FoStnfoa plačana T gofovtaL Leto XI., št. 137 a Ljubljana, nedelja 1$. junija 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ol. 3. Telefon čt. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarffu. JJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva i. ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon šc 2455. Podružnica Celje: Kocenova alica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri post. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. ■■■■BB9HBM Vodja Heimwehra aretiran Policija je aretirala šefa štaba Helmwehra, majorja Pabsta in mu sporočila, da je izgnan iz Avstrije — Tudi krščanski socialci zapuščajo Heimwehr Dunaj, 14. junija s. Veliko pozornost |e vzbudila aretacija znanega heim-wehrovskega voditelja, bivšega nemškega majorja Pabsta. O aretaciji je policija izdala kratek komunike, v katerem slika Pabstovo udejstvovanje v Avstriji. Bivši major je leta 1920. po tako zvanem Kappovem puču v Nemčiji zbežal v Avstrijo. Ker se je v Avstriji politično udejstvoval, kar inozem-cem ni dovoljeno, ga je policija povabila na zaslišanje ter ga po končanih poizvedbah za stalno izgnala iz Avstrije. Major Pabst je med tem živel stalno v Inomostu in je v črtetek odpotoval na Dunaj. Ker še ni bilo ugotovljeno. da li je med tem uredil vprašanje državljanstva, je policija nekaj dni počakala. Po ugotovitvi, da je še vedno nemški državljan, je počakala na ugoden trenutek, da ga je prijela in zaprla v policijske zapore. Na policiji je bil po zaslišanju obveščen, da je za stalno izgnan iz Avstrije, kar je brez protesta vzel na znanje. Znani heimwehrovski voditelj dr. Steidle, ki je po poklicu odvetnik, je prevzel njegovo obrambo in bo vložil priziv proti izgonu. Vsekakor je malo upanja, da bi njegov priziv uspel, ker ga bosta deželna vlada kakor tudi zadnja instanca, urad zveznega kancelarja gotovo odklonila. Inomost, 14. junija, d. Na zborovanju krščansko socialne stranke v Bregenzu je imel predarlški deželni glavar, dr. Ender daljši govor, v katerem se je bavil s sta» liščem stranke do vodstva Heimwehra. Po» sebno ostro je prijemal Heimwehr zaradi njegovih stalnih napadov proti politikom, ki jim očita, da so navadni lopovi in po» klicni zapeljivci ljudstva. Prizanesli niso doslej še nobeni stranki ter je povsem razumljivo, da mora tudi krščansko soci» alna stranka enkrat odločno zavrniti te neprestane napade. Očitajo nam, da smo lopovi in brezznačajneži, pri tem pa niso doslej navedli niti enega dokaza za to, da nimamo čistih rok in da nismo pošteno delali. Krščanski socialci ne bomo pustili niko* mur razbijati naše stranke, najmanj pa še vodstvu Heimwehra. Predpogoj obstoja sleherne stranke je brezpogojna disciplina in to bomo znali vzdržati v naših vrstah, kljub še tako slovesnim heimwehrovskim prisegam. Mi ne vemo, kdo stoji za Heinu wehrom, vemo pa to, da mu krščanski so* cialci na potih, katere je zadnji čas nasto* pila, ne bomo sledili. Ako hočejo njeni voditelji ostati še v bodoče v dobrih od» nošajih z nami, potem bodo morali ubrati pač druge strune in pričeti z drugačnimi metodami. Mi še nismo prekinili stikov z njimi, vendar pa se lahko to kmalu zgodi, ako se ne bodo izpametovali m nastopili nova pota. Heimwehr naj ostane samo bojna organizacija, pripravljena vsak hip pomagati državi, politiko pa naj prepusti politikom. Mi pričakujemo v bližnjih dneh toza--devnih izjav vodstva Heinnvehra, ker je položaj tak, da zahteva čimprej temeljite« ga razčiščenja položaja. Ako se bo Heims wehr odločil za politiko, potem lahko pris čakujemo, da bo dosegel pri prihodnjih volitvah nekaj mandatov, s tem pa se bo tudi velika stvar z malim uspehom konča: Ia in z njo bo za vedno pokopana lepa ide* ja, ki jo je zastopal Heimwehr. Deklaracija nove romunske vlade Maniu o povratku kralja Karola. - Tudi liberalci priznavajo novo stanje. Bukarešta, 14. junija, s. Danes popoldne ob 5. se je Maniujeva vlada predstavila zbornici. Ministrski predsednik Manili je imel pri tej priliki velik govor, v katerem je navedel zanimive podrobnosti o povratku kralja Karola. Rekel >e med drugim, da je bila nenadna sprememba na romunskem prestolu v najvisietn interesu naroda in naravna posledica globoko ukoreninjenih monariističnih čustev rumunskega naroda, čigar temeljno načelo je monarhizem in stabilnost kontinuitete v zakonodaji. Sprememba na prestolu se je izvršila s pristankom parlamenta in je bila nujna potreba jiaroda. Ministrski predsednik je dalje naglasih da je bila izvršena proglasitev princa Karla za rumunskega kralja v ustavni obliki. Cim je kralj Karol sklenil, da se bo vrnil v domovino, je ta sklep sporočil vladi, ki ga je z veseljem sprejela. Ko se je nato princ Karol bližal Runi uniji, je predlagal Maniu v petek zjutraj regentskemu svetu, naj bi princu dovolil povratek. Regentski svet je to sklenil in odobril, da sme princ stano- vati v gradu Cotroceni Povratek Karola se je vršil torej v najstrožji zakoniti obliki. Zakon z dne 14. junija 1926. izrecno določa, da se more princ Karol vrniti samo z dovoljenjem kralja ali pristankom regentskega sveta. Po Ka-rolovem povratku je nastalo vprašanje, ali naj bi kralj Karol vstopil v regentski