wT
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uradniški ta «pramtàkt pr®»w»rl •SAT H. Uwnd»W A v«.
OfflM ®# PVMtaftttoat M»? Soath Uwadala Ara. ToUphoaa, RoekwaU 490«
K nu-r«i m Mcond-«lMa luttrr January 16 Uti	___. —
j. »6.00 «t	lllinou. u,,,„r the Art JcS^T' J*
Komentarji
¡¿¿Inf industríale!!)!
j« ne
Lj*t evropsk h driav
Tt^riško vlado, da i več odplačevati svojih dolgov Ameriki. Ban Le so! (Roosevelt pravi, Eo dovolj denarja za ar-fft kanone, toda to je ne-
Svie tudi Kuba <Cu-C), ki dolguje 60 milijonarjev ameriškim bankir-jD napovedala moratorij. M španskih republik i „i ¡n južni Ameriki je u ¡1, plačila upnikom v Zdru i državah.
je tudi fašistična ¿¡ji povedala, da je ban-n ¡n pol leta ne bo nič pla-junanjim upnikom. Nem-p ljubila brez malega vse in njena marka bo kmalu kritja - gol papir. t kapitalistični svet se o-dolgov, zunanjih in notra-
je države ne morejo pro-dovolj blaga, da bi kupile je in plačale ameriškim up-i Ameriški farmar ne prodati svojih pridelkov, | plačal svoje dolgove in i. Ameriški delavec, četu-kij zasluzi, dobi tako malo (da ne more plačevati svo-bligacij. Ameriške občine »rejo izterjati toliko dav-la bi plačale obresti od svodov.
i Mimo terjajo, toda nihče i plača!
ili smo "old deal" in zdaj I "new deal", a položaj je kapitalistični svet je ban-
E-
• * *
leralna vlada je začela lati ogromne vodne sile za rajanje električnega toka sniški dolini. V tem mo-i nas ne zanima vprašanje, projekt uspel. Ako bo iobro upravo in ne bo nič cije, mora uspeti, lima nas nekaj drugega, ¡¡'o se je Z\ premogovnih . ki zdaj strahovito stre-v ta projekt. V svoji prodi pravijo, da vlada nima »konkurirati z njimi. Zalo tudi sodnijsko akcijo fcmu koraku vlade. lVni argument premogov-ironov je, da je premogov-dustrija v nevarnosti. Ra-
*	dobro. Industrija je v »»ti! Privatni dobiček ®v ni v nevarnosti — o Ploh ni nobene besede — le triia mehkega premoga je *ni nevarnosti! Kaj se pa i industrijo? Ali se mor-*m<f pogrezne v nedoseg-fkibočino ali morda pre-vn,ki zletijo v zrak in od-^ na luno? Pojasnila ni, ■^'Ja je v nevarnosti — » 'ndustrij,. menda niso.
Wufajo Iwdake, ki jim
•	*rMi. Celo tako ne-*>• da m- jokajo nad u-
''"" ^darji, ki bodo izgu-Jt ui "d prvega do zad-J. ' l,r,'mogovna industri-± V1"'1 "bratovanja fe-, ""Krame z vodnimi si-
¡TJwjimo, da je v Ameri-Makov, ki verja
rrj' t''* ,>OJ,'dla »,re •/atite, vagone in ru-
bvirn telesu, ako ob-
Aooaptaaoa fo* «afll^ agay «, p..^ pn)Ti<^ ^ „ ^ |10t> A<>> og ^ r	^
Chicago, lil., torek, 10. julija (July 10), 1934. «ubasrjptu» *uk> gTKV.—NUMBER 133
NEIRTOR STEEL CO. RAIAUDJE S TERORJEM
Delavske vrste čisti vseh "ne-lojalnežev". Poelužila se je tudi dinamita in kuklanizma v boju proti uniji
pr;
kW,tK,rarn° V Tene"'
' r,va pa ne vidijo ^ r' lhJ" I«- zaradi te mastni pro-
i' ■ fer,
To je tisto!
"k» demiKiKt racije
l'ardu
kv * S- f>, '
k K,
r »kr»»jr 15,000
ništov j vč«
na vzhodni ' i*izmu sploh « m Iloumer '♦ J- Razne fa >* so rogovi m*'«ta, tiida "J* »o držali narazen In
Weirton, W. Va. — (FP) — V okolici Weirtona so ponoči zopet zagoreli križi — prav kakor pred desetimi leti, ko je bil kluklanizem na višku svoje moči. Goreči križi značijo ne le novo porojenje tega reakcionarnega "stoprocentnega" gibanja, nego so zločesto znamenje tukajšnje jeklarske družbe, da se bo poslužila vsakega sredstva v boju proti jeklarski uniji.
Ker se je kluklanizem zadnje čase pojavil tudi v nekaterih drugih krajih dežele, na primer v Indiani, kjer se je zadnji teden zbralo nad pet tisoč kla-novcev v "narodnem zasedanju", ki so sklenili pričeti z veliko kampanjo za oživetje tega gibanja, se ga lahko smatra za zaveznika openáaparjev. Vsaj tukaj ga je inspírala Weirton Steel kompanije, ki nadaljuje s terorjem proti uniji in vsem, ki z njo simpatizirajo.
S pojavom kuklanizma je tukaj pričela krožiti grožnja," da morajo vsi slabi Grki in vsi slabi Italijani iz mesta." Odprto kampanjo proti uniji in "radi-kalcem" vodi družba pa v časopisju. Slično delajo tudi druge jeklarske družbe v dolini ob reki Ohio.
Na eni strani družba prireja zabave in cirkuse, s katerimi mami delavce, na drugi pa vodi najsilovitejšo kampanjo proti jeklarski uniji. Iz tovarn je iz-trebljen sleherni, kakor hitro bossi pridejo na sled, da je naklonjen organizaciji. Teh je bilo odslovljenih že stotine samo v tem mestu, njih mesta pa so zavzeli novi, kompanijski uniji naklonjeni delavci.
William J. I/ong, predsednik tukajšnje postojanke jeklarske unije, je rekel, da ni nič čudnega, če so delavci pripravljeni storiti vse, kar jim ukaže jo bossi, ker se edino na ta način zavarujejo pred odslovitvijo. S strahovlado se doseže marsikaj.
Kompanijski pobojniki in pro-palice so se poslu-žile tudi dinamita in drugih sredstev proti u-niji. Se celo dihurja. Dinami-tiran je bil hodnik unijske dvorane, v dvorano samo pa spuAčen dihur — vse z namenom, da se prepreči unijska seja in delavcem pa še bolj požene strah v mozeg.
Slično so kompanijski ljudje storili s prostorom, kjer se je imel vršiti unijski piknik in shod: pot do njega so posuli z žebljički kakor tudi prostor sam, govorniški in godbeniškil oder so pa dinamitirali.
Pred teroristi niso vsrni niti trgovci, o katerih je znano, da simpatizirajo z jeklarsko unijo. Ung je rekel, da takemu trgovcu zdaj pa zdaj prifrči opeka skozi okno. Ker ni nihče aretiran, ker je družba absoluten gospodar mests, se nimajo niks-mor pritodtiti. Dvs ugrabitelja Charlesa Andersons, unijskegs voditelja, sta bila identificirana, ampak nobenemu se ni skrivil las. Sta namreč privatna policaja Weirton Steel Co.
Moč družiie nege tudi v sosednje mestece Holidsys Cove, kjer je župsn C. 8. Catrell imenoval 100 izrednih deputijev za pobijanje stavkarjev. Ixmg pravi, da je to direktns kršite-v zs-kona, ker župsn Cstrell nims jurlsdikcije niti moči za nastsv-Ijanje policije za slutbo izven llolidays Cotia. Končno ps imajo banditi svoje zakone.
Jana 14, lVlS
J^r'7
Za nobeno ceno ne mara Dollfasso-ve amnestije
Dunajski župan Seitz se noče od-povedati županski časti, sa katero ga je Dollfuss oropal
Dunaj. 9. jul. — Kari Seitz, bivši socialistični župan na Dunaju, ki je bil vržen v zapor ob času civilne vojne v zadnjem februarju, je še danes v zaporu. Dollfuss bi rad starega moža izpustil pod pogojem, da podpiše izjavo, da se ne bo več bavil s politiko in se odreče vsem pravicam do svoje županske službe, toda Seitz odločno piavl: "Ničesar ne podpi&em! Jas sem še vedno župan mosta Dunaja. Izvolilo me je 700,000 dunajskih voli!-cev in edino ti mi lahko odvzamejo župansko Čast jlri novih volitvah, nihče drugi".
Sodne razprave proti socialistom, ki so bili aretirani med civilno vojno, se nadaljujejo in vsak čas je kdo obsojen v zapor od štirih do petnajstih mesecev. Od 2400 aretiranih socialistov jih še 216 čaka na obravnavo.
Poleg župana Seitza so še v zaporu bivši mestni svetovalec Postranetzky, dalje G a b r i e 1 Frost, dr. Robert Dannenberg, bivši governer Hellmer in general Koerner.
Alfred Sever, bivši socialistični -governer Dolnje Avstrije, je bil te dni premeščen iz zapora v norišnico; vsled trpljenja v ječi se mu je omračil um. Njegova žena je bila ubita v civilni vojni. Granata iz Dollfussovega kanona ji je uničila življenje v Ottakringu. Helena Popper, sestra Julija Deutscha, tajnika socialistične stranke, ki se je ranjen rešil Bmrti na vešalih z begom v ICehoslovakijo, je tudi znorela v ječi.
Podría]« bodo izpustili!
NcwyorÄka policija je izgubila zanimanje za izginolo ženo
Dunaj, 9. jul.—-Ivan Podržaj, slovenski pustolovec in njegova francoska žena Suzana Ferrand bosta še te dni izpuščena iz zapora. Dunajska policija se je naveličala čakati na akcijo policije in sodišč v New Yorku, ki se menda ne zanimajo več za ta slučaj, oziroma niso še storile nobenih korakov za nadaljnje postopanje v zadevi izginole Po-držajeve neveste Agnes Tufver-sonove. Avstrijske oblasti nimajo proti Podržaj u nobene obtožbe in*» Podržaj s Ferrandovo vred je'bil aretiran na uslugo Ameriki, 6e ga hoče dobiti v svoje roke. Ker pa ni iz Amerike nobenih zahtev za izročitev aretiranca, bodo zdaj dvojico iz pustili.
Minimalni zaalužek v pralnicah se nekoliko zvi*al
New York. — Vsled državnega zakona o minimalni plači, ki je bil sprejet lansko pomlad, sije od maja do novembra, zvišal minimalni tedenski zaslužek 17,600 pralniških delavk v mestu New Yorku za $1.77, v drugih mestih države pa za $1.12. Tako poroča državni de-j lavski department.
O minimalni plači delavk in nedorsslih odloča v smislu za-1 kona posebna komisija. Delavski department je za 20. Julija sklical zaslišanje o vprašanju, da se spremeni zakon v toliko, ds lxi mi ni mains pls<*a postala obligatna za vsa prslnice, kršitelji bi ps bili podvrženi kszni.
Naprava za zračenje rova dlna mitirana pri Sprmgfieldu
Springfield, III. — Poslopje, v katerem je bila maAinerija, ki tone svež zrak v premogovnik. Je bih» zadnjo sobotoJrazstreljen» z dinamitom pri premogovniku Capitol, ki ji last Pea body fo» Co. (H) Času razstrelile Je^*»d zemljo delalo MM mož. ki so člani unije Tnitrd Mine Workers Delo je bilo Ukoj ustavljeno
REMIJA HA PRAGU KAOSA, PRAVI OČIVIDEC
Pravi diktator je jeklaraki magnat Thysen. I'soda Nemčije bo znana, predno poteče leto
■■■■■■■
Chicago. — (FP) — lOksek lici je Hitlerjevih najožjih prijateljev so znamenja, da se bo Nemčija v prihodnjih par mesecih kopala v velikem kaosu, kateremu lahko sledi nova revolucija s skrajne levice. Tega mnenja je Harrison Brown, biv-ši poročevalec Federaliziranega tiska v Nemčiji in Švici, ki se zdaj mudi na predavateljski turi na srednjem zapadu.
