Štev. 7.02. v Ljubljani, v torek, dnč 3. septembra 1907. Leto xxxv. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5"— za en mesec „ „ 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 'G h. *** •"• v , /V. J m L__ ] r V ' m 1 Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telelona štev. 74. Političen list za slovenski Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah siane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upra\>ništ\>0 ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — •--Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Stratejlčna obramba Trjta. V zadnjem snopiču »Avstrijskega Obzornika« je V. dr. Nord objavil naslednji zanimivi članek: Na severovzhodni meji se Avstriji ni treba bati ruskega napada. Zato je Avstrija obrnila svojo pozornost na jugozapadno mejo. Sicer so zadnji čas med Avstrijo in Italijo razmere prijateljske, vendar pa je živo čustvo preteče nevarnosti od te strani ob Adriji in Alpah, od Soče do Brente. Italija prav nič ne skriva, da hoče pomnožiti svojo brambeno moč na suhem in na morili. Resen politik tudi ne najde nič čudnega, ako si mlada in napredujoča Italija hoče zavarovati svoje meje, kakor to zahteva doba na-rodnostne ideje. Dočim pa italijanski parlament dovoljuje stotine milijonov za vojaške namene, zavaruje Avstrija svoje meje le polagoma, skoraj prisiljena. Italija gradi pri Benetkah močno zavetišče in oporo za svoje brodovje na Adriji. Za vojno pristanišče v Benetkah, Ankoni in Brindisiju bode Italija porabila do 30 milijonov. Neki italijanski list je pisal nedavno, da se pač trudi Avstrija vzgojiti vojake, kakor so izvrstni italijanski vojaški hribolazci; toda težišče vojaških operacij ne bode v planinah ampak ob Adriji. Italija si napravi tudi štacijo za torpede v Maranu. komaj deset kilometrov od avstrijske meje. Na suhem .ie bila Avstrija še vedno zmagovita proti Italiji, na morju pa italijanska mornarica daleč presega avstrijsko. Čudo. ki se je zgodilo pri Visu leta 1866, se ne ponavlja. Razmerje mornaric je danes za Avstrijo še neugodnejše ko leta 1866. Pri Visu je bilo razmerje med avstrijsko in italijansko mornarico 3:4. danes je 1:3. Za bodočih 12 let ima italijanska mornarica za nove priprave 1735 milijonov lir v proračunu. Ko bi Avstrija hotela Moriti enak korak, morala bi podvojiti proračun za mornarico. Iz tega je razvidno, da bi za slučaj vojske avstrijska mornarica morala biti v defenzivj. Spretno vodstvo križark in torpedovk bi se uspešno branilo dalmatinsko obrežje, toda Trst je danes nezavarovan. Tržaško pristanišče. ki ie zadnja leta jako napredovalo, je nevarnosti najbolj izpostavljena in najmanj zavarovana točka na avstrijskem jugu. Na Trst tudi v prvi vrsti preže italijanski neodrešenci. Druga železniška zveza Trsta z ostalo Avstrijo in Nemčijo bode še povzdignila trgovsko in vojaško važnost Trsta za svetovni promet. Nemški izvoz na vzhod. Indijo in Vzhodno Azijo si preko Trsta prihrani najmanj 20 dni vožnje. S tega stališča tudi vsenemški agitatorji označujejo Trst kot Hamburg ob Adriji. Nova železnica bode povzdignila tudi strategični pomen Trsta. Prva naloga močnejše italijanske mornarice bi bila, da se polasti Trsta ter s topovi omogoči tudi izkrca- vanje vojakov, ki bi zasedli tržaško križišče železnic. Na raznih krajih more italijanska mornarica v tržaški zaliv; 6 točk je blizu skupaj. ostali dve pa sta Koper in Piran, koder bi prebivalstvo sprejelo Italijane kot »prijatelje« Pa tudi na suhem bi Avstrija z največjo težavo branila Trst proti italijanski mornarici. Trst je lena točka avstrijske brambene črte na jugozapadu. Ako bi Italijani zasedli to točko in odrinili levo avstrijsko krilo, bila bi v nevarnosti tudi sicer zmagovita avstrijska armada v Gornji Italiji. Iz tega sledi, da mora Avstrija Trst zavarovati. Ker pa je Avstrija porabila ogromne vsote za gališke trdnjave, bi težko v Trstu napravila moderno vojno pristanišče. Z nasipi pa tudi ne sme zagraditi vedno rastočega trgovskega mesta. Vendar pa se more Trst zavarovati s primerno