190- številka.                          Ljubljana, v soboto 21. avgusta.                     XIX. leto, 1886.
Iibaja vaak dan ave^er« izimji nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeujan za si v atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.,   za će trt leta 4 gld., za jeden mesec 1  gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za >se leto  13 gkl., za <:^trt li'ta .1 gld. 30 kr., za jeden naeaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje rta  dom računa se po
10 kr. zh mesec, po 30 kr.  za četrt leta. — Z:t tuj e dežele toliko vefi, kafcor poštnina znafta.
Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če sk oznanilo jedenkrat tisku,  po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole trankirati.  — Kokopisi sv ne vračajo. UredniStvo in u pra vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališlta stolo*".
Upravni štv u imj  se biagovoljjo pošilja-ti oaroćuine. reklamacijo, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Splošna volilna pravica.
—*—. V celi dobi našega ustavnega življenja menda ni bilo Časa toli neumestnega govoriti o splošni volilni pravici nego je sedaj. Še nikdar v tej dobi nesmo bili toliko oddaljeni od možnega uresničeuja te ideje kakor sedaj; — a mnogokrat že bližje. „Splošno volilno pravico si morete na svoj prapor zapisati,   ona je   znamenje,   s kojim boste zniagali,
—  ni ga druze^a za Vas!"   — te besede klica 1 in ponavlja! je   Lassalle delavcem,   ko  so ga vprašali za svet, kako se jim je politično obnašati.
Poprijeli so se tuđi tega gasla in leta in leta bila je terjatev splošne volilne pravice prva in glavna točka delavskpga programa pri nas v Avstriji. Upeljava delavskih zbornic zahtevala je pa delavska stranka kakor neko predplačilo ali pa pripravi za poznejšo upeljavo ohčne volilne pravice Za Hotaen-wartovega ministerstva bavila se je tuđi vlada že s tem vpraSanjem in le čudni, v svojih posledicah ne-srečni razkol delavske stranke prouzroči! je žaže-ljeno priliko, da se je bilo prešlo mimo tega vpra-šaoja na dnevni red.
Razni dogodki poznejših let, — prehod mirne in postavne agitacije za ljudske pravice v znane silovite in krvave izbruhe anarhizma, kažejo nam razliko mej nazori in napori stranke, ki se bori za postavni zastop, in mej ono, ki zanikuje državo in pogoje njenega obstanka. Bila bi li upeljava, če ne že občne volilne pravice, pa vsaj upeljava delavskih zbornic z jednako pravico volitve v deželne zbore in v državni zbor, kakor jo imajo trgovinske in obrtne zbornice, preprečila zastrupljenje delavskih krogov z anarhizmom, o tem se more dvomiti, ni-kakor pa se to ne more zanikavati.
Poznavalci delavskih teženj, mirnega in pošte-nega značaja avstrijskih delavcev so brezdvomno vsi tega mnenja, da je dušek delavskemu gibanju najti le na tem potu, da se njim, ki nosijo z vsemi dru-gimi državljani jednaka bremena davka iu krvi, đado tuđi državljanke pravice za volitev v vse zbore, kjer se posvetuje in sklepa za občni blagor;
—  in da je to najprvi lek za socijalne rane.
Protivniki tega mnenja, sedaj nahajajoči se ne le mej gospodujočimi   straukami,   marveč   tuđi mej
većino delavcev samih, knžejo pa na to, da se stanje delavcev z volilno pravico ne bode zbolj-Šalo, da ta pravica še nikomur ne bode zagotovila dela in kruha! Kažejo tuđi v Neinčijo, kjer Bplošna volilna pravica ne prepreci izjemnih postav, niti zatiranja obfcne svobode! Če pogledamo še na uspehe sedanjih strank, ki volijo parlamentarične zastope in spoznamo neuspešnost njih delovnnja, bi skoro tuđi mi vgkliknili, da je napor za splošno volilno pia-vico goli humbug, da je potrata dražega časa, — pesek v oči itd., ko bi se s t m ne postavljali na isto stališče, kakeršno imajo anarhisti.
Kje za Boga pa naj iščejo stanovi svojih pra-vic, — kje naj se borijo za svoj obstanek, če ne v postavnih zastopih ? Zanikavanje volilne pravice je zanikavanje ustavnega državnega obstanka; in oni, ki slastno podpirajo zaslepljenje delavcev v tej za-devi, nemajo pravice obsojati dejanj, katera so sad zanikavanja.
Preteklo nedeljo zbralo se je v Bruselji okolu 30.000 delavcev iz ćele dežele in ti so, — po minulih Štrajkih — zahtevali, - ne dela in kruha; — marveč občne volilue pravice! Pokazali so s tem, da so na postavnem stališči; da ne za-nikujejo države in njenih postav; marveč da hočejo jednakomerno udeležbo pri post. i vodaj stvu.
Radikalci in anarhisti bodo jih gotovo pomi-lovali, da se pulijo za stvar, koje ni mogoče ugrizniti;   — koju v NemČiji nema nikacega uspeha J
In Nemčija je danes merodajna! Od tam pri-šel je krik v Avstrijo. Nemci zanesli so delavsko gibanje semkaj; in zopet Nemci spravili so ga — ad absurdum! Avstrijski delavc« pa od vsega nemajo druzega, nego to, da danes ne vedo razsojevati, ali bi njim državljanska jednakopravnost koristila ali bi njim škodovala!
Mnogo vode bode sicer Še poteklo, preduo priđe to vprašanje vnovič na dnevni red. A prišlo bode, kajti ustavna država mora polagamo zjedna-Čiti vse državljane ne le v dolžnostih, marveč tuđi v pravicah. Bivši avstrijski minister Schaffle pri-znaval je v svojem znanstvenom delu sam to terjatev popolnem opravičeno, rer rekel, da je nespa-metno ćelo vdržavnem interesu, upirati se jej. Menimo pa, da tuđi demonstracija jednake baze,
kakor smo jo opazovali v Belgiji, ni primeren pot za pridobitev občne volilne pravice; ternveč le raz-širjatt omike in spoznan ja svojih pravih interesov mej širno maso ljudstva; kajti le takrat, kadar bode ljudstvo vedelo občno volilno pravico tuđi prav in v lastno korist uporabljati; ko bode vedelo svoje interese in koristi spajati z interesi države in dru-zih stanov, — takrat bode občna volilna pravica dobila še le pravi pomen; takrat izgubili se bodo tuđi njeni protivniki! Ta pot je sicer kasen in dolg, a prehoditi ga bode treba. Tuđi to je znamenje, v kojem more jedino dospeti ljudstvo do občnib pravic. Druzega pomoćka ni!
„Bolgarska in Vzhodna Rumelija."
(Dalje.)
Ko so zmagoviti ruski polki dospeli pred Carigrad, je ni bilo sile na svetu, ki bi mogla braniti zajetje Carigrada. Angleške oklopnice bi se lahko s torpedi bile pognale v zrak, ali pa bi se jim vsaj zastavil pot, da bi ne bile mogle ne naprej ne nazaj.
S početka je tuđi car bil sklenil, da ne bode odjenjal in dal je tuđi svojemu bratu povelje, naj Carigrad zasede. Dotični telegram pa je iz. Peterburga v glavni stun potreboval 3 dnij, in veliki knez dobil ga je, ko je bilo že prepozno. Pri-poveduje se ćelo, da so Turki prej doznali, kaj je v telegramu, kakor veliki knez sam.
Bodi temu, kakor mu drago, gotovo je, da je Rusija naredila veliko hibo, ko se je dala po bra-marbazirovanji političnoga šarlatana Beaconshelda po nepotrebnom plašiti, ko je mislila, da je z mirovno pogodbo Sanštefansko vse dosegla, kar se sploh doseči more. Da je bila Rusija tako odločna, kakor Bismarck 1871, da je izjavila, da vsako ume-šavanje zmatra za „casus belli" in da je v pod-kr ep ljenje te izjave mobilizovala vso svojo vojno silo, bi su gotovo nihće ne bil potegnil za „bol-nega možau, tetnveč, vsakdo bi si bil mislil: Bolan je itak že, če nekaj časa prej ali pozneje, kdo bi se zanj pulil. Takrat bi se bilo orijentalno vprašanje labko resilo, zlasti ker bi bila Rusija lahko pridobila NemČijo na svojo stran, seveda za gotove koncesij e.
LISTEK.
Fijakarska pesen.
Gospod urednik! Ne vem, ali je mej VaSe listkarje prišla „cholera nostras" ali pa račja kuga, ali so vsi šli na božjo pot v Lourdes in se s tem podali v nevarnost, da jih kratkovidni in prevroče-krvni Francozi psujejo in jim hripavo kriče „A bas les Prussiens!" ali pa so vsi v preiskavi zaradi Bog vedi kacih možnih in nemožnih izgredov. Nekaj že mora biti, ker izimši Kretanova vsi tako trdo-vratno in dosledno molče.
Sicer se radi izgovarjajo, da ni prave snovi, da nedostaje predmeta, o katerem bi se pisalo. Vse ničevo! Gothe ie že učil: Le posezite v polno člo-veško življenje, kjer je zgrabite, povsodi je zani-mivo. Po tem napotku ravnal sem se jaz, in evo me!
Sprehajajoč se nedavno po „Zvezdi", čul sem iz ust sedaj tukaj bivajočih lepih in nelepih Itali-jank in njih obligatnih zakonskih polovic toliko ita-lijanske govorice, seveda ne toskanske blagoglasne, da sem se bil hipoma navoljil irredentovskega jezika in ubežal v  krčmo, kjer se  toči  pristna vin-
ska kapljica. In v tej krčmi, recimo, da je bilo pri „Cenkerji", dobil sem snov za današnji listek. Jedva sem sedel za mizo, kar se vrata odpro in v prvo sobo vnidejo trije mladi, krepki možje. Poznal jih nesem, vizitnic nesmo menjali, a kakor da bi se hoteli predstavljati, zapeli so prav ubrano nastopno pesen:
Lepših Ijudij na svetu ni, Kot smo mi mladi fijakarjl.