Brown pravi, da je resnični in zakulisni diktator Nemčije jeklarski baron in bankir Fritz
Thysen, ki je v pretežni večini financiral Hitlerjevo privatno armado že pred nacijsko revolucijo. Hitlerja in njegove horde je financiral v lastnem interesu — da obvaruje svoje velikansko premoženje in moč pred "marksisti".
Zadnje čase je Thysen postal nezadovoljen s Hitlerjevim režimom, ker je paraliziral zunanjo trgovino in zaigral prestiž Nemčije. Tudi s kloroformira-njem nemških mas ni uspel, ker zadnje čase postajajo bolj in bolj nezadovoljne.
. Vsled tega se je Thysen približal podkancelarju Papenu, ki je v začetku lanskega leta pomagal Hitlerju v vlado. Thysen je Papena pridobil, naj v javnosti potiplje, če mar ni pri-iel ugoden čas za vzpostavitev monarhije. Monarhist Papen Je to stori! v znanem govoru pred par tedni.
Brown je mnenja, da bi rad Thysen zamenjal Hitlerja z monarhijo, ker se je nacijski režim totalno diskreditiral ne le v tujini, marveč prinaAa gospodsr-sko kstastrofo tudi Nemčiji. Z vzpostavitvijo monarhije bi pa zopet nastopila doba konsolidacije za buržvazijo, ker Hitler ni pri tem delu uspel. Delavsko gibanje je sicer uničil — nekaj, za kar mu je Thysen z drugimi junkerji in industrialci lahko hvaležen — versajsko in vse druge pogodbe pa vrgel v koš. Destruktivno delo je opravil iz-borno — in to je vse. Z barbarsko destrukcijo "republikaniz-ma", "marksizma" in "žldov-stva" je pa pritiral deželo na rob absolutnega bankrota in prognanstva v svetu držav, kar niti za Thysene ni dobro.
Brown nadalje pravi, da je Thysen naredil načrt za tretjo alternativo: za okupacijo Nemčije po Franciji, kar naj bi bila zadnja bilka. S to okupacijo zaenkrat ne bo nič. IndustriJ-cem in junkerjem preostaja le ukrotitev in brzdanje nacizma, katerega so sami priklicali v življenje in ga finančno vzdrževali vsa leta, ali pa vzpostavitev monarhije.
Razvoj prihodnjih par mesecev pa vse to lahko izjalovi. Brown pričakuje velikega notranjega kaosa in nove revolucije, ki bo Nemčiji prinesla diktaturo skrajne levice. Brown pravi, da se je podzemsko gibanje socialistov In komunistov xadnjih par mesecev zeio razširilo.
Je pa Vprašanje, če m* tio v bližnji bodočnosti pojavil» prilika za delavsko revolucijo, ker so msse docela neorganizirane. Brown Je mnenja, da »e bo uso-d» Nemčije zaključil» U- v tem letu. Ta usod» bo mog»»če |n>-vrstek v monarhijo, k*r Je v danih r»zmer»h prav tako možmi, če ne Ae bolj, kakor vzpo«ta-vitev revolucionarne delavske vlade,	,
ftkoda na razdejani prezračevalni! *e «eni n» flVU»'» Pol te i JS iš6t krivce.
Unije na pacifični ebali v akciji za splošne stavke
Franeiia bladaa napram apela nemških naelfav
Ne veruje v "dobro voljo" Hitler-jevega sdjutsnta
Pariz, 9. jul. — Francoski listi so sicer prinesli govor Rudolfa llessa, nacijskega glavarja v Nemčiji, ki ga je imel vderaj v Koenigsbergu in v katerem je a-peliral na Francijo, naj pokaže "dobro voljo" In odvrne novo vojno, toda komentar francoskega tiska je hladen, kolikor ga je že bilo. Uradni krogi šv niso izrekli nobene besede.
Nekateri listi pišejo, da je značilno, da je Hessov apel prišel haš ob času, ko se francoski zunanji minister Barthou nahaja v Londonu po važnih opravkih. Sliši se tudi mnenje, da bi Hitler rad naredil vtis, kakor da Francija namerava napasti Nemčijo. V ostalem bi Hitlerjev režim rad odvrnil pozornost sveta od medsebojnih iyicijskih po-koljev in slatie volje doma pa a-peluje na Francijo — kakor da je Francija kriva, če se nemški fašistični glavarji koljejo med seboj.
Berlin, 9. Jul. — Včeraj in da-nes ni bilo več slišati o novih "likvidacijah" upornikov, ki so trajale teden dni po "krvavi soboti" junija v Nemčiji. Hitler je nekam odšel iz Berlina in se skriva nekje na Bavarskem.
Vollkl aomlrl v Holaadi|i
Osem ubitih, čez (10 ranjenih
Amsterdsm, 9. jul. — Veliki izgredi med komunističnim delavstvom in policijo ter vojaštvom, ki so trajali zadnje štiri dni v Amsterdamu in nekaterih drugih vt»č J i h mestih Holandije, še niso končani. Kolikor je znano, je bilo doslej osem oseb ubitih in jireko Ml ranjenih. Materialna škoda je ogromna. V dls-trlktu Jordamm v Amsterdamu sta bila dva mostova uničena In izgredniki so včeraj zažgali neki» cerkev, katero so vojaki komaj oteli plamenov. Nemiri so nastali, ko je vlada znižala državno ptslporo brezposelnim delavcem.
Ljudska lobljs »prsAu> kon-grešne kandidate
Washington. — Ljudska lobl-ja Je poslala vsem asplrantom za kongresne in senatorske sedeži» vprašanja, s katerimi bo skušala ugotoviti njih stališče z ozirom na njen program, ti-ksjoč se važnih problemov.
l/ibija vprašuje kandidate, če so za podržavljanje kreditnega sistema, za vladno tržno kor-poracljo, za znižanje obresti na daljša privatna in vladna posojila, za znižanje armadnlh apro-priacij, /a vladno stanovanjsko korporaeijo, katero Je administracija pokopala, /a veliko večji program Javnih del in za re-strlbucijo bogastva z davčnim programom.
Marija < urle skromno pokopan»
Pariz. 9 jul.- ' Marij» i'uri»», soodkrit lji<» r»dija, Je bil» |si-kopana v Keeauzu '"ko mirno in
ha tih' m kakor Je J.ivel» m del* I». Le družb» znanstvenikov In njenih tovarHU v v l»iior»loriju jo Je spremil» n» pokopališče. N» lastno željo j«- bila |Hikoi»»-n» bre/ v»»kil« obredov, vtrskih
ali civilnih
Ti«o/ Bolivlp e% pftdlo v no» I bilki .
Asun« ion, P»r»gv«j, It Jul —• I 'rado» veat paragvajskega voj-r -ga urada »»e g la«!, da so para g»aj»k< /ete v vojni v <#ran' ha-eu včeraj okupirale zunanje u-trdi*- Ijalllvian» In <tisoč lio-lit ijcev ,e bilo ubitih.
-A
Ako se člani večine unij Izrečejo za generalni AtraJk, bo o-krog ÜO.OOO delavcev pustilo , delo. (¡Ihanje »e ilri po vaeh mestih oh Pacifiku. — Nov kritični pokritaj v Minneapolis
Ssn Francisco, Cal. 9. jul. — Glasovanje članstva «klavakih unij, spadajočih k Ameriški delavski federaciji, o vprašanju generalne stavke v prid stavku-j očim 2?,0H0 pristan ličnim In mornarskim delavcem, se danes vrši po vsej paciflčni obali. Kolikor je doslej snano, se j»» polovica unij —- vseh unij je 120 — v San Frsnciscu že izrekla za generalni štrajk. Nekatere unije niso glasovale, temveč so skleni-h\ da se bodo ravnalo po zaključkih centralnega strstegičnega odseka.
Vaeh organiziranih delavcev v San Franciscu Je okrog 50,000, UniJs voznikov, ki je včeraj glasovala, se je Izrekla s l.'ttîo glasovi proti 217 z it generalni štrajk. Druge unije, ki so od-glasovale za generalno stavko, so operatorji filmov, natakarji, kovinarji, kotlarJI, brivci, strojniki, slikarji napisov, pleskarji, izdelovalci bronastih predmetov, čistilci oken, razni stavbni delavci in čistilci oblek.
Večina teh organizacij je obvestila centralni stratégie ni odbor, da so pripravljene za stavko 12. julija, ako p* bo AtraJ'k prlstaniAčnih delavcev in mornarjev povoljno končan v sredo.
Mlnneapolis, Mina, — William S. Brown, predsednik orgsnita-clje vozačev avtotrukov, je Izjavil v neikdjo, da je generslna stavka v Minnea|>ollsu, ki Je pre-tila v zadnjem maju, zdaj neizogibna, če ne bodo člani njegove organizacije dobili zvišanja mezde, Unija je naslovila ultimat na delodajalci, ki morajo islgo-vorltl najkasneje v sredo.
«unija zviAala »pomladan»ke
ponevke
Moskva. — Kolektivne farm« so zvišale svojo kvoto v zvezi s spomladanskimi posevki za :i.H'/, , Setev je bila končana do 10. Junija, letošnji spomladanski posrvki /naša j ti 2HM milijonov akrov, lansko leto so ps znašali 220 milijonov akrov. lzora-ne je bilo mno^o ledine, Ns Krimu in v Kazakirtanu so prekosili državno kvoto za 117», v severnem Kavkazu pa za H^i,
Mnogi kraji prostrane Rusije zelo tr|»e vsled hude suše, ki jo uničila vse ujm* ua bogato žetev.
Policija »traži nemško poslani« Atvo
Washington Nemško poslaništvo v Washington!! Je pod stalno policijsko stražo, odkar ga je obiskala deputaeija mladinskih socialistov in nato deputaeija raznih komunističnih organizacij. Obe deputaeij! sta prišli z zahtevo na Hitlerjevo vlsdo, naj izpusti iz Ječe Kr-nesta Thaelmana, komunističnega voditelja.
Ka«t man odredil preinkavo na ' žel*/n ira h
Washington Zvezni •koordinator železnic Joseph B. Kast« man je odredil študiran Je de« lavskih razmer, nanaAaJoCIh se na r»zrie ugodnosti, k»tere so si železničarji Izvojevall in kater« skušajo železnice odpraviti že leta. Ns naša Jo ae pred vsem na iiredn*^ "odškodnine" ali plača vlak'iapremnega onobja, Iriže« nirjev in kurjacev.
Korkefeiler ti-M sik
Lakewood, N. J John 1), K<*-kefeller. upokojeni oljni magnat, kl še vedno \elja za naj« botf»tejAegM človek» na »vetu, Je bil H, julija % let a*ar. Na svoj rojstni dan «e je «iatio počutU«
F 80 8 V t TA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
LLAMH.O IN LASTNINA SLOVSNSK« NABODNK rODfONNE J«D*OT«
Org»» •» W4 M«**«* N«UmmI H.n.lM
kr
lUctrtr
-____ M 14/ut*'- <i'Uktt U*»"' W
oft » Id	M W ... W«. W * » M
wu II.M «i <«trt .	u «*r.
|7 IM mm «b	W'l " '•M ' •• lB°-
I» M.	..	.