nizkimi stroški. Ze trideset let leži v arhivih načrt, da se v črti Gradež-Punta Salvore zgrade štirje močni forti, ki bi zabranili vhod v tržaški zaliv vsaki sovražni mornarici. Dva taka forta bi seveda mogli zgraditi na otokih, ki bi se šele napravili na podlagi morskih tal. Morje je tukaj globoko 19 do 21 metrov, tla so ugodna in kamna je več kot dovolj ob istriškem obrežju. Kakor je izračunal inženir Bohmhes, znašali bi stroški kvečjemu 168 K za štirjaški meter. Ako bi ta dva forta imela oklopne stolpe ter imela naprave tudi za torpede, potem bi nobena mornarica sveta ne mogla blizu Trsta. Za večjo varnost bi se v slučaju vojske med forto-ma zasidrale še stare ladje kot oklopne baterije. Pa tudi za avstrijsko mornarico bi bila taka obramba Trsta velike koristi. Ko bi se avstrijska mornarica morala umakniti premoči italijanski v Pulj, bila bi tudi zaprta, kakor ruska v Port Arturju. V tržaškem zalivu pa bi je ne dosegli največji italijanski topovi. General Herman, ki je napravil ta načrt, je že davno mrtev. Dokler je živel, je še živela ta ideja. Po njegovi smrti pa se je uresničila ta ideja na Francoskem in Angleškem. V Cherbourgu so napravili tak otok za fort; temelj mu je 18 metrov pod morsko globino. Fort ima skladišče in malo pristanišče za oklopnico in pet torpedovk. Tako je pristanišče z arzenalom in vojnimi ladjami zavarovano proti morski strani. Isto so napravili Angleži v Ports-mouthu. Šc ugodnejše pa so razmere v Trstu za tak fort. Avstrija naj torei ne zamudi časa. Zavaruje naj Trst, ker s tem zapre vrata tudi agitaciji irredente. Cesarske vaje na Koroškem. Celovec, 2. sept. 1907. Danes so došle vojaške čete na določene jim izhodne maneverske točke. Vojaki so zdaj v vojni oskrbi in imajo povišano število ekser-cirnili patron. Inomoški armadni zbor je zase- del svoje postojanke med Beljakom in Špita-lom, graški armadni zbor pa med Volšpergom in Spodnjim Dravogradom. Glavni stanovali-šči obeh armadnih korov sta enako sestavljeni in imata oddelek generalnega štaba, ki ima poleg načelnika več častnikov generalnega štaba, enega častnika ženijskega štaba, enega manipulacijskega častnika in pa potrebne pisarje. Vodstvu generalnega štaba so podrejeni poročevalci in sicer osebni adjutant, or-donančni častniki, prostovoljni avtomobilni zbor, motorni kolesarji, navadni kolesarji, trenski častnik za avtomobilne agente, poveljniki brzo.iavstva, vojnega orožništva, vojne pošte, krajevni poveljnik, proviantni častnik itd. Nadalje so pri poveljništvu še intendanca, pomožni organi za pionirski tren in za sanitetne zadeve. Divizijska poveljništva so podobno sestavljena, seveda je pa manjše število poročevalcev. Cesarskih vaj se baje pri inomoškem ar-madnem zboru ne udeleže alpske čete. Inomoški grmadni zbor obstoji iz 8. inomoške pehotne divizije, ki obstoji iz 15. pehot, brigade v Inomostu in pa iz 16. pehotne brigade v Tridentu, nadalje iz .3. linške pehotne divizije s pehotnima brigadama v Lincu in v Solno-gradu, nadalje so pridelili inomoškemu armad-nemu zboru 44. deželnobrambovsko pehotno divizijo v Inomostu in sicer le 87. deželno-brambovška linška pehotna brigada. Pri graškem armadnem zboru se udeleže vaj 6. graška pehotna divizija in sicer 11. gra-ška pehotna brigada, nadalje 12. celovška pehotna brigada. Nadalje se udeleži vaj ljubljanska 28. pehotna divizija s 55. tržaško in 56. ljubljansko pehotno brigado ter s 3. artiljerij-sko graško brigado in pa 43. graška in 44. ljubljanska deželnobrambovska brigada. V Beljak je došel poveljnik inomoškega armadnega zbora nadvojvoda Evgen s spremstvom v avtomobilu danes ob tričetrt na 11. dopoludne. Ostal .ie v hotelu »Post«. Pozdravili so ga beljaški župan, hotelir in pa višji častniki, ki so že navzoči v Beljaku. Mesto so okrasili ob tei priliki z zastavami. Nadvoivodi so se poklonili dopoludne načelniki beljaških oblasti in uradov. Glavno stanovališče je v hotelu »Meran«. V soboto so došli v Beljak tirolski deželni strelci na konjih. Včeraj so došli v Beljak drugi pionirski bataljon iz Linca, vojni