glasilo delavcev sozd rudarski elektroenergetski kombin edvarda kardelja Celje - skladišče D-Per 539/1985 1119851597,9 COBISS o september 1985 leto XXI št. 9 srečno Nova deponija premoga za TET bo v Lakonci Izgradnja nove deponije premoga je nujna zaradi treh osnovnih vzrokov: potrebne velikosti deponije, potrebe po homogeniza-ciji premoga in zaradi pomanjkljivosti obstoječe deponije. Kar zadeva velikosti deponije ne obstoja problem le zaradi predvidene izgradnje nove TE-TO Trbovlje III, pač pa se pojavlja že pri obstoječem obsegu dela. Zlasti problematično je vsako leto ob letnih remontih, ko elektrarna ne obratuje en mesec in pol, poseben problem pa je seveda ob taki zaustavitvi, kot jo imamo letos (štiri mesece). Na deponijo lahko odložimo le okrog 100.000 ton premoga, rudarska proizvodnja pa nepretrgoma teče, zato je tudi za take primere nujno potrebna večja deponija. Poseben problem predstavlja neenakomerna kvaliteta premoga, ki dnevno prihaja iz rudnikov. Premog bi bilo zato nujno potrebno homogenizirati, kar pa mehanizacija na obstoječi deponiji ne dopušča. Nova deponija bo to omogočala z odlaganjem v plasteh in prečnim odvzemanjem. Enakomerna kvaliteta premoga je eden važnih pogojev za stabilnost plamena v kurišču kotla, ta pa pogoj za nemoteno obratovanje. Novo deponijo pa narekuje tudi samo stanje na obstoječi deponiji. Zgrajena je bila za odlaganje premogovega prahu na pobočju s kotom približno 30°. Ker danes odlagamo premog večjih granulacij, se pojavlja zaradi delovanja strmine segregacija (večji kosi se kotalijo v dno deponije, manjši pa ostajajo na zgornjem delu), ki v spodnjem delu ustvarja v masi premoga velike inter-granulacijske prostore, ti pa možnost za pretok zraka in možnost za samovžig. Vsako daljše zadrževanje premoga na obstoječi deponiji pomeni torej velike energetske izgube. Poleg neprimerne zasnove so na stari deponiji popolnoma dotrajali gradbeni objekti, pa tudi z vzdrževanjem mehanizacije se pojavljajo nesorazmerno visoki stroški. Vše navedeno zahteva, da takoj pričnemo z gradnjo nove deponije. Objekt je predviden v planih graditve objektov za obdobje 1986-90. Pri sami izbiri lokacije pa smo imeli precej težav. Odločitev, ki je bila predhodno že sprejeta, je predvidevala gradnjo na lokaciji Lakonca, kjer pa smo ob raziskavah trdnosti tal naleteli na premog. Odloči- tev v REK E. Kardelj je bila, da ta premog s površinskim odkopom odkopljejo. To je pomenilo, da bi del deponije lahko dogradili po končanem odkopavanju premoga, pričele pa so se tudi raziskave dnevnega kopa Bukova gora, tako da so bile dane vse osnove za iskanje druge lokacije za deponijo premoga. To pa v revirjih ni enostavno delo, zlasti še, ker smo morali upoštevati vrsto zahtev: — kapaciteta deponije naj bo 600.000 t, — oddaljenost od kotlov ne sme biti prevelika, —- omogočena mora biti zanesljivost obratovanja, — vplivi na izgradnjo nove TE-TO Trbovlje lil ne smejo biti negativni (izvedbeno, časovno), — upoštevati je treba ekološke vidike itd. V poštev sta prišli poleg Lakonce še lokaciji na levem in desnem bregu Save pri elektrarni. Ugotovitve za posamezne lokacije so sledeče: Lakonca: lahko se prične s prvo fazo, ki sprejme 250.000 t premoga in po odkopu premoga v dnevnem kopu nadaljuje z drugo fazo, ki lahko sprejme dodatnih 370.000 t premoga. Skupno torej 620.000 t. Dobra stran te lokacije je tudi ta, da popolnoma nič ne moti del na novi TE-TO. Seveda pa je zaradi oddaljenosti (skoraj 4 km transporterjev) draga za vzdrževanje, zaradi višinske razlike v transportu pa tudi velik porabnik energije. Levi breg Save: Lokacija ne dopušča iz- gradnje dovoli velike deponije (komai 250.000 t), pa tudi ne uporabe zadovoljive mehanizacije. Vrsto komplikacij povzroča neposredna bližina železniške proge, ki skupaj z bližnjo hribino dopušča na razpolago le ozek pas zemljišča. Dobra stran te lokacije je najkrajša transportna pot premoga, brez višinskih razlik. Posnetek iz časa remonta kotla v TET II, avgust 1985. (foto: B. Klančar) Desni breg Save: Lokacija dopušča izgradnjo deponije za 350.000 ton premoga. Transportna pot je sorazmerno kratka in brez višinskih razlik, pomeni pa transport premoga preko Save in nazaj. Na desnem bregu stoji tudi dosedanje prostozračno sti-kališče, ki bi ga bilo treba prestaviti na drugo lokacijo. Izgradnjo na tej lokaciji bi povzročila precej problemov tudi izgradnja nove TE-TO, predvsem v časovnem pomenu. Tudi specifična obremenitev (prenatrpanost objektov na majhnem prostoru) celotne lokacije elektrarne bi bila potem zelo velika, kar bi vsekakor oteževalo večje vzdrževalne posege pozneje v eksploataciji. Zaradi vsega navedenega, posebej pa še zato, da izgradnja deponije ne bi postala spet ena izmed „ovir“ za pravočasno izgradnjo TE-TO Trbovlje III, smo se odločili za izgradnjo na lokaciji Lakonce. Deponija Lakonca se obdeluje kot samostojni investicijski program, ki ga je izdelal RUDIS Trbovlje. Predvideno zemljišče leži približno 1 km severno od Separacije Trbovlje in ga od Savske doline loči greben Bukove gore in Retja. To je nekdanje odlagališče jalovine in leži izven naseljenega področja. Zemljišče je za druge vrste gradenj neuporabno (npr. za stanovanjsko gradnjo). Plato bodoče deponije, velikosti približno 500 krat 200 m, bo povezan z drobilnico na separaciji Trbovlje s 640 m dolgim nadkopom skozi Bukovo goro. Tehnologija bo naslednja: prevzem premoga se vrši na Separaciji Trbovlje: transport do razkladalno-nakladalnega stroja na deponiji s transportnimi trakovi, zmogljivosti 780 t/h; razkladanje na deponijo in nakladanje na transportne trakove do bunkerjev pri kotlih elektrarne. Doseg razkladalno-nakladalnih naprav na deponijo je 370.000 ton premoga, polno zmogljivost deponije pa bomo dosegli z uporabo dodatne mehanizacije (buldožerji, kamioni, transportni trakovi). Premog, ki bo prevzet na separaciji, bo moral imeti granulacijo 30 mm, kar bo z dodatnim teptanjem premoga na deponiji preprečevalo vžiganje. Na lokaciji bodoče deponije so nekatera gradbena dela že izvedena, zlasti odvodnja-vanje, pospešeno pa bomo pristopili k izgradnji v naslednjem letu. Miro FLORJANC Proizvodnja premoga v Rudniku Zagorje se je ustalila Ugotovitev, da se je proizvodnja premoga v tozdu Rudnik rjavega premoga Zagorje ustalila, velja dejansko za celokupno proizvodnjo tozda ne pa samo za jamo Kotre-dež, ki bo perspektivno glavna nosilka proizvodnje v tozdu predvidoma do leta 1995. Po potopitvi jame Kotredež v letu 1981 se je v jami popolnoma prekinila proizvodnja do leta 1982, ko se je vključilo v proizvodnjo odkopno polje P-77 v severnem krilu premogovne kadunje, medtem ko so bila ostala odkopna polja potopljena oziroma smo jih sanirali za ponovno vzpostavitev proizvodnje. Iz tega razloga smo pristopili v jami Loke k eksploataciji vseh razpoložljivih zalog, v jami Trbovlje pa je tedanji TOZD Premogovnik Kotredež prevzel v odkopavanje Zgornje sedmo polje v cilju, da se s celokupno doseženo proizvodnjo izpolnijo načrtovane obveznosti, predvidene v srednjeročnem načrtu 1980/1985. Od celotno pridobljene proizvodnje smo v jami Kotredež pridbbili 267.8781, oziroma 22,7%, iz jame Loke 584.7481, oziroma 49,6% in iz jame Trbovlje 326.0701, ali 27,7 %. V letu 1985 (januar—avgust) smo od celotno pridobljene proizvodnje 190.554 t pridobili iz jame Kotredež 80.010 t oziroma 42,0 %, iz jame Loke 86.190 t oziroma 45,2 % in iz jame Trbovlje 24.354 t oziroma 12,8 %. Z napredovanjem sanacijskih del smo v oktobru 1984 pričeli vključevati v proizvodnjo odkopno polje P-74 v južnem krilu premogovne kadunje, tako da smo lahko aprila letos opustili odkopavanje v jami Trbovlje. Z vzpostavitvijo proizvodnje v odkopnem polju P-85 se bo lahko nadaljevala koncentracija proizvodnje v jami Kotredež glede na usihajoče zaloge oziroma zmanjševanja proizvodnje v jami Loke: Za navedeno odkopno polje so sanacijska dela v zaključni fazi in že izvajamo pripravljalna dela za od-kopovanje 1. etaže nad 8. obzorjem jame. Iz vsega navedenega sledi, da bo predvidena proizvodnja v srednjeročnem obdobju 1981/85 dosežena. Večje težave bodo nastopile pri doseganju predvidene proizvodnje v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986/90 iz naslednjih razlogov: — načrtovana proizvodnja je bistveno večja od sedanje, — velika zamuda oziroma zaostajanje pri izvajanju odpiralnih del na 8. obzorju jame in vzporedno izvajanje preostalih sanacijskih del, — kadrovska problematika v zvezi z jamskimi delavci. Po sanacijskem programu je prva faza sanacije realizirana (vsa odkopna polja razen P-73 so ponovno odprta, nivo vode v triadnem vodonosniku je na 6. obzorju jame), medtem ko je druga faza sanacije v velikem zaostanku zaradi zaostajanja odpiralnih del na 8. obzorju jame. V drugi fazi sanacije je predvideno znižanje nivoja vode v triasnem vodonosniku na nivo 8. obzorja ia koto — 230. Pri zadnji korekciji sanacijskega programa v letu 1984 smo predvidevali, da bomo z novim črpališčem na 8. obzorju pričeli obratovati v juniju 1985, dejansko pa se v tem trenutku vrši šele permanizacija prostorov. Ker je obratovanje navedenega črpališča pogoj za pričetek odvodnjevalnih del na 8. obzorju jame oziroma za zniževanje nivoja vode v triasnem vodonosniku, lahko ta zakasnitev neugodno vpliva na odkopavanje odkopnega polja P-73, kjer med premogovim slojem in vodonosnim triasom ni zadostne debeline bele talnine. Poleg tega trenutno odkopavamo v odkopnih poljih P-74 in P-77 na predzadnji etaži 7. obzorja jame, v odkopnem polju P-85 pa že provizorno odpiramo oziroma pripravljamo prvi dve etaži 8. obzorja in 7. obzorja jame. V kolikor se izvajanje odpiralnih del na 8. obzorju ne bo bistveno pospešilo, bo postalo odkopavanje problematično zaradi nezadostnih odkopnih kapacitet oziroma so možne začasne rešitve le v provizornem odpiranju približno dveh etaž pod nivojem 7. obzorja jame v nekaterih odkopnih poljih, kar pa je iz tehničnega in ekonomskega vidika neza-željeno. Leopold Grahek Proizvodnja premoga je potekala takole: Leto Proizvodnja, pridobljena iz Kotredež Loke Trbovlje Skupaj Načrtovano Doseg. % 1981 89.775 124.725 10.097 224.597 236.000 95,2 1982 1.083 134.579 86 098 221.760 240.000 92,0 1983 41.110 125.790 103.148 270.048 228.000 118,4 1984 55.900 113.464 102.373 271.737 270.000 100,9 1985 I—Vlil 80.010 86.190 24.354 190.554 155.570 122,5 29. septembra gremo na zimski čas Na temelju zveznega odloka, objavljenega v Uradnem listu SFRJ št. 61/84, smo imeli v času od 31. marca do 29. septembra letos poletni čas. Poletni čas bomo nehali računati 29. septembra ob 3. uri (ponoči), tako da se ura pomakne za 1 uro nazaj in se čas ob 3. uri računa kot 2. ura. Sprememba prehoda od poletnega na zimski čas bo torej nastopila v noči med soboto 28. in nedeljo 29. septembra. Takrat bomo kazalce na uri, kot smo že navedli, premaknili na eno uro nazaj s 3. na 2. uro. zvodnji, še hujše pa bo v prihodnjih letih. Kljub večkratnemu opozarjanju s strani rudnika, pa del niso pospešili. — Na površini je GZL izvrtal vrtino V42/85, globine 352 m, in jo opremil kot pie-ziometer. Vrtina je izvrtana v Južnem polju in je pozitivna. Spričo močne tektonske porušitve v Južnem polju bodo v prihodnje potrebna še znatna finančna sredstva in intenzivna raziskovalna dela v tem področju, pa tudi na širšem območju kanižarske pre-moške kadunje. Investicije Jama Od investicijskih del smo v letošnjem letu nadaljevali z izdelavo pomožnega črpališča na K-132 m, kjer je bilo izdelani) 127 m vodozbirnih prog, 197 m priključnih prog, 7 m sesalnega jaška in 15 m komor z nišami. Zunaj — Izdelan je bil prizidek k objektu transformatorske postaje in v glavnem tudi inštalirana oprema. — Izvršena so bila gradbena dela in inštalacije za dvojno napajanje rudnika z električno energijo. — Izdelana so gradbena dela kabelske kanalizacije od TP zunaj do ustja zračnika. Ostalih investicijskih del zunaj in nekaterih v jami pa nismo mogli izvajati tudi zaradi tega, ker niso zagotovljena finančna sredstva. PII jPyi PVl Montaža obešal na strehi kotla v času ge 1^41 naralne obnove kotla in kotelskih naprav v BAP BBl TET h. Avgust 1985. (foto: B. Klančar) Proizvodnja v rudniku Kanižarica v prvih osmih mesecih 1985 Rudarji rudnika Kanižarica so v prvih osmih mesecih dokaj uspešno izpolnili z letnim planom načrtovano proizvodnjo. Letni plan predvideva 120.000 ton premoga, za obdobje januar-avgust pa 79.060 ton. V tem času je bila proizvodnja dosežena v višini 82.800 ton oziroma 104,7 %. S skupno proizvodnjo smo zadovoljni, nikakor pa ne s proizvodnjo v juliju in avgustu, ko niso bile izpolnjene planske obveze in je bilo nakopanega le 17.800 ton premoga, namesto s planom predvidenih 18.920 ton. V ostalih mesecih pa je bil izkop večji, kot je predvideno s planom. Del proizvodnje je bilo dosežene tudi z delom ob dela prostih dneh, zlasti v zimskem obdobju. Storilnost tako od kopna, obratna, rudniška in tozdov je bila nižja od planirane, s čimer nismo zadovoljni. Slabši proizvodni rezultati napram letu 1984 in nižja storilnost od planske so predvsem zaradi težkih montan-geoloških pogojev. V letošnjem letu imamo izredno raztrešena delovišča, odkopavamo manjša odkop-na polja bodisi med starimi jamskimi deli in v prelomnih conah. Premog je zelo krušljiv, zaradi tega je tudi komercialnih vrst manj kot v preteklih letih. Odkopne fronte so zelo majhne, vključene je veliko transportne mehanizacije, kar otežkoča delo. Napredovanje je zaradi krušljivosti počasno, kar povzroča tudi večje pritiske in zahteva dodaten napor ljudi. — Tekom leta je bilo več likvidacij in novo formiranih odkopov, kar je bistveno vplivalo na storilnost. — Pri odkopavanju premoga ob starem delu in porušenih conah se pojavljajo na več mestih jamski ognji. Za sanacijo je bilo potrebno opraviti veliko dnin, istočasno pa je primanjkovalo ljudi za obložitev produktivnih delovišč. — V smerni progi na K-35 m se je pojavila v marcu 1985 voda iz kredne podlage v količini 45 l/min. Na posvetovanju je bilo dogovorjeno, da je treba predel jame, kjer se je voda pojavila, likvidirati skladno z za ta primer izdelanim projektom. Za sanacijo tega vdora je potrebno redno dnevno oblagati po 6—8 ljudi, kar gre vse na račun proizvodnje. Tudi materialni stroški za sanacijo so precejšnji. — Spričo odkopavanja, pripravljalnih in raziskovalnih del v tektonsko porušenem območju, smo vseskozi izvajali preventivno raziskovalno vrtanje-predvrtavanje z lastnimi vrtalnimi garniturami. — V poletnih mesecih so bili znatno večji izostanki od planiranih (daljši dopusti in občuten porast neupravičenih izostankov), slabo izkoriščanje delovnega časa, slaba motiviranost za delo in neodgovorno ponašanje nekaterih članov kolektiva. V tem obdobju je bilo predvsem kritično zaradi pomanjkanja kvalificiranih rudarjev. — Tekom leta je primanjkovalo tudi nekaterih materialov in rezervnih delov (kabli za vrtalne strojčke, kabel za F6-A, profilno železje itd.), ki so bistveno vplivali na proizvodnjo. Raziskave Vzporedno s proizvodnjo premoga smo izvajali tudi razsikovalna dela, deloma v lastni režiji deloma pa GZ Ljubljana. V jami so bile opravljene naslednje raziskave: — V bloku A Južnega polja smo raziskovali II. premoški sloj in pri tem izdelali 540 m raziskovalnih hodnikov (iz sredstev raziskav obračunano 340 m, razlika finansirana iz lastnih sredstev) in 1230 m raziskovalnih vrtin. Ta dela smo izvedli v lastni režiji, rezultati raziskav pa so dokaj ugodni. — Poleg tega smo v tem področju izvajali tudi hidrološko vrtanje in razne meritve z namenom, da smo razmere in možnosti prehoda iz bloka A preko vodonosnega bloka B v perspektivni blok C Južnega polja. Dela je izvajal GZL in so potekala zelo počasi, rezultati raziskav pa še vedno niso znani. Zaradi teh raziskav že dalj časa stoje vsa odpiralno-raziskovalna in investicijska dela v tem delu Južnega polja. Posledice kasni-tve teh del se že občutno poznajo na proi- Stalež Povprečni stalež zaposlenih je znašal 447 ljudi napram planu 480 (proizvodnja in investicije), s tem da je prišlo 26, odšlo pa 35 ljudi. Stalež dopolnjujemo z delavci GZL, ki nam izvajajo dela v jami. Problem v zvezi s kadri je predvsem zaradi pomanjkanja kvalificiranih rudarjev. Prizadevanje za naslednje obdobje Z ozirom na to, da so pogoji za pridobivanje premoga v jami zelo težki, bo potrebno maksimalno prizadevanje celotnega kolektiva za izpolnitev zastavljenih planskih obveznosti v letu 1985. V ta namen so bili. pod vzeti ustrezni ukrepi, s katerimi predvidevamo izkoristiti vse razpoložljive možnosti za izboljšanje proizvodnje in storilnosti, tako da bomo dosegli proizvodnjo 120.000 ton premoga v tem le- Preboj Frančiška rova na površino in aktivnosti, ki temu sledijo Rudarji DO RGD TOZD RIG so dne 11.6.1985 v popoldanski izmeni prebili Frančiška nad kop oziroma rov na površino na k 290. S tem so zaključena štiriletna dela na enem od najzahtevnejših investicijskih objektov na področju Trbovelj po investicijskem programu "Odpiranje novih predelov slojišča na področju Hrastnika in Trbovelj ter za modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje premoga". Celotna dolžina objekta z vsemi priključki znaša okoli 637 m, od tega je nad-kopa od k 227/291 okoli 407 m, preostalo pa je rov na k 291 v dolžini 230 m. Profil nad kopa znaša 3,5 m krat 2,7 m, naklona 11°, profil rova pa je 2,8 m krat 2,5 m. V času izdelave objekta smo se srečevali z raznimi težavami, pričakovanimi ali tudi nepričakovanimi, ki so zahtevale stalno dopolnjevanje, pa tudi spreminjanje tehnične dokumentacije ter tehnologije izvajanja del. Največjo težavo je predstavljal zrušek v nad kopu na k 300 ter zasutje oziroma zal it je nad kopa v dolžini ca 100 m. Po tem zrušku in izdelavi odmika od rudarskega projekta seje spremenila smer napredovanja, izdelava objekta pa locirala v stabilnejšo hribino, po kateri je z manjšimi težavami ob podaljšanju dolžine objekta uspelo izvršiti preboj na površino. Spreminjajoče lastnosti hribine so povzročale izvajalcu del nemale težave, ki jih je reševal z večjim ali manjšim uspehom. Objekt je lociran v geološko zelo razgibani hribini od drobečega dolomita, rumenega peščenjaka boljše ali slabše obstojnosti oziroma samonosilnosti do popolnoma peščene hribine. Takšna hribina je pogojevala stalno sprotno izbiro sistema podgrajevanja in permanizacijo objekta. Če navedem podatek, da bo v končni fazi, ko bo objekt popolnoma dokončan, skoraj 70 % objekta permanizi-ranega, kar se pred pričetkom del gradnje objekta leta 1981 ni pričakovalo, je jasno, koliko dodatnih del na izgradnji je bilo potrebnih. Do sedaj izvedena dela so stala ca 110 milijonov din oziroma 11 milijard starih din. Končna cena se bo gibala okoli 130 milijonov din. Na objektu trenutno izvajajo zaključna rudarsko—gradbena de- la, in sicer preostala dela na permanizaci-ji objekta z litim betonom, debeline 20 cm ali z brizganim betonom, debeline 5—10 cm s predhodnim polaganjem gradbene mreže v stropu in vgrajevanjem ekspanzijskih sider. Istočasno poteka na površini (ustju) izdelava portala rova. Ta objekt delajo delavci SGD "Beton" Zagorje — TOZD Operativa Zasavje. Kaj lahko rečemo za zaključek k izdelavi tega objekta? Mogoče to, da sta investitor kot tudi izvajalec del pridobila veliko novih izkušenj. Od spoznanja za prepotrebnimi detajlnimi mikroraziskavami do nujnosti še bolj resnega pristopa izvajalca k tovrstnim delom, mislimo predvsem na izbiro tehnologije in opreme, Odkopavanje premoga na površinskem kopu Lakonca pod Bukovo goro v Trbovljah. Na tem delu je to zadnji del odkopavanja. September 1985. (foto: B. Klančar) prepotrebne za izgradnjo takšnih objektov. No, kljub raznim težavam, mislim, da zaslužijo rudarji TOZD RIG za izvršeno delo priznanja in upamo, da bodo tukaj pridobljene izkušnje s pridom uporabili pri nadaljnji izgradnji investicijskih objektov, ki si sedaj sledijo. In katera dela nas čakajo? Frančiška polje do kote 270 mora biti odprto do sredine leta 1987. Za izpolnitev tega pogoja je potrebno zgraditi 410 m vpadnikov, nad kopov in sipk, 2015 m prog in hodnikov ter 69 m poseO bnih objektov (skladišče razstreliva, glavna RTF). Vzporedno temu bo potrebno zgraditi še zunanje gradbene objekte, kot so ventilatorska postaja Frančiška ter ureditev platoja na površini pred ustjem Frančiška rova. Vzporedno z izgradnjo rudarsko gradbenih objektov in zunanjih gradbenih objektov pa bodo morale potekati aktivnosti za nabavo elektrostrojne opreme, domače kakor uvožene, vse potrebno za ureditev glavnih transportnih poti od Frančiška polja do separacije Trbovlje, nabaviti potrebno opremo za odkop na polja, opremo za novo ventilatorsko postajo, ureditev transportnih zvez s površine do posameznih etaž