KuUcriptior. r.U. : tor It»	UnM •»••! Cai.»<ta p«r
< fcm^« »u4 c»c«ru r w» p»'	»••' •«uÜtri«. «««M per »«»'•
furrif
Om ucUaov pu dugu.uru.-vralaju.
Ad»»'l"1"* '»<»• «"' mtriylm will Ml »»luri.ad.
kufcupui a« ml wiiMtil. Manu-
l»U/tv :
NmU/v	M* "«*•
i'ROSVETA
M4T-H	A*.- (WW. IIIWi*!«
or TM« rfcUfCKATED ffcHH»
; «Alw*K	liwnt »0.
1MV. t^« »•*•«•	n**Ît/VU «T
»Ml. àm *am j» •	^mum pfkU
mia^itw h Ut. UM u »	pravwUaiw. «ta m T MM lia* m t»au»l.
vi h riàéëlbiri
Zanimive MftM % »U» kn^
Domač drobiž
Obiski razstave
Chicago. Svetovno razstavo in urad SNPJ «o obiskali: Peter Puhek z ženo in J. Kolenc, Detroit, Mich.
Smrt ga je rešila
Chicago. — Po dolgom trpljenju na raku na obrazu in vratu je v nedeljo popoldne smrt rešila Aniona Krčula, ¿-lana društva Slavija št. 1 SNPJ. Star j« bü 60 let in doma iz Dobropolja pri Velikih Laščah. Pokojnik leži pri pogrebniku Louiau Žefranu, 1941 W. Cermak Hoad, pokopan pa bo v »rexlo, 11. julija ob devetih pred poldne na pokopališču Wood lawn.
Pionirka umrla
Cleveland. — Dne 4. julija je tu umrla Frances Lausche, stara 61 lot in doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišla leta 18Ä9 med prvimi naseljenci v Clevelandu. Bila je dolgo let vdova in eden njenih sinov je Krank Lausche, ki je danes sodnik.
Utonil v jezeru
Calumet, Mich. — Med ribolovom pa jezeru Metfor! je zadnje dni utonil Mik Gričnik, star 24 let in rojen tu. Čoln se je prevrnil in Nik je hotel splavati na bn g m čevljev daleč, toda med plavanjem ga je prijel krč in izginil je pod vodo. Njegova dva tovariAa, ki sta bila v Čolnu, sta se reAila. Gričnik zapušča star-Ae, tri brate in štiri sestro.
Smola mladega rojaka
Calumet, Mich.—Rudolf Zaje si je pomagal z gasolinom v nekem skladišču, ne da bi plačal zanj in nato so ga zaprli. Smola je toliko večja, ker ne more dobiti varAčIne za $600 in mora sedeti v zaporu do razprave. Fant je imel že prej opravku s sodišči.
Nesreča na cesti
Cleveland. — Mary Likar se je teiko pobila pri avtni koliziji. Leti pri svoji hčeri Antoniji Vrtalni k.
Nov k rob v starem kraju
Detroit. — Frances ÄtrniAa. članica društva 51H. je zadnje dni prejela žalostno vest, d« je v Stopičih pri Novem mestu u-mri ujeti oče Janez Erlah v starosti H7 let.
Srbski notar v škripcih
Ntw York. — Dragomir Ko-»tlč, notar. Je bil pred kratkim obtoften i h) veleporoti tatvine prve vrste. Njegovo aretacijo je («posloval jugoslovanski generalni konzul Radoje Jankovi?.
P«lav«ke vesti z zapada
Diamund vilic. Wyo,— Delavske razmere so se nekoliko la-boljšale, ker večina premoaov-njkov obratuje štiri in pet dfli v tednu, tod» vaeeno na svetujem, da bi kdo prišel sem za delom, ker tu it večino veliko stavilo rudarjev brez dela.
Cene žlvljenskim potrebščinam stalno naraščajo. Ce bo šlo tako naprej, bomo >*bko deUli pet doi v tednu in bomo zaslužek prav lahko potroši«, ker mt^de so še vedno nizke v primer» z dragiujo. Barone prem.oga Keveda ne skrbi, keH jim gre v prvi vrsti za prof H.
V 22 distriktu UMVVA delamo dva meseca, od zadnjega aprila, brez vsake pogodbe. Vršili sta se že dve konvenciji tega distrikta, toda pogodba doslej še ni bjla sklenjena.
Rudarji zahtevajo šesturnik, temu pa se baroni premoga upirajo. Družbe in vladni delavski odbor poudarjajo, da šeatMirnlk ni potreben, ker vseeno ne «bi mogli u postiti večjega števila rudarjev. To je menda vzrok, da premogovniki sedaj nekoliko bolje obratujejo. To je nekakšna predigra, da se pogodba prej podpiše, potem bomo pa plesali po taktu stare godbe.
Izkoriščanje je vsepovsod, delavci pa naj trpe in molče, odkar je prišel v veljavo plavi orel. To je menda cilj NRA. Rudarji se moramo*združiti v skupnem boju za svoje pravice, kajti če bomo čakali na druge, ne bomo nič dosegli.
Vremenski bogovi nam niso posebno naklonjeni, kajti radi suše je nastalo pomanjkanje vode. Reka Hamsfork se je Že posušila in ubogi živinorejci bodo izgubili veliko živine v tej suši. Živina bo poginila od žeje in tudi kaže, da ne bo krme zanjo pozimi, ako v kratkem ne pride dež. Delavcem se obeta še večja draginja, kajti vse ifgled*« da je svet postavljen na glavo. Praznovali smo dan neodvisnosti, toda vidimo, da je danes ljudstvo bolj zasužnjeno nego 1. 1776; Abraham Lincoln se je boril za odpravo sužnosti, toda če bi danes vstal iz groba, bi se razjokal nad obstoječim družabnim redom. Delavci vsega sveta se moramo združiti in strniti v borbi, katere cilj je odprava krivičnega družabnega reda.
Anton Tratnik, 267.
a^raiy pa srbskj dan. §rbi «o proslavljali neko svojo neodvisnost, Slovenci pa ao imeli piknik Slovenskega doma, oziroma slovanske lote.
' Točno ob 12. se je vršila PO National ave. zelo klavrna in de-kurirana srbska parada, katere m je udeležiio kakih 40 otrok in toliko, starejših ljudi. Maršal je tolkel « težkimi Čevlji ob trda tla, da se je dvigal prah, godba je igrala "Holzchaker Marsch," aaatave so vihrale, srbski Kju~ naci" pa so poskušali pruski "maršajne" po soparni National ave.
Kmalu za tem so se pokazale slovenske narodne noše, ali kakor se že ta stvar imenuje. Rdeče marele so se lesketale v vročih solnčnih žarkih in ljudstvo se je v veMkem številu posluževalo proste vožnje s tovornimi avtomobili na piknik v Pleasant Valley parku. Seveda, taka prilika za prost izlet se nudi le redkokdaj, in kdo bi zameril ljudem? Za tak izlet plačati vozni-no na ulični železnici za drušino že stane za sedanje razmere zaslužek celega dneva.
Na pikniku je bilo mnogo zabave in tudi smeha za tiste, ki se še lahko smejejo. Odbor je skrbel za vsestransko razvedrilo in povabil kar celo menežarijo govornikov. Možje rodoljubi pač privoščijo ljudstvu zabavo. Na razpolago so jim dali demokratske govornike, republikanske in tudi socialističnega. Zakaj ni prišel Voliva iz Zion Cityja, niso povedali. Pojasnili tudi niso, zakaj ni prišel jugoslovanski kopzul, katerega so tudi povabili.
Ljudstvo upa, da je bilo dovolj čistega dobička, da bodo plačali davke od lote. Drugo leto bo še en piknik, spet za davke, potem pa se bodo vršili pikniki za lopate, s katerimi bomo začeli kopati temelje, Če ne pride kaj vmes.
Sicer pa je takale stvar zdrava. Ljudem povedo republikanski in demokratski govorniki, da je kriza že končana in da se jutri ali pa drugi teden vrne pro-speriteta. Ljudje se potijo, pijejo toplo pivo in si segajo v roke—zakaj, pa sami ne vedo.
Fr. Novak, 16. .
Siamxka dvojčka toii as poroč-ao lirenro
Sow York. — Violet Hilton,
Mllvvauške novice
Milwaukee, Win.—Velika zma
ga delavstva tukajšnje clektrar-ske družbe je bila izvojevan» pod pritiskom javnega mnenja. Dvajset tisoč oseb se je udeležilo silnih demonstracij proti družbi.
Ljudstvo je že drugi dan stavke onemogočilo vsak promet. Prišlo je seveda tudi do nemirov, ko je ljudstvo razbilo veliko Ate-vilti vozov ulične železnice in tudi na razne druge načine usta vilo promet na glavnih progah. Da je prišlo do tega je bila kri va arogantnost družbe, ki je ljudstvo takorekoč provocirala.
Krivo pa je v tem še posebno kapitalistično časopisje, ki se je |M>sluftevalo ogabnih laži in jemalo takoj od začetka vsako upanje stavkujočim delavcem.
Družba je prva dva dni (drugi dan samo še dopoldno) poslala na ceste še večje število vozov, kateri so bili opremljeni s posebnim omrežjem, časopisi pa so poročali. <ia j« stavka popolnoma neuspešna in da je v boju samo par ducatov moš.
Samo socialistični dnevnik "Milwaukee Lead«rH Je poročal| resnico in tako v prvi vrsti pri

Konferenca klubov Canonsburg. Pa.-—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zapadni Penni se bo vršila v nedeljo, 5. avgusta v Drenikovem parku, Stru-bane, Pa., pričetek točno ob 10. dopoldne. Klube in društva v tem okrožju, kateri bi slučajno ne prejeli pismenih povabil, prosimo, naj smatrajo to naznanilo za povabilo ter izvolijo zastopnike. Sodrugi in somišljeniki, zborovanja te vrste so potrebna v svrho boljšega razumevanja in sodelovanja med delavci in naselbinami v splošnem. Zanašamo se na vse klube in društva Prosvetna matice, <ia bodo zastopana 5. avgusta na tem vuž-nem zborovanju.
Bratje, sestre, sodrugi, sodru-žice in somišljeniki v tem okrožju! Kot razvidite iz tega poročila, bo imelo to zborovanje važen pomen, ker se vrši tik pred desetim rednim zborom JSZ. Pridite na omenjeni dan v Drenikov park in seznanite se z zastopniki klubov J8Z in zastopniki društev Prosvetne matice. Na takih priredbah se delavci snidejo in Iztožijo svoje vsakdanje gorje.
Hnc^o n*9 je, ki pe delamo že trt 4fi štiri leta, dr<jgi pa po d*#
dni v tednu. Plače so majhne, kako da človek komaj rine skozi
in upa, da mu bo vsaj bodočnost nekaj prinesla.
Prihodnjo jesen bomo imeli zop|t kongresne volitve. Upam, da zavedni delavci, ki trpimo vsakovrstno pomanjkanje in nas vedno tarejo moreče skrbi, porabimo glasovnico to jesen za odprava mUerije. To lahko storimo, če volimo socialistične kandidate. Ne dajmo se vedno za-peljavati 04 starih strank in po-litičarjev. Mislim, da smo že predolgo sledili zavajanjem teh ljudi. Čas bo torej ugoden v jeseni. Pristopajmp v socialistične klube in nastopajmo skupaj za boljšo bodočnost in tako človeško družbo, ki bo odpravila gorje in skrbela, da bo ljudstvo uživalo sadove svojega dtla in da na stara leta ne bo treba hirati v raznih zavodih ter zanašati se na milost in nemilost kapitalistične ! dobrodelnosti. Boljša bodočnost bo prišla ko hitro delavci pridejo <Jo spoznanja, da je treba nastopiti »kupno v politični borbi zajcandidate socialistične stranke., Pod socializmom ibo rešitev za nas vse, pod kapitalizmom pa še slabše kakor je danes.
