132. številka._Ljubljana, v ponedeljek II. junija. XXI. leto, 1888.
SLOMŠKI NAROD.
Izhaja vsak dan iv^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —      Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po"10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvoje v Uospod3kih ulicah št. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
0 novem davku na žganje.
v.
Precej težave prouzročila sta tudi §§. 8. in 9 , določujoča eksportne premije za špirit, koji se izvaža preko avstrijsko-ogerskih mej v inozemstvo. Znamenito je, da se v teh določilih, kakor pri novem siadornem davku, premije ne prikrivajo več, temveč javno pred vsem svetom je izraženo, koliko izvozno „bonihkacije" bode država odslej plačala za vsak hektoliter eksporta. Dotična nagrada znaša po novem zakonu od hektolitra absolutnega alkohola 5 gld., vender skupna bonifikacij-ska svota ni sme presegati 1 milijona gld. na leto. Glede izplačevanja uvede se ta način, da si' eksporterju polovica nagrade, t j. 2 5 gld. od hI, da na roko tedaj, kadar odpravi svoje blago čez mejo, z ostankom pa je počakati do konca obratne dobe. Kar je potem odločenega milijona še preostalo razdeli se mej eksporterje v razmerji izvažanega blaga. Recimo pa, da je izvoz jedenkrat tako obilen bil, da se je takoj pri izvažanji več potrosilo za nagrado nego milijon, potem ni nobenega preostanka, temveč priniankljaj se pokaže, — in v tem sicer sila neverjetnem slučaji dolžni so ekspor-terji, pro rata v državno blagajnico uplačati dotično diferenco.
Zamotana stvar, in mnogo je bilo utemeljenega ugovora! Pisec teh člankov načeloma se ne strinja z izvozninskimi nagradami, one so krepki obrtniji baš toliko potrebne kakor berglje zdravemu človeku. Vendar ni prezirati v tem oziru vzgleda drugih držav, tekmujočih z nami na svetovnem trgu Dokler Rumunija, Rusija in Nemčija svoj špi-ritui eksport podpirajo z očitnimi ali skritimi premijami, primorani smo i mi, ali priskočiti domači obrtnosti s takimi umetnimi sredstvi ali pa — odpovedati se izvažanju. Kočljivo je le to, da ekspor-ter sedaj nikoli ne bode znal, s kako številko mu je računati. Bržkone ves eksport ne bode presegel količine 200.000 hI. na leto, — vsaj skušnjo zadnjih let govore za mnogo nižjo številko — in torej bodo dejanska premija znašala v istini 5 gld. od lil, ali gotovega stalnega vender ne bode, celo to vsaj teoretičuo ni absolutno nemogoče, da mesto obljubljene nagrade  bode eksporterju celo pretila
pozitivna izguba, — in taka nestalnost vedno moti
________«__ . , ,._
"listek.
Rusko Poljsko.
BplBOJe Uormov. II. (Konec.)
Tudi pomniki Varšavski stoje večinoma v tem delu mesta. Da, kar je „Ne\vski prospekt" Peter-burgu, kos „ringa" Dunaju, to je „Krakovsko predmestje" Varšavi.
Glavna je tu promenada gospode elegantne. Ako si želiš videti krasnih Poljk, o katerih si že pač čul in čital, sprehajaj se tu opoludne in pred mrakom, ako ne greš v javne vrte.
Mnogo je v mestu poslopij javnih krasnih in zanimivih. „Zamek", že prej omenjeni grad kraljevski. Velikanska stavba s krasnim povzdignjeuim vrtom. Kraljev poljskih seveda ni, da bi ondu bivali — najvišja osoba v „Pokrajini ob Visli" stanuje sedaj tam po zimi — generalni gubernator, odlični vojskovodja ruski, general Gurko (Hurko). Potem
pravilno trgovino ter prouzročuje nez Iravo špekulacijo. Poslanec Auspitz je torej predlagal nek na prvi videz prav ingenijozni način, po katerem se naj odmerijo eksportno bonifikacije, in zlasti zastopniki melasnih zganjam v odseku in v zbornici podpirali so njegov načrt. Navzlic tuj podpori prodrlo je določilo, nasvetovano po vladni predlogi in odse-kovi večini, bojimo se, na kvar našemu špiritnemu izvozu!
Še nekoliko opomb o nekaterih drugih paragrafih prevažnoga tega zakona! Kdo bode neposredni davkoplačevalec? Pri konsumnem davku oni, kateremu se žganja odkaže na prosto razpolaganje, redno tedaj trgovec, kateri ga prevzame ali neposredno iz žganjarne ali pa iz kake prosto zaloge (frei lager). Proti primernemu poroštvu dovoli se dotičnemu ob-vezancu davčni kredit za dobo 4 mesecev tako da se bode na pr. s konsumnim davkom od žganja, ki se je prostemu prometu izročilo meseca januvarja lehko počakalo do zadnjega maja. Izde lovalcein likerjev dovoljen je celo davčni kredit za celo leto. Pri produkcijskem davku pa je neposredni davkoplačevalec podjetnik žganjarne — le ta naj potem skrbi, da v ceni svojega izdelka na kon8umenta odvali dotično davčno breme. V to svrho se mu s primernimi kartelami lehko dovoli davCui KieuiL sestru mesecev.
Kako bode usoda naših malih zganjam pod novim davčnim zakonom ? Tu treba ločiti one žganjarne, katere žganje narejajo iz vina, vinskih drožij, sliv in drugega sadja, iz jagod in korenin itd. Za nje veljajo v obče sedanje določbe, one so bodo pavšalovale, oziroma odkupovale, kakor doslej, le » tem razločkom, da davčna mera ne bode več nominalno 11 gld., dejanski fi gold, temveč 35 gld. od hektolitra čistega alkohola, dejanski seveda mnogo, morda za polovico mauj. Zvišani davek bode seveda moral upi i vali na ceno naše sli-vovke itd.
Slabeje bode se godilo tistim kmetskim žga-njaruam, v katerih se žganje prideluje iz močnatih tvarin, iz krompirja, žita itd. Takih podjetij v naših pokrajinah sploh ni ter v naši državni polovici nahajajo se baje le na Gorenjeavstrijskem in Koroškem. Njih obrtna oprava je pri nas sila primitivna, in istina je, da se v naši državni polovici od te vrste žganjarn ni bati davčne prevare. Drugače pa
so tam pisarne gubernijalne, več vojaških in v nižjem delu poslopja biva četa lepih konjikov, Oerkesov.
