Leto lun. stevmca 186.
O LlDBUmil, V PHCK fi. OVSOM 1SZ4,
Cena um. r—.
Uhaja vsak dan popoldne, iimmil ntdalle In prasalke. — Insaratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst I 2 D 50 p, večji inscrati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Cpravntstvo: Enanora ulica štev. 5, prfttldfs. — Telefon štev. 304. s?-     Uredništvo: Knaflova nlica it. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34.
|eT      Poštnina platana v gotovini.
Glasovi in argumenti
Na zahtevo vlade, ki je čutila, da se slabša njena situacija z vsakim dnem skupščinske kritike in debate, je nova skupščinska večina sklenila konec debate ter odglasovala vladi zaupnico. Razmerje glasov je doseglo količnik 169:114.
Na prvi pogled je to razmerje izraz velike večine, kateri bi se morali ukloniti. Pobliže pogledano pa ne vsebuje tistih momentov, ki so pri parlamentarizmu in demokratizmu edinove-flavni, to so namreč argumenti, programi in točne smernice bodočnosti. Ko so glasovali poslanci vladine večine, niso vedeli, zakaj in kako glasujejo. Vlada ni predložila enotnega programa in enotne politične smernice. Ona je nanizala samo v splošnih izrazih nekaj teoretičnih misli brez vsake praktične vrednosti. Najboljši dokaz za b^ezfcla-\ost in neziniselnost glasovanja nam podaja sama deklaracija in pa zgodovinski potek sedanjega skupščinskega zasedanja. Še nikdar ni bil prečitan na našem javnem shodu ali v parlamentu dokument ki bi bil tako vsebinsko prazen, tako neopredeljen in brezizrazen, kakor je dokument vladine deklaracije:
Najbolj značilen dokaz brezdušno« .stl in brezsrčno5ti glasovanja pa nam rso.'ija debata sama, ki bo ostaia '"a vse £«*e našega notranjega polHčnega živ-ijen-*a primer zbornice, v kateri je odločala sebičnost, strankarski pohlep ter sovražnost pred očitnimi in jasnimi nacionalnimi a. gumen r I in razlogi, pred t*ČM opredeljeno ;*> itrjjotičuo in drža-tvo.no politiko. Skoraj osem dni so naći ioralni govorniki napadali ^avidovi-ćevc vlado in anali-4i ali njeno deklaracijo. S pri nas doslej še nepoznano rler-enitostjo in t2u'cl.Hostjo so govorniki prepričevali naspro'.mk^ ter :im tr* kaTi na vest. S koloidnimi argumenti je opozicija pobijali hibe vlide, njeno necrredeljenost v ustavnem vprašanju, r»*e_o brezznačajnost v pogledu našega racionalizma, njeno brezglavost v pogledu politike napram Radiću, njeno lahkomiselnost glede posledic ohlapne politike na Hrvatskem in v Sloveniji. Kaj so pomagali argumenti proti sestavi vlade, ki je diletantska in nestrokovnja-ška in ki je v prvi vrsti skrbela zato, da se zadovole partizanski interesi vladinih strank. Na vse velike argumente opozicije vlada ni mogla odgovoriti z nobenimi protiargumenti. V parlamentu je vladalo mučno ozračje. Očiten je bil patrijotizem na eni strani in strankarski egoizem na drugi strani. Sedanje, vladi prijazne stranke niso mogle postaviti niti enega govornika, ki bi bil v daljših izvajanjih in v načelnih ozirih opravičil podporo novi vladi ter na ta način odvrnil od sebe očitek egoistič-nosebičnega postopanja v sedanjem, nadvse usodnem trenotku naše notranje zgodovine.
Mi smo zagovorniki parlamentarizma in demokratizma. V teh dveh institucijah vidimo vrhunec političnega napredka sodobnega človeštva. Paria-J mentarni demokratizem zagovarjamo celo do skrajnosti in smo za tisto dr-žavnopolitično teorijo, ki odreka vsakemu drugemu činitelju odločevanje o usodi države in nacije in ki to odločanje pripisuje edino suverenemu narodu. Vse drugo mora biti samo ustavni čuvar in formalni gerent parlamentarnih prehodov, častni zastopnik na znotraj in zunaj državne avtoritete in dostojanstva. Pravi parlamentarizem in demokratizem pa mora biti izraz duha, prepričanja, argumentov in stvarnosti ter se v nobenem slučaju ne sme opirati na tako materijalizirano večino glasov, kakor se je dogodilo te dni v narodni skupščini, kjer je 169 strankarskozaslepljenih poslancev glasovalo za vlado, ki ni mogla sestaviti pametne deklaracije, kaj šele sraotrenega programa našega bodočega nacionalnega življenja.
V tem strastnem glasovanju za vlado, pri katerem so se našli naši na-cijonalni manjšinci. Nemci, Madžari, Romuni, Džemijetovci, pri katerem so sodelovali strankarskozagrizeni zemljo-radniki skupaj s slovenskimi klerikalci in hrvatskimi republikanci ter bosanskimi agi, se kaže vsa mizerija sedanjega političnega stanja y Jugoslaviji X taki
Radić o versajskem miru,
o hrvatski samoopredelitvi, o balkanski federaciji, o hrvatski republiki, o jugoslovenski kraljevini, o Korošcu in Davidoviću.
i— Zagreb, 14. avgusta. (Izv.) Današnji »Jutranji list« priobčuje po ste-nografskih beležkah poročilo o predavanju, ki ga je imel včeraj Stjepan Radić v zboru svojih zagrebških zaupnikov, kateremu so prisostvovali tudi člani Hrvatske zajednice in Starčevičeve stranke prava. V tem predavanju je Radič iznesel svoje poglede na situacijo tako v državi kakor tudi napram Rusiji, ki so zelo važni za presojo sedanje Ra-dičeve politike in njegove resnosti Iz poročila posnemamo sledeče odstavke:
Vsak narod ima pravico samoodločbe in pravo na svobodo, zato lahko uporabi vsa sredstva, ako ne najde drugega izhoda... Odšel sem v Evropo, da podam o tem našem prepričanju informacije in da povsod, kjer je treba, povem, da smo mi priznali mednarodne meje, katere je nepravilno določila ver-saillska pogodba za Hrvate. Te meje, ki so se nam postavile brez našega sogla-šanja, smo priznali ne iz strahu ali slabo t i, marveč iz politične zrelosti, ker vemo, da so te mednarodne meje, ki so ustanovile Jugoslavijo, da so one prvič stvarile področje, na katerem se da veliko delati. Naglasil sem, da smo že mi veliko zgradili, da smo do zadnjega hipa imeli lastno državo (?). sedaj z večjo, drugič manjšo avtonomijo, da smo imeli kulturo, umetnost, znanost, da smo imeli take institucije in take sposobnosti za življenje, da lahko vsaki čas prevzamemo svojo usodo v lastne roke, da ne rabimo niti enega kraj ceri a, niti policije, niti vojske. Moja dolžnost je bila, da povem, da so v Jugoslaviji Hrvati najzrelejši politični narod z najmočnejšim gospodarstvom .., Angleži so Radiću izjavili, da je sistem, ki ga zastopa Radič, t. j. sistem federativne Jugoslavije potom konfederacije, potom priznanja popolne suverenosti hrvatskega naroda edina rešitev, s katero so lahko zadovoljni Angleži (!)
Z Dunaja sem odšel v Moskvo, če bi pa bila tedaj imenovana Davidoviće-va vlada, bi se bil premislil, kajti moja pot v sovjetsko Rusijo in direknii s -k hrvatskega   naroda z Moskvo pomeni
radikaliziranje naše politike v očeh lavnega mnenja Evrope. Ako bi bi! Davi-dovid prejel mandat za sestavo vlade in ako bi bil odšel v Moskvo, bi lahko rekli, da je Radič norec. .
V seljaški intei nacucnali sem izjavil, da ie Jugoslavija švindeL M8, kot narod ne moremo dovc liti, da se nam z versaillsko pogodbo nekaj vsil.uje. To se mora razpisi\t»...
Komurist'", ki so na Balkanu in ki so v zvezah s sovjetsko I?usijo, bo.].} morali priznati amooprei4tljenje hrvatskega naroda. Komunisočni prvaki ?ima Marko vid *n drugi btx*o izkljičeni iz stranke, ako ne o.-vo:e tega sta'ii^a ...
Mi Hrvati nismo Balkan niti ^eo-sr«fično, niti poIitHno n:ti kulturam M! smo jadranski » Jreč>e. Bosna je ge-ogiafski Balkan, toda raj *mo Bosno de, balkaniziral...
Davidovič je tako pošten človek, da ga je treba plačati z zlatom in z dragim kamenjem. Oni, ki ga dobro poznajo, pravijo, da se razvija in da danes uvideva, da živi hrvatski narod in da to ni hrvatsko pleme. Mi zahtevamo, da se izvedejo volitve ne kakor v meščanski vojni nego kakor v svatih. Zahtevamo, da se po volitvah izvrš" sporazum po rezultatih. Oni vprašujejo, kaj bo? Republika? Fomo videli! Ako lahko Rakowski reče da revolucija ni dogma, smemo tudi *ai reči, da republika ni dogma. Mi ne hprn j programatsk! sus-« pendirali republike, nego bomo še enkrat odgovorili, da je Hrvatska lahko republika, ostala Jugoslavija Pa v mednarodnem oziru kraljevina. To zavisi od našega sporazuma.
V razgovoru z Čičerinom sem govoril tudi o Slovencih. Rekel sem, da postanejo Slovenci v najkrajšem Času. kar smo mi. Korošec ie bil strašno opisan. Jaz sem rekel, da ni klerikalec, da je dober in pameten človek___
Ko sem bil v Moskvi, so me vprašali, aH pojdem v London in v Pariz. Pa sem odgovoril, da grem v Zagreh, Lahko si mislite, kako je to imponiralo Čičerinu (!).
Hujskanje zagrebškega „Hrvata"
Brezvestno izzivanje jugoslovenskega Sokolstva. Poziv na bojkot.
— Zagreb, 14. avgusta. (Izv.) Včerajšnji »Hrvat« prinaša v dvokolonski
rubriki pod naslovom »Atrakcija za po-licaj-sokolski zlet« kratke notice, v katerih hujska proti sokolskemu zletu ter ščuva meščanstvo k incidentom.
Tako piše pod naslovom »Kranjski OrjunaŠi« sledeče: Ze par dni se pripoveduje po mestu, da prispe na zl»t iz Kranjske okoli 200 Orjunašev, preoblečenih v Sokole in da bodo vsi oboroženi. Na to dejstvo opozarjamo že danes me-rodajne činitelje z resnim opozorilom, naj oni nosijo posledice, ako se kaj pripeti. Naj ve ta gospoda, da se jim vsak, tudi najmanjši incident stokratno povrne. Če smo se odločili, da mirno pre-trpimo provokacijo, namenjeno hrvatskemu glavnemu mestu Zagreb, pa ne bomo pod nobenim pogojem dovolili, da insultirajo in da napadejo osebno varnost. Zato še enkrat opozarjamo oblasti in njihova vodstva, naj pazijo, kaj delajo. Za posledice bodo odgovarjali oni.
Pod naslovom »Licemerci« piše isti listi sledeče: »Ko se je slišalo, da prirede policaj-Sokoli zlet v Zagreb, se je na-
ravno med meščanstvom pojavilo silno (!) ogorčenje. Mnogi so celo zahtevali, da se zlet prepreči. Zleta se udeleže tudi tujci, posebno Čehi, katere so privabili s prošnjami in z varljivimi zaklet-vami, dokazujoč Čehom, kako bo prišlo na tem zletu in zboru do sporazuma in pomirjenja s hrvatskim Sokolstvom, Čehi so nasedli tem prošnjam in so se odzvali njihovemu pozivu. Radi tega bodimo napram njim obzirni. Naj se vesele kakor znajo, toda brez meščanstva. Sedaj so začeli manevrirati tudi pri hrvatskem Sokolstvu, proseč s sladkimi besedami in z bizantinskimi vzdihi o lepoti sokolske ideologije, sloge, bratstva in ljubezni, naj se najde način, ki nas bi mogel zopet vse združiti v eno sokolsko idejo in v enotno sokolsko delo, itd.?: Pod naslovom »Pozor meščani!« pa poziva ^Hrvatv' meščanstvo, da bojkotira zlet in piše: »Čujemo, da bodo v četrtek hodili komisarji policaj-sokola od hiše do hiše s prošnjo, naj razobesijo hišni gospodarji zastave v čast gostom iz Češke, Poljske. Rusrje itd. Naj pride kdorkoli, vsak pošten in časiljiv meščan in Hrvat bo znal, kaj mu je storiti. Isto
vladi in v takem glasovanju ne moremo vjdeti elementa miru in bodočnosti, ne moremo videti programa solidarnosti in gospodarskega napredka Vse te stranke druži samo strankarski egoizem. Vsem ie država deveta briga. Strnile so se zato, da izmolzejo iz vlade koncesije za svoje stranke in strankarske institucije in da pripravijo teren za svoje bodoče protiustavne mahinacije in akcije. Kaj naj imajo skupnega g. Radič, Pucelj. Lazič, rerad Beg Draga, Spaho in dr. Kralft? Alf more biti taki mešanici do države in do njenega nacionalnega pro-cvitanja?
Noben narod Evrope še ni doživel - po kateri krivdi? — tako lažnjive situacije in tako nezmiselne vlade, kakor jk> moramo nositi zato, ker so se glasovi strnili proti argumentom in je nad državnimi in nacijonalnimi ideali zavladala strupena strast ter ostudni strankarski egoizem.
Mi verujemo v zmago demokratizma prosvitljenosti in argumentov ter bomo radi tega zavračali demokratizem demagogije in zaslepljene strasti, kadar bo mehanično preglasoval argumente patrijotizma in nacijonalizma. Hujskanje zagrebškega »Hrvata«. £±
velja tudi za nase someščane Žide, o katerih smo slišali, da prispevajo pod pritiskom in terorjem prostovoljne davke za ta zlet. Naj vzemo na znanje, da med nami ni mesta za pretnje in teror-je. Vsak je gospodar storiti, kar ga je
volja. Tudi meščanstvo ima pravico odločiti o tem, aH se spoštujejo njega čustva.«
Na tak in enak način se v Zagrebu hujska proti kulturni prireditvi naše nai-delavnejše nacrjonalne organizacije.
Seja ministrskega sveta.
Prepiri radi sprememb v upravi
sklepov, mnog
— Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Vče* raj zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se reševala razna upravna in finančna vprašanja. Vpra* sanje novih velikih županov se ni reši* lo, ker se vladni klubi še niso sporazumeli o osebah, ki naj se kandidirajo za velike župane. To vprašanje se reši v par dneh. Govorilo se je tudi o spre=< membah o uradniškem statusu. Govori se, da bo vlada pristopila k znatnim iz* premembam na vseh poljih državne uprave. Za enkrat se na sejah poslan* skih klubov poslušajo želje poedinih poslancev glede novih oseb v njihovih krajih. Po referatu ministra financ, dr. Spahe, se je ministrski svet bavil s fi* nančnimi vprašanji. Pretresalo se je zlasti vprašanje večjega inozemskega posojila, in sicer na podlagi že prejšnji vladi predloženih ponudb od strani Ion« donske tvrdke Armstron & Komp., od skupine italijanskih bankirjev in od Bleurove skupine, ki je naknadno izja*
- — Vprašanje posojila. — Malo o besedi.
vila, da je pripravljena izvršiti vse ob* veze svojega velikega dolarskega poso* jila. Nato je ministrski svet prešel k razpravi carinskih tarif z Italijo, ki so se dogotovile pod prejšnjo vlado. Tudi to vprašanje se ni moglo rešiti radi ne* soglasja med finančnim ministrom dr. Spaho in ministrom trgovine dr. Šu= menkovićem. Nato je poročal minister za gradnje dr. Pačić o kuluku. Po refc» ratu ministra saobraćaja g. Sušnika, ki je zahteval kredite za dograditev že začetih železniških prog, je ministrski svet sklenil, naj se prometni minister sporazume s finančnim ministrom dr. Spahom. Minister pošte in telegrafa g. Peri Markoviču se je odohril kredit 120 tisoč dinarjev za novo telefonsko zvezo med Beogradom=Pančevem in Velikim Bečkerekom. Slednjič je ministrski svet sklenil, da odpotuje v I/jubljano mini* ster saobraćaja g. Sušnik in da v imenu vlade otvori ljubljanski velesejem.
— Zagreb13. avgusta. (Izv.) St. Ra* dić priobčuje v današnjem »Slobodnem Domu«:
Službeni list moskovske sovjetske vlade, »Izvestija«. objavlja v svoji ste* vilki z dne 29. julija zelo važno obve* stilo pod naslovom: »Hrvatska seljačka stranka in seljačka internacij onala«. Enako vsem važnim političnim objavam je tudi ta objava prešla preko zunanje* ga ministrstva in se glasi doslovno:
»Bivanje voditelja hrvatske republik kanske seljačke stranke v S. S. S. R. (zvezi sovjetskih socialističnih repu* blik) je vzbudilo povsod v inozemstvu veliko zanimanje ne samo zato, ker je HRSS, katere voditelj je Radič, najbolje organizirana in največja evropska kmet* ska stranka, temveč tudi zato, ker ima HRSS znatno število mandatov v beo* gradski skupščini in igra že sedaj važno vlogo v političnem življenju Jugoslavije.
Po proglasu: katerega je izdala HRSS dne 1. maja t. 1. in kakor ga je sestavil Radič ter bil sprejet na dunajskem po* svetovanju predsedništva HRSS, je bilo jasno, da hrvatska republikanska seljac* ka stranka ostaja stalno na socijalnem in političnem temelju svojega progra* raa. —
Radičevo stranko sestavljajo izkori* ščani hrvatski kmetje, ki so prepojeni z revolucionarnim duhom radi okrutne in kratkovidne politike jugoslovenske vlade. Kmetska internacijonala je ne* strankarska mednarodna organizacija revolucijonarnih kmetov.
V takih razmerah ni tilo nobenih* težav, da vstopi HRSS v kmetsko inter* nacijonalo. Med Radićem in kmetsko internacijonalo ni nobenih nesoglasij o najvažnejših vprašanjih, kakor so: Boj kmetov za zemljo, osvoboditev narod-nih manjšin, blok revolucijonarnega delavstva in seljaštva. Zato je bila hrvat* ska republikanska seljačka stranka sprejeta v seljaško internacijonalo brez vsakega popuščanja z ene ali druge str ar. i.
Ta korak HRSS ima velik pomen za vso bodočnost te stranke in pokazuje, da bo vztrajalo na svojem sedanjem levem ali radikalnem stališču celokupno hrvatsko seljaštvo, ki brez izjeme pri* staja na HRSS.
Tudi za seljaško internacijonalo ima vstop HRSS velik pomen, ker sedaj sto* pa v vrste njenih borcev, pod njeno zastavo revolucijonamega seljaštva en celi. četudi ne velik narod.<c
Vsak pristaš HRSS in po sreči tudi vsak Hrvat razume vso vrednost in
Prodiranje boljševizma v Jugoslavijo.
Izjava sovjetske vlade. — HRSSKmetov. — Blok revolucijonar,^ .— organizacija revolucijonarnihnega delavstva in seljaštva. —-1
Radić o revolucionarnosti.
važnost te objav©. Se*daj končno ix MoJ skve doznava ves svet, da imamo Hr-J vati največjo in najbolje organiziranoj kmetsko stranko v Evropi; da je v tej) stranki ne samo celokupno hrvatsko seljaštvo,   temveč   celokupni Hrvatski, narod;   da so Hrvatski poslanci zelov važen in odločilen faktor v parlament tarni borbi v beogradski skupščini? da je revolucijonarni duh v hrvatskem se* \ Ijaštvu izzvala in izziva okrutnost in kratkovidnost beogradske vlade in —-kar je v tem slučaju najbolj važno — da HRSS ni marala v ničemur popuščati niti od svojega programa niti od svoje taktike in da kmetska internacijonala ni od nje tega niti zahtevala.
Še to je treba raztolmačiti, kaj po* meni v sovjetski Rusiji beseda revolu* cijonarnost, posebno z ozirom na sel j a* ka. Revolucijonaren je seljak, ki zna, hoče in zahteva, da zemlja nikdar več, ne bo v rokah gosposkega vlastelina,7 marveč v sel jaških rokah, drugič, da se** Ijaštvo ne sklepa nobene zveze in prija* teljstva z gospodo, nego da se druži za skupno borbo z delavstvom, ki prizna*} va seljaško pravico do zemlje in do ■ vlade.
Borzna poročila.
Dne 14. avgusta. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 15.30—15.40. Praga 239.20—242.20. Pariz 447.50—452.50,! Newyork 80.38—81.38. London 365.85—1 368.50, Milan 362.15—365.15, Dunaj. 0.1130—0.1150. Valute: dolar 79.60—i' S0.60. '
Efekti: 7% invesi pos. 1921 64—65, 2V£% drž. renta 121—122, Ljubljanska kreditna 220, —.—,  Centralna banka 33—35, rirv, eskomptna banka 122—125, Kreditna banka Zgb. 122—125,   Hipotekama banka 63.50—64.50, Jugobanka 113—115, Praštedi-j ona 915—920, Eksploatacija 110—112. Dra-va d. d. Osiiek 340 —.—, Šečerana Osijek 1040—1070, Isis SO —, Nihaš 86—90, Gut-; man 685—690, Slaveks 300 —.—, Slavonija j 93—94, Strojne tovarne 150 —.—, Trbovelj-* ska 485—500. Vevče 123—130.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 14. avgusta. Današnja borza:' Beograd 6.60 Newyork 5.30, London 24.05, Pariz 23.40. Milan 23.S0 Berlin 1.25
_ Trst, 14. avgusta. Pred borza Bpo«
grad 27.45—27.55, London 101.20—101.40 Pa^ riz 123.50—124.—, Newyork 23.30—23.40 Curih 420—422. Praga 655/a—66.
— Dunaj, 13. avgusta, Devize: Beogna'd 870—883, London 322.300—323.300. Milani 3\79— 3191, Ne\vyork 70.935—71,185, Pariz 3937—3973. Praga 2101—2111, Curih 13.395 —13.445. — Valute: dolar 70.460—70.860, dinar S78—SS4, Ura 3190—3210, češka krona: 2090—2106. —i
Radić o Makedo niji in Črni gori.
Sovjeti in Radić za samostojno Makedonijo in Črno goro« -—
Fantazije o revoluciji.
—, Beograd, 14. avgusta. (Izv.) »Po* litika« prinaša interview g. Radića, ki ga je imel z njegovim dopisnikom. — G. Radić izjavlja, da je za svoje delo V inozemstvu imel popolno pooblastilo svoje stranke. Danes se vrli plenum stranke, na katerem bo govoril o angle* ško*ruskem vprašanju, ki je velike vsi« nosti. Nadalje bo govoril tudi o Rusiji in o njeni ureditvi ter o podlagah nje* nega dela. Po Evropi in Rusiji sem go» voril v imenu Hrvatov, ker sem imel to pooblastilo in ker mi je to vprašanje najbolj znano. Toda pozabil nisem tudi ostalih slovanskih narodov na jugu. V Rusiji poznajo dobro našo zgodovino, prav slabo pa naše sedanje Življenje. Zanimivo je, da Rusija ne bi obnovila odnosajev z našo državo, da je ostal na vladi g. Pašić,  ker bi to pomenilo
primanje nasilja, ki ga 'Je ta vlada Iv vršila nad delavci in seljaki, kakor tudi priznanje načina njene rešitve In nad* jonalnega vprašanja v Makedoniji in v Črni gori. O Jugoslaviji je že Ljenin izjavil, da v njej ne pride do revolucije, temveč da se bodo tukaj delavci in se* ljaki mirnim potom polastili vlade. Isto mi je tudi izjavil g. Rakovskij, član so* vjetskih komisarjev, da revolucija ni nujna, ker ni cilj nego samo sredstvo, ki ni vedno potrebno. Po volitvah naj se izvrši narodova volja. Pri novih volitvah bodo zmagali sel jaški elementi s pomočjo delavstva. Davidovičeva vla* da ne pomeni zmago, nego prvi naš uspeh. Če Pašiča ne bo na vladi, jam* čim, da v Jugoslaviji ne izbruhne revo* lucija.
Radikali o situaciji.
Be ograd, 14. avgusta. Radikalni poslanski klub je imel včeraj sejo, na kateri je najprvo govoril predsednik kluba g. Nikola Pašić. V svojem govoru je obrazložil poslancem, kako je v sedanji situaciji potrebna sloga In edinstvo stranke, in pa potreba, da gredo poslanci v čim večjem številu med narod, da tamkaj delujejo za radikalno stranko. Radikalna stranka naj mirno prenaša sedanji položaj. S strnjenimi vrstami bo dosegla uspeh. Gospod Pašić je poudarjal, da se vlada ne bo mogla dolgo držati in da je treba v telil smislu podučiti narod. Nato je prevzel besedo predsednik skupščine g. Jovan o v i ć, ki je v krajšem govoru tudi poudaril potrebo edinstva stranke. »Ostal bom discipliniran član stranke, pa naj zavzamem kakršenkoli položaj. Vedno se bom pokoraval sklepu večine!« Poslanec Cirković je ostro napadel glavni odbor, ker da je neaktiven. Izpopolniti bo treba izvestiteljsko službo med glavnim odborom in okrožnimi odbori. Poslanec Uzunović je govoril slično kot Pašić. Mihajlo Ran-ković pa je ostro kritiziral delo prejšnje vlade. Zameril je vodstvu stranke, 'da je dovedlo stranko v sedanjo situacijo, Id ni najslabša. Izzvan po govoru poslanca Rankovića je Pašič ponovno povzel besedo ter obrazložil delo svoje vlade, ki je vsikdar delovala korektno. Ako komu ne konvenira delo prejšnje vlade in stranke, naj izvaja konsekven-ce. Po seji je veČina poslancev odpotovala domov.
MINISTER DVORA PRI G. DA VIDO VIČU.,
— Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Vče* raj zvečer je minister dvora g. Janković posetil predsednika vlade g. Davido* vica radi dogovora glede poti Nj. Vel. kralja v Surdolico in Peč.
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA.
— Beograd. 14. avgusta. (Izv.) Po naredbi ministra saobraćaja so se začela dela na novi železniški progi Niš-Kočane - Prokuplje.
ALBANSKA NOTA NAŠI KRALJEVINI.
— Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Tukajšnji albanski poslanik Cologna je prejel brzojavko svoje vlade, v kateri pozdravlja albanska vlada novo jugo-slovensko vlado. V brzojavki izjavlja albanska vlada, da bo nadaljevala prijateljske odnošaje z našo državo in da bo preprečevala vpade bolgarskih tolp z albanskega ozemlja v Jugoslavijo. Na koncu želi albanska vlada, naj Jugoslavija čimpreje prizna Albanijo, kot sta to storili Italija in Grčija.
PRESELJEVANJE PODJETIJ.
— Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Ministrstvo trgovine in industrije je sklenilo, da bo v bodoče dovoljevalo preseljevanje delavnic in podjetij iz ene pokrajine v drugo samo v slučaju, ako bo lastnik izpolnil vse pogoje, ki se zahtevajo za otvoritev podjetja v drugi pokrajini.
KONKORDAT Z ROMUNIJO.
Bukarešta, 14. avgusta. (Izv.) »Dt-mlneata« poroča, da so se pogajanja za konkordat na željo Vatikana odložila do jeseni. Pravoslavna duhovščina razvija zelo živahno agitacijo proti načrtu konkordata, ki ga smatra kot nevarnost za nacijonalno - pravoslavno cerkev.
Politične vesti.
B. Grimshaw-G. Clavlgnv:
— Klerikalne fraze. Večino 55 glasov, ki jih je dobila Davidovičeva vlada pogojno in proti dalekosežnim koncesijam od različnih tujerodnih elementov in nekaterih parlamentarnih skupin, ki pa danes ali jutri lahko obrnejo vladi hrbet, imenuje »Slovenecc impozantno večinoc. Ta večina pa še daleč ni tako impozantna, kakor so laži, ki jih je nanizalo vladno glasilo v Sloveniji v današnjem uvodniku. »Kar pa se tiče HRSS, pravi »Slovenec«, »da je faktična zastopnica hrvatskega naroda, kf velja vsaj toliko, kolikor velja oni del srbskega naroda, katerega predstavlja radikalna stranka.« (To se pravi, da je 68 radičevcev = 10S radikalov!) Vele-izdajalci, ki so se zvezali z ruskimi bolj-ševiki, ki so vstopili v tretjo intemaci-jonalo, kjer sede največj sovražniki naše drŽave in demokratizma vobče, so torej vsaj toliko, če ne več vredni, kakor pretežna večina srbskega naroda, ki je prelivala kri za naše osvobojenje. To je klerikalna infamija, ki naj si jo Srbi dobro zapomnijo. Ne gre tu za hrvatsko ljudstvo, ki slepo drvi za svojimi voditelji, temveč za njegove zape-ljivce. In če gredo klerikalci v svojem partizanstvu tako daleč, da primerjajo to čedno družbo s preizkušenimi voditelji srbskega naroda, ki so Jugoslavijo faktično ustanovili, potem res nimajo primerne besede, da označimo to nesramnost. Dalje pravi »Slovenec«, da smo demokratična in parlamentarna država, v kateri odločuje večina, pa naj bo se-stavljenja tako ali drugače. Torej velja to pravilo tudi za slučaj, če sede v skupščini komunistični poslanci, ki pomagajo tvoriti veČino v parlamentu demokratične države. Kaj pa je tedaj demokrati-zem? Menda podružnica mednarodne anarhije. »Slovencu« se tudi sanja, da so se Hrvati odločili za pozitivno sodelovanje na parlamentarnem torišču. Mi samo želimo, da bi te sanje trajale vsaj nekaj mesecev in da bi »Slovenec« ne bil preveč razočaran, ko se prebudi.
