Leto II. Poštnina ‘'Sr- pavSa (Irana. Ljubljana, torek 27. januarja 1920. Ste v. 21. C«n« po poiti: ti cel« letu. B SH*— a gil liti .1 25*— a W len. S 13-BIBBE6..I VSO HlilHiBNmsriMdiS indiisras ia mm: bpiteriroa allca it B Mb. ftiifss ttn. 8 5°*an»extia številka 30 vin. NEODVISEN DNEVNIK ~ Po«amasna Številka 30 vin. Za svobodo neodrešenih. Protcstil shod proti italijanskemu imperializmu. .Ljubija 27. jan. Sinoči se je v veliki y_^4ni »Uniona« vršilo veličastno zboro-^)e proti italijanskemu imperijalizmu. svet °VanjU 80 nas^°pi^ zastopniki vseh naziranj. Bili pa so edini v vpra* da krivice ne bomo priznali nikdar! WijaSn° ^ sPrcie*a naslednja reso- ^ ,?re^vaistvo ljubljanskega mesta in E"*. rez razlike političnega naziranja, shod110 M-e )anuar)a 1920 na javnem anem P° društvu akademikov-st^^cev v Ljubljani, z ozirom na pred-rešitev jadranskega vprašanja, j^ro^estira najodločnejše proti vsaki vo^1 Odranskega vprašanja, ki ne bi racuna o mnenju in težnjah prebi- valstva pokrajin, za katerih usodo gre, in protestira dosledno temu tudi proti tako-zvani Wilsonovi črti, ki bi izročila Italijanom na milost in nemilost nad 400.000 zavednega jugoslovenskega prebivalstva; poziva vse odločilne državne faktorje in našo mirovno delegacijo, da ne sprejmejo nikakega kompromisa, kateri ne bi slonel na principu samoodločevanja narodov, kajti vsak kompromis, ki bi se pro-tivil temu principu, bi dovedel v doglednem času do novih konfliktov, ki bi bili nevarni za mir v Evropi in ki bi bili lahko usodepolni ravno za one, ki danes ne računajo z duhom časa in ne vpoštevajo demokratičnih principov, kateri edini so sposobni, da prinesejo narodom zadovoljstvo in mir; izjavlja konečno, da ne bo naš narod nikdar klonil pred krivico, ki bi mu jo prizadele države, katere so proglasile, da se bore za pravice malih narodov, in da bo storil vse; da se stre italijanski imperializem ravnotako, kakor je bil strt v svetovni vojni germanski in avstro-madžar-ski imerializero. Ali sprefmemo ultimat? ki je točasno odgodena, (Op. LDU. Priobčujemo to vest pariškega lista radi kronike, vendar pa je iz ogromnih manifestacij širom naše države razvidno, da je razpoloženje našega naroda glede tega vprašanja popolnoma drugačno.) 23. januarja. (Brezžično.) ?c poročati Matin*, se nagiblje ran,v °ženje javnosti v Belgradu k nazi-’ a Se sprejme ultimat entenle, ven-roka se smatra za potrebno podaljšanje v^-neHai likih tujih industrijskih kovnjaj' - 'Mi os to da bi bila poslušala stro- i!li 5,0 svetovali, naj se pokupijo ša]a J, ” podjetij, se je pa vlada zana-Pogodlv ^a.Vfc:inike, da ji bodo v mirovni tako k\dov°Hli storiti s tujimi podjetji ^ tet iI Z so storili v svojih deželah sa-delait zato prepovedala vsak nakup teh je te ‘ loc*a mirovna pogodba z Avstrijo niedtt»!ife- ^čila. Tuji podjetniki so si pa dovolj ' kupcev drugod in jih našli v^č med Francozi in Angleži, mar- ^ t a 1 i j a n i, ki so si iz vseh Velijjjh U- V pridejo v posest naših .,aumskih podjetij in naše cementne ®e ,^° )c danes znano dejstvo, da !taUian-Lrl 'na^e industrije nahaja v lasti ^eionarjev, a našo cementno ° ^alijani naravnost mono- da v^ai<^ to zadostic, - '^Minister za rude in šume An- ^^ak v rokah bolfševlkov. WžS? Moskva, 25. jan. (DunKU. -*ia iP v 7 Z vzhodne fronte se javlja, Wt P^del Sergiopol. Na črti Bilsk -v Irkm^t ^08ef?li kitajsko črto. Upor l*ku se je končal z zmago sov-iz kom uPorniki so se uklonili H*»tov »estoječemu revoludj-°®iitei °mite^u' Kolčaka 80 izročili ki je zaPrl Dje«a 411 Negove Mrtsk. testne zapore. Sovjet v Ir- ^Ške s-!?? Je P°lastil 7 vagonov srebra, tete So bile nevtralne. aPad na ministra Evmber-«er|a. sodiin popoldne zapu- fvt°inobil V ^pa^itu in vstopil v svoj !