svet, ali zasedel prestol. Krati ,e izjavili, da prepušča odločitev parlamenta, ki se je izrekel zanj. Bukarešta, 14. junija, p. V krogih nove vlade poudarjajo z zadovoljstvom, da je vodja opozicije v stranki Maniua Mihalakis popustil. Nova vlada se ie popoldne ob 5. uri predstavila tudi senatu. Kot velik uspeh se smatra Izjava, ki jo je podal novi vodja liberalne stranke Duca v nasprotju s prejšnjimi Izjavami liberalnega voditelja Bratiana. Liberalna stranka priznava z izjavo Duce kralja Karola ter ne namerava povzročiti težkoč. V političnih krogih govore, da se je kralj Karol Duei zahvalil po nekem svojem prijatelju za njegove izjave, ki pomenjajo olajšanje razmer v Rumuniji. Sestanek med Grandi jem in dr« Schobrom Razgovori Grandija z madžarskimi državniki o madžarsko italijanskih odnošajih Budimpešta, 14. junija. AA. Po obi siku, ki ga je napravil v Varšavi, je italijanski minister zunanjih zadev Grandi odpotoval v Budimpešto, kamor je prispel snoči. Od tam odpotuje še v teku dneva na Dunaj. Ker je bil Grandi v času, ko se je predsednik madžarske vlade grof Bethlen mudil v Rimu, v Londonu na konferenci za pomorsko razorožitev, je hotel italijanski minister izrabiti priliko, da poseti prijateljsko madžarsko državo. Na čast Grandtiju je priredil snoči italijanski poslanik v Budimpešti Arlotti v palači poslaništva banket. Tam so se gg. Grandi, Bethlen in madžarski minister zunanjih zadev Valko dalje časa razgovarjali o vprašanjih, ki se tičejo oduošajev med Italijo in Madžarsko. Budimpešta, 14. junija, d. Na vprašanje novinarjev, čemu potuje na Dunaj, je odgovoril italijanski zunanji minister Grandi. da se bo ustavil na Dunaju predvsem zato. da se seznani z zveznim kancelarjem dr. Schobrom. ki ga zelo ceni in spoštuje. Poset, ki ga bo napravil pri njem, pa bo povsem neoficijelnega značaja, ker bo pozneje, najbrže jeseni še enkrat oficijelno Doselil Dunaj. Poleg tega je tudi izjavil, da bo to pot prv:č posetil Dunaj po desetih letih in obiskal nekatere svoje stare znance. Dunaj, 14. junija s. Italijanski zunanji minister Grandi je v spremstvu svoje so- proge danes popoldne prispe! na vzhodni kolodvor na Dunaju. Na kolodvoru so ga pozdravili v zastopstvu zvez. kancelarja dr. Schobra, generalni tajnik zunanjega ministrstva Peter v spremstvu poslanika dr. JuitikaTa. Pri sprejemu je bil navzoč tudi italijanska poslanik Auriti z osobjem posla-ništva^ter italijanski generalni konzul. Zvečer je minister Grandi prisostvoval predstavi v državni operi, kjer ga je v loži posetil zvezni kancelar dr. Schober. Oba državnika se sestaneta še tudi jutri. iz Oton Habsburški položil prvi izpit Dana!. 14. iuniia s. Kakor se Je izvedelo leriifmističnih krogov. je princ Oton Habsburški odlično napravil prvi izpit na katoliški univerzi v Lowenu. Cesaričina rodbina bo preživela Doleti e v Leaueitu na S Dan skem. Kakor se poroča iz Budimpešte, so v legiitimi stični h krogih sedai v skrbeh, kako nai 'ofi proglasili Otonovo Polnoletnost Ker zaenkrat ra misliti, da bi mogel zasesti prestol, nameravajo poslati Otona na naučno Potpvanie 00 Evropi, na katerem nai bi obiska' London. Pariz. Madrid in končno tudi Dunai in Budimpešta Utopljen dijak Zaereb. 14. iuniia n. Včerajšnji trtootie-nec. o katerem smo poročali, in čigar identitete niso močili takoi ugotoviti. ie dinak 3. razreda realne gimnazije Viktor Braun, ki se ie kooail na Savi. V kabini kopališča so našli zvečer obleko in dokumente, iz katerih so razivideli identiteto. SODBA V .BEOGRADU Bernardič, Hadžija Jelašič z 11 soobtoženci so bili obsojeni, dr. Maček, Begič in ostali obtožena pa oproščeni Beograd, 14. junija. AA. p. Danes je bida v procesu pred Državnim sodiščem za zaščito države razglašena sodba. Kakor znano, je bilo obtoženih 24 zagrebških omladincev, da so hoteii z raznimi terorističnimi dejanji rušiti javni red in mir v državi ter delali na spremembo državnega reda. Glavna razprava je trajala 35 dni, od 24. aprila do 7. junija ter je bila minulo soboto zaključena z naznanilom, da bo sodba objavljena danes. Ogromno zanimanje Za razglasitev sodbe je vladaio v Beogradu ogromno zanimanje. Niti prvi dan procesa, niti kdaj med procesom ni bil naval občinstva in novinarjev na sodno dvorano tak kakor danes. Četudi je bila razglasitev sodbe napovedana šele za 4. uro, se je začelo občinstvo zbirati pred sodnim poslopjem že Ob 2. in je vztrajalo kljub neznosni vročini vse do konca. Tudi novinarji so se zbrali v rekordnem številu. Poleg zastopnikov vseh domačih listov so bili zlasti številno zastopani inozemski novinarju Vseh novinarjev je bilo nad 60. Le zagovorniki obtožencev se k razglasitvi sodbe niso zbrali polnoštevrino; navzočih je bilo komaj polovica. Prihod obtožencev Par minut pred 4. uiro so v dveh Min-d i ranih avtomobilih pripeljali vseh 24 obtožencev iz zaporov na dvorišče sodnega poslopja. Odvedli so jih ta soj v dvorano. Skoro vsi so bili praznično oblečeni, z malimi izjemami docer.i mirni, skoraj apatični. Kdor ;ii'h ie opazoval med razpravo, je dobil danes vtis, da so se v zadnjem tednu zelo popravi'?. Le dr. Maček je še vedno bled. Najbolj nervozen 'je izgledal Begič. V grobni tišini Ko so obtoženci zasedli v dvorani svoja mesta, so Ibili v dvorano pr-pu-ščeni najprej branitelji, nato novinarji in končno sorodniki obtožencev in ostalo občinstvo, za kolikor je bilo prostora. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Spričo velike vročine je vhda'a neznosna soparica. Pritajeno šepetanje in ugibanje o sodbi je pretvorilo dvorano v pravi ulnjak. Ko pa so se ob 4 15 odprla stranska vrata in je vstopil v dvorano sodni dvor s predsednikom Državnega sodišča dr. Subotičem na čelu, je 'kakor bi odrezal zavladala grobna tišina, da bi lahko slišal iglo pasti na tla. Ko so sodniki in državni tožilec dr. Ucovič zavzeli svoja mesta, je predisednik dr. Subotič opozoril navzoče občinstvo, da mora vladati absoluten mir, ker bo dal sicer dvorano izprazniti. Po kratkih otvoritvenih formalnostih je predsednik prešel na čitanje razsodbe. Ko je pričel predsednik dr. Subotič čitati sodbo z »V imenu Nj. Vel. kralja...« so se vsi Obtoženci, pa todi ostali navzoči dvignili s sedežev in stoje poslušali razsodbo. Ko je predsednik uvodloma objavil, da je dr. Maček in devet ostalih obtožencev oproščenih krivde in kazni, je za hip, a le za hip zašumelo po dvorani, toda strogi pogled predsednika je takoj zopet obnovil grobno tišino, ki je potem trajala vse do konca Stanja sodbe m njene utemcCitve, ki obsega skupno 120 s strojem .pisanih strani. Čitanje sodbe je trajalo od 4.15 do 6.30. Sodba »V imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra L je izreklo Državno sodišče za zaščito države v Beogradu proti obtožencem v navzočnosti njihovih braniteljev na podlagi glavne razprave in po ugotovitvi materijalne resnice sodbo, da so krivi in se obsodijo: Bernardič Ivan, privatni nameščenec, 24 let star, samski, rim. kat, na 15 let robije (težke ječe), na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon'iz Zagreba za dobo treh let; Hadžija Cvetko, odvetniški pripravnik, 32 let star, samski, rim. kat., iz Ja-strebarskega, na 5 let robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let. Franekič Martin, trgovski pomočnik v Zagrebu, 25 let star, samski, rim. kat, na osem let robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let. Kremzir Ljubomir, trgovski pomočnik iz Zagreba, star 19 let, samski, izraelit, na 6 mesecev strogega zapora. Ker se mu všteje preiskovalni zapor, je s tem kazen že prestal; Matekovič Stjepan, železolivar iz Zagreba, star 21 let, oženjen brez otrok, rim. kat., na 10 let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let; Paver Filip, mizarski pomočnik iz Zagreba, 21 let star, samski, rim. kat, na 10 let robije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let. Ban Ivan, trgovski pomočnik iz Zagreba, 36 let star, samski, rim. kat, na 1 leto robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let. Štrtak Ivan, mesar v Kustošiji, 27 let star, oženjen, oče 1 otroka, rim. kat, na 6 let robije in trajno izgnbo častnih državljanskih pravic. Mocnaj Velimir, absolvirani filozof iz Zagreba, 26 let star, samski, rim. kat., na 3 leta ječe, izgnbo častnih državljanskih pravic za dobo treh let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let. Veselic Gjnro, diplomirani pravnik iz Zagreba, 26 let star, samski, rim. kat, na 1 leto 6 mesecev strogega zapora. Prpič Ivan, jurist iz Zagreba, 19 let star, samski, rim. kat., na 2 leti strogega zapora. Štefana« Ante, zasebni uradnik, iz Karlovca, 21 let star, samski, rim. kat, na 4 leta robije in izgnbo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let. Margetič Pavle, mesarski pomočnik iz Zagreba, 26 let star, oženjen, oče enega otroka, rim. kat., na 6 mesecev strogega zapora. Ker se mu všteje preiskovalni zapor, je s tem kazen že prestaL Jelašič Jakob, profesor učiteljišča v Zagrebu, 33 let star, oženjen, rim. kat., na tri leta robije in izgnbo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let. Ostali obtoženci so oproščeni krivde in kazni in sicer: Dr. Maček Vladimir, odvetnik ▼ Zagrebu, Gašparac Albin, trgovski poroočrak v Zagrebu. Arnšek Boža, mizarski pomočnik; ▼ Zagrebu, Glušac Stjepan, kroljaSki pamoSnik r Zagrebu, Levnaič Mflan, ključavničar t Brodil na Savi, Štefanič Anton, kovač v KustoštJi, Debanič Mirko, poljedelec fe Vrabča, Ktmtlč Franjo, gostilničar v Zagrebu, Begič Vilko, biva ao. podpolkovnik, iz Zagreba in dr. Lebovič, odvetnik v Befovaru. Vštetje preiskovalnega zapora Vsem obsojencem se všteje v kazen preiskovalni zapor od 14 decembra 1929. Zato sta Kremzir in Margetič, ki sta obsojena vsak na šest mesecev strogega zapora, svojo kazen že prestala ter sta bila že nocoj skupno z onimi obtoženci, ki so bil oproščeni, izpuščena na svobodo. V smislu taksnega zakona je sodišče obenem izreklo, da imajo plačati obsojeni obtoženci takse za sodbe v zneskih od 75 io 400 Din. Glede zahtev kapetana Kaledirna, na katerega je bil iizvršen atentat in ki je zahteval za bolečine in pokvarjeno karijero pol milijona odškodnine, je sodišče izreklo, na(j uveljavi svoje terjatve do obtožencev po crvilno-pravdmi poti. Utemeljitev sodbe Utemeljitev sodbe obe; epa preko 100 ^.rang. Čitanje je trajalo nad dve uri. Utemeljitev naglasa, da so bili obtoženci