za prevoz zaposlenih in potrebnega materiala itd. Vse to je zajeto in predvideno v Aneksu št. 1 k I P, ki je v veljavnosti od avgusta. S prebojem Frančiška nad kopa na površino so postavljeni temelji za pričetek vseh ostalih del s prijemališčem v nadkopu. S prvimi deli so že pričeli, in sicer z odpiralnimi deli na etaži 285/280 oziroma z izgradnjo dostavne proge na k 283. Ravno tako pričakujemo, da bodo v septembru dogovorjene tudi pogodbe za izgradnjo RTF, skladišča razstreliva na k 270 ter za izgradnjo nad kopa 257/270 in sipke 270/280. Ker je izgradnja Frančišča nad-kopa zaradi že navedenih težav zakasnila za okoli šest mesecev, bo potrebno vsa predvidena dela izvajati z vso možno resnostjo, s pravočasnim opremljanjem delovišč, s potrebno mehanizacijo kot tudi s stalnim rednim oblaganjem delovišč. V tej smeri so že dane obljube izvajalca del kot tudi investitorja. Potrebno jih je samo še upoštevati oziroma uresničiti. Aljoša KINK Mesto sozda in delovnih organizacij kombinata v letu 1984 Gospodarski vestnik je julija t.l. objavil, katere so največje delovne organizacije v Sloveniji v letu 1984. Iz teh podatkov lahko povzamemo, da so- med temi organizacijami tudi delovne organizacije našega kombinata. Med 300 največjimi delovnimi organizacijami so na 37. mestu Zasavski premogovniki Trbovlje (v lanskoletni organizacijski obliki), v letu 1983 so bili na 51. mestu. Na 37. mestu so z dohodkom v višini 4.015.521.000, oziroma indeksom 218,6 na-pram letu 1983. Glede povprečnega števila zaposlenih 3.510 so ZPt na 27. mestu (v letu 1983 na 26. mestu). Uporabljena poslovna sredstva 8.134.517.000 — indeks 157,5 uvrščajo ZPT na 63. mesto (64). Glede celotnega prihodka so ZPT na 98. mestu (100) v znesku 9,267.558.000 oziroma indeksom 170,2. Do Termoelektrarna je na 252. mestu (264). Dohodek 1,017.248.000, indeks 174,7, glede povprečnega števila zaposlenih — 531 je na 283. mestu (282) indeks 99,8. Glede uporabljenih poslovnih sredstev v višini 4.692.036.000 je na 126. mestu (97) z indek- som 124. S celotnim prihodkom v višini 1.974.980.000 din je na 286. mestu (286) z indeksom 169,6. Do Rudarska gradbena dejavnost je na 271. mestu (215) z dohodkom v višini 937.832.000, indeksom 136,2. Povprečno število zaposlenih je bilo 1024 in so na 201. mestu (208), indeks 110,1. Z uporabljenimi poslovnimi sredstvi so na 300. mestu (299) z zneskom 915.114.000 din, indeksom 146,6. S celotnim prihodkom v vikšini 1.980.401.000 so na 283. mestu (283). Med 300 največjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji so iz naših krajev še Strojna tovarna Trbovlje (114), TAM, Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Črnomelj (181), SGD Beton Zagorje (183), TIM Laško (187), Elektroelement Izlake (267). Ekonomska politika je v svoji številki z dne 9. septembra letos objavila podatke o 200 največjih organizacijah združenega dela v naši državi. Med temi ni nobenega sozda niti delovne organizacije iz naših krajev. Pač pa je sozd REK EK na 271. mestu (272) pri pregledu največjih organizacij združenega dela s skupnim prihodom na 5 milijard dinarjev v letu 1984. Evidentiran je skupni prihodek v višini 15.475.247.000 din. Dohodek, povečan za amortizacijo, znaša 8.534.833.000. Povprečno izkoriščena osnovna in obratna sredstva znašajo 15.307.890.000. Povprečno število zaposlenih 6.149. Dohodek, povečan z amortizacijo na zaposlenega, znaša 1.388.000 din. V času pridobivanja premoga na površinskem kopu Lakonca v Trbovljah so jalovino oziroma odrivko polagali na prostore pod Retjem, kjer se oblikuje sčasoma prostor za deponijo premoga. September 1985. (foto: B. Klančar) Izpolnjevanje delovnega načrta od 1. L do 15. IX. 1985 Rekli so ... Andrej Marinc, predsednik CK ZKS 1. Proizvodnja premoga (ton) Prihodnja seja CK ZKS naj bi pomenila novo spodbudo za doseganje večje kakovosti v najširšem smislu. Rudnik Načrt (ton) Dosež. (ton) Razlika do plana (t) % Sklepi in usmeritve seje naj bi delavce in vse subjektivne sile spodbudile k reševanju družbenoekonomskih vprašanj v vseh okoljih in na vseh ravneh, da bi se zganili tudi tam, kjer še capljajo na mestu. Vsi moramo na rešeto, vsi moramo težiti h kakovosti. Politično je treba zaostriti vprašanje odnosa do dela. Samoupravljanje je sinonim za humano produktivno družbo, ne pa za nedelo in neorganiziranost. Pri odločanju naj bo demokracija, pri uresničevanju dogovorjenega pa naj bo samoupravni red. Hrastnik Ojstro 170.070 133.333 137.140 185.928 - 36.737 + 48.788 78,5 135,6 RRP Hrastnik RRPT + RŠC RRPZ Lakonca Skupaj RRP Senovo RRP Kanižarica RRP Laško R R P S 307.210 319.261 367.820 435.543 165.580 200.014 133.382 75.120 973.992 1,029.938 84.450 82.377 83.900 87.008 28.022 18.510 1,170.364 1,217.833 + 12.051 + 67.723 + 34.434 - 58.262 + 55.946 - 2.073 + 3.108 - 9.512 + 47.469 103,9 118,4 120,8 56,3 105.7 97,5 103.7 66,1 104,1 2. Proizvodnja električne energije (Mvvh) Tudi na delovnih mestih strokovnih in poslovodnih delavcev naj bo več konkurence. Delovna zakonodaja naj bo humana, toda tudi takšna, ki bo vnesla več reda in bo jasno razlikovala med delom in nedelom. Vse to naj zagotovi večjo učinkovitost in Tozd Načrt Doseženo % — PEE-PP — PEE-N — KE DO TET 12.000 255.000 267.000 12.441 296.674 30 309.085 103.7 116,3 115.8 kakovost samoupravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Naloga upravljalcev namreč je, da zagotovijo enostavno in tudi razširjeno reprodukcijo. 3. Proizvodnja ostalih proizvodov Izvršni svet SR Slovenije Rast sredstev za osebne dohodke mimo družbenih usmeritev in samoupravno sprejetih osnov in meril ni sprejemljiva. Slabosti v delovanju vodstvenih organov ip služb ne morejo biti opravičilo za izsiljevanje večjih osebnih dohodkov mimo rezultatov dela. Takšnim zahtevam se moramo odločno upreti tudi zaradi tega, da ne bi pri posameznikih zbujali lažnega vtisa, da je mogoče brez ustreznih rezultatov dela, s silo in pritiski zagotavljati višje osebne dohodke. Tozd/DE Letni načrt Doseženo % GRAMAT — opekarna (enot) — kamnolom (m3) AVTO PR E VOZ ZASAVJE (t/km) RRPZ — kamnolom (m3) RRPH — toplarna (Mvvh) 6,500.000 50.000 91.000 30.000 1,903.802 28.436 6,090.978 62.038 20.856 29,3 56,9 68,2 69,5 Erika Kavčič Zoper vse organizacije, kjer povečujejo osebne dohodke mimo lastnih veljavnih samoupravnih splošnih aktov, naj družbeni pravobranilci samoupravljanja sprožijo postopek za dosego zakonitosti. Pri tem je potrebno oceniti tudi odgovornost poslovodnih organov za zakonitost dela in poslovanja. Udeleženci dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka naj s svojo aktivnostjo zagotovijo, da bodo delavci v vseh ozdih tekoče obveščeni o uresničevanju planiranih nalog, doseženih rezultatih ter z njimi povezanih posledicah na rast sredstev za osebne dohodke. V preostalem obdobju tega leta se mora bitka za višje osebne dohodke preusmeriti v bitko za doseganje novih kvalitet v gospodarjenju v skladu z letošnjo resolucijo, kar je edina podlaga, da ohranimo vrednost realnih osebnih dohodkov na lanskoletni ravni, ter načrtovano materialno podlago združenega dela ob vstopu v novo plansko obdobje. Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS Res je, da je zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda odgovorna za kontinuiteto revolucije in socialistične graditve, za usodo socialističnega samoupravljanja in da te odgovornosti ne more z nikomer deliti. Ogdovornost moramo vrniti njen izvirni, socialistični samoupravni pomen. To pa predvsem pomeni, da mora pred delovnimi ljudmi, delegati, delegacijami, znotraj družbenopolitičnih skupnosti in organizacij vsakdo odgovarjati za uresničevanje svojih nalog in biti deležen ustreznih sankcij, če jih ne izpolnjuje. To je ena pomembnih nalog, ki smo si jih zastavili tudi v okviru priprav na kongrese zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter na volitve. Kongresi bodo pomenili priložnost za oceno doseženega in za dogovor o nadaljnjem uresničevanju začrtanih poti in razvoja. V pripravah na kongrese zveze komunistov moramo okrepiti organizacijsko in akcijsko enotnost ter medsebojno delovno povezanost komunistov, organizacij in organov ZKS po načelih demokratičnega centralizma, s poudarkom na demokratični pripravi stališč in sklepov in na njihovem doslednem uresničevanju. Kratek postanek pred jamo Hrastnik (foto: B. Klančar) Življenje in delo delavcev na začasnem delu v ZR Nemčiji Naša delovna organizacija Rudarsko gradbena dejavnost Trbovlje izvaja rudarsko gradbena dela v Zvezni republiki Nemčiji že od septembra 1968 pri firmi Deilmann Haniel s sedežem v Dortmundu ter od junija 1970 pri firmi Frčlich Klupfel s sedežem v Gelsenkrichenu. Na dan 31.8.1985 so bili pri DH zaposleni 103 delavci, pri firmi FK pa 120 delavcev. Brezposelnost v ZRN še vedno narašča, zato uradi za delo vedno bolj pritiskajo, da bi se zmanjšal stalež detaširanih delavcev. Ti biroji sistematični zmanjšujejo izdajanje delovnih dovoljenj jugoslovanskim delavcem. Vse to in še drugi vzroki pa so privedli do upadanja staleža naših delavcev v letu 1983 na 189 delavcev ter v letu 1984 na 185 delavcev. Posebno kritično je bilo Ito 1984 in tudi prva polovica leta 1985 za trinajst delavcev, ki so bili razporejeni na začasno delo v letu 1982. Ti delavci bi se morali po nemških predpisih vrniti v domovino, ker uradi za delo niso izdajali več dovoljenj vsem tistim, ki so bili razporejeni po letu 1981 v Zvezno republiko Nemčijo. V tem obdobju smo v naši delovni organizaciji imeli tretjino delavcev, ki so imeli neomejena dovoljenja za bivanje in delo in so jih prejeli avtomatično po petih letih bivanja v tujini. Za vse ostale delavce, ki imajo družino v ZR Nemčiji, je bila na urade za delo posredovana vloga za posebna dovoljenja. Odobrena so bila dovoljenja za delo za eno oziroma dve leti. Vse te okoliščine so negativno vplivale na razpoloženje naših delavcev, ki so bili v negotovosti in strahu, kdaj bo potrebno zapustiti delovišča. Imeli smo seveda tudi posamezne primere, da so delavci prestopili direktno k nemški firmi in tam nadaljevali z delom. Za trinajst delavcev smo vsake tri mesece podaljševali dovoljenja za delo ob prilo-žitvi pismenih izjav firme, da te delavce na posameznih gradbiščih nujno potrebujejo za specialna dela. V letošnjem juliju smo vseh trinajst delavcev razporedili na dela in naloge po novi pogodbi, ki smo jo podpisali s firmo Frdlich Klupfel. Po tej pogodbi smo razporedili na delo v ZR Nemčiji dodatno 15 delavcev, za katere smo na novo uredili vso dokumentacijo. Poleg nas bosta prek Poslovnega združenja Rudis po isti pogodbi zaposlila svoje delavce Geološki zavod iz Ljubljane (2 delavca) in Zeleni vrh Svrljig (6 delavcev). Kljub temu, da pri obeh firmah, kjer delamo, ne predvidevajo, povečanja oziroma razširitve obsega del, smo letos zaposlili na novo 29 delavcev pri firmi Deilmann Hanni-el in 15 delavcev pri firmi Frčlich Klupfel. Kvaliteta dela je na zelo visokem nivoju, ravno tako tudi disciplina pri delu. Nemški poslovni partnerji so z delavci, ki so bili v letošnjem letu razporejeni na delo v ZR Nemčijo, izredno zadovoljni, pripombe imajo le na pomanjkljivo znanje nemškega jezika. Delavce smo usposabljali v domovini pred odhodom v tujino. Zahteve partnerja so, da delavci dobro obvladajo nemški jezik, zato so preizkusi znanja v tujini bolj zahtevni kot pred leti. Večina naših delavcev živi v samskih domovih. Na gradbišču v Ibbenburenu imamo organizirano prehrano v menzi. Ostali samski domovi pa so urejeni tako, da imajo kuhinje, kjer si delavci lahko sami pripravljajo obroke. Družbenopolitično in samoupravno delo je na vseh večjih gradbiščih organizirano enako kot na gradbiščih v domovini. Nezadovoljstvo naših delavcev se je pojavilo predvsem ob spremembi nemške zakonodaje, ko je stopila v veljavo nova, tako imenovana Posebna „B“ tabela za obračunavanje davka na osebni dohodek, ki ga delavci poračunavajo vsako leto. Ta novost je povzročila precej razburjenja, tako da smo v lanskem letu imeli pri pojasnjevanju omenjenega davka na osebni dohodek težave na gradbišču v Ibbenburenu. Osebni dohodek delavcev, ki so na začasnem delu, je obračunan po enakih kriterijih kot nemškim delavcem in je izračun opravljen po splošni tako imenovani „A“ tabeli. Posebna „B“ tabela pa se uporablja pri poračunu davka na osebni dohodek za vse detaširane delavce, zaposlene pri jugoslovanski firmi, ki imajo socialno zavarovanje urejeno v domovini. Posebna „B“ tabela je sicer strožja, ven-aar pti obračunu ne upošteva zneska, odtegnjenega za socialne prispevke, tako da je osnova nižja za zneske transferirane v domovino. Znižana osnova je delavce najbolj motila pri predaji kartic finančnemu uradu. Ob tej spremembi zakona pri obračunu davka je bil sprejet sklep delavskega sveta TOZD RIG, da delavec ne sme biti oškodovan pri poračunu. Spremembo smo upoštevali in sprejeli v Samoupravnem sporazumu o načinu, pogojih in medsebojnih odnosih ter pravicah in obveznostih delavcev pri izvajanju investicijskih del v Zvezni republiki Nemčiji. Zaradi izredno kompliciranega izračuna smo se z delavci večkrat pogovar- jali in jim ga pojasnevali. Dejstvo je, da so tudi nemški finančni uradi v finančnih težavah in so zreducirali določene olajšave, ki so delavcu zmanjšale osnovo za obdavčenje. Na primer potovanje v domovino, vzdrževanje družinskih članov, staršev, razni drugi posebni izdatki, vse to vpliva na poračun davka na osebni dohodek. Vse izračune spremljamo in bomo delavce na zborih o rezultatih obveščali. Ivanka Škrinar Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni Pri izplačilih nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni je prišlo v drugem polletju do večjih sprememb. Te so posledica vse večje rasti osebnih dohodkov in večje stopnje inflacije v preteklem obdobju. Nadomestila niso več zagotavljala socialne varnosti delavcem, ki so bili že tako prizadeti zaradi bolezni. Zdravstvena skupnost je z občinskimi skupnostmi zdravstvenega varstva,v katerih imajo naše temeljne organizacije in skupnosti sedeže, sprejela Samoupravni sporazum o dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Omenjeni sporazum pa prinaša naslednje novosti: — Višina nadomestila za čas bolezni, ki jo delavci določijo v svojih samoupravnih aktih, ne more biti višja od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, in ne višja od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti. Mesečno nadomestilo pa tudi ne more biti nižje od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca in ki ga določi izvršni svet skupščine SR Slovenije (zajamčeni OD). —- Osnova za nadomestilo osebnega dohodka se poveča z odstotkom rasti povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v organizaciji združenega dela v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela. Tako je nadomestilo delavca, ki je bil odsoten z dela zaradi bolezni v mesecu avgustu, višina njegove povprečne mesečne osnove iz preteklega leta valorizirana z odstotki povečanja rasti osebnih dohodkov v temeljni organizaciji v prvih sedmih mesecih tega leta. — Delavcu, ki je odsoten z dela več kot mesec dni, se za vsak nadaljnji mesec odsotnosti njegovo nadomestilo poveča z odstotkom rasti povprečnega OD na zaposlenega v TOZD za pretekli mesec. — V primerih, ko si zagotavljamo nadomestilo osebnih dohodkov v Občinski zdravstveni skupnosti (nadomestilo osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela ob transplantaciji kože, živega tkiva in organov in v prid druge osebe, ob dajanju krvi, izolaciji, spremstvu in negi obolelega ožjega družinskega člana), bomo upoštevali povprečno rast osebnih dohodkov na zaposlenega v občini. Stane Bočko Ustanovljena je stanovanjska zadruga SOZD REK EK Že pred dobrim letom je v našem kombinatu vzklila zamisel, da bi ustanovili stanovanjsko zadrugo. Od misli do realizacije je preteklo precej časa. Dne 18. septembra tega leta je končno prišlo do realizacije. Oseminpetdeset ustanoviteljev je soglasno izrazilo željo, da se čimpreje aktivira delo stanovanjske zadruge. Do realizacije oziroma resničnega delovanja stanovanjske zadruge bo potrebno narediti še precej, kajti uradno je potrebno registrirati stanovnajsko zadrugo. Predvidevamo, da bo le-ta zaživela s 1. 1. 1986. Trenutno je za delo stanovanjske zadruge oziroma strokovno vodenje zadolžen en delavec v DO RRPS. Ustanovna skupščina stanovanjske zadruge je na svoji ustanovni seji izvolila naslednje organe: druge je na svoji izvolila naslednje organe: predsednik skupščine — Rudi Šikovec, dipl. inž. in podpredsednica skupščine — Štefka Medvešek; zadružni svet: predsednik Anton Mrak, člani pa so: Leon Legvart, Franc Rajh, Franc Skerbinek, Ivo Abram, Igor Tomažič, Miha Gosak; odbor samoupravne kontrole: predsednik Rudi Kreže, člani pa so: Milan Pavlovič, Mirko Zupan; splošna delegacija za SIS: Pavle Čižmek — Krško, Marija Janca — Laško, Anton Hančič, Vili Lukančič, Janez Perger — Trbovlje, Milena Brunček, Ksenija Bradaševič — Hrastnik, Marta Sotlar, Edvard Medvešek — Zagorje. Ustanovitev stanovanjske zadruge je pozitivna zamisel, ustanovitelji oziroma zadružniki ustanvaljajo zadrugo z namenom, da se racionalneje uresničujejo potrebe in interesi graditeljev. Član stanovanjske zadruge je lahko vsak delavec SOZD REK EK, — ki še ni član nobene druge stanovanjske zadruge, — ki plača pristopni delež v enkratni višini do 5.000,00 din — ki pismeno izjavi, da sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi zadruge ter statut, — ki želi graditi stanovanjsko hišo oziroma adaptirati stanovanjsko hišo ali stanovanje na območju občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Laško, Krško, Črnomelj (vendar gradbišče ni oddaljeno več kot 60 km), — ki plača pri nabavi materiala 3 % od vrednosti. Na ustanovni skupščini je bil že sprejet tudi statut ter samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske zadruge. Iz obeh aktov so razvidne obveznosti in pravice zadružnikov. Dejavnost zadruge je: — zbira in združuje sredstva svojih članov za graditev ali nakup stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš in sklepa pogodbe o posojilih za te namene, — organizira razne oblike stanovanjskega varčevanja za svoje člane, — pridobiva kredite za svoje člane, pridobiva in komunalno opremlja stavbna zemljišča na strnjenem območju, — nabavlja načrte za stanovanjske hiše, — opravlja investicijske posle in nadzorstvo pri gradnji in rekonstrukciji stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš ter opravlja gradbena dela po svojih članih, — nabavlja gradbeni in drugi material ter stavbne elemente stanovanjskih hiš svojih članov, — sklepa pogodbe z gradbenimi podjetji in obrtniki o graditvi in obrtniških storitvah, katerih sama ne opravlja, s ciljem realizacije stanovanjske graditve za svoje člane, — organizira svoje člane za delo pri gradnji družinskih stanovanjskih hiš. Vsak član stanovanjske zadruge jamči za obveznosti zadruge z omejeno subsidarno odgovornostjo, in sicer do višine petkratnega pristopnega deleža. V naši republiki do danes uspešno deluje že precej stanovanjskih zadrug v veliko zadovoljstvo ustanoviteljev. Z združenimi močmi bomo hitreje in ceneje rešili svoj stanovanjski problem. Zainteresirani člani našega kolektiva se lahko prijavijo oziroma vključijo v stanovanjsko zadrugo. Prijave novih zainteresiranih zbirajo: TOZD Rudnik premoga Trbovlje (Igor Filač — int. 352) TOZD Separacija Trbovlje (Drago Kastelic — int. 488) TOZD Rudnik premoga Laško (Avgust Ogrinc) TOZD Rudnik premoga Senovo (Edmund Grmšek) TOZD Rudnik premoga Kanižarica (Nevenka Ipavec) TOZD Rudnik premoga Hrastnik (Slavi Šketako — tel. 814-704) TOZD Rudnik premoga Zagorje (Drago Grujič) DO Rudarska gradbena dejavnost (Pavlina Žgajnar — int. 288) DO Termoelektrarna (Elvira Korošec) DSSS SOZD REK EK (Mirko Pirnauer — int. 216) " Vsi zainteresirani člani kolektiva se čim-prej prijavite pri navedenem sodelavcu na svojem področju. Ivi Leskovar Delitev celotnega prihodka Rezultati poslovanja v SOZD REK EK Trbovlje v prvih šestih mesecih leta 1985 DO Rudniki rjavega premoga Slovenije Elementi Plan 1985 Doseženo 1—6 1985 Indeks 4 — 3 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 16.748.506 6.455.128 39 2. Poslovni stroški 9.238.318 4.116.002 45 3. Dohodek 7.510.188 2.339.126 31 4. Obveznosti 2.030.034 909.597 45 5. Čisti dohodek 5.480.154 1.429.529 26 5.1. Del za OD 4.626.727 2.096.584 45 5.2. Del za stanov, gradnjo 388.029 5.692 1 5.3. Del za SSP 180.540 3.235 2 5.4. Del za RS 283.575 4.878 2 5.5. Del za druge sklade 1.283 — — 6. Izguba — 680.860 DO Termoelektrarna Trbovlje 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 2.879.300 1.246.080 43 2. Poslovni stroški 1.350.000 661.345 49 3. Dohodek 