*8trelil 2 ’ . neki mladenič dvakrat . en° krotsl.? ^' ^““ter je ranjen nna v treh, u**- ranV1‘ krogla, mer- ton Kristan si je stavil sedaj nalogo, da še tisto malo industrije, kar je še niso pokupili Italijani in Francozi, da v roke avstrij- skemu kapitalu, ki si iz vseh sil prizadeva, da si v Jugoslaviji ustvari močan vpliv. Posredovalec tega avstrijskega kapitala je dr. Josef K r a n z , nekdanji ravnatelj Dunajske depozitne banke, ki je znan po svojem panamskem procesu začasa vojne, v katero afero so bili zapleteni tudi avstrijski nadvojvode, vsled česar se je ta pravda končno potlačila. Tega Kranza nam dovaja sedaj minister Kristan, da »reši« našo industrijo in izigra nase banke in naš kapital Ta stvar se mora pojasniti ter je dolžnost ministra Kristana in celokupne vlade, ki oči vidno odobrava te korake svojega ministra, da to skrivnostno stvar pojasni. Ti in podobni poskusi posameznih ministrov ne pomenijo drugega, nego ponovno zasužnjenje naše industrije.« Tako osvetljuje delovanje ministra Kristana in njegovih tovarišev strokovni gospodarski list. Ali pa sanjamo o socializaciji- zapuščal v spremstvu državnega pravdni-ka Friedlanderja sodišče v Moabitu in je krenil proti svojemu avtomobilu. Predno je vstopil, se je še razgovarjal s Friedl anr-derfem. Zdajci je pristopil mlad, lepo oblečen človek, in je nami usfcredil Friedian-der se je obrnil in skočil proti napadalcu. Ta trenodcdc je atentator na Erzbergerja drugič ustrelil Erzberger je padel nato, kakor poročajo očividci, v svoj voz in *e odpeljal. Storilca so prijeli policijski uradniki. Dognali so, da je napadalec leta. 1899 v Berlinu rojen, pireje praporščak, sedaj dijak, po imenu Alfred von Hinacbfeld, ki biva v Steglitzu pri svojih starižih. Njegov oče je bančni ttradnik. (Finančni minister Nemčije Erzberger, član kat. Ceotra, se je veliko trudil za mir. S tem. si je napravi® veliko savaastvo vseh nacijanalcev, vsenemcov in aneksijooistov, katerim se je zdela, da poteklo še prenvalb čioveš-ke knrt ta «wnemžke cilje.) Skite »Vačerni IW“! Občinski volilni red. Dr. Žerjav z bolestnim strahom sedi na občinskem volilnem redu, ki ga je sam skoval. Volilni red za občine je za široke plasti ljudstva še tajnost z devetimi pečati. Volitve se sicer pripravljajo na. vseh koncih in krajih, za volilni red pa ne ve še nihče. Pač! Dr. Žerjavove stranke in zaupniki ga imajo že v rokah in, se pripravljajo. Zdi se, da hoče dr. Žerjav izvesti pri nas volitve po mažarsko. Mažarske volitve so bile take, da je smel voliti le tisti, ki je držal s Tiszo. Ker ae dr. Žerjav smatra za naslednika Tisze in Sturg-kha, mora tudi on volitve izvajati po mažarsko. Sicer bi ne bil več dr. Žerjav in vodja demokratov - samostojnih - kapitalistov in socialistov vseh barv. Zato vidimo danes v Sloveniji, da vladne stranke, med katere štejemo prav tako samostojne podeželske kapitaliste in oderuhe kakor mestne kapitala in dobrot polne voditelje socialističnega delavstva, da vse te stranke že dobro poznajo obč. vol. red, ki pa je še tajnost, ki ni še postava. Tu se nam vsiljuje podobna primera. Na Češkem komandira in pašuje vlada, ki obstoji iz veleposestniških, kapitalistov in socialistov. Ta vlada vodi volitve v parlament, ki se bodo menda vršile 1. februarja, tako, kakor da bi se bila tudi ona učila pri Tiszi. Volilni reti so skrivali. Le svoje zaupnike so obvestili o njem. Še le, ko je bila volitev razpisana, so ga izdali. Volitev z vsem postopanjem pa je bila tako na kratek rok razpisana, da so gospodje