Leto XXIV., št. I69 UpravtuSivo; LjuOliaiu, fucaniievj alica » Telefon St. 51-22. 31-23, 31-24 Inserauu judelek. Liubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Nove mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italije in inozemstvo; UPI S. A-, MILAN C Računi: za Liubl |ansko pokra pno pn poštno-čekovnem zavoda fa. 17.749, za ostale kraje Italije? Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 Rofcnioa pMan ▼ goftrrfn? Postgebiiht bat bezahli Lpblfaifia, sreda 26. julija 1944 Prds — Cena 1- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Oredntst?o: Ljubljana — Puccinijeva ulica 6L 6. Telefon St 31-22 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo iSSfitf Beginn des erwarteten FeindangriSs in der Normandie Die Nordamerlkane? m erbitterten Ringen abgevviesen — Grosse Abwehrschla&ht im Osten mit zunehmender HeS-tigjceit — Welfcer e rbitterte Kampfe Im Stadtgebiet von Lemberg Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der \ormandie traten die Nord-amerikaner gestern nordwestlich St. Lo und sudvvestiieh Carentan nach heftiger Feuer-vorbereitung iiiid roJlenden Luftangriffen mit starken Kraften zum Angriff an. In erbittertem Ringen vsurde der Feind unter hohen blutigen Veri usten abgewiesen. In den friihen Morgenstunden des lieuti-gen Tages begannen englisehe Divlsionen itn Raum von Caen naeh stiirkster Artillerie- und Luftwaffenvorbereitung ihren dort ervvarteten Angriff. Fs entwickelten sieb schvvere Kampfe, die laufend an Heftigkeit zonehmen. In der Nacht griffen schvvere Kampfflugzeuge vom Feind belegte Ortsehaften im Landekopf, feindliche Bereitstellungen und den Nachschubverkehr mit guter Wir-kimir an. lin Se^gebiet westlich Brest v.nr-c!<- ein feindlieher Zerstorer bescliadij-t. Vbfr dem Landekopf und den besetzten Westgebieten verlor der Feind 21 Flugzeuge. Im franzosisehen Raum vvurden bei Siiu-herungsunternehmen 75 Terroristen im Kampf niedergemacht. Das schwere Vergeltungsfeuer auf London halt an. In 11 a I i e n fiihrte der Gegner gestern zahlreiclie ortliche Angriffe im Raum von Pisa, ostlich Pontedera und mit stiirkeren Kraften ostlich umi nordostlich Poggibon-si. sowie nordlich Citta di Castello. Er vvurde iilvrall verlustreich abgevviesen. iVordJieh Citta di Castello in unsere Stel-lungen eingebroehener Feind wurde im Ge-genangriff wieder zniiickgevvorfen. Deutsche Schnellboote beschadigten vor der Dalmatinischen Sviiste ein britisehes Torpedoschnellboot sehvver. Im Osten geht die grosse Abvvehr-sehln -bt zvvischen dem oberen Dnjestr und -r Heftigkeit vveiter. :—'T.' SLi Berlin. 25. jul. Z včerajšnjim podvigom na področju južno od Maitota so hoteli. Angleži očivtdno ugotoviti polžaj ter moč novih nemških zapornih postojank. Ta sunek je podpiralo m-.čno topniško streljanje. Pred nemško glavno b; . črto je obtičalo 19 razbith ali gorečih britanskih oklopnikov. Istočasno je bilo izvršenih zopet več napadov na višino 112 severnovzhodno od Evquava, ki pa so se izjalovili v nemškem ognju. Te krajevne napade, ki so bili omejeni na zelo tesen prostor, je izvedel britanski bataljon, ki so ga doletele pri tem tako velike izgube, da se je le malo njegovih mož lahko vrnilo na izhodiščne postojanke. Obojestransko topniško delovanje nadalje narašča ter .-e je sedaj razširilo tudi na odsek zapadno cd Vire. Tu so bili zelo uspešni nemški rzvidniški podvigi. Pri enem teh napadov so uničili Nemci s podporo težkega brzostrel-nega orožja neki ameriški polk. Na bojnem odseku severno od cestn. križišča pri Perersu s-o uničili Nemci v času od 15. do 22. julija 58 ameriških oklopnkov najnovejše vrste, sestrelili samo s pehotnim orožjem nad 13 letal ter ujeli razen te«a mnoga Američanov. Kakor kaže. jc vrhovno poveljništvo 2. britanske armade zaključilo svoje priprave za nameravani revi velenapad » področja vzhodno in južno r?d Caena. V pretekli noči so privedli Angleži na obalni pas med izlivoma rek Ome in Seul-Ics nova cjačcnja. Pri tem so jih močno mo rila nemška bojna letala. Izkrcavanje je ščitil oddelek britanskih vojnih ladij. Ob pričetku 8. tedna Berlin. 25. jul. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu javlja: Nemško vodstvo je izrabilo odmor, ki je nastal vsled velikih sovražnih izgub in slabega vremena na invazijskem bojišču. Medtem so Tv'e pripeljane na bojišče rezerve, ki bodo z ojačenim odporom kljubovale nameram generala Sempseva. vrhovnega poveljnika 2. angleške armade ki hoče pričeti na predmostju ■v /bedno od reke Orne z novim velenapadom. Na tem področju je zbranih najmanj 10 britanskih drvi/*;, med njimi tudi gardna oklopniška divizija. Gardna oklopniška divizija, od katere so Neme ujeli že mnogo ljudi, je elitna t! • V ja. k; bi jo Eisenhovver verjetno rad pri-1 r ir.l za važnejše operacije, če ne bi b:la ob-r.:bj čet na invazijskem bojišču tako velika. In Galizien scheiterten zahlreiche, von Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzte Angriffe der Sovvjets am zahen VVi-derstand unserer tapferen Grenadiere. In beweglich gefiihrten Kampfen \varfen Pan-zerverbande feindliche Angriffsgruppen an inehreren Stellen unter Abschuss zahlrei-cher Panzer zuriick. Im Stadtgebiet von Lemberg vvird vveiter erbittert gekiimpft. Zvvischen Bug und Weichsel dauert der starke feindliche Drnck an. Die Besatzung von Lublln leistete dem mit uberlegenen Kraften von allen Seiten ansturmenden Feind verbissenen Widerstand. Nordvvest-lich Brest-Litovv sk vvurden mehrere Briik-kenkbpfe der Bolschevvisten auf dem \Vest-ufer des Eng iin Gegenangriff beseitigt. Zvvischen Bialystok und Orodno sovvie nordostlich Kauen scheiterten alle Durchbruchs-versuehe der Sovvjets in harten Kampfen. An der Front von Diinahurg bis zum Finnischen Meerbusen brachen zahlreiche von Panzern und SehSachtfliegern unterstiitzte Angriffe des Feindes verlustreich zusammen. 5f> feindliche Panzer vvurden abgeschossen. In einigen Einbruchsstellen sind die Kampfe noch im Gange. Die Luftvvaffe fiihrte auch gestern mit starken Schlachtfliegerverbanden laufend Tiefangriffe zur Unterstutzung der Erd-truppen und vernichtete dabei vveitere 59 sovvjetisclie Panzer. In Lnftkampfen und durch Flakartillerie verlor der Feind 54 Flugzeuge. In der Nacht vvaren feindliche Truppen-ansammlungen und Bereitstellungen im Raum von Lublin das Angriffsziel schvve-rer Kampfflugzeuge. Nach Tagesvorstossen feindlicher Jagd-flieger in den sftdwestdeutschen Raum fiihrte ein britineher Bomberverband in der Nacht einen Terrorangriff gegen Stuttgart. Einige feindliche Flugzeuge vvarfen ausser-dem Bomben auf Berlin und auf Orte in Ostpreussen. 15 feindliche Flugzeuge vvurden abgeschossen. Ob pričetku 8. invazijskega tedna je bilo ugotovljeno. da ie izgubil sovra/nk nič manj kot 2500 oklopnikov ter prav toliko drugega materiala ter da so tudi njegove krvne 'zgube nepričakovano1 velike. Eitoimto prem!r|e Berlin, 25. jul. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Alex Schmalfuss poroča: Dokaz viteškega nemškega na j i na vojskovanja je bil pristanek na enourno premirje, za katerega sio zaprosili Angleži v nedeljo dopoldne cb 10. uri 26 minut, da bi na področju severno od Troarna lahko pokopali svoje mrtve. Čeprav je ozemlje nepregledno, polno grmičevja in živih mej. tako da jc bil razgled močno oviran, sc Nemci opa/;li, k;'ko so Britanci odpeljali 50 do 60 svojih padlih vojakov. Glede na to in spričo dejstva, da so zaprosili Angleži za premirje, je jasno, da so morale biti izgube sovražnika nenavadno visoke. Tudi Američani so utrpeli v nedeljo pri očiščenju nekega vdora na področju Lisseva zelo visoke izgube. Na odseku neke SS oklopniške divizije, ki je zopet pregnala Američane rz kraja dc le Clocet, so našteli 450 mrtvih. Razen tega so Nemci ujeli 308 Američanov, med njimi 12 častnikov. Nezadovoljni z Mi>atgosf£ieffyi©2» Stockholm. 25. jul. Angleška javnost je vznemirjena spričo zadržanja Montgommerva v Normandiji. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Nva Daglight Allehanda«, so se v Angliji mnogo nadejali od predora, ki se jc sedaj izkazal le za napredovanje, ki znaša komaj 10 klometrov. Vojaški opazovalci v Londonu niso vsi prepričani, da jc v glavnem slabo vre- me kriv o počasnega napredovanja. Britanski vojaški opazovalci izjavljajo, da je močno Rommelovo topništvo, predvsem 88 mm topovi. zaustavilo britanske ofenzivo, tako da ima sedaj le krajeven pomen Montgommerv se je bal. da bi izgubil v nemškem zapornem ognju britanska borbena vozila, ter jih je vsled tega umaknil. V časopisu »Dailv Mail« p'šs Liddell Hart, da je iz vse'i komentarjev razvidno, da so v Angliji nezadovoljni z Montgommeryjev& taktiko. Boji v Italifi Berlin, 25. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na italijanskem bojišču: V nedeljo so se močno ojačili kra--pvno omejeni angloameriški napadi. Vendar niso nikjer prekoračili okvira večjih izvidniških sunkov. Na področju južno od Firenc oziroma severno od Poggibonsija s? ie opazilo že glavno težišče nove britanske veleofenzive. Včeraj zjutraj so Britanci že na vse zgoiaj z močnim topniškim ognjem obstreljevali nemške zaporne postojanke, kmalu nato pa je sledilo več z okiopniki podprtih britanskih napadov. Prišlo je do silnih, deloma zelo ogorčenih bojev v katerih se je posrečilo Angležem, da so dosegli nekaj manjših vdorov. Nemci pa so takoj nato prešli v protinapad ter odpravili vrlorna mesta. V teh bojih so izgubili Angleži 11 oklopnikov ter so jih ioletele tudi občutne izgube. Tudi na odseku ob obeh straneh Tib?re so odbili Nemci vse poizkuse sovražnika da bi vdrl v njihove zaščitne postojanke, pri čemer so utrpeli napadalci zelo težke izgube. Vzhodno od Tibere so pridobili Britanci z močnim napadom nekaj ozemlja. Tu se boji še nadaljujejo. Meitem ko imajo boji na vzhodnem kri-bojišča sedaj ustaljen značaj, se nada- Ijujejo premiki na zapadnem krilu na obalnem področju Lig-urskega morja. Na cesti, ki vodi iz Cascina proti Pisi, so se odmaknile nemške čete v bojih zopet nekoliko preti severozapadu. Izjalovili so se poizkusi Američanov, da bi prebili nemške zaščitne postojanke. Berlin, 25. jul- Na italijanskem bojišču se je posrečilo te dni nasprotniku, obiti levo krilo neke srdito se boreče oklopni-ško-grenaiirske skupine. Nastala je nevarnost. da bo obkoljena. Z naglo odločitvijo je narednik Fuchs, kljub najtežjemu ognju z rezervami napadel sovražni obkoljevalnl obroč ter istočasno izvedel napad s svojim oklopnikom. S peščico svojih mož ter z učinkovitim ognjem »Tigra« so izvedli močan protinapad. Bojni skupini se ni posrečilo prizadejati Angloameričanom le izredno visokih krvavih izgub, temveč so v kratkem času utrdili položaj nemške obrambe. Strahovaici nad Turinsm Milan, 25. jul. Oddelki angloameriških bojnih in lovskih letal so izvedli v ponedeljek dopoldne težak teroristični napad na mesto Turin. Predvsem v stanovanjskih predelih je nastala občutna škoda. Pričetek pričakovanega sovražnega napada v Normandiji Severnoameričani so bili cdbiti v srditih bojih — Velika obrambna bitka na vzhodu z naraščajočo silovitost]3 — Še nadalje hudi boji v mestnem področju Lvova Fiihrerjev glavni stan, 25. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji so pričeli Američani včeraj po silni topniški pripravi in »talnih letalskih napadih z močnimi silami napad severnozapadno od St. Loja ter južnozapadno od Carentana. V ogorčenih bojih je bil sovražnik odbit z visokimi krvavimi izgubami. V zgodnjih jutraniih urah današnejga dne so pričele angleške divizije na področju Caena po izredno močni topniški in letalski pripravi s svojim tam pričakovanim napadom. Razvili so se težki boji, ki stalno naraščajo na silovitosti. Ponoči so napadla težka bojna letaia z dobrim, uspehom cd sovražnika zasedene kraje na predmostju, sovražnikova zbirališča ter oskrbo. Na morskem področju zapadno od Bresta je bi! poškodovan nek sovražni rušilec. Nad predmostiem in nad zasedenimi zapadnimi deželami je izgubi! sovražnik 21 letal. Na francoskem področju je bilo pri očiščevalnih akcijah uničenih v boju 75 teroristov. London nadalje obstreljujemo s težkim povračilnim ognjem. V Italiji je Izvedel nasprotnik včeraj mnogo krajevnih napadov na področju Piše, vzhodno od Pontedere ter z močnejšimi silami vzhodno Ln severnovzhodno od Poggibonsija ter severno od Citta di Castella. Bil jc povsod odbit z velikimi izgubami. Sovražnik, ki je vdrl severno od Citta d! Castella v naše postojanke, je bil v protinapadu zopet vržen nazaj. Nemški brzi bojni čolni so poškodovali pred dalmatinsko obalo neki britanski tor-pedni brzi bojni čoln. Na vzhodu se nadaljuje velika obrambna bitka med zgernjim Dnjestrom in Finskim zalivom z naraščajočo silovitostjo. V Galiciji se je izjaJovilo mnogo sovjetskih napadov, kj so jih podpirali oklopniki in borbena letala, ob žilavem odporu naših hrabrih grenadirjev. Oddelki oklopnikov so vrgli v okretno vodenih bojih sovražne napadalne skupine na več mestih nazaj, potem ko so uničili številne oklopnike. V mestnem področju Lvova traja ogorčena borba še naprej. Med Rugom in Vislo traja še nadalje močan sovražni pritisk. Posadka Lublina se je srdito upirala sovražniku, ki je s premočnimi silunu napadal z vseh strani. Severnozapadno od r.rest Litovska je bilo v protinapadu odstranjenih več boljševiških predmostij nu zapadni obali Buga. Med Eisv-listokom in Grodnom, kakor severnovzhodno od Kovna so se v hudih bojih izjalovili vsi prebijalni poskusi boljševikov. Na bojišču od Dvinska do Finskega zaliva so se izjalovili številni sovražni napadi, ki so bili izvedeni s podpoio oklepnikov in borbenih letal. 5G sovražnikovih oklopnikov je biio uničenih. Na nekaterih vdornih mestih so boji še v teku. Letalstvo je izvedlo tudi včeraj z močnimi oddelki borbenih leta.! neprestane nizke napade v podporo četam na zemlji ter uničilo pri tem nadaljnjih 59 sovjetskih oklopnikov. Sovražnik je izgubi! v letalskih spopadih in z obstreljevanjem protiletalskega topništva 54 letal. Ponoči so bila sovražna zhi-nliš^a čet in pripravljalne postrjanke ni piriročpi Lublina napadalni ci/j težkih bojnih Ietr.L Po dnevnih sunkih sovražnih lov«,!dh letal na južnozapadno nemško področje je izvedel neki brlt?nsi:i brnribniški oddelek ponoči strahovalni napad na Stuttgart. Nekaj sovražnih leta! je odvrglo razen tega bombe na Berlin in kraje v Vzhodni Pru-siji. Sestreljenih je bilo 15 sovražnih letal. Nansškl pozdrav v vojski Fthrerjev glavni stan, 24. jul. Državni maršal VeMkonemške države je kot po činu najstarejši častnik nemške vojske istočasno v imenu GcneraJfeldmaršala Keitla |n velikega admirala Donilza javil Fiihrer.;u, da so zaprosili vsi deli vojske o priliki njegove rešitve, da bi smeli rabiti nemški pozdrav kot znamenje nezlomljive zvestobe Fiihrerju ter najtesnejše povezanosti vojske in stranke. Fiihrer je ugodil želji vojske ter je da! svojo potrditev. S takojšnjim učinkom stopa sedaj v veljavo nemški pozdrav namesto pozdrava s položitvijo desne roke na pokrivalo. Generala Kcrten in Brandt podlegla poškodbam Berlin, 25. jul. Načelnik generalnega štaba letalstva generalni polkovnik Giin-ter Korten ter prvi generalštabni častnik v operativnem oddelku generalnega štaba vojske generalni major Heinz Brandt, sta podlegla poškodbam, ki sta jih dobila o priliki napada na Fiihrerja. Kakor je bilo že javljeno, je umrl že takoj na dan atentata težko ranjeni sodelavec Heinrich Berger. Državni maršal Goring ob smrti generala Kortena Berlin, 25. jul. Državni maršal Hermann Goring je posvetil načelniku generalnega štaba letalstva, generalnemu polkovniku Giinterju Kortenu, ki je bil težko ranjen o priliki morilskega napada na Fiihrerja, in ki je sedaj podlegel poškodbam, naslednjo posmrtnico: »Tragična usoda je iztrgala iz naše srede generalnega polkovnika G tinte rja Kortena, načelnika generalnega štaba letalstva. Generalni polkovnik Korten je padel kot žrtev morilskega napada na našega Fiihrerja. Letalstvo izgubi z njim odličnega častnika, ki je z neusahljivo odločno voljo in z navdušenjem na zgleden način izpolnjeval svojo odgovorno nalogo in ki si je kot odlična vojaška osebnost pridobil neminljivih zaslug v usodnem boju nemškega naroda. Jaz sam ne izgubim z njim ie enega mojih najožjih Ln najboljših sodelavcev .marveč tudi tovariša in prijatelja, ki bo ostal meni in nam vsem j nepozaben. Njegova s smrtjo zapečatena zvestoba do njegovega ljubljenega Fiihrerja, ie nam vsem volilo. Letalstvo sklanja svoje zastave pred svojim načelnikom generalnega štaba, ki je bil odpoklican v Ve- liko armado. Goring. državni maršal Veli konemške države in vrhovni poveljnik letalstva. GeceraSiti polkrvnlk Gudsrian cb starti generala Brandta Berlin, 25. jul. Načelnik generalnega štaba vojske generalni polkovnik Guderian je izdal ob smrti generalnega majorja Brand-ta naslednjo posmrtnico: »Ob strani Fiihrerja je bil pri morilskem napadu 20. julija hudo ranjen generalni major Heinz Brandt, ki je bil v službi na vodilnem mestu v generalnem štabu vojske. Kmalu nato je podlegel svojim hudim poškodbam. Z njim izgublja vojska odličnega častnika, ki sta ga odlikovala neomajna službena zvestoba ter izredna samovzgoja. V nesebičnem delu je dal vso svojo delovno silo v službo Fiihrerja in domovine. Vojska izgublja z generalnim majorjem Brandtorn enega svojih najboljših častnikov, ki si je s svojim sodelovanjem pri vodstvu velikonemškega boja za svobodo pridobil neminljive zasluge. V globoki žalosti sklanja vojska nemško vojaško zastavo pred svojim mrtvim generalnim majorjem Brandtorn kakor pred enim svojih najboljših.« Nemški vojaki v severa! Finski Fishrerfu Helsjnki, 25. jul. V imenu nemških vojakov gorske armade v severni Finski je poslal njen vrhovni poveljnik generalni polkovnik RenciuLč Ftihrerju sledečo brzojavko: »Moj Fiihrer! Možje moje gorske armade in jaz smo z globoko hvaležnostjo izvedeli. da je dobrotljiva in modra Previdnost obvarovala Vas, moj Fiihrer, pred posledicami sramotnega napada. Mi, nemški vojaki na najsevernejšem bojnem področju Evrope Vam zagotavljamo, moj Fiihrer, našo nezlomljivo zvestobo ter Vas pozdravljamo s fanatičnim 'navdušenjem. Naj živi velika Nemčija in njen ljubljeni Fiihrer!« Zaupanje vase Vprav čudovite so zrelost, discipliniranost in samozavest, ki jih je pokazal nemški narod, ko ga je sredi najhujše vojne vihre hotela zarotniška klika nezadovoljnih aristokratov z atentatom na Fiihrerja pahniti v nepopravljivo nesrečo. Danes se že jasno vidi, da je ta zločinski poskus le še bolj povezal veliko nemško nacijo in jo še bolj strnil okrog Fiihrerja, v katerem ima jamstvo za svojo zmago in svojo veličino in kateremu slej ko prej neomajno zaupa-Kakor že ves čas te gigantske vojne, zlasti pa v njeni sedanji dramatični lazi, vnovič vzbujata občudovanje sveta, tudi onega v sovražnem taboru, jKipolna mirnost in hladnokrvnost ne le nemškega vodstva, temveč tudi najširših nemških množic. V tem se v najlepši luči kaže vsa notranja moč in vrednost nemškega naroda, ki se ne pusti begati od nikogar in ničesar, temveč mirno opravlja svoje deio, ki zahteva v vojni dobi največje napore vsakega posameznika. On s popolno vero sledi svojemu vodstvu, predvsem pa Fiihrer ju samemu, v čigar trdne roKe je že pred 11 leti položil svojo usodo. Prav gotovo se danes na bojiščih odloča (isoda marsikaterega naroda, med njimi tudi nemškega, kakor je to v svojih člankih i«i govorih ie večkrat odkrito povedal svo-j :nu narodu tudi minister dr. Goh!>els. Tega se dane* nedvomno zavedajo vsi Nemci brez razlike. Toda čim dramati č ne j -ša postaja borba, čim več naporov zahteva od nemškega naroda in v njem od vsakega nemškega državljana, tem sani o zavest nejše je zadržanje Nemcev, tem odločnejša' je njihova volja, fia stove vse, kar zahteva od njih domovina, in tem popolnejše in zg!ed-nejžc izpolnjujejo vse, kar jim vodstvo določi kot neposredno nalogo. Y tem pogledu ne:v.ški narod prav gotovo nima primere med evropskimi narodi, pa tu ji v širšem svetu bi najbrž ne našli večje, bolj strnjene in enotne narodi?e skupnosti kakor jo predstavljajo Nemci prav v tej vojni, ki po svojih razs.*žnos?'h in popolni zaposlitvi vseh razpoložljivih človeških sil daleč prekaša vse. dosedanje. Morda bi samo pri Japoncih, ki so se v tej gigantski borbi znašli na strani Nemčije, našli nekaj podobnega. Kdor cd blizu opazuje nemško vojno mravljišče, v katerem je vsakomur dodeljena njegova posebna naloga v interesu skupnosti, se kar ne more načuditi popolni mirnosti in hladnokrvnosti, s katero prenašajo Nemci vse današnje vojne omejitve. Obe vrlini pa kaž< jo tudi v samem zasledovanju vojnih dogodkov, ki se razvijajo kar na treh bojiščih, ne da bi zaradi njih kdor koli izgubil nit! za trenutek svoj kompas. Discipliniranost in notranja trdnost prihajata prav v tem pogledu do tako vidnega izraza, da ju nihče ne more prezreti in da ju tudi sovražnik v polni meri priznava. Iz teh vriin pa črpa nemški narod v vsakem trenutku, naj bo še tako dramatičen, tudi ves zalet, ki ga ki.že v samih vojnih operacijah in dejanjih. Lahko rečemo, da je nemški rut rod v tej vojni prekosil samega sebe in da se, zaupajoč neomajno svojemu vodstvu, ni pustil niti za trenutek speljati na kakršna koli stranska pota. Najbolj z govoren dokaz temu je dejstvo, da je Nemčija na znotraj popolnoma, mirna — navzlic v seni strahotam, ki jih ta vojna prinaša tudi za njeno civilno prebivalstvo, in ravno v zadnjih dneh navzlic zarotniškemu podvigu svojemu narodu odtujene, sebične plemiške klike. lio tudi mi Slovenci občudujemo te visoke vrline nemškega naroda, nam naši lastni interesi narekujejo, da si jih vzamemo tudi mi za zgled. V času, ko se odloča usoda neprimerno večjih narodov kakor smo mi, moramo tudi mi podrediti vse sveje pesebne interese samo skupnim na-1 rodnim interesom. S podvojenimi močmi | se posvetimo svojemu delu, pri tem pa po vzora Nemcev, ki so nas vzeli v svojo za-| ščito, zaupajmo vase in v zmago evropske ! skupnosti nad vsemi neevropskimi silami. S tem bomo najlepše služili ne le cvronski in sveji slovenski skupnosti, temveč tudi vsak samemu sebi! Argentina in USA Stockholm, 25. jul. Kakor javlja agencija Reuter, je sklenila argentinsika vlada odpoklieati svojega veleposlanika v Wa-shingtonu Escobaria. Duce Fufererju Berlin. 