^nsa^BsSSkSsat^Bl BBtA^UL^L^nan^Sl * * đa^S^Mn^aJSiSni1 Leto LXXH., št. 189 Ljs&ljaaa, SLOfENS tzhoio vsak dan popoldne izvzcmsi nedehein praznike. //Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Dm2i0( od 100 do 300 vrst a Din 3. vecu inserati pet,t vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebni. // „Slovenski Narod" vel|a mesečno v JugoslaviH Din 12.—> za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNKTVO LJUBLJANA, Knaffieva ulica što. 5 Telefoni 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice« MARIBOR, Grajski tra šr. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko urednSrvo: Srrossmayerjeva uffca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 II Postna hranilnica v liublioni jt. 10351. Nova berlinska senzacija: Nemčija ponuja Rusiji nenapadalni pakt Ponoči je Ml objavljen komunike, da se bodo začela v Moskvi pogajanja za sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo — Pogajanja bo vodil osebno zunanji minister Ribbentrop — V Londonu, Parizu in Varšavi sodijo, da gre le za nov nemški manever Berlin. 22. avgusta, br. Snočd ob 23.30 Je bil v nemškem zunanjem ministrstvu izdaji in takoj nato tudi po radiu objavljen naslednji uradni komunike: Nemška in sovjetska vlada sta se sporazumeli, da skleneta nenapadalni pakt. Zunanji minister Ribbentrop bo v sredo 21 t m. prispel v Moskvo, da zaključi pogajanja. Ko so se novinarji obrnili na zunanje ministrstvo za podrobnejše informacije, ao jim samo potrdili resničnost objavljene vesti ter sporočili, da bo zunanji minister Ribbentrop jutri z letalom odpotoval v Moskvo. Spremljalo ga bo več višjih uradnikov zunanjega ministrstva pod vodstvom državnega podtajnika zunanjega m in istr -in vodje oddelka za vzhodne zadeve Zanikali pa so vesti, da bi bil Ribbentrop že na poti. Mudi se še na gradu Fuschl pri Solnogradu in bo imel danes razgovor s kancelar jem Hitlerjem, da dobi Še podrobnejša navodila. Vprašanje, ali je nenapadalni pakt z Rusijo že sklenjena stvar. Je bilo novinarjem rečeno, da se bodo šele pričela pogajanja. Kako dolgo bodo ta pogajanja trajala, še ni mogoče reči, vsekakor pa računajo v Berlinu s tem, da se bodo. če bodo sploh uspela, dokaj zavlekla, ker bo treba v zvezi s tem razči-ordo viaio problemov, Id bok© na politično polje v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. Moskovsko poročilo Moskva, 22. avg. AA Ha vas: Sovjetska agencija Tass poroča: Po sklenitvi sovjet sko-nemškega trgovinskega In kreditnega dogovora je nastalo vprašanje zboljšanja političnega razmerja med Nemčijo In SSSR. Izmenjava misli Je v tem pogledu pokazala, da vlada na obeh straneh želja, da se zmanjša napetost v medsebojnem razmerju in da se odstrani nevarnost vojne, ter da se zato sklene nenapadalni pakt. V zvezi s tem prispe v nekaj dneh v Moskvo zastopnik nemškega zunanjega ministrstva, da dokonča pogajanja za sklenitev tega pakta. Nemški Usti molče Berlin, 22. avg. w Nemški listi razen uradnega poročila ne objavljajo niti besedice o nameravanem paktu z Rusijo Ribbentrop že na poti v Moskvo Berlin, 22. avg. z. Danes dopoldne je bilo uradno objavljeno, da je zunanji minister Ribbentrop s svojim spremstvom že odpotoval z letalom v Moskvo. Preokret v nemški zunanji politiki ? Presenečenje v Berlinu - 23. avgusta, br. Vest o namera -sklenitvi nenapadalnega pakta z Rusijo Je izzvala v berlinski javnosti, ki je hrvedela za to po radiju malo pred polnočjo, silno presenečenje, ker jo tolmačijo kot znak popolnega preokreta nemške zunanje politike. Nemška javnost Je bila Se leta sem vzgajana v najstrožjem proti -duhu in narodni socializem je pro-Rusijo za sovražnika Nemčije št. 1. Je sicer, da nemški tisk v zadnjem Rusije ni več napadal in sploh ni prinašal nobenih nepovoljnih vesti o sovjetskem režimu, toda to se je smatralo kot nekaj naravnega, ker je bila vsa pozornost osredotočena na mirovno fronto m nevarnosti, ki groze s te strani Nemčiji. Nemška javnost si v prvem trenutku tega koraka nemške vlade ni mogla raztolma-čiti in si razlaga to kot posledico mednarodnega razvoja in kot reakcijo na stališče, ki ga je zavzel Rim glede Poljske in Gdanska. V splošnem pa gledajo v berlinskih političnih krogih zelo skeptično na ta pogajanja in jih smatrajo za nosku, da se prepreči sporazum med Rusijo, Anglijo in Francijo. Kaj pravijo berlinski diplomati Berlin, 22. avgusta, br. Vest o namera -vani sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo Je berlinske diplomatske kroge presenetila. Znano je bilo sicer, da si Nemčija zelo prizadeva, da bi se zopet približala Rusiji, s katero je zadnja leta, prekinila skoraj vse stike. Na pritisk gospodarskih krogov je naposled prišlo do gospodarskih razgovorov, ki so te dni do- vodi i do sklenitve nove trgovinske pogodbe. Moskovski komentarji o tej pogodbi izrecno naglašajo, da je bila sklenjena na izrecno željo Nemčije, da pa ruska vlada ne polaga posebne važnosti na to pogodbo, katere praktična izvedba je odvisna predvsem od Nemčije. Ako bo Nemčija izpolnila po tej pogodbi prevzete obveznosti, Se bo lahko pričela večja izmenjava blaga, nakar pa Rusija ne polaga posebne važnosti, ker ima za svoje pridelke dovolj dobro plačujočih odjemalcev drugod. V kolikor bo ta pogodba pripomogla tudi do političnega zbližanja, bo no pisanju moskovskih »Izvestij« pokazal čas. Dejstvo, da si sedaj Nemčija prizadeva skleniti s Moskvo tudi nenapadalni pakt, Je tem bolj presenetljivo, ker pomenja to popolni preokret nemške zunanje politike, če res pride do sklenitve takega pakta, potem bi pomenilo to izolacijo Japonske, napram kateri bi imela Rusija svobodne roke, Če Ji Nemčija na tak način zavaruje hrbet. Kakšno stališče zavzema k vsemu temu Moskva, še ni znano. V berlinskih diplomatskih krogih pa sodijo, da je Moskva pristala na to ponudbo Nemčije, da na ta način dokumentira, da nima nikakih napadalnih namenov. V kakšnem obsegu bo sklenjen pakt. bodo pa pokazala šele pogajanja, ki ne bodo lahka. Vsekakor pa sodijo, da to v stvari ne pomeni nikake spremembe dosedanjega ruskega stališča in da ta pobuda Berlina ne bo prav nič vplivala na nadaljevanje vojaških pogajanj v Moskvi za sklenitev trozveze Anglije, Francije in Rusije. Berlin na novi poti? Po mnenju Londona in Pariza bi pomenila sklenitev nemško-ruskega pakta razbitje osi Rim-Berlin — Anglija in Francija ne bosta spremenili svojega stališča ima danes važno sejo. na kateri bo, kakor se zatrjuje, sestavljena posebna deklaracija, s katero bo Anglija ponovno poudarila svoje stališče glede Gdanska in Poljske ter vsakega posrednega ali neposrednega napada na katerokoli drago državo. Pa tudi če bi res prišlo do sklenitve nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo, bi to mednarodnega položaja ne poslabšalo, k večjemu izboljšalo, ker ni dvoma, da se bo morala Nemčija v tem primeru odreči svojim osv a jalnim namenom in začeti politiko mirnega sožitja in sodelovanja s drugimi državami. V splošnem pa so v Parizu prepričani, da Je vse skupaj preračunano v prvi vrsti na nov propa-* . ®kleni- gandni manever ter nenapadalnega pakta predstavlja no London, 22. avg br. Novinarjem, ki se sadbi pariških krogov grožnjo z razbitjem se obrnili sa informacije na zunanje misel Rim-Berlin, ker Je Jasno, da bi ostala nistrstvo Je bilo rečeno, da angleška vlada v tem primeru osamljena ne samo Japon- še nima podrobnih poročil o pravem sta-praro Rusiji, marveč tudi Italija njn stvari glede nemške ponudbe Rusiji za _r__Angliji in Franciji. Verjetno je tu- sklenitev nenapadalnega pakta, da pa ni s* da Je Berlin skušal s to senzacijo prav treba tem« pripisovati kake posebne važ-vpJtvati tudi na angleško vlado, ki nosti Ce res pride de sklenitve takega 22. avg. br. Vest o nameravani sklenitvi nenapadalnega pakta Nemčije z K ust Jo Je prispela v Pariz tako pozno, da Je današnji listi le na kratko beležijo, a še brez komentarjev. Kakor drugod, Je tudi ▼ Parizu izzvala veliko presenečenje. Vendar na temu koraku nemške vlade v pariških vladnih in diplomatskih krogih ne pripisujejo posebne važnosti, marveč vidijo v nJem le nov manever Berlina, da M preprečil sporazum Rusije z Anglijo in Francijo in tako zadal hud udarec mirovni frontie. Ta odločitev berlinske vlade pa ne predstavlja samo poskus novega pritiska na Moskvo, marveč predvsem tudi na pakta, bo to le pripomogl k razčiščenjn položaja v Evropi ker bi to ne pomenilo nič dragega, kakor da se Nemčija odreka svojim načrtom Rusija smatra ne samo baltske države, marveč tudi Poljsko sa ozemlje, ki Je v tesni povezanosti s varnostjo sovjetske unije. Ce bi torej Rusija pristala na nenapadalni pakt z Nemčijo, bo od nje brez dvoma zahtevala zelo dalekosežna jamstva tako glede Poljske, kakor glede baltskih držav. V nobenem pogledu pa ne more ta korak Nemčije vplivati na stališče Anglije in Francije, ki ostaneta slej ko prej zvesti svojim obvesr I in svojega stališča ne bosta v ni-spremenili. Angleška vlada ima da-nos dopoldne sejo. na kateri bo to ponovno pocrnila in s posebno izjavo še podkrepila svoja Jamstva za varnost Poljske. Sklicanje angleškega London, 22. avg. w. Današnji »Daily Herald« zahteva v svezi z današnjo sejo ministrskega sveta in mednarodnim položajem, naj vlada takoj skliče parlament. Poljska mirno čaka V Varšavi mislijo, da gre za nov nemški manever Varšava, 22. avgusta, br. V prvem trenutku je vest o pogajanjih med Nemčijo in Rusijo za sklenitev nenapadalnega pakta izzvala v varšavskih krogih osuplost. Na podlagi podrobnejših informacij Is Berlina in Moskve pa smatrajo, da gre pri vsem tem zgolj za nov nemški manever. Spričo več ali manj že perfektnega sporazuma Anglije, Francije in Rusije v Moskvi, oklevanja Italije, da gre Čez drn In »trn v ogenj za nemško politiko in odklonilnega stališča, ki ga zavzema Madžarska, je bilo nujno potrebno; da se a kako novo, po vsebini In obliki senzacionalno akcijo odvrne pozornost nemške In svetovne javnosti na drugo stran. Po varšavskih informacijah je prišlo do tega načrta šele v zadnjih treh dneh po mrzličnih diplomatskih razgovorih med Rimom in Berlinom, ki pa niso rodili zasoljenega uspeha. Moskovska vlada Je pristala na berlinsko ponudbo in izjavila, da je pripravljena pričeti pogajanja. Ker pa se Berlinu zelo mudi, je bilo sklenjeno, da zunanji minister Ribbentrop takoj odpotuje v Moskvo. Spričo dalekosežnih obveznosti, ki jih je že prevzela Moskva napram Londonu, Parizu in Varšavi in ki se zrcalijo tudi v tem, da je Rusija umaknOa svoje čete s poljske meje in tako omogočila Poljski uspešnejšo obrambo na nemški meji, pa smatrajo v Varšavi za malo verjetno, da bi Moskva sedaj na vrat na nos sklenila tako dalekosežno pogodbo a Nemčijo, ne da bi poprej dobila z nemške strani U vestna Jamstva glede njene bodoče politike. 