Kratke postaje delamo, Velike plače služimo.
V  vsaki mlak' napajamo,
V  vsukem klane' „firSpanamo".
Dobro jutro, kuhar'ca, Mi bo5 kaj dala zajtrka?
Zajtrk že pripravljen je, Na mizo že postavljen je.
Prata, salata in kofć In čašo friSne vode.
Dobro jutro kletarca, Zdaj povej mi rajtenga.
Najna rajtenga je prav luhka, Suj  sva že navajena.
Voz je tvoj  in konj jo tvoj, Treljubi iijakar ti s' pa inoj.
Zdrava ostani kuharcn, In tuđi ti oj kletana!
Jaz moram ta kraj zapustit' In v druge  krajo tjakuj it'.
Strog kritik bode seveda z glavo raajal, češ, pesen ta ima mnogo hib in nedostatkov. Jaz pa sem druzega mnenja. Ravno to je previ kras narodne pesni, da ima svoje hibe, da ni uglajena, da jej nedostaje tehnike in dovršene oblike. Ćelo apostrof ima v tej pesni svoj pomen, rekel bi, isto ulogo, kakor krivo pero na klobuku. Zatorej, ker so v pesni večinoma vrline „paucis non oftendor maculis". Da imam jaz pravo, dokažem Vam takoj.
Kolika samozavest nam na pr. odseva iz prve kitice! Niti ugovora ni pričakovati. Jedino starim fijakarjem morda ne bode po godu, da so Že dejani v „talon", pa tolažili se bodo s tem, da so nekdaj tuđi oni bili mladi, pravi tiči in „najlepši ljudje na svetu".
Uprav izborna je druga kitica, važna v na« rodno-gospodarskem oziru: Kratke postaje, velike plače. Vsekako veliko zaslužka na dan, sklepati se pa tuđi sine, da imajo tijakarji dobre konje, sicer bi postaje ne bile kratke.
Tretja  kitica  pa  res   ni  posebna.    Že slovo
Mesto tega pa je Rusija bila zadovoljna s svojo Sanštefansko pogodbo in s tem priznala, da jej Beaeonsrield imponuje. Slednji se je s tem ta-koj okoristil, zaćel rožljati s sablo in Rusija umi kala se je veilno bplj nazaj, <lo Berolinske pogodbe, najveće sramote, ki je Rusijo zadela izza miru Pariškega.
Po tem stranskem potu preidimo zopet k glav-nemu predmetu. Ko so ruske čete stopile na Bol-garsko, skrbeli so že Rusi za hitro organizacijo uprave. V ta nameti sprenaljal je knez Čerkaskij velikega kneza Nikolaja v Trnovo. Čerkaskij hotel je Bolgarijo organizovati po ruskem vzgledu in imenoval generala Štrbinskega guvernerjem v Trno-vem, velezaslužuega rodoljuba Dragana Cankova podguvernerjem. Slednji je leta 1879. ostavil to mesto ter odšel urejat izseljevanje Bolgarov s tur-škega ozetnlja v Vzhodno Rumelijo, a povrnil se je kmalu, da bi se udeležil sebranja.
Knez Čerkaskij je kmalu in nenadoma umri, na njega mesto priSel je knez Dondukov-Korsakov kot generalni guverner. Ministri bili so, izimši Dri-nova {uk iu bogočastje) vsi Rusi. Knez Dondukov-Korsakov bil je izvrsten upravitelj in vladar. Za njegove kratke uprave je Bolgarska čudovito napredovala. Le njemu se je zahvaljevati, da je za nikeruo tursko gospodarstvo h kratu izginilo, da se je BolgarsUa začela boljšati in lepšati po evropskem kroji. Kakor bi pihnil, dobila so vsa sela drugo lice. Nuve stavbe gradile so se povsodi, polagal se je tlak, delale in popravljale so se ceste, mostovi, vrti, išok', mošeje spreminjale so se v sole, skrbelo se je za mzsvetljavo po mestih, s kratka v jednem letu Bolgarske skoro ni bilo več poznati. Kaka bi še le bila, da je mesto neukega Aleksandra genijalni Dondukov-Korsakov postal knez bolgarski! Dulje prih )
Politični razgled.
Notranjc dcžeftc.
V Ljubljani 21. avgusta
Hrvački in ogerNki srbski učitelji osno vali so v Samoboru   odbor,   ki   skliče shod srbskih učiteljev na 7. in 8. septembra. Na shodu bodo skle pali, ila bi se osnovalo učiteljsko društvo in sklenila resolucija za zboljšanja stanja učiteljev z ozirom na to, da se kmalu snide cerkv^ni kongres.
Ogri se se vedno neso pomirili zaradi Jun skega afere. Ker naravnost proti vojski ne kaže de-monstrovati, hočejo stvar drugače urediti. Občina Felepvhaza je namreč imenovala Ludovika Kossutha častnim občanom, in se obrnila do vseh drugih ob-£in z oklicem, da bi ga tuđi imenovale. Težko ni razvuleti, da to ni druzega, kakor demonstracija proti poslednjim dogodkom.
Viiiiiue države.
Iz Londona se piše v Berolinsko „Nat. Zeit.", da angleški vladni krogi nemajo zuradi tega nobene skrbi, da bi Rusija posegla v bolgarMlte zadeve ter v ta namen porabila revizijo vzhodnorumelij-skega upravilnika. Angleži se ne mislijo nič utikati v revizijo upravilnika, ker vedo, da je vsa stvar brez vsega pomena. S prva se je Anglija zanimala za bolgarske zadeve iu res so se tako razvile, ka kor je Anglija želela. Revizija upravilnika ne bode nič jiremenila dovršenih fakt. Knez Aleksander bode nadalje  vladal v Vzhodni llumeliji, kakor se bode
njemu prav zdelo. Da bi se posvetovanje o vzhodno-rumelijskem upravilniku gladko vršilo, tega v An gliji ne verjamejo Mislijo pa, da je ugodnejSe. Će se vsa stvar maJp zavJeće. Va tuđi na Nevi žo žele, da bi se vsa ta stvar pozabila, da bi Rusiji ne biio treba kaj ugovarati. Ker so Tuiki mojstri v za-vlačevanji, tuđi ni dvojbe, da se bode ta stvar za-vlekla. Velevla8tim se najbrž ne bode treba dosti baviti z bolgarskipni zadevami, dokler ne potcče pet-letno guverneratvo knezu Aleksandru. Potem se bode pa že videlo, če je zjedinenje Bolgarov dobro ali oe. — Revizija vzhodnorumelijskega upravilnika se pa mej tem jako počasi vrši. Turki stavijo za-hteve, katerih Bolgari ne morejo privoliti, ker bi uničile zjedinenje. Že sedaj je skoro gotovo, da bode vsa revizija ostala brez uspeha. — Mohame-dansko prebivulstvo se močno izseljuje iz Bolgarije in Vzhodne Rumelije. Za prvih 40O rodbin je uka-zal sultan odkazati zemljišča v Drinopoljskem vilajetu. Stroške te naselbe bode poplaćal sultan iz civilne liste. Da se olajša izseljevanje Turkov iz Bolgarije, je minister notranjih zadev zaukazal vsem provincijalnim oblastvom, da naj naznanijo, kje bi bilo kaj zemlje na razpolaganje izseljencem. Po vsem turškem cesarstvu nabirajo se darovi za pod-poro izseljevanja. Upa se, da se bodo dobila, zem-ljišća za vse mohamedance, ki še sedaj bivajo v zjedinjenej Bolgarskej.
O položaji v Vzliotlni RiimcliJI  objavila je „Presse"  jako   dober  članek iz katerega  posna-memo najvažnejše stvari.    Bolgarski   listi bavijo se živo s položajem v Vzhodni Rumeliji, pravi  „Presse". Že dolgo   vre   mej   Balkanom   in Marico,  ne da bi evropski listi dosti vedeli o tem.   Pomanjkanje do-pisnikov in spretno vodstvo časniške   pisarne v Sofiji je uzrok, da  „v Evropi"  mislijo, da je v sever-nej in južnej Bolgariji vse v redu.   Kdor pa pazno čita   bolgarske   liste,   se  bode  kmalu prepričal, da temu ni tako.    Nikdo se bi ne čudil dogodkom, ki se gode v mladi  državi, ko bi jim razmere   ne da-jale   posebnega   pomena.   Mi nesmo nikdar verjeli, da se   bodo   po   Slivnici   in   družili   uspehih   kneza Aleksandra stvari   gladko  razvile v Bolgariji.    Bolgari so imeli   poslednjib deset let preveč sreče, da bi postali   pametni Ijudje,   ki vedo,   kako   težko se pribori svoboda.   Bolgari   i majo   mnogo otročjih bo-leznij, ki so se povekšnle, ko se je Bolgarija združila. Treba je le pomisliti, kako   stališče   zavzemlje Rusija,   da se preverimo, v kaki   nevarnosti je bo-dočnost   Bolgarije.    Knez   Aleksander   nema dovolj moči, da bi uredit stvari. Narod je zavolj prevelike sreče postal prevzeten in previsoko ceni svoje moči. Bolgari imajo se za svobodo in zjedinenje zahvaliti tuji pomoči in slučaju.   Nobenega   naroda   pa ni v zgodovini, ki bi prej ali slej  ne bil moral  poplačati svoje velikosti in samostojnosti s težkimi žrtvaini v krvi in blagu. Zgodovina Rumunske, Srbske,   Črne-gore in GrŠke   nam   to dobro dokazuje.    Čudno bi bilo,   ko  bi   bili   Bolgari   in   Rumeljci   že   prestali svoje otročje bolezni.    Vir  vsem  nevarnostim  je v Vzhodui   Rumeliji.    V   kratkem   utegnejo tam nav-stati prekucije,   ki   bodo podrle   prestol v Sofiji ali raziušile zjedinenje.