25. julija. Po svojem povratkn iz Fiihrerjevega glavnega stana je posTal Duce Fuhrerju sleiečo brzojavko: »Pri svojem povra,tku v Italijo, ko Vas je Previdnost ohranila ljubezni nemškega, naroda za boljšo bodočnost Evrope, bi Vam želel, Fiihrer, ponovno potrditi, da sta me vera vojakov Italijanske republike, ki so bili izvežbani v Nemčiji, ter izredna hrabrost Vaših čet trdno prepričala, da bosta narodno-socialistična Nemčija in fašistična Italija z združenimi silami premagali boljševizem. Dovolite mi, Fiihrer. da Vam izrazim svoje neizpremenljivo tova.iško prijateljstvom Links: General Rosen«- zeleh not Oberleu tnant Furlan nnd Hauptmanu Meničanin mit dem Kriegsverdienstkreuz n. Klasse aus. — Levo: general Rosener pripenja odlikovanje nad poročniku Furianu (spredaj) in stotniku Meničaninii RecHts: General Rosener beg!iickwttns* ht die LandvvehrtnSnner zur Befordenmg — Desno: general Rosener čast&a domobrancem k General Rosener pri d©M®lsrancih si@v Obiskal je domobranski udarni bataljon na Dolenjskem ter osebno izročil ta^Mcem hrabrostna odlikovanja Ljubljana, 25. julija. V zadnjem času sta tolovajskim skupinam na Dolenjskem povzročala posebno hude in občutne izgube domooranska udarna bataljona, ki ju vodita stotnik Dušan JVEenieanin in major Križ. Ni bilo skoraj dneva, da ne bi domobranci pod vodstvom svojih poveljnikov podili komunističnih go-zdovnikov iz kraja v kraj in jih vedno znova opozarjali na skorajšnje popolno uničenje tolovajstva v naši pokrajini. S svojimi prodornimi sunki v jedra tolovajskih skupin sta dolenjska domobranska udarna bataljona že postala strah in trepet morilcev slovenskih življenj in uničevalcev našega narodnega premoženja. Zato je ta udarna domobranska bataljona prav posebno spremljala hvaležnost tako težko prizadetega naroda; kjer koli se je udarni bataljon pojavil, je njegov prihod vedno pomenil, da tolovajev tja več ne bo, ker so že preneka-terikrat bridko občutili njegovo udarno silo. Meničaninov udarni bataljon pa je dobil včeraj tudi najvišje priznanje od samega SS-Grupenfiihrerja, g. generala Rdsenerja, ki ga je obiskal v spremstvu svojih štabnih oficirjev, poveljnika slovenskega domo-branstva podpolkovnika Krenerja in zveznega oficirja podpolkovnika Balkeja. Udarni bataljon je pričakoval visokega gosta na svojem sedanjem položaju nekje na Dolenjskem. Domobranci so bili skupno z nemškimi vojaki strumno razporejeni na določenem prostoru. Pred njimi je bila tudi domobranska godba, ki je ob prihodu SS-G ruppenfiihrerja zaigrala pozdravno koračnico. Medtem je generalu Rcsenerju najprej raportiral g. Hauptmann Schumacher, nato pa g. major Križ. G. general je zatem v spremstvu poveljnika slovenskega domobranstva g. podpolkovnika Krenerja, zveznega oficirja g. podpolkovnika Balkeja in g. Hauptmanna Schumacher ja obšel bataljon. Is ssafTvera generala Po vojaškem pregledu nemških in domobranskih borcev* proti tolovajem je stopil, obkrožen od svojega spremstva, g. general Rosener pred domobrance ter jih pozdravil z nagovorom, v katerem je med drugim poudarjal: »Slovenski tovariši! Dne 20. aprila tega leta ste v Ljubljani in na ostalih postojankah prisegli, da se boste ob strani nemškega vojaka borili proti banditom na svoji zemlji. Vem, da so vas zaradi tega mnogi zasovražili, mnogi so vas tudi prezirali, toda vi ste vztrajali na svojih mestih in se držali dane prisege. Zato tudi vem, da se na vas tu lahko zanesem. Iz tega razloga namoravam sedaj tudi povišati nekatere do-r m'-ranče v višje čine ter jim podeliti hrab-rcstna odlikovanja za neustrašeno zadržanje v borbah proti banditom. To pa naj bo samo začasno priznanje. Ko bo ta vojna končana in bo zopet napočil mir, vam bom pa dal vse to, kar sem vam svoječasno obljubil. -kateremu od vas so banditi iz goz-č',v pobil: očeta ali mater, brata ali sestro. T. ti s^ vedno zavedajte in imejte stalno pred očmi. da je to krivico treba maščevat; in do temelja iztrebiti banditstvo. Od vas. domobranci, pa za dosego tega cilja zahtevam brezpogojno poslušnost in dlsciolino.« i.'-I r ^eiovanfa v sm d casiebranstvu Govor g. SS-Gruppenbuhrerja je sproti prevajal g. podpolkovnik Krener ter so ga domobranci z odobravanjem vzeli na znanje. Pred g. generala Rosenerja so bili nato pozvani: višji domobranski narednik Stanko BabiS ter domobranci: Zupančič, Krnic in Križaj. Višjega domobranskega narednika Stanka Babica je SS-Gruppenfiihrer povišal v čin domobranskega poročnika, do- — Iz gorenjskega trgovinskega registra. Tvrdka Kluge. Majdič, Regenhart, Siegel d. d. v Jaršah je po sklepu občnega zbora z dne 19. junija t. 1. prenehala poslov;.ti kot delniška družba in posluje odslej kot komanditna družba. Osebno jamčeči družbenik je R hard Bohm. industrijec v Jaršah. Tri družbi je udeleženih 13 komanditistov. = Vncveenje letine na Hrvatskem. Hrvatska državna centrala za pehrano »Do-pos« je izdala nove predpise za oddajo in ob-računanje letošnjega pridelka. Od skupne površine proizvajalčevega posestva se najprej odštejejo petvršine nerodovitne zemlje in gozdov, nato se odbijajo deputati. ostanek pa se smatra kot kmetijsko izkoriščena zemlja. Od povili ne te kmetijsko izkoriščene zemlje se nato odštejejo površne travnikov in pašnikov ter površine, posejane s krompirjem in industrijskimi rastlinami, glede preostale površine pa velja oddajna dolžnost za žito. Proizvajalci, pri katerih znašajo travniki in pašniki vee kakor 25"/1 kmetjsiko izkoriščene zemlje, lahko ns mesto koruze oddajo seno, toda le v odstotku, ki ga predstavljajo travniki v primeri z v c kmetijsko izkoriščeno zemljo. Pri tem se 3DO kg sena računa na 100 kg koruze. Od-df ina dolžnost za žito in koruzo je merodajna tud: za količine fižola, ki ga mora vsak kmet oc:d:'ti. Kmetje, ki ne pridelujejo fižola, lahko namesto fižola oddajo grah, lečo ali pa žito, koruzo in krompir. Prj obračunavanju se vzame 100 kg fižola, graha in leče za 100 kg krušnega žita. odnosno 180 kg ovsa, ozimnega ječmen-. ajde ali prosa, odnosno 600 kg kremplja. Kmetje, ki oddajo več pridelkov, kakor je predpisano, dobe za to posebne premije. — Madžarsko filmsko gospodarstvo. Madžarska se je v teku vojnih let v evropski proizvodnji filmov povzpela na tretjo mesto z letnim produkcijskim programom 40 velikih filmov. V zadnjem času je sicer nastopila v filmski proizvodnji ne. kaka stagnacija deloma zaradi personalnih težkoč v zvezi z izločitvijo Židov, deloma pa zaradi rezerviranosti bank pri kreditiranju proizvodnje. Filmska podjetja streme za tem, da l>; se ustanovila posebua filmska banka. Madžarska viada je začela mobrance Zupančiča, Krniča ln Križaja pa za domobranske podnarednike. Vsakemu je g. general osebno čestital k povišanju ter je z njimi izmenjal nekoliko toplih besedi, s katerimi jih je pohvalil za dosedanje vestno izpolnjevanje vseh domobranskih dolžnosti ter jih je pozval, naj ostanejo taki tudi v bodoče. Prvi odlikovani domobranci Po povišanju prvih domobrancev v višje čine je g. SS-Gruppenfiihrer odlikoval tudi večje število domobrancev iz udarnih bataljonov, ki so se posebno izkazali v borbah proti tolovajem. Kot prvima častnikoma slovenskega domobranstva je g. general Rosener pripel na prsa visoko nemško vojaško odlikovanje: vojni križ za zasluge II. stopnje stotniku Dušanu Meničaninu in nadporočniku Dra-gotinu Furlanu. Obema je predočil pomen tega odlikovanja ter jima je k njemu toplo čestital. Pred bataljonsko vrsto se je medtem razvrstilo 108 domobrancev, ki so za svoje junaštvo v borbah proti tolovajem prejeli od SS-Gruppenfiihrerja hrabrostno odlikovanje za borbo proti banditom. To odlikovanje je g. general Rosener pripel tudi g. Haupt-mannu Schumacherju ter nemškima vojakoma Schneiderju in Pfeiferju. Dobila sta ga poleg že omenjenega odlikovanja tudi stotnik Meničanin in nadporočnik Furlan. Gsvor domobranskega poveljnika podp. Krenerja Po končani razdelitvi odlikovanj je domobrance nagovoril njihov poveljnik gosp. podpolkovnik Krener s sledečimi besedamjj »Domobranci! Danes se je zgodilo prvič odkar obstoja slovensko domobranstvo, da ste bili odlikovani za svojo hrabrost v boju z banditi. Prejeli ste prva visoka nemška odlikovanja ter tudi napredovali v višje čine. V tem trenutku gleda na vas z zadovoljstvom in veseljem ves slovenski narod, ki nas podpira v borbi proti banditom. Ponosen je na vas, ker gleda v vas poroke za skorajšnje dokončno uničenje banditov na naši zemlji in zagotovitev srečne dobe miru, ko se bo zopet blagostanje vračalo v naše domove. Zahvaljujem se vam za ves trud in hrabrost ter vas naprošam in od vas tudi zahtevam, da ostanete poslušni in disciplinirani tudi v bodoče. V tem trenutku pa smatram za svojo posebno dolžnost, da se zahvalim g. SS-Gruppenfuherju za ves njegov trud, njegovo dobro voljo in sploh za vse, kar .je do sedaj storil za domobrance in za slovenski narod. Vedeti namreč moramo, da brez njega slovensko domobranstvo ne bi bilo to, kar je danes in ne bi moglo talko uspešno uničevati komunističnih krvolokov na naši zemlji. V svojem lastnem imenu in v imenu slovenskega domobranstva ga naprošam, naj bo tolmač zahvale vsega slovenskega domobranstva na najvišjih mestih za vso naklonjenost, katere je bilo do sedaj deležno in za prva visoka odlikovanja, ki so bila danes podeljena našemu domobran-, stvu. Gospoda SS-Gruppenfiihrerja tudi naprošam, naj ohrani svojo naklonjenost slovenskemu domobranstvu in slovenskemu narodu še v bodoče, da bo največji sovražnik našega naroda, krvavo komunistično banditstvo, na naši zemlji dokončno zatrto in uničeno.« Za izvajanja g. podpolkovnika Krenerja se je g. SS-Grupenfuhrer zahvalil ter mu je obljubil vso naklonjenost in podporo slovenskemu domobranstvu še za v bodoče. Gospod SS-Gruppenfiihrer je zatem ostal še dalje časa med domobranskimi častniki, domobranci in nemškimi vojaki, se z njimi prisrčno in prijateljsko pogovarjal ter se zanimal predvsem za poteke zadnjih uspešnih bojev s tolovaji. Navdušeno pozdravljen od celotne posadke se je nato vrnil na svoje službeno mesto. na novo organizirati vse filmsko gospodarstvo. V bodoče bo proizvodn jo vodil poseben državni komisar, ki bo imel nalogo pripraviti ustanovitev filmske zbornice. Komisar bo stavil tuli predloge glede subvencioniranja filmske proizvodnje, odobraval bo filmske rokopise in izdajal koncesije za proizvajanje in izposojanje filmov in za kinematografe. Oskrba filmske industrije s surovinami je spričo nemških dobav zagotovljena. = Ameriški povojni duinping. Iz Carigrada poročajo, da se mudi v Turčiji gospodarska delegacija iz Zedinjenih držav zaradj pogajanj o dobavi potrebščin za civilno prebivalstvo v vrednosti okrog osemdeset milijonov dolarjev. Pogajanja pa so obstala na mrtvi točki, ker hočejo Američani dobaviti blago šele tri mesece po končani vojni in še takrat le proti plačilu v devizah. Pri tem ponujajo dunpdnške cene, ki jih utemeljujejo s tem, da bo morala imeti ameriška industrija takoj po končani vojni možnost večje proizvodnje ta civilne potrebe. Tako ponujajo na primer osemcevni radijski aparat za 27 dolarjev, moderno hladilno omaro s hladilnim strojem pa za 75 dolarjev. Prizadevanje Američanov gre očitno za tem, izriniti tako Nemčijo kakor tudi zavezniško Anglijo s turškega trga. Zato se turški krogi tembolj čudijo, da se niti Amerika niti Velika Britanija ne bosta udeležili letošniega velesejma v Smirni, ki bo od 20. avgusta do 20. septembra. Kot vzrok neudeležb? navajajo Američani in Angleži težkoče pri prevozu razstavnih predmetov. V Londonu In južni Angliji Stockholm, 25. jul. Reuter javlja: V noči na torek obstreljevali Nemci z letečimi bombami južno Anglijo in London. Poročajo o škodi in izgubah ženeva, 25. jul. Kakor poroča agencija Reuter, je objavilo angleško letalsko ministrstvo, da so Nemci tudi v noči na ponedeljek in v ponedeljek dopoldne nadalje obstreljevali z letečimi bombami južno Anglijo ter londonsko mestno področje. Povzročene so bile izgube in škoda. Naročite se na romane »Dobre knjige" Obvestila »Prevoda« Delitev dodatnega obroka zaseke Delavci, zaposleni pri težkih in najtežjih delih, prejmejo dodatni obrok aaseke za mesec julij pri najbližjem, spodaj določenih mesarjev ln sicer: po 50 gr na odrezek dodatne živilske nakaznice za težke delavce »T. D. 11« in »T. D. 12«, skupno 100 g ter po 50 g na odrezke dodatne živilske nakaznice za dclavce pri najtežjih delih »N. T. D. 18«, »N. T. D. 19«, »N. T. D-20« in »N. T. D. 21«, skupno 200 gr. Zaseko bodo prodajali samo v četrte*, dne 27. 