kapitalisti in socialisti upravičeno domnevali, da ostale stranke ne bodo več mogle pripraviti se. Vzgled dr. Žerjava tedaj ni osamljen. Ima še nekaj podobnih duš po svetu, ki vse pripadajo njegovemu svetovnemu nazoru, ki je edini in glavni predmet njib delovanja in nehanja: boj proti katoličanstvu. Vendar: nobena reč ni tako skrita, da ne bi postala očita. Zato je tudi dr. Žerjavova volilna skrivnost prišla na dan. Izvedeli smo sledeče podrobnosti tega njegovega duševnega protiklerikalnega in protiljudskega dela. Volilno pravico ima vsak moški, ki je 21 let star, in če prebiva v občini vsaj 2 leti. Javni nameščenec pa ima volilno pravico, če prebiva v občini od 1. januarja 1.1. Delavsko ljudstvo je tu prikrajšano. Na stotine delavcev bo ostalo brez volilne pravice, ker se selijo s trebuhom za kruhom, posebno v teh težkih časih. S to odredbo je dr. Žerjav hotel prav posebno udariti delavske sloje. In značilno je, da socialistična stranka s svojim »Naprejem« proti tej krivici nima niti besedice ngovora in protesta. Delavstvo, zavedaj se, kdo te je prikrajšal pri volilni pravici! , Delavske in kmetske žene nimajo volilne pravice! To imajo samo one, ki so dovršile 4 gimnazije, 8 razredov ali meščansko šolo, ali ki so samostoj-ne gospodinje. Krivična dvojna mera! Na kandidatni listi sme le vsaki četrti kandidat biti ženska! Protikatoliško mišljenje pa je pokazal dr. Žerjav s tem, da odreka volilno pravico vsem redovnikom in redovnicam Redovniki in redovnice, ki strežejo bolnikom, ki vzgajajo mladi-no, nimajo pravice voliti. Redovnica, ki ima vso potrebno izobrazbo, učite-ljišče, licej, meščansko šolo ter vzgaja "Nadino, nima nobenih pravici Pač pa bo smela voliti vsaka: sicer obžalovanja vredna ženska is javnih «iš, če ima sicer zadostno izobrazbo. Te krute krivice, ki jo je dr. Žer-jav prizadejal redovnikom in redovnicam nalašč, da pokaže svoje protika-toliško mišljenje, katoliško ljudstvo ne bo pozabilo! Tak je volilni red, ki ga je izdal demokratski samodržec in nwMAtte ilov«uMh — Katoliški Centrum. Zdelo se je zadnji čas, da bo Centrum, ta močna politična organizacija nemških katoličanov, razpadel v težki krizi, ki je prišla nanj zadnjo mesece. Centrum je politična organizacija, kf združuje v državnem zboru zastopnike kmetskih in delavskih krščanskih or* ganizacij. To je stranka cele katoliške! Nemčije. Ravno pred kratkim pa se je zgodilo, da je bavarska ljudska stran« ka, ki je bila del Centra, izstopila i* njega. To se je zgodilo zato, ker so ne* kateri Centrovi politiki premalo vpo-števali pravice Bavarske in so prevet povdarjali centralizem. Nemci, dasi-ravno enoten narod, pa nočejo o centralizmu veliko slišati, ker pomeaft centralizem nadvlado največje nemške države, Prusije. To je napotilo ta« varsko ljudsko stranko, da je izstopila iz Centra, do varuje avtonomno stalir šče Bavarske proti pruskemu centa* lizrrut. Druga nevarna ročka pa je 311« Im Kapitalisti so v strahu pred radikalni* mi socialnimi zakoni, ki jih v NemSfJfi sklepa Centrum v zvezi z desnim krilom socialne demokracije. Zato so kapitalisti iz strahu za svoje žepe zaafift med ljudi geslo, da bo Centrum postni socialističen. Glupa je ta beseda. A Ur di močne stranke čutijo na sebi, d* ima še tako neumno fraza včasih ve* lik vpliv. Boječe duše so se začele ta* ti radikalnih socialnih reform. W*~ sprotniki delavskega ljudstva in močno njegove organizacije so ae ie pata-Ijli, da bo Centrum ragpadel. v Toda strankin zbor, ki m |e prafv teden vršil V Berlinu, je pokazal, d* Centrum stoji neomajen io močan Ufe znotraj in zunaj. Pokazalo »e je tudi fio pot, da