» .......■«aSBHBBMBSMBgBSMIMPiHPPPaSM
Radičevo »pozitivno sodelovanje na parlamentarnem torišču« lahko postane prav kmalu tako pozitivno, da pojde k vragu parlament z državo hi krerftaint-mi tigri vred. Končno je velezanimiv tudi zadnji pasus »SlovenČevega uvodnika, kjer stoji doslovno: »V Jugoslaviji se bo delala evropska pomika, ki odklanja vsak teror, vsako revolucijo, vsako nasilno rz premem bo bodisi izdes-na bodisi hleva.« Kako se bo delala ta »evropska« politika, bomo Šele videli. 2e danes pa je jasno, da se ne bo delala tako, kakor so si zamislili klerikalci. Komunisti in drugi prevratni elementi, ki so zdaj pod Radlćevim vrhovnim pokroviteljstvom na konju, tudi niso tako zanikani, da bi ne znali izrabiti položaja. Ce pa klerikalci navzlic temu tako verujejo v svojo vsemogočnost, da bodo mogli zdaj, ko so na krmilu, voditi za nos ali celo s silo ustrahovati ljudi, ki so tigrom pomagali do mtnistrških stolčkov, jim lahko že vnaprej povemo, da se temeljito motijo.
s Svetel dan Svetozara Priblče-vlđa. Beogradski listi pišejo: Predvčerajšnji govor v parlamentu proti vladni deklaraciji narodnega raz>edinjenja, a na korist narodnega tn državnega edinstva je bil naravnost sijajen in žel je velikanski uspeh. Naš stari državnik in narodni velikan Nikola Pašić, ki sicer v parlamentu mimo sedi in nikdar ne daje izraza odobravanja ali negodovanja, je bil tako očaran od prekrasnega Pribi-čevićevega govora, da je tudi on sam z vso opozicijo vred ploskal. Pribičeviić je v govoru, ki je trajal tri ure, ob napeti pozornosti vseh prisotnih nrikazal iz vladne deklaracije vse uboštvo, nelogičnost, reakcljonarstvo m protinarod-no In prot-državno tendenco sedanjega režima. Govoril je iz duše vseh pravih Srbov, Hrvatov m Slovencev. On je fanatik narodnega in državnega edinstva v svobodi, ker tako njegovo stališče zahtevajo predvsem 2 milijona bivših av-stroogrskfh Srbov, pa tudi vsi pravi Hrvati in Slovenci česar pa ne bodo razumeli in ne morejo razumeti gotovi politiki v Srbiji, ki so iz gospodstvaželj-nostl in strankarske maščevalnosti pripravljeni, da prodado te Srbe in prave Hrvate in Slovence — avstrllanščin? m moskovski ITI. intemacifonali.« — Povsem točno, ti zaslepljeni politiki hočejo s pomočjo avstrijakantov in komunistov napraviti Jugoslavijo močno in veliko! Usodna zmota je to. ki se bo Še maščevala nad njimi samimi.
— Zakaj hoče odstopiti zunanji minister? Beogradsko »Vreme« priobču-'*e zanimive podrobnosti o konfliktu, ki je nastal med Davidovićem in ministrom zunanjih del dr. Marinkovićem radi Radičevega potnega lista. »Vreme« poroča: Ko je Radić prispel v Zagreb, so se širili glasovi, da je prišel preko meje s potnim listom, potrjenim od naše vlade. Dr. Maček je nam snoči izjavil, da je Radić prišel preko me;? s potnim listom angleške vlade in da ta potni list ni bil vidiran od naših oblasti... Toda v parlamentarnih krosih se še nadalje uporno zatrjuje, da je Radić imel potni list z \izom našega poslaništva na Dunaju. Nalog za viziranje pa da je izdal Ljuba Davidovih brez sporazuma z ministrom zunanjih de1. Govore, da ?e nameravana ostavka mir'stra dr. Ma-rinkovića posledica tega Davidovičeve-ga ukrepa, izvršenega brez vednosti dr. Marinkovića kot prMoine^a ministra.« — Naj je prišel Radić nreko meje zgoli z Davidovićevim dovoljenjem, ali pa celo z nevidiranim angleškim potnim listom, obo;e je škandal.
Iz Celja.
se priporoča, da si ogledajo zalogo manufakture, galanterije in usnja pri tvrdkl
99"*   „Danica" ?HH
Majzeli * Rajielf, Ljubljana, Turjaški trg št. 1
—c Noćni napad. V nedeljo okoli 21. se Jo vračal 41 letni delavec Ivan Verbek s svojo ženo po Ljubljana k i ceetl v smeri proti Leveu. V bližini gostilne Krušič sta se jima približala dva pijana vojaka, po govoru Slovenca n ju pričela nadlegovati. Ker Ju je Vertiek vprašal kaj hočeta, sta oba vojaka planila po njih. Eden je zgrabil Verbeka In ga vlekel po poti, ki vodi s ceste na travnik, drugi pa je medtem klo- i futal žeao.  Prvi vojak Je m >ža  medtem i zabodel, nakar se je lena na njegov obupni krik istrgala svojemu napadalcu   in    po- j hitela možu na pomoč. Pijani vojak Je ho- j tel zabosti tudi ženo, Id pa se je obupno branila. Ko sta se nekaj časa ruvala, je prišel na pomoč   žel.    skladiščnik Pavel Orozel. Podivjanež  pa je navalil tudi na njega ln ga petkrat sunil z bodalom. Kljub temu pa Je Orosel  oba vojaka rasorofil, nakar sta  brez  sledu   izginila.   Orozia in Verbeka  so težko  poškodovana prepeljali v bolnico. Verbek ima smrtno rano pod tretjim rebrom na desni strani, Orozel pa dve rani na levi strani hrbta, dve na desni strani krita, in 1 na levem stegnu. Oba vojaka, ki sta Slovenca Fran Golež In Ma» tevž Pergovnlk, sta bila prijeta.
—c Bivši doktor aretiran radi tatvine. 364etnega Rudolfa Fohna, bivšega doktorja prava, ki je pristojen v Trbiž pri Beljaku, znan radi raznih svoječasnih tatvin, izvrženih v celjskem muzeju, je v ponedeljek dne 11. t. m. ob šestih zjutraj aretirala celjska policija blizu avtodelavnioe g. Ropasa pri Babnem. V vreči, katero je nosil s seboj, je imel razno nagačene živali, katere jo ukradel v noči od nedelje na ponedeljek v kabinetu celjske gimnazije. Pri hišni preiskavi v sta* novanju njegove matere na Glavnem trgu so našli še razne druge pokradene stvari. Fohn jo bil oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča.
—c Ponesrečeno dete. V vrelo vodo je padel dveletni FrankoviČ Martin, sin steklar* ja v Straži ob Sotli. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je na opeklinah umrL
—c Izkaz o nalezljivih boleznih v mestu Celju ođ 2. do 10. avgusta. Skrlatinka: od prejšnjega tedna ostali 4. ozdravljen I, ostali v nadaljni oskrbi 3. — Davica: od prejšnje« f»a tedna ostal 1, na novo obolel 1, ozdrav* ljen 1, ostal v nadaljni oskrbi I. — Dušljivi kašelj: od prejšnjega tedna ostala 2, ostala v nadaljni oskrbi 2.
Izpred sodišča.
— Hud užitkar je, kakor ga opisuje obtožnica, Janez Hren iz Zagriča v litijskem okraju. Mož je obtožen, da se je spri 8 si. nom za tri krompirje. Pri tem je udaril sina Antona — bilo je to v kleti — s trdim predmetom po glavi, tako da je ležal Anton par ur nezavesten in je bruhal kri, kar zna. di pretres možganov. — Stari se Je zagovarjal, da ga Je sin napadel v lastni sobi
da Je pregovoril mesarja Simona Kmetica v Kranju, kateremu je potrdila tudi babica da obtoženca pozna, da mu je posodil na listek 2100 Din. — Drugo Se bolj predrzno sleparijo /v je napravil na sejmu v Kamni, ku. Sel je k več osebam ln jib prosil za 4000 Din posojila, češ da lahko napravi .z-Lorno kupčijo, pa ima premalo denarja. Za obresti je ponujal za dva dni kar 500 Din. Prišel je tudi k posestniku Avjrustu Trpin, eu. Ts je sleparju verjel, zahteval pa je samo, da naj pripelje par domačih ljudi, ki ga osebno poznajo. Slepar je odšel ln se je prav kmalu vrnil, toda brez prič, Tonudil pa je Trplncu v zastavo svojega konja, katerega je res pripeljal neki 14 letni neznan fant na Trplnčevo dvorišče. Toda tu se Je sreča obrnila. Med razgovorom je pristopil domač hlapec Kleindienst ln je vprašal tuj. ca od kod je ta konj. Slepar mu je odgovoril, da je njegov. Hlapec pa se mu je nasmejal ln rekel, ne da bi konja preiskali »Lep gospodar, ki ne ve. da Ima kobilo in ne konja!« Pogledali so. in res je bila ko. bila. — Končno je še hlapec povedal, da je kobila tudi na eno oko slepa. Spogledali so se navzoči, slepar pa je že pobegnil. Kobila je bila ukradena v sosednem hlevu. — Dne 27. marca pa 60 aretirali kot krivca Dri. gotina Lavtarja, doma iz Šenčurja pri Kranju, ki se je predstavil za zasebnega urad. nika. Lavtar je dosledno do konca druge obravnave trdil, da on nI pravi krivec, marveč, da ga zamenjavajo z drugim, ki je nje. mu popolnoma podoben. Toda t? trik se mu nI posrečil. Številne priče so odločno potrdile, da Je on Izvršil obe slearijl. Obsojen je bil Lavtar končno na 18 mesecev težke ječe in se mu všteje v kazen preiskovalni zapor.
Društvene vesti.
— Zveza ljubljanskih OrJun poživlja vse članiee OrJun Ljubljane, Sv. Jakob. Krakovo-Trnovo, Vič, Šiška, Moste in št. PeterskLVodmatski okraj, da se brezpogojno udeleže sestanka, ki se vrši danes, ob pol 19. uri (pol sedmih) v arent Narodnega doma. Zadeva zelo važna za vse!
— Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 17. avgusta 1924 ob 10. dopoldne v salonu hotela Llovd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Prijave za pristop k društvu in eventuelna pojasnila v pisarn!, Ljubljana, Gradišče 17/1.
— Železničarjem! V soboto dne 16. tm. ob 19. uri se vrši v Rokodelskem domu v Ljubljani sela odbora vseh železniških organizacij in sicer skupna seja obeh pododborov (odbora za delavce ln odbora za nastavljeno osobje). Te seje naj se udeleže le izvoljeni odborniki, oziroma delegirani zastopniki organizacij. — V nedeljo dne 17. t m. pa se vrši tudi v Rokodelskem domu sestanek železničarjev sploh, katerega se more udeležiti vsakdo. — Predsednik.
— Savsz grafičnih radnlka-ca Jugosla. s motiko, ln se Je on le branil. Ker pa se Je | vije.  Podružnica  LJubljana priredi v ne-
med dokazovanjem ugotovilo, da Je nastal spor med njima edino le radi matere odnosno njegovo ženo, katero je tako pretepal, da se je od njega ločila. Sin pa se Je zavzel večkrat za mater. Sploh eo morale vladati v družini žalostne razmere. Starcu očitajo svojci razne nerodnosti. Tako je ne. koč nametal med hrano za prešiče treske, na salato je nalll petroleja in podobnih zlobnosti. Obsojen je bil stari Hren na 14 dni zapora in bo moral plačati razne stroške in odškodnine, tako da bo za starca ta nagajivost precej draga.
— čudne kupčije. Nevaren slepar ki je bil že večkrat kaznovan in ki Je sploh na slabem glasu — obsojen je bil svoječas. no na 5 let ječe zaradi ponarejanja poštnih nakaznic — je včeraj zopet sedel na obtožni klopi. Državno pravdništvo ga je obtožilo kar dveh težkih sleparij. Po svojih kupčijah je nastopal v zadnjem času kot trgovski potnik, je prišel dne 12 marca tudi v Kamnik na semenj. Ker pa mu je primanjkovalo za ta pohod denarja, si je skle. nil pomagati takole: Na razpolago je imel,
— odkod je dobil, tega niso ugotovili — zastavni listek mestne zastavljalnice ljubljanske, na katerem je bil azsttvljen zlat prstan cenjen na 40 Din. Izplačala pa je zastavljalnica 30 Din posojila. Ker bi si pa s tem listkom le prav malo pomagal, jo je možakar drugače »pogruntal«. Pripisal je na zastavni listek še eno motorno kolo ter popravil znesek 40 Dn — cenilna vrednost
— na 12.000 Din, iz zneska 30 Din to je bilo posojilo — pa Je napravil 8000 Din. — S tem zastavnim listkom je Iskal pri raznih ljudeh posojilo ln res se mu Je posrečilo.
deljo dne 17. avgusta 1924. ob priliki po.
seta Graf. pevskega društva »Sloge« lz Zagreba   veliko  vrtno  veselico   združeno s
koncertom  na vrtu Narodnega doma. Po
končanem pevskem sporedu: prosta zabava šaljiva  poeta   amerikanski   zapor   Itd. V
areni ples. Pri veselici sodeluje godba Zve.
ze jngoelov.  železničarjev. Začetek  ob 5.
popoldne. Konec ob 2. zjutraj. V slučaju
slabega vremena bo prireditev v veliki dvo.
rani Narodnega doma. — Za dobro pljaču
in jestvine je preskrbljeno.
— Glavna skupščina Jugoslovanskega šumarskega udruženja v Sarajevu. Za letošnjo glavno skupščino, ki se vrši v Sarajevu v času od 22. do 26. avgusta odobril 1e gospod minister eaobračaja polovično vožnjo po vseh državnih železnicah In parobro-dlh. Udeležencem skupščine pošlje direkcija Sum v Sarajevu legitimacije, na temelju katerih dobijo na odhodni postaji karte za polovično ce^o z veljavnostjo od 20. avgusta do 2. septembra. Na povratku dobijo istotako polovično karto, ako Imajo potrjeno na legitimaciji udeležbo na skupščini. Jadranska plovitba d. d. dvolila je ubele-žencem skupščine za povratek polovično vožnjo na progi Kotor-Sušak za čas od 27. avg. do 2. sept. na podlagi iste legitimacije. Kdor bi legitimacije pravočasno ne prejel, naj jo reklamira pri direkciji šum v Sarajevu.
— DruStvo trgovskih potnikov ima usta* novni občni zbor tega društva v nedeljo dne 17. avgusta 1924 ob desetih dopoldne v sa* Ionu hotela »Llovd« v Ljubljani, Sv. Pc* cesta.
Sospodična kapetan.
Roman z avstralskih otokov. L POGLAVJE. DfZMANTNl NAKIT.
Jadrnica »Sibila«, pod poveljstvom kapetana Saksona, je ležala zasidrana nekaj streljajev od pristana Apije.
Vajiti, Saksonova hčerka, je sedela na pomolu na kupu vrvi, gledala že nekaj časa v smeri jadrnice in opazovala, kaj se godi na krovu.
Nenadoma pa je prišel mal, Čokat mornar mimo nje in se ustavil.
— Ali čakate kapetana? je vprašal s prijaznim nasmehom. ' 1 • •
Vajiti je premerila s pogledom moža, Id jo Je nagovoril.
Bila je lepa deva dvajsetih let, rte bela, ne črna. Oče njen je bil Sakson, mati pa neka domača kraljica.
Njeno bujno, a vitko telo )e pokrivala rdeča tunika evropskega kroja, videti je bila preprosta, a privlačna. Njen čisti profil in njene globoke črne oči so obračale nase vse poglede. Ljudje niso občudovali samo njene izredne lepote, temveč tudi na-
ravni ponos in relativno eleganco, ki ju je razkrivala vsa njena oseba.
— Kdo Pa ste? je dejala hladno, ko je premo-trila moža z zagorelim obličjem, čigar živahne oči so se blestele pod gostimi rdečimi obrvmi.
— Jaz sem Donahue, kapetan »Ikurangijac Ona jadrnica, ki jo vidite tamle poleg doka.
— Ne poznam vas.
Prav debelo in nekako prisiljeno se je začel smejati.
— Jaz nisem tako znamenit kot vi, je dejal. Od Aucklanda do San-Francisca poznajo vsi ljudje kapetana Saksona. njegovo jadrnico »Sibilo« in njegovo hčer Vajiti . . . panterinjo Tihega Oceana, je dodal s hudomušnim naglasom.
— Ne ljubim preveč tega priimka, ki so ml ga ljudje dali, je dejala Vajiti rezko.
— A dela vam čast, lepa devojka! Izraža vašo spretnost in gibčnost Vaš oče in jaz imava težko stališče, in blagoslov božji je zanj, da ima hčerko, ki ga razume in mu celo pomaga .«. Pravijo, da ste vi v resnici kapetan »Slbile«.
— Ali ste me zaradi tega prišli motit?
_Da; predlagal bi vam namreč neko stvar.
:* -— Govorite z mojhn očetom,
— Najprej hočem govoriti z vami Kar sem našel, vas bolj zanima kot njega.
— Zakaj?
— Dragulji in čipke delajo vedno veselje lepim devoBuun. _
Pogledala ga je nezaupno, toda v blesku njenih oči je spoznal radovednost.
— Stvar je namreč sledeča, je dejal skrivnostno. Pred otoki Tuamutu smo našli ponesrečeno ladjo . . . lep parnik, pri moji veri, a popolnoma zapuščen. Začel je goreti, preplašena posadka Je zbežala na čolnih in mislila samo na to, da reši svoje življenje. Ko smo mi prišli, je bil ogenj že ugasnil in splezali smo na ladjo. Kako bogat plen! Polovica tovora je nepoškodovana: na njem se nahajajo zaboji, polni svilenih oblek, celi komadi čipk in španskih vezenin. Potniki so v svojem strahu vse pustili: denar, dragulje, prtljago. V kapetanovi izbici sem pobral dragulj, da ga lepšega Še nikoli nisem videL
— Kakšen dragulj? je vprašala Vajiti, ki je sledila njegovemu pripovedovanju z vedno večjhn zanimanjem.
— Na vratnik fc demantov. krasen komad. — Kamni * njem s* veliki kot lešnki. ĐliŠČUo se kot morje v soMčnlli Žarkih. 1
— Ali s* h.iate s seboj? . . .
— V s »t>ji i*Mci ra imam na ladji Pokažem ga vam. Predstavljali si boste potem lahko bogastvo, ki je še ostalo tam.
_Kaj niste vsega odnesli?
— Nemogoče. Prehitela nas je nevihta. Morali smo zc pustiti parobrod in se umakniti na varno. Ko se je bilo spet morje pomirilo, smo prišli nazaj, toda
9 vihar je bil odgnal ladjo proč in najti jo moramo. —a
Videli boste mesto na zemljevidu, zaznamoval sem ga. Veter nas je bil zanesel proti Novi Kaledoniji. Ostali smo en dan v Numeji in tam smo zvedeli, da so došli tja potniki in moštvo ponesrečene ladje. Najeti hočejo novo ladjo in poiskati izgubljeno. — Baje je zaboj poln draguljev na krovu ... Mi se seveda nismo zabavali in Čakali, kot si lahko predstavljate, temveč smo tako odjadrali v smeri proti Samoi. Danes zjutraj smo dospeli.
Vajiti ni preslišala niti ene besede te povesti. Pohlep se ji je bliskal iz oči.
Povest o požaru na ladji ln o zapuščenih zakladih, potreba naglega in odločnega delovanja, da se jih polasti, vse to bi se čudno zdelo Evropcu, toda tam, na divjih valovih Južnega morja, se take stvari dogajajo prav pogosto.
Vajiti je imela na eni strani inteligenco, hladnokrvnost in odločnost svojega očeta, tajinstvenepa izobčenca, ki je občeval v svoji mladosti na evropskih dvorih, na drugi strani pa je podedovala od svoje matere divji nagon njenega rodu in brezmejno veselje, lišpati se. Od obeh roditeljev pa te imela ponos.
Dragulji, svila, Čipke . « . prav o tem jo vedno sanjala.
— Prišel aem, je nadaljeval Donahue z votlim glasom, da najdem dobrega tovar.Sa, ki bi iskal z menoj ponesrečeno ladjo. In potem pa, če se srečamo z onimi ... ki iščejo svoje izgubljeno premože-nj©! pride do boja. Dva proti enemu pa zmagatal
632^
Velika Britanija in njeni dominijoni.
Britanska imperijska razstava v Wembleyu je znova pokazala važno vlogo, ki jo igrajo glavni britanski dominijoni in predvsem Avstralija ne samo v deželah krone kralja Jurija, temveč tudi kar se tiče gospodarskega življenja vsega sveta.
Britanske izvenevropske posesti so se izredno naglo razvile, predvsem Avstralija, katere nagli dvig je naravnost čudovit. Primerjanje nekaterih številk nam bo najbolje pokazalo poglavitne stopnje razvoja, ki so napravile iz teritorija, na katerem je leta 1686. pristal \Villiam Dampier, sedanji Comrnon-wealth. Pni naselniki so prišli v zaliv Botany Bay leta 1788., ljudsko štetje leta 1918. pa že izkazuje prebivalstvo petih milijonov, čeprav se je Avstralija zaprla uselitvi azijskih narodov. Leta 1789. so prvič želi žito v bližini Syd-neya, leta 1916. pa je žetev dosegla rekordno število 180 milijonov ton žita.
Od rta Dobre nade je leta 1817. prišla v Avstralijo prva merinos ovca, leta 1918. jih je bilo že 88 milijonov glav. Prvi tovor volne zapusti Avstralijo leta 1817. Bil je 245 funtov težak. Za 1. 1919/20 pa znaša število izvoza volne 650 milijonov funtov. Leta 1846. odpošljejo iz Avstralije prvič zmrzlo meso, leta 1922/23 ga izvozijo za 7,627.000 funtov šterlingov.
Sreča je bila za Avstralijo, da se je najprej gospodarsko visoko dvignila in so šele pozneje našli zlato rudo. Treba je samo primerjati avstralsko blagostanje z žalostnim polomom španskih naselbin v Ameriki v 16. stoletju: Pi-zarro je bil začel z dragocenimi kovi- \ nami. misleč, da bo od njih postala španska bogata, toda izropal je obenem kolonijo in spravil na rob propada domovino.
Zlato so odkrili v Avstraliji primeroma pozno, toda izvlekli so ga ogromne množine iz zemlje: od leta 1851. do leta 1921. vsega skupaj za 610 milijonov funtov šterlingov. Rekord je doseglo leto 1903., od tedaj naprej produkcija vedno pada, toda žito. čreda in volna kompenzirajo primanjkljaj dragocene kovine.
Prva ruska revolucija v marcu leta 1917. je vzbujala v vseh plemenih in po vseh pokrajinah ruskega imperija brezmejne nade in zahteve. Prebivalstvo je sanjalo, da je nastala nova zlata doba. V obmejnih pokrajinah, naseljenih s tujerodnimi plemeni, je nastalo hrepenenje po avtonomiji. Poljska se je popolnoma ločila od Rusije, dasi je bila takrat pod nemško peto, in ruska začasna vlada je prostovoljno pristala na to ločitev, da bi se za vedno končal rusko-poljski spor in da bi se oba bratska naroda zedinila v enakopravni federaciji.
Toda doba mirnih sanj je kmalu minila in pokret med raznimi narodi za osamosvojitev je postajal vedno ljutejši. Za Poljaki so se dvignili Ukrajinci, da si izvojujejo čim večjo avtonomijo. V poletju 1917., ko so Nemci kot grozeča moč stali na meji Ukrajine, so se vodila v Kijevu pogajanja med voditeljem Ukrajincev Petljuro ter ministrom začasne vlade g. Peresčenkom. Namesto da bi se prijateljski pogajali, je Petljura začel groziti ruski vladi, da bo pretrgal vezo ruske armade na fronti z ozadjem, kar bi pomenilo veleizdajstvo in resno podporo Nemcem. Še pred vojno je Avstrija izdatno posveševala in podpirala ukrajinsko gibanje. Pod vplivom prof. Gruševskega se je med vojno pričela v taboriščih ruskih ujetnikov v Nemčiji živahna propaganda za ločitev Ukrajine od Rusije; ruski vojaki so se tej propagandi smejali, govoreč: »Nemci bi radi, da bi se mi ločili; naj se sami ločijo: Bavarci od Prusov, Saksonci od Porencevl«
Kmalu je izbruhnila v Rusiji druga revolucija — boljševiška, ki je postavila na mesto demokracije komunistično stranko, ki ne Šteje enega odstotka prebivalstva v Rusiji, in udušila svobodo z diktaturo in terorjem. Ukrajina ni pristala na ta prevrat in boljševiki so nastopili proti nji Takrat se je pokazalo, da je bil Petljura v stalni zvezi z Nemci, ker je pobegnil k njim in jih prosil za podporo proti boljševikom. Nemci so boljševike res izgnali iz Kieva, toda to ni bilo v prid Petljuri: ko so uvideli njegovi zavezniki, da je mož brez vsake moči, so se ga otresli in postavili za vladarja — hetmana Skoropadskega, ki je bil pravi sluga Vilhelma II. Naslanjal se je popolnoma na nemško armado, ki je takrat zasedla Ukrajino. Ta navidez samostojna Ukrajina ni smela imeti lastne armade, Skoropadskij ni smel izdajati nobenega zakona, ne da bi ga preje ne odobrili Nemci. Ko so bili Nemci poraženi v Franciji in so zapustili Ukrajino, je padla tudi vlada Skoropadskega, ki je pobegnil v inozemstvo. Ukrajino so ponovno zasedli boljševiki, na čelo vlade pa je bil postavljen iz Moskve glavni komisar Ra~
2e pred vojno so hoteli angleški veletržni krogi organizirati kolonijalno razstavo, ki naj bi bila takorekoč inventar bogastva britanskega imperija in služila razvoju trgovske izmenjave: šlo je predvsem za to, da se predočijo obiskovalcem kolonijske surovine v nasprotju z industrijskimi izdelki metropole.
Po vojni se je ta projekt uresničil in tako je nastala velika razstava v Wembleyu, h kateri so prispevali vsi dominijoni, izvzemši svobodne države Irske in Egipta. Zasebna inicijativa je predvsem zajamčila uspeh podjetja: od dvanajstih milijonov funtov šterlingov, katere stane wembleyska razstava, so uradni udeleženci prispevali samo dva. Toda oni, ki so dali ta denar, so istega mnenja kot britanski socijalističnj kolo-nijski minister, ki je dejal: »Uspeh Wembleya se ne meri po trgovski bilanci, po razliki med dohodki in izdatki; temveč meri se po prilikah, ki so bile dane milijonom mož in žen, ki so spoznali, kaj pomeni britanski imperij, in milijonom otrok, ki so se bolje naučili, kaj je ta imperij kot bi to mogli zvedeti iz knjig.c
Organizacija te razstave je res vzorna: štiri železniške proge, več tramvajskih črt in brezštevilni avtobusi stavijo Nembley par minut od središča Londona. Restavracije v razstavi imajo prostora ob istem času za 25.000 gostov, a če je ura obeda, mora človek čakati, da pride na vrsto. Ceste razstave merijo nič manj kot 25 kilometrov. Osem milijonov obiskovalcev je bilo v teku treh mesecev v Wembleyii. Prišli so od vseh strani sveta in ravno to je bil namen, za katerim so stremeli organizatorji: prebivalci vseh britanskih do-minijonov so se tu sešli, spoznali in navzeli trgovske stike med seboj. Kaj zato, da stane wembleyska raztava par milijonov funtov? OjaČila je trgovske toke, ki že obstojajo, povečala Število britanskih izseljencev v dominijonih, pomagala povečati bogastvo imperija in njegov svetovni vpliv.
kowskij, rodom Bolgar. Od avtonomije je ostalo le ime na papirju.
Istotako se je ponesrečil tudi poskus federacije na Kavkazu. Tamkajšnja plemena se niso strinjala z boljševi-škim programom: v Gruziji so nadvladali zmerni socialisti-menjševiki, v Baku (Azerbejdžan) — muslimani. Po Brest-Litovski pogodbi so boljševiki na zahtevo Nemcev odstopili Turkom Kars. Batum, vse. kar je iz vo j evala Rusija v zmagoslavni vojni leta 1878. — Gruzija, ki je bila s tem najbolj oškodovana, saj je izgubila s tem svoje najboljše pristanišče — Batum, se je poskušala braniti proti tej sramotni pogodbi, toda ni imela moči, niti poguma upirati se Turčiji. V enem tednu, v aprilu leta 1918., je bila usoda Batuma zapečatena in s tem vse Gruzije. Kot brezmočna država, se je Gruzija obrnila k takratni zmagovalki — Nemčiji, naj bi ona ustavila turški naval, ki je že pretil Tiflisu. Nemci so preprečili nadaljnje turško prodiranje, ali Gruzija je postala popoln vazal Nemčije. Morala je sprejeti nemške čete, izročiti Nemčiji velikansko zalogo živil in materijala ter se pokoriti nemški nadvladi. Na slovesnem sprejemu Nemcev ' je predsednik Gruzije, socialist Žordenija, moral klicati »živio cesar Viljemi«. Tudi iz Gruzije so se Nemci umaknili, ko so Srbi in zavezniki porazili Bolgare v Makedoniji. Nato je Gruzija postala igrača v rokah velesil- Pozimi leta 1918. —1919. je vladala tam Anglija: potem se je tudi ona umaknila. Grozili so, da bo Italija prevzela protektorat nad Transkavkazijo, seveda zaradi bakin-skega petroleja, toda iz te moke ni bilo kruha. Potem so došli boljševiki od zgoraj in so krepko zasedli vse položaje: menjševiška vlada je pobegnila in se nastanila v Parizu, kjer je bila sklenjena zveza med tremi transkavkaskimi republikami, Gruzijo, Armenijo in Azer-bejdžanom — seveda le po imenu in v ideji, ker so te republike tvorile samo tri strmoglavljene vlade, ki so utekle v Pariz. Vse te republike so inkorporirane v SSSR: pod krinko federacije jim je vzeta vsaka neodvisnost, in sovjetska čeka deluje in preganja svoje sovražnike v Tiflisu prav tako, kakor v Moskvi.
Federativni poskusi so se ponesrečili. Ni bilo državnikov, ki bi bili kos težkočam položaja. Bili so samo strankarski, pa ne narodni voditelji. V narodu ni bilo razpoloženja, da bi branil do skrajnosti domovino proti velesilam in komunistom, zato je šlo vse svojo, v naprej določeno pot. Te države nimajo niti armade, ki se ne da improvizirati kar čez noč, niti kredita, s katerim bi mogle pokrivati stroške uprave, zato so prisiljene brezpogojno tiskati papir-
nat denar, kar mora imeti neizogibno posledico — bankrot.
Združevanje narodov v velike države — to je zakon današnjega zgodovinskega razvoja. Federacija je prva stopinja zveze, ali je nemočna in nesigurna. Zato je nesmiselno, da bi se vračal k federaciji narod, ki je že bil enkrat ujedinjen.
N. J.
K londonski konferenci
Splošno vznemirjenje je bil vzbudil Herriotov povratek v Pariz. Ali on je takoj pri svojem prihodu rekel novinarjem, da gre vse dobro in da ni nikakega nesoglasja med člani francoske delegacije. Dostavil je Še, da izjavlja povsem iskreno, da je docela zadovoljen. Na vprašanje, kdaj se zaključi konferenca, pa je samo dvignil svoje roke proti nebu. Francosko javno mnenje odobrava fierriotov korak, ker je imela francoska delegacija samo mandat za razpravo o tehničnih problemih ekspertnega načrta, morala pa si je poiskati nov mandat za razreševanje političnega vprašanja o vojaški evakuaciji. Problem evakuacije ima razne strani, in tako   ni izključeno različno naziranje  med fierriotom in Nolletom. Eni listi n. pr. smatrajo ruhr-sko ozemlje   za reparacijsko jamstvo, drugi ločujejo gospodarsko   in vojaško zasedbo in označajo vojaško okupacijo za varstveno jamstvo, ki se opusti, ko je zagotovljeno razoroženje Nemčije. General Nollet hoče obe tezi nekako združiti: vse vojaške zasedbe se imajo spraviti v odvisnost od izvršitve reparacij-skega načrta   kakor tudi   od izvedbe efektivnega razoroženja. Vrši se o vsem tem velika debata.   Nemci so povedali potom Cuna in Stresemana jasno, da bo Nemčija plačevala zadostno samo, ako lahko računa na osvoboditev svojega ozemlja. To se mora upoštevati, istotako pa tudi francosko  stališče,   da bo Francija evakuirala samo,   ako bodo plačila zajamčena   in   po večini hitro plačljiva. Živahne so razprave v novi-nah, delo v Londonu pa napreduje in ga pariški intermezzo ni nič   motil. Prvi protokol je podpisan in sledili bodo podpisi tudi ostalih protokolov. Prvi protokol obsega formalne določbe za uveljav-lienje izvedeniškega načrta.