7. od 7. ure zjutraj neprenehoma do 6. ure zvečer sledeči mesarji: Jelene Josipina, Celovška cesta 54, za Šiško; Hro-vat Anton, Tržaška 26, za Vič: Nered Josip, Trnovska 2, za Tarnovo; žan Iv«, Bohoričeva 11, za Moste; Podboršek Pavel. Dunajska cesta 97, za Bežigrad ter Rotar Pavel za srelišče mesta na mesarski tržnici. Izven te delitve se zaseka ne bo delila za delavce, zato naj upravičenci vsekakor dvignejo zaseko na določeni dan, ker jim sicer odrezki zapadejo. Določeni mesarji bodo dvignili zaseko v Prevodovem skladišču na klavnici rine 27. julija zjutraj ob pol 6. uri. Morebiti preostalo zaseko bodo vrnili v isto skladišče istega dne najkasneje do pol 20. zvečer. Zaseko lahko dvignejo pri gori določenih mesarjih tudi upravičene; iz ostalih občin, v kolikor se nahajajo na ta dan v Ljubljani. Delitev maščob na bolniška fiaka^iJa Upravičenci, ki so prejeli ol bolniškega odseka Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani za maščobe v mesecu juliju bolniška nakazila, prejmejo: a) olje vsak pri svojem stalnem trgovcu in b) trde mažčo. be in sicer eno polovico količine, na katero se glasi nakazilo, surovega masla in eno polovico mesne zaseke. To razmerje je obvezno. Izdajanje samo ene vrste maščob ali zamenjava nista dopustni. Nadrobna cena surovemu maslu je 33.20 L, zaseki 27 L za kilogram. Surovo maslo in zaseko bedo delili sledeči trgovci: Kadar, Vodnikova 87, za severnozapadni del mesta (Dravije, šiška), Avsec, Bežigrad 13, za severni predel mesta (Bežigrad, Brinje), Lunder, Rožna dolina, cesta %I/2, za južnovzhodni predel mesta (Rožna dolina, Vič, področje Tržaške ceste), Kačar, Sv. Petra cesta 67, za osrednji prelel mesta, šarabon, Zaloška cesta 1 za zapadni predel mesta (Vodmat, Moste, štepanja vas), Pengov, Karlovška c. 19, za južni in južnovzhodni pnedel mesta (Trnovo, podrečje Karlovške in Dolenjske ceste) ter Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, cesta 800 let Ljubljane, za upravičence-člane zadruge. Našteti trgovci bodo delili zaseko in maslo po sledečem redu: 26. 7. potrošnikom z začetnico od A do G, 27. 7. potrošnikom z začetnico od H do N, 28. 7. potrošnikom z začetnico od O do š, 29. 7. potrošnikom z začetnico od T do 2 in 31. julija dopoldne zamudnikom. Na ta dan popoldne so trgovine zaprte. Potrošniku, ki sj ne bi nabavil maščob v gori določenih dneh, bo nakazilo zapadlo in nanj ne bo mogel več dobiti maščob, niti zamenjati nakazila. Vse prošnje bi bile odveč. Zato pozivamo vse prizadete, da se ravnajo v lastnem interesu točno po danem razporedu. Zbrane odrezke bolniških nakazil naj predložijo gori določeni trgovci obenem z ostalimi odrezki kot običajno Mestnemu preskrbovalnemu uradu v dneh od 1. do 4. avgusta. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu •Šef pokrajinske uprave je 24. julija t. L določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 24. julija zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Novo kislo zelje 10.50 L. kisla repa 4 20 L, zelje v glavah 6 L, ohrovt 8 L, rdeča pesa 5 L, koierabice 4 L. cvetača 10 L, grah v stročju 10 L, luščeni grah 18 L, nizki fižol v stročju 10 L, visekj fižol v stročju 14 L, vrtne bučke 8 L, buče 5 L, kumare 10 L, glavnata solata 8 L, endivija 6 L, radič 6 L. špinača 6 L, šopek mešane zelenjave za juho 0.50 L, osna-ženo rdeče korenje 6 L, petršilj 6 L, čebula 6 L, česen 8 L, osnaženi hren 4 L. rabarbara 4 L, liter borovnic 8 L. ribez 15 L, sveže lipovo cvetje 10 L, maline 15 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da veljajo vse te najvišje dopustne cene samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker veljajo za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno 'n v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtona mora biti osna žena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v cen ku navedenem blagu ne samo na Vodn kovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalcih in prodajalkah po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 cent. Za pridelke, ki jih ta ceni: ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kag>o-vani po naredbah z dne 26. januarja 1942. št 8. in z dr»e 25. novembra 1942, št. 214, ter po naredbi z dne 12. marca 1941, M. a številka 358. »Zaenkrat" Ko je v letu 1941. v naših krajih začela nastopati »osvobodilna« organizacija OF, je bilo v tej prvi dobi le malo 1 ju ii, ki so vedeli, kdo stoji v ozadju tega pojava. Komunistična stranka, ki je »osvobodilno fronto« poklicala v življenje., je namreč dobn> vedela, da s komunističnim izveskom in boljševiško revolucionarnim programom kljub temu, da so množice po zlomu Jugoslavije izgubile duhovno ravnotežje in so bile zelo dovzetne za oblike udejstv'vanja, vendarle ne bi uspela. Zato se je v prvem času dosledno skrivala v ozadju *korspira-cije«, dasl nI izpustila iz rok niti ene vodilne niti, s katerimi je upravljala vse prikrite in odkrite pojave OF. šele kasneje, ko je komunistična partija smatrala, da ima tudi nekomunistične pristaš" OF že dovolj v kleščah, je postopno začela kazati svoj pravi obraz. Ljudstvo, ki komunistične stranke iz prejšnjih časov zaradi njene šibkosti in nepomembnosti ni poznalo, tudi njenega novega nastopa ni znalo takrat še pravilno presoditi. Smatralo je. da je komunistična stranka pač ena izmed strank samo da se v pretekom poučnem življenju ni javnn udejstvova'a in je morda zato še bolj poklicana da stopi na čelo »vsenarodnega« dela. Narod se takrat ni zavedal, da ima v sedanji vojni komunistična stranka vse drugačne naloge kakor boriti se za narodno svobodo in za poboljšan je socialnega reda. Vse komunistične stranke so dobile za sedanjo vojno na volila, da se bore za osnove bodočega sovjetskega vpliva v Evropi in v svetu spfloh. DOhile so ukaz, da ustvarjalo povsod vse potrebne predpostavke, da se ob koncu vojne, kjer koli bi to bilo mogoče, izvede tudi dejanska sovjeti zacija, Id naj dobi potem zunanjega izraza v »prošnji« za priključitev k Sovjetski zvezi, aH pa v ustanovitvi navidezno samostojne komunistične države. Komunistična stranka je iz nepoznanja izvirajoče razpoloženje ljulstva znala do skrajnih možnosti izkoristiti za svoje cilje tudi pri nas. S svojo preračunano taktiko, katere so se njeni voditelji dolgo učili v vseh komunističnih centrih, predvsem pa v Moskvi sami, je znala uspešno paralizi-rati vse poskuse onih. ki so svarili narod pred posledicami, ki bodo nujno morale nastopiti. Apeli na razum so se razblinjali pred zanesenjaštvom našega človeka, ki ni bil politično vzgojen in se je raje oklepal novih »avtoritete. Sele izbruh komunistične revolucije, ki se je pričela v večjem obsegu v letu 1943. in dosegla višek cinizma po 8. septembru, je ljudem dokončno odprl oči. Tega, dne se je pričel tudi padec »osvobodilne fronte«. Strahotni »osvobolilni« val je tudi za slepca otipljivo razkrinkaj protinarodno delovanje komunistov, ki so po tem času začeli hitro izgubljati na številu svojih sim-patizerjev. Udarci, ki jih je OF doživela nato tudi v vojaškem pogledu, so nujno morali dovesti do novih osnov komunistične špekulacije. Ta nova taktika doživlja prav danes, kakor izgleda svoj vrhunec. Ne samo komunistična partija v slovenskih predelih, temveč tudi ona v drugih pokrajinah bivše Jugoslavije je na taktičnem umiku, ker je prišla do spoznanja, da ji lahko samo popolnoma spremenjena taktika ohrani položaj, ki ga je z muko izgradila na zanese-njaštvu ter politični naivnosti ljudstva. Ta taktika kulminira danes na še včeraj neverjetni misli, da bi komunisti pristali na Jugoslavijo, kralja Petra in begunsko vlado, na prejšnjo državno zastavo, skratka, na vse tiste »reakcionarne« atribute preteklosti. proti katerim so se z vso srditostjo do danes borili. Vendar je neverjetno postalo verjetno iz enostavnega razloga, ker je komunistom dovoljeno v dosego končnega cilja izbirati in porabljati vsa sredstva, izdati zunanje tudi svoja načela samo da ne propade »stvar«. Naenkrat so tako postali »Jugoslovani« ln pristaši kralja Petra ... Narod pa je spregledal tudi to komunistično igro in se po njej ne da več begati in zapeljavati. Pa ne samo to. Narod se je naveličal komunizma kot takega in ga odklanja, pa naj se mu ponuja v kateri koli oblekj in s kakršno koli taktiko. Zato je zanimivo polmesečno poročile komunistične »komande mesta« Trebnja z dne 27. maja 1944, ki vsebuje sledeča razmišljanja in naslednji predlog: »Ob tej priliki in v zvezi s prejšnjim poročilom bi bilo omeniti, da se je v pogovoru s prebivalstvom doznalo, da bi se marsikdo povsem strinjal z narodno-osvo-bodilnim pokretom, da ne bi bilo pri tem toliko govora o komunizmu. Izgleda, da narod še vedno veruje v časopisne »race« o komunizmu iz predvojnega časa, da ima nejasne in meglene pojme o komunizmu in da ga še vedno krivenči strah pred njim. Da bi 9e prišlo temu v okom in da bi se pridobilo čim več prebivalstva, predlagamo, naj bi propagandisti, kulturniki itd. dali glavni poudarek na NOV in slikah Sovjetsko zvezo kot zmagovalko, kot gospodarsko in upravno urejeno državo itd., v ozadje pa bi stopila zaenkrat beseda o komunizmu. Zato je seveda potreben duševno prožen in sposoben človek, ki bo znal izvabiti simpatije in s tem pridobiti prebivalstvo za naš pokret. Le tako bo odziv za skorajšnje volitve polnoštevilen.« Kaj torej lahko pričaku jemo ? Zopet »neverjetno«, da bodo komunisti pomedli tudi s komunizmom, ker jim pač tako narekuje »stvarnost razvoja«, kakor se je izrazil v nekem članku »tovariš« Kidrič. S tem bodo prenehale, kakor najbrže pričakujejo, o njih tudi vse »race«, ki pa jih Slovenci le predobro poznamo kot tragično resnico, ki je ne bodo mogli utajiti, četudi se navidezno preokrenejo za 180 stopinj. Kajti pred očmi vsakogar bo lebdel vedno, pa naj si bo komunistična stranka še tako »duševno prožna«, tisti del trebanjskega poročila, povsem odgovarjajočega stvarnemu stanju, ki pravi: »... v ozadje bi pa stopila zaenkrat beseda o komunizmu«. B©ji na vzhodnem bojišču Berlin, 25. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na vzhodnem bojišču: Velika bitka na področju Lvova in Kar-patskega predgorja se je stopnjevala včeraj do posebne silovitosti. Medtem ko so bili madžarski honvedski oddelki severno in severnovzhodno od Karpatov v srditih bojih z močnimi motoriziranimi sovjetskimi oddelki, so nemške čete vzhodno in severnovzhodno od Lvova krvavo zavrnile silne boljševiške napade. Vendar se je posrečilo sovjetskim oklopniškim klinom, da so z juga in zapada prodrli do Lvova. Nemška posadka se je združila v mestni sredini ter se je uspešno upirala boLševi-kom v vseh nadaljnjih napadih. Pri tem je uničil nemški obrambni ogenj 19 sovjetskih oklopnikov in 13 napadalnih topov. Nekemu drugemu sovjetskemu napadalnemu oddelku se je posrečilo severno mimo Lvova prodreti do Sana. Poizkus te skupine, da bi zavzela mesto Jaroslav se je izjalovil z velikimi izgubami sovražn;ika. Sovjetski oddelki, ki so severno od Jaro-slava prekoračili San, so bili v protinapadu uničeni. Pri tem je bilo ujetih mnogo boljševikov, poleg tega pa zaplenjene tudi velike množine orožja, med druiim 7 oklopnikov ter 4 izvidniški oklopniki. Na severnem odseku tega napadalnega področja je vztrajala nemška posadka v Lublinu kljub vsem sredotočnim napadom močnejših boljševiških sil, ki so utrpele pri svojih neprestanih napadih na nemške zaporne postojanke nenavadno velike krvave izgube. Včeraj je bilo v bojih za Lublin uničenih 39 oklopnikov. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je posebno uspešno poteklo nekaj nemških napadalnih podvigov. Pri tem se je posrečilo nemškim četam odpraviti neko sovjetsko predmosje ob Bugu. Posadka je bila uničena. Pri drugih protinapadih so Nemci zamašili bojiščne vrzeli, pri čemer so bile obkoljene močnejše sovjetske bojne skupine. ki bodo sedaj uničene. V učinkovitem ognju nemške obrambe in ob podpori nemških letalskih oddelkov so se izjalovili ponovni boljševiški poizkusi, napasti novo bojno črto. Neki oddelek nemških borbenih letal je pri tem uničil 13 težkih oklopnikov, pontonski most ter približno 200 vozil. Na severnem delu vzhodnega bojišča se nadaljuje močan sovjetski pritisk na področju Vilkomira. Boljševikom pa se pri tem ni posrečilo razibiti nemški obrambni sistem. V obrambi in s "protinapadi sta bili tam v glavnem uničeni dve sovjetski strelski diviziji ter 1 oklopniška brigada. Živahni boji so se razvili nadalje na je- . zerskem področju južnovzhodno od Dvinska, pri čemur so bile po večumih srditih bojih odmaknjene nemške črte za tri km proti severu. Na velikem področju med Dvinskom in Pejpuškim jezerom pa se je izjavlovila večina sovjetskih napadov že pred nemškimi postojankami. Nemški premiki čet na zbirališča in na skrajšano bojno črlo potekajo povsod po načrtu kljub močnemu boljševiškemu pritisku. Skupno je bilo uničenih včeraj na severnem odseku vzhodnega bojišča 53 sovjetskih oklopnikov. Berlin, 25. jul. Boj za Lvov se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Nemške čete so se zagrizeno upirale sovražniku, ki je vdrl v mesto iz juga. Predvsem so ga ovirale pri dovozu novih sil ter ob mestnem robu odbile vse napade na obeh straneh vdornega mesta. Njihov odpor je bil toliko trdovratnejši, ker so ga z vzhoda podpirale sile, ki so tudi tam ponovno odbile napadajoče ga sovražnika. Fiii&ks vojno posušilo Helsinki, 25. jul. Včerajšnje finsko vojno poročilo se glasi: Na zapadnem delu Karelske ožine so bile odbite sovražne izvidnice. Južnozapadno od Ihantale so bili odbiti manjši napadi. V ostalem obojestranski ogenj topništva in metalcev min. Severnovzhodno od Ladoškega jezera med Pitkaranto in jezerom Loimolo izvid-niško delovanje. Severno od tod so se nadaljevali silni boji. Naše čete so odbile na področju okrog jezera Zolve napade sovražnih oddelkov ter jim prizadejale velike izgube. S področja Ilomantsija in ofo jezeru Ruki ni ničesar posebnega poročati. »Vo!feischer Beobadtter« o obrambni bitki na vzhodu Berlin, 25. jul. V članku pod naslovom »Obrambna bitka na vzhodu« pravi »Volkischer Beobachter« med drugim: Obrambna bitka divja sedaj z izredno silovitostjo na vsem področju vzhodnega bojišča od Pskova pa do severnega Kar-patskega predgorja. Le na južnem Karpatskem predgorju in v Rurnuniji vlada zaenkrat še mir. Glavna smer sovjetske ofenzive ni naperjena sedaj kakor lani proti jugu marveč proti zapadu. Cilj ofenzive je nedvomno velika odločitev na ozemlju Generalne gubernije. Naravno ne more sama hrabrost bolečih se čet dolgo zadržati sovražnika. Toda k temu pridejo in bodo še prišli ukrepi vrhovnega vodstva. Vsled moči sovražne ofenzive, se ne morejo Nemci zadovoljiti z ukrepa, ki bi zadostovali pod prejšnjimi okolnostmi kakor n. pr. pošiljanje posameznih rezerv na bojišče. Takšni ukrepi so lahko tudi sedaj na mnogih mestih po- trebni in koristni, vendar zavisi odločitev obrambne bitke od velikopoteznih odredb. Ti ukrepi bodo predvsem v tem, da bodo zbrane za sedanjo bojno črto nove močne sile, ki bodo potem sprejele umikajoče se oddelke ter skupno z njimi kot močne bojne skupine dokončno zaustavile sovražnika. Kje bo ta nova bojna črta, zavisi predvsem od časa, ki je potreben za zbiranje rezervnih oddelkov in od presoje nadaljnjih sovražnih ofenzivnih sil. Temu primerne priprave so sedaj v teku. Dokler ne bodo dokončane, se bo morala bojna črta nadalje umikati sovjetskemu pritisku v elastični obrambi, v menjavanju umika s krajevnimi protisunki, odmika s trdnim odporom. Naloga ni lahka. Vsak na bojišču in v domovini ve, da je položaj zelo napet Toda odpor bo olajšan z strnjeno enotnostjo bojišča in domovine ter z voljo nasprotovati smrtni ne!nega življenja ljubljena cd svojcev in spoštovana od številnih prijateljev in znancev. Ko obhaja visoko obletnico svojega rojstva, se voščilcem pridružujemo tudi mi, želeč ji iskreno, da bi nam bila ohranjena do skrajnih meja življenja in da bi ji bilo dano še tnko zdravi in vedri kot do zdaj z nami dočakati in uživati minrh in boljših časov! * Manjša kuhinjska omara. Da bi priš i oškodovanci po letalskih napadih laže do kuhinjskega pohištva, so merodajni čini-telji v Nemčiji sklenili odslej izdelovati omare za kuhinje v posebni dimenziji. Te omare upoštevajo vse nujnosti današnjega časa ter ne predstavljajo samo majhne shrambe za živila, ampak tudi za posodo. Obenem je takšna omara tudi pomivalni-ca, z enostavnimi prijemi pa jo spremeniš lahko tudi v kuhinjsko mizo. * Stroga kazen za nedovoljeno kupčijo. 211etni Janez Molek v Gradcu je zamenjal za obleko razna živila. Na ta način je pioti predpisom oddal ljudem po lastnih navedbah 10 kg masti, 5 kg masla, 5 kg prekaje-r.ega mesa, 15 kg krušne, 15 kg mešane moke in 10 kg fižola. Za to prepovedano zamenjavo je bil Molek glede na to, da mu je bil velik del obleke na potovanju ukraden, obsojen samo na dva in pol meseca ječe ter na 300 mark globe. Državni pravd-nik v Gradcu pa se je pritožil in je bil Molek na njegovo pritožbo obsojen na poldrugo leto zapora. * Javna justifikacija. »Donau-Zeitung« poroča: Dvojni morilec Ismael je bil v Carigradu na trgu pred cerkvijo sv. Zofije javno obešen. Rabelj je bil nek cigan. Vse dopoldne so se okoli vislic drenjali tisoči meščanov, kajti preteklo je že več let odkar v Carigradu nj bilo javne justifika-cije. z Lfnbljane u— Novi grobovi. Po dolgem trpljenju je v splošni bolnišnici umrla v cvetu mla-. dosti, stara komaj 19 let, gdč. Erna Lu-kančič-Sušterjeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Zagrebu je dne 8. julija umrl, zadet od srčne kapi, državni pravdnik dr. Vasilij Sancin. — V ljubljanski splošni bolnici je po večmesečni težki bolezni preminil g. Hinko Rostohar, bivši tesarski mojster v Zagorju, kjer je bil splošno znan in priljubljen. Njegov pogreb bo v sredo ob 16. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pogreb pokojnega Stanka Pogačnika, mizarja (ne majorja, kakor ze bilo včeraj pomotoma natisnjeno) z Ljubnega na Gorenjskem bo v sredo ob 17. z Zal k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Dr. Mirko Cirmsan f. V ljubljanski bolnišnici je preminil zdravnik v Medvo. dah g. dr. Mirko Cirman, Doma je zaužil preveliko količino pomirjevalnega sredstva, zato so ga nemudno prepeljali v Ljubljano, kjer mu pa niso mogli več rešiti življenja. Pokojni dr. Chman je bil na Gorenjskem splošno znan in priljubljen zdravnik, še posebno v okolici št. Vida in Medvod, kjer je imel svojo ordinacijo. Za njegovo dobroto vedo zlasti številni njegovi pacienti, med katerimi jih je mnogo zdravil tudi brezplačno. Zato mu bodo ohranili časten spomin. Truplo pokojnika bodo blagoslovili v mrtvaški veži splošne bolnišnice v sredo ob nakar ga bodo prepeljali na pokopališče v št. Vidu, kjer bo v četrtek položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Dr. Cirman je zapustil soprogo Maro, rojeno Kune, hčerki Dešico in An-drejko ter drugo sorodstvo. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poletni tečaji nemškega ?<>-;ka v Lektoratu Nemške Akademije. iška Akademija, Lektorat v Ljubljani pi . sdi v avgustu in septembru tečaje nemškega jezika, in sicer en tečaj za začetnike in en višji tečaj, če se prijavi najmanj 6 udeležencev za vsak tečaj. Lekcije — po eno uro — bodo trikrat tedensko in bo določen urnik v soglasju z udeleženci. Pristojbine so: vpisnina — za nove udeležence — 25 lir, za obisk dvomesečnega tečaja pa 50 lir. Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od 28. julij0, do 1. septembra, dnevno od 10.—12. in od 16. do 18. ure. u— Spet nesrečen padec s češnje. Letos najbrže zaradi hladnega in deževnega vremena češnje zore tudi v drugi polovici julija. V niže ležečih krajih se tu in tam še vidi sad na drevesu, v višjih legah pa je češenj še precej. Ze več kakor mesec dni je minilo, odkar smo zabeležili prvo nesrečo pri obiranju češenj. In še zdaj jih ni konec. Iz Preserja so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 13letno hčerko posestnika Jožefo Reparjevo, ki si je pri padcu s češnje zlomila obe nogi. u— Nesreče. S kolesa je padel in se potolkel po desnem kolenu 141etni dijak Andrej Poniž iz Ljubljane. Levico si je zlomila pri padcu lOletna hčerka posestnika Marija Čerinova iz Dobrunj. 18letni sin posestnika Alojz Ponikvar z Rudnika je padel s kozolca in si zlomil levico. S kolesa je padel in se potolkel po obrazu 41 letni poštni uradnik Miroslav Senčar iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Otroško jopico volneno, roža in zelene barve, sem izgubil v nedeljo 23. t. m. med 15. in 16. uro v Zivinozdravniški ulici oz. ob Ljubljanici do Kodeljevega. Najditelja prosim, naj jo odda v upravi »Jutra«. Dam nagrado! Obleka v zaklonišču Mnogo je bilo treba opominov, preden so se ljudje dodobra začeli zavedati nevarnosti letalskih napadov. Več kakor opomini pa je pripomogla k temu nesreča, ki je zadela sprva več ali manj prav tako zaupljivo in lahkomiselno prebivalstvo sosednih mest in krajev ob angloamei iškem letalskem bombardiranju. Grozotni doživljaji teh nesrečnikov so š i brž od u. t do ust in močno prevzeli vsakogar Zato se >b zadnjih letalskih alarmih opaža vedno več discipline, ljudje pa upoštevajo tudi navodila, ki jih p o iletalska zaščita mest* stalno ponavlja v časnikih. Kar se tiče obleke v primeru letalskega napada, naj prebivalstvo še enkrat opozorimo na dejstvo, ki se je tudi v praksi dobro obneslo: ne imejte vseh obiačil na enem in istem kraju, temveč po možnosti na dveh ali več prostorih, tako da ob even-tuelnem sovražnem napadu ostane lastn.ku vbaj del oblačil. Skoro vsakdo ima v mestu ali okolici sorodnike, prijatelje in znance, pri katerih bo lahko shranil neka) obutve in obleke, da mu bo na razpolago, če bo domače stanovanje uničeno. V zaklonišča ne nosite preveč oblek! Zaklonišče mora biti prostor, v katerem najdejo varstvo predvsem ljudje z najnujnejšimi potrebščinami, ne pa varno skladišče česar koli za kogar koli. Zato naj velja pravilo, naj vsakdo vzame s seboj v zaklonišče res najpotrebnejšo obleko. Ta pa naj ne bo najboljša ali najslabša, tem. fcč najprikladnejša. Najprimernejša je volnena obleka. Ne samo zaradi tega, ker nas ščiti pred mrazom, temveč tuai zato, ker nas zaradi svoje kompaktnosti mnogo b«;lj kakor obleke iz kakih drug.h ";hkih snovi ščiti pred opeklinami v primeru požara ali šviganja isker. Kdor ima usnjen ali vetrni jopič, naj ga pri odhodu v zaklonišče vzame s seboj in obleče. Najbolj priporočljivo pokrivalo za moške je čepica, ker se klobuk laže izgubi. Ženske naj se pokrijejo z volneno ruto. Nevarnost sovražnih letalskih napadov je vsak dan večja. Zato bodimo ob pravem času čuječi in poskrbimo za vse, kar lahko storimo brez večjega truda in stroškov. Koristilo bo le nam samim in našim bližnjim. Kdor se je doslej še obotavljal, naj zdaj hitro popravi zamujeno. Vsak dan n vsako uro nas lahko zadene nesreča. Bodite torej pripravljeni! Sestanek ob Bohinjskem jezeru. Ob Bohinjskem jezeru so imeli v petek 21. julija sestanek, na katerem je govoril višji skupinski vodja, postajni načelnik iz Bohinjske Bistrice Pangratz, ki je omenil dogodke zadnjih dni ter poudaril, da bo Nemčija po srečni rešitvi Fiihrerja še bolj strnila vse svoje sile za zmago. Koroška ima nad 20 glasbenih šol. Tako izhaja iz poročila, ki ga objavlja celovška »Karntner Zeitung«. Na vseh teh šolah poučujejo izprašani strokovnjaki in posrečilo se je tudi spraviti skupaj potrebne instrumente, s katerimi je omogočeno nadarjeni mladini, da se vežba v posameznih glasbenih disciplinah. Glasbena prireditev v Kranju. V raznih industrijskih podjetjih na Gorenjskem so se ustanovili v zadnjem času pevski zbori in godbe. Neka takšna godba je priredila ,sI>3&ra knjiga" je pravkar izdala spomine glavarja Eskimov Jana W e 1 z 1 a „NA ZLATEM SEVERU" Potopis po skrajnem koncu Sibirije, pustolovski doživljaji v divjinah severa, med Eskimi in zlatosledci, čudne prigode na daljnih poteh, življenje zaostalih Eskimov, njihove šege in navade, napete storije s pustolovci in še mnogo drugega se spleta v pravi življenjski roman neustrašenega Ceha. Knjiga, ki je imela velik uspeh pri čita-telj'h mnogih evropskih narodov. Naročniki DR naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki dobe knjige na dom, se julijski roman že dostavlja. Nenaročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17.