140. številka. e zflh petek 22. novembra (v Trstu. ▼ četrtek uvečer »Ine SI novembra Tet'ilj XX. nKDINOlT11 itbaja po trikrat na tednu t *o«rih i*, •tanjih ob tovlEiH, ćatvtkih in loboteh. Zjuiranju i»«Imi|h izhaja ob H. uri zjutraj, večarnu pa ob T. uri »efur. — Obojno izilHtijt- atanr : la letlaa mi"»»c . f. — .W>, Itvmi Avstriji« f. I .4C u tri ««**c , . „ a.tUi , . . 4,— «a pol let* . . . s.— , i , -■a tm lato . . » 10.— . „ lit,— Ni aaratbe brez prlltune naročnina sr n jeailje azir. PoiiamićDe itovilke »• dobitHjo * pn>-dajalnicah tobaka v Trutu jio a i»vr. itven 1'rita po 3 nrć. Sobotno veAem« Li trni h 4 u fi„ izren Trsta S nt. EDINOST Glasilo »lc venskega politićnejstu društva asa Ppimo II(Imi ««> ra^un« po tarifu v petitu, i* oanlov« t d*b«lini črkami •<> pl»£u|« pro«titr. itnllk.ir navadnih vrvtir. ('»■lana. o<r<> iti j«vn<'xahvnlti. J>>-<>i(Ia*i itii. »ti rii'uimjo pn pogodili V to >lopl«i it j so ptiAiljaji uro IniAlvu uLirn < umit lun ti. 1J. Vmio pumo mor* loti frunkornihi. kur nofratikiif'im >■" •pr«| imajo. Roknpiti n« rraAajo. Narodni im. rokUtnacijn in Delano ipr« ii|iniriti«ft'o ulica Kolino pic-i'«lo h*f. 't, 11 nadut. Od|irtii rKklamH. it« ■ ■> prn*i« poMniue. r nllMitlji Ht«f". Da korist družbe sv. Cirili ii Metoda. MoSka podružnica tržaška priredi prihodnjo nedeljo — sodelovanjem ženske podružnice — lepo veselico, da proslavi desetletnico svojega obstanka in da zajedno dovede družbi nekoliko podpore. Razsežni program tej veselici smo Že prijavili v večernem izdanju od minolega torka. Toda o programu nočemo govoriti danes, ampak naglasiti moramo se jedenkrat namene te družbe in dolžnosti, ki vežejo vse pokrajinsko Slovence do družbe sv. Cirila in Metoda. Družbi naši niso nameni napadalni nasproti drugim narodnostim, ampak strogo obrambeni. Naša družba ni ničesar drugega nego obrambeno sredstvo proti napadom tu-jinstva na našo krv, na našo deco, na našo last, na našo bodočnost. Ne proti Nemcem ali Italijanom je obtneno delovanje naše družbe, ampak jedino le proti onim, ki hočejo trgati slovensko deco iz naročaja s 1 o-venskih mater, proti onim, ki se dan na dan pregrelajo pioti božjim in človeškim zakonom, proti zakonom, ki so napisaui na papirju in proti zakonom, ki so napisani uezbrisljivimi črkami v poštenih slovenskih srcih: proti vsem onim je obrnenodelovanje naše družbe, ki nočejo spoštovati — pluje lasti t O mnogokaterem društvu v Slovencih so različna menenja, da-li je bilo potrebno ali ne, ali o družbi sv. Cirila in Metoda ne sme biti razlike v mene nju, kqti ista se je v resnici porodila iz narodne potrebe. Ako celfi drugi narodi, kojili obstanku ne preti ni uajmanja nevarnost od nobene strani, snujejo take družbe v varstvo svoje mladine, koliko bolj smo morali storili to mi, kojim je že izguba jedne same duie občuten udarec v silnem boju, v kojem ne moremo pogrešati nijednega sobojevnika! Mirnim srcem rečemo torej lahko, da stvar družbe sv. Cirila in Metoda je splošna u a r o d n a s t v a r. In v zanimanju za tako stvar ne smemo Slovenci poznati ni radikal-eev, ni oportunistov, ni naprednjakov, nt konservativcev, ampak nu tem, v sedanjih bojih jedino nevtralnem polju združiti se moremo in moramo vsi, ki se zavedamo svojih dolžnosti kot zvesti sinovi svojega rodu. O politički taktiki so lahko različna menenja, gledč na cilj moramo biti jedini. A ker je v namenih družbe sv. Cirila iu Metoda izražen veliki naš cilj — osigurana uiUodna bodočnost — ravno zato absolutno ne sme biti med nami razlike v sodbi glede na potrebo te družbe in nti ne poznamo pretveze, pod kojo bi smel najzadnji Slovenec, zanemarjati svoje dolžuosti do te družbe. Ob razvnetih strastih in v viharju do* inačega prepira bilo je pač tienotkov, kose je zdelo, da tudi to družbo, to zenico v našem narodnem očesu, potegnejo v divji vrtinec, ali v ponos in veselje naše odbil je PODLISTEK. Hrv. »pisal O. Romani«!; pottor. Fr. V—c. Od štirih tesuih sten še tesneje sobice odbijal se je plavkasti dim, vzdigoval se