180. številka.
Ljubljana, v torek 8. avgnsta.
XXVI. leto, 1893.
SLO« NAROD.
Izhaja vsak dan ifeier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld, 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr.
na mesec, po *J0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Uvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Katoliški shod II.
Iz Novega Mesta, G. avgusta 1893.
Kdo bi o tem dvomi, da, ako gg. duhovniki, Ce se dela dobro poprimejo in z lece ljudstvo vabijo h kakemu shodu, se zbere nekaj in precej ljudi j, Četudi nemara dosti taki b, ki no zgolj iz radovednosti na Bhod prišli.
Ali o katoliškem shodu, ki se je v našem mestu za danes priredi), bb ne more reči, da je bilo veliko takih udeležencev, za katere je bil ravno pripravljen. Aranžčrji so računali na najmanj 3000 takih udeležencev; venler toliko vseh ni bilo. Vreme je bilo ugodno. — Gg. duhovniki so nedeljo teden in danes oznanjevali, kaj velicega se danes v Novem Mestu godi. „Kar ima Kraniska najboljšega, pride govorit in oznanjat prave kažipote človeškega dela in nehaoja", — reklo se je in agitiralo se je tudi izven cerkve; toda vkljub temu ljudstva ni bilo toliko. Rekel bi, da je Novomeška okolica dobrih kmetov m drugih gospodarjev malo poslala na ta shod; tudi Št. Jernejska okolica malo, akoravno je g. župoik Št. Jernejski v Bvuji iari jako priljubljen gospod in je bil gorko unet za ta shod. Pričakovati je bilo veliko več ljudij na shod, nego jih je došlo.
Jaz, ki to pišem, sem slednji, ki bi kranjskemu duhovenstvu odrekoval upliva na ljudstvo na kmt'tili. Kdor pozna kranjsko meščanstvo, ki se šele probuja in nima one ozke zveze z imovitimi kmeti, kakor meščanstvo drugje, bode to iBto za opravičeno imel.
Nisem nusprotuik shodov kat. pol. društva na KranjHkem. Kar se naše ljudstvo nauči, ali na „katolički" ali kaki drugi podlagi, mu je dobru došlo; ljudstvo Be uči misliti in pulitikovati. Toda težko je naše ljudstvo na KranJBketn spraviti na politične shode. Ce gg. duhovniki to agitacijo v roke vzamejo, gre ložje. Malo jih je na kmetih, ki bi se jim hoteli zameriti. — Boje se njih Bovraštva in imajo jih tudi tu pa tam odkritosrčno radi in denarja za agitacije je tudi na razpolago.
Ali kat. shod v Novem Mestu ni bil prav srečno orgaaizovan. Kraj za shod je bil dobro izbran, toda neprav porabljen. Lvca za govornike je bila na mesto postavljena, da se je moral glas govornikov razbijati; komaj  najbližje govorniški leci
LISTEK.
Potopisne črtice iz Italije.
Spisal R. (Dulje.)
II. Salerno. Največji kras sedanjega mesta je njegova prestolnica, sezidana i. 1076 na vzvišenem mestu, do katerega vodi dvoje širokih stopnic. Od znotraj je ta cerkev še zmerom veličanstvena, čeravno so jo I. 1768 zelo pokvarili, ko ao jo prenavljali. PoBebno lepa je prižnica z vzbočenimi podobami prorokov in ambona na granitnih stebrih z mozaiki in pozlačeno nakrasnino. Na desni strani glavnega altarja se nahaja kapela sv. Gregorja, z lepimi mozaiki arhan-gelja Mihaela, patrona rodovine Procida (zdravnik Ivan Procida se je odlikoval pri sicilijanskih ve-čeruicab), evangelista Matevža, patrona salernskega mesta itd. Te mozaike je dal prenoviti papež Pij IX 1. 1873. V kapeli sv. Gregorija sta pokopana veliki papež Gregorij VII., ki je tu v pregnanstvu umrl 1. 1085, io kardiual-nadšk' f Carafd, ki je ukazal
stoječi ljudje so kaj slišati zamogli in nobeden govornikov ni imel dovolj močnega glasu. Večina ljudij ni nič slišala; ljudje ao se mej sabo pogovarjati začeli, Hem ia tje" hodili. Ženske, muški, sploh veliko ljudij je skoraj po začetku govorov Btalo daleč od govorniške lece pod kostanji na strani ter pred začetkom shoda odhajalo v krčme.
Na odru, ki je bil za govornike in takozvane „boljše ljudi" pripravljen, sedeli so razun Novomeškega župana ter gg. dra. Gre gorica, dra. Papeža, Povšeta in Pfeiferja le samo duhovniki. Gospodje mislijo, da je bilo to dobro; dober aranžer bi več paradnih ljudij iz posvetnjaštva bodisi kmetskega ali srednjega Btanu za olepšavo na oder potisnil. Vsako avstrijsko ljudstvo je daneB tako daleč razvito, da si v bodisi katerem stanu človeške družbe ne misli jedino zveličavuo moč, in preveč zastopstva jednega stanu dela ljudi nezaupljive. V instinktu sedanjega ljudstva leži, da bo mu posamezne kaste anahronizem in kaj rado misli, če vidi na kakem v njegov pouk napravljenem shodu le suknje jednega Btanu, da mora nemara ta stan hrbet srbeti. —
Veliko duhovnikov je bilo razvrščenih mej poslušalci, ki so pazili na seboj pripeljane ljudi. Dobro so pa ukrenili aranžerji kit. shoda v Novem Mestu, da grefiv in drugih „plemenitnikov" niso postavili za paradne ljudi na oder. Seveda jih niso imeli; na Dolenjskem je teh ljudij malo najti. Nemara bi posegli po njih, če bi jih bili imeli. Ce bi pa Še te imeli, bi znabiti kak zlobnež rekel, da gre za polno kasto prejšnjih časov teh nekdaj merodajnih ljudij evropske človeške družbe.
Odobravati je pa tudi to shajanje. Naše ljudstvo že precej bere. Grg. duhovniki |>oliti5ne stranke kranjskega škofa so ljubeznivo odkritosrčni. V njihovem fanatizmu povejo vse, kar jim na srcu leži in to je dobro, predobro; ljudstvo premišljuje o tem, kar je slišalo in verjemite vi vsi, ki že mislite, da je kopita z drugimi političnimi nazori pobrati, da politične težnje duhovenstva MabniČ-Missijeve stranke ljudstvu ne godijo. Kdor je pazuo na kat. ahodu v Novem Mestu našega kmeta motril, (meščanov ni bilo dosti io kar je bilo iz mjsta ljudij, prišli so le bolj zarad! tega, da ai ta ašpasM pogledajo) videl je dobre kmete dostikrat z glavami zmajuti.   Kaj bi neki  tudi ne zmajevat naš človek
sezidati kripto sv. Gennara v Napolju. Pri njegovem spomeniku se nahaja star sarkofag iz Pe.sta, na katerem je izdolben rop Pioserpine. Tudi Margarita AnžuvinBka je pokopana v tej prestolnici. V sakristiji se nahaja cerkven . ;»!• !.••!. mej njim tudi riuo iz rezijuna Blonokostena žara, v kateii je shranjena glava omenjenega papeža Gregorja VII.
Visoko gori nad Salernom, bolj proti zahodu, štrli na strmem kuclju lazvalioa starega gradu, kjer je stalo staro mesto Salerynum. Od todi se uživa najlepši razgled čez meBto in Čez vso bližnjo okolico. Tudi je tu blizu okapnica z mnogimi kapelami. Nizko doli opazujemo pljuskanje morja, kako se valovi ob obali razbijajo, napravljajo bele pene in visokokipeč nazaj padajo v siuje morje. Za nami se vleče valoviti hrbet kainpanskega Subapenina in njegovi strmi obronki kažejo tu pa tam zelo čudue skalne podobe. Ali najlepši razgled je na zahodno stran, na Sorentsko pogorje s ponosnim M. S. Angelo in premnogimi spodaj ležečimi kraji, pred vsem na divni Aninih na podnožju gore M. Ceriti. Se pred njim pa se razprostira kakor dragocena ovratnica ob morski obali Vi etri aul m ar e s svojimi vilami,
z glavo, ako sliši, kako poslanec g. Viljem Pfei-fer našteva državne dolgove ter pravi, koliko je .samit na obrestih od teh dolgov plačevati in on je že več kot 20 let poslanec in je zmiraj pomagal te strašne dolgove delati. Pa zmajevali so tudi, ko je advokat dr. Papež pravil, da je vera v nevarnosti, in medicinec dr. Gre goric isto, ko to naše ljudstvo advokate in medicince najmanj v cerkvah vidi. Zmajevati mora ljudstvo z glavo, če vidi, kako par posvetojakov kot govorniki nastopi za ha,!) v potopu se nabajajočo vero, v ozadju pa duhovenstvo sedi, ki bi v prvi vrsti poklicano bilo govoriti za obrambo te vere v javnosti.
