JAN 2 1920 M ^ VETA LETO—YEAK XII. UllMte. glasila slovenske: narodne: podporne jednote siezbe S ION trola tujezem skih časopisov. BOJ PBOH USTOM, KI NE PODPIRAJO TRUSTOV. r«u »f p«l»f« Chicago, III., arede, 31. decembra (Dec. 31) 1919. STEV.—NUMBER EtJmmmtmmmmaK^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmm »t tU Pni OftUm «1 Ckl«*«*. IIUm*. By *f tU PrwMa»t, A. 1. ImInn, PmImiI^ Omni far ta imUm 1103, A«t mt Oci. S, ItIT. >»thob>< m J«m 14, tate. UwiMl »057 •tort U»nd*U l-rt.V Ho. l.awnd«U Tvltphun« "Inter-Racial Ooundl" je vael v roke ' 'amerikaniziranje'' ne angle- škega časopisja. pretep med zamor-p cl in vojaki. belopoltna žena ustre URNA Vojaška policija je šale napravila red. in mir. -New Toifc, N. Y. — V New Yorku ae je porodila organizacija z imenom "Inter-IUcial Council," ki ima avoj «edež na 120 Broadway. Predsednik organizacije je T. Coleman du Pont, vodje smodniškega trusta, in ostali odborniki so izključno sami tru-stovski magnatje in veliki bankirji Zastopani so skoraj vsi veliki trusti, zlasti pa jeklarski trust, mesarski, železniški, premogarski, oljni In papirni trust ter velike finančne tvrdke, kot n. pr. Jacob H. Shiff, O. H. Kuhn in Felix M. Warburg, Kuhn, Loeb A Co., Tho-maa W. Lamont, J. P. Morgan & Co. irtd. Skratka okrog dvesto kapitalističnih družb ima svoje zastopnike v novi organizaciji. Namen 'Inter-Racial Councila' je — "amerikanizirati" časopisje v Ameriki, ki izhaja v tujih jezikih. Načrt "amerikaniziranja" jo zelo obširen. Predvsem bo organizacija skrbela, da dobi kontrolo nad vestmi in uredniškimi programi časopisov. V tam namen bo ustanovljena velika agentura, ki bo zbirale "novice" in jih pošiljala listom brezplačno pod gotovimi pogoji. Pet členov 'Councila' je že kupilo znano Hemmerlingovo 'American Assoclation of Poreign' Lan-guage Newepapers* in mod temi je twfl %-M3o!eti močjo kupljene tvrdks mislijo kontrolirati oglase, ki jih dobe tu-jejezični listi, časopisi, ki bodo lojalni truatom in pridno objavljali "novipe" trustovske agentu-re, bodo imeli dovolj oglaaov. Listi, ki se ne bodo dali kupiti z oglaai in "novicami," bodo zaznamovani in za nje bo veljalo pravilo: Ubiti jih čimprej mogoče. Kako jih bodo ubilif Poleg državnih in zveznih zakonov, Id bodo reducirali svobodo tiaka na ničlo, uvede "Inter-Racial Council" še svoje sakone. Podpredsednik "Councila" je Philip T. Dodge, ki je predsednik papirnega trusta in ravnatelj več drAžb, ki izdelujejo črkostavske stroje in drago opremo modernih tiskarn. Ako se torej nepokornim in "nelojalnim" časopisom odreče papir in stroji, ali pa navij« cena tako tako visoko, da morajo bankrotirati, kaj jim ostane drugega kot prenehati f Traatovska organizacija ima pa še4ifcge naloge za "amerika-niziranje" inozemcev. Ustanoviti hoče vohunske agentnre, ki bodo posegle V notrsnje zadeve raznih podpornih, strokovnih, kulturnih in političnih organizacij naseljencev. Vohuni bodo vodili večne "preiskevs" delovanja na društvenih poljih in akrbno poročali, kaj se godi med tujerodci, kaj delajo, kakšno je njihovo mišljenje in kako "napredujejo" v ameri kaniziranju po nazorih trustov cev. Ne podlagi teh "preisksv" in vohunstva bo potem "Council" dajal navodila in nasvete podjetnikom v mestih, kjer obstoje do-tične organizacij* in kjer so na seijenei odvisni od zaalužka pod jetnikov. Nekaj tekih nevodil je bilo le razposlanih v obliki "bn-letinov," kieepolsg "dobrih nasvetov* vssbovali tudi poziv za prispevke, ki morajo biti te veda velike vsote ne pe drobtine. Podjetniki, Id prispevajo tisočake ss delevvnje "Ooeneila," ss aaveda-jo, de je te le njim t korUt. V snem tekom "žmletinu" ae čl te: "Isdatki operirania n,-podjetje bodo znašali 40 odstotkov in <0 odstotkov lahko porabi sm aa sgliisvnje v tujejesičnih Louisville, Ky. — V pretepu med zamorci in vojaki je bila ne ka belopoltim žena tako težko ob-streljena, da najbrž podleže za. dobljeni rani. Vojaki pravijo, da so hoteli pomiriti zamorce, ki so vpričo žensk na vozu ulične železnice rabili u-mazan jezik. Zamorci izjavljajo narobe in pravijo, da ao se vojaki posluževali jezika, ki ni bil gen-tlemanski. Ko se je voz približal Camp Taylorju, je neki zamorec oddal strel na vojaka, Id je zapustil voz. Krogla je zadela vojaka v hrbet, drugi vojaki so pa planili na zamorce. Zamorci zopet trdijo, da so vojaki tiapadli zamorce, ker so jih posvarili, da naj govore do-stojnejše vpričo žensk. Fakt je ta, da je naetal splošen pretep in da so na obeh straneh segli po strelnem orožju. V tem boju je pa krogla zadela neko belopolt no ženo. Vojaki pravijo, da jo je ustrelil zamorec, zamorci pa trdijo, da so jo ustrelili vojaki Končno je dospele na lice mesta patrulja vojaške policije, ki je napravila red in mir. BBTAK ZOPET KANDIDAT. Omaha, Neb. — Prijatelji, seve-da politični prijatelji, Wllliam J. Bryana, večnega predaedniškega kandidata demokratične stranke, nameravajo prirediti v državi reč __shodov, na katerih bo govoril Krv'" ^ političnih k>*vfih tolma dtt TVUt. Srp«* jUln *vnta. '/in Ilrtran Lt4_.Il oetavstvo je za podaljšanje vladne železniške kontrole OOMPERS PODPIRA ŽELEENI-CARJE PROTI ouiocdioovi PREDLOOI. ' » , % Vadna kontrole nej ae podaljša Ae dve leti. čijo ta pojav, da se Bryan potrudi 3. Da se v sakonsklh prsdlogsh posuti predsednici kandidat de- |ruj0 vse določbe, ki nalagajo mokratične stranke. VREDNOST POLJSKEGA PRI. DELKA V KANSASU. Topeka, Kani. — Poljski pridelek In prirejena Živina v letu 1919 ima vrednost en miljsrde dolarjev. ' ' U.J ...L I' Washington, D. 0. — Strokovno organizirano delavstvo nastopa solidarno proti nameri, da se ame-riške železnice izroče 1. marca pri vatnim lastnikom. Obenem nastopa delavstvo tudi proti določbai^, ki jemljejo železničarjem pravico do stavke. Ameriška delavsks federseije. štiri šelezniške brstovšine in strokovne organizacije lelezniških iz učenih delavcev so se združile v boju proti Cumminsovi železni&ki predlogi in so podale izjavo, v kateri prsvijo, nsj se rok sa vladno železniško kontrolo podaljša sa dve leti. Ta akcija je bila podvzeta na konferenci, ki jo je Sklical Gora-pero, predsednik Ameriške delav-ske federacije. ,.» ■Oompers je po konferenci podal Izjavo, v kateri pravi, da je ppva« bil prizadete organizacije na skupno konferenco. Povedal je, da so na konferenci razpravljali o železniškem položaju, kakršen je na* stal vsled predlog v kongresu. "Zedinili smo se na tsle zaključke," je rekel Gompers. 1. Da se podaljša vladna šelcz-niška kontrola najmanj za dve leti in da se v tem času preizkusi vladna kontrola. 2. Ta konferenca je v oposiciji proti posta vodajatvu. ki proglašal andrn. delavske stavke za protizakoniti fllJMi kako si je ententa razdelila turcuo. AMERIČANOM PA PONUJAJO SUHE KOSE. Angleži Pranoosi, Italijani in Grki so vitli rado, lake, želemioe, žitna polja in figa. (Ladislav Csspski, poročevalec čtkaške "Tribun« "; je poslsl 20 t in. is Csrigrada sledeče ssnlmi* vo poročilo, ki pokszuje, ksko so zsvesniški imperialisti razkosali in pobaaall Turčijo): Carigrad, 20. dec. r- Kaj ostane od Turčije? Oficljplnih pogojev aicer še nismo čltall, ali ker je pri zaveznikih v navadi, da vzamejo vse, kar so okupirali v dobi premirja, je gotovo, da velja to tudi za Turčijo. Ako odštejemo okupirane teritorijema Turškem, Imamo najrevnejše ostanke Male Asi Je negotove politične in gospodarske kvan. titete, ki so znani pod imenom Armenija; k temu smemo morda še dodati Carigrad s t reškim za-ledjem *; ti> ^išg" ♦ —V'. To je vse, ksr je ostalo, in to bi zavezniki radi poverili Združenim drŽavam. ^ i> V/,,. w • i ji C Kaj so ps vseli zavssnikif Vse, kar late*količkaj goepoderske in strategilne vrednosti. Anglija je okupirala vsa Mcsopeta*** s bogatini žitnimi polji in rudniki In z železnico, ki veže morje skozi Bagdad z Armenijo hn Perzijo; dslje mislijo obdržati Palestino In protnktorat... nad Arabijo zaradi pristanišč ob Bredosemskem mor-Ju. Francije je okupirala pokrajino Adano v Hlriji, kjer so bogati nasadi bombaža. Grška jš zasedla Bmlruo, ki je bogata na figah in "Cemneil" as pri apela na pod- Mta m vadno poslužuje boljševizma kot bič, da ustrahuje mlaČneže med njimi. Do zdaj so bili le veliki podjetniki na vrsti in pozneje pridejo na vrsto manjši. Hnujejo se tudi krajevne po-družnice iu na čelu teh mora biti vselej "dober Američsn." V bu-lctinu os podjetnike je čltatl: "Kakor vam je znano, je med tujerodnimi delavci v Ameriki velik nepokoj, posebno med Rusi, Poljaki, Ukrajinci, Židi itd. Svetujemo vam, da postopate previdno s temi nemirneži in skrbite, da ne bo preveč delavcev ene narodnosti vposienih pri enem podjet-ju. Nsrodnosti nsj bodo kolikor mogoče proporčno razdeljene med delavci. Obenem vss opozsrjarao, da je dobro, če Izvolite odbor "Inter-Racial Councila", na čelu katerega naj bo dober Ameri. čan." Odstavek v nekem drugčm bu-letina se glsai: "Odslovite tujce iz tovsrne in dajte njihovs mests povrnivšim •a vojskom. Vsakdo js za to, da vojaki imsjo prednost, ali obenem se čuvajte nepotrebnih diskriminacij napram tujerodnim dslar-eem v tem čanu. " Druga navodila so. da naj podjetniki priporočajo delavcem tuje narodnosti, ds si pridobe kskšno lastnino, kot ns primer kupijo si naj hiše. zemljišča, ustanovijo domove, nabavijo bonde, delei^e itd., kejli "le eni, ki je poeeetnik česarkoli, zna apoitovaU lastnin-sko pravico in ne bo teko hitro safcredel v mreije »K)lj4evizms in soeielizms. kakor pa oni, ki nima ničesar.'* , Tsko se pHprsvljajo trdstovske sile ze "amerikaniziranje'' Ijeneev. te ae pravi, da nameravajo napraviti is njih še večje snž nje kot so bili doslej, ksjti pri klcnHi jih hočejo nase m XU£ino( temveč tudi duševno kazni želeanilarjem, ki so )>rene heli z dslom. 