k oknu, katero je na pol slepo gledalo v staro, razpokano zidovju jeden uieter oddaljene sosedne hiše, in se vrtel gori k modremu nebu, s katerim je divna priroda zastirala budimski kraj. Bila je to mala, podolgasta in tesna sobica, a v njej nered, kakor v sobi za staro šaro. Na tnali mizi kraj okna je slala steklenica z vodo in tuala umazana kupica, papir, peresa, črnilo, knjige, nožek, skripta — vse drugo čez drugo, a v največjem neredu. Kraj okna je viselo na pni stepo, s papirjem zalepljeno malo ogledalce, dedščiua pokojnega deda. narod jednodnšno ta namerovani napati ter preprečil nakane, koje je mogla poroditi le medsebojna strast. In ravno v tem, da je narod naš vzlir vsem razlikam v politiškem menenju toli zložno in v kAli zatrl nevarnost, ki je pretila naši družbi po domačem prepiru, pokazal je ta mali in izmučeni narod naš svoj jasni vid, svoj bistri razum in zdravi instinkt za ono, česar mu najbolj treba za osiguranje lastne bodočnosti. Prepiri in strasti pačijo in demoralizujejo ljudstva; a ravno zato smatramo mi za posebno veselo znamenje v sedanjih dneh bratomornega klanja, da vsi naši prepiri in vse razdivjane strasti niso mogle popačiti našega slovenskega ljudstva v toliko, da ne bi videlo jasno, da bratsko delovanje pri družbi sv. Cirila iu Metoda je ona točka, koje se ne sine nikdo dotekniti z namenom podiranja. In še 1« tedaj, ako dobro uvažimo ta moment, moremo pojmili, kaj je za nas družba sv. Cirila in Metoda v naših dneh. Ona ni le vzgojevalka naše mladine v verskem in narodnem duhu ; ona ni te zaščitnica te mladine pred tujimi napadi: ona je v današnjih dneh tudi a n g e I j, ki vpliva b I a ž i I n o na grda n a s p r o t s t v a. Ko razpne ona svoja krila nad razdvojenimi brati, tedaj se naslaja naše srce ob Ifpem in, žal, redkem prizoru, da ruzsrjeni bratje občujejo med seboj kakor morajo občevati pravi bratje. Družba sv. Cirila In Metoda je torej prava mati našim ot roči čem in zaščitnica nam vsem. A kdo ne bi ljubil svoje matere, kdo bi ne bil hvaležen svoji zaščitnici?! Otrok, ki ne ljubi svoje matere, je izrodek ; človek, ki ni hvaležen svojim dobrotnikom, ni pravo bitje po božji volji. Med nami Slovenci pa naj tie bo izrodkov, med nami ne sine biti stvarstva, ki bi ne bilo po božji volji! Pokažimo se vsikdar hvaležne družbi, v koji je utelesnjeno pravo slovensko rodoljubje in ki je jedina predstavi-teljica našega narodnega jedinstva in ki je propovednica krščanske strpljivosti med brati! Naša tržaška moška podružnica, vredna hčerka uzorne svoje matere, praznovala bode v nedeljo svoj jubilej. Tu se nam zopet vrača stovesna prilika, da pozabimo na vsakdanje boje, na grenkosti pel i tiskih in narodnih borb ter da si, vzdignivši se nad površje strasti, podamo bratsko roko v oni idejalni božanstveni ljubezni, koje propovednica in predstaviteljica je ravno naša družba sv. Cirila in Metoda. In v tej ljubezni položimo, vsakdo po svoji moči, dar na oltar naše družbe, da jej po-moremo izvrševati veliko nalogo, zahtevajočo ogromnih žrtev. Saj, kar damo, damo — zase ! Saj darovi, poklonjeni družbi sv. Cirila in Metoda, so položeni na oltar naše lastne narodne bodočnosti. Delo naše šolske družbe, je plemenito, a nad plemenitimi ustanovami bdi b o i j i b I a g o s I o v ! V zvestem podpiranju družbe sv. Cirila iu Metoda pokažimo Crne stene pokrivali so stari umazani zemljevidi m razne po strani obešene slike, kojih okviri m bili preglodani od črvičev na tisoč mestih. Nad posteljo so gledale izpod debelega prahu gosli, katerim so bilo struno že popokane iu kakor niti visele po steni, izdajajoče svojega gospodarja, daje nanje že davuo pozabil, ali da mu nikdar ne dojde denar, da jih zamenja z novimi. V tem malem prostoru je sedel na podrtem, slamnatem stolu mlad človek, spuščal oblaček za oblačkom gostega dima i/, ust, iskal v njem spomine in preganjal jade, ki ho mu stiskali prsa. Ni mu še cigareta dogorela, ko je potrkal nekdo na vrata, ter nečakajoči dovoljenja, vstopil in rekel: .