Prestolni govor, s katerim se je otvoril an-glešlti parlament, nič ne omenja vnanjih zadev. O notranjih zadevah pravi, da so poaleduje volitve potrdile sklep prejšnjega parlamenta zastran vlade na Irskem. Vlada bode parlamentu predložila bud get in kreditne predloge, katere je že bilo predložilo prejšnje ministerstvo.
Vse aiucriške države nameravajo osnovati carinsko zvezo. Snidejo se v ta namen zastopniki Mehike, Brazilije, srednje- in južno - ameriških republik. Kongres se bode posvetoval o upeljavi carinske zveze za vso Ameriko izključivši Kanado, jednotnih mer in utež in skupnih srebrnih in zlatih denarjev. Nadalje bodo ukrepali zastopniki držav, da bi se osnovalo   razsodišće,   za razsojevanje pre-
pirov inej ameriškimi državami, in sploh kake naredbe naj bi se še uvele v pospeševanje občne blaginje.
Dopisi.
Iz l*«^^f ojlue 20. avgusta. [Izv. dop,] Ravno-kar odpotov*Li so od tod Zagrebški tamburali. Iznenadili so na.s z divno slovansko glasbo v dveh koncertihr kate rih so se udeležili brez nekaterih iz-jem izključijjjro le naroijnjaki in — se ve — tuđi tukaj bivajoči tnjci, ker nemčurji so biU demonstrativno izostali, kar nam pa ni bilo toli ueljubo. To je omika!
Pošljem Vam v prilogi dopis tamburaškega zbora „Slo-venskemu Naroda*, katerega mi je gospoda izročila x iskreno želji), da naj ga Vam pošljem za objavljenje f
Ta dopis se glasi:
„Javljam eto si. uredništvu, da smo svoj put po Kranjskoj »vršili jučeranjim koncertom ovdje, gdje smo veoma liepo uspjeli. Javljam to si. ured-ničtvu znajući, ua ono pozornim okom prati svaki naš uspjeh in da se s nama zajedno veseli svakomu uspjehu tambure. Kao što svagdje po Slovjenskoj zemlji, nadjosmo i ovdje poznatu gostoljubivost, do-čekljivost i bratsko prijateljstvo, pa vraćaj uć se u Hrvatsku nosimo sobom uvjerenje, da narod, u kom onaj duh diše, koji smo ini vidjeli, pasti ne može niti ne će, pa da se sve njegove želje prije ili kasnije izpuniti moraju. Mi klićemo tomu narodu na polazku u Hrvatsku jednoglasno „Živio!" Mi se ujedno liepo zahvaljujemo na svem, što nam je ugodnog pružio za vrieme našeg boravka ovdje, te se nadamo,, da ćemo mi takodjer moći vratiti milo za drago, s toga: „do vidova u Zagrebu!"
Razvidi se tedaj iz tega dopisa, da niti Za-grebškim vseučiliščnikom, Biti nam ne sine biti žal, da so nas obiskali.
Tamburaški zbor prosil je pri 0. kr. namest-ništvu v Gradci za dovoljenje, da siae koacertovati v Ptuji, oziroma po Štajerstem.
Predvčeraj došel je pa sem v Postojino iz Gradca sledeči telegram: „Ihrem Gesuche kann der-malen keine Folge gegeben werden. K. k. Statt-halterei: Prasidium."
Ciganske bande se povsodi lahko producirajo, vseučiliščniki pa ne. Tu je žalostno znamenje sedaj za Taaffejeve vlade.
Iz Žcleznikov 20. avgusta [Izv. dop.] Vest, da gre naš ljubljeni in vsegu spoštovanja vredni g. kaplan Mutej Klun iz Želemikov v Be-gunje na Notranjsko, bila je velik udarec za vso našo župnijo. Moje pero je preslabo, da bi popisalo žalostna naša čustva in solze, ki so se pretakale, ko se je g. kaplan z lece poslavljal od nas. Popisati pa hočem veselico, ki jo je naše bralno društvo priredilo v slovo odbajajočemu gospodu. Po končani tomboli povabili so g. župnik, kot predsednik bralnega društva društvenike k Šušter&iču na koza-rec vina. Zbralo se je toliko članov in občauov, da so ob 8. uri prostori že bili pretesni in so se gos-podje morali preseliti v 2. nadstropje, kjer je pa tuđi kmalu prostora zmankalo,   ker je  htel vsakdo
S^T Dalje v prilogi. "^Hl
„mlaka" mi v pesni ne dopada, beseda „firšpanamo" pa bi bila lahko izostala. Naposled se pa tuđi s to kito spoprijaznimo, uvažuje, da je nepoznani pesnik z besedo „firšpanamo" najbrže hotel označiti, da on ni neznosen purist, sploh pa hotel povedati, da se fijakarji ne hlinijo, ampak kažejo take, ka-keržni so.
Ko so se nam rijakarji tako predstavili, postane pesen dramatična. V 4. kitici pričenja kratka opereta, mladi tijakar je menda bariton, kletarica sopran, kuharica pa alt. Na recitativ „Dobro jutro!" odgovarja kuharica, da je že vse k redu, in rimi „pripravljen jeu, „postavljen je" nam prijetilo sve-dočita, da tuđi v ten krogih s pridom čitajo Gre-gorčiča. Žal, da pa baš ti rimi tuđi kazeta, da pe-sen ni Bog vedi koliko stara. Veuder ko bi kdo htel naspiotuo dokazovati, ne bom se pravdal, da ne nastane mej nam i vojna, kakor za „kraljedvorski rokopis".
Jako plastičua je G. kitica, skoro pred seboj vidimo peueuko s salato, kudečo se kavo in rosno čašo „frišue vode". Tak zaj trk ni napčen. Mladi fijaknr je tuđi vidno zadovoljen, niti jedne grajulne besede nema, temveč pozdravi kletariri in prosi prav uljudno za račun.   Slednji je hitro gotov, ker je že
vsak dan jednak in da sta že tako uavajena, da je miza takoj pogrnjena in zajtrk takoj pripravljen in postavljen. Vender pa nas kletarica nazadnje prese-neti, ko v 9. kitici začne razločevati mej prenio-ženjeni in fijakerjem samim. Dasi kaže veliko nesebičnosti, da ne zahteva ni konja ni voza, vender tijakar na imenitni ta nagovor ne reče ni besedice. In to ima tuđi svoj pomen. Na zibeži nas namreč pušča, ali ima morda mladi njakar še kje drugej drugo in morda še lepšo ljubico, ali pa da konja in voza neče samega pustiti.
S kratka, ta „Venusberg" zdi se mu opasen, poslovi se najprvo — kar je jako pomenljivo! — od kuharice, potem še le od kletarice, in pove, da n»» bode nobene zamere tuđi svoje nagibe, da mora ta kraj ostaviti in iti v druge kraje. Previdno pa zamolči, kje so ti drugi kiviji. Glagol „mora" ima tu glavno besedo, ta glagol pomenja kruto usodo, ki loči troje čutečih src, ob jednem pa konec operete. Morebiti najde kdo drugi, ki ima več časa, nego jaz, še novih lepot v tej lepi pesni, jaz sem zadovoljen, da sem otel ta proizvod narodnega duha pozabljivosti ter obljubujem, da se zopet oglasim, kadar dobim zopet kaj jednacega pod palec.     S.
Strogi sodnik.
(Iz madjarščimj prosto poalovenil M. C.)
(Konec.)
IV.
Vrste vojakov postale so nemirne, začeli so glasno mrmrati: „Najhrabrejši vojak mej nam i boda ustreljen, kakor najhujši hudodelec!Vtt
Vsi častniki prosili so milost, Zaman! — „Le pri Bogu je milost!"
Ves polk, vsa armada je prosila zanj, a bil jim je isti odgovor:
„Pri Bogu j e milost!"
Kolikrat je že obsojenec smrti v oči gle,dal .., v kolikih bitkah stezala je že koščeno roko po njem! ... V zadpjj bitki bil je petkrat ranjen, zakaj ga ni nobena krogla ubila, da ne bi bil do-živel ure, ko bode moral kot obsojen hudodelec umreti ... Še toliko časa ni imel, da bi si mo-gel ravnokar darovani križec dobro ogledati iu mora že umreti! Njegova brata umrla sta v boji kot junaka, on pa . . .! ?!
Ko je bila sodba razglažena, izbral je Bam general šest mož iz one čete, koji je bil njegov sin načelnik.
Obsoienec poklekne.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 190. 21. avgnsta 1886.
blizu gospoda biti. Zabava bila je jako živahna, mnogo je bilo napitnic in govurov, izmej kojih naj navedem govor inla ienića Dionizija Čemažarja, ki se glasi:
Duvolite mi ljubi gospod Matej! da se s krat kimi besedami   obrnem do Vas,   danes,   ah žalibog zadnjikrat. Le prenaglo je minul čas Vašega bivanja mej nami.   Britko predčutje,   katero   je   dalje časa morilo naša grca, izpolnuje se danes. Naša srca tuge umi rajo, a marsikaterim tuđi gotovo veselja poska-kujejo, ker neste se ozirali ne na levo ne na desno, bodi si duševno  ali materijalno,   ker ozirali   ste se na besede   pesnika  Gregorčiča:   „Dolžan   ni samo, kar veleva iru stan,   kar   more,   to   mož storiti je dolžan.u    Vender onim   nasproti pa stoje krog Vas zdaj ob ločitve osodepolnej uri ubogi, nesrefcni trpini naše župnije, ter bvaležno stegajo k Vara svoje krvavih žuljev polne roke in Vam kličejo: ne zapustite nas Vi! ki ste jedmi imeli  sočutje z nami.   Videli st« neznano revo, ki tare nas in naše otroke.   Vidi se, da čutijo,  da z Vami veliko zgubijo,   ker stoje krog Vas žalostni,   Vam še  zvesti  ćlani  „Braluega društva", ki bi Vam radi še zadnjič zaklicali:  „Ni-kar od tod, nikar!!!u A ziumi so nam strogi zakoni duhovske  oblasti,   ki terja  brezizjemno   pokorščino, zato Vam jednoglasno zukličcnio „Zdravi!" Da zdravi ostanite nepozabljeni gospod Mutej, Vi druga žrtva, kojo terja brezozirno sovražno nusprotstvo „Bralnega društva"   in  človekoljubja.    Koder  koli  Vas   bode Božja roka vodila, bodite srečni, srećni na mnogaja leta ter obranite nas v prijaznem spominu.    Zapu-šćate nas aedaj  in nič vefc Vam ne bode dano mej nami v na§ dušni in telesni blagor delovati, <t pre-verjeni   bodite,   da   bode Vaš blagi   duh   živel mej nami v pozne rodove.    Zdaj   pa Vam,   viaokočestiti gospod Matej, v imenu ćele župnije,   posebno pa v imenu „Bialnegadruštva" k slovesu zakličem „Živeli tu z Bogom! z Bogoinl
Do solz ginjen zahvalil se je priljubljeni gospod za to zaupanje. Podali snio si roke in žalost-nega srca razšli se narazen, zavidajoČ župljane, ki dobe tako vrlega in priljubljenega dušnega pastirja.