4. Konference je naklonjena postavam, ki ustvarjajo boljše razmere med železničarji in iantnilci Železnic. Te določbe naj bodo veljavne tudi za uslužbenes v spsl-nlh in Pullmsnovlh vozovih. Organizirano delavstvo js pripravljeno za vsak slučaj. Dasi-ravno ni Oompers grosil v svoji izjsvi, so strojniki še podali izjavo. da zastavkajo, če postane določba v Cumminsovi predlogi, ki prepoveduje železničarjem atsv. kati, postsvs. Druge železničsrske organizacije se pripravljajo, de posnemsjo strojnlks. iPristsniščs Trsbisond In soun ob 6rnem morju sUi okupite* na po AnglešUi in Franeoaih. Sploh vsa pristanišča In železnice, d vodijo do prietanišč na vseh straneh, so v rokah Angležev, •Vancozov. Orkov ali Italijanov. Američani — ako vsamejo ponujeni mandat Armenije in druge ostanke ob Črnent morja — ne dobe drugega kot iMiŠtrave, suhe (oze v Angori, ki so Imetje najsi-romsšnejš<>gs preblvslstvs v bivši určiji. TIHOTAPEC m POLICAJ MRTVA. UČINEK BLAZNE LJUBOSUMNOETf. V.if>v ' i Los AngalM, OaL — Kapitan R C. Pot ter, obseden od blszne ljubosumnosti, js ustrelil v vosu u-lične železidee na svojo soprogo In njenega spremljevalca. Okoli žvižgajoče krogle so sedele še dve i osebi. Kapitan pravi, da mn j« njegova soproga obljubila sestanek po enomesečni ločitvi. Kapi-tenova sqprogs je sročsla Orin Kits^aterja. Vstopila ata v voz ulične železnlee, kapitan je pa po tegnil aamokres iu oddal strel. Krogla ja oprasnlla Fitz*aterja vrhu glave in je zadela kapitano vo soprogo v glavo pod levim očesom. Pri drugem strelu je krogle odbils gdč. Msrie Butlerjovi prst na roki in je zadele gdč. Barbaro WiHlamaovo v glevo pod levim u šeeom. Kepitsnova aOprogs le Wllll-Move so teiko ranjeni, da sdrav niki dvomijo, da okrevate. Pasa-žirji ao planili na obsedenegs ka' pitana, mu Izvili orožje in ga izročili policiji. KNJIŽNIČAR JE ODKLONU VOJNO ODLIKOVANJE Dublin, Ge.- SV K. ilsthswsy, okrsjul policaj, jo vstopil v hišo Ash!ey Wamceks, da zapletli kotel za kuhanje žgsnjs. Komaj je vstopil, je tihotapce oddal strel, ki js podrl pol les js ns tla. 1'stre-II Je tudi policaj dvakrst in amrt-no rsnll tihotapca Olm sts umrla v par minutah. D. C»„ — Vojn tajnik Baker ja pokteeil Herbrrt f'nt name, kengrssesmn knjižni čerjo, kolajno sa i/r«dno alužbo vanje, ker js skHM. ds so bU. knjige razdeljene ssed vojaki Pot nam je oljedeo edklm.d mili kevaeje in pripomnil ja, de je pri tam delu eodeiovslo . DAVKI POVIiANI. Chicago, IU, — Ha I u nov ni v d so plačevali po tisoč do davka na leto In mestni sklenili, ds Je trsbs drugim manom povišati davek, da niV stane auša v meatnl blagajni. Davek bo povišan restavracijam, gle dališčem, branJarljam, v katerih prodajajo sladoled In aodsvieo. esnim trgovinsm Itd. .Plsčsli ps bodo dsvek v resnici Is konzu-mentje. NESREČA NA LOVU, NashvtUe, Ind. — SMetnemn Vernoti Klcliard« svsts v Klversidu, r okraju Cook. ds se napravi na njem zverin Jak #vet se rszproatlrs «b reki Des- predsedniku priporočajo preklic vojne prohibicije. BRRZ PREKLICA JE RAEPRO-DAJA OPOJNIH PIJAČ NEMO. ooCa. Žrtve lesnega aJkohola ae šs mnoie ^ Washiogton, D. 0. — Kongres-nlk Richard 01ney ii Massachu-settsa je-šel k predsedniku, da mu priporoči, da isda proglas za de-mobillsaoljo armade iu mornarice, kar odpravi vojno prohlbloljo. 01ney pravi, da je prlšol radi te. ga a svojim priporočilom na dan, ker je najvišje aOHttŠe v svoji is-jsvl glsds ustsvnostl vojne pro-bibicije uamignllo, ds se da vojna prohibicijs odpraviti edino e proglasom demobllUicaclje armade in mornarice. Dalje je bil tudi na* men kongresa, da da trgovoem a opojnimi pijačami eno leto Časa, da razprodajo svoje saloge. Uradniki v Beli hiši so obljubili da predlože njegove nazore predsedniku. ^ Bivši senator J»mee Hsmilton Lewlš, ki je bil v Boli hiši, je de-jal, da ja ravno tako priporočilo podal v memorandumu, Pavdarll ja, da naj M bilo vsaki držav! prs. Mita* da določi, katera je opojiia. ■ Chiosgo, IU. — 46-letnega Va-leliu Ohippa In njegovo 97-letno soprogo se našli mrtva na njenem stanovanju. Poleg nju so eašll steklenico, v kateri ja bil lesid alkohol. Bila sta mrtva že več dni ln ker sosedje niso videli nikogar priti is stanovanja, jtti Je gnala radovednost, da pogledajo Ljudje ss čudijo, ssksj toliko ljudi postane Žrtev lesnega slfco-hols. " Lesni alkohol se dobi na prodaj v vsaki lekarni, pa tudi v prodajalni, v kateri prodajajo barve ker služi v industrijske svrhe. _ nfcdje. ki ao podvrženi žganje* pitju, kopijo lesni slkohol, čsprav vedo, da je strup, ker ne morejo kupiti pravega šgsnjs. Žgsnje- pivel so ravno tako podvrženi svoji navadi kot strupojedi, ki tudi vedo, da so opij, kokain in morfij atrupl, a vseeno ss Jih poslužuje* jo, da podžgo svoje mrtvs živce. Ko js žganjeplvee kupil lesni alkohol, kupi neopojuo pivo in vlije vanj prvlkrst ssmo eno sli dve ksplji. Drugič prllije žs malo več kapljic, končno pa toliko, ds se opijani, tf tem je dosegel, po Čemur je hrepenelo njegovo srce. Ali lesni slkohol Je hud strup. K ns unča zsdostuje, da opijani In ubije človsks. &gsnjep|vei, ki pijejo lesni si kohol, so veliki siromaki, kajti v dellrljn vidijo vnakovrotn« pri kasni, njih vid oslsbl In čeprsv imajo oči popolnoma odprte, vidi Jo Človeka le do polovice, ki stoji pri njih, kajti druga polovica po stsvs Jim izgine v megli. Dokler ni bila uvedena proliihl olja, so bili »lučaji zastrupi Jen ja z leanlm alkoholom salo redki. Od ksr ja pa uvedena prohibicijs, ps] asgsjo žganJepivel po leanem al* kohol u kot lolaŽniku, ki JHi neke* ga dni' tako potolaži, da te ne prel bude več v Življenje, produkcija jekla sepa po OSNA SA judete je CULA. Organizacija itavkarska je perfsktna. Farrel, Pa. — Delavnico aa plo. Če vino so ssprli, ker prlmsujkttj' premog. Preje je produoirala le < no tretjino od normale. Kratil stsvks rudarjev je udaril* druge delavulee in Hteel Hoop kompanija je delo v vseh svojih deli vsemii v eni, National kompanija obratuje le odpi Valwy kompanija je pred stavko 260 nešk, po «ta> samo 40, Neka tvrdka v Sharpsvllli obljubila stavkokasam sa delavca, ki ga spravijo n delo, pet in dvajset doUrjet je prodal Kriata sa brnlkov, 1919 je pa oana sa Že poskočila sa pst čudo, še ss stavkarji bodo koučno le smagajl, klarakl podjetniki ne. nega sredstva, da zla Donora, H. — t-hleng«. in okoHra: V četrtek nestalno in mrslo. Severni vetrovi. Povprečna najvišja temperatura f zadnjih 24. urah 30. Italija ja obrnila hrbet čreeger NIMH. jmr^ Dunaj - VaII as. ds je ltslijs opustila načrt vpoatsvljenjs Mv šegs črnogorakens krsljs Nikols ja ns prestol in ne podpirs več Čr* nogontkHi krsljevsšov. Mnogi čr* nogorski ofUirji. ki so doslej pre-jemali plsčo od Itslije, so se obrnili v Helgrsd s prašnjsmi za po miloščenje iu sa službe V ('rd Oorl se js orgsnlzirals komisija sa agrarne reforme; s-ns k s komieijs je orgsnlsirsna tu. dl na Hrvaškem s aedežem v 'U grebu Jugsslovsnskl ministsr sa rekonetrokeijo je nsmen« vsllke vsote denar js sa rekonstrukcijo krajev, r katerih je divjala vojna. ganizirana stavkiraka pošto ji Še dva kuhinjo so dali ni, ki simpstlsirajea ilSI organizatorji. I Kuhinja ja biU radi samskih delaveev. uhe stane pat eentov. Ju ajo samo tisti, ki lahko •mpkk razume se, da tri " gostov ue mere plačati vsakem obedu deset škodallc ni u4i w js ne doW iclk mlako, poper, no itd. Juhs je navadno na stu, včasl pa špageti, kava, ostrige v omaki in Is krompirja. Na praznike sa vira tudi meso In poreija pet centov, • Obed Je sarvlran od U dopol dns do ene popoldne ln sveČar oi petih do sedmih. Kruh prida mizo s Juho. Tako so sts v J svojo kuhinjsko organizacijo skrbeli tudi samce, da jim ni bs trpeti gladu. Kcreniikij natakar ▼ Htm York, N. Y, - (1 Zllboorg, ki se Js udsležll šoje konvsnclje Interen! I Hoelallst Hoeiety, js dejal, iilekssndsr Kfrenaklj, pi bivše provlsorlčne ruske kstera je sledila padcu carja, natakar v neki gostilni v uu. (|*red psr dnevi ao poročali Dunaja, da je Kerenskij ti Raj po rok a u sekuMks hn v Italiji, K i m. - V Italiji še nI za rasporoko, toda neki so« MIlanu js pravkar razsodil, da konsks, ki nimata otrok, pravleo, da sa ločita In poi poročita z drugo stranko. Dr, OOm ja umrl. Undon. — Dr WIIIUm znsnl snglsškl zdrsvnlk In ei Je umrl 29. deesmbrs v Oal Osler je man po vsem svetu, je prlimročsl v neki svoji H da je nsjlmlje ss vaekogar, ki seže on let stsrostl, da isvrftl Liotnor s kloroformom, ksjti v omenjeni stsrostl je nersben a» življenje. Tod s se ni drflat svoje čudne teorije,^ kar sa till njegove oeebe, ksjti umrl ja m> ravne amrtl po kratki bo lesni t «edemdeastem letu svoje starosti. Velike slevke grad na Wtk Hioekholm. — Onemurni levnlk, ki stopi s | noni v veljsvo 1. januarja, ja vrrf*čll velik konflikt dajalci in organisiranlmi Več organUaelj, ki članov, je sklenile Ltopi oM»mumi 'T i i.; Varčuf denar in čas PaŠilna vtatb m Slovenijo ž* ti aestavljena. - Ljubljana. 5. dee. Z or.irom ns veati o doveršeni sestavi deželne vlade aa Slovenijo sporoča tajništvo jugoslovanske »oeijaluo demokratične stranke v Ljubljani, ds pogajanja med strankami glede sestave deieine vlade ie niso l^onšanc iu da ao to< rej vse tozadevne veati glede do-sožeuegs mpoiasums med strankami, v*aj kolikor ae tiče soeijal-nodemokratMne stranke, netočne. Volilni rad volitve v narodno predstavništvo Belgrad, 5. "IV Htfka" javlja: Vprašanje o naci-nu. kako ae bodo vršile volitve narodnih poslancev, je Še akoro p<>-poluoms rešeno. Nove volitve se bodo izvedle aa podlagi srbskega volilnega zakona, Čigar veljavnost sa bo razširite na vso državo, seveda z neksterlml iapremembsmi. Na ta našin jo odpadla potrebo nove zakonska predloge, ki ja it s k iuvaia nevoljo j s ko zaradi nejasnosti, kakor tudi zaradi ne. j katerih reskcijonarnfh določb. I Glavna Uprrmemfce je, da se bo volil po en poslanec »'vsakih 40, 000 prebivalcev, tako, da bo Štel parlament 390 poalancev. Za sedaj se im glasovalo po splošnem ■volHnem pravu, to je, volilno pravico bo imel vaak polnoletni moški, ki ni ligubii državljanskih pravie, brez ozira na to, ali pla4a kaj davke ali ao. Ženske na bodo iaiela volilne pravice. Volilo se t ki po volilnih okrožjih, katerih bo BO VAS TOBAK ZA M/ PIPO w pBINC ALBE&T da ka dilcem več vesolja kot so ga m imeli prej. Ima tako 6udovi /S ti okus in duh ter je tako A\ f hladan in osvežujoč. Možem LIfjŠ^k vsega naroda ugajaja sa stran svoje kakovosti. ^kJH a Pokadite Princ Albert koli- ^^Tj kor ga hočete, nikdar vas ne i § bo pekel jesik ali grlo. * I ■ 1 • '«■ •• l"'< ti' ■ ^ Vse je odstranjeno potom posebnega patentiranega procesa. Samo kadite naprej in se veiollt^ ves čas. Princ Albert je tako dober in tako zadovoljiv. * AU si že kdaj pomislil, koliko denarja in JBF j! časa lahko prihraniš s tem, da se sam jJMj briješ doma. Povprešno izdaš za britje ^^m /eH) $20.00 na leto, ali $100 00 v ped letih. Mi flV M ti priporočamo, da si kupiš britev, katero ^Hfl tu predstavljamo. Britev, ki jo vidiš na flB/ tej sliki, je izdelana iz zelo finega jekla „ ^^KV in jo skoraj vai brivci rabijo široin dežele. {DF/ Stalna cona tej britvi je #11.00, mi jo bomo pa prodajali za določen Čaa za aamo $8.00 ,in je garantiramo sa 10 let, in dodatno ti bomo dali 5 jake koristnih predmetov proato in ti ao: paa za brusiti britev, stroj za striženje laa, škarje, glavnik in čopič. Samo pomisli vseh teh šest predmetov za aamo $8.00. Iži jamčimo, da boš zadovoljen v vsakem oziru, ali pa ti vrnemo tvoj densr. Pošlji samo $1.00 z naroČilom, preostanek pa boš plačal, ko prejmeš blago. Ne odlašaj, naroči takoj, izreži ta oglaa, priloži en dolar in pošlji na: 1 5ATIONAL COMMEBCIAL 00, 107 East 4tb Street, New ork. T. ISSSISSIMIICIIflfflfSAšSMSffflffllllllllfflfUlIlflfllllltSllflfllllllllfllCilšIflllllllllflllllllllSSSi Rda«f iakaljčak In rde£a ploiovl-«asts ikatlja za pol funta In on funt. In sa funt lon£ek iz racane-•a atekls. na vrhu goba ta visoe. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO. WINSTON-SALEM. N. C. Krasna pozlačena ura. i 1 Ali Kidate za dobro urof Če je tako po- fTjgmj tem kupite takoj to uro, ki jo opisujemo v ^^Bfr tem oglaau. To je najbolj priknpljiva ura. It kar ate jih še videli. Narejena zelo močno in ima 17 priatnih kamnov. Srednjo veli-^k ^^ koati, kaže natančno in garantirana za 20 let. Stalna cena tej uri je $21.00, pa jo '^^IHHHa bomo prodali za določen čaa akupno z lepo pozlačeno verižico aamo za $11.85. Noaite I^Bmgmm to uro 15 dni, pa če boate nezadovoljni, M W vrnite nam jo iu mi vam bomo vrnili vaš denar do conta. Ne pošljite vaega denarja le $1.00 in preoatanek ^HH^' boate plačali pismonoši, ki vam bo prinesel uro na dom. Ne odlašajte, kupita takoj. Izrežite ta oglaa, pridenite mu en dolar in pošljite na: VATIOVAL SALBS 00., Sta. D, Box 90, N«w Tork, * T. Čudovita ura. ^^^ Ta ura gro 8 dni (e ae jo .enkrat nsrije. M Ims pat kazal, ki kaiejo 1. daa ▼ meeecu, ^M m^ 2. dan v tednu, 3. ure, 4. minuta ln S. ■ ' aakJJSde. Izdelana je trpetoo in ima 16 prUthih kamnov t«r J unčena ra 25 let, ^^m ^^ Navadna eona tej uvi ja #19.00, toda pri- dali j" bot0° Ka krfttAk *** "»"»pno ■ lepo ^^ Ar A P°*lftio®° v®rtlico aamo sa $1143. Noaite K ml to uro 5 dni in je boate i njo neaadovoljai, K VTnlta nBm in ** vara P^^erao vaz ■ ^S&jB den*r "•'•J- 8amo pomislite, kak ipae I u I 609(0 ifneli 1 vro> Na p°*Ult« •• _ • raKr - V M' ; Pošiljamo denar v staro domovino. 3adaj lahko pošljemo denar v vae kraje aa Slovensko, HrvaUko, Dalmacijo fas Istro. LJ^J Nadalje pošiljamo denar tudi v &:Wjo, Bulgarako in Romunsko. V Jamama aa ves poalani denar, enako kot prod vojno, da bodo Bfl^gjflr hitro in tošne iaplatesu KASPAR STATE BANK ^pojasnilo. pradajalae .Utniaa ako i*Uts srn« t H trgovini U SS let im d+jmmm slabega blaga (Na tm morajo potovati sama Sto- aabi. KSer #SU potovati, na f ftie aH i pride aa moj naslov. roino Usta ptpeatuboa onim, kt aoie rmani. >1111, uMiM ln fw Samo ona cena. Louis De Roy^& Bros. 544 SMITHFIELD ST., PITTSBURGH. PA. Pazite na menjajoče cene." aaje eeae as a poštaiaa vred: *............600 kron.......$ t •...........H® l^^i® kron....... u> PIVO—16 AU t—VINO Popotni sootav ia vaa peieaalla kako M vrodi doma nnata noAljemo DR. JOS. V. GRAHEK edini slovenski adravnik in ranocelaik v Ponna^hra-Wm2 Zdravi vae otročje, ftenaka in moftko bo le m i. -Uradno uro so: IA ur^ sjutraj do 2 uro popddan. Bell Telipheaa Cidai iStj M3 E OKio Stroot, N.S.PITTSBURCHtPA. puiaanila, so «»• takoails poslan po poki. Sodite httrt. Vso potfjsmo po •peoJSMa 91 00 v moaoj oršor to* di>asf, WIIAJ AM KLAES INSTITUTE Dsot 11, MQwankao» Wia. Ali bolet« vld«U, kako M M volilu bit to vs*~ale V vdMtkl, Be*ji, u*fl, IMiTn lilll, Oornualjl. Srbiji, na Ogr»k«m U Turškem« Ali be-leU fiUKi, kako *omi grak uiieladi te »rje. — Mary VMVtakpM uicn. W. Va. — Na and"ji letu« i' i ft-U1 izvod jen »ledeči dri* * iii odbor za lato 1W*0: Anton V hi mar, Pere« W. Va„ [fox 3«, predsednik Mu rt in Pekel, 1'benine, W. Vfc., W 2H«, tajnik; Jok« Merim*, Tboinms, W. lx»x 4 L', blagajnik; Joaiu Zabu vae, Thouias, W. V*., l»o» 385, zapis Kiir; J, m,, KodrM, predsednik bulaiške-gn odbora; tjeerg« Bllen«, Bsidolf M«-Ltek iu Prnnk F< Frank dic, - T_______ . - niški obiskovalci; Maurij, radi- t.lj. — Društvene seje ae vršijo drugo nedeljo v meseca v dvora merica n Ksgl«" ua prvi eoati ln ,-iieio vsakokrat točno ob deeeti uri do poldne. — Opozarjam Alana tega dru it va, da ae utteletljo polaoštevlTao pri hoduja radaadMttffn* jaje, ker i imuno |na dnevnem redu več vainili točk aa rt cdrulltvt not ia k ves,—, Martin Pekol, tajnik. PE08V1TI '»■»'»JI >v sr odbora: Ueerg^ itflooe, IJudolf Utrl ia Prnnk Fortuna, ngdsppilki; ank Krpic, John Akerbee,. Priiaol Mo-e, Frank Knnua, MnMJa Pbihute, bol- ijo vsako prt> šiti in sololno glasovanje o jdoveaakib podpornik NVilburton, Okla. — Opozarjam člano društva "l/itija" it. «8, 6N1'J., da a« vrtijo od aodnj naprej rodno društvsne Hej« vsako drugo nedeljo v meaecu v j/1 (»h t o rib brata Frank Skvarša v A,tam «unu, Okla. Beje se pričnejo vaukokrat točne ob drug* ari popSlOne. Nadalje opozarjam člana, da naj pošiljajo vae stvari, tikajoče »e drufctva na novega tujiiikai J4»ltn (Jregoriaa, box 20T, Adam-son Okla. - Joe AJjck- Hermlnle, Pa. — Opoaarj druMvu " Prostomialeei" «7, »NPJ. du h.' udeletljo pblnoštevilnu prihodnje reda« dračtvene aejf, ki a« vrši 4. januarja 19^0. Na (Ifievuoan rodu imamo splošno glasovanje 6 združitvi »loven-Hkili jK«lpornib i«dnot i*'»vez. Dolžnost vsukuga člana jc, da ae udeleši te ifj«. ^ Jokn Oteban, tajnik. ''■' • jftm-- Opomba uradniatna. — OaUli del vašega dopiaa nam ni mogoče priobčiti, ker je zadeva ua apločuem glasovanju in bi kršili pravila, ako bi priobčili. Cleveland, Ohlo. — Opozarjam Člane društva '«B*lkan" št. 188, MfPJ., da se udeležijo poinottevilno prihodnje redao druitve«« aeje, ki aa vrti 4. januarja 1D20. Na dno,vnem rodu imamo več zelo vainflt tačk aa rešiti in «p(b-Ano glaaovani« o »drukiM slov }K>dr)oriiih jednot tt sveI* tudi atanske koledarje ftNPJ. »a 1. lv,v. VHMkdoAdor ieU imeti ta koledar, naj m-č nosil na sijo, kof^aJm jih zadnje 1 * * t o. - H. OtoniČ, tajnik. Deavar, Oolo. _ društva «' Oolambine " št. da le udeleže pojnošteviln reda« druČtvene #ele, kJ dnevnem roda vol »elo tere i« treba rešiti, pr udeleži gotovo ,v«ak nrsdnlk, da ia> capi »topi avoj urad. — _ ^ vsa društva, d« m ušle £ru*tvo od ae-daj naprej ne bo*6ciralo na noben« po-•lane Štev iike, pa bodisi karkoli hoč«, in člane 8N točk, ka no predno na optoarjap la bo Ista onoatavao »avrgk>. ToMko v MaUmt, tajnik. ivrgh »allo vsem prizadetim druKvom. rinili H' B*dley draitvg tfmmm" M a« udeleži polnem številu prihodnje redne dru* jraaa seje^ker »mamo na daevaam r« du anloipn gls«o\Kujv o sdrutitvl slo veaskik jedaot ia sv«a. Heja M vrti 11. jaauarjn 1W0. - VMfr atlmac, tajaik. Idfaon, Kans. — 8 tužaiu sreem aa ■Oaajnm vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem, da j« umrla moja ljubli« na šop**«« po štiridaavai mučni bolez ni slateafei ia prehlaj.nju, Aatoaija Koner, rojena Hafner oa (luutah pri Krškem. Zapušča soproga ia d v* uedo ruHtla otroka — hčerka S let ia sin i lata, v starem krajo pa sestro |B bratu. — Pokojaiea je bila Člaaiea društva "Kari Marks" št. 8NPJ., ki ji j« CfaNUk krasen )K>greb. Moja najis renejša zahvala vsem rojakom, ki so tf udeležili pogreba. Powbaa hvala pa nuiiai - • r ~ ta Dobrot gr«ba. Tušek, JeriTti rojaku Ja« Peč ni ku, rojakinji Jerflti Trtntk, * družini l>kfte, rojakinji Maggie Oeoletič, go rj Ivane, Kovači« iu OMak m kras podarjena veaee, ki so polotili aa krsto moje rnnjke sopro" najlopla hvala draštvu " ■ darovan vener. — Sploh najlskro Istotako nejša zahvala v|«m roiak(«n, k^m udeležil L pogreba in aU lajšali bridl nigubl meja I I * lajšali bridke I drage -Soproge. — Miran »pavai. ljuba žeaa v hladni tuji zemlji. — talajoči aoprog la otroci. — ure ob Itva se vrfijd — Opozarjam člaae dro-an. eoa Landaman, ofit in mati. Frank, Willie, Oeorge, bratje, Fannie, Mary, Amalija, Helen, aeatre.' Somernet, Pa, j I« lkPa^t ^ imsbttj lato b*tro kskor y radt raaan ako stdrtt« to, ksr jo storilo Vsemito SevoiVe L Bolsom for Lunfo (Ssvnro* Balzam u pijuis) v rdra-' kailm. prshladm bnpavostl, iVotnlkočsiisga dth«aj«i rao-vratu ha snekemernem po-ranitt. vPoskusita aHkUnoo . Dobita ga v Vab lekarni. —i aa otrok« h odraslo. Csne 2bc in lo davka, sh hO , i;i 'Jc u&vka ^ » f v r r a ro CI DAR RAPinS, lilWA I1 GLAVNI S T Alf i saST-fia »O. LAWNDALB AVK., CHICAGO, I LUNO«*. GLAV*! ODBOR ZA DOBO 1919-19». Uvriovaloi odbor. A .'••>-; upoavhi ooata. ^ aarn ae w H^M k H MkO osa K ON J a OKROŽJE 4~r—r«, ."■' --- y BAB BI ISVISIL kje s«' iiulmju Pr. Sajo\ Je preti tremi joti je bival v Milwnukee, Wia, ve«1 j I del* je navudno šlvel v Oregon <'itv. Oregon. Cenjene r« jake uljuilno proalm ^e kdo ve aa njegov naalov naj mi ga naxnanl, aH |>a ngj ae mi aam prijavi na moj na&loV: Valentin Mael, :W2 UCth Ave., Weat Allia, Wia. aoiJMilKi ooata. ______^^ ^ Bos 949, Oi^Vi Nadsomi odbor. čehafc aihraSIŠ. 4IS PtatM au, Kv«Mk. MUm čea. Kalen, taev. g. ?4«h li, oKT Tiakomi odbor. tesan Is a M ' ■—• i" ' —^ ISCEM SVOJO SESTRO Ivana Ilurgar, doma je od Domžal pri Ljubljani. Pred tremi leti aem prejela zadnje piamo od nje i* B. Ohieaga, Ind. Pred t*in je bila v Ohieagi, ker jo gotovo po-ana veš Sloveneev, uljudno pro-aim, da ako kdo kaj vi o nji, naj mi to aporoii. Hlišala aem, da je umrla na farmi v bližini Cbi-eage, gotovega pa niš ne vem, ia starega kraja uprašujejo po nji, njeni otroci in atariši njeni. Piamo naj ae naalovi na« Franck Artaoh, 1015 Iienox Ave., NortH Chicago, U. i......^777,, za 1. 