30. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. febrnvarja. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MOR
Uhaja vaak dan iveCer, isimii nedelje in prasnike, ter velja po posti prejemati aa avatro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na'mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tate dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaša. Za. oznan ila plačuje aa od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah st. IS, TJpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Revizija ustave v Belgiji.
V nobeni evropski dižavi niso politična na-sprotstva tako ostra in nevarna, kakor v mali Belgiji, kjer se borijo z nečuveno arditoatjo liberalci in konservativci, kjer se pa tudi republikanci in socijalisti tako rapidno množe, da se bodočnosti boji celo kralj Leopold sam.
Liberalna straoka belgijska, katera je prav za prav ustvarila malo to kraljestvo, gospodovala je dolgo vrsto let in kontni svoj poraz sama zakrivila baš s tem, da je bila vse, samo liberalna ne. Belgijskim volilcem presedal je tisti bourgeois-liberali-zem, ki je nekoč cvetel tudi pri nas v Avstriji, in posledica tega je bila ta, da so prišli konservativci in sicer katoliški konservativci na krmilo. Vsled tega pa liberalna stranka še ni izgubila poguma, nego začela z vso silo delati proti konservativni vladi. Gospodarska nepravičnost belgijskih manche-ster-liberalcev ustvarila je bila tiste elemente, is katerih se rode mejnarodni socijalisti, a vladohlep-nost liberalcev hujskala je te legije proti konservativni vladi ter je zlorabljala v uprizoritev velikih štrajkov in drugih demonstracij, ki gotovo niso bile interesom drlave koristne. Belgijski liberalci in socijalisti so si teoretično sicer nasprotniki, a v boju proti konservativni večini v narodni zbornici so zložni in jedini; vsaka stranka upa trdno, da bode mogla ribariti v motni voli.
Dokler so bili liberalci gospodarji v deželi, niso nikdar mislili na to, da bi delavskemu stanu dali kake bodisi še tako majhne politične pravice, sedaj pa, ko se bore proti konservativni vladi, pajdašijo se s tistimi elementi, ki zahtevajo občno volilno pravico, katera bi, da se dejanski uvede, uničila baš liberalno stranko. Pritisk socijalistov in liberalcev, nespretnost konservativne vlade, ki je prisilila kralja v znano, akopram tajno pogodbo z Nemčijo in trdovratnost parlamentarne veČine, ki v socijalno-političnem oziru ničesar neče storiti, vse to razburilo je javno mnenje v Belgiji tako zelo, da se vlada ni mogla upreti predlogu liberalca Jau-sons, da je nemudoma začeti revizijo ustave.
Tega je že leto dnij, a minoli teden stopila je vlada s svojim načrtom pred narodno zbornico
LISTEK.
Potovanje cesarja Leopolda po Kranjskem I. 1660.
li italijanficine prevel .M. L. \ Dalje.)
Ko se je svršil cesarski obed, podali so se ti dostojanstveniki k svojim mizam (v dvorani bratovščine sv. R. T., v sedanji hiši stolnega župnika), kamor so bili povabili premnogo vitezov. Prva miza je bila grofa Tburna kot velikega majordoma. K tej so bili povabljeni: cesarjev mojster konj grof Dietrichsttin, grof Viljem pl. Oettingen, baron Ferdinand Hohenfeld, grof Friderik Oettingen, vicedom nadškofa Salcburškega grof Andrej Rosenberg in gref Sigismund Dietrichstein.
Drugo mizo je bil priredil veliki maršal grof Auersperg in povabil k njej monsinjora sufragau-skega škofa (Vacaua) zelo učenega prelata, ki je zaslužil nositi rudečo kapo, potem pa še šest drugih vitezov, ki so imeli visoke službe.
Tretjo mizo je bil priredil baron Lamberg in četrto veliki komornik grof Auersperg. Obadva sta
in vsakomur je jasno, da bode razprava o novi ustavi začetek popolnemu prevratu v Belgiji, zakaj razmere so take, da bode lahko nastala nevarna kriza. Vladnega načrta glavna hiba je ta, da skuša zadoščati raznim strankarskim interesom in baš zaradi tega nastala bode akoro splošna opozicija. Glavni točki, katerim bodo nasprotovale s konservativno vlado nezadovoljne stranke sta pa ti, da skuša vladni načrt ščititi tudi interese konservativnih volilcev in da hoče pomuožiti upliv kralja v toliko, v kolikor bodo imeli več pravic volilci in v kolikor se bode sploh demokratizirala ustava. Zlasti tej namerjani pomnožitvi kraljevih predpravic upirali se bodo takisto konservativni kakor liberalni poslanci. .Referendum kralja*, to zahteva namreč novi načrt, dal bi vladarju pravico, da se obrne naravnost do volilcev, ako bi obe zbornici vsprejeli kak zakon, kateremu krali neče pritrditi. To določbo zahteval je kralj sam in to svedoči, kako velike so skrbi dinastije. Že ta določba sama bi zadoščala, da zavrže zbornica predloženi vladni načrt, zakaj nobena stranka v Belgiji ni voljna pomnožiti kraljev upliv v toliki meri, kakor to predlaga vlada, Bosebno pa ne, ker bi se to moglo zgoditi le na stroške ustavnih pravic naroda. Razven te določbe je pa v načrtu le cela vrsta drugih, katere perhorescirsjo vse stranke v zbornici, ni je pa določbe, katera bi ustregla kolikor toliko upravičenim terjatvam socijalistov, ki so faktično najmočnejša stranka v vsej državi.
Vladni predlog izročila je zbornica posebnemu odseku v poročanje — v prvi vrsti pač zato, ker je sedanji čas jako neugoden za rešitev te zadeve. V soboto sklenila je zbornica odložiti razpravo definitivno do meseca aprila, a tudi to ne bode pomagalo nič, zakaj revizijo je sprožila stranka, katera bi rada prišla do vlade ter se poslužuje nepoštenih sredstev, kakor se jih poslužujejo te vrste liberalci tudi drugod. Konservativna vlada je sedaj v veliki zadregi; angažovana je v toliki meri, da se ne more umakniti, narod je razburjen do skrajnosti in bati se je resnih izredov, a parlamentarni stranki, konservativna in liberalna, se pripravljata na boj proti ministerstvu. Kaj čuda, da se Čuje vse bolj pogostoma klic: Vive ta r6publ?que!
bila povabila mnogo vitezov k njiju bogatim mizam, ali ker nesta izročila heraldu zapisnika njih imen, zato preidemo molče mimo njih.