1.529.300 584.735 38 4. Obveznosti 833.700 356.782 43 5. Čisti dohodek 695.600 227.953 33 5.1. Del za OD 560.000 217.632 39 5.2. Del za stanov, gradnjo 25.700 9.904 38 5.3. Del za SSP 21.300 417 20 5.4. Del za RS 83.000 — — 5.5. Del za druge sklade 5.600 — — DO Rudarska gradbena dejavnost Trbovlje 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 3.341.893 1.641.089 49 2. Poslovni stroški 1.492.001 787.197 53 3. Dohodek 1.849.892 853.892 46 4. Obveznosti 380.694 236.433 62 5. Čisti dohodek 1.469.198 617.459 42 5.1. Del za OD 1.156.204 551.662 48 5.2. Del za stanov, gradnjo 78.773 14.068 18 5.3. Del za SSP 47.801 4.332 9 5.4. Del za RS 70.776 24.340 34 5.5. Del za druge sklade 115.644 22.072 19 5.6. Del za druge potrebe — 985 — DS SS SOZD 1 2 3 .4 5 1. Celotni prihodek 173.790 54.692 31 2. Poslovni stroški 60.905 18.927 31 3. Dohodek 112.885 35.765 32 4. Obveznosti 23.465 6.097 26 5. Čisti dohodek 89.420 29.668 33 5.1. Del za OD 78.465 28.115 36 5.2. Del za stanov, gradnjo 7.065 1.553 22 5.3. Del za SSP 3.890 — — SOZD REK EK Trbovlje 1 2 3 4 5 1. Celotni prihodek 23.143.489 9.396.989 41 2. Poslovni stroški 12.141.224 5.583.471 46 3. Dohodek 11.002.265 3.813.518 35 4. Obveznosti 3.267.893 1.508.909 46 5. Čisti dohodek 7.734.372 2.304.609 30 5.1. Del za OD 6.421.396 2.893.993 45 5.2. Del za stanov, gradnjo 499.567 31.217 6 5.3. Del za SSP 253.531 7.984 3 5.4. Del za FfS 437.351 29.218 7 5.5. Del za druge sklade 122.527 22.072 18 5.6. Del za druge potrebe — 985 — 6. Izguba — 680.860 — Doseganje in delitev celotnega prihodka — indeksi doseganja celotnega prihodka glede na plan 1985: DO RRPS 39 % DO TET 43% DORGD 49% DS SS SOZD 31 % SOZD REK EK Trbovlje 41 % Vidimo, da smo v SOZD v prvem polletju leta 1985 dosegli 41 % planiranega celotnega prihodka za leto 1985, kar po dinamiki letnega plana predstavlja 9 % točk zaostajanja oziroma izpada dohodka. DO TET je za 7 % pod dinamiko plana, DO RGD za 1 %, DS SS SOZD pa celo za 19 % točk. Poglavitni vzrok izpada prihodka v DO RRPS in DO TET je identičen vzroku izpada v prvih treh mesecih — kljub preseženi proizvodnji — nedoseganje planiranih cen premoga in cen električne energije. Rezultati poslovanja v DO RGD — TOZD RIG so pozitivni v poglavitni meri zaradi pozitivnega poslovanja v tujini, medtem ko gradbišča v SFRJ poslujejo negativno. Izpad prihodka beležimo tudi v DS SS SOZD, kjer financiranje programa svobodne menjave dela ni bilo realizirano v planirani višini in ob polletju še vedno ni bil sprejet ovrednoten finančni plan za leto 1985. Poslovni stroški so z indeksom 46 pod planiranimi za leto 1985 in so nominalno višji za 54 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984. Višina poslovnih stroškov ob nedoseženem prihodku neugodno vpliva na doseženi dohodek, ki s 35 % v primerjavi z letnim planom za leto 1985 ni zadosten za normalno delitev za obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Obveznosti iz dohodka so odvedene v višini 46 % letnega plana. V strukturi vidimo, da je bil del obveznosti za splošne družbene in skupne potrebe odveden z indeksom 50 v primerjavi s planom, del za svobodno menjavo za DS v DO z 52, del za svobodno menjavo za DS SS SOZD pa samo z indeksom 33. Čisti dohodek je dosežen z indeksom 30 in je za 64 % višji kot v enakem obdobju leta 1984. Masa bruto OD je za 5 % manjša od planirane za prvo polletje leta 1985, ostali elementi iz čistega dohodka pa so bili formirani v minimalni višini. V obdobju 1—6 1985 je v SOZD dosežen negativen finančni izid poslovanja. Skupno beležimo 680.860.000 din izgube, ki je nominalno za 73 % višja kot v enakem obdobju leta 1984. Z izgubo so poslovali tozdi v DO RRPS, in sicer: Rudnik rjavega premoga Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Senovo, Kanižarica in Laško. Skupen izpad pa je še višji, kajti k doseženi izgubi je potrebno prišteti še izpad zaradi nedoseženih planiranih skladov. Za prvo polletje smo po dinamiki letnega plana za leto 1985 planirali v SOZD 656.488.000 din, dosegli pa samo 91.476.000 din oziroma 14 % planiranih skladov za prvo polletje leta 1985. Če prištejemo k doseženi izgubi v višini 680.860.000 din še izpad 565.012.000 din nedoseženih planiranih skladov za prvo polletje, ugotovimo, da znaša izpad prihodka v prvem polletju v SOZD REK EK skupaj 1.245.872.000 din. Skupno je bilo 10.289.920 GJ — 4.311.198 GJ na komercialnem premogu in 5.978.722 GJ na energetskem. Po tozdih je bil premog najcenejši v premogovniku Trbovlje — 378.99 din/GJ in najdražji v Zagorju 606.32 din/GJ. Ostali premogovniki so dosegli interno ceno od 430 — 476 din/GJ. V skupnem prihodku in na domačem trgu smo dosegli skupno ceno 458,13 din/GJ — 433,82 din/GJ na komercialnem premogu in 475,67 din/GJ na energetskem premogu. Ob upoštevanju, da je planirana cena premoga za leto 1985 605,74 din/GJ, kar predstavlja na doseženo ceno 458,13 din/GJ v REK EK le 75,6 % stopnjo pokritja prihodka za prvo polletje leta 1985, je to eden od poglavitnih razlogov za izpad prihodka v prvem polletju. Stanje zaposlenih in odsotnost z dela V prvem polletju leta 1985 smo dosegli v REK 92 % planirano letno zaposlenost. Za celo leto 1985 smo planirali 7.010 delavcev, ob polletju pa je bilo zaposlenih 6.445 delavcev, kar je 565 manj od plana. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1984 se je zaposlenost povečala za 3 %. Kot je že tradicionalno, beležimo največji planski primanjkljaj zaposlenih v DO RRPS (450 delavcev), največ v Hrastniku — 130 delavcev, sledi Separacija Trbovlje 102 delavca, Rudnik Zagorje 60 delavcev, Senovo 47, medtem ko so drugje v RRPS primanjkljaji manjši. V DO TET je 33 delavcev manj od planiranih — 9 v TOZD PEE, 6 v VN in 18 v DS SS. V DO RGD je planski primanjkljaj 59 delavcev — največ v DS — 32, v TOZD RIG 26, drugje pa od 2 — 4. V DS SS SOZD je 23 delavcev manj od planiranega števila za leto 1985. Skupna odsotnost z dela v prvem polletju leta 1985 je v SOZD znašala 18,8 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1984, ko je znašala 20 %, vidimo, da smo jo znižali za 6 %. Po vzrokih je na prvem mestu odsotnost zaradi letnih dopustov — 8,6 %, sledi odsotnost zaradi bolezni — 7,4 %, nezgod je bilo 1,4 %, neopravičenih izostankov 0,6 %, porodniških dopustov 0,3 %, izrednih dopustov 0,4 % in odsotnosti zaradi ostalih vzrokov 0,1 %. Odsotnost je najvišja v DO RGD — znaša 20,5 %, sledi ji DO RRPS z 19,3 % in DO TET z zelo majhno odsotnostjo 11,6 %. Po tozdih je najvišja odsotnost v TOZD RIG, znaša kar 23,5 %, sledi ji TOZD Rudnik Trbovlje z 21,9 % in Hrastnik z 21,8 %. Najnižja je odsotnost z dela v TOZD Avtoprevoz — 9 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1984 se je relativno gledano odsotnost najbolj znižala v DS SS RGD — za 31 %, v Senovem za 22 % in v Hrastniku za 19 %, najbolj pa se je pvoeča-la v TOZD Avtoprevoz — za 32 %, TOZD IMD za 29 % in TOZD Gramat za 25 %. BOD na zaposlenega delavca in nadurno delo V SOZD smo v prvem polletju dosegli povprečni bruto osebni dohodek na zaposlenega delavca iz ur dela v višini 72.992 din, kar pomeni za 47 % več kot v letu 1984. Vidimo, da je rast BOD v prvem polletju leta 1985 zelo hitra in da se že sedaj približuje letni rasti 1984/1983, ko je ta znašala 52 %. V vseh DO je bila rast usklajena, znotraj DO pa so rasti različne — od 35 % v Laškem do 76 % v TOZD Avtoprevoz, ki ima tako najvišjo rast v kombinatu. Rast BOD v globalu pa je usklajena z doseženo rastjo BOD v go- Dela pri gradnji novih delavniških prostorov na rudniku Hrastnik počasi, vendar vztrajno napredujejo, (foto: B. Klančar) Izpolnjevanje fizičnega obsega proizvodnje in storitev Proizvodnja premoga Pri izpolnjevanju fizičnega obsega proizvodnje premoga vidimo, da je proizvodnja premoga po dinamiki letnega plana 3 % višja od planirane. Prav tako pa je za 3 % višja, kot je bila dosežena v enakem obdobju leta 1984. Po dinamiki letnega plana so nad dinamiko plana Rudnik Hrastnik (indeks 52), Rudnik Trbovlje (61), Zagorje (64), Kanižarica (54); pod dinamiko plana pa površinski kop Lakonca (23), Rudnik Senovo (49) in Rudnik Laško (32). Skupno so v DO RRPS nakopali 895.727 ton premoga, kar je za 23.452 ton več, kot je bilo doseženo v enakem obdobju leta 1984. Proizvodnja električne energije V DO TET so od planirane letne proizvodnje 410.000 MWh v prvem polletju že dosegli 309.845 MWh električne energije oziroma 76 % letnega plana. Dosežena proizvodnja električne energije je tako za 33 % višja kot dosežena v enakem obdobju leta 1984. DO RGD — proizvodnja in storitve V DO RGD — TOZD RIG dosega 47 % planirane realizacije za leto 1985, TOZD IMD pa je s 50 % dosegel polletno planirano realizacijo. TOZD Avtoprevoz je v prvem polletju leta 1985 prevozil 368.168 t/km manj kot v enakem obdobju leta 1984, kar relativno predstavlja za 8 % manjše storitve. Zelo slabo proizvodnjo beležimo v TOZD Gramat, kjer dosegajo 15 % letnega plana proizvodnje opeke in 40 % v kamnolomu. Proizvodnja gramoza in toplotna energija Toplarna v RRP Hrastnik je dosegla 15.791 MWh toplotne energije, kar predstavlja 53 % letnega plana in 11 % več kot v enakem obdobju leta 1984. Kamnolom v RRP Zagorje pa je dosegel 43.797 m3 gramoza oziroma 48 % letnega plana ali 11 % manj kot v enakem obdobju 1984. Dosežene storitve v premogovnikih Pri analizi doseženih storitev (odkopnih, jamskih in rudniških) opažamo sledeče stanje (v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984): — odkopne storitve so se povečale v premogovnikih v Zasavju od 9 % v Trbovljah in Zagorju do 26 % v Hrastniku, zmanjšale pa so se v Senovem za 15 %, v Kanižarici za 8 % in v Laškem za 43 %. Skupno so se v RRPS odkopne storitve povečale za 5 %. — jamske storitve so se povečale v Zagorju za 8 % in v Hrastniku za 12 %, v ostalih jamah pa so se zmanjšale; v Trbovljah za 1 %, v Senovem za 10 %, v Kanižarici za 13 % in v Laškem za 15 %. Skupno so se jamske storitve v DO RRPS povečale za 5 %. — rudniške storitve so se povečale v Hrastniku za 19 %, v Zagorju za 16 %, v Trbovljah za 1 %, zmanjšale so se v Senovem in Kanižarici za 1 % in v Laškem za 3 %. Skupno so se rudniške storitve povečale za 9 %. Prodaja premoga po količini in kvaliteti ter doseganje cen premoga DO RRPS je v prvem polletju leta 1985 prodala 895.949 ton premoga. Od tega 280.500 ton ali .31,3 % komercialnega in 615.449 ton ali 68,7 % energetskega. Povprečna kvaliteta premoga je bila 11,48 G J/tono — 15,37 G J/tono za komercialni premog in 9,71 GJ/tono za energetski premog. spodarstvu SRS in usmeritvami, nikakor pa ne z resolucijo in plani za leto 1985. Analiza nadurnega dela v SOZD REK EK v prvem polletju kaže, da imamo 7,1 izvršenih naddelavnikov na enega zaposlenega delavca, kar je približno 5 % manj kot v enakem obdobju leta 1984. Nadurnega dela v prvem polletju leta 1985 je bilo 6,5 %, kar je za 7 % manj kot v enakem obdobju lanske- ga leta. Procent nadurnega dela je najvišji v TOZD Avtoprevoz — za 11,7 %, visok je tudi v Kanižarici — 10,2 %, Separaciji Trbovlje 9,9 %. Najmanj je nadurnega dela v DO TET — 0,7 % in v vseh delovnih skupnostih — od 05, % do 0,7 %. Poslovanje v prvih šestih mesecih leta 1985 kaže dokaj ugodno sliko, če pogleda- mo dosežene proizvodne in storitvene rezultate, medtem ko dohodkovno gledano poslovanje ni bilo uspešno. Do konca leta 1985 ocenjujemo, da nam predvideno pokritje 84,8 % planirane cene za leto 1985 na energetskem premogu in sedaj veljavne cene komercialnih vrst premo- ga ne pokrijejo vseh stroškov poslovanja v letu 1984, kljub predvideni nadplanski proizvodnji in višini poslovnih stroškov, ki bodo po oceni v inflacijskih okvirih ali pod pričakovano stopnjo inflacije v letu 1985. Pričakujemo tudi težko likvidnostno situacijo zaradi manjšega pritoka denarja, nedosega- nja planiranih cen itd. Za čim boljši finančni izid poslovanja v letu 1985 bo torej potrebno poleg notranjih naporov urediti tudi cene premoga, električne energije in storitev. Miloš Dolinar Našo uspešnost lahko potrjujejo le dejansko doseženi rezultati Dne 19. septembra je potekala v Ljubljani 16. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Referat na tej seji je imel Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS. Celotna seja pa je bila namenjena aktiviranju lastnih moči v organizacije združenega dela. Na tej seji je sodeloval v razpravi tudi Karel Vukovič, sekretar medobčinskega sveta ZKS revirskih občin. Zaradi aktualnosti priobčujemo v celoti njegovo razpravo na straneh našega glasila, ker je dobršen del njegove razprave namenjen tudi delavcem in organizacijam združenega dela našega kombinata. Tovariš Vukovič je dejal naslednje: Tovarišice in tovariši! Aktivnosti, ki so potekale v revirjih kot tudi drugod v Sloveniji, v zvezi z uresničevanjem politike opiranja na lastne moči v OZD, pomenijo novo kakovost v delu in prizadevanjih zveze komunistov za učinkovitejše razreševanje zapletenih gospodarskih in družbenih problemov. Takšne pozitivne premike vzpodbuja samo zaostrovanje razmer, stopnjevana kritičnost v zvezi komunistov in ne nazadnje temeljite strokovno-politične predpriprave za to razpravo. Analiza uspešnih in neuspešnih delovnih organizacij je razorožila mnoge, ki so v preteklosti, da bi prikrili lastne slabosti, kazali na vse mogoče vzroke in krivce za težke razmere izven njih samih. Tako so bile sedaj razprave samokritične in veliko bolj analitične pri ugotavljanju vzrokov za razlike med posameznimi organizacijami. Prav je, da s takšnimi analizami primerjav dobrega in slabega dela oziroma uspešnega in neuspešnega nadaljujemo tudi v prihodnje še na drugih področjih in tudi v okviru ZKJ za celotno državo. V gospodarstvu zasavske regije je v letošnjih mesecih porastla industrijska proizvodnja za kar 9 %. To potrjuje, da je prisotna delovna vnema in prizadevanje delavcev za smotrnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa. Zal temu ne sledijo finančni rezultati, ki bistveno zaostajajo na nekaterih elementih kakovostnega gospodarjenja, kot se nam npr. zmanjšuje delež dohodka na konvertibilno področje. Vzrokov za takšno stanje je več, osnovno pa sta zanesljivo dva: pomanjkanje sposobnih in prodornih kadrov in vztrajanje na tradicionalni strukturi proizvodnje. Znane so težave v energetiki in bazični industriji. Na drugi strani pa je pretežen del predelovalne industrije izrazito delovno intenziven, kjer imamo serijsko proizvodnjo relativno enostavnih proizvodov, ki trošijo veliko materiala in potrebujejo mnogo vloženega živega dela, predvsem nekvalificiranih delavcev. Perspektivo vidimo v smeri tehnološko intenzivnega razvoja, ki temelji na uporabi znanja in tržno ter dohodkovno interesantni proizvodnjo. Nekatere organizacije, kot npr. Kemična tovarna, Iskra, Elektroelement in druge potrjujejo, da so tu naše velike rezerve, saj so z opiranjem na lastne sile ali v širši povezavi dosegli nadpoprečne rezultate. Pri njih je značilno, da v tekočem poslovanju dvigujejo produktivnost, ustvarjajo sredstva za razširjeno reprodukcijo, imajo jasne razvojne programe, izvajajo investicije z lastnimi in združenimi sredstvi in predvsem skrbijo za razvoj svojih kadrov. V teh sredinah praviloma dobro delujejo tudi družbenopolitične organizacije in samouprava. skupna opredelitev, da naj prihaja redno do kadrovskih zamenjav v okoljih, kjer so nesposobni poslovodni delavci oziroma, kjer so na vodilnih mestih ljudje že mnoga leta in so se v tem času izčrpali v svoji kreativnosti in vodenju, kar je naravno, ter so zato potrebne kadrovske osvežitve. Pogosteje bi morali usmerjati kadre iz uspešnih v neu- KOM*!**'! KMtM-LžA 'pGjJf IfttJ* * fRet? A^e rovXR!iu *rXKHi; DclAKCV „ NAZIV častnega cim •"»"tssLiSaKgm ZA ZASLUGE pri razvoju SAMOUPRAVLJANJA V NAŠIH ORGANIZACIJAH Z^RUlENEGA SELA ywi:-ww,-. p**m*v»>* ♦»»•i«****«**** ftjftiitimttiiu'! *** Tovarišu Stanetu Dolancu je bila ob letošnjem dnevu rudarjev in prazniku kombinata 3. 7. 1985 izročena listina o častnem članstvu v sozd REK EK. Listino je oblikoval France Kopitar, akademski slikar, (foto: S. VVeiss) Zavedamo se, da moramo takšno uspešno poslovanje razširiti tudi na druge delovne organizacije. Vendar je tu osnovna ovira predvsem pomanjkanje sposobnih kadrov. To potrjuje tudi naša praksa, ko smo v zadnjih dveh letih izvršili kadrovske zamenjave npr. v Tovarni pohištva, Rudniku Zagorje in Energoinvestu Varnost in kjer so se v tem času bistveno izboljšali proizvodni rezultati in sam uspeh gospodarjenja. Zato je naša spešne delovne organizacije in na ta način bi hitreje prenašali dobre izkušnje. Pri tem naj ostane osnovno merilo sposobnosti kadrov delovna uspešnost in dejansko doseženi rezultati. Analiza, ki smo jo naredili v revirjih za poslovodne delavce, kaže da samo v treh OZD sprotno letno ocenjujejo delo odgovornih vodilnih delavcev, da večina teh delavcev zanemarja svoje izobraževanje ob delu in s tem stagnira v znanju in da so le izjemoma ti kadri tudi stimulativno nagrajevani. V regiji namenjamo stalno pozornost področju energetike, kar je razumljivo, ker je pri nas vsak tretji delavec zaposlen v tej panogi. Sedaj smo imeli v Rudniku Hrastnik razgovor z delovno skupino CK ZKS na temo opiranje na lastne moči. V zadnjih letih smo na tem področju posebnega družbenega pomena dosegli nekatere pomembne rezultate kot npr.: dviguje se proizvodnja premoga, opravljene raziskave so potrdile prek 100 milijonov ton zalog rjavega premoga, družba vlaga znatna sredstva v razširjeno reprodukcijo in še bi lahko naštevali. Ob tem je tudi dejstvo, da imajo slovenski rudniki rjavega premoga že osem let stalne izgube. To je posledica subjektivnih slabosti v samih rudnikih kot tudi neurejenega stanja na področju cenovnih in drugih dohodkovnih odnosov v sistemu. Mnogi nas vprašujejo, zakaj se zaradi tega razburjamo, saj družba pokriva izgubo za nazaj po zaključnem računu, tudi za sklade, relativno so dobri osebni dohodki in zagotavljajo se tudi sredstva za financiranje družbenega standarda. Dovolj je argumentov, ki potrjujejo, da takšno nenormalno stanje ovira aktiviranje mnogih dejavnikov uspešnega gospodarjenja v samih energetskih OZD in negativne posledice se prenašajo tudi na druge delovne organizacije. Na kraju je takšen način poslovanja za družbo dražji, kot če bi se v začetku leta dogovorili za pogoje in prave cenovne odnose in to na podlagi sprejete družbene opredelitve, da z rezultati tekoče proizvodnje pokrivamo vsaj enostavno reprodukcijo. Tako bi veliko bolje povezali materialni položaj rudarjev z rezultati njihovega dobrega ali slabega dela in gospodarjenja. Teh odnosov v revirjih nismo sposobni sami razreševati in zato dajemo pobudo, da se z večjim angažiranjem in strokovnim pristopom tudi ostalih odgovornih subjektov v sistemu razrešijo ti odnosi z začetkom naslednjega srednjeročnega obdobja. Na problemski konferenci ZKS za področje energetike smo v zvezi s tem sprejeli dobre sklepe, ki so osnova za akcijsko enotnost komunistov. Sedanje razprave v Rudarsko energetskem kombinatu so dale v ospredje tudi mnoge druge probleme tekočega in razvojnega gospodarjenja. Med drugim problematiko velike fluktuacije oziroma odhoda dobrih kvalificiranih rudarjev, ki se zaradi nove benefikacije upokojijo že pri 48 letih starosti. Tega odhoda v rudnikih ne morejo nadomestiti z novimi, kvalitetnimi rudarji in zato so in bodo še velike težave v proizvodnji. V kombinatu pa skupaj z odgovornimi dejavniki v družbi še niso znali poiskati načina, da bi z dodatnimi ukrepi zadržali v proizvodnji vse tiste rudarje, ki to želijo oziroma so sposoboni, čeprav imajo osnovne pogoje za upokojitev. Tudi na našem področju je veliko razprav o delitvi sredstev za osebne dohodke. To je razumljivo tako zaradi padca življenjskega standarda kot našega spoznanja, da je pravi sistem delitve sredstev za osebne dohodke eden osnovnih pogojev za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja. V razpravah so se oblikovale pripombe, daje potrebno na tem področju odpraviti lažno solidarnost in direktno povezati osebni dohodek z dejansko doseženimi rezultati v smislu dobrega gospodarjenja s celotnim dohodkom. Zato ne sprejemamo predloga v izhodiščih za pripravo 13. kongresa ZKJ, da bi se vrnili na sistem cene delovne sile oziroma plač iz preteklosti. Takšen sistem pomeni korak nazaj in zagotavlja le navidezno socialno varnost delavcem, saj je lahko realen pogoj le dejansko ustvarjeni dohodek in če tega ni, te tudi zagotovljene plače ne rešujejo. To bi tudi razvrednotilo prizadevanja za boljše gospodarjenje na podlagi materialne stimulacije in interesa delavcev. Seveda je takšen predlog v nasprotju z določili ustave in zakona o združenem delu, kjer piše, da so le delavci gospodarji nad pogoji in rezultati svojega