1920, ker nam ai bilo-»to radi preslabe udelc J| kar i« zak> žalostno. — Apelirani na (Mane tega društva, da s« gotovo ud*, ležite to sej« t la »vez in še več drugih vafnih točk. — Opozarjam tudi Alana, da j« bijo akl«nj«no aa andnjl redni društveni seji, da plača vsak čina prihodnji meeee, t. J. janusr-.in, «0s: V društvene blagajno sa pokri t je druAtvcnih stredkov. — Jakob »em-P^ tajnik. . La Salte, IU. —-OpCtarlsm člane dru fitva '«Triglav'' št. 2, ONda se uds' le«|o pol tioJKevilnp prihotUijo redne Jeffersou avs, Bii 'i ■ ■ m Voč kakor »abtova. Nevestin oče: "Veaeli me, res veaeli, da hočete poatati moj aet, in vendar, imate dovolj kruha *a mojo h^r?" Blaačičar: "Kx»uhat Kolačev ji dami" leflljo .lrn*tva5v3toH»ee >riU 4/jaaaarja v navadnUi zUrovflnib prostorih. Seja prične ob drugi ari papoidef- Ns dnevnem redu imamo poleg eološnega glasovanja o sdrittitvf elovenskah pod-F-orsih jedaot Ln »vaa tudi č« vač dra-■i važnih ioi gib točk, katere ha rešiti. — John Milirankna. društva, ki st sli listke treba le tre ■ggTF. so ^poslala*kake številke da leto alti a« bom sprejems^ lAVMCl« K maram vel nikaktfa sltnonri, kot imel. — N'a.lalje opoaarjasa društva "Aloga" It. 16, ONPJ. DRUŠTVO »LOVA*" št. 288 S»NiIM Ue rojaka Frank Saubi; pred tremi leti ae je nahajal v Meundsville, W. Va„ in je imel tukaj ošjega rojaka in pri-jatalja Frank Jeretina, kateri Se aedaj nahaja v bolnišnici /a urno-jmlnc. Najuljudnejše jc prnšen, da nam naanani ako je njemu ana-no če ima ta bolni rojak tukaj v Ameriki kaj sorodnikov, ali v sta rem kraju *ploh. »poroči naj to našemu društvenemu tajnik ti na naalov: Frank Lautar, 1021—2nd m., Moundavile, W. Va. » , več in jih euosrtavtio aavrgel. lEajtl mi* ufttvn "ČUogs'' št. 16, 0NPJ., da ns mleUŠijo polnoltevilno prihodnje redar mesetea seje, ki se bo vrtlla 4. januar Ja 1930 oh e. uri depoldaa. Na dnevnem ■■MHAVi ia «|M«o glaaovanje dnev nem e »druš*V »lovenakih po^k^vnlh jednot iO;z«^z. T« naj as udelell sleherni /ls« ia na' trlasuj« pe svojem prepričanje. — Pr Paiko, tajnik. RAD BI IZVEDEL H xa naalov avojega broU Gal- perja Frol. Conjcne rojake pro- __ alm. U kdo ve za njegov naalov. Tvrdka da mi to naanani ali ako bo a*m «tal ta po^v naj «c mi prijavi. Dobil aem več telo vainili alvari io novic k alare domovi ne in v kratkem Mi aam nameravam mlliil v *taro domovino, ielim da ae mi ja flotovo oglnai. Moj naalov je ¥o. >,,,,,,• .Itoo.oo POTNIKOM SC PRESKRBE VSA URADNA r DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO! VSAKO PO TEJ TVRDK1 IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO! Za vba potrebna pojunllu obrnite m nt: EMIL KISS, BANKER, 133 Saeond Ar«., car. 8th St., N«w York. n. Y. ;'; SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN BPLAČA <% OBRESTI I osi ......m ■»valika kit ali kdo as j vs keko dolgo. uUo s. , Mji, 1 tati JI, kr.«kMH akočHk asvegor la tsdsj bedet« ša rslt plsčsll val ss kfOOO Mite v aH jake asale strelke. Ml smo pvsjeli novtk vojnih olik •las S* sds t s v M es vaas sdl, da fU aa mesla bojnega aseUla, gledajoči a svojimi i očmi. Otersakopjkot ga vidlteB aU poM>ts dsmsv ali grešale IS paaleM šssav UeiaU II eatolttl vat Oesar v llrvatek« ali Iktisk« bmnUaiee domet telite dobiti vel dsssfjo ao vala kreae« telite plaJati vsi delf v lamoHall Vstaj es paOkitlte ts prilike, ks|4i« U fanpu brete, tebler i Ml vadno dajemo aajstlje V slsftaju, ta ««aa pade, 4* mame valo f»«IIIJstsv, art rašaaam« alljo sesa, L J. palljmee vel Aha telita prsm««UI vate kreas ur fU trtatl tefesš, kaptše el «4 oss "MP.NJIOO" aa najvešje In peaaseajlo baak« v JageealviJI, tse fe* m »s j i so katar, aeat kroaam Me osa vi DCMA9I L N O U L O OO— aga taaasfa kess i ZA HRAMI tssr. v^«« s neokretno pošte la kadarkoli peTrsbejets 4sear mi ga rrssaM VSSI 0 obM-mmi. ▼ao pejeeelle es tajeje trSfSVMfc rane dsnas DaC. IJt. BANK, (•'•dralalea V09K, N. V. P ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAKODNF PODPORNE JKDNOIK LASTNINA HLOVKNKKK NARODNE PODPOKNK JKDNOTE Gsoe ofisaov po doforor«. Rokopui m n« vranjo \t ZmUbJmm drftsve (isvea Chissgo) in Canmda $4.00 na leto. U in $1.00 sa tri messca; Cbica^o $6.10 ns leto, $2.76 sa poi tri meoeee, ia aa i»oz«m*tvu $7.00. .__ Nsrodnina ie pol lete $1.40 ss tri »—ca, ' fii i' j NmIot aa vaa, kar Um iSk a "PROSVETA" SSS7 S*. Lawa4a!a Athm, Ckicag«. IHIaels. "THE ENLIGHTENMENT" a« tka SImmU Naliaaal Wlt lulitf. OfffttfJliN1** W>tU»*1 laclat^. Advertieing ratas on sgreement. Sttbecriptlon: UniUd Ststea (ascapt Chlcafo) and Canada $4 par jearf Chleago $5.60, and forelgn cosntriss $7.00 par jraar Dat um v eldopeaj* » pr. (D.cbr 3I-1S) poU, »•*•«• Imu i. e-el^s • to« daavoai po taki« aarafoiaa. PomrriU ja praaa- IUt. NEKATERI DELAVSKI VODITELJI SE NE NAUČE NIČESAR. Laurence Todd, časnikarski poročevalec za delavske liste v Washingtonu, D. C., je o konferenci Ameriške de-lavske federacije poročal: "Morrison, tajnik (Ameriške delavske federacije), mi je danes povedal, da se je konferenca odločila za de-finitivno politično akcijo v prihodnjem letu, da so se po soboti vršile še nadaljne konference poleg sej eksekutiv-nega sveta, ki so odločile glede politične akcije. "Imenovali bomo odbor, je dejal Morrison, ki bo i*, vršil aranžma za politični boj po vsej deželi. Kako velik bo odbor, še ni odločeno. Podpirali ne bomo nobene posebne stranice. Bojevali se bomo pri primarnih volitvah. Pomagali bomo svojim prijateljem in porazili naše sovražnike." Tako je govoril Morrison po vseh bridkih skušnjah, ki jih ima Ameriška delavska federacija s takozvanimi delavskimi prijatelji, ki so se navadno spremenili v delavske sovražnike, ko so imeli mandat v svojem žepu. Kakšne cvetke rodi taka taktika, dokazujejo delavski prijatelji kot državni pravdnik Fickert v San Franciscu, senator Fletcher iz Floride in drugi, ki so bili izvoljeni s pomočjo delavskih glasov. Morrison in druge starine v Ameriški delavski federaciji imajo res precej dobro mašino za sabo, ki je funkcionirala dozdaj še vselej dobro na vsaki konvenciji Ameriške delavske federacije. Ali vsaka še tako dobro mašina , ie včasi potre in prav lahko se dogodi, da se mašina ustavi, čeprav tisti, ki jo gonijo, sodijo, da je dobro namazana. Med strokovno ofrgAhizirano delavstvo^ prodira čim* dalje bolj globoko misel, da mora delavstvo biti organi zirano tudi politično, če noče, da se bodo zagovorniki privatnih interesov igrali z ljudskimi koristmi in imeli ljudstvo za norca. Ta znamenja delavskega probujenja je opaziti povsod in če jih Morrison in druge starine ne vi dijo, se njim lahko dogodi, da ne bodo več izvoljeni v eksekutivo Ameriške delavske federacije, ko bodo najbolj prepričani, da bodo izvoljeni. 2e marsikdo se je brid ko kesal, ki je bil slep za pojavljajoča znamenja, in vprav to se lahko dogodi Morrisonu in drugim starinam, ako do prihodnje konvencije Ameriške delavske federacije ne od pro svojih oči, da vidijo, in svojih ušes, da slišijo. BANDITJI IMAJO KARNE- .ML Va piko so vssll banko t rasnih Zaveden podjetnik. — Lord Leverhulme je navaden tovarnar, ki izdeluje milo. Povspel se je iz navadnega delavca do tovarnarja in lorda. Izdal je knjigo o šest-urnem delavniku in drugih industrijalnih vprašanjih, ki dokazuje, da je zaveden podjetnik, veliko bolj nevaren delavstvu kot vsi starinarski podjetniki, ki se z brutalnimi vodstvi bojujejo proti delavskim zahtevam. V svoji knjigi zagovarja šesturni delavnik, a ne radi tega, ker ljubi delavce, ampak ker je dobičkanosen za podjetnika. On priporoča, da podjetnik uvede v svoji tovarni najmodernejše stroje in delavci delajo v štirih partijah skozi štiri in dvajset ur. Stroji se po njegovem mnenju tako izrabijg do zadnjega, delavci *o spočiti, ker delajo le po šest ur v štiri in dvajsetih urah. Njegov drugi konjiček, ki ga jaha, je v tem, da delavec postane solastnik podjetja. To načelo zagovarja ker je prepričan, da solastništvo priveže delavca na delo, kot •o bili nekdaj galejski sužnji prikovani z verigami k težkemu veslu, katerega se niso oprostili, dokler jih ni tmrt rešila veslanja na galeji. Lord Leverhulme je torej zaveden podjetnik, ki je pripravljen na razne koncesije, ki imajo namen podaljšati življenje privatnemu podjetništvu. Prišel je do spoznanja, čim milejše ravna podjetnik s svojimi delavci, toliko ložje jih izkori&la. OoonoO Btaffs, Ia. — V Ting leyju, Ia., so vlomilci vlomili polnoči v bsnko in odnesli $100,000 v gotovini in vrednostnih papirjih. Vlomilci so s acetilenovo žarnico izžgali ključavnico, nakar so drugih vratih izžgali tako veliko luknjo, da je človek lahko vstopil v varnostno shrambo. O vlomilcih nimajo aledi. Toledo, O.—Sedem banditov je oropalo banko v Ottawa Laku. Odnesli so sedem tisoč dolarjev v gotovini in zadolžnicah svobode. Ustrelili ao blagajnika, ker ni takoj dvignil roki kvižko na povelj*. Banditje ao v hltriei pregledali dvajset tisoč dolarjev v aadolžni cah. Perth Amboy, JT. T. — Vlomil-d ao vlomili v kemično tovarno Roesaler k Uasslacher Chemica kompanije in odnesli za $75,000 slata in platine. Olevslaad, O. — Dva predrzna ALI iAVnrJSKB ALPE, V JIH ZGRADBA IH NJIH LICE. Spisal Ferdinand flsUL """'SSESjT'™ Slovenska zemlja. Bajs sta ss sprta ssradi Iroev in Ne* Tork, N. V. — Neki politični vodja, ki je baje "dobro pod učenH in Čigar ime je poročevalec zamolčal, je povedal, da sta predsednik Wilson in polkovnik Edvvsrd M. Honse pretrgsla prijateljske vezi med sabo. House je bil ves čas Wilsonovega predee-dovanja njegov največji prijatelj in ožji svetovalec. Ko je Wilaon šel v Pariz na mirovno konferenco, je iel Honse z njim kot njegov prvi diplomst, ki ga je zastopal v Evropi, ko je Wilson odšel domov In ravno v Parizu je House storil nekaj, vsled česar ga je Wilson posadil na cesto, če smemo verjeti omenjenemu političarju. Vzrokov je bilo več, toda glavna vzroka spors sta bila Irska in Beka. House je obljubil vodite-jem irskih republičanov, da se bo Wilson potegnil za nje pri Lloydu Georgu in jim zagotovil republiko; dalje je Houae obljubil Or-landu, da Beke ne dobi nihče dru gi kakor Italija. Ko je pa VTilson drugič posetil Pariz in izvedel, kakšne garancije je dal House v njegovi odsotnosti in t njegovem imenu Ircem in Orlandu, Je bil zelo jezen in je povedal Italijanom in Ircem, da ae naj le obrišejo za vae, kar jim je obljubil House. To je razsrdilb Houseja, ki je trdil, da je Wilson spremenil svoje stališče. Od tedaj nista več prijatelja. Dotični političar tudi pravi, da js Houae dejal pred njim oaebno, ko se js vrnil