more stranka, ki je zgrajene na večnih načelih krščanstva, in demokracije, prenesti tudi najmočnejše bo* tranjo pretrese. Na zborovanju so m pojasnila in izravnala vsa nasprotja* ugotovili glavni cilji, določila pot xa bodočnost; Centrum stoji zopet trden in edin, kakor je od nekdaj imponira! nasprotnikom in bil v zgled in toiaihf sorodnim strankam, v O poteku zborovanju poročalo Krsti j Zborovanje je prineslo željeno ja&* nosi. Centrum ostane nesocialistična* središčna stranka, ki se ob današnjih razmerah ne more odtegniti aodelov®* nju v vladi. Strankin zbor je koalicijsko politiko odobril in e tem izpodbil vse poizkuse, ki so hoteli Centrum pcp tegniti čisto na desno k nemškimi nacionalcem. Centrum ne misli na ta* da bi v svoj program sprejel upostav® monarhije. Predsednik Fehrenbach ae je odločno postavil na temelj republike, Fehrenbach je očital monarhiji njene grehe ob polomu in dal revoluciji izpričevalo, da ni oropala Cerkve njenega premoženja, kakor je to atarf' La monarhija pred sto leti. Nasproti kapitalizmu in sociali* mu je Centrum sklenil postaviti lasten jasno začrtan gospodarski in socialni program, o katerem po sklepal prihodnji strankin zbor. Stranka je edina v tem« da ne zadostuje, pobijati samo najhujših izrastkov kapitalizma, ampak da trebe radikalnih gospodarskih preosnov. Kar tiče preosnove državne ustave, se je na zborovanju priznalo, da je bavarska opozicija proti nadvladi, ki jo izvaja Prusija po svoji velikosti, svoji tradiciji in svojih državnih centralah v Berlinu nad drugimi deželami Nemčije, popolnoma opravičena. Zahtevalo ae je, naj ae Prusija razčleni v pokrajine, ki 14 po obsegu in številu prebivalstva odgovarjale drugim deželam. S tem se je utrla pot zopetni pridružitvi bavarske ljudske stranke. Zborovanje nemškega Centra more lAti dovolj podufcno tudi za nai. Stran 2 »VeCeffli ust«, ttflfe 27. januarja 192(7, Štev, 21/ _ M rovni posvet. Ldu. Lyon, 26. jan. (Brezžično.) V po* r>?Je [ek zjutraj se je vršila v pariškem n. uiilrstvu za zunanje stvari prva seja konference zavezniških poslanikov, kateri je predredoval Millerand, Prisostvovali so kot zastopniki svojih držav lord Derby, Hiigh Wallace, Jules Cambon, grof Benin-Longare in Mathus. Pri seji. ki se je nadaljevala tudi popoldne, se je razpravljalo o pripombah nemške vlade k navodilom, ki so bila izdana zavezniškim komisijam za določitev meja, ter se je določilo besedilo odgovora. Dalje je bila določena vsebina note, ki jo bodo zavezniki poslali švicarski vladi in ki se tiče pogojev za vstop te države v zvezo narodov. Mažarskl državni poglavar. Ldu. Budimpešta, 26. jan. (DunKU.) Kakor doznava »Pester Lloyd« s pristojne strani, bo madžarska vlada predložila narodni skupščini predlog, naj se izvoli začasen državni poglavar, O osebi, kakor tudi o obsegu in značaju oblasti državnega poglavarja naj bi odločili narodna skupščina. Nato bi Huszarjev kabinet podal svojo demisijo državnemu poglavarju, ki bi poveril enemu izmed članov večine nalogo, da sestavi nov kabinet. Novosestavlje-ni parlamentarni kabinet bi se potem predstavil narodni skupščini in bi razvil svoj program. Venlzelos v Rim«. LDU Lyonf 26. januarja. (Brezžično.) Venizelos je v nedeljo zvečer dospel v Rim. Na kolodvoru ga je pričakovalo ooobje grškega poslaništva in več uglednih članov grške kolonije v Rimu. V ponedeljek »e je posvetoval z Nittijem o vprašanjih, ki se tičejo jadranskega problema. Vanizelos, ki ostane v Rimu le malo časa, bo nadaljeval svoje potovanje v Atene. Franclja bo posofala vagone. LDU Lyon, 27. januarja. (Brezžično.) Iz Prage se poroča: V najkrajšem času se