dela. Nadalje delavci upravičeno opozarjajo, da imamo dokaj dobro urejene sisteme stimulativnega nagrajevanja v neposredni proizvodnji, ne uspeva pa nam to vpeljati v druge dele posredne proizvodnje in družbene režije. Zato smo imeli določene težave pri usklajevanju in sprejemanju samoupravnih sporazumov s panožnimi, ko so delavci poudarjali, da ni rešitev samo v tem, da se strokovnemu in vodstvenemu kadru zagotovi večji osnovni osebni dohodek, ampak moramo ravno te kadre, če želimo doseči novo kakovost v proizvodnji, stimulativno nagrajevati po dejansko opravljenem- delu in doseženih rezultatih. Zbrani podatki pa potrjujejo, da je naj slabše urejeno ravno nagrajevanje vodstvenih, strokovnih in poslovodnih delavcev. Kritične so tudi pripombe na avtomatično poračunavanje osebnih dohodkov v državnih upravi in delovnih skupnostih SIS in D PO, le v odvisnosti od rasti v gospodarstvu, ne glede na njihove dejanske rezultate. To je v nasprotju s sprejetim družbenim dogovorom in našo politično oceno, da ie ta struktura premalo strokovna in predvsem neučinkovita. Pri razbremenitvi gospodarstva vidimo ravno tu veliko rezervo, da bi vsa ta družbena nadgradnja delala učinkovitejše za združeno delo, za dvig produktivnosti v materialni sferi kot celotni družbi. Torej je potrebno ustrezno stimulirati njihovo opravljeno delo in dosežene rezultate. Mnenja smo tudi, da se naj valorizirajo njihovi osebni dohodki v odvisnosti od rasti v celotnem združenem delu, ne samo od materialne proizvodnje, ampak tudi od rasti v družbenih dejavnostih. Slabost sedanje razprave na našem območju o opiranju na lastne moči je še vedno v njeni preveliki zaprtosti razprav v partijske okvire. O tako pomembni temi bi morali samoiniciativno ali na pobudo komunistov spregovoriti tudi v drugih sredinah, v drugih D PO, samoupravnih organih, delegatskih skupščinah, predvsem pa bi morali o tej problematiki neposredno razpravljati z delavci v temeljnih organizacijah. V tej smeri je treba dograditi metode in vsebino delovanja samih komunistov in organizacij ZK. Mnoge ugotovitve iz razprav o aktiviranju notranjih dejavnikov za boljše gospodarjenje veljajo tudi za samo delovanje zveze komunistov. Naše politično delo mora biti bolj kakovostno, bolj kreativno, produktivno in odgovorno. Našo uspešnost lahko potrjujejo le dejansko doseženi rezultati, ne pa število sklepov oziroma izrečenih besed. Priprave na občne zbore Osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije v sozd REK EK Koncem leta 1984 in v začetku letošnjega leta smo na letnih sejah Osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije obravnavali in preverjali rezultate dela osnovnih organizacij in si s programom dela za naslednje leto zadali številne naloge, ki smo jih vzporedno z ostalimi aktivnostmi morali opraviti. V tem letu, v letu predkongresnega dela bo poleg volitev v organe sindikata potrebno ponovno oceniti učinkovitost Osnovnih organizacij Zveze sindikatov in nenazadnje samo delo delegatov, ki delujejo v sindikatih. Glede vsebine in učinkovitosti dela je treba predvsem: — Oceniti uresničevanje vloge in funkcije sindikalne organizacije ter njenih organov pri razvijanju samoupravnih aktivnosti in odgovornosti za preprečevanje padanja realnega osebnega dohodka oziroma za njegovo povečanje, pri uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela, pri dograjevanju samoupravne organiziranosti združenega dela z vidika pospeševanja združevanja dela in sredstev ter dohodkovne povezanosti pri zagotavljanju materialne in socialne varnosti delavcev in njihovih družin, skratka pri poglabljanju samoupravne zavesti za spreminjanje in utrjevanje spoznanja, da le rezultati dela in gospodarjenja določajo položaj človeka. — Oceniti, ali smo v Osnovnih organizacijah in organih Zveze sindikatov spremljali delovanje delegatov in delegacij za delavske svete, zbor združenega dela, SIS in celotni delegatski sistem ter koliko so predlogi in stališča sindikata bili opora delegatom pri odločanju o posameznih vprašanjih. — Oceniti, v kolikšni meri je organizacija kot podpisnik samoupravnih aktov preverjala skladnost teh aktov s stališči Zveze sindikatov in zakonov ter spremljanje njegovega uresničevanja. — Oceniti, v kolikšni meri so člani in organi Zveze sindikatov bili s svojimi stališči in predlogi uspešni v različnih oblikah dela v samoupravnih organih, v zboru združenega dela, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v krajevnih skupnostih, oceniti prizadevanja ter uspešnost dela ter jim izreči priznanja za uspešno delo ali kritiko za premajhno aktivnost. Pri že navedenih ocenah o delovanju in aktivnosti osnovnih organizacij bodo te morale opraviti tudi volitve za izvršne odbore OOZS. Skozi predkandidacijski postopek, ki je z mesecem septembrom zaključen, je potrebno pri sestavi psoamezne kandidatne liste za izvršne odbore OOZS ali za katerikoli drug organ zagotoviti: — kontinuiteto delovanja organa (zamenjava tistih članov organov, ki jim je potekel drugi mandat, ali so bili neaktivni), — strukturo članov glede na sestavo osnovnih organizacij (mladi, žene, neposredni proizvajalci) itd. Sprejete ocene in ugotovitve naj bodo osnova za opredelitev programskih usmeritev za delovanje v prihodnjem obdobju. Pri tem je treba upoštevati, da bo vse naše družbenopolitično delovanje tudi v bodoče moralo biti usmerjeno v doseganje ciljev gospodarske stabilizacije. Bruno Šorli Vlak bratstva in enotnosti Slovenija-Srbija Dne 11. oktobra letos bo odpeljal iz Slovenije v Srbijo 19. vlak bratstva in enotnosti. Iz številnih slovenskih krajev bo vlak odpeljal naše ljudi, ki so jih Nemci v letu 1941 v prvih dneh okupacije izselili oziroma izgnali iz njihovih domov, da bi jih razselili na območje Hrvatske in Srbije. V teh krajih so jih ljudje prisrčno sprejeli na svoje domove in ta trdna vez med domačini in izseljenci iz naših krajev se je ohranila do današnjih dni, potrjuje pa se s pogostimi srečanji, enkrat v Srbiji, drugič v Sloveniji. Tudi letos je organizator vlaka Republiška konferenca SZDL Slovenije, pa tudi Srbije. Ena vlakovna kompozicija bo šla na pot iz Maribora proti Kraljevu, druga pa z Jesenic do Titovih Užic. Prijavilo se je 1230 udeležencev, nekdanjih izgnancev in njihovih najožjih svojcev. Z njimi bodo potovale tudi tričlanske delegacije SZDL. Domov se bodo z vlakom vrnili 15. oktobra. Udeleženci bodo sami plačali prevoz v višini 1.500,00 din. V Srbiji pa jih bodo sprejeli in gostili njihovi prijatelji in znanci iz vojnih časov, (t.l.) ordinacijskih telesih DPO imenujejo odgovorne delavce, ki bodo zadolženi za informiranje v našem glasilu. Izpostavili smo tudi odgovornost oziroma dolžnost delavcev s posebnimi pooblastili v smislu določil zakona o združenem delu, ki v III. poglavju — člen 546 in 547 — vsebuje določila o obveščanju delavcev v združenem delu. Razprava je potekala predvsem v smislu moralne obveznosti o rednem, pravočasnem ter po vsebini dostopnem obveščanju delavcev, kar pa pomeni vsebinsko obogatitev glasila ter boljšo informiranost delavcev. Albin Hauptman hočemo biti učinkoviti, moramo spremeniti sistem. Za svoje cilje so začele vse bolj izkoriščati sredstva javnega obveščanja, prek katerih nastopajo s tezami, da je za vse naše tegobe kriv zakon o združenem delu, ki ga je treba radikalno menjati, ter da je samoupravljanje (ki pa si ga očitno ne upajo direktno napasti) treba omejiti na buržoazno-politično pravico delavca, da enkrat na štiri leta tajno voli direktorja oziroma ga s tajnim glasovanjem odpokliče, če meni, da dela narobe. Takšnim težnjam gre objektivno na roko ravnanje sicer manjšega, toda ne nepomembnega dela delavcev v združenem delu, ki mislijo, da je pri nas razmere možno spreminjati, ali odpravljati krivice z grožnjami, pritiski, prekinitvami dela in podobno. Mimo tega ne moremo mirno iz dveh razlogov: ker vemo, da je stihija (povezana s pasivnostjo subjektivnih sil) delavski razred Poljske potisnila v položaj objekta, ki mu komandira vojska, sicer njegova — lahko pa bi bila tudi katera druga. Mi tega ne želimo in zato na stihijo ne bomo pristajali. Ker imamo — kot edina socialistična država — v zakonu o združenem delu opredeljene postopke za reševanje sporov, če jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti (na primer: z reklamacijo — kar je med rudarji znano), ki jih moramo spoštovati. Zato je lahko normalen postopek le tisti, ki je v zakonu določen. Vse drugo pa je kršitev delovnih dolžnosti. Zakon ne preprečuje, ampak omogoča, da se izrazi tudi nezadovoljstvo, toda na način, ki bi krepil, ne pa slabil avtoriteto samoupravljanja in sindikata. Zakonska pravica in dolžnost posameznika ali skupine je, da svoje zahteve izrazi prek sindikata, sindikat pa je dolžan začeti na zahtevo članov ali na lastno pobudo postopek pred pristojnimi organi upravljanja v organizacijah združenega dela ali v občini. Če pa sindikat ne opravi svojih obveznosti, je treba pokazati nanj — na nosilce njegovih funkcij na vseh ravneh. Ob teh in takih konkretnih vprašanjih se mora sindikat danes izkazati in potrjevati kot organizacija delavcev in kot del fronte, ki deluje na enotni socialistični samoupravni platformi. Popuščanje stihiji ne bi prispevalo k stabilnosti sistema in položaja delavca v njem. Bi pa peljalo v nova nesorazmerja. Primeri Luke, Verige, Certusa so v Sloveniji sprožili mnoge in različne reakcije, pripeljali pa so tudi do novih spoznanj, ki jih moramo upoštevati pri našem nadaljnjem delu." Po končanem programu se je srečanje nadaljevalo na Štorovem travniku kakor tudi pri planinskem domu. Za prehrano sta oskrbela na Štorovem travniku Hmezad iz alca, v planinskem domu pa so stregli člani PDTrbovlje. Organizacija prevozov je bila takšna kot pretekla leta, do Podmeje z avtobusi in osebnimi avtomobili, od Podmeje do Mrzlice pa so vozili le avtomobili s prepustnicami, kar je veljalo predvsem za prevoz starejših ljudi, prehrane, PTT, praproščake, godbo itd. Letošnje srečanje na Taboru Ljudske fronte na Mrzlici je bilo dobro pripravljeno in izpeljano, udeleženci pa so bili s srečanjem zelo zadovoljni. Mrzlica še vedno torej združuje, tako kot je že pred desetletji združevala, ljudi iz revirjev in savinjske doline. Pred vojno so seveda srečanja potekala ob 1. maju, sedaj pa so se organizatorji domenili, da so Tabori ljudske fronte na Mrzlici v septembru. Menimo, da je bil cilj tudi tega tabora dosežen. (t. L) 50 let Ljudske fronte Jugoslavije Dne 11. septemba so na seji zvezne konference SZDL Jugoslavije počastili 50-letnico ustanovitve Ljudske fronte Jugoslavije. Ljudska fronta se je začela razvijati s sklepom plenarne seje CK KPJ, ki je bila leta 1935 v Splitu. Bil je čas, ko je nad Jugoslavijo visela grožnja fašistične nevarnosti. Široka podlaga za zbiranje množic je izražala najgloblje težnje vseh delovnih ljudi, družbenih slojev, torej vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. KPJ je v tej Ljudski fronti delovala kot njena notranja gonilna sila. Partija je takrat štela komaj 12.000 članov in 30.000 skojevcev in je bila edina v okupirani Evropi, ki je pripravila in sprožila oboroženo vstajo naših narodov in narodnosti. Slavnostni govornik na tej seji je bil dr. Aleksander Grličkov. V svojem govoru je orisal poleg začetkov ustanavljanja Ljudske fronte Jugoslavije tudi kasnejšo uvedbo samoupravljanja v letu 1950 in ustavne reforme v letu 1953, kar je terjalo novo vlogo tako KPJ kakor tudi Ljudske fronte Jugoslavije. V svojem govoru je precej govoril tudi o nujnih spcemembah metod dela v socialistični zvezi, volitvah ter delegatski skupščini in o tem, da moramo dati socialistični zvezi novo kvaliteto, ker ne moremo biti zadovoljni z mestom in dejansko vlogo socialistične zveze v naši družbi. SZDL naj bi v političnem življenju države postala tisto, kar določa ustava. Delo časopisnega sveta glasila Srečno Časopisni svet kot družbeni organ upravljanja se je dne 13. septembra 1985 sestal na svoji 3. seji ter razpravljal in sprejel poročila o izhajanju glasila v letu 1984. Zahvalil se je za delo odgovornemu uredniku Janezu Oberžanu, ki je odšel v pokoj. Člani časopisnega sveta smo ugotovili, da se je število avtorjev oziroma piscev člankov za časopis povečalo, pogrešamo pa avtorje člankov iz neposredne proizvodnje, kakor tudi prispevke o delovanju družbenopolitičnih organizacij v kombinatu in v temeljnih organizacijah združenega dela. Sprejeli smo pobudo, da na posameznih ko- Tabor Ljudske fronte na Mrzlici V nedeljo, 15. septembra, je bil na Mrzlici (1122 m) Tabor ljudske fronte, že četrtič po vrsti. Letos ga je organizirala in izpeljala Občinska konferenca SZDL Žalec s sodelovanjem medobčinskih svetov SZDL revirskih občin in celjsko-savinjskega območja in občinskih konferenc SZDL Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ter Planinskega društva Trbovlje. Letošnjega slavja in srečanja na Mrzlici se je udeležilo okoli 3000 ljudi iz revirjev in Savinjske doline. Potekalo je ob lepem sončnem vremenu na Štorovem travniku pri Poldetovi koči. Med številnimi gosti naj omenimo Sergeja Kraigherja, člana CK ZKJ, Lidijo Šentjurc, članico sveta federacije, Marjana Orožna, predsednika slovenskih sindikatov, Emila Sterna, izvršnega sekretarja CK ZKS, prvoborce, družbenopolitične delavce, itd. Ob 10.30 se je pričel program letošnjega srečanja, povezanega s 40. obletnico osvoboditve in 35-letnico samoupravljanja. S programom so pričeli združeni pevski zbori in mladinska pihalna godba iz Žalca z Internacionalo, nato pa je pozdravil vse navzoče Filip Beškovnik, predsednik medobčinskega sveta SZDL iz Celja. Sledil je slavnostni govor Marjana Orožna, po govoru pa so združeni pevski zbori in mladinska pihalna godba iz Žalca skupno z recitatorji pripravili kulturni program. V tem programu so izvedli kantato „Od punta do Tita", Slavnostni govornik Marjan Orožen je v svojem govoru omenil tudi naslednje: „V zadnjem času protisamoupravne sile očitno oživljajo svoje delovanje s ciljem, da povečajo svoj vpliv in pritisk na javno mnenje. Delujejo vse bolj organizirano in usklajeno po republikah in pokrajinah, pa tudi z zunanjimi dejavniki. Njihova parola je: če V nadaljevanju seje zvezne konference znanost in tehnologijo, veliki zadolženosti v SZDL pa je bilo precej govora tudi o planira- tujini, zdravstvenem varstvu, otroškem nju našega razvoja, večji družbeni skrbi za varstvu itd. Priprave na skupno taktično vajo „Klor 85“ V Sloveniji proizvaja klor TKI Hrastnik, uporabljajo pa ga proizvajalci celuloze in papirja, znatne količine pa tudi organizacije, ki skrbijo za javno higieno, preskrbo s pitno vodo in podobno. Glede na možne nesreče je predvsem tvegan prevoz klora v cestnem in železniškem prometu. Vozila s tovori klora stalno potujejo sredi naselij ali pa na njihovem obrobju (Ljubljana, Zalog, Krško). V skupni taktični vaji Klor 85, ki bo v drugi polovici oktobra v TKI Hrastnik In v bližnjih krajevnih skupnostih, bo preverjena organiziranost in pripravljenost OZD in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, občinskih upravnih in drugih organov ter nekaterih pokrajinskih in republiških organov za zaščito in reševanje prebivalstva, gmotnih in drugih dobrin pred posledicami uhajanja klora v okolje, predvsem pa seznanjenost delovnih ljudi in občanov z zaščitnimi ukrepi. Dosedanje priprave za izvedbo vaje so ugodno ocenjene. V Rudniku Hrastnik tečejo predavanja za reševalno moštvo, prvo medicinsko pomoč in Gasilsko društvo Hrastnik. Delavce seznanjajo vodje skupin, obveščeni so tudi mladinci. Konkretne naloge pa je prevzel delavski svet tozd Rudnik Hrastnik komiteja za SLO in DS. Pripravili oziroma popravili so načrt obrambe in reševanja, ki je v zvezi z zaščito pred klorom. V slučaju vdora klora v Rudnik Hrastnik so rudarji seznanjeni z navodili. Iz jame Ojstro se umaknejo na zvezno obzorje v smeri Trbovelj, iz jame Hrastnik pa na izvozni jašek Dol. Panoramski pogled na zgornji del Hrastnika. (foto: B. Klančar) Reševalno moštvo bo reševalo ljudi z reševalnimi aparati in nudilo prvo pomoč. Povzetek iz informacije občinskega štaba za civilno zaščito Hrastnik Volitve in imenovanja Sredi letošnjega leta se je upokojil dosedanji načelnik Uprave za notranje zadeve — UNZ v Trbovljah, Samo Logar. Na njegovo mesto je bil imenovan Marko Orožen, dosedanji sekretar občinskega komiteja ZK Hrastnik. Zavoljo tega je nastala sprememba tudi v članstvu Pokrajinskega komiteja za SLO in DS. Prispevajmo Že v prejšnjih številkah našega glasila smo seznanili člane kolektiva in bralce glasila o poteku akcije za dokončno ureditev dializnega oddelka pri Splošni bolnišnici v Trbovljah. Kakor kaže, pa akcija ne poteka tako, kakor smo pričakovali. Sredstva se zbirajo zelo počasi, posebno s strani organizacij združenega dela, pač pa je hvalevredno, da občani prispevajo v ta sklad pri Rdečem križu namesto vencev in v drugih podobnih primerih. Poseben gradbeni odbor, ki ga vodi Boris Malovrh, dipl. inž., predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov revirskih občin Franjo Krsnik ter direktor tozd Splošne bolnišnice Trbovlje Florjan Plevnik, so Dosedanji komandir Postaje milice v Trbovljah Djuro Ivankovič je bil 30. 9. 1985 razrešen te dolžnosti, ker je odšel k izvajanju drugih nalog. S 1. 10. 1985 je bil za novega komandirja Postaje milice v Trbovljah imenovan Branko Trkmič, komandir Postaje milice iz Hrastnika. za dializni oddelek vnovič naslovili na vse organizacije združenega dela v revirjih pismo, v katerem ponovno utemeljujejo nujnost čimprejšnje usposobitve pripravljenih prostorov za dializni oddelek. Vendar pa manjkajo; sredstva v višini 15 milijonov dinarjev, ki so potrebna za nakup dodatne opreme in za dokončanje nekaterih del, ki so pogoj za začetek zdravljenja. Opraviti je treba namreč še naslednje: urediti spodnje prostore za garderobo in skladišče materiala za dializo in namestiti naprave za čiščenje vode, uvoziti je treba čistilno napravo vode, nabaviti je potrebno opremo za posamezne prostore, dializne aparate oziroma monitorje, v zaključnem delu pa urediti še dovodno pot, ki bo omo- Pred kratkim so v TET porušili stari 80 m visoki dimnjk, ki je stal poleg najvišjega, to je 360 m visokega dimnik* Spodnji de! starega dimnika so ohranili in ga preuredili v rezervoar za tehnološko vodo. (foto: B. Klančar) gočala nepokretinim bolnikom dovoz v dializne prostore. Glede na to, da dosedanja prizadevanja niso dala željenih oziroma pričakovanih rezultatov, se organizatorji vnovič obračajo na organizacije združenega dela s predlogom, da bi tiste organizacije, ki ne razpolagajo z odpadnim materialom, prispevale v ta sklad po 1.000 din na zaposlenega. Tiste organizacije združenega dela, ki pa sredstva lahko izločijo iz sredstev, zbranih iz odpadnih surovin, pa naj bi prispevale najmanj 2.000 din na zaposlenega, če ne morejo izpolniti že predlagane trimesečne vrednosti. V vsakem primeru pa to vabilo k sodelovanju ne velja le za organizacije združenega dela iz revirskih občin, pač pa tudi za vse občane, ki lahko prispevajo denarna sredstva. Sredstva za nabavo dializnih aparatov oziroma ureditev dializnega oddelka v Splošni bolnišnici Trbovlje se nakazujejo na naslov: Občinski odbor Rdečega križa Trbovlje, številka 52700-678-50181. Na tem računu se zbirajo vsa denarna sredstva za ureditev dializnega oddelka. Sodelujmo vsi v kakršnikoli obliki, da bo akcija za dokončno ureditev in pričetek delovanja dializnega oddelka uspešno^konča-na v najkrajšem možnem času. T. L. Posvetovanja, simpoziji, konference Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije in komite za svetovni rudarski kongres pri tej zvezi organizirata v dneh 25. in 26. oktobra v Beogradu posvetovanje na temo: Povečanje produktivnosti z uporabo sodobne tehnologije v rudarstvu. Naloga posvetovanja je, da poudari vlogo sodobne tehnologije s posebnim ozirom na povečanje produktivnosti in učinkovitosti v pogojih jugoslovanskega rudarstva. Podteme tega posvetovanja bodo: U-činkovitost izkoriščanja geoloških in geo-mehaničnih podatkov o ležiščih mineralnih surovin, nadalje izkoriščanje računalnikov za projektiranje in eksploatacijo mineralnih surovin, investicije, organizacija dela in produktivnost kot faktorji mehanizirane eksploatacije mineralnih surovin, investicije, organizacija dela in produktivnost kot faktorji mehanizirane eksploatacije mineralnih surovin ter četrta podtema novi dosežki pri izde- POGOVOR S FERDOM ZORČIČEM Rudar, rudnik! Marsikdo ne pozna pravega pomena te besede. Marsikdo ne ve, kako naporno in težko je delo rudarja. Življenje rudarja je bilo namreč nekoč drugačno, kot je danes. V pogovoru s tovarišem Ferdom Zorči-čem sem si ustvarila resnično podobo rudarja. Kajti tovariš Ferdoje eden tistih rudarjev, ki so verjeli v lepšo in boljšo prihodnost. "Moja delovna doba v rudniku se je začela leta 1934. K vojakom sem moral leta 1935. Po 18 mesecih sem odslužil vojsko. V rudnik sem se vrnil 1937. leta in delal do 1944. leta. Odšel sem v partizane in se vrnil k rudniku 1946. leta. Premestili so me v elektro delavnico, vendar sem največ časa prebil v jami, ker smo napeljevali nove kable in uvajali elektro stroje. Po osvoboditvi smo delavci postali lastniki proizvajalnih sredstev (tovarn, rudnikov). Tako smo se spremenili iz hlapca v gospodarja. Flrastniški bogataši in njihovi sodelavci pa so-še-pravočasno pobegnili. lavi rudarskih jaškov, rudarskih komunikacij in organiziranega podgrajevanja. V dneh od 12. do 14. septembra 1985 je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani II. mednarodna konferenca na temo: "Proizvodnja znanost, tehnologija in sistemi bodočnosti. Posvetovanje je organizirala slovenska akademija znanosti in umetnosti. Govor je bil o razvoju novih družin robotov, novih tehnologijah in materialih, nato tehnologiji in izobraževanju kadrov za bodoče proizvodne sisteme in tehnologije. V dneh od 19. do 20. septembra 1985 je bilo v Beogradu posvetovanje o razvoju opreme in tehnologije koriščenja sončne energije in drugih obnovljivih virih energije. Organizator tega posvetovanja je bila Zveza strojnih in elektrotehniških inženirjev Srbije s sodelovanjem jugoslovanskega združenja za sončno energijo in beograjskim sejmom. Kljub velikim naporom ljudi se je življenje v Flrastniku le počasi urejevalo. V nekaj mesecih ni bilo mogoče obnoviti vsega, kar je porušila okupacija. Povpraševanje po premogu je bilo zelo veliko. Rudnik je moral nadomestiti izgubljene dni. Zaradi takšnih potreb po premogu smo se vsak dan pogovarjali, kako doseči plan proizvodnje. Eden izmed vzrokov, da plana nismo dosegli, je bil, da so delavci neopravičeno izostajali na račun bolezni in nesreč pri delu. V rudniku smo imeli še vedno zaposlenih nekaj žensk. 