Domaće stvari.
—   (Presvetli   cesar)  podaril   je   občini Veliki  Dolini   na   Dolenjskem  200  gold. za šolske namene.
—   (Odliko vanjr.;   G   Josip Ra iz,   umirovljeni oakrbnik carinakega unula v Ljubljani, do-hil je v priznanje mno^oletii' ga zvestega službovanja zlati zaslužni  križ- c.
—  (Umri) je vćeraj   popoludne   v Ljubljani g. Janez Kekar,   bivši duhovnik   Tržaške   Škofije, rojen 9. novembra  1823 v Gorjah   na Gorenjskem. Naj v miru počiva.
—  (Umri) je te dni na  Dunaji Josip Gre-gorič, bivši žitni trgovec v Ljubljani.
—   („Laibacber  Wochenblatt")  je v današnjoj številki ves razdražen,  ki smo se zadnjić spodtikali nad modrožoltimi zastavami na tukaj-šnjera strelišci in da smo ti barvi imenovali po Val-vazorji „strežajski bar viH.   V svoji  slepi jezi piše mej drugim: „Wie konnte ruft „Ehrennarod" entrii-stet aus, der nationale BUrgermeister   von Laibach einen  solchen   Schiessstand   betreten?"    Citajoč ta
stavek, amo kar strmeli, kaj ti kaj tacega nesmo ni kdar pisali in navedeni stavek je od kraja do konca „faJaificat". Ta beseda bodi, ko-likor se tiče gospoda župana ves naš odgovor „poštenjakom", ki pisarijo v „Wochenblatt". Glede deželnih barv pa smo že bili dokazali, katere so prave, a ker ima „Wochenblatta jako slab spomin, mu bodemo že pri priliki to stvar Se jedenkrat dokazali. Morebiti se mu vender naposled v glavo ubije.
—    (Iz   Celovca)   dobila  je   „Tagespost" včeraj telegram,   da je  baron  Pino, kot načelnik strelBkega društva v Velikovci,  zaukazal, da se ta-koj   odstranijo nemške  zastave,  ki   so   se bile
razubesile na strelišči.
—   (Dr. GruberJ   ki   ga je  deželna  vlada poklicala iz Gradca semkaj, je že prišel v Ljubljano in biva v bolnici za kolerozne „interniran".  0 trojici umrši v Hribu pri Travniku,   izrekel  se je po preiskavi   drobu,   da   so   vsi  trije umrli za azijBko kolero.
—  (Gospod Konig,) restavrater na južnem kolodvoru v Ljubljani, je „i nternation ala, kakor je sam rekel. V tej svojej lastnosti pa je neke po-tovalct1, prihajajoče iz Trsta, spuščal skozi „buffetu, da bi se tako odtegnili sitne mu prekajanju. Deželne vlade uradni sluga, ki je to nepravilnost opazil, je Koniga prijel   in pretil,   da   bode   to   na   dotičnem mestu ovadil. A Konig v svojej mogočnosti, namesto da bi to jako   umestno opomnjo uvaževal,   je slugo tako odurno zavrnil, da se je slednji čutil  na svoji časti žaljenega in šel Koniga tožit k c.  kr. okrajni mestni   odredjeni  sodniji,   katera   je včeraj g. Koniga obsodila   na   15 gld.   globe.    Tako se godi človeku, če je „internati on a I11.
—  (Goriška  nadškofija) bo imela ietos Šest   novomašnikov   in  ti so gg.:   MoŠkat Franc iz Novakov,   Štrekelj Eduvard z Gorjanskega,  Eazpet Franc  iz  Cerkna,   Robsi   Franc   iz   Gradca,   Tabaj Andrej iz Št. Andreža in Jantz Vidmar iz Dola.
—  (V Velesovem) včeraj umri v 6. urah jeden mož za „cholero nostras,"
—  (Izvestje o koleri:) V Trstu od pol u-noči 19. t. m. do polunoči 20. t. m.  11 slučajev v mestu,  1 v okolici. Telegram iz Trsta dne 20. t. m. pa pravi:   Od  včeraj  do   danes opoludne tukaj  16 osob za kolero zbolelo,   '6 umrle.    Doslej  318 osob za kolero zbolelo,   72 ozdravelo,   200   umrlo. — Z dežele   se   naznanjajo novi slučaji:   V Ricrnanjih 2, v IzoK 3,   v Sočergi  2. —  Na Beneškem je  dne 19. t. m. 338 ljudij za kolero zbolelo, katera okolu Vicenze in Padove najbolj razsaja.
—   (Iz Po stoj i ne) se nam piše: Ker se je zadnji izlet na Nanos,  12. t. m. tako dobro obnesel, napravili bodemo tuđi mi Postoj inči  izlet, 26. t. m. to je prihodnji četi tek pri vsakem vremenu na Javo mi k.   Odhod bode ob 6. uri zjutraj, zbirališče v drevoredu, za jed in  pijaco  skrbel nam bode g. Al. Burger,   gostilničar. Gospodje,  kateri se mislijo tega izleta udeležiti,  naprošeni so,  da se oglasijo do   25. t. m.  pri  gosp. Alojziji Lavrenčiči   v Postoj i ni.
—  (0   koružni  uši)  piše   strokovnjak   dr Geza Horvat v madjarskem listu „Rovartnni Lapok", da je bila poznana že okolu 1820 leta, da panihče
ni mislil, da spada k rodbini „Tetraneura Ulrni." L. 1S23 našel jo je francoski entomolog Dufour in popisal pod imenom „Coccus zaeae Maidis," pozneje dobila je ime „Pemphigus zaeae Ma'dis," a po Hro-vatovih preiskavah je koruzna uš podzemeljska vrBta od „Tetraneura Ulmi," kateri krilati potomci se proti jeseni na češpljevem drevji nahajajo. Horvat pravi, da živi koruzna uš samo |edno leto, torej ne preživi zime, kakor trtna uš. Žival ta se iz leže sto-prav meseca junija na brstih (ulmen) iz jajčic, torej je škodljiva le pozni koruzi. Vsekako bode ko-ristno koružišča po zimi preorati.
—  (Uho  odjedel)  je,  kakor piše  „Soča", v Ritterjevi papirnici   v Podgori   nek   delavec   nadzorniku zidu Luzzattu.    Luzzatta peljal je Ritter v svojo   palačo,   delavca   pa  kdo drug k sv.  Antonu. Valed tega mej izvoljenim ljudstvom velik strah.
—  (V Gleichenberg) prišel je srbski mi-nisterski   predsednik   Garašanin   s  soprogo.    Kralj Milan pa priđe dne 27. t. m. tjakaj.
—  (Poštniinbrzojavnislužniki) dobe prihodnji meaec novo službeno obleko.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Višnjagora 21. avgusta. Jutri popoludne ustanovni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda.
Dunaj 21. avgusta. Povodom žitnega somnja bode 30. avgusta shod avstrijskih mli-narjev na Dunaji.
Bad Gastein 21. avgusta. Cesar vspre-jel včeraj Bismarcka v avdijenciji, ki je dve uri trajala. — Občinska deputacija izrazila cesarju zahvalo, da je toplice kupil. Cesar od-govoril, da ga bode zelo veselilo, ako je s tem k razcvitu Gasteina pripomogel.
Cernovice 21. avgusta. Nadvojvoda Karol Ludovik prevzel pokroviteljstvo deželne razstave,  ki se otvori dne 5. septembra.
Reka 20. avgusta. V   zadnjih  24 urah za   kolero  nobeden  zbolel, nobeden   umri.    V I okolici posamični slučaji.
Peterburg 20. avgusta. Avstrijski veleposlanik danes v inozemstvo odpotoval.
Feterburg 10 avgusta. Veliki manevri okolu Peterburga, pri katerih so nemški, avstrijski, angleški, francoski, švedski, danski in japonski častniki prisotni, začeli so se včeraj in bodo v ponedeljek končani. Zaradi teh ma-nevrov bivata car in carica sedaj v Krasnem Selu.
Rim 20. avgusta. „Moniteur" zopet za-gotavlja, da je papež popolnem zdrav.
Him 20. avgusta. V arzenalu v Castel-lamare pri Napolji začel danes oder okolu nove ladije „Uinberto" goreti. Zadnji del ladije zgo-rel, škode 800.000  frankov.
London 20. avgusta. V dolenji zbornici izjavil Fergusson, da se vest, da bi bili Rusi Port Lazarev zaseli, še ni potrdiia. Giers je že dne 25. julija dejal, da je vest neosnovana.
Chicago 20. avgusta. V pravdi proti anarhistom, ki so prouzročili majske nemire, bilo 7 umora krivih spoznanih in obsojenih na smrt, jeden obsojen na 15 let težke jeće. Obeinstvo sodbo z  zadovoljstvom pozdravljalo.
Nevolja mej vojaki dospela je do vrhunca. Izbranih šest mož se je branilo streljati.