Pred kratkim sem se udeležil dveh podučnih sestankov^ enega na 3L maja v Canonsburgu, drugega pa na 5. julija v Imperialu. Na teh sestankih je govoril Frank Zaitz, urednik Proletar-ca. TE*riporočal je več skupnega delovanja z našo mladino. Priporočal nam je, naj organiziramo več kulturnih društev, ker imamo v tem delu Penne največ dvoran in domov ter predavanja in več življenja na kulturnem polju. Apeliral je na starše in posebno še na mladino, da ne sme pozabiti agitacije za SNPJ in za JS1Z, ker imata obe organizaciji veliko zaslug že iz pionirske dobe. Odvieno je od nas, da povečamo ti dve organizaciji in jima dobimo novih Članov in naročnikov na njuna glasila. Med nami je treba več delavske zavednosti.
- Ker so «e slovenski delavci odzivali in vedno storili svojo dolžnost, kadar je šlo za podporo delavstvu koristne akcije, tako upamo, da bo tudi apel teh dveh organizacij našel odmev pri vseh delavcih, ki čutijo, da je današnji družabni red krivičen in ga je treba nadomestiti z boljšim. Pozabiti ne smemo, da se z močnim delavskim tiskom jači tudi delavska moč. Zato po-jačimo ti dve organizaciji, da bosta rasli in napredovali.
Po končani konferenci bo za udeležence in druge goste pripravljen okusen prigrizek, potem pa se začne splošna zabava, piknik in ples. Torej na vaselo svidenje dne 5. avgusta!
John Koklich.
• Poročilo zaHtopnika
Sharon, Pa. — Dne 2. julija zjutraj sta se v avtomobilski nesreči smrtno ponesrečila v North Jacksonu Joseph 2nidar (Schnei-der) in njegova 21 let stara soproga. Ona je bila hči ugledne družine Jakob Šinkovec, ki biva v Rroughtonu, Pa., že mnogo let in je tudi naročena na Pro-n\\ to. Mlada zakonca sta se poročila pred 8 meseci in sta živela v Detroitu. Po jioročilu Valentina Mihelčiča iz Gerada, Pa., »em posnel, da je ponesrečenec delal podnevi in zvečer, namir-stu da bi Ala spat, sta se lNnlala na obisk sorodnikov. Njun na-nii'n je bil, da med |K»tjo poseti-ta tudi Mihelčičevo soprogo, sestro ponesrečene žene, da bi po-
tepi skupno obiskali očeta in pater ter sestra in brata. Zal, da hčerke in njenega moža družin* ni videla več živa, temveč mrtva in vsa razbita. Vsakdo si lahko misli, da je bila nesrečna smrt mladih zakoncev velik udarec za družino Jakoba $inkovça in druye sorodnike. Upali so, da se bodo skupno veselili na proslavi tridesetletnice SNPJ, ki sta jo priredili društvi št. in 106 v Imperialu, toda vmes je prišla nesreča in tako se proslave niso mogli udeležiti.
Dne 5. julija sem odšel v Broughton, da se poslovim od ponesrečencev. Bil je žalosten prizor, ko sem ju zagkdal vsakega v svoji krsti obdani s cvetjem in številnimi venci. Na stotine ljudi je prHlo, da se poslove od žrtev.
Povedali so mi, da sta se mlada zakonca vozila vso noč in ob 6. zjutraj dne 2. julija se je nesreča pripetila. Najprej je bil obveščen o nesreči V. Mihelčič. Zdi se, da je mladega moža premagala zaspanost in je v tem stanju treščil ob obcestno drevo. Treščil je s tako silo, da ae je skoro nov avtomobil popolnoma razbil. Neki farmar v bližini je opazil nesrečo in nato obvestil pogrebniku. Ko so našli pri ponesrečencu licenco, so pričeli preiskovati ter dognali, da je bil mladi par na poti, di obišče starše, ki bivajo v Penni. Vest o nesreči je bila objavljena v večernem listu in nato so bili obveščeni tudi starši. Dobili so po-grebnika v Broughtonu, ki je v torek zvečer pripeljal obe žrtvi v hišo staršev ponesrečene soproge. Tu sta potem ležala do 6. julija in istega dne ob 9. zjutraj sta bila pokopana. Položena sta bila v skupni grob in tako bosta tudi po smrti združena kakor sta bila v življenju. Naj še omenim, da je bila ona članica društva št. 52 SNPJ, glede njenega soproga pa ne vem, da H je bil član kakega slovenskega društva ali ne. Pokojni Joseph zapušča sestro v Burgenstonu, v Broughtonu pa zapuščata žalujoče starše, vtč sester, brata, mnogo sorodnikov in prijateljev. Želim jima miren počitek, družini Sin kovec in sorodnikom pa izrekam globoko «ožalje. • • n
Ta nesreča nam nudi dober zgled, kako potrebna so nam podporna društva. Nesreča ni kdar ne počiva, pravi pregovor, zato naj vsak postane član podporne organizacije danes, ker bo morda jutri že prepozno.
Nekateri se jeze nad našim uradniki v Chicagu, češ, da morajo tako plesati kakor oni godejo, ne pomislijo pa, da se morajo odborniki SNPJ ravnati po zaključkih in sklepih desete konvencije,—
Vsem priporočam, da se naro-če na delavske liste, kakršna sta Prosveta in Proletarec in da postanejo člani SNPJ, ki je najboljša slovenska podporna organizacija v tej deželi.
Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete.
LISTNICA UREDNIŠTVA
T°REK. 10. JV1
v Rusiji U tajile oil liti n
Opazovalec, Cle Elum, Wash —Sporočite svoje ime in naslov
■i»	» ■ i i m >
Narobe
A: "Ali si govoril s svojo ženo?"
B: "Zal ne, pač pa je ona govorila z menoj . .
Radovednost
Oče: "Ko sem bil jaz tako mlad, kakor si ti, sinko, nisem nikoli lagal."
Sinko: "Kdaj si pa začel lagati, očka?"
"imanjko' Wvc«v " akega rila
>vonjf izveiktoii
j^ndarda. S* "
Wl1 sovjete
tudi
letua Miamaka dvojčic«, je 9. pomogel k tako veliki zmagi t. m. v lotila tolbo pred vrhov-1 Družb« je «prejela IS t<ičk. tlim aodščeni proti uradnikom katere je predložil odbor atav-biroja
za poročne liisnc«, ki sojkarjev skupno i zastopniki treh ji odr kli |H>ručno dovoljenje ii1 unij. V«e točke so bil« brez ii-r«z)og«. da bi bila molitev z«1 jeme sprejet«, samo glede pri-■ Umsko dvojčico nemoralna, ker manja unije se je na zahtevo dvo čica ni sama in sta "obe-j zastopnika «vezne vlade moral dvojčici eiui o*tba". Toiiteljka unijski odbor podati In «prejeti! omenja v svoji obtožnici, da zakon «matra v vseh drugih «mirih njo in nje to sestro r« dve po«a-me/n| oaebi. Vaaka plačuje »ase d«»bk1nlnnkl davek, vsak« Im« svoj | Mit ni li«t, od v a« k t posebej zahtev a o votnlno n« vlakih in iiamikih in v«ak« zase podpisuje v ar (Migodbe. torej ata legalno dve oaebi. Dvojčici «ta «r« ščeni «ktipaj v boku.
namesto zaprte d«lavnic« kolektivno |Migaj«nje, kar pomeni pri-znanje unije in pravic«», delavcev, d« ae organizirajo v lastni,' ne p« v do>« lan Ji kompanijski1 uniji Hed«J je na delavcih s«, mlh leteče, kako hodo utrdili «voje atallkče .
Zadnjo nedeljo Je bil pri nas.i oziroma bi rr. >r«l biti jugo*l<».
Sov Jet «k i vojni r R
v«naki «»Tiroma «lov enaki, n« eni j čtaae bivšega vojnega avet«.
Moskva. - (FP) _ (Jd, 'bruhnila svetovna krh v vseh kapitaf^ deželah do večje de^d lovnih mas radi velike b in konsekventneg **nja Plač. Kri*a je * udarila delavstvo v tZ deželah, ki je pole« ¡ZKU vilnih svoboden tudi\ alno hudo prizadeto.
Sovjetska Rusija j* ^ žela, ki n« trpi vsled bre; nosti in kjer se življe„sk dard delavskega ljudstva dviga. iNapačno bi bilo vtis, da ruske mase žive jem blagostanju, nepop je pa dejstvo, da j« ¿¿vlj Rusiji danes lažje kot je primer pred enim letom plače stalno naraAčajo.
Glede plač so zanimive ke, katere je objavil* j čarska unija. Leta \m sečna plača strojevodij n, nih vlakih na primer i 151.15 rubljev. Leta 10] dvignila do 353.87 rublj« j a meseca 1903 do 372.76 seca novembra istega leti segla 396.12 rubljev. 1 na ieleznciah so 1929 z povprečno 90.21 rubljev sec, lanskega maja 178...8 njega novembra 202.40 i
Slično zvišanje plač vi di za delavce v drugih ii j ah. Največjega zviša bili deležni kvalificirani ci, po katerih je veliko | ševanje. In medtem, I kapitalističnih deželah brezposelnost tudi med nimi delavci in na priim sikateri poklicni delavec kovnjak gleda celo za vadnejšo delo, si v Rtu unije prizadevajo z vet kvalificiranih delavcev.
Olede tega je Rusi j» nš"t>rimer v sličnem epi kor je bila Amerika v p velike gospodarske akt ko se je gradilo vsekrč primanjkovalo delavcev Amerika, kakor vse dri pitalistične države, je pa la višek cikla kapitalu gospodarskega razvoja ii nes v procesu razpadanji
Kakšen bo razvoj v m Rusiji: da-li bo tudi njo slična usoda ko druge in< ske države kadar dosei gospodarskega razvoja ko je v naročjou bogov, no dejstvo je danes to Rusija polna aktivnosti dostnega življenja in gle< boljšim dnem kapitaluti šave se pa zvijajo v krči trast je temeljit.
Q kakšnem luksusu \ nem pomenu še vedno n ra. Tudi ljudskim u, vsakdanjih potrebščin m doščeno. Pomanjkanj« še vedno akutno. Venda pa v tem oziru veliko iii od zadnje jeseni. Trgovin po dolgih letih kafcjo ^ to ne le v izložbenih okniJ tudi na policah.
Življenje konzuroent* veliko olajšano, ker dan« dobi mnogo predmetov. < rih si je pred meseci u| maj sanjati. 'U ^ < pa Um lahko privošči ksusa" — boljio obleko, prejemnik sli celo fr* Ženske raznih oMi* u obraze.
Ruski proletsml * * no prvič v svoje» čel oblačiti v '•praic*^ ko — nekaj, k «r J* * ^ leti veljalo«"^;, no kakor * nwf<** *tm* j kakor d«jitvo, d» *
pričel izginjati ritanizem Več ko ^ ducirajo v*skd»^h Pjj
Najtemneje jo je suša. ki jf-
in be nad« me*čen s tremi komisarji.
cejšnji meri Pj^^g V mnogih krajih K» ^ liko škodo	Vo|
letev so itfin1* . „ Kavkazu in v ujM Ukrajine bo P***
nuj polov .c fJT^rnl
To je mfifftr^ te. ki »opit
problemom
/UUJA.
