ПНБН GDBPDDinjR Štev. 5. V Ljubljani, dne 21. maja 1914. Leto V. Edinost staršev pri vzgoji otrok. Po slogi iz malega zrastejo velike reči, nesloga pa razdere največja dela. Tako so trdili stari Rimljani, ki so po tem pravilu iz male rimske naselbine 'dvignili velikansko rimsko cesarstvo. Tudi dandanes se o slogi mnogo govori in uči. Cesarji iščejo sloge in zaveznikov, da so močne države, organizacije se snujejo vsepovsodi, da bi bili oni, ki se zavzemajo za iste vzore, močni in nepremagljivi. Toda pri vsem tem trudu in stroških se prerado pozablja, da je vsaka država in vsaka dežela in vsaka občina sestavljena iz drobnega ma-terijala, iz majhnih kraljestev, da so ,vse te velike stavbe samo zbor posameznih kvadrov: in ta mala kraljestva in ti mali kameni so družine. Vemo, da nam družine tlači sto in sto nepri-lik in nesreč, ki se jih često kar ne moremo ogniti. Toda velika nesreča in kamen spotike pri vzgoji otrok je pogosto uprav nesloga med starši pri vzgoji otrok. V svetem pismu beremo sledeče zlate besede: Tri reči dopadejo moji duši, ki so pred Bogom in ljudmi potrjene: Edinost med brati, ljubezen do bližnjega inmožinžena, kista enih misli. Torej starši ene misli vsepovsod, zlasti pri vzgoji otrok. S temi vrsticami hočemo opozoriti na nekatere zle posledice, ki izvirajo iz needinosti med starši pri vzgoji otrok. Naj prvo hočemo opozoriti na to, da se po družinah na vse stoinstokrat bolj misli in posvetuje, kakor pa na od-gojo otrok. Kako se razmišlja in posvetuje, v kako šolo bi dali otroka, da bi bil prej pri kruhu. Kam bi s hčerjo, da bi preje prišla pod streho in bila preskrbljena. Ko je pa treba majhne otro-žiče vzgajati, tedaj se pa nič ne posvetujejo, ampak jih vzgaja oče po svojem, mati po svojem, če jih sploh kaj vzgajata in ne prepustita vsega pestunji, ki sama ni bila nikoli vzgojena in torej tudi drugih ne more vzgajati, ker jih ne zna. In vendar je vsa šolska vzgoja prazna in plehka, če otroci nimajo trdne in dobre domače vzgoje. Vzgoja je ena najtežavnejših in najvažnejših nalog, ki jih mora vršiti domača hiša. In če je delo težavno in važno, moramo za tako delo poprijeti v edinosti in skupnem posvetovanju. Toda kako se redno godi? So očetje, ki se za vzgojo otrok prav nič ne brigajo. — Seveda, še za otroke se bom menil. To naj oskrbi ženska, jaz imam drugih sitnosti dovolj. Tak oče se izmuzne odgoji otrok: ob delavnikih je na polju, v gozdu in pri raznih opravkih, v nedeljo mu je pa silno dolgčas pri otrocih, zato pa v gostilno. Domov se vrne, ko že otroci spe. Če sicer res nima časa, ka-ko bi lahko nedeljo porabil za to, da z ženo v slogi sodeluje za odgojo otrok. Ali ne bi mogel z njimi na polje? Kje je boljša šola, kakor skupni sprehod po polju, kjer igraje uvede otroke v spoznanje narave, pa tudi poznavanje Boga? Ali ne bi mogel dolge zimske večere in nedeljske popoldneve z otroki obravnavati, kaj so se učili v šoli, kake imajo naloge in naj bi mu brali na glas lepe knjige? Če bi bilo tako, potem ne bi imeli toliko ponavljavnih učencev, ki še niti gladko brati ne znajo. So zopet očetje, ki se za vzgojo menijo, ampak prav na nasprotni način kakor mati. Mati je morda premeh-ka, oče pa sirov in trd. Imajo več otrok. Vsak otrok pa ima svoj značaj. Tega je treba izslediti in se ravnati po njem. Zato je potreba skupnega dela materinega in očetovega. Otrok je zelo mehkega srca, pa morda bolj slabe pameti. Oče reži nad njim, ga tepe v jezi, mati ga brani in zagovarja. Zopet drugi otrok je brihten, pa trmast in neubogljiv, posebno kak deček. Očetu se de- ček dopade, ker je modrijaš in posebno očetu podoben. Zato pa mu oče prizanaša in se mu smeje, ko pove mati, da ji ni bil pokoren. Vzgoja je needina: Trma se še bolj zakrkne, ubožec na umu in šibak pa ves preplaši in kar obupa sam nad seboj in v srce se mu za-grize zamrza do očeta. Pri vsem tem se pa starši niti ne varujejo, da ne bi otroci javno videli razpora med očetom in materjo. Očitno se prepirata oče in mati. Oče pravi materi, da je sitna in da ni treba vedno režati nad otroki. Otrok to vidi in sliši in takoj ve, kje bo skrivalnica in potuha za njegove napake: Ali pri očetu, ali pri materi. So zopet možje, ki z umom daleč presegajo svoje žene, dasi jim po bla-gosti srca ne segajo niti do gležnjev. Taki često očitno pokažejo, da so več in modre j ši od matere in jo celo pred otroki smešijo. S tem podkopljujejo materni vpliv, zaeno pa seveda tudi svojega. Torej pri vsej vzgoji bodi glavno vodilo to: Otrok naj ve, da sta mož in žena ene misli in enega srca. Često naj se posvetujeta o otrocih — pa ne pred njimi, ampak skrivaj, in naj potem s skupnimi sklepi gresta na delo. Otrok bo potem oba enako spoštoval, nikoli si ne bo upal mater žaliti, ko bo dobro vedel, da za materno besedo stoji očetova trša beseda, pa tudi šiba, če beseda ne bo dovolj. Drugi silno važni navod za dobro vzgojo otrok je: Edinost dobrega zgleda. Koliko imamo vrlih mater, pravih mučenic za svoje otroke, ki pa pišejo vzgojo s solzami, ne v kamen, ampak v vodo zaradi slabega vzgleda očetovega. Najgorje se godi otrokom pijancev. Mati moli z otroki, mati jih vodi v cerkev, mati jih uči dela in štedljivosti, oČe-pijanec pa jih uči s svojim zgledom sirovosti, kletvine, jih pošilja po žganje, ki jim ga daje in jih celo sili piti. Da, dobijo se očetje, ki celo otrokom ne dovolijo vstopiti v Sveto vojsko. Kaj naj ta needinost, ta dušni raz- dor v hiši rodi? Čudeži božji se gode, da imajo kljub temu često pijanci vendar še trezne in dobre oiroke. Takisto je s prejemanjem svetih zakramentov, z obiskom cerkve. Otrok kaj naglo zapazi, da ate ne hodi v cerkev, da gre rajši v gostilno in naglo ga prične posnemati. Zgodilo se je, da je imenitnega očeta vprašala hčerka, ki se je pripravljala za prvo sveto obhajilo: Papa, ali si ti že bil za Veliko noč pri svetem obhajilu? Očeta je bilo sram in zlagal se je otroku, da je bil. Pa ga je bilo še bolj sram laži in je takoj popravil zamujeno dolžnost. Prav taka needinost pri vzgoji se dandanes pogosto pojavlja v hišah, kjer je mož liberalec. Zaraditega dobiva prepovedane časopise in jih bere. Mati jih skriva pred otroki. Toda dolgo to ne gre. Otroci jih dobe in je že spak, da bodo hitro zavohali prav to, kar je zanje strupeno in škodljivo. V otroku zori upor, ki veje iz veri sovražnih listov, in komaj se oče zave, že toži, da ga več ne ubogajo, da so trmasti, pa da j j Ji sam ni nikoli tega učil. Takih zgledov imamo na kupo. Kaj naj tedaj rečemo o edinosti pri vzgoji otrok? Vzgoja je stroga dolžnost obeh, očeta in matere, in sicer dolžnost, ki se ne da nadomestiti na noben način popolnoma. Vzgoja mora biti edina, da otrok nikdar ne opazi, kako sta oče in mati glede njega različnih misli. Vzgoja je težavno delo in mora prav zato biti fekufriVS"tlfelO, "ker se breme lažje nese na dveh plečih, kakor na eni sami rami. ■ n ~-.i-.