Peta miza je bila velikega lovca grofa Kiesla, izvrstnega in dostojanstvenega viteza. Ta je bil povabil sledeče gospode: grof Kinsky, g. Lovrenc pl. Paradeiser, g. Fabijančič, g. Ivan Jurij Rost, g. Hvtziug, g. pl. Gallenfelti, g. Apfaltrer, g. Rudolf Moškon, g. Avguštin Paradeiser, g. pl. Staudach, g. pl. Schonberg, g. gradnik Ramschtissl, in g. Ram-schiissl mlajši. — Ta miza je imela največ (14) povabljenih izmej vseh drugih.
Šesto mizo je bil dal pogrniti poveljnik kouji-štva baron Eek in povabil k njej nekaj vitezov, ali herald ni izvedel za njih imena.
Sedma miza je bila dednega sokolarja barona Panizzola, izvrstuega plemiča. Njegovi povabljenci bo bili: monsinjor prelat Danjel Andrej pl. Ktunach, baron Ludvik Valerij Barbo, zelo hraber vitez; baron Andrej Fin, baron Jurij Lamberg, g. Rssp, g. Giancovicb, dva gg. brata Aftettnu, g. Modaxt, g. Kari Barbo, g. baron Baz in baron Garaduzi.
Osmo mizo je bil priredil veliki stolnik in deveto veliki toča j. Imena njih povabljencev se pa ne zapišejo, ker niso bila naznanjena heraldu, ki bi
Govor poslanca dr. A. Ferjančiča
v 105. seji državnega zbora dne 28. jan. t. 1.
(Konec.)
Dosedanja odgoja, posebno kakoršno nahajamo pri sodnijskem naraščaju, zdi so mi popolnoma nepripravna. Ntč novega ne povem, če pravim, da se naraščaj sodnijskega osobja cela leta uporablja izključno v vodstvo zapisnikov v kazenskih zadevah. Če se torej pomisli, koliko večje in obširneje je civilno pravosodje od kazenskega, presodi se lahko, kako jednostransko se odgaja naraščaj za sodnijski posel Tako se skoro izključno godi v provinciji. Nekoliko bolje je stvar ua Dunaji. Tu se vsaj vežbajo pri raznih sodiščih, a tudi ne po kakem gotovem načrtu. Tudi tu čujejo se pritožbe, da se uporablja naraščaj za izdelavanje takozvanih „šimelnov", za vzdržavanje prometa mej sodnikom in pomožnimi uradi, posebno mej registraturo, ki je včasih precej oddaljena, ćital sem v neki brošuri, da so Dunajski praktikanti razmotrivali že večkrat uprašanje, bi li ne kazalo da se jim dado „konji za ježo", da se jim tako olajša njih službovanje. (Veselost.)
Sicer bode visoka zbornica pri posvetovanji in pri sklepanji o predlogi glede pripravljalnega službovanja se izrekla, a poudarjati moram kar sem te prej omenil, da je neobhodno potrebno, da se teorija in prakBa združita v pravo razmerie in da se še le po tem in ne samo po vseučiliških študijah uzgajajo dobri pravniki. (Pravo !)
V kratkih besedah dotaknem se druzega up-rašanja, k Čemur mi daje povod §. 1. Ta § kakor se je večkrat omenjalo, nema sicer izključnega namena, določevati pravno- in državno znaustveue Študije, ki naj zagotovu kvalifikacijo za javno službovanje; vseučilišča in pravno- iu državnoznan-stvene študije — to se je že mnugostransko na-glašalo — imajo Še drug namen, a vender je prvi namen posebno važen. Če pa ta kvalikacija hoče biti popolna, mora konečno biti tudi jezikovna sposobnost dokazana (odobrovanje) da pravnik zamore mej prebivalstvom, mej katerim deluje, tudi opravljati svojo službo. (Pritrjevanje.)
To uprašanje se morda na prvi pogled ne vidi v najtesneji zvezi s to predlogo, a mi Jugoslovani občutimo prav zelo pomanjkanje tacih odredb. (Odobravanje.) Naši severni rodni bratje Poljaki in Čehi imajo svoja vseučilišča, na katerih se v njihovem jeziku prednašHJo pravniške discipline, celo Italijani so na boljem nego mi, kajti oni imajo svoja italijanska predavanja na vseučilišči v InomoKt.il.   Samo nam Jugoslovanom nedostaje na
jih bil prav rad uvrstil v število tolikih vitezov, ki so povzdigovali to svečanost.
Miza slobodnih gospodov je bila pripravljena za trideset oseb, ali prišlo jih je malo: baron Pa-ravicino, cesarski odposlauec in zelo zaslužen vitez; baron Ivan Anton Lamberg, g. Peter d'Argenti, cesarski svetovalec; g. Zeheg, g. Kron, domač plemič in še deset drugih gospodov. (Pri vaeh mizah je bilo 9G gostov.)
Opustimo popis velikih veselic, ki so jih pripravljali meščani vsak dan. Vse je bilo veselo tako redke svečanosti in dokler je bilo Nj. Vel. v mestu, streljali so skoro neprenehoma iz pušk in spuščali cesarske pozdrave iz topov, ki so bili drugače urejeni, nego po drugih meBtih iu krajih, skozi katere smo potovali. Zato pa je dajal herald zasluženo pohvalo radodarnim vitezom Kranjskim : Signa caduut Turcia, stemnit ur coruini Lunae: Nam Hiia Carnioli fortiter aroia paratit.
(To je bil gotovo kak transparent, ali javen napis; morda celo slika z napisom, na kateri se je videlo, kako bledi turški polomesec, ker se Kranjci pripravljajo na orožje.)
(Kr nec prili.)
vseh avstrijskih vseučiliščih vsaka akademična razprava kake pravniške discipline. (Čujte, čujte!)
Naj se mi ne ugovarja, kakor že rečeno, da ta predloga nema nobenih določb v jezikovnem o-žiru. To priznavam in vem, da bodo določbe tega zakona se uporabljale na vseh nčiliščih brez ozira na učni jezik. Vender se mi zdi umestno, da o« menjam te naše pritožbe, temveč, ker je čutimo prav živo iu bolestno. Poljska vseučilišča v Krakovu in v Levovu in češko v Pragi gotovo neso nastali Bunio iz tega uzroka, da bi se samo znanost gojila oa njih, nego rodila jih je tudi praktična potreba, da podele kvalifikacijo za sodelovanje pri pravosodji bodi si kot zagovornik bodisi kot sodnik. Posebno italijanska predavanja na vseučilišči v Ioo-mostu imajo na eminenten način ta namen.