PROSyETA
3
L l'BlU 1
L dl***-
^ po M»ivU»
okolici je dw hud« Streift j«

t treakftnj*"1-
til| dvoje žrtev.
blizu Ivanjkov-
m
^r^vnekiUftt, ^Vav tftkrftt vedri-
klavci, ki «o zapoalem
J« ^ft delavca
i * ava pa ^ ^ » gta odšla sama do-% oba cplazila atre-
dva delavca sta: An-l>rr ¡j Strigove, sta-, Lrtmerku, oče Petih <>-L^opold Kolarič is Iža-_ ote ¿tirih otrok. Tako dni iigubili »voja rediUp ^k se j« seveda vigal
«orel.
v Ljutomeru samem je t v«č hiš, vendar je o-trtev in posebne ško-»rilg je tudi v meščansko jer »o »e tolarji pošteno
Hi.
poprej pa je strela ubila Erku posestnika Martina jt Leto, ki je peljal i g parom volov. Tako, v eni občini zahtevala dneh tri žrtve, prodnih krajev Dolenj-Ujerske poročajo, da so plivi in nevihte napravo »kode v vinogradih toča v nekaterih krajih i pridelek in ne bodo 1-u stiskalnice. Iz vseh. prihajajo na banako Ur iketna poročila o silnih Tako je n. pr. samo v i okraju, v Savinjski iradna komisija ugotovilo zadnje ujme zahtevale lOijonov ¿kode. Hmeljski io namreč grdo oklešče-Htniki ao že tako priza-lišano visokimi dav-ikimi cenam poljedelskih «v, zdaj pa še nevihte in mika uprava seveda ni-rja, da bi njena podpo-malo zalegla. Osmim prizadetim krajem je »kupno 130,000 Din, klo malo in ne bo s tem kdo ve kako pomagano.
poizkušanega zaatrup-
■Ko je posestnica Sum-[u Crneiki gori pri Me-vela, ni je vrela za hlapita Toneta Prikeržni-*rim je imela še pred I otroka. Ko pa ae je Pri-| vselil v hišo, je hotel po (»In i?o«podar, kar pa ni 55 letnemu preužitkar-Drugu, ki je živel r*ril je gospodinjo, naj ipopuiča. In Sumnikova pregovoriti ter je le Ji« od|Hjvedula službo Tonetu, očetu svojega o-io j«- tega tako ujezilo, [akni] maščevanje nad Pri sosedu Hudobniku i nekaj arzenika ter na-naj primeša ga je kuhala za J P^užitkarja Druga. So-*** ni atorila, marveč ^¡javila orožnikom. /u te dni pred sodl-* M obsojen na 10-»K>. Dejanje je v celoti
J* ki je osumljen u-
državljanke Tuf-w hkratnega ženit-ritv«, pi*<.j0 |inti ^ gibanja pa so se teknila, odkar J« P1* vest, <la so tam-l'')drtaja in njego-n-lc« Francozi. i Dunaja. " : O lufverso-r r,#" 7-«riika Podržaj -Tj® *< bil t njo l , " ' pravi Podr-da se naha-^ Ju *veta in *k le v Indiji. ** ^riwMJ0 t>riojav.
1 »iversonova
"m
•« jf
Pkt.;
zda * U


U LJUWlt«4i. V ostalem pa ča ka dunajska policija obvestil ameriške _ Velika I policije, d« ae pojasni izginotje Tufversonove. Edina senzacija po Podržajevi aretaciji na Dunaju je ta, da so našli na Podr-žajevem kvvčegu ime Tufversonove, dok««, da je kovčeg pripadal pogrešani Američanki. Kakšen dokaz za zločinsko dejanje pa to seveda ni.
Podviajeva žena, ki je ž njim vred apelirana, je Francozinja Ferrandova. Ta Je duuajski policiji izjavila, da sta a \Fodria-jem poslala en kovček Tufverao-nove v Ljubljano sorodnikom. V Ljubljani pa iivi zadaje čase le Podrtajeva sestra, oče pa se je preselii v Djakovo k drugemu svojemu sinu. Caanikarjem, ki, 40 obiskali Podciajevo sestro, je ^a povedala« da je prišel rea neki kovčeg na naslov odeta ia da je bilo v kovčegu poleg moške tudi nekaj ženskih oblek, ki pa so bile tako slabe, da jih ¿e razdajal« siromakom. Kovčeg sam pa da leti na zaklenjenem očetovem, stanovanju v LJubljani. Sestre prvai, da je vse to, kar se govori o njenem bratu, pretirano, Edina smola njegova je, da je ieftftkam všeč ia da ao ga ženske spravile na tako pustolovno, pot Da pa hi bil brat zagrešili kak zločin, celo umov, tega sestra pravi, da je vse to, kar se ne in proč od sorodnikov je že kakih 15 let. Z neko patentno, kUtjčavnioa je šel v svet iskat kupca in od takrat se ni vrnil.
Oglašajo pa se razni ljudje, ki, govore o Podržajevih sleparijah. Kar čez noč so se pojavili ljudje, katere je Podržaj oškodoval. Tako govorijo in trdijo, da tiata ključavnica ni njegov iaum, marveč ga je ukradel ne-, kemu Ljubljančanu, prav za, prav ne ukradel, pont^dil se mu je, da bo ključavnico drago prodal kaki firmi na Dunaju. In je šel na PUttftj. Vso stvar pa je financirala neka ljubljanska trgovka, ki je pač hotela zaslužiti težke tisočake z iznajdbo. Podržaj pa je hotel kovati kapital iz te ključavnice le zase. Na Dunaju je ob podpori te trgovke sijajno živel, stanoval v najboljšem hotelu in ženski svet ga je poznal pod imenom "mladi milijonar"., Podržaj si je pač znal najti visoko družbo in če komu to uspe, mu uspejo potem tudi druge potegavščine. Te potegavščine se potem od uspeha do u-speha večajo, in ko se zve, da je tak "milijonar" prav za prav navaden žandarmerijski oficir, potem mu vržejo v obraz psovko "slepar".
O tem dunajskem življenju torej govorijo . . . koliko je res, kdo bi vedel?
Iz Beograda pa poročajo, da je neki odvetnik vložil zoper Podržaja tožbo, češ, da je nekega njegovega klienta (prvo ženo?) oškodoval za 370,000 Din. Odvetnik je predlagal sodišču, naj zahteva izročitev Podržaja od avstrijskih oblasti. Ker je Podržaj naš državljan, bi se to moralo zgoditi, če spet ne bo tega sodišče odklonilo.
Skratka: s vseh koncev se javljajo ljudje, ki vedo o Podržaju mnogo (n dunajski ter beograjski tisk in angleški in francoski tisk — vai pišejo debele kolone o tem, dunajski ilustrirani listi prinašajo sliki Podržaja in Fer-randove, dunajski policijski šef daje intervjuje čaanikarjem, časnikarji kombinirajo in zlagajo novice o nekem najdenem razkosanem truplu v Angliji z novicami o Podržaju — med tem pa Podržaj sedi v zaporu ter čaka, kaj bo poročala newyorška policija glede Tufversonove.
Samomori ... — Na Bregu pri Celju so ljudje opazili nekega moškega, ki je legel na tir ter najbrfte čakal ljubljanskega vlaka. Dva delavca sU pohitela, da tega moškega — bil je pošt* ni uradnik Franjo C. is Vojni-ka — spravijo s tira. Moft ae je branil in • silo sta delavca sadni I hip spravila moškega a proge, sicer bi vlak podrl vae tri no. | obupani C. je kasneje Ispovedal, da je hotel v smrt, ker je bil odpuščen is drtavne službe, ima ps ženo In Miri otroke, katerih stradanje ne more več prenaša-
ti. — V počehovskem gozdu pri Mariboru pa so otroci našli 20-ktnega viničarskega sina Ferdinanda K. i* Počehove. Sel je prejšnji dan k zdravniku v Maribor. Bolehal je že dalj časa za hudo boleznijo. Ko se je vračal domov, je izpil precejšnjo količino lizola. Ker pa je še kazal življenjske znake, so ga brzo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Silna nevihta a toda — Nad
Dravskim poljem in nad Slovenskimi goricami je razsajalo pred nekaj dnevi silno neurje s točo. Del Dravskega polja je doživel tako hudo točo, da so vsi pridelki ogroženi. Skoda je ogromna. Se huje pa je toča opravila svoje delo nad Slovenskimi goricami. Kmalu po 1. popoldne so se plrivalili nad Crkvenjak in okolico črni oblaki, iz katerih so švigale strele ter je treskalo kakor za stavo. Potem se je vsul močan dež, ki se je spremenil v točo. Kakor oreh debela srna so
V ogladala
Simbol evropske demokracija. . .
Sveto pismo opisuje v svojih prvih poglavjih neko žival, ki se zna zvijati tako kakor le malo-katero živo bitje na svetu. Je to kača, primera in simbol zvitosti in zvijačnosti In ni čuda, te so si pismouki, ki so vsaj na jesiku vedno polni nekaterih lepih naukov iz sv. pisma (to če besede in dejanja ne zlagajo, jim ne dela sivih lan), vseli to svetopismsko žival za vzgled. Res ni čuda, saj ao nje dobri učenci in njih zvijanje je za 4tv špirit" kakor pravi naše preprosto ljudstvo. Tako hvalijo ti pismouki slavnega predsednika čsl. republike T. G. Masaryka kot simbol evropske demokracije ia apostola svobode Cehoslova-kov—istočasno pa brišejo prah s čevljev in sramoto z vesti simbola evropske reakcija in apostola suženjstva Avstrijcev Doll-fuasa. . . Za kačo sta ti dve službi razumljivi, za nas—ne. Za
klestila vinograde in polja tako bi b|lo raIumljivo kv^jemu
J a ™	i*. W tak valpet nasad« ja-
ped debelo toče. Polja so bila ka- Hvm in pntfttujiič srednjeveške
kor zasnežena in šele drugega Ume§ kukrAen ljubljanski dne se je vsa toča stopila. Vse iito in vsi pridelki —- vse je sbl-to v tla in kmetje bodo morali znova preorati polja ter posejati jesenski rasti, da bodo sploh kaj pridelali. Skoda je neprecenljiva. Posebno še, ker je položaj kmetov že tako in tako obupen, saj nimajo poljedelski produkti nobene cene. Zraven tega pa so še davki tako hudi in se le redkokdaj pripeti, da bi oblasti ob taki katastrofi davke za eno leto črtali. Kakih podpor pričakovati, pa je prav tako nesmiselno, ker država nima denarja.
ni nuieia mu postau a zora
ku ali pa sama kaj poskrl zanj. Šele ko so oriši i starši stirčkovi ter v/deli sina, k
Tri leta težke ječe. — Poročali smo o tragični smrti 8 letnega paetirčka Jožefa Matjašiča iz Gruškovja (ptujska okolica). Služil je za pastirja pri posest-nici Tereziji ^elenkovl, ki pa ni skrbela zanj prav nič ter ravnala z njim brezvestno. NI mu dala dovolj jesti, opravfjati je moral težaška dela, in celo pozimi mu ni kupila obuval. Moral je v najhujšem mrazu po vodo na vodnjak, kl je bil oddaljen skoraj kilometer od hiše. Pri tem je otrok na moč prezebal, noge so mu zmrznile, posestnica pa ga ni hotela niti poslati k zdravni-
poskrbeti pa-kako
hudo poškodovane noge ima, so ga poslali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je pastirček zaradi za-strupljenja krvi umrl. Te dni je mariborsko okrožno sodišče obsodilo Zelenkovo na tri leta ro-bije.
Smrtma aaareča. — V Selu pri Moravčah se je dogodila huda nesneča, ki je hudo prizadela Pe-terkovo družino. Kočarjeva žena Ivanka Peterka, mati enega otroka, v pričakovanju drugega, se je ubila. Peoti večeru si je zaželela češenj, pa je «plezala na domače drevo, stopila pri tem na trhlo vejo, ki se j« odlomila in mlada, komaj 21 let stara žena ja strmoglavila na zemljo ter nezavestna obležala. Cez nekaj ur je kljub takojšnji zdravniAki pomoči podlegla hudim poškodbam.