Prav glasni so te dni zastopniki nemškega gospodarstva, ki k sklepom v Londonu vprašujejo, kako bo mogla Nemčija plačevati redno in trajno na leto 2 in pol milijarde reparacij? Dawe-sov načrt izvaja, da bo to mogoče, toda nemški gospodarji dostavljajo, da žele, da bi bilo tako, toda komaj se drznejo upati to. Nemčija nima gotovega denarja, zemljišča s stalnim bogatstvom In naravnimi produkti so ji odtrgana, plačevati bi torej imela samo z delom, in sicer s takim, katero se spravi v denar v inozemstvu. Nemški izvoz čaka torej trojna naloga: prvič plačilo potrebnega uvoza za surovine in živila, drugič plačilo obresti za tuji kapital, ki se mora vzeti v inozemstvu v obliki posojila in privatnega kredita, in tretjič oddaja preostankov obnovnemu odboru. To je novum, v takem položaju še ni bila nobena industrijska država. Izvedba Da-vvesovega načrta je pred vsem eksperiment brez primere, pri katerem ne poide vse tako gladko, kakor se je prvotno mislilo, niti pri najboljši volji. Zato pa treba sedaj v Londonu temeljitega In širokega vsestranskega razpravljanja.
Slednje je res potrebno, toda črno-gledstva naj se nemški gospodarji otresejo ter se lotijo marljivo dela in odplačevanja reparacij. To mora biti, in da je tako, o tem so danes menda vendar že prepričani. Časa za razmišljanje je bilo dovolj, in ako bi bila Nemčija že pred leti opustila svoje nagajanje in kljubovanje, bi bila danes že lahko na dobri poti k svoji obnovi! Londonska konferenca mora poteči uspešno, in Nemčija plačaj, kar imaš plačati!
Versailles.
Bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti je izdal te dni knjigo z naslovom »Tragedija Evrope in Amerika«. Nitti pravi, da ga je bolelo srce, ko je dne 10. januarja 1920 podpisal versaillsko pogodbo. Ta dan je bil za njega dan velike žalosti. Nato pa slika strašne zmote in usodne posledice onega dokumenta, ki nosi tudi njegovo ime. Nitti biča nasilno politiko Poincareja, zasedbo Ruhra, tlačenje, kateremu je bilo izpostavljeno nemško ljudstvo, versaillska pogodba pomeni zatajenje demokratske misli, ta pogodba ie uničila vse visoko doneče obljube antante tekom vojne in je postala orodje za zasužnjevanje in zatiranje drugih. Versailles je Golgata na polju trpljenja narodov,- Versailles pomeni izzivanje nove strašne vojne nevarnosti, gospodarsko katastrofo za Evropo in Versailles je vrhunec krivič-nosti in okrutnosti. Nitti hoče vse to dokazati in navaja v to svrho razne dogodke. Ker je versaillska pogodba postavila francoski imperijalizem na mesto nemškega, ker je bila samoodločba narodov zavržena na frivolen način, ker se ni končala doba tekmovalnega oboroževanjaa marveč je danes x Ev- j
ropi več ljudi pod orožjem kakor pred vojno, zato se je Amerika odvrnila od Evrope in ni hotela staremu svetu priskočiti na pomoč ... Nitti pove včasih kaj pametnega, včasih pa je preveč črnogled. Amerika se je dolgo odvračala od Evrope, pa ne samo iz vzrokov, ki jih navaja Nitti. marveč tudi iz drugih, morda čisto kupčijskili, ali sedaj je bil
FRAN* J O Ć1BEJ:
Morala in družba.
n.
Ce se opiramo na vse dosedanje in pustimo zaenkrat specialna vprašanja na strani, lahko podamo približno rešitev glavnega problema in vprašanja o morali in družbi. Gre za to, da določimo vlogo in nalogo, ki jo ima morala v življenju, v žiTju in butju zgoraj orisanih socialnih form in tvorb v snovanju in .delovanju »družbe.. Kajti ene družbe sploh ni, treba jih pustiti vsako v svojem imanent. nem svetu, šele nadaljuo vprašanje je, ka. ko se jih da, sklopiti v celoto in sožitje. Naj torej  določimo ta centralni problem.
Osebnostna etika in kulturna etika imata vsaka svojo stran in svojo nalogo oh vsaki zgoraj našteti socialni formi. Zahtevek etike vesti, osebnostne etike velja za vsako skupnost v enaki meri: Postane naj individualna, v sebi močna tvorba, usmerjena za realizacijo čim najvišje do. segljice ji vrednote. Kulturna etika pa vpošteva sociološko strukturo teh form in jim določa vsebino temu primerno. Za naj_ splošnejšo zajednico, človeštvo (1). more zahtevati Ie medsebojno razumevanje, toleranco in čut splošne in zadnje človeške združenosti brez vsake količkaj določene vsebine. Iz globokega spoštovanja do živ. ljenja nam bo nemogoče prezreti življenjsko silo in hotenje in teženje po življenju, ki tli v vsakem človeškem bitju. A že to naše spoštovanje bo variiralo z duhovno in kulturno višino dotičnega naroda, plemena. Do čim višje stopnje izpopolnjeva. nja samega sebe in žrtve in zavesti življenja se dviga življenje, tem jačja bo naša vez do njega. Zato vsebuje naše lastno kulturno območje C?) že več, etična ideja njegova je že bogatejša. Veže nas čut do preteklosti in razumevanje njene vsebine, neka splošna enota, ki eloni na bližnji, duhovni sorodnosti. Naša kultura, kultura zapadnoevropskega območja izha. ja iz različnih virov duhovnega bitja in žitja, izhaja iz čisto individualnih činite-Ijev, in vendar veže naše kulturno območ. je, kakor tudi vsako drugo, neka temna jaka vez, zavest, da se v naši kulturi iz. raža naša volja do življenja, naše spoštovanje do življenja ter da hoče izoblikova. ti tudi drugo življenje, drugega duha tako, kot tli in živi v nas. Sicer pa čutimo raz. like med posameznimi narodi in zlasti mase bo treba v obilni meri poduhoviti, da bodo osnovne vezi še trdnejše. Narod do naroda prihaja danes še predvsem po posameznih, po velikih umetnikih in zgodovinarjih, globokih kozmopolitib. V pravih pesnikih, ki so vedno segali do dna našega zapadnega, duhovno močnega bi_ stva, se je predvsem izoblikovala zavest solidarnosti in skupnosti vseh evropskih narodov. Povsem stopa danes v ospredje ideja nacionalne zajednice (3), ideja na, clje. Ta zajednica ima pravico zahtevati mnogo več kot vse dosedanje. Jako ljubezen do domovine, doma, grude in jezika, skupno čustvo in zavest za svojo čast in čut za svobodo in neodvisnost; za vse to pa pogum in pamet. Pritisk in protipri. tisk, igra in protiigra, to sta stalni obliki, v kateri poteka naše narodno zunanje in notranje življenje. V hitrem in zopet v zastalem ritmu in valovanju raste In globoko podzavestnih tal to, kar moremo imenovati dušo kakega naroda, duhovno in kulturno naša najmočnejša stvarjajoča sila. A tudi te ideje ne smemo pretiravati, razlike plemen, poklicnih skupin, soci. alnih razredov in stanov so tako velike, da ne dopuščajo nacionalizma v pretirani obliki. Tudi zajednica nacije je le ena in gotova, določena forma našega sožitja in nosi le svojevrstno etično idejo v sebi, ki je posledica družabne strukture.
Pravtako so določeni stanovi in razredi po socialnih skupnostih, ki se razvi, jejo neodvisno od hotenja posameznikov. Pri tem gre pogosto za bistvene, duševno in duhovno globoko vkoreninjene odnoša-je, ki po svoje določajo moralo. Družina (5) je mnogo zgubna na svoji vsebini, a kljub temu sloni na intimnih vezeh fizio. teško utemeljene ljubezni, zveze rodov med seboj; zida na družinsko čast, na pi. eteto, utemeljuje dolžnosti za preskrbo in primerno reprezentacijo, če se zde ti pogoji zunanji in vsakdanji, so kljub temu trdni in jasno je, da postane tudi s stališča morale družina najjačje socialna forma, kolikor vlada v njej vez ljubezni.
Že po svoji sociološki strukturi so najjačje in najgloblje skupnosti prijateljstva in ljubezni. V teh slučajih se duh in duševno življenje šele vžiga in vzbuja ot> tujem življenju, ob tuji duši. Prijatelj pomeni prijatelja vsakdanji kruh njegovega življenja, pomlad njegovega nastajanja in njegove rasti. In v erotični diferenciaciji se to mogočno življenje še ojači ter iz. oblikuje oni dve duši v stvarjajočo. naj, jačjo duhovno zajednico. In podobno velja za vse ostale, zgoraj naštete forme ua. Šega skupnega, socialnega življenja, čim globlje segajo, tem intimnejših in mogočnejših življenjskih sil rabijo in tem več možnosti nudijo za uresničenj© etičnih vidikov in smernic. Podrobnosti pač nI treba več podajati: kjer je še živo življenje in živ čut za življenje, kjer je nadalje živo teženje, dvigniti te skupnosti oč na. ravne, nagonske motivacije do zavestnega hotenja, nravnanega po pozitivnih vrednotah, kjer so zlasti močni  individui, ki
nastal evropski položaj tak, da je ogrožal svetovno gospodarstvo, kar je občutila rudi Amerika, ki je končno prišla pomagat, kar bi bila pa sicer lahko že zdavnaj storila. Zahvala Evrope jej seveda tudi sedaj ne izostane, ako res vspe londonska konferenca in prinese Evropi mir.
jasno čutijo in vfdtjo ?*lo n vsebno v;-eh teh zajednic, tam mora zrasti pred nami tudi morala; vsaj jo že vključena v vsem tem-
Dosedanja razmišljanja so tičejo či_ ] stih odnošajev med družbo in moralo, pri čemer smo pustili faktično uresničenje v^ega zaenkrat ob strani. 2o na podlagi analize teoretičnega značaja so je dala iz. kazati utopičnost vsakega poskusa, ki hoče poenostaviti sociološke danosti in jih podrediti kakemu konstruiranemu in abstraktnemu moraličnemu principu.
Če si pa stavimo sedaj potrebno is usodno vprašanje, kako to moralićno čutenje in stremljenje vpliva v faktičnem življenju, v zgodovinsko dani istinitosti, kako na?i dosedanji vidiki morejo obliko, vati ta življenjski tok, se izkaže šele v polni luči že zgoraj orisana ideja o indivi. dualnosti vsakega konkretnega razmerja med družbo in moralo, ideja historično, naravno in sociološko popolnoma določenega življenja.
Bogatost duhovnega in kulturnega življenja sama je tako velika. Tok ž'vljenja skušata nadalje oblikovati dvoje erik. od katerih se tiče osebnostna etika odnošajev individualnih subjektov in odnošajev na-dosebnih socialnih form. Nikjer ni zadostnega zagotovila, da vse te etike in morale morajo delovati neovirano, da ne pridejo že po svoji notranji naravi do navzkrižja ln protislovja. Stari so konflikti med moralo posameznika in moralo skupnost!, in pogosto se ne dasta cesti tako zgraditi, da bi tekli vzporedno. Nasprotja ne pohajajo od tod, da bi ena bila absolutna, druga pa ne. A zasledujeta vendar različne cilje. Pogosto čuti etična osebnost, da ne more slediti svoji sreči in bistvu svoje eksistence, da mora kloniti pod celoto in v hudih In težkih kompromisih varuje svojo brtnost in zakonitost. — In podobno zamotan postane položaj tudi pri ostalih činiteljih.
Predvsem pa treba poudariti, da gre pri našem vprašanju za vzidanje tega duhovnega kompleksa v istinitosti, kl nikakor ni izčrpana z doslej podanimi racionalnimi elementi. Dejstva in nujnosti na. ravno.čutnega sveta, njegove slučajnosti in danosti se ne dajo odtrgati od moralne. ; ga prizadevanja; naravni naši goni, naravne naše potrebe, instinkti boja, teženje po moči in oblasti, hlepenje po prostoru in hrani, po življenju, izživenju, vse to in se mnogo drugega ostane v nas, kot velika prirodna sila, ki je ne moremo spremeniti, ki je ne moremo in ne smemo racionalno brzdati. K vsemi pridejo yei že prej nadteti j činitelji »rase«.
Tako sledi iz vsega tega In še te 61- ] niteljev, ki jih prinaša prihodnja točka, da etika in morala ne moreta splošno, veljavno, končno In trdo oblikovati in normirati življenja, danega v istinitosti, temveč da mora biti vsakokratna naša odločite\' povsem individualna, da mora biti kompromis med naštetimi, pogosto vsaksebi stremečimi činitelji. V zajedniškem, družinskem, drž. ln pravnem življenju, v gospodarstvu, znanosti, umet-sti in religiji zahteva življenje od nas intuitivnega vpogleda In pregleda, zavesti ln velikopoteznega čuta za odgovornost, treba je odločitve vesti, ki v zamotanih razme. rah istinitosti preide do ustvarja jočega in velikega dejanja, odločne sinteze, ki v ži. vem neizogibnem ko mpro misu kombinira vse različne strani naše duševnosti in našega etičnega prizadevanja. Zato svojo zadnjo odločitev pa mora iskati razloga v trdni svoji osebnoisti. ki Ima trdno ve_ ro vase, da je iz resnice. Zato svojo vero more dati svoje življenje, utemeljiti je pa ne more. Toliko ve, da ni izraz globokega spoštovanje do življenja; da pohaja vsako njeno dejanje iz močne ljubezni do duhovnega žitja in bitja, da se mora dvigniti do vodstva in usmerjenja drugih, da jim more in mora užigati čut za življenje. Pri tem pa vzame na3e vso odurnost, krutost in nasilje razjedene in onemogle kul_ ture, vse zunanje in notranje zavore in ovire, ter jih skuša premagati. Zavrniti in Izločiti se nikoli ne dajo. žvljenje valovi neprestano med različnimi poli, ter se skleplja v potrebne kompromise.
Morala, ki ni apriorno konstruirana, ne more poteka in boja življenja premagati v toliki meri kot bi ga rada. Boli jo to dejstvo, a končne rešftve ni v danem nam življenju skupnosti.
Naša rešitev se zdi individualistična in subjelrtiv i stična. A to le na videz. Res je, da zahtevajo tudi socijalne skupnosti, v katerih živimo, stvarjajoče in globoke individualne odločitve. A pozabiti ne smemo, da je naša analiza skušala utemeljiti idejo nadindividual. n I h socijalnih form. ki so vsaka zase tudi popolnoma svojevrstne in enkratne, ki se tudi stavijo do posamnika popolnoma določene zahteve. Sicer pa tudi za našo idejo o individualnosti vsakega resnega in pravega življenja tiči ona velika misel, ki jo pozna moderna od renesan. se sem, zlasti pa od romantike- Ne samo, da n e gre pri tem za relativizem in sub. Jektivizem, v vsem tem tiči prav naša najvišja vrednost, da oblikujemo življenje v smislu one perspektive, s katere nam je usojeno, da gledamo in ocenjujemo svet in življenje, da uresničimo ono strukturo in smer, ki je položena prav v nas, ki jo moramo tudi v sebi uresničiti z največjim premagovanjem samega sebe. čutimo in vemo. iz vestni smo, da gre pri tem za ne- • kaj povsem objektivnega, a argu,) mentov za to nimamo splošno Bf&OaJ
Poskus ruske federacije.
(Iz zgodovine ruske revolucije.)
Prosveta.
ni h, temveč moramo verovati t to, kar iL
<ri v nas močnega, globokega ln bistvenega.
Zajednice in socijalne skupnosti, t katerih nam je sojeno, da Urimo, so polne iracionalnih elementov, upanje da bomo uresničili etično njihovo Idejo je pogosto minimalno; a poskusiti moramo kljub temu; skušati moramo ustvariti novo čutenje. Prva in najmogočnejša pot pa do tega cilja more hiti praro in globoko i p o fi t o. vanje do življenja ln tega kar živ. ljenje mrt var ja. V nas samih živi različno hotenje do življenja; sami smo življenje, kl hoče živeti; a sredi življenja smo, ki pravtako hoče žvetl. Mišljenje Li čutenje ne more storiti globljega, širšega, nego da nas vodi vedno globlje In dalje v to zago-netnost, da nas napolnjuje s spoštovanjem do te skrivnostne volje do življenja. Dan sa dnem vedno tli v nas hrepenenje po nada. Ijnem življenju, po Čudotvornem vr val ova. nju, ki Jo imenujemo slast ln radost ved. no se poraja v nas strah pred uničenjem življenja, ki jo imenujemo bolest tn bol. In prav to živi In snuje v bitjih okrog nas naj se nam izpovedujejo, ali pa bodo nemi in tihi.
★   ★ ★
Narodno gledališče t Ljubljani.
Red  predstav za  časa ljubljanskega velesejma*
Petek, 15. avgusta. Opera: Carjeva nevesta. Sobota, 16. avgusta. Drama: Firma P. B. Nedelja,   17.   avgusta.   Opera: Gorenjski si a v če k.
Ponedeljek, 18. avgusta. Zaprto.
Torek, 19. avgusta. Opera: »Cavafleria Ru*
sricana. V vodnjaku. Sreda, 20. avgust«. Drama: Firma P. B. Četrtek, 21. avg. Opera: Carjeva nevesta. Petek, 22. avgusta. Drama: Paglavka. Sobota, 23. avgusta. Opera: Cavalleris Ru#
s tican a, V vodnjaku. Nedelja, 24. avgusta. Opera: Pikova dama. Nedelja, 24. avgusta. Drama: Firma P. B. Ponedeljek, 25. avgusta. Zaprto.
Začetek opernih predstav ob pol osmih, dramskih ob osmih. — Uprava si pridržuje pravico eventualnih sprememb repertoarja,
★   ★ ★
— Premijera v ljubljanski drami. Drugi večer velesejma 16. tm. ob 20. uri bo v dramskem gledališču premijera veseloigre »Firma P. B.« katere vsebina Je zajeta lz trgovskih krogov. Režira gospod Put jata, glavne vloge Igrajo ga. Saričeva, ga Medvedova In gg. Sest, Lipah, Put Jata itd. Pohištvo za trgovsko pisarno t drugem dejanju je last tvrdke The Rex Co., kostumi modelov v prvem ln drugem dejanju pa last tvrđke Bernatovio.
— V nedeljo dne 17. tm. se vprisorl kot druga operna predstava s* lasa ljubljanskega velesejma znana opera »Gorenjski slavčekc v kateri poja vlogo Mlnka po daljšem presledku sopet gospa Pavla LorSetova.
— V petek assagsi točno oU pol tO. s« poje v opernem gledališču RlmaVI TEorsa-fcova opera »Carjeva nevesta« v sledeči zasedb!: trgovec Bobakln. — g. Betetto, Marta, njegova hči gna Rosumova, Grli j axni — g. Popov, Srturatov — g. Fugelj, Boj«T LIkOV — g. Banovac, Ljubaža — gna SflllgoJeva, carjevega zdravnika — g. Mol noric, trgovčevo ženo Sabuvovo gna Aseje. va» njeno hči Dunjo gna Smolenska, carjevega kurjača g. Perko, sobarica je gna Jeromova, Opero dirigira kaelnik Balatka, uežlra pa gospod režiser Bučar. Dejanje opere se vrši v mali ruski pristavi blizu Moskve za časa carja Tvanega Groznega, ki si vsled nesreč v rodbinskem življenju Izbira ženo Iz Širokih krogov naroda Vsled bojarsklh intrig j« dejanje precej zapleteno In Izredno zanimivo. V glasbenem ozira je opera znamenito delo ruskega skladatelja Rlmski-Korza-kora, ki se Igra na vseh velikih odrih. V Jugoslaviji ee Je prvič prizorila v LJubljani, sedaj pa je v pripravi sa vprlzorttev v Zagrebu. Na našem odru Je skrbno pripravljena In lepo originalno inscenirana.
— Upravi Narodnega gledališča v Ljub. Ijanl se Je posrečilo pridobiti slovenski operi zopetno sodelovanje dveh odličnih domačih umetnic in sicer sopranlstks gospe Pavle Lovšetove in altistke Vilme Thierry_Kavčnikove. Obe umetnici nastopali bodeta tekom sezone 1924/25 kot stalna gosta naše opere ter bođeta kreirali ra» našem odru celo vrsto velikih vlog v raz. nlh znamenitih delih svetovnega repertoarja. Zopetna pridobitev obeh priljubljenih in uglednih pevk bode brez dvoma razveselil vse gledališko občinstvo.
— Sprejem n°vih gojencev k Šentjakobskemu gledališkemu odru. šentjakobski gledališki oder v Ljubljani sprejema za sezono 1924/25 nove inteligentne člane In članice. Ker se ie pričelo že s skušnjami, je vsakega dolžnost ki se hoče prijaviti, da se prijavi čimprfjc. Prijave se sprejemajo pismeno na naslov: »šentjakobski gledališki oder V Ljubljani, FloTiJanska ulica 27/1. ali pa ustmeno v gledališki pisarni Flori lanska ulica 27/1. ob uradnih urah vsak torek in petek od pol 8. do pol 9. zvečer.
— Razstava društva čeških upodablja-ločih umetnikov »Manes« lz Prage, ki jo prireja Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu, se svečano otvori v petek dne 15. t m. ob pol 1. popoldne. Otvoritvi bo prisostvovala tudi tričlerrska deputacija društva »Manes«. Dva delegata, namreč sfficarja Oldfih Konič6W ln Jan Slaviček, sta ie v Ljubljani, prispe pa Še društveni podpredsednik lopar B. Kafka. — Opo*ariam<> našo kulturno javnost na ta pomembni kulturni dogodek, ko se prvič v Jugoslaviji nudi v tako velikem obsegu vpogled V Češko sodobno upodabljajočo umetnost Društvo »Nanes« razstavlja ođerog 325 del te slikarske, kiparske, grafične stroke in arhltetoture okoli 50 umetnikov. NaJJačje Js zastopana mlajša in najmlajša generacija, vendar pa je z rahlo nakazanimi umetniškimi stremljenji v letih 90. (J. Preisler, Max Švabinsk? I dr.) izpolnjen celotni pregled razvja češke moderne umetnosti, koli kor se Je ta družila v društvu »Manes«, obenem pa tudi pregled društvcueega, Atavanja, ka* & bfl
»Manesc leta 1887. ustanovljen m se iako
naziva zibeli češke moderne umetnosti. Za razstavo vlada že sedaj velik interes In gotovo bo naša javnost dejansko s številnim pose tom izpričala resničnost simpatij, Id jih goji do češkega naroda. Med slikarji srečamo imena treh generacij, počeni! z mojstri t Prefelerjem ln Maksom švabla-skym, h katerim se družijo imena V. Beneš, Broetminger, H mleček, Koniček, Nechleba, Nejedlv, S trn ti, Simon, Trampota in najmlajši: Dvofak, Filla, Kubin, t Masarvk, Muzika, Piskač, Prochazkk, Slaviček, Spala, VVacksmann in drug L Zbirka je pestra po sestavi, imenih in smereh, saj so zastopani poleg dozorelih mojstrov svetovne slave pripadniki vseh vrst ekspresij ortfzrna tja do ekstremnih kubistov. Sliko dobre kvalitete podaja izbrano število plastičnih del; imena štursa, Kafka, MaFlka, Bluda, Ho-rejc, Outfreund so med drugimi poroki za dobre temelje razvoja. Bogato i« zastopana grafika: okoh' 170 listov reprezentira cvetober iz tradicije zrasle ln mogočno razvite upodabljajoče stroke, Čije največji mojster Svabinsk? razstavlja svoja dela v družbi Simona, obeh S tre tU ev, Konupka, Vondrouša, Kranličke, Si lovskega, Rambou-ska in Vika. Češko moderno arhitekturo, plod napornega m nadvse resnega dela, reprezentiraj o Novotnt, Machon, Janak. Go-čar in Kakms. Razstava vkljub svoH s motre nI sestavi ne nudi popolnega pregleda razsežne češke umetniške tvorbe, Je pa Izbira vsega, kar ima ime In pomen v današnji češki umetnosti, pa tudi vsega, kar uživa ugled ln budi interes v tujini. Narodna galerija, prirediteljsca razstave, je za izredno okusno uredbo vseh petih prostorov Jakopičevega paviljona skrbela z veliko požrtvovalnostjo, tako da bodo dela bratskih umetnikv dostojno nameščena; Izdali pa Je tudi Ilustriran katalog z uvodnim člankom prof. dT. A. Matčjčka. ki pregledno pojas-nuje razvoj češke umetnosti tn bo vsakemu obiskovalcu služIl v točno Informacijo.
— Javna knjižnica v Clevelandu (Cls-veland Public LIbrarv). Knjižnica Je nudila doslej izključno angleške knjige. V zadnjem času pa Je postalo vpraševanje po slovanski literaturi tako živahno, da se vodstvo knjižnice resno bavi s proučavanjem In nemud-
i nlm nakupom slovanskih knjig. Iz pisma i MIsi Ledbetter, predsednice komiteja za ' delo med tujerodnimi elementi, posnemamo, J da Je posetil to vilekansko kulturno pod-j jetje, katerega promet znaša mesečno okoli ! 30.000 knjig, tudi jugoslovenski poslanik dr. i Tresič-Pavičlč in se o njej ln njenim delo-1 vanjem Jako laskavo ln pohvalno izrazit i Knjižnica prireja namreč tudi slovanske j večere, katerih namen Je pospeševanje vza-jemnega razumevanja med slovanskimi dru-j fitvi in domačim amerikanskim občinstvom. ] Po končanem sporedu je vedno družabna
- sabava, pri kateri servira knjižnično oaob. \ Je gostom razna okrepčila in skrbi za med. f sebojno sbližanje ln utrditev prijateljskih I vezi. Prireditve, ki so na programu Že sko_ f si pet let so. kakor poroča Mlss Ledbetter,
■ dejansko vplivala na dobre odnošaje celega mesta napram Slovanom. Mlss Ledbetter sama pa je postala radi svojega potovanja v slovanske dežele Evrope med amerlkan-
- sklml Slovani prav popularna osebnost. Če.
j stokrat obišče slovanske klube in društva in prireja predavanja; oh otvoritvi Slovan, ekega Narodnega doma v Clevelandu Je imela krasen nagovor. Tako vidimo, da delo Jugoslovenske Matice odmeva tudi v ' Ameriki.
— Največje knjižnice na svetu. Francoska »La Nature« je objavila po sestavi
I strokovnjaka Mantessus de Ballore izkaz največjih knjižnic na svetu. Blbllotheque
i Nationale v Parizu Ima 3,500.000 zvezkov,
i LIbrarv    of    Congress     v Washingtonu
l 2,918.256,   javna   knjižnica v New Torku
, 1,737.505,    British   Museum   v Londonu
j 2,500.000,   knjižnica   na   univerzi v Cam_
! bridge 2,101.000, pruska državna biblioteka
; v Berlinu 1,750.00, dvorna knjižnica na Du.
- naju 1 milijon, narodna knjižnica Viktorja j Emanuela v Rimu 900.000, univ. knjižnica j v Varšavi 700.00, itd.
★   * *
i SEJA ODBORA ZA INTELEKTUALNO SODELOVANJE.
»Odbor sa Intelektualno sodelovanje« pri Zvezi narodov je v torek 29. julija ti., zaključil svojo vsakoletno sejo v Ženevi. Predsednik seje je bil, kakor lansko leto,
• prof. Bergson, podpredsednika pa bila prof.
• Lugones (Argentinija) ter prof. Einstein (Nemčija). Svet Zveze narodov je bil name.
:- nil prof. Einsteinu neposredno po ustanovlt-
\ vi »Odbora za   Intelektualno sodelovanje«
! nalogo, da vodi dela, ki spadajo v področje naravoslovnega raziskovanja. Toda rasne ne
j prilike mu niso dovoljevale prisostvovati
i prvi seji, kasneje pa se je odtegoval ude.
' ležbi radi paBivnosti Zveze narodov glede
1 okupacije Poruhrja. Pred nekoliko meseci
'[ pa Je prof.   Einstein, prepričan, da mora
: edinole Zveza ščititi človeštvo pred novimi
; katastrofami,   izjavil,   da je pripravljen
: sprejeti nase dolžnosti člana Zvezlnega Od-
l bora ln Svet Zveze narodov je v juniju so»
i pet Imenoval slavnega nemškega učenjaka
■ za voditelja naravoslovnih raziskovanj. Pro-
■ fesor Bergson je Iskreno pozdravil nemftke-: ga profesorja, ko je ta zasedel svoje mesto.
Najpomembnejši dogodek, o katerem se i je na seji razpravljalo, je ponudba francoske vlade ustvariti v Parizu mednaroden zavod za Intelektualno sodelovanje pod vod-j stvom Odbora pri Zvesi narodov. Čeravno ; pri tem ni bilo govora o kaki denarni pod-; pori od strani francoske vlade, trdijo dobro poučene osebe, da je francoska vlada zagotovila novemu zavodu letnih milijon frankov redne podpore. Zvezni svet je tista instanca, ki bo odločila, ali naj m francoska ponudba sprejme ali zavrne. »Odbor sa intelektualno sodelovanje«   pa Je se Izrazil svojo popolno zadovoljščino • francoskim predlogom, računajoč, da bo pariški zavod j imel čisto mednaroden značaj, d očim bi sa-; dež »Odbora za intelektualno sodelovanje« ostal se nadalje v ženevi.
Nadalje se je odbor pečal s raznimi problemi, kakor so na pr.:    zaščita znan.
znanstvene svrhe ter Izmenjavanje profesorjev ln dijakov med različnimi narodi. Odbor Je tudi Izdelal skico dopolnila k dogovoru o Izmenjavanju publikacij ln napravil odločilne korake v pogledu mednarodne bibliografije. Italijanski Rdeči križ Je Izročil Odboru 100.000 lr s pripombo, naj se uporabijo sa podporo bednih ruskih duševnih delavcev.