Ono vpraša, zakaj ravno te posvetnjake vera in duhovenski stan toliko briga in ni treba dosti možgan, da si ljudstvo Da prstih sešteje, da gre za kaj druzega, nemara za njegove glasove, za to, da se kranjuki svet uredi po vodilih teh mož in — v daljavi vidijo Daši kmeti svoje kaste, pred njimi pa mežnarje, duhovnike, učitelje z vrečami, nosači in vozovi! — Dobro je, da naše ljudstvo to vse pre-udarja. In naše ljudstvo eita tudi o takih rojakih, kojim je narodnost slovenskega naroda prva, ono vidi, kako nekateri udje našega duhovenBtva te rojake fanatično Bovražijo in ono vidi, da bo ti ljudje oženjeni, da imajo zakonske otroke, da imajo svoje obrtnije, kmetije, da so ti ljudje ozko po tisoč Bponah zvezani ž njimi — kmeti, in poznajo jih iz občevanja, da niso taki grduni, kakeršne jih rišejo; dobrodejno zdravljenje polit, fanatizma, tega novodobnega pa-roksizma naših kat. fanatikov se bo začelo in ljudstvo v kmetskih slojeviti spojeno z mestjanstvom pripravilo bode nase politikovanje do tje, kjer je uek-daj bilo in kjer bi moralo biti, da ima vse, kar politikuje, nevarn )st poneničevanja našega naroda in njegov gmotni blagor pred očmi, ter duševni raz-vitek istega na podlagi svetovnih kulturelnih faktorjev. —
V obče je ta shod prav ponižno nastopal. Par drevesec se je pri uhodu v slavnostni prostor postavilo. Ni bilo pevcev, ki bi zbranim milobo slovenske pesmi tolmačili. Ženstvu tudi ni bilo nič delokroga odmerjenega in ne mladini. Petje, ples, godba, to je po novejših vodilih pregrešno — Pa ne vem, če to ne bode moralo v bodoče tudi pri takih shodih biti, ker naj Že g. Viljem Pfeifer, ali dr. l\i|it /, razodevata s še tako globoko zaimšlienimi
mej katerimi so našli že mnogo kipov, stebrov in mozaičnih slik.
Mesto A m alfi je bilo sezidano še le v začetku naše ere, vender se je v kratkem času tako visoko povzdignilo, da je moglo tekmovati celo z Benetkami in Genovo glede vzhodne trgovine. Tu se je rodil imenitni trgovec I- lavi o Gioja, ki je zholjšal kompas (I. 1302) in pa republikanec Ma-saniello Tomaž Auiello), ki je vodil I. 1647 ustajo Napolitancev proti Španjolcem. Amaltičaui so imeli republikansko ustavo, kakor Benečani, in bvo-jega dosmrtnega predsednika so imenovali vojvodo („'luču"). Sestavili so prve zakone za pomorsko trgovino, imenitne „tabulue araaliitanae" (I. 1010) in utemeljili tako prvo moroplovno sodišče, ki je služilo potem tudi drugim mestom za vzgled. Bogati trgovci iz Amalhja so ustanovili I. 1048 v Jeruzalemu slavni viteški red Ivanovcev (maltezov) in v Atnaltiju bo našli 1. 1133 JuBtinijanove pandekte. Koliko imenitnih zgodovinskih dogodkov je združenih 8 tem imenom! V krasni prestolnici bv. Audreja občudujemo mnogo stebrov, mozaikov, vzbočenih podob in  porfiruo krstilnico, t. j. same starinske
je občinstvo t»r M zahvalil imenom svojih tovarišev za obili obisk. Godba svirala je neumorno in pevsko društvo „Ljubljana" razveseljevalo je došle goste z nekaterimi zbori. Da je vreme bilo povoljneje, bila bi se vsa slavnost razvila prav veličastno, v danih razmerah pa se je storilo, kar je pripuščal omejeni prostor. Ločiv.šim se vrlim rojakom kličemo: Z Bogom ! Da se skoro zopet vidimo !
— (Lokalni ogled) vršil se bode v Četrtek 10 avgusta t. I. ob 3. uripopoludne pred novim gledališčem zaradi naprave nove „rampe", katero ie sklenil postaviti tamkaj deželni odbor kranjski. Tega ogleda udeleže* se zastopniki dež. odbora, c. kr. poštne uprave ter mestne občine.
— (Več luči!) Poroča se nam: Bliža se otvoritev dolenjskih železnic in Ž njo tudi večji promet na dolenjski cesti; bilo bi pač umeBtno, ko bi mestna občina skrbela Že zd*j za to, da Be po-Btavi od dolenjske mitnice pa do novega kolodvora primerno število svetilnic, kajti dosedanja .razsvetljava" je res dolgočasua, in prava — mrliška lešČerba! Torej: — več luči!
— (Odbor „Narodne Čitalnice v K r a n j i") prosi nas objaviti, da naj se vsa ona si. društva, koja še mislijo s svojo navzočnostjo povečati slavnost dne 13. t. m., nemudoma prijavijo, da jih zamore odbor pravočasno oglasiti pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranji. Kdor se hoče udeležiti slavnostnega banketa (kuvert a 1 gld. 50 kr.) blagovoli naj to naznaniti čitalničnemu odboru naj kas neje do sobote dne 12. t. m. opoludne, ker odbor nikakor ne more jamčiti, da bi zamogel ugoditi po-znejšojim oglasilom. Banketa udeležijo se tudi č. dame.
— (I z S e ž a n e) došel nam je v Boboto popolu-dne po zaključku lista nastopni telegram: V današnji starejšiostveni seji je po soglasnem sklepu pristopila občiua Sežana kot pokrovitelj družbi svetega Cirila in Metoda. — Živila!
— (Iz Trbovelj) poročajo se Celjski „Domovini" o rudniškem ravnatelju Trpotitzu tako čudne reči, da bi jih ne verjeli, ako bi jih ne čitali v verodostojnem listu. Prav zato se pa ne moremo pre-čuditi, zakaj pristojna oblantva zoper tega človeka še ničesar niso storila. Mari veljajo za nemčurje drugi zakoni kakor za Slovence?
— (L ah o usko sle p ara t v o.) Tržaški ire-dentovci bo še pri vsaki pril.ki pokazali, da bo pravi politični briganti. Kjer morejo, sleparijo, pri volitvah, v vseh zastopih in tudi v javnem življenju. Nov dokaz za to staro in prizuano resuico čitamo v zadnji „Edinosti". Ta piše: Našim čitateljem je gotovo še živo v Bpominu, kako je po volitvi v V. (okoliČanakem) okraju „L' Iudependente" objavljal proteste okoličanov proti izvolitvi g. Nabergoja. Na teh protestih je bilo kacih 200 podpisov, torej veliko več, nego jih je dobil protikandidat Nabergojev (katoliški duhovnik in ire-dentovec don Pacor). Že ta okolnost zdela se nam je zelo Bumljiva, tako da smo po vsej pravici dvomili na pristuosti omenjenih podpisov. In prav Brno imeli, da smo dvomili, kajti vai tisti protesti ho bili zgolj komedija. Iz Trebič poroča se nam namreč, da so bila na protestih tudi taka imena, katerih lastniki bo že 15 let mrtvi. Kolikor ne morejo slepiti živi, pa naj slepe mrtvi — vbc v Čast in slavo slavne iredente.
— (Pri Tržaški policiji) razpisanih jo s.'daj kar hkrati d o s e t kouceptnih služeb. Kakor znano, sta bila pred kratkim odstranjena policijski ravnatelj in njegov namestnik i" sta prišla na njiju mesti dve novi moi. Vseh vku|>e pride torej k Tržaški policiji d v a n a j s t. novih mož. Tako korenita pn-memba je gotovo značilna in najbrž se ne motimo, ako trdimo, da je ta prememba posledici! minolih volitev v ohć. svet Tržaški, pri katerih je tako sijajno zmagala iredenta. Če sodimo po teh premembah pri polletji, smemo sklepati, da dolže na Dunaji policijo, da j« kriva sedanjih Tržaških razmer. To pa ni povsem resnično. Policija je kriva le v toliko, daje vestno in točno izvrševala in tudi prezirala, kar se jej je z višjega mesta naročilo. Tržaške razmere, kakerSne so, je zakrivil sam namestnik llinaldini in drugi nihče.
i____L.
Y
-t
Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda!