8 tega vidika gledano pomeni ta korak Berlina prav za prav umik na vsej črti In pogajanja za sklenitev nenapadalnega pakta z Rusijo utegnejo pospešiti razčiščenje položaja v Evropi. V Varšavi se zaradi tega prav nič ne razburjajo in mirno čakajo, kako se bodo dogodki razvijali dalje. Pri tem poudarjajo, da je bua Poljska že od vsega začetka pripravljena na razna presenečenja. Po zagotovilih s merodajne strani ta korak Nemčije tudi ne bo prav nič vplival na nadaljevanje moskovskih pogajanj. Varšava je v neprestanih stikih z Londonom in Parizom. Poljski poslanik v Berlinu Lipski Je davi z letalom prispel v Varšavo, kjer je imel obširen razgovor z zunanjim ministrom Bečkom. Ameriška sodba: Washington, 22. avg. AA. Havas: Podpis sovjetsko-nemškega pakta je tu povzročil taksno presenečenje, da so diplomatski krogi postali skeptični glede dejanskega pomena tega poročila. Ker nimajo še direktnih vesti, mislijo, da bi bilo prav lahko mogoče, da gre sa drzno izsiljevanje demokracij. V tukajšnjih krogih menijo, da bi ta dogodek mogel popolnoma spremeniti položaj in da zdaj ni moči ničesar napovedati ne samo glede razvoja evropske politike, temveč tudi glede splošnega svetovnega razvoja. Razburjenje v Tokiju Ali bo Nemčija pustila Japonsko na cedilu in pustila Rusiji svobodne roke na Daljnem vzhodu? Tokio, 22. avg. br. Gotovo nikjer drugod po svetu ni zbudila vest o nameravani sklenitvi nenapadalnega pakta Nemčije z Rusijo tolike senzacije, kakor v japonski prestolnici. Vest je prišla kakor strela z jasnega neba. Japonski politični krogi si tega koraka Nemčije sploh ne morejo raz-tolmačiti. Nemčija je vse do zadnjega pritiskala na japonsko vlado, naj pristopi Japonska k italijansko-nemški vojaški zvezi in tako okrepi blck totalitarnih držav proti mirovni fronti. Japonska je vso svojo politiko usmerila v tem duhu in izzvala hude konflikte ne samo z Anglijo, marveč tudi z Ameriko in Francijo v prepričanju, da bo s tem olajšala položaj Nemčije in Italije, a sebi zagotovila brezpogojno podporo Rima in Berlina. Sklenitev nenapadalnega pakta Nemčije s Rusijo pa bi pomenila, da Nemčija prepušča Japonsko njeni usodi in Jo direktno izroča v plen Rusiji, ki bi imela na ta na Čin docela svobodne roke na Daljnem vzhodu. Japonski poslanik v Tokiju je dobil poziv, naj nujno zahteva od nemške vlade pojasnila. Ministrski predsednik Hiranuma Je sklical izredno sejo vlade, da prouče novo nastali položaj in sklepajo o ukrepih, da preprečijo katastrofo, ki grozi Japonski spričo docela nerazumljive spremembe nemške politike. Predlog Mnssolini]a za ureditev gdan-skega spora med Poljsko in Nemčijo V zameno za Gdansk bi dobila Poljska nenapadalni pakt za as let Pariz, 22. avgusta, e. V tukajšnjih diplomatskih krogih so snoči krožili glasovi o možnosti aktivnega posredovanja Mussoli-nija za ublažitev mednarodnih sporov. Kolikor se je moglo izvedeti iz istih krogov, je Mussolini pripravil naslednje predloge: 1. Poljska bi odstopila Gdansk rajhu in dala Nemčiji pravico, da zgradi avtomobilsko cesto skozi Pomorjansko (koridor). 2. V zameno za to odstopitev bi Poljska dobila stalno utrjeno mejo napram Nemčiji, hkrati pa bi rajh ponudil Poljski sklenitev pakta o nenapadanju za dobo 25 let. S. Poljska bi dobila p< aehne pravice v Gdansku glede carine. Dosedaj še ni mogoče reči, kako bi bil ta predlog sprejet v Poljski. O tem ho znano nekaj več po sestanku med poljskim poslanikom in grofom Članom v Rimu. London, 2. avgusta, e. S pristojnega mesta v Londonu odklanjajo verzije, ki krožijo o posredovanju angleške vlade za rešitev gdanskega vprašanja za posredniško mizo. Akcija za posredovanje je v teku. a ne prihaja iz Londona. fHailigu angleške Ja,«nss reši s sporazumom, toda ne ▼ duhu Mona-kova, temveč na drugi podlagi ha ob splošnih Jamstvih. Po mišljenju angleških pott-litičnih krogov je Gdansk samo en simptom, a niti ne najvažnejši v sedanji krizi. Smatrajo, da je koren te krize mnogo globlji. V Angliji mišji jo, da samo radikalna meha sedanjih ciljev In metod v lahko svet reši Iz kritične Berlin, 22. avgusta, e. »Gdansko vprašanje je stopilo v nov teden, ki bo prinesel njegovo definitivno rešitev. Z dnem se je pričela sadi rešitve. To so uvideli ne temveč tudi v Londonu as je včeraj v -Gdansku izjavil ki svečanosti, nagi asm joc, da Je Gdanska v rajh bttau m da GdaaeJ z njem gledajo v bodočnost. Isto piše tudi »NaUonalzeitung«, ki pravi, da bo ta teden prinesel rešitev mnogih vprašanj. V ostalem so se odnosa ji med Poljsko In Nemčijo spet poostrili, zlasti ker Poljski — kakor pišejo nemški usti — terorizirajo nemško manjšino na Poljskem m delajo velike neprilike tudi vsem Nemcem iz rajna, ki imajo opravka v obmejnih poljskih Gdansk, 22. avgusta, e. Včeraj je prispel v Gdansk s parnikom nemški minister dr. Frank, ki bo prisostvoval kongresu Poljaki utrjujejo mejo proti Nemčiji Berlin. 22. avgusta, i. Nemški listi poročajo o mrzličnem utrjevanju poljske meje napram Nemčiji in o velikem premikanju poljskih čet med Varšavo in LuhUnom. 55. poljski pešpolk je bil premeščen iz Poznanja v Pomorjansko in se je u tabo ril tik poleg Gdanska, Med Liso in Zaboravo so Poljaki začeli napenjati bodečo žico, povsod drugod vzdolž meje pa naglo grade utrdbe, jame proti tankom in povsod nameščajo strojnice in topove. Ameriško javno mnenje o mednarodnem položaju Pariz. 22. avgusta, e. Tukajšnji listi objavljajo vest iz New Yorka o anketi tamošnjega instituta za javno mnenje. Ta institut se je obrnil na ameriško javnost in ji stavil vprašanje, če bo vojna v Evropi in če bo v primeru, da se Anglija spopade z Nemčijo dn Italijo, tudi Amerika zapletena v ta konflikt. 76 odstotkov udeležencev je glasovalo pritrdilno. Na drugo vprašanje, kaj bo storila Amerika v primeru izbruha vojne v Evropi, je 25 odstotkov udeležencev glasovanja odgovorilo, da bodo Zedlnjene države poslale v Evropo svoje čete, 40 odstotkov pa, da bodo Zedinjene države pošiljale samo orožje in municijo V zvezi s tem naglašajo angleški listi, da je izid tega glasovanja vsekakor zanimiv, saj jo leta 1937 glasovalo 37 odstotkov, leta 1938 pa 52 odstotkov udeležencev, da bo vojna v Evropi. Jugoslavija in Bolgarija popolnoma solidarni Sofija, 22. avgusta, e. »Ime*« je objavil članek, v katerem med drugim pravi, da sta Bolgarija in Jugoslaviji odločeni, da bosta do konca izvajali politiko neodvisnosti in nevtralnosti. Po izjavah tukajšnjih politikov bo šla Bolgarija roko v roki z Jugoslavijo. Novi angleški poslanik Pariz, 22. avgusta, i. Francoski zunanji minister Bonnet je imel anoci razgovor z angleškim odpravnikom poslov Canipoellom. Po vesteh iz Londona bo sedanji pariški odpravnik poslov imenovan za angleškega, veleposlanika v Beogradu. Južni Tirnici naseljeni na češkem London, 22. avgusta. L Včerajšnje >Ti-mes< poročajo o nasilni germanizaciji Češke in Moravske. Po londonskih vesteh nameravajo nemške rodbine, ki se morajo izseliti is Južne Tirolske, naseliti na Mo-ravskem, da bi tam še bolj ojačili nemški vpliv in polagoma Cehe popolnoma, lansirali. Češko deco vabijo, naj se vpiše v nemške šole. češke delavce pa, naj gredo na delo v Nemčijo. Izdana so bila tudi navodila, naj se odkupijo češka veJepose-stva, ki se naj raadele nemškim rodbinam. Jeruzalem, 22. avg. e. Na poti iz Jafto proti Jeruzalemu je bil blizu samostana Da trun izvršen napad na avtomobil francoskega konzula v Haifi Teroristi, ki so bili skriti v zasedi, so oddali na avtomobil šest strelov. V avtomobilu sta bila konzul Guillard in njegova soproga, ki ste pa k sreči ostala neposTcodovaria 33 m* tz Amerike Soutlisjnpsoa, 22. avgusta. L Včeraj je v tukajšnji roki pristalo veleletalo >Tar>-kse CSipper«, ki je v 33 urah prispeto is New Yorka. Na letalu je bilo 26 potnikov, psjssjj tega pa je imelo tudi obilo pošte. In poplave Tlenotn, 22. avgusta, i. Japonska tehtala so včeraj bombardirala mesto Takm na Kitajskem. Popolnoma Nepričakovano je pribrnelo 36 japonskih letal, ki so napravila pravo opustošenje. Razdejanih *r bilo mnogo hiš. Bombardiranje je za l v a>ko 500 smrtnih žrtev. Kakor javljajo iz Tien-cina. se tam poplave širijo m je voda narasla 3 m nad normalo. Tucfi v Taktu so bOe te dni ogromne poplave ki je SOOO ha ▼ vodi. čitafte In Širit" »Slovenski Narod«! Borzna poročila. Carin, 22. avg. Beograd 10. Pariz 11.725, London 20.72. New York 442.6875, Bruselj 75.20, Milan 23.30, Amsterdam 237.50, Berlin 177.65. Praga 15.15. Varšava 63.40. Sofija 5.40. Butar«** 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc,tarok. XJ. svgasta m Sh*v. 189 PeOttinl e6$ernU\ Potreba ZOVih pOSta] na gorenjski progi holgarlfm In Ju&oOmvtkt Zagrebška »Sova ri/eč« /# v »vo/t zaoVi/f številki objavila vele zanimiv članek pod nas/oiom »Bolgarija zopet ne kf|J|#eu«r. /a rega članku posnemamo. Pn vsem vijuganju bolgarski politiki vendarle opažamo eno stalno ravno linijo. To je v odnosa jih z Jugoslavijo. Kakor je znano, sta obe driavi pred dvema letoma sklenili pakt večnega prijateljstva Seveda* ako za taktnimi pakti ne stoje narodi, taki pakti v današnjih časih nimajo posebne vrednosti. Ali prepričani ste lahko, da je velika večina bolgarskega naroda naibolie razpoložena napram Jugoslaviji, seleč edino, da bi med dvema slovanskima državama na Balkanu zavladalo tesno prijateljstvo in trajen mir . . . Temu splošnemu narodnemu razpoloženju odgovarja želja, da bi obe državi postopali složno tudi v zunanji politiki. Toda to ni tako lahko, niti enostavno ... Interesantno je. da tudi obe skupini velesil svetujeta Bolgariji in Jugo slaviji, naj bosta složni, vsaka izmed teh d\>eh skupin seveda v pričakovanju, da jih bo pridobila zase. Veliki del javnega mišljenja je orientiran napram zapadnim velesilam, no, zdi se, da je po sklenitvi zveze Turčije z Anglijo padla cena bolgarski zvezi na londonski politični borzi. Sredi tega kolebanja, kaj je mogla službena Bolgarija storiti drugega, kakor da Javno proglasi svojo nevtralnost v bodočem konfliktu? Ta odločitev za nevtralnost, dati ima na sebi značaj začasnosti, je dobila večji pomen s tem, da je tudi Jugoslavija z njo soglašala. Ta skupni nastop bolgarske in jugoslovenske diplomacije, s katerim se je v tej kritični dobi manifestirala sloga slovanskih držav na Balkanu, je vzra-dostil Bolgare In zbudil v njih velike nade. Nihče pa ne more danes predvidevati, se bodo H in v koliki meri uresničile te nade. Treme jši krogi naglasa jo, da je £e to velika pridobitev za balkanske Slovane, da bosta obe bratski državi složno čuvali svojo nevtralnost. Ali pri tem se pojavila eno vprašanje: kakšno nevtralnost? Vsakomur, ki misli s svojo glavo, je jasno, da samo oborožena nevtralnost more preprečiti, da država ne postane vojno bojišče. Pa naj je Bolgariji še tako naklonjena Jugoslavija m naj ima še tako hrabro vojsko, nič ji ne bo pomagalo očuvati svojo nevtralnost, ako ne bo zadostno preskrbljena z vojnim materialom. Na žalost pa Bolgarija ne proizvaja tega v zadostni količini, kmesmr n&SS tr »o.