Pftštnina plačana v gotovini. ŠTOV. 173. V LJUBLJANI, petek, dne 6. avgusta 1926. Posamezna številka Din A-—, LETO III. tokaja v»ak dan opoldne, izrvzensži nedelje in prašnike. HesaSna naročnina: V Ljubljani to po pošti: Din 20 —s inozemstvo Din 80 < Gospodarska enota je Slovenija in docela zgrešena je vsaka slovenska Politika, ki ni zgrajena na tem aksijonni. Izguba koroškega plebiscita dokazuje to Prepričevalno in enako zgovornih dokazov ne manjka. Defansko se je Slovenija te resnice tudi vedno zavedala in zato je bila od Prvik časov probujenja pa do popre-obratnih časov vedno prva in najvišja zalite v« Slovencev: Zedinjena Slovenite- Gospodarski argumenti — in ne kul-turni ali nacionalistični — pa so v prvi Vrsti postavili to zahtevo, ker so vselej mJ*0,-3odi gospodarski argumenti naj-5e zlasti Pa za tako maloštevi- 'en narod, kak« jeP slovenski. xU ]enj6Tn ie slovenski nared v ■ p osnem navdušenju pozabil na svojo 0-neljno zahtevo, toda skoraj so ga raz-®!e P°u<5ile, kako napako je storil in za o se je vrnil k svoji stari politični lniJi in zahteval samoupravo Slovenije, n danes ni misli, ki bi tako spalajala slovenski narod v enotnosti, kakor je misel Zedinjene Slovenije, ker ni Slovenc«, ki ne bi znal, da more slovenski narod razviti vse svoje sile le, če je združen v eni gospodarski in tudi politični eno«. L& ena skupina ljudi se je našla, ki J**— z vso politično'zgodovino slovenskega naroda in preziraje vse gospodarske interese Slovenije zavrgla misel zedinjene Slovenije«. Z geslom državnega in narodnega edinstva je hotela ta skupina prepričati slovenski narod, da je zmisel ujedinjenja v tem, da mora slovenski narod žrtvovati svojo nacionalno individualnost. In vendar je v ec ko jasno, da je zmisel ujedinjenja »amo la, da z združenjem z brati Hr-Vati in Srbi okrepi slovenski narod svoj Nacionalni razvoj in da ohrani svojo individualnost. Ne more vendar sklepati u°ben narod zveze* z drugim narodom zato, m yi, se -je ta skupina za Cer, vsel ^rza-inoči »bvezala, da izvede njih^^0 ne v Sloveniji. Odrekli so- se sloveusi^f^'^0 1 iliki, mtaijili so 'interese slovenski gospodarstva in stopili v družbo tuje politike. Pravi valpti nad slovenskim na-rpdoat so postali ti ljudje in zato so postali tudi bolj osovraženi slovenskemu narodu kakor pa njihovi gospodarji. Dokler je ge njihova pšenica cvetela in so tudi oni bili na vladi, se niso dosti t&enili za sovraštvo slovenskega naroda, 'vakor nekdaj rimski imperatorji tako so vrklikali tudi oni, naj nas sovražijo, sanao da se nas boje. In zato niso v tej dobi li ljudje niti najmanj prikrivali, da ao v službi centralizma in zato proti samoupravnemu principu Slovenije. Kaj bi pa tudi prikrivali, vsaj je na tem slo-»el« njih politična moč. Zgodilo pa se je, da so se vsi računi te> skupine podrli in da je bila ta skupina vržena iz vlade in da n.i nobenega »panja, da bi še kdaj prišla na vlado. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. ISPEAVKISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismeni* vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.833. Bobič izključen iz radikalne stranke. VIHARNA SEJA GLAVNEGA ODBORA Beograd, 6. avgusta. Sinoči od 8. do 11. je bila v hotelu »Pariz« seja krajevnega cdbora radikalne stranke, ki je bila sklicana zaradi izključitve kandidata zn načelnika beograjske občine Bobiča iz radikalne stranke. Od 78 članov glavnega odbora je bilo navzočih 58. Po otvoritvi seje je vstal Nikola Besarabič in predlagal izključitev Bobiča iz stranke. Ob tej priliki je prišlo med prisotnimi do burnih prepirov, tako da je pretil nastati medsebojni pretep. Polagoma se je polegel vihar, nakar je vstal Kara Radonovič, Bobičev prijatelj in je v svojem govoru ljuto napadel Božo Maksimoviča. Maksimovičevi prijatelji so tako energično branili Božo Ma- ksimoviča, da je prišlo do pretepa in so stopile v akcijo tudi mize in stoli. Ko je nastal kolikor toliko mir, se je pričelo glasovanje. Nekateri člani so bili za to, da se glasuje javno, drugi pa za to, da se glasuje tajno. Rezultat glasovanja je bil 46 glasov za izključitev Bobiča iz radikalne stranke. Po glasovanju je vstal minister notranjih del Boža Maksimovič in izjavil, da so izključeni iz radikalne stranke Bobič in njegovi tovariši. Bobič, je izjavil, da izključitve ne vzame na znanje in da bo stvar izročil glavnemu odboru stranke. Po seji je prišlo pred hotelom »Pariz« na Terazijah do spopadov in pretepa, a je policija razgnala pretepače. Zunanje ministrstvo o konfliktu z Bolgarsko. Beograd, 6. avgusta. Ministrstvo zunanjih poslov je izdalo za našo in svetovno javnost o incidentu z Bolgarsko ta-le komunike: Pogosti vpadi bolgarskih komatov v zadnjem času na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so presegli vse meje s poslednjimi uboji, ki so izvršeni na našem teritoriju od oseb, katere so prišle iz Bolgarske, poslane od makedonskega revolucionarnega komiteta. V Strumici so ubili 1 vojaka in 1 meščana Srba, 8 so jih ranili. V Bitolju so ubili Hadžipopoviča, direktorja lista »Južna zvezda«, ki izhaja v Bitolju. Močna bolgarska komitska tolpa je prišla čez mejo z dovoljenjem in znanjem bolgarske vlade na teritorij SHS v okrožju Krive Palanke 28. t. m. To tolpo je vodil Jankul Mil ček iz bolgarskega mesta Kaznulika in se> ji je med drugim pridružil takozvanj Stojan-če Stamenkovič, sedanji bolgarski orožnik. Tolpi je uspelo, da pod zaščito mra- ka pobegne na bolgarsko ozemlje na meji med Veliko in Malo Rujano po bitki z našimi žandarji in z našo milico. V bitki, ki je trajala ves dan, sta bila ubita dva vojaka, dva seljaka Srba in dva sta bila ranjena. Beograjska vlada je pričakujoč detajlno poročilo ankete o tem napadu, odločila, da na podlagi ugotovljenih dejstev stori korake, da definitivno zavaruje teritorij SHS pred sistematskimi kršitvami s strani bolgarskih tolp. Politični krogi v Beogradu pripisujejo temu vprašanju resen značaj. Alarmantne vesti, ki jih širi zunanji tisk o naših ukrepih zaradi zavarovanja meje, so pa neosnovane. NOTA BOLGARSKI ŠE NI IZROČENA. Beograd, 6. avgusta. Predsednik vlade Uzunovič je ob odhodu iz kabineta novinarjem na vprašanje, ali je Bolgarski izročena nota, odgovoril: Ne! Sodi se pa, da bo izročena danes. DEMOKRATI IN CENTRUMAŠI SE PRI OBČINSKIH VOLITVAH VEŽEJO. Beograd, 6. avgusta. Po poročilih iz notranjosti Srbije imajo v mnogih krajih dmokrati skupno listo za občinske volitve z radikalnim centrumom. To se smatra kot predznak, da se more po volitvah pričakovati nova situacija. Pašičevci in Ljuba Davidovič pa sodijo, da je to nemogoče. PAŠIČ ZA BOBIČA. Beograd, 6. avgusta. V .konfliktu beograjskih radikalov zaradi občinskih volitev v mestu Beogradu je nastal obrat v prid Bobiču, ker je njegova lista že potrjena od sodišča. Bobičevi prijatelji so razširi vest, da se je Pašič izjavil za Bobičevo listo. Sinočnje »Novosti« pišejo v tem pogledu: Na simptomatično tajinstven način se vrši s gotovih ljudi prav uspešna agita-p Bobičeve liste. Kaže se nam-aglfevo Pismo iz Karlovih Varov, S tem pa se je podri« tudi p0iitična koncepcija teh ljudi in zalo jdi.mo v zadnjem casu, kako ti ljudlje prokliniajo vse, kar so preje blagoslavljali in skoraj bodo oni najbolj vneti nasprotniki cea_ tralizma. Mnogo prekasno se je izvršila ta pot v Damask, ker slovenski narod je spoznal te ljudi in zato je danes splošna koalicija proti njim političen zakon. In 'zato