„Vojaki! Če še tri trenutke nemir med vami traja, ali če se predrznete na kakoršen-koli si bodi način, braniti ali zavirati izpolnitev mojega ukaza, dam vam svojo vojaško častno besedo, da pustim do zadnjega moža vse postreliti!"
Tako govoril je general, pomiguil z glavo in topničarji so se pripravili.
Bila je velika beseda, ta: „Vojaška Častna beseda!"
„Otroei ubogajte in merite dobro" govori kapetan mirnim glasom.
Vse je bilo tiho in mirno.
Častnik dal je s sablo znamenje:
„Ena! ... Dve! ... Tri! ...
Šest pužk se sproži in najhrabrejši — naj-boljši častnik zgrudi se mrtev na tla.
Skoro vsako oko so solze oblile, na obrazu generala se ni nič izpremenilo
Kapitana so pokopali na istem prostoru, kjer je pal.
Potem zapove" general, da se ima vsakdo podati v sotorišče, ter da ne srne nikdo obiskati ffroba obsojenca.
Ko je ostal stari general sam pri grobu, zri je milo nanj. Obraz se mu je premenil, VBaka poteza na lici kazala je najbridkejšo žalost. Solze oblij ej 0 mu bledo lice in skoro brez zavesti zgrudi se čez gomilo. Grozovite, nepopisljive so bile bolečine, katere so zdaj mučile srce oče ta! .. . Bile so prve solze starega moža. Z obeina rokama podpre 8ivo glavo, britke misli rojile so pa njej in vpra sanje, — hudo in britko vprašanje bfilo je to ju-naško srce: „Zakaj se je to tako zgoditi moralo?!" A osoda mu ni   odgovorila.
Pok Bamokresa zadoni in krogla zažvižga generalu skozi sive lase.
„Meni si bila namenjena — za smrt mojega sina. Ubogi Ijudje! še vara je žal po njem, kako sele meni?!"
V drugo zadoni strel — krogla je zdaj bolje zadela; general, v srce zadet, zgrudi se mrtev na zemljo.
Najstrožja pveiskava ni mogla dognati kdu je starega očeta umoril.
*            *
Preteklo je že nekaj meBecev po tej žalostni dogodbi, ko je ležal v vojaški bolnici v P . . . r Btar husar na smrt bolan. Đil je Đarabas, kapetana
Laska fitari sluga. Malo ur pred svojo smrtjo za hteval je zdravnika in ga prosi 1, naj mu stori ljubav, s katero mu bode smrtno uro olajšal.
Zdravnik mu obljubi,
„Pod mojo glavo", govori stari husar zaniolk-lim glasom — „sta dve svinčenki, (iovolite, da po moji smrti ostaneta te dve kroglji pri meni in se z menoj v grob položita.
Zdravnik postal je radoveden in je vprašal umirajocega, zakaj sta mu te dve krogli toliko dragi ?
„Zdaj lehko povem,u odgovori stari husar; „se-li še spominiate 3. dne majnika gospod doktor?"
BO še prav dobro. Za nas jo bil jako žalost en dan. Tega dne bil je kapetan Laske ustreljen in tuđi njegovega očeta je ueznma kroyla ubila. Oba sem prav  iz srca obžaloval!"
MTista neznana krogla, katera je ubila generala, je tu pod mojo glavo, jaz sem ga ustrelil; drugo kioglo sem pa iz trupla mojega ubozega kapetana potegnil. Kaj ne goapod doktor, da ne bode nikdo na t»m svetu tega zvedel?"
„Nihčel*
Tuđi zdravuik jo nekaj let pozneje vzel to skrivnost starega husar ja seboj v tihi grob.
Zahvala.
I'odpiaani odiior i/reka jiajsrfnejšo^ zahvalo v prvej vrsti prečastitira in veleslavniiu gg. oo. miiioritom v I'tnji, ki ao radovoljno prepustili veliki vrt za. II. veliki pevaki zbor „Slovenakega pevskega društva dno 15. t. m. vsem prečastitim gospioam pevkiujam in gg. pevcem, dalje „Ljub-ijanskeiuu Sokolu1* kakor vseiu drugim korpar.itivno ali jm deputacijah zaatopanim drustvam, krasnim rokam ki w nam preljube £«8*« sr šopki in venci obdarile; vsein, ki so se nas po braojavkah ali pismeno spominjali; vsera č. g. poverjenikotu in udoin, kakor vsetu drugim, ki ho pripomogli da se je slavnosr, tako častno za vae vršila.
V  Ptuji, dne 18. avgusta 1886.
Za slavnostni odbor Slovenskoga pevskega društva:
Dr. Fran Jurtela m. p.
alavnostnega odbora predseduik.
91. Lešiiik m. p.
društvenoga odbora predsednik.
K   vprašanjn   o  preživljenji   naših   dojenčkov   in otrok.
Poldrugo desetletje je že minulo, kar je začet švicarski kemik Nestlo razpošiljati svojo nioko iz tovarniškega mesta Ve\ey po svetu! Dovoljeno mi bodi, povedati kaj sem op-tzil od začetka niojo prakse do danes na Uunaji, kar se tiče te hrane, l'red već nego desetiuii leti začel sein aapisavati ta izddek doienčkom, katerih ne morejo dojiti matere, dojnic pa nemajo. Že tedaj sein imel priložnost v Btrokovuih listih izreci se o vrednosti toga mlećnega izvlecka na podlagi znanstvenih podatkuv in kliničnih preiskovanj. Znano je, da je mnogo inož organske kemije, tizijologov in padiatrikov teoretičuo in praktično i)oskušalo inoko za otroke. Kesnica je, da se je ta izdelok, ki se že petnajat let vedno jednako pripravlja, za dobrega skazal. Već mili-jonov otrok je že preživel. Več tekinecev je že skušalo pomanjsati veljavo temu izdelku, a se jim ni posrećilo, kajti matere in otroci so vselej dajali prednost Neatleje-vej moki. Lahko bi navedel več individij, ki so uživali Nestle-jrvo moko, pa nišo nić slabši, kakor bi bili naravno mleko! Tri nekaterih je uživanje to nioke (uiešanice pnst-nega planinskoga mleka in kruhove skorje) odpravilo kronične boleznt, katere so dobili od svojib krmilnic. (Je danes omenjam te stvari, ki so občinstvu že znane, mislim le pisati nećemur. ki je apolnilo petnajst let — jubilejni in avečanostni članek.                                        Dr. Viljeuo.
Poslano.
Gosp. <3-et"brijelia. IFicOllIJU.. lekarnicarju
v Ljubljani.
Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez ka-terega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila.
Vi ste toliko dobrega storili za zboljSanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bo-dočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot naj-večjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hva-ležnoat izkažem, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se spominati Vaše Ijubezni in dobrote.
Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni
Josip £opi».
V  Klenovci 25, maja  1886.             (489—4)
■  »H(77dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pišem
■  1^1 in zdravnlških sprlčeval boleznl v želodcu in ]K HBtrebuhu, bodenje, krč, ielodečno  In premen-E !ral| Javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
•u HM                       gliste  pri  otrocih.
y,KHpošl]j.i izdelovatelj po pošti v ŠkaUjicah PirT^     po   12  steklenic za 1   gld.  36  nove. ffiaJB&lPri vezeni  številu  dibi  se  pritneren odpust
Tujci:
20. avgusta.
Pri Slona: Loffler z Dunaja. — CuCič, Bayer iz Zagreba. — Karau'at iz Trsta,
Pri Mulini: Schautz z Dunaja — Oberwnlder iz Gradca. — Kilhl z Dunaja. — ileropei iz Celovca. — GlUck z Dunaja.   — Jonke iz Pulja.
Pri eegarji avstrijttkem: Dovgan iz Trsta.
Tržne ceu«b v  ■Jiiblja^f
dne 21. avgusta t. 1.
fl-lkr.                                          "  ŠM_krJ
Pfienica, hktl.    .    .    .    6(50 Špeh povojen, kgr.    .   - 70j
Bež,           „      ...    4jH7  Surovo maBlo,     B       .   - 90;
Ječmen,      „      ...    4 22 Jajre, jedno .    .    .    .   — j 2
Ove»,          _      ...    2 7ti  Mleko, liter   ....    -8
Ajda,          .      ...    4 ;J'^  Goveje         meso, kgr.   —64,
Proso,         „      ...    4 74  Telečje             „        »     — 48
Koruza,      ,      ...    4 87  Svinjsko           „        „     — S8
Krompir,    „      .    .    .    2jf>0 Koštrunovo     „       „     — 30
Lefia,          „      .    .    .11-   Pišanec.....  —35
Grah,         „      ... 10|— Golob......  —U
Fižol,          „      ...  10 —   Seno,    100 kilo     .    .    2 32
Maslo,              kgr.    .    1-   Slama,    „      B        .    .    2 32
Maat,                  n       .  — BB Drva    trda, 4 Q uietr.    6 -
Speh frišen,        „         — 64      „    uehka,    „      n       4 —
Meteorologično poročilo.
*-*         ¥OlJ        v tnin.                                                    mm.    i
_______________________________________________j ltlt                                                                                              in    ^mm^Mi
gs  7. zjutraj 73487 mm.     158" C     bI. jz.     obi.
«     2. pop.    73448on.     234" 0     i. svz.    obi.     O'OOmm.
o   9. zvefier 785-37 »n.    18 4° li    z.vzh.    obi.
Bredoja temperatura ld'2°, za 0 6" nad normalom,
dntj 21. avgusta t. 1. (Izviruo tekgrafično poročilo )
Papirna renta..........      85  gld. 65      kr.