V živem spominu so mi jako neprijetne besede, s katerim je Njegova ekselenca gosp. naučni minister ob svojem času v budgentnem odseku odgovoril na zastopuiku, ko je sprožil to uprašanje: da bi nedostajalo potrebuih in kvalihkovanih docentov. Ugovarjati moram g naučnemu ministru, da ima uplob znanje, ali da ima tako znanje o slovenskih pravnikih, da bi bila utemeljena taka sodba od njegove strani. (Tako je! na desni.) Sicer pa nam ni do tega, da bi se take odredbe uvedle nit (iraškem vseučilišči. Mnogo ljubše bi nam Se bilo, če se uvedejo kje drugod. In če se reče: Morda ali bržkone ne bode pripravnih docentov, vidi so jednaka tožba in jednak dvom iz poročila odsekovega. Tu so je dvomilo, da se bodo našli za na novo uvedeno avstrijsko državno zgodovino pripravni docenti in vender se uvede ta disciplina (čujte! čujte!) in minister zagotavlja, da si bode moral pomagati s profesorji filozofije in da bodo storil vse, da pridobi docetitov za to stroko. Naj se uvedejo predavanja v sloveskem jeziku, in docenti našli se bodo brez dvoma. (Tako! je na desni) sumo vedeti jim je treba, da se jih bode namestilo, zakaj delajo in zakaj se jim je pripraviti.
Prednašanj v svojem maternem jeziku ne dosežemo na vseučilišči, in ko sem nedavno v pravnem odseku sprožil misel, da bi v določilih o izpitu za soduijsko sposobnost bila vsprej'ta vsaj odredba, kakor jo je že imel odlok od I. 1854. bil je, žal, zastopnik nam sorodnega naroda, ki je temu ugovarjal (Čujte! čujte! na desni,) kar me je posebno bolelo.
Vseučilišče nam torej tega ne da, izpit za Bodnjisko sposobnost naj se tudi ne bavi z jezikovnem uprašanjem ; uprašati so moramo torej ko-nečno, kje hočemo reiiti to jezikovno uprašanje, ki nam je toliko važno. (Tako je! ua desni.)
Jezikovno uprušauje je tako uprašanje, katero moramo ruzmotroviti brez predsodkov  in odkrito, temu bo je treba jiriučiti; ča smo se znebili pred sodkov, potem se bode našlo kot samo ob sebi razumljivo, da so to uprašanje mora rešiti.
Na svoje zadoščenje lehko konštatujem, ila so se poslednji čas nazori o tem precej obložili. Poročevalec) o .učnem redu nam rekel je pri debati o finančnem zakonu izrecno, da se mora vsakemu narodu zajamčiti njegova narodnost in njegov jezik, ako hočemo dospeti do uspešnega delovanja. (Živahno pritrjevanje na desni)
Če torei ne moremo pričakovati dokaza kvalifikacije v jezikovnem oziru niti od vseučilišča, niti od Bodnijskega izpita, opirale Be bode pravniške uprave še dalje na ona spričevala, kakor se rabijo dandanes za tak dokaz, na spričevala, katera oskrbi, kdor koli hi bodi, na spričevala, katera se mnogokrat pridobe na prav nehoneten način. (Prav resnično! na desni.)
Ne bodem govoril na dalje, kajti namenil sera Be, govoriti prav na kratko, a konečno hočem le omeniti, da mi je bil namen, tudi pri tej predlogi poudarjati potrebo svojega naroda, potrebo, kateri naj zadošča vseučilišče kolikor more.
In ker ta predloga tem naredbam, kakor se jih mi nadejamo, ne prejudikuje, temveč so te naredbe mogoče v okviru te predloge, glasoval bodem zanjo. (Živahno odobravanje na desni.)
Politični razgled.
Notranje cltrJtole.
V Ljubljani, 8. februvarja. J>vžarni sbov.
Soboto začela bo je v poslanski zbornici glavna razprava o vladni predlogi glede subvencije Dunavski parobrodni družbe. Ta predloga ni poslancem kar nič simpatična in nekatere parlamentarne frakcije, ki niso zadovoljne s posamuimi točkami te predloge, sklenile so staviti primerne prenaredbe, katere bodo bržkone obveljale. DoBlej oglasili so se kot govorniki proti predlogi Kuftan, Formanek, Szezepa-nowski in Steinvvender. — Vlada je danes prodlo žila državnem zboru tudi predlog o uovih Dunajskih prometnih zgradbah.
Slovani v Šlezijl.
Zaupni možje slovanske strauke v Šleziji zborovali so te dni v Opavi ter ukrenili več resolucij glede faktične izvršitve narodne ravnopravnosti pri uradih. Posvetovali so se tudi, kako bi bilo mogoče doseči za kulturni napredek Slovanov v Šleziji ne-ohodno potrebno reformo ljudskih na narodni podlagi. Shod je ukrenil prositi slovanske državne po-
slance, zlasti Češke, naj zastavijo ves svoj upliv, da bo vlada vender že rešila in sicer ugodno rešila želje in prošnje Slovanov šteških. — Siromakom Štovanom v Šleaiji godi se skoro tako, kakor našim koroškim bratom — s tem je povedano dovolj. .Po ogevslrth volitvah. Javna razburjenost, kitara je nastala vsled novih volitev na Ogerskem, ae še vedno ni polegla in ter je poeamni Volilci ne morejo več na volišča h poleg navade stare" pretepati ia nabijati, začeli 80 po časnikah polemizovati, da je strahota. Opo-zicifonalci očitajo Vladni stranki, da je potrošila 739 000 gld. za agitacije, kar ta tudi ne taji. Moric Jokai piše celo, o »borni" svoti 789.000 gld. trdeč, da to ni »č za volitev. V največji zadregi pa so vse stranke zaradi konservativo-katoiiškega upliva ua volitve. Doslej bile so vse madjarske stranke narodne in liberalne, zdaj nakrat začeli so katoliški nižji duhovniki snovati posebno katoliško stranko. Ta nova stranka ni nobeni starih simpatična in vse hite, da jo pobijejo čim prej mogoče.
V u itn J c <lr/<ne.
