293. Številka. g um«A. v sredo 18 decembra mi »aa«ja Tsak.cuui *v«oar, urim*! arciens in praznika, i#r vsija p« poiil prejeman m efjials đeicl« sa tU leto 25 ft, aa pol leta i3 R, aa Četrt leta 0 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|eH|afj s posipanjem na dom za vse leu 11 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, sa pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h,'** en mesec 1 K 90 h. - Za tafe detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe aVez istodobne vpoSiljatve naročnine segne oaira. - Za asaanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oananila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvole franko vati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredni*tre le asravalatvo it * Knaflovih ulicah it 5. in sicer urednBtvo v I4nadstr* upravnlirvo pa vjpritličju. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari itavflka m 10. k, •raanUtva iaieioa st S4 -Jaravnistva telefon st 85. um Belokranjsko železnico zgotovljena. Parlament je včeraj sprejel v tretjem čitanju nagodbene predloge in ž njimi tudi zakonski načrt glede zgradbe belokranjske in dalmatinske železnice. S tem je ta železniška zveza zagotovljena in izpolnile so se dolgo gojene želje Dolenjske in Bele Krajine. Nova železnica je največjega pomena za metliški in črnomaljski okraj, ki sta bila dosedaj takorekoč ločena od vsega sveta in odrezana od vsakega prometa. Ni dvomiti, da se bo Belokranjska, čim steče nova železnica, mogočno dvignihi v narodno-gospodar-skem ozira, vzcvetela bo trgovina in obrt, oživil se bo promet, a vse to bo vplivalo tudi na javno življenje, ki bo postalo živahnejše in intenzivnejše. Železniški spoj s sosedno Hrvaško, s katero je imela Belokranjska že dosedaj najtesnejše trgovske stike, bo mogočno vplival na razvoj komercialnih odnošajev med Hrvaško in Dalmacijo na eni strani in med Belokranjsko in ostalim kranjskim ozadjem na drugi strani, to tembolj, ker bo nova proga vezala pokrajine, ki so bile doslej vsled pomanjkanja prometnih sredstev docela isolirane, naravnost z morjem, ki je torišče svetovnega prometa. A ne samo za Dolenjsko, marveč tudi za vso ostalo Kranjsko, pred vsem pa za Ljubljano bo nova železnica dalekosežne važnosti. Ljubljana postane križišče skoro vsega železniškega prometa na jugu in dobi, kar je zlasti velikega pomena, tretjo direktno zvezo z morjem. Ce bodo naši trgovci znali pravočasno izrabiti nov položaj, lahko v do-glednem času postane Ljubljana eno naj ugledne j šili trgovskih mest na jugu monarhije. Uvaževati je še, da se bo z dalmatinsko železnico tudi oživil tujski promet in da bo od tega imela tudi Ljubljana mnogo koristi že zaradi tega, ker bo naše mesto železniško križišče, kjer se bo ustavljal glavni tok potujočega občinstva. Če bodo Ljubljančanje razumeli situvacijo in jo znali izkoristiti sebi v prilog, bo z novo železniško progo prišlo blagostanje v mesto in naša bela Ljubljana bo napredovala v vsakem oziru ter bo v kratkem postala eno največjih in najbogatejših mest na našem jugu. Seveda je treba v to svrho preje izpolniti nekatere predpogoje. Kardinalna točka je seveda osušen je ljubljanskega Barja. Čim bo to izvršeno, ne bo Ljubljane ničesar več zaviralo v napredku: središče Slovenije bo postalo težišče tujskega prometa, emporij cvetoče trgovine, industrije in obrti. Vse to so teorije, nade, ki se morda ne bodo uresničile. Ko steče nova železnica, bo morda marsikdo razočaran, ker se ne bodo izpolnila njegova pričakovanja. Gradovi, ki se zidajo v oblake, se radi podirajo, za to je bolje, da se nade in pričakovanja kolikor najbolj mogoče reducirajo na realno podlago. Velike nade stavimo v novo železnico; če pa uvažujemo, da se ta železnica zgradi ne toliko zaradi tega, da se ugodi dolgo gojeni želji in zahtevi ljudstva, marveč v prvi vrsti, ker zahteva to progo vojno ministrstvo iz strategičnih ozirov, smo lahko prepričani, tla se ne bodo spolnile vse, v to novo železnico stavljene visoko-leteče nade. A naj si bode že kakorkoli, to je gotovo, da je nova železniška zveza neprecenljive važnosti za Kranjsko, ako ji tudi morda ne bode toliko koristila, da bi vsled nje v deželi »teklo mleko in med«, kakor nekaterniki pričakujejo v razgreti svoji fantaziji. __ Obrambno delo. Nemcem se zdi, da prepočasi prodirajo v slovensko ozemlje, da se prepočasi vrši germanizacija Slovencev, zato snujejo načrte, da bi to prodiranje in germanizacijo pospešili. Svoje delovanje v tem oziru hočejo razširiti kolikor mogoče in pritegniti v to naj-zadnejšega in najbolj mlačnega Nemca. Ako pomislimo, da je nemška moč proti slovenski že zdaj sto in stokrat večja od te, moramo priznati, da so nemški načrti, ki se kolikor toliko izvedo, za nas skrajno nevarni in da jih je treba paralelizirati z istimi načrti : t 11 d i pri nas jetre b a p r i-t e g n i t i v narodno obra m b e-n o delo vsakega in v s e. Velika večina naših ljudi cul strani gleda naš narodni boj nota bene: tudi taki, ki bi jih moralo biti tega v dno duše sram! in ji je nazadnje vseeno ali pa celo prav, da se širi in krepi nemška moč med nami. Narodno obrambno delo sloni na ramah vedno enih in istih oseb in narodni davek plačujejo skoraj vedno s a m o stari plačniki. Vsakega je treba pritegniti v to! Pri Nemcih m Italijanih ni nobene razlike med osebami, pozabijo se vsa politična nasprotstva, kadar je treba zavzeti našo slovensko zemljo. Pri nas pa, ki branimo rodno grudo, je pa cela in najmočnejša stranka, ki samo zaradi dveh treh oseb ne le da ne prispeva nobenega solda za našo šolsko družbo, ampak ji skuša še drugače na vseh koncih in krajih škodovati. To je tak vnebovpijoč škandal, d a mu ga ni para! Zato je dolžnost vseh narodnih krogov, da z vsemi silami delujejo nato, da se paralelizira nemški napad na slovensko ozemlje in slovenski jezik. Za kaj vse izdajamo včasih denar! izdajmo tudi enkrat za Ciril-Metodo-vo družbo več nego navadno, poučimo nevedneže, kakšen namen ima ta družba — žalibog je še mnogo takih, ki tega ne vedo — in pritegnimo jih, da prispevajo s kakršnimkoli darom v naroden namen! Zlasti naše dani e bi v tem oziru mnogo lahko storile, in apeliramo nanje. Narodno delo je častna dolžnost, vzvišena d o 1 ž n o s t! Poslansko zbornico. NaDunaju, 18.dec. Nagodba je sprejeta in sprejet zakon o belokranj-s k o-d a 1 m a t i n s k i železnici. To je važni izid damšnje seje, ki je bil še med sejo samo prav negotov. Najprej je zbornica razpravljala o kvotnem zakonu. Ta debata je bila na precej nizkem nivo-u in poslanci se zanjo tudi niso dosti zanimali. Potem je posl. Hribar kot poročevalec o belokranjsko-dalmatinski železnici otvoril debato o tej važni stvari. Govorili so Dulibić, Šušte r š i č , S y 1 v e s t e r , Čeh N e u-ni a n in J a k 1 i č. Med to debato se je vršil za kulisami težak političen boj. Kakor znano, so sodni uradniki v Hebu uprizorili pravo revolucijo /oper jezikovno ravnopravnost pri ondotnem sodišču. Cehi so vsled tega vložili posebno interpelacijo in neka-teri listi so poročali, da je dr. Kramar zagrozil ministrskemu predsedniku, da bodo Čehi pri tretjem branju glasovali zoper nagodbo, če jim ne da jamstev, da bo na njihovo interpelacijo povoljno odgovoril. Nemci so koj prijeli ministrskega predsednika. Prišlo je med ministri in med raznimi nemškimi poslanci do razburjenih razprav in Pergelt je vladi grozil, da bodo Nemci glasovali proti nagodbi, če bo vladni odgovor v zadevi ravnopravnosti za Čehe po-voljen. Ministrski predsednik B e c k je v tej zadregi naprosil župana Hribarja, naj svoj sklepni govor kar mogoče raztegne, naj govori toliko časa, da bo vlada dognala nastali prepir. Naposled se je to posrečilo, nakar je Hribar končal svoja izvajanja in je zbornica sprejela zakon o belokranjsko - d a 1 m at i n -sk železnici. Nato so bile nagodbene predloge sprejete tudi v tretjem bra-ii j u. F r e s s 1 je zahteval, naj konstatira predsednik razmerje glasov, a prezident tega ni storil, dasi je Fressl dolgo časa vpil: Sram Vas bodi! Med sprejetimi resolucijami je ena, ki jo je predlagal Čeh Schillin-ger in ki poživlja avstrijsko vlado, naj se zavzame za zatirane nema-džarske narodnosti na Ogrskem. Ta resolucija je v ogrskem parlamentu povzročila veliko razburjenost. Ogrski ministrski predsednik se je napram deputaciji poslancev, ki je prišla v tej zadevi k njemu, izrazil jako ostro, češ, da bo brezobzirno branil samostojnost ogrske države, sicer pa da pričakuje od avstrijske vlade, da bo sama na primeren način zavrnila to resolucijo. Wekerlovo zahtevan je je ministrski predsednik Beck takoj izpolnil. Izjavil je, da ne bo izpolnil sprejete resolucije, ker se z njo posega v notranje zadeve Ogrske in poudarja!, da se tudi zborniea ne sine v ogrske notranje zadeve vtikati. Ta izjava je provzročila razgovor, med katerim je Choc predlagal, naj se o izjavi ministrske-g a p r e d s e d n i k a otvori de -b a t a. Ta predlog je bil sprejet in je torej v eni prihodnjih sej pričakovati v e 1 i k o d e b a t o o o g r s k i h r a z-in e r a h. Jutri, v sredo, 18. t. m. bo volitev d e 1 e g a c i j e. Schillingerjeva resolucija. 1) u n a j , 17. decembra. Resolucija, ki jo je predlagal včeraj v parlamenta posl. Schillinger in ki je tako razburila madžarske duhove, da grozi celo provzročiti krizo, se je glasila dobesedno: »Z ozirom na preganjanje neinndžarskih narodnosti na Ogrskem, ki v zadnjih časih posebno narašča, se vlada poziva, naj ogrsko vlado kot drugega kompaciscenta av-stro-ogrske nagodbe s pristoječimi ji sredstvi opozori, da zahtevajo interesi uspešnega skupnega življenja narodov in ojačenja skupne monarhije, da se ogrski narodnostni zakon iz leta 1868. v duhu popolne svobode, pravičnosti in humanitete čimpreje izvede. Čehigza deželnezbirske volitve. Praga, 17. decembra. Pogajanja med Mlado in Staročehi zaradi kompromisa za predstoječe deželno-zborske volitve so se razbila, ker so Mladočehi zahtevali, naj staročeški poslanci brezpogojno pristopijo mla-dočeškemu klubu ter podpišejo tozadevni reverz. Hrvaška kriza. B u d i m j) e š t a , 17. decembra. Oi«»ldne je prišel hrvaški ban dr. pl. Rako d c z a y v zbornico ter imel posvetovanja z ministrskim predsednikom dr. W e k e r 1 e j e m in hrvaškim ministrom dr. Josipovichem. Popoldne je bil ministrski svet, ki se ga je udeležil tudi ban Rakodczav. V tej ministrski konferenci se baje store potrebni sklepi za rešitev hrvaške krize. Ban Rakodczav predloži baje definitivno imenovanje hrvaških sek-cijskih načelnikov. — V ogrskih političnih krogih govore, da je kriza glede hrvaškega bana postala akutna. Ban Rakodczav je uvidel, da je njegova misija popolnoma }>onesrečena ter bi se rad čimpreje umaknil s svojega mesta. Nekemu zagrebškemu dopisniku je ban tudi sam povedal, da bi rad čimpreje odstopil, kakor brž mu položaj to količkaj dovoli. Ker pa bi obenem potegnil s seboj tudi hrvaškega ministra pl. Josipovi-cha, se ogrska vlada še obotavlja, ker ne bi rada izgubila tako zanesljivega pristaša kakor je minister Josipovich. Zato ni pred koncem januarja pričakovati rešitve hrvaške krize. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. H u d i m p e š t a, 17. decembra. Trgovinski minister K o s s u t h je Predložil zakonski načrt o začasni ureditvi trgovinskih in prometnih odnošajev z inozemstvom. Potem se je nadaljevala razprava o kvoti. Poslanca P o 1 o n v i in grof B a t t h v a n v sta ostro napadala avstrijski parlament in predsed. dr. W e i s s k i r c h-nerja zaradi vmešavanja v ogrske notranje razmere. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e se je pri- LISTEK. Francosko čosnlkontvo. (Pismo iz Pariza). V. Žurnalisti so ljudje, ki pišejo o vseh mogočih rečeh na svetu, samo ne o sebi. Zlasti francoski žurnalisti morajo biti vsestranski. Danes mora po površnih informacijah kakega astronoma pisati o novih pojavih na nebu, jutri mora dognati stanje najnovejše gastronomije, pojutrišnjem o evolucijah v kiparstvu in v slikarstvu. Komaj je bil popisal konsekven-ce nove krize v Venezueli za francoske kapitaliste, mora že pisati o vplivu Wagnerja na špansko glasbo in o važnosti ruske dume za razvoj demokracije v Aziji. Ta večna izpremem-ba v predmetih zahteva četudi ne en-eiklopedistiškega znanja, vendar vsestransko verziranost in tisti dar, ki ga ima samo rojeni žurnalist, da zna uganiti vse. Pet minut trajajoč pogovor zadostuje pravemu žurnalistu, da je o kaki stvari zadostno informiran. Seveda se pri takem delu ljudje silno hitro izrabijo. Rapidnost vsega dela jim predvsem pokvari slog. Tudi najbriljantnejši stilist postane v ne- kaj letih žarnalistiškega tlačanstva rokodelec in fantazija se mu izsuši in sčasoma producira tako težko, da ni ver za rabo. Aleksander Duiuas je ne-dosežno popisal trpljenje takega izrabljenega /nrnalista, ki se trudi, da bi svojo stvar spisal lepo in duhovito} m ne more iz svojih izmučenih mozga n izprešati nobene nove misli in nobenega originalnega izraza. Med pariškimi žurnalisti jih je le malo, ki so čez 40 let stari. Ravnatelji listov, uredniški tajniki in po-ročevalci-specialisti so pač sami starejši ljudje, a reporter ja vržejo neusmiljeno na cesto, čim začne pešati. Zanesljivi in veslu i reporter j i preidejo navadno s 40 letom v administracije listov, kjer lahko uspešno delajo, ker imajo silno veliko osebnih z mm ste v. Glavno opravilo reporterjev, ki niso specialisti, je zbiranje dnevu i h novic. Ta posel je fizično težak, zahteva veliko časnikarsko rutino in je jako slabo plačan. Hudodelstva, uboji, zakonolomstva — to so poglavitni predmeti, s katerimi se pečajo mali reporterji. A pomisliti je treba, da je Pariz razdeljen na 80 okrajev (nr-rondissementov) in da uredništva ne dovolijo reporterjem stroškov za iz-voščke. Fizično je cisto nemogoče, da hi kdo obletel vseh 90 okrajev v enem dnevu ali bolje rečeno v nekaterih urah. Vsled tega so si reporterji različnih listov razdelili posle. Vsak ima svoj okraj, oziroma po več jih ima en okraj. Ker v Parizu ni policijskih korespondenc kakor na Dunaju ali v Hcrolinu, morajo reporterji hoditi na policijske komisarijate in tam poizvedovati, kaj se je zgodilo, (ini kaj izve, gre potem v dotično ulico poizvedovat po detajlih. Zvečer se /bero vsi reporterji v znani kavarni, ležeči na vogalu ulice Richer iu Faubourga Poissoniere. Tam poročajo drug drugemu, kar je kdo dognal v svojem okraju. Ta kavarna je prava borza za novice, tu pa se rode tudi »race«, ki jih francoski listi več pri naša jo, kakor vsi drugi evropski listi. Primeri se namreč tudi v Parizu, da se kak dan nič posebnega ne zgodi. Listi pa zahtevajo, da morajo reporterji vsak dan z novicami napolniti določeno rubriko, da morajo spisati gotovo število vrst, sicer jim od plače odtegnejo gotov znesek. Kadar se ni nič zgodilo, si reporterji kaj izmislijo. Seveda, ko bi si kak posamičen reporter kaj takega dovolil, bi zletel iz službe še tisto uro, ko bi prišla na dan njegova mistifikacija. Vsled tega skrbe reporterji, da prineso vsi veliki listi dotično izmišljeno novico. V rečeni kavarni se dogovore in ker imajo vsi listi dotično notico, navadno niti redakcijski tajnik ne more vedeti, kdaj je bil mistificiran. V zadnjih letih je po ameriškem in po angleškem zgledu začela reportaža prehajati v ženske roke. Kot re- porteriee so se ženske znamenito obnesle. Danes ima že vsak boljši list nekaj reporterie. Začele so ženske kot modne poročevalke, zdaj pa pišejo že o vseh stvareh, in sieer jako dobro. Značilno je, da so vse prve reporteri-ce parišk«1 bile prodajalke ali šivilje. Nekaj bivših učiteljic je pač vmes. ali najboljše reporterice st) kpmtoaristke, prodajalke in šivilje. Ortografija jim sieer dela večkrat težave, ali sčasoma se navadijo. »Fi-garo« ima šest reporterie, »Journal« jih ima tri, »Petit Parisien« jih ima enajst. Zdaj so se začeli' reportaži posvečevati tudi hčere iz omikanih krogov. Imenitne plese, različne zabave, rodbinske drame - to popisujejo največ ženske. Tudi poročila izpred sodišča so že deloma v ženskih rokah. Te reporterice se bavijo obenem tudi z nabiranjem inseratov in reklam, pri čemer zaslužijo lepe procenti'. Gospodična Pellissier je tri leta reportericn pri »Journalu«. Prvo leto je zaslužila 800 frankov, lani pa že 12.000 frankov, največ seveda z nabiranjem inseratov in reklam. Tudi za intervievve in politična poročila rabijo listi že ženske in vse se prav dobro kvalificirajo. (iotovo je, da ženske laglje izvršujejo reportažo kakor moški. Če pride količkaj čedna, mlada ženska v prodajalno nagovarjat trgovca za in-serat, ga bo laglje dobila kakor moški; če pride h komurkoli po infor- macije, jih prej dobi, kakor moški. Seveda »gospe« niso porabne sa ta posel. 1'eporteriea mora biti inteligentna in nuna imeti nastop. Vobče zaslužijo ženske kot reporterice dosti več kakor moški, zato pa. zdaj tudi v tako ogromnem številu silijo k časnikarstvu, ne glede na to, da je časnikarski) delo vendar vse kaj drugega, kot poučevanje sitnih paglavcev, šivanje ali postrezanje v prodajalnah. Slovenci še nimamo nobene žurnal istke po poklicu, žurnalistke v pravem pomenu besede, pač pa živi v A m e r i k i rojakinja, ki se je včasih tudi že oglasila v »Slovenskem Narodu«. Ta je žurnalistka po poklicu, in sicer si je znala ustvariti naravnost imenitno situv.vcijo in je sedaj član uredništva enega izmed največ-jih iimeričansko-angleških listov. Se veda je to izjema. Slovenska dekleta v domovini so navadno take provincijalke, da smatrajo že učiteljice in poštne ekspeditorioe za emancipiran-kc. To slovensko obzorje je tako te sno, da bi se človek, ki je pogledal v svet, kar razjokal. Nič smisla za velike probleme in velika gibanja naše dobe, nič resničnega zanimanja za važne pojave življenja in prav nobenih duševnih potreb — to je karakteristično za sedanjo slovensko generacijo. družil kritikom ter izjavil, da je včerajšnji sklep avstrijske zbornice brez primere v zgodovini narodov. (Klici: Predrznost! Infamija!) Ministrski predsednik je obljubil, da bo ogrska vlada zahtevala za ta dogodek zadoščenje in zagotovilo, da se kaj slične-ga v bodoče ne zgodi več. V parlamentarnih krogih se govori, da ostane zbornica razun dveh božičnih praznikov v permanenci, da se dodane kvota še letos. Le ako se debata o kvoti zaključi do konca tega tedna, napravijo se božične počitnice do 2. januarja. Hrvaški klub je določil danes svoje kandidate v delegacijo. Posl. T u š k a n obdrži mandat. Namesto škofa D r o h ob e c k e g a se izvoli dr. M e d a k o v i č , namesto K r a -s o j e v i č a pa dr. G r a h o v a c. Iz srbske skupščine. Belgrad, 17. decembra. Po-slanecL a p č e v i č (socialni demokrat) je pripovedoval danes v skupščini, da je prestolonaslednik princ Gjorgje v svojem motornem čolnu delavce zmerjal in pretepal, ker mu niso delali po volji. Ker ustava prestolonaslednika ne tlela odgovornega, je vprašal Lapčevie ministrskega predsednika, kako preskrbi vlada te-penim delavcem zadoščenje. Potem je skupščina nadaljevala debato o umoru bratov Novakovičcv. Ako bo opozicija se nekaj časa na ta način ob-struirala, se skupščina še pred prazniki razpusti. črna gora in Turčija. C a r i g r a d , 17. decembra. Črnogorski konzul je nenadoma odpotoval, ne da bi zapustil namestnika. V diplomatičnib krogih smatrajo to za pretrganje diplomatičnih zvez. Zopet zarota na Ruskem. P o t r o g i a d . 17. decembra. Policija je udrla v veliko tiskarno, v kateri se tiskajo štirje časopisi. Vse osobje uredništva »Segodnje« so zaprli, tako da časopis ne more izhajati. Zaplenjenih je mnogo tiskovin. Zaprli so približno 200 oseb, večinoma časnikarje in pisatelje, ki so bili zapleteni v zelo razsezno revolucijsko organizacijo. Dijete francoskih poslancev. P a r i / . 17. decembra. Nedavno j«' zbornica sprejela načrt, da se zvišajo poslancem dijete na letnih 15.000 frankov. Danes je radikalni poslanec Normanu predlagal v zbornici, naj se poslancem, ki imajo toliko premoženja, da plačujejo 500 frankov davka, odtegne od plače (5000 frankov, ki se naj nakažejo občinam za podpiranje starčkov in onemoglih delavcev. Poslancem, ki plačujejo 1000 frankov davka, se naj odtegne 13.500 frankov. Konec pu ta v Maroku. London, Iz Rabata se poroča, da je Mulej Hafid ponudil sultanu Abdulu Azisn, da se vda, ako sultan odpusti sedanje ministrstvo. Ta vest pa ni verjetna, ker je ravnokar maroški sultan zastavil v Parizu svoje dragulje za 1,250.000 frankov, kar dokazuje, da se pripravlja na novo mobilizacijo. Paslona rezlstenca na pošti. Od osrednjega odbora na Dunaju je prišel poštnim oficijantom in uslužbencem sledeči poziv: Tovari š i! T a k o j p r i č n i t e s p a s i v-ii o r e s i s t e n c o. Zmaga j e n a -š a. Se d a j ali n i k d a r. Nekaj utrinkov iz poštnih krogov. Koliko donaša poštna uprava čistega dobička, tega ni treba poudarjati, ker je to dobro znano vsakemu človeku, ki le nekoliko časopise bere. Kakor smo se pa prepričali, ni znano, kako uprava škandalozno slabo plačuje uradništvo in vse uslužbence, da napravi več dobička. Ta dobiček je sama izsesana kri nižjih uradnikov in uslužbencev. Za poštne uradnike in uslužbence, kateri državi toliko zaslužijo, nimajo denarja, pač pa za častnike in visoke uradnike, akoravno ti toliko ne koristijo za občni blagor in ne sodelujejo pri vsem delovanju na kulturnem polju. Generalni poštni ravnatelj dr. Friderik W a g n e r pl. Jauregg je eoklja vsega