-k OOOOOOOOOOQOOOOOOOOQQOOOOOOOQQOOQOOOOOOQQOOQOOCOOQOOQQQQ ООООООООО^О(ЧХ>ОО-.ХХЈООООООООСОТ j Kuhinja v Zeliščna ali spomladanska juha. Naberi zelenega peteršilja, terpotca, rmana, prav malo vejico luštrka, peh-trana, črne mete, melise, kislice, regrata, jagodovega perja, solate, špinače, kopriv, janeža, krebuljice in drobnjaka; vse lepo osnaži, operi in drobno zreži, vsega skupaj naj bo za dve pesti. Nato razgrej v kozi za jajčno velikost surovega ali kuhanega masla ali masti; pridaj zrezano zelenjavo, med katero si zamešala dve do tri jajca in eno do dve na male koščke zrezani žemlji. To duši med večkratnim mešanjem četrt ure; nato prilij dva litra gorke vode ali kake slabeje juhe, pridaj še pre-žganja, ki si ga pripravila iz žlice masti in žlice moke, osoli, pokrij in kuhaj pičle pol ure. (Za šest oseb.) Spomladanska prikuha (vegeteri-jansko). Kuhaj do mehkega za pest špinače in ravno toliko perja od rdeče redkvice, pa če imaš enako množino žgočih kopriv. Kuhano odcedi in dobro sesekljaj. V kozi pa duši s surovim maslom ali mastjo pest oprane in dobro sesekljane kislice, polovico manj krebuljice, nekoliko trpotca in peteršilja; ko se je vse dušilo kakih 10 minut, pridaj sesekljano špinačo, koprive in za 1 C žlico drobno zrezanega drobnjaka osoli, zmešaj in prilij osminko litra mleka; ko prevre, pridaj še za pest drobno zrezanih in v maslu ocvrtih žemeljnih kock; vse skupaj še duši par minut in postavi kot prikuho s krompirjevim pirejem ali kot samostojno jed s posedenim jajcem (volovsko oko) na mizo. Zelo zdrava in okusna prikuha. Puding iz kislice in krebuljice. (Ve-geterijansko.) Namoči poldrugo staro žemljo v mrzlo mleko, naberi nekoliko listov kislice in ravno toliko krebuljice (vsega skupaj za eno pest), to prevri in odcedi. V skledi pa zmešaj za oreh surovega masla, en rumenjak, namočeno in ožeto žemljo, odcejeno in dobro sesekljano krebuljico in kislico, žlico drobno zrezanega drobnjaka in zelenega peteršilja ter žlico krušnih drobtin. Vse skupaj dobro zmešaj, zmoči tenek prtič in stresi to mešanje na razgrnjenega, potem dvigni vse štiri ogle prtiča ter jih skupaj zveži z nitjo, tako da pustiš nekoliko prostora, ker puding naraste. Položi ga v vrelo, osoljeno vodo, pokrij in ga kuhaj pol ure. Kuhanega zreži in nekoliko zabeli z razgretim surovim maslom. Daj ga kot prikuho s krompirjem in paradižnikovo omako na mizo ali kot samostojno jed. Mrzla drobnjakova polivka z žemljo. Kuhaj dve jajci v trdo (10 minut), olupi jih in zreži prav drobno z okroglim nožem. Zrezane daj v skledo, primešaj pol v vodi namočene in ožete žemlje, 3 žlice olja, tri žlice kisa, osoli in pridaj še za dve žlici drobno zrezanega drobnjaka, vse dobro zmešaj in postavi kot prikuho na mizo. Fižolova juha s korenjem in krompirjem. Namoči zvečer osminko litra belega fižola, drugi dan ga zavri in čez nekaj minut mu odlij vodo in ga zalij nanovo z gorko vodo, osoli ga in kuhaj v mehko, posebej pa kuhaj en droben, olupljen, na kosce zrezan koren in v tretji posodi dva do tri srednje debele olupljene in na kosce zrezane krompirje. Ko je vse kuhano, odcedi, stlači in vse skupaj pretlači skozi sito. Napravi v kozi prežganje iz surovega masla (za drobno jajce) ali masti in polne žlice moke; ko se moka zarumeni, pridaj pol žlice drobno zrezanega drobnjaka, pre-tlačeni pire in zalij s poldrugim litrom juhe, goveje, svinjske ali juhe, v kateri se je kuhal fižol in krompir, in pusti, da vre vse skupaj 10 do 15 minut. Stresi juho v skledo in ji pridaj zarumene-lih žemeljnih rezin ali kaj drugega ocvrtega. (Za šest oseb.) Rogljički iz obrezkov vlečenega testa. Ko delaš gibanico (štrudelj), ob-reži, preden ga namažeš z nadevom, okroginokrog testo in ga zloži skupaj tako, da je v dve gubi. Gube razreži z malim krofovim obodcem v rogljičke ali polmesece. V ponvi pa razgrej nekoliko masla ali masti, deni vanj rogljičke enega zraven drugega, ponev nekoliko tresi, da se bolj narastejo, in obrni jih, da se zarumene po obeh straneh (kar se zgodi prav naglo). Ko vse , ocvreš, jih stresi v skledo v fižolovo, krompirjevo ali kako drugo juho. Telečji zrezek z žajbljem. Košček telečjega stegna (20 dkg) potolči, osoli in potresi po eni strani z moko (za ščep). Razgrej za pol drobnega jajca surovega masla, položi vanj pripravljeni zrezek; ko se po eni strani zarumeni, ga obrni, mu pridaj 6 do 8 peresc prav drobno zrezanega žajblja, in ko se še po drugi strani zarumeni, mvu prilij dve žlici juhe, da prevre, ga položi na krožnik in precedi polivko nanj. Na mizo ga postavi s krompirjevim pirejem, katerega ovenčaj s preevrto, na listke zrezano čebulo. Fižol s korenjem in krompirjem. (Vegeterijansko.) Namoči zvečer četrt litra fižola, drugi dan ga skuhaj, posebej pa kuhaj na drobne rezance zrezano korenje in zopet posebej zelo debel, na male kocke zrezan krompir. Ko je vse kuhano, seveda v slani vodi, napravi v kozi redko prežganje iz surovega masla ali masti (za eno žlico) in za žlico moke; ko se nekoliko zarumeni, pridaj kuhani in odcejeni fižol, odcejeno korenje in kuhani krompir z vodo vred. Pridaj žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja in kuhaj vse skupaj par minut; prilij za žlico kisa in, ako hočeš, še za žlico kisle smetane. Postavi to jed kot prikuho ali samostojno na mizo. — (Ako kuhaš goveje meso, kuhaj v juhi cel koren in cel krompir, in ko ga daš k fižolu, ga zreži. Tako imaš manj dela.) Jajčni zavitek s trpotcem. (Vegeterijansko.) Zmešaj v lončku emo jajce, ga malo osoli in mu pridaj eno žlico drobno zrezanega trpotca, razravnaj to mešanje v široko plitvo ponev, v kateri si razgrela za žlico masti, ga hitro speci najprej na eni, in potem, ko si ga obrnila, še na drugi strani. Zvij ga kakor štruklje in postavi kot močnato jed na mizo. Jajčni zavitek z drobnjakom. (Vegeterijansko.) Se