1950. leta so ustanovili delavski svet. Ta je odločal o gradnji stanovanj. Stanovanjske razmere so se izboljšale po gradnji mnogih stavb. 1955. leta pa je začel rasti tudi standard rudarstva. Živilske karte za nakupovanje hrane so ukinili. Tudi naše majhno mesto je zajela indu -strijska revolucija. Začeli so graditi železnice, močno se je razvilo gospodarstvo. Prav tako je vidno napredovala tehnika. Nadaljevali smo z uvajanjem železne tesar-be,. prečni odkopi so se umikali širokočel-nim odkopom, opuščati smo začeli tudi zastarele ročne zasipe. Bil sem član KP, ki je bila tudi po osvoboditvi na čelu borbe za obnovo in razvoj domovine. Imeli smo tudi kulturno sekcijo (sodelovala je s kulturno skupino Flrastnika: pevski zbori, godba, dramska sekcija . . .) Bil sem član delavskega sveta. Na sestankih smo se pogovarjali o napredku in izboljšanju v podjetju, o ustanavljanju in delu raznih komisij. Če primerjam predvojno delo in življenje v rudniku z današnjim, lahko trdim, da je bil včasih delovni dan delavcev mnogo težji kot danes. Nekoč so bile naše edino orodje roke, danes pa je ročno delo zamenjala mehanizacija (stroji so zamenjali ročno delo). Tudi oprema rudnika je danes modernejša. A kljub novi opremi je delo v rudniku še zmeraj nevarno in tvegano, pa tudi vsak človek ni sposoben, da bi delal globoko pod zemljo. Vsak rudar se zaveda, čim globje gre v jamo, tem bolj tvegano je njegovo življenje. Spominjam se hude nesreče v rudniku leta 1968, ki je zahtevala grozotne žrtve, ko je zija požrla devet mladih ljudi zaradi vdora vode in blata. Tako sva pogovor končala in mnogo zanimivega sem zvedela o rudarjih in rudarjenju v našem kraju po vojni. Vanja ZAVRL, 7. c OSNHR Hrastnik Opomba uredništva: Gornji prispevek je bil v letošnjem natečaju najboljših nalog na razpisano temo ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata nagrajen s 3. nagrado, kije bila podeljena dne 3.7.1985 v Zagorju. Letovala sem v Vrsarju Nekega dne sva z bratom dobila sporočilo iz REK EK o možnosti štirinajstdnevnega letovanja v Vrsarju. Z bratom sva to povabilo prisrčno sprejela in z velikim veseljem sva odpotovala v Vrsar, kjer je bilo prijetno. Ob večerih smo imeli razne organizirane igre in disco z avstrijskimi otroki, ki so tudi letovali v domu in so bili zelo prijetni in zabavni. Spoznala sem veliko novih prijateljev in prijateljic, s katerimi si bomo še nadalje dopisovali. Všeč mi je bila tudi hrana, ki so jo kuharice prav izvrstno skuhale. Tudi vodiči so bili v redu, tako da nam skratka nič ni manjkalo. Le nekatere, kot tudi mene, je dajalo domotožje. Imeli smo ves čas lepo vreme, le dvakrat je deževalo. Vse mi bo vedno ostalo v lepem spominu, posebno pa Vrsar. Jelka Škoberne 1. oktobra večje pokojnine Odbor za plan in finance Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije — SPIZ, je na svoji seji dne 3. septembra letos sprejel sklep po pooblastilu omenjene skupščine, da bodo upokojenci v Sloveniji ob oktobrskem izplačilu pokojnin dobili za 5 % večje pokojnine. Hkrati s tem bodo poračunali razliko tudi za nazaj, to je od 1. 1. 1985. S to, tretjo dodatno uskladitvijo so se pokojnine v naši republiki letos povečale na račun sprotnega usklajevanja z rastjo oseb- nih dohodkov že za okoli 47 %. Z novim zvišanjem pokojnin naj bi spričo naraščajoče draginje vsaj deloma ohranili gmotni položaj upokojencev. Pokojnine v Sloveniji po avgustovskem povečanju, z veljavnostjo od 1. 1. 1985, znašajo povprečno: — starostna pokojnina 32.981,00din — invalidska pokojnina 27.08900 din — družinska pokojnina 22.998,00 din — vse pokojnine 28.987,00 din 40 let rudarstva v svobodi V okviru obhovitvenih del počitniškega doma REK EK na Partizanskem vrhu je bila obnovljena tudi notranjščina večje gostinske sobe. (foto: B. Klančar) V zadnjih mesecih je do RRPS — tozd Rudnik Trbovlje adaptiral počitniški dom REK EK na Partizanskem vrhu. (foto: B. Klančar) Nekaj številčnih podatkov o našem glasilu V prejšnjih številkah našega glasila smo objavili nekaj podatkov o izhajanju glasila Srečno in priloge Bilten. K tem informacijam naj dodamo še nekaj številčnih podatkov. Glasilo Srečno je pričelo izhajati 1. 7. 1965, in to do konca leta 1967 pod imenom Informator, od 1. 1. 1968 pa pod imenom Srečno. Od sredine leta 1968 izhaja v ciklostirani obliki tudi priloga tega glasila Bil- ten. Glasilo Srečno izhaja torej 20 let, priloga Bilten pa 18 let. a) Glasilo Srečno — število izišlih številk 210 — število tiskanih strani 8.556 — število vseh izvodov 593.300 «— sedanja naklada ene številke 3.400 — število objavljenih prispevkov 12.940 — število objavljenih fotografij, skic itd. . 2.921 — število piscev prispevkov 3.860 Podatki se nanašajo na čas od 1. 7. 1965 do 30. 6. 1985. b) priloga Bilten — število izišlih številk 582 — število strani 2.360 — število objavljenih prispevkov 2.837 — število vseh izišlih izvodov 457.070 — sedanja naklada ene številke 910 Priloga Bilten izhaja od srede leta 1968 in so podatki zajeti do 30. 6. 1985. Majda Zmrzlak Šola se je pričela Z novim šolskim letom, ki se je pričelo letos 2. septembra, lahko ugotovimo, da se je vpisalo oziroma vključilo v razne oblike osnovnošolskega in usmerjenega izobraževanja v vseh treh revirskih občinah skupno 6.447 učencev, od tega je vpisanih v osnovno šolo 4.987, v oddelek usmerjenega izobraževanja v zasavskem srednješolskem centru Miha Marinka pa 1.460. V Trbovljah se je vključilo v osnovnošolsko izobraževanje 1.963 učencev in vsi so vključeni v celodnevni pouk. Letošnje število se je napram lanskemu povečalo za 100. Gneča je precejšnja v vseh petih pedagoških enotah trboveljske osnovne šole in podružnične šole na Dubovcu. Zato imajo učenci enega petega razreda pouk tudi v prostoru Avto-moto društva na Trgu Franca Fakina. V Zagorju je vključenih v osnovnošolski pouk 1945 učencev. Težave s prostorom so tudi tu navzoče. V petih podružničnih šolah imajo celodnevni pouk, medtem ko imajo v šolah Ivana Skvarče in Toneta Okrogarja pouk v izmenah. V Hrastniku obiskuje osnovno šolo 1.079 učencev v dveh pedagoških enotah. Tudi tu ni nič manjša prostorska stiska saj so nekateri razredi zelo številčni. V tozdih Zasavskega srednješolskega centra M.M. se je na novo vpisalo 497 učencev od 570 prostih mest. V šoli tozd Naravoslovne in matematične ter ekonoske usmeritve sta vpisana dva učenca več, kot je bilo razpisanih mest. V kovinsko strojni usmeritvi je čez 20 prostih mest, na elektrotehniški 18, na rudarski 7, na gostinski usmeritvi pa 38. Nastop moškega pevskega zbora DPD Rudarjev delovni dan Svoboda I v Hrastniku MaukoMarijan Že nekaj let začenjajo člani MoPZ DPD Svoboda 1 Hrastnik novo pevsko sčzono s septembrskimi pripravami in nastopi v No-vigradu, kjer ima samoupravna počitniška skupnost Hrastnik svoje počitniško naselje. Letos se je tega delovnega in družabnega tridnevnega srečanja udeležilo 25 pevcev. Ker se med seboj pač vsi poznamo, smo takoj po prihodu izvedli obnovitveni spoznavni večer z morjem in nekaterimi manj mokrimi predeli in kotički Novigrada; ker smo pevci, smo tudi zapeli. Petek je bil za zbor nadvse deloven — vaja dopoldne in popoldne. Baje so včasih sirene s svojim petjem zapeljevale mornarje, tokrat so pevci upočasnili korak marsikaterega počitnikarja, ki je prisluhnil petju v jedilnici naselja. Dogovorili smo se namreč, da bo zvečer zbor nastopil na že tradicionalni in zelo popularni prireditvi „Ribarske večeri" v Novigradu. Priznam, da smo bili pred nastopom na terasi restavracije Aguarius kar vsi po vrsti malce nervozni, kajti na omenjeni prireditvi nastopajo nadvse priznani jugoslovanski in tuji izvajalci — pred našim zborom je nastopila svetovno znana jazz skupina Boška Petroviča z gosti s Kube. AVKCIJA — je javna dražba ali razprodaja na blagovni borzi. Blago se aproda tistemu, ki ponudi najvišjo ceno. Organizatorji avkcij so avkcijski posredniki: bro-kerji, serkazi, maklerji. Ti izklicujejo ceno in prodajo blago tistemu, ki ponudi najvišjo ceno. BIROKRACIJA — je sloj ljudi, ki dela v državnem aparatu. Je tudi oblika vladavine administrativnega aparata. DELOVNA SKUPNOST (skupne službe) — je oblika samoupravne organiziranosti za opravljanje del skupnega pomena v bolj sestavljenih oblikah ozdov. Opravljajo administrativno—strokovna, pomožna dela in dela skupnega pomena. Delavci delovne skupnosti uresničujejo svoje samoupravne pravice v okviru delovne skupnosti in sprejemajo samoupravne akte (statut, SaS o združitvi dela itd.) na način, ki je predpisan za sprejemanje takih aktov v tozdu. EKONOMIČNOST - je osnovno načelo dobrega gospodarjenja. Ekonomično gospodarimo takrat, kadar z najmanjšo porabo predmetov dela, delovnih sredstev in delovne sile dosegamo največji učinek — storilnost. NARODNI — (nacionalni) dohodek — je del družbenega proizvoda, ki predstavlja na novo ustvarjeno vrednost v enem letu. Predstavlja vrednost živega dela. Sestoji iz potrebnega in presežnega dela. De- Ko je bil napovedan in predstavljen naš zbor, mi je začelo srce za spoznanje hitreje-biti. Vzrok za strah je bil odveč — pod vodstvom Vilija Alta so fantje vseh pet pesmi odlično izvedli. Sodeč po aplavzu je bila tudi publika navdušena. Po nastopu so se pevci čudovito sprostili in v znanem gostišču Tri palme priredili pravi glasbeni večer, s katerim so navdušili goste in marsikdo od njih je ostal uro ali dve dlje, kot je nameraval. Sobota je bila dan za kopanje, sončenje in sprehode, zvečer pa smo pripravili krajši program za osebje in goste počitniškega naselja. ,',Uh, vse lepo pa res prehitro mine!" sem zastokala v nedeljo, ko smo se odpravljali domov. Čeprav smo bili rahlo utrujeni od prepevanja, toplega sonca in morja (roko na srce — tudi od krasnega domačega vina), je bilo celo dopoldne, ko smo pospravljali in urejali sobe, slišati petje, požvižga-vanje, šale in prisrčen smeh. Resnično žal nam je bilo, da že zapuščamo Novigrad, tako veselo in prijetno sem namreč preživela te tri dni. Malo za šalo, malo za res, sem zapisala svoje vtise. Sonja Juvan Kaj je, kaj pomeni... limo ga na naslednje oblike porabe: osebna, skupna in splošna investicijska in rezerve. PRIPRAVNIK — je delavec, ki prvič vstopa na delo. Po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu ga razporedijo na ustrezna dela oziroma naloge. Pripravniku preneha delovno razmerje v tozdu ali delovni skupnosti, če po poteku pripravniške dobe ne napravi strokovnega izpita. SUBVENCIJA — je finančna pomoč gospodarskim subjektom, ki jo daje država, da bi dosegli določene cilje. Tako se najpogosteje uporablja subvencioniranje kmetijstva, zunanje trgovine,železniškega prometa in podobno, ima pa obliko regresov, dotacij, izvoznih in drugih premij. Rudarska DZ. V meni je neka moč, radovednost, v temnem rovu luč na čeladi vsak moj gib sledi. V meni je neka moč, ki plahni in luč, ki vsak moj gib sledi, radovedno se prazni. Rojstvo — korak med ljudi! Praded nam je zapustil rudarsko sekiro, lopato, kramp in pošteno rudarsko srce. Potomec pod zemljo trpi in stiska bolečino. Bitje pošteno, ki se je rodilo in zraslo in pognalo tu korenino. Vsak naj se zaveda, da so rudarji ustvarili delavski razred. Rudarjev delovni dan je brez sonca. Njegovo življenje je delo in simfonija rudarskega kladiva, je bitka za kruh in prihodnost siva. Prebudite se, delavci, rudarji! Pripnite na prša rdeč nagelj, staremu režimu zadnja ura udarja, na obzorju je rdeča zarja! Kulturni utrip narašča V poletnih, dopustniških dneh je kulturna dejavnost kot običajno nekoliko popustila, vendar ne v celoti. Kulturniki so izkoristili poletne dni za ..ustvarjalni odmor". V dneh, ko so letovali tu in tam, so se tudi predstavili bodisi domačim ali pa drugim, tudi tujim dopustnikom. Iz doslej znanih podatkov so posamezniki in skupine produktivnih in reproduktivnih ustvarjalcev nastopile deloma v domačih krajih, deloma pa v krajih, kjer so skupinsko letovali z naslednjimi nastopi, prireditvami, razstavami itd. Koncerti V dneh od 29. 8. do 2. 9. lefos se je Delavski pihalni orkester Zagorje udeležil mednarodnega tekmovanja velikih pihalnih orkestrov iz Evrope, Japonske itd. v Ostravi v ČSSR. Udeležilo se ga je 20 pihalnih godb oz. orkestrov. Zagorska godba je zasedla II. mesto in je bila najbolje ocenjena med dobitniki srebrnih medalj. Spričo doseženega uspeha so organizatorji zagorsko godbo povabili na podobno tekmovanje, ki bo čez 4 leta. Kot zanimivost naj omenimo, da je na tekmovanju zelo uspešno nastopil 60-članski pihalni orkester iz Tokia — Japonska, sestavljen le iz deklet v starosti med 10 in 15 let. Prav ta orkester je vnovič dokazal, da je možno in potrebno pričeti z glasbeno vzgojo mladih že pred pričetom šolanja v osnovni šoli. Tega mnenja so bili številni navzoči pedagogi. 24. avgusta so na Izlakah izvedli Medijske igre. Na promenadnem koncertu je nastopila pihalna godba iz Feldbacha — Avstrija. Potem so pri novem hotelu Medijske Toplice izpeljali „igre brez meja" — boj z zmajem. Sodelovale so tekmovalne ekipe iz Trbovelj, Zagorja, Izlak, Mlinš in Rimskih Toplic. Tekmovalne discipline je povezoval Mito Trefalt. Sledil je ples. Sredi avgusta je Zagorski oktet letoval v Vrsarju. Tu je imel priložnostne nastope, v glavnem pa se je pripravljal na koncerte oktobra v Avstriji — Fiirstenfeld, Blumau in Nestelbach, pa tudi na snemanje na RTV Ljubljana. Dne 10. 9. je moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Rika Majcna pripravil celovečerni koncert na javnem prostoru pred ložo na Rabu. Naslednji dan, to je 11.9., pa je mešani pevski zbor Slavček pod vodstvom Jožeta Skrinarja na istem mestu pripravil celovečerni koncert za občane in turiste na Rabu Isti dan, to je 11. 9., sta oba zbora pela na rodne, umetne in partizanske pesmi v počit niškem domu REK EK na Rabu navzočim le tovalcem — članom kolektiva in njihovim svojcem. Dne 15. 9. je mešani pevski zbor Slavček Svobode Center pod vodstvom Jožeta Skrinarja sodeloval v programu proslave ob prazniku KS Dobovec. Zapel je 10 pesmi. Od 26. 8. do 2. 9. je Mladinski pevski zbor Trbovlje letoval na Debelem rtiču. Vsak dan so vadili mladi pevci pod vodstvom Ide Virt za naslednje nastope. Likovne razstave Dne 7. 9. tega leta je zagorska tovarna Energoinvest Varnost proslavila svoj dan kolektiva. Ob tej priliki so v družabnih prostorih tovarne pripravili kulturni program s sodelovanjem Zagorskega okteta, recitatorjev in likovnikov Relika iz Trbovelj. Ob tej priliki so odprli likovno razstavo 25 del 14 avtorjev v različnih tehnikah in na različne motive. Odprta je bila do 14. 9. 1985. Izbor del za razstavo je opravil Franc Kopitar, ak. Sl 0^25. 7. do 31.8. je član Relika Alojz Na-drah razstavljal 8 del — grafik, perorisb v prostorih splošne bolnice v Trbovhah z motivi zdravstvenih objektov. Isti slikar je razstavljal v teh prostorih od 30. 8. do 30. 9., prav tako 8 slik v tušu, perorisbi, linorezu in olju z domačimi motivi. Likovna skupina IRVVIN, ki šteje 4 člane, med njimi je študent likovne akademije Roman Uranjek iz Trbovelj, bo v začetku oktobra pripravila razstavo grafik v mali galeriji v Ljubljani. Predstavili bodo grafike Janeza Kneza, ak. slikarja iz Trbovelj na industrijsko tematiko (jašek III, STT, Steklarna, Iskra, TKI). Razstava bo v znamenju gesla „Rdeči revirji". Od 1. do 30. 9. je razstavljal osem svojih del amaterski slikar Karel Kozole v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah na različne, predvsem domače motive. Ostale prireditve 19. 9. so se na Izlakah srečali predstavniki mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja ter štajerske deželne vlade iz avstrijskega Gradca, ob 20-letnici medsebojnih stikov in sodelovanja ter ob 15-letnici podpisa pogodbe o skupni gradnji mladinskega počitniškega doma v Vrsarju. Ob tej priliki je Zagorski oktet pripravil za navzoče priložnostni koncert. (t. I.) Izposojeni trenutki resnice Čim bolj gleda ženska svoj obraz v zrcalu, tem manj gleda po hiši. Španski pregovor Naše napake so naši najboljši učitelji. Nietzsche Za stvar miru ni nobena tuja žrtev prevelika. Čapek Le barbar se lahko roga preteklosti. Matoš Za vsakogar od nas je le ena pot: lahko jo je najti, zelo težko pa je na njej ostati. Jalouix Planinstvo mi je bilo srčna zadeva. Kakor klic iz daljave me je doseglo, da sem šel za njim. Nisem mogel drugače. To je vse! Kugy Kdor gleda nebo v vodi, ta vidi ribe na drevesu. Kitajski pregovor Majhen dobiček je dobrodošel, če pogosto prihaja. Francoski pregovor Če ste človeka utišali, ga še niste spreobrnili. Morley Pogosto je potrebno več poguma za to, da spremenimo mnenje, kot pa to, da mu ostanemo zvesti. Hebbel Pregovor je velika vsebina, stisnjena v nekaj besed. Fuller Rudarstvo in energetika doma in po svetu Več premoga iz premogovnikov v BiH Premogovniki v Bosni in Hercegovini so v sedmih mesecih letošnjega leta nakopali 10,43 milijona ton premoga. Proizvodnja za to obdobje je 4 % večja kakor v istem obdobju lanskega leta. Po podatkih Gospodarske zbornice te republike bi bila proizvodnja premoga v tej republiki še večja, če bi pravočasno zagotovili sredstva za vlaganja za nakup najnujnejše opreme, pa tudi za razširitev površinskih kopov Šikulje, Dobrava in Vrtilište. V teku so sedaj dogovori za izdajo deviznih garancij Titovim rudnikom premoga za uvoz najnujnejše opreme v vrednosti 24 milijonov dolarjev. V tem času so prav tako občutili pomanjkanje vagonov, kar je pomenilo manjše dobave termoelektrarnam in drugim kupcem. Prav tako je bil v teh mesecih manjši izvoz premoga od predvidenega. Malo je izgledov za uvoz premoga Z energetsko bilanco Jugoslavije je bilo predvideno, da bi uvozili določeno količino premoga za ogrevanje. Uvozili naj bi okoli pol milijona ton premoga. Doslej praktično ne bi mogli govoriti o kakem uvozu premoga, razen briketov. V Splošnem združenju premogovnikov Jugoslavije ugotavljajo, da so kljun potrebam možnosti za uvoz premoga skromne. Za konvertibilno področje ni deviz, medtem ko je treba za ostale eventualne dobavitelje zagotoviti kakovostno blago za uvoz premoga na temelju kompenzacije. Dobavitelji premoga v inozemstvu namreč želijo v zameno za premog koruzo, proizvode črne in barvne metalurgije, pa tudi druge predmete, ki gredo dobro v promet. Po drugi strani pa jugoslovanski kupci niso zainteresirani za uvoženi premog, ker bi njegova cena znašala okoli 30.000 dinarjev na tono. Gre pa za premog z visoko toplotno vrednostjo. Od letošnje predvidene proizvodnje 70 milijonov ton premoga, naj bi potrošniki prejeli za ogrevanje nekaj več kot 10 %, to je okoli 7,6 milijona ton premoga. Ker pa proizvodnja premoga po vsej verjetnosti ne bo dosežena v načrtovanem obsegu, tudi kupci premoga ne morejo računati na predvidene količine. V