edini simbol na pečatih. Vsi pečati so odtisnjeni v zelenem čebeljem vosku in šele Herman II. je začel pečatiti v rdečem vosku,« je pojasnil Žerič. Na razstavi so na ogled še različni predmeti iz 14. stoletja, od namizne posode, svečnikov in pečnic do delov bojne opreme.
V	čakanju na denar
V	publikaciji je prvič predstavljena tudi listina iz leta 1323, ki jo hrani avstrijski državni arhiv. V njej so prvič
Naslovnica knjige mag. Damirja Žeriča o dveh povišanjih Žovneških gospodov v Celjske grofe. V ospredju je pečat Hermana I. s tremi zvezdami.
Razstavo je muzej izkoristil tudi za izdelavo kaligrafskih prepisov nekaterih listin in kopij posameznih pečatov.
Mag. Damir Žerič, avtor razstave in knjige o dvojnem pogrofovljenju Žovneških gospodov, ki so tako postali Celjski grofje. Razstava bo na ogled do oktobra prihodnje leto, originalni listini o povišanju v Celjske grofe pa le mesec dni.
omenjeni Celje kot trška naselbina ter celjski Stari grad in Knežji dvor. Listina je objavljena s pečatom s tremi celjskimi zvezdami. Naslednje leto bo tako 700-letnica prve omembe Celja kot trga, kar bo muzej obeležil z izdajo posebne znamke.
»Muzej se bo v prihodnje več ukvarjal s prvo generacijo Celjskih, ki je premalo znana, to sta na primer Friderik I., ki je utrdil moč te hiše, in Viljem, ki je bil oče Ane Celjske, prve poljske kraljice ...« pravi Stane Rozman. Ob tem meni, da bi se moralo Celje bolj poistovetiti z bogato preteklostjo in jo izkoristiti za razvoj turizma. Stari grad je bil največja srednjeveška utrdba na današnjem slovenskem ozemlju, Knežji dvor je po
mnenju raziskovalcev najimenitnejša srednjeveška arhitektura na celotnem vzhodnoalpskem prostoru, simbol moči in bogastva Celjskih. A kaj, ko njegova prenova že nekaj časa ne napreduje. »Na državnem razpisu za obnovo dediščine smo letos dobili vse možne točke, a to ni bilo dovolj, saj so imeli prednost spomeniki na obmejnem območju. Projekt je pripravljen, a čakamo na sredstva, saj bi prvi del prenove stal 3,5 milijona evrov, od tega smo računali, da bi država dala milijon evrov, saj sama občina tako velikega zalogaja ne zmore. Upamo, da bomo imeli več sreče prihodnje leto ob omenjeni 700-letnici omembe Knežjega dvora.«
Foto: SHERPA
Mož z izjemno širino Mojstrica zdravilnih Pintarjev Pepek in
znanj Str. 24-25	zvokov Str. 28-29	njegov čebelnjak Str. 30
22
INTERVJU
Gabrijela Čoklc, vodja Interventne službe pri Centru za socialno delo Celje: »Pomoč obstaja!«
Naj molk ne
poglablja nasi
Petindvajseti november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V teh dneh je torej še poseben poudarek na tem, da pomoč žrtvam obstaja, le moč morajo zbrati za prijavo. Enako tudi vsi, ki zaznajo, da se nekje dogaja nasilje. Za Slovenijo velja, da je eno od oblik nasilja v partnerskem odnosu kot zunaj njega doživela vsaka peta ženska v starostni skupini od 18 do 74 let. Gre za podatke, ki nas bi morali skrbeti, pravi Gabrijela Čoklc, univ. dipl. soc. del., koordinatorka za preprečevanje nasilja in vodja Interventne službe pri Centru za socialno delo Celje. Z nasiljem se srečuje vsak dan, saj je njeno poslanstvo pomagati žrtvam. A pri tem sliši in vidi marsikaj. Predvsem - realno sliko nasilja na Celjskem.
mu zaščite žrtev nasilja. V procesu obravnave žrtve nasilja moramo pridobiti čim več informacij, prepoznati dejavnike tveganja in prepoznati nevarnosti, ki jim je žrtev nasilja izpostavljena.
Veliko smo v zadnjih letih govorili, da je epidemija poglobila vse vrste nasilja. Ga je res ali je bilo prej nasilje le bolj skrito?
primeri, ko žrtve nasilje prijavijo ob prvem nasilnem izpadu in veliko lažje zapustijo nasilnega partnerja, saj nasilje še ni pustilo posledic na žrtvinem zdravju. V zadnjih letih je več tudi nasilja na spletu. Pojavljajo se objave zasebnih, intimnih fotografij in posnetkov na spletu, ki jih objavljajo povzročitelji pogosto iz maščevanja, da bi tako prizadeli in ponižali žrtve.
Mnogi mislijo, da je nasilje med partnerjema samo v socialno šibkih družinah. Obstaja enoznačen odgovor na vprašanje, kakšen je sploh profil povzročitelja nasilja?
Ne, ne obstaja. Ugotavljamo, da je uporaba nasilnih vzorcev ravnanja v družini prepletena in na nek način omogočena z zapleteno dinamiko odnosov, ki se odvija na ravni posameznika, na ravni družine ter na širši družbeni ravni. Starost povzročiteljev nasilja je od 15, 16 let, pa vse tja do 80 let. Ravno tako ne drži trditev, da je nasilje prisotno samo v socialno šibkih družinah. Iz raziskave, ki je bila narejena že leta 2010 v Sloveniji, je bilo razvidno, da je bilo 90,8 odstotka povzro-
SIMONA ŠOLINIČ
Ali se družba sploh zaveda, da je nasilje nad ženskami resen problem?
Glede na podatke, ki jih razkrivajo razne, sicer redke raziskave, se ne zavedamo, da je nasilje problem celotne družbe in ne le posameznika. Zaskrbljujoča je predvsem informacija, da je prijavljen le majhen delež nasilja. Torej
Gabrijela Čoklc
je že več kot 25 let zaposlena na Centru za socialno delo Celje. Zadnjih 12 let je koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini in vodja interventne službe. Njeno delo je vpeto v takojšnjo pomoč žrtvam nasilja, pogovarja se tudi s povzročitelji nasilja, ki jim je izrečen ukrep prepovedi približevanja. Njen delovnik je kdaj dolg tudi 24 ur, saj se v sklopu Interventne službe Centra za socialno delo Celje s sodelavkami odziva na primere nasilja, ki se zgodijo. Ne glede na čas, vikende, praznike. Je vezni člen med vsemi ustanovami, ki pomagajo žrtvam, sodeluje na timskih sestankih in v tako imenovanih multidiscipli-narnih tirnih, v katere so vključeni policija, šolstvo, zdravstvo... Zaradi svojih izjemnih izkušenj je kot soavtorica sodelovala tudi pri oblikovanju in posodabljanju Strokovnih izhodišč za obravnavo in zaščito žrtev nasilja na centrih 'Ш, za socialno delo.
je še vedno nasilje skrito med štirimi stenami domov. Tam, kjer bi se morale ženske počutiti najbolj varno, ljubljeno in spoštovano ...
Smo v Sloveniji še vedno preveč strpni do nasilja?
Strpnost do nasilja je previsoka in to se odraža v vsakdanjem življenju. Nasilje raje ne prijavljamo, čeprav zanj vemo. In če pogledamo ter preberemo razne komentarje na spletu, ki se nanašajo na nasilje, je več kot jasno, kakšen je v družbi odnos do nasilja.
Statistika kaže, da so v 90 odstotkih povzročitelji nasilja moški in da je umorov največ znotraj družine. To velja tudi za našo regijo.
V vseh primerih nasilja v partnerskih razmerjih gre za zelo zapletena vprašanja, s katerimi se ukvarjamo različni strokovnjaki in različne institucije. Kot nam razlaga raziskovalka področja nasilja v družini in in-timno-partnerskih umorov dr. Jasna Podreka, je ključnega pomena prijava. Treba pa je raziskati, katere so pomanjkljivosti v siste-
»Nasilje je zelo skrito. Dogaja se, da dolgo časa nihče od vpletenih o tem ne spregovori. Povzročitelj ne spregovori, ker nima uvida v svoje neprimerno, škodljivo ravnanje. Žrtev nasilja ne spregovori zaradi sramu, strahu in ker ima občutek, da se to dogaja samo njej in da ji nihče ne bo verjel... Drugi, ki vedo za
•	| V • •	I	V I • •	V	rt •	V • I •	•	I	• |
nasilje, pa molčijo, ker se ne želijo vmešavati v življenja drugih. Zato je treba molk prekiniti in šibkejšemu dati svoj glas.«

Ko smo na podlagi obravnavanih primerov ugotavljali, ali je epidemija nasilje poglobila, ali ga je bilo v družinah pred epidemijo več ali manj, smo prišli do spoznanja, da je v največ primerih nasilje v družini bilo prisotno že pred epidemijo. Je pa nato obdobje epidemije s svojimi posebnostmi - ukrepi, ki smo jih bili deležni vsi, slabe odnose, spore in nasilje v družini le še poglobilo. Menim, da je še veliko nasilja skritega in neprijavljenega.
Kaj pa struktura ali način nasilnih dejanj? Se je tu v zadnjih letih kaj spremenilo?
Odkar delam na področju obravnave nasilja, velika večina žrtev pove, da so bile najprej deležne psihičnega nasilja, ki je tudi zelo razširjeno in se začne dogajati pravzaprav zelo prikrito in neopazno. Psihično nasilje je lahko izraženo z besedami, pa tudi s tišino ... Pogosto je prisotna popolna prevlada tistega, ki psihično nasilje izvaja, in se mu žrtev v celoti podredi. Vse to se nato stopnjuje s fizičnim, ekonomskim in spolnim nasiljem. Gre za preplet več oblik nasilja. Dlje časa, ko je žrtev v takšnem odnosu, težje se odloči za prijavo. So pa vedno pogostejši
»Menim, daje pri vseh ustanovah, ki
smo vključene v obravnavo žrtve nasilja, še prostor za strokovno rast in medsebojno sodelovanje ter povezovanje. Samo tako bo tako sistem obravnave žrtve nasilja bolje deloval in služil svojemu namenu.«
čiteljev nasilja moških, večinoma so bili bolje izobraženi, največ jih je bilo s končano srednjo šolo, ter da je bilo le 1,4 odstotka brezposelnih. Torej med povzročitelji nasilja najdemo osebe vseh stopenj izobrazbe, različnih družbenih razredov, različne starosti .
V zadnjih letih je opaziti porast števila družin, ki so se v Slovenijo preselile iz drugih držav. Te družine imajo tudi drugačno kulturo odnosov. Se to pozna morda v povečani stopnji nasilja nad ženskami?
Res opažamo v našem okolju porast števila družin, ki so se preselile iz drugih držav in res je tudi, da na centrih obravnavamo tudi družine, ki so so v Slovenijo priselile v zadnjih letih. Ker smo pri obravnavi večkrat naleteli na osnovno težavo pri medsebojni komunikaciji - zaradi neznanja jezika -, nas je zaskrbelo, kako ženske, ki pridejo v Slovenijo, seznaniti z možnimi oblikami pomoči v primeru, da so žrtve nasilja v družini. Sumimo namreč, da se znotraj teh družin dogaja nasilje, ki je prikrito in za katerega ne izvemo. Odnosi v družini so patriarhalni, kjer ženska nima nobenih pravic in nepoznavanje jezika ter izoliranost iz okolja, v katerega so se preselile, še dodatno povečuje možnosti za nasilje. Zaradi tega nas skrbi in iščemo možnosti in različne poti, da bi jim predstavili oblike pomoči. Za namene osveščanja in lažjega dostopa do oblik pomoči imamo na voljo zloženke v več jezikih, nekateri prevodi so na voljo od letošnjega leta naprej. Ravno tako smo imeli predstavitve pristojnosti CSD v okviru projekta Socialne aktivacije, ki se je ravno zaključil.
Kaj je največji razlog, da ženska nasilje trpi, da ostaja v odnosu?
Razlogov je več in so različni. Odgovor, ki sem ga sama največkrat slišala od žrtev, je sram. In


INTERVJU
23
sicer, da jih je sram nasilje prijaviti, da jih je sram pred tem, kaj bodo mislili drugi ter da jih je strah, kaj se bo zgodilo po prijavi nasilja, Strah jih je, ali bo morda povzročitelj uresničil svoje grožnje, če bi ga žrtev zapustila in odšla. Žrtve se sprašujejo, ali se bo nasilje po prijavi prenehalo, ali pa izražajo močan strah, da bo nasilje povzročitelja zaradi maščevanja še hujše ...
Se bojijo, da jim nihče ne bo verjel?
Da. To pogosto slišimo. Velikokrat je to povezano z družbenim ugledom, ki ga uživa oziroma ga je deležen povzročitelj nasilja in s prepričanjem žrtve, da bodo prijatelji, sorodniki, institucije verjeli povzročitelju nasilja. Razlog je tudi finančna odvisnost od povzročitelja. Nekatere pa nasilja ne prijavijo prej zaradi skupnih otrok, saj želijo ohraniti družino in ne želijo, da otroci odraščajo brez očeta. V mnogih primerih so razlog tudi grožnje z odvzemom otrok ali z ubojem, če bi žrtev povzročitelja nasilja zapustila.
Omenili ste otroke. Vidijo nasilje, s tem pogosto prenašajo te vzorce v svoja odrasla življenja ...
Res je. To potrjujeta tako teorija kot praksa. Družina je otrokov prvi »svet« oziroma okolje, v katerem se uči in razvija. Torej je družinsko okolje tudi pomemben dejavnik za njegov nadaljnji razvoj na socialnem, psihološkem in drugih področjih ... Starši so ponavadi otrokom najbližji, najbolj poznan zgled in pogosto prepoznavamo, da otroci rešujejo probleme na enak način, kot so ga videli v svojih družinah. Tudi s tem, da se nasilje prenaša iz generacije v naslednjo generacijo.
Torej opažate, da se otroci, ko odrastejo, vračajo po pomoč kot žrtve ali kot povzročitelji nasilja?
Da. V obravnave se >vračajo< tako kot žrtve ali kot povzročitelji nasilja. Pogosto moški povzročitelji nasilja v odrasli dobi povedo, da so bili sami v otroštvu žrtve nasilja staršev. Ženske pa, da so bile žrtve njihove mame. Ali pa so bile tudi same žrtve nasilja v svoji primarni družini.
Se povzročitelji sploh zavedajo, da udarci in ponižanje ne rešijo ničesar?
Na našem Centru za socialno delo že več kot desetletje poteka program Trening socialnih veščin za moške. Trening izvaja Društvo za nenasilno komunikacijo. Povzročitelja seznanimo z možnostjo strokovne pomoči v tem programu. Majhen delež je tistih, ki prepoznavajo nasilje kot neustrezno in škodljivo ravnanje in se odločijo za vključitev prostovoljno. V program jih napotijo tudi s tožilstva in sodišča. Na CSD pa izvajamo še storitev osebne pomoči, kjer se lahko povzročitelji nasilja vključijo v svetovanje.
Omenili ste sodišča. Ali sodni postopki trajajo predolgo? So žrtve dovolj zaščitene, ko se postopek na sodišču začne? Poznate prakso. Bi se morala zakonodaja spremeniti?
Na podlagi povratnih informacij žrtev nasilja ter nevladnih organizacij, ki delajo na področju zaščite žrtev nasilja, ter spremljanja in obravnavanja žrtev nasilja na CSD, lahko rečem, da so kazenski postopki občutno predolgi in za žrtev nasilja obremenjujoči. Pogosto žrtve povedo, da so se na sodišču počutile, kot da so same zakrivile kaznivo dejanje, ne pa povzročitelj nasilja. Zakoni za zaščito žrtev nasilja so zastavljeni dobro in večinoma omogočajo zaščito žrtve. Se pa tudi v zakonih pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, na katere opozarjamo zakonodajalca, denimo na izboljšanje nadzora in obravnave povzročitelja nasilja. Menim, da je pri vseh ustanovah, ki smo vključene v obravnavo žrtve nasilja, še prostor za strokovno rast in medsebojno sodelovanje ter povezovanje, saj bo tako celoten sistem obravnave žrtve nasilja bolje deloval in služil svojemu namenu.