Čestitam Ti, Zvonimir 1* „A k čemu, Miloš", vprašal je Zvouiutir spustivši dim iz ust. vsi do zadnjega, tla mislimo in čutimo plemenito ! Na srečno svidenje torej na jubilejni veselici naše moške podružnice družbe sv. iu Metoda, prihodnjo nedeljo, v telovadnici ,'IVžnškega Sokola* ! Politiške vesti. V Trutu, iT'tff 2i. novembru 1s»H, Kako no »Kilovati liberalci mi Dunaju! Državno pravdništvo j«' dvignilo založbo proti večini trgovcem s pohištvom, ker so žugali mizarskim mojstrom, da bi jim ne dali dela, ak<> ne bodo glasovali za liberalno stranko. ob tej priliki povemo tudi lahko, da je okrajni glavar Friebeis, sedanji upravitelj občine dunajske, izjavil v seji prido-deljenih mu svetovalcev, da sit se že pričele potrebne priprave za prihodnje volitve, tako, da se bodo mogle vršiti o pravem času, kakor določa mestni statut. Pravijo, da hoče vlada s tem pridobiti uradnike za-se, ali pravo za pravo za liberalno stranko, da se pred koncem lota pripravi vse potrebno za urejetije plač. Nočemo ugibati, da-li se vladi posreči ta nakana ali ne; ali recimo, da se jej posreči, potem pa Čaka grofa Da-denija veliko težja naloga: ndnšiti agitacijo nove katoliške ljudske stranke, v koje taboru bode gotovo v najbližjem vse konservativno nemštvo. Iu kako hoče udušiti to gibanje? U verjeti naj bode, da ne drugače, nego da odločno nastopi proti — liberalni stranki. Po takem „pacificiranju" pa pride liberalna stranka z dežja pod kap. Ergo: lažiliberalni stianki ni več pomoči in visokorodni gospod grof opravlja pravo Sisifovo delo, ko hoče prisiliti ljudstvo, da bi ljubilo tam, kjer ne more ljubili, škoda res za toliko razburjenja radi nepotrditve laiegrove ! Sodba barona Dipaulija Baron Di-pauli se je pogovarjal te dni se sotriiduikom lista „Bozener Zeitutig" o vzrokih, ki so bili odločilni za njegov in njegovih somišljenikov izstop iz Hohemvartovega kluba. Baron Dipauli je rekel: „Mi ne bodemo tirali reakcijonarne, ampak svobodonostno politiko. Sedaj, ko smo zadobili svobodo v gibanju, branili bodemo svobodo parlamenta, česar nismo mogli storiti do sedaj po krivdi veleposestnikov. Ti poslednji so vzrok, da smo ostavili klub. Mi smo jim rekli v obraz: .V i ste uničili Staro čehe; vsaka stranka je izgubljena, ki služi Vam ; mi nočemo, da nas doleti usoda Staročehov. Vemo, da naš vpliv bode neznaten in da bode naše polo-ženje težavno. Toda mi se tolažimo s tem, da za nami stoje naši volilci, da ko pride dan sodbe — zadobimo ne le zadoščenje, ampak bodo obsojeni oni, ki so nas prisilili do tega koraka." DežcIiiozbufHke volitve iiu CeSkem. Včeraj volile so kmečke občine. Izvoljenih „K slavnemu imeuu", odgovoril je Miloš. „(lovori, kakšno je to slavno ime V* „Ako plačaš merico vina, izveš takoj*. .Ko bi imel groš, pil bi ga saiu. .Potem ostaneva oba žejna*, reče Miloš. .Po staroj navadi. Nu tedaj, povej brzo, ako jo kaj dobrega." „Slušaj me! Sinoči sem se napotil v veliko čitalnico in proiuetal tam vse časopise, J da bi izvedel, ako je kaj zanimivega iz naše domovine ; in pri tej priliki sem slišal, koje bogati bankir Diikatinovic vprašal nekega profesorja: .Ste-li čitali, profesor, novelo. .Srečen iu nesrečen zakon* od tira. Zvonimira Slavoljubiva V" .Sem", odgovoril mu je protesor, .jako dobro, jedrnato iu temeljito izdelana*. „Tudi jaz sem so ji divil", rekel j« bankir. .Ta doktor je pokazal jako mnogo izkušnjo in nadarjenosti". je bilo: 48 M 1 a d o č e h o v, I Slaročeh, pripadnika kmečke stranke, *>♦; nemških liberalcev, 3 nemški nacijotialci, t krščanski socijalist, I klerikalec, in jeden, ki ne pripada nobeni stranki. Za dva mandata se bodo vrti le ožje volitve, O obsojenih zagrebških (lijakih. Izmed dijakov, ki so bili nedavno obsojeni radi poznanih demonstracij, so že nastopili svojo kazen vseačiliščniki Stef. Kadič in oba sina dra. Franka. Tudi v hrvatskem saboru bilo je te dni govorjenje o dogodkih zadnjih dni. Posl. Krank je namreč interpeliral radi dejstva, da je lulo te dni iitiranih i/. Zagreba več relegiranih