tefe lrS., štev. 2E8 Lfubifana, petek S. novembra 1925 Poštnina pavšal I rana. Cena 2 Din ~ »in*«"®!« =a Stane mesečno Dn «5—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi pu tarifu. Uredništva 1 Dnevna redakcija: Mikioš'čeva cest« štev. 16/1. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaliovi ul. št s/L — Telefon št. 3«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Teieion št. 36. Inseratnl oddelek s Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telelon št. 49« Podrulnid: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček.zavoda: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. m naoai faSIstovske Odkrita zarota proti Mussoliniju? - Razpust pros cijalističoe stranke- ~ Velike fašistovske demonstracije „Edinost" demolirana. Ljubljana. 5. novembra. Glavni tajnik laške fašistovske stran-'re Farinacci ie zadnje mesece prav rad tvoril o novem »navalu« 113 Rim. do katerega bo prišlo ob tretji obletnici fašistovske revolucije. Tudi Mussolini ie -abil ta izraz in za niim cela črnosra:č-na Italija. Predsednik Italijanske vlade >e celo skrivnostno namigaval na čudežne dospdke. ki iih pripravlja za obletnico 1. 1926. Kakšni bodo ti dogodki, ne emo. poučeni na smo danes o tem. kai je razumeti pod letošnjim novim «nava-!om« na Rim. Grozne novice so prišle danes z one itrani Jadrana: policiia ie odkrila načrt atentata, ki ga je pripravljal socijalistič- " ni unitarec Zamboni. Mož je izrezal v šini luknjo, skozi katero je sklenil s*v2-rjati na samega vojvodo Mussolinija. Njegov oaidaš v zaroti je general Ca-nello. Oba sta že nod ključem. Na podlagi tega nameravanega atentata bo nzpuščena stranka socialističnih unitar-jcv in kaznovana bo organ:zacija nro-tozidarjev. Navzlic pozivu Mussolinija n Farinacciia, nai fašisti ohranijo mirnu ri. so se le - ti na več krajih lotili opo-ziciionalcev. V Trstu so že razdejali uredništvi listov cSerai in »Lavorato-res. Barbarsko ooustršena ie tudi čisto nedolžna slovenska »Edinost«. Gotovo se tudi prihodnie dni povelje fašističnih • odii ne bo dobesedno izpolnjevalo. ?e uarsikateri neprizadeti ie v nevarnosti, ia olača račun za izialovljeni atentat. Sumljivo pri celi stvari je, da se kot atentator imenuje ne morda kak anai-hist ali vsai komunist, ampak čisto navaden socnalist — unitarec. Torej niti socialistični maksimalist. pristaš stranke, •cj je v besedah malone revolucionarna. xot komunisti, ki oa je vendar prva razbila opoziciionalni biok na Aventinu :ti sklenila Dodati se znova na parlamen-Virne kioDi. Zamboni ie pristaš zmerne s^ruie l urattijeve. Trevesove in Modi-zHaniieve. ki ie vedno nastopala proti nasilni delavski revoluciji, ki ie pred eti ustavila proletarsko zasedbo tovarn, ki pa ima to napako, da je zvesta demokratičnim principom in vztraja v aven-inskem bloku. Vemo sicer, da ie sociialist tudi dr. Friderik Adler. ki ie ustrelil avstrij.skeR.-i ministrskega predsednika Sturgkba. ven dar se splošno smatra, da soci'al.ii de-nokratie niso pristaši »individualnih akcib atentatov. Izjeme le potriujejo pravilo. Zelo sumljivo je. da bi bil Zamboni taka iz;ema K temu dvomu nas lavaia samo italijansko uradno poročilo. ki mnogo trdi. nove Da le malo dejstev. Naš sum se še poiača. ko pomisli-no. da ie bil sociia1;sf'čni unitarec tudi urnorieni poslanec Matteotti. čig^r proces mora po ooldrueem letu odlašania le nriti na dnevni red. Ta sum začenia dobivati čudno konkretne oblike, če so •pomnimo nedavnega sporazuma med ■albansko industrijsko zvezo in fašistov skimi strokovnimi korn^aerami. sr'3-som katerega bodo mogli samo fiš'st! zakonito zastomti delavske množice. Ta sporazum nai bi bil smrtni udarec za socialistične sindikate in tudi za Tu-rattiievo stranko. Človek se mora neho-tč vprašati, ali nima nameravani razpust unitarcev služiti nasilni <'Prevedbi» sociinlistov med fašiste. Nada'ie bi s^ utegnilo tudi oomisliti. če .ii zarotnški general Canello morda prišel kot po naročilu. da dS fašistom pravico za repre-saliie nad oficirskim zborom, ki ni čisto zanesljiva opora fašistovskega režima. In prostozidarji? Čudežno nakliučie ie. da se začenia ali pravzaprav nadaljuje poulična akciia nr«ti n!;m ravno v trenutku ko ie r»red'oži1a vlada senatu zakon. ki prenoveduie tame organi-zaciie. To zakon ima streti prostozidarske lože. v katerih gleda faš:zem nevarnega in vztramega sovražmka Tak ie videz napovedanega novega faš:sfovskega »pohoda« na Rim. Če fašisti obračttnavaio s svoiimi notranjimi nasprotniki, ie n^bova stvar. Da na barbarsko ln ne:zb'rčnn nar>adn;o čisto neprizadete inštituc'ie. zasluži obsodbo vs^et civilizTinega sveta. Faš;stl so dan^s ab^lutnj gospodarji i>olo*aia v ItaliH. Nihče Hm ne more z uspehom kliubovati Onrz!ci;a ie raz-h:ta ln poti'žana Fn dpi ie re m pot; v Kanoso. Vladi pritožni racikmalni lihe-ra'ci se že nripravljaio na vston v faš!-st;čno s^anko. Isto nameravalo mnzzi-niianoi. MussoFni tri»mfira. Oborožena revolucij ie pravtako izključena kot pariame"tarni Preobrat. Kai rabi torej v takem trenutku zmagoviti fašizem zarote, atentate? Čenu Rim, 5. novembra, 1. Vlada je odkrila zaroto proti muiistrskemu predsedniku Mussoliniju. Na čelu zarotnikov sta stala socialistični poslanec Zamboni h generali Cape!!o. Oba sta bila v pretekli noči aretirana. Po vsej Italiji so se vršile nocoj velike fašistovska manifestacija, ki pa so se takoj pretvorile v teroristična demonstracije proti nasprotnikom fašizma. v prvi vrsfl proti prostozidariein ?n socialistom. Demoliranih je bilo cela vrsta socialističnih in prostozida-skih lokalov, zlast' redakcij ln tiskarn dnevnikov. Demonstracije se pozno zvečer še nadaljujejo. Trst. 5. novembra, i. Povodom vesti o razkriti zaroti proti Mussoliniju ja prišlo nocoj v Trstu do fsšistovskrh demonstracij. Fašisti so namrej demollrall uredništvi dnevnikov «Sera» in «Lavo-rafore«, nato pa udrli v uredništvo «Ed'onsti», pometali poh!š:vo, knjige !n vse spise na ulico, polili z bencinom ii soseda naše kralje« vinc in tudi ni bilo nobenega takega povoda za sklicanje te seje. Državna odbrana jc institucija, ki funkcijonira normalno in stal. no pri nas tako kot v drug h državah, to pa radi koordiniranega delovanja vseh za» interesiranih nrnistrstev, v kolikor prihaja obramba države v poštev. Zafo tudi vfe» rajšnja seja ni imela na sebi nič izrednega. Beograd. 5. novembra, p. V soboto se vrši v Narodni skupščini končno glasovanje o invalidskem zakonu. Značilno je. da vlada še ni pripravila nobenega zakonskega načrta, ki bi na to rrišel na vrsto. Dvanaistine bodo gotove še'e prihodnji teden. Vlada ie umaknila zakonske načrte o sodnikih, o ustrojstvu sodišč in o državnih pravdnikih, o katerih je že v preteklem letu razpravljal zakonodajni odbor. Pri zakonodainem odboru je ostal še šo'ski zakon. Računajo. da ga prosvetni minister na zahtevo radičevcev tudi umakne. Na ta način nihče ne ve, kai pride na dnevni red Narodne skupščine, ko bo izglasovan invalidski zakon. Zato računajo no!!tič-nl kro?I s tem, da bodo seje Narodne skupščine zopet odgodene. Današnja se'a Narodne skupščine se je pričela ob 10.15. Prečitana je bila in- terpelacija posl. Jurija Demetroviča ia tovarišev radi ukinienja raznih srednješolskih razredov. Nato se je pričela po. drobna debata o invalidskem zakonu. Kot prvi je dobil besedo v imenu SLS posl. Žebot. ki pa ni imel govora, marveč je prečital spis bivšega načelnika ministrstva za sociialno politiko dr. Ježa. Doda! je le nekaj osebnih napadov na samostojne demokrate. Zebotova iz-i vaianja niso imela nobenega nčinka in so napravila na vse poslance slab vtis. Splošno se govori, da so invalidskemu zakonu le škodovala. Za Zebotom je govoril davidovičevec posl Agatono-vič. Obema je odgovarjal minister soci-jalne politike Simonovič. Takoj nato se je vršilo glasovanje in so bi!i sprejeti vsi odstavki do 8. točke drugega poglavja. Prihodnja seja se vrši jutri ob 10. dopoldne. Radič postane minister sccijalne politike Radičevci trdijo, da bo imenovanje izvršeno takoj po sprejetja invalidskega zakona. — Nejasnost ori radikalih. — Govorice o spletkah oroti Pašiča. Beograd, 5. novembra, p. Danes ob i2.Z3 je bi! spreiet pri kraliu minister Pavle Radič ter je ostal v avdijenci tričetrt ure. V zvezi s to avdijenco je vaš dopisnik izvedel od merodame radičevske strani sledeče: Vest, da je vstop Stje-pana Radiča v vlado nesiguren ne odgovarja resnici. G. Radii bo že prihodnje dni imenovan za ministra. Odločil se je. da sprejme portfelj soc'jn!no po-liilke. Imenovanje ie bilo odloženo za nekaj dni, ker ni oportitno. da bi sredi razprave o invalidskem zaporu se Izmenjal minister, ki ima ta za' on pred parlamentom zagovarjat«. Fadl-cvo imenovanje se bo torej izvršilo takoj po končnem sprejetju invrl'dske?a za' ona, morda že v soboto. Do š!ršs rekonstrukcije sedaj najbrž ne fco prš!o. V radikalnih krogih vlada še vedno precejšnja nejasnost. Zatriuie se. da Pašič še vedno ni c'a' definitivnega odgovora na zahteve HSS. Mnogo se komentira č'anek današnjega «Vremenn». ki s poudarkom raznravl;a o poslanskem mandatu g. Radiča. Zatrjuje se, da je Zboljšanje naših odnošajev do Bolgarije Ugoden odrrev naše korektnosti v grško-bolgarskem sporo. — Vfr.s sofijskih razgovorov r-osl. Cirkoviča. emigranti ie govoril in se prepričal, da želi večina izmed njih povrniti se v Jugoslavijo. Obstojajo seveda gotove težkoče. ki pa ne izvirajo samo od bolgarske vlade. G. Cirkovid se je sestal tudi s posameznimi člani makedonske organizacije in jim je skušal obrazložiti, kako nesmiselna ie njihova akcija v sedanjih razmerah. Poslanec Cirkovič ie povsodi opazil, da razčiščenje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo vedno razve-seljivejše napreduje. nad polovico poslancev, ki so bili izvoljeni na Radičevi listi v varaždinskem okrožju, proti temu. da bi odstopili. Zato so nekateri načeli vprašanje, alt ne bi kazalo iti radičevcem na roko s tem, da se volilni zakon nekoliko iz-premeni in se vanj vnese določba, da se morajo razpisati naknadno volitve, ako odstopi v dotičnem okrožju nad polovico poslancev, izvoljenih na eni listi. Mnogo se govori, da so se odnršaii med Pašičem in Radičem znatno ohladili. Gosp. Pašič ima baie vtis. da Radič ni neudeležen na spletkah, ki se že dalj časa pletejo. Te spletke gredo baie za tem. da se pripravi teren za vlado Ljube Jovanoviča. ki nai bi bila predhodnica kabineta Ljube Davidoviča Oni. ki se zavzemajo za to kombmaciio. računajo s tem. da radikalski klub ne bo komrakten in da razpade. Z Davidovi-čeve strani se širilo govorice, da se dela z vsemi močmi na to. da se Nikola Pašič izloči iz vladne politike. Vse te govorice ie treba vzeti kot znak nerazčiščene situacije. Eeograd, 5 novembra, p. Poslanec radikalne stranke Cirkovič. ki se je vče raj po petdnevnem bivanju v Sofiji vrnil v Beograd, je sotrudniku «Po!itike» opisa! svoje vtise, ki jih je dobi! v Sofiji. Predvsem ie izjavi!, da v Sofiji ni imel nobene oficijelne misije, a se je sestal z raznimi znanimi po'itiki. Splošno je dobil vtis, da je sfa!'šče naŠ2 vlade v zadn'321 grško-fcolgarrkeni sporu napravilo zelo ugoden vtis v Bo'gars!;i ln da dobiva smer coFtike sporazuma med obema državama vedno več pristašav. Tudi s posameznimi jugoslovenskimi Tajna pogodba med Italijo in Rusi'o? V prvi vrsti proti Tarčfj:, — Pojlcdba nrj bi vsebovala tudi klav zale jfedc Jugoslavije in Balkana. BerFn, 5. novembra k. oiDeutsche Allgemeine Zeitur»g» piše, da obstoja no nekem švicarskem poročilu «Worl-da» tajna pogodba med I;al!jo in Rusi-io, ki je baje v prvi vrsti naperjena nroti Turčiji. V primeru italijansko-tur-škega spora se obveže Rusija, da bo Italiji dala voiaško pcmoč, dočim se za primer rusko - turškega spora ob- vezuje Italija, da bo Rusijo politično podpirala. — Glede Balkana prepušča no^odba o' ema kentrahentoma proste ro! e. Proti Rumuniji in Jugoslaviji ne ST-eta pogodbenika storiti ničesar, kar fci ugovarjalo in'eresom ene-ra ali drugega. Interesi Italije z ozlroaj na Jugoslavijo so baje v pogodbi izrecno ncvedenL Novo skupščinsko predsedstvo v avdjjend Beograd, 5. novembra, p. Popoldne ob 5. je sprejel kralj v avdijenci novo izvoljeno predsedstvo Narodne skupšč:ne ped vodstvom predsednika zbornice Trifkoviča. Av. dijcnca, ki je trajala dobro uro, sc je vrši« la po običajnem ceremonijelj. Kralj se jc z vsemi gospodi prijazno razgovarja! in se zlasti zanima! za delovanje Narodne ski:p> ščine. Bitka med policijo in vojaškimi obvezanci Sisak, 5. novembra, n. Danes je popivalo v gostilni Mikšič v Sisku več vojaških obve. zancev iz Lekenika, ki so prišli na prisego. Pri plačar.ju računa je prišlo do spopada med gostilničarjem in pivci. Mikšič je po» zval redarje, ki so hoteli poseči vmes. Vo» jaški obvezanci pa so napadli redarje, ki so bili prisiljeni, da so oddali na razgra« jače več strelov iz revolverjev. Pri tem so bili trije vojaški obvezanci ranjeni, od kaj terih se rden bori s smrtjo. Na razgrajače je streljal tudi natakar in je cga ranil. Iz Zagreba je ta'- j odšla v Sisak posebna ko. misija, da uvede preiskavo. Ljuba Nešič se vrača v Prago Beograd, 3. novembra, r. Kakor se dozna* va, bo za našega poslanika v Pragi v krat« kem imenovan Ljuba Nešič, ki je bil povo« dom svoje izvolitve za narodnega poslanca postavljen na razpoloženje, G. Nešič odloži svoj poslanski mandat. Proti nepravilnemu kaznovanju vinogradnikov Beograd, 5. novembra. Poslanca samo* stojne demokratsko stranke dr. 2erjav in dr. Pivko sta naslovila na finančnega mini« stra dr. Stojadinoviča vprašanje zaradi nec pravilnega kaznovanja vinogradnikov v Slo« veniji pri prijavah produktov vinogradnl« štva in prodaje vina. Poslanca zahtevata, naj se izpremeni zadevni pravilnik in naj se omili praksa. Iz»3rtje fi^ogralov v Novem Sadu Novi Sad, 5. novembra, n. Zaradi pasiv. ne rezistcnce tipografov so tiskarne odšlo« vile vse nameščence. Danes je izšla le radi« kalna »Zastava* in sicer le na dveh stra« mh. List so stavili in tiskali tiskarnarji sa« mi. Izšla je t"di madžarska eDclbacska», tudi v manjšem obsegu. Revolucija v SLS Pristaši SLS izrekajo zaupnico Pašiču v znak nezadovoljstva proti vodstvu lastne stranke. V klerikalni stranki gori. Enkrat izbruhne plamen nezadovoljstva na enem koncu, drugič na drugem. Voditelji SLS sicer gasijo na vso moč, a vse skupai jim nič ne pomaga. Nezadovoljstvo nad nesrečno politiko dr. Korošca in tovarišev se je pričelo sedaj javno kazati tudi na deželi med kmetskim ljudstvom in je v tem pogledu značilen včerajšnji dogodek v Grosupljem, kjer so novo izvoljeni župan in občinski odborniki, vsi pristaši SLS, v znak nezadovoljstva nad politiko SLS demonstrativno izrekli zaupnico — gospodu Pašiču. Včeraj so se namreč vršile v Grosupljem volitve občinskega starešinstva Za župana je bil izvoljen soglasno posestnik Mihael Adamič iz Blata št. 15. pristaš SLS, ki je znan v občini kot dober gospodar. Tudi vseh pet občinskih svetovalcev je bilo izvoljenih z liste SLS. Po izvršeni volitvi pa je vstal občinski odbornik, pristaš SLS. Josip Goršič ter je predlagal, da naj občinsko zastopstvo izreče ministrskemu predsedniku Pašiču svoje zaupanje. Ta predlog so vsi občinski odborniki