Prof. Gilbert Murrar, ki Je nedavno vehementno kritiziral delo Odbora, je poudarjal, da ga selo veseli, ko vidi. da prevladuje med vsemi člani Odbora, ki so vsi znameniti učenjaki iz vseh delov sveta, Izvrstno razpoloženje. On misli, da je v tem pogledu posebno dobro vplivala navzočnost prof. Einsteina, ki daje učenemu svetu zagotovilo, da bo Odbor s tem večjim uspehom mogel nadaljevati svoje delo.
ADRIA vonllin sladkor ADRIA psclvnl praše«
Paviljon E 39
Razstava in sprejemanje naročil.
L-_____HLJ
Glasbeni vestnik.
ČETRTTONSKI KLAVIR.
Češka tovarna klavirjev August Forster je po naročilu naučnegs ministrstva v Pragi izdelala takšen klavir, ki je povzročil senza* cijo na polju instrumentalne tehnike in muzi* kalne umetnosti.
Zc dalj časa se je poskušalo rešiti pre* blem četrt/tonskega klavirja. Vedno pa so po naj raznovrstne j 5i preskušnjl razni muziki in tehniki zavrgli klaviaturo in celokupno kon* strukcijo.
Ze leta 1892. je napravila neka berlinska tvrdka po načrtih Behrens * Senegalden take vrste instrument, Mollendorffov klavir pa je obsegal le pol normalnega klavirja in bil za* mišljen le kot muzikalen eksperimentu j oč in« strument, na katerem si lahko poslušal četrt* tonske Intervale. Drugi poizkusi tel j i so hoteli zvezati s pomočjo 3 m dolge raztegljive igralne mize dva klavirja, drug od drugega za Četrt tona višje uglašena.
Številni načrti deloma vertikalne, kakor horizontalne razdelitve igralne površine niso doprinesli zaželjenega cilja. Tvrdka August Forster, ki je bila pripravljena na vse teore* tične težkoče, je prejela od čeSkega naučnega ministrstva prvo naročilo za izdelavo četrt* tonskega klavirja ter tudi ta načrt na podlagi moderne industrijalne zmožnosti v nsjkraj* sem času izvršila, in sicer tako. da odgovarja danet vsem planističnim zahtevam umetni* kov. Klavir in celokupna konstrukcija pred* stavi jata jednotno organično rešitev tetja skoraj nepremagljivega problema. Jci na ona* zovalca tako samo ob sebi umevno vpliva, da ne čuti pri tem nobene težkoče te iznajd* be. Oba drug na drvgem ležeča klavirja, od katerih zgornji je za četrt tona vi§ji, se okrepčujeta medsebojno v resonanci po no* tranji konstrukcijski zvezi ter se za slučaj transporta lanko ločita. Klaviatura je rasno*
vana na podlagi dosedanje normalne ter ne dela igralcu posebnih tcžkoČ. nasprotno, omogočuje igralcu ob norm sini širokosti in dolgosti tipk najbolj komplicirane nrejeme ter ima zlasti še nasproti normalni klaviaturi prednost kromatike. t. j. da igra vse tonovne načine z enim in istim prstnim nastavkom.
Iznajdba tvrdke August Forster nam tore i predstavlja konstruktivne zmožnosti v zgodovini klavirske fabrlkacije ter jc njen četrttonski klavir radi svoje pianisti čne, kakor akustične lastnosti in jednotnosti prvi resnični četrttonski klavir sedanjosti.
Iznajdba tvrdke August Forster nam torej predstavlja konstruktivno zmožnost V zgodovini klavirske fabrikacije ter je njen četrtonski klavir radi njegove pianistične, kakor akustične lastnosti in jednotnosti prvi resnični četrttonski klavir sedanjosti.
Namenil sem se muzikalno naobraženi publiki neVoliVo predočiti naoredelc česTce irmetnost! in dovrSenosti na polju klavirske Industrije, zlasti še, ker bo tvrdka Forster tudi na ljubljanskem velesejmu udeležena ter bo vsakomur dana prilika, da si poizkusi instrumente te prvovrstne češke firme.
FONCERT NA č^FTRTTON-SKEM KLAVIRJU V PRAGI.
Na 14 dnevnem internacijonalnem mo* demem muzikalnem slavju v Pragi se je vrSila dne 3. junija matineja v četrtonski glasbi.
»Mozarteum«, intimna dvorana, je bila mnogo premajhna, da bi zamrla dobiti rm« štora vsa zainteresirana publika, po večini obstoječa iz prvih svetovnih komponistov, kritikov in slavnih ' vrsujočih umetnikov celokupnega internacijonalncga muzikalnega sveta. Zc začetno razpoloženje ie zažigalo interes. Ko pa je nastopal prof. Alojz HAba ter v nad jednournem predavanju v češkem in nemškem jeziku obrazložil svoje temeljne ideje v četrttonski glasbi, se je to razpoloženje potenciralo v urnebesni aplavz. Ob laskavi resnobnosti argumentov in prinro* stem načinu svojih prepričevalnih izvajanj je predstavil muzikalno teoretične podlage četrrtonskega sistema ter dokazal, da njegov problem ni več teoretičen eksperiment, tem« več čista sariaba predstavljanja tonov, torej glasba. Kakor treba otroka priučiti občutka celih m pol tonov, tako je prof. Haba ra* zumel predočiti izvajanja v četrttonskem sw stemu. Muzikalno naobraŽen poslušalci pa so bili kar razočarani, ko je nastopil se profesor Herman ter zasviral svoja, šele pred kratkim komponirana nova dela in pa koma pozicije profesorja Habeta.
Na finoživčna ušesa pa je posebno u črn* kovala čisto v novi četrttoniki harmoniji zamišljena suita prof. Habeta ter se po koma ponistovi ideji naravnost krasno obnesla.
Vse se je trlo k novemu četrttonskemu klavirju, zahvaljevalo se obema profesorjema. Izrekla pa se je še posebna zahvala p rezidentu Masarvku, ki je deloma iz svojih
privatnih sredstev votiral večji znesek za nabavo četrrtonskega klavirja.
Zahvala se je izrekla tudi na učnem u ministrstvu in končno tvrdki Forster, katera tvrdka se udeleži ljubljanskega velesejma v paviljonu »K« 549, kjer dobe interesenti vsa nadaljna pojasnila o novem umotvoru. — Zastopnik Alfonz Breznik v Ljubljani.
★ ★ ★ — Dr. Makse Moric. Odličen slovenski liričen tenor je angažiran na dunajski ljud_ ski operi, kjer nastopa z naravnost velikimi uspehi. Gospod dr. Moric je v zadnjem času gostoval parkrat tudi v graški operi ter dosegel v operi »Trubadur« naravnost sijajne uspehe. Ta odlični slovenski pevec se predstavi ljubljanskemu občinetvu v to. rek dne 19. tm. in sicer v Moscanijevi operi »Cavalleria Rusticana«. Ujetnika rojaka že danes pozdravljamo na domačih deskah.
Sokolski Sabor v Zagrebu.
Sedež JSS ostane v Ljubljani.
Zagreb, 13. avgusta.
Pod predsedstvom starešinstva JSS so pričeli danes zborovati odseki So* kolskega Sabora. Kot prva sta zborovala literarnosnovinarski odsek in organizacijski odsek. Zborovanju so pri* sostvovali zastopniki vseh žup JSS, iz* vzemši župe Niš in župe Skoplje. ĆOS ste zastopali dve delegatinji.
Starosta JSS br. Gangl je v odseku za načelna vprašanja poročal o resolu* ciji »Naša naloga«. Resolucija jc bila sprejeta soglasno z dodatkom župe Zagreb, v katerem se povdarja, da stoji jugoslovensko Sokolstvo trdno na stališču narodnega edinstva.
Sprejeta je bila tudi resolucija »Sokolstvo, narod, država in politika« in sicer z dodatnim predlogom br. Ober* snela, da posveča Sokolstvo več pažnje nacijonalno nezavednim krajem.
V naslednji točki je poročal Član starešinstva JSS br. B: j želj o resoluciji »Sokolstvo in verstvo«. Resolucija, ka* kor tudi naslednja resolucija »Sokola stvo in druge organizacije v narodu«, sta bili soglasno sprejeti, zadnja z do* datkom, da morajo Sokoli in Sokoliće varovati čast Sokolstva in se ravnati po njega načelih. Tudi resolucija »So* kolstvo in šola« je bila sprejeta so> glasno.
Nato je poročal br. Ambrožič o vprašanjih »Sokolstvo in vojska« in »Sokolstvo na deželi«. Obe poročili sta bili vzeti na znanje.
Organizacijski ^dsek je na seji skle* nil, da ostane sedež Saveza še za na* daljnih pet let v Ljubljani. 2upa Osijek je predlagala, da se ustanove plemenski podsavezi, kar pa jc bilo soglasno odklonjeno.
Nato so se razmotrivala še razna važnejša vprašanja, med drugimi se je določilo 1. december za sokolski praznik in sklenjeno je bilo, da se vrši prihodnji sabor Čez pet let v Beogradu.
Odseku za sokolski tisk je predsedoval br. Ambrožič. Sklenilo se je, da se sokolskemu tisku posveča še večja pažnja. Za mladino in naraščaj se bo izdajal poseben list mesto dosedanjega »Sokolića«.
V splošnem je vladalo na zborova* njih vseh odsekov soglasje, in je jugo* slovensko Sokolstvo znova dokazalo, da odklanja vsak plemenski separa* tizem.
ijska Krajina.
—Proslavo 150-letnice mons. Valentina Staniča, slovečega slovenskega turista, priredi »Narodna Čitalnica« v Kanalu 15. t. m. Predaval bo o njem gosp. profesor dr. Joža Lovrenčič, ki opisuje življenje mons. Staniča v »Goriški Straži«.
— Vidomskemu prefektu nevšečna okrožnica. Poročali smo, da je politična oblast prepovedala kongres slovenskega kršč. soc. dijaštva, ki se je imel vršiti pri Sv. Luciji. Fašistovski »II Popolo di Trieste« priobčuje vzroke, zakaj je bil kongres prepovedan, in pravi, da je bila razposlana tudi neka okrožnica kršč. soc. zveze, ki izvaja, da slovenski dijaki lahko študirajo tudi v Italiji, ali kadar dokončajo svoje študije in nastopijo službe, ne smejo pozabiti, da so Slovenci. To je posebno zbodlo goriškega pod-prefekta, da se je takoj obrnil do videm-skega prefekta, ki je zaslutil v prireditvi veliko protidržavno propagando in ire-dentistično kampanjo. Italijanska oblast bo pač sprejemala slovenske dijake v italijanske šole, ali ona zahteva, da se prilagodijo pouku in duhu italijanske šole ter da skončajo svoje študije kot dobri italijanski državljani, ki so pozabili na svojo slovensko narodnost. Take-le prepovedi ne bodo ubile slovenskega narodnostnega čustvovanja, marveč ga bodo morda le še bolj podžgale.
— Z Goriškega. V Šempetru pri Gorici priredi pevsko In izobraževalno društvo »Prešeren« veliko vrtno veselico. Na «po. redu sta tudi dve aaloitri. — Komisar Lulik v Sv. Križu Je odstopil ln imenovan je nov komisar, ki Je doiel Iz Gorice in prevzel občinsko upravo. — Ljudje ugibajo kaj bo z zastalimi davki. V Gorici se je mudil finančni nadozmik Falchi, da prouči to važno vprašanje! Slišal Je mnogo in je poslal finančnemu ministru spomenico, v kateri je menda zapisano, da ljudstvo
želi, da se vsi zaostali davki odpišejo, ker so davkoplačevalci ie tako obremenjeni, da no prenesejo grozečega bremena zasta. lih davkov. — t Prosvetna zveza« si hoče zgraditi v Gorici svoj dom. Sedanji prosto, ri so jI pretesni-
Turistika in sport.
TEKME REPREZENTANC.
Na kongresu F. 1. F. A le bilo za sezono 192425 dovoljeno odigrani c sledečih meddržavnih tekem: 24. avgusta v Helsin-.;-iorsu: Finska - Norveška. — 31. avgusta v Berlinu: Nemčija - Švedska. — 14. septembra v Kristijanih: Norveška - Danska. — 21.. sept v Budimpešti: Ogrska-NcmČija. — 5. oktobra v Helslngforsu: Finska - Poljska. — 5. novembra v Lutdchu: Belgija-Luksemburt. — 11. novembra v Bruslju: Belgija -Francija. — 1925: 15. marca v Ant-werpnu: Belgija - Holandska. 13. aprila v Amsterdamu: Holandska - Danska. — 3. maja v Amsterdamu: Holandska - Belgija^ — 21. maja v Parizu: Francija - Anglija. — Nadalje so bile dovoljene še sledeče tekme, čijih termin še ni določen: Španija - Portugalska, Španija - Italija, Španija - Avstrija, Švica - Španija, Jugoslavija-ČehoslovaSka, Jugoslavija - Romunija, Jugoslavija - Avstrija,
— Ljubljanski skavti! Udeležimo sf» otvoritve velesejma. Zbirališče v petek 15. tm. točno ob pol S. na realki. Udeležba v kroju s palico obvezna!
— SK. Hermes priredi danes v petek 16. tm. ob pol 11. dopoldne propagandni tek in sicer Iz društvenega lokala po Jernejev! cesti, Goeposvet.ski co-sti. Ruski cesti Kolodvorski ulici nazaj v lokal. Obenem s* porivajo v«! redni člani In članice, da pridejo točno ob pol 9. dop. v društveni lokal, radi skupnega slikanja. Odbor.
— Športne prireditve v času velesejma. Za 16. ia 17. t. m. Je pridobil 5K Hermes za dve nogometni tekmi Strassenbahner Sport-klub iz Gradca, ki le pravkar dosegel prvo-razrednost ter zaznamuje v poslednjem času nekatere jako dobre rezultate (proti Sturmu 2 : 2, Hakoah 4:1, Arb. AthV K. 6 : 0, dunajskim Strassenb. SK 2:2). V soboto igra proti Oradčanom Hermes, v nedeljo Ilirija, obakrat ob 1.30. — Za 24. je angažirala IlrrJja prvorazredno dunajsko Admiro, ki nastopi v LJubljani s kompletnim I. moštvom. — V dobo velesejma padejo nadalje lahkoatletske tekme za prvenstvo Slovenije.
— Mladinske poftialne tekme se nadaljujejo v drugem kolu. Jutri na Igrišču SK Primoria,- Ob 9.15 nastopita Ilirija in Mladika, ob 10.15 Prirnorje in Slovenija. Zaključni dve tekmi sta določeni na nedeljo 17. tm.
Iz Rusije.
—l Zborovanje ruskih akademičnih orB ganlzadj se bo vršila v Pragi 8 dni, pri. cenfil 25. septembra. Znanstvenih referatov Je priglaSenlh že toliko da Be bodo mo. rali govorniki omejiti na 20 minut preda, vanja. V odboru so Zubatov, Maklecov, Za j. cev, Klseveter ln Struve, Delo sestanka je razdeljeno na več sekcij.
— Novo zasedanje centralnega ekseku. tivnega odbora. Predsedstvo rseruskega centralnega eksekutivnega odbora sklicuje 15. septembra v Moskvi novo zasedanje. Program je že določen. Na dnevnem redu bodo vprašanja administrativne in finančne organizacije. V prvi vrsti bo vlada sovjetske Unije razpravljala o pomoči krajem, kjer razsaja lakota.
— Trockij o bodočih vojnah. »Segodnja poroča is Moskve, da Je bilo nedavno odpuščenih iz vojaške akademije 116 gojencev, ki prevzamejo poveljniška mesta v rdeči armadi. Povodom tega dogodka Je izdal Trockij manifest, v katerem naglasa pomen 116 izvežbanih in revoluciji udanih častnikov za vojsko. Poziva jih, naj vztrajajo v svojem delu in naj se pridno uče tujih jezikov. Trockij pravi: Nihče ne ve, kako 6S obrne prihodnja leta usoda Evrope. Vladajoč stanovi store nedvomno vse. kar je le mogoče, da pohnej človeštvo v novo nesrečo. Pripravljeni moramo biti na vsak pr©> okret dogodkov. Tovariši, učite se tujih jezikov, ker bo vam to zelo korisno!
— Zastava pariike komuna na Ljenine vam grobu. Zastava pariške komune, ki je bila nedavno prepeljana v Moskvo, so postavili na Ljeninovo grobnico ob vznožju Kremlja.
— Mali narodi v Rusiji Izumirajo. Sovjetska vlada se je začela zanimati za sever, ne narode, ki vsled gospodarskega kaosa sistematično propadajo. Ta pojav Be je tako razSlril, da je morala vrhovna vlada Unije Imenovati posebni odbor, ki naj pomaga temu nesrečnemu ljudstvu.
— Ruski književniki proti vojni. Povodom 10 letnice svetovne vojne ko Izdali ru.
sk književniki v Moskvi manifest na vse narode sveta, v katerem obsojajo v imenu Človečanstva ln kulture vse bodoče vojne. Ta manifest Je podpisalo 13 literarnih organizacij, od katerih Je samo ena čisto pro. Istarska. Asocijacija proletarskih književ. nikov nI hotela podpisati manifesta.
— Zdravniška služba v Rusiji. »Rulc prinaša zanimive podatke o položaju zdrav, nikov v sedanji Rusiji. Zdravnikom Je pra. ksa dovoljena, dobiti pa morajo patent pri »borzi dela« In plačati davščine. Materijal. no stanje je nepovoljno. Akademik dobiva 72 rubljev, asistent 21 do 42, direktor kil. nlke 62, kar J© glede na draginjo selo malo. Zdravniki »o prisiljeni poiskati si le druge posla. V Moskvi je danes nezaposlenih 2B00 medlcincev. Stari Izvežbanl zdravniki zaslužijo precej, kar revolucijonarna doba ie ni dala nobenega znatnejšega zdravnl. ka. Medicinske fakulteto »o mnogo trpele in lahko se reče. da bo Rusija tekom 10 let brez medicinskih profesorjev. Klinike In laboratorji bo večinoma v slabem stanju. Značilno Je, da so zdravniška operativna odstranjevanja dopuščena in je bilo l. 1922. slučajev 7992. Prostitucija ni urejena, ali obstoji zavod za pobijanje prostitucije.
IV. LJUBLJANSKI VZORČNI
od 15. do 25. avgusta 1924.
NAČRT SEJMIŠČA.
K otvoritvi letošnjega velesejma.
Ljubljana in z njo vsi jugoslovenski gospodarski krogi stoje pred otvoritvijo IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma. Četrtič se odpirajo vrata te nase največ-ie in najvažnejše gospodarske institucije in četrtič vidimo, kako se je razpolovila na razmeroma majhnem prostoru velika in lepa slika dela in misli naše Industrije, trgovine in obrti. Iz vseh delov Slovenrte in drugih pokrajin Jugoslavije so prihiteli tudi letos razstavljale!, da pokažejo še v večji meri kakor druga leta, kaj premore vstrajno in marljivo delo človeškega razuma in rok. Naše narodno gospodarstvo je mobiliziralo v vseh panogah svoje najboljše moči, da stopi pred domačo in Inozemsko javnost kot faktor, od katerega je odvisen blagor države in njenega prebivalstva. In če primerjamo letošnji velesejem z onimi prejšnjih let, moremo konstatirati razveseljivo dejstvo, da navzlic vsem moralnim in materijalnim zaprekam sicer postopno in počasi, a vendar le neprestano napredujemo.
Ta napredek na najvažnejšem polju družabnega življenja je za vse stanove, tem večjega pomena, ker je tudi nas Slovence zadela vsa teža povojnega gospodarskega kaosa in iz nje izvirajoče socijalne zmede. Gospodarski napredek, normalizacija in zboljšanje stanja naše industrije, trgovine, obrti in poljedelstva, povečanje produkcije in pobijanje brezposelnosti, ki je le posledica neurejenih gospodarskih razmer, vse to je z našim narodnim in državnim življenjem tako tesno zvezano, da si ne moremo misliti drugega brez prvega. Cim večji bo industrijski obrat, čim boli bo uspevala trgovina in obrt, čim več materijalnih dobrin bo prihajalo iz naših gospodarskih ustanov, tem manj bo brezposelnih in nezadovoljnih in tem uspešnejša bo borba s socijalnimi pojavi ki ogrožajo temelje vsake zdrave družbe. To je velika naloga, ki čaka gospodarski mehanizem vseh evropskih držav, med njimi seve tudi Jugoslavijo.
In če motrimo s tega vidika letošnji velesejem, mu moramo priznati emi-nenten gospodarsko - socijalni pomen. Važnost tako obsežnih in z velikimi gnx>tnimi žrtvami zvezanih prireditev pa ni samo v tem, da nudijo splošen pregled dovršenega dela, da seznanijo ostale stanove in sloje z razmerami na polju gospodarskega življenja, temveč tudi v vplivu na gospodarske kroge same. Velesejme bi lahko primerjali s športnimi igrišči, kjer tekmujejo posam-niki in skupine za prvenstvo v telesni vzgoji. Tudi velesejem je nekako gospodarsko igrišče, kjer tekmujejo po-samna podjetja ali panoge narodnega gospodarstva za prvenstvo v napredku, izpopolnitvi in doseženih uspehih. Dokler Slovenci nismo imeli svojega velesejma, je nedostajalo naši industriji, trgovini in obrti tiste gonilne sile, ki jo črpajo tudi gospodarski krogi iz prirojene težnje za prvenstvom, ko vidijo, kako gospodarsko napredujejo in uspevajo  drugi   narodi   Velesejem torej
vspodbuja vse gospodarske činitelje k čim intenzivnejšemu delu, k moderniziranju in racionaliziranju njihovih podjetij in k izpopolnitvi produkcijskih sredstev!
Ta moralni pomen velesejma pa ne zadene samo gospodarskih krogov, temveč tudi vse druge stanove. Slovenci smo bili Še do nedavnega časa zunanjemu svetu le malo znani. O Ljubljani kot našem kulturnem središču se po svetu, z malimi izjemami sploh ni govorilo. Tako smo ostali v svoji skromnosti, navzlic marljivemu prizadevanju, da se razvijamo in napredujemo z drugimi narodi, skriti in nepoznani, dokler nam politična svoboda ni omogočila večjega razmaha na kulturnem in gospodarskem polju. In kakor je neprecenljivega pomena za našo bodočnost in sloves slovenskega imena v zunanjem svetu ljubljanska univerza kot najvišja prosvetna ustanova, tako je važen tudi ljubljanski velesejem kot največja gospodarska prireditev. Čije pomen in glas segata daleč preko meja Slovenije. Nobeni, še tako veliki napori na ostalih poljih socijalnega življenja nam ne morejo pomagati iz težkega položaja, kamor ]e nas spravila svetovna vojna, če ne bomo gospodarsko močni in Če ne bomo mogli tekmovati z drugimi narodi Blagor nas samih in skrb za lepšo bodočnost naših potomcev kategorično zahteva, da posvetimo vse sile gospodarskemu napredku, od katerega so odvisni tudi vsi drugi uspehi ali neuspehi Zato je vsakoletni velesejem obenem tudi velika in velevažna narodna prireditev, za katero se moramo zanimati vsi. Dolžnost nas vseh je, sodelovati pri teh gospodarskih prireditvah, ker so merilo naše posobnosti naše delazmožnosti in pravične zahteve po gospodarski neodvisnosti.
Z velesejmi smo torej Slovenci stopili tudi v gospodarskem oziru pred zunanji svet. In Če smo dosegli v razmeroma kratkem času tako lepe uspehe, če prihaja naša industrija, trgovina in obrt na letošnji velesejem s popolno zavestjo, da je od lanskega leta znatno napredovala, smo lahko Slovenci ponosni na to, vendar pa ne smemo pozabiti, da ?e storjen šele začetek, da nas čaka še mnogo napornega dela, predno se gospodarsko toliko osamosvojimo, da bomo res lahko rekli, da smo svoji gospodarji na svoji zemlji. Temu končnemu cilju služijo v prvi vrsti naši velesejmi. Kot take jih mora pozdravljati vsa slovenska javnost, ki ie pa obenem v lastnem interesu dolžna, da jih vsestransko podpira. Le tedaj, če bomo z združenimi močmi podpirali to velevazno gospodarsko prireditev, bo mogla uspevati m obroditi sadove, ki so nam v današnjih razmerah tako zelo potrebni
IV. Ljubljanski velesejem je četrta postaja na težki poti, ki jo hodi naša industrija, trgovina in obrt iz povojne gospodarske krize v normalne razmere. Na tej poti ji želimo čim več novih uspehov,
0 pomenu velesejmov.
Začetke in koncepcijo sejma kot takega zasledujemo lahko že v prvih po-četkih gospodarskega življenja narodov. V Časih, ko ni bilo še plačilnih sredstev, kot je dandanes denar in cela vrsta drugih plačilnih možnosti, kot jih predstavlja moderna kreditna organizacija, si trgovine, brez sestankov raznih prodajalcev blaga, ko je bilo potrebno izmenjati blago proti blagu, sploh ni bilo mogoče zamisliti. Ta način trgovine nahajamo še dandanes pri primitivnih plemenih, ki se pa vedno bolj izgublja pred vplivom modernega gospodarstva in splošnega napredka,
Z vpeljavo denarja se je sicer trgovina jako poenostavila, pridobila na razmahu in prožnosti, vendar pa ni mogla zmanjšati važnosti sejmov. Ako so velesejmi izgubili značaj neposredne izmenjave blaga, so vendar mnogo pridobili na intenzivnosti in ekstenzivnosti Obveljal je vedno princip izmenjave blaga, akoravno je denar kot plačilno sredstvo mnogo olahčal trgovske transakcije. Ako si predočimo prometne in politične razmere v srednjem veku, ko je kovalo tako rekoč vsako mesto svoj denar in še tega najrazličnejših vrst m ko so bile ceste slabe in izložene napadom razbojniških tolp, si lahko mislimo, s kakimi težavami in s kakim rizikom se je imela boriti trgovina.
Zato so se formirale trgovske karavane, spremljane od oboroženih ljudi, ki so se v gotovih Časih, in to posebno v jeseni, podajale pod varstvo močnega ozidja velikih svobodnih mest, ki so kaj rada in gostoljubno sprejemala trgovce pod streho.
Trgovci so seveda vozili s seboj blago, kolikor so ga mislili prodati, kajti na redne zveze v tedanjih časih ni bilo niti od daleč za misliti.
Največja mesta in najbolj močna, ki so nudila dovoli varnosti, so, naravno, imela najvažnejše sejme. Tako na primer v Italiji Milan, ki tvori še dandanes trgovski in industrijski center italijanske države. Znani so sejmi v Monako-vem in Lipskem v Nemčiji, sejem v Nižnjem Novgorodu v Rusin, in tudi mesto Solun je bilo jako važno trgovinsko središče balkanskega polotoka m bližm'ega Orienta.
Moderna doba s sigurnimi prometnimi sredstvi s povečano sigurnostjo, je za gotovo mnogo doprinesla k zmanjšanju pomena sejmov, ni pa jih mogla odpraviti z dnevnega reda. dala pa jim je značaj vzorčnih in perijodičnih velesejmov. velikih svetovnih razstav, ki so dandanes ravno tako potrebne, da vzdržujejo kontinuiteto gospodarskega življenja in pričajo od časa do časa o njegovem napredku, kakor prejšnji sejmi.
Svetovna vojna z nastalo gospodarsko in valutno anarhijo je v marsičem ustvarila razmere, ki v mnogem sličijo srednjeveški gospodarski dobi. Trgovske vezi so bile tekom dolgih let pretrgane in za upostavo normalnih razmer ni bilo pač drugega sredstva kot je ravno velesejem.
Ako se dandanes sklepajo razne tr-
govske in politične pogodbe med narodi, ki so bili še pred kratkem nepomirljivi nasprotniki, je pač največja zasluga velesejmov, ki so zbližali razne nasprotujoče si interese in s tem ustvarili znos-ljivejšo atmosfero v gospodarskem in političnem življenju.
Ako je bila potrebna institucija velesejmov močnim in gospodarsko visoko razvitim državam, kakor Nemčiji, češki, Italiji itd., toliko bolj velja to za novo nastale države, ki šele gradijo svojo politično in gospodarsko strukturo!
Izmed teh držav je Jugoslavija relativno še najmanj gospodarsko razvita in izčrpana in nudi še najlepše perspektive gospodarskega razvoja.
Dandanašnji ko stopa Jugoslavija v območje svetovne trgovine, so vzorčni velesejmi dvojne važnosti in instruk-tivnosti za našo in specijelno slovensko trgovino. Tu se nudi gospodarskim krogom najcenejša in najugodnejša prilika, da stopijo v stike s svetovno trgovino, in ako hočemo, da se naše gsopodarstvo
otrese lokalnega značaja, moramo se usposobiti za gospodarski boj tudi na zunanjih trgih, in to storimo najboljše s tem, da pričenjamo sistematično in vstrajno proučavati svetovna tržišča.
Dejstvo, da so ravno slovenski gospodarski krogi prvi oživotvorili idejo velesejma v jugoslovenski državi m s tem storili ogromno korist vsemu gospodarstvu, nas navdaja z upanjem, da naši gospodarski krogi ne ostanejo pri tem prvem koraku in nadalje vstrajajo v zapocetem delu.
Pogled na razstaviti prostor, ličnost in solidnost celot nega vtisa je pač najboljša reklama za tuji svet Da pa se vkljub težki gospodarski krizi vrši letošnji ljubljanski velesejem, je to dejstvo pač najboljše izpričevalo za žilavost m vstrajnost slovenskih prkiobit-venih krogov.
Ob priliki otvoritve želimo rV. ljubljanskemu velesejmu kar najlepši moralen rn materijalen uspeh!
Zadnja dneva pred otvoritvijo.
Včeraj in danes je vladalo na vsefit razstavnem terenu nenavadno živahno življenje. Na stotine raznih rokodelcev dela takorekoč dan in noč, da dajo starim pavilijonom novo podobo ter dokončajo nove razstavne objekte. Tu se razbija, struži in seka, kakor v kakšni veliki mehanični tovarni. Težki avtomobili in prevozniki dovažajo razstavne predmete, posebno mnogo raznovrstnih strojev. Velesejmski urad dela s polno paro, informacije se dajejo v vseh mogočih jezikih. Od ure do ure dobivajo razstavni prostori popolnejše lice ter je upati, da bo z mrakom današnjega dneva celo sejmišče urejeno in praznično razpoloženo liki nevesta za poroko. Že sama površna slika napoveduje, da bo letošnji velesejem na višku, to je da bo prekosil dosedanje tri prireditve po obsegu, kakovosti m razno ličnosti razstavnih predmetov, a tudi po številu obiskovalcev in po gmotnih uspehih, ako le ne bo vreme preveč nagajalo.
Novi navIHoni in razsfsvljalci.