bodo sestali v Pragi čehoslovaški in avstrijski delegati s francoskimi železniškimi strokovnjaki, da se posvetujejo o načinu razdelitve vagonov. Kakor javlja vPrager Tagblatt«, bo Francija dobavila državam, Id so nastale na ozemlju monarhije, razen prvotno obljubljenih 5000 vagonov še drugih 5000, da se tako omili prometna kriza .T Uh državah. Nemiri v Indiji, LDU Pariz, 24. jan. (Dun. Ku) Agence Havas doznava iz Bombaya: Dne 24. t. m. popoldne so stavkujoči začeli pleniti skladišča v delu mesta, kjer prebivajo predilci Na lice mesta so poslali redarje in vojake. Na zahtevo, naj se razidejo, so stavkujoči odgovorili z metanjem kamenj. Policijski uradnik je dal na to povelje, naj vojaki streljajo, nakar se je razgrajoča množica razila. En stavkajoč je bil usmrčen in več ranjenih. t Viljem bo Izročen. LDU Pariz, 26, januarja. (Dun, KU) Po poročilih lista »JoumaU javlja kores-pondent lista »Daily Chronicie« iz Wa9-hingtana: V diplomatskih krogih v Was-hingtonu menijo, da je odločitev Nizozemske v vprašanju izročitve bivšega cesarja Viljema zaveznikom dobrodošla. Ameriška mirovna delegacija je sicer iz 9olida-ritetc pritrdila izročitvi cesarja Viljema, obenem pa je izjavila, da nc odobrava teh načel Kako Itallfanl izzivafo. LDU Split, 26 jan. (DKU) Ko je včeraj v Trogirju parnik »Danublio«, ki je bil namenjen v Šibenik, vkrcal premog, je izstopilo na obalo več potnikov Italijanov, Id so hesramno izzivali s prepevanjem iz-zivalnm pesmi in žaljivimi klici meščanstvu in srbski vojski. Pri tem se je posebno odlikovala Večja skupina civilistov. Navzoče občinstvo, ki je hotelo preprečiti neljube dogodke, se ni brigalo za izzivače, toda mladina,- ki je bila zbrana na obali, se n! mogla zadržati mladina. Ko je parnik most, je začela prepevati jugoslovanske pesmi in odgovarjati izzivačem z raznimi klici. Tedaj so nekateri potniki s parnika vrgli med mimo meščanstvo, ki se je iz-prehajalo na obali, nekoliko debelih steklenic, velik kamen in več precejšnjih kosov premoga. Ogorčeno občinstvo je zahtevalo, da se parnik ustavi in da se poiščejo krivci ter ni dovolilo, da se odvežejo vrvi, s katerimi je bil parnik privezan k bregu. Nato je parobrod odrinil s silo, tako da so se vrvi potrgale. Ko se je nekoliko oddaljil od brega, je bilo s krova oddanih nekoliko strelov iz revolverja na občinstvo. Poveljnik mesta je poslal takoj za parnikom motorni čoln s poveljem, da te ima parnik ustaviti. Po večkratnem brezuspešnem pozivu je dal poveljnik motornega čolna izstreliti v zrak dva strela in rato še več strelov iz strojnice. Toda p&J> ik roi ni ustavil niti sedaj, marveč je s olno pnro odplul proti Šibeniku. V Tro-irju vlada zaradi tega dogodka veliko .iorčenje. Politične novice. + Pogajanja v Beleingradn. De- mokratsko-socialiStična vlada se na-rnja v težkem položaju. Zavozila jo je ;ako, da se mora pogajati z opozicijo. Regent je zadnje dni sprejel hrvatske in srbske voditelje opozicije. — Naš poslanik v Parizu dr. VesniC pa je obiskal Jugoslovanski klub ter se dolgo razgovarjal z dr. Korošcem. Vse to kaže, da so v Belemgradu vladni krogi precej nervozni. Mi pa pravimo, da posledica njihove vlade ne bo le nervoznost, marveč tudi glavobol, ki vedno spremlja »mačka«. Dr. Korošec za delo v narodnem predstavništvu. »Jutranji List« poroča iz Belgrada, da se v političnih krogih trdi, da je dr, Korošec izjavil, da njegova stranka ne bo vodila obstrukcije v narodnem predstavništvu, ako bi se le to sklicalo. -f- Oboroževanje in vojaške zveze. Iz Pariza dohajajo vedno nove vesti, da je sklenjena vojaška zveza med Francijo in Jugoslavijo. Medtem pa prihajajo