*»«.«Ka. Ker so ji pota k zapadnim velesilam zaprta, bo mogla vojni material dobivati samo od drŽav osovine alt iz Rusije. Toda nobena izmed velikih sil je ne bo usposobila ga bojevanje, ako ji prej ne zapiše svoje duše. Kakor je videti, je mnogo lažje proglasiti nevtralnost kakor jo očuvati. Obrne li se Bolgarija na eno ali drugo stran glede oborožitve, je z njeno nev-ti- jstjo že končano. Ako pa ostane raz-orožena, bo pregažena in lahko obenem z nevtralnostjo izgubi Še svojo neodvisnost. Takšnemu riziku pa se Bolgari ne bodo izpostavljali nikomur na ljubo. Oni sedaj potujejo po Evropi, razmišljajoč in preudar-/a/oc, medtem pa so obnovili diplomatske Tveze z Rusijo. O vojni m&čl Rusije Londonski »Times« priobčuje zelo zanimive podatke o vojni moči sodobne Rusije. Po teh podatkih ima Rusija danes pod orožjem 2 milijona vojakov, ki so izvrstno iz-vežbani in opremljeni z najboljšim modernim orožjem. Mobilizira lahko 25 milijonov vojakov. Topov ima 20.000, mitraljez 43.000, metalcev bomb in rovovskih topov 27.000, tankov od 2 do 36 ton pa 10.000. Vojska ima na razpolago blindirane vlake in težke oklopne avtomobile. Vojakov-le-ialcev Šteje ruska vojska 100.000, število zračne pehote pa znaša 10.000. To zračno pehoto obenem m mit t alježami in lahkimi tanki prenašajo težki avioni v skupinah od 100 do 120 mož za sovražnikov hrbet. Ruska armada ima 10.000 borbenih avionov prve linije. V letalski industriji je zaposlenih 250.000 vojakov-delavcev. Letala se izdelujejo v 15 tvornicah. Vsako leto se izgradi 10.000 letal. Za Izobrazbo letalcev in njih izvežbanje skrbi 20 vojaških letalskih šol Zapadna meja Rusije od baltskih držav do Rumunlje je dolga 3000 km in na njo se steka 47 železniških prog. Izmed tah jih le 18 dvotirnlh. Vse železniške proge so med seboj v obliki mreže povezane. Zgrajene so moderne ceste za velik promet, a Moskva je zvezana z Minskom z najmodernejšo avtostrado. Teh prometnih zvez leta 1914 $e ni bilo. Te prometne zveze omogočajo ruskemu armad ne mu vodstvu, da lahko v 15 dneh spravi na mejo 130 divizij. 9 čim se $lui\ noroduT V glasilu Andreja Kri znana »Slovenskem delavcu* čitamo na prvi strani: »Upravni odbor Delavske zbornice Je na svojih zadnjih dveh sejah soglasno sklenil, da odpove marksistom (socialistom) prostore, ki jih je doslej brezplačno dajala na razpolago v prostorih zborničnih ekspozitur v Celju in Mariboru. Marksizem je v našem narodu sebi vzel pravico do obstoja. Greh bi bilo podpirati ga v kakršnikoli obliki. Koristi delavskega stanu in celega naroda so ¥ bistvenem nasprotju s koristmi socializma. Zato ga tudi naša Delavska zbornica kot predstavnica vsega slovenskega delavskega stanu več podpirati ne sme. Smatramo, da je katoličan v vesti dolžan, da mu vsako pomoč odreče in odvzame. Upravni odbor naše Delavske zbornice ja s tako odpovedjo lokalov socialistom storil svojo veliko dolžnost. Mi ta ukrep m nažege versko socialnega, delavsko stanovskega in narod-nostnegaO) stališča iskreno pozdravljamo. Prepričani smo, da ga bc z istimi simpatijami pozdravila vsa slovenska katoliška javnost, kajti udariti - - marksizmu f*©«*-lizmu) se pravt — služiti narodule — AH je treba k temu še komentarja? DANES ZVEČER povohajte svojo pazduho, svoje nogavice in čevlje, slasti, ako Vas pečejo noge. Neprijeten duh po potu udari v nos Vam in oru-gim. JUTRI kupite v lekarni ali t drogeriji Sanoped v originalnem zavitku. g* porabite točno po navodilu tal naslednji saa zopet povohajte! Nič slabega duha, nosTc zdrave, hoja lahka, čevlji čisti, nogavice eejel Tak trajan učinek je samo. če uporabljat* bW-kankurenčni originalni »anoped, kateremu druga sredstva vam snaha I Ljubljana, 22, avgusta Ns gorenjski nrogi je potrebnih val postaj? Ali jih ni te sedaj preveč? Poglejmo, kaj prs vi jo o tam strokovnjaki t V prosu", ki jo je izdalo Zdruienje železniških uradnikov ljubljanske oblastne uprava, zagovarjajo pisci uvedbo novih postajališč na gorenjski progi in siea? med Ljubljano in Kranjem. Struktura potniškega promet* na progi Ljubljana—Kranj ima izrazito lokalni značaj, podobno kakor na progi Ljubljana— Kamnik. Na progi Ljubljana—Kranj vozi na dan 17 potniških vlakov, mod Ljubljano in Kamnikom pa 14. Povpre&ne razdalja postaj in postajališč je med Ljubljano in Kranjem 4 km. med Ljubljano in Kamnikom pa samo 2 km. Ker je značaj potniškega prometa na progi Ljubifsna—Kranj enak kakor na progi Ljubljana—Kamnik, pomeni to, da med Ljubljano in Kranjem le ni dovolj postajališč. O tem se lahko prepričamo tudi pri podrobnem proučevanju krajevnih razmer. Razdalja med postajami odnosno postajališči na progi med Ljubljano in Kranjem znaša izven ljubljanske okolice (izjema js le razdalja med Žabnico in Kranjem 5.2 km) povprečno 3,5 km, a razdalja med šišensko postajo in Vižmarji je 5.3 km To nasprotuje pravilu, naj bodo postaje čim gostejše, čim bolj se proga približuje pokrajinskemu središču, večjemu kraju, v našem primeru Ljubljani. Ljubljana se sedaj ie spaja s Št. Vidom, v odseku med šišenskim kolodvorom in Št. Vidom je prav za f>rav že skoraj nepretrgano našel jo bližnje jubljanske okolice. Nujno potrebno je torej, da v razdalji 2.7 km od šišenske posti* je postavijo novo postajališče Dravije. Izračunano je že tudi, da b! bilo z novega postajališča na leto odpravljenih okrog sto tisoč potnikov. S tem je zajamčena visoka donosnost postajališča za železniško upravo. Drugo novo postajališče bi bilo potrebno v odseku Medvode—Gorenja vas—Rateče v bližini goričanske papirnice (Ladja)- K temu postajališču bi težile naslednje vasi: Goričane, kjer sta dve tovarni, Ladja, 3e-nica, Podreča, Sora, Draga in Še vasi v smeri doline Ločnice. Razen tega je treba upoštevati, da dohod na postajališče Gorenja vas—Reteče ob slabem vremenu ni ugoden in pogosto celo nemogoč iz vasi na desnem bregu Sore (Draga, Sora). Izračunali so, da bi bilo z novega postajališča na leto odpravljenih okrog 40.000 potnikov, pri tem pa niso všteti kopalci m izletniki Pomemben razlog za novo postajališče je tudi, da bi vsa okolica mnogo pridobila na vrednosti in pomenu; dani so vsi pogoji za razvoj naselij, predvsem za naselitev ljudi iz mesta Podnebje je zdravo, mesto je brizu, reke nudijo priliko kopanja, zemljišča so poceni itd. Zato jo verjetno, da bi se število potnikov kmalu še podvojilo. Tudi ugovor, da bi bila razdalja med Medvodami in Ladjo premajhna (2 Iz Cella Avtomobilska nesreča sreskega načelnika. Ko se je v nedeljo popoldne vozil iz Rogaške Slatine proti Šmarju pri Jelšah sreski načelnik g. Herbert Kartin »reski načelnik iz Šmarja pri Jelšah je šofer zavo-zil v obcestni jarek, da se je avtomobil trikrat prevrnil. Nesreča je najbolj zadela g. sreskega načelnika, kateremu je zlomilo obe nogi pod kolenom. Zdravi se v celjski bolnici. Razbojnik Alojs fsogan straši po Celja, V nedeljo je prišel ▼ neko gostilno na Sp. Hudinjl nek moaki, katerega je gostilničar takoj spoBnal za aioglasnega razbojnika Rogana, katerega mariborska policija neumorno išče, ker je is aretirala njegove pajdaše, ki sedijo v niarlboreldh naporih. V bližini se nahajajočeran poMufJiSBSSSS stražniku je gostilničar javu, da se nahaja v njegovih lokalih nežni Jeni gost. Stražrfk je prišel T sobo. kjer se Je nahajal Roga© ter je zahteval od njega, da se legitimira, Rogan se je hotel tegi timirati, ko je v sosedin' sobi prepir, jstssjjjslj PS_fc staro* da jih umiri, med ham IsisJhf nsjsboj-nik kratko priliko m tsgme skozi vrata proti okoliškemu pokopeJ&Čo. Stražnik sa je zapodil za njim, uscretfl dvakrat pa ga ni zadel. Tako je bfja zaenkrat ▼ Oerju razbojniku sreča mthv Upamo, da ne bo dolgo užival svobode, ampak, da bo kmalu pedal v roke pravice. —e Nesreče in narodi. Bo Je CT-JUjjJ posestnikov sin ta IVilsek1) Bdvard Barvat ona* ral hruške je padel s đwreaa ter al sSomO lovo roko v zapestja. — poškodoval na glavi. Šofer, 81 let star tz Zavedne pri Celju v nedeljo peljal ▼ flretn preko prelaza ter padel in si potolkel glavo koleno. — V nedeljo ponoči se je vračal 26-letni posestnikov sin Adolf Stemer ta Žalca proti doora. Napadla sta ga dva neznanca ter mu nadala sunek s nošam v levi kolk. — Ivan Korošec, 44-letni pogeatnlk ti Nove esrkvs je pri prevažanji padel s voza ter se polomil nekaj reber. — 80-letna Neža Gubensek tz FtUtajna Je pri zajemanji vode padla ter al sJemfla levo sjJpčnJnOv Vsi se zdravilo v celjski bomicL —c Poškodbam Je podlegel. Danes je umai 23-letni Josip Mavh ta RafcoverJ prt Brasiovčah na posfsdJcah poihodh, ki Jih je zadobil pri nekem pvetepeL —o Fsagisd laotornlh voaJL 30. be v Celja pregled Rseh *Qffl» *} javnemu prometa po du: od 10.