visokošolcev. Dotični-kom je zažugano, da se v gotovem času ne smejo povrniti v Zagreb, ako nočejo biti kaznovani z 1—3 mesecev zapora. Ctemelje-vaj« svojo interpelacijo rekel je dr. Frank, t da je to postopanje plod najodurnišega absolutizma, da je to brutalnost, ki se ne slaž * z ustavnim življenjem. Po zakonu, veljavnem v Hrvatski, sme se vzkratiti bivanje v občinah le takim osebam, ki se ne morejo izkazati veljavno domovnico, ali se vedejo nedostojno, ali ki nimajo potrebnih sredstev za vzdrževanje sebe in svoje družine. No, v tem slučaju vsega tega ni bilo, ampak izgnani so iz prestolnice hrvatski mladenci, ki imajo poklic in nalogo, da postanejo sredotočje vrednih in čestitih Hrvatov, domovinstva in narodnih teženj. Iu zakaj se je postopalo tako s temi mladeuči V Na čelu te silne gonbe stoje službeni krogi. Te dni so uprizorile službene .Narodne Novine" gnusen, uprav infainen atentat na hrvatsko mladino, rekši, da so oni mladeniči, ki so bili pod obtožbo, a ne še obsojeni, kakor razbojniki, lazaroni, ki dele svoj plen z Majko božjo. Govornik je rekel, da ne ve parlamentarnega izraza, s kojim bi mogel primerno označiti tako postopanje. Takega postopanja ne bi smel trpeti nikdo, kojemu je kaj do svetosti sodnih oblasti. Dotična redarstvena naredba je bila torej izdana, ker so bili dotični dijaki relegirani z zagrebškega vseučilišča iu ker so baje prelomili besedo, dano vseiičiliščnemu rektorju. Meni je vrlo žal — vskliknil je govornik — da gospodje poslanci uiso bili pri sodišču iu da niso čuli obrambe naše mladine. Uverili bi se bili. da se ne more govoriti o pokvarjeni morali naše mladine, koja pokvarjenost naj bi bila sedaj namišljeni razlog za izgon. Vi sami bi morali priznati, da se narod hrvatski more uprav ponašati s tako mladino, kajti toliko vzvišene utoriUe, ki so jo kazali ti mladenci med razpravo, toliko zaresnosti in ljubavi do svoje domovine, toliko poštenje zlasti gledo dane besede, toliko znanja iu naobraženosti, kar vse so kazali mladenci — vse to bi služilo vsakemu narodu v ponos iu diko. Važna i/.java nekaznovanih dijakov. Dijaki, ki niso bili zapleteni v pravdo radi .Dal Vzroki srečnega in nesrečnega zakona so temeljito načitani, kakor da je hodil od obitelji do obitelji*. .Jaz bi dejal*, rekel je bankir, „da se je ta človek moral že petkrat oženiti". „Dosti mu je, ako je bil dvakrat oženjen", odgovoril je profesor smejoči se. .Da, da, kakor kdo zadene, baš kakor v loterijo". .Cesto so tudi z jedno ženo doživi toliko, iia bi lahko človek napisal cele knjige", pridel je profesor. .Istina, zlasti, ako ji ni mali zapredla jezika in ako ne zna zvladati slabosti svojih razjarjenih živcev in svoje žive domišljije; ali ta novela ugaja mi najbolj radi tega, ker je poučna za vsakega človeka, zlasti za mladino ; a razun tega ima ta doktor divno pero, jeden izrek lepši od drugega*. „DA, piše jako krasno, jezik iuia v svojoj oblavti", odgovoril je profesor. \Dalje prih.) poznanih demonstracij v Zagreba, priobeujejo v opozieijonalnih listih izjavo v imenu vseh dijakov, kakor zatrjajo, da so opravičene vse z a t o ž h e ilijakov proti rektorju vseučilišča ilru. Speven. Izjava trdi, da je res, kar so trdili dijaki o govoru rektorja Sppvea, ko je rekel, da morajo biti mirni te na vseučilišču, zunaj pa lahko de-monstrnjejo, kolikor hočejo. V očigled tej izjavi je tembolj zanimiva vest, da vladna stranka pritiska na sedanjega predsednika deželnega zbora tJjnrgjeviča, naj bi odstopil v ta namen, da bi potem izvolili rektorja Spevca predsednikom v nekako zadoščenje za napade od strani dijakov. Sedaj nastaja seveda vprašanje: kdo govori resnico, ali rektor, ali dijaki ? Mi nočemo žaliti g. rektorja, ali čudno bi se nam zdelo vendar, da bi lagali vsi dijaki, tudi tisti, ki niso bili zapleteni v sodno pre skavo in kojih ni doletela nikaka nezgoda! O položaju na Vstoku. Kolikor opas-neje postaja položaj na Vztoku, kolikor bolj se množe poročila o turških grozodejstvih, tem pridneje se bavi jo novine z vprašan