soglasno in z odobravanjem sprejeli. Pristaši SLS so kakor en mož glasovali zanj. Ni dvoma, da ima to glasovanje značaj najostrejše demonstracije proti katastrofalni politiki SLS. Naš kmetski človek na deželi je previden in nerad prihaja v otvorjene konflikte s političnimi agenti in voditelji, ki mu neprestano dopovedujejo, da spada njegovo politične zadržanje med verske dolžnosti ter ga preganjajo v cerkvi in še v lastni njegovi rodbini. Če se jim postavi po robu. Zato se pristaši SLS ne puntajo otvorjeno: če morejo izosta .iajo od shodov, ki iih prireja SLS (tudi to jim vedno ne kaže, ker se udeležba kontrolira, kakor da gre za obisk cerkvenih opravil in izpolnjevanje krščanskih dolžnosti), kadar so med seboj, pošteno zabavljajo in na tihem pripravljajo figo za klerikalno skrinjico ori prihodnjih volitvah. Občinski možje v Grosupljem so sedaj našli sredstvo, ki iint je omogočilo demonstracijo pro-li SLS, ne da bi se bili izpostavili neposredni kontroli klerikalnih teroristov. Da izrečejo nezaupnico g. Korošcu in SLS. so predlagali in izrekli zaupnico predsedniku vlade g. Pašiču, katerega voditelj SLS sedaj najbolj napada in o katerem se ve. da odklanja sodelovanje z nesrečno izgubljeno SLS! Grosupeljski primer dokazuje, da je razpoloženje med dosedanjimi pristaši SLS naravnost revolucijonarno ter je najznačilnejša ilustracija k deklamaci-jam oficijelnega klerikalnega tiska o solidarnosti rn moči SLS. Manjka sedaj le še. da ljubljanski škof tudi grosupeljskim pristašem SLS zagrozi s cerkvenimi kaznimi, ker so se drznili biti v politiki drugega mnenja nego je on. Pri duhovnikih njegova grozilna pisma niso mnogo zalegla. Kakor čujemo se baš te dni zopet mudi duhovniška de-outacija v Beogradu — pa ne v klerikalnem klubu. Pismo o davkih g Beograd, 3. novembra. Klerikalna delegacija je na nečuveno tieroden način nastopila proti davčni obremenitvi svoiih volilnih okrajev. Kakor dva divjaka sta lomastila klerikalna člana finančnega odbora, a tako nepravilno in malo premišljeno, da večina čla ■; o v finančnega odbora sploh ni vedela, za kaj gre. Odkar st klerikalni poslanci pokazali, da z.iajo biti junaki proti na-•isnlm tablam v Narodni skupščini, so izgubili ves ugled in kadar se oglasi v parlamentu poslanec SLS, se začnejo prazniti klopi, češ. *to su. znaš, opet ovi klerikali» . . . Ko"so klerikalci v finančnem odboru napadli upravo v Sloveniji in slovenske uradnike, se i"e vse začelo muzati. Vsaj se ie iz istih ust prej čulo samo. kakšni razbojniki in nezmožneži so srbijanski uradniki, kar je Pa v Sloveniji, tega ni sme! nihče kritizirati, sicer je grozila opasnost. da ga klerikalci proglasijo za »izdajalca slovenskega naroda». V teh razmerah in spričo narlamentar-no neresnega postopanja klerikalnih članov finančnega odbora je bilo kar v naprej vidno, da bo imel finančni minister lahek posel. In to klitib ogromnemu mate rijalu. ki so ga v Sloveniji skupaj znesli volilci in razni shodi in ankete v vprn šanju direktnih davkov. Mesto da finančni minister poražen ali vsai s težkimi ranami izide iz boja, se je klerikalcev prav na kratko otresel in dobil ie zaupnico radikalov in radičevcev. katerim (enim in drugim) se ni nikjer prav nič poznalo, da so iih radikali iz Slovenije ali pa morda Pucelj - Preneluhovcr kaj poučili, za kaj gre. Izgledalo je nasprotno, kakor da Slovencem prav z v t zeljem pokažejo moč in odklonitev, kat pač kaže. da gosp. Pucelj in drugi vladni pristaši o davkih pišejo in protestirajo samo — doma. Tako se je zgodilo politično čudo, da so v stiski klerikalnim nerodam edini pomagali in ž njimi glasovali — samostojni demokrati, tisti toli napadani in obrekovani Pribičevičevci, «batinaši» ali brezverci, kakor jih imenujejo doma Vaši klerikalci. Oni so pač stvarni in no gledajo, kdo in kako brani, temveč kaj se brani. Klerikalci so poraz zakrivili tudi s tem. da so nastopili brez sporazuma s komurkoli. Sicer so nekaj trobentah ■'vi o skupnem nastopu v takih in enačit zadevah, a ko se bi nudila prilika. SO iz grde demagogije skočili naprej, da druge osramotijo in sebe osvetlijo. Take akcije pa morajo biti skrbno pripravljene in čim slabotnejša je opozicija, bolj mora vsak korak in vsako besedo premisliti. Ena nepremišljena poteza in vse je izgubljeno! Tako ie tudi prišlo: mesto da je sedel na zatožni klopi gosp. Stojadinovič, so mu klerikalci pripomogli do prav cenenih lavorik. Ta neodpustliivi greh se je zgodil baš v trenutku, ko so se pripravljale in sestavljale nove dvanajstine. Le v dvanaj-stinah se da doseči dinarsko lestvico, le v dvanajstinah jc možno misliti na zopetno uveljavljenje raznih ugodnosti, ki jih je za mnogoštevilne družine nudir avstrijski zakon. Kdor malo globlje vidi in misli, ta bo priznal, da je demagoška cirkuška poteza SLS naredila škodo, ki so jo more ceniti samo v milijonih. Ali je to bilo namenoma, da nezadovoljstvo ostane in raste? Naši inženjerji proti vladnemu projektu o izkoriščanju vodnih sil Zagreb, 5. novembra. Povodom vesti v listih, da pripravlja vlada zakon o izkoriščanja vodnih Si! kakor tudi na inicijativo nekaterih svojih članov, ki so podrobnejše poučeni o načrtu tega zatona je zagrebška sekcija Udruženja inže-njerjev in arhitektov sklicala izredni sestanek svojih članov, da se s tem zakonskin načrtom natančneje seznani ter izreče o njem svoje mnenje. Na tem sestanku, ki se ie vršil včerai 4. t. m. je bilo prečitano besedilo vladnega zakonskega načrta, nakar se je razvila zelo živahna razprava, tia kateri so vsi prisotni izražali svoje ogorčenje nad postopanjem vlade, ki hoče predložiti tak važen zakon v odobrenje Narodni skupščini, ne da bi poizkusila zasllšati mnenje strokovnih krogov, ki so v prvi vrsti poklicani, da sodelujejo pri izdelavi takega zakonskega načrta. Zborovalci so bili soglasnega mnenja, da bi z uveljavljenjem vladnega zakonskega na črta v sedanii obliki postala povsem nemogoča izraba vladnih sil ln s tem tudi elektrifikacija v naši državi Kaj to pomenja, more razumeti le oni, ki je imel priliko videti, kako daleč so v tetn oziru napredovale druge države in kakšno korist imaio od svojih izrabljenih vodnih si!. Drugod z vsemi močmi podpirajo izrabljanje vodnih sil, pri nas pa ima viada očividno namero, kakor se vidi iz tijenega načrta, da izrabo vodnih sil v na ši državi popolnoma onemogoči. Z ozirom na nujno potrebo, da se izraba vodnih si! in elektrifikacija naših pokrajin čimbolj pospeši, je bilo sklenjeno, da se odpošlje predsedstvu Narodne skupščine, ministroma za kmetijstvo in vode ter za trgovino in industrijo, zakonodajnemu odboru in vsem poslanskim klubom nastopna brzojavka: »Zagrebška sekcija Udruženja jugosloven skih inženjerjev in arhitektov jc proučila na črt zakona o izkoriščanja vodnih sil ter ugotovila, da ta načrt ne odgovarja namenu. Uzakonjenie tega r.ačrta bi v času, ko se v vseh kulturnih in naprednih državah skuša izgradnja vodnih sil čim bolj podpreti in pospešiti, pri nas popolnoma onemogočilo zgradn.io vodnih sil ter s tem zvezano elektrifikacijo naše države, kar bi bilo v veliko škodo njenemu gospodarskemu razvoju. Udruženja protestira, tia ni bilo pri izdelavi tega važnega načrta pozvano k sodelovanju in da se ni vršila javna anketa strokovnjakov. Udruženje bo poslaio do pondeljka izpremenjeni načrt ter prosi, naj se do tedaj počaka z definitivno odločitvijo.c Razen tega je bil izvoljen poseben odbor, ki nai načrt tega zakona tako popravi, da bo najbolje odgovarjal potrebam naše države. K nemirom v Siriji Nekaj časa je imela Velika Britanija svoje težave s kolonijami. Zdaj je bilo treba voditi borbo z Egipčani, z njihovimi ekstremnimi nacijonalisti, zbranim okrog neizprosnega Zaglul-paše ali se prerekati radi Sudana, zdaj zopet z nacionalističnimi Indijci. Letos pa so ko-lonijalni problemi v Angliji stopili v ozadje, a v stiske in neprijetne težave je prišla Francija. Komaj se je izboljša'a situacija v Maroku in so francoske čete mogle zavrniti Ab del-Krimove tolpe ter jih vreči za njihove prvotne postojanke, so postajale Jobove vesti iz Sirije vedno hujše, naznanjajoče vedno večjo opasnost, večjo nesrečo. Danes je položaj v Siriji za Francijo gotovo najmanj zelo neprijeten in opozicijonalni listi poročajo o dogodkih v Siriji pod naslovom: Sirski škandal. Painievejeva nova vlada je v svoji deklaraciji omenila neljube dogodke v Siriji ter navedla kot vzrok nemirov razne nagibe. Predvsem je opozorila, da so sirski nemiri v veliki meri plod onega vala propagande, ki se je nojavil ra vsem širokem predelu od Kitajske do Maroka in o katerem ni treba izgubljati besedi za razlago, odkod prihaja. Poleg tega se uveljavlja proti tujcem snloh naperjeno razpoloženje, ki ima v Siriji kakor v vseh muslimanskih deželah že vnaprej plodna tla. in to razpoloženje izrablja panislamska agitacija. Da pa to še niso vsi vzroki, ki so povzročili tolike nerede, naglaša vladna deklaracija sama. Iz opozicijonalnega časopisja se velik, če ne celo glavni del krivde vali na dosedanjega vrhovnega šefa in poveljnika francoskega v Siriji, generala Sarraila. Trdi se. da je on s svojo izredno nerodnostjo, z nesposobnostjo, pridobiti zase naklonjenost domačega prebivalstva, odbil od sebe simpatije Sircev in jih razdražil do tako velike mere. Očitajo mu. da je prenesel proti-versko politiko tudi v Sirijo in hote' v tem pogledu tekmovati tako rekoč s Kemal pašo. Koliko je pri tem političnega nasprotstva. a koliko resnice, ie težko presojati; da so za take stvari v Siriji zares občutljivi, je gotovo. Da pa Sarrail zares ni bila za Sirijo srečno izbrana oseba, o tem priča najbolje njegov odpoklic. K navedenim motivom sirske vstaje se mora vsekakor še prišteti latentno anarhistično razpoloženje, ki je značilno za prebivalstvo Sirije. Ne le Druži, tudi velik del ostalih Sircev je bil vedno pripravljen, upreti se oblastvom za* najne-znatnejši povod. Dalje sodeluje med uporniki mnogo ljudi, ki so običajni razbojniki in roparji, stoječi na Čelu močnim tolpam. Kako globoko v tradicijah je zasidran sedanji upor, se prav dobro razvidi iz dejstva, da so uporniki v Damasku takoj planili po Armencih in jih petdeset poklali. Gotovo pa je, da je najmanj merodajen za upor arabski na-cijonalni motiv, ki se mora vsekakor razlikovati od običajnega odpora islamskega prebivalstva proti gospostvu tuj-cev-kristjanov. Nedvomno ima Francija na razpolago sredstva, da vduši sirski upor. Toda ta sredstva uporabiti v dovoli veliki mno« Painleve pred parlamentom Pariz, 3. novembra. Kot smo že poročali, je francoska poslanska zbornica sprejela vladin program z 221 proti 189 glasovom. Za novo Painlevejevo vlado so glasovali Herri-ot-Caillauxovi radik. socijalisti, Pain!e-ve-Briandovi republikanski socijalisti, in Loucheurjeva radikalna levica. Tudi par članov desne opozicije je podprlo vlado. Socijalisti so se zdržali glasovanja, kot jim je to naložil njihov vse-državni kongres, ki je s 1431 proti 1228 glasovom odklonil obvezno podporo vladi. V dolnji zbornici je torej Painleve z neznatno večino zmagal. Zdaj ima počakati še sodbo senata, ki je še manj zanesljiv. Čisto sumljivo pa je, kakšno zadržanje bo zavzel napram njem parlament, ko mu drugi teden v podrobnosti opiše svoj finančni načrt in ko razjasni v vidnejših obrisih svoje namene glede Maroka in Sirije. V kolikor se da soditi po torkovi izjavi, je Painleve kot finančni minister prevzel pravzaprav načrt svojega prednika Cai!lauxa, ie energičnejše ime mu je dal! Še vedno pa ni izgovoril usodne besede «davek na kapital®, ki je edino ljuba socialističnim ušesom! Glede Maroka in Sirije je tudi rabila viada zelo vodene, pacifistične besede, zdi se pa vendar, da hoče nadaljevati politiko Painleveia I. Tudi to ni sociia-listom prav, ker se boje demagoške komunistične konkurence. Socijalistom daje Painleve koncesijo v vprašanju invalidov, žrtev dela. delavskega zavarovanja, stanovanjskega vprašanja, enotne šole in deloma vojaške reforme. Vendar so tudi tu njegove besede bile tako splošne, da so se mednarodni socijalisti vzdržali glasovanja. Painleve, ki je zapusti! svoje dosedanje desne zaveznike, more dali časa vladati le s pomočjo socijalistov. N;lo2aj-j. Novo izvoljeni odbor s članstvom vred jamči za uspešno nudaljne dcio v p:id de* mokracije. * V nedeljo, dne &. t. m. pa sc više srezki sestanki v sledečih okrožjih: Na Rakeku ob 2. popcldne za logaški okrai. Govori g. dr. Stane Rapc. V Novem meslu ob 13. za novomeški okraj. Govori g. Fran Majcen. Na Jesenicah cb pol 3. popoldne za ra« dovljiški okraj. Govori g. ravnatelj A. Jug. V Krškem ob 10. dopoldne za kriki okraj, izvzemši k. o. Krška vas. Čatež in Bregana, ki so pritegnjen; za srezko sejo brežiškemu okraju. Govori g. Vinko Janežu:. Dalje sc istega dno vršita občna zbora k. o. SDS in to v Cerknici ob 2. pop v prostorih g. Zura. ra. Udeleži se ga g. Janko Blagajne in na Rakeku ob 3. popoldne. Udeleži sc ga g. dr. Rape. » Mladinska organizacija Seja «Zvezc dem. mladine« se vrši danes ob 20. uri v Narodnem domu. — Prcdscc* nik. Po svetu — Marinettijev proglas. Na dan obietni* cc fašistovskega pohoda na Rim so delili v Gornji Italiji ietakc, ki jih je sestavil znani futurist Marinctti. Letaki so vsebo; vali med drugim: Stari Rimljani so prema« gali vse narode na zemlji, sedanja Italija ic nepremagljiva, Brcnner ni cilj, temveč izhodišče na sever. Zadnji Italija i je več vre« den nego tisoč inozcmcev. Italija ima mo= nopol vstvarjajočega genija in ga bo vedno ii .ela. Vse iznajdbe so italijanskega izvora. Zato mora vsak tujec s pravo sooštliivost-jo stopiti na italijanska tla. — Obov odpotoval v Moskvo. Rumunsko notranje ministrstvo je prejelo zaupno po? ročilo, da ie bivši bolgarski minister in vod? ja bolgarskih emigrantov Obov odpotoval v Rusijo, da posreduje pri moskovski vladi za novo akcijo v Bolgariji. — Zveze ruskih pisateljev in novinarje\ na Poljskem. V Varšavi se je vršil te dni ustanovni občni zbor Zveze ruskih pisateljev in novinarjev na Poljskem. Za predsed nika je bil izvoljen znani ruski pisatelj Ar; cibašev. — Demokratski župan v Newyorku. Za župana v Newyorku je bil izvoljen demo kratski kandidat senator James NValker. — Iz italijanske iurnalistike. Kakor po-roča «Avanti», je prešlo lastništvo milan skega eSecola» in «Ambrosiane» v druge ro ke, vendar pa se politična smer obeh listov ne spremeni. Fašistovski poslanec Lancilia namerava izdajati veliki gospodarski dnev; nik, ki ic zamišljen kot konkurenčni list mi; lanskega trgovskega lista «Solon. — Kongres pravoslavnih cerkvenih do sto: janstvenikov. Rumunski in inozemski me-tropoliti in škofje, ki so sc udeležili ustoličen j a novega rumunskega patrijarha, so sklenili, da se skliče kongres pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov na gori Atos. — Federacija unije intelektualcev ima !e> tos svoj kongres od 5. do 7. novembra \ Milanu. Po dosedanjih priglasitvah boste najmočneje zastopani Francija iu Avstrija. — Kongres bolgarskih zemljedelce\\ V nedeljo 1. t. m. se je pričel v Sofiji kongres zmernih zemljedelcev. Poslanec Dragijev jt imel govor, v katerem je ožigosal delova nje bolgarskih emigrantov v inozemstvu Nadalje je tolmačil strankin program, ki ^c po njegovem naziranju ne sme izvajati \ smeri poostritve razrednega boja, kakor ju delal Stambolijski, temveč v smeri posre aOvanja med posameznimi družabnimi sloji. Poljedelska zveza ne bi smela prevzeti vlade niti v slučaju, ako bi razpolagala / absolutno večino. — Nemšk&danska razsodiščna pogodba. Iz Kodanja poročajo, da je zunanji minister grof Moltke v nekem govoru izjavil, da je Nemčija sporočila Danski svojo priprav* Ijenost za sklep r.emško^danske razsoni^čne pogodbe. Pogajanja sc bodo vršila v Bcr linu. h Primoria * Proslava zmage v Trstu. V sredo jc bil v Italiji državni praznik, slavili so obletni« co zmage italijanske armade. Ob 8. /jutra' so v Trstu grmeli topovi, ki so oddali 10" strelov. Ob desetih sc je vrtnla svečanost v gledališču «VcrdiD. Po slavnostnem gov ru je izroči! tržaški župan Pitacco generai1 Vaccariju častno sabljo. Oh 11. so zaceli zvoniti vsi zvonovi, ob 16. je bi! v stolnici Sv. Justa Tc Dc-.im, katerega jc pd škof Fogar. Zvečer od 21. do 2?. ure so konccrti? rali vojaki na trg;i «Edinost» in nato je bil obhod vojaške godbe po m'.