Splošnem združenju premogovnikov Jugoslavije so mnenja, da naj bi se kupci premoga čim bolj orientirali na lignit, ker bo tega nekoliko več na razpolago kot pa rjavega premoga. Tudi elektrogospodarstvo bo po vsej verjetnosti potrebovalo večje količine premoga od predvidenih, ker so hidrološke prilike v tem trenutku razmeroma slabe. Ker ni padavin, so tudi akumulacijska jezera v glavnem prazna. Proizvodnja premoga v nekaterih državah (v milijonih ton) država črni premog 1983 1984 rjavi premog 1983 1984 ZDA 660 751,2 45,0 51,2 Kanada 37,0 46,2 7,8 9,4 Indija 135,0 144,0 6,5 8,5 Avstralija 99,7 115,4 34,1 35,1 Japonska 17,1 16,6 — — ZR Nemčija 89,6 84,9 108,9 126,8 Velika Britanija 116,4 49,3 — — Francija 27 16,6 2,6 2,6 Španija 15,3 15,1 24,3 ■ 24,8 Grčija — — 30,6 30,7 Belgija 6,1 6,3 — — Avstrija — — 2,6 2,8 Italija — 1,7 1,8 Proizvodnja črnega in rjavega premoga v letih 1983 in 1984 je v nekaterih državah znašala naslednje količine: tabela Podatke smo povzeli po ruskem viru. Tok nad načrtom Naša največja hidroelektrarna Djerdap I je v osmih mesecih letos proizvedla 4,505 milijarde kWh električne energije. Proizvedli so jo za 15 % več, kot so predvideli za to obdobje. Dnevno proizvedejo okoli 19 milijonov kWh električne energije. Računajo, da bodo letos proizvedli v tej elektrarni 6,5 milijard kWh elektrike. Nova nahajališča premoga Po večletnih ugotavljanjih rezerv premoga in drugih nekovin v okolici Požarevca so našli nova nahajališča dobrega lignita. V bližini Melnica so našli nahajališča premoga s 40 milijoni ton lignita, od česar bi lahko 30 milijonov tako eksploatirali. Z deli pri ugotavljanju rezerv premoga v podonavskem območju nadaljujejo, da bi ugotovili eventualna nadaljnja nahajališča premoga. Interes za proizvodnjo premoga na tem območju sta pokazali rudnik Jasenovac pri Krepoljinu ter kombinat Kostolac. Raziskave v okolici Knjaževca Bivši premogovnik Dobra sreča pri Knja-ževcu je prenehal z delom leta 1972. Sedaj pa so se odločili, da bodo nadaljevali z raziskavami rudnih ležišč tudi na tem območju. Pri ugotavljanju rezerv premoga na območju zaprtega rudnika je 20 delavcev ugotovilo okoli 2 milijona ton kakovostnega črnega premoga, ki bi ga s pridom uporabili za livarstvo, železarstvo, steklarstvo in drugod. Naloga izvajalcev raziskovalnih del je, da ugotovijo celokupne rezerve premoga na tem območju. Šele potem bi naročili izdelavo projekta za vnovično odprtje premogovnika in obnovitev proizvodnje na odkopih Dobre sreče. Računajo, da bodo raziskave na premog končane do konca letošnjega leta, tako da bi že prihodnje leto lahko pričeli s postopnim odpiranjem rudnika. Izvoz premoga je manjši Sozd Titovi rudniki premoga je v petih mesecih letošnjega leta prodal na inozemski trg 133.356 ton premoga. To je 21,9 % od načrta po energetski bilanci oziroma 37 % pogodbenih količin. V Bosni in Hercegovini so predvideli letošnji izvoz premoga v višini 610.000 ton. Titovi rudniki premoga so se doslej dogovorili za 360.000 ton, v teku pa so razgovori za izvoz nadaljnjih 188.000 ton premoga. Monitor v britanskih premogovnikih Britanska nacionalna uprava za premog — NCB je v svojih rudnikih z jamsko eksploatacijo premoga preizkusila novo monitor-sko napravo za spremljanje dela opreme in pravočasno opozarjanje na eventualne nesreče v premogovnikih. Podzemeljska oprema v premogovniku je povezana s kablom z akustično napravo na konzolo. OPTIC ima 14 števil, ki kažejo delo podzemeljske opreme. Konzola ima dva grafikonska rekorderja in večstranski prekinjevalec, ki omogočajo grafično beleženje dela katerekoli opreme na mernem instrumentu. Sistem OPTIC je utemeljila firma ..Mining Research and De-velopment Establishment" pri NCB, izdelale pa so ga štiri družbe s področja strojegradnje. Napravo OPTIC smatrajo za prototip dognane in moderne mikroprocesorske konzole, ki bo dostopna tudi drugim kupcem čez nekoliko let. Nov premogovnik v Mostarju Rudnik rjavega premoga' iz Mostarja, ki deluje v sestavu sozd Titovi rudniki premoga iz Tuzle, bo kmalu pričel odpirati nov premogovnik na lokaciji Čim v neposredni bližini mesta. Na tej lokaciji so našli premog, in to 20 milijonov ton. Zaenkrat so dobili soglasje le za eksploatacijo 6 milijonov ton z namenom, da se zagotovi neokrnjen razvoj mesta in zavaruje človekovo okolje. Kljub temu pa bodo te količine zagotavljale kontinuiteto rudarjenja v tem mestu. Dosedanje rezerve premoga na lokaciji Vikoviči so v glavnem izčrpane in bodo premog kopali le še okoli tri leta. Za odpiranje novega rudnika so zagotovljene 3 milijarde dinarjev. Nov premogovnik bodo dokončali v štirih letih, medtem ko bodo prve količine premoga nakopali že čez dve leti. Koncem leta 1987 naj bi znašala letna proizvodnja premoga že 30.000 ton več od sedanje proizvodnje mostarskega rudnika. Nov rudnik bo posebno pomemben za tovarno aluminija v Mostarju, ki letno porabi okoli 200.000 ton premoga iz mostarskega rudnika. V zadnjem času je bilo namreč kar precej težav z oskrbo te tovarne s premogom. Premog iščejo tudi v Franciji Francoska uprava za geološke raziskave je v bližini mesta Dijon našla velika nahajališča premoga. Na tem območju je okoli 200 milijonov ton premoga visoke kalorične vrednosti, in to v globini od 230 do 600 m pod zemeljsko površino. Plasti premoga so debele tudi do 30 m. Z raziskavami na premog so v Franciji pričeli leta 1981. Doslej so odkrili tudi rezerve lignita — 100 milijonov-ton na jugozahodu Francije, na območju Landes. Nov postopek za uplinjevanje premoga Koncem preteklega leta je v Podmoskov-skem premogovnem bazenu v SSSR pričeli poskusno delati obrat za uplinjevanje premoga pod nizkim pritiskom. Prejšnje tehnologije so zahtevale pri procesu uplinjevanja pritisk do 700 barov, v novem postopku uplinjevanja pa je potreben pritisk le do 100 barov. Najpomembnejše faze novega postopka so drobljenje in mletje premoga, pretvarjanje premogovnega prahu v mulj in mešanje tega mulja z mešanico plina, ki vsebuje vodik, pri temperaturi 390°C. Premogovna masa, nasičena z vodikom, se v velikem reaktorju v prisotnosti katalizatorja (vanadija) pri temperaturi 425°C in pod pritiskom 100 barov pretvori v sintetično nafto. Od petih ton premoga dobijo eno tono sintetične surove nafte. HE Djerdap II v letu 1987 Graditelji HE Djerdap II blizu Negotina pospešeno montirajo še dva agregata, ki bosta vključena v poskusno obratovanje še pred koncem tega leta. Prihodnje leto naj bi pričela obratovati še dva, sredi leta 1987 pa zadnja dva od osmih agregatov, ki bodo zgrajeni na naši strani hidroelektrarne. S tem bo gradnja hidroelektrarne Djerdap II, ki bo imela v končni fazi skupno moč 224 MW končana. Letno naj bi ta elektrarna proizvedla za naše elektrogospodarstvo okoli 1,5 milijarde kWh električne energije. Odstranjevanje žvepla iz dima v termoelektrarnah Zahodnonemška firma Bevvag iz zahodnega Berlina je naročila pri firmi Lurgi postavitev dveh obratov za odstranjevanje praha in žvepla iz dima. Gre za postavitev naprav pri termoelektrarni z močjo 300 MW. Naprava bo pričela obratovati predvidoma leta 1987. V skladu s strogimi zahodnonemškimi predpisi poteka odstranjevanje praha s pomočjo elektrofiltrov s petimi polji v nizu. Plini, očiščeni prahu, se potem osvobode žvepla na vlažen način z uporabo procesa SHL, ki so ga dognale strokovne skupine Hotler in Lurgi. Odpadni mavec se reciklira in ponovno koristi v industriji. Dolgoročni načrt REK FLL Pred kratkim so predložili v REK Franc Leskovšek-Luka v Titovem Velenju v obravnavo izhodišča razvoja velenjskega kombinata. Rudarsko elektroenergetski kombinat Franca Leskoška-Luke, Titovo Velenje, združuje v svojih vrstah delovne organizacije Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarno Šoštanj, Elektrostrojno opremo, SIPAK, Av-toprevozništvo in servise ter Tisk. Iz objavljenih izhodišč je razvidno, da je bila z republiško energetsko bilanco za obdobje 1981-1985 predvidena letna proizvodnja premoga v višini 4 milijone 700.000 ton. Znano pa je, da so ta vsakoletni načrt vedno tudi prekoračili zaradi velikih potreb po premogu. Zadnja leta so dosegli letno proizvodnjo tudi preko 5 milijonov ton. V obdobju 1986 do 2000 računajo, da bodo v tem rudniku nakopali letno po 4,9 milijona ton lignita. Da bi dosegli to proizvodnjo, pa naj-brže ne bo v celoti možno odpraviti nadurnega dela. Več premoga bodo namenjali termoelektrarnam oziroma energetiki, pa tudi široki porabi, zmanjšali pa bodo dobave industriji. Po zadnjih ocenah imajo v Šaleški dolini na voljo v zemeljskih skladih 482 milijonov ton lignita. Ob sedanji stopnji mehanizacije in tehnologije pa bodo nakopali oziroma eksploatirali 219 milijonov-ton, kar bi ob predvideni letni proizvodnji bilo mogoče odkopati do leta 2030. Prouču« jejo še možnost odkopavanja lignita pod vodonosnimi peski, pod katerimi je še 124 milijonov ton premoga. Ce bi še te zaloge pretvorili v bilančne, bi lahko premog odkopavali ob predvideni letni proizvodnji do leta 2042. Gradijo tudi nadomestne objekte za jamo Preloge, v teku pa so tudi odpiralna dela za jamo Šoštanj. Pripravljajo še projekte za nov rudnik v Lendavi. V velenjskem rudniku nameravajo dosegati letno proizvodnjo premoga 4,9 milijonov ton. Ker nastajajo na površju zemlje velike spremembe predvidevajo, da bodo sproti rekultivirali zemljišča na rušnem območju. Razumljivo je, da imajo v načrtu tudi nadaljnje posodabljanje in nabavljanje opreme, uvajanje novih odkopnih metod, proučujejo tudi možnost uplinjevanja lignita pod zemljo, pa tudi uporabo tistih količin lignita, ki ostanejo v jami oziroma pod zemljo po končanem rudarjenju. Premog — nezanesljiv Novi generalni direktor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva Vasilije Piroški, dipl.inž., je pred kratkim seznanil novinarje oziroma javnost z raznimi problemi, ki se nanašajo na jugoslovansko elektrogospodarstvo. Letos bo jugoslovanski elektroenergetski sistem dobil le en večji objekt, in to termoelektrarno Ugljevik z zmogljivostjo 300 MW. Ta pa seveda ne bo v stanju nadomestiti manjka elektrike zaradi sušnega obdobja. V normalnih vremenskih prilikah bi manjkalo okoli milijardo, v primeru sušnega vremena pa 2,3 milijarde kWh električne energije. Rezultat sedanjega stanja in tistega, ki bo še sledilo do konca leta, je posledica nezadovoljivih elektroenergetskih razmer v preteklih letih, majhnega števila objektov, ki so v izgradnji, ka-snitve del in majhne udeležbe v investicijah, pa tudi izgube v elektrogospodarstvu. Sprememba bo nastala, tako pričakujejo, z uporabo novega zakona o planiranju, ki naj bi zagotovil poleg drugega tudi zagotovitev racionalnega izkoriščanja elektroenergetskih objektov. V JUGEL-u verjamejo v ukrepe Zveznega izvršnega sveta za izboljšanje pripravljenosti elektrogospodarstva, da bi v naslednji jesensko-zimski in spomladanski sezoni ob čimmanjših težavah zadovoljili potrebe porabnikov. Računajo, da bi lahko uvozili v celoti predvidenih 175.000 ton mazuta za nemoteno delo termoelektrarn v zadnjem trimesečju tega leta. Nič manj težav ne povzroča uvoženi zemeljski plin, s katerim obratujejo predvsem vojvodinske termoelektrarne in toplarne, manjka pa tudi zadostnih količin premoga. Energetika na Kosovem Pred šestimi leti so elektrogospodarstva Hrvatske, Slovenije, ožje Srbije in Makedonije soglašala, da bi skupno gradile TE na Kosovem. Na podlagi potreb in možnosti so pripravili tako imenovani program 2100 MW. Tega so letos še enkrat potrdili. Po tem programu naj bi na Kosovu zgradili novih 800 MW do leta 1995, preostalih 1240 KW pa od leta 1996 do 2000. Potrebe SAP Kosovo v tem obdobju pa znašajo 2 x 300 MW v obeh obdobjih. To bo dalo skupno 2650 MW novih termoelektrarn v SAP Kosovo. Koordinacijski odbor zainteresiranih elektrogospodarstev, republik in pokrajin se je na svojem zadnjem sestanku v Novem Sadu v Prištini intenzivno ubadal s pripravami, to je s proučitvijo ležišč premoga, njihovo razširitvijo, opremo za površinske kope in TE, ki bi najbolj ustrezala kakovosti premoga, oskrbi z vodo, preprečevanju onesnaževanja ozračja, revitalizaciji odkopov in vrsti drugih zadev. Kmalu po sestanku je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta posredoval pri izvršnem svetu SAP Kosovo možnost realizacije sprejetega programa. Ob tem pa je prišlo do nesporazuma, ko je predsednik IS SAP Kosovo izjavil, da so potrjene in dokazane rezerve premoga v višini 300 milijonov ton neobhodno potrebne SAP Kosovu za lastni razvoj elektrogospodarstva. Vse kaže, da bodo ta kratek stik le odpravjli, saj je program za gradnjo TE na Kosovu pripravljen na temelju podatkov o najmanj 10 milijardah ton premoga. Najnovejša študija je ob zelo strogih kriterijih potrdila rezerve lignita na Kosovu med 9 in 11,7 milijarde ton, v Metohiji pa še med 2 in 2,8 milijarde ton. Nahajališče črnega premoga V vaseh okoli Babušnice-Rakita, Crvena Jabuka, Rakov dol, Radosinja in drugih vaseh, ki so oddaljene od Babušnice okoli 30 km, so našli bogata nahajališča črnega premoga, ki ima v svojih nedrjih od 15 do 20 milijonov ton premoga. Kalorična vrednost premoga je od 7.300 do 8.100 Kcal. Sloji premoga se nahajajo v debelini od 30 cm do 8 m. Na globini od 250 do 300 m je debelina žile preko 8 m. Občinska skupščina Ba-bušnica si prizadeva, da bi odprli premogovnik pri Rakiti. Potrebna so precejšnja denarna sredstva, ki pa jih nerazvita Babu-šnica ne premore. Računajo na pomoč gospodarstva iz Niša, Leskovca in drugih industrijskih bazenov, ki naj bi finansirali odpiranje rudnika. V Rakiti so že leta 1926 odprli rudnik črnega premoga Jerma. Imel je 2.000 zaposlenih in je letno proizvajal do 60.000 ton premoga. Rudnik so leta 1960 zaprli zaradi nerentabilnosti. V zadnjem trimesečju 23 milijard kWh električne energije V JUGEL-u so pred nedavnim razpravljali o možnostih zagotovitve okoli 23 milijard kWh električne energije v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Ugotovili so, da je stabilnost elektroenergetskih razmer in redne oskrbe porabnikov elektrike do konca zime v marsičem odvisna od pravočasnih pošiljk premoga in mazuta TE, zagotovitve deviz za nakup nadomestnih delov in za uvoz potrebnih oziroma manjkajočih količin elektrike. V TET uspešen preizkus tesnenja kotla Dne 13. septembra letos so v DO TET v okviru generalnega remonta kotla v PEE II preizkusili tesnenje tlačnega dela kotla. Preverili so zvare na ceveh. V glavnem je bilo delo opravljeno, računajo pa, da ga bodo končali sredi oktobra letos. V tem času izvajalci del, katerih število se je postopoma zmanjševalo, opravljajo najrazličnejša zaključna dela, to je jetkanje, izoliranje itd. Termoelektrarna Drmno — arheološka odkopavanja Na gradbiščih termoelektrarne in rudnika Drmno delajo z roko v roki monterji in arheologi. Prvi zato, da bi čimpreje usposobili energetske objekte, arheologi pa raziskuje- Po podatkih Splošnega združenja premogovnikov Jugoslavije so rudarji v jugoslovanskih premogovnikih v osmih mesecih letos nakopali skupno 6.404.000 ton premoga vseh vrst. To je največja mesečna proizvodnja premoga doslej v Jugoslaviji. V osmih mesecih tega leta je znašala skupna Jugoslovanske elektrarne so v času od januarja do avgusta letos proizvedle 44,6 milijarde KWh električne energije, kar je 100.3 % po načrtu, oziroma 5,8 % več od dosežene proizvodnje v istem obdobju lanskega leta. Hidro oziroma vodne elektrarne so proizvedle 17,1 milijarde kWh elektrike, kar je 0,/ % nad načrtom za to obdobje, vendar pa 3 % nad doseženo proizvodnjo v lanskih osmih mesecih. Skupno stanje energije v akumulacijskih bazenih znaša 2.3 milijarde kWh, kar je 43 % od možne vsebine oziroma 18 % pod načrtovanim stanjem. Termoelektrarne na premog so proizvedle 23,7 milijarde kWh elektrike, kar je 4,9 % nad načrtom, pač pa 11,2 % pod doseženo proizvodnjo v istem obdobju lani. Proizvodnja v termoelektrarnah na tekoča in plinasta goriva je bila dosežena v tem obodbju v višini 1,6 milijarde kWh, kar je 8,4 % nad načrtom, pa 31 % nad doseženo proizvodnjo v lanskem enakem obdobju. Skupna poraba električne ener- jo staro rimsko naselbino Viminacium. Doslej so le ti raziskali okoli 1500 rimskih grobov, v katerih so našli precej zanimivih in pomembnih predmetov, med njimi tudi skupine sarkofagov. Ko bodo arheologi končali delo na tem območju, se bodo preselili na lokacijo bodočega površinskega kopa, ki je prav tako zanimiv za arheologe. Ocene zalog premoga V Jugoslaviji znašajo znane ocenjene skupne zaloge premoga 21 milijard ton. Od teh rezerv je 77 % lignita, 22 % rjavega in le 1 % črnega premoga. Premog trenutno kopljejo v 44 rudnikih. Od leta 1966 dalje je bilo zaprtih okoli 30 manjših rudnikov zaradi nerentabilnosti oziroma nekonkurenčnosti napram cenejši nafti. Več kot polovico ugotovljenih zalog premoga je na Kosovu. Letošnja načrtovana proizvodnja jugoslovanskih premogovnikov znaša 70 milijonov-ton oziroma 10 miliojonov ton manj, kot je bilo predvideno s srednjeročnim planom. Vzrok je namreč v dveletni zamudi pri sprejemanju družbenega dogovora o financiranju novih in modernizaciji obstoječih premogovnikov. Po predlanskih cenah bi morali za modernizacijo le-teh vložiti 164 milijard dinarjev. (tl) proizvodnja vseh jugoslovanskih premogovnikov 44.188.000 ton premoga. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je letošnja proizvodnja večja za 1.550.000 ton ali 3,6 %. Od skupne nakopane količine premoga je 35.986.000 ton lignita. gije v osmih mesecih letos je znašala 43,9 milijarde kVVh, kar je 6,2 % nad porabo v enakem obdobju lani. V tem času smo uvozili 1,7 milijarde, izvozili pa 1,6 milijarde kWh elektrike. Skupne omejitve porabe elektrike so v tem času znašale okoli 0,2 milijarde KVVh ali 0,4 % od skupnih potreb. Proizvodnja premoga v osmih mesecih Proizvodnja električne energije po načrtu Čeprav smo o nastajanju premoga že večkrat slišali ali brali najrazličnejše razlage, menimo, da je prav, da si na kratko osvežimo spomin in znanje o nastajanju premoga pred milijoni leti. O premogu, našem najpomembnejšem energetskem viru, govorimo vsak dan v tej ali oni obliki, bodisi ko gre za proizvodnjo ali načrtovanje, razvoj, investicije, kakovost, transport, produktivnost, prodajo, ekologijo, ogrevanje bolnišnic, šol, domov, itd., pa tudi o stroških proizvodnje in ceni tovrstne energije. Strokovnjaki so o nastajanju premoga naslednjega mnenja. Pooglenitev poteka v dveh obdobjih. Prvo povzročajo bakterije, ki delujejo tudi v velikih globinah. To so biokemični procesi. Po njihovem delovanju nastajajo procesi vrenja. Celuloza, lignin in beljakovine prehajajo v humusne kisline. Ta proces je zelo dolgotrajen. Prostornina rastlinskega materiala se močno zmanjša. Zaradi kemičnih procesov se množina kisika manjša, količina ogljika pa sorazmerno raste. Drugi del pooglenitve je čisto kemičen proces. Pod pritiskom in pri visoki temperaturi prehaja rjavi premog v črnega. Pritisk je ali statičen, povzročajo ga mlajše usedline, ki leže nad premogom, ali pa dinamičen, ki ga povzročajo gorotvorna gibanja. Poseben vpliv ima toplota, če je pri gubanju prišel premog v večje globine. Oglenitev močno napreduje tudi v bližini magmatskih kamnin, kjer se premogišča ne pogrezajo, drugi proces odpade. Rjavi premog kljub starosti ne preide v črnega. Geologi se popolnoma strinjajo z izvorom materiala za premogišča kot tudi s potekom oglenitve. Ločijo se samo v tem, od kod naj bi bile tako velike množine materiala za nastanek premoga. Po mnenju večine geologov je zrasel material za premog na mestu, kjer je potem nastal premog. Drugi pa menijo, da je bil ves material naplavljen v zalive in kadunje. Prvo mnenje je verjetno pravilnejše, vendar so znana Nekaj o nastajanju premoga premogišča, za katera je dokazano, da je premog nastal iz naplavljenega materiala. Premoge so po starosti delili v šoto, terci-alne — rjave premoge in starejše črne. Te razdelitve danes ne upoštevamo več, ker ni važna doba nastanka, pač pa stopnja razvoja. Res pa je, da so po večini črni premogi starejši. Ena najstarejših stanovanjskih hiš v rudniški koloniji v Hrastniku (foto: B. Klančar) V nekaj vrstah 40 let gimnazije v Trbovljah Dne 11. oktobra letos bodo v Delavskem domu v Trbovljah pripravili akademijo in srečanje vseh maturantov trboveljske gimnazije, ki so maturirali na tem osrednjem srednješolskem zavodu v Zasavju v 40 letih. V letu 1945 je bila na podlagi republiškega zakona ustanovljena gimnazija v Trbovljah. Sprva je delovala kot osemrazredna, kasneje po šolski reformi, pa kot štiriletna gimnazija. Sedaj deluje že nekaj let kot tozd naravoslovne matematične usmeritve pri Zasavskem srednješolskem centru Mihe Marinka. V vseh letih njenega delovanja so maturirali v trbovljeski gimnaziji 1504 