jem, ali so evropske vlasti v soglasju med seboj glede na postopanje proti apatični Turčiji, ali niso v soglasju. .Tedni trde, da se jedina Rusija protivi predlogom Avstro-Ogerske, drugi trde zopet, da /. Rusijo roka v roki gresta Nemčija in Fruncozka, Zlasti Angleži so baje jako vznemirjeni, ker slutijo, da ima Husija sedaj odločilen vpliv na sultana ; mimo tega jim gre tudi to navskriž, da se je Bolgarska v poslednji čas znatno približala Rusiji. Ako pa je res, da se je Nemčija sporazumela z Rusijo, kar se dostaje postopanja z oziiom na homatije na Vstoku, menimo — saj skoro ni mogoče drugače pri sedanjem položenju, da pride vsaj do začasnega spo-razumljenja tudi med Avstrijo in Rusko. V interesu miru bi se morali le veseliti takega sporazumljenja. Nekdaj toli mogočna Anglija ostala bi seveda osamljena, kajti ostal bi ji le joden sam zaveznik — siromašna Italija. Taki zavezniki se niti ne štejejo. Najnovejše vesti iz Carjegagrada poročajo o novih nasilstvili Turkov po mali Aziji in se je zopet bati hudih izgredov. Mustafa paša se pogaja z uporniki v Zeitunu, da bi Upustili ujetnike. Armenski patrijarhat se je ubrnil z dopisom do poslanikov, v kojem opozarja na grozodejstva, storjena na Armencih ter na nevarnosti in bedo, ki jim prete. Patrijarhat prosi varstva armenskemu narodu ter stroge preiskave proti provzročiteljem grozodejstev. — Glede GrSke še ui določeno, da li se udeleži velike demonstracija družili mornaric. — Italijansko brodovje j« že priplulo v Smirno. (Glavno mesto vijaleta Ai lin v .Mali Aziji). Iz Francozke. Cesar si ni upalo nobeno francosko ministarstvo do sedaj i/, strahu pred morebitnimi škandaloznimi razkritji, to je storilo sedanje ministerstvo nenavadno odločnostjo: daloj« zapreti znamenitega sleparja Ar t on a. Arton je bil glavni agent najvećih sleparjev pri oni družbi, ki je hotela z velikim panamskim prekopom združiti dva oceana. Ti sleparji so provzročilj narodu francoskemu na milijone gmotne škode A prvi agent sleparjev je bil ravno Arton. Policija je dolgo iskala Attona, a ga ni mogla najti, ker — ni hotela. Vse dosedanje vlade bale so se novega javnega škandala. Glavna naloga Artojia bila je namreč ta, da je podkupljal poslance, da so glasovali v prilog sleparski družbi. A kar si niso upali storiti drugi, storilo je ravno ministerstvo Boui'geoisovo, o kujem se. je sodilo sploh, da nima nikake življenske moči v sebi: dalo je Ar tona zapreti po londonski policiji. Popred ga niso mogli nnjti, sedaj so ga pa našli prav hitro — ker so hoteli. O posledicah lemu dogodku je teško soditi danes, ker se ne ve, v k«diko hoče Arton izdati svoje — solnmpe. Ako res pride na dan s pobotnicami o svotnh, sprejetih se strani poslancev za glasovanja v prilog panamski družbi, pričakovati je uovih velikih pravd in novega razburjenja. Vsakako pa kažejo ti dogodki, da stoji na Fran-eozkem javna mor Al a in justica veliko viši nego pa v Italiji, kjer puščajo notoriške tatove pri rimski bauki po najviših državnih službah. Različne vesti. Dar škofu Stro8smayerju. Te dni je posebna deputacija izročila škofu Strossmayerju krasno izdelani masni plaSč, dar bratov Čehov. Vezivo je izdelano v češkem narodnem slogu in bogato okrašeno zlatom. Plašč so napravile učenke mestne obrtne šole v Pragi; isti je bil razstavljen na narodopisni razstavi in je vzbujal splošno pozornost. Zahvaljevaje se izrekel je Strossmayer svojo željo, da bi se skoro uresničile plemenite želje naroda češkega. In tako skoro ne mine dan, ki bi nas ne uveril vnovič, da je v velikem biskupu utelešena ideja vzajemnosti avstrijskega slo-vanstva. Njemu se klanjajo Hrvatje, Čehi, Slovenci; celo Srbi mu ne morejo odrekati svojega spoštovanja; njemu se klanja ves učeni svei, v kolikor mu ne moti vida grda slavofobija. Najiigledniši možje Evrope, a la Gladstone, divijo se velikemu duhu Stross-mayerjevenm in njegova beseda se rada uvaža pri sv. Stolici. Mož je naš ponos, to rečemo po vsej pravici. Takih v I a d i k nam dajte i n m i p o s