Srbske razmere. Nezadovoljni radikalci so se nekoliko pomirili. Pasič potolažil jih je vse, na kakšen način, tega pač ni moči povedati. V tajui seji radikalnega kluba bile so baje kaj bude razprave zlasti zaradi državnega proračuna, a vlada rešila je vender svoj načrt, sosebno za to, ker klub ni hotel delati ovir pogajanju zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Klub izvolil je poseben odsek, nekakšno oblast, kateri je nalog nadzorovati vladno politiko, zakaj vlada je obljubila, da se ne loti brez veduosti tega odseka nobenega politično važnega podjetja. — Vest, da so razni odlični srbski liberalci in napred-njaki povabili kraljico Natalijo, naj se vrne na Srbsko, je sicer resnična, toda v političnih krogih srbskih sadijo, da kraljica sedaj še ne bode prišla, pač pa, čim bode kralj polnoleten.
Ruske ekspedicije v Afriko. Odkar jq kazaški hetman Ačinov skušal priti v Abisinijo, opazuje ruska vlada skrbno vse kar se ondu godi. SvojeČasno je bila poslala večjo ekspedicijo, katero je vodil kapitan Maškov in podpirala tudi ekspedicijo profesorja Kondakova, kateri ekspediciji sta imeli ne samo znanstveni namen nego sta bili tudi politično važni, ker je sedaj ruska vlada v abistnskih razmerah temeljito poučena. Kakor se čuje, pripravljajo sodaj na Ruskem novo ekspedicijo v Abisinijo, katero bode vodil znani ruski stotnik dr. Jelisejev. Ekspedicija namenjena je potovati v notranjo Abisinijo.
ltevizlja ustave v Belgiji. . Zadnji torek bila je v belgijski zbornici seju v kateri se je imela začeti razprava o reviziji ustave, za kojo se }e narod več let boril. Name3tu pa, da bi se bila razprava začela, stavila je vlada predlog, da se preloži razprava do meseca aprila čemur je zbornica pritrdila. Vsled tega so zlasti delavski krogi zelo razburjeni. Še torek zvečer zbralo se je 4000 delavcev in ki so se posvetovali, kaj je sedaj storiti. Nekateri govorniki predlagali so, naj se nemudoma začne kaka akcija in napadali so celo krono. Zbor pritrjal je govornikom naudušeno in kričal: Živela republika 1 Tudi poulične demonstracije so se takoj začele in trajale vso noč.
Dopisi.
Iz IjubljaiiNke okolice G. februvarja. [Izv. dop.) Vi se pač smejete v mestu, ko ee gre-jete pri topli peči v tako strogi zimi ter vem, da nas deželanc in hribovce prav nič ne pomilujete, ko tavamo po visocem snegu kakor zgubljene ovce sem ter tja. — Na razpolaganje so Vam v pred-pustu vsakovrstne veselice — tu in sem Vas po-zivljejo mikavne zabave — mi pa premišljujemo strogo zimo — slabe čaBe in letine — ter ogromne davke. — V beli Ljubljani imate gledališča, drsališča, šetališta itd., kaj pa imamo mi na deželi? Ali menite, da imamo ravno te prednosti kot Vi meščani? Bog ne daj I Čujte!
Pota človeškega življenja so različna in tako me tudi moja opravila peljejo v različne kraje. — Vedno bil sem vajen peš hoditi ali pa voziti se po — VBaj kristijanskih potih — kakor ljudstvo na vadno pravi; toda naletel aem ravno v ljubljanski okolici, da Vam kar naravnost povem, v vrhniškem okraji, na taka pota, da, po pravici Vam povem, pesa pomilujem — ako je primoran po njih hoditi. V poletji, ko je vender vsaka okrajna cesta lahko v najlepšem stanu, peljite se jedenkrat s Tržaške ceste čez hrib proti Horjulu. — Pomiluj Vas Gospod in — pa Vaš drobi — Ako Vam jarki, jame, luknje in razne skale ne zmešajo Vaših črev — srečni ste. — Kaj pa sedaj po zimi? Bog se nas usmili, kateri se vozimo po teh cestnih hribih snega Tu se preobrnejo sani in ž njimi vred izgine voz nik v visocem snegu — tam zopet se srečata na okrajni cesti — pomnite to, dva nasproti ae peljajoča voza. Ne moreta se drug druzemu ogniti,
jeden mora prekopicniti v grapo svoje sani ali voz a prtljago in ljudmi vred. — Kaj pravite, kdo pa je kriv tem nedostatkom na okrajni cesti? Kaj ne da — prav imam — župan taiste županije in pa načelnik cestnega odbora vrhniške okolice. Vprašam torej v imenu davkoplačevalcev ta dva, za vzdrža-vanje okrajne ceste poklicana faktorja: Ni li vaša sveta dolžnost skrbeti aa to, da je okrajna cesta vedno v dobrem, rabljiveoi stana? — Pa kaj, naj zapade sneg še na tako visoko in debelo, če hočeš V Ljubljano — priril jo bol le — mislijo si zato postavljeni faktorji, da le meni ni treba snega gaziti. — A še nekaj! Ču,te, to Vam je zopet zanimivo! Tretje leto že teče, odkar je bila cesta čez Dobrovo-Brezje, Podolnico, Zaklanec na Horjul od si. deželnega zbora mej okrajne ceste ušteta. Pred dvemi leti pripeljal se je pač po tej cesti kakor v procesiji ves cestni odbor ljubljanske okolice. Po kaj, tega ne znam, da so se dobro imeli, to sem čul, a od poprave in izpeljave ceste pa ni duha ne sluha. — Kje bočemo iskati uzrok tej malomarnosti, kajti cesta je za to dolino toliko potrebna, kakor slepcu zdravo oko.
Naj bi te vrstice padle na dobra tla ter obrodile nekoliko Hadu, upam, da se bodo naše ceste zboljšale. — Sicer pa imam še mnogo pripravljenega gradiva, katerega Vam ob priliki dopušljem.
Domače stv^ari.
— (Državni zbor.) Poslanec Spinčič in tovariši so v zadnji seji poslanske zbornice inter-pelovali pravosodnega m'.uistru zaradi konfiskacij tistih hrvatskih časopisov, ki zagovarjajo slovansko liturgijo.
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda) izročil nam je vrli češki rodoljub g. Bolča svoto 1 gld. 20 kr, katero smo poslali vodstvu te družbe.
— (Premeščen j e) g. nadporočuik Fridolin Kavčič, zuan slovensk pisatelj in izumitelj zrcala za pregledovanje pušk, od Ljubljanskega k Celovškemu brambovskemu polku.