Kaj vam žrtve povedo - kdaj je tisti trenutek, da se odločijo povzročitelja nasilja zapustiti? Podatki kažejo, da nasilje trpijo celo več kot 7 let, preden spregovorijo.
Glede na to, da vemo, da je nasilje proces in da redko pride do prijave nasilja po prvem nasilnem dogodku - ampak je nasilje prisotno že dlje časa ter se stopnjuje - je prijava nasilja lahko tudi prelomnica. Žrtev se odloči, da
»Žrtve nasilja pogosto naštejejo, kdo vse je vedel za nasilje. Celo to, kdo je bil prisoten, ko je do nasilja prišlo, pa ni posredoval, ali pa je posredoval samo na način, da je rekel: >pusti jo, pa ne delaj tega<, kaj več pa ne. Žrtve pravijo, da so tisti, ki so videli nasilje, le odšli, ne da bi žrtvi pomagali. Takšne izpovedi nam dajo jasno vedeti, kakšen je odnos do nasilja in do prijave nasilja.«
Večinoma žal ne. Največkrat nasilje zanikajo ali navajajo, da je za njihovo nasilno dejanje kriva partnerka, žena, saj jih je >pripeljala< do tega, da jo je udaril, brcnil, zmerjal, žalil ... Še vedno je slišati stara tradicionalna prepričanja, >če bi bila tiho, bi bilo vse v redu<, >da jo jezik tepe<, >da je sama kriva<, >da sta za prepir potrebna dva< in podobno. Odgovornost za svoja dejanja pripišejo ravnanju partnerke, ki ji tako naložijo še občutke krivde, medtem ko sami niso sposobni uvida v neustreznost svojih nasilnih ravnanj. Nekateri, čeprav v manjšini, pa so sposobni tudi vpogleda v to, da nasilje ni način, s katerim bi lahko rešili težave in urejali odnose. Ti so se pripravljeni vključiti tudi v strokovne oblike pomoči.
Ampak ali jih sprejmejo dejansko zaradi vpogleda v to, kaj so storili, in ne le zato, da bi si znižali kazen na sodišču?
»Realnost je takšna, da se nasilje pojavlja v vseh družinah ne glede na ekonomski, socialni, družbeni položaj, ki ga le-te imajo in ne glede na kulturno okolje, iz katerega prihajajo.«
in moč nad žrtvijo in običajno s svojimi ravnanji, pritiski in manipulacijami poskuša moč ponovno vzpostaviti. Zato je pomembno, da ji v tem času nudimo vso strokovno podporo in pomoč, predvsem pa, da ima podporo prijateljev, staršev, znancev, sodelavcev.
Neverjetno je, kako si nekateri, ki vedo, da je nasilje nekje prisotno, še vedno zatiskajo oči. Slišijo krike iz sosednjega stanovanja, vidijo modrice, slišijo jok otrok, pa se ne odzovejo. Kaj jim sporočate?
Naj prijavijo nasilje! Še vedno je namreč pre-mnogokrat prisotno prepričanje, da se v družinske zadeve drugih ne smemo vpletati. Žal pa ne obstaja zavedanje, da morda lahko ta sosed, ta prijateljica, sodelavka, pomaga žrtvi nasilja. Nasilje je namreč proces, ki ponavadi traja dlje časa, lahko tudi več let in v mnogih primerih obravnave nasilja ugotavljamo, da žrtve nasilja zaradi posledic, ki jih takšen odnos prinaša, same ne zmorejo ali ne upajo podati prijave. Bojijo se posledic in morebitnega novega nasilja, zato je še toliko bolj ključnega pomena, da jim pri tem pomagamo. Vsi bi se morali zavedati, da je nasilje nesprejemljivo, da nihče nima pravice izvajati nasilja nad drugo osebo, da nasilje ni samo težava posameznika, ampak celotne družbe ter zavzeti ničelno strpnost do nasilja. Če kdo, ki ve za nasilje, molči ... ... dejansko podpira in pomaga povzročitelju nasilja, saj tolerira njegovo nasilno ravnanje ter s tem odreka pomoč žrtvi. Sploh pa ne smemo imeti pomislekov o prijavi, kadar sumimo, da je otrok žrtev nasilja.
Ampak ali se to v družbi z leti spreminja na bolje, da se ljudje odzovejo hitreje?
Žal, mislim, da ni tako. Žrtve nasilja pogosto celo naštejejo, kdo vse je vedel za nasilje, celo, kdo je bil prisoten, ko je do nasilja prišlo, pa ni posredoval, ali pa je posredoval samo tako, da je rekel: >pusti jo, pa ne delaj tega<, kaj več pa ne. Žrtve pravijo, da so tisti, ki so videli nasilje,
le odšli, ne da bi žrtvi pomagali. Takšne izpovedi nam dajo jasno vedeti, kakšen je odnos do nasilja in do prijave le-tega. Kljub temu, da se o nasilju kot nedovoljenem in tudi kaznivem dejanju v zadnjih letih več piše v medijih, da opozarjamo na nedopustnost takšnega ravnanja, pa iz prakse izhaja, da največ nasilja prijavijo žrtve nasilja same. Zato je morda priložnost, da na tem mestu spodbudimo tudi sosede, prijatelje, znance, da ob krikih, ropotu ali vidnih modricah ne zamižijo in ne pogledajo stran, ampak tisto, kar slišijo in vidijo, tudi prijavijo.
Pred leti nas je po objavi članka o preprečevanju nasilja poklicala gospa in dejala, da se je zaradi prebranega odločila spregovoriti o 30 letih trpljenja. Vi veste, da pomoč obstaja. Kaj sporočate žrtvam nasilja, ki o svojem trpljenju zdaj še ne morejo spregovoriti?
Predvsem želim sporočiti, da obstaja pomoč. Pomembno je, da ima žrtev informacije o oblikah pomoči, o postopkih, ki potekajo za njeno zaščito, o možnostih zaščite v domačem okolju ali z namestitvijo v varno okolje. Hkrati morajo vedeti, da imajo pravico živeti varno in v miru ter da je veliko žensk, ki so bile žrtve nasilja, uspešno premagalo pot iz nasilja. Nedolgo nazaj sem prejela sporočilo gospe, ki je bila dolga leta žrtev nasilja. Napisala je, da se ni vrnila nazaj domov. S pomočjo podjetja, kjer je bila zaposlena, je dobila lepo stanovanje, kjer je srečna in kjer si je končno malo opomogla. Napisala je, da ne bo nikoli pozabila dolgoletnega trpljenja in stisko otrok, ki sta trpela z njo. Zdaj lahko veliko časa preživi sama z vnuki in je nihče ne trpinči in preganja. Zapisala je še, da brez pomoči centra za socialno delo, moje pomoči, pomoči policije, zdravnice ter sodelavcev, danes najbrž ne bi bila več med nami.
Foto: SHERPA
»Otroci so tudi žrtve nasilja tako v družini kot zunaj nje. Žrtve nasilja so tudi takrat, ko so samo prisotni pri nasilju v domačem okolju. S tem so tako izpostavljeni stresu, strahu. Vse to pušča posledice v njihovem psihosocialnem razvoju.«
bo povzročitelja nasilja zapustila. Od prijave dalje so žrtve večinoma pripravljene spregovoriti o nasilju. Po več letih, ki jih preživijo v nasilju, rečejo, da >ne zmorejo več zdržati v takšnem odnosu<, >da to ni več življenje<, strah jih je za lastno življenje in življenje otrok zaradi groženj z ubojem. Žrtve, ki so več let preživele v nasilnem odnosu, so zaradi taktik, ki jih uporablja povzročitelj nasilja - od groženj, manipulacije, ustrahovanja, poniževanja, omejevanja gibanja in druženja - pogosto prepričane, da jim ne more nihče pomagati, zato je odločitev za prijavo nasilja ali odhod iz nasilnega odnosa, še toliko težja.
Ali ta odločitev pomeni tudi nevarnost zanjo?
Gre za nevarno obdobje za žrtev, ker je povzročitelj v položaju, ko izgublja nadzor
24
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Dddr. Jože Maček svojo življenjsko pot predstavil v avtobiografiji
Mož z izjemno širino znanj
Življenjska, zlasti karierna pot Laščana Jožeta Mačka je osupljiva. Je znanstvenik s tremi doktorati. Doktoriral je iz agronomije oziroma fitopatologije (1964), ekonomije (1976) in zgodovine (1989). Pomemben je tudi njegov prispevek k pomenu in prepoznavnosti laške občine. Njegovi domači, predvsem otroci, a tudi nekateri znanci so ga ob pripovedovanju o dogodkih iz njegovega življenja večkrat spodbujali, da bi jih spravil na papir. »Tega sem se branil, ker se mi ni zdelo, da bi bili vredni zapisa. Po globljem premisleku pa sem se odločil drugače,« svojo odločitev o predstavitvi svoje življenjske poti v knjigi utemelji izjemen mož z neverjetno širino znanj.
BOJANA AVGUSTINCIC
Jože Maček v avtobiografiji z naslovom Moje življenje - splet naključij opisuje svoje življenje od otroštva do današnjih dni. Spominja se oseb in dogodkov, ki so sooblikovali njegovo življenje, in jih postavlja v kontekst zgodovinskih okoliščin, ki so zlasti ob dogodkih druge svetovne vojne odločilno zaznamovale njegovo življenjsko pot. Bralca popelje tudi do svojih najbolj osebnih kotičkov.
Jože Maček se je rodil 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Kot otrok je doživljal zadnja leta medvojne Jugoslavije, kot deček oziroma fant nemško okupacijo naše dežele, kot odrasel človek s polno zavestjo socialistični družbeni red in kot starec samostojno slovensko državo.
Korenine
Njegova starša, oče Franc in mama Micka, sta skupno pot začela v ne prav spodbudnih gospodarskih razmerah. Spoprijemala sta se z viharji, ki so jih prinesle takratne zgodovinske okoliščine, obe svetovni vojni in gospodarska kriza, a tudi naravne nesreče. »Mamina poroka z mojim očetom, ki je od staršev dobil le manjše posestvo, čeprav je bil doma z ugledne kmetije, je zanjo pomenila zdrs na družbeni lestvici. Vsi njeni bratje in sestre ter tudi predniki so se poročali na ugledne kmetije. Enako tudi bližnji sorodniki po očetovi strani. Toda odločitev mojih staršev je bila dokončna, prevzela sta kmetijo s približno petimi hektarji.«
V ta zahteven začetek in gospodarska prizadevanja Jožetovih staršev je kot strela z jasnega udarila mobilizacija za vojno Avstrije proti Srbiji sredi julija 1914. Mati je z majhnim in bolehnim prvim sinom ter z drugim pod srcem ob začetku vojne ostala sama. Kljub temu se je pri gospodarjenju dobro znašla. Bila je neverjetno delavna in podjetna. Konec vojne je tako pričakala s precej urejenim posestvom in polnim hlevom živine. Družina se je nato še povečala. Bilo je pet otrok, štirje fantje in dekle. Jože je bil najmlajši.
Odhod od doma v
trgovski uk
Starši otrokom niso posvečali posebne pozornosti, razen kadar je kdo od njih zbolel, pripoveduje Jože Maček. Glavno vodilo vzgoje je bila delavnost, prepričanje, da če bodo pridni, se bodo že nekako prebili skozi življenje. A vedno so otroke pošiljali v šolo, tudi kadar je bilo doma veliko dela, se spominja.
Še preden je Jože oziroma Jožko, kot so ga klicali, dopolnil štirinajst let in dokončal osnovno šolo, je prišel za vajenca k trgovcu Puncerju v Laško. Delo je trajalo od šestih zjutraj do desetih zvečer in je bilo za še nedoraslega fantiča tudi fizično zelo naporno. A Jože je dokazal, da je vajen trdega dela. Toda kako se je lahko zgodilo, da je kasnejši trikratni doktor znanosti padel na trgovskem pomočniškem izpitu? »Zapletlo se je že takoj na začetku, ko so pri sicer minimal-
Dddr. Jože Maček: »Menim, da je pri vzgoji otrok najpomembnejši zgled staršev. Če se v družini veliko dela, uči ali bere, se bodo tega prej ali slej >nalezli< tudi otroci.«
Akademik Jože Maček s hčerko Matejo in sinom Gregorjem na predstavitvi svoje avtobiografije v Knjižnici Laško.
Dddr. Jože Maček je raziskoval tudi cerkveno zgodovino. Pri Mohorjevi družbi je izšlo deset zajetnih znanstvenih knjig s tega področja. Tako popolne obdelave mašnih ustanov verjetno nima nobena škofija v pretežno katoliških državah zahodne Evrope.
nem strokovnem delu spraševali stvari, ki se jih v trgovski obrtni šoli nismo učili. Nato se je začel politični del, o čemer v šoli nismo slišali ene same besede,« se spominja. Rezultat, ki ga je slovesno izrekel predsednik komisije, je tako bil: »Tovariši in tovarišice, vi niste sposobni biti kvalificirani delavci trgovske stroke v novi Jugoslaviji.«
Ko se dddr. Jože Maček zdaj spominja tega obdobja, se mu vedno bolj zdi, da je bila trgovska vajeniška doba za njegovo osebno oblikovanje zelo pomembna, da je v njej pridobil pomembne življenjske izkušnje in širino. Pridobil je tudi dober pregled nad gospodarstvom v laški okolici. Posebej se mu zdi pomembno, da se je v času vajeni-štva dodatno utrdila njegova delavnost, ki jo je prinesel že od doma.
Prireditev ob predstavitvi avtobiografije dddr. Jožeta Mačka je povezovala Martina Rozman Salobir, pomočnica direktorice Mariborske knjižnice.
Humboldtova štipendija in doktorat v Nemčiji
Ob delavnosti so ključne lastnosti dddr. Jožeta Mačka tudi vedoželj-
Dddr. Jože Maček ponavadi svoje osebne plati pred občinstvom ni razkrival, z njegovo zadnjo avtobiografsko knjigo pa ga imamo možnost spoznati tudi nekoliko bolj osebno.
nost, volja in sposobnost, da zgrabi vsako priložnost za nabiranje znanja. Spoznanje, da zlahka obvlada vsako učno snov, ga je napeljalo na misel o nadaljnjem šolanju. Vpisal se je na nižjo večerno gimnazijo v Celju. Ob delu to ni bilo lahko, a je šolo končal z odličnimi ocenami. Nato se je odločil za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Končana srednja šola je bila tedaj pogoj, da se je lahko vojaški rok skrajšal s treh na eno leto.
Po vrnitvi od vojakov je dozorela odločitev za študij agronomije. Delavnemu in nadarjenemu diplomantu so na agronomski fakulteti v Ljubljani (današnji biotehniški fakulteti) ponudili asistentsko mesto na katedri za varstvo rastlin. Do predavateljskega dela je imel zadržke, saj je nerad nastopal pred občinstvom. A je pretehtala okoliščina, da obseg pedagoškega dela omogoča dovolj časa za samostojni študij in raziskovanje. Razmere za raziskovanje so bile skromne. Mlad asistent je tako izkoristil vsako priložnost za delo in izpopolnjevanje zunaj domače fakultete. Opravil je polletno specializacijo v Beogradu. Prav neverjeten splet naključij ga je pripeljal do Humboldtove štipendije in opravljanja doktorata v Nemčiji. Štipendijska ustanova je
podpirala mlade raziskovalce, ki so želeli študirati in raziskovati v Nemčiji. Konkurenca je bila velika. Kandidate so izbirali po šolskih uspehih, dotedanjih objavah in po raziskovalnih programih, ki so jih morali predložiti.