obsojeni zaradi dejanj proti zakonu o zaščiti države, ki so jih zagrešili v namenu, da bi ustvarili razpoloženje, da je potrebna sprememba reda in režima v državi. Bernardič je edini poleg Jelašiča delaj jn ustvarjal teroristično organizacijo, za katero pa ostali obtoženci niso vedeli. Obtožba ni mogla dokazati obstoja teroristične organizacije. Zato eo vsa dejanji, ki so jih obtoženci zagrešili, individualna dejanja. Jelašič je kriv, da je Beraardjču in Ha-džiji priporočal, naj držita »mladino zbrano. Bernardič je v izvajanju tega programa nagovarjal na raznih krajih in ob raznih prilikah druge obtožence, naj bodo pripravljeni, če pride do kakega prevrata ter naj si preskrbe revolverje. Nagovarjal jih je tudi. da izvrše atentate Tia predstavnike oblasti. V isti namen je meseca septembra preskrbel štiri revolverje ter Jih razdelil med imenovane. Hadžija je kriv. da je nagovoril v Jasiki Stefanca. naj izdela peklenski stroj ter je skupno s Paverom ta stroj prinesel v Zagreb, četudi je vedel, da je namenjen za po rušenje javnih objektov. Franekič Martin je kriv, da Je nagovarjal 06tale soobtožence k atentatom na javne funkcijonarje ter da je v ta namen vsilil Paverju revolver. Nadalje Je kriv, da je prevzel od Štrtaka 2 kg titanita za peklenski 6troj. Kremzir Ljubomir je kriv. da je. četudi je slišal, kako je Bernardič dal nalog za pričetek akcije, še sam govoril, da se mora še tisto noč nekaj zgoditi, torej vedeL da se pripravlja napad na organe oblasti, a tega ni prijavil. Matekovič Stjepan Je fcriv napada na kapetana Kaledina ter je s tem zagrešil po-skušeni umor organa oblasti. Paver Filip je. oborožen z revolverje«, skupno z Matekovi6em zasledoval oficirje in organe oblasti v namenu, da Jih umori. Razen tega je pomagal pri prenosu peklenskega stroja iz Karlovca v Zagreb. Ban Ivan je vedel, da se pripravljajo atentati na organe oblasti, pa tega ni prijavil. Pač pa je prevzel od Franekiča revolver, da bi sam sodeloval pri teh atentatih. Strtak Ivan je sodeloval pri pripravljanju atentatov, nagovarjal ostale obtožene* za teroristične akcije in nabavil titanit za peklenske stroje. Mocnaj Velimir Je izdelal dva peMenrfra stroja, dasi je vedel, da sta namenjena za eksplozije in porušen je objektov. Nadalje je kriv, da je pisal grozilna pisma ministrskemu predsedniku Živkovi&L, generalu Belimarkoviču. uredništvu »Novosti« in dm_ gim. Veselič Gjnro }e postavil peklenski »troj na Zrinjevcu in povzročil eksplozijo. Prpič Ivan je dal Franekiču denar za nabavo eksploziv ter pomagal pri prenosa peklenskih strojev. štefanae Anton je pomagal BeraardSca pri prenosu peklenskega stroja. Margetič Pavel je sodeloval pri pripravah za atentate na predstavnike oblasti. Jelašič Jakob Je nagovarjal Bernardiča m druge omladince, naj ee pripravijo aa nasilno akcijo in je dajal v ta namen na raznolago denarna srsdstva. Zaradi teh deiani so obsodenl i» zakona o zaščiti države v zvezi s kazenskim zakonom na kazni, ki so uvodoma izrečene. Dr. Maček in ostali obtoženci so oproščeni vsake krivde in kazni, ker niso vedeli za obstoi teroristične organizacije in tudi niso sodelovali v namenu nasilne izpremembe reda in režima. Dr. Maček tri dai denaria preko Besiča rn Jelašiča za nod-piranie te akciie. marveč v dobri veri. da eire za podporo siromašnih omladincev. Prav tako ie oproščen tudi zaradi članka v božični številki »Doma«. Čitanie sodbe ie zakliučiJ predsednik ar. Subotič z ugotovitvijo, da zoper razsodbo Državnega sodišča za zaščito države m pri ziiva. Po razsodbi Ko ie bilo čftairie sodbe zaključena, so oprošeni obtoženci sedi obsojencem v roke. se medseboino poljubljali, nato Pa tiho. a vendar oo vsei dvorani dovoli razločno slišno začeli neti Publika ie bila osuoniena. toda oredsednik sodišča ie mirno Počakal, da so odpeli, ne da bi reke? besedo. Sicer odločno, vendar pa skrajno obzirno ie nato predsednik ločil obsojence od oiproščencev. Poveljniku eskorte ie izročil spisek nbtoženoev. iih imenoma pozval, da slede eskorti. »In vi. eospoda.« se ie obrnil k oproščenim z dir. Mačkom na čelu. »ste oproščeni m vam ie s tem trenutkom vmiena svoboda. Prosti ste in lahko ere-ste. Želim, da se ne bi več srečali na tem ali takem mesto in v takih okoliščinah.« S tem ie bil proces v svoiem zadnjem deianiu zaključen Eskotrta ie odvedla obsojence v stransko sobo in nato v avtomobilih na-zai v zapor, oproščeni s korono s Kremziriem in Manretičem. ki sta kazen prestala že s Preiskovalnim zaporom. Da so v spremstvu navzočih braniteliev takoi za niimi zapustili sodno poslopie Dri stranskem izhodu. V mestu Vest o sodbi državnega sodišča se je med tem že razširila po vsem mestu. Z vseh strani so navalile proti sodišču mno< žice, želeč videti oproščene obtožence. Najbolj so se zanimali zanje seveda novi« narji, ki bi bili radi od vsakega posamez* nika izvedeli kaj posebnega za svoje liste. Zlasti so navalili na dr. Mačka, želeč cd njega kako izjavo, toda dr. Maček je od* klonil vsak razgovor. Odvetniki so med tem že poskrbeli za avtombile, s katerimi so se odpeljali najprj v hotel »Bristol«, od tam pa po mali zakuski v Zemun k dr Kos stiču, ki jih je povabil na večerjo. Jutri zjutraj