Vseh novih razstavnih prostorov in tvrdk še ni mogoče razvrstiti, ker manjka še napisov in orijeutacij. Nova sta paviljona levo Latermanovega drevoreda tik za policijsko stražnico; v prvem (pod črko M—N) je higijenska razstava, v drugem (L) pa »Priroda Slovenije- (lovska, ribarska in planinska skupina). Pavi! i j on vabi že od daleč z mičnimi slikami zajčkov in letečih divjih gosi Tudi notranje stene so pokrite s slikami rz narave n z zelenjem. Za pavilijonom je strelišče. Na sre'dini slavnega sejmišča sta nova paviljona Združenih opekarn in cementnih izdelkov »Saloni« iz Splita. Pametno je ukrenilo sejm-sko ravnateljstvo, da je dalo pomakniti paviljon s trafiko iz ospredja; kjer je lani zapiral prosti razgled, med pa-
viljone v ozadju. Nanovo so med drugimi razstavile sledeče tvrdke: Prva jugoslovanska rv°rnica vagona, strojeve, mostova itd. Iz Broda, ki ima razstavljen celi vlak v miniaturi. Izredno lepo delo, ki se bo zdelo mladini kot igrača. Tvrdka »Prokop« (z as top. Ca-dežec Brcar) je razstavila vsakovrstne mlinarske priprave, mlinske kamne itd. Inž. E. Schnettter (Švicar) v Škofji Loki ima razstavljene razne dele turbin. Tvrdka »Srbski Balkan« je razstavila brikete. Kranjska industrijska družba na Jesenicah ima poleg zvonov in strojev razstavljeno prav mično žično železnico. Pred vhodi in ob glavnih dovoznih cestah je postavilo reklamno podjetje »Alotna« velike trioglate kioske, Na restavracijskih prostorih je posebno slikovito v ruski narodni orna-mentiki obnovljena hišica *VoIga«. Nekaj novega je paviljon, kjer se bo točilo smederevsko vino (ga. Vidmar).
Razstavljeno blago po paviljonih
Z neznatnimi spremembami obsegajo tudi letos posamni paviljoni tiste skupine izdelkov, kakor lani, i s. Paviljon E: Papirna industrija, grafika, kar-tonaža, pisarniške potrebščine, štam-pilje, pohištvo in stanovanjska oprema (kopalnice, pisalne mize, pleteno pohištvo, slike), ostala lesna industrija (čolni, lesna galanterija, okvirji, parketne deščice, plutovina. zamaški. ribniška roba), kemična industrija (čistilo za čevlje in kovine, etri, fotoraanu-faktura, gnojila, jedilno olje, mazilna olja, milo, sveče, vosek), kozmetika (parfum, puder, toaletna mila, zobna pasta, zobni prašek), poljedelski stroji, poljedelsko orodje, strojna industrija, stavbarstvo. Paviljon F: Strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa m kovin, lokomobile. mlekarski in opekarski stroji, modeli strojev armature, ple-tilni stroji, sesalke, transmisije, turbine, razni strojni deli), izdelki iz železa in jekla, orožje, municija   (električne in
plinske naprave, kljuke, pile, posoda,
spojke, stavbno okovje, štedilniki, verige, vijaki, zavore, žage, žeblji), ostali kovinski izdelki (aluminijevi izdelki, bakreni kotli, izdelki iz medi, jedilno orodje, ključavnice, krste, noži, tehtnice, zvonovi). Paviljion G: Izdelki iz železa in jekla, orožje, municija (blagajne, kleparska galenterija, litine, orožje, pločevine, posoda, tiskarski in knjigoveški stroji, železniški vozički, palično in obročno železo), avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozila elektrotehniška in razsvetljava, poljedelski stroji in poljedelsko orodje. Paviljon H: Celokupna trgovina, tekstilna Industrija in konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti, vrvarski izdelki. — Paviljon I: Kakor pod H, nadalje manufakturno blago, obleke, pletenine, zavese, usnje in konfekcija usnja (gonilni jermeni, gornji deli za čevlje, leseni žeblji, obutev, podplati, strojilni ekstrakti, usnjena galanterija). — Paviljon K: Francoska, belgijska, češka in angleška skupina, galanterija, bijouterija, draguljarstvo, fina mehanika, igrače, godala. — Paviljon L: Klobuki, slamniki, vezenine, kozarstvo, Čipke, lončena roba, majolika fašence, steklo, peči, porcelan, steklena roba, zrcala, industrija živil (bonboni, čaj, raznovrstne konzerve, likerji, mesni izdelki, marmelada, pecivo, rum. testenine, žganje L
t a.).
K otvoritvi
prijavljeni dostojans^eniki.
Ni še padla končna odločitev, ali otvori letošnji velesejem NJ. Vel. kralj Aleksander I. osebno aH pošlje svojega zastopnika. Skoraj gotovo prispe tudi minister trgovine dr. SumenkovIĆ. Za gotovo pa so prijavili svojo udeležbo: Čeh oslova ški mmister n. r. dr. Malrner, predsednik čehoslovaško - jugoslovanskega trg. udruženja VanSk, Italijanski poslanik general Bodrero In italijanski konzul v Zagrebu dr. Valter Weber, Čehoslovaški poslanik minister Seba iz Beograda, kabinetni predsednik upravnega odbora Raša Mlloševlć* iz Beograda, vsi inozemski konzuli iz Ljubljane itd.
Navodila posetnikom velesejma.
Kdor se pripelje v Ljubljano po že-lezniic, naj izstopi le na glavnem kolodvoru (ne Pa na šišenskem ali dolenjskem). Glavna dohoda na sejmišče sta po Gosposvetski ali pa po Aleksandrovi cesti skozi tivolski park. Sejmski prostori so otvor j eni vsak dan ob 8. dopoldne do 18. zvečer. Restavracijski prostori ostanejo odprti do oblastveno dovoljene policijske^ ure, toda dohod je iz Šiške proti Latermanovem drevoreda in sicer le proti posebni vstopnini. — Vstopnina za enkratni vstop v vse sejm-ske prostore znaša 10 Din. Za ves Čas sejma pa imajo prosti vstop le tisti, ki si nabavijo za 50 Din legitimacijo S kuponom. Legitimacija daje posetnikom obenem pravico do polovične vožnje. Stanovanjski odsek ima svojo ekspozituro na glavnem kolodvoru. — Urad Ljubljanskega velesejma z vsemi oddelki je takoj o bvhodu na levo (telefon št. 140). Istotam je tudi Oddelek za posredovanje kupčij, ki posluje brezplačno. — Stražnica je v posebnem paviljonu ob križišču Latermanovega drevoreda. — Pošta, telefonska centrala, menjalnica in rešilna postaja za prvo pomoč v nezgodah so ob vhodu na desni strani (nasproti sejmskemu uradu). Ekspozitura mestnega dohodarstvenega kontrolnega urada je v sredini paviljonov na desno (od vhoda). — Komisari-jat za tujski promet je v paviljonu E št. 65. — Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano in nazaj se plača le polovična tovornino, ako je pošiljka naslovljena na urad Ljubljanskega velesejma in označena kot razstavno blago. — Razstavno blago, ki pride iz inozemstva, je oproščeno uvozne in izvozne carine v roku 6 mesecev.
Koliko je razstavljalcev,
Vseh letošnjih razstavljalcev je okrog 650, med njimi 140 Inozemcev. Posebno se je pomnožilo število Italijanov to je od 1 lani na 30 letos. Tudi francoske tvrdke so se skoraj v Istem razmerju pomnožile, zato pa je nekoliko padlo Število avstrijskih in nemških razstavljalcev.
Gospodarstvo.
Industrijska podjetja v Ljubljani pred 64. leti.
Pred 64 leti je izdal Gustav Dzlm-ski kažipot za Ljubljano in okolico, seve v nemškem jeziku, pod naslovom »Lai-bach und Umgebung«. Ako bi danes stopil avtor na naš veliki sejem, bi našel zastopane toliko same ljubljanske industrije, kakor je je za njegove dobe premogla cela Kranjska, da, jedva cela Slovenija. Industrija in obrt sta bili organizirani v skromnem društvu »Industrie-und Gewerbe-Verein fflr Krainc, ki se je ustanovilo leta 1836. kot podružnica no-tranjeavstrijskega industrijskega in obrtnega društva, je imelo svoje prostore v Salendrovi ulici št 195. Društvo pa je moglo životariti le s podporami »Kmetijske družbe«. To društvo je nekak temelj za današnjo obsežno in moderno Trgovsko in obrtno zbornico. Pravih industrijskih podjetij je bilo takrat v Ljubljani le 5, in sicer: 1. c. kr. pri v. sladkorna čistilnica na Poljanah, ki so jo ustanovili židje Arnstein &. Eskeles na Dunaju in Brentano & dr. v Trstu. Tovarna pa je že za Dzimskega stala, ker jo je leta 1858. požar popolnoma uničil. Poprej so šteli to tovarno med nai-pomembnejše v državi, ker je imela 4 parne stroje, 6 parnih kotlov, 3 vacu-ume in 6 grelnih ponev, 13 čistilnikov, 2 stiskalnici in 52.000 modelov. Tik pred požarom je imela tovarna 15 uradnikov in 200 delavcev. Leta 1856. se le v njej predelalo nad 100.000 centov surovin v 78.530 centov očiščenega sladkorja, skoraj 12.000 centov sirupa itd., kar je predstavljalo vrednost 3,680.520 gld. — Uvozne carine je plačala tovarna 755 tisoč 615 gld., raznih davkov pa 8345 gld. Vsekakor v takratni dobi za Ljubljano velikansko podjetje. Leto po požaru je veletrgovina Arnstein & Eskeles na Dunaju propadla, zato se tovarna m več obnovila. — 2. Mehanična predilnica In tkalnica se je otvorila leta 1838. blizu južnega kolodvora (večina poslopij je sedaj porušenih, na mestu pa stoji Se ne izgotovljeni »Ljubljanski dvor«). Poprej je tudi tam stala sladkorna čistilnica, a je leta 1837. pogorela. Tovarna je delala s parnim kotlom 70 konjskih sil, z 11.000 vreteni In 350 delavci. Leta 1856. se Je v tej tovarni predelalo 4200 centov volne, iz česar se je napravilo 3300 centov preje, a iz te 30.000 komadov tkanin. Denarnega prometa je bilo 410.000 gld. — 3. Parni mlm na polju za Šentpeterskim predmestjem. Mlin je ustanovil ljubljanski trgovec, poznejši župan Mito Ambrož leta 1859., m sicer v poslopju, v katerem je bila poprej Karla Reddija tvornica užigalic. — Mlin po belgijskem sistemu, parni stroj je imel 16 konjskih sil, pet kamnov, tat
je dajal dnevno 100 mernikov moke. — Pozneje je mlin prevzel Jurij Podhorn. — 4. Parna žaga tesarja in stavbarja Gust. Tcniesa ob Dunajski cesti. Žaga je imela parni stroj 8 konjskih sil. — 5. Zvonarna In livarna A. Samasse v Kar-lovškem predmestju. Tovarna je izde-Jovala, razen zvonov, tudi vse druge predmete iz železa, medi, cinka id., kakor tudi razne modele, nadalje brizgal-ne, pumpe, ventile, pipe, vijake itd.
Kakor vidimo, ni, razen zadnjih dveh industrijskih podjetij, nobeno lz one dobe več v obratu. Zato pa imamo v Ljubljani in okolici do 100 novih, modemih podjetij, sposobnih za svetovno konkurenco. Sic transit gloria tudi v obrti in industriji.
*  * *
Gore v Jugoslaviji in Bolgariji.
L. 1921 je izvozila Jugoslavija za 208 mil. Din lesa in lesnih izdelkov, kar pomeni 7.6% celokupnega izvoza. Lesa in lesnih izdelkov je šlo največ v Italijo, Avstrijo,   Grško,   Madžarsko, Egipct,
Holandsko in Turčijo. L. 1922 je dosegla vrednost izvoza lesa 533 mU. Din ali 18% vsega izvoza iz Jugoslavije. L. 1921 je izvozila Bolgarija lesa in lesnih izdelkov za 7,649.148 levov. Ta svota predstavlja samo 6.3% celokupnega bolgarskega izvoza. Bolgarija izvaža les samo v Turčijo in na Grško. Jugoslavija izvaža 3 mil. mg obdelanega lesa. 12 mil. m* porabi doma. Na vsakega prebivalca v Jugoslaviij odpade približno lm1. Gozdovi pokrivajo v Jugoslaviji 7,374.973 ha, kar pomeni 30.3% površine naše države, ki znaša 24.88 mil. ha. Z ozirom na ploskev, ki jo pokrivajo gore in gozdovi, stoji Jugoslavija za Rusijo, Švico, Turčijo, Nemčijo, Francijo in Poljsko, torej na sedmem mestu.
V Bolgariji je znašala ta ploskev 1. 1908 — 2,834.493 ha ali 29.42% površine države. Po vojni se je ploskev, ki jo pokrivajo gore in gozdovi, povečala, ker je dobila Bolgarija rodopski okraj, tako da znaša zdaj 30.3% celokupne po-vrSine. V Jugoslaviji odpade nt vsakega prebivalca 0.62 ha gorske povrfi-ne. Če odštejemo 2 mil. ha skal močvirja in druge nerodovitne zemlje, nam ostane Se 5,400.000 ha ali povprečno 0.-5 ha na vsakega prebivalca. Celo v tem slučaju zavzema Jugoslavija glede gorskega sveta šesto mesto. Prvo mesto pripade Finski, ki ima 4.9 ha na vsakega prebivalca, drugo Švici s 3.9 ha, tretje NorveSki z 2.38 ha in četrto Bolgariji z 0.70 ha. Ce primerjamo ploskev, ki jo pokrivajo gore in gozdovi a ono, kjer rasto druge rastline, vidimo, da zavzemajo gore v Jugoslaviji največji del zemlje, zakaj na poljedelstvo od*
pade 6.28 mU. ha, na pašnike 2.55 mil., ] na travnike 1.53 mil. in na neodbelano i zemljo 6.26 mil, ha. j
Velik del neobdelane zemlje pa je ; mogoče pogozditi. Take zemlje je naj- ! več v hrvatskem Primorju, v Dalmaciji, Hercegovini, Črni gori in MakedonijL j Bosna ima največ gorovja (50% celo- | kupne površine).   Na   drugem mestu stoji Slovenija s 43%, dalje Hrvatska s 34%, Srbija z 31%, potem Vojvodina, Dalmacija in Hercegovina. 43% gor- j skih krajev, pokritih večinoma z goz- ! do vi, je državna last, 26% kolektivna (poljedelski kooperativi,   občine, vasi. mesta),   31% pa privatna last. Dasi Bolgarija ne zaostaja v tem ozlru daleč za Jugoslavijo, je vendar čudno, da znaša vrednost izvoza njenega lesa samo 0.3%. celokupnega izvoza, dočim je izraženo to razmerje v Jugoslaviji z 18%.   Ta razlika je posledica načina, kako se v obeh državah gospodari in kakšne so prometne razmere. Jugoslavija je torej v tej panogi   narodnega ; gospodarstva daleč nadkrilila i3olgarijo. \ ★   ★ *
Denarna ali moralna kriza.
Letos je nastopila denarna kriza še v večjem obsegu, kakor lani. Zadela je skoraj vse evropske države, iz-vzeniši nekatere neznatne oaze — kakor sta Švica in Holandska. ki sta tako srečni, da živita v večnem miru. Holandsko in deloma tudi švicarsko ljudstvo še vedno meri človeško dostojanstvo po količini imetja in bogastva. V diugih evropskih državah pa se čuti pomanjkanje kaj-itala čedalic bolj. Kredita skorai žc ni mogoče dobiti, vprašanje pretiranih obresti od posojila — legalrih in faktičnih — je na dnevnem redu. Obresti so dosegle v Nemčiji, kjer je teča; marke več ali ma:-j sta-biliz;ran, 5n% Avstrijska narodna banka je povišala 4. juniia diskont od 9 12% in vsak čas se pričakuje novo povišanje obresti. Tudi agrarna Danska preživlja zelo ostro kreditno kri;:->. Nje-na krona je padla približno za 15';c in položaj kre Jitrih zavodov je zelo težak. V Romuniji veČina trgovskih pod- I jc+i] ne more plačati zunanjih dolgov, industrijska podjetja Pa ne morejo de- | lati. ker jih ovira čedalje bolj nara- s ščajoča denarna kriza.
Poleg sezonskih vzrokov denarne j krize, ki so znani Še iz prejšnih let, i imamo zadnje čase opraviti še z dru- | gimi globljimi In bolj specifičnimi vzro- j ki. To je v prvi vrsti skrajno slab pro- | met na denarnem trgu, ker se vsakdo i boji, da lahko vrednost denarja vsak čas pade. V drugi vrsti priJc v postav okolnost, da je v novejšem času usah- j nil glavni vir gospodarske obnove — mednarodni kredit. Padec franka je psihološko zelo vplival na kapitaliste. To j dejstvo je zelo škodovalo evropskim državam, ker je omajalo njihov kredit, j Do usodnega padca francoskega fran- j ka so evropske države kupovale vrednostne papirje, dočim jih zdaj prodajajo in ponujajo. To je vplivalo tudi na kapital prizadetih držav, čigar vrednost ie začela znatno padati. Okolnost, da ni več tuiega kredita, igra tudi v naši denarni krizi važno vlogo. Pri nas pa kaj radi pozabljamo, da prava rešitev ni v banki, ki sama ne more delati čudežev in kovati bogastva, temveč v ljudstvu samem, v varčnosti, v omejitvi glede pretiranih ali nepotrebnih izdatkov in v produktivnem delu, ki mora obvezati med vsemi stanovi kot edino zanesljivo sredstvo, da se rešimo denarne krize. Zal, da se ljudstvo večinoma ne zaveda, kolike važnosti je za narodno gospodarstvo varčnost in marljivost. Pri naših ljudeh vidimo zlasti zadma leta zelo čuden in prav za prav grd pojav. Za vsako malenkost pričakujejo ljudje pomoči od države, vsi zahtevajo, naj skrbi zanje državna blagajna. Pri tem pa pozabljajo, da pride vsak dinar, ki j ga da državna ali občinska blagajna, iz žepa davkoplačevalcev in da torej le poslabša, ne pa zboliša položaj tistih, ki morajo plačevati tem večje davke, čim več je državnih ali občinskih podpor. Vsi vidimo žalosten položaj našega uradništva in usodne posledice naraščajočega števila brezposelnih, toda navzlic temu smo pogosto sami krivi, da si morajo iskati naibob'Ši strokovnjaki in znanstveniki zaslužka v tujini. Z druge strani pa sili gmotni položaj cvet našega naroda med duševni proletarijat, ki živi v obupnih razmerah.
Jasno je, da ne živimo samo v gospodarski m denarni krizi. V osnovi tega Pojava leži Se bolj resna in nevarna družabno-moralna kriza. Da premagamo to krizo, nam ne zadostuje tuja pomoč ali kapital. Važnejše so lastne moralne sile. Vsi se moramo zavedati nevarnosti, ki nam preti, če si ne bomo znali pomagati sami Najti je treba novo pot iz gospodarske in denarne krize, ki je v bistvu le posledica družab-no-moralne krize. Začetek te poti je produktivno, intenzivno in smotreno delo z ene, ter varčnost in zmerno življenje z druge strani. Nobene spremembe vlade ali socijalni pokreti tu nič ne pomagajo. Delati je treba, ker :e le v delu naš spas.
0 NAŠEM LANSKEM UVOZU.
Celokupni uvoz v preteklem letu je znašal dinarjev 8.309.635.472, kar predstav, Ija znaten narastek napram uvozu preja, njega leta. Pričakovalo se je, da bo uvoz lanskega leta mnogo manjši ođ lsvoza ln to pričakovanje se nI izpolnilo. NaS uvoz je tudi lani znatno presegel Izvoz. Uvozilo se je med drugimi predmeti: zemljoradnišklh proizvodov za Din 735.478.433: proizvodov živinorejske stroke za Din 285,052.396 ln 1,667.548: proizvodov gozdarske stroke za Din 30.663.798 in 44,540.714: proizvodov poljedelskih panog industrije za dinarjev 878.^0.768 • ^ctvin ln predmetov za hrano za Din 36,392 722: mineralna olja, razno, vrstni proizvodi in drugo za Din 620.373.345 pridelanega voska, blaga napravljenega z nporabo masti, olja in voska za dinarjev 67,701.765; kemičnih in lekarniških prolz. vodov, eterska olja, dišave, barveni proizvodi, zapaljive in eksplozivne materije Itd. za Din 313.379.612 ln 638.815: materije rs predivo la Izdelano blago za D 3,506.126.367 in 45,600.917; kože in krzna z izdelki za Din 215.1*4.208: kavčuka in gutaperke za Din 65.851.452; pletarskih Izdelkov za Din 4,418.194; Sčetarskih in sltarskih Izdelkov sa Din 6,553.941; papirja za D 17B.169.082; steklenega blaga za Din 123,183.510; kov!, narskega blaga za Din 1.016,133.422; stroji, aparati, elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva za dinarjev 474,494.934 in 35,598.881; naučni in umetniških predmetov za Din 16,116.491 in 7,780.660.
Ves uvoz predstavlja ogromno svoto 8.509,535.472 D; izvoz je znašal 8.048,843.930 Din torej je uvoz večji sa 260,791.542 Din.
★   ★ ★
—g Hmelj. XVII. poročilo Hmeljarskega drultva o Stanju hmeljarskih nasadov doma In drugod. Alost vBelg jI. Tvrdka: de Connlk van Noyen razglasa sledeče:
Vsled nizkih cen in bogate letine leta 1922. se je na celem svetu s hmeljem zasejana ploskev navedenega leta, ki Je obsegala 48.973 ha, zmanjšala leta 1923. na 44.576 ha. Ker Je svetovna letina leta 1922 znašala 1,074.000 stotov a 50 kg, Je 1 ha povprečno dal 22 stotov. Za slučaj, da bi letos pridelali toliko hmelja kot leta 1922., bi znašala svetovna letina 980.672 stotov, na kar pa seveda ni misliti. Svetovna uporaba hmelja v letih 1920.—1923. je znašala 3mL lijone 721.000 stotov hmelja, povprečno to-iej v enem letu najmanj 930.000 stotov; pri tem pa gre pomisliti, da ne bo letos ostalo na celem svetu ne lanskega, ne starejšega hmelja in da Je do nove letine Se precej časa. Ce se torej za tekoče leto vpo, števa ploskev leta 1928 in če se nadalje upošteva povprečna množina posameznih okolišev, bodemo letos pridelali 869.032 sto-tov hmelja, katera množina ne bo krila sve. tovnega konzuma. ki znaSa najmanj 930.000 stotov. — H o k a v v okolici 2ateca dne 6. avgusta 1924. Tvrđka Chrlstl Je kupila prvi letošnji hmelj ter ga plačala po 2500 Kč za 60 kg ali približno 125 Din za
1 kg žateškega hmelja.
—g Društvo kmetijskih strokovnjakov. Občni zbor Društva kmetijskih strokovoja* kov za Slovenijo se vrši v soboto dne 16. t. m. ob desetih dopoldne na vinarski in sacL jarski šoli v Mariboru.
—g Elektrifikacija »Rožne doline« v Bolgariji. Koncem 1. 1914 je bilo instaliranih v Kazanliku (v znameniti bolgarski »Rožni dolini«) 436 elektraren z 1500 žarnicami. 8 tovaren je dobivalo električno energijo. 10 let pozneje, leta 1924 je bilo instaliranih v Kazanliku in vasi Enini že 12.500 žarnic. 60 električnih motorjev je dajalo 46 podjetjem energijo. To je zelo pospešilo industrijo. V Kazanliku rastejo nova podjetja kakor gobe po dežju. Kmalu tudi nova centrala ne bo več zadostovala.
— g Nemci na ruski zemlji. Sovjetska vlada je te dni potrdila koncesijo neki nemški tvrdki, ki dobi 16.500 desja-tin zemlje na teritoriju Vladikavkaza z obveznostjo, da obdela zemljo z modernimi sredstvi.
— g Nova železniška proga. Te dni so se pričela prvotna dela za zgradbo nove žebzniške proge Niš—Prokuplje.
— g Rim in njegovo pristanišče. Slednjič je tudi Rim prišel do svojega pristanišča. Bilo je mnogo načrtov, pa so se vsi izjalovili, šele sedanja vlada je pričela z resnim delom, in tako je danes Ostia pomorski del glavnega italijanskega mesta. Dela se z vso naglico in 10. t. m. ie bila svečana inavguracija novega pristanišča, po katerem je Rim spojen z morjem.
—g Agrarna reforma v Romuniji. Dr, Žarni podtajnik je prepotoval Besarabljo. Iz njegovega poročila sledi, da Je bilo raz. laSčenih doslej 1.491.920 ha puđov velepo. sestev ln od tega je bilo 375.061 kmetom razdeljeno 1,098.045 ha zemlje, ki je že obdelana.
—g Velika francoska udeležba na Je. •enakem velesejmu v Pragi. Lani se je Francija udeležila praškega velesejma v obilni meri, letos pa bo udeležba naravnost ogromna. Francoska ekspozicija bo obsegala 1000 m2. V razstavi bodo najrazno. vrstnejši predmeti In Izdelki iz vseh vrst pridobitnih panog, kakor se Izložljo tudi produkti iz kolonij.
—g Lička železnica. Dalmatinski listi se znova zavzemajo xa đovrienje ličke železnice. Sele s to progo se spoji zapadni del naše države s primorjem. Olkevanje 8 gradnjo te proge prinaša našemu ljudstvu kar kor tndi kmetijstvu velik udarec. Da si Dalmacija pomaga je neobhodno potrebno, da se lička železnica dokonča v najkrajšem času.
—g Število konj v nail državi. Ionsko leto je bilo t nall državi 815.000 konj in sieer v Hrvatski in t SlaTonIJi S37.000, ▼ Sloveniji 49.000, v Srbiji 154.000. ▼ Vojvodini 250.000, ▼ Dalmaciji 23.000 ln v CT-nigori 10.000. Tekom leta 1924. se je število konj v nafti državi povečalo že za 10<fa.
— Državna borza dela v LJubljani ostane v soboto dne 16. tm. radi snaženja urad prostora za stranke zaprta.
—g Za povzdlgo poljedelstva. V poljedelskem ministrstvu se je vršila te dni konferenca načelnikov vseh oddelkov v tem ministrstvu. Razpravljalo se je o reorganizaciji poljedelske službe, o propagandi in o ureditvi potnih troškov za državne ekonome ter še o nekaterih drugih vprašanjih.
—g Tržne cene v Trbovljah, dne 9. avgusta 1924. Govedina: v mesnicah-Din I. 24, II. 22,; na trgu: I. 23, II. 22; Te. letina: v mesnicah: I. 30, II. 26; na trgu: I. 27.50; II. 25; Svinjina: meso: na trgu: 32.50, slanina 34—36.50; mast ln salo 35— 37.50; prekajeno meso: 40—45; gnjat: 45. Perutnina: piščanci 15—25; kokoši: 40- 50 Mleko 4—1.50; surovo maslo 60. čajno ma. Slo 70; jajca: komad 1.50; kruh beli 6.30, črni 5.30; špecerijsko blasro: kava 49—76, sladkor kristalni: 20.50; v kockah: 22.50* milo 18.50;  moka »00« 6.50. Krma: seno:
0. 50—1.—, Sočivje paradižniki: 5.50; grah v stročju: 8, fižol v stročju 2—2.50; novi krompir 1.50; salata 6.50; glavnato zelje 6, paprika 1—1.50 kom., slive 6, Jabolka 4—5, gobe: lisičke 2, čebula 2—3, kumare 0.25—
1. -—, komad.
—g O gospodarskem položaju v Italiji razpoSilja »Trgovska banka« v Baslu v Svi, cl že drugo okrožnico. Razpravlja se o se„ danji ekonomski situaciji v deželi na podlagi zanesljivega statističnega materija!«. Kar se tiče plačilne bilance, se ugotavlja, da se izenačuje na naravni način. Italijan, sko narodno gospodarstvo izkazuje napram inozemstvu letnega čistega dobička približ, no 750 milijonov lir, ki sloni deloma na plačilo dolgov, deloma na vrnjenih plačll-llh in investicijah v inozemstvu. Poročilo prihaja do zaključka: Gospodarskt položaj Italije se vidno boljša splošno, kak >r po_ sebno na rasnih poljih, ki tvorijo temelj narodnega bogastra. Inflacija pada, držav. nI bndget in trgovska bilanca se razvijata vedno ugodnejSe, javne upravne panoge zlasti železnice se sanirajo, polažsj bank se je ojačll, kupčija se pospešuje, industrl, ja se dviga, poljedelstvo je oživelo, v socL jalnih razmerah je nastopilo pomlrjenje. delovni trg se Je stabiliziral ln beležijo *-e Se mnogi drugi napredki, na katerih ima nova vlada velik del zasluge.
—g Pridelek vin« v Italiji. Italijanski gospodarski listi poročajo, da bo letošnji pridelek grozdja v Italiji znatno slabši od lanskega. Samo v nekaterih delih Južne Italije bo pridelek bolJSI. Celokupni pride, lek za letos se ceni na okoli 44 milijonov hi. Lani Je bilo pridelka 53 milijonov. Lan. skega vina Je ie po vso d 1 preveč.
—g O naših emigrantih v Ameriki pl_ Se »Trgovinski glasnik«: »Težke gospo, darske razmere so nagnale veliko naših ljudi k Izseljevanja lz domače zemlje. Ve lik odstotek njih propada po otrovnih plan. tažah kave, po strasnih rudokoplh, drugi pa izčrpavajo svojo moč, izvršujoč naj suro. vejse ln najtežje poele po tovarnah.«
—g Dobave. Dne 30. avgusta ti. se bo vršila pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjalukl ofertalna licitacija gle. de dobave 472.000 kg ovsa. Dne 11. sept. ti se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznih potrebščin (kleja. gipsa, kalofonije. smlr_ kovega pairja, ščetk. dekstrina Itd.) — Dne 16. septembra ti. se bo vršila pri rav. nateljstvu državnih železnic v Subotici po. novna ofertalna licitacija glede dobave voL nenih mazalic. — Predmetni oglas s na. tančnejšlml podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice t Ljubljani Interesentom na vpogled-
—g Tobačni monopol na Poljskem, 1 avgustom Je stopil na Poljskem r Telja. vo tobačni monopol.   Dosedanje privatne tovarne za tobačne Izdelke je nakupila dr« žava.
—g -Banque Serbo.Sulsse« v Beogradu. Ta zavod, ustanovljen leta 1921, omenja v poročilu za preteklo leto povi, *šek akcijskega kapitala od 5 na 10 milijonov dinarjev. Razpis Je Imel polni uspeh. Promet s SvJco zlasti v deviznih poslih Je bil zelo živahen. Razmere na denarnem trgu so bile v Srbiji zelo napete, tako da se je vedno očitneje kazal primanjkljaj 11. kvidnih sredstev.