poštni, telefonski in brzojavni oddelek, kakor tudi vojaški stanoviščniki raznih polkov. Ob 9. uri dopoludne je prikorakal v Beljak pehotni polk št. 58 in nato I. tirolski polk cesarskih lovcev. Čete so defilirale pred divi-zionarjem in se nato podale v svoja stanovanja. V Zgornji Beli so nastanili 6. dragonski polk, 2. polk cesarskih lovcev so nastanili severno od Drave. Artilierija se nastani v beljaških okoliških vaseh. Pionirji imajo 14 pon-tonskih voz. V Beljaku pričakujejo deželnobrambovska polka št. 2 in 21 in pa pešpolk št 18. Jutri se odpošljejo poljske straže. Čete odkorakajo na vaje v sredo. Graška 6. pehotna divizija, ki ji zapoveduje podmaršal pl. Marsch, stanuje že nekaj dni v Pliberku in okolici. Vadili so do 31. avgusta proti 22. deželnobrambovski pehotni diviziji, ki je bila koncentrirana v Velikovcu in v okolici in ji je poveljeval podmaršal pl. Hort-sten. V Št. Vidu ob Glini postaja jako živahno. Dohajajo že vojaški stanoviščniki, ki pripravljajo stanovanja. V nedeljo je došlo 200 mož železniškega in brzojavnega polka. V ponedeljek so odrinili proti Gospe Sveti. V okolici in v mestu je vse polno vojnih orožnikov, ki stra-žijo železniške proge V torek sprejmejo slovesno na kolodvoru nadvojvoda Franc Ferdinanda, ki se pripelje ob 8. uri 20 minut zjutraj. Zupan je izdal okrožnico, ki poživlja prebivalstvo, naj nastopa prijazno z vojaštvom in naj prodaja živila po zmernih cenah. Vojno stanje med obema armadama se prične 3. septembra ob 7. uri zjutraj, dasi se prično prave vaje šele 4. t. m. Torek porabita nasprotni si armadi za poizvedovalno službo po patruljah in detašniajih. Včina čet bo pa počivala. Od 4. septembra nadalje do koncem vaj se vrše vaje tako, kakor v vojski. Ure začetka vaj ne bodo naznanili in tudi ne, kdaj prenehajo z vajo. Ko trčita skupaj obe armadi, bo trajal boj najbrže ponoči in po dnevi kakor v pravi vojski. Da bodo vojaki zelo trpeli, je umevno. A tudi voditelji vaj bodo imeli naporno delo. Ker bodo čete neprestano v boju in se bodo premikale podnevi in ponoči, bo moralo biti vodstvo vedno na nogah. Ha kmetih u Rusiji. (Dopis »Slovencu«.) K r a k o v , 3 1. avgusta. Zanimalo vas bo, kako kaj izgleda v Rusiji po širni deželi, odkoder prihajajo v javnost skoro samo nasprotujoče si vesti. Dober poznavalec Rusije, ki je tudi tukaj znan, je o tem poročal v »Neue Ziiricher Zeitung«, iz katere za vas posnemam najbolj karakteristične stvari. Kako izgleda na deželi med kmeti, v ljudstvu? Nazunaj je vse mirno, saj v političnem oziru vlada popolna topost, apatičnost in mrtvilo, le »Zveza pravih ruskih ljudi« napolnjuje s svojo grdo in nevarno gonjo liste in jav nost. Revolucionarna agitacija pa se skriva v globini ljudski, ruje pod zemljo, kakor pravi ruski jezik. Ta mir ic tembolj čuden, ker se že septembra meseca začnejo volitve za tretjo, morda zadnjo ustavno dumo. Dočim se na dvoru odigravajo intrige, med ljudstvom pa razširja revolucija, je vprašanje konstitucio-tielnega zastopstva Rusije skoroda neaktualno gotovo slabo znamenje za politiško zrelost in LIKCK. Buskervlllskl pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Ali hočete reči s tem, da se želita vi in vaša žena posloviti?« »Samo, če vam je popolnoma prav tako, gospod!« »Ali vaša družina je bila že v več rodovih pri nas, ali ne? Zelo bi mi bilo žal, če bi moral začeti svojo naselitev v tem kra.iu s tem, da bi razdrl tako staro zvezo.« Zdelo sc mi jc, kot da se je pokazalo v potezah hišnika ganjenje. »Istotako čutim, gospod, in moja žena tudi.« je odgovoril ta. »Ali, da govorim resnico, gospod, bila sva zelo navezana na Sir Charlesa; njegova smrt naju jc zadela zelo hudo in od tedaj vzbuja ta okolica v nama le bridke spomine. Bojim se, da ne bo nikdar več veselja za naju. dokler sva na Baskerville Hallu.« »Toda kaj nameravate?« »Ne dvomim, gospod, da se nama bo posrečilo začeti kako malo kupčijo. Sir Cliarlc-sova radodarnost nama ie dala sredstev. In /da.i, gospoda, bo pač najboljše, če varna pokažem sobe?