lAsi Ol.
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/ za ene kvatre 1 gold. in kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še "j gold. Za po pošti pošiljaiio Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold , polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Slovenci pozor!
Doduše žalostno je blo dosedaj stanje nižjih učivnic: slovenski otroci niso radi v šolo hodili, slovenski kmeti do nje niso serca imeli; tako so šole večidel stale prazne, ino sicer bistroumne glavice so tudi ostale prazne: Naš mili, od vsemogočnega stvarnika bogato obdarovani narod je zad ostal v omiki ino pro-sveti, v sreči in slavi! Zakaj le samo omikan in prosveten narod more postati velik in gla-sovit, more si dokopati sx-ečne in slavne prihodnosti. Kdo je nesrečne minulosti, kdo je žalostne sedajnosti kriv? Sto ino sto let jepo slovenskih ravninah kraljeval Slovencu ptuj živel, sto ino sto let ga je terla ponemčovanja mora tlačivna; alj se je mar čuditi, da je žlahtni slovenski narod le životaril in še sedaj le životari? To, to je očividni čudež božje previdnosti, da slov. narod v tako slabih okol-šinah, klere so ga stiskovale, ni zginil, da še živi. Žlahtna rožica raste in cvete le v do-mačej zemlji, — sladka terta nese in gori le na domačim hribcu: in vsaki narod živi in cvete le v svojim prirojenim, naravnim živelju: »narod bez narodnosti je telo bez kosti." — Vsmiljeni Oče nebeški je v svojej večnej pravičnosti z milostljivim očesam pogledal na revni, zanemarani narod slovenski, in je julerno zoro boljših in veselejšili časov dal prisjati na nebu slovenskega naroda. Pervi žarki upanja in nade so se nam prisvetili v 59. listu »Slovenije"; dobili bomo Slovenci kakor se kaže narodne šole, iz kterih izvira narodna omika
—	narodna sreča — narodna slava. »Živilo visoko ministerstvo"! naj se tudi razlega po koroških slovenskih hribih in dolinah! — Dobili bomo narodne šole, po kterih smo tak želno zdihovali: po ukazu vis. minist. javnega učenistva od 4. Julia se morajo šole v slavjanskih deželah že prihodno leto v slavjan-skemu jeziku začeti. »Živilo ministerstvo!" —
Pa vender, kakor se nad tem ukazu serčno veselimo, ino vis. ministerstvu se lepo zahvalimo, moramo tudi odkritoserčno izreči, da po tem, kar smo od Marca 1848 doživeli, naše boječe ino dvomljive serca niso še mirne in zadovoljne. Dolga, s ternjem nastlana in z overami zamolana je pot, da ukazi iz papirja stopijo tudi v živlenje: toraj »Slovenci pozor"! — §.16. osnove temeljnih pravil javnega podučevanja veli: »Podučovanje v ljudskih šolah ima se izklučljivo v materinskim jeziku predavati"; minist. ukaz od 2. Sept. 1848 št. 5692 pravi: »V ljudskih šolah, h kterim slišijo tudi trije klasi glavnih šol, se ima zanaprej učencem navk v materinskim jeziku deliti." Tako se je ukazovalo v letu 1848; že je leto 1849 pri kraji, in ktera tistih zlatih besed se je oživila, kaj smo Slovenci zastran svojih šol dosegli? Kar so nekteri ro-doljubivi gospodi storili, storili na svoje stroške, na svojo škodo in nevarnost, to imamo,
—	drugo pa nismo dobili, clo nič, vse je pri starim. Toraj se mi bojimo, da bi se nam naše veselje od neke strani ne kalilo: »Slovenci pozor! Minist. ukaz od 4. Julija t. 1. se glasi takole: »In den slovenischen Be-zirken muss vvohl der Unterricht in der Lan-desspraehe beginnen. Dieses soli aber die rechtzeitig vorzunehinende Untenveisung in der deutschen Sprache nicht hindern, wenn
die iibenviegende MehrzahJ der hiebei Be-theiligten solehes verlangt."
Pregledajmo leta ukaz malo bolj obširnej, pretresimo ga na malo bolj tanjšemu situ, če imamo prav, ako kličemo: »Slovenci pozor"
»In den sIovenischenBezirken;" kaj je to: »Bezirk"? Mi dosedaj nič ne vemo od „ Bezirksschulen " temuč od „ Pfarrschulen " šole niso pri »Bezirku" temuč pri »fari"; tega se moramo zvesto deržati, ali kar Slovencem proti velika zguba. Postavim pri nas na Koroškim bo po novim le samo 8 slovenskih okra jev, ja izmed okrajnih sodniš pervega reda bo le eno slovensko. Naj opomeni beseda »Bezirk" kar hoče, Slovenci so vselej na zgu bi: zakaj slovenskih farje na Koroškim 120!! Se nadamo, da je vis. ministerstvo reči hotlo »V slovenskih farah."
»Ktere fare so pa slovenske" je drugo imenitno vprašanje? Naj pripravniši ino naj pravičnejši bi gotovo blo, za slovenske fare spoznati tiste, v kterih se sveta božja beseda po slovensko oznanuje; to je pa na tenko za-znamnovano v šematizmih Kerške in Lavan-tinske škofnije Ne blo prav in po pravici, ako bi se v tej važnej reči ravnalo po izustkih gg. uradnikov, ki v slovenskej službi samo nemški znajo, ali poptujčenih Slovencov n. p. srenjskih sodnikov, kupcov, grajšakov, ki slovenske čerkice ne poznajo: tako imenitno reč naj presodi čisto neprislranjen sodnik: škofuiški šeniatizm. Pri vsih po šenia-tismu slovenskih farih so šole slovenske, v kterih se mora navk ne v »Landessprache" kterih je po več deželah po trije, po štiri, temuč v slovenskim jeziku začeti. —
Kratka je besedica „wohl" alj globoko je v vsako slovensko serce segla, ranljivo segla. Je mar slovenski narod, kteri šteje 1 % miljon duš, le kak siromak, kterimu se zavolj nad-ležnosti in le z nevoljo kaki kos kruha verže, da se ispred oči spravi? Vselej mirni In vselej zvesti narod slovenski je vender zaslužil, da se mu podeli, kar puntarski Madjar, Lah itd. ima, da se mu to podeli ne „wohI" po kakej milosti, temuč po svetej pravici.