iz Evrope, da ne bo podpiral McJdooja, Palmerja in nobenega dragega demokrata za predsedniškega kandidata, kate rega podpira Wilaon. Skratka House bo podpiral le tistega demokrata, ki ni naklonjen Wilso-SNL Ce se zavedajo. — Volilcem v Minneapolisu je bila predložena koncesija za Twin City Rapid Transit kom panijo nn Rlasovanje, po kateri bi bilo kompaniji dovoljeno povišati voznino, če bi bila sprejeta. Volilci so rekli ne in voznina ne bo povi&ana. Napake s« mnoie. — Ce zavezniki izjavljaje, da Rusija lahko zadobi mir le z močjo orožja, ali ni to pomno-iitev napak, ki ao bile storjene v svetovni vojni? Nadaljevanje. TEROIJARNA TVORBA. I n zanimivo je nahajališče usedlin taistega morja v dolini Kamniške Bistrice. Oligocenald skladi so ondi razgaljeni kaj lepo sko-ro tik pod znamenitoim prirod-nim mostom ez Predoselj. Bistrica si je zarezala tam v gornjetri jadni apnenec 20 m globok in le jribližno 5 si širok jarek z nevpi-'nimi stenami in ga še sedaj po glablja dan za dnevom, leto za le tom, počasi pa vztrajno. Kajti padajoča, kapljica vrta in sčaaoma na vrt a trdi kamen ("kutta ea-vat lapidem... "), tdkoča voda pa reže in zareže vanj ozko, globoko strugo. Ta jarek zovejo Veliki Prčdoselj. Stene pa niso ravne, nego razčlenjene so in sicer v soglasju z divjostjo krajinske podobe. Šumno vodovje je namreč izglodalo vanje gladke dolbine in še sedaj nadaljuje to delo, ko nebrzdani tok zaganja vodovje desne obale poševno proti levi ter odtod zopet proti deeni in ga tako vodi v neumorni menjsfvi po klju-kovitem potu. Na vsakem kraju pa, kjer silni potokov strŽen naravnost Udarja ob skalo in pa neprenehoma, zagloje vanjo vboklo dolbino. Med dolrbino in dolbino iste strani struge ostane skalnat pomol, podoben kulisi gledališke ga odra, in strugo oži. Zstorej je struge izmenoma preščenjena in razširjena liki črevo, -r Na tistem kraju, kjer je grozeči, "tračni jarek posebno ozek, ae je zagozdila velika skala visoko nad bobnečo Bistrico med gorenje robove navpičnih jankovih sten. Ta skala je dobroznani "prirodni most". Preko njega vodi pot. Na njegovi južni atrani je desna obala izglodana v prečejšjem polu krogu tako, da je ondi etruga kofclinasto razširjena. Izpehano vodovje se tu raaproste zložno kakor nasprotni levi. Mehko ma-hovje in zalo narezljane praprot, ga pokrivajo in se tu bujno razvijajo t vlažnem zraku pod senco »Oglatega smerečja. Vmes o na redko cvetlice in z be lim, rumenim ter rudečim cvetjem odUvljajo aomračno kotlinico. Nad, navpično nasprotno steno se pro stira rahlo vejevje deteljnoliatega na gnoja (Cytisus slpinus) in dru gegs listnatega grmičja in nadt vodovjem ae sa"ol>ribno zibljejo bagreni cveti alpskega šipfea (Bosa alpina) v živem naaprotju bledimi stenami, ki dajejo grmu oporo. Ob izhodu iz jezera se struga naglo stesni, ker v stoji ond i kamenena (apnikova) kleč, brž potem pa se struga mahoma zni-ša in aieeh sa globoko atopnjo. Vodovje mladoatno čile Blatrice se »bere na robu jssers v tesnem izhodu in pogumno preskoči stopnico m mogočno bobnečim slapom, |e zopet zbere ob vznoiju stopni- KAVKAZ* (Konec.) V kolikor se zamore dognati is zgodovine, so bili prvi naseljenci Grki in sicer v sedmen stoletju pred Kr- ko so ustanovili naselbino Dionkurijo. Že prej je omenjena ta dežela v grški mitologiji in sicer ko ao šli Argonavti iskat zlato rano. Naseljevati so se pričeli tudi Feničani ki ao bili veliki kun, kurenti starih Grkov. Nadalje a« omenja tndi v zgodovini Aleksandra Velikega, ko je peljal svojo armada v Perzijo, Aairijo in daje v Mezopotanijo- V prvem ato» etju pr. Kr. ao ae polastili južne [Cavkazije Armenci, ki ao IbiH gospodarji v deželi do prihoda Rim janov. L. 34 po Kr. je osvojil Armenijo in Kavkaz rimski cesar Antonij. Od tega Časa pa do »redi tretjega stoletja po Kr. je bila pod rimSkim gospodarstvom. V zadnji poloviei tretjega stoletje so pa podvrgli Kazari del Armenije in Kavkaza. Toda njih go-spodstvo je bilo zelo kratko, kaj ti v srednji Aziji se je pričelo ljudsko preseljevanje in ta deže a je vsled tega veliko trpela. Kajti ljudski toki ao se valili sfeo-zi južno Busijo in marsikateri narod Je zašel v to gorato deželo* Prvi so bili Goti, ki so prodrli severni del Kavkaza in pregnali Alane in se naselili &b obrežju Črnega morja. Kazali so bili pregnani iz Armenije 1. 300 po Kr L. 513 so prišli Huni in podvrgl Armenijo. Rimljani ao bili v nekaterih krajih še vedno gospodar ji in sicer v južnem delu Kavkaza in vršile so se vedno bitke med rimskimi legijami in Perzijci, za posest dežele- Toda predno M*rauški volilci so vsekakor mnenja, da imajo pravico izvoliti kongresnikom kogar oni hočej., pa so zopet izvolili Berger ja K.,, se naj zgodi a takimi svojeglav n mi volilci t Predlagam, da se vseh 25,000 nelojalnih volileev takoj derportira. Zakaj sovražijo "rdeče". Bilo je takole: Eden prvih i/l. , rjdčevaleev delavstva v zgodovini ie bil egiptovski Faraon. Bil je ve-ik veri|nfk in profitar. Vsa boga-ta zemlja cti Nilu je bila v nje*«, vih pesteh. Svoje sužnje je gonil kot nemo živino, »i jim dal jes-i ne počitka; aploh je storil vse, da '»i zdrobil prvo delavsko unijo, katero je organiziral Mojzes. Te' daj se je zgodilo, da so sužnji eno. stavno pometali orodje in odšli iz Egipta. Faraon je šel za njimi z veliko armado in ko jih je dohitel pri — Rdečem morju, se je morje razgrnilo, sužnji so šli po suhem skozi, ko je pa mislil tiran iti njimi, ga je zalilo Rdeče morje r. vso armado vred. • In tako se vsi izkoriščevalci fi0 danes z grozo spominjajo Rdečega morja in radi tsgs sovražijo i Vrti* "Edinost" in "Ave Marija" sta bratec in sestrica." Tako piše Kazimirov "dnevnik", kt vsled so podvrgli Perzijci Kavkaz so prišli drugi narodi. L. 658 so se naselili Avari, 525 leta so prišli Arabci, Rusi so prvikrat priili v Kavkaz v začetku desetega stoletja in podvrgli severni del obrežja ob Kaspiškem morju. Od tega časa dalje je Rusija podvrgla vedno več in več dežele. Toda v 13. stoletju so pa Mongoli zopet izgnali Ruse in podvrgli kavkaike narode. Ko ae je pa Rusija osvobodila izpod mongolskega jarma je zo pet pričela z napadi na Kavkaz in Armenijo. Ker so pa takrat divjali razni plemenski boji med Imndita sta ustavila sla James $e v globokem tolmunu ter ras- Hodufa, ki je nesel denar na ban ko. Pobrala sta mu $10,000 t go tovini in $66,000 v čekih. KOMISIJA SA IZRAVNAVO ■PORA mp RUDARJI m poramraanjB Washington, D. O. — Komisijs, ki jo js imenoval predsednik, ds izravna spor med rudarji in podjetniki, je konferirala a predsednikovim tajnikom Tumultjjem. Komisijs bo isdelala program sa delo. V msatu ae nahajajo tudi člani podjetniške ekaekutive in slišijo se glasovi, da mogoče podjetniki odnehajo a opozicijo proti komi- siji. Predsednikova komisija ssstoji iz sledečih članov: Henrj M. Ro-hinson iz Paaadene, Ca)., predsednik; Rembrandt Peale, zastopnik podjetnikov; John P. Vfhite, aa-stopnik rudarjev. Komisija ima pravico, da v šestdesetih dneh ts-vrii preiskavo in poda svoje poročilo. 8me tudi povišati mer do nad 14 odstotki. MlHIln KOMATU! KADOBI- VAJO MOVO UOB. II Paaa, te — Mehiški bsndi- t je, ki se nasivl jejo revolucionarje. nassersvsjo as sdruiiti la glasiti novo vlado. penjeno odhiti naprej proti jugu po znižani strugi strmeč zatopi potnik svoj pogled v živahno prizorišče in premišlja, a kakimi aredstvi je umet-ni< a priroda uatvarila vso to bogato menjavo. Vrinejo se samo po sebi, da ao ■Mirnosti v geološki zgradbi kraja prvi pogoj, da as je mogla Izobraziti ta mična krajina. Kamenine same nam sporočajo po svojem bistvu in položaju, kako je prihajala poteza za poteao, dokler je bila dovršena vsaasdiutjs slika. Naznanjajo nam tole vrsto dogodkov. Od mogočnega izvirka pri turiatovski hiši nadalje do Frodoaeljskega slapa teče mlada Bintrica po gornjetrijadnenfi ap-niku, ki gradi tu sklep doline in ponosne vrhove, ki ga obkrotaje-jo fisj tn smo v osrčju osrednje ia. KlHmh- skupine Kamniških Alp. Od slapa nisdol pa je Bistri-čina struga dva kilomstra na da-M zarezana v mehko opoko, Id jo m,tu zapustilo oligoeenako morje. Ako je čila Bietriea mogla vreza 4 v trdi apnenec nad slspom 90 m globok jarek - tem globlje ae je v istem času ia jedla v mehko opoko Zstorej > umevno, da js njene struga v opoki dokaj nilja v apnencu. Na strmi nuji med obema kameninama mora t«r».j .^Tsti gorski potok drflM preskočiti visoffamko razliko s (Nadaljevanje.) Tukaj preslabega škofovega «sgna izhal ja le enkrat na os«m dni Oe je "edinost" lshko moškega spola, zakai ne bi bila "'"Ave*iWMf" Kaj pa čs bi bil Kazimir že^ke-ga spdl^f! For land sakesl — Čin js bilo delo Rusije olajšano Perzijci so postali ljubosumni na Rusijo in prišlo bi kmalo do bojev. Ker je pa Rusijs imela veli ke težave na zapadu in ker ao postali kavkaškl narodi sami ne voljni na Rusijo, je bila primora na odstopiti nekaj zasedenega zemlja Penriji- Toda nekaj let pozneje je pa ruska armada prekoračila gorovje Kavkaz in zasedla južni del Kavkaza. L. 1774 Turčija odstopila nekaj ozemlja, katerega je imela zaaedenega in v zameno je dobila Turčija neka; ozemlja v južnozapadni Rusij Perzija je vedno poskušala ustaviti prodiranje ruske armade, toda vspeha ni imale nobenega. Ker je bila nevarnost, da bo Rusija podvrgla še velik dal Perzije, je bila slednje primorana skleni i mir in pogodbo s Rumjo 1. 