Raziskave in izpiti za pridobitev doktorata so potekali v okviru univerze v Bonnu, in sicer na inštitutu za bolezni rastlin. Med sodelavci je mlad doktorand hitro pridobil spoštovanje. Še posebej ga je cenil direktor inštituta in hkrati mentor, ki je opazil marljivost, delovno vnemo in kakovost dela svojega varovanca.
Akademska kariera
Po opravljenem doktoratu je novi doktor znanosti prejel vrsto mamljivih ponudb za delo v Nemčiji. A odločil se je za vrnitev v domovino, kjer sta ga čakali družina in ostarela mati. Vzdušje na Univerzi v Ljubljani in tudi sicer v družbi po vrnitvi ni bilo nič bolj spodbudno kot pred odhodom. Razmere za raziskovalno delo so se le počasi izboljševale.
Po prenovi študijskega programa je dddr. Maček na biotehniški fakulteti v Ljubljani uvedel nove predmete. Postal je docent in prevzel je predavanja iz fitopatologije
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
25
Izdani opus dddr. Jožeta Mačka je izjemen. Njegova bibliografija šteje približno 1.400 zapisov, poleg tega je tudi avtor več kot 3 tisoč krajših strokovnih in poljudnih zapisov. V zadnjih letih je raziskoval predvsem splošno in gospodarsko cerkveno zgodovino ter zgodovino Laškega in okolice, kar je za Laščane še posebej pomembno. Kot urednik in s prispevki je sodeloval pri Laškem zborniku 2002 in 2007, prevedel je Orožnovo zgodovino Dekanije Laško, izdal zgodovinsko delo Laško skozi stoletja ter nekatere krajevne oziroma župnijske kronike. Vrsta knjig z domoznansko tematiko je dokaz njegove tesne povezanosti z domačim krajem in ljudmi.
in fitofarmacije. Oba predmeta je zasnoval na sodobnih znanstvenih osnovah in ob tem tudi intenzivno raziskoval. Za svoje znanstveno delo je že leta 1972 prejel nagrado Kidričevega sklada.
Če je po opravljenem doktoratu trajalo več kot pet let, preden je postal docent, je šlo od takrat hitreje. Po treh letih je postal izredni in čez štiri leta redni profesor, kar je najvišji naziv univerzitetnih profesorjev. Po upokojitvi predstojnika je leta 1978 prevzel katedro ter nadaljeval in izboljševal predavanja iz fitopatologije in fitofarmakologije. Od odhajajočega predstojnika je prevzel tudi predavanja iz gozdne fitopatologije na oddelku za gozdarstvo. Te tri predmete je predaval do upokojitve leta 1997 in delno še dve leti zatem.
O svojem predavateljskem delu dddr. Maček pravi, da je predavanja vedno jemal zelo resno in se je nanje tudi zelo temeljito pripravljal. Sodobnih pripomočkov in metod v poučevanje ni vključeval. Verjel je v moč besede in v to, da je za študente najbolj koristno, če pred njimi stoji profesor, ki veliko ve. Ker meni, da nima posebnega govorniškega daru, ga je presenetilo, da so mu študentje ob anonimnem ocenjevanju vsa leta namenjali visoke ocene. Dodatno ga je to presenetilo tudi zato, ker fitomedicinski predmeti na vseh agronomskih fakultetah veljajo za zelo zahtevne, ponekod so celo osovraženi.
Še dva doktorata
Kot predstojnik katedre za varstvo rastlin je dddr. Jože Maček zelo razširil tudi raziskovalno delo. Obseg njegovih raziskav in objav je osupljiv. Za delo na področju fitomedicine je bil izbran za izrednega in nato še za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postal je tudi izredni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Leta 2005 je prejel Zoisovo nagrado za ži-
vljenjsko delo na področju fitome-dicine, pred tem pa številne druge nagrade doma in v tujini.
Znanstveno zanimanje dddr. Mačka je seglo tudi zunaj meja njegove osnovne znanstvene discipline. Tako se je lotil še drugih raziskav. Te so najprej segale na različna področja agrarne zgodovine, v ospredju je bilo zanimanje za prevedbo tlake v denarne dajatve. Ta raziskovanja so pripeljala še do dveh doktoratov, enega na ekonomski fakulteti v Beogradu in drugega na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani.
V Ljubljani gospod
Maček, v Laškem
Španov Jožko
Doma o svojih raziskavah, dosežkih in nagradah dddr. Jože Maček ni prav veliko govoril. »Z očetovimi raziskavami in doktorati se v naši družini nismo ukvarjali. Za njihovo nastajanje res nismo vedeli. Tako tudi mami ni vedela za njegov drugi doktorat, ki ga je delal v Beogradu. Ko se je pripravljal nanj, smo bili vsi prepričani, da se pripravlja na kakšna predavanja ali simpozij. Ko se je vrnil iz Beograda, je skoraj ves dan spal, nato je le povedal, da je doktoriral. Za tretji doktorat sem izvedela po spletu naključij. Doktorat je namreč opravljal pri istem mentorju kot jaz diplomsko nalogo. Nikoli tudi nismo govorili, da dela na fakulteti. On je pač hodil v službo,« se spominja Mačkova starejša hči, danes priznana odvetnica Mateja Maček.
Tudi s priznanji in z nagradami ki jih je dddr. Jože Maček dobival, doma niso bili seznanjeni. »Samo za dve pomembni priznanji smo v družini vedeli že pred podelitvijo,« pravi hči Mateja. To sta bili podelitvi Zoisove nagrade za življenjsko delo in naziva častni občan Občine Laško. »To priznanje mu je res zelo dragoceno in pri srcu. Takrat smo tudi prišli z njim v Laško na podelitev,« dodaja Mateja, ki je prepričana, da tudi večina očetovih sosedov ne
V avtobiografiji se Jože Maček bralcu razkriva kot človek z izjemno širino znanj, s tremi doktorati in z obsežnim opusom znanstvenih del. Knjiga je obogatena s slikovnim gradivom iz družinskega arhiva, naslovnico krasi fotografija, ki jo je posnel Herman Čater.W
ve, kaj vse je v življenju počel in dosegel. Kot pravi, ga v Vižmarjah, kjer živi, vsi sosedje poznajo le kot gospoda Mačka, v Laškem pa kot Španovega Jožka.
O sebi
Dddr. Maček priznava, da ni človek, ki bi bil rad na očeh javnosti. Ker je bil že v otroštvu bolj samotarski, je tudi pozneje v življenju živel bolj zase in za svojo družino, manj pa za sodelavce na fakulteti ali v drugih delovnih in družbenih organizacijah, s katerimi je sicer imel dokaj živahne službene stike, bolj malo pa osebnih. Od nastopa službe na fakulteti leta 1959 do upokojitve leta 1997 tudi za sorodnike ni imel veliko časa, pripoveduje: »Niti na pogrebe stricev in tet nisem hodil. Izjema je bila očetova sestra, ki je dočakala 94 let. Na njen pogreb sem vendarle šel.«
Zase pravi tudi, da ni izrazit družinski človek. Tudi na vzgojo in vzgojne ukrepe ne da veliko. »Pri nas doma ni bilo nobene druge vzgoje kakor odreditev dela, ki smo ga morali vsi brez pomislekov opraviti. V ženini družini je bilo seveda drugače.« Zato je vzgojo otrok prevzela žena. Jo-žetova zadolžitev je bila večinoma branje pravljic, ob tem pa še
Dddr. Jože Maček je že skoraj 30 let pomembno povezan s Knjižnico Laško, kjer je imel več kot 20 predavanj oziroma predstavitev svojih del, ki se nanašajo na območje laške občine. Kot pravi direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek, so v Laškem hvaležni za njegov prispevek k pomenu in prepoznavnosti občine.
»Pri nas doma ni bilo nobene druge vzgoje kakor odreditev dela, ki smo ga morali vsi brez pomislekov opraviti.«
učenje branja na glas in izpraševanje poštevanke. »Menim, da je pri vzgoji otrok najpomembnejši zgled staršev. Če se v družini veliko dela, uči ali bere, se bodo tega prej ali slej >nalezli< tudi otroci. Pri
nas je takšna vzgoja uspela.« Ima tri otroke, hči Mateja je uspešna odvetnica, Marjeta magistrica medicinskih znanosti, sin Gregor je direktor in pravnik.
Foto: SHERPA
»Profesor Maček je bil za študente strah in trepet. A je znal s svojim bogatim znanjem težko snov predstaviti na razumljiv način,« ga opiše njegova nekdanja študentka in diplomantka dr. Marija Markeš. Tudi drugi njegovi študentje ga opisujejo kot zahtevnega, vendar vedno korektnega profesorja z ogromno znanja.
Večer je popestrila vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta.
26
DOBRODELNOST
»Dobro jutro, življenje, lahko noč, negativa,« je med drugim pela Alya.
Polna dvorana Golovec na prireditvi, ki sta jo vodila Bernarda Žarn in Jure Sešek.
Zbiranje pomoči za družine v Tednu karitas
Za zmago upanja
Tradicionalni koncert Klic dobrote, letos je bil že 32., je tudi letos združil številne slovenske glasbenike, ki so nastopili v celjski dvorani Golovec in tako pomagali Slovenski karitas, da je zbrala 220 tisoč evrov za družine v stiski. Kasneje je ta znesek narasel na 293 tisoč evrov in zbiranje se bo nadaljevalo do konca leta. Zbrani prispevki bodo namenjeni dvajset tisoč družinam v stiski, ki jim karitas pomaga s hrano in higienskimi pripomočki ter s plačilom položnic in ogrevanja.
Blaž Švab: »Pomoč ni enosmerna cesta, ampak krožišče. Ko pomagaš človeku, ta postane srečnejši, osreči svojo družino in s tem skupnost. Vsi mi pa živimo v skupnosti. Zato vedno, ko pomagamo, pomagamo sebi.«
TATJANA CVIRN
Ljudje, ki so revni ali na robu revščine, so v zadnjih mesecih zaradi številnih podražitev še posebej prizadeti. Da bi te stiske vsaj malo omilila, je Slovenska karitas tudi letos pripravila posebno zbiranje sredstev v okviru dobrodelnega koncerta Klic dobrote. To je bil eden od osrednjih dogodkov letošnjega Tedna karitas, ki se je končal v nedeljo. Geslo letošnjega te-
dna je bilo Skupaj delajmo za dobro. »Delati dobro pomeni spodbujati življenje,« je na prireditvi v Golovcu povedal predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvi-kl. »Ko je nekdo v stiski, velikokrat začne izgubljati pogum in je črnogled. Ko čuti, da ni sam, se življenje okrepi. Klic dobrote je zato zmaga življenja, upanja in veselja.«
Na spletni strani www.karitas.si je mogoče najti obrazec za nakazilo pomoči, do konca decembra je mogoče pomagati tudi s pomočjo klica na telefonsko številko 01 300 56 60 ali z nakazilom na TRR: SI56 02140-0015556761, Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, namen: Klic dobrote - pomoč družinam, sklic: SI00 3514, koda namena: CHAR.
Teden karitas je vsako leto priložnost za predstavitev dela te dobrodelne organizacije v Sloveniji, za zahvalo prostovoljcem in opozorilo, da so stiske vse večje ter povabilo k pomoči in solidarnosti. Karitas pomaga v 453 župnijskih enotah, kjer dela letno več kot devet tisoč prostovoljcev, ki opravijo več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski. Eden od osrednjih dogodkov je tako tudi vsakoletno romanje prostovoljcev in sodelavcev karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer imajo mašo.
Glasbeniki za dober namen
V dvorani Golovec v Celju so nastopili številni glasbeniki, ki jih je spremljala skupina Diamanti. K dobroti in
solidarnosti so gledalce in poslušalce vabili Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikan-ti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor OŠ Alojzija Šuštarja iz Ljubljane pod vodstvom Nadje Janežič. Neposredni prenos koncerta je bil na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče.
Iz studia v Ljubljani sta se oglašala Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič v družbi mladih prostovoljcev karitas in skavtov, ki so sprejemali telefonske klice. Dogodek sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek. Med prostovoljci v Nadškofijski karitas Maribor je bila novinarka Jasmina Gregorec Kozole.
Foto: SHERPA
Dobrodelnemu projektu sta se pridružila tudi predstavnika mladih slovenskih izvajalcev Eva Borto in Žan Serčič.
Nina Pušlar je zapela s Kvatropirci.
Med gosti v dvorani Golovec so bili tudi ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, Borut Pahor in predsednik Slovenske karitas Alojzij Cvikl.
DOBRODELNOST
27
koncert so se začeli pripravljati že septembra - najprej se je začela ti gledališka skupina, nato se je dejavnost začela širiti kot valovanje. Ti valovi so nato zajeli celotno šolo, je pojasnila Cestnikova.
Sodelovali so tudi vrtčevski otroci, ki so s šolarji del istega javnega zavoda.
Vsako znamenitost so predstavili s posnetkom in fotografijami, pri vsakem dragulju je bila tudi glasbeno-pevska ali gledališka točka.
Z dolgo tradicijo dobrodelnih koncertov
Dobrodelno potepanje med polzelskimi dragulji
»Vsak evro znamo ceniti in se ga razveselimo. Zadnji dve leti smo sklad bolj slabo polnili, saj nam korona ni dovolila organizacije koncerta, zato smo sredstva eno leto pridobili le z bazarjem, eno leto smo ostali praznik rok,« je povedala Sopčičeva.
Učenci in kolektiv OŠ Polzela s podružnico Andraž ter vrtec so v petek popoldne v veliki telovadnici pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Številne obiskovalce, ki so novi del tribun napolnili do zadnjega kotička in obenem zasedli še lep del preostalih sedišč, so popeljali med polzelske dragulje. V programu so nastopili otroci iz vrtca, igralci, pevci in plesalci OŠ Polzela in POŠ Andraž ter Andraški oktet. Pred koncertom in po njem je bil v avli šole božični bazar, na katerem so prodajali izdelke, ki so jih učenci izdelali z vzgojiteljicami.
ŠPELA OŽIR
Za scenarij in idejno zasnovo je poskrbela učiteljica slovenščine Mojca Cestnik. »Polzela ima izjemno veliko kulturnih in naravnih znamenitosti - morda to še jasneje vidim, ker nisem domačinka. V šoli opažamo, da vsi - otroci in odrasli - draguljev, ki se skrivajo v občini, ne poznamo dovolj dobro. Zato smo želeli te dragulje osvetliti, da bi zasijali, da bi se jih vsi zavedali in jih bolje spoznali,« je pojasnila Cestnikova, ki ji je pri tem pomagala njena hči Lucija Cestnik, ki je v šoli zaposlena
kot laborantka. Scenarij sta si zamislili v obliki sprehoda med polzelskimi dragulji. Gledalci so spremljali osnovnošolca, ki sta se med počitnicami dolgočasila in čakala turiste, da bi jih lahko vodila po kraju, kot so se učili v šoli. Mlajša sestra se je domislila, da bi povabila svoje prijatelje - oni naj bodo poskusna skupina turistov, fant in dekle pa naj jih vodita in oblikujeta zanimivo turo. Obiskovalci so tako spoznali rimski tabor v Ločici, grad Komendo, graščino Šenek, Novi
Na dobrodelnem koncertu je sodelovalo več kot 320 otrok. Kot pravi ravnateljica, se trudijo, da jih vključijo čim več. Sodelovali so vsi pevski zbori, tudi POŠ Andraž, vrtec, tri plesne skupine, učenci izbirnega predmeta likovno snovanje, učenka, ki je snemala in montirala, učenec, ki je delal animacije. V goste so povabili Andraški oktet.
klošter ter Goro Oljko, katerih odsev so bile glasbene, plesne in gledališče točke.