pripravi ravnotako, samo primešaš namesto trpotca žlico drobno zrezanega drobnjaka. Jajčni zavitek z žajbljem. (Vegeterijansko.) Se pripravi ravnotako, samo da primešaš namesto druge zelenjave pičlo žlico drobno zrezanega žajblja. V kislični polivki zakrknjena jajca. Kislično perje operi, drobno sesekljaj (za dve žlici), v kozi pa razgrej za pol! drobnega jajca surovega masla; ko se segreje, mu pridaj pol žlice moke; ko se nekoliko speni, deni noter kislico, zalij s četrt litrom goveje ali postne juhe, osoli in ko par minut vre, pridaj še za žlico kisle smetane. Ko prevre, je gotova. Deni to polivko v plitvo skledo, vbij noter šest jajc enega poleg drugega, vsako jajce povrhu potresi nekoliko s soljo in če hočeš tudi s poprom in drobnjakom. Daj skledo za par minut v pečico, da se jajca prav malo za-krknejo. Postavi kot samostojno jed po juhi postni ali mesni dan. Kislica s špinačo. Naberi kislice in špinače vsake pol, operi in prevri v slani vodi. Kuhano odcedi in sesekljaj. V kozi pa napravi prežganje iz ene žlice masti in žlice krušnih drobtin. Ko se nekoliko zarumene, pridaj nekoliko 'drobno zrezanega drobnjaka in špinačo (približno sesekljane tri žlice). Zalij špinačo in kislico s četrt litrom juhe in pusti, da vre 5 do 10 minut; nato pridaj še žlico kisle smetane. Kislični pire. Osnaži približno četrt kilograma (par pesti) kislice in ji primešaj nekoliko špinače, operi in prevri v slani vodi; stresi jo na rešeto in jo dobro ožmi, ožeto deni na desko in dobro sesekljaj. V kozi napravi redko prežganje iz ene žlice masti ali za pol drobnega jajca surovega masla in za žlico moke, pridaj kislico in jo zalij s četrt litrom dobrega mleka; ko se nekoliko pokuha, jo naloži na krožnik, okrog nje pa naloži par v trdo kuhanih in г.а kosce narezanih jajc. Postavi kot samostojno jed ali pot prikuho na mizo. Špinačo pridaš kislici samo radi barve. Mavrahova jajčna jed. Zmešaj v lončku dve jajci, osoli jih, pridaj dve do tri žlice opranih, drobno zrezanih mavrahov, žličico moke in žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja. V kozi pa razgrej za žlico masti in stresi vanjo zmešana jajca, postavi v pečico za 10 do 15 minut, da se nekoliko zarumene. Pečeno zreži in daj s salato na mizo. Zajčji hrbet iz govejega mesa. Sesekljaj pol kilograma govejega mesa in 1 dkg slanine (špeha), osoli in zmešaj eno v vodi namočeno in ožeto žemljo, eno drobno jajce, vejico zrezanega zelenega peteršilja, košček čebule in ščep popra. Potresi desko z moko in stresi nanjo meso, katero razravnaj v dva prsta debelo in štiri prste široko podolgasto klobaso, potresi jo z moko in položi v pomazano pekačo ter polij z vročo mastjo, kateri si pridejala košček čebule. Postavi klobaso v pečico in jo peci 20 do 25 minut; med peko jo polivaj z mastjo, v kateri se peče, da se lepo zarumeni. Ko je pečena, ji pridaj par žlic kisle smetane in kake štiri žlice juhe in, ako hočeš, še kakih 10 peresc drobno zrezanega žajblja. Ko vse skupaj prevre, zreži klobaso na primerne kose, obli j jo s polivko in postavi s krompirjevim pirejem, s cmoki ali makaroni na mizo. Krompir z jajcem. Skuhaj dva srednje debela krompirja; kuhana olu-.pi in zreži na male kocke. Razgrej v kozi za žlico surovega masla, pridaj krompirjeve kocke, nekoliko soli, za ščep popra in eno razmotano jajce, vse skupaj premešaj in postavi za pet minut v vročo pečico, da se jajce nekoliko zakrkne. Pečeno zmešaj, stresi v skledo in postavi kot prikuho s salato, špinačo ali čim enakim na mizo. XXX Za vkuhavanje sadja rabimo v novejšem času skoraj le patentne kozarce. So sicer nekoliko dražji, a so zato zelo trpežni, ako zna gospodinja ravnati s kozarci, jih lahko ohrani celo življenje. Sadje, vkuhano v patentnih kozarcih, je bolj zdravo, ker ne potrebuje toliko sladkorja in sladka sadna voda nam ugasi žejo. Poleg kozarca moramo imeti tudi pokrov, gumijast obroček in pero iz žice ali pločevine, ki se rabi med kuhanjem, da trdo tišči pokrov. Za kuhanje rabiš širok lonec, v katerega moraš postaviti leseno dno, kozarci ne popokajo. Zelo pripravni so nalašč za to izdelani lonci s toplomerom, a so še precej dragi. Ako vkuhavaš v patentne kozarce, pazi na sledeče: Vsa posoda, ki jo rabiš za vkuhavanje, mora biti snažna. Pokvarjene kozarce, pokrove, gumijeve obročke, kakor pesesa, ki več trdo ne zapro, ne rabi. Posodo iz pločevine, ki jo delj časa ne misliš rabiti, namaži z oljem, da ne zrjavi. Gumijeve obročke umij vselej, preden jih rabiš, v topli vodi, v kateri si raztopila nekoliko sode, in jih izplakni v čisti mrzli vodi. Kadar odpreš kak kozarec, položi obroček takoj v mrzlo vodo, ga pozneje čisto izmij v topli vodi in shrani suhega v papir ali obesi na lesen drog in hrani na suhem prostoru, kjer ne vleče. Obročki se kaj lahko pokvarijo, če jih pa čiste lepo shraniš, ostanejo mehki in so uporabni več let. Obročki, ki si jih spravila umazane, se začno lomiti že prvo leto in niso za rabo. Vse, kar hočeš vkuhati, bodisi že jagode, sadje ali zelenjava, mora biti najboljše vrste, izbrano, lepo očedeno in oprano. Z vkuhavanjem ne odlašaj; takoj, ko vse pripraviš, začni vkuha-vati. Živila, ki imajo v sebi že kal gnji-lobe, ne vkuhavaj. Zgornji rob kozarca, gumijev obroček in pokrov mora biti popolnoma suh, ko zložiš kozarec. Ne napolni kozarca s sladkorno vodo prav do vrha, da pri vkuhavanju ne teče iz kozarca. V mrzle kozarce ne vlivaj vroče vode in v vroče ne mrzle vode, tudi ne postavljaj vročih kozarcev v mrzlo vodo, na kamen ali prepih, mrzle kozarce po ne v vročo vodo. Ko je sadje kuhano, ga lahko pustiš v loncu, da se ohladi ali pa vzameš iz lonca in pokriješ z ruto. Nikdar ne snemi peres iz kozarcev, dokler isti niso popolnoma mrzli. Preden začneš vkuhavati, preglej dobro, ali je položen obroček natanko na rob kozarcev in ako pero trdo tišči na pokrov. Drugi ali tretji dan po vkuhavanju preglej vse vkuhane kozarce, ali so vsi zaprti. Če najdeš kak kozarec odprt, preišči ga, da najdeš napako, poglej, če je rob kozarca gladko brušen, če ni odbit pokrov, če je obroček pravilno na kozarcu. Slabo brušene kozarce ali pokrove navadno zamenja prodajalna, kjer si jih kupila. Hrani kozarce na suhem, hladnem temnem prostoru. Preden rabiš vku-hana živila, jih vselej prej poduhaj in pokusi,-ako se ti zdi duh ali okus neprijeten, jih ne rabi, ker to