^Slovenec," niti ne smel Isreči imena simbola demokracije in
učenjaka T. G. Masaryka. Ime Ma*arykovo je v sveži s "Slovencem" onečaščenot Poskrbimo za to, da mu bo čimprej tudi onemogočeno zlorabljanje tega svobodnjakom in demokratom tako svetega imena. Naj "Slovenec" rajši opeva vislice, kukor je pomagal obešati borce za svobodo. Dovolj bo imel dela, pred-no bo dušo opral.
Učenjaki ven, nadvojvode noter
To je menda načelo vsega na-zadnjaštva: znebiti se svobodnih in jasnih glav, ki bi lahko delile ljudstvu prosveto, ki bi mu kazale pot iz teme v luč in is zmot v resnico. In zaradi tega vsak nazadnjaški režim tudi iaganja učenjake. Koliko učenjakov in znanstvenikov je morajo oditi os. zbežati is Nemčije pred prerojenim pruskim barbarstvom in koliko jih mora is Avstrijg bežati v luč pred Črno srednjeveško temo. Ni še dol go, ko smo čitali imena učenja kov, ki so morali uli v zapore ali v izgnanstvo, kakor n. pr. dr. Tandler, dr. Ude itd., kajti na-zadnjaštvo se resnice znanstvenega delu boji. Istočasno smo pa čitali, kako se vračajo v no-vopečeno srednjeevropsko temnico razni nadvojvode-Habsbur-žani, kl jih je ljudstvo leta 1918 ob obračunu z zatiralci narodov izgnalo—ki jih pa zdaj čml zu-sužnjevalcl, črna aristokracija in črna generallteta kličejo nazaj za—Škornje ljudski volji In prostosti. Ko beži znanost iz dežele—pljujejo menda za njo; ko pa prihaja zatiralec—ga pa čakajo z ministri in banketi. Kako pravijo: Saj pride kmalu dan plačila, takrat bomo s«*lili mi!—
Mehika spet straši . . .
Kdor pozna malo boljše mehiško zgodovino, ve prav dobro, koliko deset- In stoletij je vzdihovala In ječala ta nesrečna zemlja jhmI črno temo in terorjem rimskega suženjstva. Z ognjem in mečem so Kvropcl zasedli to dežek», v znamenju križa ao iztrebili domorodce prav tako
kakor v vseh drugih srednje in južno-ameriŠkih državah, kjer ao U sveti posel vršili Spanci in Portugalci—in tako so si osvojili n£d prebivalci in bogastvom teh dežela neomejeno oblast. Te oblasti tudi niso zanemarjali in je niso pustili neizrabljene: is zemlje so sesali bogastva, is ljudi pa kri—vse, da se njih zemeljsko blagostanje (o, kaj je pri tem črnuhom mar onega, Po smrti!) izboljša. In šlo jitp je dolgo vse kukor po maslu, navadili so se—in menili, da rpuru trajati nekaj takega večno. Ko pa so se ljudje vendar enkrat naveličali tega, ko so vstali in nagnali svoje vampirje in krvosese v različnih uniformah—tedaj so le ti zakričali in dvi^ili huronako vpitje. Na mah ao pozubili svoje grehe, in so nad vračevalci proglasili prekletstvo. In kadar se kuj takega spet ponovi—je prav tako. In prebujenju in maščevanje ljudstvu obešajo na vrat frumasonsKim !! o, kako napoti ste jim!) ko-ciulistom, ki dajejo ljudstvu hn-zuj ukradene mu svobodščlne. ^iaj bo le vpitje kukršno hoče. Vil pa vemo, da bo takega vpitja Še mnogo, kajti ni samo mehiško judstvo, ki je vstalo, vstalo bo fie mnogo, mnogo narodov In judstev, prvič in znova, In te-duj bodo pgč obračunali dokončno s svojimi krvosesi. Polovičarskih obračunov la> zdaj konec—kajti predobri» kaže A v stri ja, da so slabi. Zdaj pridejo oe-otni in dokončni! In če bodo bo-eli— ImhIo imeli zu kaj.
( igo clgi glavu pere
Oe človek čita obračune med staro in novo garnituro nacionalistov, potem se luhko vedno spomni na ono, kako sta si dva cigana drug drugemu preganjala uši in pu drug drugemu očitala grehe. "Ti si vukral kobilu. ti pu si vukrul konju." In krtulla stu oba, obadva sta si grehu^ izpovedala-^ toda nihče se ni poboljšal pa tudi nihče ni vrnil ali popravil svojega greha. Svet su je sukul brez moteni, zvezde so sijale kakor prejšnje dni, trpinov trpljenje pu je ostulo nespremenjeno, Tako je tudi mtm-da pri nas: grešnike oznanjajo, grešnika razkrinkuvajo brus vsakega sramu ali purdona (čeprav so bili še nedavno njih oprode), ker so za te ali one uskoki, nu dan vlačijo vse mogoči srnradn-toda jedra kljub vsemu ne po-pruvijo. Kuj bo us|H*h vsega? Hat! ae Je, da se ne usmradMc ono bore malo, kur je danes še brez smradu!
DolIfuNN v zagat L V Avstriji je dandanes še vedno; najmanj 40'X socialistov. .'10'/ narmV-nih socialistov, 10 1&'< Heimweh ra, ostalo so pa neinteresira-nl in Dollfussovci. Je pryti Dollfussu, :i0'i je proti Dollfus-su, s 1 Ii'/, llelmwehra se ne razume kdo j t • laiijl Podrepnikl in kler! Čedna družba, du bi ji bilo najboljše želeti dober tek!
Dunajskih občinskih hiš po poročilih ameriških listov— Dollfuss niti njegov dunajski ko. mlsar oz. "župan" Hchmlt» nista upala dotakniti. Kako Saj tako In tako sedita pa p< nI/a ga u i veji, naj pa še drezata v sršenovo gnezdo v panju? Toliko sta pa že pametna. Haj sta dovolj malo. Zbral 8 s.
Kako klerikalna Avstrija ljubi
klerikalne koroške Slovenj
Sobotni "$lovenec" od t. m. je poln ogorčenja, kar *v-atrijska klerofušiatična vlada, ki ji "Slovenec" vaak dan poje slavo. iu ki ji je ne čelu protduli vvšalski kancler Ikrilfuss, ni dovolila prirediti na KorgAketu Miri pevske prireditve. Se na prvi strani iste številke hvali "SI." Dollfussu, da se ue <lu ustrašiti, da ima vlada čvrsto voljo, da s no iz pran no strogostjo ud uši vse poskusu, du bi se Avstrija is črne srednjeveško teme vrnila v svobode svetle zarje—na ueti strani pa izliva srd na iste ljudi . . . To je sicer morda UivJo In nerodno, vendar za "SUoven-čev" jezuitisem je tudi V« »nosno. Kuj morda ne bi SI. kaj interveniral pri svoiem varuvan-cu Utllfussu in bi preskrbel morda kot protiuslugo za poiuoč v boju zu vrnitev dežele katoll-št v u vsaj narodnostno svobodo Slovencev v Avstriji?! Saj so vendur že vsi dobili svoje planilo zu pomoč pri praktičnem preizkušanju i »a pešk i h enciklik, pa ga naše glasilo K A ne bi? In kako ne bo vendar "SI." mogel toli> kanj repenčitl proti •"zatiranju" Slovencev v Jugoslaviji, k» vendur v ol>eh njegovih vsorih korporativni Avstriji In korpo-ratlvni Italiji ni nič boljše?! Da se le ne bi korporatlvnost "Slovencu" Še opletala, saj s« že sdaj nič kaj ne pohvali o njej, če vpo-števamo gornjo navedbe in pa "Slovenčev" uvodnik v Isti številki o Mussolinijuvem realizmu. Du le ne bi bilo pre|M>znol
Kaj so Jim hoteli pokazati?
Hitler ve: če te ne hvalijo drugi, se moraš hvaliti sam! In zaradi tega propagira posute tretjega carstva in prirsja isle-te novinarjev v svojo novo državo. Tudi k nam Je poslal veliko lelulo in povabil inunda 12 novinarjev na državne, t. J. nam-škegu naroda, predvsem delavstva, stroške, da si ogledajo kaj ju "ustvaril." Tudi od naa sta poslala "Slovenec" In "Jutro" avoju zastopnika, Prvi: kaplana dr. Lojzetu Kuharja, drugI pu znanega vodjo nacionalističnih SS (Orjune) g. Drejčeta Verbiča. Ta dva stu seveda morala poročati kuko in kuj~-in razpisala sta sc. Vendar Je videti, d« jima pero kur nič glud-ko ne teče. Dasi sta napisala mnogo, so to večinoma semlje-pisnl In zgodovinski opisi, so to popisi pojedin, sprejemov In banketov, parud in maršev, prostovoljne tlake tislu drugega, konkretnega, realnega pa ni nič. Tega ni, kar bi človek najbolj pričakoval: Koliko boljše se Nemcem zdaj godi, kako je zdzJ delavcu, koliko manj Je brezposelnih itd. ni Ni i m ni ker biti ne more. Bojimo se, da Imajo g. novinarji precejšnjegu mačka, če so pričakovali kuj uspehov,
PAMM.KT NA MCNINA
Kadarkoli j«
*"J Pogosto ogla-* r*'«lednlcami! Pa
decembra
ki daje ||. ne more po-''«►držaj
vi
Kdo diktira.
srečata dva diktatorja:
¡«i in ll*«lrr * IWnrtkah.
V LJubljani ly.hu> glasilo slovenskih fantov "Kres', naslednik nekdanjega orlovskega neki? glasilu "Mladost", ki ima baje namen utrjevati srčno in duhovno kulturo slovenskih fantov. Tu list Hska proalula Misijonska tiskarna v Grobljah V svoji 4. številki objavlja ta list na str. 07.70 članek "Moj obisk pri 1/eniMu" |*i Italijanu Ciiovanlju Papinlju. fitali smo že mnogo iiamflelov, vendar tako nizkotnega, tako nesramnega in podkifa, tako peklensko skrbnega kakor je la, |ia še na P«hI čast bi nam bilo, da zavračamo izjava lil navedbe, kl jlk avtor p<Mlt|ka l^uinu, In papir našega lista a« im- mor« tako ponižati, da bi prenesel kaj taka-ga. Toda ponovimo lahko «ijO^ sod bo, ki Jo avtor isjlaga v usta Lufiitmva, ve miti r ti naj velja e Wm članku: Vse, kar je v Um člank u — Je prazno čvekanja, prazno in noro pisanj«, noge modrovanj« za prav tako nur* tapr C<, • » Vendar M! kljub v sem m sramujemo, da »e nn-d Slovenci najde liat, ki celo propagira »k»-venstvo, pa vendar le širi take ogabno italijansko blato in n ali-Janskl smrad preko naših Utpib gora in livad l'Vj jim, pa naj | b'slo, karkoli že h * « ,
AN «te Ae naroči» Prosvets Mladinski I lat svojem« prijete-I Mi ali «»»dalka r To je edial dar traja« kl ga sa mal denar lahko U avojcam v doaacivlae.
F It O S V E T Ä
j r
Polglasno je začel Štefan »pet na široko raz-lagati M a hcuju potrebo, da si montsoujski premogarji ustanove pomožno blagajno.
—	Ce bo družba vztrajala na tem, da nam daje na prosto, je nadaljeval, čemu se potem bojimo? Le svojo pokojnino imamo, ki jo deli po mili volji, odkar nam ničesar več ne odteguje. Potemtakem bi bilo vendar pametno, če al ustanovimo mimo njihove milosti skupno podporno zadrugo, ki se bomo nanjo v sili oprli.