Znamenita je hiša mestna. Veliko in jako lično urejeno zidanje. Potem poslopje baukiuo. Prej imenovalo se je „bank polski" pred tremi leti pak ga je prestrojila vlada v podružnico gospodarstvenega banka Peterburžkega. Omeniti hočem vsekako tudi cirk. Prištevati ga moramo k najlepšim v Evropi. Popolnoma novo zidanje velikansko in jako ugodno. Krasna mu je uprava notranja. Stolpov in stebrov ne najdeš v prostoru gledalcev nikacih. Prosto in prijetno motriš iz najmanjšega kota predstave. l)u-naj8k cirk se mu niti primerjati ne more.
Gledišči ima Varšava po letu 6, po zimi 4. Prav dobra je opera. Pevci so največ domačini. Igra se v jeziku poljskem.
Znameniti spomeniki, kraseč prostore javne so: pomnik slavnemu vojskovodji ruskemu Paskieviču, zmagovalcu Varšave za časa povstanka; pametnik Kopernikov, izborno delo slavnega Thorwaidsen-a; mojstersko izdelana podoba kralja Sigismunda III., stoječa na posebno visoki marmorni sohi in potem
na Ogerskem ! Tam je nevarnost evidentna, da se podjetni židovski živelj takoj polasti teh podjetij, da jih uredi kar po 10—20 v jedni sami za ta namen pripravni vasi ter izkoristivši zakonite davčne olajšave državno blagajnico pripravi ob velik del zaželjenih dohodkov. Tli tedaj nastal je konrtikt mej krajevnimi interesi kmetskih žganjarjev v nekaterih planinskih deželah ter mej raerodajnimi splošnimi oziri Naravno, da je v odseku in v zbornici državni interes nadvladal; vsled tega so se olajšave, dovoljene takim žganjarnam v §§. 32, 34, 38 in 40 izdatno skrčile navzlic ugovorom dotičnih večinoma kmetskih zastopnikov. (Konec prlh.)
Govor državnega posla ca dr. Gregorca
v državnem zboru v 2116 seji dne 18. maja 1888.
Visoka zbornica! Državni proračun poljedelskega ministerstva ima v naslovu 2 troškovni postavki, kateri mi dajeta povod, da stavim v interesu štirskega vinarstva nekatere prošnje do visoke vlade. Ti postavki sta: 7980 gld. za svilarsko in vinarsko poskuševališče v Gorici in 16.2GO gld. za vinarsko in sadjarsko poskuševališče v Klosterneu-burgu. Obe poskuševališči sta gotovo potrebni in na svojem mestu.
LHiano je le to, da jedna največjih vinorodnih dežel avstrijskih, naša Štajerska, nema tocega zavoda. Štajerska ima vender 34.257 hektarov vinogradov v 12 vinogradarskih okoliših in 154G občinah. Tisoče ljudij ima pri tem svoj zaslužek, milijone goldinarjev je že dalo štajersko vinstvo avstrijskim davkarijam. Nikakor ni neopravičena terjatev, če želimo, da bi visoka vlada kaj več storila za povzdigo in ohranenje našega vinstva. Začenjalo se je sicer z vinarskim poskuševališčem na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, toda, žal, ostalo je le pri začetkih.
V septembru 187G. leta zboroval je v Mariboru prvi avstrijski vinarski kongres. Vsprejel je bil sledeči sklep: „Kongres spoznava uspešno delovanje vinarskih poskuševališč in prosi, visoka vlada naj tudi v onih kronovinah, kjer so vinarske šole, osnuje poskuševališča za vinarstvo.
Vsled tega sklepa dobil je tedanji ravnatelj Mariborske vinarske šole, gospod Gothe od visokega c. kr. poljedelskega ministerstva nalog, v novembru
veličastna železna piramida pred parkom saksonskim, ki jo je postavil ranjki car v spomin ovim šestim menda plemičem poljskim, zvestim v zadnji ustaji svojemu gospodarju, ki jih je narod izdajice in odpadnike sveti stvari povesil.
Cerkev se v Varšavi nikakor ne manjka. Najlepša je stolnica, posvečena sv. Janu.
Krasen in nenavadno velik je „ogrod saški", to je park saksonski. Ustvaril ga je Avgust L, kralj Poljakom in Saksoncem. Prav lehko verujemo tr-dečim, da je najlepši javni vrt v Evropi. To pak ni morda le trditev ponosnih Varšavcev, temveč misel tujcev, zlasti ljubih naših Nemcev. Obraščen je jako lepo in v po.sebnem redu. Prekrasne so nasadbe, divne fontane in kaskade. Dve elegantni kavarni skrbita za potrebe telesne šetalcev in lična sodarna ugaša jim po letu žejo. Velik ribnjak v pripravno je zabavo po zimi drsalcem. Priljubljena je promenada v parku bohotnim meščauom, hitečim za brstečim povžitkom. Eleganten svet, prekrasne dame, v svesti si predobro vseh svojih unemaluih prime-tov, shajajo se tu v lastno si zadovoljnost in hrano očem moškim. Še več šetališč pripravljenih je raz-
1877. leta, da naj stavi pogoje za osnovo poskuše-vališča. To se je zgodilo in dne 25. februvarja 1878 je poljedelsko ministerstvo nakazalo podporo, ravno tako konci maja 1879
Takoj bo se začela sledeča dela: 1. statistične poizvedbe o položaji in pogojih pridelovanja vina na Štajerskem — leta 1881 se je izdala statistika štirskega vinstva. — Žal, ostalo je delo nekončano; 2. zbiranje, opisovanje in razdelovanje prstij štirskih vinogradov: 3. poizvedovanja, kake trte so na Štajerskem in koliko so vredne in poskusi s trtami, katere naj bi se uvele. Posebna pozornost se je obračala na ameriške trte, zlasti one, katerim trtna uš prav nič ne škoduje. Ravnatelj Gbthe napravil je poseben vrt za poskuševanja za ameriškimi tr tami.