je geslo vse Slovenije za občinske volitve v Ljubljani: vsi proti SDS in zato je tudi geslo za volitve v trgovsko zbornico: vsi proti SDS! Tako pa tudi zahteva gospodarska enotnost Slovenije. v katerem Pašič beograjskim radikalom toplo priporoča, da naj enodušno glasujejo za listo Bobiča, ki ustreza razpoloženju šefa stranke, interesom stranke in vobče Beograjčanov. Čeprav smo se trudili dobiti to pismo, da bi se prepričali, ali ga je res pisal Pašič lastnoročno, se nam to ni posrečilo. Pismo ide od rok do rok beograjskih radikalov in ima uspeh. Iz Bobičeve okolice javljajo, da se bo te dni objavil faksimile tega pisma, v ka-terem se Pašič izreka za Bobičevo listo. PROTEST POSL. MOSKOVLJEVIČA PROTI TERORJU. Beograd, 6. avgusta. Narodni poslanec zemljoradniške stranke Miloš Mo-skovljevič je poslal predsedniku vlade Uzunoviču protest in se pritožuje zaradi terorja, ki ga izvajajo politične oblasti v državi o priliki agitacij za občinske volitve. V tem protestu je rečeno med drugim: Ker nimam nobene vere v dobro voljo ministra notranjih del in celo mislim, da se vsa ta nezakonitost političnih organov vrši z njegovim blagoslovom, sem primoran se obrniti do Vas kot šeča vlade s prošnjo, da se tudi Vi pozanimate za nedopustno delo političnih oblasti, s katerim se uničujejo temelji demokracije in se ubija ljubav državljanov do države. V protestu se navaja več primerov terorja, tako se omenja, da so v podrinski oblasti radikalni agitatorji z vednostjo in odobravanjem policije širili med ljudstvom vesti, da bodo nastali v vseh občinah, kjer ne bodo ljudje glasovali za radikale, nemiri in krvoprelitja in da bodo volitve razveljavljene, ako bi ne zmagali radikali. Namere opozicije. Beograd, 6. avgusta. Razpoloženje v opozicionalnih krogih postaja dan za taievom vse bolj razočarano. Zlasti zaradi preganjanj, o katerih opozicija trdi, da jih vlada vrši proti članom opozicije v Srbiji in Južni Srbiji o priliki volitev. Načelniki opozicije se mnogo bavijo s tem vprašanjem, ki so mu posvečene vse. njihove seje. Kakor se doznava, so sprejeli šefi opozicije v načelu sklep, da se zahteva sklicanje narodne skupščine, da bi se pred njo lahko razpravljalo politični in gospodarski položaj, ki je nastal v državi. V to svrho naj bi se sestavilo pismo na predsednika narodne skupščine Marka Trifkovica in se poslalo v Gastein, kjer je Trifkovič na oddihu. Ako to ne bi pomagalo’, se naglasa v vrstah opozicije, potem se bo to pismo izročilo javnosti in se bo pričelo z zborovanji v državi. »Novosti« so prinesle vest, da govori opozicionalni blok o obširnem memorandumu, ki naj bi pojasnil stališče opozicije in njene predloge, da se sedanje neurejeno stanje v državi izboljša. V memorandumu naj bi se navedlo vse, kar je vlada storila in in kar bi bilo treba storiti v političnem in gospodarskem pogledu. Memorandum je že skiciran in bo izročen vladi in kralju. Šefi opozicije so tudi sklenili izdelati obširno interpelacijo o dogodkih z balinanjem v Skopski črni gori in o umoru Hadžipopoviča v Bitolju. Prevladuje, mnenje, da je treba v tej interpelaciji govoriti popolnoma odkrito in da se ne sme prizanašati nobenemu krivcu! ST. RADIČ GRE NA AGITACIJO V BOSNO. Zagreb, 6. avgusta. Sinoči ob 9. in pol se je vrnil Stjepan Radič s skupščine, ki jo je imel v Krivem potu pri Senju. Na tej skupščini je bilo navzočih 2500 ljudi. Razen Radiča sta se udeležila skupščine dr. Maček in narodni poslanec Kemfelja. Stjepan Radič se je v svojem govoru dotaknil vseh aktuelnih vprašanj. Na povratku so Radiča lepo sprejeli v Brinju in Josipdolu. Nocoj odpotuje Stjepan Radič z brzim vlakom v Bosno. Imel bo zborovanje najprej v Travniku. IZJAVA MAKSIMOVIČA. Beograd, 6. avgusta. Olede na vesti, da bo odpotgval Boža Maksimovič v Mon-te Carlo, da se sestane s Pašičem, je izjavil Boža Maksimovič: Zaprosil bom predsednika vlade Uzunoviča za manjši dopust, ki bi ga nastopil 20. avgusta, ako me ne bodo pri tem ovirali posli. Nameravam oditi k čefu stranke, ki bo v inozemstvu še mesec dni ali celo več. Izkoristil bom ta poset, da opozorim našega uvaževanega voditelja, ki je sedaj na potovanju popolnoma ozdravljen, na strankine stvari in da poizvem njegove poglede in želje v internih vprašanjih stranke. ODLIČEN ANGLEŠKI NOVINAR V JUGOSLAVIJI. Beograd, 6. avgusta. Dopisnik lista »Times« za Balkan Mac Gordi, ki je napisal knjigo z naslovom »59 evropskih nesreč«, se mudi že nekoliko dni v Beogradu. Potoval bo po naši državi in bo obiskal tudi Zagreb in Ljubljano. Nato bo odšel v Albanijo, v Drač in Tirano. Od tu bo šel preko Beograda v Bukarešto in odtod na Angleško. Vrnil se bo zopet na Ralkan in šel v Sofijo, kjer se bo stalno nastanil. Dosedanji dopisnik ?a Balkan, ki je bil v Sofiji, je premeščen v Carigrad. Mac Gordi bo dopisnik za Beograd, Bukarešto, Solijo in Atene. Stran 2. Jut o,, j d s^n\e SDS svojo slaboglasno lirmo in da kako je stanovska kmetska stranka napačna a J in kako je SDS edina prava stranka, ker je zastopnica vseh stanov. Tedaj je SDS vedno {»udarjala, kako da pomenijo stanovske stranke samo hujskanje enega stanu proti drugemu in kako jih je treba vsled tega zavreči. Ampak me samo za skupščinske volitve, tudi drugače je bila SDS vehementna nasprotnica stanovskega principa. Ni še mesec dni, ko je SDS z največjo vehemenco nastopala proti stainovski politiki, ki so jo .hoteli uveljaviti deklaraši v učiteljski organizaciji. In ker so bili vsi njeni napori zaman, je ustanovila posebno organizacijo samostojno ujame kaline med obrtniki. iNajvečja žalitev obrtnikov je, če pravi SDS o sebi, da se je desinteresirala za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ker samo kompletni 'tepci morejo to verjeti. Z vsem svojim delom, z vsem svojim postopanjem je SDS več ko dokazala, da je na sprotna stanovskemu princiDU in da pozna tega samo tedaj, kadar hi ga hotela izrabiti v svoje nečedne strankarske namene. Zato pa tudi obrtnik, ki je za stanovsko politiko ne more biti za politiko SDS in niti najmanje za listo, ki pod lepim imenom stanovske obrtniške liste skriva firmo SDS. Politično društvo za mariborsko oblast. Naš politični položaj gotovo »vi taka pri-prost, da bi se ga dalo reševati z vsakdanjimi sredstvi. iNaša brezmejna potrpežljivost bode pa našla gotovo pravo pot z združenimi močmi. Stranka je dobro sredstvo za dosego moralnih ciljev in vsakdo 'je spoštovanja vreden, kdor ima kako prepričanje, naj-slaibša stvar je indiferentizem. Strankam moremo torej želeti, da se .izživijo >v vsi popolnosti in jih ne smemo motiti pri njihovih odločitvah, ker bi sicer motili tok življenja, kar je nenaravno in zato nedopustno. V izrednih časih vendar 'treba izrednega pomisleka in izrednih sredstev. Z odlokom pokrajinske uprave v Ljubljani dne 11. avgusta 1923 št. 23.740 so se odobrila pravila za osnovanje političnega druživa za mariborsko oblast, ki pravijo v svojem prvem članu sledeče: »Društvo se imenuje politično društvo za mariborsko oblast. Sedež mu je v Mariboru. Ustanovni občni zbor skliče dr. Vekoslav Kukovec v Mariboru im mu predseduje do izvolitve prvega predsednika.