— (Hvinen.) Preteklo Boboto poročil se je g. Hajko Peru še k, c. kr. profesor na višji gimnaziji v Ljubljani, z gospodično Marico 11 u d e ž e v o , hčerko pokojnega vrlega domoljuba Dragotina Ru-deža na Gi»carjevem Turou Čestitamo!
— (Gosp. Jo h. Sima) priobčil je v današnji številki uradnega lista nekako izjavo, v kateri nas pozivlje, naj mu dokažemo, da je on spieal tisti imperlinentni dopis v „TagespoŠti", katerega smo omenili v soboto. Mi g. Juh. Sime nismo nikjer izrecno imenovali in zato je tudi izjava njegova povsem nepotrebna in le dokaz, da nima posebno mirue vesti. Sicer pa \e g. Joh. Sima prav dobro, da mu nihče ne more tega dokazati, kar želi in baš to mu je dalo pogum spisati svojo izjavo. Kakor pa nista ni sobotna ni dauašnja notica naša dokaz za to, da je g. Joh. Sima pisatelj „TngespoŠtinega" dopisa, takisto tudi njega izjava „Zur Abvvehr" še ni dokaz, da on dotičnega dopisa ni pisal.
— (Takt — ka-li?) Običajno so vabijo na odlične dobrodelne plese dostojanstveniki osobno. Jeli to potrebno ali ne, tega ne bodemo preiskovali, bržkone pa bode ta navada še dolgo veljavna. Tudi odsek za prireditev trgovinskega plesa držal se je letos tega načela, vabil je tu in tam, sumo prve osobe katero gre povabiti ua trgovinski ples, predsednika trgovinske zbornico gospoda Perdana ni prišel uihče vabit, menda zato, ker je naroden. Vzlic temu, da je bil gospod Perdan povabljen tako, kakor vsak navaden pomučoik, prišel je vender na ples, ne zmeneč se za breztaktnost odseka. Kdaj se bodo že vender narodni trgovski pomočniki ohrabrili in odpravili vedno nemškutarijo g. Treuna, kateri je dobro plačan zato, da Širi nemškutarijo in dobiva s svojo breztaktnostjo „prijatelje" trgovinskemu bolniškemu društvu.
— (Slovensko gledališče.) Včeranja predstava prinesla nam je zopet jedenkrat nekaj novega, to se pravi, za naš slovenski oder novega. Bila je to ZajČeva opereta ,Mornarji na krov !', ki se je predstavljala prav dobro in dosegla lep uspeh. Ta skladba izbornoga našega jugoslovanskega skladatelja spada še v ono dobo njegovog* delovanja, ko je bival še v tujini, namreč kot kapelnik v Carltheater na Dunaji. Oftenbacb s svojimi operetami spodbudil je dva mlada muzika na Dunaji, bila sta naš Zaje in Supe, oba slovanskega roda. Prvega privabila je kmalu hrvatska domovina, drugi delal je nadalje na nemškem polji ter postal slovit
nemški kompozitfir operet. Zaje pokazal je Že v tem delu,  ki spada mej operete njegove,  zložene na nemške tekate, vse avoje prednosti, a katerimi bo odlikujejo njegova pozneja dela, v prvi vrsti, da je mojster lahke prikupljive melodije. Zarad tega postale so njegove operete v svojem Času jako priljubljen« na vaeh nemških odrih in da je nadaljeval, postal bi bil prav nevaren konkurent Supeov. Dalje govoriti o Zajcu in njegovih slovanskih skladbah ni mesto tukaj. —Opereta predstavljala ae je, kakor rečeno, prav dobro in bodo nekateri mali nedostatki, neizogibni pri prvi predstavi, gotovo odpadli pozneje. Izmej Bolistov odlikovala se je v prvi vrsti gospdč. Daneševa,  ki je prav umetniško dovršeno pela težko napitnico in nam pokazala brilantno kolora-turo in krasen dolg trilec. Tudi v duetih z gospo Gerbičovo držala se je prav vrlo   Gospa (J er-biće v a bila je prav zal mornar in je pela in igrala prav dobro, kakor vselej, ven ler se nam je zdela včeraj nekoliko prehlajena. Isto smo opazili tudi pri gosp. Bučarji, kur ni čuda, saj je nadležna hripa zdsj povsod na dnevnem redu   Sicer pa  tudi njegova partija ni izrecna te nor j e v a in se je le žrtvoval, pre-vzemši jo. Svetovali  bi mu,  da jo   v bodoče igra mirneje in  se maskira bolje, včerajšnja tnaska ni bila srečna. Prav izborno  držal  se je zbor mornarjev,   mej   katerimi   eo   posebno   ugajali sveži glasovi ženskega  zbora.   Zoori  bili   so študirani izvrstno  in  je  občinstvo večkrat  kakor solistom tudi /borovim točkam prav živahno izražalo svojo zadovoljnost.   Očitno grajati pa moramo nesrečno idejo, ki je pokazila ves efekt, ki ga navadno doseže ženski zbor sosedinj, to so bili nepotrebni nosovi. Kaj Ucega bi režija nikakor ne 6mela dopustiti, ker je bilo celo preveč primitivno in je jako kazilo ves ensemble, ki je bil sicer dobar. Pohvalno omeniti nam je tudi dekoracije, katero je spretno naslikal g. Sršen. Občinstvo bilo je prav zadovoljno 8 predstavo in bode opereta pri bodočem predstavljanji le pridobila, ako se bodo nekateri počasni tempi vzeli bolj  živahno, kakor to zahteva veseli značaj operetne muzike. Vse manje pevke in proza partijo izvedli so prav povoljuo, g. Nigrinova, g. Šr Sen, Urbančič, Malic, Tekalec. Ravnatelj  g. prof. Gor bič je  prav dobro  vodil vso predstavo in ima glavno zaslugo, da se je opereta izvršila tako dostojno.   — Pred opereto igrala se je znana  veseloigra   »Ali right"  prav dobro iu vzbujala mnogo smehu.   Gg. Borštnikova, Danilova in Slav če v a  in  gg. Borštnik, Danilo  in Verovšek  izvedli so svoje uloge prav povoljno, vender se nam poslednji ni zdel prav na .svojem mestu,   če se ne motimo, igral je prej to ulogo g. Sršen, kateremu je ua vsak  način bolj primerna. G. Danilo ugajal je prav dobro v igri, vender bi pa njvga, oziroma režijo opozorili, da se črne brke in pa svetli lasje nikakor ne ujemajo. Bojazljivi mladenič Vrzalok bi sploh ne potreboval brk, če jih pa že ima, naj bodo pa vsaj jednako z lasmi.   Na take stvari gledati je dolžnost režije. —i.