Povedano dokazuje, da smo bili na najboljšem potu, da dobimo za vinorodno Štajersko dobro in namenu ugajajoče poskuševališče. Žal, vsa stvar je obtičala in državna podpora se je ustavila.
Nujno bi prosil visoko vlado, da bi preudar-jala, če bi baš sedaj ne bilo potrebno to opuščeno poskuševališče zopet obnoviti, in sicer tako, da bi se tam ameriška trte v večjem številu razsodile, da bi prebivalstvo, katero se bavi z vinstvoin, dobivalo ameriške trte zastonj ali pa vsaj prav po ceni. To prošnjo UBOjam si utemeljiti z vedno večjim razširjenjem trtne uši na Štajerskem.
Gospoda moja! V državni proračun za 1884. leto postavilo se je bilo za zatiranje Phylloxere va-statrix 32.936 gld.; za 1885 le še 24.936 gld., za leta 1887 in 1888 pa še samo po 23 500 gld. Iz tega bi kdo sklepal, da se nevarnost radi trtne uši manjša. To pa nikakor ni res. Nevarnost je vedno večja, trtna uš se vedno bolj širi. Vedno več vinogradov je uničenih, zlasti na Štajerskem.
V avgustu 1880. leta opazili so na Štajerskem prvič trtno uš. Sedaj, čez sedem let, se že vsi lepi vinogradi mej Dravo in Sotlo v skupnem obsegu 4342 hektarov ne dajo več rešiti pred trtno ušjo.
Sedaj pride vinogradarski Halošk; okoliš s 2700 hektari na vrsto; v 16 občinah so že kon-štatovali trtno uš, in vinogradi, v katerih se še nahaja, merijo 716 oral. Torej preti sedaj Ptujskemu vinogradskemu okolišu s 983 hektari in slovečemu Ormoško-Ljutomerskemu   okolišu z   2889 hektari
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b lj a u i 11. junija.
V kratkem bode baje imenovanih več novih Članov go»|»<MlMk.e zbornice, mej druzimi tudi grof Ribard Clam, dosedaj prvi podpredsednik zbornice poslancev, in baron Banhans.
„Politik" se pritožuje, da je organizacija telio v mnogo trpela in da se je stroga disciplina močno omajala. Ta bolezen, za katero se sprva ni skoro liikdo menil, je precej napredovala. Češki rodoljubi morajo sedaj misliti, kako naj bi se ozdravila ta bolezen. Treba )e narod poučiti, kako škodljivo je postopanje Mladočehov, ki so vsled nekaterih volilnih uspehov jako prevzetni postali. Poslanci morajo sklicevati volilne shode, na katerih bodo volilcem pojasnjevali stvari. Po vsej deželi naj se pridobe zaupni možje, ki bodo vodstvu stranke o vseh dogodkih poročali, snujejo naj se društva in skliče velik shod, kateri naj voli stalni odbor, ki bode vodil vse delovanje.
vajenim Varšavcem in to zlasti lepa aleja „Ujaz-dovvska".
Omeniti moram vsekako razsvetljave po mestu. Uzorna je v primeri z marsikakim znanim drugim mestom. Svetilnice | stoje veliko gosteje, ko na primer na Dunaji, imajoč vsaka po dva plamena in to tudi v najmanji ulici.
Mesto je v vsem jako napredovalno. Krasne se odpirajo očesu izstavbe in veličavja bogatih pro-dajalnic.
Vožnja po Varšavi človeka ne odira tako, kakor po mnogih družili velikih mestih. Tram\vay ima dva razreda, dajoč človeku v prvem mehko sedišče. Omnibus je menda po vsem ljubem svetu jednako neukretno drdralo. Doroške s'cer neso kos finim fijakerjem Dunajskim, a dovolj čedne, in cena jim je neuvrljivo pravšna. Po dnevi na primer odločeno je dvokonjki za jedno vožnjo kamor koli po mestu 25 kopek, jednokonjki 20. Plača sicer skoro vsakdo nekaj kebrov več, vsaj doroškar dirja, kar more. Vozniki imajo jidnakošno obleko, številko na čapki, po kočiji in še visečo na hrbtu.
(Nadaljuje bo.)
V nanje države.
Po poročilih iz Sofije so se v holuarsi*eiu
ministerstvu pokazalo velika nasprotja in so zaradi tega konservativni in liberalni ministri, vsaka skupina posebej, dali svojo ostavko. Ta vest ni prav verojetna, četudi ni nemogoča Koburžan namreč neče biti slepo orodje Stambulovo in bi se ga rad znebil, ko bi le vedel, da bi dobil kako drugo vlado, ki bi bila dovelj silna, da bi obdržala red v deželi. Obsodbe majorja Popova knez Še sedaj ni potrdil, četudi vlada nič bolj ne želi, nego da se popolnem uniči Popov, ki je nasprotnik vojnemu ministru.
Poslednja nota, katero je ruski veleposlanik izročil turšltej vladi, je kaj osorna. Pred vsem naglasa, na je Turčija ruskej vladi ali njenim podložnim že 900.000 angleških funtov na dolgu in da se da vse dosedanje note ni dobila odgovora. Če bode se z Rusijo še zdaj tako postopalo , bode prisiljena v lastno opravičevanje noto in extenso priobčiti in storiti resne naredbe, da dobi plačilo. Če se sklene posojilo, o katerem se sedaj vrše pogajanja, naj se porabi v prvej vrsti za poplačilo zapale vojne odškodnine. Če se to zgodi, so vse težave odstranjene. Turki mislijo, da bode Rusija zasela Erzerum, če ne dobi plačila. Nota je pa imela ta upliv, da so se takoj ustavila pogajanja o posojilu.
FraiicoHlti rojalisti jeli so se kaj živahno gibati. Povod temu so Boulangerjeve agitacije, ki so naperjene ravno tako proti republiki, kakor proti kraljestvu 20. t. m. snide se v Bruslji kakih 200 kraljevcev, da se posvetujejo, kaj storiti.
Umrl je maskaisUi sultan Abdul Medžid. Pokojnik je bil bratranec Zanzibarskega sultana Sajda kalifa. Naslednik mu še ni imenovan. Po pogodbi, katero sta 1854. leta sklenili Anglija in Francija je sultnnat Maskat pod pokroviteljstvom obeh teh dveh drŽav.