« Da se more delovati na razpletu politične situacije imiimo in brez kvarnega vpliva dnevnega časopisja, odločil sem se, pred tremi leti odloženo ustanovitev političnega društva za mariborsko oblast sedaj v roke vzeti. Prosim, da mi, kdor hoče pristopiti, vpošlje na moj naslov v Maribor izjavo sledeče vsebine: »Prijavljam svoj vstop v politično društvo za mariborsko oblast«. Podpisu naj se pi'i-dene čitljiva adresa zaradi osebnega vabila prijavljencev na ustanovni občni zbor. V Mariboru, dne 27. julija 1926. Dr. Vekoslav Kukovec. Zobozdravnika nega in OUZD. navodila, glasom katerih morajo k stroškom zobne nege in zobotehničnih naprav deloma Koncem maja t. 1. smo priobčili o delavskem zavarovanju v Sloveniji serijo clanko^, ki so vsled svoje preciznosti vzbujali splos-ih> pozornost. V zadnjem članku smo izrekli sumnjo, da hoče okrožni urad zmanjšali deficit pri bolniškem zavarovanju na račun zdravja svojih članov s tem, da jih pri dovoljevanju zdravniške nege zob prikrajšuje. Dogodki poznejših dui so potrdili, da smo imeli prav. Ker večina čitateljev nima v ec dotičnih številk »Nar. Dnevnika*, se mam •jAi umestno, da v osvežitev spomina par odlomkov ponovimo. Tako smo rekli med drugim: .. »Da ne ostanemo dolžni dokaza, bodi povedano, da je OUZD, kakor se pripoveduje, zobno zdravljenje (popravila in napravo umetnih zob) tako omejil, da je elanom .»kolo nemogoče doseči te vrste 7-akonite /.dia\-niške pomoči. 'Plombe in zobe dobi član Sele po dolgotrajnem članstvu; 2 zoba n. pr., ako je bil tekom dveh let eno leto. 4, ako je bil tekom štirih dve leti zavarovan. Ker % ozirom na zakonite določbe v obstoj ‘take naredbe, katere vsebina nam ni bila anana, nismo mogli verjeti, smo obenem izjavili: >Se enkrat poudarjamo, da ne verjamemo, da monfitrum take naredbe res obstoji. Pravijo da ravnateljstvo kaj takega m nikdar sklenilo; kajti če je kdo kompetenten .iz-loke odredbe, ie to le ravnateljstvo, Zatrjuje se nam pa, da se elani i ui,_ pri ekspoziturah prerekajo ladi .j to je nihče ne pozna Naredba mora biti ■razglašena, da 'bo lahko vsak pi e , je zakonita. . v OUZD se našemu pozivu ni odzval, pa c pa je objavila pozneje Delavska zbornica tozadevni razglas, kateri ]>otrjuje, da je bila naša kritika opravičena.^ Razglas smo objavili tudi mi v zadnjih zadnjih zadnjih št. 147 Nar. Dnevnika od 6. prispevati zavarovanci sann. ^ _ , , - . V tem oziru določa ta okrožnica sledeče. I. V slučaju plombiranja zob za člana m njih svojce prispeva urad po sledečem kiju- &U" a) po 6-mesečnem nepretrg. članstvu b) po 1-letnem nepretrganem članstvu 50A■ c) po 2-1 et ne m nepretrganem članstvu 7 ,?/a, č) po 3-letnem nepretrganem članstvu 100?*/• Popraviti se pa mora vse zobovje, ki je potrebno nege, ne pa le delno. II. Za napravo umetnega zobovja prispeva le članom, pod nobenim pogojem pa ne njih svojcem, in sicer po sledečem ključu: a) v slučaju tletnega članstva v zadnjih dveh letih za 4 zobe, ib) v slučaju 2-lelnega članstva v štirih letih za 8 zob; c) v slučaju 4-letnega članstva v Šestih letih za 12 zob, č) v slučaju 4-letnega članstva % osmih letih za 16 zob; „n d) v slučaju 6 letnega članstva dovoli OU/.1' zobne naprave v celoti. Prispevek za napravo umetnega zobovja se dovoljuje le pod pogojem, da manjka č kinu 12 zob in da ugotovi stroga zdravnisKa preiskava tako slabo zdravstveno stanje m stanje telesne prehrane, da je umetno zobovje nujno potrebno. Delavska zbornica za Slovenijo- Okrožnica jo v vsakem pogledu hvaležen objekt za juriste in zdravnike, i'red vsem se vsiljujejo vprašanja: 1 Zakaj OUZD molči in sam ne objavi okrožnice v celoti, kakor jo je bil izda’, svo-iirn podrejenim organom; 9 j-do je okrožnico sklenil, ali ravnateljstvo OUZD, ali osrednji urad, ali io je izdti ravnatelj OUZD samovoljno, 3. na kateri zakoniti določbi temelji gra- Polltične vesti. r= St. Radič na Bledu in v Bohinju. V torek popoldne je prispel na Bled St. Radič v spremstvu nar. poslanca dr. Kežrnana in drž. podtajnika inž. Košutiča. Na Bledu je bil gost g. dr. Shvegla. V družbi se je nahajala tudi znamenita angleška pisateljica' gospa Bakstrom, žena znanega voditelja angleške liberalne stranke in poslanca. Pri tej priliki je bil povabljen na Bled tudi g. A. Prepeluh. St. Radič je bil pozvan v sredo ob 10. uri h kralju, pri katerem je ostal do 12. ure. Po avdijenci je bil St. Radič izredno zadovoljen. Popoldne se je mudila vsa dražba v divnem Bohinju, ki se ga je St. Radič spominjal še izza svojih dijaških let, ko ga je prepotoval peš. St. Radič je po avdijenci izjavil, da 'Ostane v državni politiki dosedanji pra-vec narodnega sporazuma neizpremenjen. Mogoče so samo male osebne izpremembe. Da bi vstopili v vlado Davidovičevi demokrati ali klerikalci je .izključeno. Parlament ima dovoljno večino, zato lahko Sklene liste pomembne ljudske zakone, ki so nam potrebni. = Razcep HSS v Vinkovcih. V sredo se je vršil v Vinkovcih občni zbor krajevne organizacije HSS, ki šteje okoli 500 pristašev. tNa shod pa je prišlo le Okoli 60 oseb. Na zboru je prišlo do hrupnih prepirov med pristaši St. Radiča in onimi dr. Nikiča. Končno pa so ostali nikičevci v večini in izglasovali dr. 'Nikiču zaupnico. Radičevci so nato ustanovili svojo posebno organizacijo. — Nas Tconllikl x Balpursko. Iz Beograda se poroča, da se dentarša naše vlade v Sofiji zaradi večnih vpadov bolgarskih kom it izvrši v najkrajšem času. Naša vlada bo energično nastopila in zahtevala resne garancije, da bo bolgarska vlada preprečila nadaljnje vpade. Naši vojski bo naročeno, da zasleduje bolgarske komite 'tudi na bolgarsko ozemlje, če ne bi hotele bolgarske čete na meji ustaviti komite. — Poslanec bolgarske legalne opozicije je na potu skozi Beograd izjavil novinarjem, da noče vlada Ljapčeva nastopili proti komitom, ker misli, da so simpatije velevlasti bolj na njeni ko pa na jugoslovanski strani. To sklepa bolgarska vlada iz tega, ker ji je bilo dovoljeno posojilo za begunce iz Macedonije. Vse pa kaže, da se to pot bolgarska vlada moti. — Vojaki izgube na Češkoslovaškem volilno pravico. »Češke Slovo, poroča, da namerava vlada predložiti parlamentu zakonski načrt, po katerem izgube orožniki in vojaiki na službi aktivno votivno pravico. iPasivno volilno pravico pa ohranijo še nadalje. »Češke Slovo« pripominja, da je ta »reakcionarno predlog posledica ceško-nemske carinske večine. Po našem miieniu pa jb0 ta .u- p«-!* že agitacija za bojkot vsega tujega blaga. Ta agitacija je že tako močna, da je angleški ]M)slanik protestiral proti sabotaži angleških podjetij. Boj generalov na. Kitajskem. Kitajska je danes v rokah generalov. Vupejfu vlada nad provinco Hunan do mesta Pekinga, Čanesolin ima Mandžurijo in čangmugčauh, tudi kompleten razbojnik si je podvrgel pet drugih provinc. Vsi ti generali so pravi condottieri, ki so prišli s pomočjo nabranih najemnikov nakrat do moči. Sedaj so vsi ti generali v težki nepriliki, ker jim je »manjkalo denarja. Njih čete že po mesece niso dobile denarja, iz kitajskega krnela se p» Skoraj tudi ne da nič več iztisniti. Zato je začela razsajati med njihovimi vojaki silna nedisciplina in zato je tudi bojna sposobnost čet vedno manjša. Na drugi strani pa je kan-tonska armada vedno močnejša. Prožeta s pravim republikanskim duhom, kakor ga je prepovedoval Sunjatsen, se naslanja na dejansko moč kitajskega naroda in je tekom par mesecev razširila vlado nad velikimi provincami Kuangsi in Kuangtung. Ustanovila je veliko državo .»Združenih provinc Kuang, j ki šteje danes Okoli 80 milijonov prebival- J cev. Enako pa si je zelo opomogla na seve-ru narodna armada, ki je bila preje prema- u gana od kitajskih generalov. Glavna zasluga ) pri reorganizaciji narodne armade gre Rusom, ki so oskrbeli