Srebrna renta......              •    ■      86    „    50
Zlata renta...........    121    „    15
5',, marena renta.........    102    „    35
Akcije narodne banko.......    869    -    —        r
Kreditne akcije.....              .    .    281    „    60
London    ...                               -          ■         126    r    —        *
Srebro......    .          ...               —    ,.    ~
Napol.                          ......           10    „    —        f
C. kr. cekini          .                         ...            5    „    93        ,
NemSke marke           .          .               ...      61    ,    70
4»/o državne srečke iz 1. 1854     250 gld.    132    ,    —
Državne sreCke iz I. 1864             100 gld.    1«9    „    50        t
Ogrtka zl'ita renta 4°/„.....    109    „    2i        „
Ogrska papirna renta 5°/0     .              ,    .      9h    „    ifO       t
5» „ štajerske zemljišč. odvez. oblig.           105    „    50       „
Dunava reg. srečke 5->/ft    .    .      100 gld     119    ,    75        t
Zemlj. obč. avBtr. 4V,°;0 zlati zast. listi       125    „    —
Prior, oblig. Elizabettne zapad, železnice       —    „    —        ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele--,   ce      99    „    —
Kreditne srečke.....100 g        180    „    25
Rudolfove srečke .    ....      10    „        19    „    60        „
Akcije anglo-avstr. banke            120    „      112         80        „
Trammway-društ velj. 170 gld. a. v.      .    197         25        ,
I.. , , , ■ u ■ ii ■ <  i,  ^   .   i   i       ii •-,- > '<■•—"y---^~ v-*w-r»T^j
V našem naloiniitvu jć htia  in  u dobiva po vseh knjigo-irhUcah knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljiih kratfeočasnic iz vseh stanov.
Ntibral
Anton Brczovnik, miteij.
12 pdt v S°. Mehko vezana 60 kr„ franko po pošti 6$ kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbirate'j, mnogo dozdnj jV nenatis-nenih kratkočasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasnic in smeinie, predno je vse ttnhral, jih opilil in potetn prtmertio rasvrstil sa vsak stan posebi. Gotovo mit bode vsakdo hvaleien za njegovo delo, saj bode titajot podane smelnice preiivel marsikatero uro veselo, sginila mu bode zti trenotek skrb sa vsak-danji ptfli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-Hnjeno bode nove moči. Kar je sol jedihmi, to je humor {šalaj Uvijen ju. «Humor zgubljen, življenje zg ubijeno*, pniri A'. Biihler
Ig. pl. Kleinmayr čl Fcd. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongtesitcm trgu.
(356—10)
Poslano.             (3-3i)
■         GLAVNO SKLADIŠTE^ I
■    lllP"-"*^..______najć!»«ie tuine    ■
■   —-—""KISELINE    I
I    poznate kas najbolje okrepljujuće piće,   I
H I ka« Izkuian Ilek proti trajnon kašlju plućevint I ^| H      leludoa bolesti grkljana I proti mehurnim kataru,     H
I    II1 MiK MATT0N1JA    I
■   I           Karlovi vari I Widn.           j J
Ivan Selišk.ar,
tapetar, jjf* v GoaposkeJ ullol h. it. 6 v I Jubljani, -WH
izduhii«! vssike vrste tupctitrska dela, od najpriprostej-Sega ilivana do nojfinejše garniture, pri solidni in najeeiiejgi ceni. Sobe se Spalirajo po velikosti in po izberi tapet od 12 gld. naprej. Na razpoUganje iiuam knjigo raznovrstnih uzorcev. Popravila se v hiši in zunaj hiše iz.Jelujojo. Za-gotovljajoč ceuo in solidno postrežbo so priporoča
(587—4)                     Ivan Sclišltar, tapetar.
Učenec,
imejofi vaaj 14 let, zdrav, krepak, zmožen obeh deželnih jezi'kov, i dobrim spričevalom, t*e tako) vaprejme v Stacuni iirrae L.andwehr A Jug, Ht. Peter bei Kttnigs-beric na Spodtijein Štujvrskem.                                (612—1)
!V»>v<> otvorjona
tovarna za cement ali beton
v Šmarci pri Kamniku,
priporoča svoj izvrstui kaiiiniNki ceineut po najniijih cenah. — Narot-a se pri lastniku 3r«.teJ Ijii>tir-Ji v Sumr< i U. Ht. U.                                                   t600—3)
Lep prostor za kako podjetje
z dveuia priročtiitnu mugucinoiua tik zraven odda He v najeiu v novo zgrujenej bisi
Nelenburgove n.licc3 *&t. ©.
Kuj već  nove gospod  Vmio  PetriCii  na  Iflcut-uem trsu *t. 91.                                               (609—1)
Zimsko grašico,
jako cenjeno prvo pomladanako krmo,
priporoča                           (517—6)
PETER  liASSHIIi   v  Ljubljani. v\/\o za dvui;:
Moje slavnoznane volnate potne podložke (Woll-schwei8sbl:itter) brez podklade, da se stan obleke od potu ne umaže, ima za Ljubljano in okolico v zalogi samo
g. HENEIK ZENDA na Mestnem trgu.
Cena paru   '30   kr.,   3 pare  8f>   kr.    Prodajalci   na   drobno dobe rabat.
V Frankobrodu 20. julija 1886.                (532—6)
Robert pl. Stephani.
E1AN   1AY v 1 iiihiiani iz najboljše angleške snovi narejene elegantne      (iso-24) 1-^1 O^\ 7"/^ I f~\CT*** + „jDieyeies s krogljastimi  tečaji  (Kugellager). Daje && puuk.
I      Naznanilo in priporočilo.      j
x          Udano podpisani uljudno naznanjam, da se moja  2
^knjigovežnica I
1  od  IO. maja  I. 1. nadalje   n aha ja  na  ux. Petra  £
{{_   oentl Ht. 6«  nasproti gostilne  „pri avstrijakemu ce-   ^
P   sarji". — Priporočam , \ čast. naročnikoin,   da me v   '•j
^i   novem stanovanu podp'rati blngovolijo, kakor so me   &
X>   do sedaj.    Skrbel bodeir,   VEelei na<?lo in dobro po-   j*
^   streči, kar mi je lahko moTc'a vs'ed lepo in drobro   ?
JP   urejene knjigovežnice   oucrul'ene z n»ibo|jbini in naj-   ^k
p   noveišimi   t>uroji  za  izdelovanje   rpznovrstnega dela.   if
^,   Priporočam se  čast. predstojnikom   in   knjižničarjem   J
2   čitalnic in brulnih dru„tev, članom „Matice Slovensko"   £ J   in  družbe  sv. Mohora   za vezanje   društvenih knjig.   £ L   Izdelujeui \s.ckovi8bna   knjigovezna   đela za uradnije   J P   in   župnije,  kakor  glavne  knjige,  zrpisnike itd., ter   *J Ijj   so priporočam za galanterijska in kartonažna dela z   If ^   zagotovilum nizke cene in brze  postrežbe.    Vnaujim   %
J   naročnikoiu   pripravljen   sem   pri   več]ih   poSiJjatvah   (?
r   povrniti vozne in druge strofike. Ljubljanske gg. na-   ^
F   ročnike pa opozarjam,  katerira   čas no  dopušča za-   *K
\   radi ođdaljenosti mi delo izrofiiti, naj blagovolijo po   &
w   dopisnici  naznaniti  natančno dan   in uro,   kdaj   naj   £
%   pošljem ponj ali ga sam prevzamem.   Vedno bodem   E
L   pripravljen  vsako  najtnanjšu  delo  prevzeti in točno   ,2
L   izdelanega vrniti.                                                             j
3                                        Z odličnim spoštovanjem              *
|                  FRANJO DEŽMAN,     I
C (327—14,                             knjigov«%,                      ^
zdravilni malaga-sekt
po  analizi ces. kr. poskušnje postaje  za  vina v Kloster-neuburgu
jako dobra, prava  malaga,
jako dobro krepčilo za Hlubotne, bolne, okrevajoie, otroke itd., proti pomanjkanja krvi in slabemu želodcu izvratno upliva.
V  Vi in Vt origina'nih steklenicah pod postavno deponirano
varstveno znaroko ŠPAKJSkE TRGOYOE Z VIBfOJ«
ĐURAJ                        HAMU UHO
po originalnih cenah a gld. 2.5O in gld. 1.3O.
^vdleđJ-cinolEa.  xn.a,la.g-a.,   naravna,   carte
Tola,n.c:li.e ljl eteklenice  «ld. a.—, '/a stektenice gld.
1.1O.    Dalje razna fina ln.ozaxao.slsa, vina v origi-
nulnih steklenicah in po originalnih cenah.
V  Ljubijaul: pri gospodih:  Josip Svobođa,  lekar, Wilh. Mayr, lekar, H. L. Wenzel, prodajalec delikates, Gustav Treo, prodajalec  speceriJBkega  blaga.   V Kron|l;  pri gospodu Fran Dolenz, trgoveo speoerijskega bla.^u. Visoki t pri gospodu  Jurij   Deisinger,   trgoveo   specerijskega   bla.sra.    Na Bledu na jezeru (zdravilišče): pri gospodu   U. L. Wenzel,
prodajalec delikates.                 (375—6)
gC Na znamko „VINADOR" in zakonito deponirano varstveno zrnunko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za  obsolutno   pristnost  in  popolno   don^ino.
f Nizozemsto-anierišto paraišto drnšivo.
M£tšticesijoniran» orf c. kr. avstrijske vla&e.
DIREKTNA  vožnja vsak teden b poštnim par-nikoui I. razred
ESE-:-iS-NEW-YORK
v so"boto. JEo^ 3rii^© cene. Najhltrejia        1^—fe^H          Uvritna
vožnja.         F                        hrana.
I., II. in III. razred z vho potrebno opravo na ladiji.
Kai več o prevažani i otob in blaga pove ravnatelj divo v Kollerdaiuu <n nUosemoto-ame« rldko parnlftko đrnAtvo, 9, Ko1<mralrlng na DunaJI.                                                       (716—29)
Išče se
domača učiteljica
dtirim ot okom za ljudski šnlski pouk v iiemSkem jeziku, za ženska roč;ia dela in glasovir. — Ponudbe vsprejetna -A.V4ffii**t INueisribuitm  v AJtlovMčini.         (tiOl—3)
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča                          (330—16)
pivovarna Janeza Perlesa
rr  IjjVLtJljaini,   Slonove   -ulice. ^^^         BUDIMSKA
rjafcćczv
WCj    |   GRENČICA.    J
H             B            Kot gotovo  uplivHJoČe ci.stil no
H            H      sredstvo     priporočajo     najslavnejšt
^^_           ^L    zdravniki   pri    trebuSnih    bolezmh,
^V^           ^fe zastajanji krvi,   zlatej žili,   boleznib
r                 ^9   na jetrih  in   ledicah   ter  Škrofuloz-
nih boleznih, mrzlici, protinu,  spuščajih, zapiranji itd.