— (Pritožba.) Prijatelj našega lista nam piše: Napako, da se narodni ljudje pogovarjajo nemški, smo že precej odpravili iu v čitalnici so nemški glasovi le bolj redki; samo dramatični naši — umetniki še nečejo slovenski znati, vsaj sinoči so nekateri mej občinstvom nekako ostentativno nemški govorili, kar gotovo ni umestno.
— (Trgovinski ples ) Tudi preteklo soboto, kakor vsako leto, privabil je ta v vs h krogih Ljubljanskih priljubljeni ples prav odlično občinstvo v kazinsko dvorano. Za dobrodelni namen, namreč za bolniško in podporno zalogo trgovinsko, nabrala se je lepa vsota. Ples odlikoval se je po bogatem vencu krasnih iu elegantnih dam Ljubljanskih iz vseh socijalnih krogov. Pri kadriljah naštelo se je 63 parov in se je plesalo z izredno živahnostjo do ranega jutra. Ples počastili so razni dostojanstveniki civilnih in vojaških oblastnij s svojo navzočnostjo in reči se sme, da so je ta ples prav vredno pridružil svojim prednikom in se zopet dobro obnese), kakor vselej.
— (Obrtnij8ki vence k.) Veselica, katero so priredili člani bolniške blagajne rokodelskih mojstrov včeraj zvečer, obnesla se je v vsacein ozitu povoljno in se sme prištevati vrednim naslednicam aekdanjih meščanskih venčkov. Počastilo je venček s avojo navzočnostjo jako veliko število visocih dostojanstvenikov. Nj. ekscelenca g fml. Scbilhavskv, g. brigadir Fuchs, g. polkovnik vitez Gari-boldi, g. župan Grassetli, predsednik c. kr. kme-
tijske družbe ces- svetnik Murnik s soprogo, predsednik trgovske in obrtne zbornice g. Perdan, predsednik kranjske hranilnice g. Jožef Lukman, državni poslanec Ljubljanskega mesta g. Josip Kušar; gg. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, dr. Tavčar, notar Gogola itd. G. deželui predsednik baron \Vinkler bil je zaradi bolehnosti zadržan počastiti venček 8 svojim pohodom. Udeležilo se je venčka nad 450 osob; drugo Četvorko plesalo je pod izborno direkcijo g. Wo fa 60 parov ter se je z vstrajnoBtjo plesalo do ranega jutra. Jako ukusno je odbor preskrbe! plesne redove, obstoječe iz svežih cvetlic in trakov. Tudi riuaneijelni uspeh je povoljen, kajti preostalo bode odboru nad 1O0 gld. za društvene namene. Odbor rešil je svojo nalogo gotovo v popolno zadovoljnost vseh udeležencev in tako tudi za bodoče leto položil temelj lepi veselici zu naše obrtništvo.
— (Občni z b or) ..zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, skuharjev in žganjetočnikov bode v torek, dne 16. febrttvarja t. 1. ob l/i 3 ur* popoludne v magistratni dvorani. Na dnevnem redu je jako važna točka, namreč sprememba zadružnih pravil.
— (Tatvina.) Včeraj pri pogrebu gostilni-čarke gospo Zadnikarjeve ukini je nepoznan tat nekemu dijaku iz žepa uro in verižico, katero je bil odšiipnil. Tatu še niso zasledili.
— („ Vrtec") časopis s podobami za slovensko mladino ima v 2. letošnji štev. nastopno vsebino. Vital (legenda); Kolumbovo jajce, gledališka igra (poslovenil Ivan Tomšič); Iz Daše vasice (J. Barlič); Angelj varuh, pesem (s podobo); Iz spominov na babico (M. O. Pedtrojiški); Tri sestre (Fr. Hup); Moli in delaj (posl. J. T.) Komu je najhuje (narodna basen); Škorec (s podobo); Zakaj drži grlica glavo po strani? (Legenda); Listje in in cvetje (razuoterosti.)
— (Razpisane službe.) Na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani razpisano je mesto profesorja za klasično filologijo s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje je poslati do 10. t. m. c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — V Gorici je razpisano mesto c. kr. sodnijskega pristava na mesto uovo-itnenovauega Bodnika g. M. Rutarja. Nujna potreba bi- bila, da dobi to mesto kak Slovenec.
— (Javna dražba) bodo jutri v torek 9. t. m. v Spodnji Šiški. Prodajalo se bode na 1560 gld. cenjeno premično blago iz konkurzne maso Plautzove, namreč špecerijsko blago, hišna oprava, dragocenosti, vozovi, sodi itd. Sodnijski komisar pri dražbi je c. kr. notar g. Gogola.
— (Občina velikolaška) izvolila je, kakor se uam brzojavlja, pri včerajšnji seji z na-udušenimi Živio-klici obče spoštovana gospoda Danijela Šuflaja, c. kr. sodnika, in Josipa Zupančiča, c. kr. davkarja v p., za častna občana.
— (Umrl je) dnu 6. t. m. gosp. Anton Rozman, učitelj v Žabnici pri Kranji, v 30. letu svoje starosti vsled liripe, kateri se je pridružila plučnica. Bil je vrl učitelj in iskren rodoljub! Bodi mu blag spomin! — V St. Amlražu na Koroškem umrl je za plučnico znani misijonar Jožef Kos, rojen v Cerkljah na Gorenjskem. — V Gorici pa je umrl c. kr. avskultant J. Plenker, o katerem pravi BN. S ", da je bil Slovencem jako pravičen uradnik, kakoršnih ni povsod. N. v m p
— (Dame Šaleške doline) sklenile so dne 21. t. m. prirediti v čitalnici v Šoštanju večjo veselico, katere dohodek je namenjen za nakup društvenega gledališkega odra. Pri tej veselici bode prvikrat nastopil domači mešani zbor. Komaj so domoljubne dame čitalnici nabavile prekrasen glasovir, že hočejo društvu šo gledališki oder pripraviti. Naj bi ta rodoljubni čin posnemale dame družili krajev. Rodoljubi od blizu in daleč bodo svojo hvaležnost pokazali s tem, da se bodo prav mnogobrojno udeležili to veselice. Torej na veselo svidenje dne 21. t. m. v Šoštanji!