je znamenje, da so pokvarjeni. Kuhaj, če le mogoče, kozarce ene velikosti in enake vsebine skupaj. Sadje vkuhavamo navadno surovo s pridatkom sladkorja in vode. Vsako sadje, ki ga hočeš vkuhati, mora biti popolnoma zrelo, a ne prezrelo. Pre-zreli sad spoznaš na tem, da je moker, ali da je mokra posoda, v kateri je bil shranjen. Velika pozornost je potrebna pri vkuhavanju jagod, da ohranijo lepo obliko. Nikdar ne pusti jagod zavreti v loncu, zadostuje popolnoma toplota 80 stopinj C., ki mora trajati neprenehoma 10 do 15 minut, da se pregreje cela vsebina. Koščičasto sadje, kakor črešnje, češplje, slive, marelice i. t. d., lahko vkuhamo s koščico ali bre znje. Pri sadju, od katerega se lahko izloči, jo odstranimo, pri drugem pustimo, ker bi. sadje ne izgledalo lepo. Ako sadju odstraniš koščico, pridaj na vsak liter približno šest iztolčenih jedrc iz koščic dotičnega sadja. Večji sad, kakor breskve in češplje imajo trdo kožo, breskve tudi grenko, to navadno olupimo. Najlažje se olupi na sledeči način: Naloži sadja na preluknjano posodo, rešeto, sito ali preboj le toliko, da pokrije dno, vtakni posodo v krop, poskusi, ako se koža rada odloči, ako ne, vtakni še enkrat v krop in potem hitro v mrzlo vodo. Ko se sadje odteče, ga daj v skledo. Potem zopet naloži dno posode s sadjem in ponovi parenje tako dolgo, da je vse sadje preparjeno, kakor kuhan krompir ga boš lahko olupila. Lupi se navadno le večji sad, mali se vloži s kožo vred. P e č k a s t o sadje, hruške in jabolka, se navadno olupi, le manjše vrste hrušk s tanko kožico vloži neolup-ljene, cele, razpolovljene ali zrezane v četrtinke, po velikosti hrušk. Izreži vselej peške in muho. Ako lupiš jabolka, oziroma hruške, deni krhlje v mrzlo vodo, v katero si kanila citronovega soka, da ne postanejo rjavi, kar pa ne pomaga dosti, zato jih moraš lupiti neposredno, preden jih vložiš v kozarce. Za sladko s a d j e, na primer sladke črešnje, zadostuje popolnoma 300 gramov sladkorja na liter vode, za kislo sadje moraš vzeti več sladkorja, največ ga zahtevajo breskve. Najboljši sladkor za vkuhavanje je nebarvan, takozvani zdro-bov sladkor. Daj ga v mrzlo vodo, ko se raztopi, nalij z njim kozarce s sadjem. Če hočeš razstopiti več kakor 400 gramov sladkorja v enem litru vode, moraš isto zavreti in z ohlajeno naliti kozarce. Vsak kozarec potrebuje približno tretjino sladkorne vode. Ako imaš na primer 6 kozarcev po en liter vloženih s sladkimi črešnjami, rabiš šestkrat eno tretjino litra sladke vode, to je 2 litra, in če računamo na 1 liter vode 300 gramov sladkorja, rabimo za 6 li-terskih kozarcev 600 gramov sladkorja. Sladkorno vodo, ki včasih ostane, vlij v kozarec in kuhaj z drugimi kozarci. Tako ti ostane nepokvarjeni na in jo, ko drugič vkuhavaš, laliko porabiš. Rdeče jagode so radi finega okusa in duha zelo priljubljen sad, Sveže lahko damo na mizo brez sladkorja ali s stolčenim sladkorjem; lahko vlijemo nanje nekoliko vina, ali jih pokapamo z limonovim sokom, ki se zelo poda tudi vrtnim jagodam. Gozdne jagode damo na mizo z mlekom ali smetano v nežnih posodicah, ki smo tih spekli v pečici. Odcedek iz rdečih gozdnih jagod. Jagode preberi in stresi v belo porcelanasto skledo, potresi jih s presejanim stolčenim sladkorjem, in sicer vzemi na 1 kg jagod 1 kg sladkorja. V skledi se mora sladkor popolnoma pomešati z jagodami, zato ne stresi ves sladkor naenkrat, ampak nekoliko jagod in nekaj sladkorja in zopet jagode in sladkor. Jagode se ne smejo zdrobiti. Posodo dobro pokrij in postavi v hladno klet. Sladkor izvleče iz jagod sok in prijeten vonj. Čez tri dni stresi jagode na zelo gosto sito ali kako drugo cedilo in počakaj, da se sok odcedi sam od sebe, ne da bi kaj mečkala ali stiskala. Pridobljen sok pusti nekaj dni v velikih, dobro zamašenih steklenicah, da se kolikor mogoče očisti, potem ga previdno odlij in napolni z njim manjše steklenice ter postavi odprte v lonec. daj na dno in okoli steklenic kako ruto ali slame, da ne počijo in jih razgrevaj v vreli vodi 10 do 15 minut, ko jih izrJih: hitro zamaši s snažnimi zamaški. Ohlajenim pomoči zamašek in vratove steklenic v raztopljen parafin ter shrani na hladen, suh in temen prostor. Iz gošče, ki ti je ostala, ko si odli-la sok, skuhaj marmelado. Pretlači goščo skozi gosto sito, prekuhaj jo v glinasti posodi, napolni z njo takoj čiste, vroče kozarce in jih zaveži s pergamentnim papirjem. Č e ž a n a iz gozdnih jagod. Lepe gozdne jagode pretlači čez sito v porcelanasto skledo. Zmešaj v dobljeno kašo enako težo stolčenega, presejane-ga sladkorja in postavi skledo v kozo vrelega kropa ter pusti v njej 12 ur. Paziti moraš, da se voda ne povre. Potem napolni pripravljene kozarce, položi čez čežano krožek v rum namočenega papirja ter zaveži z dvojnim pergamentnim papirjem. Tako pripravljena čežana iz gozdnih jagod ohrani popolnoma svojo lepo rdečo barvo in prijeten okus. Gozdne jagode ne moreš vku-hati, кет* izgube popolnoma barvo in dobe grenak okus. Vrtne jagode rabijo pri vku-havanju mnogo pazljivosti, da se ne pomečkajo. Odstrani jim peclje, umij jih v mrzli vodi, jih vlagaj takoj s srebrno žlico v kozarce. Drži kozarec po strani, da lažje vlagaš, napolni ga do vrha. Dobro je, da začneš vlagati uro prej, preden misliš vkuhavati; jagode se namreč hitro vsedejo, da lahko kozarec pred vkuliavanjem še enkrat na-12 polniš. Sladkorja vzemi na 1 liter vode 600 gramov, prevri ga in z raztopino zalij jagode. Jagode kuhaj 10 do 15 minut pri 75 stopinjah C. Nujno je potrebno pri jagodah, da se voda zelo počasi ogreva, drugače izteče skoraj ves sok iz jagod. Ivanovo grozdjiče (ribezelj). Ako je potrebno, operi sad, potem ga s srebrnimi vilicami osmukaj od pec-ljev in deni jagode v pripravljen lonec. Skuhaj sladkorno vodo, in sicer 1 kilogram ali še nekoliko več gramov sladkorja na 1 liter vode, ker je Ivanovo grozdjiče bolj kislo kakor drugo ja-godičevje. Potem pristavi lonec z jagodami k ognju in jih kuhaj 20 minut pri 90 stopinjah C. Nato jih postavi za 24 ur v hladno shrambo. Drugi dan previdno napolni kozarce, prilij potrebnega soka, zapri kozarce in jih kuhaj 15 do 20 minut pri 80 stop. C. Maline, robidnice in borovnice vkuhaj na isti način. Pri malinah zadostuje 500 gramov sladkorja na 1 liter vode, pri robidnicah 700 gramov na 1 liter vode. Č r e š n j e so jako dobre za vku-havanje, ker