z Dunaja vesti, da se je ob bivanju socialdemokrata dr. Rennerja v Pragi sklenila^ med Avstrijo in Češko vojaška zveza. Kakor trde vesti, naj se osnuje vojaška zveza tudi med Avs+rijo in Jugoslavijo. Tem pogajanjem, ki so jih vodili češki in avstrijski socialistični ministri je kumoval jugoslovanski socialist minister Kristan. Razlika med starimi vojaškimi zvezami in sedanjimi je ta: Prej so jih sklepale kronane glave, sedaj pa nekronani socialisti. Prej so vadljali za ljudsko kri grofovski in knežji ministri, sedaj pa zastopniki socialističnega proletarijata. Razlika je mala, učinek pa isti. Kaj bo rekel k temu socialistični proletarijat? Ali ni še dovolj oboroževanja? Kdo je prašal ljudstvo za mnenje? Kedaj je ljudstvo govorilo? Ravno zato mora naš parlament — molčati! -j- Kakor poreče Wilson. »Riječi« poročajo iz Belgrada 24. t m.: Vlada je danes (25. janj že drugi dan brez službenih obvestil iz Pariza. Po mnenju belgrajskih političnih krogov izteče rok ultimata 26. t. m. Privatne informacije, ki so dospele iz Pariza, pravijo, da se je položaj medtem že izpremenil, ker sta tako Jugoslavija kakor Italija nezadovoljni z ultimatom, Jugoslavija ne more doprinesti še večjih žrtev, a Italija se noče odpovedati suve-reniteti nad Reko. V belgrajskih političnih krogih se je utrdilo mnenje, da bo vlada na ultimat entente odgovorila z odločnim: ne! — »Jutarnjemu Listii« pa poročajo iz Belgrada, da se je naša vlada po prejemu ultimata obrnila za informacije na vlado v Washingtonu ter čaka sedaj na odgovor. Naša vlada bo svoj končni odgovor v jadranskem vprašanju formulirala po tem, kakor se bo glasil Wilsonov odgovor njej, — Kakor poročajo italijanski listi, je naši mirovni delegaciji rok za odgovor na ultimat podaljšan za 4 dni. Ni pa govora v teh poročilih, da bi sedanja vlada rekla: »Kakor poreče parlament.« Wilson bo imel lep pojem o tej demokraki vladi, ki se ozira na enega moža v Ameriki, ne pa na parlament lastnega ljudstva. 4- Narodna banka. »Riječ« poroča iz Belgrada, da se upravni odbor Narodne banke začasno razširi tudi na ta način, da se vpokličejo še štirje člani iz novih pokrajin, ki bodo imeli posvetovalni glas. Ko se snide občni zbor, bo izvolil nov upravni odbor. Od štirih novih posvetovalnih članov odpade po eden na Slovenijo, Hr-vatsko, Vojvodino in Bosno. Banka začne izdajati nove kronsko-dinarske\ novčanice od 1. februarja dalje. Morda si bo pa le premislila?! Imenovanja bodo ustvarila nekaj novih demokratskih korit. -f- Po turško. Nekaj novih zgledov o razmerah, ki so se vdomačile v Jugoslaviji pod demokratsko-sociaUstično vlado navaja »Narodno Djelo«: V Vojvodini so se osnovali samozvani odbori, ki razpisujejo in izterjujejo »vojni davek« brez vsakega zakonitega temelja, brez vseh podatkov o premoženju — po slepi volji »odbora«; obdavčencu je vzeta vsaka možnost pritožbe. Proti temu turškemu početju se ie dvignila iz Sombora deputacija in šla do ministra Veljkoviča v Belgrad. Le-ta je de-putaciji svečano zatrdil, da o kakih odborih za pobiranje vojnega davka ničesar ne ve ter je vpričo deputacije izdal ukaz, da se delo teh odborov takoj ustavi Ko se je deputacija vrnila v Sombor, je našla odbor še vedno na delu, še več — odbor je izjavil, da ne pozna nobenega ministrskega ukaza, ki bi bil zanj merodajen! Ljudem se dalje pleni premoženje. — Iz poglavja »Agrarna reforma«: V Futoku b'i* zu Novega Sada leži obsežno veleposestvo. To veleposestvo so vladni organi za agrarno reformo meni nič tebi nič razdelili po 8 oral posamezniku, in sicer tudi ljudem, ki zemlje ne bodo obdelovali sami, marveč jo dali v podzakup. Med