—10^0 sa mesto Osrja od HLS0 do 13. aa »rese Celje, Gornji grad. KonJsee in Bmarje pri Jelšah, ger je to sadnji pre-glad v letošnjem bata se pozivajo vaj interesenti, da ae gotovo odzovejo vaW se bo napram dotičnim, at ae ne ht me se bomo sešteli k nios maturo T. suuUantira v v Celju. Vsa prijava nad ae pcjMsjo niku g.dr.Jotetu VfceJs* ▼£5rL M *_t« rt v Ostal Js tal nefj ■s je sivo med tukajssjbsd zmage MaHbeHinnov del jo sa pa prisne km) za postavitev postajališča, ne drsi, saj je na kamniški progi celo 6 postaj v medsebojnih razdaljah komaj 0-8 do 1.8 km. Z novima pastajališčema nt progi Ljubljana —Kranj bi se povprečna razdalja med postajami zmanjšala od 4 na 3.1 km in bi bila še vedno 55% večja kakor na kamniški progi. Zanimivo je, da je želeeniška uprava utrpela občutno škodo zaradi zmanjšanja števila potnikov na šišenski in vižmarski postaji, ko je bil uveden tramvaj. Tako je bilo n. pr. na teh postajah L 1926 320.095 odpravljenih potnikov, lani pa samo 174.353 ali 46% manj. Medtem je bil povprečno skupen porast potnikov na gorenjskih progah 56%. Z uvedbo novega postajališča bi število potnikov v odseku Šiška—Št. Vid nedvomno poraslo, ne da bi se bilo treba bati, da bi bila prizadeta Maloželezniška družba. Pisci brošure »Gorenjske proge« predlagajo tudi uvedbo potniških vlakov na progi Ljubljana—Jesenice. Na progah Kranj— Tržič in Jesenice—Rateče-Planica je pri sedanjem prometu dovolj potniških vlakov. To velja tudi za progo Jesenice—Bistrica Boh. jezero. Na progi Ljubljana—Jesenice vozi na dan 6 brzovlakov, 20 potniških vlakov in začasno po 5 izletniških vlakov. Število vlakovnih kilometrov potniških vlakov se je povečalo v 12 letih za 40°/s. To pa sedaj ne zadošča več. Pri sedanjem enotirnem prometu bi bila izvedljiva uvedba še 4 potniških vlakov in sicer Št 911a, 914a, 914b, izletniški vlak št. 934 pa bi naj postal stalen. Sedanji vlak št 914 bi odpadel Po jutranjem vlaku št. 911. ki pripelje v Ljubljano ob 7.30, sledi šele ob 12.13 v presledku 4 ur in 43 minut naslednji vlak To je prevelik presledek, zato naj bi ob 8.21 vozil z Jesenic vlak št. 911 a. ki bi pri peljal v Ljubljano okrog 10.40. Zadnji ju trnji vlak iz Ljubljane odpelje ob 7.05 naslednji vlak pa vozi šele ob 11.43 v pre sledku 4 ure in 38 minut. Ta presledek bi naj zmanjšali tako, da bi uvedli novi pot niški vlak s delitvijo vlaka M. 914 v dva vlaka, št. 914a in 914b. Vlak št. 914a bi naj odhajal is Ljubljane ob 10.50. št. 914b na ob 12.20. Tudi popoldne je prevelik presledek med odhodom vlakov št. 914 in 916, in sicer 3 ure 57 minut. Ta pomanjkljivost bi bila odpravljena, če bi postal sedanji začasni izletniški vlak št. 934 stalen. Neugodno je še. da odhaja vlak št. 918 iz Ljubljane šele ob 19.15. Odpeljal bi naj vsaj ob 18.30, kar bi bilo ugodnejše tudi za železniško upravo, da ne bo izgubila potnikov. Pri uvajanju novih potniških vlakov se morajo zavedati, da ne smejo preveč pospeševati samega potniškega prometa na škodo tovornega, ki daje največ dohodkov, toda uvedba navedenih potniških vlakov je potrebna vsekakor zaradi porasta potniškega prometa. Ljubljanski železniški problem bđava Qubl|sUf4ke sekcije Udrafeaja JugcMlovenaJOli Ljubljanska sekcija UdruJenja jujroelo-venskih maanjerjev in arhitektov nam js poslala izjavo ki je bila soglasno sprejeta na drugem debatnem večeru o ljubljanskem železniškem problemu dne 18. julija 1939 kot zaključek strokovnih razgovorov na dveh anketah o tem važnem vprašanju. Pri teh debatah je bilo navzočih po. vprečno po 80 udeležencev: inžerijsrjav, zastopnikov oblasti ter strokovnih korpo-racij In organizacij, Prtobčujemo to izjavo kot strokovno mnenje in stališče slovenskih inženjerjev v tej stroki. lajava as glasi: UJ.I.A., sekcija Ljubljana, obsoja vsak časopisni nedostojni polemični način obravnavanja ljubljanskega zelesmskega vprašanja. Ugotavljamo, da ing. Klopčar zavaja a svojimi članki javnost v zmoto s trditvijo, da je njegov projekt nekak konkurenčni projekt že obstoječim projektom za reši. tev celotnega ljubljanskega železniškega vprašanja in da bi izvršitev njegovega načrta stala 6 milijonov, izvršitev drugih načrtov, ki bi dosegli isto kakor njegov pa 300 milijonov. Njegov projekt je v resnici samo del cestnega projekta, ki skuša rešiti vprašanje samo dveh cest, Tvreeve in Celovške, in še to samo za čas, ko so zapornice Iz Kranja reč med SK Celjem In SK Atle- •—e Tečaje aa francoski, angleški, italijanski, srbohrvaški, ruski, nemški in slovenski (samo sa Slovence) jezik, nadalje za nemško stenografijo, nauk o reklami in socijalni ekonomiji priredi, kakor vsako loto tudi letos s 1. septembrom društvo absolventov trg. sol v Celju. Interesenti — tudi brezposelni naj se javijo v podružnici Jutra v Celju. —c Krajevni prorttuberkulozni ligi v Ce-/jVi is darovala gospa Pepcs Šerdonerjeva 50 dni namesto cvetja na grob pokojnega učitelja Tomaža Graha. —e Nesreče. Pri delu na polju jc Slo kolo preko stopala leve noge m mu ga ranilo Ivanu KuTidlšii 18 letnemu delavcu iz Ar je ▼esi pri Petrovčah. Friderik Lwar 47 let star kjcpai brez stalnega bivališča je pred-snočntm spal v neki baraki, kjer je padel ter si polomil sobra. Oba se zdravita v celjski bolnici...... Rojaki iz Francije v donovim Ljubljana. 22. avgusta rVj obisku mjuaii 11 ht Nemčije, zaposlenih v tamošnjih radarskih revirjih, ie prispela danes v domovino tudi večja skupina naših izseljencev far Francije. sta glavni kolodvor so prispeli % brzim ilstn iiir s Jesenic, ki le imel 40 msnut zamude. Ms kolodvora se je le pred 9. zbrali večje množica ljudi, po večini sorodnikov naših izseljencev z Dolenjskega m ac brvee Štajerske. Ko je privozil vlak ne fjdavni kolodvor, se jc vsula množica pred tri posebne, lepo okrašene vagone, iz katerih so izatopiH rojaki, vidno vzhičeni nad topim sprejemom in svidenjem s svojimi dragimi. Rokovanja, pozdravljanja in vzkli- kanja ni bilo ne konca ne kraja in so marsikomu stopile v oči solze radosti. Ni čuda, saj 80 ae mnogi vrnili na obisk v domovino po dolgih, nekateri odo po dvajee-tm in petnajstih Istih. V imena ljubljanskega Škofa kot predsednika Rafaelove družbe jih je najprej pozdravil prelat g. Vole. v imenu banske oprave pa ravnatelj g, Fink. Po tem ofi-eiemem pozdravu je zopet sledilo živahno pozdravljanje med sorodniki in znanci, nakar so se dragi rojaki razšli po mestu aH pa ao takoj stopili v vlake, ki so jih odpeljaB v njihove kraje. Skupme rojakov iz Francije je stola 204 osebe. Vodna sta jo gg. kaplan Grhns in nestcij Slibar. Iz Metra so se odpeljali včeraj) ob 9. in so nato potovali preko Sear-brnekna, Monakoveea in Sofnograda naprej v domovino. Na obisku t domovini bodo trt tedne, dne 11, septembra na se bodo odpeljali zopet nazaj v kraje, kjer si stalijo kruh. Drage rojake, ki so zaposleni po veemi v rudnikih okrog Merlebacha, Metza ki drugod, pozdravljamo t domovini naj-;je radi mi. Seleč jhn mirnega od-t, prijetne zabave in razvedrila! Šolstvo ki de IB. v sobi do dne 31. t. ni L1^1? tu ojf 19. V, Vel pefSTBjrsi ispiti ho. ob 8. Itesffsil jgttov F Jugoslovensko-bolgarska liga je eno naj. nlajših m najagilnejših društev v Kranju. j Oeprav ne obstoja niti celo leto dru, vendar že lahko s ponosom pokaže na vidne J uspehe svojega dela za utrjevanje prtja-. celjskih odnosov med Jugoslavijo in brat. sko Bolgarijo. Nedavno je a primerno podporo omogočila krajše potovanje v Bolgarijo petim dijakom tukajšnje gimnazije in eni abiturientki, v začetku meseca pa je poslala pet visokoSoleev na enomesečno študijsko potovanje po Bolgariji, da bi f spoznavanjem naroda, razmer in naravnih Krasot bratske zemlje aktivno sodelovali pri sbližanju in delu za večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Seveda taka potovanja združena z velikimi ti. nančniml žrtvami, katerih bi liga sanui ne zmogla. Toda odprte roke zavednih m velikodušnih dam, gospodov in podjetij so ligi radevolje pomagale, da je svoj za prvo leto obstoja začrtani program v polni meri izvršila. Prav posebno zahvalo je Jug.-bolgaraka Mga v Kranju dolžna direktorju gen, dir. drž, železnic g. Cugrnu. su in upravi bolgarskih drž. železnic, ki st- z znatnim znižanjem. Železniških vozovnic omogočila Študijsko potovanje petih visokošolcev po Bolgariji, Pozivamo našo narodnozavedno javnost, naj s pristopom v Jugoslov._holgarsko ligo v Kranju moralno in gmotno podpre njeno idealno delo in tako utrdi v nas vseh vero v trajno povezanost in boljšo bodočnost Slovanov I Staro »idovje Jelenovega Klanca, Sd meji na spodnjo šavnikovo pot, že pada pod udarci krampov in dela prostor novemu položnejšemu širokemu klancu, tako da bo nromet ob dovraitvi vseh nameravanih del tudi v tem odseku nase velike državne ceste varnejši ln združen z manj. 3±mi težkočami. Prav tako napreduje delo za razširjenje savskega mostu in je novi levi trotoar * —ečan in predan prometu, dočim se s hvalevredno naglico sedaj nadaljuje razširjanje desne strani. Graditev povzroča sicer precejšnje zamude vsem vozilom, ker je mogoč samo enosmerni promet, treba bo še par tednov potrpljenja. Skrbi nas le, da se ne bi de. la na Jelenovem klancu po nepotrebnem zavlekla in prosimo zato gradbeno oblast in gradbeno podjetje, naj jpodvzameta vsa potrebno in ne opustita ničesar, kar bi lahko brez večjega rizika in stroškov pospešilo dogradi tov te prometne in važne ceste. Stene očistite nag... Poziv v petkovi številki —lista. katerim smo opozorili rta klaverne ostanke iz pretekle vo. ttvno dobe s posebn im, ozirom na kričeče slavospeve odsluženemu vodji Stojadinovida, nt naletel na gluha ušesa in ■ zadovoljstvom ugotavljamo, da je precej hiš-nsh posestnikov dalo te dni odstraniti le nad pol Ista stare znake — svoje m nase sramote. Glede napisov šn lepakov po jav. nJb zgradbah, zidovih in plotovih pa bodo mfrmU odgovorni javni činitelji čim prej ukreniti vas potrebno, da bo ta nesnažna reiriama rzgtnua, ker bodo ie humoristi-ent Url poskrbeli, da spomin na nesrečnega Srečka Sreokoviča ne bo prehitro ugaa- Iz Kamnika Sokolsko društvo Kamnik je ob koncu prejšnjega tedna priredilo nekaterim svojim članom skromen, a prisrčen večer. Spomnilo se je 60letnega jubilanta Alojzija Zidariča. uslužbenca davčne uprave, obenem pa se je poslovilo od svojega podna-čelmka Daliborja Hladnika, železniškega nameščenca, ki odhaja na novo službeno mesto. Bil pa je ta večer posvečen tudi br. Zorano Cilindra, tukajšnjemu urarju pri Vilku Cerarju, ki je stopil v nedeljo v zakonski jarem. Tako js ta večer potekel v znamenju jubileja, slovesa in — fantovščina. Povoda za žalost torej prav sa prav ni bila, vladala sta dobra volja in veselo razpoloženje. Brat podstarosta in prosve-tar sta izrekla vsem prizadetim iskrene čestitke in želje. Kdo bi verjel, da nas Alojzij Zidarič praznuje te dni oOIetnico. Kljub težkim udarcem usode, ki mu po vojni kot emigrantu iz Italije ni bila posebno naklonjena, je njegov dub oatal živ in čvrst, V težkih borbah na narodnih mejah v Primorja as je izklesal njegov značaj. Če povemo, da si v 14 letih, kar je tu, ni mogel urediti svojega nameščenja, čeprav je bi ie pred vojno stalno nastavi jen v davčni službi, potem se lahko vidi. da njegova pot si bila kaj prijetna. V skrbi sa dru srnico m v borbi sa kruh mu je potekalo irrijenje, pri vsem tem pa je ostal vedno enak, nesebična in požrtvovalen Idealist. Vidimo SU vseskozi pri Sokolu, kjer pomaga pred »sesti s delom m je povsod, kjer g« društvo potrebuje. Ne moremo si misliti, kako bi So brez njega. Zato naj para ▼er-iame, da je želja, da bi ga le dolga leta imeli med nami iskrena, m mu kličemo ponovno: Na mnoga leta! Na novo službeno me$to na Kidan) most odhafa železnl*V-i a*m-«Bcn;gc Daiibgr Hlad ofc, hUkot um jc M zaprte! — na ta način, da v sredini med tema dvema cestama napravi podvoz pod glavno progo — in seveda tudi pod gorenjsko progo, ki jo zaradi tega iamalui — ter napravi k temu podvozu obojestransko klance po 280 m dolge. Ta njegov projekt as železniškega vpra. sanja sploh ne dotakne, pušča celo železniške zapornice na TyrŠevi in Oslovski cesti, da še nadalje obstojajo, cestni promet na dveh glavnih mednarodnih prometnih žilah pa odvaja v stranske hude ovinke in povečuje nevarnostni moment. Skratka: K lončarjev projekt