-stu. Proslava jc potekla mirno. * O'voritc\' novega šolskega leta na trs povinski visoki šoli v Trstu. V nedeljo dr< 8. novembra se bo vršila svečana otvor tov šolskega leta 1925 26 na tržaški trgovir ski univerzi. Govorila bosta rektor prnf. Asquni in prof. Morpurgo. Slednji bo pn daval o blfigC7nanstvn v goppndarski bori ' in o državni brannbi. Redni pouk na univerzi sc prične v četrtek dne 12. t. m. ° K nesreči na parnikti «!1elvedere». Ka kor smo pisali, sc jc pripetila tc dni v trž ški Iuki vojvode d'Aosta strašna nesreča z razkuževalnim plinom, ki je zahteval tri žrtve. Trupla ponesrečencev so prenesli v tržaško bolnišnico, kier se jc vršila zdrav* niška obd 'kciia v lavzoenosti posebne ko« misije. Zdravniki <:o dognali, da se je ccla-vec R"bbieri prcdr.o ic priše! na dno par* nika, težko ponesreči!. Imel jc razmesarjen obraz. Kakor se je naknadno ugotovilo, je manikal v lestvi, po kateri ic lezel delavec v sH",d;šee, en klin in ie padel v c^ho-ino. Rad; t: ga in pa rfdi ob-ab!ien;h irssk ho uvedla policija proti tvrdki Zvvitkovich ze« lo strogo nrciskavo. Žrebanje II. serije Jutrovih" nagrad Sinoči se je vršilo žrebanje U« serije «Jutrovih» jubilejnih nagrad. — Prvo darilo 7500 Din je dobil g. Rudolf Knez, naduči-telj na Igu pri Ljubljani. Ivo Lesica, učitelj v Ljubljani. V smislu našega svoječasnega razpisa se je včeraj popoldne ob 5. vršilo v prostorih dnevne redakcije «Jutra» žrebanje nagrad v skupni vrednosti nad 30 tisoč Din, namenjenih za one prijatelje našega lista, ki so postali naročniki po 30. iuniju t. 1. Žrebanje se je vršilo javno ter v navzočnosti posebne komisije, sestavljene iz zastopnikov konzorcija, redakcije in uprave eJutra». Za nagrade se je potegovalo nič manj nego 4371 opravičencev, ki so bili pri-puščeni k žrebanju, mnogo prijavljenih pa ni izpolnilo pogojev in bodo imeli pravico potegovati se šele za III. serijo nagrad, katere žrebanje se vrši 21. decembra (1600 nagrad v vrednosti nad 60.000 Din). Sreča je odloČila takole: Prvo nagrado 7500 Din v gotovini je dobil g. Rudolf Knez, nadučitelj na Igu pri Ljubljani. 10 nagrad, zbirke «.Iutrovih» romanov v vrednosti po 400 Din so dobili sledeči gg.: L. Lenič, uradnik v Ljubljani. Mag. pharm. Bakarčič. lekarnar v Ljubljani. Marija Psorovič, Celje. M. Klavora, podnarednik. Petrova-radin. Anton Bolko, čevljar, Zgor. Polskava. Milena Sušnikova, Novo mesto. Tone Zupančič, Voglje (Šenčur Kranju). Dr. Just Bačar, zdravnik, Gorica, Jože Jelnikar. žel, urad., Planina Rakeku. Seznam ostalih dobitkov (989 nagrad, obstoječih iz po enega «Jutrovega» romana, objavimo — ako nam bo dopuščal prostor — v prihodnjih številkah *Jutra». Vsekako pa dobe vsi izžrebani nagrade v kratkem času po pošti brezplačno dostavljene. V nedeljo bo objavljen razpis za III. serijo «Jutrovih» nagrad, «Jutro». pri pri Ureditev naših gledališč Kulturni referent beograjskega dnevnika «Vreme=> se ie razgovarial z drjem Brankom Senoo. predstoinikom umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu ter ga ie vprašal, kakšno je njegovo mnenje o sedanjem položaju na- :ii gledališč ter kakn si zamišlia niiho-vo ureditev. Gosp. Šenoa je iziavil: Sedaj sta pod neposrednim državnim nadzorstvom dve vrsti gledalšč, oblastveni in državni zavodi. Oblastvena gledališča ne uživa io enake podnore. Zanaprej se mora to urediti drugače. Subvencija za gledališča v Mariboru. Osijeku. Spl'tu. Saraievu, Novem Sadu in Skopi iu bo popolnoma enaka in bo znašala 1 milijon 500 tisoč Din letno. Državna g'edališča še vedno niso izenačena glede administracije. V proračunu ie Beograd n. pr. brez ravnatelja drame. Zagreb in Ljubljana pa in;a:a ravnatelja. Zagreb in Ljubljana imata tudi tainike. Tajnika ima sicer tudi Beograd. toda njegov deloknog fe drugačen. V Zagrebu obstoji mesto administrativnega ravnatelja, v Beogradu ;e apraviteliu dodelien pomočnik. Ljubljana Pa ima posebnega administratoria Vse to bo treba izenačiti Tudi režiserji maio (josedai različne naloge, katere bo treba pregledati ter jim odkazatl enotne funkciie. Tekom petih tet je prišlo ministrstvo •na marsikako nametno misel glede proračuna. Dosedai niso vedele uprave posameznih gledališč, koliko znaša niiho-va državna subvencija in niso mogle radi tega pravočasno obnavliati pogodb s svoiimi člani. Dognialo se ie zafo. da so gledališča medseboj konkurirala ter prevzemala boljše moči no svoji denarji snosobnosti. V prihodnje bc to izključeno. Velike težkoče se kažejo ori urejeva-niu moložaia igralcev v pogledu penzfe. Doslej se ie postopalo na ta način, da so se v noš'ev nrihniaioči člani oblastnih gledal;šč pridelill za nekai časa državnim zavodom, nakar so bili upo-koieni. Precei zapleten je tudi položai takih članov, ki deluieio že celo vrsto 'et na naših odrih pa niso naši državljani. Mogoče bi se dala v teh nrimerih urediti zadeva tako. da bi država nekatere igra'ce zavarovala za visoke vsote. V Zagrebu dela ministrstvu velike preglavice penziiski fond. iz katerega se plačujejo starim igralcem po-ko;nine. Končno ie soorno vprašanje kompe-:ence eledaliških upravnikov, katerim gre važna beseda zlasti nn določaniu repertoaria. Niihova tozadevna pristojnost se mora točno opredeliti in razširiti. Treba bo tudi resno razmisliti o tem. da se moraio poslati gledališki umetniki na izpopolnjevanje študij v inozemstvo. V celem tem komnleksu vprašani ra bo ministrstvo zaslišalo ne ie administrativne faktorje, temveč javne delavce, v prvi vrsti književnike in uvaževane gledališke kritike. Nemški pivovarski kartel in uvoz češkega piva Maribor, 5. novembra. Boj mariborske JCLige proti kartelu nemških pivovarn v Sloveniji, kateremu so že pred meseci pririružile z ostrimi protesti neštete gostilničarske zadruge, je našel enodušen odmev v vsej javnosti, kot izhaia to iz ponovnih notic in člankov našega časopisja, slovenskega in tudi nemškega. Za dnevnikom cMarburger Zeitung* se je oglasi! včerai tudi ljubljanski «S!ovenec». ki v članku ^Kartel oivovaren in visoke cene pivu» v daljših razmotrivanjih iz-vaia. da so visoke cene piva mogoče le vsled kartela. ki ni samo raioniral prodate. ampak tudi diktiral po svoii l'ubi volii visoke cene. Vse pivovarne v flo-veniii se nahaiaio po večini v rokah tujega kapitala in tako moraio slovenski konzumenti radi visok;h cen piva in primernega večieea dobička pivovarn hraniti tuji kapital. List poziva gostilničarje in kon7umente. da nastopiio z energično akciio proti tem maninulaci-jam kartelirani' nivovarn v obrambo svojih — žepov. Ne smemo dopusiiti, da tvornice izrabljajo carinsko zaščito v to svrho. da s pomočjo karteiov ustvarjajo draginjo in drže neutemeljene cene. Razveseljivo je dejstvo, da smo se tu znašli v enotni odporni bojni fronti proti izzivalni gesti tujih podjetij, ki si domišljajo. da so vsled kartela nepremagljiva in se nam kot milijonska industriia lahko smejejo v pest. In vendar je njih usoda v rokah javnosti. Treba je samo resnejše samoobrambne akcije, pa bodo ponižni, kot so bili ob prevratu in čez noč se bodo otresli raznih germanskih svetovalcev. Zlasti pozimi ni prav nobe. ne potrebe, da bi pili grenko in siabo, pa drago nemško pivo. To nai bo zaenkrat deviza široke javnosti za poletje, če ne prej, pa bo najbrž že Doskrbljeno, da dobimo boljše, izvrstno, a ne dosti dražje češko pivo. Naši poslanci so o zadevi informirani in bodo pri sklepanju trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, ki pride kmalu na vrsto, ukrenili potrebno, da se primerno zniža carina za češko pivo. Nimamo prav nobenega inte- resa ščititi podjetja, kojih čisti dobiček gre itak v tujino, ki iih vodijo zagrizeni Nemci in ki ima.io tudi sicer v službi pretežno Nemce. Teh podjetij nam torej tudi s socijalnega stališča ni treba ščititi z nedopustnimi privilegiji. Glede akcije za uvoz češVega niva, ki jo je uvedla mariborska JČLi?a. javljamo na številna vprašanja, da ie cnro ži'a Liga to toplo sprejeto mise! v vsej naši javnosti predvsem z ozirom na nemški kartel in bo torei skušala zadevo rešiti predvsem na ta način, da bo res občutno prizadet kartel nemških pivovarn in se na ta način polagoma najde podlaga za obsežnejšo akcijo osamosvojitve od nemških pivovarn v Sloveniji. Odlična češka pivovarna si je tudi v pravem razumevanju naših teženj in vsled intervencije centrale lig v Pragi popolnoma osvojila to stališče ter obljubila dobavljati pivo za izredno nizko ceno. s katero bi krila komai izdatke za sirovine. Mariborski Ligi se nai torej javljajo le reflektanti. ki bi mogli prevzeti zalogo in zastopstvo češkega piva za širše okoliše. Dotičniki moraio imeti seve primerne hladne kleti in biti finančno toMko zmožni, da bodo kupovali in prodajali pivo na lasten račun ia nevarnost Položiti ie treba tudi primerno kavcijo. Podrobnejše pogoje pa daje zanesljivim podjetnikom vodstvo JčLi-ge v Mariboru._ Gus!arska tekma v Sarajevu V življeniu jugoslovenskega naroda so gusle tako važen instrument, da si brez niih kar ne moremo misliti naše preteklosti. Z ?us'ami ie tesno zd"U?en tok zgodovinskih dogodkov od na sta-re.iših časov do danes. Guslarii so bili zgodovinarji, učitelii in sodniki naro'a: zgodovinarji, ker so opevali vsak važen dogodek iz prošlosti. učitelii, ker so vzgaiali m'adino. sodniki pa. ker so grajali s'aba dela ter povzdigovali vrline. Da so bili Turki na Balkanu tako ornra-žen element, je nema'a zasluga gusarjev. Narod dobro ve. kako važen pomen imaio gusle v megovem živlienju: iz te?a snoznanja se ie rodil pregovor: "Hiša. kier se gusle ne glasijo, je mrtva in brez ljudi.» Med s'avnimi guslari iz preteklih časov je znan posebno Filip Višnjič. ki se je rodil leta 1767. v Trnovem. umrl na je leta 1834. Gusle ki so eno ali dvostrune. se iz- Resolucije manjšinskega kongresa V svetovnem časopisju se še vedno mnogo obravnava vprašanje narodnih mnnišin, zlasti ko se ie po kongresu narodnih manišin v Ženevi znova pojavi! manišmski problem na interparlamentar ni konfererci v Otiawi v Kanadi. Manjšinski problem bo nedvomno v bližini bodočnosti posfaial celo važnejši nego doslei. zato ie umestno, da priobčimo resolucve Ženevskega kongresa v celiti. ki smo iih v izvlečku svoi čas že prinesli, in sicer zato. da se iz njih razvidi duh. ki ie vladal na njem. in smernice, Po katerih se bo gibalo delo slič-nih kongresov v bodoče. 1.) Narodno-kulturna svoboda 5e kakor verska svoboda duševna dobrina kulturnega sveta Ta maksima se mora priznati kot etično načelo za odnošaie med narodi in se mora izraziti in udei-stvovati v pozitivnih zakonih in zakonskih ukrepih. Radi tega mora vsaka država, v kateri se nahajajo tudi druge narodne skupine, biti zavezana za'am-čiti iim kot narodnim skupnostim svobodo kulturnega in ekonomskega razvoja in niihovim priradmkom neome!e-no uživanie vseh državlianskih pravic. Priznanie in praktičio uporabljanie trb načel tvorita bistvene pogoie za sporazum med narodi in s tem tudi jamstvo evropskega miru. 2.) V tistTh evropskih državah, v katerih se nahaiaio druge narodne skupine mora vsaka narodna skupina imeti pravico. da goii in razviia svoie narod ve oosebnosti v '"avnonravnih korporaci;ah ki nai bodo po razmerah organiziran*, tia teritorialni ali personalni pod'ag.. Po mnenju delegatov tvori označena samouprav ia pravica pot. ki vodi do tega. da bi se loialno sodelovanie vseh. večin in man;š:n. v označenih državah moglo vršiti brez trenja in da bi st zbolišali odnošaji med evropskimi narodi. i 3.) Trajen mir ie v Fvropi mogoč sa-' mo s tem pogoiem. da bodo vsi narodi se zares hoteli sporazumeti in zato se bo Zveza narodov v smislu svoie iasio določene naloge in svoie iziave od 21. septe^b-a 1922 mora'a zelo obširno pečati z reš'tviio narodnega prob'ema notom uresničeni^ mnn;š'nskih pravic, ki so očrtane v preišniih re; s:a drugI in tretji nemška poslanca v naši Narodni skupščini dr. Grasel in dr. Moser, na levi dr. Besednjaka katerega deloma zakriva pa znani dr. Kamllo Marocuttl iz St. Ilja pri Mariboru. V rredalioaih dr. Vilfan (levo) in dr- Petek (desnn). Lil Dagover in Hans Mieren-dorf odlična nemška filmska umetnika v slovi tem romanu , Otrok varijeteja" (Der Djruiitigc und die Sangerin.) ki je izhajal v «BerIincr Illustricrten Ze« tung» od Felix Hollandcr. DANES! Kino «LJU BLJAMSKI DVOR« Telefon 730. gotavljajo iz javorovine (Gregorčič!) napravljajo pa se tudi iz orehovega, hrastovega, murvinega in celo smrekovega lesa. Vendar daje narod prednost javorovim goslim. za druge Izdelke nima hvale. Zgornji de! gosli se imenuje divčik ter je običajno naileoši de! instrumenta. Okrašen je z dragim kamennm in nakitom. Spodnji del nosi križ ali liro. grb a'i cvetlice, črke in podobe ptičev. Lok je narejen iz zelenike ali leskovine ali kakršnegakoli drugega trdega lesa. Guslarji mažeio lok s smolo, da jim strune raie poio. Prihodnje dni se bo vršila v Sarajeva originalna tekma, kakršne še ni bilo v Jugoslaviji. Zbrali se bodo guslarii iz vseh pokrajin države in bodo tekmovali za guslarsko prvenstvo. Kako priljubljeno je guslarstvo. se lahko razvidi iz tega. da se ie priglasilo k tekmi 63 guslar-jev. Med niimi so nreprosti seliaki in naobraženi akademiki iz Sarajeva, Konjiča, Plevlia. Nevesinja. Kra^uievca, Podrinia. Tešnia. Beograda, Mos'arj'a, Kotora. Jaica. Siska. Požece, Priiedora, Onekega. Užic, Bihača. Danilovgrada, Slunja, Rijeke, Dubrovnika, Polmrova, Nikšiča in Sremske Mitrovice. Razume se. da vlada za io prodtikciio izredno veliko zanimanie med sarajevsk;m prebivalstvom. Kakovost guslariev bo ocenjevala posebna komisija, ki bo najboljše pevce in guslarje odlikovala z nagradami. ŽMe sokolske loterije za Toftor-15. decembru t.l. Velik požar na Goriškem »9 ljudi brz strehe, četrt milijona Qr škode. V nedeljo, na dan Vseh svetnikov zvečer je izbruhnil v hiši posestnika Josipa Kemperleta v Kalu pri Grahovem na Goriškem požar, ki je kmalu zavzel strašen obseg. Ko so domačini opazili ogenj, so takoj začeli gasiti in so klicali ljudi na pomoč, toda ogenj se je širil s tako naglico, da je bila cela hiša kakor bi trenil v objem;h plamenov. V kratkem se je ogenj razširil še na sosednja poslopja Alojza Zupana, Franca Bizjaka. Andreja Kofola, Franca Tor-karia in Boštiana Baitarja. V zvoniku ie začelo biti plat zvona in na mesto požara so prihiteli poleg velike množice ljudstva orožniki in finančni stražniki. Storili so vse, da bi požar pogasili alf vsaj omejili. Na žalost je bil niihov trud skoro zaman. Ognjeni petelin ie pel vedno glasneje ter je pokončal pet hiš od vrha do temeljev. Gasilna dela so se morala omejiti le na lokalizaci.io požara. Petero družin ie sedai brez strehe in 59 duš nima kam položiti trudne g'ave. Škoda, katero ie napravil požar, znaša četrt milijona lir. Težko siromašnim ljudem spričo takih nesreč v sedanjem času, ko se vrhu drugih nadlog pričenja še zima! KINO IDEAL podaljša predvajanje filma ^Komedijant Kean" še za danes, ker sc nam je od več stran! izrazila želja, istega še en dan predvajati. Torej še imate priliko ogledati si nepre« kosljivega Ivana Možuhina, Natalijo Lisjeiu ko in Nikolaja Kolina. — Za tem pride velefilm «Les c"e:ri vierges» («Halbj"ngfrauen»). Film najboljše francoske produkcijc. Danes še predstave po 2 uri: ob 3., 5., 7. in 9. uri. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska drama Petek. 6.: »Zimska pravljica«. D. Sobota. 7.: «Za narodov hlugor». F. Nedelja. 8.: oh 3. pop.: cVdova Rošlinkas. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 8. zvečer: oKrpan mlajšio. Izv. Pondeljek, 9.: »Ifigenija na Tavridi». E. Liublianska opera Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: »Don Juano. E. Nedelja. 8.: ob 15.: «Manon». Znižane cene. Pondeljek. 9." Plesni večer (gdč. Vizjakova in g. Vlček.) izv. Prvi popoldanski predstavi v Liubfani. V nedeljo dne S. t. m. prične naša drarra zopet z nedelisklmi popoldanskimi predstavami.. Vp.lznri se popoldne ob treh Golar-ieva veselniera »Vdova Rošlinka» z nospo Jnvanovo. Ralatkovo ter gz Cesarjem in KraMem v slavnih vlozah. Zvečer ob 8. pa ie repriza Milčinskeca vesele histerije -Krpan mlajši«, ki je bila od strani publike :ako toplo sprejeta. Tudi operna predstava sc vrši v nedelio ob treh Doooldne in sicer pri znižanih cenah. Poje se priljubljena opera ->Manon« v znani izvrstni zasedbi. Snočnia operna preds*ava v Ljnbranl je morala odpasti. ker ie cdč. Božena Potuč keva obolela na angini in na zdravnikovo odredbo ni smela nastopiti. Upravi ni bilo mogoče javiti odpovedi predstave žt v »SI. Narodu«, ampak 's šele v popoldanskih urah plakatlrala odpoved. Ahonente prosi oprv ščenja in ;lh obvešča, da dobe operno predstavo prihodnii teden. Večer komorn'h plesov v lublianski operi V pondeiiek 9. t. m. zvečer priredita v opernem gledališču plesni večer odnosno večer komornih plesov priznana plesalca, domačinka sdč. Lidija VVtsiakova ter n:en učitelj in solopiesalec g. Vaclav Vlček. Zanimivi spored obsega dva dela. V prvem delu Izvaja šest plesov na podlagi Musorg-skega glasbe »Sprehod po razstavil. Šest razstavljenih slik opisuje slavni luski komponist v posebnih rrotivih, plesalca pa bo-deta skušala iste orisati s svojimi gibi. Prva slika odnosno ples nam predstavlja pri-fikavca, druga stari grad. tretja Igrajočega otroka v parku, četrta poljski voz znan pod imenom Byd!o, peta ples piščeta v njegovi jalčni lupini Io šesta dva noliska Žida. Iz- > rred katerih je prvi bogat, a drugi revež. V drugem delu pa plešeta najrazličnejše plese kcmpozici e Škrjanca. Mlloviča. Balatke, Su ka, Rožickega* fn nebussija. Večer ie vsekakor zaiimlv. Predproda;a vstopnic od danes naprej pri dnevni bl-aga:nl v operi. Viiollnskl koncert v celiskem mestnem gledališču. V sredo, dne 4. t. m. zvečer sta priredila vijoiinski virtuoz g. Karel Sancin. ravnatelj Glasbene Matice v Cel u. in njegova soproga, piianistinia ga. Mirca Sancinova v rrestnem gledališču koncertni večer, na katerem sta izvajala dela starejših in mlai-ških skladateljev. Prva tojka ie bila Br.ihm-sova sonata v d-molu. Kakor vsa Brahm-sova dela. je tudi ta sonata v dovršeni ft rml in kompozic;ri. Vodilni tema ie izveden v strogo harmoničnih varljadiah. G. ravnatelj Sancin je podal sonato precizno in dnbro zamišljeno. Glavna točka koncerta ie bila J. B. Foersterjeva sonata v h-molu. Danes zadnj krat r Ob 4.. • • • Elitni Kino Matica Vt 6.. Vi " in 9- ki se je izva ala topot prvič v Sloveniji. Pisana je v modernem romantičnem slogu ter le polna efektnih dorrislekov, originalnosti in svežosti. Težka skladba je zvenela na vijolinf globoko občutno in tehnično do podrobnosti izdelano V Cajkovskega svetov-noznnni lenz-onet i iz vijolinskega koncerta ie pokazal g. Sancin vso čutnost pravega muzika in umetnika. Kanzonetia te zvenela silno mehko in toplo, istotako tudi R. Savl-■ nva »Intermezzo« 5t. 1 in 2 ! i navadne zgovornosti vzbudila mnogo sni o ha. Zaman ji je predsednik dopovedoval, da mora najprej priseči in šele potem po vedati. kar ve. Ona je vztrajala: t Velik; gospod! Povedati moram nekaj šc pred pri. sego. Nočem namreč pogubiti svoje duše. Ko so mi poslali vabilo za pričo, nisem bila doma!« Šele, ko je povedala to svojo <*veliko skrivnost«, jc s tresočim glasom prisegla in potem pripovedovala: »Kmalu po umoru starega Ivana Šulerja je prišla k meni Martinova žena Josipina in se pritoževala, da ljudje tudi njo dolže. da je kriva šulerjeve smrti. Odvrnila sem ji: «Seveda si! Grabila si po njegovi krv in zato ne smeš več k mojemu studencu po vodo!» Tako sem 2 njo bolje obračunala, kakor znajo v Zagrebu.« Predsednik: «Kaj ste slišali kritične no; či?» Ona: «Jako hud glas. Mislila sem, d prihaja od moje krave. Sicer nisem ničesa-slišala. Sosedi pa so rekli, da jih je najbrže Slavko pošteno dobil od očeta. Toda Slav ko jc kmalu nato prišel iz hiše in je silno sopihal. Niti pozdravil nas ni.» Predsednik ctAIi sc Vam ni zdelo to čudno?« Ona: «Ka ko nc, ko smo mislili, da jc dobil siroma.-ček poštene batine. Stari je bil zločest č!o -vek. Kak je živel, tak jc vumrl!« Predsed-nik: «Kaj veste o Martinovi ženi Josipini?" Ona: «A, ona jc dobra šnajderica i dobro dela!» Predsednik: «Kaj mislite, kdo je kriv vsega zla?» Ona: »Samo Kranjica Ton ka, ki je vedno silila v starega!« Predsed nik: «Ali ste mislili, da sta sinova umoril;., očeta?® Ona: »Da, stari jc bil hudoben člo vek in smo zato mislili, da sta ga sinova porinila x vodo. Toda, da sta tako napra vila, nismo mislili!® Predsednik: «Zakaj pe tega niste povedali že orožnikom?« Ona: «Znate, poglaviti gospod, zato, ker sem bik nanie jezna. Mojega sina so mi enkrat tako stolkli, da inu ni bilo niti živeti niti umre-: In to, ker je razbil majhno lampieo v go stilni, ki ni bila vredna niti pet kron. Ko so orožniki poslali po mene, sem zato re kla: aNočem iti!® Predsednik: «Sumili ste. da je bil stari Sulcr umorjen. Zakaj pa te ga niste takoj prijavili?« Ona: «Veste p-glaviti gospod! Hudo deževje je bilo in močno jc grmelo, pa smo si mislili: He. voda ga je vzela, ni ga. Pa kaj bomo sedaj govorili. Ni ga, pa naj bo. Stari jc bil hudoben.« Orožniški narednik Gjuro Vidancc v Z„-prešiču je izpovedal, da jo celo leto sumil, da je bil stari Šuler umorjen, vendar pa ui bilo pravega dokaza, na podlagi katerega bi se mogla voditi preiskava. Truplo, ki si ga kmalu po Šulerjevi smrti potegnili iz Sa ve, pa je sploh zmešalo vso stvar. Cela vas jc namreč trdila, da jc to stari Suler, ki ji izvršil samomor ali pa se ponesrečil. Ko i. Martinov sinček čez leto dni v igri z otro ci izdal svojega očeta, sem takoj aretira! Martina, njegovo ženo Josipino in Slavka toda vsi so trdovratno tajili vsako krivdo Zato sem jih zaprl v klet, kjer se je popre, skril orožnik Perkovie, da prisluškuje. Tiso potem vsi trije glasno molili Boga, naj jih reši in jim pomaga, da zločin ne bi p- -šel na dan. Martin je svojo ženo in svojega brata še hrabril, naj se ne bojita in tudi ne priznata ničesar, sicer so vsi izgubljeni. Ko so obtoženci zvedeli, da je orožnik Per« kovič vse slišal, kar so sc pogovarjali v kleti med seboj, so končno priznali svojo krivdo. Slavko je očeta nu pragu udaril z železno palico, ki se rabi pri vpreganju v volovski jarem, Martin pa potem še parkrat s sekiro po glavi, nakar so ga zakopali nai; prej v seno, pozneje pa na koruzno njivo. Za umor je vedela tudi Martinova žena, ki pa ni nikdar priznala, da bi nagovarjala moža k zločinu. Rekla je le, da je odšla v trgovino, da ne vidi, kaj sc bo zgodilo. Glavna obtoženca, brata Martin in Slav; ko, ki sta v predpreiskavi tako orožnikom kakor preiskovalnemu sodniku žc popolno; ma priznala svojo krivdo, pa sedaj šc vcd= no trdovratno vztrajata pri novem zadevo* ru, da je oče hotel napasti Slavka, nakar sta ga v obrambi ubila, a re namenoma. Branita pa sc jako slabo in prihajata po; novno tudi v protislovja. Istotako Mart'; nova žena Josipina. ki je bila pravi zli duh in je nagovarjala oba k zločinu. Razbreme; n:lno za obtožence je izpovedal dosedaj lc priča Josin Zaje, ki jc pnsegel, da je vi; del. da ie hotel pokojni šttlcr s sekiro ubiti nn Inrvj Slavka in potem Martina. Razprava sc danes nadaljuje. Položaj na svetovnem trga svinca Svetovna produkcija svinca je po statističnih podatkih narasla od 102.465 ton v avgustu na 103.900 ton v septembru. čeprav so sedaj zaloge producen-iav povsod majhne in so na primer v Ameriki znašale v začetku septembra samo 16.108 ton. je vendar podoba, da ie povprečen konzum svinca v zadniih mesecih nazadoval in ni več korakal vzporedno s produkcijo. Vzrok temu je v visokih cenah, zaradi česar se konzu-menti poslužujejo pogostokrat cenejšega materijala. ki nadomestuje svirec. Ameriški konzum svinca je vedno enako živahen in povpraševanje je stal. no precejšnje, tako da je tam samo malo materijala na razpolago za izvoz. Cena je tam izza početka meseca neizpre-menjena na 9.55 centa. Angleški konzum pa nasprotno nazaduje in konzumenti kupujejo spričo visokih cen samo za najnujnejše potreb-:ine. Cene na tamošniem tržišču so ra malenkost popustile, ker so bili dovozi večji. Avstralska parobrodarska stavka po zadniih vesteh še ni končana, tako. da so angleški dovozi od tam kai nazadovali od 14.600 ton v avgustu na 2300 v septembru. S strani kontinenta in zlasti Rusije se je pokazalo v zadniem času nekoliko več zanimanja. Povpraševanje s strani nemških konzumentov se ni zboli-salo, dočim je bilo na terminski borzi več prometa. V splošnem si obetajo na. •iednie tedne večje povpraševanje s strani konzuma. Haaška konferenca o industrijski svojim Dne 8. oktobra t. 1. se je po dvorani hoiandskeea parlamenta v Haagu vršila prva predhodna seja Haaške konference JVlednanid/ie unije za zaščito industrijske svojine. Seje so se udeleževali debgati 29 držav, ki pripadajo Uniji, med njimi tudi naša kraljevina, nadalje zastopniki 10 držav, ki niso v Uniji, zastopniki Zveze narodov in Bernskega mednarodnega biroja Unije. Našo državo sta zastopala dr. Janko Šuman, predsednik Uprave za zaščito industrijske svojine v Beogradu, ter Mihajlo Pre-dič. tajnik iste Uprave. Na tej predhodni seji so bili soreieti vsi Členi predloženega pravilnika konference. Ob tej oriliki se ie po dolgi diskusiji na zahtevo ameriške delegacije sklenilo, da bo vi leg francoskega uraden jezik ko.ife-rence tudi angleški. Dopuščeno pa bo Jc-legatom. in sicer samo v komisijah n podkomisijah, da se poslužujejo tudi Irugih iezikov nod pogojem, da se bo zadev«') besedilo takoi prevedlo na uradni francoski jezik. Drugega dne. 9. oktobra, je holandski minister za trgovino in industrijo svečano otvori! konferenco. Takoj po otvoritvi se ie prešlo na dnevni red. Ves materijal konference se ie razdelil na šest skupin. Vsako od teh skupin ei začela obravnavati posebna komisija. Prva komisiia razpravlja o členih 1.. 2. in 13. • -lošne konvencije, druga o Členih 4.. S. m U. iste konvencije, tretja o členih 6. !o 6. nuater in 7. bis. Četrta komisija bravnava laž.te oznake izvora blaga n nelojalno konkurenco, člene 9., 10. n 10. bis. Peta komisija razpravlja -j Madridskem aranžmanu o žigih, šesta a mednarodno registranie vzorcev ter ; jdelov. Poleg teh šestih komisij ie m sedma, in sicer za redakcijo. Naša 'Jcgaci;a deluje v vseh komisijah in ie J sle i dala že večkrat svoje mišljenje v vprašanjih, ki interesirajo našo državo. _ Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. t. ra.) Pšenica: sremska, 1.5 vagona 246. Tur-2 i c.i: baška, 40 vagonov 139; baška, Ti-100 odst. kasa. 40 vagonov 135: oanat-ka, december - januar, 10 vagonov 103. loka: d vt;som stavke pekovskih delavcev, ki . <:cet povzročila oživljenje prometa v -1 V, a obenem mrtvilo v kupčiji z žitom. •,Kn-:a se v večini predmetov nagiba k _iti. V plenici so se pomnožile pn- • c v ineoslovenskem, madžarskem in ' t 'jen: biagu. Notirajo v šilingih za 100 vkiiučno blngovnoprometni davek brez carine uradno ua debelo: pšenica: domača 37 — 38, madžarska potiska (79 — 80 kg) 40.50 — 42-50, madžarska 38.25 — 40; rž: marchfeldska 27 — 27.25; ječmen: domači 34 — 41, slovaški 41 — 45; turščica: 28.25 do 29.25, sušena 26 — 27; oves: 28.50 do 30.50; moka «0»: domača 69 — 73, madžarska zacari-niena 68 — 72. = Izvoz naše države v tret'em tromeseč- ju 1.1. je po državah razdeljen takole (vrednost v milijonih Din; v oklepajih odstotki): Italija 528.2 (24.02), Avstrija 462.0 (21.00), Rumunija 337.5 (15.34). Grčija 182.7 (8.31), Češkoslovaška 166.1 (7.55), Nemčija 142.7 (6.49), Švica 95.7 (4.35), Madžarska 95.6 (4.35), Francija 56.8 (2.58). Poljska 46.3 (2.10), Anglija 18.3 (0.83), Egipt 14.1 (0.64), Turčiia 11.8 (0.54), Zedinjcne 'ave 8.4 (0.38), Belgija 4.8 (0.22), Albar 1.3 (0.20). Alžir 3.8 (0.17), Bolgarska 3.8 (0.17), Arger.-tinlja 3.0 (0.14) Holandska 2.9 (0.13), Sirija 2.3 (0.11), Maroko 1.8 (0.08), Tur,is 1.1 (0.05) manjše količine so se izvozile v špani:o, Tripolis, Kitajsko, Portugalsko, Švedsko, Pa lestino, Japonsko, Indijo, Brazilijo, Rusijo, Norveško. Litvani.io, Finsko Estonijo, Urugvaj in Malto. Skupen izvoz v tem času je dosegel vrednost 2199.6 milijona Din. V prvih deset gori omenjenih držav je šlo za 96.09 odstotka vsega našega izvoza. = Likvidacija hranilnih vlog naših državljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Na ponovna vprašanja svojih in teresentov, na kak način se bodo likvidirale njihove terjatve na hranilnih vlogah pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti, opozarja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, da med nasiedstveniini državami in Avstrijo ter Madžarsko sklenjenih pogodb o likvidaciji omenienih poštnih hranilnic še niso ratificirale vse pogodbene države. Kakor zbornica doznava, se bodo interesenti po ratifikaciji potom časopisja pozvali, da prijavijo svoje terjatve. = Anketa za udeležbo ua razstavi v Fila-deiiiji. Ustrezajoč naročilu g. ministra za trgovino in industrijo sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketo, na kateri se bo razpravljalo vprašanje naše udeležbe ua razstavi v Filadeliiji. Na anketo, ki se bo vršila v zborničnih prostorih v nedeljo 8. t. rn. ob 10. dopoldne, vabi zbornica vse zainteresirane korporacijc in organizacije kakor tudi vse tiste, ki imajo interes na tej razstavi. Vabilo velja tudi takim interesentom, ki niso trgovci ali obrtniki. — Pred volitvami v zagrebško Trgovsko In obrtniška zbornico. Dne 8. t. m. sc ima izpopolniti zbornični svet zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Izvolilo se bo 35 svetnikov z novopripojenega ozemlja zagrebške zbornce v Hrvatskem Primorju in Medjimurju. S pripojenjem bivše senj-ske zbornice k zagrebški je ta prevzela dolžnost, da v svojem območju osnuje pomorsko sekcijo, kar se je že storilo na Su-šaku. = Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu je objavljen v »Uradnem Iistu» št. 101 ki je izšel 4. novembra. = Načrti za ustanovitev evropskega emisijskega zavoda. Po vesteh belgijskih listov je v mednarodnih finančnih krogih misel ustanovitve evropskega emisijskega zavoda zavzela konkretnejše cblike. Njen cilj bi bil mednarodna stabilizacija valut. Ta načrt je baje glavni povod za potovanje guvernerja Angleške banke v Newyork. Guverner se je na potovanju sestal tudi s predsednikom Nemške državne banke dr. Schachtom. Zediniene države naj bi z ustanovitvijo tega zavoda dobile možnost, da prenesejo del svojih zlatih vrednot v Evropo, ki naj bi bile garancijski fond za mednarodni emisijski zavod, ki bi imel dva sedeža, enega v Londonu, a drugega v New-vorku, razen tega pa še večje število podružnic. Ta vest zaenkrat še ni potrjena. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo 4000 kg firneža; do 17. t. m. za dobavo 200 komadov žel. sodov ter za dobavo 1 komada jermena iz velblodje dlake. Dne 2 decembra se bo vršila pri direkciji drž. železnic v Ljubljani oiertalna licitacija glede dobave 1000 plošč cinkove pločevine. Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije interesentom na vpogled. = Avstrljsko-irsdžarska trgovinska pogajanja. Kakor poročajo z Dunaja, ie bila 4. t. m. preložena seja na poznejši še ne določeni rok, ker se bodo na obeh straneh vršili noiratri razgovori o koncesijah, ki naj se medsebojno dovolijo. ^ Polom dunajske tvrdke s čevlji. Z Du-r.jja poročajo, da je propadla tvrdka s čevlji Eppstein. Obstoji sum sleparske kride in se zato vršijo preiskave. = Ameriško posojilo Italiji za stabilizacijo lire. Politični kregi v \Vashingtonu so mnenia, da bodo pogajanja za konsolidacijo italijanskih vojnih dolgerv povoljno uspela. Računa se, da se bodo takoj po rešitvi tega vprašanja začela pogajanja za sklenitev posojila, katerega svrha bo izključno stabilizacija lire. To posojilo pa v nobenem primeru ne bo doseglo 500 milijonov do'ar-jev, kakor so poročali nekateri časopisi. - Povečanje glavnice milanskeg:; denarnega zavoda Banca Commercia'e Italiana. Pred kratkim je ime! omenjeni djnarni zavod v Milanu izredno zborovanje delničarjev. na katerem se je sklenilo povišanje delniške glavnice od 200 milijonov na 700 milijonov lir. = Svetovna produkelia turščice. Po podatkih Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu se je v 6 evropskih državah, potem v Kanadi. Zedinjeniii državah in Rusiji skupno pridelalo letos 896.6 milijona metrskih stotov turščice napram 740.6 milijona v letu 1924 in 517.6 milijona v povprečju let 1909. do 1913. Evropska žetev turščice je letos tako izvrstna, kakor še ni bila mnogo let. = Obtok novčanic v Poljski. Po izkazu z dne 20. oktobra t. i. je obtok poljskih novčanic nazadoval za 10 milijonov zlatnikov. Nazadovanje so zabeležile tudi devizne zaloge za okrog enega milijona zlatnikov. = Obtok novčanic v Ruslil je narasel v mesecu septembru t. 1. za 127.320.000 rub-ljev ter znašal 1. oktobra t. 1. 1„ 142.894.000 rubljcv. = Fundiranje rumunskega do!p,- v Ameri ki. Koncem prošlega meseca U dpotovala rumunska delegacija s Titulcscnn na čelu v Ameriko, kjer se bo pogajala glede iundi-rania rumunskega dolga Zedinienim državam. = Plačilne težkoče londonske banke. Bri tish and North European Bank s sedežem v Londonu je ustavila plačila. Po cenitvi znaša primanjkljaj 150.000 šterlingov. Glavnica banke je preko pol milijona šterlingov, Vzrok težkočam so neprilike, v katerih se nahajajo mnogi srednjeevropski denarni zavodi, ki so v poslovnih stikih s to angleško banko. 5. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki. Vrednote: investicijsko 0—79, Vojna škoda 310—318, zastavni listi Kranjske 20—22, kom. zadolžnice Kranjske 20— 22, Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 220—0, Merkantilna 100—102, (102) Kreditni zavod 175—185, Strojne 120—0, Vevče 120-126, Nihaš 0—39, Stavbna 100 —110, Šešir 145—0. — Blago: les: hrastovi pragi, 260, 16, 26. Ia., fco vag., nakl. post. 62—0; bukovi pragi, 260, 16, 26, Ia., fco vag. nakl. post 38—0; smrekovi drogi (hme-ijevke) 6.50 do 8.50 m na spod koncu, 7—8 cm deb., progasto olupljeue (odrgnjene), ua dolgo okoničene, zimska sečnja, fco vag. na' membna postaja Štajersko, za komad 650—0 tavolete, monte, fco vag. Postojna tranz. 0—1200; testoni, monte, ico vagon Postojna tranz. 0—560; drva bukova, lanska sečnja, fco nakl. postaja 19—0; poljski pridelki: pšenica domača, ico prekm. post 0— 275; ajda domača, ico Ljubljana 0—270; turščica: nova, času primerno suha, fco baška postaja, kv. gar. 0—117.50, umetno sušena, fco slav. post. 0—160, umetno sušena, ioo baška post. 0—157, stara, umet. sušena, fco fcaška postaja 0—175, umetno sušena, par. Pcstoma 0—200; proso, fco prekm. postaja 0—215; rž, fco prekm. postaja O—210; kostanj, jed., fco štaj. post. 0—300; kostanj drv ji, fco vag. nakl. post 50—0; oves: fco slav postaja 0—170, slav., rešetani, fco Ljubljana 0—205, bosanski, rešetani, fco Ljubljana 0— 195; fižol: rjavi, par. Postojna v egal. vreč. b/n 0—260, beli par. Postojna v agal. vreč. b/n 0—280; želod, fco vag. nakl. post 0—190 ježice, fco vag. nakl. post 200—250; konop-no seme v vrečah, b/n, par. Postojna O— 560; laneno seme, fco kol. Ljubljana 520—0; laneno olje, fco kol. Ljubljana 1670—0; krom pir prekmurski, fco nakl. post. 0—60; seno: stisnjeno, fco štaj. post 0—80, polsladko, fco štaj. post. 0—60. ZAGREB. Tržišče bančnih papirjev je bilo popolnoma mrtvo. Prišlo ie le do neznatnih zaključkov. Enako je z industrijskimi vrednotami. Vojna škoda promptna, se je začela trgovati po tečaju 320. Tekom sestanka ji je tečaj padel dalje spričo vse večje ponudbe, tako da je končala na tečaju 310. Za november ie oslabela od zaključka 322 na 316. Za december se je ponujala po borzi po 316.50. Investicijsko in agrarne nespremenjeni. — Dinar v Curihu brez spre membe. Zagrebško devizno tržišče se je začelo s precej mlačno tendenco, ki je proti koncu, ko se je začelo ponujati blago v večji meri, še bolj oslabela. Neznatno sta padla tečaja Londona in Švice dočim v drugih de vizah ni sprememb. Narodna banka jc ponujala blago v raznih čekih. Skupen promet v devizah je dosegel 7.5 milijona dinarjev. — Notirale so devize: Dunaj 792—802. Berlin 1341—1351, Budimpešta 0.079—0.08, Ita-ii:a izplačilo 222.1—224.5, London Izplačilo 272.92—274.92. Newyork ček 56.16—56.76k Pariz 228—232, Praga 166 in pet osmink — 16S in pet osmink, Stockholm 1545—1555, Švica 1086—1094, ček O—10S9.25; efekti: bančni: Eskomptna 125—126, Poljod;e!ska 20—21, Kreditna Zagreb 130—135, Hipo 70 —71, Jugo 100—110, Ljubljanska kreditna 220—225, Obrtna 85—89, Praštediona 960— 975. Slavenska 49—50. Srpska 144—146. Narodna 4300—4400; industrijski: Eksploataci-ja 53—54, Dubrovačka 500—600. Šečerana 475—505, Nihag 0—40, Osječka Ijevaonica 170—180, Gutmann 400—415. Slaveks 0— 145, Slavonija 4547. Trbovlje 330—340, Union 410—420, Vevče 120—130; državni: investicijsko 77—78. agrarne 47—19. Voina škoda proptna 311—312, za november 312 —313, za december 314-318. CURIfi. Beograd 920, Berlin 123.60, New-york 519, London 25.15. Pariz 20.70, Milan 20.45, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.45, Sofija 3.775. Varšava 86. Dunaj 73.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 67.20, Lloyd 1040, Dalmaz a cement 649, Split cement 466, Krka 358; devize: Beograd 44.90 — 45.25. Dunaj 350 — 360. Praga 74.80 — 75.40, Pariz 105.50 — 106, Newyork 25.25 — 25.45; valute: dinarji 44.25 — 45; 20 zlatih frankov 95 — 99. DUNAJ. Beograd 12.54 — 12.58, Berlin 168.63 — 169.13, Budimpešta 99.25 — 99.55 Bukarešta 3.3275 - a3475, London 34.3375 do 34.4375, Milan 27.86 - 27.98, Newyork 70S.25 — 710.75, Pariz 28.08 — 28.24, Praga i 20.9850 — 21.0650, Varšava 117 — 117.50 Curih 136.50 — 137; dinarji 12.5050-12.5650. j PRAGA. Beograd 60, Curih 651.25, Milan 133.25, Dimni 477.875. BERLIN. Beograd 7.43, London 20.332, ] Newyork 4.195, Pariz 16.605. Praga 12.42, j Ctirih S0.S0, Dunaj 59.13. LONDON. (Opoldne) Beograd 274, New-york 4S4.75, Italija 123, Dunaj 34.38, Švica 25.15. NEVVVORK (zakijučno 4. r. m.) Beograd 177. in pol, London 4.84 in tri četrtine, Italija 3.96, Dunaj 14, Švica 19.27 in pol. Sokol Sokol LJubljana II. priredi v nedeljo S. novembra v veliki dvorani Narodnega doma ob 8 zvečer telovadno akademijo s sodelovanjem godbe dravske divizije. Pri akademiji nastopijo vsi oddelki s prostimi vajami za prihodnji vsesokolski zlet v Pragi. Po akademiji prosta zabava in ples. K številni udeležbi vabi odljcr. — Zdravo! Šport Službene objave LNP. (Iz seje p. o. dne 4. t. m.) Verificirajo se igralci kakor sledi: za SK. Slovan Viktor Kobal s pravom nastopa dne 12. XI. 1925: za ASK. Primorje Armando Bottazzi (4. II. 1926); za SD. Rapid Albert Venko (18. XI. 1925), Valter Schein (4. V. 1926) in Emil Raver (18. XI. 1925.). Verificirajo se sledeče prvenstvene tek; me: SK. Jadran : ASK. Primorje 4 : 1 od; igrana dne 11. X. 1925 v Ljubljani; ISSK. Maribor : SK. Mura 11 : 0 odigrana 25. X. 1925. v Murski Soboti; TSK. Merkur : SK. Svoboda Maribor 3 : 2 odigrana 25. X. 1925 v Mariboru; SK. Ilirija : ŠK. Slovan 11 : 0 odig.-.ina 25. X. 1925 v Ljubljani; SK. Ilirija rez. : SK. Slovan rez. 3 : 0 odigrana dne 25. X. 1925. v Ljubljani. V nedeljo, 8. t. rn. se odigrajo sledeče p rs venstvene tekme: dopoldne ob 9.: ŽSK. Her mes rez. : SK. Ilirija rez.; ob 10.30 SK. Jas dran : SK. Svoboda; popoldne ob 13.15 ASK Primorje : SK. Slovan; ob 14.45 ŽSK. Hers mes : SK. Ilirija. Vse navedene tekme na igrišču SK. Ilirije. — ASK. Primorje rez. : SK Slovan rez. ob 10. dopoldne na igrišču ASK. Primorje. — Službujoči odborniki za nedeljske prvenstvene tekme: dopoldne na igrišču SK. Ilirije g. Bucik (rediteljsko in blagajniško nadzorstvo), popoldne g. Cirn; perman (rediteljsko) in g. Buljevič (blagaj; niško nadzorstvo). Dopoldne na igrišču A. SK. Primorjs g. Dorčee. Klubski reditelji se javijo pol ure pred prifetkom tekem službujočemu odborniku LNP. — Tajnik II. h damska sekcije S. K. Ilirija. Jutri popoldne ob pol 5. uri se vrši v garderobi sestanek vseh hazenašic, ki niso stare še 16 let; važno radi mladinskih tekem. Isto* časno sc imajo zglasiti sledeče članice: Vi* der, Jermol S., Bernik, Oman, Legan. V ne* deljo igra ena družina v Murski Soboti pro* ti S. K. Muri. Postava je objavljena v gars derobi. Gdč. Omanova se opozarja, da pras vočasno pripravi opremo. Dalje se ponovno opozarjajo vse članice, da poravnajo čla; narino. — Načelnik. S. K. Ilirije nogometna sekcija. Danes ob 18. v garderobi na igrišču sestanek res zerve in juniorske skupine. — Načelnik. Zbor nastavnikov JZSS. ima važen in nujen sestanek danes v petek ob 6. zvečer v damskem salonu kavarne Emona. Udeleži ba točna in polnoštevilna obvezna. Italijanski list o tekmi v Padovi. Vče; rajšnji tržaški «Piccolo» piše o srečanju ita= lijanske in jugoslovenske nogometne reprezentance med drugim o Italijanih: «Italijar.= ako moštvo, ki se bo moralo prihodnjo ne* deljo udariti z madžarsko reprezentanco v Budimpešti, je pokazalo v včerajšnji igri precej težkih nedostatkov. Notranji trio ni izpolnjeval naloge. Tudi krilci niso držali zveze z napadom; vsekakor je bila napa; dalna vrsta boljša od njih. — Vratar je bil malokrat zaposlen; gol, ki ga je prejel, ni bil ubranljiv. Nasprotno pa jc bil zelo za; poslen njegov vis»a»vis, Jugosloven Fridricn, ki je rešil svoje moštvo težjega poraza. Fris drichu je publika mnogo aklamirala.» Glede jugoslovenske enajstorice piše list: «V ce; loti Jugosloveni niso razočarali. Med dobri= mi elementi je omeniti desno zvezo in sreds njega krilca, kakor tudi levo krilo in sred; njega napadalca, vendar pa so bili Jugoslos veni slabši od italijanske reprezentance. Publika pa je bila razočarana nad igro, ki so jo predvedli Italijani. Avstrija : Švicarska. V nedeljo bo v Cu rihu odigrana meddržavna tekma med Av; strijo in S.ico. Avstrija se je nato srečanje temeljito pripravila. Praška Slavija v Egiptu. Slavija je bila povabljena, da igra februarja 1926. nekai te« kem v Egiptu, in sicer v Kairu, Aleksandriji in drugih sjTO,lnih centrih. Slavija na Dunaiu. Za avstrijski narod* ni praznik dne 12. t. m. je WAC. angažiral praško Slavijo. Ker se je NVAC. v zadnjem času zelo dvignil, se to srečiinje pričakuje z velikim zanimanjem. Stadion za prihodnjo olimpijado Kljub temu, da se je svoječasno raznašalo vesti, da Nizozemska ne bo mogla zadostno pri; praviti prostorov za mednarodna tekmova; nja v vseh športnih disciplinah, sc sedaj do* znava, da bo zgradila zelo velike prostore Mesto Amsterdam bo zgradilo poleg doses danjih velikih športnih prostorov nov sta« dion, okoli katerega bo zgrajeno celo olim: pijsko mesto. Prostor bo pripravljen za 40 tisoč gledalcev. Med drugimi zanimivostmi je omeniti, da bo imel stadion 12 prostorov za tenis in garažo za 3500 avtomobilov. Ce« lokupni prostor, na katerem bodo stale nove olimpijske zgradbe, meri 43 ha. Iz LNP. (službeno). Danes, v petek se. ja u. o. v sobi Športne zveze, Narodni dom. Na sejo se vabi tudi g. podsavezni kapetan in g. Cančar (MO. Celje). Tajnik I. Koželuh v Niči. Kari Koželuh, znani fa» možni praški športnik, je sklenil za dobo od decembra t. 1. do aprila 1926. angažmac kot teniški trener v Niči. Živahno stavbeno gibanje v Liti ji Litija, 5. novembra. Stavbeno gibanje jc bilo v pretečem dobi pri nas zelo žSvahno. Vsem prednjači pre» dilnica. Podjetje in ravnatelj Preis zaslužita vse priznanje in pohvalo. Postavili so do* sedaj štiri impozantne stanovanjske hiše za svoje uslužbence. Stavbe so zelo okusno izdelane, v notranjosti posebno praktično urejene in razdeljene ter ima vsaka 36 veča jih in manjših družinskih stanovanj z vse« mi pritiklinami, vodovodom, električno raz= svetljavo itd. takso, da absolutno odgovar« jajo vsem modernim in higijenskim predpis som. Poleg tega še nahaja v eni izmed stavb velika dvorana, ki bo služila uradništvu in delavstvu predilnice v izobraževalne in zas bavne svrhe. V dvorani se namerava po= staviti stalen oder za predstave in kino. S tem je pokazalo podjetje veliko socijalsega in kulturnega smisla, da se delavstvu malo; kje kaj enakega nudi. Omeniti moramo tu* di vilo g. ravnatelja, katero je da! letos pre«' pleskati tako moderno, da ne bi delala ara* mote nobenemu velemestu. S to stavbeno akcijo jo dala predilnica veliko zaslužka številnemu delavstvu, obrtnikom, posebno pa voznikom in moramo le želeti, da bi se podjetje v enakem tempu kakor dosedaj razvijalo tudi v bodoče. Vsa stavbena dela pri predilnici izvršuje tvrdka Eksner iz Cc Ija. Dalje si je postavil zelo lično vilo s pre; cej obširnim gospodarskim poslopjem Ivan Rotar, lesni trgovec. Delo mu je