K-------*-.--------A
I
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 7. avgusta. Včeraj je bil slovesno odkrit spomenik Henriku Jasomirgottu. Cesar podelil opatu benediktincev, dr. Hauswirthu Leopoldov red.
Kodanj 7. avgusta. Nadvojvodinja Štefanija obiskala včeraj kralja in kraljico, katera sta visito vrnila, ter bila pri njima včeraj pri souperju, danes pri dinerju.
Atene 7. avgusta. Otvoritev Korintskega prekopa se je vršila jako slovesno o navzočnosti kralja, kraljice, prestolonaslednika, ministrov, diplomatičnih zastopnikov raznih držav ter mnogih povabljencev.
Rim 7. avgusta. Imbriani, ki je pri vseh volitvah propadel, je izvoljen v Coratu navzlic protipritisku vlade.
Pariz 7. avgusta. Listi javljajo, da se je začelo mej raznimi socialističnimi skupiuami, združenimi na delavski borzi, mogočno gibanje za uprizoritev splošnega štrajka, kateri bi se imel v Parizu začeti 1. oktobra.
Pariz 7. avgusta. Policijski uradnik Dupus je izdal brošuro, v kateri trdi, da se Arton (znan iz panamskega škandala) zato ni zaprl, ker toga vlada ni hotela.
Pariz 7. avgusta. Kazenska pravda zopor Nortona in Ducreta radi ponarejanja listin je končana. Norton je obsojen na tri leta zapora, Ducret na jedno leto, oba pa solidarno na povrnitev trosko v. Clemenceau se je pridružil zato/bi kot poškodovanec in sodišče je obsodilo Nortona in Ducreta, da mu solidarno plačata jeden frank odškodnine.
London 7. avgusta. V Walesu štrajka 30.000 rudarjev.
Javna zahvala.
Na nnjveledušnejši način so plemeniti darovalci oiro-tinski blagajni društva „tiskarjev, kaineuopiseev in kameno-tiskarjov Kranjske", ki je pričela svoje poslovanje, poklonili /.na' ne svote. Podpisani odbor si šteje torej v dolžnost, veledusniin darovalcem, in sicer Njega kuezuškofijski milosti preuzvišeneniu gosp. dr. Missii, velečastiterau profesorju Kosp. Zupančiču, pnsodniku dež. odbora gosp. dr. A. Schaf-ferju, zlasti pa lastnikom tiskarn gg. t Mornarju Bambergu, ki je daroval I."><> gld., in gg. Antonu Kleinu in Ivanu Kovaču, ki sta darovala vkup '^60 gld., v imenu društva izrekati bvojo najpnsrinejSo zahvalo.
V Ljubljani, dnu 4. avgusta 1893. predsednik. blagajnik.
Umrli so v Ii5ui>l juni:
4. SVgOSta: Jernej Klemene, posestnikov sin, 14 dni, Krakovski nasip št. 14, vsled katara v Črovih.
6. avgusta: Luka Prati, krojač, 51 let, Poljanski nasip št. 50, care notna ventriculi,
V <1 e t m I n i bolnici:
5. avgusta:  Vencul Rupnik, pleskar, 29 let, plučni
edem.
Meteorolofjično poročilo.
3 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> 88 I "	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	7.14 1 u. 73P9 mm. 734 2 na.	13 6° C 26 2° C 16 0° C	brezv. si. jzb. si. szh.	megla jasno dež.	9 80» i dežja.
I bio	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	T.il"J mm. 788'1 mm. 737 3 m.	15 2° C 22-0° C i:i-o°c	si. svz. d. jas. si. svz, d. jas. brezv. obl. 1		lf)00iiim. dežja. |
Srednja temperatura 19-1° in 167°, za 0-7° in 3T* pod normalom.
3Z)TjLn©,js3sa, borza
dne" 7 avgusta t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta ....	. gld.	97-—	—	gld.	96 90
		96-70	—	»	B6*60
		llM'80	—	n	118 85
40/0 kronska renta   . . Akcije narodne banke .	• n	96*55	—		9655
	• n	980-—	—	n	979 —
Kreditne akcije        . .	n	337-—	—	n	33725
		12525	—	n	125 20
		989	—	n	9 90
C. kr. cekini ....	TI	5-89	—	n	5-90
Nemške marke     ,   , .	. n	«i i r>	—	■	6115
Italijanske lire . .	• n	4555	—	n	—•—
Papirnati rubelj   .   . .	• n	P287,	—	n	
1). e 5. avgUBta t. 1.
4n/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Dunava reg. srečke 5°/0 P° 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4,/,<Yo zlati zast. listi. .
Kreditne srečke po 100 gld......
Rudolfove srečko po 10 gld......
Akcijo nnglo-avst. banke po 200 gld. . . Trainvvav-dm&t. velj. 170 gld. a. v.....
147 gld. 50 kr. 192    .   - .
127 122 197 23 149 254
50
25 30 80
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogo-čemn dopalo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, zeta i. t. d., gospoda
Janko Križai
pristava c. kr. državnih železnic in postajnega načelnika dolenjskih želeinic v Ljnbljani
nagle smrti danes ob 3. uri popoludne, v 48. letu svoje dobe, poklicati v boljšo bodočnost.
Pogreb bode iz hiše žalosti, deželna bolnica, v torek dne 8. t. m. ob '/t^- uri popoludne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi č. o. Frančiškanov.
Ljubljeni rajnik bodi priporočen molitvi in blagemu spominu.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1893.
(812)
Žalujoča rodbina Križaj-eva.
Jakob Geatrln, c. kr. carinski nadoficijal v pok., javlja v svojem in svojega sina Adolfa imenu pretužno vest o izgubi iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Jerneja Gestrin-a
c. kr. carinskega uradnika in c. in kr. rezervnega porot'nika
kateri je danes v nedeljo ob '/i*'- zvečer, po večkratnem vzprejemu sv. zakramentov za umirajoče in dolgotrajni mučni bolezni, udan v voljo Božjo, v 251etni  dobi,  mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predra/ega rajn> ega bode v torek ob 6. Uii popoludne s Kongresnega trga št. 5.
Svete maše zadušnico bralo se bodo v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Nepozabnega rajucega priporočamo v blag spomin in molitev. (813)
V Ljubljani, due 6. avgusta 1893.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. lil železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 3_. 3-a.niJa, 1B93.
Nastopno omenjeni prihajalni in odliajalni časi označeni so v srednjoevropskom < asu.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 12. ari 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž. Pori-tabel, Beljak, Celovec, Pranzenslosto, Ljubno, Dunaj.,, čez Selzthal v Aussee, UChl, Gmuoden, Solnogra I, Lend-Gastein, Zeli atn See. Inomost, Brugenz, Ziirinh, G-nf, Pariz, Steyr, Line, Hiidejovioe, Plzenj, Marijinu vare, Eger, Fra:ico»e vare, Karlovo vare, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 00 minut zjutraj osebni \lak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fraiizensfesto, Ljubno, Dunaj, čez Selztbal v Aussee, Iscbl, Omuiulen, Solnograd, Lond-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Aiustettuu.
Ob 11. url 50 minut dopoludno osebni vlak v Trbli, Pontnhel. Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. ari 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, ttolnograd, Inomost, Line, Is. h!. Hit -deje.vice, Plzeni, Marijino vare, K^er, Franeovo vate, Karlovu vare, Prago, Draždaue,  Dunaj via Aumtutten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 6. nri 55 mlnnt zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amatetten, Draždau, Piage, Francovih v aro v, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, IM/.nja, Budcjevic, Solno-grada, LiUOM, Slevra, 1- clila, Gmundeua, Iscbla, Aussueu, l'ariza, (Jenfa, Ziirieba, Bregen/a, Inoinosta, Zella am See, Lend Gasteiua, L)nima, Beljaka, Celovca, Franzensfesto, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, Draždau, Prage, Francovili varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, 1'lznja, Btulejevu;, Solnograda, Inoinosta, Liuca, Ljulma, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfesto, Poutabla, Ti biža.
Ob 0. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljano (drž. kol.).
Ob   7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. ,,    2.   ,|   05     „     popoludne v Kamnik. ,,    6.   „   SO      „     zvečer v Kamnik. ,,  10.   ,,   lO      ,,     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   6. url 51 minut zjutraj I« Kamnika. ,,   U.   ,,   15      ,,     dopoludno i i Kamnika. „    6.   „  20     „     zvečer iz Kamnika. „    0.   ,,  55 zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednje-evropski čas je krajneinu času v Liubliaiu za 2 minuti naprej. (12—169)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastuiua in tisk .Narodne Tiskarne",
zapiske zahteval 100 000 Iraakov in zagotovilo, da ga vlada ne bo lovila, a zapiskov ni botel izročiti drugemu nikomur, kakor predsedniku republike. — Ta razkritja so, kakor je umevno, naredila oa vsem Francoskem velikaosk utis. — O razvoju te afere imeli bodemo priliko, govoriti še večkrat.