se vrnejo vsi oproščeni-z dr. Mač* kom vred v Zagreb. Bilanca procesa Proces proti zagrebškim teroristom je pričel 24. aprila ter je trajal do 7. junija, sodba pa je bila rizglašena 14. junija. Skupno je bilo obtoženih 24 oseb. zago* varjalo pa jih je okrog 30 odvetnikov. Sodni spisi tehtajo nad 100 kg ter tvorijo ogromne svežnje spisov, protokolov in skic. Grandi v Varšavi Težaven prenos triglavskih ponesrečencev Mojstrana je z največjim sočustvovanjem sprejela turobni sprevod — Gomila cvetja in zelenja v zadnji pozdrav — Ranjeni Liiddecke v ljubljanski bolnici Vnanji minister fašistične vlade, Grandi, je napravil oficijelen poset Poljski. Kakor je samo ob sebi um-ljivo, se delajo ob tej priliki najrazličnejše kombinacije, kak pomen naj bi imel ta poset, kaki motivi ter nameni naj bi bili zanj merodajni. Predvsem ne smemo pozabiti, da ni dolgo, ko je bil poljski vnanji minister Zaleski na posetu v Rimu in da je potemtakem Grandijevo potovanje do Varšave v skladu z mednarodno prakso, da se diplomatski poseti vračajo; spada torej v vrsto vljudnostnih aktov. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne more imeti in da dejansko ni imel še drugih prav konkretnih nagibov. O teh nagibih se je te dni mnogo pisalo, tako v fašističnih kot v poljskih in končno tudi drugih listih. Fašistični tisk, ki tako rad proslavlja delo italijanske diplomacije in vidi povsod njene uspehe, zatrjuje, da se z Grandi-ievim posetom afirmira vpliv fašistične Italije celo tamkaj v prehodnem predelu med srednjo in vzhodno Evropo, in obeta Poljski zaslombo celo proti sovjetski nevarnosti. Koliko bi mogla v praksi tehtati taka obljuba, o tem se pač ne izplača izgubljati besedi, ker sta obe državi preveč oddaljeni, da bi si mogle resnično pomagati. Da bi mogla Poljska prevzeti vlogo nekakega posredovalca med Italijo in Francijo, je tudi skoro izključeno. Javnost na Poljskem je po organih raznih strank dovolj določno pokazala svoje nazore v tem pogledu. Poljska je tako tesno navezana na francosko prijateljstvo ter zavezništvo, da nikakor ne more prevzeti vloge kakega posredovalca, tudi če bi bilo to sicer mogoče. Zakaj posredovalec bi bil v tem pri- Beograd. 14. junfla r. Včeraj so doSJ v Beograd vsi vojaki, ki so se prijaviti za, tekime in telovadne vaje na vsesokolskem rietu. Nameščeni so v vojašnici 2. pehotnega polika in v posebnem taborišču ob Smederevski cesti. Ob prihodu so bili od-defki na kolodvoru sprejeti od članov zlet-nega odbora Davi ob 6. so se pričela na zletišču tekmovanja, pri katerih so sodelovali oficirji, podoficirji kaplani tn redovi. Tekme so bile zlasti zanimive, ker so se jih udeleževali tekmovalci iz skoro vseh garnizij države. Pri tekmah v laliiki atletiki je sodelovalo 66 oficirjev in 264 podoficirjev, kaplarjev in redovov, ki so bili določeni že pri izbirnih tekmah. Tekme so se nadaljevale tudi popoldne, obenem pa se je vršila skušnja za ftrtri&njf javna nastop. Jutri ob 7. zjutraj bo še tekma v brzem hodu na 10 kilometrov. Jutri ob pol 4. popoldne bo Javni nastop vojaštva. V početku bo pozdravil tekmovalce in telovadce minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič, ki bo ob tei priliki izročil zmagovalcu zlato uro kot darilo Ni Vel. kralja. Razen tega bo minister vojske in mornarice izročil tudi dar orni armiji, v kateri bo 6 najboljših tekmovalcev doseglo pri tekmah skupaj največje mera že precej manj nego prijatelj ter zaveznik; v take opasne poskuse pa se v Varšavi ne bodo podajali, zakaj obstoj sedanje poljsko-nemške meje je še preveč neprijeten v Berlinu, kakor da bi mogla biti Poljska zaradi nje brez skrbi. A v tem, da bi mogla Italija nuditi kakršnokoli slično garancijo Poljski, ne more biti niti od daleč govora. Saj je čelo obratno zelo neprijetno odjeknilo tudi na Poljskem,.ko je fašistični Rim pričel govoriti o potrebi revizije mirovnih pogodb. Tudi ob priliki Grandijevega poseta so zato poljski listi znova opozarjali, kako absolutno izključeno je misliti na revizijo mirovnih pogodb in spremembo sedanjih meja. Nekateri listi so izražali mnenje, da hoče Italija Poljsko odtujiti Mali an-tanti. Tudi to ne more držati in če bi fašistična diplomacija morda res imela kake slične načrte, z njimi ne bi uspela. Zakaj politična logika je zelo enostavna. Kakor potrebuje Poljska glede Nemčije zavezništvo Francije in njenih prijateljev, tako potrebuje glede sovjetske Rusije zavezništvo Rumunije. Vse, kar jači Rumunijo, jači indirektno tudi Poljsko. S tem je že izrečena afirmacija Male antante tudi s poljskega vidika. To so dejstva, ki so močnejša od vse diplomacije. Pozicija Poljske v sodobnem mednarodnem političnem sistemu je podana po stvarnih vidikih poljskih državnih in nacionalnih interesov. Zato Grandijev poset res ne more biti nič več kot vljudnosten ter formalen akt; če gre njegov pomen kaj čez to mero, more biti to samo v nevažnih in nebistvenih stvareh. število točk. To armijsko darilo Je prehodno. Po govoru ministra vojske in mornarice se bodo vrstili nastopi vojaštva, deloma v masah, deloma v posameznih oddelkih. * Beograd, 14. junija, p. Pri današnjih vojaških lahkoatletskih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati. OFICIRJI: skok v višino: 1. podpor. 