izvršil do; mačin, priznani mojster in strokovnjak Ni; ko Krhlikar. Veliko adaptacijo v svoji hiši je izvršil Maks Lajovic. Uredil si jc lepe gostilniške in trgovske lokale. Tu je bil za poslen zidarski mojster Jakob Konjar iz Li--tije. Čedno hišo z mesnico si je postavil Lojze Vrhove, katero mu jc zidal Fran Go renc. Dogotavlja se velika in lepa hiša sredi trga. last inž. Pavla Koblerja. Tudi to stav; bo jc prevzel zidarski mojster Jakob Ko; njar. S to novo stavbo, v kateri bodo spo; daj obširni poslovni lokali, jo dobil trg po; polnoma drugo lice. Skrajni čas jc žc bil. da sc jc stara s slamo krita hiša, ki jc stala na tem mesru, končno podrla. Ker smo ži-pri tem, moramo povedati, da imamo seda i samo šc eno hišo s slamo krito. Hvalo vredno delo jc izvršil restavrater in posestnik Vojko Šribar. Za cesto okoli svojega vrta jc dal izbetonirati visoko in preko 100 m dolgo škarpo z železno ograjo. Po vsej tej dolžini je razširil cesto za en meter in imajo sedaj pešci lep in suh do; hod na pošto iu postajo. Občinstvo, ki ji moralo preje ua tem delu ceste pri najman.i šem deževju broditi po visokem blatu, jc restavraterju Šribarju za to idejo in delo lahko hvaležno. Načelniku okr. cestnega od bora Hostniku, ki jc postal že star v svoji funkciji pri okr. cest. odboru in je nešteto; krat gazil blato od mosta do postaje, ni lc--ta in leta šinilo v glavo, da bi se tudi po suhem lahko hodilo. To mu je moral do« kazati šele šribar z dejanjem in na lastne stroške. Najbrž mu tudi sedaj nc bo šlo v glavo, da bi bilo prav, če bi vsaj polovico stroškov povrnil Šribarju za škarpo in razširjenje ceste. Gospod šribar preurejuje tudi svojo hišo in restavracijo. Stavba do= biva novo zunanjo obliko, v notranjosti pa jc največja in najlepša gostilna v Litiji. Na novo si jc uredil mesnico in klavnico An; ton Lindner. Posebno praktično je, da ima jjoleg modernih poslovnih lokalov pod isto streho tudi ledcnico. Skupno se je torej postavilo sedem veli* kih novih hiš, poleg večjih in manjših po« pravil in adaptacij, katere so z malo izjemo izvršili na svojih stavbah vsi posestniki. Kakor razvidno, je imela stavbena stros ka pretočeni dve leti v Litiji obilo posla in moramo reči, da Litija kljub skrajno sla; bim razmeram, ki vladajo, lepo napreduje. Ti napredek je seveda opazil tudi davčni vijak ter so po večini vsi Litijčani deležni posebne milosti njegovega pritiska v obliki rubežni ia vknjižb na svoja posestva. To pa ne sme biti vzrok, da bi tudi v bodoče nc stremeli za napredkom! Gostilne v Kersnikovi ulici št 5 naj se nc jemlje v najem, _r je lokal sedanjemu lastniku sodno odpovedan. 2077 Hišno oskrbnišfvo. ?br«'jmn ia sokiM« Tabor! "V • reoieosko poročilo Llubliana, 5 novembra 1925. Ljubliana, 306 m nad morjem Krai j opazovanja ob Zračn: tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine j mm ] Liubliana . . • 7. 7648 11-6 sev. zap. obl. 1 . Ljubliana . . a 14. 765-7 130 brezv. 9 Liubljana . . • 21. 76.1-7 12-2 jug W ' Zagieb ... 7. 763-4 110 zap. ias. 1 1 BeogTad . . • 7. 7642 120 brezv. več. jas. | Dunaj . . . • 7. M Praga . . . 7. 761-8 8-0 jug. zap. več. obl. Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 6*43 zahaja ob 16-43, luna vzhaja ob 20 22. zahaja ob 11*9. Barometer nižji, temperatura visoka Dunajska vremenska napoved za pe^: Spremenljivo, milo, zapadni vetrovi Ni verjetno, da bi pritisnil mraz. Danes zadnjikrat Draguljar - tihotapec V Avstriji so dejali pod ključ nevarnega tihotapca, katerega so že dolgo zasledovali avstrijski finančni organi, a mu niso mogli doslej priti v okom. Are tiran je bi! Edvard Henn, solastnik ju-velirske firme Klement & Henn, ki ima svoje prostore v Floriianski ulici. Henn je več let potoval iz Avstrije v Nemčijo in obratno ier je obiskoval tudi severne dežele. Kupčeva! je dobro in si ie napravil velikansko premoženje. Prve čase, ko ie bila mejna kontrola stroga, je nosil dragulje v čevljih z dvojnimi podplati. Pozneje, kc se je nadzorovanje poenostavilo, je postal drznejši in je nosi! drage kamne kar v -žepih svojega telovnika. Značilno za njegove prevarantske metode je dejstvo. da se ni vozil rad z vlakom, temveč je potoval ali z avtomobilom, ali pa z zrakoplovom. Te vrste potovanja so pač bila mani opasna za njegova podjetja. Henn se je pravkar vrnil iz inozemstva, ko so ga organi ustavili in mu napovedali aretacijo. To ga jc silno razburilo. Ni se dai ukleniti za nobeno ceno in se je upira! z brahijalr.o silo, tako, da so imeli detektivi precej dela preden so ga spravili v verige. Policija, ki je preiskala Hennovo stanovanje. je našla v njem 60 brilantov. Med njimi je bilo 14 posebno velikih dragih kamnov. Prodajalne pa doslej še niso preiskali, ker se nahaja glavni last nik podjetja na oddihu v Pforzheimu. Henn je rajhovski Nemec ter je prišel v Avstrijo pred nekaj leti. Sam je v zasliševanju izpovedal, da se bavi s tihotapstvom draguljev že nad dve feti. Afera ie zbudila na Dunaiu razumljivo pozornost in bo še bolj interesantna. ko pride krivec na dan z imeni pomaga-čev. katere drži zaenkrat še v tajnosti ter jih noče izdati. Morda ie s Hennom v zvezi tudi neka dama iz Zagreba, ki je priš'a na Dunaj isti dan kot Henn ter se je imela z draguljarjem sestati baš ko je ta prišel v past pravice. Uran - zeleni planet 2e nekaj časa sem so naperjeni najmogočnejši daljnogledi sveta na drobno .zvezdico, ki se vid! skozi leče teleskopov kot mala. zelenkasto svetlikajoča sv okrogla ploščica. Tei zvezdici ie ime tiran. Uran spada med one planete našega volnenega sistema, ki ie najbolj oddaljen od svojega središča, t. j. solnca. Zato ni čuda. da mu astronomi dozdaj niso mogli niti z največjimi daljnogledi priti do živega. Vzlic kolosalnemu napredku. ki ga zaznamuje astronomija v poslednjih petih desetletjih, je nam zem-Jjanom znanega o Uranu jedva kai več kakor velikemu angleškemti zvezdoslov ču Herschlu. ki je Uran odkril proti koncu 18. stoletja. Odkritje Urana je brez dvoma eno največjih del omenie-nega astronoma, zakai Uran s^ giblje okoli solnca v razdalji 2900 milijonov kilometrov, to ie polumer niegove poti okoli solnca je za dobrih 1500 milijonov kilometrov večil od naivečje razdalje v našem solnčnem sistemu, ki so jo do-tlei poznali astronomi (Saturn — solnce). 2900 milijonov kilometrov! To ogromno število si more človeški duh predočiti le ob nazornem primeni. Neptun ie oddaljen od solnca več kakor ae-vetnaistkrat toliko kakor zemlia. Topovska krogla, izstreljena z zemlie. bi potrebovala več tisoč let. predno bi dospela na Uranovo Površino. Celo svetlobni žarek, ki brzi s hitrostjo tristo tisoč kilometrov na sekrndo in premer; razdaljo od zemlie do lune v dnbri sekundi. b? potreboval dve ^ nri in pol. oredno bi dosegel Urana. Ce je plane-oose'ien z živimi b'tii. je 'e - tem seveda docela nemogoče, da bi opazili naš.) zemlio s prostim očesom: v ta namen bi namreč potrebovali dalmoglede. ki bi morali biti mnogo več »i in ponolneiši kakršne imamo nri nas na zemlii. Mncgo se te že razpravljalo o vnra-Sapiu. da - Ii so planeti, ki krožijo oko'i solnca v Približno toliki razdeli kakor naša zemlia. posel'eni ali ne. O upravičenosti tego vnrašania so si ed;ni vsi astronomi. Nasprotno pa je teoretiziranje glede poseljenosti tirana takorekoč brezpredmetno Zn.kai življenskj o^goi! rta Uranu, kolega premer ie štirikrat več'i kakor zemeljski. so si'no negod-rti. Sicer ie res. da so nove'-ši spektralno - annlisfična raziskovani dognala da ie Uranova obla obdana od atmosfere in oblakov knkor n. pr. Marsova ali Jupitrova, ter bi s tem bil dan tta;važ-rteiši pogoi za prosnevanie organskega živlienin. Toda na drugi strani Pa treba podčrtati deistvo. da vlada r"> Uranu zbog veliknnske niegove oddaljenosti od solnca strašen mraz. ki mora v kali zadušiti sleherno oreransko živlie-nje. Možno bi bilo le. da izenači ta silni mraz planetova lastna toplota, kar pa ie vrlo malo verietno. Kakor kažejo dosedania opazovania astronomov, smemo Urana upravičen;) nazvati planet mraza in teme. N:egova os ie naoram ravnmi, v kateri kioži planet. tako nakloniena. da so dnevi^ in noči na Uranu neprimerno dal:ši kakor na naši zemlii. Na Uranovih tečajih trajata dan in noč vsak po 42 let. i" celo na ekvatoriu se menjavata dan in noč vsaki dve leti in pol. Predstav1ia;mo vi sedai. da bi se kako bitie narodilo na Uranovem tečaiu takrat, ko bi nastop" noč. in da bi umrlo predno bo doseglo 42. leto svoje starosti. To bitje bi bilo vredno vsega obžalovanja, zakaj po- znalo ne bi ne solnčne svetlobe ne njegove toplote. Na Uranovem nebu svetijo, kolikor nam ie dozdai znano, štiri lune. Dva izmed niih ie odkril že Herschel. ostali dve pa astronom Laselle. Nekateri zvzz doslovci so sicer mnenja, da bi utecm;l Uran imeti še dve luni. toda ta domneva še do danes ni potriena. Na Uranovih trabantih. ki so krščeni na lepa klasična imen.a Titana. Oberon. Ariel 'n Umbrlel, opažamo neko posebnost Ne sučejo se namreč okrog planeta v smeri od zahoda proti vzhodu, kakor n. pr. naša luna. ampak obratno. Drzen vlom pri belem dnevu v Pragi Draguliarska tvrdka Riemer v Pragi je postala te dni žrtev izredno drznega vloma Pri belem dnevu. Kakor vsak cian. so uslužbenci podietia tudi to pot zanrii trgovino ob 1. uri popoldne in r>dš!i domov na kosilo. Ob treh bi se bili morali zopet vrniti na delo. Toda že ob Vi3. ie šel mimo trgovine neki odjemalec in je opazil, da ie železen zastor dvignjen. Vide! je. kako sta zlezla v "otraniost dva eleeantno obleče na moška v rokavicah. Eden izmed njiju je nosi? pod nazdtiho ročno torb'cu za spise. Čez nekai časa sta se moška skobacala zopet skozi vrata na prosto. Odjemalec 'Ima te sledil do bližnjega hotela, twn je stopi! k telefonu in poklical lastnika prodaialne ter ga vprašal, če ie mogoče on poslal koga v trgovin > med obedom. Riemer ie nlanil pokonci in je teke! na policijo. Dali so m« komi-siio In ko je ta r-dnrla vrata, sc ie izka zalo. da sia spretna iti vešča ter urna tatova v razmeroma kratkem času iz- praznila celo Izložbeno okno. ki je bilo polno dragocenosti, vrednih nad en milijon češkoslovaških kron. Tatova sta morala biti zelo prebrisana ter sta nastopala z veliko sigurnostjo. da ju nj ustavil noben stražnik, ker sta kradla takorekoč pred njegovim nosom. Da se nista zdela nikomur sumljiva, je biia Pač kriva njuna elegantna obleka, radi katero se iu ni ura! ustaviti niti Riemeriev odjemalec. Tako sta jo zločinca srečm popihala. V prodajali je stala tudi blagajna z velikimi vsotami denaria. a tega se nista tatova niti dotaknila. Menda in ie preveč neklo pod podplati in sta se zavedala, da jo morata po tatvini hitro odkuriti. Blagajno in nredmete man.iše vrednosti sta ostavila popolnoma nedotaknjene. Tudi stvari, ki so iih prinesli liudie v popravilo in so ležale na mizi ter no vitrinah na steklih, nista odnesla. Slo jima je očividno le za važne dragocenosti. Pobrala ste prstane, ovratnice, zlate ročne torbice, cigaretne etui.ie, 2'ate doze in slično blago. Policiia si je takoi do vlomu preskrbela odtiske prstov in je predložila gospodu, ki ie tatova videl, album zločincev, a ta ni mogel v niern spoznati nikogar, ki b! bil količkaj sličen storilcema. Tvrdka ie bila zavarovana za dva milibna češkoslovaških kron proti vlomu in ne trpi škode, ker bo dobila zavarovalnino. Zanimivo Pa ie vedeti, da se je čisto podobna tatvina pripetila nro šlo nedelio v Bmu, kier so neznani storilci na enak način okradli nekega draguljarja na prometnem m°sfu ob belem dnevu v opoldanskih urah. ko le bilo polno liudsfva tia ulicah. Pofciia meni. da je naibrže oba vloma izvrš'la ena in ista roka. ki se bo pač previdno čuvala Izdati lastno krivdo. Drzne produkcije ameriškega akrobata Amerika ljubi senzacije in drzovite produkcije ne samo na filmskem platnu, dirkališču ali v cirkusu, marveč še boli kar tako pod milim nebom, sredi vsakdanjega velikomestnega vrvenja. V Ameriki pa tudi resnično ne manjka ljudi, ki ne bi porabljali prilike, da se producirajo kot hladnokrvneži, ki se jim ne zvrti v glavi. Znane so takoime-novane »človeške muhe«, ki plezajo po stenah nebederov gladko navpik, splošno popularni so filmski triki kakega Harolda LIoyda — toda med vsemi je zadnie čase naiboli zasovel Johnny Reynold. ki ga predočuje naša slika. Mladi vitki možak se producira ob robu terase visokega Alpin-hotela na piramidi malih kavarniških mizic in sto-lic. Uspeva mu pri vseh svojih hladnokrvnih balansiranjih vzdrževati ravnotežje med nebom in zemljo, med življenjem in smrtjo. Doslej mu še nikoli ni izpodletelo, sicer bi ne bi! več pri življenju, kajti tu je srečno naključje izključeno. Vsak lapsus znači neminov-no smrt — padec na ulico. 15 nadstropij globoko. In tako se akrobat Reynold nadalje producira na splošno občudovanje ameriške, senzacij željne publike. Grozna eksplozija kotlov Štirideset žrtev. Eiguanško jezero v angleški grofiji Wales ie ograjeno z močnim jezom, ki ne da vodi, da bi pljuskala čez bregove in delala škodo dolini, ki leži pod njim. V tej dolini je sezidal neki industrijalec tvornici za aluminij. Zadnje čase pa je . bilo toliko dežja, da je jezero nepriča- 1 kovano naraslo. Liudje so s strahom pričakovali kaj bo, če se voda razlije čez jez. Pritisk je postal tako silen, da mu niso mogli jezovi več kljubovati. Voda je zrušila stene in z nepopisno močjo je bobnela v dolino. Curek je bil tako močan, da je predrl streho tvonv-ce za aluminij in povzročil eksplozi j tovarniških kotlov. Eksplozija je raznesla poslopje. Devetnajst delavcev je obležalo na mestu mrtvih, enaindvajset oseb oa še seda.i pogrešajo. Med ponesrečenci se ba.ie nahaja tudi mati z devetimi otroci, ki se l ni mogla pravočasno umakniti in zfce-žati na bližnje griče kakor je storilo drugo prebivalstvo v dolini. Dogodek navdal vvaleško grofijo z veliko žalostjo, ki je tem občutnejša, ker so podobne nesreče na Angleškem zelo redke. x Velik monstre proces radi odpravlja, nja telesnega ploda v Berlinu. Sodišče v Neukolnu je te dni izreklo razsodbo v veli« kem monstre«procesu, v katerem se je mo« ralo zagovarajti nad 60 žen in deklet radi prepovedanega odpravljanja telesnega plo« du. 40 obtoženk je sodišče obsodilo na tež; ke kazni. Med obtoženkami sc nahaja tudi babica, ki se je pregrešila zoper zakon v nič manj kot 350ih slučajih. X Nova nesreča v ruhrskem premogov; revirju. Iz Krefelda javljajo, da je pri« .