Zadovoljni z izkupičkom
»Letošnji dobrodelni koncert z bazarjem je presegel vsa naša pričakovanja tako z vidi-
Dobrodelni bazar je bil v avli šoli pred koncertom in po njem. Na njem so prodajali izdelke, ki so jih naredili učenci z učiteljicami in vzgojiteljicami.
ka obiska kot tudi dobljenih sredstev. Slednjih ni ravno več kot v preteklosti, vendar se zavedamo vsesplošne krize. Tudi vstopnine ne predpisujemo, gre predvsem za prostovoljne prispevke. Vsak prispeva, kolikor zmore, čeprav mu tudi ni treba,« je pojasnila ravnate-
»OŠ Polzela se je pri snovanju prireditve povezala s krajem. Z nasveti nam je pomagal direktor Tica Polzela Damjan Jevšnik. Naša devetošolka Klara Jug je o vsakem dragulju posnela čudovit predstavitveni filmček - pri snemanju so nam vsi, ki skrbijo za to kulturno dediščino, na široko odprli vrata in nam pomagali,« ie povedala Mojca Cestnik.
ljica mag. Bernardka Sopčič.
S prostovoljnimi prispevki pri vhodu so zbrali 1.965 evrov in s prazničnim bazarjem 2.580 evrov. Če k temu prištejejo še celoletne donacije v višini 2.612 evrov, je njihov sklad bogatejši za 7.150 evrov. Ta denar je namenjen dejavnostim, ki niso financirane iz javnih sredstev, nakupu nadstandar-dne opreme, pomoči učencem v gmotni stiski in družinam v izjemni situaciji.
Čudovit način druženja
V OŠ Polzela imajo dobrodelni koncerti dolgo tradicijo. »Z njimi že skoraj dvajset
let širši javnosti kažemo, kaj znamo, predvsem pa se z njo povežemo. Na naših koncertih namreč ne nastopajo zgolj povabljeni gostje, temveč za vsebino poskrbijo otroci z učitelji in vzgojitelji. Dobrodelni koncert je zato velik organizacijski zalogaj, vendar je s skupnimi močmi, ko vsak pomaga po svojih najboljših močeh in talentih, čudovit način druženja in sodelovanja vseh zaposlenih, vseh udeleženih,« je ob koncu še dodala ravnateljica, ki je prepričana, da je takšen način »šole« še mnogo bolj dragocen in poučen kot pouk.
Foto- Rina Plaznik
28
ZDRAVILNI ZVOK
Celjanka Tjaša Cepuš - mojstrica tretmanov z zvokom
»Z zvokom lahko razbremenimo svoje misli in čustva«
»K meni prihajajo ljudje, ki želijo od življenje nekaj več. Tisti, ki želijo razrešiti svoje izzive in živeti drugače, bolj lahkotno, svobodno,« pravi Tjaša.
Na njenem obrazu pogosto sije sonce, pravijo tisti, ki jo dobro poznajo. Sočutna je in prisrčna. Njena vedoželjnost je neusahljiva. Pravi, da se je že zelo zgodaj začela spraševati, kdo sploh je in kaj počne na tem planetu. Odgovore na ta in podobna vprašanja si zastavlja še danes, saj gre, kot dodaja, za nikoli končan proces samospoznavanja. Prevzel jo je zvok, zato ga poglobljeno raziskuje. Spoznanja na delavnicah, terapijah z zvokom in drugih dogodkih doma in v tujini, prenaša na ljudi. Njihovi dobri odzivi jo osrečujejo, pravi.
BARBARA FURMAN
Tjaša Cepuš pravi, da je svoje poslanstvo prepoznala v tem, da med ljudmi širi radost, sočutje in ljubezen. Prepričana je, da je najbolj pomemben odnos, ki ga imamo sami s seboj. Zato ljudi usmerja na pot k sebi.
Ste že kot otrok sebe in okolico doživljali drugače kot večina ljudi?
V neki meri zagotovo, saj sem se že kot otrok ukvarjala z veliko stvarmi, povezanimi z umetnostjo. Hvaležna sem sestri, ki me je nato popeljala na duhovno pot, starša pa sta me vedno podpirala, za kar sem jima izjemno hvaležna. Spomnim se, kako sem v osmem razredu nekega dne pešačila v šolo in me je po vsem telesu spreletelo nekaj neopisljivega. Prestavila sem se v polje opazovalke sveta in prešinili sta me vprašanji, kdo sploh sem in kaj počnem na tem planetu. Čutim, da je moje fizično poslanstvo tem, da z zvokom podprem ljudi in naš planet
Zanimivo, mikajo vas duhovnost, toda doštu-dirali ste ekonomijo.
Ekonomija je bila v tistem obdobju mojega življenja zanimiva. Tudi poučevala sem. A hitro sem dojela, da ni zame. Začela sem iskati druge poti, ki bi me bolj navdihovale in podprle moje poslanstvo. Delala sem v nekaj podjetjih, pripravljala razpise, pomagala v administraciji, marketingu, prodaji in vzpostavljala dobre odnose z ljudmi. Potem sem se podala na svojo pot, počasi sem se preusmerila k izvajanju zvočnih seans in kasneje masaž.
Možgansko valovanje ob poslušanju zvoka preide v upočasnjeno frekvenco alfa ali celo theta stanja, ko doživimo globok mir. Širi se elektromagnetno valovanje naših živčnih celic, ki začnejo v možganih tkati nove poti, nove nevronske mreže in aktivirajo tiste dele možganov, ki so pred tem spali.
Ste zvočna alkimistka in Aurasound terapevtka. Kaj se skriva za tema nazivoma?
Alkimist je nekdo, ki nekaj ustvarja ali spreminja skozi čaroben proces. Nekoč so bili alkimisti ljudje, ki so spreminjali baker ali
navadno kovino v zlato. Alkimist spreminja tudi sebe, in sicer tako, da je duhovno izpolnjen. Z zvokom lahko razbremenimo svoje misli, čustva in telo tako, da jih preprosto opazujemo in prizemljimo ter dovolimo, da naša energija teče skozi telo. Življenje začnemo doživljati na nov način, lahkotneje, bolj poglobljeno in svobodno. Naziv Aurasound terapevtka sem dobila pri usposabljanju za delo z zvokom, kjer sem se poglabljala tudi v druge energijske vidike. Pred izobraževanjem so mi rekli, da imam dobre roke za masažo, in takrat sem dojela, da je dotik zelo pomemben in da je pomemben za dobro počutje. Zato sem se odločila, da se bom izobrazila tudi za poklic maserke. Tako sem z nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobila še naziv maserka.
Pravite, da je proces učenja nikoli končana zgodba. In na tej učni poti ste spoznali številne zanimive ljudi.
Prvega zvočnega seminarja, ki ga je vodil mojster gonga Don Co-nreaux, sem se udeležila leta 2005. Seminarja sem se udeležila tudi pri Mojci Malek. Kot študentka sem hodila na seminarje afriških bobnov na Dunaj ter k Ninu Mure-škiču. Izobraževala sem se tudi pri dr. Lysi Farmer, bila sem na tečaju pri Nobelovem nagrajencu Jonathanu Goldmanu v Londonu, se učila pri mojstru tolkal Andreu Centazzi ter pri vrhunskem Nestorju Kornblu-mu. V čast mi je bilo, da sem se
Vedno več ljudi išče bolj pristen stik s seboj, ugotavlja.
Foto: Andraž Purg - GrupA
nekaj ur lahko učila tudi pri svetovno priznanih glasbenikih, kot sta basist Juan Garcia Herreros in tolkalist Chen Zimbalista. Vsi so mi posredovali številna znanja, a proces učenja se nikoli ne konča. In v tem res neizmerno uživam. Kaj je zvok?
Po velikem poku je bilo vesolje napolnjeno s plazmo oziroma z energetsko juho nekakšnih delcev in radiacij. Ta plazma ni bila čisto dokončno gladka, neki gradienti in pritisk so potiskali delce naokoli. Ko so delci bili potisnjeni, so postali zvočni valovi. Ti valovi so nastali s prepletanjem svetlobe in materije, ki se je ohlajala, da so nastali atomi in zvenenje. Zvok je torej nastajal daleč nazaj in še danes čutimo ter slišimo te frekvence, ki se prepletajo skozi vso materijo. Njen del smo tudi mi.
Kakšne učinke ima zvok na človeka? Deluje tudi zdravilno?
V naših telesih je zvok, srce bije po ritmu, poganja kri po žilah. To vedo tudi zdravniki, saj v svoji praksi uporabljajo ultrazvok, ki prenaša informacije na kamero. Vse je zvok. Pomembno, Ш je, da so frekvence zvoka v pravilnem ravnovesju. Zaradi stresnega načina življenja se ravnovesje frekvenc poruši. Ravnovesje je predpogoj za naše psihično in fizično zdravje.
Kako to pre-Ш	našate v svoje
zvočne storitve?
Možgansko valovanje ob poslušanju zvoka preide v upočasnjeno frekvenco alfa ali celo theta stanja, ko doživimo globok mir. Širi se elektromagnetno valovanje naših živčnih celic, ki začnejo v možganih tkati nove poti, nove nevronske mreže in aktivirajo tiste dele možganov, ki so pred tem spali. Občutek je, kot da bi v naše telo prišla elektrika. Takrat vstopamo v svojo podzavest, zato lahko odpravljamo svoje strahove, negativne misli in čustva ter energetske blokade, ki se sčasoma prenašajo na fizično telo,
7atn 7hnlimn 7\тп\г cp7P \t
našo celico, ne poslušamo ga le z ušesi, zato ima izjemno moč postavljanja naših frekvenc v ravnovesje.
Ste pobudnica in soizvajalka različnih doživljajskih in koncertov z violino, s harfo, kitaro, z gongom ter drugih plesno-glas-beno-zvočnih predstav in vrhunskih prireditev. Kaj želite doseči s temi dogodki?
Na teh dogodkih želim ljudem podati energijo lepote življenja. Tako lahko skupaj uživamo, se naužijemo višjih vibracij in se ob tem spomnimo, da nas ima življenje kljub številnim izzivom zelo rado. Pomembno je, da imamo radi sebe in da imamo radi tudi druge. Ti dogodki so napolnjeni s posebno energijo, ki lahko prebuja v ljudeh spomin na to notranjo svobodo. Zame je največja sreča, ko mi ljudje ob odhodu povedo, da se dobro počutijo.
Tako ste v sedemnajstih letih ustvarili že več kot tisoč kopeli, zvočnih delavnic, zvočnih seans tako za otroke, mladino kot odrasle v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Havajih. Kdo prihaja k vam in s kakšnimi pričakovanji?
K meni prihajajo ljudje, ki želijo od življenja nekaj več. Tisti, ki želijo razrešiti svoje izzive in živeti drugače, bolj lahkotno, svobodno. Prihajajo tudi otroci, zelo lepo je delati z njimi. Pomembno je, da jih že v zgodnjih letih spomnimo, kdo so in kaj zmorejo. K meni prihajajo tudi ljudje s fizičnimi težavami, na primer z glavoboli. Že po nekaj tret-manih z zvokom težave izzvenijo. V Sloveniji sem igrala tudi ljudem s cerebralno paralizo, na Havajih ljudem z alzheimerjevo boleznijo, tudi skupinam, ki se odvajajo od drog. Ljudje mi izkazujejo globoko hvaležnost.. To me osrečuje. In da ne pozabim, igrala sem tudi delfinom, ki imajo zelo radi zvok. Počaščena sem bila, da sem igrala tudi na svetovnem kongresu zdravnikov, ki ga je gostila Slovenija. To pomeni, da je tudi medicinska stroka začela sprejemati zvok kot del sprostitve oziroma celostnega zdravljenja.
Pogosto potujete po svetu. Na Havajih in v Mehiki ste med drugim plavali z delfini in s kiti gr-bavci. Kaj ste doživljali ob tem?
Plavala sem s temi izjemnimi bitji zaradi njihovih visokih vibracij, ob katerih se tudi sama spreminjam.
ZDRAVILNI ZVOK
29
Tjaša Cepuš potuje potuje po svetu, kjer pridobiva nova znanja in izkušnje.
»Noro lepo je, ko si v morju z delfini. Tako igrivi so, ko se igraš z njimi in na svojstven način komunicirajo s tabo, to je res izjemno doživetje. Kiti imajo še širše polje ljubečih vibracij,« poudarja.
Noro lepo je, ko si v morju in se ti približajo delfini. Tako igrivi so. Ko se igraš z njimi, na svojstven način komunicirajo s tabo, to je res izjemno doživetje. Kiti imajo še širše polje ljubečih vibracij. Zelo težko opišem z besedami, kakšen globok mir sem občutila, ko sem plavala z njimi. Kiti oddajajo izjemen zvok. Čarobno se počutiš ob njih. Hvaležna sem, da sem imela možnost biti z njimi. Upam, da bom še kdaj. Kakorkoli, energija tako kitov kot delfinov ostaja v mojem energetskem polju. Ob vrnitvi domov sem opazila, kako se je ta energija prenesla k ljudem okoli mene. Povedali so mi, da so jo začutili.
Na vaši spletni strani sem prebrala tudi, da imate izkušnjo prejemanja lemurijskih kod. Kaj to pomeni?
V razsežnosti lemurija so ljudje bivali v sožitju. Ostanke te razsežnosti sem zaznala med domačini na Havajih. Pravijo, da nosijo le-murijska sporočila tudi aborigini, domorodci Avstralije. Kode so Lemurijci zapisali v kristale, to so sporočila, ki se jih ne da prebrati. Lahko se jih le občuti, saj so to energijska sporočila višjih vibracij.
To so kode, pri katerih se naše telo spomni našega izvora.
Ljudje živimo v stresu, površno, vsi nekam hitimo. Zato ne preseneča, da so v porastu depresije in druge duševne motnje. Kako ozdraviti to bolno družbo?
Res je, da veliko ljudi še vedno živi v stresu, a vedno več je tistih, ki se tega zavedajo in si prizadevajo za drugačen način življenja. Depresije in duševne motnje so po mojem mnenju zgolj odraz odtujene družbe, saj je veliko ljudi premalo povezanih. Ne prispevajo dovolj k skupnosti. Vsak je osredotočen na svoje skrbi, pehamo se za materialnimi dobrinami, kar je do neke mere razumljivo. Toda pozabili so razmišljati s svojo glavo, ne znajo slediti sebi, svojim občutkom, intuiciji in srcu. Menim, da družbe ni treba zdraviti, saj bo tako odtujen koncept družbenega sobivanja slej ko prej razpadel. Nastala bo nova družba in tu smo, da jo soustvarjamo na novo. Vsi, ki si to želijo, lahko prestopijo na ta vlak, drugi pač ostajajo na drugem vlaku. Vsaka sprememba se začne v nas, zato moramo začeti pri sebi.
Foto: osebni arhiv
Svoje znanje prenaša na mlajše generacije.
V naših telesih je zvok, poudarja Tjaša.
30
ČEBELARSTVO
Pintarjev Pepek in njegov čebelnjak navdušujeta
Zapisana v srcih in med (kulturne) posebnosti
Pintarjev čebelnjak morda na prvi pogled ni nič posebnega. Je pa edinstvena njegova zgodba oziroma zgodba njegovega graditelja in skrbnika. Čeprav so čebelnjak v zaselku Vrba pri Dobrni postavili že daljnega leta 1950, še vedno nudi zavetje in dom marljivim čebelam. Kot eden najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov v Sloveniji je vpisan tudi v register kulturne in stavbne dediščine pri Čebelarski zvezi Slovenije.