Shod socijalistov v Curihu.
V nedeljo se je v Curihu vršil shod odposlancev raznih socijaliatičnih društev, sbralo se je nad 6O0 delegatov, mej njimi mnogi nemški in angleški državni poslanci. Shod se je vršil v najlepšem redu in takisto tudi posvetovanja o posamičnih odsekih in pa ljudski shod Vsi govorniki so uaglašali solidarnost proletarijata vseh dežel in narodov navzlic temu, da so v detailnili vprašaniih raznih mislij. Kakor tirno že javili, je bila tudi udeležba iz Avstrijo jako velika.
Dopisi.
Iz 4VIju 3. avgusta  [Uv. dop.] (Še nekaj
0 naši gimnaziji) Naučni minister prestavil je štiri profesorje tukajšnje gimnazije in mej njimi tudi prof. dr. Andreja Vrečka, kateremu jo odločil mesto v Kremsu poleg Dunaja. — „Agramer Tsgblatt" je v zadnjem času objavil mnogo zanimivega o razmerah tukajšnje gimnazije in poročal stvari, da je človeka spreletaval mraz, ko je čital stanje učeče se slovenske mladino  na tem zavodu.
Mej zanimive podrobnosti, o katerih „Aš>ramer Tagblatt" še ni poročal, spada tudi uzrok, zakaj mira prof. dr. A. Vrečko zapustiti slovenska tla. — Evo ga! O priliki znane afere dr. Sturm Knittl raztrosila se je po Cilji vest, da je prof. Knit'd, katerega so sedaj porinili v Gorico, naznanjal prejšnja leta četrtošotcem vprašanja, katera je potem stavil pri ispitu o štajerski zgodovini. Ker ho po sili spravili tudi dr. A. Vrečka v zadevo, hotel je ta, predno je to vest uradno uporabljal, prepričati se, kaj je m tem resuičnega in jta protokolarično zaslišal nekega dijaka, kateri mu je potrdil, da je istina, kar se o prof. Kmttlu govori. Ker je Knittl velik pred ravnateljem in osebni prijatelj dr. Zindlerja, štelo se je to proi dr. Vrečku v greh in Bkienilo se je, da mora iti. Da g'rmanizator dr. Zindler ni naklonjen prof. Vrečku in da vodja Končnik mrzi onega, pred katerim ima strah, bilo bi odveč naglašati. Zato ga pa tudi lole v oči mala pešica slovenskih profesorjev Cdjsko gimnazije in posebeu trn v peti mu jo bil prof dr. Vrečko.
Ta dva gospoda znata dobro uporabiti dauo priliko, da se znebita kake neljube jima osebe. Prof. dr. Vrečke) mora zapustiti Celje; gimnazija zgubi v njem izvrstnega, obče spoštovanega učitelja in dobrega veščnka; slovenski dijaki pa zvestega prijatelj;«, čigar hiša jim je bila vedno odprta, če so potrebovali očetovskega sveta.
Obžalujemo, da naB mora profesor dr. Vrečko zapustiti, da Slovencu ui dano na domačih tleh poučevat'. Ostal na in bode vedno v blagem spominu i;i želimo mu, nnj bi na nemški zemlji našel prijetnejše uradne razmere, kakor v Celji pod nadzorstvom imenovanih dveh gospodov.
Da ne hode prof dr. Vrečko, dafd na tuji zemlji, po/ubii hvoju lepe domovine, smo zagotovljeni in upamo, da se prej ko prej zopet vrne v svoj rojstveni kraj, kjer bodo vedno z veseljem vzprejet
1 i bodo oaiel mnogo prilike delovati za svoj I ju b-Ijeol nnrod !
„Slovensko pevsko društvo v Ptuji".
V IX. občnem zborovanji, ki ho jo vršilo dne G. t. m. v Mariboru, pozdravil je najprej predsednik g. Lešnik zbrane Člane, poudarjajoč živo potrebo društva, katero naj člani podpirajo, kakor doslej.
Kot prva točka dnevnega reda se je vršila potem volitev novega odbora. Kakor amo že poročali, bil jo is Voljen predsednikom z vzklikom gosp. dr. Br umen. V odbor so voljeni gg.: Lešnik, Slavine, Treven in Zupančič iz Ptuja, gg. dr. Jurtela v Š nariji pri Jelšah, dr. Bezjak v Mariboru, llrašovec v C^lji in prof. Orožen v Ljubljani, za namestnika gg. Ant. Jurca v Ptuji in Ser on a pri sv. Marku.
Tajnik g. dr. Brumen prečita potem poročilo o delovanji društva v minulem letu:
Slavni zbor! Zopet smo se zbrali, da v smislu društvenih pravil zborujemo in razmotrivarao vse tiste okolnosti, ki so za povzdigo našega narodnega petja velevažna Slovensko pevsko društvo, čegar nameu je, gojiti slovensko in slovansko petje in glasbo, je že tukaj v tem mestu, čegar okolica je čisto slovenska, Čegar stanovniki pa so uatn deloma odtujeni, deloma pa celo sovražni, zborovalo. Število
naših nasprotnikov na nas nikakor ne vstraši, kajti dokler imamo sploh petje in godbo, dokler se te dve sestrici štejeta mej umetnosti, bode še tudi /miruj ostalo dovolj takih pravičnih in trdnih ljudij, ki bodo prepričani in uverjeni, da tudi Slovenec in Slovan sme gojiti v svojem jeziku te dve kulturni stroki.
Slavni zbor! Meni kot tajuiku pripade čast in naloga, poročati o delovanju društva v pretočenem letu Kakor je še vsakemu Slovencu dobro v spominu, imeli smo lansko slavnost v trgu Šoštanj. Trg Šoštanj se našemu pevskemu zborovaniu lansko leto ni tako protivnega kazal, kakor se je to letos zgodilo tukaj v Mariboru. Prosto smo so smeli razvijati, naši Sokoli telovadili so na javnem trgu, in cela slavnost vršila se je v najlepšem redu. Gotovo je toliko,, da ho Š ištaojčani bili prepričao i, da smo tudi razumništvo slovenski govoriti in peti, in da naš jezik ni sumo svojstvo prostakov, ampak da je naš jezik svojstvo in last vseh olikanih zaveduih Slovencev, in kakor je z jezikom, tako je tudi h petjem. Tudi n*še pesmi niso več tiste okrogle popevke, ki se popevajo mej narodom in ki kažejo dostikrat neko čudno spakedrano podobo, neko zmes, koje jedini značaj je ta, da se razodeva tuja tnisel iu šega v domači, na pol potujčeni besedi.
Slavni zbor! Pri lanskem velikem zborovanju voljeni odborniki poprijeii so se svoje zadače ročno in s tisto gorečnostjo, ki je vredna take stvari Žil, da je že dce 9. Hept. 1892 lansko leto voljeni g»sp. predseduik, g. o. Stazinski, jioslal pismo, v katerem se je odpovedal predsedništvu, rekoč, da iz raznih ozirov in zbog premnogega posla ne more nadalje predsedovati temu velevažnemu društvu. Podpisani o Ibur „Slov. pevskega društva" zavoljo tega tu«li odstopa g. predsednika ni uaznaud, kajti v pravilih je itak jasno izraženo, kdo ima predsednika nado-mestoVftti, če je zadtž'tn ali če mesto odloži.
Odbor je imel v vsem skupaj 7 sej, v katerih bo ee mnogovrstne društvene zadeve obravnavale. V seji dne 13. novembra 1392 sklenil je odbor, obrniti se do posameznih slovenskih skladateljev, da pošljejo društvu za prihodnjo slavuo-tt nov.h skladeb. Tej prošnji odzval sj je g. Volarič ter poslal odboru ekladbo, za kojo se mu je poslalo zahvalno pismo (Konec prib )
Domače stvari.
— (Začt-snemu odboru „Radogoja") poslal je velečastitt g. Luka Svetec, c. ki\ notar in deželni poslanec v Litiji, 100 kron z naročilom, da naj se ga upiše mej društvene ustanovitelje, Naj bi našel ta plemeniti čin odličnega rodoljuba, dokazujočega pri vsaki priliki, da ima odprto srce iu  roko za potrebe naroda, mnogo posnemovalcev !