-■io te dni v tamkajšnjih rudnikih zopet do podzemske eksplozije, ki ie zahtevala dve žrtvi. Šest rudarjev je bilo lahko ranjenih. Oba mrliča so že izvlekli iz rovov. U.zo presnaga divjega tura in reši Ligi jo. Slika iz II dela veiefilma „Quo vadiš?" Danes zadnjikrat v kinu < Matica«! Predstave se vrše ob 4, J46., Vi8., in 9. Blagajna je odprta od 10. — Jft. in od * 0 «Nova Evropa» in «JugosL Njiva». Nosili bi vodo v morje, če fci hvalili za« grebški publicistični reviji aNovo Evropo® in eJugoslavensko Njivo«; kdor zsaleduje nafe duševno življenje ve sam, da mora umstvenik obe stalno vsaj čitati če slučaj« no ni že naročen nanje. «Nova Evropa® je obdelala v zadnjih štirih zvezkih (9 — 12) veleinteresantna vprašanja. V 9. številki (od 21. septembra) obravnava probleme sodobne Italije. Slav« ni Giovanni Papini prispeva članek o cltali« janski trad:ciii®, ki obstoji v tem, da je vsak Italijan Italijan po mišljenju in čust« vovanju. Gugiielmo Ferrero, znani in uva« ževani sociolog in zgodovinar p'še o rVe« likem stoletju«, ki začenja pri \Vaterliooju in končuje na Mami. Govoreč o Ljeninu. Horthvju in Mussoliniju veli. da jim gre prej naslov grškega tirana kot latinskega diktatorja. A. Tilgher razmotriva c- aktivi« stičnem idealizmu in o fašizmu, Gius?ppe Prczzolir.i objavlja «Zakonik italijanskega življenja« - najzanimivejših odlomkih. Pod zaglavjem cNapuljski večeri« publicira dve impresiji Zivko Vckarič, ki je prevel i Ste« cchettijevo pesem «Mir». Dr. Ivo Belin po« roča o reviji za gospodarstvo in trgovino o:Itaio«Jug», ki izhaja v Milanu, B. K. piše - Papiniju ter Ferreru, A. Tilgherju in Prez zoliniju. To številko naj bi prečital vsak Slovenec. Naučil se bo iz nje marsikaj ko« ristnega. Naslednji zvezek govori o nas !n o Za« padu. Tadičev uvodnik, ki govori o kuitur« nem življenju Evrope razpravlja posebno o naših kulturnih odnošajih z ozirom na Zapad. Zap-adno kulturo označuje močna nota raeijonalizma. ki jc povzročil, da v ' zapadnih deželah povsod prevladuje razum • v umetnosti, dočim je fantazija potisnjena v ozadje. Na Vzhodu je obratno. Ti raz« logi so bili odločilni tudi za razvoj zapad« ne znanosti in vede. Pisce primerja zapad« ne kulturne značilnoiti in jih vzporeja z Rusi ;n nami Jugosloveni, ki smo antipod zapadnjaškemu raeijonalizmu, ker smo v jedru kmečki narodi, a kmet, ki je primiti« ven, ni nikoli racijonalist. Od Zapada nas r.e deli le življenje, tradicija in neka zaosta« . lost, temveč predvsem psiha. Ga. K. Stan« kovič priobčuje cPar neciviliziranih misliš, kjer govori o bibliji in uiaterijalizmu, Ta« goreju in o kulturnih vrednotah ter pledira končno za kulturo srca, nc razuma. A. Grom bah piš'e o ^Razdelitvi dela in razdelitvi vesti*, J. M. Petiovič pa pošilja «N;. E.b «Vesti z onega bregas (iz Amerike, katero gleda sedaj ko jc zopet doma, z drugega vidika«. V aPrtgledu« pi." dr. Hcrcog o kongresu zdravnikov v Dubrovniku. Številka 11. »Nove Evrope» jc posvečena Zagrebu o priliki kulturno-zgodovinskc raz« stave. Vsebina: Vloga Zagreba v novi dr« žavi (Č); Zagreb kot gospodarsko središče Jugoslavije (i. Belin); Ti-berkuloza v Za« grehu in njeni vzroki (VI. čepulič); Pro« stor za Strossmavcrjev spomenik (Ivan Mc« štrovič). Beležke govore o pravniškem kon« gresu v Beogradu in o novinarski skupščini " Skoplju. Zadnja številka revije (i2.) je izšla pod skupnim naslovom <*Jvgos!ovenski revoluei« ionarni pokret — Današnja omiad'na». Uvodnik je napisa! publicist S?aton \\ at« son. ki izda v založbi «Novc Evrope« v ':ratkem knj'go »Sarajevo*. N. Škerovič obravnava Vprašanje vidovdanskega aten« tata in njegovih t-deležnikov, H. Verk riše o predvoinem omIad!ns':em gibanju v Dal« -nacij', B. Brkič o Današnji omladini, N. Milutinovič pa o tem. kako obveščamo pri nas inozemstvo o naš h razmerah. Poleg «Novc Evrope® bi morala naša jav« nost stalno informirat! o tekočih vpraša« njih «JugosIavrnska Nj;vn->. ki pr* «a se« daj, ko nimajo na HrvatsV. m nobenega iz« razito čistega literarnega lista (Krležova »Književna Republika® ni v slovstveni pa« nogi nadomestila «Savremen'ka) poleg pu« blicističn h člankov t- ai beletristične pri« spevke. Okolu b\ Ce pa učitelj take sistematične vaje zanemarja, se deci posluh razvija prepočasi ai splrh premalo. Pesmarica pomenja korak naprej v na. pevski literaturi. Gotovo bo pivmagala vzb'. dlti v naših malčkih ljubezen do lepe pesni in do petja vrbče. Fr. RnH d K 'is. . Si Ili imel oblačil od tvrdke DRAGO SCHVAB Ljubljana, naj si pusti prve potrebščine pri tej tvrdki izgotoviti. Stalen odjemalcc bo ostal T.' Kulturno-zgodovinska razstava v Zagrebu hi. Jjaško odelenje, v katero stopiš iz lirjrarskea sobe. je karakterizirano s arim lesenim plugom na četveroogla-:n podstavku sredi dvorane. Naokrog b stenah pa stojijo visoke figure, oprav ene v narodne noše iz zagrebške ok» !'ce. Tipi teh narodnih noš iz neposred-. zagrebškega okoliša in bližniih za-; irskih vasi, so pretežno ohranjeni 5e ncs in jih lahko opazuješ sleherni Jan na Jelačičevem trgu. toda razume ■■■:. da ie tu na razstavi vsak tip poseb-: o prc:;nalno in dosledno skroien. za 1"" iamči že to. da je večina teh krojev izposojena iz etnografskega -' 'elka zagrebškega muzeja. Koliko pestrosti v kompoziciji, motivih in okraskih! Jedva utegneš ogledati vsak model Dosamič. sai ie serija kompletna: imaš na ogled celo vrsio moških krojev, ženskih, dekliških, otročji). dele ženskega perila: ?ensko svatbeno. a poleg nie tudi žalobno opremo. A poleg kroiev v naravni velikosti So posamezni tipi fkumekov, pastirjev, otrok) predstavljeni še v ljubkih malih lutkah, voščenih figurinah in na podobah ob steni. Med ostalim seljaškim blagom te bodo zanimale razne starinske kmečke priprave. Deli hišie oprave, skrinje in kolovrati s preslico in novesnioiti.krsti!-r,a zibelka, model spiske vinske stiskalnice in krušne peči. pastirske orglice. hej, pa Se «svinjarski rog». In naravno čepijo sredi zbirke tudi mali vinski sodčki in barilci z vžganimi rožami in veselimi domorodnimi napisi. A na zadnji modro tapetirani steni blešči z zlatimi črkami ime Matije Gubca, ob strani sta dva visoka barokna svečnika z rdečima voščenima svečama, pod Gubčevim ime nom pa visi stara železna zapona («španga=>). v kakršne so graščaki vkle-pali puntarske zagorske seljake. Pa še nazaj skozi tribuno in na balkon. Sredi prostorne mize je razložen velik model Zagreba iz leta 1864.. menda edini model starega, gričkega Zagreba. Model je izborno zgrajen iz mavca. da imaš v dovolj veliki miniaturi razločen pregled položaja, poslopij in posameznih predelov starega mesta, kakršno je bilo ob kraju svoie stare ča-stitljivosti. Na modelu še ni sledu novega mesta, kakršno ie danes, a že leta 1866. je bi! postavljen Jelačičev spomenik na trgu istega imena, razpredie s u se ulice ob vznožju Griča in se od leta dojeta razteguiejo vse dalje proti Savi. Številni tlorisi, načrti, fotografije in akvareli, raaobešeni .ia balkonu, ki je izključno posvečen stavbinskemu razvoju zagrebškega mesta, nudijo sijaje« pregled izredno naglega napredka. Zagreb raste skokoma in se modernizira. Morda je po mrzličnem gradbenem napredovanju v prvih letih izza prevrata, zdaj začasno nastopila stagnacija, toda že tak, kakršen je danes, zasluži ponos svojih meščanov in vsega hrvatskega rodu, kateremu ie izza davnih težkih lit žarišče živega natrijotizma. ... Tu je odžak Zrinjskth, u gradu tom je vilovo Lisinski, u gradu tom je susto Vraz i Gaj.,. Tako je o starem gornjem mestu, O »gnezdu brez s6kolov», zapel pesnik Griča. A. G. Matoš. A današnji, novi Zagreb si sam oo.ie stfofo novega življenja. Razstava v spodnjih prostorili Umetniškega paviljona je zgolj podrobno dopolnilo k poglavju o napredku zagrebškega mesta. Vse komunalno, javno in društveno gibanje je obeleženo s statistikami, fotografijami, modeli in društvenim trofeiami. Preden si Se tu ogle-daš vse zbirke, ki so enako obsežne kakor v zgornji etaži paviljona, samo da so še obilnejše, jedva še utegneš na ogled najstarejših rokopisov v Vseuči-liški knjižnici in v šolski muzej v Učiteljskem domu. k! sta tudi priključena razstavi. Mnogo, dovolj je vsega. Kulturno - zgodovinska razstava najdostoj-ne.ie proslavlja tisočletnico. ki jo ima hrvatski rod za seboj. Doslej ie razstavo obiskalo nad 20 tisoč oseb, kakor so mi povedali. Ostane pa še odprta do 11. t. m. in je sleherni dan številno obiskana, da bo do zaključka gotovo dosegla rekorden poset. S svoie strani samo priporočamo vsakomur, ki ga opravki naneseio v Zagreb. naj si .io ogleda. Medsebojno spoznavanje rodi zaupanje in ljubezen. C Legitimacije za obisk razstave s pravico na polovično vožnjo se dobe pri Tourist - Office (Ljubljanska kreditna banka). Dopisi KRANJ. Groba pesnikov Prešerna in Jenka sta bila tudi letos na Vseh svetih dan dostojno okrašena. Zasluga za to gre Kolu Jugoslovenskih sester. Učenke dekliške šole so položile na cba groba okusen venec iz Svežih rož s primernim napisom. Pri obeh grobovih je stala ob Času cerkvene slovesnosti častna straža gimnazijskih dijakov. — Kolo jugoslovenskih sester je s Sodelovanjem Podmladka rdečega križa priredilo ta dan dostojno slovesnost tudi na pokopališču V Rupi, kjet počivajo kosti v Vojfti padlih vojakov. Grobi vojakov so bili primerno okrašeiii z zelenjem in svečami. Cerkveno opravilo je opravil g. dekan Koblar. Učenci, Salti Podmladka, so zapeli žaicstfnke. En dijak je deklamiral Gregorčičevo pesemi p Pozabljenim«. Občinstvo je bito vidno g!-njeno. — V nedeljo S. t. m. ob 11. uri so prične francoski pouk za deco, ki ga organizira Francoski krožek. Starši naj pripeljejo pouku namenjene otroke ob 11. uri na gimnazijo. Nove prijave dobrodošle! RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v soboto dne 7. novembra ob 20. uri in v nedeljo dne S. novembra ob pol 16. uri burko c Velika repatica*, ki vzbuja veliko zabave in smeha. FRAM. Gosp. Ivan Šoštarič, vele trgovec v Mariboru, je daroval za revno iramsko šolsko mladino 250 Din ter več parov čevljev in perila v vrednosti 500 Din, za kar mu v imenu obdarovanih otrok šolski upravitelj v Framu izreka prisrčno zahvalo. LITIJA. V soboto dne 7. novembra ob 8. uri zvečer se bo vršil v Sokolskem domu družaben večer v korist fondu za nabav,-Miklavževe garderobe. BREŽICE. Slovensko obrtno društvo v Brežicah priredi dne S. novembra ob 20. uri v dvorani Narodnega doma «Martttov večer* z bogatim sporedom. Vabljeni so vsi in naj ne zamudi nikdo prilike, da poseti ta zabavni večer. REČICA PRI LAŠKEM. Dva meseca bosta kmalu potekla od zadnjih občinskih volitev naše občine, pa vendar šc do danes ni bilo nobene seje. Ljudje pravijo, da ]• svojcas tako korajžtiemu županu zmanjkalo sape, ker vidi, da so v naši občini minuli za vedno oni časi, ko je ves občinski odbor njemu samo kimal. On tord ve. da je danes v naši občini dovolj zavednih mož. ki se razumejo na gospodarstvo in bodi. odobrili le ono. kai bo občini v korist G župan bo pa že mora! akceptirati ono, kar bo večina sklenila, ker bo sicer ostal sair kot general brez armade. Torej Ie koraižo dela v občini so nujna. Es-ka J Jogo « Torpedo J Bčanchi & so le najboljša nafesnefe pri Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi nadomestni deli in oprema. J. Goreč i jj Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne I Ženitve, dopisovanje ter ogiasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. II značaja« vsaka beseda Din 1*—^ Najmanjši znesek Din 5*-». (j Najmanjši znesek Din !0*<- Italijanka Akad. izobražen gospod zeli konverzacije v italijan-'iPK; jezika z izobraženo ?o?podicno, ki obvlada po-i-olnoma italijanščino. Pro-l.onorarjn ali konverza-.-'jI v slovenščini ali nern-ini Ponndbe prosi pod značko ^Italijanska konver-na nnravo «Jntra». 23094 (iileio i Dekle 16 let staro, zdravo in močno se želi učiti v trgovini mešanega blaga. — j Ponudbe na naslov: J. Pin- j ter, Poljčan*. 23123 Gospodična pridna in poštena, vešča vseh pisarniških del, nemščine in srbohrvaščine, Seli tema. Spreimo tudi mesto prodajalke. Dopiso na npr. cJntra^ pod c Poštena 3941» 28182 Železna blagajna ee po zelo ugodni ceni proaa. Naslov povo uprava «Jutra>. 29149 Mizarski pomočnik z dobrimi spričevali išče primerne službe. Naslov upravi « Jutra* pod značko j cPriden*. " "5080 Strojnik in šofer i-nrjen pri poljedelskih stro-'1 &e išča veleposestvo. !'. r.udbe na upravo «Jutra» šifro .-Strojnik 14076». -23115 * rgovski pomočnik ima veselje za potovase sprejme. Ponudbe ■ ■ I cAgilen 4567» na upr. • -l!itra>. 28109 Prodajalka mešane stroke, pridna in pOSten a, i?če mesta kjerkoli za takojSen ali poznejši na«top. Cenjene ponudbe prosim na upravo cjntra* pod «Zanesljiva 11057». 2S067 Vajenca .-!..jme takoj prori plačilu V nt on Fuchs, kleparstv .'nbljana, Krizevniskn 2S069 Kuharica ■ rii-Ktna, snažna in varc-se snrpjme v večjo tr-rov«ko hiSo na deželi. — ."esča mora biti tudi vrt mršiva. Plača 500 Din me-"no. Ponudbe na unravo Jutra* pod «štcv. 222^. 27920 Več krojasksh pomočnikov -prejme Znidar Josko. Trebnje. 2S18S Natakarica n a račun se sprejme v L;nf>Hani. Naslov v unravi •Jutra s. 28195 Kluičavn?čar ■ostojna. stareiša in za-r -!jiva moč. vf5č stavb-' '""M in strojnega kliučav-' ''r-tva ee i*če. Samee. : - -'pocoj. Plača t-o dogo-Oglasiti se ie v re-•'amni pisarni Trbovlje-Vodc. 2S185 Šivilta Eilno5tfijija moG ra plaJiV -- ioriif-e. ki je fitala r-n ' -01n.cn ee ?pr^ime tnfcoi. .'" .icv pove utirava . LjuhUann 28148 Tovarniški ura^ilk IcnTijrovo^pfvo ge ts^e Ta 'r-v.irno na — Samo -1'adi, fftm«lci z lepo pif»-t«, m^ttnflrii ter snaniem FrHoTirvaSJine t ni po?Hjrjo ohsime po-ntfTie poi Šifro '-tvo 2» na npr. «Jntrn» 2S143 oospofučna ■ \ra pi=ami-Va moo. Vi — 1 rfohro rirflieo iSitati ter rp?ii«ko karto, .e ta-"trpim.--. PotmtJbe port -Hica. 10. nov.» ra nrr •Jutra.. 28152 pomočnika firn irveThaneffft 2a ve-' koTn.i^e epreim. Pfivle r':r. mofTni hrojač. Slov. ■'•vernik 28140 T7čenec ' "'^-tfi ctnrsev *ID Hoher pp pnrpime v tr"0-vino Fr. Prijatelj, Tr*«!1". PoT^nisVo. 281»3 Mesto za učenca krepke postavo in poštenih starcev ee i&čfl v trgovini mnšjirif; stroko na rfeSeli. — Ponndbe Ra p0'1ru?,ni''0 <.T«tra» v Celja port Šifro cPrHen deC-ko>. 27074 Elasainlk zmoten kavcijo, išče rlulbc Ponudbe na upravo cjntr.. pod ^Blagajnik.. 28174 Mlad nek. pomočnik i5ce raesta. Xaslov v npr. . 28183 Deček 15 let star, inoSan in zdrav s :{. giro. razr.. pošten in priit-n, vajen nekoliko trgovine zeli takoj mesta v trgovini, kjer bi imel vso oskrbo. — Ponudbe na upravo nod tifro cStalna Blužba b. 28158 Kmetsko dek!s zdravo in pošteno, vajeno vseh del išče slnžbe v Ljubljani. — Pismene ponudbe pod značko cGorenj-sko 14109» na upr. c Jntra > 28155 Učiteljica ž. r. del Seli mesta vzli.i Petra alica 16. 28136 Kot sluga iJSca službo bodici kjerkoli. Kaslev pore tmrara «Jntra». 275179 GOSPODIČNA znrožna vseh pisarniških del išče siužbo. gre tudi na deželo. Spreime ttrdi mesto Ma?ainlčark? ali pa ">rodaiafke. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Marljiva 1923. c Jabolka najboljša namizna razpošilja v vsaki množini tvrdka Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. — Istotam bo sprejme tudi učenec. 27714 Krompirja 1000 kg lepega gorenjskega prodam. Naslov povo upr. ♦Jntra.. 2S150 PREMOG —ČEB1N VVolfova 1,'H. Telefon: 5C. 451/1 Bukovih suhih drv 5 vagonov proda Ivan Sli-bar, Mišače. p. Podnart, žel. postaj-. Otoče. 28083 Zlata ura dragocena, fe po zelo ugodni ceni proda. Kaslov pove uprava «Jutra*. 28076 Bela omara tridelna in lepa kuhinjska kredenca se prodasta. Kje, povo uprava «Jutra». 2 Lutzovi peči 2V, m visoki, emajliranl, pripravni za trgovine ali večje lokale se ugodno prodasta v Metelkovi ulici St. 13. 28015 Bencin motor ležeč, 4 HP, sictem Lau-geu & Wolf. v popolnoma dobrem stanju se radi razširjenja obrata ceno proda. Dopise pod .Bencin motor, na upravo »Jutra:-. 