— (Društvo .Kmetovalec" v Gotov
I j a h) na Štajarskem imelo bo dne 14 b veča na ob 3 uri popoludne v prostorih g. Iv. Hausenbichterja v Žalci svoj VI. občni zbor. Vapored: 1. Nagovor 2. Poučni govor g. učitelja A nt. Petričeka o trtni uši. 3. Društveno poročilo. 4. Slavnostni govor g. D. Hribar-ja 5. Vpisovanje uovih udov oziroma vplačevanje letnino. 6. Splošna vprašanja in odgovori o kmetijstvu. Zborovauje kratkočasi domači moški kvartet.   Po zborovanji   prosto razveseljavanje.
— (Novo bralno društvo) ustanovili so v Biljah pri Gorici tamošnji rodoljubi pod imenom
„KmeUko bralno društvo0 ter odposlali pravila v potrjenje namestništvu v Trst. To je že drugo novo društvo v okolici Goriški, kar je veselo znamenje napredujoče narodne zavednosti.
— (Hripa v Trstu) je pobrala zadnji čas mnogo Ijudij in je umrljivost skoraj dvakrat tako velika, kakor navadno ob tem času.
— („Lakroma") imenovala se bode knjiga, katero je spisala cesaričinja-vdova Štefanija. Knjiga izšla bode v zalogi dvornega knjigarja Klinasta na Dunaji in bode imela več ilustracij.
— (Čudne posledice hripe) pokazale so se pretekli teden v ženski kaznilnici v Zagrebu. Kakih 20 žensk začelo je besneti, upile in razsajale so, kakor da so zblaznele. Ker ni bilo mogoče umiriti jih, morali so pozvati na pomoč mestne stražnike in postreščeke, kateri so polagoma vsaj nekoliko napravili mir. Vladni tajnik dr. Rakovac preiskal je to čudno prikazen, katera je baje posledica hripe, in odredil potrebna zdravila. Ta slučaj vzbudil je živahno zanimanje v vseh zdravniških krogih.
Društvene veselice.
— (Cerkniška Čitalnica) priredi veselico dne 14 februvarja 1882 v prostorih gospoda A. de Selimva s tombolo iu plesom. Godba: Češii kvartet Plevi. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Ustop-nina znaša za ude 50 kr. od osebe, z družino 80 kr , za neude 60 kr. od osebe, z družino 1 gld.
— (Tržaškega podpornega in bralnega društva) ves^lični odsek priredi plesni venček v soboto 13 t. m. v dvorani „Tersicore" v Trstu.
— (Pevko društvo »Adrija* v Barko vi j ah) priredi v nedeljo 21. t. m. veselico s petjem, gledališko igro in plesom.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 7. febrttvrrja. Državni svet sklenil načrte zakonov o kmetskih posestvih, ki se ne smejo prodajati.
Rim 7. februvarja. Oddelek brodovja odplul v Alekfiandrijo. da izroči khedivu voščila kralja in vlade italijanske.
Lisbona 7. februvarja. Razburjenost mej delavci, ki so brez dela^ raste, vedno bolj in vznemirja vse kroge. Časopisi zahtevajo, da se takoj ukrenejo potrebni koraki, da se preskrbi delo in odstrani nevarnost, da delavci začno pleniti po prodajalnicah živil.
Dunaj 8. februvarja. Oficijelno se poroča, da je ladija „NajadeM došla včeraj v Palermo.
Atene 8. februvarja. Kraljičina Sofija na hripi lahko obolela.
Novi Jork 8. februvarja. Hotel Koval popolnoma pogorel. Gostje poskakali skozi okna. Mnogo mrtvih in ranjenih.
Kazite vesti,
* ( P a g an iu i j e ve gosli.) Te dni vzeli so kakor se to vsako leto jedeukrat zgodi, slavnega goslarja Paganiuija gosli iz steklene omare, v kateri so shranjene v mestni hiši v Genovi. Slavni goslar Sivori igral je nanje nekoliko sonat. Na ta način se hranijo gosli, da ne trpe škode, če bi se dalj Časa ne igralo nanje.
* (Nova drama Zolova.) Slavni francoski pisatelj Z »Iu bode skupno z tiusnachom dramati-zoval  svoj  najnovejši  roman „Li bete bumaineu.
, Drama bode  imela 0 Blik, katerih prvih  6 je že gotovih. Predstavljala so bode v prihodu)i zimi.
* (Povodnji na Ogerskem.) Iz Tolne se poroča, da je voda jz velikega Dunova preplavila stranski tok reko iu napravila veliko škodo mej ladijami, ki tam prezimujojo. Dve ladiji sta so potopili. Na jedni bilo je za 4000 centov blaga Jeli kaj Ijudij ponesrečilo, ni znano.
*(Divjaščiua v Bosni.) V sarajevskem okraji splačalo se je preklo leto nekoliko manj premij za roparsko divjaščino nego I. 1890. Ubilo se je 30 medvedov, 50 starih in 31 mladih volkov. Gotovo pa se je usmrtilo mnogo tacih roparskih živali, za katere so ni zahtevala premija, ker se ni naznanila.
* (Kako dolgo žive živali.) Neki angleški učenjak je preračuni!, da medved, pes in volk žive okolu 20 let, lisica in mačka okolu 15 let, veverica in zajec 7 let, kuretina 30 let, konj okolu 30 let, istotako morski prašički, rinoceros 20 let Višjo starost dužive kamele, včasih do 100 let, istotako krokarji, orel doživi tudi nad 100 let, istotako t-om in želva, labuđi doživeli so baje 360 let in slon 4O0 let, kar se je dognalo pri nekem slonu, ki ga je Aleksander veliki priplenil v vojni in posvetil solucu ter mu dal dotični napis narediti na hrbet. Čez 350 let bil je slon še živ.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
l.ol<>rl|*ie vrečke
V Trstu:     47, 34,
V Linci:      88, 68,
6. februvarja. 85,     82, 48. 10,     84, 63.
Tujci:
6. februvarja.
Pri : Kluinfeller, VVeinberger, Kroschl, Pinner,
Schreijer, Raab z Dunaja. — Dr. Leonardi iz Trata. — Knener iz Škofje Loke. — Pfeift'er iz Zagreba.
Pri Himni: Stubenwal, Elbo^en, Weisgerber, Surro, Spitzer, Milchspeiser z Dunitja. — Dolenc, Zalokar i* Kranja. — Rosenstein iz Lipskega. — Gedlizka iz Keke. — Kowaschuk iz Graidca. — Maček iz Zagreba. — Lan-kus iz Linča. — Majdic iz Olja.   — Lenarčič is Vrhnike.