»Die rechtzeitig vorzunehinende Unter-weisung"; kdaj je »rechtzeitig"? Osnova temeljnih pravil javnega podučevanja v Austriji veli: v osnovi javnega podučevanja pervi in najznamenitnejši del so ljudske šole; tim je naloga predavati in naučiti v potrebnej meri one znanosti in sposobnosti, ktere v buduče pri nobenemu deržavljanu majnkati ne smejo."
13. dalej pravi: Predmeti obučevanja nižjih ali ljudskih šol so: 1. Keršanski navk; 2. Branje, pisanje in rajtanje; 3. Materni jezik na toliko, da se učenci ustmeno in pismeno v njemu točno izraziti (ausdriicken) znajo. 4. Popularno naravo - in človekoslovje, pa posebno poznanje svoje domovine." —
Glejte! sveti poklic ljudske šole! Evo veliko ja premnogo navka za milo mladino! Od ptujih jezikov ni duha ne sluha: najprej in najbolj se mora otrok učiti vse to in le samo to, kar bo ko prihodni ustavni deržavljan gotovo, ino po tem še le to, kar bo morebiti kedaj upotreboval.
Vsaki toraj, ki premisli mnogo število potrebnih predmetov, in neogibljivih zader-
*) Kako je v Sekovskej, Goriškej, Ter/.aš-kej škofiji, ne vem.
žkov dobrega šolskega napredovanja; mora poterditi, da »die Unterweisung in der deutschen Sprache" v ljudskih slovenskih šolah ni »rechtzeitig", temuč pravimu namenu ljudskih šol „hinderlich"„schadlich" in potem takim »ver-werflich." Dobro je, če kdo tudi zna nemški, alj le redko redko se rodijo taki otroci, ki se iz same ljudske šole nemško naučijo; — dobro je, če kdo nemški zna, — pa vender po zagotovJenej enakopravnosti vsih narodov nemški jezik ne bo mende več samoizveličavni; — dobro je, da tisti otroci, ki v mesto v nemške šole gredo, že poprej nemški znajo, pa vender ni pravično, da 60—70 otrok toliko zlatega časa vsaki teden zavolj enega, dveh ali treh fantinov zgubi; taki otroci naj učenika za nemški navk v posamesnih urah naprosijo ino plačejo, ali pa nedeljske šole objiščejo, kjer bi se mogel na veliki dobiček slov. mladine nemški jezik tako učiti, kakor zlata knjiga: »Blaže in Nežica", pokaže.
»\Venn die iibervviegende Mehrzahl der hiebei Betheiligten solehes verlangt." še nismo pozabili, kako so se lani ravno k tej reči podpisi nabirali.
»Ljubi moji prijateli! sami veste, kako je dobro, kedar človek nemško zna: v mestu tak človek lehko kupčuje in prodaja, v kan-clijah se mu lehko godi, pri žolnirjah liitrej pride na višji stopnjo, ložej kako službo dobi itd. itd. Alj te ljubi stariši, da je vam po volji, da se vaši ljubi otročiči nemški učijo; tako bojo si privadili dva jezika: slovenskega se učijo doma od vas, nemškega pa v šoli; glejte moji dragi! koljka sreča, koljka slava; tole je zapisnik, podkrižajte ga." Dictum fac-tum: muha je v pajčini. Gospodi, če se vam poljubi, le naberajte podpise za nemške šole v slov. farah; pa vas lepo prosimo, se poprej spomniti, da bomo enkrat za vsako besedo pred božjim sodnikam ojster odgovor dajali; vas zarotimo, nevednemu kmetu resnico govoriti: povejte mu, da se mora moder človek najprej vse ustavnemu deržavljanu n e-obhodno potrebno učiti, in potem še le druge reči, kterih morebiti nikolj ne bo upotreboval,— povejte mu, daje ljudske šole poklic veliko višji in svelejši, ko ptuje jezike učiti,— povejte mu, da se iz same ljudske šole malokdo nemški nauči; povejte mu, da zanaprej, ker so vsi jeziki enakopravni, nemški jezik ne bo tako potreben, da bojo pisma iz kanclije sčasoma po slovensko izhajati počele, da bo vsaki uradnik moral s kmetain v domačini jeziku se pomenkvati itd. itd. to mu po resnici in z ljubeznijo povejte, po tem mu pere podajte, in ako se podkriža ali podpiše, — fiat! vi ste storili svojo dolžnost, hvala vam: Vi ste nedolžni nad kervjo tega kratkovidnega , volenti non fit injuria!
Ce se bo torej ljudstvo izpraševalo zastran nemščine v šolali, moramo opomniti, da se ono z zvijačami in lažmi ne slepari, in da se vsi farmani — ne samo ponemčani ali nem-ški grajšaki, pisarji, kupci, dehanti, fajmoš-tri, učeniki tudi ne samo deželni zbor itd. — poprašajo: »pri takej važnej reči bi vtegnil vsaki glasovati." —
Mi dobro vemo, de naše visoko minisler-stvo tudi slovenskemu narodu dobro hoče, da
Tudi višji in nižji slovenske šole po za-gotovljenoj enakopravnosti pričakovati smemo.
je z omenjenim ukazani tudi slov. narodu pot poravnalo k prihodnej sreči in slavi: zato živilo ministerstvo! pa bojimo se, da bi se od drugih stran spet vsevkup ne poderlo , kakor se je žali bože! že večkrat zgodilo. Zato Slovenci pozor! Slovenski brati na Štajerskim, kterim nemščina, — Slovenski brati v Goriškim in Primorskim, kterim talijančina proti: Vsi Slovenci pozor!!

Austriansko Cesarstvo.
Slovenska debela.
Dunajske novine od 29. Julija prineso nar novejši od cesarja poterjene prenaredbe v našim ministerstvu. Bach prevzame ministerstvo notrajnih opravil, Šmerling postane minister sodništva, in grof Lco Thun je za ministra javniga uka postavljen. Grof Stadion je scer zavoljo svoje bolezni odstopil, pa vunder še ostane minister bres portfeuilla.
(Konec.)