« Prav pod stropom ie bila napravljena kroir in krog dvorane široka galerija 7 lepo ograjo; dvoje stopnišč je vodilo do nje. Od tega> središča sta peljala dva dolga hodnika k vsem sobam po celi dolžini poslopja. Moja soba je bila na isti strani, kakor Sir Henryje-va, skoro vrata ob vratih. Te sobe so bile oči-vidno mnogo modernejše, kakor srednji del poslopja, in njihove svetle preproge in množica gorečih sveč so nekoliko izgnale mračnost, ki se je polastila mojega duha pri prihodu. Jedilnica, v katero se je prišlo iz dvorane, je bila pa zopet turobna in mračna. Dolga soba. na koncu nekoliko vzvišena, kjer je družina obedovala; ena stopnjica je peljala v nižji, za služinčad določeni del sobe. Na enem koncu se je nahajala nekako v sredini stene galerija, prostor za potujoče pevce. Od starosti otemnela bruna so nosila nad našimi glavami okajeni strop. Razsvetljena od gorečih bakelj, napolnjena s pisanimi barvami srednjeveškega pirovanja, morda dvorana šc ni tako slabo izgledala. Sedaj sta pa sedela v širnem prostoru v medli svetlobi namizne svetilke dva gospoda v črnih frakih in tu je postal glas šepetajoč iu duh jc objela melanholija. Cela vrsta slik prednikov v vseh mogočih nošah, od vitezov izza junaških časov Elizabetinih do Dandyja, iz krogov princa regenta, jc gledala na naju in nama povečavala nekako tesnobo, ki se naju jc polaščala, s svojo tiho družbo. Govorila sva malo in jaz za svojo osebo sem bil kaj vesel, da jc bila večerja kmalu končana in da sva mogla iti v moderno opremljeno bi-Ijardno sobo kadit vsak eno svalčico. »To pa res ui prav nič vesela hiša,« je začel Sir Henry. »Mislim, da se bo počasi že dalo privaditi, ali v t'1"! trenutku sem pa res kar nekako zmešan. Ne čudim sc, da je postal moj stric nekako čudaški, ko je stanoval po- polnoma sam v tej hiši . . . No, če vam je prav, pa pojdiva danes zgodaj v posteljo; morda bo vendar v jutranjem svitu kaj vese-lejše.« Predno sem se vlegel, sem odgrnil okno in sem gledal nekoliko v noč. Videlo se jc na trato pred glavnim vhodom. V ozadju sta šumeli dve skupini dreves iu sta se zibali v nočni sapi. Polumesec .ic pogledal skozi odprtine hitro se podečih oblakov. V njegovem mrzlem svitu sem videl za drevjem razvaljene pečine in dolg, nizek lok melanholičnega morja.. Zopet sem zagrnil okno. Ta zadnji vtisek jc bil popolnoma primeren mojim sedanjim čutilom. In še ni bil zadnji vtisek. Bil sem truden, ali kljub temu nisem mogel spati; nemirno sem se premetaval z ene strani na drugo in sem si želel spanja, ki pa ni hotelo priti. V daljavi jc bila ura vsako četrtinko, sicer je vladala grobna tišina nad hišo. Kar je naenkrat priplaval iz te tihote na moje uho glas — jasen, razločen glas. Bil je ženski jok, premagani, pol-zadušeni plač ženske, ki jo muči huda bol. Vsedcl sem sc na postelji in sem napeto poslušal. Glas ni mogel priti od daleč. Prav gotovo je prišel iz hiše same. Kake pol ure sem šc napenjal vse živce, ali ni bilo slišati drugega, kakor ura in pa šepetanje vetra z bršljanom zunaj na steni. Sedmo poglavje. Lepo sveže jutro prihodnjega dne jc popravilo žalostni prvi vtisek na Baskerville Hallu. Ko sva sedela s Sir Henryjem pri za-jutreku, je lila solnčna svetloba skozi visoka obokana okna in ie od grbov, ki so bili naslikani na steklo, pisano pobarvala tla iti ste- ne. Temno leseno pohištvo je žarelo v zlatih žarkih, kakor bron in komaj sva si mogla misliti, da jc to ista soba, ki je sinoči tako mračno vplivala na naju. »Zdi se mi, da sva bila sama kriva, ne hiša!« je rekel baronet. »Bila sva trudna in vsa prenirazena, zato se nama je zdela hiša tako pusta. Zdaj sva sveža in čila in tudi hiša je vesela.« »In vendar ni bilo vse le najina domišljija,« sem odgovoril jaz. »Ali niste slišali nekoga mislim, da je bila ženska — plakati po noči ?« »To je čudno, kar pravite! Zdelo se mi je namreč, ko sem na pol zaspal, da sem slišal nekaj takega. Čakal sem precej dolgo, a ničesar več ni bilo slišati; mislil sem torej, da so bile samo sanje.« »Jaz sem pa slišal čisto natančno in sem prepričan, da je bil ženski jok.