napredka. Mesto da bi delal v prilog njemu podrejenega osobja in za povzdigo poštne uprave sploh — ker poštna uprava je last vesoljnega človeštva, ne pa molzna kravica za nekatere birokrate in finančnega ministra, misli on, da bo povzdignil prometno sredstvo — pošto z visokimi pristojbinami, ki bi se jih mogli poslužiti le bogataši, in pa z brezobzirnim izkoriščanjem nižjega uradnistva; a mož se moti in s svojimi zastarelimi nazori zasluži samo še modro polo, da naredi prostor sposobnemu, moderno izobraženemu možu, kateri mora vso poštno upravo preustrojiti sedanjemu času primerno. — In mesto da bi takega človeka spravili med staro nerabno šaro, ga pa še odlikujejo, ker je krvnik svojih nižjih uradnikov. Vsled neznosnih razmer in skraj ne bede posameznih oficijantov in poštarjev, kakor tudi uslužbencev, je sklenilo centralno vodstvo na Dunaju, naj se vsi poštni trpini poslužijo edinega skrajnega sredstva, delati po predpisih. S tem je služba zelo otež-kočena. A tudi to samopomoč hočejo z brutalno silo zatreti. Res bodo vsled tega večinoma trgovci mogoče največ škode imeli. — A tem ni namenjen ta odpor, ampak neopravičenemu terorizmu, ker se noče pomagati iz nerazumljivih razlogov bednemu urad-ništvu. Tu naj trgovska zbornica vloži svoj veto, da se ne oškoduje trgovski in obrtni stan na ljubo nekaterim neusmiljenim in zastarelim birokratom, ker ti tudi nimajo pravice izkoriščati pošte v druge namene, kakor so jo doslej. Ali nima vlada zadosti, da se njena pisma in vse druge poši-ljatve brezplačno prevažajo? Ravno tako prosimo tudi vse gg. državne poslance, da ščitijo koristi ljudstva, ne pa slavohlepje posameznih birokratov. Naj zahtevajo od vlade, da se vsa poštna uprava sedanjemu času primerno preustroji in mo-dernizuje in za enako delo da tudi enaka placa. — Z a v s e dr ž a v n e uslužbence enaka pravica! Naj se ne puste gg. državni poslanci terorizirati od posauinika, ampak naj i/poslujejo poštnim trpinom to, kar jim gre po božji in cesarski postavi — delu primerno plačo! Ljudstvo naj zahteva vse mogoče udobnosti od poštne uprave — in mi smo zaradi ljudstva tukaj ne pa za kakega ravnatelja ali ministra. Dnevne vesti, HI^V Ljubljani 18 decembra — Poslanec Hribar je dobil od magistrata kraljevega svobodnega mesta Podgorze toli pismo: »Jasni velemožni gospod poslanec! Prusi, nenasitni v svoji brutalnosti, postopajo proti poljskemu narodu, ki ječi pod njihovim jarmom, s takimi sredstvi, ki so nevredna civilizovanega naroda in nezaslišana v zgodovini narodov. Parlamentu predloženi zakonski načrti o razlaščevanju Poljakov na rodni njihovi zemlji in o uvedbi nemškega kot razpravnegn jezika na vsa zborovanja in shode so izraz najstrašnejšega nasilstva. V tej veliki naši nesreči ste blagovolili tudi Vi, preblagorodni gospod poslanec, stopiti na branik naših pravic ter se odločno zavzeti proti antipoljstvu pru-ske vlade. Mestni občinski svet, ki je na svoji seji dne 12. decembra 1907 sklenil protest proti takemu preganjanju in zatiranju nedolžnega naroda poljskega, prosi Vaše blagorodje, da bi sprejeli izraze najsrčnejše zahvale za moško in viteško obrambo naravnih pravic našega naroda. Z globokim spoštovanjem župan K. M ;i r venski s. r. — Napadi na dr. Ploja. Poleg poslanca Hribarja je »Slovenec« posebno na piko vzel tudi poslanca dr. Ploja. V neštevilnih noticah in tele-foneniatih napada ga na skrajno perfidan način, očitajoč mu stvari, o katerih se je že davno dokazalo, da niso resnične. To je pač karakteristično za poštenje »Slovenčevo« in le čudno se nam zdi, da oni visoki cerkveni krogi, ki imajo neposredno nadzorstvo nad tem listom in o katerih se ve, da »Slovenec« ne sme sam ničesar pisati brez njihove volje, ne vidijo, kako silno se gazi tukaj moralo v blato. Toda o tem ne bomo danes govorili. Ozreti se hočemo le na napad v sobotni številki »Slovenčevi« na dvornega svetnika dr. Ploja. Le-ta je namreč bil, kakor je iz stenografičnih zapiskov razvidno, opravičeno izostal, ker je, kakor se nam poroča, v zelo nujni zadevi imel opraviti pri na-mestništvu v Gradcu. Vendar »Slovenec« pripoveduje, da je bilo med glasovanjem čuti medklice: »Kje je Plojf« Ker takih medklicev sploh ni bilo in si je to stvar »Slovenec« izmislil; ker je dalje gotovo, da je njega poročevalec poučen bil o opravičen ju dr. Ploja pri predsedstvu, ne najdemo izraza, s katerim bi zadostno ožigosali tako brezvestnost in brezobraz-nost. Seveda bo »Slovenec« čisto molčal o tem, da včeraj, ko je bilo glasovanje o plašču zakona za nagodbo, ni bilo navzočega dr. Šusteršiča, ki pa poleg tega pri predsedstvu svoje ne-navzočnosti niti opravičil ni. Mi o stvari končno ne bi govorili, ko bi nam ne bilo za to, da slovensko občinstvo izve, kakšno moralo širijo poslanci »Slovenskega kluba«; kajti znano je, da le-ti pošiljajo poročila »Slovencu«. — Volitev v delegacije za Primorje. Za Trst bo izvoljen seveda ita-janski socijalist, ako ne odstopijo tega mesta — kakor se govori — dr. Adlerju. Za Istro in Goriško so se ita- lijanski poslanci, liberalni in klerikalni združili in ustvarili eno celoto proti Slovanom. V Istri stoje torej trije Italijani proti trem Slovanom. Dogovorili so se, da bodo enkrat Italijani volili delegata in namestnika drugikrat pa Slovani. Za takrat je odločil žreb Slovanom v prilog. Na Goriškem pa nam je na slovenski strani tudi to pot zabeležiti žalostno posledico strankarske srditosti. — »Balkanu« poročajo z Dunaja: »Itali-janska klerikalca sta vzela liberalca med-se. Proti njim stoje slovenski poslanci Gregorčič, Fon in Štrekelj. Ali slovenska klerikalca nista hotela posnemati izgled istrskih in goriških Italijanov. Izključila sta Štreklja! Tako pojdejo Italijani trikrat v delegacije, Slovenci pa samo dvakrat. Ne vemo, ali je tako postopanje v interesu goriških Slovencev: raje popuščati Italijanu-tujincu, nego bratu Slovencu!! Ali je res ta blaženi Štrekelj veči liberalec, nego li njegov italijanski kolega Marani?! Ali sta morda gospoda Fon in Gregorčič odločne j a klerikalca, nego gospoda Bugatto in monsignor Faidutti ?! Žalostna nam majka: ali bomo vedno ob tako težkih in resnih vprašanjih dlako cepili?!« — Volitve v celjski okrajni za-stop. Včeraj je volila kurija najvišjih obdačencev, industrije in trgovine. Izvoljenih je vseh deset nemškutar-skih odbornikov, večinoma celjski trgovci. Slovenci se volitve niso udeležili, ker imajo v tej skupini premalo volilcev. — Nov deželnošolski nadzornik na Goriškem. Na mesto Swidovo je imenovan za nadzornika srednjih šol na Goriškem dr. Franc Perschin-k a , doslej profesor na gimnaziju v XIII. okraju na Dunaju. Pred desetimi leti je bil malo časa profesor na tržaškem gimnaziju. Perschinka je š3 mlad; postal je definitiven leta 1895., sedaj po 12. letih je že deželnošolski nadzornik. Perschinka je Nemec, ki ne pozna ne goriških deželnih jezikov ne odnosa je v, in tako bo goriška srednješolska mladina trpela naprej, kakor pod Swidom. — Vlada ima pri takih imenovanjih lahko stališče. Na mesto dći bi stopili na noge vsi poslanci : laški in slovanski — se za taka imenovanja nihče ne meni. Po tem se ni čuditi, da je po srednjih šolah v Primorju tako, kakor je! — »Das Land der Schweinebaro-ne« imenuje »Grazer-Tagblatt« Srbijo, ker izvaža mnogo svinj v sosedne dežele. Ce bi se mi postavili na isto nizkotno stališče, kakor graški nemški nacionalni list, bi Nemčijo z ozi-rom na znane dogodke na cesarskem dvoru v Berolinu lahko imenovali »das Land der Sclnveinegrafen«. Ker smo pa mi »slovanski divjaki« vendarle boljši ljudje, tega seveda ne storimo ter prepuščamo radevolje nemškim listom dvomljivi privilegij, da pišejo o »svinjskih baronih« in »svinjskih grofih«. — V 7. činovni razred je pomaknjen profesor Jos. S k r b i n c v Beljaku. — Iz šolske službe. Učiteljica ga. Ivana M a \ e r - H r o m e c pri D. M. v Polju je dobila zaradi bolezni dopust in je imenovana na njeno mesto za suplentinjo absolvirana učiteljska, kandidatinja gdč. Ernestina Blažil i k. Predavanje v Idriji. Več članov učiteljskega zbora mestne realke je sklenilo v zimskem času redne predavateljske tečaje za širše občinstvo. Predavanja se vrše v poslopju mestne realke in so se pričela minoli petek zvečer s predavanjem profesor Bablerja o kemiji. V nedeljo pa so predavali dopoldne od 9.—10. ure prof. Lončar o početku in razvoju Avstro-Ogrske, od 10.—11. profesor Tejkal o praktičnem računstvu ter od 11.—12. ure učitelj Gangl o šoli in nje razvoju v sedanjosti in bodočnosti, popoldne pa je predaval profesor Na nI in v realčni telovadnici o elektriki. Vsa predavanja so bila mnogobrojno obiskana, da so bile sicer prostorne učne sobe pretesne za poslušalstvo. — Vodstvo dekliške ljudske šole je pa tudi v nedeljo popoldne priredilo prvi roditeljski večer, na katerem je predvsem voditeljica Kavčič obrazložila namen in važnost takih večerov, nakar je učiteljica Buli predavala o vzgoji deklic. Tudi ta večer je bil zelo dobro obiskan. Vidi se, kako želj ivo je idrijsko prebivalstvo po izobrazbi in zelo je hvaležno onim, ki se trudijo na polju Ijudsko-izobra-ževalnega dela. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. J ur j u ob južni železnici. Piše se nam od Voglajne: Ciril-Me-todova moška podružnica v Št. Jurju ob južni železnici je imela svoj glavni zbor v nedeljo, dne 15. decembra v salonu tamošnje Neudelnove gostilne. Ob dokaj povoljni udeležbi se je vršila volitev novega načelništva. Nato je sledilo krasno petje dobro znanega mešanega zbora šentjurskega, potem se je vršil srečolov in naposled se je razvila prav živahna domača zabava. — Načelnikom podružnice za prihodnje leto se je izvolil g. učitelj Jos. C u 1 e k. — Dukovnistvo je tudi tu, kakor drugod, demonstrativno izstopilo iz vrst naše šolske družbe, edinega obrambnega društva, ki ga Slovenci imamo. Seve tudi hujska na vse pretege proti tej družbi naše ljudstvo. A nič ne de! Podružnice ne bodo ugonobili. S podvojeno vnemo bodo novi funkcionarji delovali v nje uspešen razvoj. Le nevstrašeno naprej! Luč mora prodreti temo. Kulturna slika iz Bosne se je razgrnila pred dunajskim porotnim sodiščem dne 11. t. m. Tožen je bil urednik lista »Orient - Rundschau« Jos. Tkačik, ker je v nekem članku obdolžil poneverjenja stavbnega uradnika Muževiča, službujočega pri okrožni oblastni j i v Tuzli. Obtoženec je za svoje dolžitve nastopil dokaz resnice, poudarjal je pa, da je tožitelj še najmanjši grešnik v Tuzli. Veliki grešniki, okrožni predstojniki, okrajni predstojniki, stavbni svetniki in policijski komisarji iz Bosne so bili v listu »Orient-Rundschau« obdolže-ni težkih zločinov, a se niso upali tožiti, nego so potisnili v ospredje ubogega pomožnega uradnika, ki je občini Tuzla prodal nekaj