S tako imenitnim pismam previden je le pazil na priložnost pobegnit. Merzlica se ga je lotila, pa vunder ni bila tak huda bolezen, de bi ga bila primorala njegov sklep opustiti Med tem je na mesto Guyona Assermann začasni glavar ternjave (Interimsfestungskoniman-dant) poslal. Zdaj so v vojniški pisarnici le madjarski jezik rabili, in 011 ni imel nič več tam opravit. Drugo delo so mu naložili. Hodil je z našimi vojšaki na šance, in tam je moral službo njih nauglednika opravljat, I. j. njih imena prebirat, in jih k delu naganjat. Kir so se feldvebelni v tej službi verstili, je dobro vedil kdaj ga bode spet dan zadel. Dan pred 19. rožnikam si nakupi bokal vina, klobaso in nekaj brešna. Ko jih je drugo jutro madjarska straša na šance spremila, je že nesel pijačo in brešno pod plajšam skrite, in ko na šance pridijo je skrivoma te reči v nekimu kotu shranil. Popoldne prihaja, leni honvedi se po trebuhu valjajo in nekaj podremajo, on pa naglo se jim zmuzne in jo proti Donavi vdari, tam se pod bregam ki ga je bila voda zglo-dala varno skrije. Po noči še Je perleze iz svojiga kota, in se verne nazaj k šancam, skrito brešno in vino seboj vzet. Kraj iše, najti ga nemore, ko tam okrog tava se zašliši korak ponočne patrole ki mu ravno nasprot gre naglo se verne, tudi od te strani mu nasproti druga patrola korači, druziga mu ne ostane ko prek šanc pobegnit. Palrola zapazi šum krik postane, puške zagrome, tode ponočna tema je beguna dobro varvala. Brez pijače, brez kruha jo je mahal celo noč, ko beli dan prihaja vidi de je blizo Acsa. Bližnje so bile predstraže ogerskiga taborja. Proti jugu se jc za naprej ziniraj deržal. Prišel je v velki ba-konski gojzd. Merzlica, lakota in žeja so ga morile, človekov se je moral ogibat, kir tak blizo Komorna tudi njegov sprični list se mu ni varen zdel, če bi ga Madjari vjeli gotovo bi ga bili nazaj na Komorn peljali. Veliko veliko je preterpel, potem še le ko je k blat-niskimu jezeru prišel so ga Madjari vjeli, pa na spričbo popotniga lista so ga njih vikši spustili, še dvakrat so ga pozneje vjeli in pov sod mu je ta list pomagal. Tako je po 14. dneh na pol mertev v Budgono na Štajersko prišel, in iz ondotne bolnišnice pred nekimi dnevi v Ljubljano. Posebne nevarnosti in čudne prigodbe njegoviga bega ne zamoremo tukaj popisat. Vsak lahko previdi kakšna nepre strašenost in znajdajost je potrebna, tak dolgo pot skoz sovražvo zemljo sturiti. Tode našimu vojšaku tudi v nar hujših težavah ni nikdar serce vpadlo, in zmiraj se je v sili spomnil na domači pregovor: Bog Slovenca nikoli ne zapusti.
Ljubljana. Konc perve polovice teko-čiga šolskiga leta smo v tih listih že govori od veseliga cvetenja slovenske šole v Ljub-ljanskimu nunskimu samostanu. Badi oznanimo
zdaj kako čversto napredovanje te šole se je izkazalo zopet pri izprašovanjih po doveršeni drugi polovici leta. Smo slišali šolske deklice
ne le lepo slovensko brali, v veroznanstvu in rajtanju tečno po domače odgovarjati, ampak tudi jezikoslovje po pravilih slovenske slovnice tako na tanjko in dobro razlagovati, de smo se zares veselo zavzeli. Pisale so deklice po napovedovanju učenice slovenske stavke irez pomote na tablo, in tudi iz glave so vedle jraviti izglede za mnoge sostavke v življenju potrebne, kar nam je posebno dopadlo. Hvale redno je, de za berilo so vpeljane zlate bukvice: »Blaže in Nežika," in de nar pridniši mej dekličami so prejele za šolske darila tudi zvezke slovenskih pripovedk od gosp. Cegna-rja iz nemškiga poleg T. Jajsa prestavljenih. Čudno veliko se je v petih zadnili in petih per-vih mescih tega šolskiga leta z velikim časti vrednim trudam častitih gospa in njih voditeljev v samostanu zgodilo za slovenšino, za pripravo tistiga stanu našiga jezika in naroda, ki jima po pravici gre, 111 se jima pridobiti mora.
Obljubimo, de verle gojivke domorodnih rožic bopo povračilo imele — razveseliti se tudi primerniga sadu. —
Dopadljivo bo braveam tudi zvediti, de so bili eni učenci tukajšnih latinskih šol pri le-tašnimu izprašovanju prašani od križanskih vojsk po spisku slavniga gosp. Vertovca v letopisu slov. družtva, in obdarovani so dobili gosp. Murkotovi besednik. —
Gosp. Mažgon se jaderno zdravju bližu-je; bolezin ga zboru preslavlavcov od ministra Dr. Bacha poklicanimu, ne bo odtegnila.
Ter s t. Vojno ministerstvo je tukajšnjemu vojnimu poglavarsvu ali komandu mornarstva dalo na znanje, da nije več potrebno, da se pitomci (Zoglinge) v mornarskih šolah (Ma-rine-Kolegium) slavjanski učijo. Vsled tiga so včeraj dozdajniga učitelja odstavili; (in on sam mi je to danas pravil — on je ces. kral. oficir ali častnik.) O prezlata enakopravnost! Pri tem pak še je to za pomisliti, da so skoro vsi mornari (Marinieri) Dalmatinski Slavjani. Od zdaj bo se tedaj slavjanski mornarski častnik moral talijanski učiti (ker mnogi mornari talijanski govori, noben Dalmatinski mornar pak nemški nežna) da bo po takim z letimi govoriti zamogel.
Celovec 23. Julija 1849. Že dolgo časa si nam ti, ljuba Slovenija! le žalostnih novic donesla; pa list 58 je nas serčno razveselil. Tista komisija, ki ima napraviti, po mogočnosti enolično pravniško terminologio za vse av-strijanske Slavjane je juterna zvezda prav lepega dnu. Uzajemnostni sloga je naša nada! Za to smo tudi veselo pozdravili zlato knjigo gosp Matijeta Majerja: »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje in obče slavenski jezik;" ponižno slavni zbor na to važno knjigo opomenimo in zraven vse gg. vlastence prosimo, sedaj od slavjanske vzajemnosti in približovanja slav janskih narečij v časopisih i. t. d. mnogo govoriti !!!