5. art. polka Miloš Pavičevič (165 cm), 2. ppr. 9. art. p. Rado je Petrovič (155 cm), 3. ppr. 48. pp. Viljem čančer (150cm); skok v daljavo: 1. Viljem čančer (6m), 2. ppr. 4. letalskega polka Milan Stetkovič (5.5 m), 3. Miloš Pavičevič (5.38 m); met krogle (7.25kg): 1. Miloš Pavičevič (13.1 m), 2. ppr. 18. pp. Zdravko Nikolič (12.75 m), 3. ppr. 10. pp. Slobodan Trifko-vič (10.5 m). PODOFICIRJI IN BEDOVI: skok v višino: 1. redov garnega pp. Vojko Popovič (140 cm), 2. podnarednik 4. balonske čete Ivan Drenoš (140 cm), 3. narednik 4. letalskega polka Ivan Ampašič (135 cm); skok v daljavo: 1. podnarednik 8. art. p. Bogoslav Markovič (4.92m), 2. Vojko Po-povič (4.9m), 3. podnar. 38. pp. Risto Mi-lič (4.88 m); met krogle: 1. podnar. 18. pp. Novak Sa-vič (13 m), 2. kaplar gardnega pp. Bogdan šforcan (11.4m), 3. podnar. gardnega pp. Vladimir Krivokapič (11 m). TIskarna Merkur in njen list k raznih krajev nam pišejo za pojasnila o značaju in pomenu dnevnika »Jugoslovan«, ki ga izdaja tiskarna »Merkur«, urejuje pa g. Ivan Debevec. Zunaj po . ur.) Razorožitev v Avstriji Dunaj, 14. junija. Narodni svet je včeraj sprejel izpremembo § 42 zakona o nošenju orožja po živahni debati s 87 glasovi proti 72. Velenemci in pristaši Landbunda, ki so bili polnoštevilno navzoS, so glasovali vsd za izpremembo zakona. Socialni demokrati so oddali proti zakonskemu predlogu 70 glasov. Pozornost je vzbudilo, da sta poslanec Raab, ki je vodja nižjeavstrijskegia Heimwebra in deželni glavar" dr. Rintelen glasovala proti zakonu, ker se je Suk> pred glasovanjem h krščansko socialnih krogov, da stranka svojim pristašem m dala svobodne volje za glasovanje, čeprav so bili trije njeni člani odvezanj dolžnosti prisotnosti. V debati je velenemec dr. Hampel poudarjal, da bi 15. julija 1927. ne pogorela na Dunaju justiična palača, ako bi imel Heinrvvehir moč, ki se mu io pripisuje. Nadalje je naglašal, da glasujejo Velenemci za zakonski predlog pred vsem zato, ker hočejo izraziti zaupanje zveznemu kanee-larju dr. Schobru. Velenemci se sl-ej ko prej izrekajo za misel obrambe domovine in pričakujejo, da bo Heimwehr izvajala svoje naloge v Avstriji v zakonitih oblikah, ker niso za noben prevrat, pa naj pride z leve ali desne strani. Ce si hočejo Madžari postaviti kralja, je to miihova stvar in nikomur v Avstriji ne bo prišk) na misel, da bi se vmešaval v razmere sosedine države. Nekaj drugega bi pa bilo, ako se od kakršnekoli strani lansirajo restavracijski poskusi z Avstrijo. Govornik se je končno izrekel za misel prMopitve Avstrije k nemški državi. Krščanska socialec dr. Jerzabet ie istotako poudarjal zaupanje zveznemu kancelar ju dr. Schobru ter naglašal, da bo krščansko socialna stranka vedno na stra. ni Heimwehra, ker smatrajo njeno akcijo za zdravo. Govornik Je zanikal, da l« se poslanec Kunsdhag popolnoma odvrnil od Heimweh-ra, češ, da samo ne soglaša s taktičnim postopanjem njegovih organizacij. Krščanski socialec dr. Schaischmigg se je v svojem govoru izrekel za uvedbo milice. Zastopnik Lamdbunda ZangJ je izjavil, da ni talko neresnično ako se govori, da obstojajo v Avstriji monarhi stična stremljenja. Zato kmetje ne bodo za oborožitev preden ne bodo popolnoma pomirjeni, da ne grozi restavracija Habsburžanov nit! kaka diktatura od desne aH leve Liubliana, 14. junija. Reševalna ekspedicija pod vodstvom Gregorja Laha, ki je krenila včeraj zjutraj ob pol 8. iz Mojstrane na Kredarico, da prenese ponesrečena nemška turista v dolino, je kmalu naletela na velike težkoče, zaradi katerih se je prenos v Mojstrani zakasnil do danes opoldne. Ekspedicija je prišla na Kredarico ob lepem vremenu in je seveda že v koči našla oba ponesrečenca, kamor so ju bili dopoldne prinesli tovariši in nekateri pccmagači. Ranjenca sta negovali obe medicinki, članici družbe, izmed katerih je ena zaročenka pokojnega Mullerja in se je z njim udeležila plezalne ture ter si z odvezanjem od vrvi / poslednjem trenutku rešila življenje. Ekspedicifa s tovariši in tovariši cami ponesrečencev je takoj ukrenila vse potrebno za prenos v dolino. Naložili so mrtveca v nosilo, napravljeno iz plahte in vej ter so v enako nosio nato položili tudi ranjenca. Krenili so na pot v dolino, ko se je komaj javljala jutranja zarja. Ali hudi nalivi, ki so divjali v če-črtek s silovito točo, so znatno poškodovali pota ki je reševalna ekspedicija morala premagati silovite napore, preden se je daifes Zjutraj približala kraljevi lovski koči v Krmi. Že poldrugo uro dalje od lovske koče je prihitel ekspe-dicijj naproti jeseniški zdravnik doktor Marčič, ki je prispel v Mojstrano z jutranjim vlakom ter se, opremljen z raznimi zdravniškimi; sredstvi, takoj podal na pot. Na mestu je pregledal ranjenca, miu nudil prvo pomoč in ga močno obvezal. Po kratkem počitku pred lovsko kočo v Krtmi, kamor je ekspedicija dospela okrog 9. zjutraj, je ves sprevod nadaljeval pot v dolino. Na enovprežni lojterski voz, kt je že čakal pripravljen, so položili mrtvega Mulleria z zavezano glavo in ga zagrnili z zelenjem in cvetjem. Tako je mrtvi mladi turist nastopil poslednjo pot v dolino; za njim pa so nesli