—g Dobava bakrenih cevi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: 30 komadov bakrene cevi run. 32 mm, notr 27 mm, 20 komadov bakrene cevi zun. 37 mm, notr. 32 mm, 10 komadov bakrene cevi zun. 68 mm. notr. 40 mm. Dobava se mora izvršiti po dobavnih po. gojih bivše JuSne železnice 6L IVc 10782-* z dne 17. dec. 1924 Pogoji se nahajajo v vpogled pr 1 ekonomskem odelenju Dlrek. cije državnih železnic v Ljubljani, Gospo-svetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Kolekovane ponudbe je predložiti najkasneje do 25 avg. 1924.
—g Dobava bakrene žive. Direkcija državnih Železnic ▼ LJubljani razpisuje dobavo: 500 kg bakrene žice St. 60, ln 300 kilogramov bakrene žice št. 60. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem ode. lenju Direkcije Državnih železnic v Ljub. ljani, Gospoevetska ceeta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Kolekovane ponudbe je predložiti naj. kasneje do 25. avgusta 1924.
—g Dobava kanavaaa. Direkcija držav, nih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo glede 500 m kanavaaa rujavega. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti Velesej. ma) vsak delava) dan od 10. do 12. ure. Ponudbe j« predložiti najkasneje do 25. avgusta 1924.
-—g Dobava železne pločevine In vlja. kov r maticami. Ravnateljstvo državnih Železnic v LJubljani razpisuje dobavo 5000 kg železne pločevine ln 40.000 komadov vijakov s maticami. Pogoji so nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelonju Direkcije državnih Železnic v Ljubljani. Gosposvetska ce. sta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10, do 12. ure. Kolekovane ponudbe je predložiti najkasneje do 25. avg. 1924.
To in ono.
Narava človeka in njegov smisel za lepoto.
Vsak človek Ima svoje merilo za lepo in grdo. Po svoji vzgoji sodijo ljudje različno o lepem in grdem na sliki, na zunaj no sti hiše, v opremi stanovanja aH salona itd, V tem smislu gre lahko razlika med ljudmi tako daleč, da se morejo umetniki-futuristi in njim podobni indlvldi »slikic, t kateri navadni ljudje ne vidijo razen povrSno ln nesmiselno namaaznih barv prav ničesar. Toda kakor je velike razlika med ljudmi glede smisla za lepoto t narav! »tako so skoraj pri vseh ljudeh enaki pojmi o lepoti t nas samih«. To je čisto navadno dejstvo, o katerem pa le redko kdo razmišlja. Ce srečate na cesti idljota s apačenim obrazom, odprtimi usti in pobeleneml ustnicami, z nesmiselnim, blodečim ln bolestnim pogledom, ali morete trditi, da je tak človek lep? Nasprotno pa vsi ljudje soglašajo v tem, da je pravilno razvit, duševno ln telesno zdrav mladenič lep. Jasno je, da je v naši naravi nekaj, kar nam pove, kateri ljudje so lepi ln kateri grdi. Nastane vprašanje, kakšno Je to naravno čustvo v nas, kje so njegove korenine, kakšen je njegov smisel In vzor.
Vsa naravna, prirojena čustva spadajo k tako zvanim Instinktom. Z njimi pride človek nasvet. Potom vzgoje jih lahko razvijemo aH polagoma zadušimo, ne moremo jih pa Izkoreniniti lz svoje duše. Vsak instinkt Ima svoj globoki smisel in svoj naravni izvor.   Isto velja tudi glede našega prirojenega smisla za lepo ln grdo. S pomočjo tega prirojenega čuta lahko sodimo o človeškem telesnem ln duševnem zdravju ln harmoniji. V zvezi s tem je tudi naravna težnja ljudi, da se svežejo ali ne s gotovim človekom drugega spola s namenom roditi potomstvo.   Naravno, da je ta prirojeni čut za opredelitev lepote ln težnja po nji temelj spolne izbire In važen pripomoček za fizično ln duševno Izpopolnitev človeškega rodu. Tu pa naletimo takoj na važno vprašanje:  zakaj smatramo, da je lep človek fizično in duševno več vreden kakor grd? Ali pozna zgodovina velike može, ki niso bili lepi. Da pojasnimo to vprašanje, moramo omeniti takozvani zakon o korelaciji.    Dokazano Je, da so kakovosti organizma pri razvoju tesno zvezane, čim smo ugotovili en nedostatek, lahko z gotovostjo trdimo, da so v organizmu še drugI nedostakL   Isto velja o vseh pojavih na mlađem organizmu. Tako n. pr., če so mladi ^-nlr>, povsem goli, bodo imeli perje belo, žolto In sivo, nikakor pa ne drugačne barve, če moškemu ne ra6te brada, Je njegov glas visok kakor detskl. To pomeni, da njegovi spolni organi niso normalno razviti  Splošno velja vravilo, da so vse telesne in duševne lastnosti tesno zvezane med seboj v harmonijo.
čim se pojavi v organizmu nasledstve-nl defekt, je ta harmonija porušena. In ta harmonija med duševnimi ln telesnimi lastnostmi je tisto, kar nas uči narava, ko ločimo lepo od grdega ali harmonijo od disharmonije. To pa Ima svoj globoki pomen: potom tega prirojenega čuta omogoča priroda mlademu organizmu, da stopi s človekom drugega spola v tak zakon, kjer harmonlra telesna ln duševna nasledstvena konstrukcija obeh zakoncev. Is takega zakona se rode tudi otrobi, ki so za življenje sposobni. Nasprotno pa se rode iz zakona, kjer mož ln žena po nasledstvu ne harmonirata, otroci s skritimi ali Javnimi nedostatkl, ki so jih podedovali od roditeljev. To velja seveda za telesne in duševne lastnosti. Naravno, da imajo lahko tudi ljudje z orgsv nično disharmonijo nekatere simpatične in dohre lastnosti. Veliki misleci so bili ponekod fizično slabiči in so Imeli vse mogoče defekte. Vendar pa so redki slučaji, da bi mlado, zdravo in lepo dekle zvezalo svojo usodo s človekom, ki Ima različne W.Vwne In telesne nedostatke. Izjeme vidimo samo tam, kjer odločuje čisti materijalizem. Notranji glas govori mlademu človeku, naj se nikar ne veže z bitjem drugega spola, ki sicer zasluži spoštovanje, ki pa nI simpatično. Tako govori čista priroda.
To razliko med lepim ln grdim, ki igra ■važno vlogo zlasti v seksualnem Življenju, poznajo tudi živali. Najbolj tipično je izražen ta spolni instinkt pri pticah. Vsaka vrsta ptic Ima svoj posebni kriterij za le-
poto.  Pa tudi pri človeku je tako: razne
rase Imajo različne po;me o lepoti. To je odvisno od posebne poti njihovega naravnega razvoja. Splošna telesna in dni ma harmonija se pojavlja pri beli rasi na en način, pri žolti ln črni pa na drug -3**. Priroda je najboljši učitelj človeka. In ml moramo poslušati njene nasvete. Priroda nam pravi, naj sklenemo zakon s človekom, ki duševno in telesno harmonlra z nami. Na ta način nam priroda garantira, da pridejo na svet potomci, ki bodo še lepši, še bolj harmonični ter duševno in telesno nadarjeni. Navzlic temu notranjemu glasu pa se človek kaj rad izneveri prirodi in sklene sakon ne lz simpatije, temveč, Is materi-jelnlh interesov. Idealno bi bilo za človeštvo če bi nobeno lepo In zdravo dekle ne ostalo brez zakonske zveze z dobro razvitim in nadarjenim mladeničem. Samski stan naj bi veljal samo za ljudi, ki ne harmoniraio. Vsi pa vemo, da v resnici nI tako. Denar, ki je bil in ostane sveta vladar, vlada tuđi v lem ozlru.
Pariz ponoči.
V P a r i z u, 10. avg.
Kdor si je ogledal Pariz, hoče tudi videti svetovnoznano pariško nočno življenje, češ da brez tega ni videl pravega Pariza. Pariz je vse drugod prej, kot pa na Montmartru, ki ga po-sečajo pretežno le tujci. Večina Pari-žanov ni bila nikoli po teh nočnih lokalih in se ne zanima zanje. Občinstvo, kakor tudi pevci in igralci so tu privihram' od vseh strani neba.
Če jo mahnemo proti place Pizalle, nam že od daleč žarijo nasproti velikanski električni napisi v vseh barvah, ki vabijo m|moTdoče k obisku. Stopimo v enega teh barov z običajnimi obiskovalci obeh spolov in poslušamo razne umetnike, Igralce in pevce: igralci na gitaro, oblečeni v pomarančaste in škr-lataste halje, mlade pevke v moiree krilih in pestrih šalih, potem čudna oseba z leseno nogo, bivši legijonar, ki podnevi krpa čevlje, ponoči pa hodi od lokala do lokala z velikim tamburinom ln z rezkim glasom prepeva orijental-ske žalostno zategnjene popevke.
Naenkrat nastopi četa kozakov v svojih lepih uniformah, s pasi nabojev na prsih in bodalom ob boku. Na glavi imajo kučmo iz kožuhovine in njih škornji krepko udarjajo ob tla. Vse, kar je malo bolj eksotično, žanje v tem niljeju buren aplavz in tako je občinstvo večer za večerom tudi navdušeno za divje kozaške plese.
V kotu igra ciganska kapela, nače-luje ji Romun Gulesko. Divja igra in divji ples opaja glave, trudne od zaužitega alkohola.
Naenkrat pa se začuje od neke mize glas in vse obmolkne, ne da bi vedelo zakaj ,vsi pogledi se obrnejo v njegovo smer.
Poleg Rusa, ki se stiska v svojem fraku v kot. poje ženska, brez poze. brez prisil j enosti. Nikdar nisem videl bolj patetičnega izraza: ogromne oči, žareče od vročice in temnega genija, krepke, izrazite poteze, kratko poreza-ni sivi lasje, skratka: maska bolečine in ljubezni.
Ko je nehala peti, si najprvo nihče n! upal ploskati, da bi ne razdrl globokega utiša, ki ga je razlila po dvorani.
To je hčerka znamenitega ciganskega pevca in skladatelja Aleksandra Davidova. Peti se ni nikoli učila. Zelo mlada se je bila poročila z ruskim ple-menitašem, ki se je skregal s svojo rodbino, da jo vzame za ženo. Srečno in udobno je živela v Moskvi.
Prišla pa je revolucija, boljševizem, lakota. Tedaj pa se je spomnila pesmi svojega očeta in tajna sila, ki ji je bila Prirojena, jo je spravila na oder. Imela je velikanske uspehe. Kritiki so Jo ime-
novali »ženskega Šaljapina«. Njeno Ime, ki je postalo znamenito v nekaj dneh jo je rešilo lakote in pogina.
čitati ne zna niti ene note, ima pa tako fino uho in tako nenavaden spomin za godbo, da poje Carmen od začetka do konca z neverjetno lepoto.
Boljševiki so ji vrgli soproga v ječo, od skrbi in žalosti je zbolela, morala je odpotovati in prišla v Berlin, kjer se je žalostno preživljala s petjem. Danes je Zina Davidova v Parizu ln si služi kruh s tem. da poje od noči do ranega jutra v nočnem lokalu.
Nekaj o čevlju.
Eleganten čevelj in elegantna rokavica sta znak fine dame. Naj bo obleka še tako preprosta, da sta le čevelj In rokavica brezhibna, pa stoji pred našimi očmi popolna lady. SIcer pa opažamo, da večina dam pazno gleda na to, zakaj nič ne učinkuje odvratneje pd pokvarjenega čevlja ali umazane rokavice, če tudi ne more vsaka dama nastopati v čeveljčkih lz najfinejšega usnja in nam prožiti roko, ki tiči v naj-elegantnejši rokavici, nam je vendar prijetno, ako sta ta dva predmeta v redu. Pri tem mislimo seveda le na one, ki jim to dopuščajo gmotne razmere.
Oglejmo si nekoliko zgodovino čevlja in izpremembe tekom stoletij. Od najbolj preproste sandale do grške dobe ln v času prvega krščanstva je doživel oz. preživel čevelj dovolj met«morfoz do elegantne ehanzure naših dni. Prvi početkl čevlja so grškega izvora. Najprej so bili le navadni podplati iz ličja ali usnja, privezani k nogi z jermenčki. Plesni čevelj izvira iz Jutro-vega; tam so krasile plesalke svoje noge s svilenimi trakovi, ln ta Šega se je bolj in bolj razširila. Tako so nastali mehki, zračni plesni čevlji, kakor so pri nas v navadi v baletu in plesni dvorani. Iztok pozna še danes majhne, lične brezpetnike, ki jih nosijo orijentalke, katere malo hodijo. V ori-jentu. kjer uživa ženska še malo pravic v javnosti, prevladuje kot obuvalo brezpet-nik, ki ga umejo orijentalke pravtako spretno uporabljati, da krote svoje može, kot njihove sestre v Evropi.
Ženski čevlji so se zelo izpopolnili v srednjem veku; grajska gospodična je nosila atlasne čeveljčke, ki so vzbujali lep vtis, dočim so plemiči koračill v visokih škornjih z ostrogami, kakor jih še vedno nosijo nekatere vrste vojaštva. V časa omehkuženja so se prelevili v kljunaste čevlje. Naslednja stoletja je nosila večina moških škornje. Za dobo rokoko so bili damski čevlji precej neprikladni, v dobi emplrne pa so prevladali ljubke, Izrezane čeveljčke, mično prevezane z navzkrižnimi trakovi. Ta oblika Je ostala do tridesetih let prošlega stoletja, ko so se pri damah udomačili visoki čevlji, ki so se do današnjih časov tako izpopolnili, da more iti ženska v njih po vsakem terenu z vso eleganco.
Moda je priznala tudi čevlje za razne svrhe: kopalne, telovadne, kolesarske čevlje Itd. Tako je napredoval čevelj doslej, široke množice seveda niso sledile kapricam mode ln tupatam ohranile svoje »narodne« čevlje. Francoz pozna lesene čevlje, Nemec coklje, Rus škornje lz juhtovine itd. Zadnje nosijo tudi ruske kmetice k svojim narodnim nošam, kar je videti jako prikladno. Nekoč si Je ruska carica privoščila to-le šalo: »Oblekla se je v narodno nošo, obula omenjene škornje, se tajno odpeljala na deželo ln zapletla v ljubavno razmerje mladega pastirja, ki ni mogel misliti, da tiči v takih škornjih tako visoka gospa. Ko se mu Je dala slednjič spoznati, Je dečko zopet komaj verjel. Carica ga je bogato obdarila in ga odvezala od obljube, da jo poroči.«
Lepa noga mora biti dandanes majhna; velike noge se vsakdo boji. Pri mnogih znanih osebnostih hvalijo poleg duševnih vrlin tudi telesne. Tako se govori, da je Imela nemška pesnica Hahn.Hahn tako majhno in mično nogo, da se je njen kasnejši soprog, neki poljski Slahčič, zaljubil v njen čevelj še preden je videl njo samo. O Mariji An-toinette. par brezpetnlkov lepe NInon de nožico, da se je njen dvorni čevljar smrtno zaljubil vanjo. Ko je zadela kraljico neizprosna usoda, se Je postavil navdušeno na stran rojalistov ln bil zato usmrčen.
Kakor Imamo sedaj na vseh poljih zbiratelje In zbirateljice, tako imamo že tudi velezanimivo zbirko čevljev. Marljiva zbi-ralka je mati Italijanskega kralja, ki Ima v
Fedor L ju bo v:
"""arna „Pri rfvph ir?v?»f?rffh".
Ne vem. Zatulil je:
V seznamu Špekulantov si, svinja. Bogatiš na račun svobodnega in suverenega ruskega naroda, razumeš! .
In zdajci sta planila iz nekega kota kavarne dva rdeče-gardista. Držala sta nagajke v rokah in udrihala krog sebe. Grozila sta z revolverji Tepla sta princeze, grofice in kneginje, ki so bile nage in mršave kakor proč vržene kosti, in začulo se je tako silno ječanje, da sem moral prenehati igrati, dasi je Vakara-lovskij venomer kričal:
Valček — valček ^- valček. Valček nočem imeti, hudič! AH ne razumeš?
Nisem razumel. Nisem hotel razumeti, tem manj, ker je bil pijan kakor krava — rdeče-gardisti pa so neprestano udrihali z nagajkami.
To je bil rojstni dan, rojstni dan brezrokega generala — Sapristi... Tako smo dejali nekoč v Parizu takrat, ko smo začeli tam naše muzikalne študije.
Povelju vsemogočnega ljudskega komisarja sem se uprl. Moja usoda Je bila na tehtnici. V tistem hipu ni bilo mogoče vedeti, kaj bo in da-li pridem Še živ iz kavarna *Pri dveh invalidih«.
Toda za prvo silo še ni bilo nobenega povoda, da bi se bal za svojo osebo. Vakaralovskij je postal v svoji pijanosti vljuden. Nalil je polno kristalno čašo šampanjca ter mi pomigal, naj pridem k njegovi mizi.
Ponudil mi jo je, rekoč: »Brez zamere, tovariš. Pij! Če nočeš igrati valčka, pa naj bo, zaigraj mazurko, če pa tudi te nočeš, tedaj igraj poskočnico, prijatelj.«
Vzel sem čašo s penečim se vinom iz njegove roke, in v tem, ko sem pil, me je Vakaralovskij solznih oči objel. Postavil sem prazno čašo na marmornato mizo in Vakaralovskij je pritisnil svoje debele ustnice na moja usta.
Malo, da nisem zakričal, ne, saj se mi je obračal želodec. Bilo mi je, kakor da moram zdajci bljuvati.
Med tem kratkim prizorom, ki se je odifral med menoj m Vakaralovskim, sem za hip pogrešil staro kneginjo.
A kaj kmalu so me iznova opozorili na njo.
Goldbaum si je bil menda vtepel v glavo, da mora izvršiti naročilo svojega prijatelja Teđora Fedoroviča.
Rdeče-gardisti so neusmiljeno vihteli nagajke. Udarci so padali, kamor je bilo, in ruska aristokracija je vreščala, dočim je proletarijat, kolikor ga je pač
bilo v kavarni, pritrjeval tej osveti suverenega ruskega naroda z živinskim riganjem in nerazločnim rezgetamem. Kar sem začul Goldbaumov glas: Vojak — tovariš — bratec — kako, da si pozabil staro svinjo?
Njegova roka je pokazala na knegi-njo, ki je tisti hip padla predenj na kolena.
Še dandanes prav ne vem, česa je prav za prav prosila.  Da ji pust« to
bedno živl;enje, ta ostanek dni, ki ga je razjedala najstrašnejša kuga — kratko-malo — vem samo to, da je storila največjo neumnost, kakršno je sploh mogla. Zaklinjala je Goldbauma v imenu prečiste device, on pa je nahrulll vojaka, vihtečega nagajko:
Potegni vendar tej vlačugi cunje raz zadnjico.
Rđeče-gardist se je obotavljal.
Zakaj, ostudni znak je gorel na tem Čelu.
Zdelo se je, kakor da je groza, dotakniti se sifilitične starke.
Tedajci je posegel vmes Goldbaum v svoji besnosti.
Krik se je razlegel po kavami. Po tem ječanje, ki ni bilo več podobno človeškim glasovom. Žvižg in zopet Žvižg po zraku. Nagajke so sekale.
2e carjevi kozaki so Jih uporabljali
svoji kolekciji čevlje, katere je nosila Marija Stuartova na svojem potu k safotu, dalje čevlje Device Orleanske, Marije An-toinette, par brezptenibov lepe Ninon de 1'Eucloe ln čevelj kraljice Luize. Razen teh zgodovinskih obuval vsebuje zbirko vzorcev vseh vrst ženske obutve vseh narodov sveta. Častno mesto zavzema par otroških čevljev, pravi pleteni svileni čevlji, ki jih Je nosil princ Napolski, ln par usnjenih čevljev, v katerih Je shodil. Ti čevlji so edini moški čevlji v zbirki.
i«
na veleseimu!
Paviljon E 39.
Razstava in sprejemanje naročil.
; -^?^^^ISSaVHBU^Ba^aVB9BVaV^9S?P'?t^S^
Čtivo in nervoznost.
Naš živčni sistem nikakor ne sestoji samo iz živcev, po katerih ima Ime, sem spadajo tudi središča ali osredja vseh posameznih živcev, organi, ki vodijo in ureja. Jo delavnost živčevja. Najvažnejši teh organov so brez dvoma veliki možgani. Kar imenujemo zavest, mišljenje, čutenje, hote. nje. je vezano na njihove funkcije; njihove bolezni in poškodovanja se očitujejo kot duševni defekti. Nervoznost imenujemo živčno bolezen, vendar pa je več ko verjetno, da ta bolezen ni vezana samo na živce v ožjem zmislu, temveč tudi na živčevni osrednji organ, možgane. Eno pa je gotovo, t. j., da se nervoznost javlja v prvi vrsti v sferi možganske dejavnosti: mišljenja, čutenja in hotenja. In ravno zbog tega obstojajo med njo inčlovškim doživljajem, v rea_ ničnosti in domišljiji, ozki stiki. K doživljanju zadnje vrste pa spada pri modernem človeku čtivo. Vprašanje je, ali more čtivo na duh ln um nervoznega drugače vplivati kot na popolnoma zdravega človeka; dalje, ali deloma povzroča nervoznost ali Jo vsaj more povzročiti. Odveč je, da bi tu navajali, kako učinkuje čtivo na čustveno življenje človeka, posebno žensk in otrok, ki ali realnega Življenja sploh ne poznajo ali pa stoja dalje od njega kot odrasel mož. Ako bi ne bilo teh učinkov, bi učiteljem ln vzgojiteljem že davno odpadel trud, paziti na čtivo svojih gojencev, potem bi psihiater ne imel povoda vpraševati po čtivu svojih pacijentov.
Učinki pa obstoje in so v našem slučaju prav znatni. K znakom nervoznega tenu peramenta spadata predvsem prenapeta občutljivost in dražljivost. Nervoznega razburjajo čisto nedolžni dogodki; velikost razburjenja in pomen vzroka se nikdar ne skladata. Pri zdravem človeku so dogodki, ki jih doživimo v čtivu, vzroki, ki prav malo razburjajo in ki hitro oslabe. Pri ner-voznežu je to drugače. Njegova občutljivost mu omogoča, da se v čitano dejanje bolj vživi, da ga v vseh podrobnostih približa značaju resničneera dogodka. S tem pa je Že dan pogoj, da čitana stvar ostane dalje časa v čutih ln močneje vpliva na čitatelja. V skrajnih slučajih gre to tako daleč, da se Čitani dogodki vrnejo v vsakdanje življenje nervoznega in da prevzamejo tu kmalu vodilno vlogo. Nervoznež išče v življenju potez, ki jih je našel v čitanih dogodkih, in le prevečkrat se ozlovolji in dolgočasi, ako jih ne najde. Zadnje pa je žalibog pravilo, ker življenje pač ni roman, in tudi če bi bil, bi bil povsem drugačen od književnega romana. Vse prenapeto, nenaravno, izumetničeno nahajamo često v bistvu nervoznih ljudi, zlasti žensk, in vse to ima Izvor v čtivu. Skoro bi lahko rekli, da se značaj ner-vozneža v čtivu pretvori, da postane povsem drug. Samo po sebi se razume, da Je treba v to veliko množino čtiva, a nič manj-So nervoznost Sicer pa tudi pri manjši ner_ voznosti ne manjka znakov, ki osvetljujejo, kar smo povedali. Nenadno menjavanje občutij, ki ga pri nervoznih ljudeh skoro brez izjeme opažamo, je vedno vplivano po čtivu; pojavi se, ako se roman ln resničnost n° strinjata, in izgine, ako se roman in resničnost skladata.
še mnogo realnejši primer za razmerje med nervoznostjo in čtivom nam nudi opazovanje nervoznega nesna (brezspanca). Nesen je pogost pri nervoznih ljudeh, zlasti i
onih, ki čez dan mnogo duševno delajo. Ako se hoče zdravnik proti nesnu uspešno
boriti, mora bolniku najprej prepovedati večerno čtivo. Ako zvečer čitamo, se po čtivu vzbujene misli ln čustva ponoči v duhu bolnika dalje razvijajo: to Je zgoraj omenje no nadaljuje učinkovanje. Tudi pri zdravih ljudeh opažamo, da ne morejo zaspati, ako so prej čitali kaj napetega ali razburljivega. To Je nervoznemu nesnu popolnoma analogen pojav, samo da vpliva na nervozne ljudi čtivo skoro vsake vrste, pri zdravih pa samo gotova vrsta. Ako torej nedvomno obstoji tako posebno učinkovanje čtiva na duševno življenje nervoznega človeka, nismo upravičeni trditi, da čtivo povzroča nervoznost. Najmočnejši činitelj, ako ne edini, pri nastopanju nervoznostl je dedič-nost (dedna podvrženost.") Lahko mirno rečemo: nervoznost ne nastane, ona se porodf s človekom vred. Tak po rojstvu nervozni temperament se seveda lahko očituje tudi v specifičnem izboru čtiva in morda tudi v preobilici čtivu posvečenega časa. Ker pa čtivo, kakor smo čuli, na nervoznega človeka vpliva vse prej ko ugodno, Je lahko mogoče, da čtivo ojači simptome nervoznostl in s tem seveda nervoznost samo.
PRVI SVETOVNI RADIO-VELESEJEM.
Prvi svetovni velesejem za brezžične brzojave in telefonske iznajdbo se bo vršil od 22.—28. septembra ti. v Nevrvorku. Tu bodo iznajditelji vseh narodov ln držav razstavili svoje zadnje !ram«.
Ta velesejem uprizorita U. J. Hermann In James F. Kerr. Zanimivo je to. da se je priglasilo toliko novih Izumiteljev na tem polju človeškega znanja ln udejstrovanja, da morata prireditelja razstavine močno razširiti. Kakor se vnaprej doznava, bodo vzbujali posebno pozornost trije Instrumenti, ki služijo v svrho radio-fotografič« nega upodabljanja gibanja. Nekaj radio-in« ženjerjev je noč in dan na delu, da bo ta oddelek že na večer otvoritve mogel razpošiljati po vsem svetu fotografije brezžičnim potom.
Na velesejmu bo ufleležena Evropa po posameznih državah, ki razstavijo v tako-zvanem Foregu Sectlon (zunanji odsek>. Doslej so priglašene Anglija, Francija, Švica, Italija, Belgija rn Avstrija.
V Jugoslaviji za take stvari nimamo brige, ker imamo preveč domačih skrbi.
Drobiž.
• Prebivalstva na švedskem je po zad_ njih uradnih podatkih 6 milijonov. V mestih je samo 1,824.671 prebivalcev.
• Najbolj luksurijozna železnica. Proga, ki je igrala važno vlogo prt vstaji v Sao Paulo in ki vodi v Santos. velja za najrazkošnejšo črto na celem svetu. Pri oddaji koncesije so bile dividende z držav_ ne strani omejene na določeni odstotek. Ker pa črta prevaža večji del kavlnega pri. delka iz Brazilije in se sijajno rentira, Jo spravila ta določba družbo v časih v neprijeten položaj, kaj naj vse počne s preosta_ jajočim denarjem Radi tega so prtčeli iz_ boljševatl, olepševati in Izpopolnjevati železniško progo z vsemi mogočima* ta naj. bolj rafiniranim! iznajdbami
n šola za Studij mednarodnih stfkov. V
Ameriki se bavijo z mislijo, de se ustanovi špecijelna šola za študij mednarodnih stikov, ki bo edina te vrste, čeprav imajo
ameriške univerze po večini svoje pravne fakultete, kjer se predava mednarodno pravo, se vendar občuti nedostatek učiteljišča, ki bi ee predvsem pečalo s Studijem potrebnih mednarodnih stikov. Taka Šola bo Izborno služIla zlasti uradnikom ▼ dlpk»_ matični službi ln publikacije take šole bi prinašale koristi celemu svetu. Najbrže so ustanovi taka šola na univerzi John Hop-kins in načeloval ji bo Walter Hines Page, znameniti poznavalec mednarodnih vprašanj in za časa vojne zaslužni amerlftM poslanik v Londonu.
• Koncert opic v pragozdu. V brazi-ljansklh gozdovih žive opice imenovane *Dourine«. Te opice se ob določenem dnev_ nem času zberejo v skupinah na najbolj mirnih kotih v gozdu. Ena opica stoji v središču, druge v krogu okoli nje. Predse_ dujoča daje glasove, kakor bi nekaj predavala. Vse poslušajo ti{io ln ko na koncu da znamenje, prično vse peti. To petje se nekako v glasovih dviga In pada in poročevalci, ki so imeli priliko poslušati opičji zbor, pravijo, da ne zveni ravno neprijetno.
To moram resnici na ljubo povedati, da opravičim boljševike. Nagajka ni bila njihov izum. Bila je temveč v sveti Rusiji tradicija.
Tu se je torej v resnici izpolnilo na zadnjici 751etne aristokratke, ki je bila družabnica carjeve metrese, samo to, kar se je odigravalo že večkrat na istih delih telesa političnih jetnikov v Sibiriji.
Udri — udri — Le korajžo, tovariši, je komandiral Goldbaum.
In naj vam priznam, da sem imel pri tem pogledu, ki mi je ustavil kri v žilah, vizije? Videl sem v duhu jasno in razločno dve sliki iz preteklosti, ki ju nisem mogel nikoli izbrisati iz spomina.
Prva je bila iz Kijeva. Pogrom. Crne stornije so bile zopet korenjaško na delu. Znale so v očeh razburjene množice zvaliti svojo krivdo prelite krvi na židovske hrbte.
Videl sem goreče židovske hiše v Kijevu. Bogme, v kavami »Pri dveh invalidih« v Morski ulici v Petrogradu sem jih videl na rojstni dan brezročne-ga generala Dlbenko kakor na dlani. — Pred eno teh hiš stara in ostudna ženska Z rdečimi krmežljavimi očmi. Še starejša in ostudnejša nego stara kneginia Vera Aleksandrovna; zakaj, mnoge Židinje dosežejo v Rusiji starost 100 in ne samo 75 let
Stala je s sklenjenimi rokami pred bajto, ki so jo fanatiki zažgali, carjevi kozaki so pa uvajali v Kijevu red.
Zakaj je žvižgala njihova nagajka po hrbtu nesrečne matrone v svetopisemski starosti?, sem se vprašal takrat, in tudi v kavami »Pri dveh invalidih«, če so prišli v Kijev, da na carjevo povelje napravijo red.
A videl sem še drugo sliko.
Na moskovskih ulicah. Blizu Krern-lja. Moralo je biti leta 1903 ali 190-4, pred izbruhom revolucije, ko ie Nikolaj II. opetovano obljubil in zopet odklonil dumo. A se je skril za črne stotnije, da bi ljudstvu razodel, da ga silijo proti njegovi volji h krutosti.
Bilo je sredi zime. Kmalu po božiču. Sneg je segal čez kolena. Kozaki so privedli na kolodvor procesijo političnih pregnancev, da jih spremijo v Sibirijo. Sami intelektualci, politiki, žurnalisri, pisatelji in vseučiliski profesorji, ki so se ustno ali pismeno borili za parlamentarni sistem v Rusiji, pa jih je »obrana« v Petrogradu denuncirala.
Med njimi Aleksander Garikin.