Bavno tako milost, gg. škofam po celej Sloveniji ponižno priporočimo novo knjigo za slov. šole: »Naravoslovje" spisal g. K. Robida. Mesca Augusta bode gotova, in je pisana prav umljivo, in prav v slov. duhu ravno kot ob-čepohvaljena knjiga: »Zdravo telo nar boljši blago." Nevtrudljiv gospod Robida so se ravno sedaj tudi slov. zemljopisa poprijeli; v 2 3 mescih bo tudi gotov. Bavno ob pravim času; slovenskik knjig bomo kakor se kaže, živo vpotrebovali.
Vlastenei le marljivo, da nobeden ne bo mogel reči: »slovenščine v šole upeljati še ni mogoče, majnkajo knjige." •—•
Novega ni nič pri nas, kakor to, da se vse za svitlega bana boji, ino stradajoče Ser be in Horvate oiniluje. Bog obvari, da bi divji Madjari preko Slovenije in Horvatske do morja proderli v Italijo, ino tam zažgali evropejski rat! To nas vse malobolj potolaži, ker je
Bar. v Haynau proti Szegedinu sv. banu v pomoč vdaril. Da bi šlo vse srečno od rok! —
Kakor se sliši, bo pri nas spet nova re-krulirenga; Koroška mora dati 1300 novineov.
Svečan.
Iz Gorice 24. t. 111. so Visok. čast. gosp. Baron Kodeli zastavo 3. bataljona polka A-leksander, slovesno posvečili. V ta namen je bil na travniku šotor v obilni krasnosti postavljen. Štorijo ali belorudečo strehico so podperali štirje okroglodebeli stebri (prako-li) med ktermi so bile na vsih straneh pukše z černorumenmi banderčki poredjene. Od znotraj so šotor lepšale slike miligaCara ino njegovih pervili vojskovodjev. Zunaj, okrog šotora pa je bil prezali cvclični ograd, katiri je kras-nost ino lepoto cele priprave zlo zlo povzdignil. Spred, pri vhodu šotora na obeh straneh je bil vojaški gerb iz bomb, vojaškiga orožja ino bobnov; vse zeleno ovenčano ino z banderčki olipšano. Priče posvečenja so bili tudi trije generali. Nar veči pazljivost je pa general Sivkovič v mene obudil zalo, ker je svoj žreblic v zastavo rekoč:
„K večni Slavi austrijanskiga Cara ino k povzdigi (tjeku) slavonskiga naroda," s tremi močnimi vdarki zagnal; če ravno je že v sivi starosti, ga je vonder očitni spomin ino javno spoznanje svojiga naroda prav poserčilo ino viskrenilo. Enake besede iz ust spoštovavne visoke starosti so morale vsaciga pričijočiga Slavjana grozovitno spreleteti ino prešiniti, torej zagotovim, ako bi bili naši mlačni so-bratje jih slišali, bi se resnično bili zbudili ino predramili!
Potim ko so bili vsi žrebli zabiti, se bandero vzdigne, ter je kar v sred vojakov fer-folalo; zdaj zadoni zala muzika goriške narodne straže, (ako, de kar ni očes preveč vleklo, je pa neizrečeno ušesa mikalo. Muzika neha, ino Major od Torri jame vojake iskreno nagovarjati namreč, de je le t a zastava ta če-terta v tim polku; kaj za eno svetostvo de primejo skozi to zastavo; kaj za en slovesni spomin junaških bitev de je zvezan na perve tri bandera, jim zašteje mesta pri katirih so njih prednamci premage ino vedno Slavo za-dobili. Potim razloži dolžnosti, katere skozi prisego temu svetostvu, na-se vzamejo, namreč zvestoserčnost, hrabnost za Vero, Cara ino dom. Torej ima banderotrak to vodilo napisano :
»Zvesto in hrabro k edini premagi " Botra je bila blagorojenagrafnjaMarjana Koronini. Po zahvalni pesmi so gosp. bar. Kodeli blagoslov čez vojake podelili, potim se je vse razšlo.	J. Obalo.
Od Soče 27. maliga Serpana. V okolici goriške kresije je bila srejnska razdelitev vsim županam ino perseženim možem oznanjena, de ako mislijo čez taisto se pritožiti, morejo svoje pritožbe v 4 tednih kresiji naprej dati, ino na leto jim je bila začasna srejnska postava le v nemškim ino laškim jeziku natisnjena podelena, v krajnskim jeziku pa žali bog, ni duha ne sluha od nje.
Kje je tedej enakopravnost jezikov v goriški kresiji? sej ni v okolici goriške kresije zunej nekterih furlanov drugiga kakor goli Slovenci, tedaj zakaj se slovenskimi! ljudstvu njih pravice ne podele, ino srejnske ino druge postave ino razglasi v njih razumljivim maternim jeziku ne podado, de taiste bolj na tanjko premislijo ino prevdarijo, ali je leto k njih koristi, ali k škodi? —
Za izpolnovanje letega, kar posebno želno pričakujemo, se nimamo nič na večino tukajšnih taljanskih ali ponemčanih uradnikov zanašati, temuč na besedo našiga mladiga cesarja ino njegovih ministrov.
Po imenovani kresijski razdelitvi pa se nočejo majhne ino velike soseske skup združiti, temuč one hočejo svoje pravice obderžati, ino samostojne bili, prijatelsko pa hočejo potrebne pisavce vkup deržati, ino v družbi plačavati. Pisavci pa bojo mogli to
potrebno pisanje za vsako srejno na odločenim kraju posebej preskerbet.
V letimo namenu so se začele c. k. goriški kresiji, od srejn pritožbe predlagati, ne vem ali k njih koristi, ali k škodi, čez leto še le bo nas prihodnost obširniši podučila.
Od več krajev ino tud pri nas se sliši vselej od večiga pomanjkanja drobniga denarja ino srebernine, pa kako hočemo drobniga denarja ino srebernine udobit, kir tudi v Gorici Judje za 100 goldinarjev dvajsetic 115 do 120 gold. bankovcov dajo, in tako bankovce ob njih veljavnost pripravit si prizadevajo.
Dokler zgorej imenovano barantanje od vladarstva ojstro prepovedano ne bo; bomo v deželi vselej pomanjkanje drobniga denarja ino srebernine imeli.
Bog daj, da bi se v kratkim boljši časi povernili.	A. B.
Ogcrska dežela.