ni saisanJ-ški projekt, ker predstavlja nespremenljivo delno rešitev samo snaga dela cestna, ga vprašanja, a še to rešuje v tehničnem in prometnem pogledu porazno ter končno neutemeljeno omalovažuje važnost obeh glavnih prometnih smeri ljubljanskega mesta. U .J .1 Ji,., sekcija Ljubljana, prehaja preko žaljive in nekolegialne Klopčarjeve polemike. tT-I.I.A.. sekcija Ljubljana, ne smatra aa potrebno, da hI menjala že ponovno nagla. seno svoje pritrdilno stališče napram v ospredju stoječemu poglobitvenem projektu in zaupa popolnoma v korektno in strokovno prkvilno poslovanje tehničnih organov, ki so poverjeni s proučevanjem Ijub-ljanskegm železniškega vprašanja. kol izgubi, mu Iskreno čestitamo k napredovanju, želeč mu uspehov v njegovi službi. Z njegovim odhodom bo pri kamniškem Sokolu nastala občutna vrzel; kot podna-čelnik Sokola je poleg skrbi za svojo dru-žinico in delo v naporni službi, daroval ves prosti čas sokolstvu. Kolikokrat Je prišel ves zmučen \z službe, toda ni pozabil pogledati v telovadnico Ker vemo, da mu bo sokolstvo tudi na novem mestu stvar, -a katero bo tudi nadalje delal in živel, se poslavljamo od njega tako, kaknr se poslavljajo tisti, ki jih je skupno sokolsko delo navezalo k bratstvu, ki ne pozablja. V nedeljo se je poročil Zoran Cunder, sedanji podnačelnik in praporščak Sokols z gdč. Fani Drečnik. tiskarniško uslužbenko. NTa omenjenem fantovskem večeru je mogel videti, da ga imamo radi in da so temu primerne tudi nase želje v njefiovem novem življenju. Mlademu soknlskemu paru še enkrat iskreno čestitamo in želimo obi:o sreče! ŠAH Nacionalni Šahovski turnir Včeraj ao igrali XV. in poslednje kolo izločilnega turnirja. Ker se je po večini Sa v predzadnjem kolu odločilo, katerih 8 igralcev pojde v finale, se je skoraj večina partij končala remis. Le v B skupini je bilo več borbenosti, ker je slo sa četrtega finalista. V A skupini so bile Končane razen ene vse partije, v B skupini pa so bile prekinjene tri. Zato v tej skupini še ni znan vrstni red prvih Štirih- Finalnega tekmovanja za naslov nacionalnega mojstra se bodo iz A skupine udeležili GH-gorić, Siska., Jerman in Raj ković, iz B skupine pa prof. Gabrovaek, Šorli, Rabar in Subarič, V A skupini je B. Pavlovič premagal Mlinarja, Muha pa je podlegel Drašiću. Partije Ivkov — Atijas, Raj kovic -— Jerman, Feuer — Gligorič. Got ti ieb — Siska in S. Pavlović — Medan ao bile remis. Prekinila sta Majstorovič in Lieul Stanje v A skupini je naslednje: GU'igo* rie 12. Siska 11. Jerman in Raj kovic 10, B. Pavlovič 9 in pol, Feuer 9, l>ra4tč 7 in pol, Lieul in Majstorovič 7 (1). Gott-lieb 7, Ivkov 8, 8. Pavlovič 5 in pol, Medan 5, Atijas in Mlinar 4 in pol, Muha 3 in pol. V B skupini je Savle podlepsl Gabrov-žku, fiubarić pa je premagal Mu?>ikt Rn-mis so bile partije Carev — Slokan, Berne* — Rabar, Kurjaekl — CTindrie, praki-ZjfJJ pa so ftorii — Filipčič. Kohn — Lon- čartč in Staklč — Weia. Stanje v 3 skupini: prof. GaHrovsek 12, Sorli 11 (1), Rabar 11, Subarič 10 l*J»St, Bemer 10, Savič 9. Carev 8. Slokan 7 in pol, Weise 7 (1), Kohn ln Stakič 8 in pol (1), Muždek 5 in pol, Ftlipčič 4 in poi (1), Lončarič 4 (1), Cindrnč 4, Kurjački 3. KOLEDAR Danes: Torek, 22. avgusta katoličani: Timotej DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sap ho Kino Union: žena na razpotju Kino Sloga: Marionete Kino Slaka; Pustolovščine Toma Sa-wyara DKIURNK LEKARNE Danes: Dr. IHccolt, TvrSeva cesta S. mr. Hočevar, Celovška cesta 62. mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. igntjakobtkotrnovtka podružnica CMD vabi svoje člane, da se danes ob pol 15. udeleže pogreba svojega člana g direktorja Jakoba Zupančiča izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. ćiped a'fa Pred kratkim smo čitali v nekem listu o sv. zakonu med drugim tole: »Nekateri ljudje ao brez zavesti o visokem poslanstvu te božje institucije, brez zavesti o velikan skem pomenu zakona za posameznika, za družino, za narod, za državo, za človeško družbo sploh* Res je, da potameim liud>e premalo upo-itevajo važnost zakonske skupnosti, toda ne le posamezniki, celo oni, kt bi jo morali pospeševati, jo razdirajo. Zgodilo se je tole: Živim s možem skromno življenje v nevelikem kraju in imam malega otroka T|| « t >H •*«»?* ' r t fr * i i *1 e A t «#t« • * t m , ..i Kako naj bo šo- lam skupnost zakona sveta, če tisti, ki najbolj poudarjajo to, ločijo zakone in trgajo otrokom matere in ošete is druiinskaga življenja. Kaj pravite k temu? Prlsadeta utltiMttlHtlHI.il ?o«$«fif In asfanl član VtflRlkov« srsifesf 4LOVIN1E1 NAlODc %•***. %% m»ti M •Mit S* septembra od «• do 13. «re VSI V POSTOJNSKO JANO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se »prejemajo pri PUTNIKU v Ljutolj*"*. Tvrševa c II. Telefon it, 24-7«. i' o j a i n i I u : t M i, I erozije I«, Beograd - lp pri vseh uradih »Putnika*. DNEVNE VESTI _ Kakšne *o olajšave «* obiralce Je*en»kega ljubljanskega velesejma v ino-asanstvuf Na podlagi velesejmske_ legiU-maeije, ki jih prodajajo vsi večji inozem-S^potniSki biroji, pa tudi f«™tove«2» konzulati, imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma. ki bo od 2. do U septembra, brezplačen vizum. Na Wlgrt«* im^°^ slednji popuste: v Nemčiji v Boi- ž^r.ji 50% Grčiji 25, Madžarski 25, Italiji 30 Poljaki 33, Rumuniji, Franciji m ftvici fe*Va V Jugoslaviji imajo 50% železniški popust na ta način, da jim je potovanje iz Ljubljane nazaj do meje brez- plt^npo*kusr*a oddajo beograjske kratko, valovne postaje. Danes v zgodnjih jutra-njih urah je beograjska kratkovalovna radijska postaja oddajala prvo poizkuano oddajo z usmerjenimi valovi, in sicer proti Severni Ameriki na valu 19.69 m in pozneje na valu 25.56 m. — Državne tovarne sladkorja imajo dovolj zaloge. Zadnje čase so se razširile vesti, da je v nekaterih krajih v državi zapet začelo primanjkovati sladkorja in da še ni dovolj uvoženega iz Češke. Glede na to sporočajo iz državnih tovarn sladkorja, ki imajo v zalogi uvoženi sladkor, da je na čukarici in v Belju dovolj sladkorja in da se lahko z njim založe trgovci v poljubni količini. — 160 miUjonov din za ceste v drinski banovini. Gradbeno ministrstvo je izdelalo načrt o modernih cestnih delih v državi. Po tem načrtu dobi drinska banovina 160 milijonov čin za svoje ceste. — Direktor berlinske državne opere "» znanstvenem potovanju po Jugoslaviji. Direktor berlinske državne opere Kurt Palrn^ ki je letos vodil festivalske svečanosti v Bavreuthu. je na potovanju v Jugoslavijo, da prouči našo folkloro in zlasti narodne noše. Berlinska opera se namreč zanima za nekatera naša operna dela in je potrebno, da temeljito pripravijo te predstave. — Zaključek podajanj med Nemčijo in Jugoslavijo o finančno-'Javčnih \T»raaanjih. Včeraj so bila končana gospodarska pogajanja delegatov nemškega finančnega ministrstva in zastopnikov naše države v Crikvenici. Začela so se že 10. t. m. Obravnavali so vsa vprašanja, ki so bila na sporedu, in je v vseh primerih prišlo do popolnega sporazuma. Delegati so se med konferenco posluževali ladje s>Miloš Obilic«, ki jo jim je dalo na razpolago finančno ministrstvo. Nemški delegati ©o bili tudi na izletu na bližnjih otokih. — Ustanovitev državnega zavoda za proizvodnjo veterinarskih cepiv m zdravil. Po državnem proračunu za leto 1939-40 je določenih 10 milijonov din za ustanovitev, odnosno izpopolnitev državnega zavoda za produkcijo veterinarskih cepiv in zdravil v Beogradu. Ker v Zagrebu obsoja že več iet eksperimentalna postaja na veterinarski fakulteti in je dosegla ie lepe uspehe, je bil njen šef dr. Jezic pozvan, naj sodeluje pri organizaciji novega zavoda v Beogradu. Ta strokovnjak ho pa Se nadalje sodeloval na zagrebški postaji. Tudi v Zasrrebu bo ustanovljen podoben zavod za izdelovanje veterinarskih cepiv in zdravil, za kar bodo prav tako prejeli 10 milijonov din. Kavarna »Stritar« danes v torek vso noč odprta! Dospela je nova damska kapela. — Licitacije za graditev silosov. Privilegirana delniška družba za silose v Beogradu je razpisala licitacijo za zgraditev šestega silosa v naši državi in sicer v Nikšicu. Kapaciteta tega, silosa bo snasa-la 500 vagonov. Dva večja silosa bodo zgradili v šabcu in Pančevu s kapaciteto po 1000 vagonov, štirje silosi po 250 do 500 vagonov bodo v Bijeljini, Podgorici, Beranih in Nikšicu. V tehničnem oddelku družbe izdelujejo načrte za zgraditev silosov v Mostaru, Gospiću, Goragdi, Priboju, Mariboru in Prijedoru. Računajo, da bodo v začetku prihodnje stavbne sezone začeli graditi najmanj 15 silosov, — Roparski napad sredi Osijeka, V nedeljo zvečer se je pripetil drzen roparski napad sredi Osijeka. Blagajničarka kina sRoval« se je vračala po končanih predstavah domov in nosila s seboj okrog 4500 dinarjev. Sredi mesta v Neumannovi ulici sta jo napadla I81etna Milan Puhalo in Josip Operman. Blagajničarka se je obupno branila in ni izpustila torbe b da-narjem. Kmalu so ji prihiteli na pomoč ljudje in pregnali drzna napadalca, Milan Puhalo je sin ugledne družine in je zločin zbudil v Osijeku veliko pozornost. — Ljubavna tragedija na beograjski ulici. Včeraj dopoldne se je v Ulici kneza Pavja odigrala krvava ljubavna tragedija. Delavec Sergij Dubinski je nekaj ea-sa livel v skupnem gospodinjstvu s tovarniško delavko Stan o Djordjevič. Kor je med njima prišlo večkrat do hudih prepirov, ga je Stana končno zapustila, Pu» binski se s tem ni mogel sprijazniti in k« je srečal Djordjevičevo na ulici, jo je napadel in zabodel z nožem v vrat, čeprav so ljudje dekletu kmalu prihiteli na pomoč, mu vendar niso mogli več pomagati. Dubinski ji je prerezal grlo in je kmalu izkrvavela. — Požar v tovarni glavnikov v Zagrebu. Včeraj popoldne je izbruhnil v tovarni glavni-, o v in gumbov v Zagrebu v Ogri-zovičevi ulici hud požar, ki se je kmalu razširil po vsam poslopju. Kljub temu aa je gasilcem kmalu posrečilo omejiti ogenj, a Škoda je vendar žejo velika., _ Hote) je umoriti jetičnega bolnica* da ne bi raznašal bolezni. V Zagrebu je včeraj 401etni trgovski potnik, ruski emigrant V. Bjeleokl na (3oljaku napadel ■ polenom Jurija Krasa, ki leži tuberkulozen že 8 mesecev. Bjelecki ga je hotel umori- ki jih je priklical z zadnjimi močmi. Bje-leckega sp aretirali, Krasu pa ae je adrav- je zaradi hudih udarcev zelo poslabšalo in bo najbrže kmalu umri. a Vpisovanja v enoletno državno pri« anano trgovsko aetlisoe »Chrftstofov uenj zavod« —t m pravico javnosti —, LJubljana, Domobranska cesta 15 se vrši inevno dopoldne in popoldne. Šolska izvest j a in novi ilustriram prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali posebna, — Največji in najmodernejši zavod t« vrsto v dr. žavj. Novo