— (Tako je prav!) Iz Črnomlja se nam piše: Z ozirom na Vašo notico Bvarujmo se narodnega bizantizma" poročam Vam, da je bil gospod deželni predseduik baron Hein tudi pri nas slovesno VSprejet. Pozdravil ga je gospod žujian v sloven-Bkem jeziku in v istem se mu je gosp. predsednik, ki precej gladko slovenski govori, z »hvalil. Tuli ko se mu je mestni zastoji in oroore predstavil, proseč ga podpore v rasnih za mesto važnih stvareh, rabil se je v celem precej dolgem pogovoru izključno s lo v e u h k i j e z i k o a o h e h straneh. Slava zavednim Omomaljcem! Pokazali bo, da visoko cenijo svoj naro Ini ponos ob vsaki priliki in proti vsakemu, in da niso samo v veselih družbah Slovenci.
— (Abiturijentski shod v Zagrebu.) Piše se nam 12 Zagreba G t. m.: Včeraj smo si ogledali muzej in galerijo slik, potem pa je bil ua strelišči vkupui obed. Došli brzoja\i zlasti dra. Tavčarja, Hribarja in dra. Kreka so bili navdušen:) akla-mirani in isto tako je bila s frenetičnim odobravanjem vzprejeta resolucija: Nihče izmej nas ne bo v domovini spregovoril nemške besede, izvzemši, da govori s kom, ki brez svoje krivnje ne umeje slovenski ali hrvatski. — Popoludue je bila zabava v Maksimiru, zvečer pa v Grand-Hotelu slovo. Težko smo se ločili od svojih hrvatskih tovarišev, težko od krasnega Zagreba, a nikdar ne bomo pozubili ljubeznivega vzprejeira ter vse svoje življenje delovali na vzajemnost s bratskim narodom hrvatskim in na uresničenje idejalu, na kateri smo prisegli, na neodvisnost, jedinost in srečo Hrvatske in Slovenije.
— (Osobne v e a t i. ) Polkovnik in poveljnik domačega pešpotka barona Kolina št. 17. gosp. Ferdinand vitez G ar i bol d 1 stopi iz zdravstvenih ozirov v pokoj in je z današnjim dnem odložil po-veljništvo polka. — Na GraSketn vseučilišči bil je
te dni promoviran doktorjem prava g. Karol Koče var iz Oblok. — Višji paznik v kaznilnici v Maribjru g. Karol Drnovšek je dobil srebrni zasluzili križec s krono.
— (O naših razmerah) posebno o delovanji barona Heina prinaša ,Agr. Tagblatt" jako zanimiv dopiB pod naslovom „Koulissengeschichten" v danes došli številki od sobote.
— (Brate Sokole Ljubljanske) smo naprošeni opozoriti s tem, da se je program za slavnost tridesetletnice narodne čitalnice v Kranji definitivno določil tako, da se vbh slavnust vrši popoludne po dohodu Ljubljanskega vlaka. Sokoli se bodo torej zbirali v nedeljo zjutraj v Ljubljauski čitalnici ob polu 11. uri, odkoder odrinejo točno ob 11. uri z zastavo in trobentači na južni kolodvor in bo odpeljejo ob 11. uri 50 minut v Kranj.
— (Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranji) razvila se bode, kakor vse kaže, v prav veličastno narodno slavnost, katere se bodo udeležili rodoljubi od blizu iu daleč. Vspored slav-nosti sestavljeu je prav srečno in ae bode pričel izvrševati oh '/a 12. uri zjutraj, ter končal s plesom, ki prične ob 9. uri zvečer in s prosto zabavo ua vrtu. Natančni obširni vspored vrb slavnosti prijavimo v jutrišnji številki. Dane« opozarjamo v h e u d e I e ž n i k e posebno na to, naj se jiravočasno zglaHe za banket (kuvert 1 gld. 50 kr.) pri čitalniškem odboru, najdlje do 12  t. m.
— (Za tridesetletnico Kranjske čitalnice) prijavila so udeležbo nadalje še sledeča društva: Čitalnica v Kamniku, gusilno društvo v Radovljici, bralno društvo v Kranji, bralno društvo v Tržiču, bralno društvo u a Bledu in gasilno društvo  na Bledu.
— (Občni zbor slovenskega fer i j al« nega društva „Sava") vršil Be bo v dvorani Kranjske čitalnice 13. t. m. s sledečim vaporedora: a) Poročilo od borovo; b) določitev društvenega delovanja za bodoče leto potom navoda mproračuua; c) oglašeni predlogi; d) interpelacije; e) poročilo preglednikov; f) volitve predsednika, treh in jed-nujslth odbornikov in dveh preglednikov; g) slučajnosti. Glede samostalnih predlogov oposarja odbor brate Savane, da se morajo pravočasno naznaniti osrednjemu upravništvu. Odbor.
— (Spominska slavnost bitke pri Jajcih.) Kakor vsako Jeto, praznoval je tudi včeraj naš domaČi peipolk barona Konus štev. 17. obletnico krvavega, a za polkovo zgodovino preslavnega doe bitke pri Jijcih dne 7 avgusta 1878 i. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša v av. Petra cerkvi. Vojui kurat g. J u r a n i č spominjal je vojake v lepem nagovoru na ta slavni dau in se spominjal padlih junakov, ki bo v daljni tujini dali življenje za domovino in cesarja ter jih tovarišem stavil v izgled in priporočil v molitev. Opoludue dobili so vsi vojaki poboljSek k običaini menaži, piva, vina iu smotke. Ob 1. uri pa je bil slavnostni banket častnikov v Vojašnici, pri katerem je bilo po prvi napitniei vrhovnemu poveljniku vojske presvetlemu ceBarju še več zdravic navzočim udeležencem slavnega dne.
— (Slavnost s koncertom) na korist družbe sv. Cirila in Metoda priredi dolenjsko okrožje aka d. fer. društva „Sava" s prijaznim sodelovanjem slovenskega ženskega okteta Kostanjeviškega in narodnih pevcev v Kostanjevici dne 13. in 14. avgusta 1803. Splošni vspored. Dne 13. avgusta. 1. Ob 9 uri zjutraj sv. maša pri Materi Bžti dobrega sveta na Slinovoah. 2) Ob 10. uri dopoludue zborovanje akad. fer. društva „Sava". 3.) Ob 6. uri jiopoludne koncert v prostorih Bučarjeve gostilne. 4 ) Po koncertu prosta zabava iu ples. Dne 14. avgiiHta. 5.) Ob 10. uri dopoludne skupni eajuterk pri Maroku. 6.) Ob 1. uri pojmludue izlet v Šent Jernej. Vspored koucertu. 1) S.Jenko: »Naprej", moški zbor. 2) Slavuostui govor, govori g. drd. med. Ivan O ražen. 3.) Dr. B. Ipavic: ^Slovanska pesem", moški zbor. 4.) A. Volarič: .Slovan na dan" mešani zbor. 5) Frau Gerbič: „Gondolerjeva", ženski zbor. G ) A. Uajdrih : „Sirota", moški zbor s ait-solom, poje gdč. Josipina Bučar.
7. ) Tone   Goto7eljski:   „Slovenka",   ženski oktet.
8. A. Foorster: „Domoviua", mešani zbor. 9) K. Beuda: „Svoji k svojim", moški zbor. — Vstopnina za osebo 30 kr., za družine 50 kr.; nadplačila se z ozirom na namen hvaležno sprejemajo. — Pristop h koncertu dovoljen je le imenoma povabljenim gostom; vabilo veljaj za VŠtopnloo. — Slavnost ne vrši pri vsakem vremenu.
obrazi svetotajstva novodobne državne in deželne politike, in naj se sicer izmej vseh na imenovanem odru nahajajočih se Se najinteligentnejši obraz g. Povšeta (kar je v glavi sami, ne vem povedati) še tako ostentativno ljudstvu kaže, — dolgočasno je to, kar taki shodi podajajo. O, da, Če bi kacega Balanta Zamika dovtip kje najti mogli, bi Še bilo za nekaj odmora! — B> vender kazalo pevce, godce vpreči, drugače se bo še glasnejše ko danes tu in tam slišalo: „to ni nič". —
Mesto je bilo brez zastav. Teh malo Misaia-politikov, kar jih je v našem meBtu, se m upalo razobesiti zastav, ker bi le premike bile. To vse ne kaže dosti, da smo imeli ljudski shod, kaže pa, da smo Slovenci močno, močno raztrgano ljudstvece, kaže našim sovražnikom Nemcem, da jim še ni treba zapustiti postojank, katere so še pridržali iz prejšnjih časov.