BOJANA AVGUSTINCIC
Pintarjev čebelnjak je na mestu, kjer je pred tem že stal star dotrajan čebelnjak, pred 72 leti postavil Jože Rihter oziroma Pintarjev Pepek, kot so mu rekli. Rodil se je leta 1915 z deformacijo nog, zato za težko delo na kmetiji ni bil sposoben. »Bil pa je bister in je kmalu spoznal, da so njegove pridne roke na kmetiji njegovih staršev v veliko pomoč. S preprostim orodjem je začel izdelovati lesene pripomočke na kmetiji, prav tako je očetu pomagal pri čebelah. Kot samouk ko-lar in sodar je postal znan v okolici. Bil je res izjemen človek. Dolga leta je bil tudi ključar in pritrkovalec v bližnji cerkvi sv. Miklavža,« pripoveduje tajnik Čebelarskega društva Dobrna Ivan Krulec, ki ga je tudi osebno poznal.
Cenjen med čebelarji
Kljub fizičnim omejitvam je bil Pintarjev Pepek zelo dober čebelar in vsestranski mojster, saj je s svojimi rokami znal ustvariti marsikaj. Tako se je odločil tudi, da bo čebelam postavil nov dom. Stari čebelnjak je bil namreč že dotrajan. Ker ni imel strojev, je čebelnjak gradil ročno, a zelo natančno. Čebelaril je z AŽ-panji lastne izdelave. Zaradi pomanjkanja denarja je tudi leseno točilo (ki je še vedno ohranjeno) naredil sam, pripoveduje Ivan Krulec. »Kljub bolezni, ki ga je spremljala vse življenje, je bil Pepek vedoželjen in vedrega duha. Spoštoval in ljubil je svoje čebele.«
Že leta 1938 je Pintarjev Pepek postal tudi član Čebelarske družine Dobrna. Drugi čebelarji so k njemu radi prihajali po nasvete, ob in v njegovem čebelnjaku so organizirali čebelarska predavanja. Za te zasluge in umno čebelarjenje je Pepek prejel priznanje Antona
Janše III. stopnje. Čebelaril je do svojega osemdesetega leta, nato je na njegovo veliko veselje skrb za čebele prevzel svakov brat.
»Maja 1998, ko so njegove zveste prijateljice že nabirale nektar po cvetočih travnikih, nas je Pepek - čebelar z velikim srcem in neizmernim spoštovanjem do čebel -zapustil,« se spominja Krulec.
Apiterapija pri
čebelnjaku
Pepek je rad posedal pri svojem čebelnjaku. Verjetno je tudi zato dočakal visoko starost. Zrak okoli čebelnjaka je namreč poln naravnega aerosola, v katerem je mešanica medu, peloda, propolisa in eteričnih olj, feromonov. Čebele v panju s krili povzročajo ventilacijo in vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak. Okoli čebelnjaka je tako polno naravnega aerosola, ki pozitivno in poživljajoče vpliva na človekovo zdravje in dobro počutje. Tega se je dobro zavedal tudi Pintarjev Pe-pek, ki je dneve in večere tako rad preživljal v družbi svojih čebel.
Čeprav Pepka že skoraj četrt stoletja ni več med nami, njegov čebelnjak še vedno živi. Leta 2005 je skrb zanj prevzel Ivan Krulec. Potem ko je čebelnjak nekaj časa sameval, je vanj ponovno naselil čebelje družine. Še več: ker je menil, da je čebelnjak nekaj posebnega v slovenskem prostoru, se je odločil, da bo na razpis Čebelarske zveze Slovenije (ČzS) oddal vlogo za njegov vpis v register posebnih čebelnjakov. »Komisija je odločila, da si čebelnjak zasluži svoje mesto v Registru kulturne in stavbne dediščine pri ČZS pod številko 3.o5,« je zadovoljen skrbnik tega 72 let starega čebelnjaka, ki poleg starosti izstopa tudi po svoji zgodbi.
Uresničili dolgoletno
željo
Na Pintarjev čebelnjak in na njegov vpis v register so ponosni tudi v Čebelarskem društvu Dobrna, katerega član je bil tudi Pepek. Društvo trenutno šteje 38 članov, pri čemer so vanj včlanjeni tudi družinski člani čebelarjev, ki pomagajo pri čebelarskih opravilih. Kot pravi tajnik društva Ivan Krulec, jim je lani uspelo uresničiti dolgoletno željo, in sicer da so razvili lasten prapor, kar je za manjše društvo velik dosežek. »S pomočjo razpisa smo dobili tudi čebelarsko tehtnico, ki jo imamo nameščeno v društvenem čebelnjaku,« dodaja. Gre za pripomoček, s katerim čebelarji spremljajo, kaj se v čebelji družini dogaja, ali v naravi poteka medenje in kakšne so potrebe čebelje družine po hrani.
Pod vznožjem hribčka nasproti Osnovne šole Dobrna ima Čebelarsko društvo Dobrna učni čebelnjak. Postavili so ga leta 2011 s sredstvi iz Sklada za ohranitev kranjske čebele pri Čebelarski zvezi Slovenije. Učni čebelnjak služi učencem, ki so vključeni v čebelarski krožek OŠ Dobrna, za bolj poglobljeno spoznavanje življenja čebel in dela z njimi. Ob učnem čebelnjaku so zasajene cvetoče medovite rastline, ki nudijo čebelam nektar in cvetni prah.
Čebelnjak še danes nudi zavetje in dom pridnim potomkam Pepkovih prijateljic. Od leve: Ivan Krulec, Lidija Senič, Martin Jurko, lastnica Pintarjevega čebelnjaka Vera Švent in Alojz Mešl. (Foto: Lidija Senič)
Pintarjev Pepek je bil vsestranski mojster. Iz lesa je izdeloval vse mogoče, tudi sani za okoliške otroke. »Tudi meni jih je naredil. Bil sem neučakan, kdaj bodo končane. Zato sem šel večkrat pogledat, kako napreduje njihova izdelava,« se anekdote spominja Ivan Krulec. »Ko sem se po poti bližal Pepkovi delavnici, me je ta opazil skozi okno, hitro vzel v roke sani, češ kako se trudi z njimi. Tako me je uspel prepričati vsaj trikrat. Četrtič sem do njegove delavnice prišel po drugi poti, da me skozi okno ni videl. Ko sem vstopil v delavnico, seveda v rokah ni imel sani. Takrat je priznal, da moje sani niso bile njegova glavna skrb, rekoč: >Zdaj si me pa dobil. Zdaj jih pa res moram čim prej dokončati.««
Čebelarji, zbrani na posvetu pri Pintarjevih, pred šestimi desetletji (Foto: arhiv ČD Dobrna)
Pintarjev Pepek je rad posedal pri svojem čebelnjaku. Brenčanje čebel ga je pomirjalo, hkrati se je zavedal zdravilnih učinkov zraka okoli čebelnjaka. (Foto: arhiv ČD Dobrna)
Pintarjev čebelnjak je vpisan tudi v register kulturne in stavbne dediščine pri Čebelarski zvezi Slovenije. (Foto: Lidija Senič)
Občina Dobrna se je v letošnjem natečaju Čebelarske zveze Slovenije Čebelam najprijaznejša občina uvrstila na drugo mesto. Na natečaju so lahko sodelovale občine, ki s svojimi dejavnostmi delujejo na področju ohranjanja čebel in okolja, ozaveščanja javnosti o čebelah in čebelarski kulturni dediščini ter ki sodelujejo s čebelarskimi društvi. V občini Dobrna so letos tem dejavnostim posvečali veliko pozornosti. Med drugim so zasadili nov drevored z medovitimi rastlinami ob Dobrnici, posadili so medovi-ta drevesa v zdraviliškem parku, staršem novorojenčkov so podarili sadiko starih sort jabolk, uredili so zeliščne grede v središču Dobrne, označili Pintarjev čebelnjak ... Aktivno je bilo tudi Čebelarsko društvo Dobrna, ki je s čebelarskim podmladkom posadilo nova medo-vita drevesa ob učnem čebelnjaku.
ZA ZDRAVJE
31
Okužbe pogostejše decembra
Naj salmonela ne bo prisotna na praznovanjih	—^
December je tu in z njim še večja možnost salmo-neloze, črevesne nalezljive bolezni, ki jo povzročajo bakterije salmonele. Bolezen je razširjena po vsem svetu, nekoliko večja je pojavnost ravno v tem času, ko se na obloženih mizah znajdejo tudi izdelki, kot je tatarski biftek. Ta naj bi bil razlog tudi za več okužb v Sloveniji, med drugim tudi v Celju, pred dnevi. Bolniki so poiskali pomoč zaradi prebavnih težav (driska, bruhanje, povišana telesna temperatura, oslabelost). Pri nekaterih je bila potrebna tudi hospitalizacija.
SIMONA ŠOLINIČ
Znano je, da je pri večini odkritih primerov možen vir okužbe uživanje tatarskega biftka v obdobju martino-vanj. Nekaj dni kasneje so se pri ljudeh pojavile prebavne težave. S salmonelami je lahko okuženo surovo meso, najpogosteje so okuženi perutnina in jajca. Če omenjenih živil ljudje pred zauži-tjem primerno toplotno ne obdelajo, se lahko okužijo. Salmonele se širijo s stikom z okuženimi in obolelimi ose-
bami. Bolnik oziroma okužena oseba jih izloča z blatom. Od tu pridejo na roke oziroma v okolje in na druge ljudi. Okužba se lahko pojavi tudi zaradi neposrednega stika z okuženimi živalmi.
Tako imenovana doba in-kubacije, torej čas od okužbe do začetka bolezni, traja od 6 do 72 ur, ponavadi od 12 do 36 ur. S salmonelo se sicer osebe lahko okužijo tudi s pitjem vode, kar je v Sloveniji izjemno redko.
Dovzetnost za okužbo
Za okužbo s salmonelo so bolj dovzetne osebe, ki prejemajo zdravila za zmanjšanje kislosti želodca, in osebe z oslabljeno odpornostjo. Začetna težava je, da okužba najprej na začetku brez znakov. Simptomatske okužbe so kot akutno vnetje prebavil: poja-
Ali upoštevate to?
Jajca morajo biti nepoškodovana in brez vidne umazanije. Če so poškodovana ali umazana, jih zavržemo.
Umazanih jajc ne smemo prati. Lupina je namreč porozna, zato obstaja možnost onesnaženja vsebine.
Izogibamo se odlaganju jajc ali njihove embalaže na čiste delovne površine.
Pri trenju jajc pazimo, da se s prsti ne dotikamo notranjosti oziroma vsebine.
Pri ločevanju rumenjaka od beljaka (tudi s kuhinjskim pripomočkom) pazimo, da vsebine jajca ne onesnažimo z zunanjo površino lupine.
Če v strta jajca oziroma jajčno mešanico pade košček lupine, ga odstranimo s čistim priborom.
Pazimo, da se vsebina jajc ne cedi po delovnih površinah. Jajčno lupino takoj odvržemo v koš za odpadke.
Ves pribor, posodo in delovne površine, ki so bile v stiku z jajci, oziroma embalažo za jajca je treba temeljito očistiti.
Prazno embalažo takoj zavržemo in je ponovno ne uporabljamo.
.
vijo se driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura. Driska je lahko vodena ali krvava s sluzjo. Težave pri večini obolelih postopoma izzvenijo v nekaj dneh, pri osebah, ki imajo kronične bolezni, lahko vztrajajo več tednov. Redko se ob črevesni okužbi s salmonelo tudi zaplete. Bakterija pride v kri, povzroči sepso, vnetje v notranjih organih.
Po okužbi oseba salmonele izloča v blatu povprečno pet tednov. Pri otrocih, mlajših od pet let, je čas izločanja bakterij daljši.
Zdravljenje
Zdravljenje je simptomat-sko. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je treba skrbeti predvsem za zadosten vnos tekočine. Posebna dieta ni potrebna,
bolnik naj uživa le lahko hrano. Če mu grozi dehidracija, je treba poiskati zdravniško pomoč. Pomembna je dosledna higiena, kar pomeni natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij ter drugih površin, onesnaženih z okuženimi izločki. Zelo pomembno je še, da bolniki ostanejo doma, dokler imajo prebavne težave.
Foto: Pixabay
Preprečevanje bolezni
Pomembna je dobra toplotna obdelava živil, zlasti surovega mesa.
Treba je preprečiti t. i. navzkrižno onesnaženost živil v kuhinji, zato uporabljamo poseben pribor za obdelavo surovega mesa.
Hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku pri temperaturi, nižji od 4 stopinj Celzija. Surova živila hranimo tako, da se v hladilniku ne dotikajo živil, ki so že pripravljena za zaužitje.
Skrbimo za ustrezno osebno higieno - umivanje rok po uporabi stranišča, menjavi plenic, rokovanju s surovimi živili, zlasti s surovo perutnino, oziroma pred in med pripravo hrane, pred jedjo ...
Akutna okužba s salmonelo načeloma ne predstavlja dolgotrajnejšega tveganja za zdravje obolelega in se razreši s simptomatskim zdravljenjem. Tudi smrtni primeri so zelo redki.
Po rokovanju z jajci ali njihovo embalažo si temeljito umijemo roke.
32
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
vwwv.trgotur.si
Monter m/ž (Žalec, teren)
Kaj pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželeno ele-ktro- ali strojne smeri), vsaj dve leti izkušenj na podobnem delovnem mestu, prednost imajo kandidati z izkušnjami pri montaži stavbnega pohištva, izpit B-kategorije (prednost imajo kandidati z izpiti C in E), natančnost, pozitivna naravnanost, sposobnost dela v timu, inova-tivnost, ročne spretnosti, fizična moč. Kaj ponujamo: takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za določen čas enega leta s 6-mesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Prijave zbiramo do 12. 12. 2022. Hörmann Slovenija, d.o.o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče.Večna www.trgotur.si
Pogodbeni monter lesenih notranjih vrat (m/ž) (Slovenija, teren)
Kaj pričakujemo: če imate urejen status samostojnega podjetnika ali d.o.o., ste iz Slo-
venije, ste pri delu samostojni, imate izkušnje in razmišljate podjetno ter inovativno, želite dosegati nove cilje, hkrati pa lahko sledite in upoštevate naše vrednote, vas vabimo, da se nam oglasite. V primeru dogovora bomo sklenili dolgoročno pogodbeno sodelovanje. Nudili vam bomo kakovostno izobraževanje na vašem področju dela, uvajanje in tehnično podporo. Prijave zbiramo do 12. 12. 2022. Hörmann Slovenija, d.o.o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več na www. trgotur.si
Ključavničar/
varilec (delavec v
proizvodnji) m/ž
(Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovnovztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju,
Pomagajmo Nataši in Nini
pri obnovi njune hiše, da bosta lahko enkrat rekli: »Imava dom!«
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ZID5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč pri obnovi Natašine in Ninine hiše. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in Al.
Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec.ozrk.si/.
motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, saj smo mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 9. 12. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več na www.trgotur.si
Strojni vzdrževalec
(Spodnja Savinjska
dolina)
Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe v strokovni smeri, poznavanje osnov hidravlike in pnevmatike, usposobljenost za delo z računalnikom, samostojnost, natančnost, odgovornost za delo, zanesljivost pri delu, vztrajnost, ažurnost, odgovornost za kakovostno, pravočasno in odgovorno opravljeno delo,za verodostojnost in točnost podatkov, za smotrno, namensko in ekonomično uporabo sredstev za delo, za varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter ugleda podjetja. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 3 mesece, večinoma enoizmensko delo, usklajeno po dinamiki v podjetju, dodatek za pripravljenost na domu, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 30. 12. 2022. Naročnik želi zaradi objektivnih razlogov ostati anonimen. Več na www.trgotur.si
Prodajalec -skladiščnik m/ž (Šoštanj)
Od vas pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu,
veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom
v kmetijski trgovini, železni-ni ipd. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim obdobjem 2 meseca in možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, kjer boste lahko uresničili svoje poklic-
ne ambicije in razvili svoje sposobnosti, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Prijave zbiramo do 8. 12. 2022. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več na www.trgotur.si
www.novitednik.si
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-Mobil, d.o.o., je pooblaščeni prodajalec in serviser za
vozila Toyota, Suzuki in Isuzu v Celju. Zaradi povečanega obsega dela k sodelovanju vabimo nove
sodelavce:
•	SERVISNI SVETOVALEC/SPREJEMNIK M/Ž
vsaj III. stopnja izobrazbe, veselje do dela v avtomobilski stroki in nekaj predhodnega znanja o njej, veselje do dela s strankami, komunikativnost, urejenost, prijaznost, poštenost, natančnost in delo s spoštovanjem časovnih rokov, pripravljenost za delo v timu, usposobljenost za delo z računalnikom (MS-office, internet), osnovno znanje angleškega jezika, pripravljenost na izobraževanja, vozniško dovoljenje B- kategorije
•	ADMINISTRATIVNA POMOČ V SERVISU/BLAGAJNIK M/Ž
vsaj IV.stopnja izobrazbe, veselje do dela s strankami, komunikativnost, urejenost, prijaznost, poštenost, natančnost in delo s spoštovanjem časovnih rokov, pripravljenost za delo v timu, računalniško znanje in elektronska pismenost (MS-office, internet)
•	PRODAJNI SVETOVALEC ZA NOVA VOZILA M/Ž
vsaj IV.stopnja izobrazbe, veselje do dela s strankami, pridobivanje in sprejem strank, telefonsko in osebno svetovanje ter komunikacija preko elektronske pošte, priprava ponudb, predstavitev vozil, opravljanje testnih voženj, zbiranje informacij o strankah, priprava dokumentacije za prodajo, izračuni in ponujanje finančnih produktov in zavarovanj za vozila, predstavitev in prodaja dodatne opreme, priprava pogodb, izdaja računov, priprava vozil za salon, fotografiranje vozil, pripravljenost na izobraževanje
•	SKLADIŠČNIK M/Ž
vsaj III.stopnja izobrazbe, prevzem blaga, knjiženje prevzemov v program, zlaganje blaga v skladišče, izdajanje blaga iz skladišča za prodajo preko pulta, veleprodajo in za porabo v servisu, naročanje blaga dobaviteljem in vzdrževanje zadostne zaloge nadomestnih delov na zalogi.
Nudimo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom v urejenem delovnem okolju ter s stimulativnim plačilom za opravljeno delo. Prijave z življenjepisom sprejemamo na elektronski naslov: zaposlitev@fri-mobil.si ali po pošti AC FRI-MOBIL, d.o.o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje.
Ali ste vedeli? V Sloveniji ima krvni skupini A+ in 0+ 61 % prebivalcev, AB- pa zgolj 1 %.
Katera pa je vaša?
Pokličite še danes in darujte!
Enota za transfuzijsko dejavnost Celje Oblakova 5, 3000 Celje
Naročanje na odvzem: 03/423 35 97 Urnik darovanja krvi: Ponedeljek, torek in sreda med 7.30 in 10.30 uro
KRONIKA
33
Prekratka varnostna razdalja pogost vzrok za nesreče
»Ne prilepite se na >rit<«
Pretekli petek je bil na avtocesti na območju Šentruperta pe-turni poostren nadzor nad upoštevanjem pravil ustrezne varnostne razdalje voznikov. Med 7. in 12. uro so policisti zaznali 20 tovrstnih kršitev samo na tej nadzorni točki. Neupoštevanje zadostne varnostne razdalje je tudi na avtocesti drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče, ki imajo - zaradi višjih hitrosti vozil - tudi hujše posledice.
SIMONA SOLINIC
Čeprav se na Celjskem ne moremo pohvaliti z dobro prometno varnostjo, kvečjemu nasprotno, je dobra novica, da se je varnost na avtocesti v naši regiji v primerjavi z lani vsaj nekoliko izboljšala. Lani je na avtocesti v nesrečah umrlo šest ljudi, letos v enakem času - do tega meseca - so umrli trije.
A vsaka smrtna nesreča je odveč, saj bi se jo dalo preprečiti, če bi vozniki upoštevali pravila. Neupoštevanje varnostne razdalje je namreč pogost razlog za nesreče, predvsem za nevarne nalete, ki se na Celjskem vrstijo dokaj pogosto. V zimskem času je to še toliko bolj pomembno,
saj se vozne razmere spreminjajo in terjajo še večjo previdnost.
Kdaj je lahko krajša?
»V normalnih voznih razmerah, ko promet poteka normalno, brez posebnosti, je varnostna razdalja omejena na tako imenovani dve sekundi. Kadar promet poteka v strnjeni koloni, počasi, je ta razdalja lahko tudi krajša. Pri tem je treba upoštevati tudi vremenske razmere, čemur je treba varnostno razdaljo tudi prilagoditi. Na posameznih odsekih je varnostna razdalja tudi jasno določena s posebno prometno signalizacijo ali je na primer
Bi se vozila v primeru nenadne situacije lahko pravočasno ustavila brez naleta?
V peturnem nadzoru so na samo eni avtocestni točki kaznovali 20 kršiteljev.
Pri hitrosti 100 km/h je varnostna razdalja vsaj 56 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov.
Predpisane globe za neupoštevanje varnostne razdalje
Globa 40 evrov je predpisana za voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in ne upošteva varnostne razdalje.
Globa 200 evrov je predpisana za voznika motornega vozila, ki ne vzdržuje ustrezne varnostne razdalje.
Globa 300 evrov je predpisana za voznika motornega vozila, ki ne vzdržuje ustrezne varnostne razdalje, določene s prometnim znakom. Vozniku ob tem izrečejo tudi 3 kazenske točke.
omejena za nekatera vozila, kot so tovorna,« pravi pomočnik načelnika Postaje prometne policije Celje Marko Prevolčič.
Kazni za voznike, ki ne upoštevajo predpisov, so v razponu od 40 do 300 evrov. Prevolčič dodaja, da se vsi vozniki ne zavedajo, kako pomembno je voziti z zadostno razdaljo od drugih voznikov. Nekateri celo negodujejo in se ne strinjajo z navedbami policije - dokler jim ta ne pokaže izmer in posnetkov iz nadzora.
Napačna prepričanja
Če voznik, ki vozi pred nami, zmanjša hitrost ali se ustavi, nam le zadostna varnostna razdalja omogoča, da lahko pravočasno zmanjšamo hitrost ali varno ustavimo in tako preprečimo trčenje. Varnostna razdalja poleg tega omogoča, da se voznik, ki nas je prehitel, pred našim vozilom varno vrne na vozni pas. Večina voznikov vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi. Del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo prepustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju. Nekateri poskušajo z agresivnim »prilepljanjem« na zadek predhodnega vozila tega spraviti s prehitevalnega na vozni pas.
Foto: SHERPA
Naprava, ki natančno izmeri, ali je bila med vozili ustrezna varnostna razdalja.
Že veste, kaj pomenita dve sekundi? Kako jim je to uspelo?
Sekundno metodo ali pravilo dveh sekund uporabljamo tako, da ob robu vozišča izberemo nek predmet oziroma orientacijsko točko (npr. prometni znak ali cestni smernik).
Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: »Enaindvajset, dvaindvajset.«
Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo. Če ga prevozimo prej, je naša varnostna razdalja premajhna.
Testna polja za tako imenovan samonad-zor niso postavljena povsod. Na Celjskem so označena na avtocestnem odseku Vransko-Šentrupert.
Pijana ostala brez dovoljenja
V začetku tedna so policisti na območju Policijske postaje Laško prijeli pijana voznika. Prvi je imel 0,75 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, drugi 0,81 miligrama. Obema so začasno odvzeli vozniško dovoljenje, zoper oba bosta sledila tudi obdolžilna predloga.
Pred dnevi so neznani storilci med avtocestnim uvozom Dramlje in počivališčem Zima ukradli 40 varovalnih stebrov ob avtocesti. Poleg tega so odnesli tudi deset opornikov za stebre in približno 300 metrov aluminijaste povezovalne žice. Policisti neznance še iščejo.
novi tedniki radio celie
NT&RC, podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje
V tehničnem uredništvu NOVEGA TEDNIKA iščemo
grafičnega oblikovalca
z izkušnjami.
Če si dinamičen, natančen in kreativen, se prijavi! Delo poteka v Celju na sedežu podjetja.
Zahtevana znanja: Adobe Indesign, Adobe Photoshop, Adobe Illustrator (Corel Draw).
Prijavo in prikaz dosedanjega dela oziroma reference pošlji do 20. decembra 2022 na naslov tednik@nt-rc.si.
novi tednik
Vgdm г илто)!
radio celje
34
BRALCI POROČEVALCI
Prireditev je povezovala profesorica Metka Hojnik Verdev. Besedila so interpretirali dijaki Šolskega centra Celje, in sicer Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko.
Predstavitev Vsesledja in Supernove
Po dveletnem premoru se je tudi predstavitev Vsesledja, ki izhaja že 21 let, vrnila tja, kjer je vedno bila - v Špital za prjatle. Prireditev je povezovala profesorica Metka Hojnik Verdev. Besedila so interpretirali dijaki Šolskega centra Celje, in sicer Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Za glasbeno obogatitev so poskrbeli učenci Glasbene šole Celje pod vodstvom mentorjev.
Revija Vsesledje je presek ustvarjanja članic in članov Celjskega literarnega društva in nekaterih drugih avtoric ter avtorjev. Urednik revije je dr. Zoran Pevec, ki to vlo-
go opravlja že od ustanovitve društva in začetka izhajanja revije. Uvodnik je napisal Andrej Ivanuša, intervju z uveljavljeno pesnico in lavreat-ko Veronikine nagrade 2021 Tino Kozin je pripravila Ljudmila Conradi. V reviji je tudi nekaj izobraževalne vsebine. Dr. Zoran Pevec je prispeval zanimiv prispevek Metafora, metonimija in druge retorične figure. Ne smem pozabiti na odličen izbor proze in poezije, ki predstavlja nekakšno srce revije. Na koncu je presek društvenega dogajanja od zadnje številke.
Poseben dodatek je posvečen dolgoletni članici dru-
Delavnico je izvedel vodja evropskega projekta Polet s knjigo Kristjan Veber.
Brati in obstati
V Celjskem mladinskem centru so 22. novembra med 10. in 12. uro izvedli delavnico bralne pismenosti in bralne kulture, na kateri so sodelovali dijaki Gimnazije Celje - Center. Delavnica Brati in obstati je bila organizirana v okviru kampanje Time to move, ki jo podpira Eurodesk, namenjen informiranju mladih o projektih znotraj Evropske unije. Time to move je sklop dogodkov, ki je aktualen po celi Evropi, v okviru evropskega leta mladih.
Na delavnici so mladi preko pisanja in pripovedovanja zgodbe spoznavali aktualne tematike Evropske unije, kot so npr. solidarnost, trajnostna mobilnost in varovanje okolja, ter vse te pojme povezali v zgodbe. Izvedeno delavnico so okrepili tudi z uporabo ilustracij, ki so služile kot inspiracija. Na podlagi izbranih ilustracij so namreč mladi,
Bralna čajanka knjižnih moljev šestošolcev
V torek, 22. novembra, je bila v popoldanskih urah v šolski knjižnici I. OŠ Žalec bralna čajanka za šestošolce.
Posvetili smo se branju poezije in debatirali o prebranih pesmih. Vsak je napisal tudi svojo likovno pesem. Seveda ni manjkalo čaja in piškotov, kot se za bralno čajanko spodobi. Učenci pravijo, da se že veselijo naslednjega druženja ob knjigi, čaju in piškotih.
GAJA AUDIC, 6. a-razred Mentorica URŠKA JAUŠOVEC KOLAR
Smrečica že stoji, božič spet k nam hiti. Kraguljčki pojejo, lučke gorijo in smrečico krasijo. Božičkovi jelenčki in sneg nas razveselijo. Drvimo s sanmi, ko zvonec zazvoni. Zvezda na smrečici nadeta je, piškoti pridišijo iz kuhinje. Božične pesmi vaščani prepevajo in božične kape nosijo. Ho-ho-ho, jelenčki pojejo in srečni smo vsi, ko drsat odpravimo se mi. Snežna kepa prileti, zvezdni utrinek se zablešči in želja izpolni se mi. Zberemo se ob smrečici in zapojemo si ... božič nas zmeraj razveseli.
štva in znani celjski kulturni delavki, gonilni sili mnogih kulturnih projektov na Celjskem Ljudmili Conradi ob njeni 80-letnici. Tudi tu: »Vse najboljše!«
Književnik z naslovnice je tokrat Gregor Strniša, ki ga med drugim poznamo kot avtorja besedil mnogih zimzelenih popevk. Društvo izdaja tudi Supernovo, edino slovensko revijo za fantazijsko književnost. Na dogodku sem na hitro predstavil njeno vsebino, medtem ko je bila podrobneje predstavljena na Fanfestu konec septembra.
BOJAN EKSELENSKI
S Strateškim svetom za svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih v Savinjski regiji
Pri razmišljanju o različnih možnostih izobraževanja in učenja ter pri sprejemanju tovrstnih odločitev odrasli potrebujemo ustrezne in natančne informacije, pri čemer nam lahko nasvet in pomoč strokovnjaka v veliki meri pomagata najti pravilno pot. Takšno strokovno pomoč nudi svetovalna dejavnost, ki je odraslim v podporo pred izobraževanjem in učenjem, med njim in po njem.
V Savinjski regiji jo odrasli najdejo pri petih ponudnikih - UPI Ljudski univerzi Žalec, Ljudski univerzi Celje, Ljudski univerzi Rogaška Slatina, Razvojni agenciji Kozjansko (OE Ljudska univerza Šentjur) in Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče, Enota SIC - izobraževanje odraslih in svetovanje. Te organizacije odraslim brezplačno omogočajo in ponujajo informacije ter svetovanje o različnih možnostih učenja,
izobraževanja, načrtovanju in razvoju kariere, vrednotenju že pridobljenega znanja, samostojnem učenju.
Z namenom zagotavljanja čim boljše dostopnosti svetovalne dejavnosti vsem odraslim in z namenom razvoja človeških virov v lokalnem oziroma regionalnem okolju so se izvajalci tovrstne svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba, povezali z organizacijami, ki v lokalnem oziroma regionalnem okolju izvajajo različne svetovalne in izobraževalne dejavnosti za odrasle, odločajo o strategijah razvoja človeških virov, sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju regionalne razvojne politike ter z drugimi partnerji.
V ta namen so se v četrtek, 24. novembra 2022, v Žalcu srečale partnerske organizacije in s podpisom dogovora oblikovale regionalni Strateški svet za svetovalno dejavnost v izobra-
ževanju odraslih v Savinjski regiji, namenjen odraslim in njihovim svetovalnim potrebam, povezanim z izobraževanjem, učenjem in razvojem kariere. Strateški svet poleg že omenjenih ponudnikov - izvajalcev svetovalne dejavnosti - sestavlja 16 organizacij: Šolski center Celje, Razvojna agencija Savinjske regije, Razvojna agencija Sotla, Gospodarska zbornica Slovenije, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Območna obr-tno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Upravna enota Žalec, Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, Center za socialno delo Celje, Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije, Območna organizacija ZSSS Savinjska in Javni zavod Regijsko študijsko središče v Celju. Delovanje Strateškega sveta bo v prvem obdobju delovanja koordinirala UPI Ljudska univerza Žalec.
MIHAELA ANCLIN
združeni v različne skupine, napisali zgodbe.
Pisanje zgodbe so otežili tudi različni izzivi, kot je npr. odsotnost verbalne komunikacije, kjer so se mladi morali znajti brez komunikacije in se znotraj ekipe z neverbalno komunikacijo dogovoriti o strukturi zgodbe.