Prodaja se v vseh lekarnah in droguerijah.
Glavna zaloga:                (191—lt>)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
H. Nestle-jeva
mokazaotroke*
151etni  uspeH, 21 odliko-      ^-                                 Mnogobrojna
.   ■'.' .     ^^Sef*   ^^^Kr   «ifet*ir*š»-
HvHMtuiii ^^^BSBK^L       vala
(lipi om    4HBH||^F|\    prvih medi-
8 blatili  ^^            P       cinsklh
kolaju.        Tovaroiška znaraka.      aVtOI*itet
Popoltta hrana za majhne otroke.
Nadomestilo za tnaterno mleko, olajšuje odatuvo, je laliko in popohtem prebavljivo ter ae zategadelj pri porota, tuđi «idrn&£eniin pri bolesnih v £e-loVlci  kot huma.
Zh varstvo proti mnogobrojnomu ponarejevanju ima vsakii pusica podp.s izumitelja Ileurl JNcstJć in na pokrovu naslov z vurstvotio znamko central-nega založnika F. Berlyalc<M.
Oomt i>u&lei OO lem*.
Henri Nesti6-jevo
zgoščeno (kondenzovano) mleko.
Zaloge v Ljubljani imajo
€*.   Plceoli,   U.   i»l.  Trnkotijr,   J.  Knoboda,
lekiirji;   nadalje    pa   vso   lekarne   in   dro^imrije    na Kranjsketo.                     (608—1)
Kemptoirtst,
zmoži-n slovenskoga, in  neinškega jezika v beaedi  in pismu ter vajen  knjigovodstva,  vaprejme  8e s 1. oktobrom t. I. Ponudbu  naj   se   pismeno   pošljejo,   njim   se   morajo pridejuti prepisi spriževal.
(«05—2)     Pavel Seemann v Ljubljani.
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
po ziilžaiii cenl.
1.   zvezele: Deseti brat. Roman,
3. zvezek: I. .Jnrij Kozjak, slovenski januar. Povest iz 15. stnletja domaće zgodovine. — II. Spontini na deda. Pravljice in povesti iz »lovenskega naroda. —; III. Jesensko noć moj slovenskimi nolhurji.  Otice iz življenja našega naro<la. —
IV.  Sponi i ni stiire^a Slovenca ali crtice iz mojega življenja.
3.  zvezek: I. Domen. l'ovest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz Casov lutrovsk<> rei'ormacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična pc»vo^t iz uarodnuga življenja. —
V.   Oolida. Povest po reaniftni dogodbi. — VI Kozlovska  »odba v Višnji Gori.    Lepa j>ovei*t iz stare zgodovine
4.  zvezek : I.   Tihotapec.   Povest   iz   domačeg.i    življenja
kranjskih Slovencov. —II. (Irad Uojinje. Povrat za Blovensko ljudstvo. — HI. Klošterški žolnif. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. I)ya brata. ResniČtia povest.
5.   svezek: I. liči niestne^a sodnika. I/.virna zgoilovinsUa
pov.st i/, 15. stoletja. — II. Nentški valpet. Povest. — III. Sin kmeJskega cesarja. l'ovest iz l'i. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tohaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
Zvezek po 60   kr.,     ^----^.              D i j a k i
eleg. vezan po I gld. / i^^ \ dobivajo Jurčičevc Pri vnanjih naroči- / b^tH \ „Zbrane spise" j>o lih velja poštnina I ^^.JT 150 kr. izvod, ako za poBamični neve- \ ^mS^^^) s* naroče skupno zani zvezek 5 kr., \^n2§Pv naJmanJ tleBet iz-za   vezani   10   kr.      x_^/             vodov.
PrudaJHjo se v                       {83—27)
„NARODNI TISKARNI"
TT  XjjVL"bl3eiELl, Kongresni trg,                 (Jledali^ka stolba.
v   fifiiblfanl.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoda   svojo   veliko   zalogo   vseh   vrat   modernih
UVklobukov in kap;~Vii
prt'jt'iiia tmli
kožuhovino in zimsko obieko
orez poletje v shranjevanje.           (199—23)
Otvorjenje gostilne.
Imam   čast   faatitemu   ohčfnstvu   uljudno tiaznanjati, dit sem  v svoj ej  lasttiej hiSi
v vellkem  raengeši imMproli   pivovurne
otvoril
gostilno.
Za'fin« pijace, kakor tuđi za dobra jedila in toCno po-ar ežu\> hode se veilno skrhelo. Pripoiofcvaje se za po-£w»ti iihisk, sem z odli<'tiiii  fipoštovanjt'tii
(58,-3)                                  Marcdl Jenčič.
J. ANDEL-a
no7oizna,ldeni
prekomorski  prah
umori
atenioe, bolhe,  idurke,   mole,  muhe,  mrav-
ljlnoe,  preiiAke,  ptidne   črviče,   sploh vse zu-
žclke sKoiaj  nenaravno hitro in gotovo tako,   da od
*.uže!kino zalege ne ostane nobenega aledn.
Pravi praši.'k se do!.iva v prodajalnici pri
•i. a\ni; 1,-u,
13, Hu8ova (Dominikanska) ulice 13,
V Izubijani pri Albinu BUoarjl, trgovcu. Zaloge. na deželi iuiajo  tatn,   kjer   so   naznanjene po pliiKatih.'                      (2"y—^)
Me s firmo ]
piiporoča po uizkej ceni      J
y Lul3ljani.        |
J. & S. EESSOH v BENU,
Ferdliaatillove iillte h*.-1$$^
(U07—1)                    raspoiU}«r p« poita«m puretigl!               g!d<    ^r.
3' 4 met[a blaga za moško obieko«» ^. ,„,„!„„  3175 3^4met7blaoa za moško oblekoil^z^s J[—
31               Tliffol   Z:1  IuoS^°   °bleko   in  prcvluke kožuhov,   Crn,         Q| ___
4 metra   I Ullul   moder, rnjnv, siv                                                  0|
Z  10 metra Dl3Q3   Z3   OpIlflCB   (tuđi w ženske) modno, I ino         0
¥}o~Zblaga za zimsko suknjo s1^01 rako"10 101—
I nrlfin   OiQlOrol/i   /a   in««*>k'>vo   in   lovsko   suknjo,   v   vseb        O Cfl LUUull    OldJCluM   b«rvah,  135 cm. Širok.    1 uieter                       £ JU
Uzorci in cenilniki zastonj in trunko. :=^ Ncn^ajajoče blago se forez ugovora naziij vzaiue. ^z^
h^                          B             Proti gotovini ali poštu omu   povzetjn po-
^^j___^ ^M   1^*^^     *'"•'*  blngo  za  zimsko   obieko za |fld. 4.'/a in
P^C 1^1^ CP   llc^m    v *Je> VBe P° Ja^° W2kih cenah,  samo tovarniška
^^J I      MMr\W                        zaloga z« eukiio                  (610—1)
FRIDERIK BRUNNER,
r\ I   Q   f^ f\       v ^1*1111' Frolichergasse 3.
^J i JAi V^     ^J«    Uioroi  ae  poiljejo   franko  na o^led,  bo-
■^ ■■ ^" V   ^   ^^ •    grato preslcrbljena  zbirka uzoroev za go-
^00                         spode Icroja&e nefrankovano.
Lovcem v ponudbo!
Priporočam uoojo vadu  zh  liatce,  kuue,   vidre,
ki je jako dobra.    Kar  pri vabi,  poprej   ne gre od iskopča, da se ujame. Ker je cena znizana, velja looAek, zadosti za ćelo  •. imo,   samo  3 |(1«1> 50  kr. s   poukom,   kako  rabiti. Lov bc začne 1. novembra.   Lansko leto   dobil sem  mnogo  | zabvul, ker se je ninog-im dobro oponeslo. — Na prodaj je | tuđi lep   iMtrski  IovhUI   pe», jedno leto  star,  rujave in j sivkaste barve, ki se labko pri meni  poskusi.                        '
A. Stermole, lovec roparskih živalij,
(598—2)           IIikIo pri %atl«ini, »oleuJHlto.
__________________                                                                                                                                                                                                                                                                              i
VC IVepreniaćlJlve ~W
plalite sa vozove
v različnih velikostih  in raznih  baiab,   dobć se vedao  po nizkib cenah pri
R. RANZINGER-JI,
■peđlterjl o. kr. priv. Južne železnloe, v Ljubljani, Dunajika oesta it. 15.            (554—4)
gj: p#l|0i0l«fel wtMfi 5g
ui^JzuanieiiitejSili   tvrdk   po   tovurninUi   cciii   in   sicer:
^eple in ročne mlatilnicc, žitne cistiliitce« slamorcznlcc, robkalnice za konizo, rezilniee za repo in »ekljaliiice,
vse v najrazličnejši velikosti in moči, nadalje sesallllce, potein za jesenski čas vinske in sadne stiskalnice, ^rozdne tlacilniee i. t. d. i. t. d.
Ekonomom, ki ne movejo takoj plaćati teh koristnih in potrebnih strojev ter priprav, dovoljuje se pri kupovanji daljsi plaćilni obrok.                                                                 (49a—4)
Si vallli stroj i v največji izberi, kakor si le misliti moremo, proti ognju varne blag~ajIlice, katerili ni moč ulomiti,  vsake velikosti po čudo nizkili cenah.
^'^^^^-D^T DBTTEB
v Ljubljani, Stari trg št. 1, nasproti železnega mostu.
Prejemlje vsa
v njegov strok spadajoća dela
•v mestu iii na.
d.e±ell.