armado z orožjem, opremo in tudi z denarjem. Dasi je brez dvoma, da imajo tudi sovjeti svoje skrivne namene, vendar pa so jim Kitajci za njih podporo hvaležni, ker brez te podpore bi ostala Kitajska večno plen razbojniških generalov in pa njihovih protektorjev: Amerikancev, Japoncev in Angležev. = Boji v Maroku so se zopet pričeli. Posebno ostri 'boji se vodijo v oddelku Fez-Kecan. Še ne podjarmljena plemena so prodrla v okolico Taze, zažgala poljske pridelke in uničila več hiš. Španske čete prodirajo proti šešuanu. Nnjih namen je samo ta, da razorožijo plemena. Nato bodo to ozemlje zopet izpraznili. . .. j — Anglija io Abesrnija. Na eeji angleške spodnje zbornice se je končno vendarle vi/ šila debata o Abesinskem vprašanju. Liberalec Benn je izjavil, da je Anglija že imela s svojo maroško politiko slabe izkušnje in se Anglija ne bi smela vezati a Italijo, ker uživa ta glede abesinske suverenitete slab glas. _ v istem zmifilu je govoril tudi zastopnik delavske stranke Pousonby. Chamberlain je nato zagovarjal stališče angleške vlade in svečano zatrjeval, da nima Anglija prav nobene druge namere, kakor da uredi vprašanje namakanja Sudana, kjer se prebivalstvo stalno množi. Končno je naglafcai Chamberlain, da je Abesinija v vsakem oziru popolnoma svobodna pri svojih sklepih glede zahtevanih koncesij in da Anglija pozdravlja priložnost, ko bo mogla pred /»vezo narodov dokazati čistost in angle&k-lh namer glede Abeeimje. iilliia Da bo njegova kurioznosl bolj vidna, j dua'cya t,an0v po dobi članstva in od kod i . V,' nniHivimo: da morajo člani pnsi>evati k plom- ga tu ponovimo: Zobotehfližne naprave članom »UZD. Na razna zadevna ,^^S^radtS interesente, da je izdal o 2-19°6 rto\.. okrožnici št. 36 pod opr. št. 131«- »» zahteva, da morajo c tani prisi>evati b Pri tožbe ^radi omejevanja zakonitega zdravljenja zob so prihajale torej tud, na Dela^ sko zbornico. IntesenU se do nje gotovo niso «'osvajajo nemške občine s pomočjo vojakov, ki se jih nastani ,>ar mesecev prea ponavljajo vesti, da so se med genera nim državnim pravdnikom Orlegom in soko osebo katoliškega klera že pr.eela po-gajanja. Iz «lma _ izročajo, pi-oslavlja Kratke vesti. Washiugtonski in londonski pogor*r bo predložila francoska vlada še pred počitnicami parlamentu v ratifikacijo. Pilsudski je imenovan »a generalnega inšpektorja poljske armade z obsežnimi polnomočji. Pilsudski se bo takoj lotil reforme poljske vojske. Abesinija je prijavila svoj pristop v mednarodno razsodišče. Belgija opusti iz vzrokov štedenja svojo vojno mornarico. Atentatoriea na Mussolinija, Ajigtezmja Gibson, je proglašena aa umobolno m bo do smrti internirana. hil 18. mednarodni esperantski kotigies je h včeraj olvorjen v Edinburghu. ? Afera generala Gajde bo, kakoi po >Česke Slovo«:, končana v kratkem. Avtonomno sovjetsko poljsko repubuko je mstivuovila sovjetska vlada iz W) poljslcili vaei ob meji Poljske. Herriot je odstopil kot lyonski župan, ker so socialisti nastopili proti njegovemu vstopu v Poincarejevo vlado. Francoska vlada je plačala Ameriki 10 milijonov dolarjev za vojni materijal, ki so ga pustili Ameriikanci na Francoskem in ki ga je potem Francija razprodala. Bolgavsko-tnrški dogovor o prijateljstvu ie vjo^krpo^ianik Rak ov 4 Ue v *eropla- nV"ko-mongPnlski' dogovor o zrakoplovom prometu je bil v Moskv, klipil kljub^roiestom Vicema v mednarodno igral-nico. g - vsled 'mehikanskih dogodkov jem. Dejal je: >I)ocim ves svet 6Dom'm sv. 'Frančiška AssiŠkega i slavi Kri-Mehiki Beležke. Narobe priporočilo. v vx„,..,nišnjem »Slovenskem Narodu^ je ii JrSvor g. dr. Battiča in dr. Pirk-7 ozirom na Radičeve očitke. mTem0]i zaradi nadalje, da P«l>c^ ^ tretji dan. Od pre-Mehike in da se pos, proglašen in- tek.lega todna j« ,bjj proglašen slnter-terdikt. ^da)1, lb'eneSko republiko. — Calles liki l-.^°6.n“o v Vezi s kulturnim bojem ^.jSfostro agitacijo proti vsem tujim du-!>T nikoni in sploh proti tujcem. Pripravlja c^rJion vseh francoskih in angleških duhov-nikov menihov in nun. Pojavlja pa se tudi d« i« ko laže zbor«k’0 ea desinteresirana pni volit vato vse trgovino, obrt in ^BTeabožniki, SDS s sledeč>m;c)P prekuc\thi. vuv * = . . j poimc.ni prenuciuu, rT%^t (m- švadronerji), moraitoe pno-f^i« malkonlenli, politični špekulanti, go-odarski švadronerji, prevarantirtd^ To e prvi P^rav >Jutra*nVBerok^r«™ nii— itp.«™i“3S£35h‘'.22E. jo imeti 6''oje ® , di dokaz, kako ailno Te psovke pa ^ ‘udvojitvah v Trgovsko je deemtere&irana pr otvorHvi volilnega zbornico SI>N d; ^vpsavikami. boja operira e talonu h 3z sameva žita ne morete kuha. tika ve. Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebife Prai»FranckovMavni pridatek Pijača s Pravim FVanckom vas zamore sraino zadovoljevati. K zrnati kav« na vsak način spada Pravi Franck. irs€» %r r»€f v SV. BIROKRACIJ. _ N'eka češka eksportna lirma je poslala ve- . tjo množino steklenih vinskih grozdov v ne- j ko balkansko državo. 'Na carini na ■so poši- vedln ptrŽali’ ker «voz grozdja prep°- ■ ™sP<>rtna firma je nato intervenirala, pa je bilo vse aaman, ker v zakonu stoji, '■,a .•!e grozdja prepovedan, nikjer pa ne stoji Bilj besedice, da je uvoz dovoljen, ce gre za grozdje iz stekla. In pri 1601 je ostalo. „ Moramo povedati, da dotična balkanska država, 'ki inia tabo vnete carinike, mi bila Jugoslavija, temveč Grčija, kjer vlada gospod Paogaloe. iPač pa je res, da bomo skoraj sklenili zveano pogodbo z Grčijo. VOJNI TOVARIŠI 8 AVGUSTA NAŠ DAN NA BREZJAH! Ob vsakem vremenu, v naj lepši disciplini *H sporazumu, strankarstvo ta dan v- koš! J 91 Vlaki primerno ojačeni, zlasti štajerski ®.v soboto, 7. avgusta popoldne. Zadnji jutranji vlak (poseben) bo odpeljal iz Ljubljane avgusta ob 7.40 zjutraj. Tega naj se poshi-Z1.i° zlasti Ljubljančani. Večerni mešanec bo °jacen in lSe g. avgusta izredno ustavi tudi na Otofat na povratku v Ljubljano J red: ob W. govor tajnika Bonača V ! med govorom dve minuti molka \ počaščenje padlim, godba zaigra žalostin-’ 8<>v<>r se nadailjuje ob pol 11- mi5n n* VhT ’ kl J0 sl'uži bivši kurat Fr. Kogej. • •laso spremlja železničarska godba »Sloga . j ia Ko j nato zapojejo združeni tovariši pevci: , “igor mu! Bivši kurati internirajo: Libera. , evci še odpojo: Oj,'ta soldaški boben (harm. I o Maroltu) in Oj (Doberdob! Vse tovariše 1'evce prosimo, naj prineso gotovo note teh pesmi seboj. Vaja ob 9. pod vodstvom tova-risa Juvana v samostanski dvorani. >Po 11. uri o tvori predsednik Zveze Colarič javen občni zbor in glavno zborovanje tna Prostem; kdorkoli hoče govoriti, naj govori 'kratko, stvarno in naj se prej javi pri predsedniku. Posebno dobrodošel referat invalidov in govor 'tovariša, ki se je udeležil strašne kalvarije, znanega umika preko alban-^kih .gora Med drugim še poročila tajnika .... „ * ■.Zveze, volitve novega odbora U. poslovno leto 19ak>7. odmor. Stari znanci segajo v roke m obnavljajo stara prijateljstva. Ob '2. naj se zbero odposlanci vseh naših podružnic, kakor tudi zaupniki iz raznih krajev, kjer še na podružnic, na važno posvetovanje v veliki samostanski dvorani. Ondi točna pojasnila na razna vprašanja in želje. \ozne listke dajte žigosati z mokrim žigom, ne odajte jih nikomur, izkaznice do-ne na Brezjah! Na Otoča-h na mostu pri-pravite mostnino. Tovariši, ob vsakem vremenu 8. avgusta na Brezje! Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. . ~~ Albanska odlikovanja. Z redom Skader-°®ga I. stopnje so bili odlikovani: zunanji Minister dr. N inči č, pomočnika zunanjega 'uiniistrg J. Markovič in Lazarevič, naš poslanik v Albaniji dr. Rybar ter general Terzič. ~~ Za higijenske razstave. Ministrstvo za narodno zdravje predvideva v svojem bud-geiu vaoto 90.000 Din, ki se uporabi za 'Subvencije za prirejanje bigijenskih razstav v svrho, da se propagira v širokih masah hi-gijena. — Znižana vožnja za invalide v inozemstvu. Centralni odbor invalidskega udruže-nja je sklenil, da podvzame korake v pro-snt™ m “'“istrstvu, da se izposlujejo prioni in tudi pri inozemskih železniških ,, upravah za uaše invalide iste vi® ki jih uživajo na naših železnicah, f fno4m«,BvuU8e ^tovanja v avrho lečenja — V poljedelskem . san ukaz o razvrstitvi up*“^!i‘vu je podpi-skih šol in državnih žreMain.' podjedel- — Notb telefonska proga 2a„-,. jevo. Kot se čuje, namerava zgi'aRdečega križa« v Beogradu ima danes sejo, ki se je udeleže tudi delegati 5 ministrstev, na kateri se bo razpravljalo o obnovi domov pioplavljencev. Na seji se bo odločilo, ali naj se zgrade poslopja iz trdega materijala, ali pa samo zaža-sne lesene barake, ki bi se nadomestile pozneje s stalnimi ogradbami. Večina članov »Rdečega križa« je na to, da se zgrade stalne zgradbe in aieer na višje ležečih mestih, itako da so pred eventualnimi bodočimi poplavami var- ne. Narodni odbor »Rdečega križa« bo razpisal za zgradbo poslopij natečaj. Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je na prošnjo odredila, da bode na dan Miklošičeve slavnosti dne 8. t. m. odhajal večerni vlak št. 7019 iz Ljutomera v Maribor izjemoma poldrugo uro po normalnem voznem redu torej še le ob 20. uri 30 minut. Zveza za povratek proti Ljubljani je ugodna. Odbor je zaprosil za isto ugodnost še za vožnjo v Gornjo Radgono in Mursko Soboto. — Pripravljalni odbor za Miklošičevo slavnost v Ljutomeru naznanja, ker eo nastala nesporazumljenja: posebna vabila k Miklošičevi slavnosti so se poslala le oficielnim gostom, ki zastopajo znanstvene korporacije prosvetnega značaja in šolstvo, nadalje županstvom trgov in mest v »Prlekiji: in avtonomnih -mest v Sloveniji in konečno odličnim rojakom iz ljutomerske pokrajine. Ce se je koga prezrlo, naj blagohotno oprosti. Posebni odbor »Prlekov« je razposlal še posebna vabila »Prlekom« v raznih krajih s pozivom, da se to vabilo razširi med znanci »Prleki« za prijateljski sestanek »Prlekov« ■na dan Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru. Seveda pa bode dobrodošel vsakdo brez ozira na domovinstvo. — III. kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz vse naše države se vrši v dneh 7. in 8. septembra 19*26. Obenem takrat zboruje Glavni Savez hišnih in zemljiških posestnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ma-nifestaciisko zborovanje se vrši na praznik dne 8. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki oblasti; gg. narodni poslanci in predstavniki drugih gost' odar.-3.kili korporacij. Na kongres se povabijo tudi zastopniki organizacij hišnih in zemljiških posestnikov iz Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Nemške Avstrije in drugih držav. — Proslava 20 letnice prvega vsesrbskega učiteljskega kongresa. Ob priliki letošnjega učiteljskega kongresa, ki se mi dne 8., 9. i,n 10. avgusta v Beogradu, se bo proslavila na svečan način 20 letnica prvega vsesrbskega učiteljskega kongresa. — Iz šolske službe. V mariborski oblasti so imenovani za šolske upravitelje: Fran Cvetko v Leiterspergu-Krčevini, Ignacij Kaif-fou v Vitanju, Karl Bako v Strukovcih, Bože Mohorčič pri Sv. Petra v Savin,jski dolini, Fran Bral jez v Čadramu, Ernest Kompost pri Sv Kunigundi na^ Pohorju. Fran Pod-nlatnik pri Sv. Tomažu, Alojzij’ Pucelj na Sladki gori in Bogomir Zdolšek v Letušu; /.a stalne učitelje,-oziroma učiteljice: Ivan Jordan v Mariboru. Ivan \V onim er istotam, Vekoslava Cvetko-Freunsfeld v Leitersper-gu-Krčevini, Irena Fi-nm-Slemenšek v Rad- , v l‘a Letušu. — Plačaj dolgove mesto da piješ! Iz Ne\v-yorka poročajo: Temperenčni odbor meto-ditične cerkve objavlja izjavo, v kateri na-glaša, da bi plačala Evropa lahko vse svoje dolgove Ameriki V par letih, če bi uvedla prohibicijo ter uporabila ogromne vsote, ki jih izdaja za alkoholne pijače^za plačilo svojih obveznosti. Zedinjene države prihranijo — tako trdijo prijatelji »suheha režima« v svoji izjavi — odkar so uvedle prohibicijo, letno 5 milijard in to je glavni vir njihovega permanentno rastočega bogastva. — NomSko priseljevanje v Argentinijo ie lansko leto zelo padlo. Leta 1925. se je vrni- lo iz Arsrentinije 4819 Nemcev, dočim se jih ie izselilo 'tja samo 4722. To dokazuje, da Argentini ja za Nemce zaenkrat ni ugoden teren. — Singapore močno oporišče za angleško hrrvlovje. Iz 'Londona poročajo: Vlada je kupila obširno ozemlje ob obali otoka Sin-■eapore ter dele dveh drucjih otokov v bližini. Na tem mestu se zgradi močno oporišče za angleško brodovje ter aerodrom. — Leto sv. Frančiška. V Assisiju je bilo te dni otvorjeno leto sv. Frančiška. Proslava se j? pričela s slovesno mašo, ki jo je bral v Assi Vuf'nski cerkvi sivolasi škof dieceze kev 70fJ'?*os. praznuje namreč katoliška cer- _ Zin*e,-nic° snll’ti sv. Frančiška. Iz Mo^-ve med Rusijo in Mongolijo, o zračnem p^efe Poc)oisana je po^dba aol-ijo. TOed Rusijo in Mon- Prva gorska ocenjevalna vožnja za automobile in motocikle na Ljubelj S. A U O U S T A Prijave sprejema tajništvo Auto-kluba, Ljubljana, Kongresni trg 1/1 — Nazadovanje brezposelnosti na Dunaju. Glasom uradne statistike je padlo število brezposelnih na Dunaju koncem meseca julija za 514 na 70.089. Kapram lanskemu letu se je število zvišalo za 10.800. — Mussolini dovolil nositi papeške rede. Predsednik italijanske vlade Benito Mussolini je dovolil, da smejo italijanski državljani javno nositi sledeče rede sv. Stolice: Kristusov red, red papeža Pija, red Gregorja Velikega, red papeža Silvestra in Ted sv. Groba. — Eksplozijska katastrofa v Italiji. Iz Rima poročajo: V Castelfranči pri Avellinu je eksplodiral kup raket, pripravljen za neko ■slavnost. Pri tem je bilo 15 oseb ubitih, nad 30 pa deloma težko, dekema lahko poškodovanih. — Šest ljudi zgorelo v senu. Nedaleč od Prage je spalo te dni šest ljudi v senu. Iz neznanih vzrokov je izbruhnil sredi noči požar in vsi so zgoreli. — Požar v tovarni vagonov na Bolgarskem. V tovarni vagonov v nekem predkraju Sofije je izbruhnil te dni požar, ki je uničil vsa poslopja do temelja, fekoda znaša več milijonov levov. — Ležišče premoga pri Berlinu. Nedaleč od Berlina pri Ha.ngelsbergu in Fiirsten-vvaldvvestu so odkrili precej obsežno ležišče premoga. — Aretacija dolgo iskanega vlomilca v železniške vozove. Jožeta Anžurja, posestnikovega sina iz Sneberij so oblasti že dolgo časa -iskale radi drznih vlomov v železniške vozove. Leta 1923. ie bil aretiran. Pri tej priliki je ustrelil nekega železniškega stražnika v ledvice. Od tedaj se je Skrival -okrog Laz in Zailoga. V zadnjem času je postal, misleč, da ga oblasti nimajo več v evidenci, predrzen in tako je prišel te dni zopet enkrat v Sneberje ter Sel svojemu očetu pomagat kosit. Neki orožnik ga je videl ter aviziral orožniško postajo in železniško policijo in kmalu je bil travnik, na katerem je Jože Anžur kosil, obkoljen. Stari vlomilec je sicer skušal pobegniti — skril se je za nekim gnaom ob Savi, kjer je tičal do vratu v vodi, toda zasledovalci so ga našli in bil je aretiran. Anžur im,a na vesti veliko število vlomov, ki jih je izvršil s svojimi tovariši v vlakih na progi Zalog—iZidani most. Njegovi tovariši pihajo že davno ričet. — Justifikat-ija v Dubrovniku. Predvčerajšnjim je bil obešen v Dubrovniku finan-car ‘Ante Perkovič radi roparskega umora. Njegove zadnje besede so bile: »Bog, moi gospod, čuvaj nvoje otroke in mojo ženo. Moja kri naj zaduši mjega, ki me bo obesil.