Severnoameriški demokratje postavili so senatorja G. Thurmana za kandidata za podpred-sedništvo republike. Thurman zastopa državo Ohio v senatu ter je že 73 let star, jako sposoben in značajen mož.
Dopisi.
Iz Šoštanja 10. junija. [Izv. dop.] (Izlet Celjskih turnarčkov v Šoštanj.) Velike reči so se godile zadnji čas v našem malem Soštanji. Napovedano je bilo, da bodo Celjski turnarčki „počastili'1 naš trg na dan sv. rešnjega telesa. Delale so se velikanske priprave; sestavil se je komite, ki je imel vse urediti, in udje tega komiteja imeli so
*-i;u„ -.w«u;;, An ui »lfa^V , ;7 nma nriSli V teh velikih skrbeh zadene naše komitetovce strela z jasnega neba: Prišlo je na jedenkrat v torek 29. maja popoludne okolu 5. ure poročilo (najbrže brzojavno) od turnarčkov v Šoštanj, da je izlet prepovedan, ker v Celji razsajajo osepnice in se je bati, da bi se bolezen zanesla še v Šoštanjski okraj. Načelnik ko-mitetovcev pridere na mah h gospodu avskultantu K. kateri je ravno obravnaval, ter so bili tuji zastopniki iz Celja, Kamnika in Slov. Gradca in silno mnogo strank pri sodniji. Avskultant je koj pretrgal obrav navo in imel pred obravnavno sobo nujen pogovor z načelnikom, Čegar nasledek je bil, da je avskultant rekel, nekaj nujnega se je prigodilo, da mora koj oditi, da bo že g. dr. Pevetz, sedajni vodja naše sodnije, obravnavo nadaljeval in končal. Zapustivši urad odpeljal se je g. avskultant še tisti tisti večer v Celie, od koder se je vrnil še le drugi dan (sredo) zvečer ob 6. uri. Pravi se, da je šel v Celje k dr. Neckermannu zarad tega, da se prepoved izleta prekliče.
Jedna onih strank, ki je 29. majnika do po-ludne čakala, a ni na vrsto prišla, je pravila, da je nji g. avskultant ob poludne rekel, naj popoludne pride; popoludne je čakala nekaj čez 5. uro, a g. K. je stranko zopet odpravil češ, da nima Časa, naj pride Čez 14 dnij.
Omenimo Še tukaj, da je avskultant koj, ko je v Šoštanj prišel, jel propaganda delati za nem čurstvo, koje je bilo že malo potihnilo.  Pa vrnimo se k pripravam za vsprejem teh turnarčkov.
Gospa O. je pobirala denar za trakove, nabrala pa je sicer malo , a gospe bi bile pač bolje storile, da bi pobirale za kako podobo na trgu ; kajti sedaj stoji na tem neka stara kapela v takem stanu, da je boljo podobna kacemu velikemu kur niku, kakor kapeli. Tak kurnik na sredi trga napravi slab utis na vsacega ptujca in njega popraviti bi kazalo.
V četrtek na praznik pripeljejo se turnarčki na G vozeh kmalu po 9. uri, a morali so v Druž-mirji izstopiti, ker so njim možje pri obč. uradu okolice Družmirje zabranili, se naprej voziti zavoljo procesije pri farni cerkvi. V trgu so bili spri-jeli z nagovori,
Potem so odšli z Mozirsko  godbo,  koja njim
je s tukajšno požar no stražo nasproti šla čez cel trg navzgor po desni strani in nazaj po Wi strani okolu kapele z godbo in velikim bobnom ter spremljani od nekaterih tržanov. Ob 11. uri so Šli na grad na izgled, ob poludne je bil komers pri Gol lobu, popoludne ob 4. uri zopet ropotno korakanje čez trg na Grad, kjer se je bojda telovadilo za denar in dohodek je bil namenjen „zur Verschbne-rung Schonsteins". Ob 5. uri izlet k Bier-thalerju, potem večerja in odhod.
Vsled ropota in truša na dan sv. Rešnjega Telesa v trgu je na poročilo g. župnika konsistorij v Mariboru sistirai procesijo in opravilo v trgu v nedeljo pa Telovem, ka dar je bila vsako leto takozvano „lepo nedeljo" tija procesija od farne cerkve v trg do trške filiale in potem tukaj opravilo
Ko so v soboto 2. junija zvečer zvedeli, da je procesija po trgu sistirana,so nekateri tržani nalašč dali streljati zvečer od 8. ure do 11. ure po noči neprenehoma čisto blizu trga, tako da je bila večina prebivalcev silno nejevoljna, da se na tako neod-pustljiv način moti nočni mir. V nedeljo 3. junija pa so zopet začeli streljati že ob 3. uri zjutraj. Bog daj tem — pameti
Kakšne imenitne osobe da tu igrajo prvo rolo, kaže to da je na čelu neki diurnist K. po Celji in Ljubljani dosta znana prikazen. Ta možicelj že nosi že nekaj časa svetinjo na urini verižici, koja ima na jedni strani podobo najnovejšega svetnika „Bis-mareka, na drugi strani pa besede: „VVir Deutsche filrehten nur Gott und sonst Niemanden". Odkar je bil pa iz Celja izlet t. j. od 31. majnika naprej nosijo take medalje tudi že drugi, najbrž jih je kak Celjski nemškutar obdaroval. Še to se je moralo čudno zdeti vsakemu, da so po noči mej 30. in 31. maj-nikom zjutraj ob 3. uri bili komandiraui vj etnik i da so morali iti trg pometat in snaži t. (!)
Čujemo, da so v Ve 1 e n j i že osepnice in da so se danes šole zaprle! Tudi v Soštanji so neki 3 fantje na osepnicah zboleli! Stvar je toliko veče pomembe, ker sta občini okolica Šoštanj in Velenjska nekaj dnij pred 30. majnikom pri okr. glavarstvu v Slov. Gradcu protestirali proti izletu turnarjev zaradi osepnic v Celji, kar pa ni nič pomagalo!
Izlet v Litijo.