Pri bafarHkrui dvoru:   Holz iz Ljubljane.
Meteor ologično poročilo.
Dan	Čas ojiu-sovanjn	t Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v u1u1.
jO	7. zjutraj	729 1 mm.	— 7 6'C	si. bvz.	jasno	
«2	9. popol.	7293 mm.	2 0" C	Si. 8vz.	jasno	0 00 in.
■JS	9. zvečer	729 h mm.	—2 4° C	sl. svz.	obl.	
iS -C J) v. I1-'	T 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	731-2 mm, 732*6 mm. 733-7 mm.	—8-4° C 3-6° C —2 6" C	brezv. sl. szb. sl. vzh.	megla jaano jasno	0 00 «m. 1
pou
Srednja temperatura —2'7° in —2"5° uormalom.
za 2-2u in 2 1°
Tržne cene \ Izubijani
dne 6. februvarja t. 1.
		kr		it kr.
Pienica, bktl.   . .	. li a	7.r>	Speh povojen, kgr. .	— 62
Rez,        „      . .	. 6	80	Surovo maslo,    „ .	— 70
Ječmen, ,	.   4 39		Jajce, jedno :   . ,	-2k
0 'Ci,       ,      . . Ajda,       „      . .	. 3	8	Mleko, liter ....	- 8
	.   6 46		Goveje       meso, kgr.	-62
Pro.o,      „      . .	. 6	15	Telečje	— 58
Btoruza,    ,      . .	. 5	11	Svinjsko        , „	— 48
Krompir,  ,      . .	.' 9		Ko&trunovo    , ,	— 42
Leča,       „      . .	. 12	—	PiA.-uiec......	— 60
Grah,       ,      . .	. 12	—	Golob......	- 24
Fižol,       ,      . .	. 10	—	Seno,   100 kilo .   . .	; i «7
Maalo, kgr.	. —	HA	Slu uiii.   „      „    .    . .	i 2 14
Kast, Speb frifiesi „	. i—	nt	Drva    trda, 4 Qmetr. „    niebka, 4 a	7l—1
	• il—	50		1 5|-
IDunaJeka "borza
dne 8. februvarja t. 1.
Papirna renta ..... gld.
Srebrna renta..... „
Zlata renta.   ..... „
5°/0 marčna renta   ... „
Akcije narodne banke .   . „
Kreditne akcije   .... „
London ....... „
Srebro   ....... „
Napol........ ||
C. kr. cekiui......
včeraj —
91*86 94-35 11215 102-85 1045 — 31010 118 15
9-39 5-60 57-87»/. 250 gld. 100 „
Nemfike marke .... 4■/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4*/n......> 108
Ogerska papirna renta 5°/0...... 102
Dunava reg. srečke 5%   ...    100 gld. 124
Zemlj. obč. avstr. 4»/,70 zlati zast- ,istl •   • 116
Kreditne srečke......100 gld. 186
Radolfove srečke.....       10   „ 10
Akcije anglo-avBtr. banke .   .   .    120   „ H50
Tramway-drast velj. 170 gld. a. v..... 238
danes
— gld. 94-95
— „ 94"*5
— , 111-65
— B 10235
— „ 1039—
— „ 307-25
— „ 118-20
— I 9-38'/,
— „ 5-59
— » 57-92 </, 138 gld. — kr. 182   .   — .
35 75
50 25
Poštna upraviteljica
(i25~3)    išče se za Spodnje Štajersko.
Naslov ao poisve pri upravništvu „Slov. Naroda".
„Parila"
ilustr. humoristični (jedini slovenski šalji zabavni list)
izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja 1 gld. za četrt leta.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip st. 18. I. nadstropje.      (115—4)
Podpisanec naznanja uljudno, da se bode
aroet j a 1 xxi
ranjcega Martina Peršina
pri nv. Kri«i pri Litiji potem javne dražbe na lici mesta
dne 11. februvarj« 1992 proti prav ugodnim pet let dnin ▼ najem.
1*11 dan oddala se bode ravno tam tudi
pogojem
z vsemi gospodarskimi poslopji
v n njena mm debo pet let.
Prodajalnica in gostilnicn sta prav bliza farne cerkve in bili doslej tudi zelo obilno obiskovani.
Več o tem ae izve pri podpisanem varuhu Peršinovo zapuščine.
Sv. KriZ pri Litiji, dne 4.
(130—1)
februvarja 1892.
Franjo Miklavčič.
V „Narodni TIskarni"
v Ljubljani
sta izšli povesti:
Med knjigami in ljudmi.
Ćtiftki spisal 8. C'ecli, preložil 1. Skalsr.
Doktor Holman.
Božična povest.
Ruski spisal 91. Bojan* preložil 1. J. Štefanov.
Cena 25 kr., — po pošti »O kr.
Mg »1» t*. tMm .Z, 7*» tM*
Štev. 1163 ex 18i»2.
(132—2)
Razpis lekarne«
Visoka c. kr. deželna vlada štev. C19, dovolila
je z razpisom z dne 13. januvarja letos,
ustanovitev VI. lekarne v Ljubljani.
Vsled tega razpisuje podpisani magistrat konkurs za oddajo te lekarne s pristavkom, da je določeno tej lekarni stajaliSče v onem delu mesta, ki leži na vzhodni strani Cesar Jožefovega trga, Vodnikovih ulic in Resljeve ceste.
Prošnje za podelitev te lekarne je opremiti z dokazili o zakoniti sposobnosti, o rojstvu in domovinstvu ter uložiti
do ld. marca letos
pri podpisanem magistratu.
Prosilcem je tudi dokazati, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika,
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
v 4. dan februvarja 1892.
Oblastveno dovoljeni
zavod za prilepljene razglasov
in pisarna
a Rto pri jg opra*
Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892. L št. 15338 podelila
privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov
in
pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih
s pravicami, dajati razjasnila
o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodajalni^ posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil)
in prosi voleslavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati so v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda.
Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem
z odličnim spoštovanjem
(08— r.) Prešernov tnr St. 3.
Velika Praška razstavna ioterija. | Žrebanje Že V petek
(85—12)
goldinarjev
Glavni dobitek
100.000
goldinarjev
Sreeke po 1 gld
prodaja
J. C. MAVER
Lastnina in tisk .Ndrodne Tiskarne".