*- V trinajstih minutah je bil mož mrtev. — Nepoboljšljiv morilec. Iz Mitroviče poročajo: V selu Bečmen je umoril te dni kmet Žika Vodeničarevic, ki je prestal pravkar 17 letno ječo radi roparskega umora bivšega župana Davida Gaiča. — fTnci se smejo kopati samo v kopališčih za črnce. V Washingtonu je izbruhnil' srdit boj za kopališča. Belokožci protestirajo proti temu, da bi se kopali črnci v isti vodi kot oni. Črnci 'trdijo, da se lahko kopljejo kot svobodni državljani, kjer se hočejo. 'Njihove ■organizacije so se umešale v prepir ter zahtevajo od vlade poseben zakon, ki naj garantira vsem državljanom svobodo in enakost v vodi. Demokrati groze, da bodo kopanje bojkotirali, če se ne določi za črnce posebnih kopališč. — Zakonolomstvo brez zakona. Londonski sodni dvor je izrekel te dni čudno sodbo. Lady Cristabel Russel, rojena Hart, ločena soproga hon. Johna Russela, najstarejšega sina in dediča earla ob Ampthill je tožila svojega soproga na priznanje legitimnosti svojega štiri in polletnega sina Geoffreya in plačilo alimentacije. — Lord Russel je poročil gospodično Cristabel Hart, ki je bila takrat izredna krasotica, pred 6 leti ter se dogovoril ž njo, da zakon ne sme biti kon-sumiran. Faktično je živela originalna zakonska dvojica v lordovi palači v Londonu v ločenih sobah. Ko pa je dobila mlada gospa pred štirimi leti in pol (kljub temu sinčka, se je dal lord Russel od nje ločiti, češ, da je prelomila zakon 'ter da otrok ni njegov. Lady Russel je vložila civilno tožbo na sodno ugotovljenje legitimnosti sinčka ter tožbo te dni — dobila. Stroški senzacionel-nega štiri leta trajajočega procesa so narasli dosedaj, kot poročajo angleški listi, na 50 tisoč funtov šterliingov. — Lapov vrgel policaja v brezdnn. Pred nekaj dnevi^ je bila okradena v mialem nemškem letovišču v Blnzu soproga nekega nemškega novinarja. Ženo so našli v postelji ■narkotizi-rano. Policija je ugotovila, da se je ponoči splazil v njeno sobo neki lopov, jo med spanjem narkotiziral ter odnesel vse njene dragocenosti. Kmalu nato je padel policiji v roke neki Frank, kateremu so dokazali da je okradel novinarjevo ženo. Na vprašanje, kje ima ukradene dragocenosti, je rekel, da jih ima skrite v gozdu. V spremstvu več stražnikov je bil odpeljan v doti&ni gozd. Bil je trdo zvezan. Kraj njega je šel orjak-policaj. Lopov je policaje dolgo časa vodil po gozdu. Ko so prišli do nekega zelo zaraščenega mesta, je sunil Frank or-jaka-policaja nenadoma v brezdno, sam jo pa odkuril, čim najhitreje so ga nesle noge. Vse zasledovanje je bilo zaman. — Moža zažgala. Te dni se je odigrala v Olomucu nenavadna rodbinska drama. V rodbini trgovca s premogom Dosoutila so bile zakonske scene na dnevnem redu. Sedaj jim je napravila 43-letna Dosoutilova soproga konec. Po zadnjem srditem prepiru je polila svojega iz gostilne se vrnivšega moža z bencinom ter ga zažgala. Dosoutil je zbežal iz hiše, skočil v vodo ter si tako otel življenje, dočim je zavžila njegova Ksantipa po zločinskem dejanju večjo količino lizola, vsled česar je par ur nato umrla. Ljubljana, 1— Odlični gostje v Ljubljani. Predvčerajšnjim so posetili Ljubljano španski poslanik g. Jose de Landecho, tu uranski poslanik Einandi in ameriški poslanik Princea 9 soprogami. Ogledali so si -mesto, o katerem so se izrazili v vsakem oziru jako laskavo. G . minister Landecho je celo fotografiral tivolski park. Ameriški poslanik, ki obvlada, kot smo svoječasno že poročali, zelo dobro srbohrvaščino, si je nakupil ob priliki svojega bivanja v Ljubljani učne pripomočke za slovenščino. ■1— Dr. Mirko Lubec ponesrečil. Referent z-a strokovno srednje šolstvo pni velikem županstvu v Ljubljani dr. Mirko Lubec je odšel dne 21. maja v Kranjsko goro z namenom, da napravi izlet v Planino. Ker je izginil, kot smo poročali, od onega dne brez sledu, se je domnevalo, da se je -ponesrečil. Iskale so ga rešibie ekspedicije, toda zaman. Včeraj pa je našel neki pastir njegovo truplo na južni strani Prisojnika pod žlebom ob Slovenski poti. Žleb je splošno zman kol jako nevaren radi plazov. Tudi Lubec je postal žrtev plaza. Lubečevo truplo je bilo že močno razkrojeno ter 6e je glava že odločila od itrupla. Pri ponesrečencu so našli 400 Din, zlato uro in vse druge stvari, ki jih je imel seboj. 1— Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza vabi članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da se udeleži v civiilu z znakom sprejema čeških gostov, ki dospejo v soboto dne 7. t. m., ob 17. uri na glavni kolodvor kot odposlanci na kongres Jugoslovenske-Čehoslovaške lige. Po prihodu se vrši v ma- li dvorani Kazine zborovanje, ki se ga članstvo po možnosti naj udeleži. 1— Kupovanje »komisa«. Ker so kupovali revnejši sloji pri oknih vojaškega skladišča na Kodelijevem vojaški kruh, kar je bilo že od nekdaj prepovedano, je izdala vojaška oblast ponovno prepoved. Vojaške straže so dobile tozadevno stroga povelja. Torej pozor! Dopisi. Iz Tržiča. Donsko-Marinski dekliški zavod iz Bele Cerkve v Banatu si je izbral letos Tržič za svojo počitniško kolonijo. Nastanil se je v poslopju meščanske šole. Spalnice so v šolskih sobah, obednica pa v telovadnici, kuhajo pa v šolski kuhinji. Vsi prebivalci brez razlike političnega prepričanja so prihod mladih ruskih begunk pozdravili kar najbolj simpatično ter tako pokazali, da sočustvujejo z njimi in njihovo domovino. Institut je pod vodstvom ravnateljice ge. Natalije Vladiini-rivne Duhoninove in šteje med počitnicami 60 gojenk in šest nastavnikov spremljevalcev. S seboj imajo svojo šolsko zdravnico in tudi urejeno bolniško sobo. Gojenke so si že ogledale vse tržiške in okoliške zanimivosti ter bile povsodi sprejete z največjo ljubeznivostjo. Da se izkažejo za to izredno naklonjenost, katere so povsodi deležne, vsaj malo hvaležne, prirede slavo zavodovega patronata v obliki velike »Ruske akademije«: v soboto dno 7. avgusta t. 1. v dvorani »Sokolskega doma- . Na sporedu je petje ženskih zborov, dva dueta s spremljevanjem klavirja, sopran - sol), ruski narodni ples »Ruskaja« v skupini in maloruski narodni ples: Kozačok. Da pokažejo svojo izredno ljubezen do Slovencev, zapojejo tudi dva ženska zbora s spremljevanjem klavirja od našega skladatelja Emila Adamiča »Solnce sijec in »Zgodaj vstala mlada je de-vojkac. čisti dobiček je namenjen revnim učencem tržiške meščanske in osnovne šole. Vstopnina je po 10, 8, G, 4 in 2 Din. Vstopnico se dobe v predprodaji pri ravnateljstvu meščanske sole. Vse ljubitelje lepe ru»ke pesmi in ruskih narodnih plesov, kakor tudi vse sle' ansko čuteče občinstvo iz Tržiča in okolice i osebno opozarjamo na izreden užitek, ki ?,a bo nudila Ruska akademija. Omenimo nrj, da so gojenke tega zavoda nastopile v nedelio Pi i odkritju spomenika kralju Petru 1. \ Kranju v mali dvorani Narodnega doma z dvema plesoma, ki sta občinstvo naravnost zadhila in oba so morale ponoviti. Vrhutega pa je treba kc nočno tudi dokazati, da slovanska vzajemnost ne obstoja samo v beseda i, tem-vtč tudi v