soisko poslopje: Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, železniške Karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! —i Konceaioiiirano prevozništvo ge. Ane Čolnar is Novega mosta je pričelo voziti vsak torek in petek tovore iz Novega mesta v Ljubljano in nazaj s svojim novim tovornim avtomobilom, ki ga vod: šofer g, Ivan Dolmpvič. Vse, ki si žele hitre in tostnozgozar je v zaporu sezul nogavice in jih zvezal, nato pa se obesil. Orožniki so ga še pravi čas res li in odrezali, vendar pa je bil te nezavesten. Pavi ao pripeljali v bolnico posestnika Pavla Malovrha iz Sv. Jož ta ter posestnika Jožeta iz Hotederšice. Oba sta se z drugimi romarji vred vračala z izleta na Sveto goro pri Gorici in sta na vožnji domov stegovala iz vjaka roke. Mimo je tedaj pridrvel vlak. ki je obema polomil kosti na levici, E Blok so prepeljali v bol* nleo dijaka Desana z>.garja, Žagarju se je pr- startu z jadralnim letalom prehitro odpela guma, ki ga je z vso silo udarija po obrazu in mu poškodovala oči. Davi ao pripeljali v bolnico tudi dve žrtvi pretepe. V omartnem ob Savi ao imeli včeraj zagnan je, na katerem je bik) zelo veselo; bili pa so po gostilnah tudi sitni pivci, med katere sta zašla delavec Franc Anžur in* Franc Volta ki sta oba doma i^ Polja. Med tepežem je bil Anžur rrnjen z nožem v pran. Volto ao pa oklali po životu sa PQ rokah- DANM NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! » »«- »t. ta »»- V ffl4*nl vlogi MAGDA BGIDfUDEK ££NA NA RAZPOTJU aUNO UNION, tel. 22-21 ■nsaa Is sja«** ob 11. It. Ul ti, fi i DU A življenjski roman kurtizane UNO MATICA — Iti« 81-94 911 S 11 V po zapiskih Alfonza Daudeta V fi. Vlogah Mar* Marine*, članica Oomedie Francalse in Jean Maz. Ta film je posvečen mladini, ko stopa v življenje, a še ne pozna njega nevarnosti Važnost lelenjave v ljudski prehrani Na latoinjem Jaasnsksm 1 jubljsnakem v* lesejmu bomo videli tudt strokovno prirejeno, lepo, poučno selen jadno razstava Namen te razstave bo pokazati, kako ae pridela lepa, sočna zelenjava, ki ima v ljudski prehrani pri drugih narodih že veliko vlogo, pri nas pa se je še vse premalo pridela in porabi. Včasih so mislili ljudje, da je sadje in zelenjava samo razkošje, sedaj pa je to mnenje zaradi gospodarskih razmer in zdravniških ugotovitev precej drugačno. Odkar vemo, da so vitamini važen del hrane in neobhodno potrebni za naše zdravje, uživamo več sadja in zelenjave, ker dobi le v teh živilih naše telo prepotrebna vitamina B in C. Kakor sta vsakdanja hrana kruh in meso, naj postaneta tudi sadje in zelenjava. Švicarski zdravnik dr. med. Franklin Bir-cher pravi: »de dandanes se daje zelenjava samo kot prikuh* pa mizo v hotelih in gostilnah, vendar pa so že davno spoznali različni praktični zdravniki, da večkrat najboljša hrana, ki je vsebovala dnevno čez 3000 kalorij, ni pomagala. Ko so predpisali zelenjavo in sadje, se je opazilo zboljšanje Sa V par tednih. Večkrat aa opazi kar ču-| dešan preobrat, ki ozdravi zaprtje, pomiri iivee, poživi tok nove, adrava krvi, koza se zopet napne in dobi pravo barvo Celo nalezljive bolezni potekajo laije, da jih pre-bolimo brea posladto m ta oaio majajoči zobje zopet otrde. Vsaka malica naj aa pridna s svežim sadjem, par orehov daja maščobo in beljakovine, Vsak dan naj bo n« mizi parkrat solata. Uživajmo kolikor mogoče mnogo nekuhana zelenjave. Saj se vse prosto živeče živali v naravi hranijo z naravno brano, samo preciviiiziran človek preUrava, a se počasi vrača k surovi hrani. Človek srednje starosti pri 70 kaj tale, ki ne opravlja težkega dela, rabi na dan 2500 kalorij, ki jih dobi v 2530 g hrane na dan- To hrano naj tvori 1100 g sadja in zelenjave. Seveda rabi ročni delavec precej več kalorij in hrane na dan. Is tega Je razvidno, da naj bi naša hrana vsebovala več zelenjave, ki jo z maJim trudom in stroški iahko pridelamo doma. Z večjo uporabo zelenjave se bo pocenila prehrana družine, ki ji s tem nudimo večjo izbiro v Jsv dilniku in prepotrebne vitamine. Lep sokolski praznik v Zagorju Prihodnje teto bo Sokol v Zagorju proslavil svojo fO let-nioo m postavitvijo spomenika kralju Aleksandru L Sokolsko društvo v Zagorju °b ^av^ ie imelo v nedeljo 20. t. m. svoj telovadni nastop, ki je odlično uspel. Ob 13. so bile skušnje nekaterih telovadnih oddelkov, nato pa so se vsi pripadniki zagorskega Sokola, ki jih ie okoli 500, fotografirali. Društvo bo slavilo prihodnje leto 50!etnico svojega obstoja in bo v ta namen izdalo spomenico, v katero bo prišla tudi ta slika. Pogled na tako številno skupino Sokolov in Sokolić je bil krasen. Med tem časom se je zbralo fc mnogo gostov iz sosednih krajev ter ostalega zagorskega prebivalstva na prostranem telc-vadišcu. Kmalu po 15. so prikorakali na telova-di^če vsi telovadni oddelki ter člani v slavnostnih krojih s Č'anskim in nara^eajskim praporom k pozdravu državne zastave. Po pozdravu državni zastavi in starešini Nj. Vel. kralju Petru II je nagovoril zbrano sokolsko množico starešina br. Lojze Ko-lenc, ki je poudarjal važno vlogo, ki jo je izvrševal Sokol pred vojno in po vojni, pa jo izvršuje tudi danes, ko marsikje odpovedujejo živci. Sokoli stojimo na braniku svoje zemlje, edinstvene in nedeljive Jugoslavije; vse za domovino in za našega mladega kralja! Nato so se brez presledka vrstile telovadne točke vseh oddelkov, pri katerih je dokazalo zagorsko Sckols>ko društvo marljivo delo v telovadnici in viden napredek. Moška deca (72) je skladne in lepo izvajala župne proste vaje, tudi 33 naraščainic je prav zadovoljivo odvežbalo savezne pro- ste vaje. Naraščajnice so letos prvič nastopile v novih telovadnih krojih, ki so napravili najlepši vtis. Najtežje vaje je imef letos moški naraščaj. Naraščajniki (32) so želi za trud mnogo odobravanja občinstva. Prav lepo je 12 moške dece iz Trbovelj \t-vršilo vaje s puškami. Zatem so sledile orodna telovadba in igre dece. Nastopili sta dve vrsti članov na drogu in bradlji, obojna deea pa je izvajala tekmovalne igre. Člani so pokazali na orodju viden napredek in smo prepričani, da bodo S rednimi vgžbami dosegli še lepe uspehe. Posebno nekateri boljši so želi obilo priznani gledalcev za svoje težke vaje. Kakor moška deea se je postavila s prostimi vsjsmi tudi ženska deca (58). Zsdnji dva točki so izpolnile članice (28) in člani (45) s sa-veznimi prostimi vajami, ki so jih izvajali v splošno zadovoljstvo. Pri spuščanju drža\ne zastave je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi prisotni stoje. Člani so odkorakali ob petju sokolske petimi: »Le naprej brez miru...«, s čimer je bil telovadni nastop končan. Razvila se je prijetna zabava ob zvokih rudarske godbe iz Zagorja. Sokolsko društvo Zagorje je s svojim nastopom pokazalo, da bo lahko prihodnje leto svoj 50!etni jubilej prsv dostojno proslavilo, saj je eno izmed nsjmočncjfiih v celjski župi. Ta jubilej bo kronan le s posebno slavnostjo, ka bo društvo ob tej priliki postavila spomenik pokojnemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju pred Sokolskim dumom, za kar se je delo le pričelo. S kongresa JUU Banjaluka, 21. avgusta Danes popoldne se je nadaljevala skupščina JUU in so bile tud. volitve. Med tem se je nadaljevala razprava o referatih. Med razpravo se je javil k besedi *3elegat šibeniškega sreza Dragutn Brkič, toda predsedujoči mu ni hotel dati besede, češ da to ni v skladu z dnevnim redom. Nato je predotavsrk Fran Marinić iz Zagreba pozval učitelje in delegacije savske, primorske :n drinske banovine, naj zapuste zborovanje. Predsednik Dimnik je podal izjavo, v kateri je poudaril, da Brki-ču zato ni mogel dati besede, ker se je glasovanje že pričelo. Delegati savske in primorske banovine so odaK v Hrvatski r'om na posvetovanje, nakar so podali naslednjo izjavo: Hrvatsko učiteljatvo ugotavlja, da kljub stalnemu poudarjanju ravnopravnosti v učiteljski organizaciji pri sestavi liste niso b"le sprejeta njihove zahteve, in izjav-jjajo zato, da se v znak nezadovoljstva vzdrže glasovanja. Poleg tega je bilo skle* njeno, da delegati primorske in savske banovine ne sedejujejo voč pri nadaljevanju kongresa. Pri volitvah Je b'lo ugotovljeno, da ima srlaaovalno pravico 985 delegatov. Usta Iv. nfiiseTlrsj je dobila 240 glasov in 7 meiit, /fsta Budirairja Jugsvica 48 jrlasov 'n eno rne&to, lista Franca Katica 41 glasov in l m** to, 7\to se je nadaljevala razprava, ki je trajaht pozno v noč. Vcmilci na poslu Ljubljana, 22. avgusta t\> vaseh ra Šmarno goro okrogr Vodic in v kam«5šksm okraju ao bili pred meseci na delu nevarni vlomilci, ki so opia-nili veš »nebnih atanovanj, vdrli pa so tudi v nekatere trgovine in gostilne. Ker so bih crožnkl stalno na straži eo sa ka-snele potuhnili in so vicmi prenehali toda samo za kratek čas. V noči na nedeljo so se zopet pojavili V Mostah pri Komendi. Ko so na vasi že vai spali, j a v daljavi zahrne! motor in kmalu je tiho privoail po cesti iz Liuhljane proti vasi avto. ki se je ustavil blizu Kovačeve trgovine. Pri trgovini so neznanci hitro odprli izložbe, no okno in oobrali i« njega vsje predme- j te. Pri vlamlianhi ao vandarje povzročili nekal rrroota. ki gra je čul aden temed domačih,. Ta jf hitrp zbudil Se 4rugc> nakar je gospodar stekel oborožen na eaeto, vla* mile! ra ao bili tedaj a plenom is v avto* rpob'lu. Nfmudoms so sprožili motor in fMthitoli po cesti dalje proti Gorenjski C^smedar je *a »iirm oddal več strelov, ki na niso sadeU- NajbriUs isti vlomilci so dan prej obi, «ks.?i Kranjčevo trgovino v Bukovici pri «ro**VaB. Kr?7i^evl *q imeli nodnevi nola-*mV eo r ntfUjanl sp** f*ono- rt so prišli vlomilci, ki so vshrti v gaetUno skozi okno ta arfnetlft U l lfMjPW V* *** klenic piva in pobrali iz omare tudi tobak in cigarete. Vlomilci, ki ao iskali predvsem denar, so odprli v gostimi vse omare in prebrskali tudi kuhinjo. Nekaj denarja so res naili in sioer v blagajni v bljardu. ki so ga poškodovali. Iz kuhinje so odnesli nekaj obleke in nove gospodarjeve gojzarice. Vlomilci so strašil tudi vrečo plenice in v prazno vrečo zbasali nakradeno robo. Pred dnevi je bilo vlomljeno tudt v neko trgovino v Pirničah pri Smledniku, odkoder so vlomile! odnesli velik plen. Popoldne je šel neki domačin v goad nad Pirničami pr pravi jati steljo. V neki grapi je opaž 1 skupino sumljivih ljudi, ki ao pekli kok^.M. Jed je pripravljala mlajša ženska, dočim sta bila dva moAka zaposlena z zbiranjem hoste. Tretji', moški je se.:?l pri ognju in se razgovarjal s žensko. Domačin ki sa mu je druščina zazdela sumljiva, je takoj odhitel v Medvode, kjer je o tem obvestil orožnike, a se je četvorica, ki je domač'na najbrže opazila, že prej umaknila in so zato orožn-ki snim-Hive l^udi zaman 7 a.sled o val i. ZVOČNI KINO SOKOIjSKI f»OM V *t*K! — TVIefon 41-10 Film po nesmrtnem romanu Marka Tv/alna Pustolovščina Toma Sawyera V glavni Vlo^i: Tomy Kelly Predstave: danes ob uri, jutri ob U 9. uri ter v četrtek ob »£-9. uri Prihodnji spored:" ~ Metrika SPD Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo S. septembra na Plaaivou pri Blovenj.