samokolnic, ki so bile last države. Okrožni predstojnik Jakubo\vski je bil opetovano v »Orient-Rundschau« obdolžen, da si je na občinske stroške sezidal vilo, a tožil ni. Obravnava se je preložila, da se povabijo za dokaz resnice predlagane priče. Iz gledališke pisarne. Jutri (par) se vpr;zorita d^e zanimivi glasbeni deli slovanskega izvora. Prva je „PosleHnia straža", kateri je po Anton Aškerčevi baladi pesnitev spisal Rihard Batka in katero je uglasbil Slovenec Risto Savin. Snov je iz balade znana, glede kompozicije je omeniti, da je pisana v najrevnejšem medernem opernem stilu ter da se delo cdlikuje po izredno begati instrumentaciji. V Zagrebu se je ta glasbena drama v pretekli sezoni z lepilu uspehom vpri/.orla. — Za „Posledn o stražo" se poie „Božično drevo" („Jolka") pesnitev Sergija Ivan o viča Plaksina, glasba Vladimirja Ivanoviča R e b i k o v a. Skladatelj imenuje svoje delo „glasbenopsihološko dramo", ho teč s tem naglašati, da njegov umotvor nima z opero v bistvu nič skup nega. Predmet je zelo enostaven. V mi zli božični noči prosjači revna de-kica pb ulicah velikega mesta. Ustavi s- pred hišo, v kateri se radujejo srečnejši otroci ob bcžičnem drevescu in iz katere ji dom mehek valček na na >. Deklica sede na klop pred his^, gleda in posluša in slednjič zmrzne. V smrtnem snu gleda princa iz bajne dežele, krog DJe plešejo pritlikavci, punčke, pajaci — vse kar more raz-\eseliti otroško srce. Umrla mati se prikaže, božično drevo se izpremeni v nebeško lestvo in mati povede deklico v nebesa. Rebikov je opremil tj kratko, a srce pretresujočo povest z glasbo, ki zvesto spremlja vse Čuvstvene nianse, ki se menjavajo v dejanju. Vse je enostavno in vendar plastično, resnično. Resnica je glavna deviza tega genialnega, po čisto svojih potih hodeČega umetnika, glarni smoter pa mu je prebuditev predmetu odgovarjajoče š t i m u n g e. Zanj je glasba izraz duše. Visoke etične smotre zasleduje Rebikov z najenostavnejšimi sredstvi. Enostav nost v izrazu je eno glavnih načel tega resnicoljubnega umetnika. Kon-trapunktiški efekti in blesteča instrumentacija so mu postranska stvar, glavno mu je prava karakteristika, kot sredstvo v svrho dosege prave štimunge. — Rebikov je dandanes slovanskemu svetu to, kar je Francozom Claude Dubussy, namreč mojster skrajne glasbene moderne, ki se ne ozira na nikake tradicionalne ali doktrinarne zakone Njegovo „Božično drevo" in morebiti vso njegovo glasbeno smer je najbolje označil slavni ruski kritik Kruglikov, ki je rekel: „Jolka" je za čutečega umetnika iznajdba, za teoretika interesanten dogodek, za pedanta pa največja razžalitev. Slovensko gledališče. Včeraj so vprizoriii tretjič Parmovo opereto „Nečak". Igralke in igralci in pevke in pevci so povečini ugajali; zlasti tenorist Sulikowsky, ki se je v tako kratkem Času nenavadno dobro privadil slovenščini. Vmes smo v deli nekaj nerednosti in čuli par hudo neprijetnih disharmonij: take stvari lahko izostanejo. — Manjkalo je precej poslušalcev. Koncert »Pevske zveze mo ravskih učiteljev" dne 29 decembra. „Leipziger Volkszei-tuug" piše: „Lipsko je mesto moških zborov, kojim pa ne škoduje, če se jih kako zunanje vzorno društvo od časa do časa spomni, da množina Še ni dobrina. Našim društvom manjka predvsem naraščaja, ki se zanima bolj sa športe, klube in slične stvari; kaj pa zamore doseči mladina, če je resnično navdušena sa umetnost, to so pokazali — Moravani. Ti pevoi služijo glasbi s resničnimi Žrtvami. Dvakrat na mesec pohitijo is vseh kotov lepe Moravske, kjer se pod vodstvom izbornega pevovodje gosp. prof V a c h a vadjo, nakar ajdi v svet! To je torej nekako svobodna združitev mlade intehgenoe, ki stremi po tem, da slavo domaČih skladateljev razširja v tujini. Na ta način so prišle skladbe narodnih češk h skladateljev prv»č v L' sko in: Neš-vera, Nebuška, J. B Foerster, Jana-ček, Smetana, to so ui-eua, ki si jih je treba sapomoiti, kajti nj h skladbe so na tako visoki stopinji, in to tako različne od nemških srednje vrste moških zborov, da sta n. pr. dva zbora od \Y< hlgemutha in Še celo cd Kremserja nekam obledela. Tu se je zopet pokazal star sloves Čehov v vsi svetlobi: „č^ško je kooservatorij celega sveta! Materijal, Šola predavanje, ogenj in iskrenost, to vse smo v tako visoki meri opažali, da štejemo ta zbor 50 peccev k prvim evropskim moškim zborom in pa ravno njemu želimo v Nemčiji vzgoje • valno m i s i i o. Ko so pevci odpeli Smetanovo: „Morje", in se frenetiČn' aplavz ni hotel poleči, tolmačil je v ognjevitem govoru nadačitelj gosp Albin Mi it el bab, člau „L p-skega moškega zbora", navdušenje občinstva na takem redkem popolnem umetn škem užitku, nakar se je zahvalil predsednik pevskega zbora, državni poslanec Skala za prelep sprejem.u Sedemdesetletnica g. Antona Foersterja. Ljubljanska, v „Zvezi slovenskih pevskih društev" stoječa pevska društva zapojo v četrtek, dae 19 t. m. na predvečer rojstnega dne našega velezaslužnega in tolikokrat s'avljenega skladatelja g Antona Foersterja podokn co. Ta se pii-redi pred skladateljevim stanovanjem Pred škofijo št. 12. Zapeli se bodo pod vodstvom „Zvezuega" pevovodje g. Mateja Hubada 3 zbori slav 1 ei-ca: „Samo", „Pjevajmo- in „Noćni pozdrav". Božićnica na I. mestni šoli. Včeraj je bil za revne učence I. mestne šole vesel dan; napravila sta jim ga č. gospa F ran j a dr. Ta v carjeva in gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, ki sta, kakor druga leta, tudi letos nabirala pri usmiljenih ljudeh in dobrodelnih zavodih milodare za toplo zimsko obleko ubogi mladini ljubljanski. Na I. mestni šoli je bilo deležnih tega človekoljubnega čina štirideset učencev. V svrho raz delitve obleke, kolačev, štrukljev in raznih sladčic je priredil učiteljski zbor obdarovanim učencem po končanem popoldanskem pouku primerno slavnost. Najprvo so zapeli * učenci IV. razreda pod vodstvom g. učitelja Jos. P a v Či Č a narodno pesem: »Bog je vstvaril zemljo" Na to je pojasnil gosp. šolski vodja J. Dimnik učencem na primerni povesti namen „božičnic", spominjajoč se vseh dobrotnikov, pesebej še č. gospe Franje dr. Tavčarjeve, g. cesarskega svetnika Ivana Murnika in Kranjske hranilnice. Po lepem govoru šolskega vodje, ki so ga prisotni z vidno pazljivostjo poslušali, so zapeli učenci priljubljeno pesem: „Preljubo veselje, oj kje si doma" učenec IV. razreda je pa deklamoval pesem: „Do brotnikom", ki jo je nalašč v ta namen spesnil g. učitelj E. Gangl. Ta lepa pesem bo priobčena v letošnji zadnji številki „ Domačega ognjišča." Tem točkam je sledila razdelitev oblek in peciva. Gh šolski vodja J. Dimnik je delil obleko in g. učitelj L Jelene pa pecivo Učenci so se vidno ginjeni zahvaljevali za prelepe božične darove in odšli veselim srcem proti domu. S tem človekoljubnim dejanjem so olajšali dobrotniki starSem obdarovanih učencev mnogo skrbi ter jim izbrisali obilo grenkih solza. Slovenskim umetnikom. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" razpisuje novo nagrado 100 K za najboljši načrt svoji društveni zastavi. Načrte je vpeslati do 1B. januarja 1908 društvenemu vodstvu. Na prvi strani načrta naj bode napis Slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", ter alegorično izražena pevska umetnost, na drugi strani pa narodnost in svobodomiselnost. Prvi razpis nagrade ni imel povoljnega uspeha vsled tega naj društvu naznanijo isti gg , ki so načrte napravili, svoj moto in kraj, da jim bode mogoče načrte vrniti, ako tega do 31. t. m ne store, se bodo načrti, kakor tudi neodprti kuverti z motom sežgali. Društvo si je v svesti, da tudi nagrada 100 K ni plačilo za tako delo; vendar se pa nadejamo, da se bodo gg. umetniki bolj mnogobrojno udeležili tega ponovnega razpisa in to že iz ljubezni do lepe umetnosti. »Slovenske Matice" CLV. odbore v a seja bo v petek, dne 20. deo. ob 5. popoldne v društveni pisarni. Družba sv. Cirila In Metoda naznanja, da je naročila 36 000 božičnih in novoletnih razglednic. Predalo se jih je kakih 17.000; v zalogi jih je tedaj še znatno število. Po- (Dal je v prilogL) Priloga „Slovenskemn družnioe, ganite se ter poskrbite, da se oglase naročniki! Vsakega narodnega trgovca je sveta dolžnost, da naroči in raepečava družbene razglednice. — Rodoljubi, storite svojo dolžnost in naroČite razglednioe, da da bo družba imela dobiček. Tudi narodne gostilne bi lahko imele razglednioe po mizah, posebno ker dobe isti popust, kakor trgovci. — Razglednioe pošilja edino le pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Društvo davčnih uradnikov za Kranjsko naznanja, da bode predaval na občnem zboru dne 22 t m. gospod upravnik Križman o skupnem predpisovanju, kontiranju itd. vseh davčnih do klad s dotičnim davkom vred v eni sami rubriki, kakor tudi o računovodstvu po kumulativnem sistemu. Zaradi tega se gg. kolegi vabijo, da se tega zborovanja v kar najmnogobrcjnejšem številu udeleže. Spremenjen opravilni rod mestno hranilnice ljubljanske je deželna vlada potrdila. Zdravstveno stanje g. deželnega rač. svetnika Vinko Vizjaka se je znatno izboljšalo in je upati, da v najkrajšem Času zopet službo nastopi. Božične počitnice na ljudskih foluh. Kjer na Kranjskem so srednje Šole in učiteljišča, bodo letošnje božičnice na ljudskih in meščanskih šolah trajale od 21. deoembra op. do 2. januurja 1908. Ti kraji se Idrija, Kočevje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto in Št. Vid nad Ljubljano. Državna subvencija. Društvo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je dobilo za sadne nasade 700 K državne podpore. Gostilniška zabava. V nedeljo zvečer so pili v LenarČičevi gostilni na Visokem v ljubljanski okolioi fantje z Visokega, iz Hudega Rogatca in Zapotoka. Proti 1. popolnoči je nastal med posestnikom Antonom Že-leznikarjem in SOletnim posestnikovim sinom Ivanom Lenarčičem prepir, v katerem je vrgel prvi v drugega kozarec in ga zadel v obraz, da se je kozarec razbil, Lenarčič se pa krvav in nezavesten zgrudil. Poškodovanec bo zgubil oko. Železnikar je razen tega, Lenarčičevega očeta obdelaval s kladivom in mu prizadel na glavi več ran. No tudi Lenarčiča Zelezni-karju nista prizanesla in ga z želez-nim drogom na glavi ranila. Težko ranjenega Ivana Lenarčiča so prepeljali v dež. bolnico v Ljubljani, Že-leanikarja pa izročili sodišču. Stavimo, da so bili vsi pretepači zjutraj v cerkvi, kjer so prav pridno molili rožni venec in poslušali božjo besedo, ki se jih je silno malo prijela. Velik trgovski ples priredi 1 svečana p. 1. društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju v sokolovi dvorani. Občni zbor telovadnega društva »Ribniškega Sokola11 bo v nedeljo, dne 5. januarja v sokolski telovadnici. Začetek ob 3. popoldne Na sporedu je poleg običajnih točk tudi spremembe pravil, v kolikor je to potreba radi priklopitve ženskega telovadnega odseka. V Črnomlju bode letošnji veliki blagovni in živinski božični semenj v ponedeljek, dne 23. deoembra. Ptujsko gimnazijo so zaprli zaradi škrlatinke v „Studentenheimuu. Aretirali SO v Gorici 331etnega D. Molet a s Kranjskega, ker je pijan ponoči kričal „Viva V Italia!" Bil je ves zamazan in brez sredstev. Baje je ta človek ušel 1. 