Nato je navajal podrobnosti, razlagal organizacijo in obljubil, da se bo z vso silo zavzel za njo.
—	Jaz bi že bil za to, je dejal naposled Maheu prepričevalno. Le tega ne vem, ali bodo tudi drugi . . . Skušaj jih pridobiti!
I*vaque je dobil partijo. Nehali so kegljati in se lotili piva. A Maheu se je branil piti drugi vrček: morda bi ga kasneje, saj je dan še dolg. Na misel mu je prišel Pierron. Kje neki je? Brez dvoma v Lenfantovi pivnici. Pregovoril je Štefana in Levaque-a, da so vsi trije krenili v Montsou v trenotku, ko je nova tropa navalila na kegljišče "Pri dobri kaplji."
Spotoma so morali stopiti v Kamizirjevo točilnico, nato pa v gostilno "Pri napredku". Skozi odprta vrata so jih klicali tovariši, tako da jim človek ni mogel odreči. Vsakikrat je bil na mizi vrček ali dva, Če je hotel biti kdo tako vljuden, da ga je vrnil. Pomudili so se tu deset minut, izmenjali nekaj besed in začeli drugje spet znova; toda bili so pametni, saj so poznali pivo, ki so se ga lahko nalili, ne da bi imeli druge težave razen te, da so morali večkrat, kakor je pač naneslo, odcejati vodo, ki je bila čista, kakor da priteka izpod skale. V Le-fantovi pivnici so takoj naftli Pierrona, ki je vprav praznil drugi vrček in pogoltnil še tretjega, da je ž njimi lahko trčil. Tudi oni so kakopak izpili vsak svojega. Zdaj, ko so bili štirje, so odšli z namenom, da bi videli, ali ni Caharija v Tisanovi gostilni. Dvorana je bila prazna, naročil je vsak svoj vrček, da bi ga za trenotek« počakali. Potem so se domislili Saint-Eloijeve pivnice, pustili, da jim je plačal zapi-tek paznik Richeomme, se potepali od krčme do krčme, ne da bi nameravali kaj drugega, kakor da se sprehodijo.
—	Pojdimo v "Vulkan"! je dejal mahoma Ijevatjue, ki se ga je pijača prijemala.
Drugi so prasnili v smeh, se obotavljali, nato pa se priključili tovarišu v tem hujšem prazničnem diredanju. V ozki in dolgi dvorani v "Vulkanu" se je v ozadju na podiju iz desak vrstilo pet |>evk, izmeček lilleskih pocestnic, in se ponujalo s kretnjami in strahovito razgaljenimi nedriji, in če je kdo izmed gostov hotel povesti katero za podij, je dal deset soujev. Bili so tu zlasti vlačniki, v<r/.ačj, A«» celo Štirinajstletni tekači, vsa mladina iz jame, ki je pila bolj brinovec ko pivo. Tudi se je drznilo priti semkaj nekaj starih rudarjev, razuzdancev iz kolonije, ki so živeli nemarna zakonsko življenje.
Takoj ko je družba sedla za neko mizo, se je Štefan lotil Levaque-a, da bi mu razložil svoje misli o pomožni blagajni. Kakor vsi novi spreobrnjenci, ki si nadenejo kako nalogo, tako mu je trdovratno prigovarjal.
—	Vsak član, je ponavljal, bi lahko prispeval po dvajset soujev na mesec. Ce bi bili ti prispevki zbrani, bi bilo to v Atirih, petih letih lepo premoženje; in če ima človek denar, je močan, kajne, pa naj se primeri karkoli . . . Nu, kaj misliš?
—	Ne rečem, da ne, je odgovoril I<evaque zmedeno. Bomo že še govorili o tem.
Velika plavolaska ga je bila razburila, in v te pel si je v glavo, da ostane, ko sta Maheu in Pierron izpraznila svoja vrčka in hotela oditi, ne da l»i počakala naslednjo pesem.
Štefan je odšel i. njima in našel zunaj Mour ijuetko, ki jim je — kakor se je zdelo — sledila.
Venomer je bila poleg njih, jih gledala z velikimi očmi in se dobrodušno smejala, kakor bi hotela reči: Ali hočeš? Mladenič se je pošalil ž njo in skomignil z rameni. A ona se je z jezo obrnila proč in se izgubila med množico.
—	Kje neki je Chaval? je vprašal Pierron.
—	Saj res, je rekel Maheu. Prav gotovo je pri Piquetti . . . Pojdimo k Piquetti.
A ko so prispeli vsi trije do Piquettine krčme, jih je zadržal pri vratih tepež. Caharija ¿e grozil s pestjo nekemu valonskemu žebljar-ju, čokatemu in ravnodušnemu človeku, medtem ko je Chaval z rokami v žepu gledal.
—	Viš ga, tu je Chaval! je mirno dejal Maheu, Katarina je ž njim.
Pet dobrih ur sta se sprehajala vlačnica in njen ljubimec v tem prazničnem vrvežu. Vzdolž široke montsoujske ceste z nizkimi, pisanimi hišami, vijoči se kakor zanka, se je valila v solncu reka ljudi, podobna mravljinčji procesiji, ki se izgublja v golo planjavo. Večno črno blato se je posušilo, črn prah se je dvigal in plaval v zraku kakor nevihtni oblak. Krčme ob obeh straneh so bile natrpane z ljudmi, mize so morali razpostaviti prav do ceste, kjer so se obakraj vrstile branjevske stojnice z rutami in zrcali za dekleta, noži in čepicami za fante, ne da bi naštevali sladkarije, bonbončke in prepečenec. Pred cerkvijo so streljali z lokom. Ob skladiščih so stala kegljišča. Na voglu joisselleske ceste, kraj davkarije, so se trli ljudje za ograjo iz desak in gledali, kako se tepejo petelini: dva velika rdeča petelina, oborožena z železnimi ostrogami, sta krvavela iz raztrganih prsi. Nekoliko dalje, pri Mai-gratu, so igrali biljard za predpasnike in hlače. Včasi je nastala dolga tišina, množica je pila, molče trpala vase, polnila želodec s pivom in ocvrtim krompirjem v tej silni vročini, ki so jo peči za meso, pekoče se na prostem, le še večale.
Chaval je kupil Katarini zrcalo za devetnajst soujev in ruto za tri franke. Kamorkoli sta se okrenila, povsod sta srečevala Mauque-a in Bonnemorta, ki sta prišla na svečanost ter zdaj zamišljeno hodila drug ob drugem sem in tja s težkimi nogami. A neko drugo srečanje ju je ozlovoljilo. Opazila sta Jeanlina, ki je pravkar nagovarjal Beberta in Lidijo, naj u-kradeta na stojnici s pijačo, ki je stala na robu neobdelanega zemljišča, steklenico brinovca. Katarina ni mogla drugega, nego da je oklofutala brata, deklica pa je zbežala s steklenico. Ti vražji otročarji bodo končali še v kaznilnici.
Ko sta nato prišla pred krčmo "Pri odsekani glavi", se je Chaval domislil, da bi vstopil s svojo ljubico ter videl tekmo ščinkavcev, ki jo je napovedoval že teden dni lepak na vratih. Petnajst žebljarjev iz marchienneskih žebljar-nic se je odzvalo pozivu, vsak z ducatom kletk. Majhne in zavešene kletke, kjer so negibno sedeli oslepljeni ščinkavci, so bile obešene po ograji na gostilniškem dvorišču. Slo je za to, da bi se videlo, kdo bo v eni uri največkrat ponovil napev svoje pesmi. Vsak žebljar je stal s tablico za svojimi kletkami in zapisoval, pazeč na sosedne, kakor so tudi oni pazili nanj. Ščinkavci so začeli: ropočevi z nižjimi* gričevi pa z višjimi glasovi, sprva plaho, ne da bi tvegali več ko kak posamezen napev, potem pa so podžgali drug drugega, bolj in bolj pospešujoči ritem, ter naposled grčali s tolikanj divjo tekmovalnostjo, da so nekateri izmed nj-ih popadali in poginili, ftebljarji so jih silovito priganjali, po valonsko so kričali vanje: naj še in še, vsa j malo še pojo; medtem ko so gledalci, kakih sto ljudi, molče in strastno prisluškovali temu peklenskemu prepevanju sto osemdesetih ščinkavcev, ki so vse vprek ponavljali en in isti napev. Prvo nagrado, vrč za kavo iz železne pločevine, je dobil neki gričev.
(Dalja prihodnji«.)
Raul Auerheimer:
Marijazelltki čudež
In samo baronica je vedela, kaj je. To ni bila muhavost, mkak otrok, tudi živci niso bili temu vzrok ; bilo je vse kaj dru-gega, velika notranja prestruše-nost, /m katero ni nihče vedel in pred katero se je sama sramovala Baronici se je pred časom dogodila nesreča, posebno se je zaljubila vanj.
roko. Ko so ga nesli mimo grofice, je bil bled kakor stena in vsled bolečine je imel oči tesno
manevru, baronica?" in to tišje kot je bilo potrebno, akoprav so ¡)ili v bližini njegovi tovariši in Dominik. In ona je odvrnila: Razumljivo, gospod grof!" in prožila mu je svojo hladno roko, katero je polagoma obrnil n jo poljubil v dlan. Prestrašeno je umaknila roko ter se sme-joč odstranila. "Hudribudri," je dejal Dominik.
Bilo je pred dvema tednoma in sedaj ni vedela, naj se li odpravi na Semmering, kakor ji je zdravnki nasvetoval ali naj ne bi šla. So ljudje, ki se odločijo šele tedaj, ko preštevajo gumbe na svoji obleki, drugi pa zopet tako odpotujejo v Mariazell. Ona ni hotela. Dopovedovala si je, da tega ne sme storiti, da je to že sestanek. Petdeset njej »ličnih se ne bi niti trenutek pomišljale in tudi ne sramovale, a pri Fedoru tega ne bi smelo biti, kei< to je komaj začetek . . . Vseeno jo je pritezalo na Semmering in zato se je naj prvo odpeljala v Mariazell. Bila je ista okolica. Bilo je nekako izenačenje med njenimi željami in usodo, med ljubimcem in blaženostjo, — ker, odšla je na romanje.
Molče je lepa gospa sedela v preprostem vozičku kraj svoje spremljevalke in sanjarila v sonce. Nenadoma jo je stara dama dregnila v boke. Prestrašeno je poskočila.
"Ali ne vidiš? Sveto znamenje?" je dejala mati očitajoče. "Dozdeva se mi, da spiš!"
Hitro in ubogljivo se je prekrižala mlada baronica. * • •
Popoldne, po štiriurni mučni vožnji sta se pripeljali v Kreuz-berg, odkoder se je videlo v obljubljeno pokrajino pobožnja-kov in Gabrijeli je takoj odleglo. Karkoli jo je pričakovalo tu spodaj, — že sam pogled ji je bil v zadoščenje: svetlikajoča se vas, zakrita s sončnim zelenjem in iz njene sredine je kvišku štrlel zvonik. Nad njim se je vzpenjala modrina neba kot ogromen baldahin, ki so ga nosile gore; vse skupaj pa so ob dajali sončni žarki kot nekako nadnaravno nebeško glorijo Kot kak magnet je deloval veliki zvonik spodaj v dolini ter že stoletja privlačeval ljudi kot železne opilke. Sedaj je tudi baronico pritegnil v svoje območje. Ko je voz drdral dalje se je božji hram večal in večal se dvigoval vedno više, postaja vedno oblastnejši; oči so obvise-le na belem obzidju. Ni več vin dela pokrajine, ne vaških hiš ne ljudi — samo cerkev. Prevzela jo je zbrana pobožnost Njene jnisli so se osredotočile in v njih je našla dušni mir.