Temno je bilo nebo in dolgo zaželjeni v obilni meri padajoči dež rosil in krepčal je žejno prirodo, ko smo se včeraj zjutraj pripravljali na izlet v Litijo. A ne baš ugodno vreme ni oviralo niti čilega, v novejši čas novo prebujenega „Sokola", niti pevcev čitalniških in drugih rodoljubov, niti brdkih zastopnic nežnega spola. Z vrlo godbo Kamniško na čelu korakali smo za zastavo „Sokolsko" in čital-niško veselo na kolodvor in odpeljali se v Litijo. Dasi se mej potoma vreme ni zboljšalo, marveč se je pri našem prihodu v Litijo nebo še bolj stemnilo in začelo prav pošteno pršoti, bilo je vender vse najboljše volje, kajti vsprejem bil je tako lep, tako presrčen, da je vsacega v srci pogrel. Ob sebi lepi trg Litijski bil je v praznični obleki, vse hiše bila so okrašene z mnogobrojnimi narodnimi zastavami, postavljeni so bili vitki mlaji, topiči so pokali na nabrežji savskem, na mostu pa je stal lep slavolok z napisoma : „Pozdravljeni !" in „Slavau.
Pod tem slavolokom vršil se je prvi pozdrav. Ko prikorakajo Sokoli in pevci do slavoloka, pozdravi prišlice vrli župan Litijski g. Mešek sprav simpatičuimi besedami poudarjajoč, da smo prišli „Svoji k svojim." Na to nastopi mlada a nadobudna gospodična Lojzika Ko bi er jeva (hči pokojnega rodoljuba g. A. Koblerja) pokloni „Sokolu" krasen venec s trobojni mi trakovi in nastopnim, jako dobro govorjenim pozdravom: „Bog Te sprimi, vrli „Sokol" ! Preveseli smo dohoda Tvojega, a tudi ponosni, da počastiš nas na prvem izletu Svojem. Nadejamo se, da čas Ti pri nas ne bode dolg. Odprt je vsakemu naš hram, ki z blagim srcem pride k nam V pozdrav Ti poklanjamo cvetke, te-le v venec povite, ki naj zagotavljajo ljubezen, ki s Teboj nas združuje".
Nežne mlade govornice pozdrav bil je z živio-klici vsprejet, a jedva so ti polegli, nastopi že druga gospodična Koblarjeva in izroči kot pevka in v imenu pevk in pevcev Litijskih čitalniškim pevcem od lavorovih peres sestavljeno liro s krasnimi trakovi. Na to pozdravil je došle goste g. nadučitelj A d I e š i č v imenu požarne brambe Šmartinske, na
kar je pevski zbor Litijski pod g. Cepudra vodstvom zapel Foersterjevo „Sokolsko". Prepričali smo se pri tej priliki, kakor tudi popoludne na strelišči, da ima Litijski pevski zbor lepe glasove in dobro izvežbane moči in ne vemo ga trga na Slovenskem, ki bi imel kaj jednacega. Njih izborno petje je sploh jako dopadalo in čula se je jako laskava pohvala. Ko so pevci odpeli, poprime starosta gospod Ivan Hribar besedo in se v imenu „Sokola" prav krepko in srčno zahvali županu in občinskemu odboru, gospem in gospodičiuam, pevcem in ognje-ga8cem Šmartinskim na presrčnem vsprejemu, gosp. dr. vitez Blei we i s-Trsteniški pa v Čitalnice imenu.
Ker mej tem dež ni ponehal, marveč vedno gosteje naletaval, ni bilo nameravanega obhoda po trgu, marveč šli smo v hišo gospe Koblarjeve, ki nas je po gospodu Svetci povabila na zajutrek. V njeni, itak po vsej deželi znani hiši, bili smo vsprejeti s pravo slovansko gostoljubnostjo. Pogoščeni bili smo tako izborno, tako fino, kakor je možno le ondu, kjer vlada tako izvrstna gospodinja, kakor je gospa Šegačeva, katerej bodi na tem mestu izrečena najtopleja zahvala.
Ob 9. uri bila je maša, katere so se udeležili vsi izletniki in pri kateri so pevci Ljubljanski pod Gerbičevim vodstvom prav vrlo peli. Iz cerkve bil je potem sprevod po trgu, najprej pred hišo g. notarja Luke Svetca, potem pa pred g. Koblarjeve. Na obeh krajih peli »o pevci po dva zbora, godba pa svirala par kouudov.
Od 10—12. ure dopoludne bil je presledek v vsporedu, katerega je večina Ljubljančanov porabila v to, da si je ogledala Litijsko fužino (Gevverk-schaft Littai), katere ravnateljstvo nam je blagohotno dovolilo ustop. Gospoda knjigovodja Je ločni k in inžener Čemernik bila sta toli prijazna in ljubezniva, da sta nam pokazala vse glavne prostore, naprave in stroje in žareče peči, v katerih se je ravno svinec topil. Videli smo raznovrstno svinčeno rudo, zlasti pa velelepe izvode bele svinčene rude, cinobra in živega srebra in opazovali, kako je vse praktično napravljeno in uzorno urejeno.
Točno opoludne bil je skupni obed v gospoda Oblaka dobro znani gostilnici, kjer je bila, kakor pri tacih prilikah običajno, cela vrsta napitnic in govorov. Prvi poprijel je besedo Sokolov starosta g. Ivan Hribar in s primernimi besedami spomi-njajoč se štitidesetletuice napil presvetlemu cesarju. Napitnica bila je vsprejeta z navdušenimi živioklici, pevci zapeli so cesarsko himno, katero je vsa družba stoje poslušala. Gosp. Hribar napil je nadalje in zahvalil se županstvu Litijskemu, gospej Koblar-jevi in Litijskemu ženstvu, kateremu je na čelu g. Svetčeva, potem pa g. Luki Svetcu, katerega je včeraj sploh vsa družba sijajno odlikovala. Na te napitnice zahvalil se je postaje načelnik g. Jenko v g. Koblarjeve imenu, g. Svetec v imenu dam, g podstarosta N o 11 i napil je prisotnemu okr. glavarju g. G rilu, kot prijatelju petja in pevcev, g. Žago r j an Dolenjski, g. Svetec svojemu prijatelju in prvoboritelju na narodnem polji dr. Vošnjaku, g. notar Plantan pozdravlja v imenu Zatičanov Ljubljančane, želeč, da bi kdaj obiskali tudi Za-tiški okraj, g. Gecelj nazdravi pevcem Litijskem, g. Cepuder Sokolom in pevcem Ljubljanskim, gosp. dr. Vošnjak v daljšem govoru, opisujoč njega izredne zasluge, značajnemu in delavuemu narodnjaku g. L. Svetcu, A. Trstenjak materi Sloveniji.