« »Hitro morava kaj poizvedeti o tem.« Pozvonil je in vprašal Barrymoreja, če nama ve stvar pojasniti. Zazdelo se mi je, da so postale blede poteze hišnikove še za eno nijanso ble-dejše, k<> ie slišal svojega gospoda to vprašati. »Le dve ženski sta v hiši, gospod,« je odgovoril. »Ena ie dekla, ki spi v prednjem krilu hiše; druga ie pa moja žena in gotovo vem, da od te niso mogli priti oni glasovi.« Njegove besede pa so bile laž. Kajti slučajno sem srečal po zajutrku gospo Barrymo-rejevo na dolgem hodniku, kjer ji je solnce z vso svetlobo oblivalo lice. Bila je velika žena z izrazom ravnodušnosti na surovo izklesanih potezah, in s trdo stisnjenimi, resnimi usti. Njene oči so io pa izdajale; bile so rdeče in so me gledale iz zabuhlih trepalnic. Torej je izobrazbo ljudstva. Sicer pa kmet sedaj nima časa za politiko, žetev je namreč letos povolj-na in kmet ima dosti opravila, kar mu iz glave prežene vse druge muhe. Dopisnik »N. X. Ztg.«. ki je upravnik velikega posestva v Rusiji pa nadalje opisuje, kaj se za tem sumljivim mirom skriva. Od vlade napovedano vojno stanje ni to, kar vznemirja, kajti ponekod to stanje precej koristi javni varnosti nekaj druzega je. kar tlači Rusijo kakor gnusna mora, namreč neka meščanska vojska hoj vseh proti vsem. Najprej čuti to veleposestnik. Dopisnik pripoveduje, kako mora posestvo zavarovati vsak večer pred roparskimi tolpami in plenečiini kmeti s Cerkesi, ki so še edini zvesti in zanesljivi element, dasiravno so mohamedanci. Ako kak nastavljenec delavca ali kmeta na podu kaj posvari, mu zapretijo s smrtjo. Na poljih je treba polovico več uradnikov in stražnikov kot preje, kajti ropi in nasilja so na kmetih postala najnavadnejša stvar na svetu. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da se vse to obrača iz političnosocialnih vzrokov zgolj proti veleposestniku. Prvotno je že to bilo, a zdaj so se razmere izpremenile in se drugače razvile. Kmet divja proti kmetu. Na vaseh se jc razvilo čisto navadno, skrajno teroristično roparstvo. Vsak hoče žeti, kar ni sejal. Veleposestnik je kolikortoliko bolj varen, kajti on vzdržuje lahko straže, katerih sa bande vendarle boje. Drugače kmet. Koliko je kmetov, ki so pridelali sami le tri hektarje žita. a imajo osem do deset hektarjev v svoji shrambi. Vse jih pozna, te kmete, ki kmeta sobrata oropajo. Nedavno se je zgodil sledeči slučaj. Stari, častitljivi kmet gre zgodaj zjutraj pogledat na svojo njivo, ki leži daleč izven vasi. Pride in zagleda dva mladeniča, ki nalagata na voz ječmen, drugi voz pa stoji zraven že naložen in pripravljen, da se odpelje. »No, mladeniča, kaj pa delata?« vpraša kmetič. — »Saj vidiš, ječmen nalagava.« — »Cegava pa sta?« — »Cegava neki: sama svoja!« — »Tako; in ječmen?« — »Kar vzaineva, to je naše.« — »Pa to je moja njiva in jaz sem jo obdelal.« — »Bo že tako.« — »Potem bosta pa ječmen k meni zapeljala, kaj ne?« — »Kaj še! Časi tlake so že davno minuli.« — »Moj ječmen pa znata krasti?« — »Kaj še, samo jemljeva, kar je Bog dal rasti. In veš kaj, starec? Da ne boš okolu raztrobil, da je ječmen tvoj, saj veš. kaj te potem čaka« . . . Tako daleč je prišlo v silnem carstvu. AVSTRIJSKI DRŽAVNIK O NAGODBI. Važna izjava. Budimpešta, 3. sept. »Az Ujsag« priobčuje pogovor nekega svojega dopisnika z nekim avstrijskim državnikom o nagodbi. Avstrijski državnik je izjavil, da se na Ogrskem zelo motijo, ako menijo, da bo Avstrija vprašanje o nagodbi ločila od vprašanja o kvoti in skupni banki. Avstrijska vlada stoji na stališču, da je donesek Ogrske k skupnim izdatkom prenizek in da ga treba na ta ali oni način zvišati. Tudi treba določiti, do kedaj in pod katerimi pogoji bodi banka skupna. To pa se nc da rešiti ločeno od nagodbe. Avstrijska vlada bo morala parlamentu vsaj namigniti, kaj hoče v tem vprašanju ukreniti. Avstrijska vlada v očigled velikemu odporu, ki bo izbruhnil na Ogrskem, ako se zahteva povišanje kvote, Dremišljuie, kako bi se kvota na indirekten način zvišala. Ločijo naj se carinski dohodki in vsaka država naj jih sama pobira in zase porabi, kv >mo