v e t n j a k i j i h navdušeno in b r e z o v i n k o v p v i-poznamo tudi p o 1 i t i š k i m i v o d i-t e I j i naroda. Vladik nam dajte, ki bodo poleg svoje skrbi za žar svete vere negovali tudi plamen ljubezni do svojega rodu, one ljubezni, ki zahteva, da narod nastopaj pred svojimi vrstniki, ne nestrpno ali preobjestno, pač pa — ponosno. Strossmayer je uzoren dušni pastir, zajedno pa tudi narodnjak, ki uči neprestano, da narod mora biti ponosen na vse, kar je njegovega. Strossmayer je velik, pred njim se v ponižnosti klanja vse avstrijsko slovanstvo ravno zato, ker je v toli divno harmonijo spravil svojo verski čut se svojim idejalnim rodoljubjem. Posnemajte ga in narod slovenski bode živel — v miril. Goriiki Slovenci so že poskusili na svojom telesu, česa naai je pričakovati v bližnji bodočnosti. »Reichsposti" poročajo o tem: Slovenske ljudske šole, ki bi se bila morala otvoriti že z dnem 1. septembra, Se danes ni. Se več občinski svet se svojimi .zmernimi'' življi je sklenil, spraviti to šolo pod streho — Slovencem v zasmeh — v nekem zanemarjenem in takemu namenu nikakor ne odgovarjajočem poslopju na periferiji mesta. Temu sklepu je pritrdil deželni šolski svet, v nasprotju se svojimi lastnimi odloki iz seje od dne 13. t. m., in je privolil občinskemu svetu za osnovanje šole nov rok do 1. januval ja 189»». To postopanje je ne zakonito, ker se šolski lokal mora nahajati, če le mogoče, v sredini šolskega okrožja in ker se interesenti niso zaslišali*. No, kaj dć to, da se le dobro godi — Hohenwat'tovemu klubu! 0 bolezni grofa Taaffaa. Iz Nalžova poročajo včerajšnjega dne: Stanje grofa Taaffea je zelrt resnobno. Srce je oslabelo, slabost, napreduje. Poita v Buzetu. S 1. decembrom t. I. oživotvoriti se pri poštnem uradu v H uze t u tudi službi dveh poštnih selov. Ta dva sela opravljala bodeta svojo službo po trikrat na teden in sicer vsak torek, četrtek in soboto. Sela odhajala bodeta omenjene dni ob 7. uri zjutraj od poštnega urada ter bode zahajal jeden v Strped, Crnico, Movrač, Sočrgo in Pregaro, drugi pa k sv. Martinu, Strano, Sv. Ivanu, Sv. Donat, Vrh, Račiće ter Prodane. Ta dva sela vračala se bodeta na poštni urad v Huzet po 5. uri popoludne. Malko zgodaj! Mestni magistrat je že sedaj objavil oklic, s katerim poživlja lastnike hiš, voditelje zavodov, trgovin itd., da morajo najpozneje do 8. ure zjutraj dati — skidati sneg raz tratoarje ter potresli prostor pred poslopji z žaganjem itd. Kdor tega ne stori, kaznovan bode z globo do r>0 gld. — Malko zgodaj je izišla letos ta naredba; mogoče pa je, da vremenski proroki na magistratu »vohajo" sneg, ki leži tam na visokih planinah, s katerimi pa Trst menda nima ničesar opraviti. Dokler dobimo v Trstu sneg, bode ta naredba že zdavna pozabljena. Akad. društvo »Slovenija" na Dunaji priredi v ponedeljek dne 25. t. m. svoj II. redni občini zbor. Lokal: Kastnerjeva restavracija „Zuin Magistrat". Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gosti dobro došli! Društvo „Radogoj* je imelo te dni svoj občni zbor. Društvu je, kakor znano, namen podpirati visokošolce in umetnike. Minolega leta je društvo napravilo 9 letnih ustanov, pet po 200 goldinarjev in štiri po ioo. Jedenkratnih podpor ni moglo deliti društvo, ker ni bilo potrebnega denarja na razpolago. Za bodoče leto je odbor dovolil le jedno podpoio v znesku 200 gold., ostale pa je moral skrčiti na 100 gld., oziroma 50 golil. Tajnikovo poročilo zaključuje z nastopnim pozivom: „ Ako nočemo, da se velik del naše mladine prepusti naključju na milo in nemilo, tedaj skrbimo vsi, ki imamo srce za mladino in razum za narodove potrebe, da se ,1'ado-giij* okrepi od leta do leta bolj, ker le potem bode tudi „Radogoj* mogel krepiti na5o mladino, nado naše bodočnosti", „Radogoj* ima 36.132 kron nedotakljive glavnice. V minolem letu pa je im*lo društvo 2841 kron dohodkov i" 2940 kron izdatkov. Predsednikom je bil zopet izvoljen gospod I v a n Hribar. Avstrijska vstočna vojna eskadra. Kakor smo omenili že v