1906 iz zaporov v Ljubljani. Štrajk tržaških težakov Včeraj niso imeli štrajkujoči nobenega shoda in nobenega obhoda. Pač pa so bili od njih delavci, ki so delali, zasramovani in tudi tepeni. Vsled tega je bilo prijetih 12 oseb, ki so jih izročili sodišču. Štrajkujoči h je vedno manj in njih vodje pač ne bovo vzdržali štrajka 6 mesecev! Umor kočijažev v Trstu V Št Petru na Krasu je orožništvo prijelo nekega mladega moža, s katerim se strinja popis o morilci kočijaža Vidava na Opčinah. Osumljenca so izročili sodišču v Sežani. — Kakor se poroča iz Trsta, je aretiraneo 28-letni Josip Pahor iz Opatjega sela na Goriškem in so ga izpustili, ker se je dognalo, da ni morilec kočijažev. Ogenj. V Trstu je pogorel hlev mlekarja Petra Basohiera. Ogenj je uničil mnogo stotov sena in tudi veliko pohištva. Živino so rešili o pravem času. Škoda je velika. TrdO le zaspal v Trstu 331etni mizar Ivan Franoot iz Gradišča. Spal je na klopi na cesti in med tem ga je neki uzmovič popolnoma alekel, da je ostal v sami srajci in spodnjih hlačah. Iz morja so potegnili v Trstu mrtvega 381etnega Mihaela Laka s o. Namenjen je bil s parnikom v Ameriko in se ne ve, ali je padel po nesreči v morje ali se je usmrtil. Boparski napadi se v Trstu množe vedno bolj. ZaviraČ I v a a H r o v a t i n je bil na poti proti Narodu" St 293-, dne 18, decembra 1907, Opčinam napaden od štirih lopovov, ki so mu grozili s samokresom in pobrali ves denar. 24 izseljencev Je padlo ¥ morje v Trstu. Na splavu so a re- morkerjem peljali k izaeloiSkemu par-niku „Gerrhyu veliko oseb, ki so se pa zgnetle na en kup, da se je splav nagnil in da jih je 24 padlo v vodo. 3 so bili težko ranjeni, ostali pa lahko. Zato so morali prvi trije ostati v tržaški bolnišnioi. V smrt na veialih je bil obsojen pred tržaškimi porotniki 52letni Aleksander G si m a iz Budimpešte, ker je v Kan tri di pri Voloski zabodel svojo ženo, ki je takoj umrla. Kmečko posojilnice ta hranilnico je ustanovila ljubljanska nZvezau slovenskih zadrug v Pobegih pri Kopru. Izobraževalno društvo .Zvezda, ne Dunaju. Zadnji zabavni večer „ Zvezde* združeval je menda vse Slovence, kateri si na Dunaju prisvajajo priimek, da so narodni in napredni. Pevski zbor akad. društva „Slovenije4 je z mojstrsko dovršenostjo prednašal Davorina Jenka: „Što Čutiš Srbine tužnia, dr. Ipavca: „Savska4 in še več umetnih in narodnih pesmi. Vodja slovenskega pevskega društva na Dunaju, gosp. Ar-haDgelski, je prišel s celo vrsto izbornih pevk in tako se je omogočilo, da je nastopil tudi mešan zbor s čuvstvenim predaašanjem: „Luna sije" in „Dekle, povej, povej". Navzoči slovanski gostje bili so naravnost zadivljeni od milote naših pesmic. Burno odobravanje sta dosegla tudi mladi virtuoz na flavto gospod Sitar, kateri je vkljub manj dovršenemu spremljevanju izborno igral W. Poppa koncertni valček iz opere „Traviata4 in eno fantazijo, a gosp. dr. Rado Posega je zapel s svojim mogočnim baritonom Viharjevega: „Mornarja". Kakor so že sedaj tudi precej razvajeni živoi bili s prireditvami nZvezdetf zadovoljni, pričakovati je v prihodnjem letu še lepših večerov, ker so svojo pomoč obljubili vsi dosedanji sodelavci, kakor gospoda Jeraj in Serajnik, katera sta ustanovila popoln slovenski orkester, kateri prvič nastopi takoj v prihodnjem letu. Tako bode „Zvezda" z novimi močmi nadaljevala započeto delo in združevala napredne dunajske Slovence, od katerih se opravičeno pričakuj da stopijo vsi v ta krog ter tudi dejanski podpirajo njene težnje. Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči spored: Majhna pripovedka (humoristično). Lov na tune v Siciliji (po naravi). Ekonomično potovanje (komično). Morski roparji (drama). Iščem inteligentne dame (komično). V petek sodeluje pri pred stavah ljubljanski sekstet na lok. Ljubljanski sekstet na lok se priporoča p. n. društvom, restav-raterjem itd. za dobavo koncertne ali plesne godbe. Naslov Josip Me-c h u r a, koncesijonar, Trnovski pristan št. 4. „Društvena godba ljubljanska 1 konoertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Svedrovci v Ljubljani. Danes ponoči se je zgodil v našem mestu predrzen vlom. Dosedaj še neznani lopovi so prišli dozdevno skozi na javni prostor med Jakopičevo in Cackovo hišo vodeče straniščno okno v Cackovi hiši pred železna vrata trgovine g. Iv. Jebačina ter vlomili in šli potem skozi skladišče in trgovino v pisarno, kjer se nahaja železna Wertheimov-ka. Pri tej so stransko steno na zgornji strani kar v sredi odparali in ukradli iz blagajne najmanj 10.000 kron denarja, obstoječega v bankovcih po 10, 20, 50 in 100 K, nekaj zla-tov, več drobiža in tudi nekaj starih krajcarjev. Tudi iz dnevne odklenjene blagajnice so odnesli do 50 K različnega denarja. Preiskali so v pisarni tudi miznice, kjer pa niso dobili ničesar. Svedrovci so popustili v blagajni do 500 K denarja, ki je bil v kovertah in ga niso našli. Drobiž, kakor tudi zlati je bil v 7 papirnatih vrečicah z Jebačinovo tvrdko. Lopovi so pili pri delu maraskin, katerega so vzeli v trgovini in jedli kisle kumarice ,ki so jih vzeli istotam. Vlom se je najbrže izvršil okoli 2. ure ponoči in nima policija za tatovi dosedaj še prav nobenega sledu. Vlom je vzbudil pri drugih trgovinah veliko senzacijo in so že zjutraj kar trumoma hodili gledat Wertheimovko, ki je varna proti vlomu. Policija je takoj ukrenila vse potrebno kar bi zamo-glo služiti v izsleditev svedrovcev in tudi občinstvo opozarjamo, da gre varnostnim organom povsod rado-voljno na roko, in jim naznani vsak sumljiv pojav. G. Jebačin je bil proti vlomu zavarovan. Tatvine. Antoniji Kikljevi na Poljanski cesti št. 13 je bila vkradena iz nezaklenjene drvarnice 11 K vredna žaga, njenemu bratu Edvardu istotam pa 10 K vreden suknjič. — Služkinji Mariji Zupanovi je bila ukradena srebrna ura z verižico. Tat, kateri je pobegnil, je znan. — Čevljarju Josipu Smoletu so znani zlikovci odnesli iz Jeranovih ulic št. 5 ptičnico. — Posestniku Jakobu Tr-pincu sta bili ukradeni iz podstrešja na Tržaški cesti dve odeji, vredni 10 kron in pet platnenih rjuh s črkama J. T., vredne 3 K. Tat še ni znan. Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. — G. Hedvika dr. Mar-nova je našla denarnico s srednjo svoto denarja in je spadajočo ji najd-nino odstopila družbi sv. Cirila in Metoda. — G. Karel Karinger je našel zlat ščipalnik. — Zasebnica g. Do-ra Luckmannova je našla srebrno žensko uro. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev, vrnilo se je pa 30 Slovencev in 20 Hrvatov. Nesreča. Snoči je prišel železniški zavirač Peter Pavlin iz Šiške med premikanjem vlaka v Kranju z levo nogo pod kolo, ki mu jo je v stopalu zdrobilo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. * Drobne novice. Slovesna i m a tri k u 1 aci j a n a vseučiliščih se opusti vsled naredbe naucnega ministra dr. Marcheta. — Veliko poneverjenje so razkrili v mestni hranilnici v Ho-razdovicah pri Plznju. Uradnika Hermanna so zaprli. — Obravnava Moltke-Harden se je morala zopet odgoditi, ker je Harden nevarno obolel za vnetjem rebrne mrene. — Nesreča v rudniku. V rudniku Jolande v Alabami .(Amerika) je bila velika eksplozija, vsled katere je 75 rudarjev podsutih. Dosedaj so izvlekli 35 mrličev. — Protinemška demonstracija. V nemški lovski klub v Varšavi so prišli trije neznani možje ter vrgli kipa cesarja Friderika in Viljema skozi okno na ulico. — Umrljev Brnu upokojeni podpredsednik namestništva, bivši poslanec vitez Januška, star 84 let. — Ruska carica Aleksandra je precej resno zbolela, ker je jedla izpridene ostrige. — Ponesrečena mežnar-jeva špekulacija. Bivši mežnar Peter Lehner je zgradil blizu Am-stettena veliko romarsko cerkev z župniščem, zraven pa velik hotel „Maria Seesal". Ker pa ni bilo pričakovati romarjev, je prišel pobožni Špekulant v stiske ter je pobegnil. — Pretep na Ivovskem vseučilišču. Povodom imatrikula-oije so bili na vseučilišču v Lvovu krvavi pretepi med Poljaki in Malo-rusi. Resno ranjeni so bili Štirje Poljaki in trije Malorusi. Eden Malo-rusov leži v bolnišnioi nezavesten. * Spomini na kralja Oskarja. O pokojnem švedskem kralju Oskarju II. pripovedujejo mnogo mičnih anekdot. Francoski botanik Gaston Bon-nier je potoval v znanstvene namene po Švedskem. Nekega dne je botani-ziral blizu Stokholma. Pri tem je naletel na drugega učenjaka, ki je tudi marljivo iskal in zbiral rastline, do-čim je njegova žena jezdila na malem osličku. Med obema učenjakoma se je brž razvil živahen razgovor o stroki, ki sta oba živela za njo. Ko je prišel čas kosila, je vprašal Bonnier tovariša, kje bi bila v bližini dobra gostilna. Obedujte vendar z menoj in mojo ženo, ga je tujec ljubeznivo po-, vabil. Bonnier je ponudbo sprejel in odpravili so se na pot v Stokholm. Med razgovorom Francoz niti opazil ni, da so prišli pred ,kraljevi grad kjer so tujca in ženo pozdravljali z globokimi pokloni. Bonnier je ves zmeden obstal, a tovariš ga je spodbudil s prijaznim nasmehom: »Le hodite z nama! Kaj morem za to, da sem švedski kralj.« — Nekoč se je kralj vrnil z lova v svoj lovski gradič Ul-riksdal. Pred ograjo sta čakala dva angleška turista. Kralj ju je spustil v grad in takoj se je pričel živahen razgovor z »vodnikom«. Angleža sta povedala, da imata priporočilo na kralja, ker bi si rada ogledala grad. Kralj ni niti trenil z očmi, temuč je turista vodil po vseh dvoranah ter jim razkazoval in razlagal. Na koncu ogledovanja je začel en Anglež iskati po denarnici napitnino, dočim je drugi vprašal: »Grad vam je res izborno znan; ali imate dobro službo v njem?« — »O, hvala, ni ravno slaba,« je odgovoril skromno kralj, »sem ta-korekoč lastnik gradu.« * Pobožna perutnina. Kaj vse si upajo duhovniki natveziti nevednim vernikom, dokazuje v Lyonu izhajajoči časopis »Revue Mariale«, v katerem poroča neki duhovnik o čudodelni perutninarski božji službi v italijanskem mestu Pagana, 35 km od Napulja. V tem mestu se vrši na določeno nedeljo v letu praznik perutninar-ske »Marije«. Ta dan pride (!) v cerkev vsa perutnina, ki je posvečena Mariji ter se zbere okoli Marijinega kipa. Tu se perutnina zatopi v nekako pobožnost, kakor bi čutila veličan- stvo cerkve in zvišeno oblast svoje zaščitnice. Navzočnost množice, petje in pridigovanje, vse to ne plaši živali. Perutnina je izgubila svojo naravno boječnost in prirojeno plašnost, temuč neprestano občuduje kip svoje zaščitnice. Kokoši, race in gosi zavzamejo svoj prostor pri nogah Marijinega kipa, golobje, slavci in vrabci se vsedejo na nebo, pa tudi na rame, roke in krono blažene device in njenega deteta. Ko se po maši nese kip v procesiji po mestu, mu sledi vsa perutnina. Procesija traja pet ur. Med tem se strelja iz pušk in možnar-jev, godba igra, ljudstvo poje, toda perjad ostane nepremična, ali pa poleta va okoli kipa. Male ptice kljujejo neprestano Marijin kip po obrazu in rokah, kakor bi hotele Marijo polju-bovati, dočim gredo kokoši, race in gosi slovesno peš, nepremično zroč na Marijo. — Pavliha bi si ne upal natveziti bralcem tolike budalosti. * Mačke in psi na londonskem dvoru. Dočim ima kralj Edvard nad 50 psov, ima kraljica ravno toliko mačk, a le 5—6 med njimi uživa posebno kraljično naklonjenost. Za mačke sta nastavljena dva posebna služabnika, ki morata skrbeti mačkam za hrano in dvakratno toaleto na dan. Kraljica, ki je izvrstna diletantinja v fotografiranju, je fotografirala svoje mačke v raznih pozah, a tudi sloveči živalski slikar Wain je moral že večkrat slikati najlepše njene mačke. Ako katera mačka zboli, zdravi jo dvorni živinozdravnik. Najljubša je kraljici angorska mačka Sandy, ki se sme sprehajati po vseh dvoranah ter presti celo na kraljevi pisalni mizi. * Bolgarski prestolonaslednik se boji mačehe. Zaroka bolgarskega kneza Ferdinanda bi se bila izvršila že poprej, ako bi ne bil nasprotoval mladi prestolonaslednik Boris. Nedavno je ministrski predsednik Stančov s soprogo nenadoma odpotoval v Varno, kjer živi prestolonaslednik, da ga pripravi na zopetno ženite v njegovega očeta. Ko je prestolonaslednik to izvedel, seN je nakremžil, skočil po sliko svoje matere ter jo dolgo časa joka je se poljuboval. V dveh dneh se je ministrskemu predsedniku in ženi le posrečilo, pomiriti prestolonaslednika ter ga sprijazniti z mislijo, da dobi novo mater, toda princ je postal od tedaj molčljiv in otožen. * Pošte in brzojavi v Avstriji. Leta 1906. je bilo v celi Avstriji 8634 poštnih uradov (leta 1905. jih je bilo 8480). Privatnih prodaj alnic poštnih vrednotnic je bilo 29.225, poštnih nabiralnih predalčkov je bilo 38.523. Navadnih pisem se je odpravilo 1.435,539.250, pisem z napovedano vrednostjo in poštnih zavojev 59,859.010; vplačalo se je na 32,924.665 poštnih nakaznicah 1.547,904.562 K; izplačalo se je na 34,674.469 poštnih nakaznic 1.687,688.688 K. Časopisov se je odpravilo po pošti 215,766.300. Dostaviti ni bilo mogoče 985.569 poštnih pošiljate v, oziroma pisem. Poštnih znamk se je razprodalo 1.254,294.101, na ovitkih, zalepkah, dopisnicah itd. je bilo že odtisnjenih 20,403.229 znamk. Brzojavne proge so bile dolge 42.918 km. Dolgost brzojavnih žič je znašala 214.944 km. Vseh brzojavnih postaj je bilo 6409. Sprejelo, oziroma naprej poslalo se je 18,846.187 brzojavk. Telefonskih postaj (central) je bilo 575, vseh javnih govorilnic je bilo 797, vseh postaj za naročnike 58.558. Javne telefonske govorilnice je imelo 899 krajev, interur-bane zveze pa 629 krajev. Centrale so posredovale pri 183,513.636 lokalnih in pri 1,972.824 interurbanih razgovorih. Nadalje so posredovale centrale 2,035.114 brzojavk, 38.608 fonogra-mov, 5400 brzojavnih aviz. — Osobja je bilo: pri vodilnih poštnih in brzojavnih oblastih 3666, pri poštnih blagajnah in eraričnih poštnih uradih 32.264, pri poštnih uradih 1. do 3. razreda 22.464 oseb. — Dohodki pošte in brzojava brez poštnohranilničnega urada so znašali 139,189.032 K, skupnih izdadkov pa 133,964.942 K, potemtakem je bilo prebitka 5,224.089 kron t. j. za 1,219.760 K manj kot leta 1905. Poštnohranilnični urad je imel posebej dohodkov 7,427.189 K. Ako razdelimo dohodke na posamne panoge, dobimo: dohodki iz poštnih pristojbin 111,898.181 K, dohodki brzojava 13,375.489, dohodki telefona 10,195.725, drugi in izredni dohodki 3,719.636 K. Izmed izdatkov odpade za osobje 84,165.441, za stvarne izdatke 43,444.074 K, za izredne izdatke 5,048.118 K. * Ladja s tremi dimniki. V Glas-gov je prišlo 250 ruskih izseljencev, da se odpeljejo v Ameriko. Toda, ko so jih hoteli vkrcati na ladjo »Asto-ria« ki ima dva dimnika, so se odločno uprli, češ, da mora imeti ladja tri dimnike, ker jim je agent v domovini kazal sliko ladje s tremi dimniki. Vse prigovarjanje je bilo zaman, rajši čakajo cel teden, da prispe parnik »Columbia«, ki ima tri dimnike. * Pot železnic druga nad drugo. Promet v velikih mestih se množi od leta do leta tako, da Že ne zadostujejo več navadne oeste, tramvajske in električne, temuč imajo že nadzemske in podzemske železnice. Tako bodo na Opernem trgu v Parizu Že kmalu imeli tri železnice drugo nad drugo. Še dalje so šli v Njujorku, kjer se na enem kraju križa pet električnih železnic: ena nad ulico, tri podzemske Tretja podzemska železnica je celih 16 m globoko pod mestnim tlakom. Pa pravijo pesniki, da je na svetu dovolj prostora za vse ljudi! * Štiridesetletni poslovni Jubilej. Pred kratkim je praznoval g. Ivan Jax štiridesetletnico obstoja svojega podjetja, ki ga e ustanovil leta 1867. V izložbi tukajšnje podružnice na Dunajski cesti št. 17 je razložen tableau, predstavljajoč g. J»xa V krogu svojega osobja, ki so ga poklonili nastavljenoi in delavci tvrdke Jax v Linou; dober vtisk dela dejstvo, da je tretjina po službenih letih razvrščenih delavcev v službi pri tvrdki že 10 do 25 let. Solidnost je tvrdki naklonila premnogo prijateljev, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v avstrijskih planinskih deželah prodala čez dvestotisoč Šivalnih strojev. Sliko pa še izpopolnjuje prekrasen cesarski orel, z razprostrtimi perutnicami Širokimi več nego dva metra, ki prosto viseč v zraku drži nAdlera Šivalni stroj. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Prestopka razzaljenja ln dejanskega napada ua službujočega železniškega čuvaja Bobna sta bila obtožena Janez Marolt in Janez Ko čak. Tudi ženo čuvaja sta telesno poškodovala. Obsojena sta bila Janez Marolt, ki je že predkaznovan, na 7 tednov in Janez Kočak na 1 teden zapora, poostrenega z dvakratnim postom. Telefonsku m nrzoioum floroćDD Dunaj 18. decembra. Zbornica je danes precej dobro obiskana. Pričela se je razprava o nujnem predlogu posl. Ghiarija in tovarišev glede proračunskega provizorija in in glede 1. Čitanja proračuna. Kot prvi je govoril Češki radikalec Klo-faČ, za njim paposlanao Ivan Hribar. Govornik je naglašal, da se sicer v bistvu strinja s protivladnimi izvajanji poslanca Klofača, vendar pa bodo on in njegovi klubski tovariši glasovali za proračun, da se jim ne bo očitalo, da so enomogočili postavke, ki se nahajajo v proračunu v podporo Dalmaciji. S tem pa, da bodo glasovali za proračun, nečejo izreči svojega zaupanja vladi, ki postopa, kakor vse njene prednice, skrajno krivično z jugoslovanskimi narodi. Govornik je nato obširno razpravljal o slovenskih narodnih in kulturnih težnjah ter zahteval, da vlada upošteva te težnje in jih reaizuje. Ko je Hribar končal, so mu živahno pritrjevali vsi jugoslovanski poslanci, zlasti pa Čehi. Chiarijev nujni predlog je zbornica sprejela z vsemi glasovi proti 9. Proti so glasovali samo češki radikaloi. Prihodnja seja bo ob 6. zvečer. Na dnevnem redu so volitve v delegacije. Dunajf 18. deoembra. Danes so prišli k predsedniku Weisskirohnerju Romančuk, Vasilko in dr. Ba-činski, da opravičijo postopanje poslanca Bočinskega v predzadnji seji. Dr. Weisskirchner je izjavil, da bo Bačinskega opravičilno izjavo sporočil zbornioi in da bo dal tudi Bačinske-mn, ako bo treba, besedo, da pred zbornico opraviči svoje dejanje. Dunaj, 18 decembra. Gosposka zbornica je imela danes ob 3 sejo, pri kateri so se ji predstavili novi ministri. Budimpešta, 18 decembra. Magnatska zbornica je danes sprejela pooblastilni zakon. V imenu Hrvatov je govoril general To miči ć. Belgrad 18. decemt ra Tukajšnja policija je dognala, da je morilec Borisa Sarafova in Garvanova, P a-nioa, pribežal na srbska tla in bival pod krivim imenom več dni v Bel-gradu. Is Belgrada je odpotoval v inozemstvo, najbrže v Švico. Atene 18. deoembra. Na tukajšnji univerzi so izbruknili ve i ki d jaški nemiri. Povod nemirom je, da je vlada uvedla telovadbo kot obligaten predmet na vseučilišču. Dijaki, ki so bili oboroženi z revolverji, so priredili veliko demonstracijo proti vladi; med demonstracijo je prišlo do konflikta med dijaki in policijo. Končno je moralo intervenirati konjeniŠtvo, ki je demonstrante razgnalo. Telefonska zveza z Dunajem je bila danes pretrgana. Radi tega je nam mogoče priobčiti samo kratke vesti. Avstrijska speolJsIHeta. Na želodca bo iSha jočim ljudem priporočati ie porabo prist nega „Mollovega Seidlita-praika14, ki je pre skaSono domače zdrav yo in vpliva na sel( dec kropilno ter pospešimo na prebavljenj« in sicer a rastočim uspehom. Skatljica 2 K Po poštnem povzetji razpošilja to zdravile vsak dan lekarnar A. MOIJL, o. in kr dvoru zalagal elj, DUNAJ, Tuchlauben 0. V lekarnal na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov prt parat, zaznamovan z varnostno znamko ii • podpisom. 6 16—19 Darila. Forman proti nahodu ŠkatJjica 40 rim. Kinematograf „edbon" Dunajska cesta nasproti kavarne ,Svropa' 4196 Up ravni šivu našega Usta so poslali: Za dražbo sv. Cirila In Metoda: V. P. iz Tržiča, 100 K, kot novoletno darilo. Gospod Josip Kreutzer, asist. v St. Petru na Krasu, 1032 K, katero so nabrali poštni In železniški uradniki v St. Petru na Krasu. - G. Val. Vončina, blagajnik »Ciril Metodove" moške podružnice v Logatcu 27 04 K, nabrane pri slavnostnem večeru povodom 25 letnice ^Bralnega društva" v Gornjem Logatcu — G. L. Ffirsager v Radovljici, 10 K, nabranih pri odhodnid g Jelšnika v gostilni Fran Dolžana v Radovljici z geslom: „Naprednjaki zavedni skrbite za to, da družba Cirilova uspevala bo!4* Veselo omizje pri g. Janežiču v zupelevcu pri Brežicah 7 K. — G. L Harmel v Idriji, 3 K, kot dobljeno stavo z gospo Julko Ko-gej iz Loža. — G. Fran Medica, Mori, Tirolsko, 10 20 K, kot novoletno darilo. KegljaSki klub „Cvet" pri Kroni 7-40 K in sicer 3 K kot vplačilo dveh prostovoljno izstopivših Članov, 4 40 K priložili SO C Stali člani — Skupaj 17496 K. — Srčna hvala! — Živeli! Za učiteljski konvikt: Gospod Josip Tratar, učitelj v Mokronogu, 10 K, katere je darovala gdč. Amalija Donati, mesto honorarja g. dr. M. Hočevarju, ki ga je v prid Učit. konviktu odklonil. — Svoto smo izročili g. Jakobu Dimniku. Slovenci In Slovenke! Ne zabite družne so. Cirila In Metoda! Umrli so v Ljubljani. Dne 13. grudna: Neža Petrič, strežnica. 64 let. Kapiteljske ulice 11. Pljučnica. — Uršula Svelc, gostija. 66 let. Vodovodna cesta 24 Pljučnica. Dne 14. grudna: Ivan Pavlic, posestnik. 67 let. Radeckega cesta 11. Kap. Dne 15. grudna: Terezija Klavčič, nadarb. 89 let. Japljeve ulice 2. Ostarelost. Dne 16 grudna: Pavel Baraga, trgov, sotrudnika sin. 11 mes. Florjanske ulice 13. V deželni bolnici: Dne 12. grudna: Jurij Starovašnik, go-stač. 22 let Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Oh pricetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. 3753-10 Poslano. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v LJubljani1. Uradni kurzi dan. borze 18, decembra 1937. naiozoem papir]!. 4*2°U majska renta. . . . 4*270 srebrna renta . . . 4°/g avstr. kronska renta. . 4°/ j, zlata „ • 4°/o ogrska kronska renta . 4°/0 » zlata „ 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4Vi°/o posojilo mesta Spljet 4V,°/o „ . Zadar 4V/0 bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . #»/, češka dež. banka k. o. 4°/ m n » 2. O. 4Vt% zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . **/»•/• Pešt- kom. k. o. z 10°/« pr...... !*/«•/• zast. pisma Innersi. hranilnice..... 44/i0/o zast- pisma ogr- centr. dež. hranilnice . . . 4Vt°/o z. pis. ogr. hip. ban. 4l/f°/0 obl. ogr. loKalnih železnic d. dr. ... 4Vic/o °bl- češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4°/0 prior, dolenjskih žel. . 8°/0 prior. juž. žel. kup. '/»Vi 4l/i7o avstr. pos. za žel. p. O. Srečke. Srečke od L 1860'/« . . . „ od 1. 1864 .... „ tizske...... _ zem. kred. I. emisije n * » * *** ■ „ ogrske hip. banke . 9 srbske a trs. 100*— 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske „ ... Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa . ... Ogr. „ , , . . . Rudolfove , ... Salcburške m ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke...... . Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci ..... Rublji Dolarji J Denar ; filago 96 40 .6 60 88-30 i 98*60 es-as 96 75 114 30 11450 92 So »315 110 7^ ir 90 97*9.« 89 9 j 10-) 60 101 6j 99-8 ro-86 93 25 99-25 96 85 97 2\ 96-35 97*36 99 - 99 60 101*30 II 2 33 97 98 - 97 So 9825 9826 99 25 98*60 99-60 99 50 100 — 99 90 • 98 75 •976 S96 90 297 90 99 - 100* — 147-76 161 'b ttl 75 S66 76 14*-— 146 — : 69 26 275-26 273 279 244-65 23 '65 102 25 118 25 808 181 HO 20 90 22 40 447 467 — 91 - 96- 97 0 108 60 64-60 70 60 48 6t 60 66 26 ;6 28 26 66 70-- 8* 93- 479- 48-1- 148- 149 — 1 670 80 67] 80 1770- 177960 628*60 629 60 7PO-60 75 60 239 — 23 i 60 722 ~ /26 678 50 679 0 8S46 — 3t0 6)0-50 61160 243- 146- 452*- 464. t47- 149 - 1106 1139 1917 1920 23 63 29 60 24 10 24 16 117-70 1179J 95 90 96 10 2 63 2 63 4 84 6 Žitne cene v Budimpeitl. On« 17 decembra 1907. Termin Pšenica sa april . . . . sa SO kg K 13*37 PSenica sa oktober . . . sa 60 kg K 1180 Rž sa april .... is 60 k« K 12*81 Koruia sa maj 1908 . . sa 60 kg K 7*46 Oves sa april .... sa 60 kg K 8*65 Efektiv. 6 fin. riija. neiBoniosicM poročno. •*mm. aaa acMi« toa tuk taoo elab jug 8 8 alab jug - 80 bresvatrno Srodnls -rSersjšnJs tamparatora 1 18. — Padavina ? «« 00 jaano oblačno oblačno 19 a*» Iščem 'm'' lokal ZS trgovino v sredini mesta. Ponudbe naj se pošiljajo pod „lokal" aa uprav. „Slov. Naroda4*. za koncerte in plese preskrbuje »Ljubljanski sekstet na lok1. Ponudbe sprejema koncesijooar Jos. Mechiira, Trnovski pristan 4. Pekarija z vao opravo se Odda tskoj M Tf" žaiki cesti nasproti tobačae tovarne. Istotam so odda 4192-1 prodajalna - asa, vsako ©"tort. — Za lesno trgovino se lito komptoarist. Nakopa in prodalo jeloveas leaa ■ssF* vešći imalo prednoat "VI Naslov pove iz prijaznosti nprav. .Slov. Naroda". 4198—1 ■zj Podpisani izjavljam, da je vse laž, kar sem govoril žaljivega o karata in 88. usmiljenkah c. kr. kaznilaice v Be ganjah, da obžalujem nepremišljene besede in se zahvaljujem, da Be je tožba zoper mene umaknila. 4199 V Begunjah, 16. decembra 1907. Julij Schiller inšpektor. Pri Idrijski elektrarni je izpraznjeno mesto ilriticu TOdja. Plača po dogovoru, prosto stano vanje, kurjava in razsvetljava. Zahteva se izpit za maSinista in znanje o strebi in vzdržavanju akomulatorjev in ioita laci ji. Nastop službe 10. Januarja 1908. Oženjeni imajo prednust. Ponudbe na elektrarno 4180 2 JOS. KOGOVŠEK, Idrija. Zenitna ponuba. Jnteligenten trgovec (kristjan), 30 let star, 3 dobro moderno trgovino v velikem prometnem mestu, Se ^eli radi senitve spoznati 3 inteligentno gosoodično ali mlado vdovo 3 doto od 30—40 tisoč Jf. /fajstrosja diskrecija sajam* čena. /ta anonimno ne odgovarjam. 4 94-1 Samo resne ponudbe s fotografijo prosim pošiljati pod §lDw čan" poste rest s?eka (riume). P- n. Ker mojemu sinu Adolfu Wa-genpfeilu pred 2 leti ni bilo mogoče opustiti trgovine, ker ss ostanek blaga ni dobil kupca, pa vendar hoče zapustiti Ljubljano, sem jas prevzel s SO nJegOTO zalogo in likvidiram trgovino popolnoma Da bom kolikor moči najmanj blaga primoran prevzeti v svojo celo viko trgo vino, prodajam od danes do S februarja vse blago daleč pod kupno OOno in prosim p. n. občinstvo, da se prepriča o nizkih cenah. Tadi vsOf za prcdstojeČo božično sesijo pri različnih tvorničariih naročene norosti ae takisto prodajo izredao COnOf na kar se usoj-am posebno opozarjati. Vsakomur je s tem dana prilika, da sa majhen denar pride do samo pristnegs, solidnega nakita sli pa si natavi ±lic, Jedilnega orodja in ▼sok le mogočih uporabila« h predmetov is pravega srebra ali kina-srebra. Proda se tudi notranja trgovinska oprava z blagsjnico vred. Vabim p. n. občinstvo vljudno, naj se prav izdatno po-dužuje te redke prillkOi in znamenjam z velespoitovanjem Juri VVagenpfeil dragotinar Celovec, Kmmerjeve ulice stev. 11. Poslano. P. n. Z iivršitvijo likvidacije poverjen od g. Jurja Wagenpfeila, se usojam, Vas le enkrat opozarjati ns v goraji njem pismu obsežene koristil ki si jih lahko naklonite ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cenah. Samo resnično dobro in solidno blago morete kupiti Izredno ugodno. Pripominjam, da do L februarja 1908 prevzemi jem vsa nova dela in pa vsa popravila in graviranja, in znamenjam pričakujoč Vatlih cenjenih naroČil 8967—10 z velespoitovanjem Adolf VVagenpfeil dragotinar LJubljana« Čevljarske ulice itsv. 2. Ura z verižico za samo K 2a—, Zaradi nakopa velike množine ur raapolilla Sle-■ijska rsspoSiUalnioa: prekrasno pozlačeno 86-urno precistysko aro ankerico s lepo verižico ss samo 14 **•— kakor tudi dietno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prvako-slazllalui razposillevalnlca F. WINDISCH v Krakovu U/38 NB. Zs neogajajoče denar nazaj. 4193 zadruge. Obrtne zadrege, ki morajo svoja pravila premeniti in jih spraviti v soglasje z novim obrtnim redom, dobivajo od ministrstva prirejena vzorna i H. rt K (Izvod SO v. fs poŠto 15 v. več.) S] |A vzorna -SJ \ pravilaza pomočniške zbore p ^ (izvod 20 v., s poito 15 v. več.) fdj i TjnsM knjigarni' | v Ljubljani. p Trioroll Poior! Zasebniki! Obeski m božično drevesca vseh vrst, najkrasnejši, fini, vsi užitni in ce-BS|S kot povsod drugod; ter razno fino pecivo itd vse v kartonih lepo zloženo, se torej ne polomi, razpošilja direktno 4174 3 B BR ANDT, 11 ornlea slaftćlc, Kranj. Prekupottalci znani popust! Izppadanegft kurjača sprejme parna tsgs In lesna strn-sjarna Jos. Oberstsr v SodraiicL Predoost imajo izu če ni kovači ali ključavrnčarji. Nastop službe 1. |anu- srja 1908. 4i34 4 Mlad vsake vrste zlasti za razglednico s PoezijsRe knjise = v usnju in pližu Jpominske knlije = v usnju in plišu Tlntnlke —- in pisalne garniture :: :: priporoma kot :: :: Narodna knjigarna trg. pomočnik špecerijske in železn'nske stroke ieli svojo službo tekom 6 tednov premeniti. 4116—5 Kje, pove oprav. „SIov. Naroda*1. Večja trgovina na Dolenjskem —— išče —— u n Ponndbe pod »Dolenjsko 100" na nprav. „Slov. Naroda1*. 4i88-2 Išče se kot prodajalko gospodična iz bolj-fe rodbine, zmožna slovenskega in nemškega jez ka v besedi in pisavi. Imeti mora trgovski tečaj. Vpraia naj se v tvornici pohiitva J* Mathlan, c. in kr. dvorni založnik v Ljubljani. 4160 s Pozor! Kdor hote kupiti ceno In dobo klavir 4066 -6 blagovoli se obrniti v zalogo Klaolrjeu v Šelenburgovih ulicah it. 6, n. nadstropje, desno. Prodaja se tudi na obroke. Oeo. kr. avstrijske {£| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odhod ls LJnMlsas Jat. isLi '■05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. a-oa predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. II-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. ■05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. t.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel„ Trst drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. f'lO zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. '38 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. O'4-O ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. želn Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico). Odhod Is LJubljane tura. kolodvori 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. l-OS popoldno. Osebni vlak v Kamnik r-to zveder. Osebni vlak v Kamnik 10*50 ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah In praznikih v oktobru.) Dobo d v Ljubljano Jut. zaLi 808 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui, žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8*3« zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Topllc, Rudolfovega, Grosuplja. H'i5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsti dri. žel. Jesenic. o*50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 iveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8- 45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic. ii so ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., .Jesenic. Dohod v Ljubitano dri. kolodvori J 46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Osebni vlak Iz Kamnika, s- o zveder. Osebni vlak iz Kamnika. 9- 59 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjc-evropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta, * Otvoritveno naznanilo. Gospodom naznaniam, trgovcem ljubljanske okolice in dežele vljudno da sem ouoril na Kongresnem trgu št. 14 išče na Itltl s pleteninami vsake onte, drobnega In modnega Maja. Vabim gospode trgovce za osobni obisk, kakor tudi zs pismena naročila, katere bodem vsikdar točno in po možnosti najcenejše izvrševal Priporoča se z velespoitovanjem 4060— 5 LUD. DOLLENZ. 63 420 1 Sedlarja za komate sprejme takoj FRANC ENGELE u KOfeUjU. Vodovodi kanolftaclle, kopnllffie naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrđki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe za sitost i). 8664-16 inženir - hldrotekt Konrad Lochnik, Ljubljana Beettovenove ulice flev. 4. Brzojavi: Lacnnlk-LJubljana. 'C? O ■»■>•■» «*« l"-»lrtfi«»vl.ieii»» l^H-i. 4U7 - 1 £1 svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, kakor tudi si. občinstvu vljudno naznanjam, da imam svojo trgovino v nedeljo, 22. t. m. uc$ dan odprto. 10 i od skupila tega dneva podarim kot novoletno darilo naši prepotrebni družbi Sv. Cirila in Metoda. Za obilen obisk se piiporoča s vel os osnovanjem = ENGELBERT SKUŠEK = Ljubljana, Mestni trg 19. Žepni robci v veliki izberi za božična Zelo znižane cene! ANTON ŠARC Sv. Petra cesta štev. 8 ni«-« v Ljubljani. ožična priložnostna prodeja! Silno znižane cene! Čez 1000 nanovo dospelih plašckov za dame, gospode deklice in dečke cd gld. 3*— naprej. Bogata zaloga najfinejših damskih paletotov, zimskih raglanov, jopic iz gladkega in stisnjenega pliša in kožuho-vinastih koljejev. Največja izbira najfinejših moških oblek, zimskih sukenj, double-paletotov, kožuh, sako od gld. 10"— .-. naprej. Izprehodni in popotni kožuhi..-. Primerna božična darila! v v 4101 7 O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 41 8-H Izmed najfinejših in najslastnejših čajnih znamk le CALANDA c ejIonski čaj. Zlata svetinja Bero I In, Pariz, Rim itd. & Oi 30 Najboljše kozm. čistilo za zobe Izdeluje s O. Seydl Stritarjevi ulica 7. OcijLi SLna Pirakr.tTornica klavirjev Ljubljana Hflierjeve ulice 5 Blizu Gradišta Rudolf A. Warbinek m o -M E "O O CD O) N< Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine» klavirje in harmonije tudi samo-i grelne za gotov denar, na delna odplačila aH na posodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 *2 Največja tvornica na fngn Avstrije. SS HajveCIa in najcenejšo izber Jg reklamnih koledarjev kot trgovska novoletna darila. Lepi in ceni vzorci. Dobe se z torbico ali brez torbice z tiskano firmo. Velika zaloga lepih malih In oečllh jaslic od 10 vin. naprej. Vzorce doposljem na ogled. Se vljudno priporoča £483 20 Ivan Bonač trgovina papirja Pozor! Čitaj! pozor! Slavonska biljevina. Ta je napravljena is najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboliSim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlja - bolih v praih, — prehlajeDJu v grlu, hripavcati, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru suhem kaŠliu, tuberkulozi iti td. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 S 40 vin., 4 steklenice 5 K SO vin,: po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici re ne pošilja Prosimo, da ae naroča n ravnost pd: 3963 4 1 D liirieiAfl lekarnarja v Pakracu št. 209 Is »JUTI SIC 9, (.Slavonija) Š4 (od katerega imam samo-prodaio za Kranjsko) za stavbe in kiparje kakor tndi za vnako drage obrt, Karbolinej Auenarius Mavec (Gyps) olja in mazila za stroje olje proti prahu Adolf Hauptmann. Ljubljana tovarna oljnatih barv, lirneia, laka in klela, s 131 51 ara MF5 kakor tadi priznano najboljše priporočam po tvorniških cenah mi mi mi mi i i Knjigarna Ig. pl. Kleinmavr & F. Bamberg v Ljubljani priporoča naslednje slovenske knjige: i Ac£ST;p Med Plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Vez. K 260. Kette Drag.: Poezije. j 2 ilustr. izdaja. Br. 4 K, vez. 5 K 50 v. Andrejčkov Jože: Žalost in veselje. Povest. 90 v. Lahi.: Vaška kronika. Broš. 1 K 70 v. Liplč Franjo: Strahov alci dveh kron I. in II. 2 K. Aškerc Anton: Jadranski biseri. Balade in romance. Broš. 3 K, vez. 4 K 50 v. Medved Anton: Za pravdo in srce. Vez. 3 K 50 v. Cankar Ivan: Aleš iz Razora. Povest. 1 K 50 v. Prns Bolesla: Straža. Povest. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 v. Cankar Ivan: Hlapec Jernej in njeg. pravica. Broš. 1 K 40 v, vez. 2 K. Šanda Drag.: Poezije. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 50. Cankar Ivan: Krpanova kobila. Broš. 4 K, vez. 5 K 50 v. Sardenko Silv.: Roma. Poezije. Broš. 2 K, vez. 3 K 20 v. Šašelj Iv.: Bisernice Iz belokranjskega narodnega zaklado 1. Broš.; 2 K. Cooper L r.: VOhUIL Broš. 1 K 60 v. Daudet A.: Tartarin iz Tarascona. Broš. 1 K 20 v. Šenoa: Zadnja kmečka vojska Zgod. pov. iz 1. 1573. Br. K 160, v. 2*60. Dostojevski! F. M.: Ponižanim razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslov. V. Levstik. Br. 3 K, vez. K 420. Sienkiewicz Henrik: Jernač Zmagajoč. Povest. Poslov. Fr. Virant. Vez. 1 K 40 v. Dostojevski! F. M.: Zločin in kazen. (V tisku.) i.*o?dr. Novele in črtice. Vez. 3 K 60 h. Tolstoj L.: Tri povesti. 80 v. ffl Znamenje štirih. (Londonska povest.) Vez. 1 K 80. Turgenjev: 40 9 4 Stepni kralj Lear. Povest. (Hiša ob Volgi.) Broš. 1 K 20, vez. 2 K 20 v. Gregorčič S., življenjepis. Spisal Ant. Burgar. 1 K. Iščem za svoj paromlin knjigovodja, skladišč a rja in prodajalko zs trgovino ieleznlno: borespondenta, ki mora biti tadi stenograf. Od re-tlektantantov se ztbteva znanje slo venŠčme in neinSĆine. Ponudbe naj se naslove na 4187*1 PETER MAJDIČ v Celjn. Sprejeata tavarovooja OevoSiega JS*- pod take Be**dmori pogoji, ko eobeae draga zavarovalnica Ziaati je ogodeie ■»varovale oa d osivele fct mamH ■ mm rdHejo&aM m e+w) L fll V I J 91,936 nase države 993-72 K. sssjsrsjs jpasteojs st p«iar*m »kodam s« aejn'ijik Škode Mateje takoj St USiTn majboljii alovoa, koder DevoU-de is čistega dokieka st Delniška družba Združenih piVOUeren 2alec in Laški trg i • lalltetai izborno pivo. črno pivo Jalvator". 039T Zalog« v Spodnji Siškl. — Telefon itev. 187. T£S i«m-w mW FoMIlatr« m Ob apr*|MM tiiUmlir gt)sp. B. Hrilialk nSanial *mma, L|nbl|ana (Stov. telefona 82) ~OBl SV ETO V NOS LAVNI BRANCA tvrdite FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU i NeutrpIJ va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delkatasnt trgovini in v vsaki ksvarni. Premijera v „Deželueiu gledališču" v Ljubljani 21. [decembra 1907. IVAN CD >co r%i< co< m 4183 2 Farsa v 3 aktih* deta /77? ttsfanooiteo tordAe Zrst ^ 1 Uma anja « G?/?/* zaston/ Na najvišji ukaz Njegovega <^t c. kr. a post, Veličanstva XXXUM. c. kr. državna loterijo za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, 18.389 dobitkov v gotovini v skupnem zneska 512.980 K. edina ▼Avstriji za k. dovoljena, obsega Glavni dobitek znala 206.000 bron v gotovini. Sreckanje bo nepreklicne 19. decembra 1907. Sna srečka slan« 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelka sa driavne loterlfe na Dtma|a m, Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davtalh, postnih, brzolavnlh ln ielesalaklh vodih, v menjalnicah itd. Igralni nacrti za otf Je malce areck saatoa|. — Sreeke aa do- ota*l|o|o poštnine proeto. s7ji-io C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. Oddelek m drsava, loterija. Gostilna V LJubllaai, naspr< ti topniČarske *o-jasčDice aa Dnns|skt cesti it 89 .*. se zaradi bolebnosii gospodarjeve .*. = da takoj v najem. = ^jLXIostilaičsr]a s kavcijo. 4165 ■>Ve* se i?ve v gostilni ravnotam. 300 Pozor, gospodje in mladenič ! »vinskih sodov od 200, 300, 4C0, 700 16GO —4000 litrov is hrastovega lesa'? prav dobrSBS stanja oddaja po nizkih ceuah tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani. poleg Koslerjeve pivovarne. priporočam: Stenski koledar cena 40 v., po pošti 50 v. Mali skladni koledar cena 50 v., po pošti 60 v. Veliki skladal koledar cena KI 10, po pošti K1 20. Trgovski koladar cena K1 —, po pošti K1 10. Veliko BlasnlkOFo pratiko, cena 24 vin. Drutlosko pratiko cena 24. vin. 00 JERNEJ BAHOVEG v Ljubljani poleg Prešernovega spomenika. pri nakupu v na blizu 40 let obstoječo trrdko R. MIRLAUC CJnbtJana bi Stritarjeve (Spltolske) ulice Stev. 5. IziEel Jetežko pričakovani H^elcdar 4142—4 za I I 1908.1 i uredil dež. m. nadzornik J L e g v a r t. III. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje " živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Zivinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in Še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Gsas s pošlo ■ 1*00, in se naroča pri Iv. Sonato v L|nbl|saL Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. I V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo xa rast Srk, brada In las, proti Izpadanju brk in las in to je KAPILOfi St 1. On deluje, da lasta in brka postanejo gosti in dolgi, odstranjuj* prbljsl in vsako drago kotno bolezen glave. Naroči naj Si ga vsaka družina, [mam mnogo priznalnic in zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K SO h, 2 lončka S K. Naročajte samo pri meni pod naslovom 396H —•! I PETER JTURIŠIĆ lekarnar w Pakracu etev. 66 v Slavoniji. 0000000000000 9000000*^0000000* 1 Prve ...mili x ijm jriii I a « nanovo v obrat spravljenega premogovnika Šemnik pri Zagorju na Savi dostavlja zaloga premoga v Ljubljani, v Kolodvorski! ulicah štev. 35, 00000 vedno na dom. 00000 Za naroČila na cele vagone se izvolite obračati na premogovniško vodstvo Medija-Izlate « o- o- o m a « « 0*0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO » O • eaaa O O. o co > o > «6 "SS 3 O a O Ustanovljeno 1870. Izdelovanj perila- Ustanovljeni 1870 Najpraktičnejše 41 n 4 božično darilo zo gospode, dame in otroke ie PERILO Iz specijalne trgovine C. J. HAMANN V LJUBLJANI. Dobavitelj perila cesar, in kralj. Visokostim, različnim častniškim uniformlrsklm zalogam. zavodom itd. itd. Najbolj solidno domače delo. Najboljše blago. Največja izbira. Zmerne cene. 3 D> 3 3 O < O M < 9 3 O "O o eaaea: O Dobro Knjiga je nnjprimernejše ln najcenejše božično darilo! L. SCHttEHTNER BC\* priporoča nastopne, elegantno opremljene knjige: Aleksandra (Harn): Pesmi in romance. *jgy"" 8°. Str. XL1I 4- 136. Eleg. v platno vez. K 5—, po posti K 5 30. Šeg JsjBbbM Biseri. Bal!?f.ISS^r"' Vel. 8°. Str. 156 4- VIII. 1907. Bros. K 3 —, ele*. vez. K 4 50 fltltOrr H ' TlfltnfflO 1JIanill"ka pravljica iz Trente. 8°. Str. 78. miUSU. H.. ilUmiUS' Eleg. v platno vez. K 3 — po pošti K 320. /IfkOfr fl * MllfPnlkl ^llke *s naše prot reformacije. 8°. Str. Hiligll Ho o UUlKIUm. yin + 168 ElegjtUtno v pjatno vezano K 4 50, po polti k 4 80. Afknrr A ' llinfllfl Eoske pesnitve. 8°. Str. 170. Izvirno v HAlVtll H.» JUHUllIo pjatno vezano K 4 50, po pošti K 480 fnnknr In • Frntlkn Dra*a 8^ str. 104. Elegantno tuimut iv. o Liuimu. v p]atco veiano K 3 2o, po pošti k 3 40. Kette Dražotln: Poezlle. M. Gaspari. Vel. 8». Str. 184 + XXXVIII. 1907. Broš. K 4 —, elegantno vezana K 5 50. PoUnnec Undmlln: Poezije, jss iS^Si K$: DfO^DFnnUD nnOTllD UredJ A. Aškerc. Mala 8° Str LIV + 232. riCaCIHUVC pUtliJCe glzevir izdaja s Prešernovo podobo. Ele gantno v usnje vezado K 3*—, pO pošti K 320 Zupančič Oton: Čažu opojnosti. lpr Zupančič Oton: Čez Plan. SL^i^at K 3 —, po posti K 310. AvnaJiaNi* t • DdMllD l- zvezek razprodan. Wt!tWUl tn KUtUrlJC, u zvczek, elegantno vezan K 3 20. III. sveiek elegantno vezan K 4 —, po poŠti po 20 vin. več. (M -C ladtjatHit 'V ottovomi >-»dii% : Rast o P nst osi ******* isstnina in tisk „Marodne tiskams". ^399 24