dejanju. Maribor. Ob zaključku damskega in moškega priprojevalnega tečaja v Mariboru se priredi na dekliški meščanski šoli v risal-nid II. nadstr., Miklošičeva cesta, razstava risb, ki so jih udeleženci tekom tečaja izvršili. Risbe predstavljajo raznovrstne' kroje, .narejene po modnih slikah za damska, moška ter otrthska gornja in spodnja oblači-la po najnovejši modi. Obenem bodo obiskovalcem na ogled razni najnovejši modni Časopisi. Razstava bo odprta v soboto, t. j. 7. i. ni. od 8. do 6. ure zvečer in v nedeljo od 8. do 2. ure popoldan. Vstopnine na! K obilnemu obisku se vabi vse občinstvo, zlasti pa dame ter oni, ki cenijo obr in obrtno šolstvo. i z^sedenegi ozemlja. VPRAŠANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI. Ponovno smo že pisali o izpadih fašistov-skih glasil in tudi italijanskih športnih organizacij proti slovanskim športnim društvom. Sedaj je po9talo vprašanje zopet aktualno. V zadnjem času je bilo precejšno vrenje v vodstvu italijanske nogometne federacije, ki se je končalo s tem, da je stopil na čelo iste vladni komisar v osebi fašistovskega poslanca Ferrettija. V Trstu samem se vleče že več dni skozi časopisje debata o bolj ali manj, skoro bi rekli manj fašistovskem duhu, ki vlada v enem najmočnejših italijanskih športnih društev v Trstu »Edera«. Današnji »Popolo di Trieste« piše v zvezi s tem vprašanjem sledeče: »Ko bo rešena zadeva »Edere«, ki je mimo grede povedano, bilo edino društvo, kjer se je skušal spor pretvoriti r politiko, se bo moralo rešili tudi vprašanje slovenskih nogometnih društev, ki bodo morala razumeti, da ni mogoče živeti ločeno od Nacije, ki je sedaj tudi njih Nacija. Naj le uganjajo šport, toda ne bodo več smela braniti se pristopiti k nacijonalnim federacijam, ne bodo smela več vstrajati na tem, da živijo daleč od ostalih mestnih in državnih društev.'. Nato se citira primer s češkega, kjer so tudi nemška športna društva včlanjena v edini državni federaciji. Članek konča takole: »Govorili smo torej jasno. Šport se ne more in se ne sme odtegniti fašistovski kontroli.« Izredno zborovanje goriškega fašja in še bolj izredna resolucija. Preteklo nedeljo se je vršil izredni občni zbor fašja v Gorici, kjer se je izvolil novi direktorij, kateremu bo odslej načeloval predsednik goričkih prostovoljcev Piero Bozzini. Po končanih volitvah so sprejeli sledečo resolucijo, ki so jo poslali ministrskemu predsedniku Mussoliniju in glavnemu fašistovskemu tajniku Tu-rattiju: »Goriški fašjo se je zbral danes na občnem zboru in je izvolil po vzkliku novi direktorij. Ker je Gorici prisojena naloga, da asimilira drugorodne državljane, in sicer po svoji zemljepisni legi in točki, kjer se združita soška in vipavska dolina, ki vodita do svetih mej domovine, izraža željo, da bt se po odpravi trgovske zbornice v Gorici, istotam ustanovil nekak medokrožni svet za nacijonalno ekonomijo, tako da hi imelo mesto potrebno ogrodje, da s pridom nadaljuje in izvede nacijonalno politično nalogo, ki jo je dosedaj tako briljantno izpolnilo.« — Najprej so odpravili vse znake avtonomije nekdanje Goriške iz strahu pred slovansko večino, ki biva v deželi. Sedaj jim je vprašanje slovanskega prebivalstva zopet argument, s katerim si želijo odpravljene ustanove zopet v Gorici. Da, vprašanje drugorodcev je za vse dobrodošlo v Italiji. Novi ekonomski ukrepi. Na zadnjem ministrskem svetu v Rimu so sklenili poleg uved"be enotnega kruha z 80 odstotki moke in odpravo 95 podprefektur med temi pod-prelekturo v Tržiču, Sežani in Volovskem. Če bo komu odprava podprefekture dobrodošla, bo tudi našim Krašovcem, ki gotovo niso mogli dočakati dne, da je zopet izginil podprefekt Avian, ki je vodil podprefekturo, ki sploh niti ni bila prava podprefektura. Šport. Prva dva poskusa, preplavati Kanal, ponesrečila. Angleški zdravnik dr. Brevvster je letos prvi poskusil preplavati Rokavski preliv, pa je moral svojo namero po štiriumem plavanju opustiti radi hude megle. Ravnotako se je izjalovil poskus Amerikanke miss Harratt, skoraj 2 m visoke in 86 kg težke plavalke; radi hudega napora je morala zapustiti morje, potem ko je plavala že 21 in tričetrt ure ter je bila samo še 3 km oddaljena od francoske ske obale. Dosedaj so šele 4 plavači preplavali Kanal. Prvi je bil kapitan Webb, ki je 21. avgusta 1875 plaval iz Dovra v Calais. Štel je takrat 27 let ter je 8 let kasneje utonil, ko je hotel preplavati Niagaro. Drugi je bil Thomas Burgess, ki je šele pri 14. poskusu preplaval iz Dovra v Quessant v 23 urah. Tretji je bil Amerikanec Henry Sullivan, ki je rabil za to progo 27 ur in 20 minut. Ker ga je silni tok precej zanesel, je znašala dolžina preplavane proge 75 km; ko je stopil iz vode, je bil izgubil na teži 9 kg. Četrti je bil Italijan Tiraboschi, ki je startal pri rtu Griz Nez in dosegel angleško obal v 16 urah 23 min. Vzrok, da je v tako kratkem času preplaval Kanal, leži v tem, da je zadel na ugoden tok, ki ga je hitro prenesel na angleško obal. Novi rumunski rekordi v Timisvara. Ru-munski atlet David je vrgel disk 45.06 m, kroglo pa 14.06 m. V metu kopja je dosegel Springer 52.40, Punajott pa v troskoku 13.27 metrov. Evropski bokscrji v Ameriki. Nemški bo-kser Fran Diener se bo boril 17. augusta z Amerikancem King Salomon. Za Dienerjem je dospel v Ameriko Harry Persson, skandinavski bokser težke teže, ki mu bodo Ame-rikanci ngsproti postavili Young Fitrsimmon-sa, ki sicer ni več tako »young«, ker šteje že precej čez 30 let in tudi ni več prvovrstni bokser. Zanimanje evropskih športnikov, za ta boksmatcha je zelo veliko, saj sta ta dva bo-kserja razun Oarpentierja prva, ki po vojni poskušata v Ameriki svojo srečo. Gospodarstvo. X Konjska razstava 5. IX. 1926. V okvirju velike pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni; od 4. do 13. septembra 1926, bo prirejena dne 5. septembra tudi razstava plemenskih in gospodarskih konj toplokrvnih in mrzlokrvnih pasem. Kakor sta bili prejšnji dve razstavi lepi, tako obeta letošnja biti še zanimivejša ne le za konjerejce same, marveč tudi za ostalo občinstvo. Videli bomo kaj premore Slovenija tudi v tej panogi našega kmetijstva, (lasi ra vil o je naša konjereja zadnja leta številčno nekoliko nazadovala. Za razstavo je močno zanimanje tudi v sosednjih državah in upamo, da bo prireditev privabila mnogo kupcev zlasti one za plemensko živino. Konje-rejsko društvo za ljubljansko oblast bo že ob priliki premovanj, ki jih priredi tekom meseca avgusta t. 1. odbiralo plemenske konje, tako, da bo nudila letošnja razstava res le dober materijal in da bo tudi v tem oziru na višku. Zato vabimo konjerejce, da se v čim večjem številu udeleže te razstave. Tujcem je treba pokazati, kakšne kakovosti konj se pri nas odgaja. Take razstave so tudi najboljša sredstva za povzdigo naše konjske kupčije. Ljubljanska borza dne 5. avgusta 1925. Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje den. 90, bi. 90, zaklj. 90. Blage: Pšenica nova, za avgust fco nald. p. 2 vag., den. 270, bi. 270, zaklj. 270. Zagreb, dne 5. avgusta. Devize: Newyork ček 56.464—56.764, London izplačilo 275.05 do 276.25, ček 275.037—276.237, Milan izplačilo 189.14—190.34, Pariz izplačilo 159.18 do 161.18, Praga izplačilo 167.38—168.38, ček 167.58—168.38, Curih izplačilo 1094.8 do 1098.8, ček isto, Berlin izplačilo 1349.25 do 1353.25, ček 1349,1—1353.1, Budapešta 0.0794 do 0.0798. Curih, dne 5. avgusta. Beograd 9.11, Nevv-york 516.875, London 25.135, Pariz 14.50, Praga 15.31, Milan 17.05, Bukarešta 2-39. Sofija 3.75, Budapešta 0.00723, Berlin 123.