Haynau je Jude v Pešti, ki so posebno v Košutovi rog trobili, kaznoval. Zapovedal je de ima Judovska srejna za cesarsko armado na svoje stroške sledeče reči napraviti: 40,000 plajšev za pešce, 8000 plajšev za konjike, 16,000 modrih hlač za konjike, 60,000 parov čevljev, 20,000 čižm, in 15,000 parov škornc, 60,000 srajc, 6000 gatij, 20,000 kravat, 16,000 rut za vrat, 16,000 vatlov siviga sukna za vojšake, 30,000 vatlov be-liga sukna, 800 centov usnja za podplate. Vse te reči se moraje v šestih mescih popolnama oddati, in scer tako de na vsake 14 dni ena oddaja pride. Če na zapovedan dan reč po 24 urah ne bo oddana, morajo plačati zamudno kazen od 300 goldinarjev v srebru Zraven tega mora judovska srejna 100 popolnama opravljenih konj v 4 dneh za armado dati. Cena vseh teh reči preseže dva mi-ljona gold. In ker je le malo premožnih ju-dov, so torej njih bogatinci s tem poveljem kaj hudo zadeti. Dunajski časopis „Presse" ta Havnaui ukaz ojstro pretrese, kir je zlo krivičen in proti enakopravnosti naše ustave. Judovska srejna mora zdaj pazit, de ji noben jud nc pobegne, pa sliši se, de se judje puste zlo kerstit, zato de bi temu plačilu se odtegnili.
Haynau je pri svojim odhodu iz Pešta sledeči razglas izdal: „Na prebivavce Bude-Pešta."
„Komaj sim prišel v vaše zidove, in že jih zapustim z večino armade, puntarskiga sovražnika tirat ino uničiti. Jest pa vas nočem zapustit, brez de bi Vam to povedal, kar od vašiga prihodniga zaderžanja ojstro tirjam. Jest pričakujem, de boste mir ino postavni red v vaših sestrinskih mestah obderžati si na vso moč prizadevali. Jest tirjam de boste vse moje razglase od poprej tako spolnovali, kakor de bi še zmiraj med vami bil, in nad vami čuval. Jest pričakujem na dalje, de se ne bode nobenimu oficirjev ali vojšakov moje hrabre vojske, ki tu ostanejo, kar lasce na glavi ne zakrivilo. Če ne boste moje svarje-nje poslušali, in se prederznili njemu nasproti ravnati, gotova poguba vas čaka. vas potem vse za eniga in eniga za jel; in vaše življenje in vaša lastnina
Jest bi vse pri-to
bi
hudodelstvo plačati mogla. Vaše lepo mesto bi potem preobernil v razvalino, v spomin vaše izdaje, v spomin svojiga maševanja Verjemite mi, da sim mož beseda, da nezvestobo ojstro kaznujem, in de zasluge tudi ce niti znam. Nezvesti prebivavci Brcscie, ki so zaporedama, od puntarjev goljufani, novo izdajo napravili, naj bodo vam v strahovavni izgled, da jest puntarjem nc prizanesem. Glejte nanje, kako ojstro sim jih kaznoval, in varujte se mene z neboglivostjo persiliti, enako z vami ravnati."
Pešt 24. Julija.	Haynau.
Nek cesarski oficir ki je bil v lludi (Ofen vjet, popisuje kak gerdo so Madjari z vje timi oficirji ravnali, koj ko so v Budo prišli, je
grof Leiningen madjarski podpukovnik zapovedal, de se imajo vsi vjeti cesarski oficirji na bližnjim dvorišu usterlit. Vunder jih je rešil madjarski stotnik Nagy Sandor. 24. junija jih je bilo 59 odpeljanih v Debreczin. Tam so bili skoz 14 dni.
Ko se jc v Debreczinu razglasilo, de Busi pridejo, so jih Madjari 29 Junija v Pešt odpeljati sklenili. Bavno so hotli naši oficirje svoje reči na vozove spravili, ko je derhal prišla in jih z ballami in palcami na ulicah biti začela. Odpeljani so bili v neko vojaško hišo, dokler de se je derhal razšla. Potem pridejo narodni stražniki z kosami in vilami oboroženi, jih v mestno hišo odpeljat. Ko na ulice pridejo so jih stražniki jeli hiti in mučiti, derhal je zopet priderla, in kar vse so pomorit hotli. Mertvih je na mestu ostalo 6 oficirjev in 2 služabnika, teško ranjenih je bilo 26.
Ko so te v bolnišnico prišli so se posebno 3 zdravniki ki so poprej pri cesarski armadi bili, zlo prizadevali jih smerti rešiti. Ko so potem Busi 3. Julja v mesto prišli, so tudi te nesrečni svobodo dobili, kaj se je z unimi ktire so Madjari v Pešt odpeljali, zgodilo, se ne ve.
Časopis „Presse" prinese zadnje pismo luteranskiga pridgarja B o tli verliga moža kteriga so Madjari v smert obsodili.
Prav milo v serce segajoče je to branje, ves v božje voljo vdan je ta mož smerti nasproti šel.
iz Oseka se žalostne novice glasijo: Vse, kar more, iz Bačke potegne, v Petrovaradin-skim okrožju je slrahovavstvo Madjarov silno.
Guyon je komandant lega okrožja. Ogri vsakiga od 16 — 60 let k svoji vojski prisilijo. Kdo se brani bo vsterljen. Kdor pobegne ali orožje skrije bo umorjen. Vsi austrijanski bankovci se morajo oddat in s Košutovimi zmenjat. Kdor bankovce v 48 urah ne odda bo vsterljen. Vsi vozovi, konji, kose plugi se morajo Madjaram oddat, ravno tako vse vino ino vse žilo. Če to vsaka vas ne stori, bo pokončana.
Kdor kteriga ovadi dc z Cesarskimi derži, dobi se plačilo 100 — 500 cekinov. Madjar so zdaj gospodarji celiga banala. Od terdnjave Temesvar se od 8. t. m. nič gotoviga ne ve. Ogri so vse vodotoke po kterih to mesto vodo dobiva končali, vunder je vitežki Ruka-vine odgovoril: Zadniga cesarskiga moža bode razvalina pokopala. Vode jim v terdnjavi ne zmanjkuje, pa če bi tudi zmanjkvala, njegovi vojšaki si znajo kozarc vode z enim vozarcam kervi kupiti.
Od južne Armade so novice došle, de je s vitli Ban madjarskimu generalu Guvonu nasprot šel, pri Titelu se čez Donavo podal, in Madjare popolnama zmagal, dva madjarska bataljona je vjel, in 13 topov osvojil. Po drugih novicah sta general Ottinger in Kničanin se pr tej bitvi posebno vdeležila. — Tode ne ve se ali smemo tem novicam verjeti.