današnjem zjutranjem izdanju, odplnla je včeraj c. in kr. vojna eskadra iz Pnlja na Vstok, kjer se pridruži vojnim ladijam drugih držav, ki bodo v turških vodah demonstrovale s svojo prisotnostjo proti Turčiji. V tej c. in kr. vojn' eskadri s<» te-le ladije: I. oklopnica „Kai-serin Elisabeth" (4000 tonelat; 2 velika topova, 6 srednjih topov, 2 manjša in 11 topov za naglo streljanje); 2. kazematna Indija „Tegetthoff* (7390 tonelat; « teških, r» srednjih topov, 2 manjša topova in 15 topov za naglo streljanje); 3. korveta „Donau" (2343 tonelat; 10 srednjih topov, 1 mali top in 4 topovi za naglo streljanje); 4. tor-pedovka „Meteor", (350 tonelat; 9 topov za naglo streljanje), ltazven teh ladij sti že v levanti: torpedovka „Sebenico* pred Smimo (840 tonelat, d lahkih topov in 7 topov za naglo streljanje) in stalni parnik „Taurus" pred Carjimgradom (star parnik na kolesa; 550 tonelat, 5 lahkih topov). Slatin paia odlikovan. Nj. Veličanstvo cesar podelil je slavnoznanemu poznavatelju Afrike Slatinu - paši komturni križec Fran Josipovega reda z zvezdo. Iz Skednja nam pišejo: Včeraj popoludne zanesla me je burja tu sem in dospel sem ravno k veličastnemu zvoniku, o katerem sedaj pravda teče, ko je mrtvaški zvon naznanil pogreb. Sprevod bilje ginljiv; pevsko društvo pelo je nagrobnice, domača godba svirala je žalostinke, dekleta v prekrasni narodni obleki spremljate so krsto, za njo pa je korakabt gotovo nad 400 ljudi. Vse ie žalovalo in molilo. Ginljiv utis p tujcu! Častno za domačine! Pogrebli so mladega, nadepol-L o v r e t a San c ina T o č e v e g a, sina vrlo delavnega odbornika gospodarskega društva. Lahka mu zemljica! Pri tej priliki pa še jedenkrat javno pohvalimo Skedenjski pevski zbor pod vodstvom Valentina Pižona. Pač res: čast in ponos vsej slovenski okolici so ti vrli slavčki! Iz Doline nam pišejo dne 19. novembra 1895.: Tukajšnja občina vdobi z novim letom c. kr. orožniško postajo. Dne 10. t. m. ogledoval si je g. vodja miljske c. kr. orožniške postaje stanovanje za isto. Izmed mnogo stanovanj, ki so mu bila na razpolago, je bil /. dvema prav zadovoljen. — Ta določba višje oblasti, da postavi v Dolini c. kr. orožniško postajo, je res hvale vredna in pozdravljam« ta sklep z veseljem. Dne 20. in 27. t. m. imeli bodemo občinske volitve. Kaj nam iste novega prinesejo, bodemo poročali ; sedaj moremo h1, toliko omeniti, da se ljudstvo, vzlic temu, da mu sedanjo starešinstvo ui po volji, malo zanima za iste. Kaj je temu krivo, ni težko uganiti. Pred volitvami se nobeden ne gane (razun županove stranke), po volitvah pa vse godrnja in se pritožuje k izvoljenemu odboru. Takemu ljudstvu, ki se ne potrudi k volitvam, da bi oddalo svoj glas — godi se še predobro. Punktum. —c—. Čudna služba. V nekaterih delili mesta Urna zaplodile so se poslednji čas strašansko podgane. Ker ljudstvo ne more nič kaj izdatnega opraviti proti sto in stotisočeni teh gnusnih glodalcev, sklenil je mestni magistrat Umski, da namesti moža, katerega služba bode boj na življenje in smrt proti podganam ! Pravijo, da l a človek ne bode baš slabo plačan, no, kljubu temu mora imeti dotičnik, ki dobi to „službo", takozvani „dober želodec", Ukradena mlijona Iz Biuselja poročajo, da je tamošnji železniški družbi „Societč general" poneveril, odnosno ukradel demimičar družbe okroglo svoto 2,616.000 frankov. Ta denarničar, imenom Heunin, pobegnil je v Pariz, toda prijela ga je laniošnja policija. Pri Heuninu niso našli denarja ; isti trdi, da je ukradena milijona zaigral na borzi. Izpred porotnega todiiča Oestokrat se dogaja, da ta ali oni vročekrvnež pretepe iz ničevih vzrokov tujega otmka. Tak slučaj bil j« povod porotni razpravi, vrši vsi se včeraj pred tukajšnjim porotnim sodiščem Obtožen bil je 47letni zidar Josip Husgtt, oče deveterih otrok, da je 71etnega Klemeuta Pogoričnika tako surovo pretepel, da je ubogi otrok dva dni pozneje umrl. O tej stvari govorili smo že večkrat v našem listu, zatorej omenjamo tu le na kratko bistvene točke iz