(Konec prihodnjič.)
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIH KOPITAR.
Posetnikom ueleseima priporočamo naslednje tordke:
ALFONZ BREZNIK
mestni trg s (poleg magistrata). 5107
Največja in najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov in
harmonijev ter vsega  glasbenega orodja in strun. Oglejte si to najpopolnejše podjetje Jugoslavije!
ter to
Paviljon „K" 549.
Bartl
modna trgovina in specijalna parfumerija
Stritarjeva ulica št 2.
Anton Verbici
delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulioa št. 1.
Modna trgovina Modna trgovina
T. Eger
Sv. Petra cesta štev. 2.
4984
09 rt
C
o
'5 n o.
Tovarna perila
rtt
„TRIGLAV
LJubljana, 5031 Kolodvorska ulica 8.
Filip Bizjak
krznar, izdelovatelj
ČOplC 5186
Kolize], Oosposvet c.
J.
manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4«
sem
Iv. Buzzolini
trgovina z delikatesami LJubljana 4999 Llngarjeva ulica 1.
% KM.OVORUt OPTIK
LsiVSLasANA.
Snol & Modic
priporoča svojo manufakturno in modno
trgovino 4990
Prešernova ulica.
Josip Vidmar
LJubljana 4993 Pred škofijo 19.
Tovarna dežnikov in solnčnikov.
J. Wanek§
krznarstvo, trgovina čepic in klobukov
Sv. Petra cesta št. 19.
J. Marchiotti
trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30.
Trgovina papirja
Ivan Gajšek
Ljubliana, Sv. Petra c. 2.
5045
M. Sedej-Strnad
modni salon Prešernova ulica št. 3.
5048
Rudolf luvan
nožar
LJubljana, Prešernova u.
5079
Slaščičarna 5083
pecivo, bonboni, med. Selenburgova ulica št. L
Foto-atelfe soso
Ant. Uršic
(v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.
Delikatesa
ipecerija
si a*i
Selen&urcf&va ulica.
5046
Franio Grabiec
fotogr. umet. zavod Miklošičeva cesta št. 6.
5044
Papirna trgovina
. Ticar
Ljubljana 5047 Selenburgova ulica št. 1.
Veletrgovina sita
A. Volk
LJubljana, Resljeva c 24
5076
Trgovina perila
Hed. Šare
pralnica in likalnica Selenburgova  ulica 5.
0. BESEDNIK !!■!!!
Ljubljana, Prešernova ulica S.
Izdelovanj« klrurgičnega orodji in obv.r.
Tovarna ortopedičnih aparatov, umetnih udov. priprav za rdravilstvo in strežbo bolnikov, v§e vrste zdravstveni gumi predmeti, kirurgicnih obvez in predmetov, oprave za ordinidje in operacijske sobe.
5034
Velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles
Si?. Jax so sin
t*C£^osvetska  cesta 2.
Peter Capuder
sokolske in orjunaške potrebščine Dalmatinova ulica.
5109
Elektrotvrdka
A. Verbajs
LJubljana 5108 Gosposvetska cesta 13 (Kolizej).
Anton Nerhar
pletarstvo 5084 LJubljana, Sv. Petra o. 22
Velsssmenj pSv. „e" 102.
Marija Poznič
galanterijsko blago LJubljana, Sv. Petra o. 1L
5120
Ure,   zlatnina, srebmina
v
Ed. Skopek
Mestni trg 8. 4985 Popravila točno In solidno.
		1
„Slavenski	Mha11	
V. Bel	iter	
Aleksandrova	cesta 5.	
	5002	
Ivan Bogataj
elektrotehn. podjetje Sv. Petra Gesta 30.
5004
Anton Kane sinova
drogerija, fotomanufaktura Židovska ulica št. 1.
5085
L. Nlikus
Mestni trg štev. 15.
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Albina Bogataj
izdelovanje perila Židovska ulioa 1II
5005
F. Ki Kaiser
puškar Selenburgova ulica.
4988
R2ođna trgovina
A. Persche
Ljubljana -»87 Pred škofijo 21.
AUTO
Fi^rjasičič
Selenburgova ulica 6.
4989
Josip Vitek
trgovina s kanditi na debelo
Ljubljana, Krekov trg 8.
4994
Adrija
5001
dregerija, fotomansfaktora, parfumerija Selenburgova ulica 5.
nasproti glavne pošte.
Lud. Dolenc
trgovina z galanterijskim blagom
Sv. Petra cesta 8.
4997
Cevljl-obuče na veliko
Aleksa Oblat
Sv. Petra cesta 18.
5C30
13 H B
Inserirajte v »Slov. Narodu"
af-'SBBSSBBBSBSBBSBSSBSBBBSBBBBGil&a
a ~
H Stavbeno in opekarsko podjetje
H   Telefon 426.    Ivan   Ogrin    Telefon 426. § Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
===== opeko =
vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi.
B9
a
G9 ES
H B
E E B
Lastna opekarna na Črnučah.
Zaloga tudi v Ljubljani.
B B
a
a a a
a
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
Splošno ključavničarstvo
JOSIP REBEK
LJubljana, Cankarjevo nabrežje 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
5152
Zaloga, strojenje, barvanje in izdelovanje
- - kožuhouine - -
L. R O T, krmar
LJubljana, GradHUe SI. 7
5154 _
Šampanjec Bouuier
HBBBBBBBESBBBEHaBSĐĐĐBBBBBEGliaBBHHHHHHEHHG
a
B m m a m a
a a a a
S       Originalna vina v steklenicah, lastnega pridelka g
g Clotar Bouuier,
kr. dvorni dobavitelj  Gornja Radgona S
a a
BBBBBBBBBBBBB ■HBBBBBBHSBBBBBHH^BBBĐBBBĐBB
'^^Velesejm paviljon I Velesejm paviljon I^^-
Izložba Izdelkov tovaren čeljev
= UUBUANA =
Mestni trg štev. 10.
Prodala na veliko in malo: Breg 20, Aleksandrova cesta, Prešernova nL (Sel]ak), Zagreb, Bačkoga nL 3
3929
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1924.
»Prokleta svoboda!«
Zahrbtni in podli, kakor so z ma-
limi izjemami vsi klerikalci, imajo največje veselje in zadoščenje, ako morejo svojega političnega nasprotnika okle-vetati, ga denuncirati, ako pa jim to ne obeta posebnega uspeha, pa se zadovoljujejo s tem, da ga neprestano bombardirajo z anonimnimi pismi in pafleti Posebno piko ima ta druhal klerikalnih pošten jako viče v na naš list, ki jim je že nad pol stoletja najhujši trn v peti in ki bi ga raje danes nego jutri utopili v žlici vode, ako bi mogli. Ker pa celokupna »vojujoča« in »slušajoča« cer kev v Sloveniji vkljub temu, da je vpre-gla v svojo službo pekel in hudiča, ni mogla ugonobiti »Slov. Naroda«, si skušajo poedini, posebno fanatični njeni služabniki ohladiti svoj gnev na ta način, da nam pošiljajo svoje »duhovite« epistole — anonimno seveda, ker za-plotnaštvo je glavno obeležje praveta klerikalca —, v katerih dajejo duška brezmejni, naravnost patološki mržnji in najbesnejšemu sovraštvu proti državi in srbskemu delu našega naroda.
Po kratkem presledku smo včeraj zopet dobili eno tako pismo. Da ga »junak« ni podpisal, se razume samoob-sebi. Ker je iz njega razvidno, kako grozno je že zaslepil, zavedel, demora-liziral in zastrupil klerikalni tisk nesrečno slovensko ljudstvo, navajamo v naslednjem nekatere najbolj dehteče cvetke lz dostavljene nam klerikalne poslanice.
Ko je nas ozmerjal po vseh pravilih krščanske etike z najbolj izbranimi izrazi iz klerikalnega psovalnega slovarja, spušča svojo onemoglo jezo na — na koga neki — na Pašica in Pribičevi-ća seveda. Tako-le psuje in zmerja:
»Tisti, ki zagovarjajo Pašića in Pri-bičeviča in sploh vso tolovajsko druhal, so največji lopovi, ki jih zemlja nosi Pašić je prodal vso Notranjsko in Reko, on je največji zatiralec Slovenije, Pribičevič pa je morilec Franca Ferdinanda in njegove soproge. V Črni gori in na Hrvatskem je moril in sedaj Je poslal morilce Še v Slovenijo... Prokleta vaša hvala Srbov! Kakor cigan ščuva psa na kure, tako hujskate vi
s........Srbe na Slovence. Vprašajte
kmeta, kdaj se mu je bolje godilo pod ^rbom. ali pod Avstrijo? Pod Avstrijo seveda! Prokleta svoboda!«
V tem duhu je vzgojilo klerikalno časopisje nerazsodno slovensko ljudstvo ter mu vcepilo prepričanje, da ie bilo vse bolje pod Avstrijo in Habsbur-žani, ker te pač bila Avstrija katoliška država, Habsbnržanl pa katoliški vladarji. Ali se je potem čuditi, da se ob takem razpoloženju zavedenih mas pojavi ia blasfemičen vzklil: »Prokleta svoboda«?!
In ljudje, ki vzgojujejo v takem duhu slovensko ljudstvo, so danes na krmilu države!
Kakor njih somišljenik-anonimnik, tako mislijo tudi klerikalni voditelji, samo da ti previdno skrivajo svoje pravo
mišljenje!
A možje, ki v skritem dnu srca vzklikajo »Prokleta svoboda«, naj bodo krmiiarji Jugoslavije, ti pa! jo vodijo v srečnejšo bodočnost?!
Kam plovemo? V propad! Čujte na merodajnem mestu — v propad!
*  ★ ★
— Potovanje naših gospodarskih krogov v Prago. Češkoslovaško - jugo-slovensko narodno - gospodarsko udruženje v Pragi, ki je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka že-' Ijo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jeseniški praski veliki semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma je nameravan tudi poset najvažnejših trgovskih in industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z izletom vrnil poset, ki so n?.m ga namenili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bil tudi poset trgovskih in industrijskih tržišč v češkoslovaški republiki za vse udelež-nike velikega informativnega in poduč-nega pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo Čim večje število naših trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti Čim prej vsi. ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vozna bi stala (z vporabo sejemske legitimacije) z brzovlakom III. razreda približno 685.02 Din. II. razreda 924.60 Din. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 dinarjev dnevno.
_Sušnikova okrožnica. Živahno s«
komentira v„ železničarskih krogih okrožnica, ki *jo je razposlal minister saobraćaja Sušnik. Od podrejenega mu osobja zahteva točno izpolnjevanje službe, železniško uradništvo se mora držati strogo zakonov in predpisov, ka-
zati objektivnost, svoje posle opravljati vestno in marljivo in dopustiti ne sme nobenega zastoja v delu, uljudno mora biti uradništvo, nepristransko. Kdor bo točen in vesten, ga bo minister Sušnik podpiral, gorje pa onemu, o katerem bi slišal kaj nepovoljnega, tega zadenejo nepričakovane posledice... Taka okrožnica pomeni bič za železničarsko osob-je in da se hoče minister Sušnik tega biča pridno posluževati, to napoveduje njegova grožnja s posledicami za vsakega, o katerem izve kaj, kar bi ne bilo v skladu z okrožnico. Špijoni bodo švigali semintja in kmalu bomo čuli o denuncijacijah in posledicah: o preme-ščenjih in odpuščanjih iz službe! Klerikalci so obljubljali železničarjem zvišanje in ureditev plač — Sušnik pa je prišel nad nje z bičem. Taka je klerikalna ljubezen do železniškega in tudi do drugega uradništva.
:— Poljski oficirji so se danes od* peljali na Bled. Snoči jim je oficirski zbor tukajšnje garnizije priredil na ve* randi restavracije »Zvezde« sijajen banket. Banket je poljske goste nadvse zadovoljil, saj je restavrater g. Krapež poskrbel nele za okusno jed in izborno pijačo, marveč tudi za lepo, slavnosti primerno okrasitev. Na vrtu navzoče občinstvo je spontano dajalo duška svojim simpatijam do bratskih gostov. Podrobnosti z banketa ne moremo po* dati, ker naše uredništvo na prireditev ni dobilo povabila.
LJUBLJANSKEMU OBČINSTVU, POSEBNO   GOSTILNIČARJEM  IN i OBRTNIKOM OB SEJMSKIH DNEH. \ Ljubljansko prebivalstvo je bilo do se* j daj na dobrem glasu, da je vljudno in \ prijazno napram tujcem.  Glejmo, da bodo tudi letos odnesli posetniki našega i velesejma iste dobre vtise iz Ljubljane, j Naj se pri tem ne dela razlike med na* \ rodnostmi, stanovi in versko pri pad* 1 nostjo.  Tudi  ljubljanski  gostilničarji, j kavarnarji, obrtniki in trgovci niso bili \ do sedaj razupiti za oderuhe. Napram tujcu bodimo po možnosti Še vljudnejši in postrežljivejši kot napram stalnim i gostom,   oziroma   odjemalcem.   Tujci [ razneso pohvalo ali grajo po širnem svetu v prilog, oziroma škodo mestu, | pokrajini ali narodu.
— Razmejitev z Italijo je, kakor po* ! ročajo, definitivno končana, in sicer v { našo škodo. Italija je preje obljubljala korekturo  meja  nam v prilog, toda vzpričo zločinske popustljivosti kleri* kalnosradičevske vlade je sedaj na te obljube docela pozabila. Meja ostane v bistvu takšna, kakor je bila fiksirana pred sporazumom, sklenjenim z Italijo. \ Mojstrovka in Kanjavec ostaneta defi*
na dan s svojim pravim mišljenjem. In ti so sedaj na krmilu! Ako ostanejo na svojem mestu, bomo Že v doglednem času lahko tožili nad razvalinami naše države: Jugoslavija J« Mta!
— Resnica o podpmah za poplave. Klerikalci lažejo naprej, da so nakazani milijoni dinarjev za prebivalstvo, zadeto po zadnji poplavi Pesnica je, da ie za naše poškodovance določena prva pomoč z zneskom 600.000 dinarjev in nič več. Ministrstvo poljoprivrede in voda pa je za vse poplevljence v tekočem letu v celi državi odredilo svoto 10 milijonov dinarjev, ki se izplača iz posojila, danega Gospodarskemu društvu v Zagrebu in drugim društvom za prehrano pasivnih krajev. Klerikalci računajo podpore najbrže v kronah ali pišejo in govore tako, da mora ljudstvo verjeti, da bo dobilo veliko pomoč v dinarjih. Klerikalni sleparji ljudstva so pač dosledni pri svojem sleparjenju javnosti.
— Nova avtomoblma proga. V tekočem tednu otvori jo združene občine Črna in Mežice novo avtomobiTno progo in sicer: Črna - Mežice - Preval j a. Omnibus bo vozil iz črne ob 4. zjutraj in prihajal v Prevalje na kolodvor k jutranjemu vlaku ob 5.15. Ob 8.30 se vrne iz Prevalj v Črno, kamor dospe okoli 9.30. Popoldne odhaja iz Črne ob 14.30, dohod v Prevalje na kolodvor ob 15.30, odhod Prevalje, kolodvor ob 18. prihod v Črno ob 19. Z otvoritvijo te proge se ustceže v največji meri potrebam domačega prebivalstva, trgovstva in posebno pa še turistom, katerim se nudi sedaj priložnost v najkrajšem času iz Kamniških planin posetiti Peco, Uršulo in tako dalje.
— Agrarni odbori razpuščeni. Z odredbo ministra za agrno reformo so s« t« dni razpustili agrarni odbori na Hrvat, skem, Slavoniji in Medjimurju, ki so s« izvolili februarja meseca 1920. na podlagi naredbe ministra za agrarno reformo z dne 29. januarja 1920. Volitve novih odborov bo razpisal minister naknadno.
Iz že tukaj,
na veleseimu paviljon § JKrlm čokolada!
— Higijena v Ljubljani. PiSejo nam: čudim se, da ni še nikomur udaril v nos neprijeten smrad, ki se širi Iz nekaterih javnih stranišč. Tu bo pač treba nekaj ukreniti. Neznosno je v Zvezdi, istotako na Marijinem trgu in drugod!. Tu nekaj ni v redu. Moralo bi se poskrbeti, da bi voda redno izpirala ter bi se moralo urediti in popraviti ograjo. Poglejmo pod Frančškanskl most. Tam se je napravil od glavnega kanala še nekak žleb ki sega skoro do srede. Ob straneh tega žleba je stoječa mlakuža in razna nesnaga. Od stranišča vodi žleb do Ljubljanice, ki ni bil nikoli očiščen. Sedaj se to ne vidi, ker je bujno zaraščen. Kdaj
se bodo odpravile te škandalom« razmere? nitivno italijanska. Italijanska meja do* i Ko bo tam okoli pokošena trava, bomo vsaj seže v ostrem kotu Aljažev stolp, sicer j zopet opazovali ^menežarijo« tj. podgane, pa je vrh Triglava naš. Naša ostane '■ VCasih 8e *• ge kdo zabaval in metal kame. vsa dolina Triglavskih jezer, kakor do*    nJ* na to °faDno fales?; "?dfa,.BO ,trs *****
f 1 rx is'      *    -_____* 1 • * vall Pa nI kamenja v bližini. Svoje dni so
slej. Italijanskotjugoslovenska meja gre , mora, asfaltrati MenlmrgOTO nlco, da niso
tik nad takozvanim »Zelenim jezerom«, mosli pobirali kamen1e za kazirske šipe.
kjer se odcepi pot na Hribarico, potem ; stojičšča fijakersklh konj pred Unionom bi
teče proti vzhodu in jugu po grebenih j bilo treba večkrat na dan splakvatl z vodo
Vogla in drugih gora, ki obkrožajo do* j in lizolom. AH ni to Še nikomur na misel
lino Sedmerih jezer. Vest, da bi Tri* I Prišlo, ali imajo vsi zamašene nosove, ali
glavska jezera pripadla Italiji je torej \ *o že tako udani v božjo voljo? Vladni komU
netočna, kar posebno povdarjamo, da ■ 8ar; *Je ■£ KaJ * z regulacijo Ljubljani-, ,   , ... ce? Spustite vendar vodo v strugo, ako
716 bt^llf^tn/r?a* ^ršVTZ'****   « ™k* ™ ™~to regulirati! — TELEFONSKA ZVEZA Z EEO*
GRADOM je bila danes ves dan do
sklepa uredništva prekinjena. V zad*
— Ljubljanski prater v Lattermanovem
drevoredu posebno zdaj   pred veleeejmom . vedno bolj oživlja. Nastanil se je velik mo* njem času je ta zveza najmanj vsak | torni vrtiljak z baloni In letali, otvorila se drugi dan pokvarjena.  Kakšen red je to, ki ga je obljubljala nova vlada?
— Za časa veleseima v Ljubljani je določena sledeča policijska ura: 1.) Za j dresirani konji, telovadba, lepa skupina ži.
vse gostilne in restavracije do 24.;   za    ^ll^^fV^^^^T/11 drUfh
cirkuških točk, ki se zaključujejo z roko.
se je turška kavarna in prišel je tudi večji cirkus Bruno, ki ima tudi vsak večer dosti posetnikov. Cirkus nudi Jako čedne točke:
vse kavarne v Ljubljani do 2.; za kavarne Emona. Evropa, Jadran, Narodno kavarno, Slon, Union in Zvezdo do 4. zjutraj. Vendar z omejitvijo, da se po j 2. ponoči ne smejo več točiti alkoholne j pijače.    4.) Za restavracije, točilnice,
okrepčevalnice in kavarne na ograje- j sejm°v. I."Ljubljanski velesejem leta 1921. nem sejmišču Ljubljanskega velesejma j je imel 470 razstavljalcev, nad 100.000 obi-do 1. ponoči, vendar z omejitvijo, da se \ skovalcev, kupčij se je sklenilo za 150 mi-po 24. ne smejo več točiti alkoholne pi- i lijonov dinarjev. Razstavni prostor je ob-
borbami ln boksanjem, pri čemer nastopa vsak večer tudi več domačih mladih atletov, ki se prav dobro razvijajo. V drevoredu, ki je lepo razsvetljen vlada vsak večer jako živahno življenje ln vrvenje.
— Uspeh dosedanjih Ljubljanskih vele-
jače.
— Na noti navzdol! Pišejo nam: Kdor pozna naše klerikalce, ta je sodbo o njih že davno sklenil. Ne sme se jim zaupati, ker ti ostanejo to, kar so, — brezdomovinci in vlastodržci. Gospodstvo in oblast, to jim je prvi, zadnji in najvišji zakon. Njih stremljenje je usmerjeno na to, kako bi prišli do neomejenega in absolutnega gospodstva. Niso izbirčni v potih in sredstvih, tudi v vlado gredo m se kažejo celo najboljše patrijote, če jim to kaže v dosego svojega cilja. In tako upajo in so uverjeni da je prišel čas, ko se njih želje izpolnijo z Radić evo pomočjo. Komaj so prišli do vlade, Že jim rase greben in kažejo roge. Posamni klerikalni župani najhujši nekdanji avstrijakantt, že očito govore, kako bodo prestavljali neljube in nevšečne jim sodnike, učitelje in druge. Razni fanatični župniki že ugibajo o orožniških komandirjih, ki bi bfli jim po godu ter bili s podrejenimi orožniki vred v klerikalni službL Drugi, bolj srednje naobraženi, ti se očitno izjavljajo za republiko. Tako jih pač vzgojujejo voditelji, ki si sami še ne upalo
segal 25.000 m2. — H. velesejem leta 1922. je imel 700 razstavljalcev, nad 120.000 obi-j skovalcev, kupčij se ie sklenilo za 335 milijonov dinarjev. Razstavni prostor je obsegal 40.000 mi. — III. velesejem leta 1923, je hnel 776 razstavljalcev m nad 140.000 Obiskovalcev. Razstavni prostor je bil v istem obsegu kot leto poprej. Da m bil uspeh večji, je zakrivilo trajno deževje, kar je nekatere razstavilalce tuđi letos splašOo.
— Menjalnica na vele*e|nm Za čaa letošnjega vesele j ma bo poslovala v D paviljonu tako) ob vhodu na sejmišč« na desno menjalnica Ljubljanske loredftae baolce, s čimer ie posebno ustreeJno trgovati publiki.
— Darilo beogradske obilne za Sokol, •ki zlet v Zagrebu. Beogradska ob«na je poslala v poklon Sofcotakerau zlotn veliki
pirotskl čilim (preproga), fino delo, hrvr. Seno v narodnem nakita srbskega stila. Prmerna darila pošljejo tmB drooe vodje
občine.
— Odlikovanje za potno* »H poplavah.
Notranji ministrstvo Jo   podalo vojnomu
fn mornariškemu ministrstva predlog za odlikovanje oficirjev m vojakov, ki »o delovali požrtvovalno pri reševanja prebival, rtv a in njegove lastnine ob priliki zadnjih poplav.
— Izreden kredit za gledališče v Za. grebu. Na predlog prosvetnega ministrstva je ministrski svet odobril izredni kredit 500.000 Din v pomoč narodnemu gledališču
v Zagrebu.
— Iz državne službe. Vpokojen je postni uradnik v LJubljani Leopold Ham. perL
— Za fotografe. Hitrostna dirka dne 24. avgusta 1924 na Vrhniki, ki jo priredita pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kraljice Marije Automobilski klub Kraljevine SHS, eekcija Ljubljana in Motoklub Slovenija v Ljubljani, se vrši na športno tako zanimivi progi in na pokrajinsko tako lepem kraju, da je primemo ohraniti posamne prizore na slikah. Prireditelja vabita zato vse gg. amaterske fotografe, da porabijo to priliko ter izvrše po možnost čimveč posnetkov. Posnetki naj vpoštevajo šport ln pokrajino. Namenjeni so propagandi in za poročila v Inozemstvo. Da obdarita gg. amaterske fotografe, razpisujeta za najboljše slike 3 nagrade po Din 300, Din 200 In Din 100. SIL ke je predložiti tekom S dni po tekmi šport-notehnični komisiji autokluba, Ljubljana, Dunajska certi 12. pritličje, ki svobodno od. loči ln nagradi. Nagrajene slike postanejo last autokluba.
— Priznanje in graja mestnemu magL stratu. Pohvaliti moramo mestni mogistrat da je dal v tako kratkem času prav lično asfaltirati oba hodnika ob Gosposvetski ce_ sti, kjer bo glavni dohod na velesejem. Grajati pa moramo, da je razril Aleksandrovo cesto, najlepši del našega mesta. Gradbeni strokovnjaki bi pač bili morali izračunati ali bo mogoče delo dokončati do začetka velesejma.
— Plesni koncert na Bledu. Dovoljujemo si ponovno opozorit! na enkratni plesni večer slovenske plesalke RMt Vavpoti-čeve in pripominiamo, da jo spremlja na klavirju g. Karel Drnovšek, gojenec praškega konservatoriia, eden naših najmlajših piani stov, dobro poen a a v krogih slovenske modem e.-
— Pravilnik za promet v Beogradu. Uprava beograd. mesta je izdala pravilnik za promet z avtomobili, kamljoni. vozo_
vi in z drugimi prevoznimi sred6tvi. Kdor se ne bo držal nredpisov. bo karnovan z globo od 10 do 150 Din ali z zaporom od 1—30 dni.
—. Smrtna kosa. V sredo ob devetih zjutraj je umrl v celjski bolnici 1 kletni Vin« ko Kukovcc. sin g. stavhnika Vinka K u» k ove a na Lavi. Po-cfletjel je škrlatici, ki je ugrabila rodbini g. Kukovca v kratkem prc* sledku hčerko m sedaj še najstarejšega sina. TVžko prizadeti rodbini naše globoko so* žalje.
— Ljubavna tragedija v Beogradu. V Bp^^adn je vpokojeni knjigovodja P>2 lotnl Sveta ?f—kovič s sekiro uradtl po glavi •rvojo 42 letno ženo ln jo težko poškodoval. Vzrok temu je bila ljubosumnost.
— Sa</a In Dunav sta narasla tekom zadnjih nalivov za 1 meter nad navadno višino.
— V znamenju noža. Med prepirom Je sunil včeraj 13. t. m. v Predaslju posestnikov sin Josip Gašperlin 20letnega kočarje vega sina Frana Šmajda z nožem v hrbet. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
— Skok z okna. Na Martinovi cesti Št. 28 je skočila z okna prvega nadstropja 16-letna raznašalka časopisov R. Hotela je izvršiti samomor. Prj padcu je zadobila lažje poškodbe in je bila prepeljana v bolnico.
— VsfOp v državno službo. Začasno vpokojeni detektiv Josip Kosmina stopi s 15. t. m. zopet v državno službo.
— Potres v Osijeku in Subotici. V torek ob 17.25 je bil občutiti v Osijeku lahek potres spremljan od podzemskega bobnenja. — Istočasno javljajo iz SubotL, ce, da je bil tudi tam občutiti lahek potresni sunek.
— Iz raznih krajev države. V noči od 10. na 11. t m. je v Novem Sadu neznan lopov napadel v Pirotski ulici seljaka Jovana Kerenca. Ker mu je seljak dal samo 500 dinarjev, ga je ropar vrgel na tla in ga hotel zaklati. Na knk seljaka so prihiteli ljudje iz soseščine in ga rešili. Razbojnik je pobegnil. — V okolici Beograda je bilo zadnje dni izvršenih več roparskih napadov na pasante. Orožniki so napadalca izsledili v osebi kovača Pirosa Nagya iz Temešvara, ki je izjavil, da napada ljudi »pod vplivom meseca<r. — Na poti iz Osijeka v Kupasin je bil umorjen in oropan seljak Luka Mol-nar. Oblasti so morilcem na sledu.
— Navodila notranjega ministrstva. Ministrstvo za notranje zadeve je na prošnjo avstrijskega poslaništva v Beogradu dalo vsem podrejenim organom nalog, naj gredo onim našim državljanom, ki želijo posetiti VTI. mednarodni sejem na Dunaju, ki se vrši od 7. do 14. septembra, kolikor mogoče na roko, zlasti glede Izdajanja pot. nih listov. Tudi obmejni komisarji so dobili nalog, da svoj posel izvršijo z največjo uvdevnoetjo, da bi posetnikl tega sejma ne bili Ispostavljeni nepotrebni izgubi časa pri svojem potovanju.
— Mestni popisovalnl urad bo v sobo. to, dne 1<S tm. radi snaženja za stranke zaprt. Izvzeti so samo res neodložljivi slučaji.
— Prijet defravdant. V Zagrebu je bil v hotelu »Trlje Gavrani« prijet knjigovodja Vasilij Ljuitina, o katerem smo poro. dali, da je pobegnil iz Beograda, kjer je poneverii 150.000 Din. Bil je prepeljan v Beograd.
— U »oda Azem Bejta. Policija v Kosovski Mltroviei jo prejela vest, da Je gla_ soviti odmetnik Azem Bejta umrl v nekem obmejnem arnautskem mestecu. Po borbi v sela Galica je bil Azem Bejta teiko ranjen od svojih tovarišev prenesen v ar-navtako selo Pročelje. Tu so ma obvecaU rane, vendar je Azem Bejta čez par dni veled zastrupljanja ran umrL Bejta je umirajo« izrazil sadnjo Željo, da ga pokopljejo v Albaniji, kar se je par dni po njegovi smrti zgodilo*
— Požar v Orehovi vasi. Pred dnevi je izbruhnil v Orehovi vasi požar v koči Si-mooa Upnika. Koca, ki ie bil* kjit^ § slamo,
je pogorela do tal in znaša povzročena škoda 25.000 dinarjev.
— Požar v Rajčem. Pri posest Josipu Megliču v Račjem je izbruhnil pred kratkim požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, napolnjeno s senoro. škoda znaša 150.000 dinarjev. Ogenj sta zanetila Megliceva otroka, ka sta se igrala z vžigalicami.
— Radi bede v *mrt. V Selnici ob Dravi je našel grobar Štrabl 11. t m, v mrtvašnici pokopališča obešenega 751etnega Jerneja Peršeta. Starca ie nagnala beda v smrt.
— Opozarjamo občinstvo, da si more nabaviti legitimacije za poljuben vstop na velesejem po 50 dinarjev tudi pri Tourist-Officu CPutnik) na Aleksandrovi cesti in pri Zadružni banki v Ljubljani, da se tako izogne drenjanju pri blagajnicah ob vhodu na sejmišče. Letošnji veleseiem nudi s svojo lovsko - planinsko In higijensko razstavo ter z nadvse okusnimi izložbami po pav!-ljonHi toliko zanimivost, da si jih ni mogoče z enkratnim obiskom ogledati, zato Je v interesu vsakega posameznika, da si raje nabavi permanentno legitimacijn.
— Amater-fotograf i se opo-arjajo na današnji razpis tekme za najlepši album in bogate nagrade, glej ogla«!
— Hitrostna gorska dirka na Vrhniki, ki jo priredita Automobilski klub Kraljevine SHS, sekcija Ljubljana in Motoklub S!o. venija, se je iz tehtnih vzrokov preložila na 24. tm. 1924. Spored ostane lst|.