Nas svilli cesar je bana Jelačiča 22. t. m zatačasniga (provisorisehen) glavniga vojaš-kiga povelnika v Slavonii postavil, in njemu za oskerbljenje opravil F. M. L. Koronini na stran dal.
V „Presse" se piše, de terdnjava Petro-vardin še od naših od 2 strani obkoljena (cer-nirana.)
Tudi se govori, de so Rusi terdnjavo Ara< tri dni potem, ko so jo Madjari osvojili, napadam odvzeli.
Mesto Zenmn (Senilin) je skoraj popolnama prazno, kir jo vsi premožni prebivavci v Serbijo potegnejo. —
Busi na Sedinograškim zmiraj bolj napre-
cesarski pukovnik, koj ko so Busi v to mesto prišli, kakor cesarskiga komisarja obnašal. Pa čudno se je prebivavcam zdelo, kako de mož je bil poprej vnet za Košuta, zdaj cesarja namestiti zamore. Vladarstvo je tudi to kmalo previdlo, in druge može v to službo postavilo.
Kir je llem nar bolj znajden in izurjen vojskovodja Madjarov, vzamemo sledeče verste iz popisanja nekiga Požunčana, ki je dalj časa pod njim služil. -- Če je tudi Bem na zdravju slaboten, vender je v delu nevtrud-ljiv. On spi če mora biti na terdi zemlji, nar več del pa v svoji kaleši, kir tud obedva, vunder prenese lakoto in žejo, brez de bi se vaj pritožil. Njegovim poveljem se mora na tanjko bogat. Ce se kak oficir mu le nar manj soperstav lja, berš ga dene na nižji stopnjo, in koj zaslužniga prostaka na njegovo stopnjo postavi. Toraj ga tudi tisti Madjari, ki se le ustit znajo, brez de bi bli za vojaško rabo, zlo čertijo, kakor jurati in tiskali, ki so brez cake zasluge oficirje postali. On jih tud malo ceni, in jih pošilja v kraje kir je nar nevar-niši. „Tako robo moramo spečati," je on odgovoril, ko so ga enkrat pregovarjat hotli, de ne sme tako z Madjari ravnat.
Madjarskih klicov eljen in njih ostudnih narodnih pesem kar slišati ne more. Nar bolj ivali Dunajske Legionere, kteri so skoraj vsi že v bojih padli, on jih je svojim podložnim za izgled postavil, in rekel, de bi z 10,000 tacih junokov celo erdeljsko zemljo proti napadam celiga sveta na veke branil. On nosi zmiraj saboj dva samokresa (pištole) in je že večkrat rekel, de bi on v nar hujši okoljšini tudi kakor mož umreti znal, ena kugla bi bila za njegoviga nasprotnika, druga, če je potreba, za Hema.
dujejo, in kmalo bo ta nesrešna dežela od kervotočnili madjarskih puntarjev oteta. Za vojaškiga poglavarja te dežele je postavljen general Wohlgeniuth, njemu pridjan je za ci-vilniga komisarja Bach brat ministra sodništva ki si je v Bukovini ljubezen vsih prebivavcov zadobil. Pač se je v Kronštadlu nek Dorsner
Ptuje dežele.
Nemška. Terdnjava Bastat na Baden-skitn, zadno zavetje puntarjev se je brez pogoja vdala, brez dc bi bila kri tekla, ali mesto od Prajsov bombardirano bilo. —
Na Bavarskim in na Pruskim so volitve za deržavni zbor ki se bode kmalo snidel končane. Na Pruskim se je republikanska stranka vsake volitve zderžala, zatorej so dobro-misleče stranke brez vse težave svoje može zvolile, in upati je, de bo Pruski 'kralj z prihodnim zboram zadovoljen in lahko z njim vladal.
Laška. Piemontezarji so zdaj v hudi zadergi. Do zdaj so zmiraj z zvijačimi končno sklenitev miru oddaljšati znali. Zdaj pa jim slavni Badecki ojstro proti, de če ne bo mir v kratkim sklenjen, bo 011 naravnost v Turin marširal. Imel je on v JVlailandu pogovor z piemonteškini poslancam Pralorme, in se kar ni dal ne pregovoriti, svoj sklep je napovedal, in potem iz Mailanda šel. De je Badecki mož beseda dobro vemo, in naša armada se že pri pienionteški granici zbirati začne. Kmalo bomo toraj slišali ali: mir je sklenjen, ali: nova vojska seje vnela, in mi upamo v zadnimu primerleju bo Badecki svoje vojšake k novi zmagi peljal. —
Smert Karla Alberta, poprejšniga sardin-skiga kralja, za kteriga so že v Turinu bilje imeli, je sopet preklicana. On je namreč ozdravil, iu je še zmiraj v Oportu na Portugalskim.
Udino v Bimu prav ojstro zapoveduje. Ukazano je, de mora vsak orožje oddati. Garibaldi s svojimi trumami male mesta in tergove na Rimskim nadleguje, povsod kamor pride dnarje tir ja. — Po časopisih se zlo govori, de bode Ruski car papežu 2 miljona tolarjev posodil, kir je puntarska vlada z dnar-jem tak slabo gospodarila, de so vse denarnice prazne. Znani Bonaparte, knez od Ka-nino, ki je bil tudi ud puntarske vlade v Rimu, se je na Francosko podal, tam ga je sedajni prezident, njegov žlahtnik zapret ukazal.
Francozka. V Parizu je zdaj policija kaj ojstra. Ona je 80 Poljakam ukazala v 24 urah mesto Pariz, in v 3 dneh Francozko deželo zapustiti. Bonaparte je te dni obiskal mesto Ham, kir je bil enkrat vjet, ogledal si je svojo nekdajno ječo, in rekel, de je njegova predreznost to kazen zaslužila. Deržavni zbor zdaj pretresuje novo tiskarno postavo , ktera je ojstrejši, kakor pod kralje-stvam. Leva stranka se grozno togoti, de pod republiko bi imela postava veljati, ki noben francozki kralj se ne bil prederznil jo upeljati.
I e po I i t i § k i del.
Haynau.
(Iz čeških Narodnih novin.)