razprave. Hussu je odločno tajil, da bi bil dečka Klementa udaril po glavi, ampak trdil je, da je dal otroku par udarcev z breskvino vejo po hrbtu in po nogah in sicer radi tega, ker je bil deček Pogoričnik vrgel kamen v jednega njegovih sinov. Trdil je nadalje, da so govorili sosedje, da je Pogo-ričnikova mati prejšnji dan pretepla istega svo-jegA otroka, kar pa je mati odločno tajila. Na vso srečo obtoženčevo bile so izjave zaslišanih svedokov (11 njih) ali v medsobnem protislovju, ali pa so se glasile ugodno obtožencu. Porotniki se torej niso mogli osve-dočiti o krivnji obtoženčevi ter so zanikali toliko vprašanje glede ubojstva, kolikor vprašanje gledć težkega telesnega poškodovanja. Sodišče je moralo zatorej Hussa rešiti obtožbe ter ga staviti takoj na svobodo. Policijsko. Mešetarju Ernestu Delle Gra-zie, stanujočemu v ulici Ginlia list. 6, ulomil je nepoznan tat v pisalno mizo, nahajajoče se v Tergesteju ter mu ukradel 100 gld. v bankovcih po 5 in 10 gld. Tatvino prijavili so policiji. — 241etnega pekovskega pomočnika Josipa Pertota r. Nabrežine so zaprli, ker je peneveril svojemu gospodarju več manjših svot, denarja. - Uradnik H. M., stanujoči v ulici Amalia hšt. 28, izročil je pred kakimi 2 meseci 42letni A. V. iz Sv. Marije Magdalene Gornje tri komade zlatnine, da jih proda. Žena pa je zlatnino zastavila za 50 gld. in potrošila denar. Ker lastnik nikakor ni mogel dobiti odškodnine, prijavil je stvar policiji ter so vsled lega zaprli nezvesto žensko. - Perici Katarini Vatovac, iz Videle odnesel je drzen tat omot perila, katerega je bila pozabila na nekem vezu v ulici Stadion. Loterijske številke, izžrebane dne 20. t. m. Brno 33, 62, 45, H, 70. Najnovejše vesti. Praga 21. Konečni izid deželnozborskili volitev (po ožjih volitvah) je ta-Ie: 46 Mla-dočehov, 27 liberalnih Nemcev, 2 nemška nacijonalca, 2 člana kmečke stranke, I sta-ročeh, 1 kršćanski socijalist. Rim 21. Tukajšnji „Poii-Chisciotte" trdi, da kljubu pomirljivemu govoru lorda Salisbu-ryja Rusija ni hotela vsprejeti predloga avstro-ogerskega ministra za zunanje posle Golu-chovskega, ker smatra ista ta predlog kot nekak poziv na skupno postopanje. Kongres zastopnikov evropskih držav sestane se še-le tedaj, kedar posamične države določijo vsaka za-se, kako bi se najboljše zagotovila sedanji dobi primerna uprava v Turčiji. ^Aite Sc Zadnik-Trat^ ■ Via Nuova na voglu vla S. Lazzaro, I ™ priporočata »lav. občinstvu svojo prodaialnico ^ /. uiaiiifaktumim hln^oin. V anioni nahaja so k liovMoni nujnovojU blago, toliko ■/.„ ženske ko- I liker /« iiio/ko in deco. Veliki izbor platna, ^ bombažev ine, perila, ribeov volnenih in svilua- k lili. Velika »nlogtt vieh potrebščin u šivilj* in I krojač'. V zalogi nahajajo so nadalje viakovratni ™ trakovi in tudi trakovi alovenalrlh barv. k IVipnvoAatu s« če. rj?. učiteljicam v mestu ■ in na deželi /a vge potrebščino šolskih ročnih del. ^ k Uzorci »e pošiljajo na iihtevo franko. k S V. 'i Sloveči prašek za zobe prof. dr. Iltiiderja ju najboljšo sredstvo /a e u vanj o zob pred ^'njilobo t»r jih čisti, no da Iti oškodoval steklenino. V škalljieali |»o 30 in M) nvž. izključno v |ironiovaui lekarni PRftXliftRER „fti due Miri" Trst, veliki trg. Tinct.: Stomach: comp. Svetega Jakoba želodečne kapljice. 8kon več lel skušano domače zdravilo, ji pospešuje prebav k in tek povečuje itd. Steklenica HO ha. in 1 gld. 20 nč. Kakor domačo živeookropčtijoče sredstvo prvo veste, čiszal so je skozi večletno rabo dra Llebera ilvce okrep-čujoči eliksir (Tinct. eliinao nervotloa _omp.)— VaiKivonn znamka f iu sidro — steklenice po I, in H'SO. Po liečniškib in uradnih predpisih pripravljonih v lekarni M-Fanta v Pragu (glavna zalogal: Lekarna Sera-vallo v Trstu ; dalje : lekarna I. Zanetti v Trotu; stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaju, Stefans-_plat«, kakor tudi v drugih lokarnali._ haatnik politično drufltvo „Kilmostiv Izdavatulj in mlgovorni urednik: Julij >1 i kotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.