®' Dunaj 73,10. POSLANO. Brivski pomočniki v Sloveniji se nahajajo zelo težkem položaju. Po mestih delajo brivski pomočniki dnevno po 11 ur, ob sobotah nepretrgoma 13 ur (na deželi celo 15 ur, razen tega delajo še ob nedeljah in praznikih 4 tire. To je vsekakor preveč, če se pomisii, da delajo nameščenci po drugih obratih samo 8 ur. Brivska obrt bi lahko izhajala, če bi se delalo samo od 8. do 12. ter od 14. do 19. ure, kar bi še vedno značilo 9 ur dnevnega dela. Razenj tega se mora pomisliti, da morajo brivski po^ močniki delati tudi preko tega od oblasti potrjenega časa. Tako n. pr. se zapirajo brivnice ob sobotah ob 21. uri. Če se po tej uri še nahajajo gostje v brivnici, kar se skoro redno dogaja, morajo pomočniki delati dotlej, da postrežejo vsem gostom, kar traja včasih do 22. ure in še celo dalje. Pred raznimi prireditvami, koncerti, plesi itd. se dogaja isto. Temu nasproti pa imajo brivski pomočniki le majhno plačo, v ostalem so pa navezani na napitnine, ki so pa tudi radi splošnega slabega gospodarskega stanja slabe. Tudi zdravstvene razmere v naših brivnicah niso najboljše. Dasi je uradno prepovedano kaditi po naših brivnicah, ne pazijo poklicani faktorji na to, da bi se ta prepoved tudi upoštevala. Zato pa je tudi zdravstveno stanje brivskih pomočnikov zelo slabo in njihova umrljivost zelo velika. Smatramo za dolžnost, da informiramo jay*' nost o teh stvareh in da opozarjamo na to poklicane faktorje. Več brivskih pomočnikov. Rudjrard Kipling: 8 Knjiga o džungli. »Je-li to vse?« jo dejal Mowgli. »Ako more mladič kaj takega storiti, se mi ni bati ničesar.« Odšel je krog ogla, dospel dc dečka, imu vzel lonec iz roke in izginil v megli! deček pa je tulil cd strahu. »Precej taki so kot jaz,« je dejal Movvgli in pihal v lonec, kakor je bil videl delati žensko.« Ta-le stvar pogine, če ji ne dam krme;« in navrgel je na rdečo snov vejic in posušene skorje. Sredi pota po hribu navkreber je srečal Bagheero, M se mu je jutranja rosa na kožuhu svetlikala kot bisernati živec. »Akela je zgrešil cilj,« je dejal panter. »Že sinoči bi ga bili ubili, ampak hoteli so še tebe imeti. Iskali so te po brdih.« »Bil sem na oranem polju. Pripravljen sem. Glej!« Movvgli je vzdignil lonec. »Dobro! Veš, videl sem že, kako so ljudje vrgli suho vejo v to tvarino in zdajci je vzcvela rdeča cvetka na njenem koncu. Ali te ni strah?« »Ne. Čemu bi me bilo? Spominjam se — če mogoče niso sanje — da sem ležal poleg rdeče cvetlice, predno še sem postal volk, in bilo je toplo in prijetno.« Movvgli je ves tisti dan sedel v jami, negoval lonec z ognjem in vtikal vanj suhe veje, da bi videl, kakšne so potim videti. Našel je vejo, ki ga je zadovoljila in ko je zvečer Tabaqui prišel v jamo ter mu precej osorno sporočil, da ga hočejo imeti na skali posvetovanja, se je tako smejal, da je Tabaqui odhitel. Nato se je tudi Movvgli napotil na zbor in se venomer smejal. Akela, samotni vclk, je ležal poleg svoje skale v znamenje, da je vodstvo krdela bilo prosto, Shere Khan pa je hodil sem pa tja v spremstvu volkov, ki so se krmili z nejgovimi ostanki in se mu laskali. Bagheera je ležal blizu Movvglija, ki je med koleni imel lonec z ognjem. Ko so bili zbrani, se je oglasil Shere Khan kaj takega se ne bi Y»il nikdar drznil storiti, ko je Akela bil pri močeh. »Nima pravice,« je šepnil Bagheera. »Povej jim to. Pasji sin je. Ustrašil se bo.« Movvgli je planil pokonci. »Svobodno ljudstvo,« je vzkliknil, »mar Shere Khan vodi krdelo? Kaj ima tiger opraviti z našim vodstvom?« . »Z ozirom na to, da je vodstvo še prosto in so me naprosili naj govorim —« je pričel Shere Khan. »Kdo?« je dejal Movvgli. Mar smo vsi šakali, da bi klečeplazili pred tem klavcem govedi? Vodstvo krdela je zadeva krdela samega.« Začuli so se klici: »Tiho, ti, človeški mladič! Naj govori, saj je držal našo postavo!« Navsezadnje pa so zagrmeli starci med volkovi: . Mrtvi volk naj govori!« Kedar voditelj krdela zgreši svoj plen, nnu pravijo j Mrtvi volk toliko časa, dokler živi, kar pa navadno ne traja dolgo. Akela je trudno vzdignil staro glavo: »Svobodno ljudstvo, in tudi vi, Shere Klianovi šakali! Dvanajst let sem vas vodil na plen in s plena in. ves ta čas se ni niti eden ujel v past ali se poškodoval. Zgrešil sem svoj plen. Sami veste, kako se je skovala ta spletka. Veste, kako ste me speljali do nenapadene-nega jelena, da bi pokazali mojo slabost. Spretno ste naredili. Sedaj imate pravico, da me ubijete tukaj na skali posvetovanja. Zbog tega vprašam: »Kdo pride da naredi samotnemu volku konec?« Zakaj po džungelski postavi imam pravico zahtevati, da pridete drug za drugim.« Nastala je dolga tišina, nobenemu posameznemu volku se namreč ni dalo, da bi se boril z Akelo na življenje in smrt. Tedaj je zarjul Shere Khan: »Pah! Kaj pa imamo opraviti s tem brezzobim bedakom? Usojeno mu je, da umre! Toda človeški mladič je živel predolgo. Svobodno ljudstvo, že iz početka je bil moj plen. Dajte mi ga. Naveličal sem se bedarij s tem človeškim volkom. Deset let že dela neprilike džungli. Dajte meni človeškega mladiča ali pa bom še dalje lovil tukaj, ne da bi vam dal eno kost! Človek je — Človeški mladič, in sovražim ga iz mezga mojih kosti!« Tedajci je zatulila dobra polovica krdela: »Človek — človek! Kaj ima človek opraviti z nami? Odide naj na svoj dom.« ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, ^■iiiuuui nudi naj finejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»C TehnICno In hlgljenlCno imjmoder- neje urejena klsarna v Jugoslaviji. * u Plinmn J Ljubljana, Dunajikn cesta Ut. In, II. nartilropje, r~rrju Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Grštznp , fldipr, Phonix „GR0M /t CA H IN »K O POSREDNIŠKI IN ŠPEHI- I »9 CIJSKI BUREAU ~ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. g RatloT bnojavkanu .OBOM". 5 Telefon Int. St. 43-4. PODBUŽNICBj Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlj« v *• »troko spadajoč« posl« najhitreje tu pod ku- ^ Iantnlmi pogoji. ^ ■ n»tnatilRl družbe spalnik voas S. O. N. sna ekspresne pošiljke. y;X. I Uprava ..Narodnega Dnevnika' prodaja makulaturni papir • kg Din 4-30. Blizu Prešernovega spomen krt /,a vodo. ra dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen. ‘ugodni plačllm pogoji - Tudi na obroke. • Večletna garancija. Od dobreua najboljše je švicarski pletilni stroj . DUBIED* Josip Peteline, Ljubljana MALI OGLAS! beseda 50 para, debelo tiskano Vsaka 50 para. Din 1 Krasne dekoracijsko patent-divane v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska •. Vabim na ogledi DRVA-ČEBIN tVolfova 1 /U. - Telsf. 51. Motorno kolo 2‘A konjskih sil. Fa. NSU v brezhibnem stanju. Cena 6000 Din. Izve se v upravi »Nar. Dnevnika« v Ljubljani. Ekonom in lesni manipulant 28 let star, neoženjen,' govoreč več jezikov, išče primernega mesta. Zamore položiti tudi 50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalna služba«. Volna in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 8. — Stari trg 12. Na dobro domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg št. 34/11., levo vrata št. I. Stenografinja vešča perfektne slovenske in nemške stenografije .išče službe. Gre tuMal lista p°d: ljiva.« Na očaite ,Narod Dnevnik*. Izdajatelj in •dgovonn urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.