Izmej govornikov je g. dr. Gre goric še najtočneje iu najpopularnejše govoril. — Jo nekaj čudnega v političnem razvoju našega ljudstva, da doktorji zdravilstva uplivno posezaju vmes. Dr. Vošnjak kot ognjevit nekdanji taboraš, dr. Gregurič zdaj ognjevit spoznavalec Missijevega političnega evangelija! — Ta g. dr. Gregorič je včeraj čast govornikom rešil. Katoliška polit, strauka na Kraujskem mora gledati na to, da to moč pri dobri volji ohrani, je jedina parada, s katero ima mej privrženci - po-svetujaki razpolagati. — Le škoda, da je g. dr. Gregorič mediciuec. — Ti možje so razupiti kot hudi verski mlačneži iu čudno človeku de, če sliši medic,nca politiko bodisi najstrožjega katolicizma zagovarjati. Pa zakaj ne bi bila jedna izjema mej Slovenci? — S—c.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina.
dne" 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oticijoluo jioročilo druibtnega odbora.) II.
Tu je bilo zdaj zbrauega že na stotine ptujega in domačega občinstva, ki je z navdušeuim srcem pričakovalo Ljubljanskega vlaka, kateri se ustavi mej pokanjem topičev, sviraujem Hlavnozuanega „Naprej" in vznesenimi živioklici. Izstopivše raz voze pozdravljajo čakajoči radostno in vse eltrog, povsod je vi* deti vesele, srečne obraze. Zbranim okrog prvo-mestnika družbe b v. Cirila in Metoda v o d j e T. Zupana spregovori gospica odbor-n i c a M i c i k a MahorčiČevaob strani svoje matere, dične prvomestnice ženske podružnice Sežanske, gospe Marije Mu hurčičeve, z zvonkim glasom :
nCewtita gospo ia! Velespoštovani gospod predsednik! Pripeljal Vaa je vlak na kišni slovenski Kras v prijazno Sežano. Prišli ste z namenom, da se posvetujete v prid slovenske dec<J in slovenske šole, da ohranite našo deco starodavnemu slovenskemu narodu, zvestemu veri, domu, cesarju. Blagoslovi naj večni Vaš trud, in Vaše delo naj donese najlepši in najplodovitejši sad v prid in blagor slovenske mladine, ljubega nam slovenskega naroda, ltadovaje se Vašega prihoda Vam kličem v imenu Sežanske podružnice in v imeuu slovenskih rojakov na Krasu: Bog Vas aprimi!"
predmete, ki bo bih iz Pesta tu sem prenesem. Nad mestom je lep gozd in stara razvalina, odkoder se nam odpira lep razgled tjedoli čez Kalabrijske gore.
Na podnožji teh gora se nahajajo razvaline Bturo8lavntga mesta P nest u m ali Pose i do ni a, južno od izliva reke Sele (stari Selinus). Do te reke se razprostira kraBua primorska ravnica, ki je vsa 8 ttto preprožena. Od nekdaj tako slavnega m bo gatega mesta (naselbina Saburičanov) ostale so pa le žalostne razvaliue, namreč vzhodno mestno ozidje, dve svetišči, jedna bazilika in jeden amfiteater, vse drugo so Saraceni razdejali. Najimenitnejši ostanek Poseidonovega mesta je Neptunovo svetišče, ki je bila dovršena stavba (iz 1. 550 pr. Kr.) z žlehastimi dorskimi Btebri, (vseh je 3G), ki ee čudovito svetle, ko jih solnce obseva. Ti stebri so navrtani od morskih školjk in iz tega so poprej sklepali, da je moralo to svetišče nekoliko časa pod morsko vodo stati. Ali sedaj so spoznah, da so služile njegove razvaline nekdaj kot umeten ribnjak, ki je bil z morsko vodo napolnjen; od todi su se zaredile morske školjke in navrtale stebre.
(Dalje prib.)
Potem pristopi deželni poslanec in župan g. Raj ko Maborčič ter razodene svoje veselje rekoč:
.Slavna gospoda! Čestiti gospod predsedniki V imenu občine Sežana, katero imam čast kot župan zastopati in v imenu gospodov kraških Županov, zastopajučih prebivalstvo sivega Krasa, zahvaljujem se Vam prav srčno, da ste si Sežano ali tako zvano kraško metropolo izbrali za glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Z radostnim srcem smo Vas pričakovali in ravno s tem radostnim srcem Vas sprejmemo. Mi Sežančani in z nami vsi Kraševci se veselimo današnji dan v tej čestiti družbi veselo provesti, in zato Vam izrečem svoj bratski pozdrav iu Big Vas živi!"
Prvomestnik, Alojzijeviški vodija Tomo Zupan, pa je ob sprejemu na Sežanskem kolodvoru odzdravil prilično takole:
^Preblagorodna gospa prvomestoica — Pre-blagorodni gospod deželni poslanec-župan — B'a-gorodne gospice !
J'red mano je steza
moj ljubljeni svet: Vsa lepa dolina,
ki Krasu jo cvet"
poje Vaš pesnik-rojak to najlepše ozemlje, kar ga ima Kras — Vaše ože domovjo oslavljajoč.
Prečuden je kraški ljubljeni in lepi Bvet, ki reke požira in ie razliva zopet ua dan, veličasten je ta kraški svet, ki potniku odpira proBtorčje pod zemljo, kot da bi ga hotel voditi v bajeslovna bivališča starodavnih pravljic.
Čudno in veličastno vse to. — A voda, ki je zginila in se prikazala zopet, utegne vnovič jireme-niti svoj tok, če tudi jo je za jedeukrat omejil sam večni zidar. Iu Vaši podzemeljski hramovi, akopram obokani še tako trdno, utegnejo vender le razpasti pod silo časovnih zgodeb. Kedaj, kako — temu je Bog vladar.
Nerazrušljiva skoraj se nam sicer zdi sedanja podoba Vašega kraškega sveta — toda nurazrušljiveja je Vaša domovinska vnema, uerazrušljiveja ju Vaša ljubezen do vseh teh teženj, koje zjediujuje v sebi družba sv. Cirila in Metoda.
In prav ta Vaša neizpremenljiva ljubav do domovja, prav ta Vaša neizpremenljiva ljubav do slovenskega šolstva je, ki je privedla danes toliko Slovenk iu S ovencev iz vseh uaših pokrajin sem v soločno Solano. Strmeč ob čudih kraškega sveta se hočemo še bolj uadiviti uzornemu domoljubju čast bivalk in bivalcev, osobito še Vašega prelepega Sežanskega okraja, imenovanega „Kraški raj".
Zahvaljujoč se imenom družbe sv. Cirila iu Metoda na tem sijajnem sprejemu uaših čast. skup-ščinarjev, odzdravljam Vam Preblagorodna, kot načelnici naše ženske Sežanske podružnice, ki je prva na Slovenskem sprejela pod svoje okrilje veliko našo Bkupščino — odzdravljam Vam, preblagorodni go-Npod poslanec-župan in Vam, častite goBjdee, na Vašem tako milem nam pozdravu; zahvaljujem se Vam, čast goBpice za duh teče darove Vaših rok, vsem Vam in vsem navzočim iz dna duše kličoč: Bog Živi Vas; Bog živi Sežano!"
Navdušeni živio- in slava-klici v jtozdrav in odzlrav so odmevali na okrog. Vrle Sežanke so nkupščinarje odičile z duhteimi šopki, a iznajdljive zastopnice Šentjakobsku-Trnovake ženske podružnice v Ljubljani su nudile v korist naši družbi trobojne trakove z blišČeČim uapiaom : BBog i narod!", razpečale so jih hitro obžalovaje, da jih niso pripravile več, ker bi bila družba imela lep prispevek. A kdo bi se bil nadejal tam v oddaljeni vasi ua Bivem Krasu toliko udeležencev! Pravijo, da je bilo ob vzprejemu z domačini nad osem stotin oseb. Ridostuo ti je vzkipelo srce, ko si videl tu vse sloje našega naroda, vse stanove v lepi vzajemnosti; oBobito Številuo je bilo zastopano slovensko duhovstvo iu narodno žeustvo od blizo in daleč.
S svirajočo godbo na čelu premika se sprevod v prijazno Sežano, katera se je za ta dan odičila kakor nevesta. Pri uhodu v vas presenetil je skup-ščinarje krasen slavolok s prepomenljivim napisom: „Vam, ki ste naši!" Kakor se je pripovedovalo, izdelal je g Albin Štrekelj načrt v rimskem zlogu za ta slavolok, ki so ga postavili zavedni domaČi fantje z odobrenjem sežanske občine. Tudi napis v narodnih barvah je Bvedočil umetniški ukus. Vse priprave je umno vodil neumorni g. nad-učitelj Matko Kante. R*z čedne hiše pa so plapolale cesarske zastave in slovenske trobojnice. Sežana je posvedečda svoje lojalno in slovensko lice. (Dalje prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 8. avgusta.