Ob 3. uri popoludne bil je odhod na strelišče, ležeče v jako lepi, senčni dolinici, kjer se je na zeleni trati razvila prava ljudska veselica. Poleg Kamniške godbe, ki je jako pridno in prav dobro svirala razne narodne skladbe in katero za jednake prilike prav toplo priporočamo, vrstili so se pevci Litijski in Ljubljanski s krasnimi zbori, mladina imela je razne, obilo smehu vzbujajoče igre, „Sokoli" kazali so na drogu svojo izredno moč in izvežbanost, sredi travnika pa se je pričel živahen ples ter priredila celo prav lepa kadrilja, katero je vodil veščak v tej stroki, gosp. Jeločnik. Zabava na strelišči bila je toli mikavna, da je le prehitro potekel nam čas in da smo se neradi ločili. Nazaj-grede" skozi Litijski trg ustavili smo se še v gosp. Treota dobro znani gostilni „Na pošti", kjer Brno pri dobrem krepčilu, mej petjem govori ostali do vlaka, ki nas je ob 10. uri pripeljal v Ljubljano nazaj. Včerajšnji izlet v Litijo bil je izredno prijeten, hvaležni smo „Sokolom" zanj, hvaležni, prav iz srca hvaležnim pa vrlim Litijanom za v resnici izborni vsprejem. Zato jim iz srca kličemo: Slava! Na svidenje.
Domače stvari.
— (Narodni Dom.) Ker se sobotni redni občni zbor zaradi nesklepčnosti (prepičla udeležba) ni mogel vršiti, sklicuje upravni odbor v zroislu §. 7. dr. pravil izvanredni občni zbor na soboto 23. dne t. m, ob 7. uri na večer v pevsko sobo narodne č i t al n ice L j u b l j a n-ske z jednakim dnevnim redom. Izvanredni občni zbor bo sklepčen brez ozira na število navzočnih-Posebna vabila se društvenikom vnovič ne bodo razpošiljala.
— (Slovensko društvo) zborovalo je 10. t. m. v Mariboru in izvolilo nov odbor: dr. Gre-gorec, predsednik; dr. Mlakar, podpredsednik-dr. Dečko, tajnik; France Divjak, uradnik pri g. dr. Radaji, notarji v Mariboru, denarničar; gospodje: Jožef Rapoc, Peter Šunko, dr. Radaj, dr. Sernec, M. Vošnjak, dr. Rudolf, odborniki. Franc Mlakar, A. Velebil, dr. J. Glančnik, namestniki Pristopilo je mnogo novih udov. Nadejamo se živahnega delovanja. Letos namerava društvo zborovati še pri sv. Juriji v Slov. goricah, v Konjicah in v Gornjemgradu.
— (Doktorjem zdravilstva) bil je te dni na vseučilišči v Celji promoviran g. Eduard Globočnik, sin v Cerkljah bivajočega in jako priljubljenega zdravnika g. Globočnika.
— (Poročil) se je danes gospod Ivan Knez ml., veletržec in hišni posestnik v Ljubljani, z gospodično Pavlo Martinakovo iz Ljubljane,
— („Popotnik.) List za šolo in dom" ima v 11. številki nastopno vsebino: O poočitovanju pri računstvo. (Spisal prof. L. Lavtar.) Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk (Prof. Fr. Breznik.) — Botanični listi. (Spisal Fr. Kocbek.) — Narodno šolstvo v Rusiji. — Slovniški pogovori. Piše prof. L P—a. v Ljubljani. — Književna poročila. — Dopisi. — Novice in razne stvari.
— (Prostovoljna požarna bramba Ljubljanska) imela je včeraj dopoludne ob 9. uri svoj letošnji občui zbor, katerega se je udeležilo do 100 članov. Navzoč bil je tudi župan g. P. Grasselli. Stotnik Doberlet pozdravi člane, na kar se preide takoj na dnevni red. Prebere in odobri se zapisnik zadnjega občnega zbora. — Mesto zapisnikarja poroča g, Rtlting o društvenem delovanji. Iz istega je razvidno, da je društvo prete-čeno leto uspešno delovalo. Petnajstkrat bila je požarna bramba pozvana na pomoč in vsakokrat posrečilo se jej je ogenj omejiti. 18. maja 1. 1. pozvana bila je Ljubljanska požarna bramba na pomoč v Kamnik, ko je tam gorelo v cesarski tovarni za smodnik. To se je posebno dobro obnesla parna brizgalnica, a tudi ognjegasci Ljubljanski v zvezi s tovariši iz Kamnika, Domžal itd. so izvrstno delovali, tako, da je došla jako laskava zahvala c. kr. državnega vojnega ministerstva in posebna zahvala gospoda deželnega predsednika barona W i n k 1 e r - j a. Ognjegasci so se pridno vadili, bilo je 21 vaj po oddelkih, in jedna glavna vaja. Udov šteje društvo 124. Poročilo spominja se potem jako zaslužnega Častnega člana, pokojnega Karola Tavčarja. Ko nečno poročilo veselo naglasa, da se je posrečilo ustanoviti zvezo kranjskih prostovoljnih požarnih bramb, katera bode deželi le v prospeh in blagoslov toli potrebnih požarnih bramb. Poročilo bb odobri. — Blagajnik g. Albin AhČin poroča, da je bilo dohodkov 3235 gld. 95 kr. in onoliko troškov. Računski zaključek podporne blagajnice kaže jako povoljno stanje. Nakupila se je, mesto da je ves denar naložen, kakor doslej, srebrna renta za 4412 gld. 9G r. V kranjski hranilnici je naloženih 500 gld., v blagajnici pa je ostalo 41 gld. 44 kr. Skupno premoženje iznaša 4954 gld. 40 kr. Sedaj se je vender izpolnila želja, da je premoženje to liko naraslo, da bodo obresti in izredni dohodki vsako leto zadostovali, da se pripravi potrebni denar za podporo bolnih in umrlih. V imenu pregle-dovalnega odseka poroča g. Karol A h č i n , da je isti oba računa pregledal in vse popolnem v redu našel.   Zbor potrdi račune. (Konec prih.)