__
Znano reelno dela.
Nizke cene.
izdelovalec                              274-30)
oljnatih barv, lakov, flrnežev
in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo.
LJUBLJANA. «k fr.^u^r^-'mc.t«. LJUBLJANA.
Samo kemiaio čiste         |
oljnate barve, I in firneže.    I
Prodaja         1
na drobno in debelo. I
Najnižje cene.      j
LEOPOLD BLDMAUER,
3 jermenar in samoizdelovalec pravih angl. sedel,
j\                       v Ljubljani, Stari trg,
1    zahvaljuje se svojim (»štitim projeranikom za doslej doSlu  naročila in  pripofia
?          istim, ki jezdijo:                 istim, ki se vozijo:
J nrava a&ffleika sedla iz svinjskoga konjske oprave najHegantneje iz-1 usnja za gospe in gospode, najfi- delane za equipage, kakor tuđi v *J   neje   in    elegantno,    kn kor    tildi   bulj       prosti  izpeljavi, konjske Oprave Z*
3 prosto izdelana; ledlarske oprave     delovne vožnje (Struifeeachire), vse iz pristnega Hng'oškrjcfi   usnja;  azde     razne   potrebičlne    za    konjske si  za jezđeoe ima na iztutro, isto tako     hleve,   velika   zaloga  voznih  uzd i    biće za jezđeoe, stopioe za Jez-                           itd. itd.
3N deoe (Steigbtigel),  octrog-e  itd. itd. Vse  v  to   stroko   spadajoče  stvari   dobe   se   cend,   pošteno   in jl                                      hitro v moji zalogi.                          (491—4
^bs^tt         JŠ             đ
Najboljse sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva a čudovito silo tor prežonc hitro in gotovo vso mrčese, da od njih ne ostane niti Mledu.
Popoliieiit unići Nteulcc in E>   Ihe. Temeljito prežeue Niirke in ujili /-iilv^o i% kuhinj.
l*rož«'ii*» lakoj uioie. Hifro  nitN osvoImmII Nitnili muli.
Var ujo   dotiiaoc   / i v u I i   in   raMtlinc mrćoNov in zaraili njili naMtalili  l»olt'%uif.
l*(»l»oln4Mii  prvkMie iiNi na u Su vi it«l.
flsy Pazi   niti   86   dohro:   Kur  se v uimriii   pit|»irji   prodajtt,   ni
pr;i\;i Zadit'rlova sjn-cijiilit^ta. *9ig
Satno   v   originalnih  stek lunicah  dohiva  so  printun   in   po  ceni v glavni zalogi:  J. ZAi'HKKL,   Dunnj, 1., Ciol«]ackmlf«lKanNe S£.
Izubijana: Miii. K;istnc>r.                   Celje:           J Kiipterschmidt.
„           Jan. Ltikinatm.                      „                F<rd. Pelle.
„           C. K.iriutfvr.                           „                Tiaitn  & Stieger.
„           Pett-r L.issnik.                      ^                Alojzii   \Vallaud.
„           VlKt'»r .ScJiifier.                     „                I1'ran Zanggor.
„           Još. Trriiun.                   '        „                Jloči-var & Znpan.
„           (riist. Trco,                     , Oeloveo:      liratj« Koch.
„           H. I.. Wonzl                   ;         „              Ign. Tsehauner.
„           Jan   Kd.  VVtitsche-rjevi          „              Ilatlieyer  & Folfcinig.
nasludniki.                  '         „              Karol Ziur.
„           5i:hti.ssui£ & Weber.      ',         n              Valentin Trost.
„           Jos. Poženu.                            „              Ed. Posselr.
Zagreb:       S. Al.-xaudur.                 '         n              Sigmund Hiisaler.
„              L. Hilm.                         ,         „              F, Terdina
„              Jos (V.criiisik, lokar.     '         r              Simon Jaritz.
„              II. JoHkievvicz.               i         „              B. G. Kosst)achor.
j          3              Kaisei- & Lux.               ,         r              G. Hurkataller.
n              A. E. K»tkic.                 j         „              Alojzij Fucha.
n              D. Moiidccar.                           „              VV. Thurnnvald.
„              G. I'oppovits.                 i         n              Emil Sjpitra,
J. 1'ospiHchi.                          n              H«n. Kern.
„              Fra« Seas.                     |         „              A. J. Egger, lokar.
„              F. Sclnvarz.                     Badoljloa: A. Koblek, lekar.
O.Willer.                                                                        (o84~i>f
Prva Brnska manufaktura sukna
in razpošiljalnica kurentnega blaga
FIIJP1 TICHO v Brnu, Gospodske ulice št. 13
razpo&lja proti pođtnenau povzetju:
TlrnaLn   aul-nn   iz   popolnetn  oiste  volne,   za Jesenske in sltuske l.  Ul IIOKU   SUIVHM   „bleko, 3-10—3-20 metra dolgo, za popolnem raoSko obleko, «l<l. 4.75, 7—9 a. v.
IT.  UgrtaCl,  210 metra dolgo, v vseh barvah, «ld. 6—7.5O a. t.
ih Jesenske in zimske hlače, ™.metra dolffO( Kld* *-* 50 iv. Manufakturnega in kurentnega blaga JSS ; ^
in se na željo poSljejo coniki in uzorci vsega blaga franko.                 (611—1)
M.              Zahvala in priporočilo.              ^
■^jp"           Podpiaani  posastnik  že nad 70 let v Celovci   obstojećega   "v^
•^^-            aV                                                                                             ^^
«£&.  zahvalnije se udano mnogobrojnim častitim gostom / i.dosetlanji blagovoljni  ^^
J>X   obisk in od mnogih  strani]   skazano   zaupanje;  hkratu  prosi  se  za  daljni   >?Vn
Jx^  obisk p   n. poMijoče   občinatvo s Kranjskega,  za  kar  se bo prizadev.-:! ča-   J>§^
^S^  štitim obiskovalcem  postrefii   najboljse  in najsolidnojse s sobttinf, Jedili   ~S&
^Ss   in pijnC'Hiut. Poletne meseco je oclprt polog hotela j«d«m   najlep^llt In    >^
\\s~  največjih vrtov incNta z velikiiu Rtalonoin« kjcr se pri VHakem vre-   ^^
<^«>-   inenu ('astitira obiskovalcem v vaakem ozini pazno in cend postreže.                vv
<^^-               Zlasti   pa opo-arja   podpisani   na  dobro  priskrbljeno   zalo^o   nnj-   •££>
<^o-   boljNih, priNtuili In nepokvurjenlh pijnč. avNtrijHktli, tirolskih   -£>>
,^£C   iu MillierHkili vin, najltnejesju K<klnltfi>HiiHer-|cveKn pivu. Gorka  -C^
^>V   in ■»■'zla Jedila ol> vsukeiu dncvneiu ćaeiu.                                     5§^
<^^»   bjjj La»tni oinnibuH jo pri prilio<lu vsakega vlaka na razpo]agan,jo. sjpj   -<?>>
<S^>-                                       Z velespoštovanjem                                                                 ^^>
^                                          C^. ^ii.ion.             <&
^>  (455—5)                                          posentnik „hOtela Sandwirth" v Celovci.      X^
' ^ j*rM>&m^              Lekarna        \
^^TRNKOCZY
I   poleg1   rotovža v X^j«l>lj»iii, C
f                                               hkratu                                          V
II              H0ME0PATIČ1TA LEKARNA.         V
Zaloga vseh doma-    _^S;^^
cin   m   inozemskih  ^"jS^^^=
specijalitet.                          ^-^
Zaloga zdravilnih in kosme-
tičnih|mil, parfumov in kos-
metičnih izdelkov.
W                       Za poletno saisono se posebno priporoča:                       5
*   Malin?»ni   eaL-    iz »»»svežjih gorskih  malin  napravljen,   zmešan s soda-   C ^X   -Ificilllltilll  &UHy  vodo  ali nekaterimi   kapljicami   halierične  kisline,  daje  J ]&      prijetno, hladilno pijaco. V, kg. 45 kr., 1 kg. 80 kr. s steklenico vred.          5
H   Ma7i1a   <7»   ClkIlW'f1O   TlPfrp   ^rot' 80lnčn«m   pegam,   ogercem,  mozu-   €
JJ   ITlrtAIlU   Zd.  hUIHLIl^   |»"5^   Ijein, rudećici obraza itd. Kožo ohranjuje   1
j£      vedno  belo,  gladko,  Cisto  in  nežno ter daje obrazu   mladostno  Bvežost. —   5
V^       1 lonček 50 kr., glvcerinako milo zraven li? kr., vknpe 62 kr.                          J
W   \[j17|Ia   «7ft   Llirin   n^P^fl     N»jboljse in najgotovejfle   sredstvo proti   ?
*   lUa/illU   /irt   KUlja   UljCOtt,   kurjim cćesom in utrjenju kožo na nogah.   J Vk      Treba je samo trpeči del  namazati s ćopi čem in v kratkeuj mine vsaka bo-   S \j      lečina in vsakersno utrjenje kože.    Steklenica z  navodom, kako se rabi, in   r ^v      ćopičem 40 kr.   0 toj izvrstnej tinkturi prišlo je mno^o pohval.                    3
TS   Dll\mat\n<i\u   lnPP^P<iIli   nra^pk    najboljSe in uajgotovejše sred    J
W   l^allllttllllSIVl   HICI Lcolll   JHdoCIlj   8tvOj   da  so popolnem uničijo   %
^5      '" »dpravijo vaakovrstni merčesi, muhe itd.   Po 20 kr. i u 40 kr.   Kazprsilni  ?
*       aparat 30 'kr.                                                                                     (494—7)  J
*   Ir^* Ti izdelki in vse drupe nenavedene  sloveče  specijalitete raz-  3 \2  pošiljajo  se  po   nizkih   cenah   in  sveže   vsak   dan   po pošti. "^Wf  i
Izdateij iu odgovorni  urednik: Ivaa Železuikar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".