temi je študent medicine, potem bančni uradnik, ki ima več hiš in 80 oral vinogradov in podobni ljudje. Vsi imajo dovoljenje, da zemlje ne obdelujejo sami, marveč jo dajo v podzakup — seveda z desetkratnim dobičkom! Zo bližnjih, vaseh pa kmetskemu * -.ji ‘tv-’ • • prebivalstvu manjka zemlje. — Uprava daljbi- ega mitropoLf sitega veleposestvd — karlovška srbska mitropolitska stolica je tačas izpraznjena in dohodki gredo v cerkveni šolski fond — je razdelila zemlje v najem kmetom po 8 oral posamezniku proti najemnini 44 K na leto in oral. Pridela se na tej zemlij po 14 kvintalov pšenice na oralu in vrže pridelek na 8 oralih 32.000 K; od tega dobi cerkveni fond 352 kron, kar ne bi bilo tako hudo, ako ne bi bilo toliko potrebnih, naravnost ubožmh duhovnikov, razen tega v Liki, Primorju in drugod toliko revnih kmetov, pa toliko invalidov itd. — Drugo mitropolitsko veleposestvo »Živa« je dal agent za agrarno reformo v zakup bivšemu bajskemu velikemu županu Magjaru Szemzo Gyuli proti najemnini letnih 100 K za oral. Szemz5 Gyula seveda zemlje ne obdeluje sam, marveč jo je oddal v pozakup po 500 K za oral; pri vsakem oralu ima torej brez najmanjšega truda ali skrbi 400 K čistega dobička. Uprava »Žive« pa izda letno za melioracije po 140 K na oral, ima torej pri vsakem oralu 40 K gotove izgube. Mitro-politski srbski cerkveni odbor je napravil proti takemu reševanju agrarne reforme utok na ministrstvo, a uspeh je bil ta, da je Szemzo Gyula dobil še pohvalo istega ministrstva za agrarno reformo! Dnevne novice. — Dramatični odsek. društva sv. Jožefa v Tržiču priredi v nedeljo 25. t, m. zvečer ob pol osmih v dvorani Našega doma narodno igro »Deseti brat«. Vabimo k obilni udeležbi. — Iz Sela pod Ljubljano. Opomnimo dr. Žerjav'*, ki ima nepopisno skrb za blagor občin, naj ne vzame plaš'jivega konja, ko se bo voz 1 iz Ljubljane v Zalog, Utegnil bi se mu pripetiti velka nesreča, V Selu teče namrci Ljubljanica tik ceste. Če se konj splaši, lahko pade voz z voznikom in predsednikom vred v Ljubljanico, ker cb ccsti deloma ni nobene ogra e. Taka kopelj bi za gospoia pre.-acln ka b:la seseda neprijetna, zato bo morda kaj ukrenil. —Dravinjske dokl-de zagrebškim mestnim ushiibenccm. Dne 20. t. m. se je vršila pri-poverjeništvu ^a notranje posle konferenca, pri kaieri se je razpravljalo o povišanju draginjskih doklad občinskim nameščencem. Draginjske doklade odgovarjajoče današnjemu stanju draginje naj bi se izplačevale od 1. januarja 1920 dalje. Po stanju razprave je upravičena nada, da bo to vprašanje v najkrajšem času povoljno rešeno. — Zagrebška izdelovalnica drož je morala vsled pomanjkanja premega ustaviti obrat. V mestu se že čuti pomanjkanje kruha. — Influenca v Zagrebu je dosegla velik razmah. Bolnišnice so prenapolnjene, zdravniki preobloženi z obiski po zasebnih hišah. Tudi po vaseh v okolici je epi-dem ja zelo razširjena, — Španska bolezen. Število na španski bolezni obolelih je zadnje dni na Ma-žarskem znatno naraslo, V soboto je bilo javljenih 155, v nedeljo pa 161 novih primerov. V soboto je umrlo za špansko boleznijo 91, v nedeljo pa 11 oseb, — Štrajk krojačev na Dunaju. V četrtek začnejo na Dunaju stavkati krojači. Spor zaradi plač v konfekcijski stroki še ni končan. Prihodnji teden bodo vsa dunajska mestna podjetja vnoVič povišala svoje tarife za 30 do 100 odstotkov. — Za šesturno delo v premogovnikih. »Berliner Tageblatt« javlja iz Bohuma: Na današnji seji izredne glavne ^ skupščine »Stara zveza rudarjev« so končali debato o vprašanju delovnega časa. Pri glasovanju se je skupščina izrekla za to, da.se delovni čas pod zemljo skrajša