181; k da ne bo več ovirala Rusije Kavkazu in poleg tega je morala še odstopiti nekaj ozemlja, katero je bilo strstegične vsžnosti ss Rusijo. Toda podvrženi kavkaški narodi pa nikakor niao ljubili ruske vlade In Rusija je imela večne boje do sadnjega časa, t 1877. Vsled alabth potov in nikakih esat je Rusija le z veliko težavo podvrgla uporne narode- Pri tem je veliko pomsgala Turčija in valed tega se je Rusijs sspletla v vojno s Turčijo, ki ae je pa končala s porazom sa Turčijo — In je glssom mirovne pogodbe, sklenjene v Berlinu, morala odstopiti pokrajine ob jugozapadnem obrežju Črnega morje. Od tedaj js pa zavladal mir v Kavkaziji in Arme< ni ji, ker je ruske vlada vzdrževa- kan. la veliko armado v teh krajih. Po ruski revoluciji ao ae sopet vzdignili kavkaški narodi in sku šsli pridobiti samostojno drŽav«. Toda Turki so večkrat vdrli v Ar-menijo in Ksvkasljo in vprizar "" "U" U» in v pnur- —T --- jsli prave maaakre. Že takoj ob K da zdaj mlatimo, da brez Nem Izbruhu zadnje m»ke-tur*ke voj ne je U dežela veliko trpela, ker nihče ni št«Ul s domačini. V zadnjem času pa menda rogovUi De- e- e e iUr! Novoletno voščilo. Napredno novo leto, •če čital boš "Prosveto!" • e e e Večsn ti ^omin! v' 1919: Dobro sem igrslo!..... Komedija v Parizu, da je ni bilo večje, burlesk na Reki, da ga ni bolj smešnegs, industrijalna konferenca v Waahingtonu — prosim, dve — prohibicija v Ameriki, 23 vojn in 99» štrajfcov — in krstili eo me za leto miru in demo-kradjet Ha, hal Velika je bila moja kratka doba. Ljudje na vrhu so oslepeli temeljito in slepci ns dnu ao spregledali. Zapečatilo sem ■bte ■Aleksander, Morgan itd.) pa prepuščam tebi, 1920, da se z njimi poigraš... lAdijo, pa zdravi ostanite, kar vaa je še zdravih I t e s Nesrečno in neveselo Novo leto vsem profitarjem in izkoriščevalcem delavstva! L » e e "Srečno Novo leto!H Srečno — no, da, da — ako si ga ljudje nA-rede srečnega. Drugače bo Se slabfe, kol je bilo ataro leto. e e e Kadar (Rusija sprejme Berkma-na, bi bilo dobro, če nam pošlje v zameno kakega velikega kneza. Te vrste demokrsti so zdsj zelo dobrodošli v A m e rfkk/P' R e e e Fsther PVsanik vs, ds premo-garjl nimajo zanj dsnsrjs in-ssto jih js kavsnil po čukovako. Le teko naprej, fatherID(ipVy^K k' • tffvi** # n * En ver psšs je okupiral neko vaa ha Kavkazu. Ako je Enver plešast in če zna slagati fraze, tedaj bo dober za turškega d'Annunzi e e e Oni ogrski Slovenci v Chicegu. ki bi radi reformirali prebsnoša Kazimira, ae ssstonj mučijo.. Ks-simir se ne spremeni. Lshko živi še tisoč let, pa bo po tisoč Istih rsvno taka šsma, kakor je bil pred tisoč leti. - ^ e e e Rudarji bodo najbrž pozabili, kdaj so štrajkali, ako bodo čakali na odstotke, ki jfii prinese preis- • e e 600 ubitih in 1600 ranjenih v Indiji. - Prekleti Nemci!... (O-prosti te, štiri leta smo čitalile o podobnih aloftnA nemških 'krvo-lokov in tega no *} tako navadi I as svejee ? stari domovini 1 Za osle leto slaas samo T dolarjev. cev spi oh več.) sločini e 'k' e Ura ns^mtl drvečemu vlaku in kričal: "Jps, jaz, jas ga urtavim. primodunaj. da ga nS^haT Bog jfan odpi Inozemstvo ... z* - VW i ; fW' *% Cfl" tmtosvft*" Jugoslovansko Republicansko Združenje. 3837-S841 Weet 2tth Street, Chlcago, III. • ' * k> (Talafoa: Lavadals HOT) ISVRCIVaLHI ODBOK: C- H- t 0<»tUWkar. L Knsa^ * um i*** •• M«. mL SaiaaaiK, #. ■avartma, a . ... _ VADSOl r. Kerfts, L MM, J. MlHaJlovid. • B>I ODBOR: 8UII r. a Taačar, flnantal tajail A. H. 1 ■Z URAD: BmMc, lav*l tajnik. 7. Oodlna, blagajnik. The ABELA: Mattc PMletane. »aHadnlk Glas Bvobode, % CHaa Vaioda ln FrasvMa. Vsa vtssm m douares nMlihi - .JUGOSLOVANSKO EBP sad ss poiujajo edino aa riadečft aaslsv: trBLIOABBKO BDBUBBHJB Stmt, COUcago, OL VSEH SOMIŠLJENIKOM J. R. ZRUŽENJAI Z jutrainjim dnem stopimo v leto 1920, Jugoslovansko Republi dansko Združenje pa v četrto leto svojega obstanka. Beseda je meao postala, praviea je naila avoje »govornike. Vaako preteklo NOVO LETO nam je prineelo novih prijateljev, novih sobojevnikov, novih modi sa našo novo, plemenito idejo. Leto 1919 je bilo veliko po-mebno leto sa J. R. Z., a bilo je samo priČetek ogromnega dela, ki nam ga nalagata ljubezen in sveta dolin ost napram naiemu narodu. Nepiaana, a trdna je naša rezolucija pri vatopu v leto 1920: NEOMAJNO, 8 PODVOJNIMI MOČMI HOČEMO DELOVATI NA PROGRAMU JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIČANSKEGA ZRUŽENJA, DOKLER NE DOSEŽEMO SVOJIH CILJEV — DOKLER JUGOSLAVIJA NE DOBI VLADE PO VOLJI SVOJEGA NARODAt 'j* tem čutom v svojem sreu hočemo voditi započetl boj, da pri dobimo svojemu narodu v resnici "Srečno in Veselo Novo Leto!" S kleem: V boj xa srečno bodočnost jugoslovanskega ljudstva želi srečno te veselo Novo Veto t Izvrievalni odbor, Jugoslovanskega RepubliČanskega Združenja. PROGRAM J. R. Z. MED HRVATI (Iz Glavnega Urada J. R. Z.) Starešinstvo Hrvatake Sokolake Župe "Tomislav" je izdalo za leto 1920 svoj "Hrvataki Sokolaki Koledar' V tem svojem koladarju posveča urednik precej mesta najvažnej Semu vprašanju sa naa Jugoslovane — to je bodoči formi vlade v nov mladi državi Jugoelaviji. Kakšno vlogo je igralo sokolstvo med Jugoslovani v Avstriji je vsakomur znano. Cehi ae imajo zahvaliti po veliki večini zvojim so-kolskim organizacijam, da imajo danes svojo lastno republiko, ker le potom sokolakih organizacij se je bilo mogoče narodu razvijati v svo hodnem duhu ter mu dati samozavesti, da je vreden in sposoben biti svoboden. t • i •• »-:. , , . Da tudi naše jugoslovnnako sokolstvo dela v isti smeri, nam do kaznje hrvaUka sokolska župa"Tomislav" s svojim koledarjem za leto 1920. Zavedajoč, se svoje avete dolžnosti napram svojemu na-rodu prinašajo po svoji lastni inicijativi politični, socialni in gospo daraki program Jugoalovanakega Republičanakega Združenja za bodočo republiko Jugoslavijo, sprejet na tretji redni konvenciji v Cle velandu. . Prteg omenjenega gradiva prinaša koledar še mnoto zanimivega čtiva, ki bo poaebno zanimal jngoslovahako aokolstvo in vaeatranako priporočamo našim somišljenikom, da posežejo po tem koledsrju. Vsa naročila pošljite na J. R. Z., 3639 West 26th St., Chicago, ni. Cena 50e. Olavni urad J. R. Z. I ll Glaaom (cenaua) 2. iz URADA TAJHIGE on TRALNEOA ODBORA JRZ. Chioago, HI. Kot je še bilo po-romano v glasilih "Jugoalovanakega republičanakega združenja' »e je centralni odbor JRZ konsti-tuiral. Kaj je njegov delokrog je 'tak znano že vsem rojakom, ki kc zanimajo za\o slovensko polltič no organizacijo v Zdr. državah, tadi tega ni moj namen tukaj po-jaanjevati njen delokrog, podati liočem aarao nekaj naavetov vaem '•lanom centralnega odbora, da bo naše delovanje olajšano in u-spešneje. |Vsak Član centralnega odbora naj vratno zastopa avojo organizacijo in naj agitira po avojih močeh v svojem okolišu in naj nabira nove člane ter tako deluje za napredek cele organizacije. Ako opazi kako napako v delokrogu centralnega odbora alt izvršuje-čega odbora, naj to takoj aporoči tajnici centralnega odbora, kajti centralni odbor je v smislu pravil najvišja inštanca v organizaciji JRZ do prihodnjega občnega zbora te organizaeije. Ako šell kak i lian centralnega odbora kakih pojasnil glede delovanja ali kakih zaključkov, naj ae iatotako obrne na tajnico centralnega odbora, kar bom poročala na aejl iz v Sevalnega odbora ter poročala o za ključkih vsakemu posamesnemu odborniku. Da mi je pa mogoče voditi korespondenco s vaemi člani cen tralnega odbora in odgovarjali pravočaano, apeliram na člane centralnega odbora, da ml sporočijo prave naslove in v slučaju selitve is ene naselbine v drugo Isto pravočaano naznanijo, da ne bo potem kakih neprilik .aH nesporazuma. — Ca oentralni odbor JRZ: Mary Udovtoh, tajnica; 1844 So. Radne Ave., Chicago, ni- VOjem Hohenzollem bi rad ledll kravo v južni Ameriki. London. — Vest la Madrida se H asi, da je Viljem Hohenzollem, bivši nemški cesar, pisal predaed-niku Peru vije (Južna Amerika) za dovoljenje, Če ae sme preseliti tja in odpreti pašnik za govejo živino, katero bi rad redil v aluča-ju, da ga oprosti mednarodno sodišč«*, pred katero ga mislijo postaviti zavezniki. obešen. Kako je prišel .v roke teroristom. je še vedno tajnost, ali gotovo je, da je bil šiloma ugrab-jen ipo vohunih in odveden Čet mejo, Valed tega dogodka, ki je selo rasburil delavake kroge na Dunaju, ao pričele avatrljake oblasti strogo pasiti na ogrske vohune. Nihče ne ve, kje je Bela Kun. V Karisteinu ga vsekakor nI. Naj-Drže je bil iapuščen ln danea j«' lahko že v Rusiji. Ruska ofenziva proti Poljski ja raca. Kodanj, 30. dee. — Sovjetska vlada v Mrnkvi je poslala breažlč-nim potom formalno ponudbo poljski vladi za mirovna pogajanja. Moakoveka vlada obenem aa-nika vest o pripravah sa ofenalvo proti Poljaki a pomočjo kitajaklh čet. London, 30. dec. — Breillčns brzojavka iz Moskve, datirana 26. decembra, vaebuje mirovno ponudbo Oičerina, ki je naslovljena Poljaki. Peking, Kitajska, 29. dec.—So cialnl revolucionarji v Irkutaku ao še vedno gospodarji Železniške po-Mtaje na levem bregu reke Anga re. Člani raznih inozemskih mlal; ho ujetniki revolucionarjev. Er nest L. Harris, ameriški generalni konxul, ki je bil prej v Omaku, ae memla nahaja na drugI strani re-ke, kjer je meato Še v rokah dela Kolčakove garnlzije. AMERICAN JUGOSLAV AGENCV JUGOSLOVANI V DETROITU, MICH , VSI HA. VELIK JAVEN SHOD, katerega priredi krajevna organizacija JRZ št 11 a pomočjo delegatov iz domovine Frane Sveteka in dr. Periča v nedeljo dne 4. januarja ob devetih dopoldne v Hrvatskem Domu na 383 Kirby Ave. E. Prijatelja is domovine sta UtnMKO ŠTETJE. (Ia glavnega urada J. R. Z.) predsednikove proklamaeije prične ljudako štetje HH januarja 1920. Jugoalovanako Republičanako Združenje smatra za svojo dolžnost, da pouči jugoalovanako ameriško javnoat v nekaterih zadevah, ki so vitalne za jugoslovanaki živelj v Združenih drŽavah. Najvažnejše pri tem je, da pravilno izjavite, katere narodnosti ■te in iz katere države pridete, ako ste bili rojeni v inozemstvu. Vsak Slovenec je po narodnosti "SLOVENEC" in tako naj tudi izpove, ko ga uradniki ljudskega štetja vprašajo po narodnosti In ko odgovarjate is katere država pridete, odgovorite iz "JUGO SLAVUR". a Ravno tako je vsak Hrvat po narodnosti "HVAT" in Srb "S*"1 h države "JUGOSLAVIJE", in ne ia Dalmacije, Slavonije, Bosne. Srbija, Slovenije, Kranjake ali pa eelo iz "kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca". Prt zadnjem ljudskem štetju ao delali naši rojaki velike napaka, ko so odgovarjali, da so Avstrijanci (Auetriena) in to je bil ravno vzrok, da ja et*tfetika zadnjega ljudakega štetja tako pomanjkljiva in netočna, da je bila akoro polovica Slovencev dve tretjini Hrvatov in prav velik odetotek Srbov is bivše dvojne monarhije, klaaificirana za "Avstgjake" in ne za Slovenec, Hrvate ali Srbe. Napaka, ki se bo storila pri tem ljudskem štetju, se ne bo mogla popraviti za celih deeet let, do prihodnjega ljudakega štetja, ki ae bo ronet vršilo v letu 1980, zato bodite iakreni aami s seboj in svojim nn rodom in ne aramajte aa izpovedati, katere narodnoeti ste ki ia katera države prihajate. • Tu priobčimo nekatera važnejša vprašanja, stavljena vsaki oeebi in na katera bo treba vaatao ia točno odgovoriti: 1. Starost (Age at last birthdajr). ' 2. Vaška besba v starosti nad deeet let bo vprašana, ako zna čitati air pisati ' 3. Rojstni kraj oeebe, kakor tudi rojstni kraj očeta b matere. Ce sta bili rojeni v starem kraju, potem recite v "državi Jugoslavija", ■ 4. Oni, rojeni v inozemstvu, bodo morali navesti dan prihoda v Združene drŽave ln če ao postali ameriški državljani dan, »ceec bi mesec ln leto. ko se prejeli druge državljanske papirje, ravno tako materin jezik, kTje ali "SLOVENSKI" (Hlovenian lenguage), HRVAftKI (Crostian lenguage) ali pa SRBSKI (Scrbian lenguage) . fjrsdniki ljudskega fctetjg bodo stavtli ia rasna druga vprašanja, na katero brez vsa akrbi vestno ia prsvilno odgovarjajte. Vae infof madje ao popolnoma konfldančne In aa jih ne ame pod nobenim poljem izrabljati sa obdavčenje premoAenje ali pa da bi škodile eni ali drugi oeebi ali njegovemu premoženju. Niti ss ai treba nikomur bati kake detekdje, zaporu, pereakoeije ali kasni, ki W mogla izvirati U informacij nabranih po uradnikih eenzuaa, zato je poaebna poatavs, ki veruje vsakega in daje vladi priloinoot, da doiene pre-vilai naraščaj ljudstva, premoženja, agrikulture, itd. Vladni uradniki bodo vprelali sssso tiaU vprašanja, katere morajo vprašati, da pesvOno izpolneje aa te nalašč pripravljene listine. V slučaja. iia bi kde dvomil nod kvantiteto uradnika, ima pravieo z* h tavati, da aa Iskale s izkaznico (Ifrntificstion eard) In plsmeolsi poaMasMlsm, kaftsro listins mora uradnik vedno pri eaW noaitl Impaaterja, Id sa is Moje laksagd a takimi Iska-teeml ia pooblo- 0KT Shingtonu, D. C. Njih poročilo je nad vse zanimivo, zato vsi na shod, da ftojete RESNICO o raz merah v Jugoslaviji I Za pokritje stroškov najemnina za dvorano vstopnina 25e, preplačila sa hvaležno prejemajo za narodne na-mene. o Isti dan zvečer priredi krajevna organizacija JRZ št. 11, De-troit, Mieh., na čaa delegatom iz domovine banket, na katerem bo dovolj dobrega prigrizka in pijače. Udeležite ae banketa *v kar največjem številu, da ohranita po-alanca is domovine naprednost in zavednost naše neaeiblne v kar najlepšem spominu. . Banket se vrši v Vietorle Hali, 424 Perij Ave. E. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina $1.00. NA NOGE, DETROITI V nede-Ijo, dne 4. januarja 1920 — do* poldne ob devetih na shod vHrvatskem Domu." — Popoldne ob štirih na banket v Victoria Hali! Rumund pomagajo na skrivnem Ukrajlnoam proti Denikinu. Varšaya, Poljaka. — Tukaj se je izvedolo, ds je Rumunlja poslala na akrlvnem na tlaoče mož na pomoč ukrajinakim ivstašem, ki ao v boju proti Denikinu v južni Ruaiji. Rumu ne i tudi zalagajo Ukrajince s orošjem in atrelivotn. Kumunija se seveda, da je za njo boljše, če ima neodvisno. U kraj i no ia soseda, kakor pa Denikino-vo "zedlnjeno Ruaijo." Madžarski beli teroristi lovijo ko-muniite v Avstriji. Dunaj. — Pred nekaj dnevi je bilo aretiranih več MadŠarov, ki NAZNANILO IN ZAHVALA. Tušnegtt area neznanjem vsem sorodnikom, snaneem in prijateljem, Žalostno vsot, da mi je ne* mila smrt vsela po dolgi in mučni holesni življenje moje preljublje-ne soproge ANE HOORVAR. Bolehala je nad 10 mesecev ln 13. dee. 1919 ob pol sedmih v ju tro je sa vaelej zaspala. Pogreb se je vršil dne 17, dee. ob 9. uri na katoliško pokopališče. BUa je članica društva "Dobri bratje" itev. 38, S. D. P. Z. v Bridgepor tu, Ohio. Bila je rojena v vaat Srednji Lipovec, fara Ajdovec pr Žužemberku.'Po domače Ana Mlr-tlčeva. Tukaj sapušča eno aestro, v starem kraju pa mater ln sestro Moja najlepša sahvala društvu za kraani venec, ki so ga darovali po* kojnlcl v zadnji spomin, kakor tu di sa stroška pogrebniku in vi ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala drjižin Kocjančič, ki so mi bili ob vsak potrebi na pomoč v času njena bo lesni, kakor tudi Mariji Perko, k! ml je pomagala v ladnjem trenot-ku. hvala tudi vsem snaneem tn prijateljem, ki so jo obiskali ob čaau bolezni. Tukaj zapušča me-ne, žalujočega soproga ln 3 ša na-dorastle otroke v stšroatl od 1' mesecev do 6 let. fte enkrat na lepša hvala vaem! Tebi, pokojna lena in mati: Počivaj mirno 1 Žalujoči oatali: Alois Hočevar, soprog. Frsnk, Rossliia ln Henry otroci. $<*tra Marija Strana, orno-Šena. * Alols Hočevar, P. O. Bos 281 Lanslng, Ohlo. Belmont oC, Pošiljamo denar ▼ staro domovino po najnižjih cenah, ki ao mogoča. Sedanje cene so t re- grškem. Avstrijci t o/, i jo, da so aretiranel v slulbi sedanjih teroristov v Budapešti, ki ao ae pri klatili v Avstrijo z namenom, da ugrabijo Kuna in ga skrivoma odvedejo na Ograko, kjer ga čaka gotova amrt. Pred kratkem ae je celo zgodilo, da je na Dunaju izglidl neki ogr aki komunist, ln pozneje je prišla vest is Hudspeftte, da je bil tam P0S0JUJEN0 DENAR na prvo vknjižbo do 78% vrednosti, 1% na mesečna liplačila, e* H regularno po 8% intaraa. D AH L, 9A1SMS flret UMI Bldg^ (Pišite aa pojaenila r sloven. sksm jeziku na Btephsn Zabrisa. *ark TTilt Pah 100 kron as ,, ,, .....$ 1.30 200 kron aa ,,,,, ..... 8.00 400 kron sa..... ..... 5.00 000 kron aa..... .,. •. 8.00 10,000 kron aa..... ..... 114.00 100 lir 1,000 lir AMERICAN-JUGOSLAV AGENCY, 2708 Sotkth Lawndalc CHICAGO, ILL. Nar Pozo IS) pom.nl, damm^ i* Naši saetonniki i fttreni Ujnild la ispniki, K njih Mi naročnino. Naročnina aa c $4.00 in sa pol leta člani S. N. F. J. pol leta $1.40 ia aa fgJO. Naročnino lahko tudi pošljite as naelori UPRA VNlSTVO 'PROSVKTA', 2887 S. Lawa4aU Ava, Chicago, IU, KHJIžHVHOfTDI UMHTH0ST. čas, llustrovana ravlja za >-J poalovje, napredek in izobrazbo prinaša sa december Redečo zanimivo v#abino; V težkih urah, pesem Ivana Zormene, Manom Ivana Cankarja, pesen Ivana Zormene, Tri smrti, povest Lev Tolatoja, Igranje goai, allka — Naša naj boljša Šola, irobražovalne razprava - Sestrici, slika — SkA nere-ve za stvarstvo — znanstvena re* prava — Ribiči — slika — Vreme in vremenaka prerokovanja — razprava — Izgubljeha stavka, zanimive črtice Jenka N. Roglja — Jesv Arizoni, slika — Zadnji poljub, črtica Antona J. Terbovee - H polnočnki, spiaal Jože Am-brožič * Jeacnake misli — spisal F A. H. — Kako kopljejo diamant« — razprava — Lepote mladosti — slika — Oči in očesne bo-lažni — zdravniška razprava--Indijanska aUka — V prilogi« Ob koscu j*t*^Jeta — Cenjenim ^MK lakaja vaak' »eaea enkrat no 44 strsneh, prinaša krsaue sil-ke, povesti, pašni In sasnalveiM razprave ter valja as vaa leto 83 Keroče aai čaa, 2711 S. Millerd Ave^ Chicago, IIL _ Triaerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino araSees vsalef v Seeva t ^^^^ gj^ |U - rMallsa^MvnSafto "las? r la MiVi'tr«isa Irgaisji ll in ti m mm Trinerjev Antiputrin VAJi. TRINER J OS EP H Msniifacfturlng CHICAGO ILLINOIS Aahland Aon, So vne pri. dot U IU dopisnik »f- ••■ ' ~ - 7 PB08VBTA Iz gltv NEKAJ ■rada. ZAVA (Iz urad« predsednik« HKPJ.) ((.Vdal^anje.) Ar gumeni i, kiterih se poslužujejo nasprotniki soeijalnega za varovanja za pobijanje tega giba-nje, so precej. svili in polni lepo donečih, patrijotlčnlh /rs* tsko da povitenga opaaovalea prav lahko premotijo. ^ Eden njih važnih in privlačnih argumentov je, ker trdijo, da je A-merika dežela svobode, ki da vaa* kemu priliko, da si lahko pomorili o premoženja, tako, da mu ni treba se canažati na državno za varovan j«* ter da imamo institucijo, kjer se visk lahko sap za vajmi0f kjer in kakor ae kole. In ker. j« socialno zavarovanje prisilno, pomeni to po rtjih nazorit kratenje evObode in vpeljavo avtokra-cije, obenem je pa poniževalno ter nasprotno ameriškim idejalom. — V koliko je Amerika že dežela svobode in prilike, o tem naj si naredi vsak sodbo sam. Vai pa ve mo, da imamo dandanes že vse-polno zakonov in odredb, ki nam veliko bolj kratijo svobodo, kakor nam jo more kratiti socijalno zavarovanje. Prilike, da s* za vam jemo, kjer ae hoAamo in kakor se hočemo, pa sploh nI. Zavarovalne družba in bratske organhtaeije so sedij edine, kjer se lahko za vam jem«, in pri teh so nam prilike precej omejene. Zavarujemo se Indiko le aa gotove potrebe in do gotova ataroati. Kazentega mora biti tak prosilec popolnoma zdrav In nepohairijen. Ml imamo pa vse-polno ljudi i ki so Šibke*« zdrav-jat imamo jih, ki ao vaš aU »snj I; potem tudi taka, ki J prestari za priatop v ali sprejem v zavarovalno ao pa delavoi in mora-iji šlovoški družbi sami so drugi načrt, po katerem se da to še boljft* Izvesti in se ni trebs bs ti korupcije. Hioer pa bo več po litične korupeije, kakor jo ima mo v tej dešeii skoraj neinogpk ; Ker bo potrebno, ko se* uvode M*»ijaJno zavarovanja. ^ b# država vzdrževala tudi ni rs v ni k e, hočejo nsnpr.itliiklvIzkazati, ds bo|R(U glaa- ee. To je, da ni opravičen do ped- * Bttjjp Ambrožič, John Undenrood, Jos. Radišek, Martin fcelaznlkar, Frank Somrak, zadevi aobrata Joc Filipiča, člana dri^vg "Srebina Gor»" it. je glavni porotni odbor na aahtevo aeja glavnega izvrševal*^ ga odbon} vzel zadevo gori omenjenega brata še enkast v pretres ter potrdil sklep prva iuštanse. To je, da se mu Izprača zadržana podpor*. Jože Ambrožič. John Undenrood. Jos, Radišek Martin Zeleznikar. pretekli peedpust. Marljiv« članice to orgaakmcije in po«H»no i* vaaalični odkar je šo na dolu, (Is izvrši priprave, da ae bodo ro-jaki, od katerih se pričakuj« i gotovoatjo mnogoštevilne u-delftbe, na vlili dovolj zabave v vqajtt"> o/ir«j^lHHHM Poročeno jo ža bilo prod brim mtmaem, da as vrši ta prireditev na ptiatno aobaMM- j., 14. februarju v v«liki Hparberjovi Priporočam malo ženskimi wlo Bilo vsem b#na umetnost ni izginila niti as- Ravno nasprotno Godci *o si s pomočjo organizacije n*tv«M-11 boljše razmere in steni -pridobi H bpljše organkaeije, ustvaril beljŠe razmer« in s tem pridoMU boljše pogoj« za glasbeno izobrazbo in »popolnvanje glasben« n motnosti, In ne motimo m, č« mi. slimo, ds bi bilo sličuo z zdravni. ki, £« bi jih vzdržsvaila državo. Kajti zdrava pamet nam kaže, da zdravnik, kateremu so zsaiguraui redni ln potrebui dohodki, a« veliko lažje posveti globokim študijam iu natančnim preiskovanjem, kakor pa on, ki ae mora vešoo boriti za »voja. eksiatenco. Država mu pa t udi-Jat j« preskrbi potre-trne aparate in aredatva