razmerje bi pa potem lahko ostalo isto kot sedai. Seveda bo treba, da parlament to dovoli. NEMŠKI AGRARCI. Praga, 3. sept. Izvrševalni odbor nemške agrarne stranke ie v svoji številno obi- ona jokala preteklo noč; in če je bilo temu tako, tedaj je moral njen mož to vedeti. Vendar si je pa upal govoriti laž, ki se je tako lahko odkrila. Zakaj? In zakaj je ona tako bridko jokala? Je že obdajala tega lepega, bledega črnobradatega moža skrivnostna atmosfera. Prvi je dobil4Sir Charlesa mrtvega; le na njegovih izpovedbah je temeljilo vse, kar smo vedeli o okolnosti smrti starega gospoda. — Morda je bil pa vendar Barrymore oni, ki sva ga videla s Holmesom v kočiji na Regentski ccsti? Brada je bila žc ista. Kakor ga je opisoval izvošček, je bil oni mož mnogo mlajši, ali pri takih opisih se človek kaj kmalu zmoti. Kako bi mogel priti v tej stvari do popolne gotovosti? Očividno mi je bilo treba najprej obiskati poštarja v Orimpenu in se prepričati, če ic bila brzojavka izročena osebno Barrymo-reju Naj bo žc odgovor tak ali tak. bom imel vsaj Holmesii kaj poročati. Sir Henry je moral po zajutrku urediti precej papirjev in tako je bil čas za moj izlet ugoden. Bil ie prijeten sprehod štiri milje daleč. Hodil sem ob robu močvirja in sem prišel v starosti osivelo vas, v kateri sta se dvigali dve poslopji, gostilna in pa hiša dr. Mortimer-ja visoko nad nizke koče. Poštar, ki je imel obenem štacuno, se jc šc popolnoma jasno spominjal brzojavke, in jc rekel: »Gotovo, gospod; brzojavko sem dal dostaviti natančno po naročilu gospodu Barry-moreju.« »Kdo jo je dostavil?« »Moj deček tukaj. James, saj si ti nesel pretekli teden brzojavko gospodu Barrymo-reju v Hali, kaj ne?« »Da. oče, jaz sem jo nesel.« »Ali si jo oddal Barrymoreju samemu?« sem vprašal. »Ne, bil je takrat ravno v podstrešju; torej jc nisem mogel oddati njemu samemu, dal sem jo pa gospe.i Barrymorejevi in ona je obljubila. da bo nesid brzojavko takoj nieniu.« _(Dalje.)_ skani seji v debati zaradi češkega deželnega zbora prišel do sklepa, da ugovor proti eventualnemu volivnorefornmem načrtu ne bi bil umesten. Nemška agrarna stranka bo nasprotno to priložnost porabila, da izjavi, kako je potrebno varovati pri volivni reformi nemško posest. Soglasno se je sprejela resolucija, ki povdarja potrebo tesnega združenja nemških deželnozborskih poslancev. Kar se tiče preosnove ministrskega kabineta, želi nemška agrarna stranka, da ostani grof Auer-sperg v ministrstvu, proti slovanskemu strankarskemu ministru, ki naj bi to mesto zasedel, pa je nemška agrarna stranka z vso odločnostjo. Nemška agrarna stranka je siccr svobodomiselna — tako povdarja dalje izvrševalni odbor — je pa odločno proti vsakemu kulturnemu boju. Odbor se je nato bavil z nagodbo in izrazil željo, da bi se obenem s tem rešilo tudi vprašanje o dveletni vojaški službi. Agrarna stranka bo, kar se nagodbe tiče, vladno predlogo natančno proučila, v prvi vrsti gledala, ako so se varovali kmečki interesi, če pa nagodba temu stališču ne bo odgovarjala, jo brezpogojno odklonila ter se izjavila za popolno gospodarsko ločitev od Ogrske. Konečno se ie sklenilo od vlade zahtevati, naj predlogo o splošnem starostnem zavarovanju čimpreje parlamentu predloži. POLJSKI SOCIALNI DEMOKRATI. L v o v . 3. sept. Pod predsedstvom poslanca Hudeca se je tu vršila konferenca poljskih socialnih demokratov. Udeležila sta se konference tudi državnozborska poslanca Di-amand in Wityk. Sklenila se je lesolucija, ki povdarja, da delavci, ako se ne bo uvedla za gališki deželni zbor zares splošna in enaka volivna pravica, ne bodo samo demonstrirali in prirejali ljudske shode, ampak se tudi lotili skrajnega sredstva, splošnega štrajka. UMOR PERZIJSKEGA VELIKEGA VEZIRJA. London, 2. sept. Velikega vezirja v Teheranu je umoril neki menjalec denarja. Abbas Ali iz Bakli. Abbas Ali se je nato sam ustrelil, prej je pa ustrelil še nekega vojaka, ki ga je hotel prijeti. Morilec pripada perzijski revolucijski organizaciji. ZAKON PROTI PONAREJANJU VIN. Dunaj, 2. sept. Zakon proti ponarejanju vin stopi v veljavo 1. decembra t. 1. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Praga, 2. sept. »Politik« poroča, da je sklicanje češkega deželnega zbora na 16. september zagotovljeno. NAGODBA. Budimpešta, 2. sept. «Pester Lloyd« poroča z Dunaja, da se bodo nagodbene konference pričele 10. septembra , v Budimpešti. Na obeh straneh da vlada težnja ustvariti kolikor mogoče trajno razmerje. Dasi negativni uspeh ni izključen, je od razsodnosti obeh vlad pričakovati pozitivni rezultat. NEMŠKI DRŽAVNI iN HRUŠKI DEŽELNI ZBOR. (Poročilo »Slovencu«.) Kolin. 1. sept. Nemški državni zbor se snide po vsej priliki 22. novembra, pruski deželni zbor pa komaj januarja prihodnjega leta, ker proračun še ni dogotovljen V pruskem deželnem zboru pride najbrž na vrsto zakon o razlastitvi poljskih zemljišč. MAROKO. General Drude in njegovi vojaki. »Gaulois« opisuje generala Drude, ki je zasedel Casablanco. Pravi, da je kolonialni vojak par excellence. Skoro celo svoje življenje je peživel pri zauvih in afriških polkih. Star je 54 let in sc jc bojeval v Tongkingu pod generalom Gallieni, potem pa v Dahome-yu; tu je bil v bitki pri Adegou ranjen ter se je udeležil pohoda kolone, katera je vjela kralja Behanzina. V Alžiru se je udeležil več hudih pohodov v Saharo. Na Kitajskem se je boril pod generalom Baillondom in osvojil Pao-tingfu. Odlikoval se je v bitkah proti bokser-jem. Je precej krut. Njegovi vojaki-domačini iz Alžira so Arabci, imenujejo jih: Goumiers. Goumieri so izvrstni borilci. Ne potrebujejo skoro nikoli taborišča, so vsak hip pripravljeni za boj in vstanu prenesti najhujše štrapace. Pripadajo rodovom južno od Arana in opravljajo orožniško službo v Sahari. Ako izbruhnejo na alžirsko-maročanski meji konflikti z maroškimi roparskimi rodovi, pošljejo Francozi nadnje svoje Goumiers. Ti vderejo v maroško ozemlje, plenijo, požigajo in vse pokolje-jo. Oboroženi so z Lebclovo moderno puško, samokresom, sabljo, nožem in 250 patronami. Mnoo-i imajo redove in se z njimi zelo ponašajo. V puščavi ne jedo nič drugega, kakor kruh in semtertja fige in datelje. Kruh peko na poseben način. Testo zakopljejo namreč v pesek ter ga pokrijejo z velblodovimi odpadki. Odpadki jamejo v vročini vreti in kruh je na ta način »spečen«. V Sahari jahajo na kamelah, v Casablanki pa imajo lahke, žilave konje. - Umevno jc, da nekatere velevlasti niso prav zadovoljne s (o »mednarodno policijo.« Casablanca. Casablanca.2, sept. V okolici mesta ni sovražnih čet. Španske čete, ki so 500 metrov od marokeških vrat oddaljene, so celo noč streljale na doniačine-maroderje. ki sc potikajo okolu mesta. Nekateri domačini pripovedujejo. da so jih fanatični rodovi prisilili, da so zagrabili za orožje. Časa b 1 a n c a, 2. sept. »Matin« po roča v nasprotju z drugimi vestmi, da sc okoli Casablance še vedno nahaja okoli 3000 mož Novi sultan. --- Stari sultan. Pariz, 2. septembra. Novi sultan Muley Hafid poživlja domačine v posebni pro-klamaciji, naj Francozov pred Casablanco ne napadajo; ako pa bodo Francozi prodirali v notranjo deželo, naj se pripravijo za boj. On sam bo vodil čete. Stari sultan Abd el Azis se pripravlja za odhod iz prestolnice Fes v Rabat. Pristanišča. — Roparji. Pariz, 2. sept. »Gaulois« poroča, da bodo pred 15. t. m. vsa maroška pristanišča dobila posadke. — Rodovi Ben Mansur so napadli v M sili osem trgovcev in jih nevarno ranili. Nato so pokradli dragocenosti in mnogo denarja. ROOSEVELT UREDNIK. Berolin, 3. septembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča, da bo predsednik Roosevelt po preteku svoje funkcijske dobe prevzel uredništvo republičanske »Newyork Tribune«. Dnevne novice. X Obrtno - kreditna zadruga v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je vpisana. Deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani je sicer vpis zavrnila, a višje deželno sodišče v Gradcu je prizivu, sestavljenemu od »Zadružne zveze v Ljubljani«, ugodilo in odredilo, da se vpiše »Obrtno-kreditna zadruga v Ljubljani« v zadružni register. Deželno sodišče v Ljubljani je odreklo vpis iz dveh razlogov: Prvi je samo stilističnega pomena, drugi pa je načelen. Vpis se je odrekel, ker stoji v pravilih, »da sme obrtno kreditna zadruga »zadrugam« snovati sirovinska skladišča itd. in jim daiati tudi izposojila. Deželna sodnija pravi na to: »Ne da se iz tega besedila povzeti, katere zadruge so to, zlasti ne, če morejo biti članice »Obrtno-kreditne zadruge«. Ako se omenjeno dejanje ne omeji samo na zadruge članice, potem bi se tudi tu protizakonito ne pospešavalo gospodarstvo zgolj članov.