imajo trdo meso, lep duh in ravno pravo velikost. Vkuhavajo se rajše črne črešrije, ker imajo lepšo barvo v kozarcu. Črešnje morajo biti zrele, a ne pre-zrele, paziti je na črve, ki so posebno v suhih letih radi v črešnjah. Zbranim in opranim črešnjam previdno odstrani peclje ali poreži peclje s škarjami, nato jih tesno vloži v kozarce. Za sladke črešnje zado3tuje 300 gramov sladkorja, za kisle črešnje, višnje pa 750 gramov sladkorja. Sladkorno vodo vlij v kozarce, zapri jih in kuhaj bolj mehke črešnje 5 minut pri 90 stop. C, bolj trde 10 minut. Paziti je, da či'ešnje ne razpoka j o, zato jih počasi razgrevaj. Marelice so za vkuhavanje najbolj priljubljen sad. Manjše marelice se vkuhajo cele, večje se olupijo in raz-polove. Pri marelicah je najtežje zadeti pravo zrelost; premalo zrele niso dobre, preveč pa tudi ne. Olupijo se kakor drugo sadje, da se jih potopi na situ najprvo v vrelo, potem v mrzlo vodo, koža poči in kaj hitro so olupljene. Nato se jih razpolovi, odstrani koščico in naloži v kozarce tako, da je okrogla stran obrnjena na zunaj. Ker smo odvzeli koščice, jim dodamo nekaj stolčenih jederc, te položimo med polovice, da se na vnanji strani ne vidijo. Na nje vlijemo sladkorno raztopino, in sicer 500 gramov sladkorja na 1 liter vode. Kuhajo se 10 do 15 minut pri 90 stop. C. Cele vložene marelice pa 10 do 20 minut. Č e č a n a iz marelic (marmelade, salsen). Popolnoma zrele marelice operi, razpolovi in jim odstrani koščice. V glinasti ali nerazpokani po-leščeni posodi jih pristavi s prav malo ali brez vode k ognju, da se med mešanjem razkuhajo. Ako ima š parilnik, jih lahko tudi pariš. Takoj, ko se razpuste, jih vroče pretlači skozi sito. Dobljeno kašo stehtaj in deni vkuha-vat v plitvo posodo. Med vkuhavanjem se mora neprestano mešati, da se no pripali. Ko je popolnoma gosta, ji pri; daj stoičen sladkor, in sicer na 1 kg kaše 60 do 70 dkg sladkorja; pusti še prevreti, da se sladkor popolnoma raztopi in delo je gotovo. Vkuhavanje se mora vršiti hitro, ker sicer izdelek močno potemni in izgubi lepo barvo. Še z vročo čežano napolni vroče kozarce in jih takoj zaveži s pergamentnim papirjem ali pa jih postavi v gorko pečico, da se izsuši vrhna plast in potem zaveži. Patentne kozarce pa takoj razgrevaj 5 do 10 minut pri 90 stop. C, da se zapro. Čežano iz č r e š e n j delaj na enak način; pri črešnjah zadostuje 50 dkg sladkorja na 1 kg pretlačenih čre-šenj. Vkuhan grah. Grah, ki ima že precej polno stročje, vendar pa je še popolnoma zelen, izlušči in takoj prični z delom, če zrna nekaj časa leže, po-stanejot rda. Preberi jih in stresi v snažen prtiček, katerega potfopi za 5 minut v vrel, osoljen krop, potem pa takoj za hip v mrzlo vodo. S preparje-nim grahom napolni takoj pripravljene patentne kozarce in jih zalij do vrha s slano vodo. V to svrho vzemi 1 liter čiste vrele vode in pičlo žlico soli. Napolnjene kozarce pravilno zapri in razgrevaj 1 in pol ure v vreli vodi. Drugi ali tretji dan se razgrevajo drugič pol ure v vreli vodi, kar nikdar ne smeš opustiti. Večkrat posrka zrak med razgre-vanjem vso vodo, kar pa nima na tr-pežnost nobenega vpliva in ostane tak grah kljub temu nepokvarjen in okusen. Tudi sladkorni grah v stroč-ju se vkuhava na podoben način, le namesto soli vzamemo četrt kg sladkorja na 1 liter vode. Prvo razgrevanje naj traja tri četrt ure pri 100 stop. C, drugo čez 2 ali 3 dni četrt ure ravnotako v vreli vodi. Š p a r g 1 j i. Za šparglje moramo vzeti visoke literske ali poldrugliter-ske kozarce. Beli, ravni in primerno enako debeli šparglji se prerežejo na tako dolžino, kakor so kozarci visoki. Potem se namakajo pol ure v mrzli vodli, ki se med tem časom večkrat premeni. Z ostrim nožem se nato olupijo tako, da pod glavico zastavimo in navzdol odluščimo zgornjo kožo okroginokrog v posameznih trakovih. Za navadno porabo lahko vkuhavamo šparglje tudi neolupljene. Ko so šparglji na ta ali oni način pripravljeni, se najprej kuhajo kakih 5 minut v slani vodi, potem se polijejo z mrzlo vodo in vlože z glavicami navzdol v pripravljene steklenice. Napolnjene se zalijejo s slano vodo, pokrijejo in razgrevajo 1 in pol ure v vreli vodi. Razgrevanje je pri šparg-ljih ponoviti še dvakrat v presledku 2 do 3 dni v vreli vodi pol ure. Majnik, krasni majnik je tu. V novih prazničnih oblekah se postavljajo gorski vrhovi, z njimi tekmujejo travniki v nižavah. In naši vrtovi? Kar najlepše so se odeli in posuli z razno-bojnim cvetjem. Ljubko je pokukala šmarnica s svojo beloposuto nežno glavico iz temnozelenega perja. Dasi se skrivaš v svoji ponižnosti, vendar te ni mogoče zgrešiti, saj te izda blagi duh, ki si ga porosila po beli glavici. Tudi vrtna jagoda je zacvetela. Bel cvet bo rodil rdeč, zelo okusen, sladek sad. Po okusu sicer ne prekašajo gozdnih, a po debelosti so vrtne jagode velikani napram gozdnim. Jagode zahtevajo dobro pognojeno zemljo in solnčno lego. Zalivanje z gnojnico pred cvetjem je zelo priporočljivo, pozneje ne, ker bi gnojnica škodovala okusu. Nasade se jagode jeseni velikega srpana in ki-movca, ali pa spomladi sušca in malega travna. Njih razdalja naj bo 45 do 50 cm. Poletu je treba pridno trebiti ja-godičju tiste dolge, po tleh se plazeče živice, ki vso gredo preprežejo, ako jih o pravem času ne porežeš. Tudi zelo oslabe grmič in mu odvzamejo življenjsko moč, da ne rodi in ne more dobro uspevati. Jagodnjak rodi drugo in tretje leto največ, potem pa začne slabeti in pojemati. To se prepreči na zelo lahek način. Nekaterim grmičem se puste živice. Lete spuste na svojih ko-lencih na spodnji strani koreninice, na zgornjem koncu pa šopek listov. Te mlade rastline se posade v rahlo prst. Začetkoma jih je treba zamakati, da se dobro primejo. Množe se na ta način od ranega poletja do meseca kimovca. Ko začno plodovi rdeti in zoreti, podlaga] jim črepinje, strešno opeko ali treske in drugo. Podkladaj zato, da se ne poblatijo. Jagod je več vrst. Nekatere izmed njih, kakor: Kralj Albert Saksonski, Sakstons noble, Sakstons Sesa-lien, Sakstons Royal in še druge. Jagoda je bila že v starem veku znana. A vendar se je njena kultura začela šele v 16. stoletju. Prinešena je bila iz Amerike. Na Francoskem so jo začeli prvi gojiti. A vendar so prvi in najboljši go-jilci še vedno Amerikanci. Na Angleškem se je za njeno gojitev posebno zavzela kraljica Viktorija