za tako preiskovanj« in Študije, kakor si jik mora priakrbeti sam. Tak zdravnik ae lahko izpopolni in postane koristnejši floveški družbi, medtem ko marsikateri, ki mu gfe huda za obstanek,. poskuša svoj vsakdanji kruh in raJffi marsikaj« s čim onegašča svoj poklic In često postane vsedrugo ptej kot zdravnik. Za ilustracijo vzemimo vojaške zdravnike. Ka časa zadnje vpjake je bilo poklicanih v armado veliko zdravnikov. Tam so imeli svoje stalne dohodke in Imeli priliko delati eksperiment« in študije na vlsdine atroške. In ti zdravniki ao odkrili ter ae naučili marsikaj, l:ar j!m Ja preje bilo nepoznaho. To pa je v korist človeštvu vobče, ne aamo mm' - ? dvorani, katera dvorana je dobro 4a bi zaprli vae trgovine, pa I.. x u* A neka s Argumentov imsjo naaprotniki u. & gi«,pv proti, dva za Jp dv* soeijalnega »varovanja še mno>fa«„B «ta se vzdržala glasovanj*. »ravljati bi bi Po objavljene« glaaovanju go, toda o vseh razp _ __ lo b#er2e iz teK MttthkftJ trt-fe Ur vedsni iu ki »o najznačilnejši, je rau «o bili toasdevnl odbori, Se razvidno, ds ao le kopica lepodo-nedih fraz, realne podlsfs pa ni Zanimivo je vedeti, da soeljsl-nemu zavarovanju najbolj nas-protujejo kopitaliati. Pri tem pa te smsmo possblti, da se kapita-iati še nikdar niso ogrevali za aa-cone aH kako drugo gibanje, ki 1)1 imelo prinesti koristi delav-atvu, pač pa so temu vodno nss-protovala. In še to je nam dokaz, ds mora biti socijalno aavarova- Mjsti družino. Vsi Ijo še pomnoževati *love-Jtoristni člani MndinlpfU le drugod, j« jim to preskr-/družb« in bratske idejo priliko flpoNmrtnino, Inino In bolui-to j* razen nelts lijem vae. fk N, P, J. daje druge podpor« in dela v nsjvefljo izjemo. starohtno -fasv*r«fl«j^ brezplačno adravniško pomoč ln braaplačna zdravila uae in za oe-lo družino ao pa redke frikssni ln ša predrago. Zavarovanja za alitšaj brespoaofaosti pa šo sploh ne poinsmo. In Če s soeijslnim za varovanjem dobimo vae to, če bodo aavarovaki vsi delavci, brez starost kaftjs edino pravično —, ln ^s nosita vSfcjidel zavarovalnih at roško v delodajalec in država, tedaj vemo, ds nain prino-ae žsto toliko koristi in iaboljžs nja, da bomo prav radi pogrešali tisti mali košček svobode, ki nam ga tako aavaeovaaje odvaata«. , J »a dokažejo, da nam bo aoci. jaino zavarovanje prinealo poli-tlteo korupcijo, navajajo nasprotnik! as vsfled dogodke v. Angliji. Tsm ao Imeli aa Čaaa, ko ae je uvedlo aocljatno zavarovanj« tudi nekaka pomožna društva, katera ao prevzela In pod državno «. pravo izviisvala dalo soeij"tn*Kn zavarovanja. Poprej ao bila ta dfnfttva svobod ns in ao al same valila uradnike, potem so pa p < stala podrejene državi ln je ista nastavljala uradnlštvo. Pri na stavljsaja tek je baje imela «iav-| no beoado polklšna atranka. ki je israktjaia eela društva v j»olitii'ne a vrhe.—Ca nss je dofnatli koliko je na tem| e. prav lahko j« pa mogoče, da to a« taka društva dala korum-pirati in da ao atnžHa vsč politiki ko% »voji nalogi. Tada ta š« ni sol bsa dokaz, da bo soHjalno zava prinealo korupcija pav Za lavedbo socijalnega aavo I a« ni potrebno pusluževa ti kakih koruplranlh društev. Ni] ti ai potrebuo. da isvrlevaliM»Hl be aaatavljajo kaki politlšarji. 6i\ se tako savarovanje razdeli na go-| tov« dlatfikto, ki imajo svoje od-J »mre ln potrebne iavribvaia« til radnlke. kater« voli in po pntre| hI adstgvlja delavstvo aamo, po-1 tam je kontrola v njih rokah in prisadetl al bodo ie sneli kaka pomagati, še bodo videli, da se n* dela prav ali da aa jkn gadi kri | vlea. lahko as pa najde ša kakSMlt.nr m\rg»l sklep" |^rve"kiita» mm**** 't tukajšnji na selbini sta dvs bratska društva 8KPJ in žicer društvo "Sokol' iu društvo "Slovenec". Pri pr-vam društvu «o sami takozvani uazadnjaki" in pri drugem društvu sami 4a kapltaliati nasprotujejo takim naredbam kot ja aocljalno zavarovanje, je popolnoma logično. Č« bi oni pomagali nositi stroške savarovauja svojih delavcev, bi to pomenilo sanje manj profita, to-iko manj dividead za njih. Pro-lit pa amatrajo oni aa sveto, po njih nssorih nedotakljivo stvar. Zato gs branijo tako strastno in a vsemi mogočimi sredstvi in argumenti, katerih pa .delavstvo na smo poslušati, teaavefr braniti pora svoja interesa in so rs v J nsti po pravilu Kar škoduje kapi taliamu, koristi uam.— •*) js MdNslo aa adritšltsv, toda od«laso ps proti združit^ Društvo kol", pri ksterem ao m "naaadnjaki" se je pridružilo i-de ji za združitev in je tudi od-glasovalo as združitev. Torej "naprednjski" ao proti združitvi in "nsssdnjski' zs združitev. Kje ao torej v resnici "naaadnjaki"! Ko se j« vršila aeja drnštva 'Slovenec" je hotel usM|B| društva "flokol" govoriti v pri-of adružitvs in predsednik mu le dovolil, ko ae eden * t? V zadevi aobrata Unia Parkelj, člana društva štev. *7, je (lavni porotni odbor potrdil Sklep pove inštanee. To 'js, da ae mu izplača pridržana bolnižka podpora. Jože Ambrožič, John Undenrood, Martin Železni kar. Jos. Radišek. Zadeve člana Joe Karpeljna Št 17.1 jr glavni porotni odbor potrdil sklep prvo InŠpaee. \aka tukajšnja ***-jakinja je sUiaia nekega tstovea, kJ je rekel, da bi bilo najboljže, Kakor aem cula, je nek tukaj&nji ln bi moral biti aleherni član te napravi jate ogenj v pe«, ne rabita. petroleja; vzemite rajo papir in auha drva ter podkurii, Števila neareč ae je že pripetil« ravno v*ie K udeležijo seje njegovefs dru-i tva. dobijo vedno dovoljenje di lahko govorijo, kolikor sš jim »oljubl, ker jim bodo "nsasdnjs-vedno dovolili. Hk» ^ situSdja v tukajšnji naselbini *fn oko ni to resnica, aem vedn^riprayJi^ u >*4f Nin«-; Take "prijatelje^ imamo de< lavci, kadar vprafiamo za boljši kovček kruha. Toda ni tako velikega delavskega, nasprotnika, da bi ne vzel denarja od delavca, psltotajltaji naselbini, magari če bi ga prinašal, sam be* nas varuj, "boljževlk" Troc]ci|alt kenin ali pa vrag sam- Z ozirom na zadnjo poravnavo liav« še bolj kot pa oni, katerim spora med premogarji in lastniki je nedelja in iw4llt>'saHI. d^n ■ morajo Še ' lftpilljati,M0 na. In ravno tnksj aslo pogreša mo dobrih zal*«^ na katsrih bi človek i nay f-fili n ot na, doaadi^ še ti skane, se iatp toftnji predpust, j»ld;5oy m m m da se in da naj glasujejo za delavske kandi ](e, ki se u Toroj rojaki, drugo soboto mo* fskrupria v4 # Jkmte*jc-vo dvorana na nnAtradno v«ua-iico. -*mmmXi>m*i 3hicago, M. — Opoearjam vae ssatopnike in zastopnice okrožnel -«. ^, organlsaeija št. VI. JUT za Chi- P^rcbuega članov oglasi ter -predlaga, da aaiW» > ** m prihodnja se-članu tujega U te orgsniaaelje šratji panda-"gofcol", Ijek meseca jsnusr^s, t. j. W ja-uar j a 1930 Žn na pnVaJpHflM navadno in aieer radi praznika Seja se vt#v navada io|llMinr«» ♦ dvorani rJ, 2W7 e. Law.Klsle Ave, in pričhe točno Ob osmi ari sv* ^ šsr. t* * * ' i-' & JM dsMtta' 1 s« kot * Obenem opozarjam vsa dru-frva,, ki ao bila obveščena ds naj izvolijo svoje zšstopnike as bodlo Is 1po r okrožno \ JRZ aa Cldcsio, Ilf., da nsj «m preje imznsnijo imena in imalove itOvoiavoljenih f ^špatopnikov na tajnika pkrožne Organizacije. Za okrožno orgafciaaeijo Št. VI ss (Miieago,.3at f'lppli Oottticber f^f^^fof * i 1 tttitfstesrt j|Nepričakovano dobro izpadlaf Vaakdo. ki ss js js udeisšil ts va* lice, se je nsvžil dovolj faskor-»nv /si»ava Gotovo nI bilo mor šal, kdor «• j« adslsšU ta ve- mM ^NMat^^a^žšp-dlp^sA1^! Is ta organkmeija prbpp več krat taka prireditev, da M aavŠIti dobre Ia primerne aabf- Oirard, Kgpi, - Wm je ksr njisi.šporoCn ni aaaao, ksk je bfl polo-drlavi Celorado lit WJro-kar aa tils pa »anisaa ps Imalšljenega kot Da as uatreše želji rojakov, jo alopklk. ako U^llo kaj raspisa sklenile Šenaks krajevna organi« aaeija JM prirediti letošnji predpnat ppt maftkeradno rs. aelieo s letim programom, kot 'ortčlH; vsakovrst bilo ^te deli, 4a bili na napačni poti in so se nam pridružili. In take ae bodo Še oatali. Največ se pa opravi z lepo in mirno besedo. Z napadi v časopisih se pa doseie ravno nasprotno, imeli bomo še večji razdor v naselbini kot ja.sedaj. Poleg tega pa škodimo sami sebi na ugledu in koristimo aamo tmlim naapmtnikom.H^.ii h^R i-Sedaj ko ne »s dobivajo delo. Kavne sedanjo .j vedno ■ jif dfaginjo vask iivoU^ASjfiU ššin in celo za denar ne , ker špekulau-tt j živili napravijo,, umetno pomanjkanje živil, da potep lažje navijijo cene. j?-V ^ Končno Žeiim vaem rojakom rom Amerike veaeio ia srečno novo leto, da bi v novem letu ne do-čakali tolika rssošfefsnj, kot amo Mit r Parem. Kat* Krailts BPPilll« -------1, ftt - U velikokrat je bilo poročeno v rasnih časopisih o nesrečah, ki so sc pri-vsled neprevidnosti pri na a ognja V pe«t" I^ed kratkim je bilo poročano'0 taki neara-H iz Johnatown, Pa., ko se je amrtnonsvarno opekla neka ženska. *b je podkurilS v peči ter zli-ia ns Ogenj petrolej. Irts nesreča prcmogpvih rovov se -tukaj širijo vsakovrstne govorice. V koliko so utemoJiene, je. še teškp 4o-toda postala bo, aosi. TukajinjJ premogarji so iz- 1 vsakovero v kakoržnekoK j y ■■■ be in niso prav nič zadovolj- ,,Mn napravil svoj račun, ki je bil m. m m^Pfav zauovou ^ il|ko 4ahakt kot:je ssa vsake- as je pripetila tudi v tukajšnji na selbinl. ko je hotela nspraviti neka Slovakinja ve^ji tsm, da ga je polila a JM fem je pa po^U rM ^ ekspl ti V tovarni, pa si trotovo lshko vs# prlslulite v enem Ulu ns fsr-n* kot V drek letih v fsbrlki Po-leg ste as m i svoj gospod s r la vals isdrsvje usten* e boljšem polojs-| Ju/iS vss nadsljls pejssr.lls pM . ts sH pa pribite osebno do ns* ▼ Staro dSOMN ANTON sobo los Bokoi 6205S(Clalrsve. dClmtasfcm rsblj«M hoaaooiJi«,lbsksf«Mfakoll lalslka, » »•'• M*4ofs H«. " ► ALOIS SKUU, tSt Epallon Plače, ras poiv-Z rsslro pošljite DR. J. E. DWYER, ZOBOZDRAVNIK, 26S - lit Ave., Milwnukee, Wia. PckoCe trle, bolečin« v prtih znamenj« lofluence. Dsjta glin i» pni« otivljajoto rtUfai tav > upcuvlMUf M pota« ssaaoiai-kttj* pf^M« vuotjan, plJaAatai, laiaoosi la 4riiaim nvvkrnim boUu>!m. '.T1* • t > it t jSBElkla.KipoUir »ljiu sidmstU ali posnHkor. •! P. AO. RtCttTRR A CO. ' ^""tEKST" ADOLF KUSENT, krtaik. 'aotat fsm m '!■ * »m K iD Mh M. Mi w „ m r. II, l(Mr HI St1®"- ZLIT S^iiKKSS d pra>! AH fo*to sa ka-dobrota »d ravnika t" VA i • : "O J«, to pešar 1 i A.: "Ampak, voatc, po. mpm " ▼ ra* Ms r kodo.« •<