— Opozarjamo na razstavo Zenskfn ročnih del, ki jo ob času velesejma prir»»<il Državni osTednji zavod za Žensko domačo obrt v Ljubljani tn sicer na velesejmu, paviljon K št. 519 c, in na Turjaškem trgu št. 6/n.
— 2© tretjič z zadoščenjem opazimo med našimi razstavljale! našo domačo tvrd-»Tea Import * kar kaže, da si je ta tvrdka na svoji solidni podlaeri zapostsvlla trdni temelj. Priznamo jej njeno zmožnost o čemur se vsakomur nudi prilika o tej istini, tosti prepričati se. Njano delovanje teme-Ijuje na direktni dobavi prvovrstnih kvalitet indijskih in kitajski!) čajev, v sestav. Ijanju čajnih mešanic, katero pridejo potem v paketih pod imenom »Budha^ čajne me. sanice h konzumentu, katere že itak vsak pozna, ker so se iste. vsled njih izborno kakovosti bliskoma priljubile po celi državi. Lastnik tvrdke je sam strokovnjak in tudi omenjene čajne mešanice sestavlja ?am na podlagi njegovih večletnih skušenj na tem polju, vsled česar podjetje vsak čas jamči za kvalltoto potom nje prodanega blaga. Perjšnje čase bili smo navezani na tuj" dobavitelje kar se pa za v bodoče ravno v tem slučaja kot nepotrebno Izkaže. Istočasno nam pa navedena tvrđka tudi nudi dokaz, da Imamo strokovnjake na domačih tleh ter smo lahko v tem predmetu kakor tudi v drugih panogah lahko noodvisni. Vsa. komur naj bode jaano, da se Je treba čim_ bolj okleniti solidnih domačih tvrdk odnosno podjetij kar bode prineslo blagostanje, gotovo v eelotnem kakor fcodt posamnlku. Želimo tvrdkl »Tea Import« že nadaljno procvitanje in priporočamo vsakomur naj ee o kvaliteti »Čajnih Mešanic Budhac sam prepriča.
— Pravilno sestavljena Čajna mešanica da veliko močnejši in žlahtnejSi okw» in aromo, kakor enovraten čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne mešanice v zavitkih znamke Budha, ki so priznane najboljše in strokomjaško preizkušene. Zahtevajte poleg zavitka čaja »Bedna« navodila o pripravljanju.
— Platnena Industrija, druitm z o. z. Jarše poita Domžale, Slovenija, SHS. Noben trgovec, ki stremi za solidnim trgovanjem, ne sme prezreti poviljona »J ftt. 405« nasproti velesejmski pisarni. Ze dejstvo, da deluje ta industrija r sredi Slovenije, da zaposluje domače delovne moči, da *pz_ polaga z izredno bogatim obratom, tako_ rekoč sil! h konsumn blaga. Pri svojem obratu vzgaja absolvente naše srednje tehnične Šole k strokovnemu razumevanju lastne platnene produkcije. Smisel za njo se polagoma razvija doma; ni se treba torej več zatekati v tujino. Te vrste, je ta industrija prva v Jugoslaviji. Razveseljivo je. da kljub svojemu začetku beleži Že številen nakup. Vse vrste platna: od naved. nega domačega platna do najfinejšega da-masta izdeluje ta industrija. Izdelki so vsi lični, trpežni in eeneni; tako skuša družba zadovoljiti svoje odjemalce v vsaker.i oziru. Ni treba kričeče rakleme: blago
mo kaže solldnost In resnost podjetja. Zato opozarjamo interesenta na bogato opremljeni paviljon, ki nudi vso mogočo Izbiro, ln na tvornico samo, ki obratuje le 2 mi-rutl oddaljena od postaje Jarše pri Kamniku.
— POSET1TE GOSTILNO »PRI NE-STLNU«, TR2ASKA CESTA!
— ZvOnlk. izložen v drogeriji *Adrija« v Šelenburgovi ulici, napravljen je iz škat-ljic v celem svetu poznate Ovomaltine, ki je pripravljena Iz svežih jajc, mleka, kakava in slađnega ekstrakta dr. Wanderia.
—Naznanilo! Tvrdka Gjuro Valjak, specijalna veletrgovine z vinom v Mariboru, bode letos v svojem paviljonu na vele-eejmu to&Ia razun specijalnih vin v steklenicah tudi odprta prvovrstna ljutomerska vina, na kar se ljubitelji pristne štajerske kapljice posebno opozarjajo.
— Vremenska nmpoved. Nestanovitno vreme.
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino »Tivoli:« »Umorstvo male Disev:. Kino   »Ljubljanski   dvor«: »Karijera dražestne Osel«. (Ossl OsswaIda).
Nočno lekarniško službo imajo:
F. Kuralt ,Oo«posvetska cesta 10; M. Sušnik, Marijin trg.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4(U. Italija: Zrinjskega cesta 3/1 Portugalska: Dunajska cesta 33. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna hankaV       . w *
**___ VT*
»
ssetnikom uelesejma priporočamo naslednje taroke:
Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plašče in vse modne predmete po nainižji ceni v konfekcijski in modni trgovini
FRAK LUKIĆ
Pred škofijo 19. Pred škofijo 19.
FABIAN! & JURJOVEC
modna manufakturna trgovina L^ušlfasa. Stritarjeva al. 5
se priporoča.
5185
Na  debelo i
5035
Na  debelo I
ĆPrva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
efaan 91. cHdamič
Centrala: Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441. Podružnice: Maribor, Vetrinjska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Šuina 4.
nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognjegasne cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenalu
Na drobno t
Na drobno 1
Največja zaloga oblek za gospode in dečke
J. Maček
Aleksandrova cesta
12
12
Specijalna trgoviua božičnih okraskov. — Lastna založba prtičkov za v kot in obrazcev (Krippenbilder)
papirnica Uran, Sjubljana, cestni trg 11
Oglejte si izložbe na velesejmu paviljon WE" Štev. 7.
a Prelee. LM
St3ri trg 12 in Su. Jakoba nabr. 11. Trgovina volne, bombaža in^galanterije na drobno in debelo.
Franc Erjavec
trgovina usnja Llnbliaaa, Stari trg U a«
Ustanovljeno 1366. Ustanovljeno 1866.
C. J. HAM AN N
specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači izdelek Mestni tng 8.     LJUBLJANA     Mestni trg 8.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg 18.
ANDREJ SEUER
trgovina usnja vseh vrst ter čevljarskih potrebščin LJubljana, Stari trg 30.
sn&:au£akturaa trgovina Petra cesta 38.
4998
Fotografski atelje
I. Pogačnik
Aleksandrova cesta 3-
5003
ZA ČASA VELESEJMAs
5121
Velika izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Be-steck) iz pravega in kina srebra. Po nizkih cenah.
Ne zamudite prilike ogledati si ravno došla najnovejša kolesa znamke Humber-Puch in šivalne stroje .Mundlos" s petnastletno garancijo.
Samo pri tvrdki Jo s. Šelovin-Čuden, Mestni trg 13.
Fr. Kham
delikatesa, specerija in vinarna nasproti hotela „Union"
Paviljon na veseličnem prostoru.
Eksport čevljev domačega izdelka
Matej Orehek
LJubljana Kolodvorska   ulica 28.
Stritarjeva ulica
Možna, ma&nlakturna trgovina
Čelnik
LJUBLJANA
Lfngarfeva ulica
Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni! 4991
IG M. ŽARGI
99Pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na de« belo in drobno. - Potrebščine za krojače in šivilje. 5075
e a
Sssi&vracija jjPri šestici" 5006 Dunajska cesta Stev. 8.
Mmm M Levo"
Llubljana Gcsposvetska cesta št. 16.
5077
	
Kavarna in	bar l
	
las &£Ks*y*ii	led
Aleksandrova	cesta.
5080	Fiala.
Kanama Jvropa"
LJubljana DunajSka - Gosposvetska cesta
5150
Dvorski trg
Josip Carl.
5082
Gostilna Keršic
Spodnja Šiška
Celovška cesta.
5078
Gostilna
Koroški dom"
Poljanska oesta štev. It
se priporoča 4982 Kati Korošec.
99
ZatutrkovalnSca
T. Mencinger
Sv. Petra cesta št. 43.
na dvorišču. 4996
Restavracija
M hotel Mod
5029 K. Rist.
Paviljon Vidmar
na veseličnem prostoru velesejma. 5187
Prvovrstna vina. - Gorka in mrzla jedila.
Hotel In restavracija
99
64
Sv. Petra oesta štev. 7. 5033 Izborna kuhinja. Pristna pijača.      Marija Tavzes.
r
■ I
33*
a
Mubljana, Knafisva ulica štev. 5.
1
T® režij a K r a n j c
izdelovanje steznikov (modrcev) in trebušnih pasov Ljubijana,  Sv. Petra cesta  štev. 28.
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7.
n □
d P. n. pcselnikom Ljubljanskega velesejma priporočamo si □
□ ogledati bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev in §
S vsega v ž^ezninsko stroko spadajočega blaga pri tvroki: □
D □
r
Verovi
lilija
Dunajska cesta št. 16
5227 g
n
□ z
CD iinnMiinuiiiimmm u Ji ■ h ■ ■ ■ ■■
Oglejte si bogato opremljeni paviljon H SOS na velesejmu kjer
najdete veliko zalogo vsakovrstnih kožuhovinastfh izdelkov tvrdke
OO <£5
r
iigu
krsna? in izdelovafelj čepic
.      !"':.^^f?papnP trg 7
I
aj boljši in najmodernejši pisalni stroj sedanjosti.
THE REX CO, LJUBLJANA,
Telefon 26S
GRADIŠČE 10
Telefon 268
Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin.
4252
POZOR! POZOR I
Ob priliki obiska razstave ne zabite ogledati veliko zalogo vsakovrstne železnme kakor
_ okovje, orodje, kuhinjsko posodo Itd.
trgovina z žeieznino
na drobno in debelo
LJUBLJANI!, Dunajska c, 11
(KHMFOR-XREMA)
za čiščenje in
njegovanje obraza. Nepre-kosna po kakovosti. Odlikovana najvišjim imenom Nj.Veličanstva Kraljice Marije
Izdeluje kos-metični zavod
Nenad Ranisav-
Ijevič, kraljevi dvorni damski frizer, Beograd Kralja Milana broj 14
Glavni zastopnik za Slovenijo
Aleksander Gjud mL
dan
Ljubljana
Dobi se povsod.
damski frizer
Kongresni trg 6
Lonček Din 50
mehanična delavnica
(ponravljalnica) L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova  ulica 6-
za
tt
Iz slavonskega hrasta in bukove dobavljam v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22. Telef. 513 n■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
SAMO
pravi pateti-ranl Maršnerovl sumeči limonad-ni bonboni so
najboljši za žejo, dobijo se povsod.
Tovarniška zaloga
Joiip Vitek
LJubljana, Krekov tra 8
IHTE Ll KORJA OČESA?
potem uporabljajte
,GLAVEN' 1
Ime ,,Claven" je zakonito zavarovano!
pClaven* je mast (torej nobena tekočina ali obliž\ katera takoj po prvem mazanju bolešlne ublaži In po 6 dneh kurja očesa, žulje, trdo kožo itd. popolnoma In brez bolečin, o koreninami odstrani!
Dobiva se v vseh lekarnah In drog eri jah, a kjer bi tega ne bilo, se prosi, obrniti se naravnost na proizvoditelja:
Lekarna In kosmet, laboratorij
Mr. M. Hrnjak,
Sisak (Hrvatsko), soh J
l?1
0 Na sejmišču paviljon I 381
0 ■
o
■
o
■
o
■
o
Priporoča se
o
■
o
■
5225 0
4 0 lil ■
IV o
II o
Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 2
J5IOHOIOIOIOBOIOGOHOIOBOBOSC
(P"
■
0
■
o
■
o o
a
0
■
o
■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■
Josip Kregar
oblattv.no pr.lskui.nl mestni tesarski mojster
Cesta na Kodeljevo št. 2, Ljubljana.
o
Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 5219
■ CD ■'
0
■
0
a
o
■
o o o
■
0
o
■ OIOIOEOIOIOIOIOIC
Tovarna za papir in lepenko
I. Bonač sin
Čopova cesta 16.  Ljubljana   Čopova cesta 16. izdeluje vsakovrstno
lepenko
In tanki
ovojni papir
Specijaliteta  klobučni papir.
Prvovrstno blago i Niske cene i :
10
16^3
H-
0446
YE
Nikdar ni dovolj.
da razstavite svoje blago  na vele-sejmu, potrebno je tudi nekaj
reklame
u svojo razstavo
v »Slovenskem Narodu."
Informacije v upravi lista In na vele-sejmu pri našem zastopniku.
4
l
Prometno
ii
Kraljevina Srbov,   Hrvatov   in Slovencev
priporoča
Narodna knjigarna
Ljubljana — Prešernova ul. 7
Cena Din 40"—.       S pošt. Din 43*—.
Kavarna £con
t Kolodvorski ulici it 29
vsak dan koncert
Odprto od 4. ure zjutraj dalje
Se priporoča L« Pogačnik M
Slpar Išče
za popoldanske ure
mlad model.
lepa razvite ženske od 18
do 28 let Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko in naslovom pod .Model 240* na opravo Slovenskega Naroda. Slika se bo po pregledu vrnila. 5253
(turpije)
vsakovrstne, porabljene, nasekava strokovno In po zmerni ceni
Ivan Figarp
pllarski mojster
Ljubljana, Hrenova nlica 19
Edfno prave ffGolser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni irgovlnl in delavnici
Je Braier
Liubliana 3396
Turjaški trg (Breg) *.
Istotam se Izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  —  Trgovci popast I
Cene solidne! Postrežba točna
o Ljubljani ♦
Baročna sprejema tudi
HHRODnfl Krmen Min"
ff*
venska banka
podružnica: Ljubljana. Vplačana  del nizka  glsvnloa In
Centrala: Zagreb, cerve preko Oln 120,000.000«—.
Podružnice : Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona. Kranj. Maribor. Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik,
Vršac, VVien.
Ekspoziture i Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice.
Affilljaolji i Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split
Lastne agencije v Južni Ameriki ■  Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki i  v vseh večjih mestih direktne bančne zveze.
Poaredujo vsa bančna In trgovska posle a Inozemstvom, poaabno
x Italijo In Avstrijo.
Olajšuje posle eksporterjem in Importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah
kakor tudi v drugih inozemskih valutah.
Otvarja akreditive, Izstavlja garantna pisma ter larvreuje vsa bančna
posle najkulsntneje.
Vloge na knjižice In v tekočem računu obrestuje najpovoljneje.
Izdaja garancijska pisma za triptJke, 5274
IHRL1 OGLE
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Oln S*—
Pletilke,
izurjene, ki razpolagajo
z dobrim strojem — dobijo delo na dom. — f. in L Gori čar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 5254
Boljša kuharica
se iSč© k boljši rodbini, ki bi poleg druge aluMci. nje opravljala vse hišne posle. — Nastop L,septembra. P rep«« spričeval naj se poiljejo na: Os* vald, Zagreb. Bakačeva ulica 3. 5362
Učenca
iz napredne rodbine, zdravega in krepkega, s hrano in stanovanjem pri starših m dovršenima 2 razredoma srednje šole — sprejme manufaktur* na trgoVin«. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5247
Sprejme se dober, trezen in zanesljiv
ščetarski mojster,
ki hi bil rmo?en samo» stoj no voditi delsvnico m poučevati vajence. Na« stop s 1. septembrom t. L Hrana, stanovanje ter sploH vsa oskrba v hisi. Prednost imajo neoženjeni. — Ponudbe na upravo »SI Naroda« pod »Moj* ster/5000«.
Sesalka
»Worthington«, rabljena, dobro ohranjena, za 12 atmosfer, črpalna mož* nost 200 do 250 litrov na minuto — se kupi — Ponudbe pod »Worthington* sesaHca/5221« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Halo!
Plačujem bolje kakor vsakdo drugi stare obte* ke. čevlje, perilo, poni* šrvo itd. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — A. Ju rečic. Sv. Jakoba nabrežje št. 31, Ljubljana. 5265
I prodam
Gramofon
in 25 plošč — naprodaj. — Več se poizve: Rožna ulica 41. 5217
Biljard »Seiferi«,
steklenice od konjaka in buteljk — se takoj pro* dajo. — Naslov: Kavarna »Central«, Ljubljana. 5229
Prodaja voz
po zelo ugodni ceni: 1 landauer, 1 brum, 1 gig ter razna konjska oprema. — Natančneje se po i zve pri Gradbenem podjetju G. Tonnies, d. z c z., Dunajska cesta št. 25. 5244
Bruseljske čipke
(pristne) se prodajo. — — Ponudbe pod »Čipke 5232« na upravo »Sloven* skega Naroda«-.
Osebni avto,
štiri sedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica št 22. 5280
Kdo prevzame
za velesejem dve izborni iznajdbi za vprodajo. — Nujne ponudbe pod ši* fro -»Prodajalec/5260* na upravo »Slov. Naroda*.
Hiša z vrtom
se proda. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5213
PRODA   SE   lepa nova pritlična
hiša z vrtom
in gospodarskim poslop* jem v bližini mesta. Kup* cu stanovanje takoj na razpolago. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5256
Dopisovanje
Katera dama
žeb* znnnstvo r mladim gospodom — naj pošlje svoj naslov pod »Drago 5267* na upravo »Slov. Naroda«
Mladenič,
premožen, a lastnim sta* novanjem. star 26 let. žeh* znanstvo s samostoj* no gospodično ali mlado vdovo. — Ponudbe s sli* ko rn polnim naslovom pod ^Takojšnje poznan* stvo/5266* na upravo aSL Naroda«.
Ks*rewiči!in*
Parcela
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov pove upravi »Slov.  Naroda«. 5116
OTROŠKI VOZIČKI: najcenejši   domači iz* delki.
DVOKOLESA: novi modeli z dobro prematiko. MOTORJI: najnovejše* ga  amerikanskeca tipa »Evans«.  »D.  K. W.«, »Persch«, »Orionette*. »Motore tte«. PNEL'MATIKA: zračni* ce in plašči  ter guma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvo* kolesa  in   šivalne stroje
vedno v zalogi. Preprodajalci in mehani* ki nižje ceno. — Spreje* majo se tudi vsa popra* vila, emajliranje fn po* nikljanje.
»Tribuna« F. B. L.
tovarna dvokoles in otro* ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska  cesta štev. 4.
RAZSTAVNI PAVILJON »F« št. 191.
5224
Matek - Schein,
Ljubljana. Dalmatinova
ulica. — Priporoča razno peTflo Z3 dame in go* spode. nogavice, kravate, naramnice in drugo —-po najnižjih cenah. 5270
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl. Schweigho* fer, Orictirag Stinql itd. Tudi na obrokel — Jeri* ca   Hubad,   roj. Dolenc,
Pst! _ Oha !
Trajno   uničevalno sred*
stvo »LUCIFER* proti stenicam, ščurkom in ari* lom. Najnovejši preizku* sen in odobren patent br. 2538. Enkratna uporaba »Luciferja« golazen temeljito iztrebi z iajejo zalego vred. Ne ma/c, ne razjeda, ni strup. Žc prvo noč spite mirno brez nad* lege. Z dosedanjimi tinkturami je bilo treba ma* zati dvakrat vsak mesec, »Lucifer^ vam prihrani 800 % letnih Izdatkov, ker deluje trajno. Ogromen uspeh! Iščejo se za* *topniki r S % provizijo. Ena steklcnfca stane 22 dinarjev,    5cst steklenic
114 Dir., dvanajst 216 di* narjev s poštnino, navo* dilom it\ reklamo vred (za prodajalceV — Dennr vnaprej: povzetje fe nrc* drago. — Izpišite naslov: I. GaberšČik, Maribor, Koroščcva uTlca 4. 5173
L. Turk
Liubliana
Pred Škofijo fi.\I. Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majce itd. —T"    Halnftje nt
StRBlO lEinb Prvovrstno Konfinonfsl (Kontinentaii^aMo)
dobavlja tako! v vsaki množini najceneje
3os. R: pnh, f jnbljans,
Gradaška ulica 22.
Telefon 513
Legitimacije
za velesajme v L Ubile al, v Mariboru, v Pragi, v Gradcu
prodaja Aloma Company,
Ljubljana, Kongresni trg 3
Izdelovalca
perfektnega za izdelovonje vijakov, z dobrimi priporočili in spričevali potrebuje takoj tovarne F o rt I s v Zemuna. Ponudbe ie poslati na poštni predal št. 21, Zemun. 519^
Trstfe za strope
izdelujem z naimodernimi stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvornica Bakola
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
Bradaika ml. 32.     Tal. 531.
■■■■■■■■■■■Brasai
Prvovrstna jugoslovanska izdeloval niča slovenskih, nemških In kromatičnih
harmonik 5017
pravega domačega Izdelka, za katero jamčim 2 leti. Oglejte si paviljon ,G* št. 254 na vele sejmu.
F- Kuclor,
i^delovatelj  harmonik — postaja Drenov grič, p. Vrhnika.
DiCEOSOfOlOlOiOiOBOlOlOlOI C7*
Oglejte si 5215
na velesejmu paviljon E 92
izdelke, ki jih nudi
o o
n
o
a
o
ES
0
Frazama „Ž1KA"
o
0 0
B
g
o
Ne prezrite I
Paviljon X 431
(zunanja stran)
kjer se Vara nudi ugodna prilika nabaviti si vsakovrstnih čepic za gospode in dečke v najrazličnejših oblikah ter po najugodnejši ceni
izdelnalnia lepit I. Gogala
5273
(Slovenija).
2        Boljših Sitnih kav sploh ne dobite/ 0
C330l050IOnOBOIOBOIOIOBOIOldl
Restavracija 5151
v Oficirskem domu ljubljanske garnizije odda so na javni licitaciji, katera se vrši 18. avgusta ob 9. v Oficirskem domu* v Ljubljani (Kasarna vojvode Mišica.
Ponudbe ni k i imajo položiti kavcijo 10.000 Drn.
Od strani Ofielrskega doma stavljajo se restavraterju na razpolago potrebni prostori z inventarom in razsvetljavo.
Podrobna pojasnila daje kapetan Koprivec (komanda Drav. div. oblasti, Zvezda, II. nadstr.) vsaki dan od 16. do 17.
Predsednik Ofic. dema br*g. general: Sava P. Trlpkovlć«
jjD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD Bi CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■
0 0
■
o o
■
o
■
o
B
o
Na sejmišču paviljon I 398
Vesna - Brata Pohlin i dr.
LJUBLJANA Poštni predat 126
tvornica vlasnic, kljukic, rlnčfe za cevlle. ko-vinanastih gumbov itd., sprejema vsa naroČila,
ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenJk. Pri večjih naroči-5162 lih popust.
S03010101050B0BC50I0a0«0-
■
o
■
0
o
■
o
■
o
■
o
H
_0
Najnovejše
modne liste
angleške, francoske in nemške
za jesen in zimo
1924—1925
priporoča
Siarodtta knjigarna* Sjabljana
L
Prešernova uHca Štev. 7»
Prešernova ulica štev. 7.
najboljši in naj* primernejši pisalni stroj za potovanje.
THE REX CO, LJUBLJANA,
Telefon 268.
GRADIŠČE 10.
Telefon 268.
Opalografi v vseh velikostih in opalognafične potrebščine
vedno v zalogi. 4251
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt. borzna naročila« predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tc- in inozemstvo, safe-deposlts itd, itd.
Brzojarke: Kredit LjobHaoa - Ttlefoo 40. 457 in 548.
386^330254
3
0061
EB
Leooold Bo?el & sin
stavbeno kletarstvo in vodovodna inštalacija 2=-nblfasi£, Sfsspost/stska cesta št. 18
5159
Ka eSeSzelo! Ka debelo!
Ha novo ppsurejana trgovina usnja
L. 6EHK!H£lf - Lla&lfaaa
nasproii tovarne Indus-Pollak — Sv. Petra cesta 71
opozarja p. n. odjemalce in interesente, da ie trgovina vsled znatnega povečanja v stanju dobavati vsako količino zgornjega in spodnjega usnja in dr.
Kakovost blaga je priznano prvovrstna. 5158
^□□□□□□□□□□□□□□□□r-t
□
□ □ □
B
svodnica pes^iSa
zublji as a, Ža^lak 3
se piiporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega pe-riša v največji izbiri. — Na zaiogi ima vedno vse vrste moških srnjc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov, itd. Itd.
Cene n»zkcl Samo na debelo!
Paviljon H 313
5161
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^^□□□□□□□□□□^□□□□□□Cj
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
2a nakup vsakovrrtne nnibolis<» in najcenejše robe tu-
in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na   50 % znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 6\
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajni za ceno Din 10-—
? W^ W9i M H
taksne, štak, esas^e, kfcteise
hmH
Stara
40 T
tovarna nogavic In pletenin
M. FRANZL & SIN
lastnik FELIKS FRANZL
v Ljubljani, Privoz 10. — Postni predal 44.
Ustanovljena
1888
i izdelkov d. z o. i
Jarše, pošta Domžale (Slovenija)
moderno urejena tkalnica
izdeluje:
sirovo in beljeno platno od najpriprostejših do najfinejših vrst. — Namizno perilo. — Da-masta. — Sploh vse vrste platnenih izdelkov.
Želez, postaja: Jarše-Men^eš.   Brzojav, naslov: Induplati, Domžale.
Telefon: Domžale 9. 5242
Krusevacka fabrika sapuna Nerima
DJl*RKG¥IĆ, RiSTIĆ & SComp, Osnovana 1333. KRUŠEVAC.        Obnovljena 1897.
fSR*JT"   Moč proizvodnje 5 vagonov mila dnevno« "^N
Obvešča cenjeno občinstvo, da bo prisostvovala na
IH. iJuhBjanskem velesejmu
od 15. do 25. avgusta t. I. v paviljonu 9,EC< mesto št. 27. Na sejmu bodo izEoženi vzorci vseh naših mil radi pregleda in prejema naročil. 5245
Rilizej - Oprema stanovanj
d. Z O. Z. 5153 LJUBLJANA   —   Gosposvetska cesta štev. 13.
9Br*~ Pohištvo, tapetništvo, vzorci za stensko slikarijo. Načrti in proračuni. Načrti in proiačuni.
— Za časa velesejma stalna razstava. — Vstop prost. —
Ivan Ferdao. nasledniki
LJubljana
Veletrgovina kolonialnega in špecerijskega blaga. — Glavni založnik Ciril In Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, rlž, najflneje namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
5157
Kompanjon
izkušen tehnik in trgovec, z dolgoletno prakso v inozemskih industrijskih veleobratih, išče soudeležbe z malim kapitalom pri dobroidočem industrijskem podjetju katerekoli panoge.
Omenjeni bi bil tudi pripravljen prevzeti to podjetje pozneje sam.
Natančne podatke na upravo Slov. Naroda pod »Industrij a-5147" 5147
MNMaiiiMmuuiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiniiimiiiiiiNi
j   Stavbno podjetje Stavbno podjetje
' AND. ČERHE - lMiiana
Ustanovljena leta 1846. Telefon št.
Gradiseno podjetje
e*3^3 i
dražita z oRisfeno ssbszđ
5nHR33BR UUBUR11II HODI SRD
■ skladište
LJUSLJHilH-niEDliODE
K?»l
m i i.
Pisa^-::^s Dunajska cesta štev. 25.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske fei£e v opeki in „Heraklitu" (najcenejši stavbni način).
— Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne nudi po konkurenč. cenah lepo, močno žgano opeko.
— Iz lastnega gramozeloma vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbe-
' nega materiiala na Martinovi cesti.
r : L*
ROVAL HI Ali. LIHE
*j\ angleška poštna rsrobrodna HnQa — Generalno zastopstvo za kraljevina S. FL S. Zagreb, Trtr. I. štev. 17. 2S55
Redoviti nestnašk' promst;
Hamburg-r^es^r. irn-So:jthant«ton v
•       =    "n Kanado Južno Ameriko«
— — rjo de Janeiro, Santos, MontevideO, Buenos Aires, Sanpaolo.--
Odprava pomnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Qgf| •   k?'      rgfeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki pečkeiek. Kralje Aleksandra n.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, avni naslov za rori navedena podzastopstva MF2oyma3lpac -
Za Bosne, Hsroegovino, Da!«**aeijo in Cpnogoroa
Srpska Prometna banka v Sarajevu in G ružu. Brzojavni naslov: „Prometna banlta".
gjKj?"     Co^isovanče v vseh jezikih.
nai		! *9»
		
L JU 1	1 L J A N A	
		
JIGARNA
PREŠERNOVA 7
Linhartova ulica 9
Sv. Petra cesta 23
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje. Izgotavlja načrte od najpriprostejše do najbogatejše izvršbe.
Prospekti na razpolago!        Prospekti na razpolago !
5160
Oglejte si pred nakupom najfinejše „PFHFF   šluafne stroje
„P1ICH"
kolesa po ngodnlh cenah In plačilnih
pogojih pri
Ifill  UHU Miibliana
Isllfto IlUlAj  Sodna ulica St. 7
SeimiSCe, paolllon ,ff' 281-28Z
CD ■ CD ■ CD ■ CD M CD M CD ■ CD ■ CD ■ CD U CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD
0
o
■
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
CD
Najstarejša sedlarska delavnica
Josip Kohler
Ljubljana, Dunajska cesta 19
priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine. Dalje popolne opreme za pse in dresuro pSOv. — Izdelujejo se tudi razni kovčki, ženske ročne torbice, nogometne žoge itd. — Popravila se izvršujejo točno.
Cene solidne I
5155
0 ■
0
o o o
o o
■
n
■ CDICDBCDICDB«
■ OBOioioioioac
uradni, kcnceoini, pisemski, xa-vojni in barvani pa^slr - KsseSe s pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseft velikostih črtane z eno, dvema in tremi kolonami, amer. journaC, vezane v pol pSatno in celo pSatno * Odjemalne knjižice in indekse
priporoča
po različnih cenah - Zaloga Šolskih zvezkov in risank - Zavitke za urede vseh velikosti - Velika Izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peres-nikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gumi, Črnila i. t. d. -Risalna Sestila - Barve sa Sole
In umetnike - Razglednice pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst najnovejše -Albumi za slike in dopisnice • Spominske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, poloina ravnila, (opica, peres« niče, torbice, jermena - Velika . izbira notezov in tlntnikov -
od 7. do 9. septembra 1924
največji sejem za blago v vzhodni Evropi
Preskrbite si  nujno potni list in sejmsko
legitimacijo pri našem zastopniku: Emil Franki 1 drag, Zagreb, Mesnička 13.
Sejmski urad Breslau.
5
LJUBLJANA
POPRUZNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
SSovanjge^-ec SEoveraska BisSHea
l>*a.xa.0.Jf§frl£:a. cesta «st. -i  (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000-—
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brzojavii Trgovska
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjice
Moža - Dravograd
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
6638