^adcu. te v sobote 2. sept. se bodo zbirali planinci okrog esr. lave sv. Uršule na Plešiveu, kjer bo zagorel visok krca, V nedeJjo oh 9. bo maša. ob 10- pa slovesno zborovanje planincev. Popoldne bo planinska, zabava, Planipci zlasti člani SPD, naj se v čim večjem številu udeležijo tega planinskega tabora. Oepodnjo društvo SPD v Ljubljani ho pri-redilo poseben avtobusni izlet m udeležence planinskega tabora na FlailVOU. V soboto 2, septembra oh U 30 be vozil av tobus in Ljubljana do vano*J» P Jaši vc a kamor bo prispel okrog 18- m se ho vr p4i od, Suhadola v nedeljo ob }9. Pionlnri iz Ljubljane in okolice preskrbi te si tako' prostor v tem avtobusu ki ho voan skori •Ukovite provele Biovaaije. Prijava Sprejema faaama OJ»D, IfrssJSJsl, ▲ssssSjSn-drova c 4-L Stav. 180 25 let Panamskega prekopa Panamski prekop je Sete četrt stoletja star; narejen je bil ob začetku svetovne vojne, 15. avgusta 1. 1914. Njegov pomen Je mnogo večji za Ameriko kakor Sueški sa Evropo in Azijo. Kakor je bila zelo stara zamisel Sueškega prekopa, prav tako so o prekopu, ki bi v najkrajši zvezi zvezal Atlantski kt Tihi ocean, razmišljali še v srednjem veku. Prvič se je najbrž pojavila zamisel o prekopu, ko je bil izdelan natančnejši aemljevid ameriških celin. Sprevideli so, da oba velika morja loči le ozek pas aemlje med Severno in Južno Ameriko ter da bi jim prekop prihranil zelo dolgo iz zamudno plovbo okrog Južne Amerike. Ctm bolj je privabljala Amerika ljudi iz Evrope in čim bolj se je Amerika začela uveljavljati v svetu, tem bolj se je kazala potreba po spojitvi Atlantika in Pacifika. J3o dela dolgo ni prišlo. Zgraditev Panamskega prekopa je v tesni zvezi z imenom graditelja Sueškega prekopa, FerdL nam da de Lessepsa. že L 1816 je bila ustanovljena v Parizu mednarodna družba za sjjjrraditev medoceanskega prekopa — na Lessepsovo pobudo. Izdelana je bila cela vrsta načrtov. Po enem izmed njih bi naj hA prekop izkopan proti Nicaraguvskemu jeseni. Zanimivo je, da se ameriški inže-lrjerji zadnje čase zopet vračajo k temu načrtu. Na konferenci v Parizu pred 60 Isti so izbrali kot najboljši načrt izkop prekopa preko Paname. Kmalu potem je Lesseps odpotoval v Panamo. Ko ej proučil teren, je priporočil zgraditev preko, pa brez zapornic in jezov. Delati so začeli že 1. 1881. Kmalu so se pojavile razne nepričakovane težkoče.Les-fpeps ni prej računal z njimi. Izkazalo se JS; da bo treba prekopati mnogo več zemlje kakor so prvotno računali. Razen tega so se bregovi pri kopanju podsipavmlL Veliki zemeljski usadi so silno otežkočaH delo. Deio se ni skoraj nikamor premaknilo. Velike težave so bile tudi z delav. sfcvom * "tvom. T neble je bilo namreč zelo neadravo in umrljivost med de1«-"-*- ^"-"i do vol j nos t med delavstvom in u radništvom je rasla. Delo je bilo zelo pomanjkljivo organizirano, vodstvo je t*c "itiko. Razen tega je prišlo še do velike korupcijske afere, ki **> o'-?1'* mnogo gnilega v vsem --"-*• u velikega javnega dela. Vmešani so hm politiki in državniki, ki so prejemali podkupnine. Toda to spada že pod drugo poglavje — o tako zvani panamski aferi. Končno je moral Lesseps prepustiti delo sposobnejšemu inženjerju, slovitemu Eif-felu. Ing. Eiffel je začel graditi prekop z jezovi in zapornicami, toda pojavile so se zopet težkoče. Pred koncem 1. 1888. je namreč Lessep. sova družba propadla in delo je bilo ust-ljeno, ko je bil prekop zgrajen le do tretjine. Minilo je nekaj let. preden je bila ustanovljena nova družba, ki je financirala nadaljnja dela. Toda ne smete mL sliti, da je delo počivalo morda zgolj zaradi tehničnih in finančnih težkoč; križali so se le interesi Anglije in Amerike. Anglija je bila huda nasprotnica zgraditve prekopa. Vendar je končno zmagala Amerika in 1. 1903 so začeli nadaljevati "-'o. Čez 11 let je bilo veliko delo končano. Prekop je izrednega pomena za Zedin jene države, ki so prav za prav šele od L 1194. dobro obvladale obe obali. atlantsko in pacifiško. Postale so pomorska sila -t pravem pomenu besede. Zdi se. da ima Panamski prekop zdaj še celo večji pomen kakor pred 25 leti, ko je bil zelo podoben mednarodni položaj. Čitajte in širitf »Slovenski Narod«! Vloga angleške vojne mornarice Vne ladje britanske vojne mornarice so mobilizirane, odkar se je 130 edinic rezervne mornarice z 12.000 mornarji združilo s >dninaeJm brodovjem« (Home Fleet) v ikotskih vodah, kjer se sedaj vršijo veliki manevri, ki bodo trajali do druge polovice septembra. Istočasno so letalski manevri, pri katerih je sodelovalo nad 1400 letal, izkazali obrambno pripravljenost Anglije pred zračnimi napadi. Tuda v vojski se opaža živahno delovanje, ki je za mirno dobo v Angliji kar izredno. Slej ko prej pa smatrajo Angleži svoje brodovje kot najboljšo obrambo svojega otočja. Naj se vojna teh. Đtka še tako spremeni, angleška mornari • oa se je vselej znala prilagoditi novim zahtevam vojskovanja in jim tudi danes odgovarja v polnem obsegu. O popolnem obvla. dovanju morja v moderni pomorski vojni seveda ne more več biti govora, toda navzlic vsem tehničnim pridobitvam novega časa je ostala vloga angleške mornarice alej ko prej ista. Kakor nekoč, je tudi danes njena naloga predvsem v tem. da uspešno zavaruje vse dele prostranega britanskega imperija, da sovražne sile porazi na morju aH jih vsaj onemogoči, ako ae ne spuste v boje. Glede dvomov, ali bi mogla britanska mornarica uspešno zaščititi vse dele ogrom nega imperija, tudi na Daljnem vzhodu proti Japoncem, je treba pripomniti, da je Anglija na Daljnem vzhodu trenutno zares navezana samo na defenzivo, vendar pa položaj ni tako slab kakor bi se zdelo. Mornarica, ki se lahko opira na tako odlično pomorsko oporišče, kakor ga predstavlja Singapur, lahko obrambno uspešno operira tudi z manjšim številom ladij. Nagle pomorske edina ce. ki jih je težko zasledovati, lahko povzroče nasprotniku znatno škodo in lahko povsem paralizira jo njegovo gibanje. Uporaba podmornic bo igrala tam veliko vlogo zlasti pri oviranju Ja. ponskih prevozov na azijsko celino. Zato je povsem "'avno, ako se je Anglija te dni odločila, da odpošlje v Singapur še 12 podmornic, eno matično ladjo za letala m večje število manjših, posebno naglih edinic. Glede Sredozemlja so Angleži mnenja, da lahko njihova in francoska mornarica uspešno zavarujejo tako zapadni kakor vzhodni del tega barena. Podmomiška nevarnost se angleškim pomorskim strokovnjakom iane ne zr)\ več tako velika ka kor v svetovni voini. V izsledovanju sred. stev za pobijanje take nevarnosti je angleška tehnika dosegla baje že odlične uspehe. Italijani za vejno z naglo odločitvijo V italijanskih listih razpravi is io te dni o pomenu poslednjih italijanskih manevrov v dolini Pada ugledni vojaški strokovnjaki, ki prihajajo do zanimivih zaključkov. Tako je n pr. v milanskem »Popolo d*Italia« zapisal njegov vojaški sotrudnik general Fettarappa Sandro med drugim: »Mussolinijevi Italijani hočejo vojno z naglo odločitvijo, ki naj vodi h končnemu cilju brez vmesnih pavz. Italijani hočejo naglo potekajočo vojno predvsem zato, ker razpolagajo z materialnimi in Še posebej tudi z duhovnimi silami, ki lahko za-gotove uspeh.« V turinski »Gazzetta del Popolo« pa piše general Romano, da so bili poslednji manevri za italijanske visoke oficirje pomembni predvsem zato, ker so iz praktične uspelosti povezanosti novih motoriziranih enot lahko črpali nove ko- . r oporo teoriji o vnjnt s naglo odločitvijo. Zlasti pa se je pri mom i rih izkazalo kritje, saj je bilo okoH 30.000 vojakov in 10.000 motornih vosov tako rekoč povsem nevidnih za letala. Rusija med USA in Anglijo Londonski poročevalec uglednega švicarskega, usta »National Zeitung« poroča v daljšem dopisu o možnostih ameriškega preloma z izolacijsko tradicijo in pripominja v tej zvezi: »Američani so msofiiako usmerjeni. Oni cenijo Rusijo bolj kakor Anglijo. Zato je izid angUako-ruakih pogajanj v Moskvi preizkusni kamen za prano jo Angležev. Ako se bodo Angleži z Rusi sporazumeli, jim bodo v Ameriki verjeli, da ni njihova politika niti imperialistična, niti egoistična. Pot Amerike v London je vodila preko Tokia. Pot Anglije v Washington pa vodi preko Moskve. Japonska je prisilila Američane k za sedaj še posrednemu sodelovanju. Ono pa lahko postane neposredno, ako bo Anglija z vztrajnim nadaljevanjem na poti vzpostavljanja fronte miru razpršila ameriško nezaupanje. Kolikor bolj pa se Amerika bliža mirovni fronti, toliko bolj se bliža tudi ženevi bodočnost, ki je manj oddaljena, kakor to mnogi mislijo.« Koliko lahko mobilizira Turčija? Turška vojska je v pogledu kvalitete in oborožitve že v svetovni vojni pokazala znaten napredek v primeri z ono iz bal-■ ■nsfcfh vojn. D—os pa soglašajo vojaški strokovnjaki v sodbi, da je turška vojaka povsem moderno organizirana, dobro oborožena in dobro izvežbana. O njej posnemamo iz švicarske »National Zeitung« naslednje podatke: ' r Vrhovnega poveljnika turške vojske določi v primeru vojne predsednik republike. V mirnem času pripadajo te funkcije šefu generalnega štaba, ki mu pomaga kot svetovalni organ vrhovni vojni svet. Turška vojska je v mirnem Času razdeljena v 10 armadnih zborov, od katerih vsak obsega: po dve pehotni diviziji, po en konjeniški polk, po en polk težkega topništva, po en pionirski bataljon, en prometni in en motoriziran bataljon. Pehotna divizija se deU v tri pehotne polke, en polk poljskega topništva in pomožne čete. Turčija ima trenutno dve konjeniški diviziji, katerih vsaka obsega po štiri polke, en eskadron strojnic in en oddelek jezdnega topništva. Poleg tega ima turška vojska tri gorske brigade, 16 protiletalskih baterij in tri motorizirane topniške oddelke. O turškem letalstvu ni zanesljivih podatkov. Po poslednjih ocenah ima Turčija okoli 370 letal starejšega ti- K oboroženim silam Turčije moramo šteti še orožniški zbor, ki šteje 40.000 mož, razdeljenih v tri polke in dve samostojni četi- V Turčiji velja splošna vojaška obveznost, službovanje pa traja v različnih vrstah orožja od poldrugega leta do treh let (n. pr. pri mornarici). Mirovna moč turške vojske se ceni na okoli 180.000 mož. Z vpoklicem vseh rezerv lahko Turčija stavi milijon dobro izvežbanih vojakov. Turški vojak je zelo hraber, brez velikih zahtev in vzdržljiv. Analfabetizem počasi izginja