maturanti. Večina teh je nadaljevala s študijem na višjih in visokih šolah in dosegla v svojih poklicih in pri izvajanju zaupanih del in nalog širom po Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi drugod, precejšnje uspehe. Ob letošnjem jubileju so pripravili in natisnili brošuro o 40-letnem delu z navedbo imen vseh maturantov. Naj poudarimo, da je že pred vojno delovala v Trbovljah meščanska šola, ki je dala v času svojega obstoja številne maturante oziroma kadre za podjetja v revirjih, pa tudi izven njih. Gimnazija je torej dedič že predvojne zelo uspešne meščanske šole. 18. zasavski sejem je mimo V času od 13. do 20. septembra so pripra- Bivša Barličeva domačija, v kateri je urejena sedaj stalna razstava dokumentov iz časa vili v ABC Pomurka-Trgovsko podjetje 1. ju- ustanovitve KP Slovenije v letu 1937. Obiskovalci si lahko ogledajo hišo in njene prostore nija Trbovlje letošnji zasavski sejem, ki je ter razstavljene dokumente vsak dan. (foto: B. Klančar) že 18. po vrsti. Vsi dosedanji sejmi so bili organizirani v prostorih Delavskega doma in njegovi okolici. Ker je bilo lansko leto na ta sejem precej pripomb, predvsem na račun vstopnine, pa tudi imena „zasavski“, ter nekaterih drugih zadev, so se organizatorji odločili, da letos sejem organizirajo v prostorih blagovnice in na prostoru pred njo. V ta namen so postavili številne stojnice za blago, gledalce in pa kupce. V njih so razstavili in prodajali blago od pohištva do konfekcije, pletenin, gradbenega materiala, metrskega blaga, spominkov itd. Organizatorji so pripravili za kupce popuste od 5 do 40 %. Prve dni je bil dober obisk, kasneje pa je seveda nekoliko uplahnil. Za jedačo in pijačo na sejmu in njegovi bližinji okolici pa je poskrbelo Gostinsko podjetje Rudar, ki je na ploščadi bližnjega hotela Rudar pripravilo vsak večer tudi zabavni večer, ki je mno-him bližnjim stnovalcem jemal mir in počitek v poznih večernih urah. Kmečke igre na Izlakah Dne 17. avgusta letos so na Lazarjevem travniku pri hotelu Medijske Toplice zadružniki iz Izlak prvikrat pripravili kmečke igre. Ekipe Izlak, Cemšenika, Moravč in Hrastnika so se pomerile v raznih kmečkih opravilih: žaganju in cepljenju drv, napajanju živine, košnji in grabljenju, sedlanju konja, plezali so na visok drog in si poizkušali moč z vlečenjem vrvi. Največ točk so si nabrali člani ekipe iz Čemšenika in Izlak, ki so imeli enako število točk. Krajani Dobovca so praznovali V nedeljo, 15. septembra, je krajevna skupnost Dobovec praznovala svoj krajevni praznik. Ta je sicer vsako leto v avgustu, vendar so se letos odločili za praznovanje sredi septembra. Združili so ga z odkritjem spominskega obeležja Dolenjskemu odredu NOV in POS in povezali s 40-letnico osvoboditve. Ob 11. uri, ko se je začela proslava, je navzoče uvodoma pozdravila predstavnica krajevne skupnosti Jana Garmuš, slavnostni govor pa je imel Jože Ocepek, predsednik medobčinskega sveta ZZB NOV revirskih občin. Ta je obeležje tudi odkril. Sledil je pe govor narodnega heroja Franca Avblja--Lojka, nekdanjega komandanta Dolenjskega odreda. V kulturnem delu programa so sodelovali pionirji osnovne šole iz Dobovca ter mešani pevski zbor Slavček Svobode Center iz Trbovlej in harmonikarski orkester glasbene šole iz Trbovlelj. Sledilo je srečanje borcev in krajanov. Tombola je mimo Dne 22. septembra je ŠD Rudar pripravil na svojem stadionu v Trbovljah tradicionalno tombolo. Bilo je 25 tombolskih dobitkov. Od teh je bila 1. tombola osebni avto Fiat 126. Tombolske karte so bile po 200,00 dinarjev. Dan samoupravljalcev — delavcev STT V soboto, 14. septembra, so delavci Strojne tovarne Trbovlje proslavili svoj vsakoletni praznik „Dan samoupravljalcev". Zbrali so se v Lontovžu pod Kumom, pri svojem počitniškem domu. Ob 11. uri je spregovoril predsednik delavskega sveta STT, nato pa so se zvrstila športna tekmovanja, družabne igre in ples. Stanovanjska izgradnja v Trbovljah V zadnjem času stanovanjska izgradnja tudi na področju Trbovelj stagnira iz raznih vzrokov. V gradnji sta le dve stanovanjski stolpnici, poleg njiju pa še stanovanjsko-poslovni objekt na Trgu revolucije. Računajo, da bodo vsi trije objekti dokončani do konca t. I., v njih pa bo 128 stanovanj. V stanovanjsko-poslovnem objektu bodo med drugim dobili svoje poslovne prostore ČGP Delo in Ljubljanska banka — Temeljna banka Zasavje. Med stanovanji bo tudi 25 solidarnostnih stanovanj. Zaradi značilne gradnje, posebno pa zaradi rdeče strehe in zelene fasade je marsikdo obe novi stolpnici že poimenoval z domačim imenom „mušnici“. Srečanje športnikov iz sozd ABC Pomurka V soboto, 14. septembra, so se zbrali v Trbovljah na sedme letne športne igre delavci sozd ABC pomurka. V tej sestavljeni organizaciji so vključena tudi trgovska podjetja 1. junij Trbovlje, Gostinsko in slaščičarsko podjetje Rudar in Zasavska kmetijska zadruga. Ob 9. uri so se na stadionu Rudarja zbrali športniki iz 23 združenih organizacij, ki so se pomerili v 13 športnih disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo okoli 750 športnikov. Vse zbrane na stadionu so pozdravili Nikola Bojovič, kot predsednik organizacijskega odbora, Franc Perme, predsednik Skupščine občine Trbovlje in G usti Grof, predsednik K PO sozd ABC Pomurka, ki je igre tudi odprl. V uvodnem delu je sodeloval Delavski pihalni orkester iz Zagorja, trboveljske mažoretke pa so nastopile tudi s svojim programom. Ob 19. uri so razglasili v Delavskem domu rezultate tekmovanj in podelili priznanja. Največ točk so zbrali tekmovalci mesne industrije iz Murske Sobote, druga je bila ekipa Kočne iz Kamnika, tretja ekipa Trgovskega podjetja 1. junij Trbovlje, četrti pa je bil Potrošnik iz Murske Sobote, peta Vesna iz Ljutomera itd. Glasbena šola v Zagorju znova vseljena V okviru samoprispevka občanov Zagorja so lansko leto pristopili k temeljiti adaptaciji oziroma obnovi skrajno dotrajane glasbene šole v Zagorju. Oddelki glasbene šole so se začasno preselili v prostore Delavskega doma, deloma pa tudi drugam. Dela bi morala biti končana že spomladi letos, vendar so se zavlekla iz objektivnih, deloma pa tudi subjektivnih razlogov. V zadnjih mesecih so izvajalci del odpravljali še razne ugotovljene pomanjkljivosti, tako da je šola pričela vnovič delovati v svojih prostorih 1. septembra letos. Že po vselitvi pa so ugotovili, da morajo obnoviti centralno peč oziroma nabaviti novo, ker je bila stara med časom izvajanja adaptacijskih del poškodovana in neuporabna. Požar na Rabu V času, ko so v našem počitniškem domu na Rabu letovali člani moškega pevskega zbora Zarja in mešanega pevskega zbora Slavček iz Trbovelj, sredi septembra letos, je prišlo pod novim počitniškim domom do požara. Gorelo je v nočnem času vejevje in grmovje ob obali. Prve znake požara je opazil tovariš Steban in takoj alarmiral »žagane" in »slavčke". Takoj so pričeli gasiti. Uporabili so vedra iz kuhinje, lopate, vejevje itd., medtem pa so alarmirali gasilsko službo na Rabu. Požar so preprečili in preprečili vžig borovcev pod domom in pa seveda razširitev eventualnega požara na počitniški dom našega kombinata. Zatorej velja »zarjanom" in »slavčkom", pa tudi gasilcem vsa pohvala. Kaj je bil vzrok požara, doslej še niso mogli ugotoviti. Študentski servis opravičil svoj obstoj Pri občinski konferenci ZSMS Trbovlje so pred pol leta organizirali servis za zaposlovanje študentov. Prvo napotnico za izvajanje raznih naročenih opravil so dali februarja in do konca junija so jih izdali že 22. Članov servisa je 332. Doslej so pri tem servisu iskali sodelovanje svojih članov pri Elektro Trbovlje, Komunalno obrtnem podjetju Trbovlje in Zagorje, RUDIS-u, TET Trbovlje, Ljubljanski banki, Zdravstvenem domu, itd V Krškem so dobili oddelek rudarske šole Rudnik Senovo si je že dalj časa prizadeval, da bi v najbližnji srednji šoli odslej izobraževali tudi rudarske kadre. Letos je to uspelo, saj so s tem šolskim letom odprli prvi oddelek rudarske šole. Obiskuje ga zaenkrat le 18 učencev, računajo pa, da se bo število povečalo. Na večji vpis ima vpliv tudi bližina šole, dijaški dom, zagotovljena zaposlitev, štipendiranje, pa tudi druge ugodnosti. Rudniku Senovo že nekaj časa primanjkuje več deset rudarjev, še več pa jih bodo potrebovali potem, ko bo odprt rudnik Globoko. Ocenili so gostinske obrate Posebna komisija pri Medobčinski revirski gospodarski zbornici v Trbovljah je opravila ocenitve gostinskih obratov po kriterijih splošnega združenja gostinstva Slovenije. Letos so to delo opravili že četrtič. Gre za dvig kvalitete posameznih obratov. Na splošno se je urejenost teh obratov izboljšala, najbolj pa v hotelu Jelka v Hrastniku. Dobre ocene je dobila restavracija La-zarevac v Trbovljah, ki ima pet zvezdic. Restavracije hotela Jelka in hotela Rudar ter Marela v Kisovcu, gostišče Klek v Trbovljah ter Pivnica v Trbovljah so dobili štiri zvezdice. Gostišče Vidergar v Kandraših, je kot zasebnik prav tako dobil pet zvezdic. Pri ocenjevanju so upoštevali zunanjo in notranjo urejenost, sanitarije, čistočo, kakovost in obseg gostinskih storitev, opremljenost prostorov, glasbo itd. Pri ocenjevanju so sodelovali tudi predstavniki obrtnega združenja iz revirjev. Informativna dejavnost v revirjih Vse tri revirske občine so do leta 1965 izdajale skupno glasilo Zasavski tednik, katerega ustanoviteljice so bile konferenca SZDL Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Ko je prenehalo izhajati, je pred 20 leti pričel delovati Radio Trbovlje. Zadnja leta redno oddaja v določenem času svoje vesti. Od vseh 17 lokalnih radijskih postaj v Sloveniji je med najboljšimi, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da obratuje z najslabšo opremo od vseh. Sicer pa občane v revirjih seznanjajo z aktualnostmi še Občinski obveščevalec v Zagorju, Naš barometer v Hrastniku ter Delegatski poročevalec v Trbovljah. Dobršen del svojih nalog pa opravijo tudi tovarniška glasila Srečno, Glas tovarne, Steklar, glasilo SGD Beton Zagorje in druga občasna glasila. V nekaterih organizacijah združenega dela izdajajo časopis na sedežih njihovih organizacij, tako Iskra, Peko, Tovarna glinice in aluminija - livarna itd. Vodstvo lokalne radijske postaje si vztrajno prizadeva, da bi obnovilo svojo opremo in jo posodobilo ter za svoje oddaje, ki jih pripravljajo šest dni v tednu, povečali število novinarjev. Za primer navajajo, da ima lokalna radijska postaja v Titovem Velenju dva sodobna študija in šest novinarjev pri štiridnevnem oddajanju. Pri radij- ski postaji v Trbovljah pa imajo zaposlene štiri novinarje, ki pripravljajo gradivo za šestdnevne oddaje v tednu. Sestal se je aktiv poslovodnih delavcev — članov ZK Sredi septembra letos se je sestal aktiv zasavskih komunistov iz vrst poslovodnih delavcev. Govor je bil o najrazličnejših problemih, ki peste zasavsko oziroma revirsko gospodarstvo, predvsem v pogledu pomanjkanja ustreznih kadrov oziroma strokovnjakov. Nekatere organizacije združenega dela imajo zelo slabo zasedena mesta, predvsem v proizvodnji, pa tudi v razvoju. Štipendij je bilo razpisanih precej, vendar je bilo premalo interesentov za določene razpisane štipendije. Govor je bil tudi o nagrajevanju strokovnjakov in možnostih ustreznega nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter o pravočasnih pripravah na izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih načrtov. Morda so se jih lotili premalo temeljito, predvsem v vsebinskem pogledu. Za študij ob delu je precej zanimanja Revirska delavska univerza v Trbovljah je pred tedni razpisala možnost vpisa v razne izobraževalne akcije, ki bi potekale ob delu v tem šolskem letu. Sredi septembra so že pričeli s šolanjem poslovodij trgovske usmeritve za naziv komercialnega tehnika. Vpisanih je 25 slušateljev. 34 slušateljev se je prijavilo za VEKŠ Maribor s tem, da bo pouk oziroma predavanje potekalo v organizaciji RDU. Za študij na mariborski visoki šoli za organizacijo dela s sedežem v Kranju se je prijavilo 17 kandidatov za študij na I. stopnji, za študij na II. stopnji te šole pa se je prijavilo 15 kandidatov. Po vsej verjetnosti se bo število le-teh do pričetka predavanj še povečalo. Srečanje pionirjev - gasilcev Slovenije V dneh od 4. do 6. oktobra se bodo srečali pionirji - gasilci iz vse Slovenije in to v Zagorju. Srečanja se bo udeležilo 88 ekip s pri- bližno 300 udeleženci. Prvi dan se bodo v popoldanskih urah zbrali pred domom Ljudske obrambe, kje bo uradna otvoritev srečanja, sicer pa bodo v treh dneh opravili testiranje, organizirali seminar za mentorje, izvedli praktični del tekmovanja, pripravili razstavo likovnih del in razstavnih predmetov na temo požarne varnosti. Izvedli bodo kviz s kulturnim programom, zadnji dan pa bodo pripravili parado in se zbrali v parku Revolucije in svobode. Srečanje otroških zdravnikov v Trbovljah V petek, 11. oktobra t. I. bo v Trbovljah strokovno posvetovanje pediatrov - otroških zdravnikov iz vse Slovenije. Tega posvetovanja se bo udeležilo okoli 120 otroških zdravnikov. Na programu imajo proučevanje izsledkov o vplivu onesnaženosti ozračja na razvoj in obolenje človeškega zarodka, o alergičnih pojavih in kroničnih pljučnih boleznih pri otrocih. Posvetovanje organizira pediatrična sekcija zasavskega zdravniškega društva Trbovlje. Predsednik organizacijskega odbora je dr. Ludvik Kramberger. V načrtu imajo, da si bodo v času posvetovanja ogledali tudi nekatere tovarne, pa tudi pridobivanje in transport premoga v jamah naših rudnikov. Delavski svet sozd REK EK je sklenil, da je naš kombinat sopokrovitelj tega posvetovanja z vsemi tremi delovnimi organizacijami, to je do Rudniki rjavega premoga Slovenije, do Termoelektrarna Trbovlje in do Rudarska gradbena dejavnost. Obnova ceste na Dobovec V skladu s programom dela in sprejeto prioriteto s strani občinske skupnosti za ceste v Trbovljah, je Cestno podjetje Ljubljana pričelo 3. septembra z obnovitvenimi deli ceste iz Trbovelj do Dobovca. V ta namen so določili nekatere omejitve pri prevozu v času, ko potekajo dela na cesti na omenjeni relaciji. Trenutno razširjajo in utrjujejo cestišče, urejajo odtočne kanale, itd. (tl) V ponedeljek, 9. septembra, ob 17. uri je bila slavnostno odprta nova telovadnica pri osnovni šoli Trbovlje — pedagoška enota Alojza Hohkrauta na Trgu revolucije. Ta šola, čeravno najstarejša v Trbovljah, doslej ni imela svoje telovadnice, pač pa so za to dejavnost uporabljali en razred. Nov objekt je projektiral IBT — tozd Projektiva, arhitekt Ratko Blažič. Izvajalec del pa je bil SGD Beton — tozd Operativa Zasavje, Trbovlje. Zgrajen je bil s sredstvi 4. samoprispevka delovnih ljudi in drugih občanov občine Trbovlje, deloma tudi s sredstvi osnovne šole Trbovlje. Skupni stroški gradnje telovadnice in adaptacije šole na Trgu revolucije so znašali 105 milijonov din. V okviru adaptacijskih del so obnovili šolske učilnice, predprostore, kuhinjo, oziroma prostore za prehrano, prostore za učno osebje, sanitarije, prekrili so v celoti streho, obnovili fasado, podrli prizidek, ki je služil v preteklih letih za konferenčno sobo učnega osebja in stanovanje hišnika ter opravili vrsto drugih del. Nova telovadnica meri 500 m2. Stoji pa na prostoru bivšega dvorišča pred osrednjim šolskim objektom ob glavni cesti na Trgu revolucije. Omenjenega dne se je otvoritve udeležilo precejšnje število občanov, med njimi so bili tudi predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti, izvajalcev, projektantov, zastopnikov združenega dela, člani sveta staršev, učenci, učitelji itd. Navzoče je pozdravil Jani Holešek, sekretar skupščine občine Trbovlje, govor z otvoritvijo pa je imel Vili T reve n, sekretar OK SZDL, ki je hkrati tudi predsednik koordinacijskega odbora za celodnevno šolo. V svojem govoru je poudaril, da odpiranje nove telovadnice z vsemi spremljajočimi prostori in opremo, potrebno za pouk telesne vzgoje, pomeni hkrati tudi možnost za še večji razmah telesne kulture v Trbovljah. Prostorska stiska osnovne šole Trbovlje seveda s tem še ni rešena, pač pa je ob pomoči družbenopolitičnih skupnosti in občanov zagotovljen znosnejši pouk našim otrokom in učiteljem ob normalnejših delovnih pogojih. Prostori bodo namenjeni tudi množičnemu rekreativnemu športu. Na dlani je, da se bosta lahko temeljito povezovala tako šola kot tudi krajevna skupnost oziroma krajani. Govornik je poudaril, da je bila telovadnica zgrajena iz naših sredstev, služila pa bo tako sedanjemu rodu kot tudi bodočim generacijam, za uspešnejši pouk, pa tudi za boljše zdravje. V otvoritvenem programu so nastopili še učenci športniki z raznimi točkami in otroški pevski zbor te šole pod vodstvom Ide Virt in recitatorji. Za sodelovanje in pomoč ter nastop najmlajših se je zahvalila Ana Klenovšek v imenu sveta staršev. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k obnovi osrednje šolske zgradbe, pa tudi k zidavi in opremi telovadnice, veljajo vse čestitke in najboljše želje, da bi se v tem obnovljenem objektu oziroma novem objektu čim uspešneje in dobro kalili tudi naslednji rodovi. Ne pozabimo, da je veljala ta šola v predvojnem času kot rudniška šola, saj so jo večinoma obiskovali otroci iz rudarskih družin. Odprli so novo telovadnico Dne 9. septembra 1985 so v popoldanskih urah odprli novozgrajeno telovadnico pri osnovni šoli Trbovlje — PE Alojza Hohkrauta na Trgu revolucije. Zgradili so jo iz sredstev IV. samoprispevka. (foto: B. Klančar) (tD Teden boja proti kajenju Nove telefonske Od 14. do 21. septembra je Rdeči križ vodil tradicionalni „Teden boja proti kajenju". Ta akcija je potekala po vsej Jugoslaviji. Z njo so bili občani seznanjeni preko javnih informacijskih sredstev — časopisov, radia in televizije, pa tudi z nekaj brošurami, nalepkami, plakati in namiznimi parolami proti kajenju. Po zbranih podatkih umre v Sloveniji zaradi cigaret vsako leto 2.000 ljudi, obolelih za pljučnim rakom in 1.000 tistih, ki Gasilski piknik Po sklepu Upravnega odbora Industrijskega gasilskega društva smo 14. septembra 1985 organizirali gasilski piknik. Za organizacijo so bili zadolženi: za koordiniranje in kontaktiranje z IGD Velenje Duh Milan, za izvedbo športnega dela Ante Pust, Jože Zagorc, za prehrano in pijačo Egon Zupančič, Zdravko Zupančič, Erik Pirc. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom in gasilskim vozilom odpeljali proti Kalu. Že na dnevnem kopu Blate nas je sonce prijazno sprejelo, tako da je bilo razpoloženje ekipe za pripravo na piknik vzpodbudno in veselo. Veselo smo se ozirali po megli, ki se je kot morje med otoki vlezla med Zasavsko hribovje. Ob kramljanju, prijetnem pogledu na pripravljeno jedačo in ob vonju svežega kruha iz domače peke smo se kmalu pripeljali pred Planinski rudarski dom na Kalu. Čakalo nas je trdo delo. Pograbiti je bilo potrebno precej sena na jasi za domom, prinesti smo morali štiri mize in osem klopi, pripraviti kuhinjo v naravi, pijačo za gašenje žeje, postaviti rekvizite za športni del tekmovanja in še polno drugih malenkosti, ki so nam delale skrbi. Delo pripravljalne ekipe desetih gasilcev je bilo dobro in pravočasno opravljeno, kajti ob prihodu prvih udeležencev piknika ob približno desetih dopoldne smo že lahko postregli z zelo okusnimi čevapčiči, aperitivom, če je bila žeja zaradi pikantne hrane, pa tudi že s hladnim brizgancem. Po 13. uri se je z družinskimi člani gasilcev zbralo kar 70 udeležencev. Komaj smo potešili prvo lako-. to, kajti nekateri so iz doline napravili kar lepo peš turo. Kruljenje v želodcih je ponehalo, žejo smo „gasili“ z brizganci, nekateri že preveč, nato smo pričeli s športnim delom tekmovanja. Pomerjali smo preciznost v pikadu in streljanju z zračno puško, metali smo spojko gasilske cevi v pripravljalni krog, za nežnejši spol smo pripravili tekmovanje v gašenju vnetljivih tekočin in jih poprej seznanili, kako se ravna z gasilnimi aparati. Tekmovalna desetina je prikazala suho vajo z motorno brizgalno in trodelnim napadom. Končno je bila na vrsti nogometna tekma „stari — mladi". Resnično, samo za las smo premagali „tastare“, ki še niso za staro šaro. Športni del se je zavlekel že v popoldan, zato smo pogrešali „kotlete in kokošja bedrca", ki so zadišala z ražnja. Ob kosilu je bila vsekakor glavna tema nogometna tekma, nato pa je bila na vrsti proglasitev rezultatov in podeljevanje nagrad. Tudi na najmlajše nismo pozabili. Vneto so lovili „ri- jih zaradi prekomernega kajenja preseneti infarkt. Pred leti so že sprejeli sklepe, da je prepovedano kajenje v javnih prostorih, v prevoznih sredstvih, na sejah, v šolah itd. Vendar se tega sklepa oziroma priporočila praktično ne držijo nikjer. Prepovedana je tudi reklama za cigarete, vendar tega ne spoštujejo. V Angliji so na primer v akciji uspeli zmanjšati porabo cigaret za 22 %. Skupščina SR Slovenije je na seji 18. septembra letos obravnavala osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu. Med številnimi spremembami in dopolnitvami je tudi določilo, da bi se z zakonom prepovedalo kajenje. Predvideno je, da bi na delovnih mestih ne smeli več kaditi, niti v javnih prostorih, kot so dvorane, šole, zdravstveni domovi, prevozna sredstva itd. Za kadilce naj bi predvideli posebne prostore in določili poseben režim. Kako bo v praksi, pa bo prinesel čas in pa možnosti izvajanja sprejetega ukrepa. številke v Zasavju PTT podjetje Trbovlje je v začetku septembra izdalo nov telefonski imenik omrežne skupine Trbovlje, ki stopi v veljavo 29. septembra 1985. Spremembe so nastale, ker so sedanje vozliščno območje telefonske centrale Trbovlje pretvorili v omrežno skupino. Karakteristična številka nove omrežne skupine je odslej 0601. S tem datumom so se spremenile vse telefonske številke naročnikom, ki so vključeni v naštete telefonske centrale. V novo omrežno skupino, ki jo pokriva PTT Trbovlje, sodijo naslednji kraji: Trbovlje, Čemšenik, Dobovec, Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Izlake, Kisovec, Loka pri Zidanem mostu, Podkum, Radeče, Zagorje ob Savi in Zidani most. Novo oštevilčenje je petmestno in je naslednje: Telefonska centrala Sedanja tel . številka Nova tel. številka Trbovlje 820—xxx 20—xxx 821-xxx 21-xxx 822-xxx 22-xxx 823-xxx 23-xxx Hrastnik 814-xxx 41-xxx 815-xxx 42-xxx Izlake 817-xxx 73-xxx Loka pri Zidanem mostu 818-xxx 84-xxx Radeče 819-xxx 81-xxx Zagorje ob Savi 811-xxx 61-xxx 812-xxx 62-xxx Zidani most 818-xxx 83-xxx Znak xxx pomeni nespremenjeni del klicne številke. V našem kombinatu so odslej oziroma od 20. 