Julius baron Havnau, iz ene naj starejših žlahtnih rodovin na Nemškim, je rojen l.lrSb v Kasselu na Hesenskim. V rojstnim mestu skerbno izrejen je, ker je veliko nagnjenje do vojaškiga življenja imel , v austriansko službo stopil kakor poročnik (Lieutenant) 1. 1801 in scer v polk Brechainvilla št. 52. Ze v vojski 1. 1805 se je s svojim vojaškim razumom cesarju tako prikupil, de gaje 1. 180b ze za Kapitanlieutenanta v pesnim polku nadvojvoda Joana Nep. št. 35 postavil. Leta 1810 je bil k pešnim polku barona Vogelsanga st. 47. prestavljen, in pri vnemi vojske 1. 1813 major postal. V tej lastnosti mu je bilo naloženo, de bi tako imenovano „nemško lahko četo (bataljon)" iz samih ptujcev napravil. V šestih tednih je že peljal svojo četo oboroženo, oblečeno'in vajeno na Laško, kjer se je vojsk v 1. 1813 in 1814 vdeležil. Leta 181» je ta četa povelje dobila, de bi se k renski armadi podala in major Haynau je prijel pred-vod zbora poljniga zbrojmojstra grofa kollo-
Zdaj je imel pravo priložnost, svojo serč-nost, svojiga početoiga duha, svojo previdnost in neutrudljivo delavnost pokazati, ktere lastnosti do današnjiga dne njegovo vojaško kariero označujejo (characterisiren), Po sklenjenim miru 'se je Hayn:iu z armado na Austriansko vernil, je 1.1824 postal podpolkovnik, L 1827 pa ko podpolkovnik velitelj polka princa Wiederrunkela št. 34: 1. 1830 polkovnik in zapovednik polka grofa Nužana st. 30: 1. 1835 generalmajor in brigadir na Laškim; I. 1844 podmaršal in divizioner v nemšk. Gradcu; leta 1845 imetnik pešniga polka št. 58: I. 1847 je bil za divizionera v Temešvar prestavljen. Vnema revolucije na Lombards-kim in Beneškim I. 1848 in vojska s Sardinio je Haynaua v novič na bojiše pozvala (poklicala). Šel je dobrovolno ko polkovnik k svojim tačas na Laškim bijočim polku, in postal je z neomejeno polno oblastjo velitelj Vero-nežke terdnjave, in čez nekoliko mescev velitelj tretjiga zbora. Koliko je ko velitej mesta Verone k izidu bitve pri sv. Lucii pripomogel, je znano; nič manj znane in v živini spominu so njegove djanja v vojski leta 1849, kjer je ko velitelj drugiga založniga zbora (Re-serve-Corps) na Laškim pri vdušenju povstaje v Brescii svojo naglo pripravljenost pokazal in strah revolucionarne stranke postal. Na to je bil poklican k vravnanju obleženja Marghe-re, njeniga pada pa ni dočakal, ke je bil za glavniga vojskovoda na Ogerskim poklican. Na Laškim so vojaki njegovo ime „Haynau" prekerstili v .,Einhan."	v
Hajnau je prav tak general, kakorsniga imajo vojaki radi; ojster v službi, tode ne pe-dant, nevtrudljiv za vse potrebe in blagor svojih izročencev.
' On ima železno zdravje, neoslabljeno zi-vost in neutrudno delavnost telesa in duha, ne pozna potreb, in težave vojaškiga življenja voljno prenaša; ves živi le dolžnostim svojiga poklica. Ko odkriti in naravni človek ojstro derži se pravice, ktero vsakimu brez odeje naravnost pove; zvest ko prijatel ne pozna ošabnosti, neizprosljiv proti sovražnikom monarhie je velikodušin proti svojim nasprotnikom.
Okinčan je s komturskim križem reda M. Terezie, z velkim križem železniga venca, s komturskim križem Leopoldoviga reda in z vi-težkim križem c. ruskiga reda sv. Jurja.
Uvod u Krestomatijo.
Ivana Maeuna. *)
§. 1. Krasno. Umetnost. Krasoslovje.
Ko Bogovi negda zapustiše Leto zemljo, gde njim stanja nije, Ostale so Vile in umetniki, Da na starih svetih žertvenikih Slave njihove plamen ne vgasne.
Po Ostrož. Utiešenoviču.
Človeku je v serce usadjena ljubezen do vsega, kar je lepo ali krasno. Malo dete u zibelki že ročice steguje za vsim, kar se mu
*) G. Macun so nam sledeči uvod svoje kre stomatije, ktira bode kmalo na svitlo prišla, podali, de bi ga svojim bravcam v poskušnjo natisnili.
kaže rudečega; in človečstva večno detinstvo na sredi Afrike nam isto kaže, kadar černec za gmizo (staklene bisere) dava zlato in druge dragocenosti. In čim više se človek švigne u izobraženosti, tim več in lepše se razvija leta sposobnost ali lastnost. Že dečku (fantu) se ne dopade, kar mu se je dopadlo malo prie; tedaj si izbere gdekaj od veče cene, od veče leposti. In ravno tako iše in iše mož zmiram lepših reči. Leto nagnjenje nije kaj drugiga ko po naravi usadjena nam ljubezen do krasni ga; in kdor je enkrat pokusil kar boljšega in lepšega, mu ne dopade več pri-jašnje (u neizurjenih kmetih se vide kipi in slike (obrazi malani), ki njih se bolj izurjen mestjan straši; alj otesavaj in izobrazuj narod na toliko, da ti bo priznal, de je kakšen umetno narejen kip ali obraz lepši od onoga in vidil boš, da bo si letiga priskerbel). Leta priklonost, leta ljubezen do krasniga nas najbolje osreči že u zemaljskim našim življenju; težko človeku, ki mu od narave nije podarjena, ker je življenje tako prazno, eno-strano, zemaljsko, živinsko.
Kaj pak je leto krasno ali lepo? in kaj je umetnost ?
x\lnogi so si belili glave s tim pitanjem: kaj je krasno. — Razsodnost ali razum uam kaže, kar je pravično, resnično; Zvest nam kaže, kar je čudoredno (moralno); čutjenstvo nam kaže, kar je krasno.
Alj stim pak je tudi vse rečeno; čutjenstvo ne da se razcepiti na svoje dele, tedaj se krasno ne premore doseči po umu; in naj beržej (verjetno) nebomo ledaj imeli nigdar predmetne ali objektivne definicie (opredeljenja) o krasnim. Čutjenstvo le ti bo kazalo, to je krasno, lepo; to pak je gerdo ali odurno; ob-delavaj in izobrazuj si leto dušno moč, pitaj in polni si duh z gledanjem predmetov, katere veči del (večina) izurjenih, izobraženili ljudi krasne imenuje, in ako ti je narav podelila čutjenstvo, boš lahko razločil reči krasne od nekrasnih.