— (Vrsta porotnih obravnav) pri Ljubljanskem deželnem porotnem sodišči, katere so se pričele danes, je sledeča: 11. junija: I. obravnava: Cedilnik Tone, hudodelstvo požiganja; II. obravnava: Goršič Tone, hudodelstvo goljufije; III. obravnava: Mam Janez, hudodelstvo ropa. — 12. junija: I. obravnava: S ter ga r France, hudodelstvo teške telesne poškodbe; II. obravnava: Kranjšne   Janez,   hudodelstvo   posiljenja; III.
obravnava: l'a v še k Janez, hudodelstvo uboja. — 13. junija: I. obravnava: Vel i kanje Cene, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Čer ne France, hudodelstvo uboja. — 14. junija: I obravnava: Weber France, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Velika nje Janez, hudodelstvo uboja; III. obravnava: S e v n i k France, hudodelstvo roj)arskega umora. — 15. junija: I. obravnava: Drolc Lovrenc, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Jagodnik Josip in Preloh J., hudodelstvo uboja. — 16. junija: I. obravnava: Boh Janez, hudodelstvo uboja in teške telesne poškodbe; II. obravnava: PreŠern Neža, hudodelstvo tatvine; III. obravnava: Pertonieti Jakob, hudodelstvo uboja. — V soboto dne 16. t. m. bode konec.
— (Izpred porotnega sodišča. Pri de-Dal nji prvi obravnavi zatožen je bil Andrej Cedilnik, zidarski pomočnik, ker je na letošnji velikonočni ponedeljek zažgal na Šmarni gori skedenj, ki je s šupo vred pogorel. Škode je imela cerkev na Šmarni gori 300 gld., zavarovana pa je bila le za 100 gld. Tudi župnik Fran Štrukelj je imel dokaj škode, ker mu je pogorela mrva in nekaj kmetijskega orodja. Zatoženi Cedilnik ne taji, da ne bi bil on kriv požara, a odreka vsako zlobno nakano. Prižgal si je smodko in vrgel še tlečo žveplenko proč. Slednja je pala na nizko slamnato streho in povzročila ogenj. Priče so pa baš nasprotno izpovedovale, da je Cedilnik iz zlobnosti zažgal. Porotniki so ga krivega spoznali in obsojen je bil na pet let teške ječe j>oostrene vsak mesec s postom.
Telegrami „Slcvenskemu Narodu":
Zagreb 11. junija. Cesarjevič in cesa-ričinja, katerima so do deželne meje nasproti šli ban, vojni poveljnik in veliki župan, dospela semkaj včeraj zjutraj ob 73/4 ure. Prebivalstvo ja je naudušeno pozdravljalo. Kmalu po prihodu bila sta pri tihi maši, po 10. uri bila so predstavljanja. Ob 1. uri položil se je temeljni kamen za vojašnico, potem ogledovanja. Ob 8. uri serenada z baklado, ob 10. uri odhod. Na pozdrav županov odgovoril cesarjevič v hrvatskem jeziku izražajoč, kako ga veseli pohod Hrvatske in Zagreba, teh biserov v sv. Štefana kroni, nerazrušljivo zvezanih po slavni preteklosti in vkupnih interesih s te krone deželami. Govor bil vsprcjet z na »dušeni m i živioklici. Pri polaganji temeljnega kamna za vojašnico imel cesarjevič naudušeno vsprejet govor, spominjajoč se junakov hrvatskih, ki se izza tridesetletne vojne nahajajo po vseh bojiščih, katerih je na sto tisoče na vseli bojiščih krvavelo v sla1 o in čast dinastije. Pri zajutreku in obedu bili so razni deželni dostojanstveniki. Mesto zvečer čarobno razsvetljeno. Cesarjeviča in cesaričinjo pozdravljalo je občinstvo tekom dneva pri vsaki priliki, zlasti pa pri odhodu jako navdušeno.
Banjaluka 11. junija. Cesarjevič in cesaričinja pripeljala se ob 0. uri zjutraj. Na-čelstva oblastev, duhovščina, in mestni zastop vsprejeli ja slovesno. Cesarjevič ogleda na kolodvoru bosensko častno kompanijo. Banderij odličnih muhaniedovcev spremljal visokega gosta do stanišča.
SZahvala. Da se je včerajšnji izlet „Sokola" in pevskega zbora čitalničnega izvršil tako sijajno, zato gre zasluga vrlemu jnebivalstvu Litijskemu, katero je izletnike vsprejemalo povsod ljubeznjivo in iskreno. Bodi mu na tem naša najpri-srčnejša zahvala. Posebej pa izrekamo zahvalo še: gospej Kobi a r j e v e j na pravej slovanskej gostoljubnosti; občinskemu zastopu na prekrasnem vsprejemu; Ča-stitim gosjiem in ljubeznjivim gospodičinam na podarjenih vencih, trakovih in kiticah; gosjmdu c. kr. okrajnemu glavarju na pospeševanji priprav za vsprejem ; slavnemu vodstvu rudnikov na pri|aznem dovoljenji za ogled tovarn; prečastitemu gospodu župniku na posebnoj naklonjenosti njegovej; slavnostnemu odboru na njegovem trudu ter konečno pevcem Litijskim in gasilnemu društvu Šmartinskemu na sodelovanji pri vsi>rejemu.
„Sokolom" in pevcem bode včerajšnji izlet ostal vedno v prijetnem spominu; častite |>rebival* stvo Litijsko pa naj tudi njim blagovoljno ohrani prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 11. junija 1888.
Odbor „Sokola". Predsedništvo čitalnice.
TeTi
„LJUBLJANSKI ZVON"
■»tojfl (331—132)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
--*it?