9.1985 dalje naslednje nove telefonske številke: Vilke: Področje Trbovlje SOZD REK EK — naročniška telefonska n. c. 22 144 — predsednikKPO 22 439 — oddelek za AOP 22 281 DO Rudniki rjavega premoga Slovenije: — naročniška centrala n. c. 22 144 — ds ss — nabavni oddelek 21 086 — ds ss — prodaja premoga 21 068 DO Termoelektrarna Trbovlje: — naročniška centrala n. c. 21 633 — tajništvo 21 305 DO Rudarska gradbena dejavnost: — naročniška centrala n. c. 22 144 — ds ss — komercialni oddelek 21 387 — tozd RIG 21 403 — tozd IMD 21 041 Področje Hrastnik — sozd REK EK — DO RRPS tozd Rudnik Hrastnik — naročniška centrala n. c. 41 704 42 002 — dijaški dom RŠC 41 357 Področje Zagorje Sozd REK EK — do RRPS Tozd Rudnik Zagorje: — naročniška centrala n. c. 61 106 62 006 Vodja tozda 61 078 — tozd RŠC, srednja šola rudarske usm. 61 501 be“ na praznih steklenicah. Da se ne bi skregali, kdo je boljši, smo vse nagradili s keksi in čokoladami. Temu dogajanju je sledil nogomet „ženske — moški". Rezultat ni pomemben, smeha je bilo pa precej. Sonce je že izgubljalo moč, ko smo v krogu in ob zvokih harmonike našega Marjana prepevali tako dolgo, da smo morali vso opremo pospravljati po trdi temi. Razpoloženje udeležencev je bilo čudovi- to in ko smo se razšli, smo si bili enotnega mnenja, da smo po nekajletnem premoru zopet vzbudili željo po družabnosti, ki vsekakor doprinese k dobrim odnosom v društvu in na delu. Vsem, ki so pripomogli k organizaciji piknika, se zahvaljujemo, kajti za pripravo so si vzeli tudi svoj prosti čas. Milan Duh Krvodajalska akcija V času od 2. do 30. avgusta 1985 so darovali kri v Splošni bolnišnici Trbovlje naslednji sodelavci: Dne 2. avgusta 1985 Tozdi s področja Trbovelj Peter Cajlinger, Milan Murko, Ivan Štrumbelj, Franc Zidar, Mija Ilič, Marjan Bajda, Stanko Volaj, Marjan Gantar Tozdi s področja Hrastnika Marjan Bastič Tozdi s področja Zagorja Karel Odlazek, Radovan Mah kov ič Dne 9. avgusta 1985 Tozdi s področja Trbovelj Franc Kmetič, Franc Gajser, Rudi Žagar, Martin Frajle, Karel Vozel, Srečo Markelj, Dragotin Topalovič, Jani Koželj, Jože Potokar, Vid Žibert, Drago Smode, Boris Jerman, Tihomir Bogojevič, Leon Pavlič, Zoran Tomše, Anton Smode, Jože Plahuta, Dušan Herman, Miloš Debelak, Milan Sušnik, Zdravko Merzelj Tozdi s področja Zagorja Mu sto Heveševič, Vasjo Rems, Janez Perčun, Franc Brlogar, Alojz Rančof, Alaga Sendič, Branko Ocepek, Moris Vedenik, Viktor Benko, Miro Češek, Franc Medvešek Dne 16. avgusta 1985 Tozdi s področja Trbovelj Jožp Klemen, Darko Ahlin, Omer Merdanovič, Mihael Žibert, Nenad Ovčar, Suad Merdanovič, Albert Kolar, Ivo Dru-govič, Ram iz Glamočič, Mirko Teržan, Ivan Škrinjar, Alojz Podmenik, Radislav Dragojlov, Mirsad Brkič, Anton Tominšek, Andrej Kranjc, Niko Božič, David Cerar, Matjaž Korošec, Dušan Lavrinšek, Milan Sotlar, Ivan Ramšak, Mirko Filipovič, Janez Berdon, Jože Kramar, Silvo Mlinar, Dušan Macerl, Vlado Hauptman, Boris Vrbnik, Marjan Sladič, Mihael Dečman, Jure Cestnik, Zdravko Planinc, Drago Završnik, Žarko Tomaič^ Andrej Brezovšek, Iztok Šmid, Fadil Čauševič, Bojan Maček, Matjaž Planinc, Rudi An-drejaš, Roman Paveljšek, Anton Kobal, Živko Mudrinič, Ernest Žunk, Sandi Mlinar, Filip Ahac, Roman Jan, Rafko Mudrinič Tozdi s|}ocfro£]a Hrastnika Miran Dečman, Franjo Tpcar, Esad Hrstič, Miran Meterc, Andrej Marinšek, Angela Maček Dne 23. avgusta 1985 Tozdi s področja Trbovelj Andrej Prašnikar, Zvone Furandžija, Rajko Majcen, Roman Pšunder, Al en Kor vačič, Janez Skerbinek, Izet Heveševič, Biti kolesar je užitek Izteka se kolesarska sezona, na vrsti so še zadnji kolesarski maratoni. Upam, da jih bomo premagali v novih kolesarskih dresih, ki naj bi jih krasila še kolesarska odličja. Zakaj nas, kolesarje, zadnje čase tako vleče na te kolesarske maratone? Vemo, da vsak kolesar lahko kolesari tudi brez maratona, ali vam povem, ko enkrat začneš s prvim maratonom, je končano. To je strašanski magnet, ki te vleče in vleče ponovno na maratone. Kaj je pravzaprav kolesarski maraton? To je kolesarska proga, ki mora biti dolga najmanj 80 km, največ pa 180 km. Ponavadi jo organizira kolesarski klub v svoji občini. Užitek na maratonih je nepopisen. Ze na samem startu se zbere tudi do dva tisoč kolesarjev, raznih starosti in spolov. Kaj vse vidiš, da ne moreš verjeti! Kolesarske drese vseh mogočih barv, kolesa pa od najmodernejših specialk do navadnih ponijev. Zadnje čase so se že pojavile skupine kolesarjev, ki so oblečene v drese svojih delovnih organizacij. Tako smo se že tudi mi na dveh ali treh maratonih pojavili v zeleno črnih kolesarskih dresih z zlatim napisom naše delovne organizacije. Zahvaljujemo se ob tej priliki rudniku Trbovlje in sindikatu za kolesarske drese. Kako poteka kolesarski maraton. Starta-mo ponavadi vsi hkrati, seveda se boljši takoj odvojijo, drugi v skupinah ali posamično vrtijo pedala, da pridejo čimprej na cilj. Vmes na progi organizator postavi kontrolne postaje, da vsak kolesar žigosa svoj kartonček, ki ga dobi na startu. Med vožnjo je veli- ko zabave in smeha, seveda tudi jeze, če ti kolo kaj ponagaja. Najlepše je voziti v man jr ši skupini kolesarjev. Tako mi sedaj vozimo in že se sliši: Glej jih knape iz Trbovelj. Še posebno smo ponosni na našo skupino, saj je v njej zdravnik, ki nas rad spremlja na raznih maratonih, seveda če mu dopušča čas. Če je potrebno, nam rad tudi pomaga. Pravila maratona so, da vsak kolesar, ki brez tuje pomoči prekolesari maraton v določenem času, dobi spominsko kolajno tega maratona. Naš naslednji maraton je „DAKIJEV“ maraton v Ljubljani, ki je bil 8. 9. 1985, dolg 130 km. Potekal pa je takole. Start je bil v Škofljici ob 8. uri. Zbralo se je okrog petsto kolesarjev, med njimi smo bili seveda tudi štirje v knapovskih dresih: dr. Drnovšek, Motoh, Živoder in jaz. Pot nas je vodila skozi Grosuplje, Ponovo vas, Turjak, Velike Lašče, Žlebič, Rakek, Planino, Kaleč, Logatec, Vrhniko, Borovnico, Podpeč, Ig na cilj Škofljica. To razdaljo smo prekolesarili v petih urah in pol. Moram pa povedati, da je Daki-jev maraton kar precej zahteven. Vsak kolesar mora biti dobro pripravljen, da ga premaga. Sedaj pa nas, kolesarje, rekreativce čaka še zadnji „Celjsko kozjanski maraton", dolg 120 km. S tem bo letošnja kolesarska sezona končana. Vas pozdravljajo kolesarji, rekreativci, vabijo in kličejo: Vsi na kolo za zdravo telo! Tone Cesar (Cecko) Kolesarji — rekreativci nastopajo v raznih akcijah, oblečeni v rudarske majice. Na fotografiji od leve na desno so: dr. Hinko Drnovšek, Sušnik, Motoh in Tone Cesar-Cecko. (foto Cesar) Alojz Smete kar, Franc Razpotnik, Alojz Brvar, Anton Metiičar,_ Milan Paveljšek, Milan Černivec, Ivan Šalamon, Branko Arh, Bajro Smajič, Ivan Murko, Andrej Bočko, Damir Vučilovski, Miroslav Alič, Radovan Banovič, Franc Remar, Ivan Ponikvar Tozdi s področja Hrastnika Silvo Sladič, Branko Majdič, Boris Prašnikar Tozdi s področja Zagorja Jani Fele, Ivo Filkovič, Ervin Dobnik Dne 30. avgusta 1985 Tozdi s področja Trbovelj Ferdo Blaznik, Anton Bregar, Milan Jankovič, Miodrag Jovanovič, Jože Klop-čar, Željko Štrok, Jože Ovnik, Darko Odlazek, Drago Cemerika , Rade Masti-kosat Pavle Jamšek, Stojan Maček, Marjan Žuraj, Lado Leskovšek, Franc Hren, Jože Ciglenjak, Stanko Mladenovič, Florjan Slak, Martin Lenart, Edvard Cestnik, Dušan Češek, Alojz Lesar, Janko Taškar, Anto Bobonja, Drago Zupanc, Zvonko Gradič Tozdi s področja Zagorja Franc Bokal, Dušan Špitalar, Vili Povšner, Marjan Knez, Vlado Mljač, Ivan Grobin, Ivan Pustotnik, Stanislav Bokal, Željko Tomič, Jože Nosan, Rado Prelogar, Istok Lebeničnik, Ivan Lebeničnik, Franc Ocepek. Tovariši, darovalci krvi, hvala vam! J. D. Varnostne kabine in loki za traktorje Vzporedno z rastjo kmetijske mehanizacije rastejo tudi prometne in delovne nesreče pri delovnih strojih in traktorjih. Vzroki nesreč pri uporabi kmetijske mehanizacije so še vedno: nepazljivost, precenjevanje in nepopolna oprema. Največ žrtev je med vozniki od 15 do 45 let. Veliko nesreč se zgodi zaradi nepopolne opreme traktorjev. Še vedno je veliko traktorjev brez varnostnih kabin ali varnostnih lokov. Ugotovitve akcije »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO" kažejo, da je precejšnje število traktorjev v prometu z napakami na zavorah, krmilnem mehanizmu, izrabljenih gumah in brez varnostnih kabin ali varnostnih lokov. Skladno z Zakonom o varnosti cestnega prometa morajo biti vsi traktorji od 1. januarja 1986 dalje opremljeni z varnostno kabino ali varnostnim lokom. Do 1. januarja je izredno kratek čas. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poziva kmetijske organizacije in lastnike traktorjev, da takoj pristopijo k nabavi oziroma vgrajevanju varnostnih kabin ali traktorskih lokov za traktorje, ki tega še nimajo. S 27. 7. 1985 ni več potrebno ob nakupu kabine ali loka plačevati temeljnega in republiškega prometnega davka. V Sloveniji izdelujejo varnostne kabine ali loke naslednje organizacije: Centrovod v Slovenskih Goricah, Integrad Avtoradgona — Gornja Radgona, Mercator, Agrokombinat Krško, SGG Tolmin, TOZD Gozdne gradnje in mehanizacija, Komunalno obrtno podjetje Šentjur pri Celju. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trbovlje Kadrovske vesti od 1. 8. do 31. 8.1985 DO RRPS TOZD RRP Trbovlje: Kolman Cvetko - jam. elek., Masleša Nenad - lesni delavec, Vigele Marjana - čišč. prost, v menzi, Ribič Mirsad -izl. jal. iz premoga, Klopčar Joško - lesni del., Potrpin Metoda - ekonom, teh.-priprav., Sikili Franc - zun. del., Florjane Aleš - izl. jal. iz prem., Donlagič Mehmed - kop. pom., Bre-ščakovič Stjepan - vozač, Mušuč Safet -kop. pom., Suljič Mirsad - kop. pom., Čemerika Drago - vozač. TOZD RRP Zagorje: Polc Drago III -elektr.-pripr., Drnovšek Tomaž III. - kovinar-priprav., Sotenšek Franc V. - sodel. pri izv. srednje zahtev, del, Alešnik Miloš - del. na sep., Mikelj Mitja - skladiščnik, Molka Zdravko - kovinar, Dornik Rahela - met. družb. teh.-priprav., Ašič Jurij -elektrik.-priprav., Dakulič Senad - učnik, Pe-stotnik Miran - del. na sep., Mujič Alija - učnik, Lavrič Milan - del. na sep., Mešič Alija -učnik, Dragič Miladin - kop. pom., Sajevic Jože - kop. pom., Kokole Miran - učnik, Per-tinac Desanka - ekonom, tehn.-priprav., Oombič Hasan - učnik, Šviga Joško - učnik, Mujačič Senad - kop. pom., Osmič Bego -učnik. TOZD RRP Hrastnik: Gričar Marjan - pom. del. zun., Hočevar Samo - pom. del. zun., Lučič Jako - učnik, Brčina Mija - kopač, Sapor Igor - jam. elekt.-priprav., Vene Vilko - jam. elektr.-priprav., Kneževič Tunjo - učnik, Vovk Janez - učnik, Cajlinger Bojan - učnik, Zakšek Božo - učnik, Brdar Čerim - učnik, Ekič Devad - učnik, Marinko Boris - kompre-sist, Babič Matej - rud. teh.-priprav., Rizva-nčevič Faik - učnik, Beganovič Muhamed -učnik, Podmenik Darko - kopač, Britvarevič Mustafa - učnik, Imširovič Sead, Galun Janko - pom. del. v delav., Koren Stanko - učnik. TOZD RŠC Trbovlje: Brici Marko - kop. pom., Mulavdič Mevludin - kop. pom., Zdra-lič Ramo - kop. pom., Urnaut ALojz - kopač. TOZD Separacija Trbovlje: Tašker Janko -spenjalec voz, Žnideršič Žarko - naklad, na JZ, Šintler Matjaž - rud. teh.-priprav. DS SS DP RRPS: Laznik Katjuša - kemij. proces.-priprav., Juvan Zdenka - gradb. tehnik-priprav., Pintarič Biserka - ekonom, teh.-priprav., Forte Teodor - refer. požarna varnosti. Vrečar Branko - stroj, ing., Vračevič Marinka - rud. tehnikov-priprav., Bremec Marjan - rudarski tehnik. DO TET DS SS: Novak Polona - ekonomski teh.-priprav., Jelen Irena - nar. mat. tehnik-priprav., Preskar Drago - varnostnik. TOZD VN: Lebar Romana - gradbeni tehnik-priprav.. DO RGD TOZD RIG: Alič Halil - rudarski tehnik, Čam-ber Miroslav - kopač, Bilalič Bilal - vozač, Čauševič Rasim - vozač, Džuzdanovič Amir -vozač, Hasanbegovič Rizalija - varilec, Ka-dirič Vehid - kop. pom., Ostrožnik Ljubo -skladiščnik, Pranjič Anto - kopač, Mikerevič Milan - vozač, Goljuf Tomaž - vozač, Muja-gič Enver - kopač, Petrovič Braco - kopač, Miladinovič Stanimir - vozač, Kadirič Said -vozač, Bilalič Beriz - vozač. TOZD IMD: Kunšek Ivan - ključavničar, Hacin Matjaž - delavec. DS SS SOZD: Breznik Nataša - ekonomski teh.-priprav. ODHODI: DO RRPS TOZD RRP Trbovlje: Kotar Darja - čišč. prost, v menzi - za dol. čas, Basar Katarina -čišč. prost, v menzi - za dol. čas, Lapornik Branko - izl. jal. iz prem. - za dol. čas, Kuder Milan - figurant - za dol. čas, Berger Aleš - fi-gurant - za dol. čas, Kmetič Janez - kopač - v JLA, Cerovšek Jože - kopač - upokojen, Na-, pret Konrad - kopač - upokojen, Osmanovič Nazil - vozač - spor. prek., Brvar Ignac - vozač - spor. prek., Goljuf Tomaž - vozač -spor. prek., Kastelic Edvard - vozač - za dol. čas, Maček Roman - vozač - za dol. čas, Ka-drič Sead - vozač - v zapor, Jager Marko - lesni delavce - za dol. čas, Dabič Robert - izl. jal. iz prem. - za dol. čas, Ribič Mirsad - izl jal. iz prem., Predovnik Sašo - kovinar - v JLA, Frankovič Janez - vozač - spor. prek., Jagušič Franc - kopač - upokojen, Tahirovič Juso - vozač - spor. prek. TOZD RRP Zagorje: Brinovec Franc - del. na sep. - poč. delo, Radej Kristina - del. na sep. - poč. delo, Majcen Mojca - del. na sep. -poč. delo, Cukjati Vesna - del. na sep. - poč. delo, Kos Aleksander - del. na sep. - poč. delo, Slak Roman - del. na sep. - poč. delo, Odlazek Helena - del. na sep. - poč. delo, Ri-stanovič Savo - kopač - v JLA, Mušič Hazim - kop. pom. - v JLA, Vajda Vlado - učnik - sa-mov. prek., Flisek Borut - učnik - poč. delo, Tancič Fuad - del. na sep. - v JLA, Mars Bogomir - del. na sep. - poč. delo, Kos Janez -del. na sep. - poč. delo, Vehabovič Selim -učnik - samov. prek., Prašnikar Janez 15. -kopač - upokojen, Javornik Miroslav - kopač - izključ., Jamšek Anton - kop. pom. - izključ. TOZD RRP Hrastnik: Brakič Irfet - učnik - v času posk. dobe s str. Do, Simonič Janko -jam. kovinar - v^JLA, Aškerc Jurij - učnik Tspor. prek., Orešnik Alojz - kopač - upokojen, upokojen, Dolinar Viktor - kopač - upokojen, Vukoje Vinko - učnik - v času posk. dobe s str. DO, Vukoje Slavko - učnik • v času posk. sobe s str. DO, Slak Darko ■ učnik - v času posk. dobe s str. DO, Skubic Damjan - učnik - spor. prek., Vukovič Sead - učnik - discip. od p., Marič Ivo ■ učnik - discip. odp., Todorovič Cedomir - kopač - discip. odp., Bektaše-vič Enad - učnik - discip. odp., Kanura Boro -učnik - discip. odp., Živkovič Jovo - učnik - v času posk. dobe s str. DO, Radič Branko -učnik - discip. odp., Ivanovič Radovan - kopač - discip. odp. TOZD Separacija Trbovlje: Klopčar Joško -del. na sep. - spor. prek., Fabjan Sašo - del. na sep. - za dol. čas, Jerman Darja - del. na sep. - za dol. čas, Vrtačnik Igor - del. na sep. - za dol. čas. Pižnoht Damjan - del. na sep. -za dol. čas, Škrabi Vanja - del. na sep. - za dol. čas, Klavs Gabrijel - del. na sep. - spor. prek., Kuzmič Aleksander - del. na sep. -spor. prek., Mikolič Slavko - del. na sep. - za dol. čas. TOZD RŠC Trbovlje: Knez Marko - pom. dela - poč. delo, Češnovar Jože - pom. dela - poč. delo, Brinar Igor - pom. dela - poč. delo, Jerman Martin - pom. dela - poč. delo, Vresk Tomaž - pom. dela - poč. delo, Frigel Igor -pom. dela - poč. delo. DS SS DO RRPS: Zdovc Andrej - dipl. ing. elekt. - v JLA. DO RGD TOZD RIG: Osmanovič Abid - kopač - spor. prek., Vrečar Branko - vodja teh. skup. -spor. prek., Podmenik Darko - vozač - spor. prek., Savič Jovo - kopač - samov. prek., Bo-jič Ferdo - kopač - samovo. prek., Zukič Sečo - vozač - samov. prek., Mujkič Indir - vo-i&č ■ samov. prek., Šviga Jože - vozač - samov. prek., Urnaut Alojz - kopač - spor. prek., Merdanovič Razim - vozač - spor. prek., Škrinar Damjan - pom. del. - spor. prek., Hodžič Senahid - vozač - discip. odp., Matkovič Drago - kopač - discip. odp., Rožič Mehmed - kopač - v JLA, Kreže Duško -transp. del. - spor. prek., Baloh Bogdan -pom. dela - spor. prek., Knez Marjan - pom. del. - spor. prek., Krekič Hamid - kopač - samov. prek., Žgeč Srečko - vozač - samov. prek., Vajdič Dušan - vozač - discipl. odp. TOZD Avtoprevoz: Rošelj Branko - voznik mot. vozil - spor. prek. TOZD GRAMAT: Dedič Vehid - vrtalec v kam. - samov. prek., Senegačnik Anica -zlag. opeke - samov. prek., Ibralič Mej ra -zlag. opeke - samov. prek., Komlanc Marta -izv. pom. pri kuh. oprav. - spor. prek., Prašnikar Marcela - zlag. opeke - samov. prek. DS SS DO RGD: Kreča Andrej - vodja teh. sekt. - spor. prek. TOZD IMD: Gašparič Miha - pom. dela - za dol. čas, Hribernik Samo - pom. dela - za dol. čas, Štrajhar Tomaž - pom. dela - za dol. čas, Medvešek Viljem - pom. dela - za dol. čas, Klerer Marko - pom. dela - za dol. čas, Hribar Julijan - pom. dela - za dol. čas, Hacin Matjaž - pom. dela - za dol. čas. Sonja Božič HUMOR IN ANEKDOTE — Tovariš natakar, ali imate žabje krake? — Ne, tako hodim že od rojstva. — Natakar, zakaj ima ta rak samo ene klešče? vpraša nezadovoljen gost. — Druge je izgubil v borbi, zviška odgovori natakar. — Tako? No, potem mi pa prinesite zmagovalca! — Dva potepuha prideta v gostilno in si naročita kosilo. Eden je jedel meso z nožem in vilicami, drugi pa ga je vzel kar v roke in ga trgal z zobmi. Pa ga prvi dregne: — Z nožem! Drugi brž pograbi nož, skoči pokonci in zavpije: — Koga? — No, kaj vam je? vpraša zdravnik. — V spanju govorim. — No, pa kaj je tako strašno, ali mogoče motite moža? — Ne, ampak cela pisarna se mi smeji! Stane se pritožuje prijatelju: — Moja žena ve vse bolje kot jaz. V avtu mi stalno pripoveduje, kako naj vozim in v kuhinji, kako naj pomivam posodo. Miličnik ustavi motorista: — Hej tovariš, pravkar ste izgubili ženo, ki je sedela za vami! — Uh, ali me je treba zaradi tega tako prestrašiti! Mislil sem že,da sem pre-. hitro peljal! — Zlatko, kaj pa ti zadnje čase delaš v vojski? — Bombe čistim. — Ojoj, ali ne morejo eksplodirati? — Kaj bi se zaradi tega razburjal, saj niso moje. Janez se vrne s trga in reče ženi: — Žena, vse sem kupil, kar si naročila, ne morem se pa spomniti, kje sem vse skupaj pozabil. Jaka umira in pravi ženi. — Joj, Mica, priznati ti moram še zadnji greh. Prevaral sem te s tisto Ančko. — Že dobro, Jaka, že dobro. Zakaj pa misliš, da bi te sicer zastrupila. — Peter, zakaj vedno govorimo le o materinščini? — Zato, ker oče tako nima nobene besede. — Kaj praviš, prijateljica, ali je Zlata res tako varčna? — In še kako! Celo v posteljo hodi z drugimi, samo da prihrani lastnega moža! — Mami, noseča sem, zajoka hči. — Za božjo voljo, vzklikne mama, — in kdo je oče? — Kako pa naj vem, saj me nisi z nobenim pustila dvakrat ven. Marinka Strniša Drago Zavrašek Glasilo Srečno izdaja sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Žgalin (predsednik), Jože Kirič, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.400 izvodov. Priprava Repro studio Mrežar, Ljubljana. Tisk KTL — tozd TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva sozd REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb, itd. ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/74 z dne 9.1.1974, spada glasilo Srečno med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. .