iz vojaških vrst. Največja slabost turške vojske je bilo od nekdaj tehnično vodstvo in pomanjkanje tehničnega znanja, ki je za Turke sploh zelo značilno. Predsednik republike Ismet Ineni, ki velja za enega najboljših turških oficirjev, se zelo trudi, da bi odstranil tudi to pomanjkljivost. Glede vojne preskrbe in glede vojnega materiala se Turčiji spričo njene naslonitve na Rusijo ni treba bati. Angleški profesorji na Churchillov! strani Angleški listi poročajo, da je te dni 79 vseučiliških profesorjev in 296 dijakov zadnjega semestra univerze v -Cambridgeu poslalo ministrskemu predsedniku Cham-berlainu pismo, v katerem zahtevajo, naj čimprej sprejme v vlado znanega konservativnega politika Winstona Churchilla, za katerim ie zaradi njegove izredne od- Nemci o Francu in Sunerju Nemška revija »Das 20. Jahrhundert« objavlja članek t Franc o in Suner«, v katerem čitamo med drugim: »General Fran-co je bil doslej za nas zmagovit vojak, proti čigar brezobzirnosti smo slišali celo pritožbe. Caudillo, državni poglavar, vodja falange — to so bile oznake zanj, ki so vzbujale domnevo o podobnosti političnih oblik z današnjo Nemčijo. Poročila o njegovi osebni naklonjenosti monarhiji seveda ničesar ne povedo. Po njegovi veliki previdnosti v pogledu političnih in vojaških podvigov bi se dalo kvečjemu sklepati, da ta učenec maršala Petaina nI samo vojak ... Suner pa ni bil nikdar vojak, temveč samo politik. Nasprotja med tem civilistom« in generali so bila često neizogibna, kajti on ima »ideje«, »tuje vzore« itd. Ako ne bi bilo nad njim izravnavajoče avtoritete1 zmagovalca Franca, bi se smeli bati, da se bo ta fanatik nacionalne revolucije in borec za španski prekomorski imperij ubil ob fanatizmu svojih nasprotnikov. V Angliji ga označujejo za strogo nacistično usmerjenega človeka, ki ni pripravljen žrtvovati španske časti samo zaradi trgovskih interesov. V ostalem pa je samo vprašanje pravega trenutka, da postavi Španija zahtevo po vrnitvi Gibraltarja in Tangerja. Premišljeni Jordana prav lahko odreja tempo tega razvoja, cilj je jasno postavljen.« Obračunavanje v Španiji Bana! angleški list »Mancheater Guardian« objavlja iz peresa posebnega špan, skega dopisnika pregled razprav in obsodb pred barcelonskim sodiščem. Po tej statistiki je bilo 1. maja pred sodiščem 62 ob. tožencev in od njih 40 obsojenih na smrt: 2. maja 45 obtoženih in 32 obsojenih na smrt; 3. maja 70 obtoženih in 51 obsojenih na smrt; 4. maja 32 obtoženih in 31 obeljenih na smrt; 5. maja 60 obtoženih in 51 obsojenih na smrt in 6. maja 78 obtoženih ter 61 obsojenih na smrt. Smrtne kazni so bile vse izvršene takoj. Praga dobi nov magistrat Upravni odbor praškega mesta je sklenil razpisat! natečaj za novo mestno hišo. Sedanji prostori ne zadoščajo in mestna občina mora plačevati za svoje urade v zasebnih hišah nad tri četrt milijona kron najemnine. Novo mestno hišo bodo zgradili v neposredni bližini današnjega ma. gistratnega poslopja. LIPSKI JESENSKI SEJEM 1919 ZAČETEK 27. AVGUSTA: 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH. ZNATNI PO PUSTI V DRUGIH DRŽAVAH VSA POJASNILA DAJEJO: ĆVAN1CN1 BIRO LAJPCISKOC SAJMA - BEOGRAD. KNEZ MTHAJLOVA 33/L rN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TONNIES, LJUBLJANA. TYRSEVA 33. TEL. 27-62 JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25, TEL. 20-97 MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda Din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase na priznamo. &OSEST Seseda 50 par. davek poaebei Najmanjši znesek 8 Din RAZfiO Male oglase »Slov. Narod« •prejeme uprava Jo i*, ure dopoldne. TURISTI: Preaoc iKlnajate oa planine, ne pozabite si oa Daviti fin cvetlični med v M eda mi — Ljubljana, židovska ut s. sen ~ M£D11X> ~ doDite v Menami — Ljubljana, židovska oL 6. 86/1 ______ za trgovino z mešanim blagom z vsem inventarjem, nasproti farne cerkve, oddam v najem. Ponudbe na Kobal Jožefa. Zg. Gorje pri Bledu 28. 2544 LOKAL za predmete alpinskega muzeja išče Slovensko planinsko društvo. Ljubljana, Aleksandrova e. 4/L 2559 KLIŠEJE JIIGOGRAHKA SV. PETINAM VINOORADNO POSESTVO manjše, na Trški gori pri Krškem: zidana stanovanjska hiša, vinograd, ograjen zelenjadni vrt. sadovnjak, njiva, ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Mile Stoviček, Leskovec pri Krškem 2542 PRODAM OREHOVA J£_D£tCA lepa, IzčlAčena, dobite najceneje v Modami — Ljubljana, Žldov-uL 6. 86/T SLUŽBE BRTVSKFJC.A POMOĆNIKA EN VAJENCA sprejmem takoj. Kralj Štefan, Tvrševa 55, Ljubljana. 2558 DEKLIŠKI PENSIONAT »NAD J A« bo otvorjen 1. septembra. Konverzacija v tujih jezikih! Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 14. Gojenke bodo imele v pensionu stanovanje, hrano ter sodobno vzgojo in konverzacijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte! Vsak torek in četrtek (izvzemši praznike) se gojenke od 10. do 11. dopoldne lahko vpišejo v zavod in osebno dobe vse zaželene informacije. 2556 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 LJubljana, Knafljeva ulica stev. 5 NAJBOUUA UADU8KA BETUA t* NAŠ VAL 'A. P. MELN1KOV: 29 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Pravim vam, da hočem kopiti vozni figtek, toda kam se odpeljem, se Se nisem odločil. Moram v Irmakovo. Do tja je dvanajst kilometrov proti jugu. Moram pa tudi v Prudišče, oddaljeno od tod proti severu petnajst kilometrov. Zdaj ae pa odlo-črte! — Če se ne motim, je Prudišče bttzn Jarigrnovih Gorek. — Dobri dve uri od njih. Tam je bH ubit nekdo iz Gorek. Bil je pijanec in največji pretepač. Toda ne govoriva več o njem. Jarigisii je prišlo to gotovo prav. — AH hočete, da opravim maaao vae to pot? — m« je predlagal Murzajev. — Kakšen interes bi pa imeH na tem* ofT je tam vsakdanji dogodek in ne zahteva nobenega detektivskega nosu. — Imam tam nujen opravek, tako da bi ga lahko opravil obenem Odpeljal bi se pa Me s prihodnjim vlakom. — Kakor hočete. Zato vam bom samo hvaležen. S katerim vlakom se pa odpeljete, mi je vseeno. Jaz sam bi ne prišel tja pred dvema dnevoma, ker moram prej končati zasliševanje v Irmakovu. Proti večeru je prispel Murzajev iz Prudišča v Gorek k Jariginu pod pretvezo, da bi ga prosil za prenočišče in se informiral o značaju ubitega člo-vega. — Ali je gospod Jarigin doma? — je vprašal slugo, ki mu je prišel odpret. — Je, toda ne počuti se nič kaj dobro. — Kako to? Pa menda ni bolan? — Ni tako bolan, kakor je žalosten. Žalost se ga loti vedno, kadar se dolgo mudi v mestu. — Ali bi ga lahko videl? — Prosim. Toda to vas ne bo zanimalo. Sedi v salonu pred kaminom in molči. Vedno je tako z njim Če stopite k njemu, ne vstopite skozi glavna temveč skozi stranska vrata. — Kaj so glavna vrata zaklenjena? — Nasprotno, na stežaj so odprta. Toda skozi stranska vrata se stopi varneje. — Kakšne neumnosti pa govori, — je pomislil Murzajev. In krenil je proti glavnim vratom salona. Ko je pa hotel vstopiti, ga je prijel nekdo za roko in potegnil v stran. V naslednjem hipu je počil strel in krogla se je odbila od stene. — Kaj pa to pomeni, — je vzkliknil Murzajev in se obrnil k človeku, ki ga je bil potegnil v stran. — Gospod tovarnar, kaj naj to pomeni? — Pssst!... Jaz nisem tu tovarnar, temveč svoboden umetnik slikar na lovu za umetniškimi vtisi. Tu uživam gostoljubje gospoda Jari gina, ki sem se z njim slučajno seznanil in sprijateljil v mestu. — Razumem vas, dobro ste si to izmislili, — se je zasmejal Murzajev in potrepljal detektiva po rami. — Toda, kaj pomeni ta strel? Pa se _mu vendar že ne meša tako. da strelja po policiji? — Ne, vzrok tiči drugje. O vas ne ve ničesar Zakaj vas pa ta tepec tam spodaj ni opozoril, da je treba v salon skozi stranska vrata? — Saj me je opozoril, pa se nisem zmenil za to. Za kaj pa prav za prav tu gre? — Kadar se Jarigin vrne s popivanja, ga vedno tare melanholija. V takih primerih odide v veliki salon, sede pred kamin, pije in zre nepremično v ogenj. Ce pa le malo zašumi kamin, ustreli čez ramo nazaj, pri tem pa nepremično zre v ogenj. — Kako dolgo ga pa to navadno drži? — Tri dni ali pa še več. dokler trdno ne zaspi. — Ali bi lahko govoril z njim? — Da, toda le pod dvema pogojema: prvič, njegov družabnik mora popiti toliko kakor on, drugič pa, ko začne med pogovorom pretiravati, mu ne smete pokazati, da mu ne verjamete. Včasi je zelo zanimivo poslušati ga. — Kaj pa more govoriti zanimivega v pijanosti? — Zelo dobro in logično zna lagati. Danes mi je pravil, kako je bil nekoč vojak in kako je stal pozimi na straži pred carsko palačo. Prišel ie car in ga vprašal: — Kdo stoji na straži? — Vojak Jarigin, Vaše Veličanstvo! — Pojdi počivat! — je dejal car, — namestu tebe bom stal eno uro na straži. Rusija potrebuje Jarigine. — Kaj pa med pogovorom, ali ne strelja« če mu kaj ne ugaja? — Ne. Ustreli samo tedaj, kadar sedi sam in sicer ne s slabim namenom, temveč za zabavo. Kadar je pa jezen, zapodi vsakogar. Včeraj mi je pravil, kako je nekoč odsekal v prepiru nekomu glavo s sabj jo tako, da je odletela'daleč od trupa.-K sreči je bil navzoč njegov prijatelj zdravnik, dober kirurg. Le-ta je prisil glavo k trupu in človek ja ostal živ. Le glavo je držal potem nekoliko v stran in vodke ni požiral, temveč kar nekako vlival po cevi. Temu sem se seveda smejal. Bože moj, kaj se je potem zgodilo! Razsrdil se je in z menoj sploh ni hotel več govoriti. — Vse to je res zabavno, toda mene ni privedla sem želja po zabavi. Ali ni morda govoril o umoru kneza Koctrova? — Sedi večinoma pri peči. mrmra nekaj v brk, potem pa molči. Le nekoč sem slišal, kako ic za-mrmral: — Knez je mislil, ko se je skril v vilo, da ga tam nihče ne bo našel. Toda zmotil se jH Tisti, ki ga je potreboval, ga je poiskal. — In slišal sem še, kako je zamrmral: — Zda i ne boč voČ nagajal ljudem! — Ves čas se spominja kneza v tem smislu. — Poskusim spregovoriti z njim, — je dejal Murzajev in odšel skozi stranska vrata v salon. V svitu ognja v peči je sedel Jarigin nepremično v naslanjaču, obrnjen s hrbtom proti glavnim vratom. Po stenah temnega salona so plesali rdeči ognjeni odsevi iz peči. Na eni strani naslanjača je stala miza, na nji pa dvanajst kozarcev in nekaj steklenic. Na drugi mizi pri naslanjaču so ležali nabiti samokresi. Ko je Jarigin zaslišal Mur-zajeva glas, se je topo ozrl nanj. — Prihajam k vam s prošnjo, — je dejal Murzajev. — Ali bi mogel prenočiti pri vas? — Lahko. To bo uredil sluga, — je zamrmral Jarigin in ae znova ozrl na ogenj. Murzajev je sedel v pričakovanju, da bo Jarigin kaj rekel. Zato je molčal. — Napijte se in ne držite se za boke! Josip fte_dB 0 Zo .Narodno tiskarno* Fran Jeran H Za upravo in inseratni dal listo Oton Christot // Vsi v Ijobljanl