— lir za broširani in 35.— lir za vezani izvod na boljšem papirju. Kdor še ni naročnik »Bobre knjige«, naj jo ob tej priliki naroči, da dobi znatno ceneje tudi znamenito \Velzlovo knjigo. v kranjskem Domu stranke javen nastop, na katerem je izvajala koračnice ter ljudske pesmi. Nastopiia je tudi skupina akor- deonskih četvoric, ki je žela posebno navdušeno priznanje. Glasbena šola v Celovcu je imela v preteklem šolskem letu 725 gojencev. Težišče glasbenega pouka je bilo v instrumentalni in pevski stroki. Novi krompir na Koroškem. Lansko leto je imela Koroška, z njo vred pa tudi Gorenjska razmeroma slabo kromp>rjevo letino. Izpadek domače produkcije je bilo treba kriti z uvozom iz drugih dežel. Posebne težave so imeli zaradi tega prašiče-rejci, ker niso imeli dovolj krme za svoje živali. Letos so koroški kmetje posadili s krompirjem znatno večje površine in letina kaže zelo dobro. Zgodnji krompir so pridelovalci že začeli izkopavati ter ga prinašajo tudi na trg, kjer se prodaja po odredbi prehranjevalnih oblasti. Nezgoda pri pospravljanju žetve. Pri pospravljanju žetve se je primerila sinu posestnika Wiermitza nesreča, da je padel pod voz ter dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celovško bolnšnico. Tisoč litrov so zaplenili 58letnemu Jo-hannu Zollnerju, ki se je moral zagovarjati pred celovškim sodiščem zaradi navijanja cen. Zollner se je bavil s prekupčevanjem raznih potrebščin in je med drugim prodal tudi 1000 1 vina s pribitkom, ki naj bi mu prinesel nedovoljeno visok zaslužek. S štajerskega Kulturno delo na Spodnjem štajerskem. Poslopje, v katerem posluje glasbena šola v Celju, je eno najstarejš:h poslopij v mestecu ob Savinji. Pred tremi leti je dobila okrožna glasbena šola v Celju nove prostore in število gojencev in gojenk se je tedaj zvišalo od 150 na 500. zaradi česar so morali otvoriti posebne podružnice v Šoštanju, Laškem in Rogatcu. Na glasbeni šoli v Celju se poučujejo zdaj vs! predmeti iz glasbene stroke, klavir, petje, violina, čelo, brač in harmonika ter vsi pinalni instrumenti z izjemo saksofona. Posebno pozornost posvečajo igranju na citre. Gojenci glasbene šole nastopajo na javnih produkcijah, na simfoničnih koncertih, ki so prinesli v preteklem letu sporede z imeni najslavnejših skladateljev, med drugim Beethovna, Schuberta, Griega, VVagnerja, Hand-la in Bacha. V Celju deluje tudi izvrsten godalni kvartet, ki vzbuja pozornost s svojimi nastopi. Ob sklepu letošnjega šolskega leta je celjska glasbena šola priredila javno produkcijo, ki je pokazala lep napredek svojih gojencev. Glasbeno šolo v Celju vodi ravnatelj Gustav Miiller. Smrtna obsodba za petkratnega morilca. Kazensko sodišče v Mariboru je obsodilo Janeza Pirchlerja iz Ljutomera na smrt. Pirchler je zagrešil 12 roparskih napadov ter je bil soudeležen pri petih umorih, dokazali so mu pa tudi udeležbo pri nekaterih poskusih umora. Med drugim je pomagal izvršiti tudi napad na neki železniški vlak. Ko so moža aretirali, so našli pri njem več ročnih granat in p:štol. Zločinec je bil že justificiran. Iz Trsta Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 60-letna V^rginija Tomažič. 35-letna Ana šuligoj, 77-letna Mariia Klinken vd. Sle-kovec, 50-letna Ježefina Lisjak, 3-letna Mercedes Pataj. 79-letna Antonija Rusjan, 778-letna Marija Ferluga vd. Godina, Lu-cijana Ozbec. 68-letna Eva Kačič, 48--letni Karel štolfa. 72-letni Jožef Gombač, 6-letna Adela Lisjak. 131etni Sergij Babu-der, 671etna Amalija Mirk-Kodrlč, 461etna Antonija Tomažič, 57-letni Ivan Maslo. 52 letna Antonija Galianič. 22 letni Oktavij Jenko, 38-letna Ivanka Glavina, 62-letni Anton Trevisan. 6P-letn3 Jožef Bergoč, in 34-letna Libera Zubel. Ljudsko gibanje. Dne 21. in 22. julija je bilo v Trstu 20 rojstev, 59 smrtnih primerov in 4 poroke. Smrtna nesreča pomorskega kapitana. Slletni pomorski kapitan Simeon Lazarini cd Sv. Križa se je kakor smo že poročali, ponesrečil na krovu ladje. Padel je v poi-palubje in dobil usodne poškodbe ki je za njimi podlegel v težaški bolnišnici. Iz Gsrfce Pomoč oškodovancem. Goriški prefekt je izdal odredbo, k; točno odreja pomoč oškodovancem zaradi sovražnega napada. Odredba predvideva dnevno polporo 16 lir za družinskega poglavarja. 10 lir za ženo in 4 lire za vsakega otroka. Cene v gostinskih obratih. V pokrajinah Furlanije in Gorice so veljavne sledeče cene v gostinskih obratih: Postrežba s kruhom v I. kat. 9, v II. kat. 5, v III. 2, v IV. 1. Gosta juha v I. kat. 5, v II. kat 2. v III. kat. 3, v IV. kat. 3. Velika pcrcija v I. kat. 14. v II. kat. 13, v III. kat. 11, v IV. kat. 9. Sadje in sir v I. kat. 4, v II. kat 3, v III. kat. 2, v IV. kat. 2. SkujmO I. kat. 32, II. kat. 25, ni. kat. 18, IV. kat. 15 lir. Odstotni pribitek za postrežbo znaša v I. kat. 15 °/o, v n. ka. 12 «/«,, v UL kat. 11 »/V Pri enolončnicah se navedene cene skrčijo za 10 «/»• V pokrajinah Trst, Istra m Kvarner pa so veljavne sledeče cene: 37 lir v gostiščih I. kat., 30 lir H. kat., 23 lir m. kat. in 18 lir IV. kat. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 741etna Jožefina Sandri, vdova Brajda, 6-letni Alojz Fianko, 751etni Jožef Nemec, 21 letna gospodinja Ver ena Tutta. 351etna gospodinja Marija Balaben :n 311etm kmetovalec Artur Venturini. Himen. Te dni so se poročili v Gorici: mizar Avguštin Figelj in gospodinja Jo-landa Colja. uradnik Rektor Fagiani in gospodinja Marija Vodopivec, šofer Ivan Fajt in delavka Marija Silič. trgovec Jožef Mužina ln delavka Irma Pintar. Usoden padec s prvega nadstropja. 77. letna Olga Mužina iz Semeniške ulice 9 v Gorici je padla s prvega naciste opja in obležala s smrtno nevarnimi poškodbami na hrbtenici. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno. Skoraj bi se bil zastrupil z breskvinimi peškami 91etni Alojz Trpin iz Rožne doline pri Gorici. Zaužil je prevelika količino breskvinih pešk. Začutil je v želodcu hude bolečine. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. kjer so ugotovili, da bi se bil skoraj zastrupil. Izčistili so mu želodec. Tudi konji niso varni pred nakanami drznih uzmovičev. 45!etn; kmetovalec Fr. Cotič iz Zagrada je pustil svoja konja brez nadzorstva za nekaj minut na neki goriški ulici. Ko se je vrnil, ni bilo ne voza ne konj. Policija poizveduje za krivci. Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati te dni 47letni Karol Masari iz Gorice ker so ga zaloti'i po policijski uri pijanega na ulici. Obsojen je bil na 400 lir globe. KOLEUAfi: Sreda, 26. julija: Ana. DANAŠNJE F t UREDITVE: Kino Matica: Titanic Kino Sloga: Kdo je oče? Kino Union: Materina ljubezen DEŽURNE LEKARNE: Danes; Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska c. 4, Bohi-nec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sreda 26. jul. ob 18.: Paganini. Red Sreda. Četrtek, 27. jul. ob 18.: Paganini. R.ed Četrtek. * F. Lehar: »Paganini«. Opereta v treh dejanjih: Napisala P. Knep er in B. Jenbach. Prevedla: L. S. in V. U. Osebe: Marija Ana 11 Eliza, kneginja luccaška-Mlejnikova; Knez Felice Bacciochi, njen soprog-Zupan; Nikolaj Paganini-B. Sancin; Bartucci, njegov impresario-Milčinski; Grof Hedouville, general v Napoleonovi armadi-Humer; Markiz Giacomo Pimpinnelii, prvi kneginjin komomik-M. Sancin; Grofica de Laplace, dvorna dama-Sancinova; Bella Giretti, pri-madona knežje opere-Barbičeva; Marko, Filip, Emanuel, vaščani - Pianecki, Š k: a bar, Langus; Julija, Anita, Foletto, Tofolo, Gr-bec Bepo, tihotapci - Kačičeva, Japljeva, Jeinikar, Povše, Simončič; Corallina. ast-nica prenočišča »Pri zarjaveli podkvi« -Zamejčeva; Sobarica-Krčičeva; Gostelni-čar-Gregorin; Obredar-Marenk. — Violinski solo: A. Dermelj. Godi se v začetku 19. stoletja v kneževini Lucca. — Dirigent: S. Hubad. Režiser: D. Zupan. Koreograf: P. Golovin. Scena: inž. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 26. JULIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10 — 9.00: Jutranji pozdrav — vmes od 7.30— 7.40 poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda; 12.45 —14.000: Veseli zvoki za premor; 14.00— 14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.45: Otroška ura — Dedek Vedele kramljajo; 17.45— 18.15: Humoreske; 1900—19.30: Slovenske pesmi poje tercet sester Dobrškovih; 19.30 —19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.: Razgledi; 20.00 -20.15: Porcč-la v nemščini; 20.15—21.00: Baletna glasba treh stoletij; 21.00- 22.00: Pisana šara; 22.00— 22.15: Poročila v nemščini, napoved soore-da; 22.15—23.00: Glasba za lahko noč; 23.00 —24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. ii «5'■'» l> 'iS s£ vA Misli o sodobni duhovni krizi Mladi glasbenik Stanko Prek nam je poslal nekatere svoje misli v zvezi s problematiko današnje duhovne krize. Priobčujemo jih kot zanimivo osebno mnenje o vlogi umetnosti in o njenih bodočih nalogah. Uredništvo. Spadam k ljudem, ki verujejo v napredek ter jim doživetja :n zlasti težki udarci usode niso nesmiselna igra prirode, ampak smotrno zasnovano dogajanje. Vera v nesmisel življenja je v mnogočem pospešila razkroj današnjega človeka. Preradi pozabljamo, da je človek del stvarstva in da veljajo za njegovo telesno in duševno rast zakoni, ki jih diktira Oni, ki vodi svetovja da se s čudovito preciznostjo gibljejo v vesolju. Vsaka nesmotrna poteza v vesolju bi uničila ta tihi red. Teh nesmotrnih potez naš duh do danes še ni našel. Zakaj pa naj bi bile poteze v človeškem duhu nesmotrne? Zakaj nam postane življenje, čim ni več laaodno, nesmiselno? Zakaj ne prenašamo vdano tidarcev, zakaj se ob njih ne učimo, zorimo, jekleni-mo in prek njih prihajamo do pravega spoznanja o smotru človeškega življenja in pojma sreče? s Skozi trpljenje k radosti« je dejal Beethoven. K pravim spoznanjem pa prištevamo tudi to, da je človek duhovna in telesna celota. To potrjujejo novejši psihologi in zdravniki. To so ugotovili že zdav- naj Grki, naši večni