« Proti temu ozkosrčnemu tolmačenju zakona pa je zavzelo višje deželno sodišče čisto nasprotno stališče, ki odgovarja zadružnemu duhu. Višja inštanca pravi namreč: »Brezdvomno ie, da more biti zadruga članica druge zadruge, in tudi za Ob. kred. zadrugo ni to po § 4. zadružne pogodbe izključeno. ker govori ta paragraf o osebah sploh in ne le o fizičnih osebah.« Potrjeni namen zadruge se torej glasi: Obrtno kreditna zadruga v Ljubljani ima namen organizirati obrtni kredit in pospeševati korist svojih udov s tem, da: a) posameznim obrtnikom preskrbi cen osebni, blagovni in inkaso-kredit, sprejema od njih in od nečlanov hranilne vloge in vloge v tekočem računu, oskrbi informacije, opomine in inkase ter nudi izdatno brezplačno pravno varstvo; b) zadrugam osnuje surovinska skladišča. prodajalnice. skupne delavnice s strojnim obratom in zavode za oddajo delavne sile, ustanavlja nadalje bolniške starostne in in-validitetne blagainice ter nudi zadrugam izposojila v svrho ustanovitve omeienih osnov konečno s tem, da goji uvoz in izvoz.« Obrtno-kreditna zadruga v Ljubljani ie gotovo velevažen zavod in pomeni velik napredek za naše obrtništvo. Želimo le. da se te nove zadruge obrtniki trdno oklenejo in jo visoko povzdignejo v korist svojemu stanu! Občni zbor se v kratkem naznani. X Slavnosti desetletnice »Kat. slov. izobraževalnega in podpornega društva v Mengšu« in otvoritve »Društvenega doma« se udeleže sledeča društva: Krščanska soc. zveza iz Ljubljane z zastavo. Kat. slov. izobraževalno društvo v.Mekinjah s pevskim zborom, kat. društvo »Kamnik« iz Kamnika z zastavo in pevskim zborom, kat. izobraževalno društvo iz Rov z zastavo in tamburaškim zborom, kat. slov. izobraževalno društvo iz Doba z zastavo, kat. slov. in podporno društvo iz Domžal z zastavo, kat. slov. izobraževalno društvo iz Dobrepolj z zastavo. Bratska društva, ki se nameravajo te lepe slavnosti udeležiti, se vljudno prosijo, da se čimpreje zgla-se. Slavnost sc vrši ob vsakem vremenu. X Osebne vesti. Za učitelja veronauka na gimnaziji v Kočevju ie imenovan č. g. Franc Watzl. Cesar je odlikoval stražmojstra pri orožništvu v Ljubljani g. Friderika Praprot-nika z zlatim zaslužnim križcem. X Kanonično vmeščen je bil včeraj na župnijo Iiorovnica, č. g. Josip Juvanec, dosedanji župnik v Rakitni. X Kolera na Ogrskem in v Galiciji. Na gališko-ogrski meii ie v Toronyi zbolela ena oseba na koleri. Več koleri podobnih slučajev je naznanjenih iz Also Viso v marmaroškem komitatu. Na gališki meji so se izvršile vse varnostne naredbe. V Also Viso je kakor se poroča dodatno iz Budimpešte v teku dveh tednov obolelo na koleri 50 oseb, 20 pa že umrlo! Baic so io zanesli rumunski delavci iz' Rusije. Oblasti izvršujejo velike varnostne odredbe. X Hrvaško italijanski spopadi. — Uporni vojak. Na Reki so se spopadli Hrvati, ki so prišli nazaj iz Voloskc, z Italijani. Izzivali so sc med seboj, žvižgali in metali kamenje. Baic so Hrvati iz samokresov streljali. Policija je morala streljati v zrak, da demonstrante splaši in razžene. 50 demonstrantov ic zaprtih. Po mestu patrulira policija in vojaštvo. Policiia je sistirala licence za orožje. V Reko je došel en bataljon Jelačičcvega polka. Baje bodo danes na Stišaku oznanili zasedno stanje. Včeraj ic neki narednik stopil iz fronte in sc jc hotel Hrvatom pridružiti. Ko ca je častnik pozval, naj sc vrne v vrsto, je častniku zaprctil. nakar ga je naslednji s sabljo udaril po glavi in pustil odpeljati v zapor. + Knnalje. Glasilo tržaškega pouličnega ""'Ivi vi ;iv