Vse v tem kraju je bilo pobožno: obrazi domačinov, tuj cev, hišna pročelja, izložbe, povsod so videli rožni venci, moli tvene knjižice in Marijine podobe. Celo v -zraku je bilo najti pobožnost, ker povsod se je vonjalo kadilo. Iz velikih cerkvenih vrat je prihajal ta vonj, iz oblek pobožnih romarjev, iz kut mimoidočih frančiškanov in o stalih duhovnikov. Pravkar je eden zavil okoli ogla, ko sta se dami peljali preko trga. Bil je črn in dobro rejen, črna halja mu je zakrivala korak. &el je
10 n
likem lestencu na oltarjem za-Jtarjem TTT^T358®* žarela električna luč. Zlasti ol- svctejMm *ke tar je zažarel v vsej svoji glo-1 štoru tu V* riji ter jo mnogo prepustil obra-1 je nekoč T c'rk
*» Pobožen mož lm£
kočo, u znejsem času na^ll
zom klečočih, v katerih so ustnice neprestano trepetale. Prišel je svečenik, hitrih lahkih corakov, v čipkasti beli srajci in pil
umetno vezenim hrbtom. Sto-. je pred oltar, kakor na tri- upraviIa , buno ter s ponižnostjo pričel nim kipom U M sveto opravilo. Strežnika sta'nanj! p01,J7ni,rTU)rtU pokleknila na levo in desno po-'mu in i * bi leg njega, zagrenjeni cerkovnik! obraz A k ' je majal kadilnico. Gabri- tak ni ia not^nie se je cerkovnik dozdeval1 dlani tedli trai znan, spominjal jo je na slugo'*-«^	m,'n,la. <
eg pa jeli
vojnem ministerstvu. Smešen . bil posebno tedaj, ko mu je oblak kadila zajel njegov nos in je moral s silo braniti kiha-i. Med molitvijo je Gabrije-spoznala tudi svečenika, bil tisti, ki sta ga srečavali na
no in mislila na Fedora. V ma-!s pobešeno glavo in izpod čela ju si je zlomil roko, v juliju pa Ugledal v voz. Obe sta ujeli je bil že docela zdrav, in takrat poizvedujoči pogled in pozdra priprte, da se je dozdevalo, kot jih je obiskal ter se zahvalil za vili. In duhovnik je ljubeznivo bi bile zraščene. V slepem obra- sočuvstvovanje. In štiri tedne ¡n gostoljubno odzdravil zu je bilo videti spačena usta; 7 pozneje, ni še tako dolgo tega, tlelo v hotelskih sobah ie bilo zobmi si je stiskal ^ustnice, a jih je nenadoma jK>setil na po-|najti vonj kadila in Gabrijela
nikakega vzdiha ni bilo slišati, sest v u njenih staršev, kjer so v j<0 j(. ()(jpr|H „k no k"'
Baronica se je natančno spo- mesecu avgustu bivali. V bli-'tak vonj buAj, na*W>tiJ\omo minjala vseh podrobnosti, ker *'»ii «ose vršili manevri in grof, Aan z vonjem bližnjih 'travni takrat, ko so ga nesli mimo nje. Fedor se je pojavil z nekateri-! ^
In sedaj, mi svojimi tovariši. Gabrijel«; Baronica ga je prejela ko va
usodna, smešna in neumna, ms-1 v vozu, že tisočkrat morebiti, si ¡ni točno vedela, ako so bila bi- ¡ bilo. ki je prihajalo
•....... ...................- . - ----• — -------- , ' -i ....	. , , , ,, .	—"i jv 1'imujHio iz cerkve
n nesreča, o kateri ni hotela ni-	je predstavljala vse podrobnosti valltta res tako slaba, ali pa je	zal<) j(, trtk() prit-.ai(ova,.(
e**r vedeti, kater«» tudi sebi ni	»n dozdevalo se jI je povsem pra- P^šel le vsled tega. da ji dvori,	notka. da s«' prijavi zt! "
mtels priznati, akoprav se kaj	vično, da se je takrat zaljubila, Gosjiode so čez noč obdrftali	obisk pri Devici Mariji K<'r\
takega lahko primeri najdostoj«	vanj. Tako strašne muke je mo- pri sebi, — prostora v malem	uro nato pred "oltarjem M
nejAi «lami: Zaljubila se je!	ral tr|>eti. In vrh tegi». ako ne gradišču je bilo dovolj, — in na-	«ti" opravila svojo večerno
Nenadoma, v zgodnji pomladi 1,1 lM)	P***1» bl vse-¡slednji dan se je s Fedorom	božnost, ni bilo pričakovani
w
m
katedrala. Tu. nh\¡ Jastnih spominov, v *
se nja a
je
J- "lado'CnicS
čutila njegov poljub 'n, peljivca. Pravkar j,\ dvignil monstranco < vzdihom se je Gabrijel la na kolena. Stara l,a Je zadivljeno ogledov« brže je molitev ie ,,rič kovati. Njena poboj
pri
• i. i — e» *
je klečala na trdih i ploščah in da je svoje tiščala ob srebrno ogrj
se je hotela polotiti prava pobožnost. Motil jo je duh prisotnih pobožnih ljudi, vonj ne-ltlo.Uitt uu negovaih teles, ta gnusni vonj bi,a ¡Z™™^ uboštva in njegov znoj, ki je si- mežljivost in obup V lil vanjo z vseh strani. Po ve- se ie na kom Ji V «ni so bili to le siromaki inCbU."^ h^tj mnogi izmed njih »o meli stra- zooet „„¡,.m., , J hotno bedaste obraz. Baronica &TS5J l se je obrnila k oltarju, odkoder zi. A odrešen ia ni 1 je prihajalo kadilo v celih obla-1	,n Ja ni h(
kih in odkoder je prihajal blesk. -_ ( J* pr"
A tedaj se je nenadoma domislila žrtve. Nekaj jo je moralo spomniti na to, morebiti gledališki blesk ali mašnik, kateri je krepak kot kak tenorist
bil
Sramovala se je svojih misli, zaprla oči ter pričela moliti. A med molitvijo je nenadoma u-gledala svojega pogumnega jezdeca, kot ga je videla tedaj, ko so ga nesli mimo nje. Jasno je videla tesno stisnjene trepalnice, kakor bi bile zašite. Se tu jo je zasledoval! Celo tu, pred
DA USTREfcEMONEA
Članom
ki so želeli naročiti si | ceni knjigo THE NATI TURN, katero je spisi mič smo jih naročili g« deset knjig. Torej M z vašim naročilom pri ga poide. Z naroiil« tudi Money Order j knjiga stane s pošti Naročila pošljite na PROSVETA, 2657 S. Ave., Chicago, III, .
--------------' l"cu	V/iutnKu, n
srebrno ograjo, pred zlatim ol- Godina, upravitelj.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 10. redne konvendje ae lahko naroči na list Pr« iteje eden, dva, tri, Štiri ali pet članov ls ene družine k «al n»r, Prosveta atane za vae enako, sa ¿lane ali nečlane $6.00 ti no I nino. Ker pa ¿lani ie pla£ajo pri aseamentu $1.20 ta tednik, m iteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči. da je li*t prrfn 8. N. P. J. Llat Proereta Je vala lastnina in rotovo je v niU kdo, ki bi rad čital list vsak dan. Cena listo Prosveta Je:
Za Clcero in Oiicai« Ji
1	tednik in.......
2	tednika ia.........
S tednike in.........
4	tednike in.........
5	tednikov in........
Za Zdrul dri«ve in Kanado $«.00
1	tednik In...............4.S0
2	tednika In............... S.60
S tednika in............... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov In...............nič
Za Evropo Je............$100
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsot« denarji Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki Je vaAa laMnina.
Pojasnilo:.-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam avoj list t moral tisti član iz dotične družine, ki J« tako skupno narodna Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem d^pli vsoto listu Prosveta. Ako tega ne atore, tedaj mora oprati»! datum za to vsoto naročniku.
PROSVETA. SNPJ, 2657 80. Lavrndsle A »e.. Ckicaf«, I Priloženo po&iljsm naročnino za list Prosveto v*o<o I...........
I) Ime.....m. ....... m.................................................................čl. druAtra S
Vaslov .......................................................................................................-
Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od aMr/ik I družine:
«)............................................................................................Čl. druit»a M
^)sMaeeeeseeeeeeeeseoeaeseeeeeeeeeeoeeeeeseaeeeeseeeoeeeeeeeeeses»aee*eeeeeseeeee*eeeew<'^^ rlfll'«! k I ^
4)........................................................................................ČL druitva S
Čl druitra S
* t.................................... .........m.................................**....."**	-
Mesto

..Državo
Nov naročnik.................................Star nsrečnik---------
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
.............— ' ......... »■"■•.!«■«. • . mZ i 1 ,	. . .	' . „	—— "i «010 pričakovane
y JI je tO primerilo. S svojim k*kor Prvl- Ko	to nH "Prehajala po parku. Koncem tolažbe. Stara baronica je lah
soprog,»m jr prisostvovala konj- tjhem priznala, je Gabrijela ol»-; nekega pogovora, katerega s«» je ko molila, ona je bil« že m-šte" skl dirki, in njen polkovnik Jo|čutila, kakor to dame t«k,> r«iie Se dobesedno spominj*l« iš ki tokr«t tu. A Gabrijeli
valno pravič-j jo je zelo razburil, akoprav je vse dosdevalo novo. zmedlo^L le njun glas pričal le o površnosti jGledal« in opazoval« je vse \V »čen, prijeten ter bil skoro nesmiseln; lahkoti del« je svetlobo, katera se je 00-|n Vir, je po- ga slišal tudi l>ominik. Kon- Javila okrog oltarja in «eVti
je sam predstavil mlademu gro- «bčutijo: kot izzivalni fu Fedoru, kateri ji je ugajal no*1 na prvi |H»gled. Bil je rjav in Bil j«' svetel, sončen suh kot lovski pes; imel je neki* aeptemberaki dan liko poAeven nos, veliko brazgo- lag«»m« drdral mimo r tino na obrazu ter strastne ust- Svetli travniki, v kateri! ne. Ironično se je iMigovarjal t ** opalale vijoličaste I»« damami, imel je dolgove, a to *en»kih pmlleskov, j< njemu ni povzročalo akrbi . . . I temni gozdovi in daljni Takrat, pri dirki Je bil tudi aam r»4u griči. n«d katerimi med dirkači. Skoro tik pred . '•» trnka m« gla ko dim < ciljem pa je padel in si »lomil1 Barotms je ogledovala j
IPIJIcem njunega razgovora je dejala lila n« obrazih romarjev NMj Krofu kot s nekako podzavestno prvo je prišel cerkovink star ... je- "M", da namerava s«ma. le v >r»,|jen mol; bil je videti sit enako ¡spremstvu svoje matere, kon- kot kak pisarniški slug« \M brf*. cem septembra prebiti nekaj ča- taknil je sveče n« visoka! bar-leta- s. na N mmenngu Grof je vs.t« .toj.l. pi5an#T;( ' Karet. 1 dvignil !♦ eno obrv „, vur-iah mmjtfin lMirc,|.na ter pr./.^l
drugo za drugo. \ato je v
' Ali
pr«
tov
v tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila sa veselice In »hode. viiitn*. knjige, koledarje, letake itd. v ilnven«k.m. slovaškem, češkem, nemškem. sngleAkem Jez m
VODSTVO TISKARNE APKIJKA _ 8. N. P. Jn DA TISKOVIN K V SVOJI TISKARNI
Vos pojasnila daj. *o*t»o unijako dalo
Com
Pilite po laforwaHje

S. N. P. J. PRINTE'
2657-59 So. Lawa^* Toletea
ai
4