28007 Salonska oprava kompletna, skoraj nova, iz mahagoni lesa. se po nizki ceni proda. Pojasnila dajo Frano Osct junior, Vransko 28181 Šivalni stroj ženski, dobo ohranjen se proda za 1500 Din. Naslov pove upr. -cjntra*. 28194 Nov plašč (moden se proda za 1250 Din. Kaslov v npr. pod značko «nnstratione». 28161 Lokal za trgovino z izložbo, v sredini Ljubljane se Išče za takoj ali pozneje proti r.agradi. — Naslov pove oprava »Jutra« 27927 12.500 Din brezobrestnega posojila proti varnosti in tudi nekaj najemnino dam tistemu, ki mi odda stanovanje obstoječa iz 1 sobe, kuhinje in pritiklin. Cenjeno ponndbe pod »Stanovanje 12.500 Din« na unravo »Jutra«. £7964 Kdo posodi gdč. 800 Din, katera mu v 5 mesecih vrne 1000 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Vrne sigurno«. 28176 Gostilna v Čretu pri Celju in zraven spadajoče stanovanje se odda b § 1. januarjem 1926. Ponudniki morajo imeti pravico do izvrševanja gostilniške obrti po novi naredbi Pojasnila dajo Ivan Ravnikar. trgovec v Celju. 27953 Gospod ali dijak so sprejme na stanovanje in hrano na Gosposvetski cesti 13,1. 28111 5000 Din nagrade plačam za preskrbo ali odstop nezaščitenega stanovanja 2—3 sob s pritiklinami. Pogodba za najmanj 2 leti pogoj. Event. so da tudi posojilo, ali plača za 1 leto naprej. Ponndbe > opisom lego stanov*n'a in označko najefnnlne pod Šifro »Samski dom« na upr. »Jutra«. 27707 Zasebnik išče opremljeno sobo. r-sodi tudi denar. Ponuuu" pod »Santos« na upravo »Jutra«. 28173 Dve sobici s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove uprava »Jutra«. 28177 Gospodična iščo sobo s posebnim vhodom s 1. decembrom Naslov pod »Soba 14133« na upravo »Jutra«. 28182 Majhno mizico nekaj stolov in ozko preprogo ','LSufer) kupim. — I oni dbt? na upravo »Jutra« pod značko »Dobro ohranjeno«. 2S163 «Padnička zaštita» sa kupi in sicer vsi letniki 1922. 1923, 1924 in 1925. — Naslov poslati na upravo »Jutra« pod šifro »Knjiga« 28103 Fotoaparat lUIca«. 9 X 12. auastlgmat 6'8 s 4 kasetami, skoraj nov. ee poceni proda. — Naslov povo uprava »Jutra« 28147 Črna boa se proda po zelo nizki c^ni v Slomško-fi ulici St. 14. dvorišču. 23145 Nova hiša v Ljubljani z lepim vrtom ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«. 504 Pisarniška soba odda na Dunajski cesti. Naslov pove uprava »Jutra« 28186 Več lepih pisarniških sob v n. nadstropju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka uiica. 506 Pisarna večja io manjša sob* v pritličju se odna. Ponudbe pod »Sredina mesta Hl-2". na upravo »Jutra«. 25172 V bližini Trbovelj so odda gostilna na račun ic špecerijska trgovina v najem proti primerni kavciji. Naslov povo uprava »Jutra«. 28190 Boljšo sobo z električno razsvetljavo ISče državni uradnik. — Naslov povo uprava »Jutra« 28189 Družabnlca so 6prejme v trgovino meš. blaga. Naslov pove uprav; »Jutra*. 28144 311etni veletrgovec in posestnik, dobro situ-iran, iz ugledne podeželske rodbine, resno želi spoznati damo primernih lastnosti Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Srco za zvestobo«. 28058 Kateri intel. gospod bi pomagal mladi, inteligentni dami iz zadrege naj pusti naslov v upr. »Jutra« pod »Loro 12''. 28165 Klavir se poučuje natančno in poceni. Naslov v upravi »Jutra«. 28191 Klavir samo dobro ohranjen ali popolnoma nov, Bittthner, BOsendorfer ali katere druge prima znamke se kupi. Ponudbe z navedbo cene in znamke pod »St. 222» na upravo »Jutra«. 27919 Pianino skoro lov se poceni proda. — Poizvo se v Sp. ?iški, Aitaieva oesta 24:1. levo. 28193 Klavir se radi stanovanjski*, razmer proda za 8800 Din. — Naslov pove uprava »Jutra« 28175 Violino in violinSelo 6 futeralom prodam. Naslov pove upr. »Jutra«. 28157 Dva gramofona 60 prodasta. Cena 250 in 1500 Din. — Rimska cesta St. 19/1, levo. 2814« Nove citre se prodajo za 450 Din. — Naslov povo uprava »Jutra« Pozor! Pozor! Zelo nizke cene! Pričeli smo prodajati nova dalmatinska vina na debelo v Spodnji žiški. Vodnikova cesta 17 in na Jesenicah (Gorenjsko) It. S5. — Belo, rdečo in črno vino iz 61be-nika ter Srno vino i> otoka Visa. Iste vrste vino prodajamo tudi na drobno v ori označenih krajih. — priporoča Brača Lasan. 27946 S Zdravnik Dr. Jos. Stoje radi selitve (na Resljevo c. St. 12) na ordinira do 12. novembra t. !. 281C5 Preselslveno obvestilo. Tvrdka „ JEKLO" d. z o. z. uljudno naznanja, da se je preselila iz dosedanjega lokala v Sodni ulici gr na Stari trg 11a Za nadaljno naklonjenost sc priporoča cenj. občinstvu Tvrdka „Jeklo", Stari trg lia. -----^ r- Večja TEKSTILNA TVORNICA sprejme tako! ve&ega u Ponudbe z natančnimi podatki dosedanjega delovanja z označbo zahtevkov na Konoplan upravi Jutra do 10. tm. Prednost reflektanti, ki so z uspehom deiovall v predilnicah. M09 a ✓J OPOZaraONfl SLOVSTVENO DELO Zaključna družba sprejme 5 parov k plesnim vajam. Vprašati v " upravi ».Jutra«. ' 2S1S7 r Prazna soba s posebnim vhodom in eo-u porabo kopalnice, poleg glavno pošto se z vfo prehrano takoj odda. Dopise na upr. . 28166 Sostanovalec se sprejme s hrano. Naslov v upravi cJatra*. 28141 Gospodična išče kot sostanovalka stanovanje. Naslov na upravo ♦Jutra» pod znaffko c?osta-novalka». 28134 Lepa mesečna soba nasproti kavarne cEvrope> so odda. — Poizve se na Mestnem trgu 12 v slaščičarni. 2S142 K?-- Ipnojiiiliv 1 dobavlja promptno j in najugodneje tvidica H. PETRIČ 1 LjubSiana | Gospovvetska cesta ' ^ Telefon 341 S ■■»eeeHlSel« cBosiljka cNikolič in JLlbin JCnapič Jagodina poročena 8. XI. 1925 Beograd FilfPOHOČAMO HURBAN VAJANSKI: LETEČE SENCE ROM. IZ SLOVAŠČ. CE&A BROŠIRAN® DINARJEV 22' -VEZANO 28'-' POŠTNIMA DiNAR. l'BO IZDALA V LJUBLJANI Dr. Ivan Prijatelj Predhodniki in idejni utemeljitelji (0 ruskega realizma , . , Bjelinskem, slavjanofilih, zapadnikiii, Hercenu) 418 strani Cena mehko vezani knilgl s pošt. D 38 Narola se pr! T\SK09NI ZADRUBI" V LJUBLJANI Ha obroke In posodo MVS Svetovne fabrikate: STEIHVAT, FfiESTEB, BOSODOB. FE9, Original STaNBI Itd. dobite let pri inuziku-strckovnjaku (bivšem učitelju Glasben« Matice) ALFONZ BREZNIK lijobljana, ajeatni trg 3, poleg magUirata. (stetam najbogatejša Izberi vsakovrstnih godal, moj»twm violin ln najfinejših ctruc. Na]^?'nejia tvrdka JugotiavtJ«! 61« v LJUBLJANI odaja premog iz slovenskih premogovnikov vseli kakomti, » celin Tagonih po originalni!! ces.-iti premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo ir. ;;ski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priponi* posebno prvovrstni češkoslovaški ia angleški koks za livarne ln domačo apo-rabo, kov a S ki premog, črni premog in brikete Naslov: Mim zavod za premog, i i v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1. 7»« 1 J. Gustave le Rouge: 35 Misterija (Roman) Mr. Pycraft je bil pravi učenjak, a prav nič slavohlepen. Večkrat ni šel po cele dneve od doma; ves je bi zaverovan v znanstveno raziskovanje. Družbo mu je delala edino papiga Vanikoro, izredna žival ki je znala na pamet cele strani iz Konfucija ali Li*taj*peja. Učenjak je nosil črno obleko, ki so se ji komolci od starosti le kar svetili. Bil je debel, dobrodušen možak z zlatimi naočniki in rdečerjavo lasuljo skodranih las. Silno uljudno je sprejel Lionela. — Brezdvomno prihajate radi kakega prevoda, je vprašal. — Gre za to, da mi pojasnite tole dvoje pisanj, je dejal yacht* man in izročil iMr. Pvcraftu ploščico iz slonove kosti in papirje, ki jih je bil ugrabil Misteriji. — Kar se tiče teh hieroglifov, je dejal starec, ko si jih je natančneje ogledal, mislim, da jih bom znal citati. Imel sem že precej enake v rokah, a to bo trajalo nekaj časa. — Koliko? — Najmanj osem aH deset dni. Za — za tako delo je ireba .nnogo potrpežljivosti; kar se pa tiče plačila, nc morem zahtevati manj kot deset dolarjev. — To ni mnogo, je dejal Lionei in se nasmehijai; ts listina je /ime take važnosti, da vam obljubim, če je razrešite, sto dolarjev. — To je mnogG preveč, je dejal Mr. Pvcraft in zardel: ne bi vam hotel krasti vašega denarja. — Rekel sem sto dolarjev in pri tem ostane, jc* dejai Lionei, ki mu je ugajala ta nesebičnost. Toda kaj pravite k slonokoščeni ploščici? — Črke, ki so urezane vanjo, ue nudijo nikakega smisla. To je neke vrste novec, s pomočjo katrega se spoznavajo člani kake tajne kita jske družbe med seboj. Vide! sem že take in enake stvari. Lionei je ploščico spet vtaknil v žep. — Favno v tem ie skrivnost, ki bi jo rad razjasnil. — To ni ravno prijetna stvar. Morali boste iti v kitajski del mesta, in če vam bo možno, prodreti v podzemeljsko mesto. Lionei ga je začudeno pogledal. — Ali verujete torej, je vprašal Mr. Pycrafta, na ono bajko, ki trdi, da so Kitajci pod svojim mestnim delom izkopali pod; zemsko mesto? — Prepričan sem o tem. Sicer je pa to splošno znano. — Čudno, da policija o tem ničesar ne ve. — O, gotovo ve o tem. Toda ker zahajajo tja samo Kitajci, detektivom niti v glavo ne pride, da bi vtikali svoj nos v luknje, iz katerih nikoli ne bi prišli živi. Sicer pa ima policija dovolj opravka v evropskem delu mesta, kjer komaj vzdržuje red. — Vidim, je dejal Lionei, da bo moja naloga težavna. — Čujte, je dejal Mr. Pycraft. potem ko se je trenutek obo* tavljal. Ali hočete dober nasvet? Zdi se mi, da ste pošten in iskren gentleman in prepričan sem. da nimate zlobnih namenov. Ker je Lionei ugovarjal, je nadaljeval: — Imam dovolj skušenj, da spoznam ljudi na prvi pogled. Rekel bi vam, da stopite h KuansTingu, prodajalcu zanimivosti. — Poznam njegovo prodajalno. — Mislim, da vam ne povem ničesar novega, če vam rečem, da se Kuan*Ting pod pretvezo trgovanja peča z najrazličnejšimi uma* zanimi obrtmi in baje celo z zarotami. Če je res, kar se govori, je več ali manj v zvezi z večino tajnih društev in če hoče, vam pove, čemu služi ta ploščica. Lionei se je prisrčno zahvalil Mr. Pvcraftu m mu plačal v naprej polovico za prevod listine obljubljene svote. Ko se je poslavljal od starca, mu je ta še dejal: — Predvsem pa bodite previdni. Premislite si dobro, predno stopite v kako podzemsko luknjo, kajti tam smete računat: samo na samega sebe. Policija si ne upa nikoli v take brloge. Od prevajalca je Lionei takoj hitel k Kuan=Tingu. Njegova precej razkošno opremljena prodajalna je bila natrpana s porce= lanasto posodo, zaboji čaja in slonovo kostjo. Toda noben teh predmetov ni bil velike vrednosti. Bilo so stvari, ki se dobijo povsod po bazarjih. Ko je Lionei vstopil, je Kuan^Ting, oblečen v krasno oblačilo iz modre svile, in z lasmi, spletenimi po antični modi v dolgo kito, razkazoval svoje stvari kupcu, pred kateri", se je neprestano ponižno klanjal. Lionei je takoj opazil suženjski, nizkotnost, krvoločnost in zahrbtnost, ki jih je razodeval trgovčev obraz. Čakal je, da Kuan.Ting odpravi svojega kupca in si je med ten ogledoval razstavljene stvari. Kar pogrelo ga je pa, ko jc opazii v kotu prodajalne na sivem papirju, ki je bil obešen na steno, napis, ki je bil čisto isti kot na slonokoščeni ploščici, katero je imel v žepu. Tu se je mu je Kitajec približal in se s pretirano spoštljivostjo priklonil pred njim: — Ali si želi Vaše Preblagorodje ogledati dragocene umetnine, ki sem jih dobil včeraj s parobrodom iz ŠangsHaja? Imam porcelan, ki je lahek kot lupina fazanovega jajca, akvarele, slikane s pod ganskimi brkami in nežne kot dih pomladi; imam slonovo kost izrezljano iz enega samega kosa, veliko kot breskvino jedro, na njej je »rezanih dvanajst oseb in to delo je trajalo deset let; imam riževo vino v svilenih steklenicah ... — Tvoje stvari me ne zanimajo, ga je rezko zavrnil Lionei. Stavil je vse na eno karto in pomolil Kitajcu slonokoščeno ploščicc pod nos. Pri tem ga je zapovedujoče pog'edal. Skoraj se je moral na glas zasmejati, ko je videl, kako velika sprememba se je mahoma izvršila v Kuan»Tingovem vedenju. Sladko trgovčevo smehljanje jc nadomestilo iznenadenje in ponižnost, ki pa to pot ni bila hlinjena. — Na razpolago sem vam, je dejal. Takoj prižgem svetiljko in poj deva dol. — Dobro! Pa požuri se! je dejal Lionei, ki se je čudil, kako naglo se udejstvuje njegov načrt. KuangsTing je najprej zaprl vrata svoje trgovine, potem se jc prepričal, da ga nihče ne opazuje. Nato je porini! omaro v stran, dvignil preprogo in pritisnil na neko mesto na tleh. Tla so se odpri:: in pokazale so se stopnice. Kitajec se je znova prikloni! pred Lionelom in rekel: — Grem prvi, da vam pokažem pot. [I za leto 1926 Izdaja Belnla tiskam i H i Miklošičeva cesta 16. komad 6 -- Bin Papirnice in knjigarne primeren popust HM dobe -J Priznano najboljše in i garantirano pristne KRANJSKE KLOBASE razpošilja tvrdka X. JARC Liubliana, 5523a Hradecbega vas 35. Originalne (prave) potrebščine (fixat3 preservat) za si-e vi ,9®giaIographlf kakor tudi kompletne cpaiate dobite samo pri Rfifll LJUBLJANA, ftfe OIUUIUScltnbtirgora ulica St 6/1. i>woa i? sn r.i-ios si Denafurirsni špirit 9D% nudi v vsaki količini po tovarniških cenah t>. Z O R A Ljnbliflna Kralja Petra trg 2 - Tel. 534. Za detailno prodaio je špirit pakovan v steklenicah po novem finančnem predpisi!, nakar posebno opozarjamo interesente. : Palieti? prevzame nosolilo do znesKff 100.000 Din in plača 20% obresii. Ponudbe pod „5iapiftai 1087" na upravo „Jutra\ S350a Naznanilo f Slavnemu občinstvu in cenjenim strankam uljudno nazna- njam, da sem se preselil iz Gosposke ulice štev. 2 na Giavn 15 v hišo Hranilnega in posojilnega društva, kjer se nahaja pisarna. Istotam se sprejemajo vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera bom vedno vestno, solidno in po nizki ceni izvrševal Mihael Dobrave slikar in pleskar, Celje. Zahvala. Naiiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so cb piežalcstni izgubi naše drage mame, stare mame itd. # Jožefe Naprudnik osebno ali pismeno izrazih svoje sožalje aH jo seremih na zadnjo pot Posebno zahvaio izrek?mo gg. zdravnikom za njihovo skrbno pomoč, častiti duhovščini, zastopstvu šol. nadzor, iz Cel a, šolskemu vodstvu v Grižah, pevskemu društvu za pietresljive žalostmke, šol .ki mladini kaltor vsem piijateljera in znancem. Naj ji bo ohranjen trajen spomin! Žalupč*' ostali. V težki neizmerni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naša preljuba teta, vdova, gospa Ivanka Koprive posestnica m gosliin&ar&i danes ob 7. uri zjutraj po mučni, težki bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti 64 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage, nepozabne rajnke se vrši v soboto, dne 7 t. m. ob 5. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Grosupljem. flrosaplje, dne 5. novembra 1925. Zalnfoči ostali. Danes je umr! moj ljubi mož, naš dobri oče, gospod Rudolf Podkrajšek poslovodja postaje Drenov grič Pogreb bo v soboto ob pol 3. poDOldne iz farne cerkve na Vrhniki na vrhniško pokopališče. Drenov grič, dne 5. novembra 1925. Rodbina PodkrajSkova. ly AS« V konkurzu tvrdke Fric Rasch v Celju se proda skupno vsa zaloga bla^a na kniigab in pisalnih potrebščinah v knjigarni, Prešernova ulica v Cel u. Poiasniia da e in ponudbe sprejema pisarna dr. Ovidon Serneca v Celju. KonkurznI uprava k. __________Ili llife ii fieorodaje! Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij .Jutra* Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršck. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubliani. ~ !