Državni zbor.
Permanentni obrtni odsek državnega zbora zaključil bode skoro svoja poizvedovanja, od katerih itak nihče ne pričakuje nikakega uspeha. Ta enketa je bila sploh le sestavljena, da se vohlcem ucepi zaupnost v levičarsko naklonjenost napram obrtnemu stanu. Državni zbor se ima sklicati mej 20. in 25. septembrom in finančni minister dr. Steinbach je Že odpotoval v Nalžov h grofu Taaff^u, da se ž njim dogovori o vladnih predlogah za jesensko zasedanje ter mu predloži osnutek državnemu proračunu za leto 1894. — Po novejših poročilih upa vlada, da bo državni proračun moči rešiti še do začetka meseca decembra in ako se to posreči, ho snidejo deželni zbori najbrž že dne 10. decembra. Hrvatske novice.
Neki Dunajski list javil je te dni, da mislijo hrvatski poslanci na državnem zboru v Budimpešti stopiti v opozicijo in sicer zato, ker so se razbila pogajanja mej hrvatsko in ogersko vlado glede civilnega zakona. „() bzor" pravi, da o teh dogovorih ničesar ne ve, trdi pa navzlic temu, da hrvatski poslanci ne pojdejo v opozicijo. Da jim je kaj za verska čustva naroda, stopili bi bili v opozicijo tisti dan, ko je ogerska vlada obelodanila svoj program o cerkveno-političnih reformah. Toda oni nečejo opozicije: današnji hrvataki poslanci in opozicija, to sta dva termina, ki se drug drugega izključujeta. — V Zadru — prte „Obzor" — je škofijsko semenišče, katero je ustanovil pokojni nadškof Zmajeve oBobito za to, da vzgaja ilirske to je hrvatske duhovnike. Na žalost je to semenišče postalo središče najatrast-nejše italijanske agitacije. Do Bedaj je bila v njem gimuazija z italijanskim učnim jezikom. Poučevali so jezuviti iz Italije, ki so, kakor znano, izven svoje domovine najdelavuejši italijanski rodoljubi. Proti tej šoli, ki je bila faktor raznarodovanja, izšlo je v listu „11 tlirttto Ornatu" več jako lepih člankov, podprtih z nepobituimi fakti. Ti so članki nekoliko prerahljali položaj italijauskih jezuvitov v Zmaje vičivem semenišču. Faktum je, da so že nekateri izmej njih zapustili Zader, a nekateri ga zapuste še v tej polovici tekočega meseca. Čuiemn, lia bo uprava rečenega semenišča početkom prihodnjega Šolskega leta izročena dvema mestnima duhovnikoma in da bodo gojenci ob'skovali c. kr. javno gimnazijo v Zadru. — Kakor znano, je narodna manjšina v obft. svetu Zagrebškem stavila svoj čas interpelacijo o postopanju mestne policije o neki priliki ia ker župan te interpelacije ni pripustil, odšla je opozicija iz dvorane. To se je ponovilo že večkrat in ker so madjaroni uvideli, da združena opozicija ne mara odnehati, začelo se ie pogajati. V imeni opozicije zahteval je posl. Foluegovič, naj se principijelno prizna opravičenost takih interpelacij, ka-keršua je bila stavljena, a Madjaroni, v katerih imeni bo je pogajal Ozerokovich, niso hoteli v to privoliti, nego so zahtevali, naj opozicija UBtopi brezpogojno, kar pa je ta odločno odklonila. lUdovedni smo, kako se konča ta konti a t.
Yn i* n j <* države.
Italija in Jtusija.
Znani list „ M U ne h ene r A 11 g. Zeitung" potrja vest, katero |o pred nekai dnovi priobčilo Bismarckovo glasilo „ II a m b Nachrichten" glede tajne pogodbe in« j Italijo in 11 u bi jo ter pravi: Ta pogodba jamči Italiji za slučaj konflikta s Francijo prijateljstvo in podporo Itusije, doč-im je Italija vezana podpirati rusko politiko na Balkanu Italija se je odločila za to pogodbo, ker je izprevidela, da v slučaji vojnu h Francijo ne more računati ua izdatno in pravočasno pomoč Anplije. Zdfduga za to pogodbo gi e ruskemu poslaniku Vlan guniju, s.cer pa je treba samo še omeniti Giersov poiet pri kralju Umbertu v Monzi, da dobi vest verojetno lice.
Nov sfcatidal v l?arizu.
Včeraj izšla je v Parizu senzačoa brošura, katera utegne postati odločilnegu pomena za izid bhžajoČib se volitev, ako se vlada ne opraviči do dobra. Tajnik policijskega ravnatelja, D u pa s, je to brošuro spisal iu ho zato gotovo odpuščen iz službe, ali dosegel je — kolikor ee da sedaj soditi — Bvoj namen in prizadejal vladi strahovit udarec, ne Ramo vladi, ampak .sploh republiki in zategadelj je prav verojetno, da je bil za svoje delo plačan od monarhistov. Dujias je imel nalogo, ujeti iz panamske afere znanega Artona, a tega ni storil, ker mu je vlada tako naročila. Ko je preganjal Artona po vsej Evropi, segel se je ž njim večkrat, a ga ni prijel, ampak se ž njim pogujal. Ko je začel Dupas navidezno loviti Artona, izdala se je tiralnica, v kateri je bil Arton nalašč tako pojiisan, da ga ni bilo spoznati in tudi fotografija se nalašč ni dodala, dasi jih je policija imela več v rokah. Arton je naznanil vladi, da svojih zapiskov ne ho porabil zoper republiko in na to je minister R bot naročil Dupasu, naj prepreči, da bi bil Arton prijet. Dupas je z Artonom govoril v Benetkah in je podpisal izjavo, da ni Ducreta informiral in da so mu r< yalisti ponujali jeden milijon goldinarjev za njegove zapiske, da pa on te svote ni vzprejel. Od vlade je za svoje
— (Podružnica h v . Cirila in Metoda na Teh ar jih) pri Celji bode zborovala na praznik Velike gonpojnice dne 15. t. m. Glede na ugodni cas se je uadejati prav obilne udeležbe.
— (Novo ognjegasno društvo) ne bhujh pri Veliki Nedelji na spodnjem Štajerskem. Soditi po pripravah utegne imeti slovensko poveljevanje. Tako je tudi prav za društvo, čegar člani so Slovenci.
— (Bralno društvo v Št. Pavlu', v Savinjski dolini priredi v nedeljo dne 13. t. m. na-daljni pouk v Badjereji. V jeseni bode se pri razdeljevanji mladih sadnih drevest c posebno oziralo na ude bralnega društva.
— (Druga mejnarodna kolesarska dirka,) katero je priredil klub bicikliatov „Hrvat-skega Sokola' v nedeljo v Zagrebu, vršila se je navzlic deloma neugodnemu vremenu prav sijajno. Udeležba bila je pa zaradi deževja bolj pičla, nego je bilo pričakovati po došlih naznanilih. Pri popo-ludariHki dirki se je nebo nekoliko zvedrilo in se je dirke udeležilo na tisoče gledalcev.
Y — --t
Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda!
i
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
TurČ. Št. Martin 8. avgusta. V nedeljo zbralo se je v Moščenicah, v Kollarjevem rojstnem kraji, na tisoče slovaških rodoljubov. Orožniki so mirne obiskovalce z bodali raz-gnali ter napadli tudi poslanci Masaryka in njegovo obitelj. Meščanstvo je silno razburjeno in mir se je vzdržal le iz težka.
Dunaj 8. avgusta. Te dni se razglasi lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se imenuje začasnim voditeljem vojnega ministerstva fml. Mer ki. Vprašanje, postane li Fejervary vojni minister, je odvisno o razvoju ogerskih cerkvenopohtičnih honiatij, oziroma o usodi \Ve k e r 1 o v t ga ministerstva.
LVOV H. avgusta. V okraju Nadvorna so se primerili trije slučaji kolere. Sedaj je kolera tako v Avstriji kakor na Ogerskem uradno konstatovana.
Beli grad 8. avgusta. Skupščina vzpre-jela je zakon o monopolu na /gane pijače.
Curih. 8. avgusta. Shod socijalistov izključil anarhiste od udeležbe z vsemi glasovi zoper glasove belgijskih odposlancev. Anarhisti so vsled tega priredili škandal, tako da jih je bilo treba šiloma odpraviti.
Pariz 8. avgusta. „Figaro" javlja, da so se ministri včeraj posvetovali o Dupasovi brošuri in sklenili razglasiti izjavo, da sedanji ministri niso v nikaki zvezi z razkritimi inahi-naujami.