Iz tiga uzroka se po pravici reče, da nije mogoče umetnosti se naučiti; umetnost namreč je u sobstvenim ali subjektivnim smislu sposobnost (prikladnost) krasno občutiti; in kar sc umetnika tiče, krasno iznajdjivati, in ga našim očem, ali pak sluhu podstaviti. Komu nije po Bogu podarjen leti dar, gane bo imel na vekoma nigdar. Pastir na paši, žanjica na njivi, prelja pri kolovretu si zloži pesem, ki se človek u vsemu izučen zastonj trudi zložiti njo; kar nam slavjanske nar. pe-sme pričajo.
S tem pak nije rečeno, da nije mogoče kakih pravil vstanoviti, katerih bi se učene in ljubitelj umetnosti deržal pri obdelavanju letiga polja; in lete pravila znanstveno zložene naprave Estetiko ali po našem Kraso-s I o v j e.
2. Namen in razdeljenje umetnosti.
Umetnost ima po naravi namen vzdiči nas iz praha vsakdajnih opravil; ona veže zemaljsko ali telesno z višnjim ali nebeškim življenjem.
Kadar čuješ pevca starca peti o Kosovim polju, ali od kralja Matjaša in od Marka, pozabiš na težke skerbi, ki ti serce teže; ali kadar čuješ po Dalmaciji i. t. d. pevki iz dveh gorah zjediniti se v prelep dvapev, kaj ti je žalost, ki ti tlači srečo, odtiralo iz duše? —
Obleka, v katero umetnik, krasno svojo ideo širijočo mu serce oblači, je različna; različne so tedaj sredstva, po kterih nam umetnik prikaže svoj umotvor. Lete so: Prikažejo se našim očem, ali našem sluhu, ali pak sploh obema ob enem, imamo tedaj:
I.	Slikotvorne ali tiste, ki krasno s ka-koj bodi snovoj t. j. gradivo (Material) ali z bojoj (farboj) očem našim predstavljajo; lete so: 1. Naimarstvo ali zidarstvo s gradivom zidarstvene dela. 2. Kiparstvo s kamenjem ali medjo kipe. 3. Slikarstvo ali slikarija z bojami različne slike.
II.	Glasotvorne ali glasiteljne, katerih gradivo ali sredstvo je u glasu, leto so: 4. Glasničtvo ali godba (Muzika). 5. Govor-ničtvo. 6. Pesničtvo ali poezija.
III.	Delotvorne, katere z živimi delajo-čimi osobami gdekako umetno delo našim očem in mar večidel tudi sluhu kažejo. 7. Kaza-lišne al teatralne igre, ples, mimika (t. j. kazalične igre brez govorenja) in druge letini podobne umetnosti.
Ne gledaje na ostale verste imamo pregledali bolj na tanjko poezijo ali pesničtvo, katero nas se u leti knjigi bolj tiče.
(Dalje sledi.)
Knjiga splošnih deržavljanskih
postav.
§. 593.
Kdor ni kristjanske vere, ne more poslednje volje Kristjana pričati.
§. 594.
Dedič ali odkazanc ni zmožna priča v obziru na njemu namenjeno zapustnino, in ravno tako ne njegov zakonski druže, starši, otroci brati in sestre, ali osebe ki so v ravno temu kolenu v svaštvu, in plačana družina. Nav-kaz mora, de je veljaven od zapustnika z lastno roko spisan, ali od treh, takih prič poter-jen biti, ki se od imenovanih oseb ločijo.
595.
Če zapustnik tistimu kateri zadnjo voljo piše, ali njegovimu zakonskimu družetu, otrokam, staršem, bratam ali sestram, ali osebam ki so v ravno temu kolenu v svaštvu, zapustnino odloči; se mora naredba na v poprejšni-mu § omenjen način, nedvomljiva storiti.
596.
Kar je zastran nestranosti in zmožnosti prič, osebo zapustnika nedvomljivo storiti ukazano, velja tudi za sodniške osebe katere poslednjo voljo sprejmejo.
§. 597.
Pri poslednjih naredbah, ki se pri vožnji na ladjah in v krajih store kjer kuga ali podobne nalezljive bolezni gospodarijo, so tudi udi duhovniga reda, ženske in mladenči ki so stirnajsto leto izpolnili, veljavne priče.
598.
Za te olajšane poslednje naredbe je treba le dveh prič, katerih ena zamore sporočilo spisati. V nevarnosti nalezenja tudi ni treba de bi obe h krat pričjoče bile.
599.
Šest meseov po dokončani vožnji na ladjah ali po nehani kužni bolezni pridejo olajšane izrečenja poslednje volje ob moč.
§. 600.
Olajšanja vojaških sporočil so v vojaških postavah zapopadene.
§. 601.
Ako zapustnik eniga tu terjenih pogojev kateri niso sami previdnosti prepušeni, ne izpolni; je izrečenje poslednje volje neveljavno.
602.
Dedinske pogodbe čez celo zapustnino, ali kakšen glede celote odločen del taiste, se zamorejo le. med zakonskimi veljavno skleniti. Predpisi čez taiste so zapopadeni v poglavju od ženitvanjskih pogodeb.
§. 603.
Kolikor se ima daritev na primerlej smerti za pogodbo, ali za poslednjo voljo vzeti, je v poglavju od daritev odločeno.
Deseto poglavje.
Od namestnih dedičev in fidejkomisov.
604.
Vsak zapustnik zamore na primerlej če postavljen dedič dedine ne doseže eniga; in ako je tudi ta ne doseže, drugiga, in na enak primerlej tretjiga, ali tudi še več nameštnih dedičev poklicati. Ta naredba se imenuje občno namestenje. Pervi v redu poklicanih je dedič.
§. 605.
Če je zapustnik iz med dveh odločenih pri-merlejev, de imenovani dedič, dedič biti ne more, ali de dedič biti noče, le eniga izrekel; je drugi primerlej izločen.
§. 606.
Dediču naložene bremena se raztegnejo tudi na namestniga njemu sledečiga, dediča kolikor niso po izrečni volji ali posebnosti oko-ljšin na osebko dediča omejene.
607.
Ako so samo sodediči vzajemno za na-mestne dediče poklicani bili: se vzame, de je zapustnik dele v postavljenju izmerjene tudi na namestenje raztegniti hotel. Če je pa v namestenju zvunaj sodedičev še kdo drugi poklican, pripade popušen del vsim po enacih delih.