ranjenca. Prihod v Mojstrano. Prva letošnja nesreča v triglavskem pogorju, ki si je po usodnem naključju izbrala dve žrtvi izmed skupine mladih, daleč z zapadne Nemčije diošlih in za naše planinske lepote navdušenih turistov, je vzbudila med prebivalstvom Mojstrane in okolice še posebno ginlji-vo in iskreno sočutje. To se je opazilo posebno danes dopoldne, ko so ljudje truimoma in z napeto pozornostjo pričakovali, kdaj se z mrtvim in ranjenim vrne rešilna ekspedicija. Bilo je mnogo ugibanja in nikdo ni štedil z čizrazi obžalovanja. Dekleta pa so pripravljala vence iin šopke, da jih poklonijo nesrečnemu Mullerju v poslednji pozdrav. Ljubljanski rešilni avto, 'ki se je tx>-nooi po brezuspešnem čakanju vrnil v Ljubljano in prispel danes zjutrad zopet nazaj v Mojstrano, je čakal na eks-pediicijo že od pol 11. dalje. Toda turobni sprevod je prispel v dolino šele okrog pol 13. Pogled na truplo z zagrnjeno, s cvetjem pokrito razbito glavo Henrika Mullerja je bil presunljivo žalosten. Naravnost občudovanje pa je vzbujal težko ranjeni Erwin Liiddecke. kli ni niti malo zaječal, ko so ga prekladali v rešilni avto. Ko je použil čaj. se je z mahanjem roke in s tihimi besedami poslovil od svojih tovarišev in tovariše, nakar je avto v spremstvu ra-naenčeve tovarišice medicinke jadrno ubral pot proti Ljubljani. Mrtvega Mullerja pa so takoj nato prenesli v mrtvašnico. Turobnemu sprevodu so se prikKjučili vsi navzoči domačini in do kraja prisostvovali, da so mrliča položili na mrtvaški oder, kjer so mu prižgali sveče, nakar so dekleta obsula truplo s celo grmado cvetja, vencev in zelenja. Vsi domačini so bili kar moč uslužni, da so člani nemške družbe ganjeni zatrjevali: »Nismo pričakovali, da bomo v teh krajih našli tako dobre ljudi, in to nam je v največjo tolažbo!« Družba mladih nemških turistov je vsa potrta in zbegana. Posedajo -pred hotelom »Triglav«, pišejo žalostna po- ročila in vzbujajo splošno sočustvovanje. Iz Zagreba do 18. še ni pr.spel odgovor, aii naj truplo pokojnega Maserja pokopljejo v Mojstrani, alj pa ga bodo prepeljal; v Nemčijo. Usoda akademika Miillerja je tem bolj tragična, ker zapušča v Kolnu kot sin edinec sivolaso mater-vdovo. Ob njegovi krsti v mrtvašnici pose-deva vsa potrta njegova zaročenka, ki si je izprosila samo to, da ne bi bilo objavljeno njeno ime, ker so jo starši goreče svarili pred opasnostmi v planinah in bi jih neusmiljeno potrla že sama vest, da se je s svojim tako tragično preminulim zaročencem udeležila usodne plezalne ture. Ljubljanski rešilni avto je prispel iz j Mojstrane v Ljubljano ob 15. Ranjenec se je vso pot zadržal junaško in tudi pri prenosu v ljubljansko bolnico ni niti malo razodel svojih bolečin. Takojšnja zdravniška preiskava je ugotovila, da ima desno nogo zlomljeno tik pod kolkom, levo nogo pa pod kolenom, a zraven tega je desna noga naiomljetia še na dveh mestih. Pri padcu Je udaril z glavo ob skalo in ima na njej precejšnjo rano, vendar pa lobanja, kakor s3 za enkrat sodi. ni prehudo poškodovana. V bolnici leži po prevozu, ogledu in zdravniških ukrepih vidno izmučen, vendar pa pri popolni zavesti. Akademik Liiddecke je doma rz Braunschwe;-ga, Huttenstrasse 1, star 23 let. Nase moštvo za Montevideo Tekme za državno prvenstvo odgodene do septembra beograd. 14. iuniia d. JNS ie irod se;o. o kateri ie bil izdan komunike, do katerem ie savezna u "Drava vzela na znanie. da s d vsi zaerebški igralci. ki so bili določeni za mednarodne tekme v Montsviaeu. kak r tudi ieralci iz Solita in Buat iz Saraieva, odpovedali udeležbo. Mednaiodni tal ni k poročal. da ie iz Franciie došlo dovoljenja za igralca Beka in Steranoviča. Potemtakem bo naše moštvo, kj bo zastooalo Ju-zoslaviio na svetovnem noeomjtnen prvenstvu sestavljeno takole: Taksič. Sto-ja-novič. Bdeslin. Snasoievič. Mhailovlč. At-seniievič. Marinkovič. Giokič. Hrniček. B. Markovič. Bek. Štefanovi č. Tirnanič. Ma:-janovič. Vuiadiincvič. Naidanov-č. Ker le gotovo, da bi se tekme državno mven-s+vo v odsotnosti navedenih isra!cev ne mosrle izvesti neokrnjeno, ie savezna utirava sklenila, da se tekme za državno prvenstvo odsrodiio na mesec seotember. Naša reprezentanca bo odtootovala v Mcrcfe-video v torek 17. t m. Pritožba ZNP odbita Zagreb, 14. junija, n. Danes je banska uprava savske banovine izdala odlok, s katerim zavrača pritožbo zasrebškesa ZNP, ki je bil mnenja, da je poslednja crlavna skupščina JNTS neveljavna. S tem odlokom nastopi nov moment v odnošajih med ZNP in JNS. Predsednik zagrebškega nogometnega podsaveza Hojanič je izjavil: Takoi bom sklical sejo upravnega odbora, na kateri bomo Oklepaji o nadaljnjem postopanju podsaveza. Osebno zastopam prej ko slej stališče, da se imajo takoj po rešitvi te pritožbe vzpostaviti odnošajj med JNS in ZNP. To bom tudi predlagal na prihodnji seji upravnega odbora. Sobotni nogomet Praga, 14. junija, h. V današnji meddr« žavni tekmi med Češkoslovaško in Španii jo je zasluženo zmagala domača enajsto* rica z 2 : 0 (0 : 0). Gole sta zabila v drugem polčasu: Hojer v 17. min. iz enajst« metrovke in Svoboda v 38. min. po lepi kombinaciji. Gledalcev je bilo 25.000. Dunaj, 14. junija, g. Na turneji na Šved« sko je Austria dobila prvo tekmo v Goe< teborgu proti tamošnjemu moštvu Red Berg Slid s 3 : 1 (2 : 1). Hmeljski trg Žatec. 