in njen soprog Albert. V današnjih dnes se pa z jagodnimi nasadi pečajo največ Nemci. Vsako leto izumejo nove lepe vrste. Nekateri sadovi so tako debeli, kakor mlade breskve. Za jed se pripravljajo različno. Potresene s sladkorjem so zelo dobro. Nekateri jih polivajo z vinom, z limonovim ali pomaračnim sokom. Nekateri jih jedo z gosto smetano. Dobre so tudi kot odcedek in vkuhane. Da je bila jagoda že od nekdaj zelo priljubljen sad, nam pričajo različne pravljice, ki so navezane nanjo. Kdo ne pozna pravljice: Mačeha in sirota. Mačeha je poslala sirotko v gozd po jagode itd. Pa ne samo okusna, lepa in dišeča je jagoda, pripisujejo ji tudi zdravilno moč. Posebno se jo rabi proti revmatiz-mu in podobnim boleznim. Cvetje gozdnih jagod potrgano in posušeno daje okusen čaj, ki je dober proti prehlaje-nju. K u m a r e. Pridelovanje na prostem. Ker je kumara doma iz gorkih krajev južne Azije, je zelo občutljiva proti mrazu. Na prostem se sadi po 15. majniku. Zemlja mora biti dobro zrahljana in zelo pognojena. Najboljše je, če se zemlja za to že jeseni pripravi. Sadi se v vrstah v 10 cm globoke braz-dice, ki naj bodo 100 do 135 cm narazen. Brazdice se zasujejo in se prst po-tolče z lopato ali motiko. Da seme prej kali, se dene 8 do 10 dni prej v mokro žagovino. Med rastvo je kumare zamakati z vodo in gnojnico. Zemljo je treba zrahljati in ko nekoliko odrastejo, se osipljejo. Odščipavanje vršičkov na glavnem steblu in na stranskih mladikah zelo pospešuje rast in rodovitnost. Po tleh ležeča stebla je razvrstiti in na več mestih osipati, da poženo korenine. Za seme pusti najdebelejše in najpopolnejše plodove. Delo na vrtu meseca majnik a. Pridno okopuj, rahljaj in oplevi nasajene sadike. Presadi še solato, kolerabe, zelje, ohrovt, rdečo peso, mali ohrovt, karfijole. Nasej kumare, solato, mesečno redkvico. Nasadi fižola, nizkega in visokega. Vrtnic'e poškropi z galico in potresi z žveplom. Če so se ti zaredile uši, poškropi jih s tobakovo vodo. Pridno zalivaj s prestalo vodo in po dežju tudi z gnojnico. Perutninarstvo. Kako preženemo kokanje kokoši ? Najhitreje s tem, da kokoš zapremo za en dan v majhen kurnik, ki ga postavimo na hladna tla in da ji ne damo ničesar razen mrzle vode. Namesto malega kurnika se vzame lahko majhen zaboj. Če bi ne zadostoval en dan takega hladnega zapora, naj se pusti kokoš dva dni notri. Zapreti se pa mora takoj, ko začne kokljati. Ne redite starih kokoši in takih, ki slabo nesejo! Največ jajc znese kokoš v drugem in tretjem letu, zato se reja v tem času najbolj izplača. Tri leta stare kokoši pa naj se odstranijo od nadaljnje reje, ker dajejo premalo jajc. Stare kokoši tudi niso dobre za meso. Včasih kokoši slabo neso, čeprav se dobro krmijo in tudi niso prestare. V tem slučaju jim pomešaj vsako jutro nekoliko toplega mleka med otrobe ali med moko in temu primešaj za tri kokoši po eno kavno žličico koprivnega semena. To je posebno priporočljivo za zimo, ker po topli klaji in po koprivnem semenu začno kmalu nesti. Če nimaš mleka, pa vmesi moko z vročo vodo. Med .to klajo devajo nekateri po eno kavno žličico paprike in slabo žličico klajnega apna, kar je preračun j eno za 15 kokošij. V ta namen je tudi dobro seme solnčnice in v letu na drobno sesekane koprive. Poleg tega se morajo kokoši dobro hraniti, in sicer je za nje ječmen, ajda, pšenica, najboljši pa oves. Koruza je za debeliko prav pripravna, a za jajca ni dobra. Z a v a-litev so pripravnejše starejše kokoši, ker bolj pridno sede in torej izležejo več piščet, kakor mlade. Kokoši se ne sme več podložiti, kakor 14 do 15, ponajveč 18 jajc. Podložena jajca morajo biti snažna; če so luknjice na lupini od nesnage zamašene, tedaj se pišče zaduši, ker mu manjka zraka. (^gSggp^ggSSgSgggEggaSggSgSEgggggggggšSSgBgggBgS^gggg^ ftfi Zdravfe M In /И1ПГ\ n 3CQODnD3nnnDODDn[2DDDanODDDaOapnnnnnr:0nDO|a /aconk nl lu //i Гт| I r tr N\ цКплггп1ТЧжлпллгпгт.1пппга1тгпппттгтпп u /,-rn и:пК\ "I Mrzlica sama na sebi še ni bolezen, pač pa prvi pojav raznih lahkih ali težkih bolezni. Ko začuti še zdrav človek hipni, nenavadni mraz po hrbtu in nekako mrzlo tresenje po vsem životu, stori najbolje, ako se takoj vleže v posteljo in dobro pokrije. Bolezen, ki se naznanja z mrzlico, če jo že ne moremo preprečiti, je treba vsaj omejiti s potenjem, da ne stopi v oni nevarni stadij, ki lahko zahteva naše življenje. Za potenje uspešno rabimo razne čaje, kakor: lipov, bezgov (terjak) in ruski čaj z rumom ali z limono. Kakor hitro nastopi potenje, se mora bolnika skrbno varovati prepiha, ne' odpltcrti *VfaffeP ne okfvA'' bolniške sobe tako dolgo, dokler traja potenje, paziti je tudi treba, da se bolnik sam prehitro ne razkrije. Polagoma se mu odvzema preobilna odeja, naglo odstrani prepoteno perilo, život krepko zdrgne s pogretimi rutami, nato pa preobleče bolnika in postelj v sveže pogreto perilo. Mrzlica združena z dolgotrajno boleznijo silno zdela bolnika. Mrzlični bolniki se tudi mnogo hitreje ob-ležijo, zato morajo imeti dobro in mehko posteljo. Rjuho moramo z varstvenimi iglami gladko napeto, pripeti na žimnico. Bolnikom, ki so dolgo v postelji in vsled mučne bolezni zelo shujšani, se rade napravijo na nekaterih delih telesa, zlasti hrbtu, križu, komolcih in petah, s e n e. Na preležanih mestih se pojavijo najpreje rde-«e in boleče pege, potem pa obsejne in globoke rane, ki segajo včasih do kosti. Položaj bolnika, ki je že preje mnogo trpel, se poslabša do neznosnoti. Skušaj postanek po možnosti preprečiti s tem, da bolnika večkrat preložiš in skrbiš za snaž-nost kože s pridnim umivanjem; dobro je dotična mesta večkrat umiti s francoskim žganjem, citroničnim sokom ali vodo z je-sihom. V vseh težjih slučajih pa si bo treba omisliti zračni svitek iz kavčuga, napolnjen z zrakom ali mlačno vodo; na njem bo ležal bolnik mehko in mesto, ki bi utegnilo ali je postalo senasto, bo brez pritiska. Tudi bolnikovih ust ne zanemarjaj; če ne more tega sam storiti, mu je treba izbrisali sobe in jezik z vodo, ki si ji dodala par kapljic kisa. Suhe, razpokane ustnice namaži večkrat na dan z glicerinom ali oljem, Radi pomanjkanja teka zavrača bolnik navadno vsako hrano, koprni le po mrzli, hladeči pijači. Najbolj mu ugaja limonada, malinovec ali drugi sadni sokovi pomešani z mrzlo vodo. Hrana naj mu bo prekuhano mrzlo mleko, ki se mu doda vsakokrat s čajevo žličico konjaka, da je mleko bolj okusno in krepilno in krepka mesna juha z raztepe-nim rumenjakom, ki ne sme biti mastna, ker bi škodovala bolniku. Vsa maščoba se mora z žličico posneti. Semtertja se sme bolniku ponuditi malo zgoščenega, ali navadnega vina in kako mlečno ali močnato jed. Seveda od vsakega le po malem, dokler se ne spravi bolnika polagoma zopet na noge. Če je pa določil zdravnik hrano, se moramo strogo držati njegovih povelj. Na svojo roko ne sme potem gospodinja bolniku določati hrane; taka neubog-ljivost in malomarnost bi imela za bolnika lahko najhujše posledice. Tudi naj se nikar ne boji, da bo bolnik preveč opešal, češ, da mu je zdravnik premalo dovolil. Zdravniki dandanes dobro vedo, da je treba bolnemu telesu redilnih snovi in vestno preračunajo, koliko bolnik potrebuje in koliko more prenesti brez škode. Proti izpadanju in za rast las naberi orehovega cvetja; moči ga na solncu dva dni v žganju, potem ga precedi in razredči z slabšim žganjem. S tem namaži kožo na glavi zvečer šest do sedem dni zaporedoma, potem prenehaj štirinajst dni in zopet lahko ponoviš. Lasje postanejo svitli in gosti. Odpiranje oken. Svež čist zrak je polovica zdravja, zato odpirajte okna, pustite ijih odpvla ccl dan in ob toplih nočeh tudi celo noč. Ponoči ali zjutraj bi zamogel zrak le škodovati, če neposredno zapiha na posteljo, kadar smo bili preveč pokriti in se vroči razkrili, drugače pa utrdite vaše otroke in sami sebe, da vas ne bo podrla vsaka najmanjša sprememba zraka. Po mestu spioh ne dobiš čistega zraka čez dan, zato odpiraj okna takoj zjutraj ko vstaneš. Gospodinja, ki štedi vodo in zabranjuje zraku vstop v sobo, sama kliče bolezen v hišo. Sleckenpferd-lililno mlečno milo BERGMANN & CO., Tešin ob Labi je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsaki dan pohvalnice. Dobi se povsod & 80 vin. 745 idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) I. 1-30. Dobiva se v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. Sprejmeta se takoj pođ ugodnimi pogoji dva krepka dečka 14 do 16 let stara, poštenih staršev, v popolnoma na novo moderno urejeno vodno fužino, kjer se izdeluje razno orodje. J. Hočevar, izdelovalnica sekir in raznega orodja Mekinje .Kamnik. 1574 112 SiermecKi |s> Celje in razno moderno blago za moSke in ženske obleke pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna 238 R. STERMECKI v CELJU št. 305, Štajersko. Ilustrovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj. - Pri naročilih iz Amerike in Balkana treba posiati denar naprej. SIRUP PAGLIANO najboljše čistilo za kri. Iznajden od prof. GIEOLAMO PAGLIANO leta 1838 v JFlorenci. V tisočerih rodbinah že nad 70 let v uspešni rabi. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah pravi sirup „GIEOLAMO PAGLIANO" z modro varstveno znamko s podpisom iz- . -—> najditeljevim: Vsa nadaljna pojasnila daje Ivrdka Prof. GIROLAMO PAGLIANO v FLORENCI Via Pandolfini. (Prospekti na zahtevo zastonj in franko.) Pristna, naravna na debelo po 36 v, 44 v, 48 v, 60 v za liter, se dobijo pri R. Marenčič, Kranj. Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Velikanski uspeh! Največje zanimanje. 1159 Znamke koles, po katerih se najbolj povprašuje in so najbolj priljubljene, so nepobitno: P" najboljše kolo v manarhiji, dobro in ceno ljudsko kolo. Osterr. Waffenfabriks-Gesellschaft, Steyr. Ceniki zastonj in franko pri zast. IV. 1AX in SIN, Ljubljana. ♦♦♦ • v IM lise skupaj samo kron 29'50. Izredni priložnostni nakup! Kompletna moška obleka l obstoječa iz suknjiča, hlač In telovnika, iz najboljšega, trpežnega kamgarna, ali brnskega sukna ali iz pristnega štajerskega lodna v poljubni velikosti, svetle ali temne barve, gladkega ali kariranega v lepih in modernih vzorcih. Moški klobuk „Kavalir" mehak ali trd iz najboljše klobučevine s svileno podlogo in trakom, zelo eleganten in modern, črn ali rujav. Moški črevlji iz nsnja! (na lastiko ali za hribolazce) iz najboljšega usnja, lepi, udobni, moder, fason. Vsled nakupa velike tvorniške zaloge nam je mogoče to moško garnituro ol stoječo iz klobuka, obleke. In črev-Ijev, prodajati po tako znatno r♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Proda se prostovoljno 1569 in velik vrt, dve njivi, veliki travnik, em gozd. V hiši je bila gostilna in je posebno v pripravnem kraju za prodajalno, pri cesti na Bistrici, 10 minut od kolodvora Mokronog. Pojasnila daje in dogo-varja se z Alojz.Koprive v Grosupljem, Dolenjsko. Dobri fologrončni aparati! nedosežno ceno I Kompletno z zraven spadajočim od K 1 60 do K 600 —. Odlikovano z avstrijskimi državnimi in zlatimi kolajnami. Aparati za hitro fotografiranje, fotogTafični automati, Priložnostni nakupil Glavni cenik obsegajoč 200 strani zastonj. 1191 ELFR. BIRNBAUM fotoindustrija, H i rschberg 644, Češko. Zahtevajte veliki cenik brezplačno in poštnine prosto. z več kot 1000 slikami! Poštnina in zavojnina prosta. Neugajajoče zamenjam ali denar nazaj. Št. 50. Prave dunajske harmonike najboljše kakovosti, garantirano dobro preizkušen, priporočljiv inštrument. Za boljše in večje zahtevajte moj cenik. 8 tipk, 1 register, 13 glasov, 24—10 cm ..... K 3-20 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, 24—12 cm.....K 5-40 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, 24—12 cm.....K 7-20 20 tipk, 3 registri, 70 glasov, 30—15 cm.....K 10*80 Štev. 54. Najcenejši aparat za briti, dobro poniklan z dvorezno klino, ranjenje čisto izključeno, z eno nadomestilno klino. Komad K 175. Posamezne kline a 25 vinajrev. St. 57. Stroj za striženje las, fino poniklan z dvema nastavkoma za striženje, reže čez dva zoba, poniklani držaji. Reže brez nastavka 3 mm, s tenkim nastavkom 7 mm, t debelim nastavkom 10 mm, cela dolžina 15 in pol cm, 17 zob z rezervnim peresom, komad K 4.80. — Isti stroj za striženje brade najboljše kakovosti. Komad K 5'80. Št. 51. Fina, absolutno zanesljiva britev, Sollingen izdelek, polširoka, pol votlo brušena, K 1-40. Ista še boljša, ozka, popolno votlo brušena K 3-—, E. LUNA, Maribor ob Đ. štev. 65 Prva razpošiljalna galanterijskega ln pletenega blaga in gosp. orodja. Razpošilja v vse dežele. Da bi Čimbolj postala znana moja tvrdka, razpošiljam čevlje lastnega tovarniškega izdelka iz dobrega materijala in vsakemu primerne, v popolno zadovoljstvo vsakega naročnika. Vojaški čevlji za hribolazce, silno močni i ž najmočnejšega surovega usnja z jermeni, posebno pripravni za gorske kraje, neokovani, ducat K 90'—, par K 8-—. Isti s podkovanimi podplati in podkvijo ducat K 95'—, par K 9"—. Čevlji iz konjskega usnja Ia kakovosti za gospode, ducat K 114'—, par K 10'—; isti za dame in dečke ducat K 96'—, par K 8 50. Najlepši box-čevlji na zadrgo izvrstne kakovosti, elegantne oblike za gospode ducat K t№—, par K 13'—; za dame in dečke ducat K 114-—par K 10'—; za otroke št. 23 do 25 ducat K 54'—, par K 5'—, št. 26 do 29 ducat K 72'—, par K 6'50, št. 30 do 35 ducat K 90'—, par K 8'—. 1163 Ker pošiljam samo dobro kvaliteto, sem prepričan, da me vsaki naročnik priporoči v krogu svojih znancev. Pri naročilu zadostuje številka ali dolgost stopala v centimetrih. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev =Jožef Vašatko, Mesto Ždar, Morava. N.= 3449 Zoper protinl Zoper revmatizem! Zoper ozebline! Bolečine, tudi take ki imajo svoj izvor v nevralgiji, izginejo v najkrajšem času, ako se vporablja Fragnerjev „Contrheuman". — Ni nikako vribanje spirituoz, ki skeli kožo, temveč prijetno mazilo. Sestavljeno po zdravniških predpisih na podlagi starih preizkušenj. — Prospekti se dobivajo zastonj. — Na prodaj po vseh lekarnah (pu-čica K 1-—) ali pa po povzetju naravnost od izdelovatelja. — Pazite zelo natančno na označbo „Contrheuman" in na ime izdelovatelja: B. Fragner, lekarna „Pri črnem orlu" c. kr. dvorni dobavitelj, Praga, Mala stran, vogal Nerudove ulice št. 203. T* t • v . v • Tehnični učni zavod Boden-bach ob Labi Izučba prihodnjih in ženirjev, arhitektov, tehnikov in kemikov. Varstveno zavarovano. prime; nih tudi zanajtežja dela ki so mi vsted zakasnele po-šiljatve ostali, prodajam in razpošiljam za lastno ceno po K 8 - par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi! podplati, s podkvicami na petah in jer-menčki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje irera v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska raz-pošiljalnica čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ 2, Aloisgasse 3/D Od c. kr. trgovskega sodišča protokoli rana tvrd ka. ;«: жжжж ж жжжж :♦::•: жж жж ж: j Podjetje zvezdnih tkanin Jeroief v Ljubljani : Selenburgova ulica Stev. 5, I. nadstropje D vsako ЦК^ тјјг Hf^B ■f ОнВ sredo in soboto Wu d ■ ■ lik raznega oblačilnega blaga za skoro polovične cene. — OSTANKE pošiljamo v kraje, kjer nimamo s trgovci zveze tudi po pošti! • Zahtevajte cenik! 1543 Zahtevajte cenik! жжжж жжжжжжжжжжж. жжжжжшжжжжж.жжжж жж.жжжжжж ж жжМж жфжжжжж жжжж ж DOMAČE PODJETJE. DOMAČI IZDELK j ODEJ. KRANJSKI IN OGRSKI KOCI. Vsem tistim,kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino Pri ,ČISŠXVIKU' --- STRITARJEVA-LINGARJEVA ULICA - POSTELJNE GARNITU- Zaloga vseh najnovejših vrst blaga RE, ZASTORI, TEPIHI. za ženske in moške obleke. POSTREŽBA STROGO Prve novosti volnenih, svilnatih in POŠTENA, CENE NIZKE mrežastih rut ter šerp. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališča) da je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na. svojo lepo zalogo finega žameta za obleke in jopice. UZORCE POŠILJAM PO POŠTI BREZPLAČNO. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 24S2 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. X.. podpredsednik: II. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol FoUak ml., tovarnar v Ljubljani. člani; Fran Borštnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Fordo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju: dr. Jakob Moliorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran Papež, odvetnik v Ljubljani: B.Remec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani: Anton Sušnik, o. kr. giinn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbio, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržie, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Stlakar, profesor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rac. revident in posestnik v Ljubljani. Priporočamo Kolinsko Ravino primes v КогШ o 6mejnim Slovencem! Modne cefire in rfpse 1914 atlas, batlst, lanen, kanafasl, rjuhe, platno, dama-stl, žepni roboi, brisače, modrotlsk, lnlete, kote-nine, blago za dame In gospode in druge tkanine razpošilja 1436 larnnlmi Monolr ročna tkalnica št. 46, v Bistrem Udi UolflV П1 d I GH, pri Novemmestu ob Met., Češko. Vzorci zastonj. Od ostankov sa vzorci ne po-pošiljajo. 18 m ostankov ceflrja za srajce in bluze, po 3 metre za 10 K nefranko, ali 36 metrov za 30 K franko. 40 m cefirja, kanafasa, delena itd. lepo sortirano 20 K, najfinejše vrste 25 K franko po povzetju. vse prenese! ш I Preizkušeno, iz Izbrano najboljših in najučinkovitejših zdravilnih zelišč skrbno izdelano domače zdravilo, ki tek pospešuje, zboijš* prebavo in provzroči lagodno odvajanje, odstranja znane posledice nezmernosti napačne prehrane, prehlajenja, prevelikega sedenja in nadležnega zaprtja kot n. pr. gorečico, napenjanje, čezmerno tvoritev kislin in nadalje lajša in odstranja boleče krče, je 3450 Dr. R08E BALZAM ZA ŽELODEC. Olavna zaloga: lekarna BCDDCIirD ;•> c. inkr. dvorn. >rKnunCK'Jd dobavitelja „Pri črnem orlu", Praga, Hala »tran 203. Razpošilja se po poiti vsak dan. Voea'Nerud-Cela steklenica 2 K, pol steklenica I K. Proti naprej vposlatvi zneska K 150 se pošilja mala steklenica, K 2-80 velika stekl., za K 8 — 4 vel. stekl., za K 22-- se dobavi 14 velikih stekl. poštnine prosto na vse kraje Avstr.-Ogr. Vzalogi po vseh avstro-ogr. lekarnah C VARILO! Vsi deli zavojnine O nosijo zakon, varstveni znaki ZAHTEVAJTE Potniki v Ameriko kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22 Simona Kmetetz-a v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Vsa pojasnila se dobe brezplačno. Kupujem vsake vrste, vrbove šibe za pletenje košar, vsake velikosti in vsake množine. MATEJ BERNIK, trgovec z lesenim blagom, Ljubljana, Sv. Florijana ulica. 1366 brezplačno različne vzorce za ženske in moške obleke iz Zastopnik: Janach j Co., Trst --—- % M Stanje vlog čez 22 milijonov kt*on. u LJUDSKA POSOJILNO m registrovana zadruga z neomejeno zavezo б Ljubljana. Miklošičeva cesta stev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska 4%% in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik In trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.