Tržne cene v I,Juhi jani
dne 9. junija t. I
			kr.			kr
Pšenica, hktl.		t;	17	Speli povojen, kgr.	—	
Rež,		4	29	Surovo maslu, „	—	90
Ječmen, _		3	74	Jajce, jedno :   .   , .	—	•,'
Oves, „	»   • .	2	92	Mleko, liter ....	—	s
Ajda,	.  .  .!	1	■_>■_>	Goveje       meso, kgr.		ft«
Prouo, „	• *	4	39	Telečje          „ ,	—	60
Koruza, .	♦  • .	5		Svinjsko        . „	•—	50
Krompir, .	» > .	1	87	Koštruuovo    B „	—	84
Leča, „		12	—		—	70
Grah, „		18	-		—	2Q
Fižol,		M	—	Seno,   100 kilo .   . .	2	14
Maslo,	kgr. .	l	—	Slama,   „     „   .   . .	1	9H
Mast,	» •	_		Drva    trda, 4 □metr.		40
Speta frišen	rt        ' i		65	„   mehka, 4 „	1	10
Meleorologieno poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ' mm.
'5 3 •»■» OŠ	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	788*6 mm. 732 1 mm. 732 0 mm.	20'2° C 27«° C 240° C	si. vzli. sl.jjzb. si*, j z.	d. jas. obl. d. j as.	G-20 mm. j dežja.
10. junija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7342 mm. 786 8 mm. 73<i-4 mm.	17 2° C 20«° C 17-0° C	si. zali. si. zah si. zah.	dež. obl. obl.	5-HO mm. dežja.
Srednja temperatura 23'8° in 1S3°, za 5-7° nad in jednaka normalu.
Zahvala.
Vsled mnogobrojnih dokazov srčnega sočutja ob britki izgubi svojega nepozabljivega soproga, gospoda
ANTONA PLEŠNAR-JA,
c. kr. poštarja, veleposestnika, gastilničnrja Ud.',
se vsem udelcžitoljein pri pogrebu, zlasti prečastiti dubovščini, deželnemu poslane!« gosp. Matiji La-vrenčič-u, gg. c. kr. poštarjema Lesk o vicu iz Idrije in Korčotu iz llotoderšice, dalje vrlim gff. Idrijskim pevcem m ganljivo lagrobnioo, drugim p. n. gospodom iz Idrije iu vsem sorodnikom naj topleje zahvaljujem.
V Črnem Vrbu, dne 8.junija 1888.
(420) Katarina Plešnar.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Ivane Caleari, roj. Macher,
kakor tudi EA krasne vence in častno mnogobrojno spremstvo pri pogrebu predrage umr'e, posebno mojim ljubim tovarišem tukajšnje prostovoljne polarne brambe, izrekam s tem svojo
najtoplejšo zahvalo.
(419
Škotjaloka, dne 9. junija 1888.
i France Caleari.
dne 11	junija t. 1.		
(Izvirno telegrafično poročilo.)			
	včeraj —		danes
	gld.  79 30 —	gld.	79-35
Srebrna renta.....	8090 —		81-—
	„    109-9J —		110 —
f»     marčna renta .   .   . .	9425 —		9435
Akcije narodne banke.   . .	n    86.V— -		865 —
	,   385-60 —		286-10
	„   12640 —		126-40
	„    io-oi v, —		10-01 >/i
C. kr. cekini ....	ft-94 —		5-94
	6197 —		61 95
4«/.. državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke is 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4*/0 • ♦ ... Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 5u/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnavn reg. srečke 5°/0 • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/?°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiiie zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....i li gld.
Rddolfove srečke..... 0
Akcije anglo-avstr. banke   .   . 120 Trammway-drust. velj. 170 gld.   a v. .
132 gld. 20 kr.
166 99 f-6 105 118 127
99 179
21 10« 230
25 20 80 50 7 .
75 75
50
VELIKA
500000
rr^. a, r te
kot iiujvefjl  «lol>lt«>k  v nnjsrei-ne-.M'in slutit j i ponuju t«-lik» o«l IIiiiii-burške države zHJMiučciia. denariiH loterij n.
Specijelno pa: 1 prem. a mark  »J 00000
1 dot,,.»......k 200000
100000 90000 80000 70000
55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000
5 0 0 1 4 5
obit. a mark 200,150,
dobit, a mark
đobii a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
jI dobit. A mark
1 dobit. ;i mark
m dobit, a mark
1
1
1 dobit, a mark
1. dobit, a mark
T dobit, a mark
1 dobit, a mark
26 dobit, a mark
56 dobit, a mark
106
257 2
515
8:19 15960
dobit B mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark
124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.500 srečk, od katerih se izžreba 47.800 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9.160.290 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda mala 50.001) mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.001), v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark Itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi to velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalnu k■-«»«• Itn av. v. gld. IS.."><>.
1 polovicu originalne srećke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne Nrerlte av. v. gld.—.!M>.
Vsak dobi originalno miko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrehunju, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenini državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogore hitro, vsekako pa pred
14. junijem 1838,
nam doposlati.
kateri dan bode žrebanje 1. razreda,
(284—16)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft, HAlvIBUEG-.
fte Grolioh-ova obrazna oreme (Grome Groliob) m odpravi vseh nečistostlj kože, kakor: peg, ogre, ogorelostl Itd. ter naredi polti Bvetlo bele fn mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo SchminJce). — Gena 60 kr. — Glavno raipoiiljalnico ima J. Grolioh \ Brnu (Moravsko). — V Ljubljani ima zalogo Ed, Mahr. part'umćr. TU—17)
V1ZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna'*
po nizkej ceni.
I
■     " "
Gostilna „Pri Dalmatinci'v Šiški
T. D. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da točim izvršiuo priznano
marčno pivo iz pivovarne g. S. Kukec-a v Laškem (Markt-Tiif f er); dalje dobrega dolenjca liter t A kr., dalmatinca po 98 kr. in bizeljca po IV$ kr.
Z:l UHM»KOl.nijni ol>iBk prOBi
(410_2, JBVanjsi Kopitiu-.
v
s
o
v
v C
S
v
Ker opustim svojo 35 let obstoječo in slovečo veletrgovino z vinom, prodam vsa svoja hrvatska vina najboljših gorskih krajev Hrvatske, posebno s Pleši-Vice, iz let 1879, 1880, 1883, 1884, 1885, 188G in 1887 po najnižjih cenah in v majhnih in večjih količinah.
Za pristnost svojih vin jamčim. (4ia—i)
Veletrgovina z vinom
J. ZIMMERMANN v Karlovci
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
LitBtniua in tisk -Narodne Tiskarne''
5R