na šest ur. V poimenskem glasovanju so odklonili izsili-tev šestumega delovnega časa s štrajkom ali z odklanjanjem dela. — Požigalec, ropar ip morilec? Poročali smo o požigih v okolici Polhovega Gradca, kakor tudi o ropu, izvedenem pri Jeri Trobec, kateri ji je grozeč s smrtjo ropar izsilil 12.600 kron, Orožništvo v Polhovem Gradcu je izvedlo najobširnejše poizvedbe, ki so osredotočile sum požiga in ropa na Jožefa Gorjanca, domačina iz Zaloga pri Polhovem Gradcu, kateri je bil rojen leta 1894. in je stanoval na Glhicah. Gorjanc pa ni osumljen samo požigov v okolici Polhovega Gradca, marveč še hujšega zločina: da je lani 4. januarja umoril in oropal Janka Rožnika, posestnika v Kozarjih. Orožniški stražmojster Anton Baloh iz Polhovega Gradca je poizvedel za Gorjančevo bivališče in je obvestil o dejanskem stanju ljubljansko policijo, katera je Gorjanca aretirala, Gorjanc je po poklicu mizarski 'pomočnik, po prevratu bil nekaj časa pri šoferjih v Ljubljani' zaradi tatvine je bil že večkrat kaznovan in je tudi verižil. Pri Gorjancu so dobili 1482 kron v bankovcih, kateri so bili vsi kolkovani pri Zadružni zvezi. Pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je vodil poizvedbe g. okrajni nadzornik Baebler; Gorjanc je trdil, da je zamenjal lire v Ži-reh za krone, iu sicer 1 liro za 3 K 50 vin., dasi so se takrat kupovale lire po ^ krcn' kar je verižhik Gorjanc tudi gotovo prav dobro vedel. Poizvedbe so tudi dogns|e' da ni bila resnična trditev osumljenca, bi mu bil posodil mesar »KareU 1C00 Na lice mesta je odposlal g. policijski okr, nadzornik Baebler, detektiva Cankar.3i kateri je pokazal Jeri Trobčevi Gorjančevo sliko; Trobčeva je po sliki spozna-3 Gorjanca za tistega, ki ji je uropal denar, osebno ga pa ne pozna. Dognalo se e tudi, da je bil 14. januarja Gorianc p« Kermelju v Letniku, sam pa trdi, da ie bil 14. jan, v Poljanah in da se je od tam vrnil zvečer v Ljubljano. Poskušeni Gorjančev alibi torej ne drži; pač se je pa gnalo, da so bili bankovci uropani Trobčevi res žigosani in kolkovani pri Zadružni zvezi v Ljubljani, Po zelo hitro izvede-nih poizvedbah pri policiji so izročili v po-nedeljek dne 26. jan. 1920 Gorjanca v pr«* iskovalni zapor ljubljanskega dež. sodišča,^ Zločini, katerih je osumljen Gorjanc, tudi v naših »rokovnjaških« časih redki. Ljubljanske novice* lj Skrb za zanemarjeno mladino- Meščansko žensko društvo priredi v četrtek 29. januarja ob 5. popoldne v srebrni dvorani Uniona zopet zaninn* vb predavanje: Skrb za zanemarjeno mladino. Govori dr. Zamjen. Ljubi jan* sko ženstvo krščanskega mišljenja se vljudno vabi, da se udeleži predava* nja kaj najobilnejše. ^ lj Prenočišča za vračajoče se voj»® ujetnike. Včeraj smo poročali, da je mora}' v nedeljo 'zvečer došli transport prenočit* v nezakurjenih in razbitih barakah* n0 južrem kolodvoru, Ko so ujetniki došli ^ Ljvbljano na kolodvor, se jim je, na vpr8' šarje, kje bodo spali, reklo, da v bara®*, ki ,e žal zelo mrzla, ker ni premoga. r*>a podlagi tega obvestila je bila sestavlicra na'a notica. Izvedeli pa smo, da so d * ,eJpj množino v lijak, ker so nekateri p°.rf y gostje v njegov hram vino Vtihotapi’ mirnih prostorih se zbirajo ljudje, k1/ ših dragih časih primeroma poceni k . in večerjajo. Presneti predpustni ča* ’ c-, povzročil, da so krstili svoja omizij • katerih imen nekatera zaslužijo, da >> bijemo. Evo jih: Omizje slabib dov kot zaljubljencev, kot odbitih sr.ubcev jezičnikov, omizje filistrov, miza nf‘P čarjev, kot politikov itd, ——" Odgovorni urednik Jol« Kut«' Izdajatelj konzorcij »Večeroul* ^ Tisk« »Jugoslovanska tiskar&a« » L|u-* >'■'•'