Pariz 8. avgusta. Floquet trdi, da so Dupasove naredbe v Artonovi zadevi, v kolikor se tičejo njega, neutemeljene. K i bo t dementuje brzojavno Dupasove trditve in i/javlja, da je pripravljen podati kakeršna koli pojasnila.
Madrid 8. avgusta. Včeraj se je podpisala trgovinska pogodba mej Špansko in Italijo.
Poslano.*)
Ker smo primorani svoje poštenje javno dokazati, zahtevamo, da odbor „slov. bralnega društva" v Kranji v tem cenjenem liatu odgovori na govora g. UrbanČiča in g. Eržena, katera govora podala sta dne 30. julija 1693 pri občnem zboru in se g. pred sednik ni opravičil takrat, temveč zopet nepravilno postopal in radi tega izključil ude, tekom 8 dni, ako ne, primorani Brno podati oba govora javno z dopisom v ta cenjeni list, ter s tem občinstvu pojasniti, da mi nismo Bog vedi kaj razžaljivega podali prejšnjemu odboru, kakor se po celem mestu trebi, temveč da smo le hoteli dokazati, da se je nered godil in nepravilno postopanje odborovo.
Kranj, 6. avgusta 1893. (815)
Franjo  Urbančic.   Gašper Eržen.   Ivan Ran t/h. A. .Jeccršck.   Rudolf Kok/ilj.   Stevo Scrbacić.
*) Za vsebino teg* sestavka jo uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zttkon veleva.
Zalivala.
Da se jo Šolsko leto 1892/93 na tukajšnjih Šolah toli slovesno završilo in 7 7 najpridnejSih učencev obdarovalo i lepimi molitveniki, zaslugi je častiti h gospej Terezije Koširjevo in Egide OroŽnove, ki sta v to svrho nabrali 53 gld. Preprijetna dolžnost mi je, da se požrtvovalnima go-spema oa blagem aktu tein potem najtopleje zahvaljujem. Srčno zahvalo izrokam ob enem vsem p. n. gg. darovalcem na rtdodarnosti iu naklonjenosti do šole, katere plod je imenovana svota, ter kličem: Živi Bog prijatelje lole I
V Ribnici, dno 1. avgusta 1893,
Šleliin X*OXKUS)ld«
Šolski vodja.
Umrli ko v fjul>l juni:
6. avgusta : Anton Luchamer, bivSi ključavničarski mojster, 83 let, Karlovaka cesta št. 7, ostareloat. — Jarnej (Jestrm, cariniki praktikaut, 25 let, Kongresni trg št. 5, jetika.
7. avgusta: Marija Kramar, krojačeva hči, B mesecev, Kurja vas &t. 4, katar v črevib.
V d u i e I o i holmci:
5. avgnsta: ll.wli.rt Rutar, delavka. 45 let, plnčnica.
— Rok Štor, delavec, 32 let, jetika. — Katarina Močnik, kajfcarjeva žena, 42 let, naduha.
6. avgusta:   Lukas Kalan, gosUč, 80 let, ostarelost.
— Jožef 11 uit. i, godtač, 73 let, naduha.
Meteorologično poročilo.
g 1 Čas noa- st»nje M    „~.. Ji barometra |°   aovanJa     v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
ih 7. zjutraj j 788*8 mm. 5 | 2. popol. i 738*0 ma. L»* J 9. zvečer j 739 0 m«.	112" C 20 8" C 15 O8 C	si. zah. si. vzh. si. vzh.	megla jasno jasno	0 00 mm.
.Srednja temperatura 157°, za 41« pod norujalom.
ZED\xn.a.j3lsa, borza
dne 8 avgusta t. 1.
včeraj
Papirna renta..... gld
Srebrna renta..... n
Zlata renta...... „
4°/0 kronska renta   ... „
Akcije narodne banke  .   . „
Kreditne akcije    .... „
Lordon ....... „
Napol........ „
C. kr. cekini..... „
Nemške marke     .... „
Italijanske lire ..... „
Papirnati rubelj   .... „
Dne* 7
9690 9»i 6 ) l    118 85 „ 96'5C „   979 — _ 33725 „ 12V20 990 590 „ 6115 „ 4550
1-28'/, avgusta t. I.
4ft/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1861 po 100 gld. . .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . , Zemlj. obč. avstr. 4V»°/n zlati zast. listi. .
Kreditne srečke po 100 gld......
Rudolfovo srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. , . Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. .
— danes
— gld. 9tf'90
— „     96 55
— „ llHfiO
— „ 96-50
— „   97h —
— „ 33625
— „ 126*20
— , 990
— n       r>'91
— „ «1-^0
147
19.J 115 127 122
1H8 98 150 252
gld. 50 kr.
i *
, MS ,
• »5 „
rt n
. 80 .
C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 3— 3-a.r1.lJ3. 3_S©3.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem <-asn.
Odliod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 12. ari OS minut po nofil osebni vlak v Trbiž, Pon-tabol. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Inoinost, Brogenz, Zdrich, Genf, Pariz, Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoza vure, Karlove vare, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url OO minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-taliol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selathal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ain See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. ari 60 minut dopoludno osebni vluk v Trbiž, Pontabet, Beljak, Celovec, Frsnzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4-. nrl 30 minut popolndne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, luomosf, Line, Is.-lil, Budejevice, Phsenj, Marijine vare, Egor, Francov« varo, Karlove varo, Prago, Draždanu, Dunaj via Amstetten.
Prihod v lil ubijano (juž. kol.).
Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grtula, Ltnoa, Stevra, Iichla, Gmundena, Ischta, Ausnooa, Pariza, Geufa, Zilricha, Bregeimi, Inomosta, Zella am See, Leud (»asteins, Ljubna, Beljaka, Celovcu, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaja via Anntrttcn, Draždan, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egru, Mitrijiiiib varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tahla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Pianzenstesto, Pontabla, Tibiža.
Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. ,.    2.   „   05     „     popoludne v Kamnik. ,,    6.   „   50     „     zveder v Kamnik. ,, 10.   „   10     ,,     zveder v Kamnik (ob nedeljah in
prazni k ih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   e. url 51 minut zjutraj ia Kamnika. „   11.       15     ,,     dopoludne iz Kamnika. h    6.   „  20     ,,     zvečer iz Kamnika. „    9.   „  55     ,,     zveder iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednje-evropski čas je krojnemu času v Ljubliani za 2 minuti naprej. (12 —170)
Spoštovanim gospodinjam v vednost, da se neslastno juhe na noben drug način ne morejo slastnejšo in krep-kejše prirediti, nego z
sfcabelo
Dobiva se pri jV. Stncul-ii.
(81)
Trgovski pomočnik
vešč slovenščine iu nemščine, vzpr«>Jiu«' nc l a I.o j v trgovino z mešanim blagom pri »luliotMi Lavrenold-u v ■odrnltel (Dolenjsko). (814—1)
Kegljanje na dobitke
bode od 1. av^iiNta znoonfii do 1. septembra
pri (794-2)
Franju Kuhar-j u
grcstilničarju. -v ID crri ž atletih-
liezrcnn veli   DldAlkA   zn.li-j  vy.lv     "I I
TINCT. CAPSIOI COITIPOS.
(FAIN-E XJPEJL Z. JSR)
, k o t v o u " ; („■/ |,,,|.
iliii.im l,;i/li,u krabici _,|
■ Mlt.Ot..   n.-,.-:.v'M,- tf^
Štajersko deželno zdravilišče
Rogatec-Slatina.
Postaja Polica m- juž. žel.
£JBJJ)T~ Sezona: ±. rciaja. do 30. septembra. "^ejB
Pivno in kopelno zdravljenje in zdravitev z mrzlo vodo
in sirotko i. t. d.
ltrONiirive iu prospekti xu»tou| pri raviiuteljtitvu.
Tempeljski- in Styria-vrelec
vselej sveže polnitve nIu\ u o/ uhiih GlanberJevO Bul Bodriujofia slstina proti boleznim prebavuilt «>i-»inun. tudi ugoiluo oHvciujova pi|ue».
Dobiva se: pri »skrbništvu kopolji v ltogatec-Slatini j v ijuM juni glavna khIokh pri g. SIlIi. Kuitner-|u iti Ivlorleu Uumui-j« u«lovi, kakor tudi v vaeb  trgovinah ■ mineralno vodo, v vseh boljšdi špecerijskih trgovinah, dro-
guerijah in lekarnah. (398—7)
-M
V Postojinski jami
p-i odi se
dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne
iieisa feseliea
z električno razsvetljavo
kakor o Binkoštih vsacega leta.
Vstopnina za osebo 1 gld. (802-2)
(t *T Otroci pe>a. IO leti so vstopnine presti.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Ndrodno Tiskarno".