Delavnico je izvedel vodja evropskega projekta Polet s knjigo Kristjan Veber. Omenjen projekt se izvaja v Celjskem mladinskem centru v sodelovanju z vsemi celjskimi javnimi vrtci, Zdravstvenim domom Celje, Osrednjo knjižnico Celje in mladimi z mariborske pedagoške in filozofske fakultete. V okviru projekta bo nastal tudi priročnik s kakovostno otroško literaturo, ki bo služil mladim strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževal-nih funkcijah in staršem pri razvoju bralne in družinske pismenosti.
NT
Prejšnji četrtek so se v Žalcu srečale partnerske organizacije in s podpisom dogovora oblikovale regionalni Strateški svet za svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih v Savinjski regiji, namenjen odraslim in njihovim svetovalnim potrebam.
BRALCI POROČEVALCI
35
Varno na cesti
Starejši vozniki in varna vožnja je bila tema predavanja, ki ga je organiziral predsednik Društva upokojencev Planina pri Sevnici Franc Nuč v sodelovanju s člani iz Sožitja za varno vožnjo, predstavniki Darsa in Policijske postaje Šentjur.
Kar 57 starejših voznikov se nas je zbralo v kulturnem domu v Šentvidu. Osvežili smo znanje cestnoprometnih predpisov. Dobili smo tudi veliko informacij o vožnji in vključevanju na avtocesti ter večjih krožnih križiščih, saj imamo s slednjimi najmanj izkušenj. Lahko smo se udeležili tudi testne vožnje. Bilo je zelo koristno predavanje za vse starejše voznike in druge udeležence v prometu. Na koncu smo si zaželeli srečno in varno vožnjo!
NIKA ROMIH
V kulturnem domu v Šentvidu se je zbralo 57 starejših voznikov.
Lions klub Celje Mozaik se zahvaljuje vsem slikarjem in likovnim ustvarjalcem, ki so poslikali dežnike in vrečke, saj je njihovo umetniško ustvarjanje nepogrešljiv doprinos k uspehu tega dobrodelnega projekta.
Festival dežnikov ponovno navdušil Celjane
V	meglenem sobotnem dopoldnevu, ko je že dišalo po dežju, so v središču Celja članice dobrodelnega Lions kluba Celje Mozaik razprostrle živopisne ročno poslikane dežnike in poslikane bombažne vrečke ter abažurje.
Celjani in obiskovalci Celja že poznajo tradicionalni dobrodelni projekt in so si z veseljem ogledali letošnje poslikave. V zameno za dobrodelne prispevke so poslikane izdelke odnesli domov.
Dobrodelni festival je vsako leto namenjen zbiranju sredstev za pomoč ranljivim skupinam, tako so tudi tokratni izkupiček organizatorke namenile mladostnikoma, ki sta se znašla v hudi življenjski stiski. Vzdušje na festivalu so popestrile plesalke orientalske plesne skupine Sayydah.
Lions klub Celje Mozaik se prisrčno zahvaljuje vsem slikarjem in likovnim ustvarjalcem, ki so poslikali dežnike in vrečke, saj je njihovo umetniško ustvarjanje nepogrešljiv doprinos k uspehu tega dobrodelnega projekta. Prav tako zahvala velja Mestni občini Celje, ki projekt podpira, ter donatorjem na festivalu.
NT
Literarni uspehi Anastazije Gračner
V	literarnem svetu mladih ustvarjalcev so bili letošnji jesenski meseci obarvani s tematiko ljubezni. KD Josipine Turnograjske vsako leto razpisuje natečaj za najboljše ljubezensko pismo. Letos je bil zaradi velikega zanimanja razpisan tudi prvi natečaj za najboljšo ljubezensko pesem. Na obeh je sodelovala maturantka 4. c-letnika na gimnaziji Anastazija Gračner, ki je v kategoriji poezije dosegla absolutno prvo mesto.
Dijakinja s tem društvom sodeluje že od svojega prvega letnika ter tako na tem kot tudi na drugih literarnih natečajih dosega odlične rezultate. Čeprav se naslednje leto natečaja ne bo mogla več udeležiti, se njeno druženje z Josipino Tur-nograjsko nadaljuje, čeprav v drugačni obliki; predsednica društva dddr. Mira Delavec Tauha-mi jo je namreč povabila v ocenjevalno komisijo obeh natečajev. Ker je omenjeno tekmovanje v slovenskem prostoru in zamejstvu zelo odmevno, mu je vsako leto posvečena radijska oddaja Gymnasium na Prvem. Povabilo v oddajo je zaradi svojega uspeha prejela tudi Anastazija. V oddaji, na spored uvrščeni, 16. novembra, je spregovorila o svojem dolgoletnem ustvarjanju.
Zgodila se je tudi 23. Pesniška olimpijada, kjer prav tako najdemo Anastazijino poezijo, kjer se ji je letos zaradi hude konkurence (v kategoriji dijakov so namreč sodelovali tudi študenti) uvrstitev med finaliste za las izmuznila. Anastaziji čestitamo in ji želimo še veliko ustvarjalnega navdiha.
JOŽICA PLEŠNIK
Promocije poti in podjetništva
poklicev, kariernih
15 let je od začetka izvajanja projekta, s katerim si prizadeva Območna obrtno--podjetniška zbornica Celje (v nadaljevanju OOZ Celje) osnovnošolcem in njihovim staršem približati pomembnost pridobivanja informacij pri odločitvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in o izbiri nadaljevanja izobraževanja.
Glede na to, da se vsi zavedamo, da je 40 let dejavnega življenja posameznika po trenutni pokojninski zakonodaji res dolga doba za opravljanje dela, se je treba odločati tako, da bomo z delom in življenjem čim bolj zadovoljni. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opravljanja strokovnega dela vpliva na način življenja posameznika, zato so vse dejavnosti projekta namenjene temu, da osnovnošolcem olajšamo odločitev, kam po osnovni šoli.
V letu 2022 so v projektu sodelovali podjetniki in Območna služba Celje Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje. Za območje mestne občine Celje smo za osnovnošolce in njihove starše izvajali dogodke v obliki predavanj in okroglih miz.
Udeležence dogodkov smo seznanili z možnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, potrebnimi znanji, veščinami, sposobnostmi ter kompetencami ljudi današnjega časa, s trgom dela, trendi na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, z deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izobraževanja.
Janko Trobiš iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje je izposta-
vil: »Zaradi velikega povpraševanja po deficitarnih poklicih je treba še več osnovnošolcev navdušiti, da bodo izobraževanje nadaljevali v poklicnih šolah. To je eden od pomembnih ukrepov strategije za razvoj gospodarstva v mestni občini Celje. Da se bodo lažje odločili, je promocija deficitarnih poklicev zelo pomembna. Verjamem, da bi se mladi po končani osnovni šoli v večjem število odločali za poklicne šole, če bi jih starši pri tem podpirali in jim predstavili številne prednosti deficitarnih poklicev. Glede na to, da gre za vsesplošen slovenski problem, bi pričakovali, da bodo snovalci šolskih programov promocijo poklicev vključili kot obvezen kurikulum. Žal se to še ni zgodilo. Mestna občina Celje je to pomembno nalogo zaupala obrtno-podje-tniški zbornici in tako pripomogla, da mladi v deficitarnih poklicih vidijo svojo priložnost, kar seveda vpliva na skladnejši razvoj gospodarstva v lokalni skupnosti.«
Peter Pišek, predsednik OOZ Celje je povedal:« Končuje se 15. leto projekta promocije poklicev, kar kaže, da je projekt dobro sprejet in potreben, saj nudi osnovnošolcem in njihovim staršem informacije o dejavnikih odločanja, trgu dela in štipendiranju. Z vključevanjem podjetnikov in obrtnikov v dejavnosti projekta zbornica omogoča osnovnošolcem spoznavanje kariernih poti, poklicev in področja dela neposredno od realnih ljudi. Zahvaljujem se za podporo Mestni občini Celje in vsem sodelujočim v projektu.«
Mag. TATJANA ŠTINEK
Maturantka Anastazija Gračner je v kategoriji poezije dosegla absolutno prvo mesto.
Popotovanje skozi letne čase Čajkovskega
Na tematskem večeru oddelka klavirja in orgel, ki so ga v sredo, 9. novembra, predstavili naši pianisti, smo lahko prisluhnili delu P. I. Čajkovskega Letni časi.
Z našim učencem in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju, smo se sprehodili po vseh mesecih v letu: september (Lov), oktober (Jesenska pesem), november (Na trojki), december (Božični čas), januar (Pred kaminom), februar (Pust), marec (Škrjančkova pesem), april (Zvonček), maj (Bele noči), junij (Barkarola), julij (Pesem kosca) in avgust (Žetev).
Iskrene čestitke vsem nastopajočim in njihovim mentorjem ter učiteljem oddelka klavirja in orgel za čudovit glasbeni večer.
ML
36
AKTUALNA PONUDBA
novi tednik
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Odlična ideja za obdarovanje
Naročnina na NOVI TEDNIK in DARILO - ZAR
Vstopili smo v praznični čas in danes, ko odpiramo prvo adventno okno, verjetno že razmišljate, kaj bi podarili svojim najboljšim prijateljem, očetom, mamam, bratom, sestram ... Za vas imamo idejo - podarite letno naročnino na Novi tednik in brezplačno prejmete žar.
Se sprašujete, kako? Zelo preprosto. Naročite že danes Novi tednik in od 1. januarja bomo na naslov obdarovanca vsak teden pošiljali osrednji časopis savinjske statistične regije. Hkrati boste prejeli žar, da bo dišalo po dobrotah, ki jih lahko vi ali vaši bližnji na njem spečete ali skuhate. Naročnina na Novi
LOpfo ГШ
х/јЛ /i m\
Za vas imamo idejo -podarite leto branja Novega tednika in žar.
tednik in električni žar sta lahko namreč tudi darilo, ki ga lahko podarimo svojim bližnjim ali kar sami sebi. Kako ga naročiti? Naročilnico najdete v Novem tedniku ali pobrskate po spletni strani www.novitednik.si, kjer je za to namenjen obrazec.
Pozabili nismo niti na vse zveste naročnike. Med njimi jih bomo izžrebali pet, ki bodo prav tako lahko pekli in kuhali na električnem žaru.
"i* Л
•i s
Naročite že danes Novi tednik in od 1. januarja bomo na naslov obdarovanca vsak teden pošiljali osrednji časopis savinjske statistične regije. Hkrati boste prejeli še žar, o dišalo po dobrotah.
Prav vsi, tako novi kot ^ obstoječi naročniki, vsak teden brezplačno prejmete Stop spored in posebne tematske priloge Novega tednika, kot je današnja Praznična petica. Vsako leto vam podarimo štiri brezplačne oglase do deset besed v Novem tedniku in dve čestitki s 50-od-stotnim popustom. Pri objavi zahval in osmrtnic imate 15-odstotni popust. Ne spreglejte niti posebnih popustov za vnaprejšnja plačila.
Po 15. decembru boste vsi naročniki, ki boste na našem oglasnem oddelku plačali naročnino na Novi tednik, prejeli tudi naše darilo.
Kako naročiti Novi tednik? Naročilnico najdete v tiskani izdaji ali na spletni strani www.novitednik.si.
novi tednik
Vedno? г илжс?ј.
I, SMJPA) S TAČKO
Ш v ifTo 2023
S^efye!
J{t afrt, km rumv jmpatd
fW)) OPTIKA OČESNA AMBULANTA SINCE 1984 ^ј»i	1 " Г MIRNE PRAZNIKE ' IN SREČNO 2О23!
/ ^J	
ŠENTJUR: 03 / 749 22 90	(#]
CELJE: 03 / 492 34 10 ©ssiLoJ	
Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B	
BRO
VSE ZA PISARNI
•	Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav	-
•	Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: (03) 425 6100
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Dvorec Gutenbüchel -
2. del
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
U Ш^^ШШШЛ д* I
Dvorec Gutenbüchel z Eifllovim stolpom. V začetku 20. stoletja je bil na spodnji terasi parka postavljen 15 metrov visok Eifflov stol. Družina Woschnagg, ki je imela dvorec v lasti od leta 1925 do 1945, je stolp zaradi dotrajanosti odstranila.
Najstarejši sin Herbert se je kasneje preselil v vilo v Šoštanju na Primorski cesti 3, v kateri je bil po drugi svetovni vojni zdravstveni dom. Herbert je na poslovnih potovanjih spoznal Mal-vino Egersdorfer iz Zagreba. Malvina, roj. Egersdorf er (1912-1945), je bila po rodu iz ugledne hrvaške družine.
Kljub nasprotovanju Her-bertovih staršev sta se leta 1933 na Dunaju poročila. 19. maja 1937 se jima je rodila hči Marjana, 11. septembra 1939 pa še sin Franz. Leta 1936 je Herbert začel graditi za svojo družino nov dom - vilo Široko v neposredni bližini Šoštanja. Med vojno je Malvina delovala pri Rdečem križu in aktivno pomagala osvobodilnemu gibanju, zaradi česar so jo Nemci mesec dni pred koncem vojne ustrelili.
Sin Walter si je uredil stanovanje nad gospodarskimi objekti in gospodaril na posestvu. Posestvo je merilo 48 hektarjev obdelovalnih površin, skupaj z gozdovi pa skoraj 100 hektarjev. Na posestvu je bila sodobna konjušnica z jahalnimi konji, kočije za raz-

www.kamra.si
kamra
lične priložnosti in več parov vprežnih konj. Leta 1935 se je poročil z Dorli Held, ki jo je spoznal v sanatoriju v Švici, kjer se je zdravila njegova mama.
Dorli je bila iz premožne švicarske družine. Hitro se je naučila slovenskega jezika. Edina med člani družine se ni hotela včlaniti v Kulturbund in je javno izražala protifašistično usmeritev. Že od leta 1941 je bila v stikih z Osvobodilno fronto in želela oditi v partizane, a so ji zaupali posebno nalogo, naj v Švico odnese dokaze o zločinih v Jesenovcu. Ko ji je gestapo prišel na sled, sta z možem Walterjem zbežala v Švico tako, da sta preplavala nemški del reke Ren, na švicarski strani pa ju je čakal Dorlin brat. Leta 1946 se je Dorli brez moža vrnila v Jugoslavijo, da bi otroke vzgajala v socialističnem duhu. Želela je vstopiti tudi v komunistično partijo, a so jo zaradi rodu zavrnili. Razočarana in bolna se je leta 1949 vrnila z otroki k možu na Dunaj.
Woschnaggi so bili lastniki dvorca do leta 1945, nato je
Herbert Woschnagg in Walter Woschnagg na konju
bil podržavljen. Od leta 1963 do leta 2013 je bil v dvorcu oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Po nekajletni pozabljenosti in zapuščeno-sti dvorca so se vrata dvorca spet odprla decembra 2015, ko je bila v njem organizirana adventna razstava in nato še velikonočna razstava. Razsta-
vi zdaj poteka tradicionalno vsako leto. Lepote dvorca in parka lahko opazimo tudi v številnih televizijskih reklamnih oglasih in glasbenih videospotih.
Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje
ALBUM S CELJSKEGA
Pri Goričanovih, po domače pri Oberč, v Višnji vasi pri Vojniku okrog 1920
Sadjarski in vinogradniški strokovnjak Franc Goričan (1. 12. 1869-3. 4. 1951) je po šolanju v dveletni srednji sadjarsko-vinarski šoli v kraju San Michele/St. Michael na Južnem Tirolskem deloval kot potovalni učitelj, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik po raznih krajih na Štajerskem. Med drugim je bil po upokojitvi nekaj let tudi župan domače Višnje vasi. Na domačem poskusnem pose-
stvu je preizkušal številne sorte jablan, hrušk, orehov, lesk in jagodičja ter s tem vplival na okoliške kmete, da so začeli v večji meri gojiti in skrbeti za sadno drevje. Prizadeval si je za napredek kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva, za razvoj vasi in izboljšanje položaja podeželskega človeka. Za svoje delo je bil odlikovan s srebrno medaljo in z zlatim križcem za zasluge za narod.
Razstava o Francu Goričanu je na ogled v II. nadstropju celjske knjižnice do konca januarja 2023.
Pripravil Srečko Maček Fotografijo je prispevala Hedviga Vidmar Šalamon Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice
Celje
INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www kamra si
<BS
novi tednik
»Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen«
Spoštovani naročniki Novega tednika
Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC ^vesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte.
Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave.
V sobi posvečeni kulturi in branju, z leve: hči Zalika Pevec (por. Vidmar), sin Franc Herkovič, oče Franc Goričan in hči Mariia - Micika Goričan.
Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44
Hvala
Uredništvo Novega tednika
38
RAZVEDRILO
Cenik za moža
Tega ne bom jedel.	20 EUR
Pobiranje cunj po hiši	15 EUR
Poišči mi nogavice.	5 EUR
Poišči mi majico.	10 EUR
Kaj si rekla, nisem slišal?	15 EUR
Kje so moji ključi?	10 EUR
Pojdi sama, ne da se mi.	30 EUR
Zredila si se.	100 EUR
/ 7 \ = кггп Ei-kđ^	
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Moški v gostilni: »Edino, kar imava z ženo skupnega, je to, da sva se poročila na isti dan ...«
Obstajata dve vrsti mož. Prvi so prijazni, razumevajoči, sočutni in vedno nasmejani. Druge imamo doma.
»Šef, dal si mi sto evrov manj pri plači!« »Prejšnji mesec sem ti dal sto evrov več in nisi nič
rekel.«
»Eno napako lahko prenesem, dveh pa res ne.«
33 odstotkov državljanov vidi svetlo prihodnost. Ostali ne jemljejo nobenih mamil.
»Prijatelj, res ni lepo, da spiš z mojo ženo.« »Kdo bi vaju lahko zadovoljil? Ona pravi, da je lepo, ti pa, da ni!«
Vsi imamo kaj nepotrebnega. Jaz imam na primer toliko let, pa niti pol teh ne potrebujem...
Oven
Tehtni ca iMi1
Spomin 1
Mož se vrne iz trgovine in žena ga vpraša: »Se spomniš tistega prizora iz filma Prvinski nagon, ko Sharon Stone prekriža noge?«
Mož: »Seveda se spomnim!«
Žena besno: »Seveda, tega se spomniš, da sem ti pred eno uro naročila, da kupi olje, pa ne!«
Spomin 2
Ženska se vrne besna od zdravnika.
Mož: »Kaj ti je rekel?«
Žena: »Da imam neko bolezen na s.«
»Sifilis?«
»Ne spomnim se. Mogoče!«
In potem zvonijo telefoni ... Mož sporoči tajnici, ona svojemu drugemu prijatelju, ta pa svojima dvema sosedoma ... Naslednji dan je pred bolnišnico sto ljudi v vrsti, da bi preverili, ali so bolni.
Žena naslednji dan: »Eeeee, sem se spomnila, skleroza je tista bolezen na s .«
Ko sem danes tekla, je ob meni ustavil avto in voznik je vprašal, ali potrebujem prevoz.
Sem zelo nevarno. Če me raz-bijete, boste imeli eno leto nesrečo.
Jaz sem bolj nevarna. Če mene razbijete, boste imeli sedem let nesrečo.
AHAHAHAHAHAHAHAHAH AHAHAHAHAHAHAHAHAH AHAHAHAHAHAHAHAHAH AHAHAHAHAHAHAHAHAH AHAHAHHAHAt!!
Sem rekla, da ne, ker je na poti reševalno vozilo, ki ga je poklicala neka ženska.
Rahlo boste zaskrbljeni glede svoje čustvene varnosti, vendar brez potrebe. Včasih lahko zaupate tudi na slepo, ne da bi poznali vsako podrobnost. Trenutno se v vašem življenju dogajajo zadeve z veliko hitrostjo in prišel bo tudi čas večjih sprememb. Vaš vladar biva v dvojčkih, zato bodo lahko vaši odzivi razumski, medtem ko bo intuitivna zaznava močno povečana.
Lev

Vse obravnavate s preveliko resnostjo in treznostjo, kar vam občasno povzroča velik nemir. Zavestno se morate umiriti in sprostiti. Vaša vladarica je v znamenju škorpijona, zato so notranja trenja močno povečana. Nujno je, da dosežete soglasje pri neki zelo občutljivi zadevi, ki vam ne pusti dihati. Doseči morate notranje ravnotežje in se umiriti.
škorpijon
Manjša zadeva bo sicer odpadla, vendar zaradi tega ne boste nič prikrajšani. Pozornost boste morali nameniti uradni zadevi, s katero boste morali opraviti v najkrajšem času. Preudarno boste odmerjali svoje korake za prihodnost in prav je, da dobro preučite vsako malenkost, ki vam stopi na pot. Vaša vladarica v mogočnem in močnem strelcu bo kot naročena, da boste določali pravila in odpirali nove poti, zato zaupajte vase.
Vse obravnavate s preveliko resnostjo in treznostjo, kar vam občasno povzroča velik nemir. Zavestno se morate umiriti in sprostiti. Vaša vladarica je v znamenju škorpijona, zato so notranja trenja močno povečana. Nujno je, da dosežete soglasje pri neki zelo občutljivi zadevi, ki vam ne pusti dihati. Doseči morate notranje ravnotežje in se umiriti.
Strelec
Dvojčka
Zdi se vam, kot da vam stvari ne gredo dobro od rok. Vendar pomislite, koliko malenkosti ste že uredili in jih postavili na pravo mesto. Občutek, da okoli vas vlada kaos, ni čisto pravi, nasprotja se dogajajo v vas, zato je skrajni čas, da uredite kaos in zaživite v skladu s svojim notranjim bistvom. Pred vam je čas večjih sprememb, predvsem na poslovnem področju.
Rak
Za zasebno življenje si boste vzeli manj časa, kar je tudi prav. Zaradi tega boste lepo napredovali na vseh področjih, še najbolj na poslovnem. Na finančnem tokrat ne morete storiti veliko, potrpi-te. Sonce v vašem znamenju vam bo dajalo moč in energijo, dalo vam bo možnost, da stopite iz okvirov, v katere ste se postavili zaradi strahu pred spremembami. Počasi stopajte naprej, uspeh ne bo izostal.
Vse ima svoj ritem, tudi vi morate ujeti svojega. Dajte času čas in ne prehitevajte z dogodki. Vaša energija vam trenutno ne omogoča, da bi bili telesno dejavnejši. Sentimentalno boste zrli v preteklost in ugotavljali, kaj je tisto, kar bi radi na vsak način popravili. Čustvena razmerja bodo imela pomembnejšo vlogo, vi sami pa boste imeli občutek, da je vaša energija razpršena. Pri vseh nasprotjih vam bo nekdo priskočil na pomoč in lažje boste zadihali.
Kozorog
Dogajalo se vam bo, da boste brez pravega razloga izčrpani, zato se morate sprijazniti s tem, da potrebujete več počitka. Energijo porabljate preveč enostransko, počnite več različnih stvari. Pomembno je, da dosežete spravo na poslovnem področju, dosežete nove zmage. Usmerite svojo puščico v cilj, ki ga nikakor ne boste zgrešili.
Vodnar 101
Dobro se boste počutili in s svojim mladostnim videzom presenečali okolico. Ne nakopičite si vseh opravkov v tem tednu, včasih ste preveč garaški, pustite kaj tudi za jutrišnji dan. Malo več pozornosti morate usmerjati v čustveno, partnersko plat, kajti včasih se vam zgodi, da izgubite nit, ki bi jo tako radi držali v rokah. Venera v mogočnem ognjenem strelcu vam bo pomagala, da boste usmerili puščico v želen cilj.
Zelo resno in odgovorno se boste lotili dela. Spremembe, ki so tik pred tem, da se zgodijo, vas ne bodo našle nepripravljene. Znali se boste prilagoditi in videti tudi svetle plati novosti. Čas, ki prihaja, bo romantično in predvsem čustveno lepo obarvan. Imeli boste veliko stikov, družabno življenje bo zelo pestro, zato boste polni energije in novih načrtov, kako spreminjati zadeve, ki vam niso všeč.
Ribi
Devica
Čustveno boste zelo umirjeni, vaši bližnji vam bodo izkazovali pozornost na različne načine. Izkoristite lepe dneve tudi za vsaj majhen stik z naravo, kar vas bo bogatilo tudi psihično. Vaš vladar je končno stopil na direktno pot in bo prenehal omejevati nekatere zadeve. Lažje in bolj sproščeno boste zadihali, zato se vam obeta kar nekaj pozitivnih sprememb na vseh področjih.
Odprite oči, prihaja zelo pozitivna sprememba na čustvenem področju. Po daljšem času boste imeli resnično razlog za veselje. Naj vas ne skrbi zaradi denarja, prihaja obdobje izboljšanja. Mars biva v zračnem znamenju, zato boste zelo čustveno razpoloženi, slednje vam lahko dobro koristi v partnerskem odnosu, kajti končno lahko postavite zadeve na pravo mesto. Srečno boste zrli v dni, ki prihajajo.
Zdravniki protestirajo, a nihče ne ve, zakaj ...
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ime in priimek: Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
SUDOKU 546
8		9		7				6
				2				3
5				6				7
	4	2	3					
	3		5				8	
		8	7		2		1	
		7			8	2		
	9	4				5		
				3	9			
SUDOKU 237
			5	6		9	3	
				7	1	6		5
		8						
						7		1
6			4		5			
3		9			6			
1	9							2
		3	8	5				
						5	9	3
REŠITEV SUDOKU 545
REŠITEV SUDOKU 236
6	2	1	7	3	4	5	8	9
7	3	5	8	6	9	4	2	1
9	4	8	1	5	2	3	6	7
2	1	3	9	7	8	6	5	4
4	8	9	5	1	6	2	7	3
5	6	7	4	2	3	1	9	8
8	7	2	6	4	1	9	3	5
1	5	6	3	9	7	8	4	2
3	9	4	2	8	5	7	1	6
7	2	3	5	1	9	4	6	8
9	5	8	6	7	4	1	3	2
1	4	6	3	8	2	9	7	5
3	6	1	9	5	8	7	2	4
8	7	2	4	3	1	5	9	6
4	9	5	2	6	7	8	1	3
5	8	9	1	2	6	3	4	7
6	1	7	8	4	3	2	5	9
2	3	4	7	9	5	6	8	1
Nagradni razpis
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. decembra.
Geslo iz številke 47: Vsakdanji sprehodi Izid žrebanja
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC prejmejo: Marika Tamše s Polzele, Antonija Stopar iz Šoštanja, Milka Kogovšek iz Petrovč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
je tudi v dvoje lepo. i
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
40
TA PISANI SVET
Zasvetile praznične lučke
Vsaj tristo obiskovalcev je pelo od prve do zadnje pesmi.
Zvesti privrženci ponovno navdušeni nad Siddharto
Pripadnikom trenutne slovenske vladarske rokovske elite, virtuozom iz skupine Siddharta, ni uspelo napolniti dvorane Golovec.
Vsekakor pa so navdušili svoje zveste privržence, ki so uživali v brezhibnem odrskem nastopu. Pevec Tomi Meglič je pri prvem pozdravu občinstvo obvestil, da bo lahko uživalo več kot dve uri. Za predskupino, ki je ogrevala obiskovalce, je izbral celjski band Klon, ki ne popušča pri energijsko polnih predstavah.
DŠ, foto: SHERPA
W i
II*
-_r
Celjska rokovska skupina Klon je pred tedni igrala v manjši dvorani Celjskega sejma na Šundru, tokrat se je predstavila v glavni dvorani.
Tomi Meglič s sončnimi očali, ki jih je nekajkrat snel in poveznil na kapo.
Mozirski gaj je od sobote popoldne odet v barve Božične bajke Slovenije. Zasijalo je 1,7 milijona prazničnih lučk, kar je enako kot lani.
Iz solidarnosti do evropske energetske krize števila lučk tokrat niso povečali, četudi že od prve Božične bajke Slovenije uporabljajo izključno LED tehnologijo, zaradi česar praznični projekt potrebuje zelo malo energije. Mo-zirska praznična razsvetljava namreč porabi le 8 kw/h elektrike, kar je približno enako kot poraba povprečnega slovenskega gospodinjstva. Ob posebnih dneh bosta tudi letos Mozirski gaj, če le ne bo dežja, obiskala Miklavž in Božiček. Obiskovalci se bodo predvsem ob koncih tedna in praznikih lahko sprehodili med stojnicami.
ŠO
Po razsvetljenem Mozirskem gaju se je mogoče sprehoditi od sobote. Božična bajka Slovenije bo na ogled do 8. januarja. (Foto: Ana Bertić)
Številni obiskovalci so se nato z baklami odpravili na Skupn plac, kjer je občina postavila pravo ledeno drsališče in tako poskrbela, da bo do konca zimskih počitnic tam spet zabavno.
Zakorakali v praznični december
Konec tedna se je tudi v Braslovčah začelo praznično dogajanje. Člani prosvetnega društva so na prvo adventno nedeljo tudi letos pripravili vse potrebno za prižig prve lučke na adventnem vencu. Na Skupnem placu je zaživelo drsališče.
Venček je blagoslovil domači župnik Milan Gosak, medtem ko je adventno svečo prižgal župan Tomaž Žohar. V kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor Asumpta, Moški pevski zbor Karla Viranta in učenci glasbene šole braslovškega oddelka.
Številni obiskovalci so se nato z baklami odpravili na Skupn plac, kjer je občina postavila pravo ledeno drsališče in tako poskrbela, da bo do konca zimskih počitnic tam spet zabavno. Preden so prvi drsalci stopili na led, so domači šolarji pripravili krajši zabavni program. Pričakovanje predvsem najmlajših obiskovalcev se je še stopnjevalo, ko so z županom odštevali sekunde do trenutka, ko je drsališče končno odprlo svoja vrata.
Zadovoljni obrazi otrok in njihovih spremljevalcev so po besedah braslovškega župana dokaz, da je odločitev občine, da otrokom omogoči ledeno drsališče, prava. »Drsališče bo v prazničnem času zagotovo kraj, kjer bomo poglabljali prijateljske vezi, spodbujali pozitivne vrednote in ustvarjali številne lepe trenutke,« je ob odprtju povedal Žohar.
ŠO, foto: TT
Z avtorjem knjige dr. Andrejem Rahtenom in recenzentom dr. Jurijem Perovškom se je pogovarjala Karmen Kreže. (Foto: Tanja Pilih)
Državni praznik obeležili s pogovorom
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec sta bila na predvečer dneva Rudolfa Maistra, ki je v Sloveniji državni praznik in ga praznujemo 23. novembra, pogovor in predstavitev knjige Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Z avtorjem knjige dr. Andrejem Rahtenom in recenzentom dr. Jurijem Perovškom se je pogovarjala Karmen Kreže.
Monografija, ki je izšla ob 150-letnici rojstva dr. Antona Korošca, ključnega slovenskega politika v času kraljeve Jugoslavije, na enem mestu celovito predstavi Koroščevo državniško vlogo v času med obema svetovnima vojnama. Gosta sta v pogovoru pojasnila, v kakšnih razmerah je odraščal Korošec, ki se je leta 1872 rodil v Biserjanah v Svetem Juriju ob Ščavnici, in kako je to obdobje, ko se je vedno bolj čutil nemški nacionalizem, vplivalo na njegovo osebnost, življenje in poznejše politično delovanje.
NT
Venček je blagoslovil domači župnik Milan Gosak, medtem ko je adventno svečo prižgal župan Tomaž Žohar.