14. iuniia h. V oretekJem tednu is bila tendenca v trgovini s hmeliem zmernejša. Cene so bile nespremenjene od 700 do 775 Kč za 50 kz. Zanimanie ie Mo v zlavnem za cenejše .vrste hmelia. Do petka ie bilo v Žatcu iavn„ žigosanih okoli 180.500 stetov žateškeza hmelia lanske letine. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved sa nedeljo« Najbrže nevihte, sicer malo spremembe. Po tragični smrti majorja Segraveya Silen vtis vesti o poslednji dirki majorja Segraveya na na angleško javnost. - »Potolkli smo rekord!" London, 14. junija, AA. Vest o smrti sira Henryja Segravea, ki se je včeraj smrtno ponesrečil na jezeru Windeme-re, potem ko je potolkel svetovni hitrostni rekord na vodi, je globoko pretresla vso deželo in vsi najznamenitejši motorni dirkači na kopnem in na vodi priznavajo vrline in sposobnosti pokojnika, ki je postal s svojo skromnostjo eden najpopularnejših športnikov v Angliji. »Times« pravijo, da služijo odločnost, živfjenska sila in vztrajnost pokojnika za vzor vsem genijalnim možem, ki se udejstvujejo na njegovem polju. List zaključuje, da bo ntsegovo ime ostalo v častnem spominu. »Mamchester GuardSan« naglaša, da je Segrave umrl pri svojem nesmrtnem poizkusu podvreči naravne sile človeškim namenom. Kakor možje, ki so Uspeh ljubljanske drame v Šibeniku Sibenik, 14. junija, n. Snoči je bilo ras ključeno v Šibeniku gostovanje ljubljan* skega dramskega ansambla. Vse predstave Ljubljančanov so dosegle sijajen uspeh Pri snočnji predstavi Cankarjevega »Po« huišanja v dolini šentflorjanski« so »»res jeli igralci tudi lovorjev venec od mestne občine. Davi so ljubljanski igralci odpotos vali iz Šibenika v Split, kamor so prispeli opoldne. Nastopna avdijenca poslanika generala Pešiča Praga, 14. junija, h. Danes ob 11. dopob dne je bil naš jugoslovenski poslanik za Češkoslovaško general Peter Pešič sprejet v nastopni avdijenci na poletnem bivališču predsednika Masaryka, gradu Lanih ter je izročil svoje poverilnice. Poslanik, ki ni bil prvič v predsednikovem letnem bivališču, je prispel v paradni uniformi jugosloven« skega generala v spremstvu legacijskega svetnika jugoslovenskega poslaništva dr umrli, da napravijo za večino od nas letanje varnejše in hitrejše, tako je Segrave poizkusil do-seči hitrost, ki bo nekdaj normalna za naše vnuke. Motorna ladja bo brezdvomno mati hitrejših in zanesljivejših motornih sil, kakor jih poznamo sedaj in Segravov poizkus bodo smatrali v bodoče gotovo za herojski čin. ^ V bližini, kjer se je pripetila nesreča, iščejo še vedno truplo pogrešanega mehanika Halliw©Ua. Splošno menijo, da je nastala nesreča zato, ker se je pri velikanski hitrosti zaradi napačnega manevriranja prevrnil čoln. Mogoče je tudi, da se je zaradi prevelikega vodnega pritiska udri les, nakar je motorni čoln izgubil ravnotežje in se prevrnil. Prve besede Segraveja ,;o bile, ko so ga potegniili iz vode; »Potolkli smo rekord.« Lazareviča ter šefa protokola češkoslova« skega zunanjega ministrstva poslanika Strimpla. Pri glavnem vhodu v grad Lani je grajska strača izkazala poslaniku voja« ške časti. Tamkaj je sprejel novega po* slanika šef predsednikove vojaške pisarne general Blaha in zasebni tajnik dr. Schenk Predsednik je ostal z generalom Pešičem dolgo v prisrčnem razgovoru. Jugoslovensko letalo pristalo pri Calaisu Pariz, 14. julija. AA. Iz Calaisa poročajo, da se je snoči ob 20 45 spustil tam na zemljo zaradi pomanjkanja bencina majhen dvokrovnik. ki pripada zagrebškemu Aero-klubu in ki ga je pilotiral Bogdan Miha j* lovič. Letalo je prihajalo iz Croydena in je bilo namenjeno v Zagreb. Sodijo, da 6e bo letalo dvignilo danes popoldne in da bo moglo doseči Bruselj. Reis ul niem v Beogradu Beoerad. 14 iuniia o. V Beoerad le do-šel novi reis ul ulema Maziailid. ki ie bil slovesno sorei«t od vse muslimanske kuriie. •Mafceiteg&S lešigišion • • V f te tssseŠB Leksikon je danes neobhodno potreben v vsaki boljši hiši. Veliki so zelo dragi, premajhni ne ustrezajo praktičnim potrebam. Nemci so pravkar dobili najcenejši in vendar dovolj obsežni leksikon, ki se imenuje »Jedermamis Lexlkon" Obsegal bo deset debelih zvezkov le-ksikonskega formata, več kot 4000 strani teksta s približno 120.000 na-povednic, s številnimi, deloma barvnimi tabelami in zemljevidi. Doslej je izšlo 5 knjig, ostala polovica izide še letos. Vseh deset krasno vezanih knjig stane 1000 Din. Umevno je, da je »Jedermanns Lexikon« vzbudil pravo navdušenje, zakaj za tako ceno niso imeli niti Nemci zelo obsežnega leksikona. Naklada je presegla že sedaj več desettisočev. Naročajo ga uradniki, trgovci, učitelji — sploh vsi stanovi, kajti dober leksikon je povsod koristen. Za naše kraje je prevzela zastopstvo »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, ki sprejema naročnike in doslej izišle knjige takoj dobavlja. Voljna je, dati ta leksikon tudi na obroke. Vsa vprašanja in naročila naj se naslove na »Tiskovno zadrugo«, Ljubljana, Prešernova ulica 54. Sokolski zlet naše vojske Vojaški zletni dnevi so se pričeli včeraj z lepo uspelimi lahkoatletskimi tekmami