učitelji. Ako naše telo nima dovolj pravilne hrane, prične pešati, ker ni zadosti odporno nasproti boleznim, ter jim prej ali pozneje podleže. Kaj pa duh? Nedvomno je podvržen zakonitosti kakor telo. Ker sta pa telo in duh neločljivo povezana, moramo paziti, da pravilno hranimo oba. Najti moramo ravnovesje med njima, v tem je pogoj sreče, in za srečo se trudi vsak človek. Težave so le v tem, da jo človek išče na napačnih poteh, in tako mnogi ljudje blodijo skozi vse življenje po poteh, ki jih privedejo vse drugam prej, samo ne k sreči. Ce mnogo ljudi tako blodi, lahko tvori ta množica narod, in če ne bo nikogar, ki bi posvetil v temo in pokazal pravo pot, bi po zakonu posledičnosti narod zablodil in propadel. Srečni smo že v tem, da se lahko iz preteklosti učimo. Kar poglejmo, kaj je osrečilo stare narode in kaj jih je upropaščalo! Kdor se iz tega ne zna učiti, temu ni pomoči. Kdo pa je tisti, ki bi mogel posvetiti in kazati ljudem pot k tej sreči? Nedvomno tudi umetnik, čisti umetnik, čigar duh se dviga do Boga in od Boga zopet k človeku. Saj je umetnik posrednik lepote, ki je dobrota in resnica hkrati. Umetnik posreduje s svojimi stvaritvami božansko lepoto in je od Boga poklican za to poslanstvo. Misel starih Grkov, da je umetnik v času navdih-njenja združen z Bogom, potrjujejo današnji misleci in psihologi. Tudi znanstvenika vodijo podobni nagibi k raziskavanju zakonitosti oziroma nje ugotavljanju, vendar ima današnji človek pomisleke ne glede znanstvenikov, ampak glede njihovih iznajdb, katere nevzgojeno človeštvo izrablja v najslabše sebične namene. Frevelik porast na znanstvenem in tehničnem področju je zakrivil, da preveč zaupamo zgolj razumu ki odklanja vse, česar ne more dokazati. Ker niso mogli sneti življenju ko-prene skrivnosti, so jo hoteli oblatiti in osmešiti ter končno razveljaviti. Goethe in mnoge duhovne veličine niso tega storile, temveč so razreševale razrešljivo in tiho častile nerazrešliivo. Le naduteži so se zadovoljili s površnimi podmenami. Rezultat tega je razkrajajoči materialistični svetovni nazor, ki je pričel Evropca nečastno poniževati. Mar ni Evropa s svojo kulturo in njenimi predstavniki vzvišena nad vsem drugim? In naj bo plod ogromnega dela, ki so ga ustvarjali naši predniki, ta, da postanemo smešni in dajemo prednost nazoru, ki uničuje vse duhovne vrednote in postavlja človeka na nivo živali? Ker duha ni mogoče otipati, oprijeti, ga tudi ni mogoče dokazati, torej Je taka nerazrešljivost nekoristna Tako in podobno usmerjena mladina je prihajala iz šol ne samo pri nas, ampak tudi drugod. A vse to ni prineslo človeštvu sreče ln miru, niti ne blagostanja. C as to potrjuje. Vzgojitelji in misleci niso bili zmožni, da bi se iz preteklosti naučili sklepati na sedanjost. Mladini in s tem narodu bo hotč ali nehotč vcepljali materialistični svetovni nazor, ki odklanja vse, kar m snovnost, če je vse snov, je treba zadostiti le potrebam snovnosti in odklanjati potrebe duha Kdor odklanja dušev-nost, pa odklanja tudi Boga ln vest, ki mu do sočloveka nalaga dolžnosti in žrtve. Te- mu se izogne tako, da sprejme z veseljem tisti svetovni nazor, ki na videz olajšuje življenje, presliši tanki glas vesti, da se laže nemoteno predaja najnižjim gonom in strastem. V takem primeru človek ni več harmonična združitev duha in telesa. Duha, ki je bistvo živega človeka, je takč usmerjen človek zanemaril in celo odklonil. Tako vzgojen človek si je pričel kopičiti zgolj materialne dobrine. Znanost in tehnika mu rafinirano pomagata pomnoževati bogastvo in uničevati sočloveka, človeka, ki ima poštenje, vest, vero v Boga, so začeli smatrati za bedaka, ki ga je treba izkoristiti do zadnje možnosti, če bi postala to težnja vsega naroda, bi ljudje v obupnem boju za materialne dobrine pozabili na človeško dostojanstvo, ter bi se gnali v surovi borbi za moč in dobrine tako daleč, da bi se narodi razkrojili in propadli. Notranji glas mi veleva, da ne sme ostati noben človek ravnodušen vzpričo takih ugotovitev. Tudi pri nas bo moral mladi rod na druga pota, če bo hotel ltl lepši bodočnosti naproti. Naloga vseh, ki jim je pri srcu blagor našega naroda, bodi ta, da prično složno sodelovati za povzdigo kulture — kulture predvsem, kajti potem bodo zacelile tudi druge rane, ki nas upro-paščajo. Kako to pospešiti? Ustanovil naj bi se dom umetnosti in postal novo kulturno žarišče vsega naroda. Tu naj bi se vzgajali naši mladi umetniki pod najboljšimi vzgojitelji. Posebne psihološko-pedagoške komisije naj bi iskale med našim ljudstvom umetnostne, znanstvene in druge talente, ki U se v domu nemoteno razvijali pod pravimi pogoji. Tako bi najhitreje zrasle med našim narodom osebnosti, ki jih tako nujno potrebujemo. Sposobne ljudi bi tako navezali na domačo zemljo, ne pa, kakor se je dogajalo in se še dogaja, da smo jih doma iz sebičnih namenov onemogočili in Jih je nato v našo dvakratno škodo vsrkala tujina. Preosnovalo naj bi se vse šolstvo glede na novejša dognanja iz psihologije in pedagogike. Talenti naj ne bodo več prepuščeni na milost in nemilost naključij. Takisto ne umetniki nasploh, vsi naj bi živeli svojega stanu in poslanstva dostojno življenje. Umetniki in znanstveniki naj bi se medsebojno poznali, izpopolnjevali, razpravljali o potrebah naroda ter ga tako še bolj bogatili s svojimi stvaritvami in iznajdbami Predvsem naj bi se tako zbrali prekaljeni in izkristalizirani anačaji, ki jim bo dobrobit lastnega naroda nad vse. Ko-ristolovstvo. intrigantstvo in korupcijo je treba onemogočiti najprej v ožjem krogu, potem še pri ostalem narodu. Nihče, kdor ni poklican za umetniško poslanstvo, naj bi ne imel dostopa v to pravo aristokratsko združenje. Umetniki in znanstveniki, ki se bodo z zadovoljivimi deli uveljavili na svojem področju, naj bi dobili častne naslove. Tako bi dvignili ugled in spoštovanje do kulturnikov, ki skrbijo za zdravje človeške duhovne strani, ki nas dviga nad živa!. Brez smotrne nege duha bi človek prej ali slej propadel. Mislim, da z nekoliko dobre volje In z bistrimi možgani ne bo težko najti konkretne oblike takile duhovni >ob-l««ti«. ki bi z modrim skladom svobode in reda lahko za<*r+»ia kulturi nova, uspešnejša pota, nego jih je imela v preteklosti« Stanko Euofc ŠPORT BI!© fe Julija I924 Spomini na zgodovinski športni zmagi velikega Finca Paava Nurmija Pisati o olimpijski misli in o olimpijskih spominih v časih, ko se nad vsem svetom zgrinja najhujši oboroženi vihar vseh časov, se zdi morda marsikomu odvisno, toda vsak, ki misli količkaj v naprej, bo priznal, da so taka razglabljanja vendarle koristna. Prav gotovo velja to za športne dogodke, ki so p, svoji učinkovitosti in veličini ostali osamljeni v zgodovini modernega športa. Te dni je minilo natančno 20 let 'n 20 dni — bilo je 10. julija 1924 — ko so brzojavne žice iz Pariza ponesle v svet presenetljivo vest. da je neki veiiki športnik iz Finske — Paavo Nurmi se je pisal — dosegel do tedaj — in tudi nikoli pozneje — nedoseženi uspeh in si v kratkih 60 minutah v silni konkurenci najboljših teka čev sveta na tekališču priboril kar dve najvišji olimpijski priznanji. V prizorišču takratnih olimpijskih iger v »Stade Colombesu« v Parizu, so oni dan mrzlično pričakovali dve pomembni od.o-čitvi. Na sporedu sta bila finala na 1500 in 5000 m v tekih, kateri progi sicer nista t.iko klasičnega značaja kakor najprivlač-nejši sprint na 100 m. toda ob dobri zasedbi vendar lahko tudi navdušita na tisoče in tisoče gledalcev. Šest krasnih postav je pripravljenih na startu za dolgo srednjo progo na 1500 m. Oba stoka Angleža Stallard in Lowe, dva krepka Američana Lloyd Hahn in Buker. Švicar Scharer in najboljši Finec — Paavo Nurmi. Odličen izid je visel v zraku, morda tudi nov olimpijski rekord, to so vedeli vsi. In pričakovanja jih niso varala! S silnimi koraki je Nurmi takoj prevzel vodstvo in po starem običaju tekel sam. Razred njegovih tekmecev, ki gotovo ni bil r.izek. se proti temu čudežnemu tekaču ni mogel uveljaviti in ta sloviti sin iz dežele tisoč jezer je imel tudi pri tej olimpijski odločitvi enega samega tekmeca, in sicer čas. Tega nasprotnika pa je imel trajno pod kontrolo v obliki svoje ure. na katero se je zdaj pa zdaj ozrl in skrbno čuval, da se je do sekunde natančno držal brzine, kakor si jo je ^rn izračunal vnaprej. Za njim se je odigravala zagrizena borba za naslednja mesta, toda Paavo Nurmi .. brez konkurence dosegel nov olimpijski rekord v času 3:53.6. Natančno eno uro kasneje je spet 15.000 parov oč; počivalo na silnem Fincu, ko je odjeknil žvižg starterja za odhod na 5000 metrov dolgo progo. Ali bo Fincu tudi to pot uspela zmaga, kakršno je spravil pred eno uro? Nasprotniki so bili še močnejši kakor na 1500 m, saj sta bila med njimi Nurmi jv v rojak Ritola in »leteči učitelj« m P i u i'n v* f , ti * t A .vAs-i U CM M li N perfektna v nemški in italijanski korespondenci, zmožna slovenske stenografije in knjigovodstva, po možnosti tehnične stroke. DOBI D OBE O NAMESTITEV. — PLAČA DOBRA. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tajnica«. v - HSJP^F"^ iJLsO M4T1CA Felefon 22-41 Vožnja v smrt največjega luksuznega pamika & mic Katastrofa, ob kateri je obnemela svetovna javnost Igralci: E. F. Fiirbringer, Eifriede Datzig in Sybiile Schmitz Predstave ob 16. ln 19. uri KffiO SLOGA Tel. 27-30 Dve uri prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burka! KDO JE OŠEl V glavnih vlogah: lise VVerner, Roma Bahn, Hans Stiivve, Theodor Danegger, Beppo Brem in drugi odlični umetniki Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri KJtNO UNiOM Feleton li-ll Pretresljiva življenjska, slika o ljubeči, požrtvovalni in za srečo svojih otrok boreči se materi MATEBINA LJUBEZEN Kiithe Dorseh, Hans Holt, Hans Hotter, Wolf Albach Retty, Traudl Stark, Paul Horbiger Predstave ob 17. in 19.15 uri iz Švedske Wide. Oba sta bila spočita in sveža ter sta že zato bila v neprecenljivi prednosti pred človekom, ki je imel že poldrugi kilometer teka v nogah in ga celo opravil v rekordnem času. To seveda je Nurmi le predobro vedel in je zato ubral drugačno taktiko. Njegov načrt je bil, da bi ga na čim večjem delu proge vlekla oba močna nasprotnika, on sam pa bi jih pustil za seboj v zaključnem spurtu. Krog za krogom se je Nurmi držal na tretjem mestu za obema vodilnima tekačema, stalno tesno za petami obema in veano na preži, du bi se predčasno ne odtrgala od njega. In medtem ko sta Ritola in Wide z vsemi silami tekla za olimpijsko zmago, se je Paavo Nurmi v lahnem teku prilepil na oba, kakor bi še <>d daleč ne imel takih ciljev. Tako je prišlo, kakor je moralo priti! V zadnjem krogu se je Nurmi naenkrat utrgal; v hipu je imel svoja zagrizena nasprotnika za seboj in že je igraje tekel proti zadnjemu cilju. Še enkrat je nastopil dramatični trenutek, ko se je Ritola na ravnem delu proge pied ciijem še enkrat pognal v sledi za Nurmijem in se mu približal do enega metra blizu, toda prav za teh 100 centimetrov je bil Nurmi prej na cilju. Njegov čas se je glasil 14:31.4. Tako je Nurmi dobil na isti zgodovinski dan še drugo zlato kolajno na največji športni prireditvi sveta — svež in čil in brez tresljaja na licu. Ta uspeh je bil dosedaj sojen samo človeku Nurmijevega kova. Ta sijajni uspeh je ostal še do danes neprekošen. V ostalem pa je Nurmi na pariški olimpijadi prejel pozneje še dve taki odlikovanji in ostai med imeni slavnih športnikov v doigi dobi 20 let še zmerom osamljen kot najvidnejši predstavnik vseh športnikov, najbolj pa svojega majhnega, toda športno velikega naroda. MALI OGLASI Kdor iSCe službo plača za vsa&o oetsedu L —JO, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plakati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —£0 za besedo, za drž. tn prov. takso —£0. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase 1* I* tO.—. MLADO DEKLE išče službo pri boljši dru žinl. Ponudbe n.i ogl od delek Jutra pod »Mlado dekle« 18799 1 Viktor Rafoisiec f Z Bleda je prispelo poročilo, da je tam v petek 21. julija v 74. letu starosti preminul bivši ljubljanski trgovec g. Viktor Bo-hinec. Pokopali so ga v nedeljo na domačem pokopališču. Za pokojnim žaluje hčerka Vera poročena Vovk in širok krog prijateljev in znancev. Ko smo se pred dobrimi tremi leti spomnili Viktorja Bohinca ob njegovi sedemdesetletnici tudi v našem listu, gotovo nihče, ki je poznal mladeniško čilega moža, ni pričakoval, da mu je usojeno še tako malo življenja, čas, ki v njem živimo, pa je stri že marsikatero krepko korenino, po kateri bi se morda v mirni dobi še dolgo pretakal življenjski sok. Pokojnik je bil med nami splošno znan. že zaradi njegovih trgovskih zvez so ga marsikod poznali, še več znancev in prijateljev pa je imel zaradi svojega udejstvo-vanja v športnih društvih. Med planinarji in lovci ie bil prav tako močno priljubljen, saj jih je znal s svojo šegavo besedo vselej prijetno razvedriti. Velike zasluge ima Viktor Bohinec kot športni organizator; zlasti razvoj našega kolesarstva in moto-ristike je v veliki meri plod njegovega neumornega prizadevanja. Zato bo pokojnikova smrt poleg številnih njegovih svojcev, prijateljv in znancev neprijetno presenetila tudi naše športnike. Ohranjen mu bo časten spomin. FRIZERKO in brivskega pomočnika dobre moči, sprejmem v stalno službo. Pintar Er-nest Rimski trg 2 18334-la GOSPODINJSKO pomočnico, do 35 let sta ro. veščo kuhe in drugih gospodinjskih del, išče 4 članska družina- Služba stolna. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 18802-la MIZARSKEGA pomočnika za pohištveno delo, sprejmem takoj v službo. Bitenc Ivan. mizarstvo. Gosposka 10 18 robo. Sku-bic. Podm:l.ščakova 25. 18794-6 OBLEKE več d am-ski h in več Čevljev št. 38. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18844-6 DAMSKO KOLO novo moderno, prvovrstno. prodam. Ogled pri Jaxu & sin. Dunajska c. 36 18845-8 ŠTEDILNIK za vzidanje. rabljen, brez kotlina, prodam. Rožna dolina c. II. št. 18 18853-6 LEPA OBLEKA moška, volnena, iz pred. vojnega biaga, ene volnene hlače m čevlji — naprodaj. Naslov v oel. odd. Jutra. 18S54-6 MOŠKO KOLO -PuifK, novo, z novimi gumami, prodam. Vprašati med 8. in 10. -uro nri Adamiču v Parmovi 18 18855-6 MOŠKO KOLO -Durkopp«. dobro ohranieno. prodam. Pojasnila daje:' Lebeiv. gledališče (opera). 18856-6 MOŠKO KOLO v zelo dobrem stanju, prodam. Kersnikova 5,— pritličje. 188S9-6 FOTO-KAMERO Zeiss-Ikon 10 petnajstmk s Tessarjem 1:45=165 mm: 6 kaset, rumenico. usnjen etul. prodam. In. terescntl na i puste ponudbe v ogl. odd. Jutra pod »Okazija«. 18387-6 RJAVE ČEVLJE št. 42-43. moške, nizke, prodam. Obirska 34. 18891 6 RADIO GELOSO 5 cevni, super. moderne oblike, večji formit. — ugodno prodam. Rogelj. Javornikova 17. 18893-6 TEHTNICO avtoma Hičn.3. naj moder, nejšo, 15 kg. tovarn'Sko novo prodam. Rogelj, Javornikova 17. 18894-6 MOŠKO KOLO popolnoma novo. še ne-i'. i ženo. specialno šport, no s prestavami ln blago za damski koSinger«, dober, zamenjam za fotokamero m -lega formata. Ogled samo do tega petka do 14. pri: Mizerit, Baragova 9 18886 37 POROČNI PRSTAN sem izgubila v ponedeljek po Kettejevi ulic, Aljaževi, černetovi do frizerja. Najditelja lepo premim, da ml ga vrne. Podlimb.in&a 27. Rom. 18392-37 ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila v ponedeljek 24. VTL zvečer v kinu Slogi aH na Miklošičevi in Cesti 800 let Ljubljane do Metelkove. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 18863 37 Po dolgi bolezni je umrl, gospod HBNKO ROSTOHAR tesarski mojster Pogreb bo v sredo 26. t. m. ob 4. uri z žal, iz kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu. Zagorje ob Savi, Krško, dne 24. julija 1944. V imenu sorodnikov nje,govi prijatelji, rojaki in znanci. Po dolgem trpljenju je v bolnišnici preminula v cvetju mladosti komaj 19 letna hčerka, sestrica. in vunkinja, gospodična Lukančič Erna - šnsforšičeva Pogreb bo v sredo 26. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Vsem znancem in sorodnikom javljamo žalostno vest, da je naš ljubljeni stric Dr. Sancin Vasilf DRŽ. PRAVNIK V ZAGREBU dne 8. julija 1944 naglo preminul, zadet od srčne kapi. Ljubljana, Trst, Zagreb, dne 24. julija 1914. Žalujoči: SOLZA, ZORAN, DRAGOTIN, nečaki; JOSIP, brat in ostalo sorodstvo Preminul je naš srčno dobri mož, cče, brat, stric in svak, gospod KO Uii zdravnik v Medvodah Blagoslovitev trupla blagega pokojnika bo v mrtvaški veži Splošne bolnišnice v sredo, dne 26. julija 1944 ob 14.30 uri. nakar bo prepeljano na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer bo v četrtek položeno k večnemu počitku v rodbinsko erobnico. Medvode, št. Vid, Ljubljana, dne 25. julija 1944. Žalujoči: MAKA, roj. KINC, žena, DEŠICA in ANDREJKA, hčerki, JOŽICA por. dr. KAVEC, sestra in ostali sorodniki VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAM ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 21. JULIJA 1944 UMRL PRI MENI NA BLEDU MOJ PRELJUBI OČE mm TRGOVEC V LJUBLJANI IN JE BIL DNE 23. T. M. NA BLEDU POKOPAN. SV. MAŠA ZADUŠNICA SE BO BRALA DNE 27. JULIJA 1944 OB 7. URI V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA V LJUBLJANI. LJUBLJANA. BLED. DNE 21. JULIJA 1944. VEPA VOVK roj. BOHINEC Herbert Steinmann: 3 lena za stekleno steno Roman Ročice so se ji krčile v pesti, kakor da bi se hotela braniti nevidne grozeče nevarnosti --- To ni bil »teater«, to ni bil »nastop«, bila je prava groza, brezmejen strah-- Izkušeni Hassberg, ki pač ni imel prvič opravka z muhami in razpoloženji svojih umetnic, je zdajci začutil, da gre za nekaj drugega, resnejšega. Toda odnehati ni mogel. Kam bi pa prijel! Ali naj dovoli, da se mu tik pred premiere podere ve- komad? V takih primerih pomaga samo odločnost in, če je treba, tudi robatost. Zato je svojo najljubšo igralko po vseh pravilih nadrl. »Zd&.i pa dovolj! Kaj prav za prav mislite? Kar delate, je očitna kršitev pogodbe! Posledic se menda zavedate! Svarim vas!« Povzdignil je glas do polne moči. In ta je bila znatna. Tako znatna, da so se za njegovim hrbtom odprla vrata in je tajnica Antonija pieskejeva previdno in zaskrbljeno pomo-iila rdečelasi obraz v sobo. »Ven!« jo je Hassberg nahruliL Zdaj je bil prav zares divji. Zvesta uslužbenka je očitajoče zavila oči proti stropu in izginila. »In vi, gospodična Dannovv, -e opametuj-te in igrajte svojo vlogo!« je Hassberg grme nadaljeval. Toda mlada igralka, ki je bila drugače tako ubogljiva, ga je samo hladno pogledala. »Ne bom igrala. Ce pravite, da je to kršitev pogodbe, bom pač — plačala konven-cionalno globo!« »Gromska strela--!« je Hassberg znova izbruhnil, a v tem se je zgrabil za va-jete. Ne. tako ne pride s to žensko nikamor! Z dolgimi koraki je jel hoditi po ^obi. Mahoma je obstal pred dekletom. Rezko a vendar nekam prijazneje je rekel: »In ste tudi pomislili, kai poreče gospod •— Renken? Jutri se pripelje v H a gen bruck na generalko, kakor mi je sam povedal! — --Torej?« Ta mah je bilo IIsine zbranosti konec. Sesedla se je v naslanjač, se zgrabila za oči in jela hlipaje ponavljati, še in še: »Ne morem več — ne morem več — ne morem --« Hassberg se je sklonil k nji. »Dajte, detece. bodite odkriti. Vaša mržnja do te vloge je prazen izgovor. Nekaj drugega se skriva za njo. Ali smem biti neo-bziren?« »Gospod ravnatelj, prosim vas---« Hassberg je zlovoljno mahnil z roko. Njegov glas je bil poln srda. »A, kaj — nikar ne mislite, da smo od včeraj. In tudi za tako grdobo me ne ims.i-te, da mi ne bi bila človeška čustva mojih sodelavcev nič mar. Torej skratka: po r-re-di je Werner Untermann. vaš partner v tem komadu. In ta je ljubosumen, kaj? Nu, ali sem uganil?« lise Dannow se ni upala vzdigniti glave. Irhaste rokavice so bile v skrajni nevarnosti. da se izpremene v dvo krpi za brisanje oken. »Gospod ravnatelj, saj veste---« »Da, vem, gospodična Dannovv. Med nami, ki spadamo h gledališču, ima bog nja Farna zmerom obilo posla. Vem. da ste bi i pred dvema letoma, preden ste prišli k meni in — preden ste se seznanili z gospodom Renkenom — da ste bili takrat z Wernerjem Untermannum skupaj angažirani v Geri. Pravijo celo. da sta bila zaročena ---k lise Dannovv je poskočila. »Ni res, gospod ravnatelj — nihče nima pravice, da bi to trdil! Med nama je bilo samo tovarištvo!« »Nu, nu, detece, verjamem vam. in razen tega ni to nikomur nič mar. Naše srce se rado zmoti. Kar smo imeli včeraj za sam žareči ogenj, je bilo morda le plapolajoča, varljiva vešča. Pokopali ste to reč in ste jo hoteli pozabiti, le Untermann je noče. morebiti tudi ne more. Ali ni tako?« lise Dannovv je težko dihala. »Da.« je rekla kakor brez glasu, »saj mogoče ne misij slabo. A dopovedati mi hoče, da Heinz — da gospod Renken — —« Zmedeno in prestrašeno je obmolknila. »Da se ne bo nikoli in za nič poročil z vami, kaj ne, detece, to ste hoteli reči?« je Hassberg dobrodušno nadaljeval. »Nu. nu, Ie nikar se precej ne razburite. Svoj čas ste mi sicer predstavili gospoda Ren-kena samo kot daljnega znanca, a saj imam tudi jaz oči za to, da gledam. Dobro ste si izbrali, gospodična Dannovv. Upam, da vam bom smel kmalu čestitati na zaroki.« Iz globine naslanjača se je utrgal težak vzdih. »Zame je najboljši človek na svetu-- ko bi le lega drugega--ko bi le tega ne bilo--« Sunkoma se je zdrznila: »Oh lahko bi ga--« »Tatata, detece. to so nevarne besede Človek ne sme venomer gledati nazaj, prav vi imate za to najmanj vzroka.« lise Dannow se je izmučeno ozrla v ravnatelja. »Le kaj mi je storiti, gospod ravnatelj? Untermann mi sto in stokrat ponavlja, da me ljubi — da me je zmerom ljubil. To dela tako javno in očitno, da ga je Riiders-dorff zaradi tega že prijel.« Hassberg je nejevoljno zgrbančil čelo. »Čedalje iepše! Kaj pa je to našemu mladostnemu ljubimcu mar? Pa menda ni tudi ta ljubosumen?« Mlada igralka se je medlo nasmehnila. »Ne verjamem! Naša naivka, Analiza Romerjeva, bi mu prehudo zamerila. Ne, kakor vitez brez madeža se je postavil zame, ko me je gospod Untermann nedavno tega v TischJerjevi kavami predrzno nadlegoval.« Ravnatelj je spet nemirno korakal po sobi sem ter tja. »Prepir med vami in Untermann«>m, prepir med Untermannom in Ruder?-dorffom. in vrhu vsega tega se še upirate, da bi igrali vlogo Heddc Reussove. Pet minut pred odprtjem sezone. Tak kam pa to vodi?« lise Dannovv je z negibnim obrazom -1r. mela predse. Bilo je. kakor da ji blodi misel v daljnih, daljnih daljavah. ' Strih me je, gospod ravnatelj, kratko :n malo strah.-? je zašepetala. »takisto, kakor da bi se vse rušilo--« Spet se je ravnatelju Viktorju Hassbergu mahoma zazdelo, da je tisto, kar dela liso Dannovv tako zmedeno in uporno, nekaj povsem drugega kakor ta nasprotstva in ti prepiri. Moralo je biti nekaj neizrekljivega, nekaj strašnega — nekaj, česar ni mogel doleti. Odločno se je otre-el morečega občutka, ki ga je napadal. konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Ftir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno -tiskarno d. d^ kot Inseratenteil verantwortlich . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič