Leto LXVL, št. 296 Ljubljana, sobota 30. decembra 1933 Gena 1^^^^^^^^^ ■HHI^HHBHB ^^MMI^^ aBHi ^^^^^^HHH^B ^HB^^B W Bi^^^^^^^^ ^^^^^^"^^^^^^^ ^^^^^^^ iznaja rsak dan popolđne, iz vr em Si oedelje ln praznike. — Inseratl do 50 petit vrst * L)tn 2.-. do IOO vrat A Dm 2..*>O, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji lnseratl petit vrsta Dio 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vraćajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3123 ln 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajskl trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanaka eeiti, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 6a, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem Cekovnem zavodu r Ljubljani St. 10.351» PREDSEDNIK RUMUNSKE VLADE DUCA ŽRTEV ATENTATA Sinoči je mlad dijak na kolodvoru v Sinaji s štirimi revolverskimi streli umoril ministrskega predsednika in hudo ranil njegovega spremljevalca — Pređsednik vlade je postal dosedanji prosvetni minister Angelescu Bukarešta, 30. decembra, r. Sinoči okros 21. je bil na kolodvorai ▼ Sinaj! Izvršen atentat na ministrskega predsednika Duca. Atentator, mlad dijak, član »Železne garde«, je oddal na ministrskega predsednika pet revolverskih strelov in ražen tega vrgel proti njemu še ročno granato. štirje streli in deil granate so zadeli ministrskega predsednika, ki je bil na mestu mrtev, peti strel pa je »mrtno nevarno ranil njegovega spremljevalca, bivšega bukareškega župana Costinesca. Atentatorja so prijeli. Truplo umorjenega ministrskega predsedni-ka je bil zaeasno položeno na mrtvaški oder v kraljevem dvorcu v Sinaji. Se v teku noči je kralj Karol poveri! najstarejšemu člana Dncovega kabineta, prosvetnemu ministru Angelescu mandat za sestavo nove vlade. Angelescu Je v celoti obdržal dosedanji kabinet. \At mesto prosvetnega ministra je prevzel novi minister. Nova vlada je v teku noči bila zaprisežena in je davi imela svojo prvo sejo, na kateri je sklenila obsežne varnostne ukrepe, da zajamči red in mir ter nemoteno nadaljevanje viadnih poslov. Bukurešta, 30. decembra, g. O atematu na miniMrsive&a isit^evuifoa s© oo/Jiavaio uaMeunje pourooiiobii: AiiiiiStTMii prcidne s>i>rejet v avuijenci pii kraiju ivarom na uvorcu v ^inaji. OKiog 18. je zaputili dvt>*r m se jHAial v viio svoje&a pnjateija, bivbe&a tm-karesiiega župana CoMinesea, pri ka-terem je bil na večeru. Ker je noiel z vecernim brzovlakoin, ki iKlliiija nor-maino ob 21.10 iz bmaje v buuatebto, odpoiovati v prestoinivo, se je oorog 21. podal v spreinstvu Costinesea na kolodvor. Vlak pa je ime>| zaniuuo. V trenutku, ko ie Jjuca v spreinstvu Co-stinesca stopil na peron, so ođjeHnili revolverskl streli, obeneui pa ie e&s-pkKlirala tuđi ročna granata, ki jo je vrgel edeei iz med atentator je v. Uuco so zadelj štirje revolverski streli, ražen tega pa je zaciobil bude rane od granate ler je bil na mestu mrtev, docira je peti revolverski strel zadel Co-stinesca, ki je nevarno ranjen. Costinesca so nemudoma prepeuali v bolnico, kjer so ga taKoj operirali. Njegovo stanje je zelo kritično. Truplo Duce so prenesli najprvo v pišamo postajenačelnLka, od tam pa so po naročilu kralja pcepeljali truplo v kraljev dvorec, kjer je začasno polo-ženo na mrtvaški oder. Atentatorja so tanoj aretlrali. Piše se Nikola! Constantinescu ter je absol-vent trgovske visoke sole in član »Ze-lezne garde«. Pred razpustom »Želez-ne garde« ie kandidiral pri zadnjih parlamentarnih volhvah v okrožju Fo-garas. Bil je v spremstvu dijakov Bela Macija m Caranicia, ki pa sta v spk>šni zmedi, ki je nastala, pobegnila in ju zasledujelo. Pri atentatorju Constantinescu so našli še eno ročno granato. Vest o atentatu Je brla takoj javljena v Bukarešto. Prestolniški listi so izdali posebne izdaje. Atentat je izzval v Bukarešti silno razburjenje. Pred re-dakcijami iistov čakajo velike množice nadaljnjih poroci 1. Kakor je ugotovila prva preiskava, sta bila v družbi atentatorja tuđi še dva druga člana »Železne garde« in sicer kavarnar Joan Calimati iz mesta Cirtucai in neki Joan Dofseniraae. Oba sta bila aretirana. Nj še ugotovljetio, kdo Izmed are-ttranih je prav za prav vrgel ročno granato, ki je v glavnem povzročila smrt ministrskega predsednika in nevarno ranila njegovega spremljevalca. Vlada se je takoj po obvestilu o atentatu sestala k seji in izdala stroge varnostne ukrepe. Obenem je bilo sklenjeno, da se zunanjl mlnrster Ti-tulescu, ki se mudi na odmoru v St. Moritzu, brzojavno pozove v Bukarešto. V političnih krogfh se razumljivo še malo razpravlja o naslednicu Duce kot šefa vlade in liberalne stranke. Kot nairesneiši kandidat pa Se splošno imenuje Angelescu. Bukarešta, 30. decembra, r. V teku današnjega dQpo!dneva je sprejela rumunska vlada nebroj soža!nih izjav iz vse Rumunije in iz inozemstva. Med prvimi sožalnimi brzoia\^kami sta brzojavki ius:oslovenskee:a ministrskega predsednika dr. Srškića in ju-gasiovenskesja zunanjega ministra g. Jevtića. Prav tako so z izrazi naj-ostrejše obsodbe grđega zločina izjavile vladi sožalje tu-di vse mmunske politične strantke. Georges Bratianu, ki ie bil na glasu, da je največji politični Ln osebni nasprotn.ik pokojnega Duce, je v toplih besedah izrazil svoje sožalje pokojnikovi vdovi. V'si današnji iisti so izšli crno obrobijeni in posvečajo tople nekroio-ge velikemu rumunskemu državniku. Pogreb bo jutri Pariz, 30. decembra. AA. Iz Buka-rešte poročajo, da bodo trup'o pokoj-nega Duce danes prepeljali v Bukarešto. Pogreb se bo vrši! jutri na državne stro-ške. Smrtni ostan-ki pokojnega državnika bodo po-kbpani v Maltapesta na pi>sestvu po-kojnikovem. Vsi današnji bukareštaaski listi so izšli čmo obrobljeni. številne aretacije Đukaresta, 30. decembra, r. V teku noči je policija izvršila številne areta-cije č!anov »2elezne garde«. >2elezna garda« je neke vrste fašissična organizacija v Rumuniji, ki že delj časa rovari proti režimu in se je hotela slično, kakor Hitler v Nemčiji, polastiti ob'asti. Zaradi tega je vlada že pred tedni to organizacijo razpustila. Atentat na ministrskega predsednika Duca se smatra zaradi tega za čin mašče-vanja. Zato je policija v teku noči aretirala vse voditelje »2elez.ne garde«. Le predsedniku Codreanu se je posrećilo pobegniti in ga d osi ej še nišo izsledili. Njegovega očeta so are-tirali v trenutku, ko je nameraval vstopiti v vlak, da bi se odpeljal v inozemstvo. Preis.kava se vrši z vso energijo in dosedanji rezultati kažejo, da je atentat delo tajne zarote razpu-ščene garde. Bukarešta, 30. decembra. Ponoči so prijeli tuđi generala Kantakuzena, ki je po aretaciji Codreana prevzel vodstvo »Železne garde«. Odmev v Francijl Pariz, 30 decembra. AA. Vest o umoru rumunskeda premierja je v Franciji povzročila globoko oSžalovanje in je vso iflvnost ovjnnila. Vsi listi oštro obsojaio zločinski umor in porrbMajo tuđi to n-iložnost, dn zfloofavlia'o Rumuniji prijateljstvo frenco-skeCfl naroda. Ob tem tras:čnem dogodku. pisc »Petit Par^;en«. se v«a Francija iz v^e^a srcvi vri-družuie naTodni žalosti ncš'h ni"iur!*;V;h prijateljev. Listi se dalie izprašujejo. kakš-ne posledJce utegne imet: ta zločin, in vsi soglflšaio. dfl bo vlada znala zatreti Tnoril-ske težnje in ktr:i?;ke«n kancelar:a DoMfussa in o«tro ob-soia terorist'čne metode, ki se j:h tv^^Iu-žuiejo mo/emski posnematci hitlerjev«ke«a Slanja »Oeuve« piše: Nemidna tragična smrt prodsedn:ka mmunske vlade je pršla v trenutku, ki je posebno težak v Trmun->k' pnl-irki. 7«tn ie danes še n^-euranieno govorit' o posled-cah, ki jib bo imel ta umor. Todi posledice utegnejo biti zelo resne V »Echo de Pari?« pravi Pe^tm^^: Zdai ie n« Angelescu, da nadal;uje delo. Ril je eden izmed najzvesteiših prii^telev Jeana Pr<»t;an4 in je prežet i«*te polit'čne trad t ;e Upati ie. da mu sprico nevarno->ti naroćnn kmetska stranka ne bo odrekla r»odrc rr Tuđi »TonrnaN ug;ha o posledi-cah m pravi: Z^nanieno'itič^a «mer Rumunije se par ne bo spremenla. zakaj Rumu-n'ia ima srećo, d^ stoji na 5elu niene diDlo-mac-ie T^tulescu. mož. č'gar avtor;tf*tfl stoji n.id vscm" r'val:tetami. Todfl smrt Duce od-pira vprašanje notranjesa nasledstva. ki ;e :zredn« koćliivo 2eleti moramo samo. da b: strašn- zločin pripomogel k združ'tvi vseh entrgii in ljudi, ki so dobre volje. Ru-munija se bo najlepše oddolžila žrtvi, ki !o !e moral prestati Duca, če se bo zjjrnila o79 v Rufcare»ti. Njegov ofc» je bil ge-n^ra«lni direktor romm^kih železnic, mati ie bila iz rodbine Ghika. Studiral je v Bukarešti in Parizu tar na pariški univerzi pro-moviral za doldorja prava. V prakličnem živli^nju ie bil neka; Časa sodnik, na^o se ie na p>sveiil zadružništvri in i? po^al 1. 1907 d;rekior centralne blasraine romuns»kih Irud-°klh bank. leteća leta ie postal kot prieCaJ lib^rnlne stranke tuđi Čl-an parlamenla. v knt^r?m i> deloval ne-pretrcroma do e^'oie tra^irne s-mrti, zlasti na goepodar^kem in socia^n^m noliu. Pol?s obeh Bratianov je-bil eden nalodlionoiših voditeljev liberaln* stranka, ki nu je k">t kon^ekv^Titnptnu or rrani7-fi'toriti ter nadarienamu govorniku dol zna vpliko zp.hvalo. V kabinetu Joneh Bratiana 1. 1914. 1? bil Diwa imenovan za r>r>*vetne;no ie pa v Jaf*;vju ptonil v ^tike s T. G Ma*»nrykom ter 9. fe-bniarja 101R. skupno z P>rati?novo vlarlo dfimis'onirnl. Ob kon-cu iRtPTa leta i? v nov?ro kabineti Bratiana nrevzPl niini«tTvatvo za kmetij^hro. Takrat je bil 8prpipl>5ne2a priznanfn. V nrui^m kab?nr»fii BT"»t:nna i? portal 1. 1919 minič:t*r zTin.nn'ib del. ^tiri lota ie vo^'l Tiinnnio P*>* litiko Rom'.iniie, za^onal ie drŽTvo na zbo-rovanjih Društva narodov, bil ie tuđi ed^n pr\ih robom'kov za sol'f!r>o zcrradb") Mile a^*rtpt<^. ZarnHi »aivoie osobni? in politične integritete |e bH Duca r.apo«l-e«d pokl5ra*n v zrdnii Vrb:ne>t Joncla Bratiana 1. 1927. Ta TNortfeli ie obdr7.il t idi, ko ie pr^v7*l Vint'la Bratianua minT^tn=.ko prprii«toinil v novembru 1. 1928. r>o od^to^Ti VnMf Voevođa- pa mu ip bilo Isto* ?fpomladi pov^rjeno ministrsko predeed-etvo. Vodilni položaj v liberalni stranki si V* Duca utrdl zla^ti no fmrti J>nela Bratiana; nierova zasluga je, da ee \č po povratlcu Karla II. nien nepnietni Tvol-o/ai bietveno zboljšal. Dura ie naetopil takti^rK) s»pretii?1-^p- knkor Vintila Bratianu ter ie s>odfloval r»ri memoT-andu. ki cm ie Vintila Bratianj v hiliju lf>r^O. na p\x>\\ poti v Can.>=««io izro?il kraliu. ? po«re-do«\'aniem med kr^liem in voreiel v avdiienco. Po gmrti Vintil** Bratianu i? biT Duca v decembru 1930. i7vol i *n za prefi»e.1nika li* bf»raln» ?tranke ter ie ob nrevzem i t? funk. ciie izjavi }e, da bo tuđi v bodoče samo v zv?*3tf službi narofla in kralja. Potrditev maribcrskega škoSa Beograd, 30. decembra, p. Na predio? ministra pravce je Nj. Vel. krali nodnisa! nfcp.*. s katerim se odobrava imenovanje pomožnesra škofa rtr. T^a.na T^m^^.^a za ^kofa lavairtiTTPVe &Vof!ie v Mariboru z mesefno plačo 10.000 Dtn. 1N0ZEMSKE BORZE. Curih. 30 decembra Pariz 20.24, "Lem don 16.88. Newyork 333__, Bruselj 71.75. Milan 27.10. Ma^rM 42.45, Amsterdam 207.50, Berlin 12325, Duna} 58.10, Praa 15.34.50, Varšava 58__, Bukarešta 3.05. Softolslfca društva ln on?an!zac?|e Narodne odbrane t LluUJanl !n okofici s sodelovanjem ostalih nacionalnih organizadj prirede v petek 5. ianuarja 1934. ob 20, v sokolski dvorani na Taboru manffestaci]-sko zborovanje v proslavo 5. obletnice šestojanuarskega kraljevega manifesta. Dve konSerenci Male antante Dne 6« januarja se sestane v Pragi Gospodarski svet Male antante, 8. januarja pa v Zagrebu konSerenca zu- nanjlh ministrov Praga, 30. decembra r. Dne 6. januarja se sestane v Pragi konferenca gospodarske Male antante k svojemu prvemu sestanku, da prične Lzvajati gospodarski del no-vega statuta Male antante. Podrobni program in gradivo za prvo koeiferenco je bilo pripravljeno že na predkonierenci, ki se je v začetku decembra vršila v Beogradu. Program praške konference obsega naslednje točke: 1. Sestava seznama blaga, ki pri-haja* v poštev za medsebojno temenja-vo med državami Male antante za gospodarsko periodo 1934-1935. 2. Določitev osnovnih smernic za stalno sodelavanje Narodnih bank vseh treh držav. 3. Ustanovitev slaipmega statistiS-nega urada. 4. Izenačenje trgovinske zakonodaje ln medsebojna prilagoditev ceu. 5. Enotno normiranje v poljedel-stvu in industriji. 6. Ustanovitev centrale za sodelo-vanje predmetnih ustanov, kakor so železnice, pošta, brzojav m telefon, brodarstvo, in v zračnem prometu. 7. Ustanovitev skupne gospodarske centrale Male antante, k! bo urejevala medsebojno izmenjavo blaga in usm^T-jala izvoz. Praški konferenci prlpisujeio ne samo v državah Male antante, marveČ tuđi v ostalem inozemstvu največjo važnost, ker bo praktično gospodarsko sodelovanje Male antante služilo za zgled vsern ostalim državam v Po-dunavju. Beograd, 30. decembra, r. Dne 8. januarja se sestanejo v Zagrebu zn-nanji ministri Male antante k prvi redni konferenci po ratifikaciji novega statuta Male antante. Z ozirom na splošn; mednarodni položaj pripisujejo tej konferenci v vseh mednarodnih političnih krogih največjo važnost. Konferenca bo trajala do 11. januarja in bodo na njej raz-pravljald o vseh pere-čih mednarodnih problernih, ki se tl-čejo držav Male antante. Skupno sta-lišče bodo objavili v zaključnem ko-munikeju. Po konferenci odpotujejo vsi trije zunanji minrstri v Ženevo na zasedanje Društva narodov, po ženev* s^kem zasedanru pa bo posetil če§ko-slovaški zunanji minister g. dr. Benei Sofiio in Atene. Hrastnik v letu 1933 V znamenju bede in pomanjkanja stopa nas rudar, naš kemičnJ dela- vec in naš steklar tuđi v novo leto Hrastnik, 30. decembra. Kot ostali industrijski kraji TPD, tako je tuđi Hrastnik stopil v novo leto v obje-mu bede in pomanjkanja. Svež je bil še spomin na strašno katastrofo, ki se je dogodila v rovu Ojstro in tako ie pač naš rudar stisnjenih rok in lačen začel v letu 1933 De'no pomanjkanje rta roči 1 in pre-tirana racionalizacija ki je bila vsa izvedena in prevaljena na naiš'bkejše rudarje-ve rame sta povzročili vedno večjo bedo, katere ni omilila niti z;ma, ta edini up lačnih trpinov. Edina nada so bila nova pokajanja med državo in TPD Ceprav je država kljub temu. da je Inhko krila svojo potrebo v veliki meri iz državnih rud-n'kov, vendar videč obunen položaj delav-stva, naročila vsa i delno zvišala. Toda kmalu po tej pogodbi so bile izvršene številne redukcije deMvstva, pri katerih je bilo prizadetih veliko število družinskih očeov. Beda je rastla, vse na5e časopisje se je bavilo s prilikami v trboveljsk'h revirjih. pokrenjene so bile številne nabiralne akcije, ki so s:cer lepo uspevale, nišo pa mogle zmanjšati «orja, ki vlada v teh ža-lostnih kotlinah. Prehrana prebivalstvu so poletju postale borovnice in solata, jetika je imela zato lahek posel, posebno med slabotno deco. Akcija rudarskih žen je razgibala ne samo Hrastnik, ^rbovelje in Zagorje, temveč vso dravsko banovino in drž-avo. Razmere tuđi do danes nišo bolj-še in stopa naš rudar, naš kemični dela-vec in steklar, z malo upanja v izboljšanje v novo leto. Da vsaj za silo prehrani lačno deco, je začela dne 11. juli ja zopet poslovati šol-ska kuhinja ki je prenehala s prehrano koncem šolske^a leta 1932/33. Povod za zopetno otvoritev je bila že omenjena akcija žen, in pa nalog banske uprave, da se ponovno otvori. Kuhinjo, ki jo vodi z vso požrtvovalnostjo vzorna vrtnarica gdč. Amalija Gregorićeva, vzdržuje jo pa deloma rudnik, ki je dal tuđi potrebne prostore na razpolago, deloma pa banska uprava, ki prispeva iz bednostnega fonda mesečno 3200 in sicer od početka novembra nudi dnevno 100 šoloobve/nim otro-kom skromno, a tečno kosilo. Ražen tega razdeli kuhinja dnevno l?0 porcij no če-trt litra mleka šolski deci. To akcijo je podprl glavni odbor RK s podporo 5000 Din. Razdeljevanje hrane nadzirajo na deški soli učitelja g. Roš in Hofbauer. V tekočem letu so bile ustanovljene tri nove organizacije in sicer Narodna odbrana, ki je z dosed*injim svoj'm delom dokazala, da je v Hrastniku nujno potrebna ter kljub svoji mladosti beleži v:dne uspe-he. Streljačka družina ni prišla do prave-ga razmaha radi neurejenega strelišća. upamo pa. da bo bodoći odbor rešil tuđi to vprašanje. V zadnjem času je bila ustanovljena Narodna strokovna zveza. ki pa že ni več organizacija, temveč cei pokret hrastni- Ske^a delavstva. Tuđi CMiD b\ ostalo or-ganizacije nišo »pale temveč so vršile ivoj program in svoje poslanstvo, kolikor j» bilo v danih prilikah mogoče. Za nami je zopet leto dela In berb* bede in obupa, umiranja in rojstev. Stopimo pogumno v novo leto z željo, da hl delo, ki edino more rediti delavca in ostalo prebtvalstvo Hrastnika, zopet »avlada-lo v tej sajasti kotlini. Konstituiranje PZ Ljubljana. 30. decembra. Na svoji danošnji seji se >o konstituira lo načelstvo Pokojninskega zavoda. Vrs.il« so se volitve v upravni odbor ter v rentno in revizijsko komisijo. Za predsednika jo bil izvoljen za dobo prvih dveh let gosp. Adolf R i b n i k a r, za njegovega namest-nika g. Josip Kavčič, za nadaljnjo dobo treh let pa za predsednika g. Josip Kavćić in za namestnika g. Adolf Ribnikar, oba iz skupine delodajalcev. Iz skupine deloje-malcev sta izvoljen« za podpredsednika za dobo pet let g. Ivan Tavćar, za njegovega namestnika g. Joško Zemljič, za člana uprave odbora je bil izvoljen za dobo ene-ga leta g. Avsenek Ivan, za njegovega namestnika g. Tone Kralj iz skupine delodajalcev. Iz skupine delojemalcev pa sta bila izvoljena kot član g. Vlad mir Vrančić in g. Ludvik Stih za namestmka. Z& člana rentne komisije g. Ferdo Pintar, za namestnika g. Josip Dermastja, iz skupino delodajalcev, a iz skupine delojemalcev g. Fmnc Volčanšek, namestnik pa g. Joško Zemljič. Za člana revizijske komisije na-čelstva za delodajalce g. M«ks Obersnel kot član in dr. Juro Adlešič kot nainestnik. Vremensko poročilo Bistrica-Bohinjsko jezero, 30. dec. ob 7. zjutraj: —1, oblačno, 120 cm snega. novo zapadli sneg južen, smuka neugodna. Kranjska gnra-Rateče-Planica, 30. dec ob 7.: Barometer se dviga, v višinah me-gla. dežuje s negom, 130 cm snega, sanka-lišče uporabno. Vršič in Tamar 350 cm pršića. Krvavec: —4, 20 cm novega snega na zmrznjeni podlagi, smuka idealna. Kočevje: —1, zelo oblačno, mede, 5 cm novega snega na podlagi 40 cm, sankali-šče neupornbno. Smučarski dom Ilirije, 29. dec: Temperatura 0. vreme južno, mirno, na 120 cm podlagi 40 cm južnega snega. Dovje-Mojstrana. 29 dec: —3, sneži, mirno. 5 cm novecla južnetev 206 Ljubljansko občinsko gospodarstvo Zanimivo predavanje župana đr. Dinka Puca — Novi proračun bo znašal okrog 46 milijonov — VpraSanje elektrifikacije Ljubljana, 30. decembra. Snoči Je naAe agilno Obrtnižko druđtvo povabilo župana g. dr. Dinka Puca, da Je predaval o mestnem gospodarstvu. Vrtna dvorana restavracije Zvexde je bila polna obrtnikov In tuđi drugih interesentov, slasti pa trgovcev. Med drugimi smo pa opazili tuđi predsednika trgovskeg-a druStva »Merkur« g. dr. Fr. Windischerja, zastopnika industrijcev gg. ini. š u k 1 j e-t a in dr. G o 1 i o, zastopnika ZTOI tajnika dr. Pretnarja in člana atavbnika gr. Ivana B r i c 1 j a, predsednika okrožne-gra odbora g. Pristava s tajnikom gosp. š u b i c e m, občinske svetnike g. Freli-ha, Sos sa, Košaka, "L om barja, Seuniga in dr. Modlca, zastoprrlka Gremija trgovcev g. V e r b i 6 a, več me-stnih uradnikov z direktori em elektrarne gr. inž. Tomcem na čelu in mnog-o drugih reprszentantov naših gospodarskih krogrrv. Predseđnlk g1. Rebek je pozdravil predavatelja g .dr.* Dinka Puca In razne zastopnike, čeg, da imajo na mesrtnem gospodarstvu nojveč interesa uprav obrtnik!. Da ne bo napačnih infornsaci] župan đr. Dinko Puc je v uvodu tzjavil, da ne govori 29 je bila še dobra gospodarska konjunktura in zato je bilo financiranje lažje. Proračun je tedaj zsasal 54.000.000 Df;^ ki ga Je pa mešcan-stvo lahko prene^o, ker je dobro zaslužilo in državne d^tve že nišo bile pretirane, banovinske doklade so bile pa tuđi še majhne. Prišla je pa kriza in država je moral£ pričeti štediti in je đel svojih stro. Škoy prevalila na banovine in občine. 2rdaj mora občina vzdrževati polno državnih institucij. Tako me^to plačuje učiteljske stanarine, vso policijo, sresko načel-stvo ljubljanske okolice, vojaški urad, po-sredovalni urad, izterjevanje davščin, dostavljanje dopisov državnih urariov, maga-cine za predmete, ki jih je davkarija za-rubila, Žensko realno gimnazijo itd., kar znasa nad 4.200.000 Din. V zadnjih letih smo bili prisiljeni znižatl proračun od 54,000.000 na 45.000.000 Din. Pri tem smo pa 9 do lO^v- plačali za državne izdatke ter za nova bremena tuđi Se 4,000.000, tako da je mestni proračun sedaj monjšl prav za prav za 13.000.000 In se zato tuđi za teh 13,000.000 morajo rnižatl izdatki ter za toliko manj porabiti za koristi mesta. DavSčine je občina znižala Občina ni zvisevala, temveć le zniže-vala davščine ter doklade, ki so se zni-Žale od 60 na 50To. Prav tako je pa zni-žana tuđi vodarina, gostaščina, prenočni-ne, takso za obisk gostiln in mnogo drugih takih taka in plačil. Prav znatno se je TU i žala cena električnega toka, vina. vode in tuđi poarrebov. Ražen tega se je pa tuđi uiitnina znižala za 4,000.000 Din, poleg tega pa 80% užitnine ne plačajo Liub-ljančani, temveč tišti, ki živila pripeljejo z dežele v mesto. Ne smemo pozabiti, da ne plaćamo več zaradi občinskih dajatev, pač "pa zaradi banovinskih in državnih davščin, saj banovinskih doklađ plaćamo 77TV, a občinskih samo 50^, vendar pa od banovine prav za prav ne čut'mo nič. Za omiljenje stanovanjske krize Tuđi za omiljenje stanovanjske krize Je mestna uprava storija ogromno, ražen tega je pa podžigala tuđi privatno podjet-nost. Leta 1919. je z?radi1a Ljubljana le dve novi niši, leta 1920. samo 16. in leta 1921. 35. Tako je počasi građbeno gibanje raslo, dokler leta 1927. Ljubljana ni dobila 105 novih hiž. ali v vseh devetih letih skupaj 427 novih poslopij. Kakor je prevzela sedanja mestna uprava v roke gospodarstvo smo imeli leta 1928. že 162 novih hiS. leta 1929. smo jih zidali 153, leta 1930. 194. leta 1931. pa ćelo 240 novih hiS. a leta 1932. je j-adbena podjetnost zaradi gosr>odarske krize padla spet na 128 b*S, vendar srno pa v petih Tetfh zaradili 877 novih hi§. Tako je Ljubljana pod se-danjo mestno upravo v 6 letih dobila v*C kot dvmJomt toUko hlfl, kot pod prrJtaJinrH npravMnl v 9 l«tth. Podobno je tuđi z industrijsklmi zgrad-bami. ki smo jih v devetih letih dobili 47, v petih letih sedanje uprave pa 56. Opo-sarjam, da te Itevilke navajajo podatke le do srede lanskega leta, o-benem pa tuđi moram poudariti, da el ne želim v naSem mestu velik© industrije a po 5000 in več deJavci. Investicije in regttlaci|a L}ubl}anice Mestna občina je v tem Času investirala 62,000.000 v stavbe, poleg tega je pa vsem zadrugam za zidanje preskrbela kredite in dalje jamstva v znesku 18 milijonov, tako da je občina prav za prav investirala do leta 1932. že 80,000.000, v letu 1933. pa že nadaljnjih 10 milijonov, tako da je izdala samo za srtavbe 90 milijonov Din. Resili smo tuđi regulacijo, ki jo prej nikdo ni mogel spraviti v tek. Poro agal nam je pa pri tem sam previdni in dobri kralj Aleksanđer. Za prlhodnje leto je že določenih 12,000.000, da bo regulacija gotovo končana. Iz kaldrminskega fonda smo dobili že nad 30,000.000 Din. S tem denarjem smo »gradili velika posiopja nove carinarnice, tlakovaH skoraj vse ceste. Od države smo dobili v 5 letih 50.000.000 Din, kar je gotovo velik napredek, ker stroSkov za ta dela prebivalstvo prav nič ne čuti. Tramvaj in aerodrom Tramvaj je pač boleca točka našega, mesta .vendar pa smo tako podrtega že prevzeli. Poizkus z avtobusi se je pone-srečil in zgradili smo novi progi na Vič in št. Vid, sedaj pa gradimo krožno progo, kar znači velik napredek, ker je preuredl-tev tramvaja zlasti velikega pomena za tujski promet. Ves za tramvaj izdani denar ostane v Ljubljani. Tuđi naS ponosni aerodrom smo dobili v letu krize in več lepih sokolskih domov. Mestna občina je pomagala sanirati Tabor in omogočila Sokolom v giški. Sokolu HI. in IV. lastne domove, pomagala je pa tuđi ustanoviti Vajenski in DeJavski dom, otvorila več dnevnih zavetišc, vzdržuje dve ljudski kuhinji, saj sta kuhinji v Delavski zbornici in v Delavskem domu Ia3t mestne občfne. a se sami vzdržujeta. Krepko in zdravo gospodarstvo Zadnji in glavni šlager žaba vi jače v je pa očitek, kako strašno smo se zadolžili. Res smo napravili dolgove za mrtve in žive investicije, za regulacijo Sol, čest, ki nič ne donašajo in tuđi za podjetja, kl imajo visoke prebitke. Vseh dolgov je 150 milijonov, v to vsoto so pa všteti tuđi dolgo-vi za podjetja. Pred vojno j« Ljubljana, ki je bila takrat popolnoma malomeĆČan-sika, imela več dolgov, namreč 10 milijonov zlatih kron, kar je isto, kakor sedaj 150 milijonov Din. Poleg teh dolgov ima pa mestna občina tuđi 350.000.000 neobre-meD^enega premoženja in večina investicij ^ amortizira sama. Tako je s podjetji, da na mestni zaklad odpade le 60.000.000 in tuđi ta vsota ni vsa mrtva, ker mestna posiopja tuđi donašajo dohodke. Za dol-gove borno letos rabili 6,500.000 Din, a protipostavke od dohodkov poslopij tuđi znašajo 3.0O0.000 Din, tako da za dol-gove ostane le 3,300.000 Din, ali samo 712^ proračuna, kar plačujejo davkopla-če\fa2ci. Mnogo se je hvalilo mariborski proračun, čes\ kako je nlzeJc, vendar pa znašajo v Mariboru anuitete eno ćelo tre-tjino proračuna ali 30%, pri nas pa le 7.5^, kar najlepše dokazuje, kako je na- Obvezna sokolska telovadba Ljubljana, 30. decembra. Podpisana ljubljanska sokolska društva so na skupni seji delegatov dne 19. t. m. sklenila, aa bodo počenSi z novim letom brezpogojno zahtevala od novo prijavljenih članov in članic, ki Še nišo izpolnili 26. leto starosti, da obiskujejo v smislu pravilnika redno telovadbo, o čemer se ho vodla nnjstrožja meddnižtvena evi-denca. Vsi oni brati in sestre do 26. leta starosti, ki so že včlanjeni a ne telova-dijo, ae pozivajo, da takoj z novim letom prično z redno telovadbo, ker bodo sicer crtani iz vrst članstva. Na tej seji je bilo tuđi sklenjeno, da se pozove ono članstvo, ki je prestalo 6 mesečno preiskusno dobo, ni pa še pri-ostvovalo svečani zaobljubi, da se do 31. januarja 1914. zglasi v pisarni pristojnega društva radi podpisa v knjigo zaobljube. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, ga bo društvo crtalo. Ljubljanski Sokol, Sakoi I, Sokolsko društvo foubliana II. Sokolsko drušivo Ljubljana III, Sokolsko drušivo Ljubljana IV, Sokolsko društvo Ljubijana-Šiška Iz škof je Loke — Blok: ajte elektronaprave. Op^tovAno &e je že prinierilo. da so rastale pri poslušan iu radia motnje, povzročene najbrž po domarinu, ki uporabi ;a ta ali oni električni aparat- Orjozarjamo, da eo ocebe. ki povzro-čaio ** grvToiim elt-ktričnimi napravami radi>-motnie po zakonit;h pre*1piwb dM^nf1, svote motilne naprave opremiti z zaŠČitninii priprava m i. — Tiskarski §krat nam |e v^.^raf male? ponagajal. Tr?ov&ka hisa Antona Savnika ni darovala >samo: 6 novih volnenih jopic za re\-no šolsko mladino. rmrvp5ke-ga okraia ie srozil v Petrt*»k nov anes. Vozila so r>riha'flla \-sa pobeljfna v §kof}o Loko. — Za boii?ne praznike ie bilo v me«tu wlo živahno, naravnost veeelo. Krasni zim-fiki dnevi eo izvabili na snežne planiave na tucatp m*SPanov, za- nameček «0 pa še Liub-lianTani priti*niH. ta1>o dn \e bilo ves dneve dovoli vrvpnia. Izvezbanl »mufarti «0 «e ka kopak odpravili na dalpe, enodnevne ture. Se gospodarstvo krepko In idravo. Dol^o-vi uničujejo sami sebe In leta 1942. jin borno imeli 2e za polnin 60.000.000 marij, ker bodo plaćana vaa posiopja. Pripravljene imamo te nacrte za prepotrebno mrt-vaiko vežo in za dve novi Soli. Bežigraj-sko pričnemo graditi spomladi iz prlhran-kov, saj je proračun le prvo leto izkazo-val deficit, sedaj smo pa s prihranki napravili vso regulacijo in borno zidali tuđi to solo. Letos nismo mogli ničesar prihraniti, vendar borno pa izhajali brez deficita. Za Solo v Udmatu je pripravljeno že zemljiSče in grotovi 90 nacrti za novo tržnico in magistrat, ker ga borno morali zidati zaradi po vsem mestu raztresenih pisarn. Rabimo tuđi nova javna skladišča, muzej in imamo gotove nacrte za prezi-davo Gradu in za razširjenje tramvaja, za poslopje za Šolsko polikliniko itd. Ker je gospodarstvo zdravo, lahko z zaupanjem. zremo v bodočnost. Beograd je dobi milijarde od države, mi pa le 50 milijonov, venđar pa v Beogradu ne vedo kam s proračunom, a naš je uravnove5en brez zvišanja davščin. Novi proračun Sedanji proračun znaša okrog 46 mUi-jonov Din. Za splošno upravo rabimo čez 8,000.000, to je 18.5<,b celokupnega proračuna, ker je nade uradništvo dobro plaćano, država je pa plače znižala. Glavni od-por proti znižanju plac smo naleteli pri pridobitnih krogih. V državnem proračunu odpade za uradnižtvo 40rć, drug je pa tuđi po 25c/o. Omiljenje krize leži v zvišanju življenjskega standarda. Za ceste In ulice borno rabili 8.200.000, za socijalno skrb-stvo borno izdali 4.800 000, za zdravstvo 1,900.000. za. šolstvo 3,700000. za prosvet-ne potrebe 625.000, a mestna posiopja nam bodo donesla blizu 3.200.000, izđatkov, borno pa žanje imeli nad 3,600.000 Din. Za socijalno skrbstvo nam je lani podpoma akcija vrgla 750.000 Din, da smo 5e 200 tisoč Din prihranili, letos pa morda đobi-mo iz banovinskega bednostnega fonda 500.000 Din, Ceprav Je Ljubljana zanj pla-Cala 2,000.000 Din. S skrajčanjem nadur pe nam je posrećilo prihraniti 200.000 Din, zato smo pa nastavili 70 brezposelnih in-teligentov ter jih tako mesečno podprll s po 250 do 500 Din, da ni poniževalno. pre-neften delokrog nas bo veljal 1,500.000, za obrtništvo borno dali z nadaljevalnimi 5o-laml vred 200.000, cerkovnikem in organi-artom 100.000 ter za tujski promet 80.000. Tujski promet prav naglo raste, vendfj pa moramo odpravitl Se mno?o predsodkov in dovolitl več zabav ter prilik za sir eh. Bo-gataSl naj le zapravljajo, samo da priđe denar med ljudi! Prav velik uspeh se nam obeta z ure-ditvijo mestne elektrifikacije. Z bansko upravo iu s kranjskim! deielnimfi elektrar-nami se je namreč posrečil prav zadovo-Ijiv sporazum za obe strani. Bodočo zimo borno z banovino že konstatirali, da smo skupni lastniici največiega električnega podjetja v Sloveniji in Ljub'jana je v tem s-porazumu zavarovana tiidi za primer političnih izprememb. Ljubljana je- zdrava in boce vzgojiti zdrav in ponosen ter mo-Čan rod. Ko je žu-pan vošćil Še ve-selo novo leto, je predavanju sledil ve6mlnuten aplavz, nato se je pa županu 2. dr. Dinku Pucu zahvalil z daljšim govorom pre-dsed-nik g. Rebek, ki je zlasti obšimo govoril o pocenitvi elektrike. Sledila je prav živahna in v marsičem nepotrebna diskusija, ki so se je udeležili nasprotniki obrt-niškega društva, ki so jih pa prav terne-"dito zavrnili drugi jjovorn:ki z županom na čelu. ki Jib >? po okoliškib pianinah na iz-biro. Udomaćila se ie pri nae navada, da nosito na božični dan smrefic^ na grobove svojih pokojnih. Tuđi leto© je bilo tako. Mestna občiaa je razdelila med revež* precei pšenicu 5 moke, da ie bilo pri vsaki hisi vsaj malo božičneca sponi ina. Sretno In blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim cenjenim odje-malcem GORENJSKE MLEKARSKE ZADRUGE NAKLO — LJUBLJANA Iz Kranja — Sovo leto borno rudi letos pričalcali v Nar. domu, v katerega vseh spodnjih prostorih priredi Narodna čitalnica običajno silvestrovanje jutri z ze!o pestrim sporedom. Sodeluje Odeon-jazz iz Ljubljane. Fričetek ob pol 21. uri. — Kino Nar. dom predvaja drevi ob pol 21. uri, jutri samo ob 4. in 6. popoldne in aa Novega leta dan najnovejši šlager-film »Ljubi me nocoj« z Maurice Cheva-lierjcm ia Jeanette Mac Donaldovo v glavnih ulogah. — Sa živinski frg je bilo v letoSnjem letu pri^nanih vsega 11.109 glav živine in sicer 5428 prašičev, 3445 volov, 1240 krav. 173 telic, 103 telet, 629 ovac, 66 bikov, 15 leoz, 9 konj in 1 kobila. — Osebna vest Namestu pokojnega g. Jakoba Bajželja je imenovan za odbornika krajevnega cestnega odbora g. Anton Križnar. župan v Stražišču. — Aretacija dveh zločincev. Dne 27. decembra je bil aretiran 291etni Alojzij Mertelj, brezposelni kova'ki pomoćnik brez sulnega bivališča. Imenovani je bil zasledovan s tiral'co. ker je pred dnevi v družbi, ki je izvršila že preko 2> v!omov, v vaši Glince pokradel več predmetov Omenjeni je na Stef^novo prišel v Kranj z namenom. da tukaj proda več ukradenih predmetov in sicer 2 namizna prta, 4 srebrnih vilic, 10 velikih srebrnih žl:c, 4 srebrne nože, 8 malih srebrnih žlićk in eno zajemalko. Ves pri Mertlju najdeni srebrni pribor je bil pri aretacji zaple-njen Mertelj \e tatvine priznal. glede pribora pa se izgovarja. da mu ga je izročil tovari* v svrho razpečave — Včeraj je Hl aretiran Še en prijatelj tuie lastnine 2O'.etni delavec B. J., ki je v septembru ukradel v Zg. Siiki svojemu sosUnovalc^u par čevljev, ene spodiije hlače, dvoje očaL, površnik. hlače in britev v skupni vredno-sti 270 Din. Tuđi on je dejanje pri areta-ciji priznal. — Oba zločinca bosta prepe-ljana v Ljubijano. MIRIM kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKITA — mleSna čokolada KA VITA — mlečna s kavinim okusora. MLEKITA — mlećna čokolada. MASL1TA — desertna čokolada brez primesi. SADVITA — sadje v čokoladi. Zapomnimo si imena, da moremo izbiratl po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Radio leotiček Ljubljana, 30. decembra. Jutri nam prinese r&dioprogram med drugim vokalni koncert Julija Betetta s snremljevanjem radio orkestra. Koncert se prične ob 1<>. in Betetto nam z-apoje: L-owejevo »Spirito saneto«, Hildachovo »Pomlad«, Goun'>dovo »Ave Maria« in I.ovejevo »Archibald Doug'as«. Zvečer ob 1^. nastop: vrhniška godba na pihala in zaigra nam koračnico »Olimpi.iada«, Bau-Tiiannovo uverturo »Slovo«, Dolinarjevo »N'a deželi«. Trojanovo »Zvoki narave«, K.inCovo »Amerikansko serenado«. Zajče-vo »\Tečer na Savi«, Hucjovo »Iz tihih gajev«. Sjhnciderjevo 3*Os;imljena« ter koračnico »Zlata Praga«. Ob 19. bo pestra ura članov Narodnega gledališča. ob 20. nustopi radio orkester z lahko glasbo. ob 20.45 zapojo fantje na vaši, vmes borno pa slišali humoristično posnemanje instru-mentov. Ob 20 30 nastopi citmški duet >lezgol:ts in Kieferle, vmes bo pa pel g. Bajde svoje priljubljene kuplete. Ob 22.30 borno slikali novoletni pevski pozdrav, ob 24. pa priložnostni govor ob prestopu lv starega v novo leto. Silvestrov riidiopro-gram je torej zelo pester in zanimiv. Od ponedeljkovega radio programa omenjamo versko predavanje Skofa dr. RožmJna. ki se prične ob °. dopoldne. zvečer ob 20 30 pa začne naš radio pre-našati opero iz Beograda. pristna terpentinova KREMA ZA ČEVLJE se uporablja na DOMAĆEM TRGU kot priznano naJboljSa že 2& let HBHHBBHHHBHHB Našs Hleđališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota. 30. decembra: Turska kunuire, IzviO. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja. 31. decembra: ob 15. uri; Robinzorj ne srne umretl. Mladinska predstava, Globoko znlžane cene od 6 do 20 Din. __ Ob 21. uri: Raj potepuhov. Premijera. Izven. Ponedeljok. 1. Januarja: Ob 15. uii: Pe-terCbove pos'ednje sanje. Glob. Kino Ideal: Hrepenenje. Kino Dvor: Strah in trepet. 2KD: Na?ana ob 14.30 t kinn Matici. Kino SiŠka; Carski valčok. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Slei t anegru (Harrj; Ple!>. Kino Ideal: Hrepenenje. Kino Dvor: Strah !n trepet. 2KO: >Xa?ana< ob 11. dopoktae t kl-nu Matici. Kino Siska: Carski ralteđc. Silvestrov večer Ljubljanske^« Sokola ob 20.30 v Narođnem domu Silvestrov večer Sokola I. na Taboru ob 20. Silve«trov voćer >So€e€ ob 20. t OUZD. Silve«trov večer >Krke< ot> 20. pri Ml- klW«. Silvestrov večer SK Hlrlje K>. r kavarnl Evropi. Silvestrov večer Soko-la na Viču oS 20. v Sokolskem domu. Silvestrov večer v Kazlnl. Silvestrov večer Sokola Stepanja va« ob 20. v društveni telovadnlcl. SilvestPov večer Sokola III. ob »0. * vseh društvenih prostorih. Silvestrov večer Društva Jugoaloven-•klh obrtnikov ob 20. t Trcrovslt^m Aomn. Silvestrov družabnl večer društva >Ta-bor« ob 20. >Pri \evut. PRIREDITVE NA NOVO LETO. Kino Matica: Življenje Je !e?o. Kino Ideal: Oospodje In M*.xima, Kino Dvor: Sled t sne-ru. 2KD: Nagana ob 11. dopohln« t klan Matici. Kino StBka: Carekl Talčelc Lutkovno gledališča na Taboru eto 1€. >BVi «t» raskrinkani, ob 20.1 Ti, Mestni dom. DEŽURNE LEKARNE. Dane« In Jutri: Mr. Bohlnec, Rtan«lca ce^ta 24. dr. Kmet, TvrSeva costa 41, Leii-stek. Resljeva cesta 1. Na novo leto: Mr. Bafcare1«, St. Jakoba trg 9 in dr. Plccoli, TvrSera ce*ta *. tf&vcd sita Novoletno voščtlce se človeku prttežm, posebno če je s priklado v gotovini ali v blap,u. In spodobi se tuđi voičiti prijate-Ijem arečno in veselo novo leto, soj to nič ne $tanet ne zaleže pa tuđi nič. Kavada je taka, kaj bi se je otepull če je bilo tako njega dni, naj bo pa še zdaj. Torej voščiti je treba na pragu novega leta prijateljem in prijateljicam. Samo kaj? Srečo in blagostanje, zdravje tn zadovoljstvo? Takih vošćil so že vsi altl, saj dežujejo od vseh strani. Šaše novo-letno voščilo bodi izraženo v želji, da bi nam vsem zrasle v novem letu škrge tn vampi, a da b\ pri tem ohranili neokrnjena pljuča in želodce. Čemu nam škrge in vampi? — se boste vprašati začuđeno? Čaši so taki. Ijudje božji, da nujno potrebujemo eno in drugo, pa se morda tega sploh ne zavedamo. Ozračje /e meg/eno, vlažno, težko, d'ihait v njem samo s piju-či je hudo. Če pa dob\mo na pomoč še škrge, nam bo dihanje močno olajlano. Kar vprašajte dvož\vket če ne verjamete. Vampe bi pa rabili za boljšo in hitrejso prebavo manj civilizirane hrane In raznih drugih drudače neprebavljivih dobrot našega časa. Vamp \n želodec skupaj bi pre-bavila mars\kaj, kar ostane zda) nepre-bovlfeno in nas v trebuhu tiščl. Torej škrge in vampe naj nam prinese novo leto, srečo in blagostanje pa prepustimo dvoživkam. SAMO DVA DNir VESELO SILVESTROVO RAZPOLO2ENJE V glavni vlogi Danes premlera prekrajsnega filma iz Švicarskih Alp £/e\\ > L'iavrn >•! jij: s sediiem v Beogradu. ,.\ani*v-hi ikw»!unii;i 14 oblaetnib odborov se v obmorju jK^-liiilh banovin osnuje banovinski odbori društva Rdece^a križa, 9 ik> stevilu. za podrži-' niestne 'jprave v Beogradu pa beo^rajski f>bkietni odbor. Tako bo nametu sedanjesa ljubljanskoga odbora poslova I draroki banovinski fltlbor dru>tva Rd trena križa a seti»'~ z^m v Izubijani; v njegovo področje bo apa-dal vps okoliš dravske banovine. Ut\. t. tvitn.rj^.i, pn'tlsetlnik ijuoljanskega oblastneg^ odbora UK Doeodanji kra)»vni odbori Rde^oea križa <*e preoCTTuiejo v erHsfce Ln občiniE&e odbore društva Rdef-e^a križa, in Rirer krajevni odbori na e?dežih prhkih naeelstev in izrn>=ta\ v sre^k?, na sedežih občinskih uprav pa v občiniake odbore društva RdfH'eaa križa. Potom takem ee v podronu dravskima bano-vinske-ja odbora prkosnu je 25 sedanjih kra-f*vaih odborov v areske. ostalih G> kraiov-nih odborov in poverrmistev pa v občin.-kc odbore. Zakon o dnižtvj Rdefe«ra križa pre-dvidova ustanovi tev organizacije Rdečega kri- ža hidi v onih krajih. od. obtinah. M*r do-*lei taka organizacija še ni ob*»toiala. Naloga vsake občinske uprave bo, da njon predsjednik (župan) in dve oaeh\. ki fci do-liMM .■•■bc'!nlštev. odnosno odborov TMpfc;no r dravski banovini imeli polfMT ^5 v.'rpni$tev. ki se, kakor ie u pati, se v teku leta izpopoln>io v oboinske od l>ore druMva Rdevecra križa. Obt-intski r»dbori Rdereea križa bodo nf^ posredno podrejmi vraškim odborom, vsak v s»voir'in prietoinem prozu, «rf*zi pa bano-vinskemu odboru, lstotatko bodo po zakoniti določbi obrinf^ci odbori lijbljanekesa srezi neposredno podrej^ni banovinskomu odboru. V Mariboru, 1cjer sta sedeža dveh firerov, (**> lahko osnuje parno en skinTmi sreski odbor. L*tna članarina zna^a ta rddneea 51.ina 24 Din, ki se plai'a v cfloti ali v dveh T^ol-letnih ali štirih četrtletnih obrokih. Po^l;>or-ni čkini prit4j>evaio letno 6 Din. Trdno smo prepričani, da bo naše pr^ bivalst\-o kljub sedanjim t^ža\Tiim prilikam ra<1o in v obilnim stevilu pristopalo v članstvo Rdere^a križa kot največje in najpo-mcnibnejPe dobrod^lne in patriotične orna-ni'/acij11 v dr^vi. Vsake^a rojaka naj bi kot elana RderVua križa navdajala prijetna zavest, da iK^di>ira s tem eminentno cloveko-Ljubno d€lo. ki sra vr5i Rdeči križ že v mirovni dobi. Kakor je Rdeci križ prvi, 1d priskoči ljudstvu na pomoč ob velikih elementarnih nezsodah. epideiniiah in dnisrih ob-onih nadlo«ah. tako naj odbor RdeČ-eca kri-Za v potMinih obcinali postanejo krat^vno c^rediŠce za dajanje prv^? pomoći bednikom v sili in n^reči! S tem bodo najbolja fclr ži!i visr>ki ideji Rde<*e-na 5iriža. ki kot p«? \Tsem s\*etu raz^irjena humana orsranizaciia dmži vs»3 kulturne države in v**e paro^je bre-z ozira na veroizpov?d, narodnost in politično pripadnost njenih clanov. Josip Stradner se postavlja V ponedeljek opa'dne odpotuje iz Ljubljane priljubljeni tajnfk avstrij- skega poslaništva Ljubljana, 30. decembre. No Novcga leta dan opoldne se borno pri dunajskem brzovltiku poslovili od tajnika avstrijskega konzulata g. Josipa Strad-■nerja, ki ga gotovo pozna vsa Ljubljana, saj ga ima naše prebivalstvo ze iax Ljub-Ijančana. V vseh krogih ima namreč prijatelje, ki z njimi govori ved.no slovensko in tako po domaće, da g*i vse smatra za. ro-jenega Slovenca, \endar pa ta naš dobri prijatelj ni naš rojak, še manj pa sin slovenske matere, temveč pravi Nemec. SiceT je simpatični gospod rojen v Radgoni, ven-dar jo je pa zapustil še kot dete, da se ni mogel naučiti našega jezika. Konzularna služba je pripeljala g. Strad-nerja v Kio de Janeiro v Braziliji. Vemo, da je tiim prav mnogo Hrvatov in tuđi nekaj Slovenccv. \" avstrijskem konzulatu jih je spoznal in prvič je ćul našo besedo. Simpatični so mu bili jugoslovenski izseljenci, pa je že tedaj navadil uho na naše glasove, saj venciar većina Dalmatincev ni raz-umelu niti besedice nemski. ln poizkusil je z njimi po naše, da so bili vsi srečni. Iz Južne Amerike je šel v Alžir, Tunis in Bi-zerto. Srce ga je bolelo, ko je videl toliko naših ljudi v razupiti tujski legiji. Spet je marsikoga potolažil. ko je izpregovoril v našem jeziku. Pozncje v Ne\v\-orku, Fila-delfiji in Pittsburgu, zlnsti pa v CIcvelnndu se je počutil že kar domaćega, če je v av-stro-ogrskem konzulatu stopil predenj naš človek. Poznal je vse. «aj je vodil evidenco avstro-ogrskih podanikov in je tako samo v Clevelandu naštel 25.000 naših roja kov. Kdorkoli je prišel k njemu, mu je ustregel. Od I. 1910. pa do 1. 1Q17. je šel na roko našim Amerikancem. Ko se je vrnil spet v Evropo, je tuđi na Holandskem že loOil naše izseljtnee od drugih, ie več jih je pa spoznal v \vestfalskem Dortmundu. Ob prevratu je služboval pri avstrijskem konzuU-tu na Saškem v Chemnitzu. Konzulat je tedaj ZAStopal tuđi ćeškoslovaško repub-Iiko in našo mlado Jugoslavijo. Sicer jih ni mnoco, vendar se pa vsakdo spominja do-brega gospoda, ki mu je rad ustregel v burnih ćasih po prevratu. L. 1°21. ga je ev-strijska vlada poslala v Beograd, a 1. 1922. je 2. Stradner prišel v našo Ljubljeno, kjer se je prav kmalu vživel. saj nas je poznal že z vseh strani sveta. Nikdo se več ne spominja, od kdaj g. Stradner govori slo-vensčiuo. le to vemo. da smo ga vedno imeli za svojega. Kot navdušen sportnik se je konzularni tajnik £». Stradner vpisal v »Tlirijo«, saj je izvrsten plavac in tuđi za nogomet se je zanimal v vseh deželah to- in onstran morja. Kot sportnik se je naglo seznanil z vsemi krogi in se tako popolnoma vdomačll, da ima prijatelje v vseh krog:h. Konzularni tajnik g. Stradner je torej ć:st avstrijski Nemec. Tuđi pri nas imamo rojake nemškega rodu al pa v=aj nemške-ga prepričanja. Ti naši rojaki smatrajo za svojo najsvetejšo dolžnost. da pošiljajo svoje otroke v inozemstvo v solo. Sicer znajo otroci že od doma nemščino. ali vendar.. Z dovoljenjem avstrijskega m?n:strstva je tajnik sj. Stradner dal svojo edino hčer-ko gdč Fini tako! v slovenske sole in je da-nes pridna ućenka VI razreda realne «im-naziie na Paljanah. Ostala bo do konca Solskega leta v Ljubljani, nato se bo po sele odpelj-ala na svoj novi dom v poljsko Var- šavo. V počitnicah se bo že toliko naučila poljskega jezika, da bo lahko nadaljevala šolanje na poljski gimnaziji. Tako znajo svetski ljudje ceniti znanje jezikov in spo-šrovati gostoljubnost. G. Stradnerja smo videli na vseh naših priredi rvah. posebno pogosto pa v gledali-ščih. Pravi, da mu je gledališče najbolj opi-lilo slovenščino. Mi pa tega ne vemo. Ševe da govori g. tajnik tuđi »rboh rvaše ino. Priljubil se je vsej Ljubljani, zlasti pa vsein, ki so imeli opravka na avstrijskem konzulatu, saj je z največjo uslužnostjo rad sto-rii vsakemu brez razlike stanu vse, kar je dopuščal zakon. Tuđi dežeLa pozna ljubez-nivega družabnika. kar je porabil ^-sako priliko, da je spoznal zanimivosti in lepote naše domovine. Na dopustih v Avstriji je z vso vnemo del^I propagando za naše kraje in privabil marsikoga k nam. Prav velike zasluge ima zs. naš tujski promet in sploh za ugled naših krajev in našega naroda v tujini. Tako podrobno deio med prijatelji in znanci večkrat pomaga pri poglabljanju stikov med sosednimi državami. kakor tako imenovani zgodovinski diplomatski akti. Ljubljena je g. Stradnerju postala druga domovina in gotovo bo tuđi v poljski Yer-šavi, kjer sigurno postane v kratkem prav tako popularen kakor pri nas, povedal *> naših krajih in našem narodu le nailepše stvari. Ob slovesu n& poti v Var«avo pozdravljamo g. Stradnerja kot Ljubljančar^a in mu Želimo kot svojemu vse najboljše, da bi nfls ohranil v tako lepem spominu, kakor mi njega. Iz Stidne — \a Silvestrovo gostujcjo Vilnjani v Sokolskem domu v Ivanćni gorici z veselo enodejanko »Damoklejev meč«. Izvrst-ni višenjski igralci bodo tako izpopotn:!i program sokolskega silvestrovanja z -no najbolj komičnih enodejank ter prispeva'i mnogo smeha ob prisilni ločitvi od stare-ga leta. — Mlinar \n njegova hči.. V nedeljo. 24 t. m.. se je zopet nanolnila prostorna dvorana Sokolskega doma v Ivančni gorici. Igralci so to pot vprizorili prvo žaloigro v letošnji sezoni: »Mlinar in njegova hć'« Igra je uspela kljub temu da so imeli igralci le malo vaj. zelo dobro. K uspehu je mnogo prinomogel g. Turnher iz Višnje gore, ki je odlično maskiral igralce. Rudarski revirji ob novem letu Novo leto naj prinese tuđi defovnemu ljudstvu v rudarskih revirjih težko pričakavano zboljžanje Trt»vlje, 29. decembra. Leto 1^33. je eco najtežjih, k^r jih je preiivelo r>rebivalsiAO rudarskih revlrj^v. osobito pa rudaxsko delavstvo. S kakSnimi upi in željami je stopalo Uelo^'no ljudstvo rudarskih revh-j«v r to R«rr«^ao leto, ki nm je prinosio to*4ko grjs-Ja, ln trpljenja, ne borno opisovali, sa,j smo bili sami trdno prepričani, da se bo že lotos ©brailo ^-9« na boljše in da bo težka kriza omiljena. Toda letošnji poletje je pr^crjžalo radu ne vaem, ki smo računali s preokretom na bolje. Položaj se je baš nasprotno v poletnih mesecih v rudarskih, revirjih tako poslab^al, da je grozila resna socialna ka- vexjajo na načrina narprotstva, ki da so nepremo3tl.iji\i«L Toda laCni želoiici bi ne smeli poznati nače-Inih nasprotstev, ker se tu-di z načeli kriza ne bo dala odpraviti, marve* edinole 3 aložiura in solidarnan nastopora ^■^eg■a naAegra naroda in prav tstao ttttJI et onim, kj ža vedao prog-lafeajo svoja razredno borbena načela za zveličavna in odrežilna, ki so pa po vsej priliki tuda delovnemu ljudstvu rudarskih revirjev le STcodovala. T>anes Je tastrofa, ki bi imela nedogiedne posledice. Le hitrim, odloćnim in učinkovitim po-možnim ukrepom merodajnih činiteljev, naših nacionalnih dništev in naše soclalno ćuteče javnosti se je zahvaliti, da je rudarsko delavstvo tuđi skrajno kritične poletne mesece lažje preživelo. Ko se oziramo nazaj in motrimo dogod-ke v preteklem letu v rudarskih revirjih, pa tuđi ugotavljamo, da bi se v tem letu lahko marsikaj storilo v naši dolini, kar bd omililo težak položaj delovnega ljudstva. Ko so pred leti jeseniški kovinarji bili težak boj za svoj obstanek. «0 se ra Jesenlcah združili vsi sloji in stanovi v enotno falango in se tako tesno združeni složno in solidarno borili za zbolj^anje, ki 30 ga. edinole zaradi slozneg-a in odloč-neg*a nas topa prav v kratkem dosegli. Vsi so Cutili krizo, vsi slutili gTOzečo nevar-nost socialne in gospodarske propasti. Će ne bo odpcmoCi, zato so se vsi prebivale! pridružili združeni fronti delavstva ter gra podprli v prlzadevanju, da se odvrne gr->-zeča nevainost popoine ustavitve dela v jeseniSkih tovarneh. In pri nas? Skoro 4 leta že traja in Se vedno se poostruje kriza v rudarskih revirjih, toda doslej še n& bil storjen z no-bene strani uspešen poskus, da bi se tuđi delovno ljudstvo rudarskih revirjev, t. j. delavstvo, obrtniki, trgovci in vsi ostali stanovi in sloji, ki trpe pod težo krize, združili v enotno falango ter tako združeni vodili akcijo za zboljšanje težkega položaja, Danes, ko so trgovci, obrtniki in ostali pridohitniki povsem odvisni od ru-darskeg^, stanu, bi moral tako akcijo tuli vsak pameten in razsoden človek odobravati. Na žalost pa tuđi najtežje preizku-ftnje v preteklem letu ocividno še nišo prepričale predstavnikov naših stano\T, ua je le v slogi moč in resitev. Temu dejstvu se toliko ne čudimo, ko vidimo, da si niti naše tri strokovne organizacije se do danes kljub najtežjim prilikam. v katerih žive rudarji in njihove družine zadnja leta, nišo ustanovile enot-nega akcijskegra odbora. Mnogi se izg"o- potPebsoA popolna »olidarnoert v»eii siojev in stanov, če hočemo, da borno premazali in preživeli težko krizo. Naj nthče ne priča kuje sikorajSnjeg-a zbolj^anja, marveč naj raje računa na Se slabše čaše, zlasti, če bo delovno ljudstvo v rudarskih revirjih hodilo po đosedanjih potih razrednegu nasprotstva in nesloge med stanovi. Zato naj delovno ljudstvo v rudarskih revirjih, zlasti pa rudarsko delavstvo ob zatonu nesTečneg"^ starega leta, razmišlja o vseh napakah in pogreškah, ki jih je v preteklem. letu storilo a!: kaj opustilo, kar bi utegnilo zbolj^ati težko stanje v revirjih. ćez vse te pogreške naj napravi križ, v novem letu pa nai stopi na nova pota, po katerih bo korakalo boljšim časom na-proti. Vsepovsod naj se propagira stanov-ska slogB in solidarnost na podlaci jugo-slovenskega narodnega in državnega edin-stva, ki je edino odrešilno tuđi za delovno ljudstvo rudarskih revirjev. Zavrača ?e naj stara brezpiodna in nekoristna razredna miselnost, ki škodljivo m razkrajajoče razdvaja ne le proletarijat sam. marveč tuđi seje mržnjo in neslogo med posa-meznimi stanovi, kl pa morajo biti v današnjih težkih časih tesno združeni in solidarni, če nočejo, da tuđi oni gospodarsko propadejo. Novo leto naj prinese tuđi deiovnemu ljudstvu v rudarskih revirjih težko priča-kovano zboljšanje. Da pa to zboljšanje čimpreje nastopi, se pa mora tuđi delovno ljudstvo samo zganiti in stopiti na plan. Ne razredni boj, marveč pokret narodne sloge med vsemi sloji in stanovi v rudarskih, revirjih naj nastopi svojo zmagovito pot, ki pa gotovo tuđi ne bo posuta z ro-žami, zato pa je ravno potrebna sio-ga in solidarnost, ker le v tem bo režitev najtež-jih socijalnih in gospodarskih problemov v rudarskih revirjih. Zato naprej k delu ln akciji za usta-novitev in združitev vseh slojev ln stanov za težko pričakovano zboljšanje v rudarskih revirjih, to so naAe želje vsem trpe-čim v novem letu. Naši goreči ljubitelji živali Za raztrgane, lačne ljudi se pogosto ne zmenimo, živali pa pretiraao ljubimo in negujemo Ljubljana, 30. decembra. Clovekoljube poznamo po besedah, ži-valiljuibe pa tuđi po dejanjih. Zdaj, ko ljudje pričakujejo priznanje za udejst-vo-vanje vseh vrst, pa tuđi za pasi\*nođt ter lenobo. je čudno, da se še ni nihče spoiLnil na ljubitelje živali, kl nišo sicer organizirani in ne prirejajo preda.vanj in društvenih izletov. ki so pa nedvomno požrtvoval-ni, da so lahko svetal zgled vsem in vse-mu. V mislih ninaamo onih prijateljev živali, ki se zgražajo na cestah nad suro-^mi \-oz-niki ter pomilujejo konje, ki ne morejo zvlečl pretežlch vozov, ne mislimo tuđi le na one, kd v svoji vzvišeni ljubezni do st\*arstva rede po tucate p?ov in mačk, kot tuđi ne na nežne go=?podinje, ki so jim ćelo pri srcu ~koajia. Občudo-vanje p=?ov na ulicah je nekaj naipieme-nitejšega, kar kdaj opaziš v mestih na ulici. Kako je srčkan! Kraaasno: Kakšne nebeske oči ima! Kako elegantno vzdigne zadnjo nogo! Kaltšen plemenit gobček! — vzklikajo dame, ko ne morejo za.*iušiti pre-kipev'ajcčih čuvstev. Tako koketirajo 3 psi, da ne vidijo nič drugega, zato se od Časa do časa zalet1 ljubiteljica plemenitih mrcin v človeka, ki je se\*e«5a Stor in neotesa-nec, ne glede na to, če se opoteka lačen po cesti. Baje se ljubezen rada 5pre\TŽe tako. da človek. odnosno dama. začne ?tra-rt.no ljubiti živali. če nima nobene druge žive duše. Nekateri ijudje ?o že takšn:, da jim etrr-e vedno gori v ljubezni in če nimajo rn-rt»k, morajo imeti karkoli, kar lahko l.iubkujfjo. Berača pa seveecijalist z:i nen, nš<*sa in £rlo dr. Jas3ko HaSner na Resljevi cesti stev. 9 v Ljubljani zopet red^o ordinira od *i. januar ja UV.U raprrj. T-.'l. 3012. 14016 Ljubljana. 30. dc.emhra.. Xe noverr* \**a «ian 1^4 jp v Otlici-Dol pri Au1o%'-"*čin: stc-;!-a zibolka popular-nemu ljuMjanskemu >a*u živlli, g. Franu Krape-Žu. U^>,!a mu ni bila ob rojstvu mila, nos*} «>o mu ro;c»n:ce nn;l zibelko za-pisale teiko nso<5o, usn^i <-Troka maloga in slrom-a^ne?« kmeta. N'ajnrej je čuvnl owe, hodil po svo^i vaši. Ptinl zr. ^mezill, a ivčil se nikdar, ker je bila Pola d njegove roj&tne vaši xe<: kot tri ure daVĆ. Z 11 letom starosti sr je nar^til v Gradec u-cit čerl;arstva In jt? po T?et::rTn bivanju pri-Sel IzihVn v Ljub!j?no, kjor jo kot Čev-lj.irski pom<>čnik «.'.r)al ■n.njnrej pri Szant-cerju in poznejo pri KunFtu. Žilav ln epo-sob*.«n se je že z 21. Iftnni osamiosvojil k-ot sn.mo«»toj<*Ti čf»vi!ar t B?hovčovi hi5i pri ^onjakcb^ketn roo^tu. T>n^i izuOen navartm rokodeleo, je veriiiftr rodno hropenel po na-predku in je zla^l poka*Al vollko wldi-manje tm. apostiini-iorsko obrt. Poleg svoje-Ka čevljarstva je leta 1S8G. prevzel še r n podpornik in agilen član. Dnako je bil VfdDo navdužen Sokol in član Uubljanake-sa Sokola od 1SSS., ko Je bil starosta eeda-uji senator Ivaji Hrib-ar. Peveko društvo Slove«, kolesarski klub Ilirije, ProstovoJJ-no grasilsko Uruf.tvo, Rmetijska drulba, Obrtno (iruršrtvo in «e številna druga so ga vedno pri »te vala n>ed svoje najmarljivejćo č'ane. Fran Krapef Je bil redno t prrlh ca-preninih vrstan in agitator napredne str&n-med Slovenci. GasilBko društvo, katerega čian je bU do požara startna glt?>dali&6a, ga je iz svoje srede izključiio, ker je dogledno zahteval slovansko poveljevanje. Streme-č i>o napredku je čez nekaj let prevzel pri FiSeriju t Zvo^ndi teda-njo Na/tlo-j nal kavamo, a ga je potre« prislil, da Je j obrat oinejil in se vseJil v zasilno barako ! t Zvezdi. Ko »e je po potrosti Ljnbljana ! prenavljala in je na Dvornem trgu g. Pon-gratz sezldal uovmo-bi!izau 7 'ravbtve-liem d mu v Ceilju t«*tia pomofmca urad-niška pripravnica Aiia Ceb^Ui, za arhivarja pii «»reikein načelMvu v Gornjem graju ur-biv&ki uradnik Fran Fendr\ tl& arlm^rk© pri banuti upravi v Ljubljani arhivska uradnica Slavka Koritzkv, za obrtn^ja učitelja na Tehnicni srednji £o!i v Liubljnnl ■jradniški pripravni^ Josip StHnmnnn, za arhivarko pri banski upravi v Ljubljani n~-bivska uradrrca Ana ZujvanFiP, /a obrlnena učitelja na državni tekstilni Šolt v Kran;n Tiradniftki pripravnik Otmar Zupaneio, ?a roi;r.ii#k^aa anenta r>n upravi policije v L»ub-Irnni policinki ac*»rit r>r:prnvnilc Framc 1»-*' m*-c, za policijska t*tnv/«nika IH. raz. pri ur»ravi r>o!iri;e v Lj.ibliani r>olir'i^ka slrnž-nika prir>rav!i'ka I-v«n Sire in Mihael Sivko. za ?hižite-l;a II. elnipine vratar pri diž. bolnici 7,i dii&fvne holf/ni Liubliana-^h'il^nrM1 Ivan Hribar: v vi^io ekupino so poma'knieni laborantka pri zdravsR^nem domu v Mariboru Ivanka Ci^elj. obrtni učteljid na državnim o^r^'ir.ifm zavod i za ž<»n*ki domaći obrt v Linbl\ini E!za I^iibec in Jjlka Urb, obrtni ltoi^li na srHnii Soli v Ljubi Uini Poro ?n?e»o>v!f. risjoaač dracfKi^iih lun'in pri «=re«kem miVIr-Uii v Liubliani V.ktor Sterleknr, r»*>rtm u ritali na Tehnifni sr donji soli v Ljublfa-.' Riniolf lin^. zvnnicnira pri arpuk^m nafplslvu v l'-'liu SWani;.a B."nkoft, zv&ntfniaa B*rtn Pom;W pri firer\k?m^ nn-čHiflvJ v fcmarui r>ri JHJa'n. Helena lvo,>?»e T*ri *per*k*m naMcdvu Maribor. df*rii br«i», Zofiia Kolnik Dri *r*^kem narelftfevu Maribor, levi bre2. Marija Kovsrič in Marica Kran'r prt nrP'tetojnislv.i niestno polirij^ v Maribor«. Ilirija KnnPe in Valentina Skvar-Th* nrl kr. banski upravi v I-iiibliani. Karmin StojkoviČ nri fire^k^m na^tetvu Maribor i-vi brejr Ema Yada.ni?l r»ri pr^dr=tojiii5lvu nie^tne polici!^ v Mariboru, zvanionik pri <=reskem nafctetvj v Laškem Frnnc I^apor-nik in laborantUa rvnnifnica pri HinijMi&^ein xavod^i v Ljubljani Ivanka Vilf^nn-Ivi^mi^c. — Upremembe v banovinski službi. Imenovani so: za banovinskega tehn.Crne-ga vi5. pristava in vršilca do'.žnostl drek-toria Ijafloviđiskega zdraviLiiča v Rogažki Slatini državni uhaični pristav Iste skup> ne v ostaviti Anton Ditrich, u banovinskega viš. rač. in&pektorja pri banski upravi v Ljubljani banovinski pomožni sekretar Pranc Uorkič, za banovinskega ži-vinorejsicega nadzornika pri banski upravi v Ljubljani banovinski urađni&ki pripravnik Lavoslav Gosak, za banovmskesa tehnika pri sreskem cesmem odbt)ru v Ce-Hu bano-vinski uradn-iški prig. Oton Muck, za banovinskega arhivaria pri banski upravi v Ljubljani banovinski arhivski uradnik Rupert Muraus, za banovinske^a računske^s kontrolorja na kmetijski šoM na Grmu 'banovinsV. kn:i-20-vodja Josip Pavlič, za banovinskega tehnika pri komisij-i za agrarne operacije v Ljubljani banovinski uradniškl pripravnik Alojzij Pirkovič, za banovinskega šu-marsket:a viš. rristava pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani banovinski Šumarski pristav inženjer Franjo Rauter. za banovijiskega administrativnega urad-nika pri sp'.ošnt bobici v Mariboru bano-v'n^ki uradniSki pripravnik Srećko Remic za banovinskega pomožnega knjisovod-o pri upravi banovinskega veleposestva Po-noviče pri Litiii banovinski uradniSki pri-uravn'.k Franc Topole, za 'banovinskega sekretarja pri banski upravi v Ljubljani Hanovim zdravilijču Dobrna (Jnevni-čar Avgust Blažić. V v!5io skupino so napredovali banovinski sad:ar na vinarski in sadjarski §oM v Mariboru Franjo Aplenc, banovinski ekoncmi pri oddelku za sociJaV no politiko in narodno zdravie v Lju«":lia-ni Jonip Dolinar, banovinski tehnični $vet-n41c pri banski upravi v Ljubljani kis. La-dtslav Gerž!na, banovinski profesor na kmetiiski Soli na Grmu rri Novem rrestu in£. Frang Kotlovšek, banovinski tehnfk pri banski upravi v Ljubljani Ivan Sitar, banovinska arhivska uradnica v L!uWjafii Gabrijela Š;nk !n banovinski ekonom pri iavni bolnici v CeMu Franjo Žerovec. _ Novo obrestovanje Mariborske mest« ne hranllnlce. Mestna hrftnHni-ca. v Mariboru bo obrestovala prlčvn^t » ^- jannar-j*1*^ 1334 hranilne v!oep: v!n»e Ytre*z o^^o-vr«i; 4 c*st., vTow -na tri a!! rečmps^no f>'1p-*a5# ^o?poflarstvo r oktohrp. po eta-ti»tičnjh po^atkib Sl'ZOR-a i? bilo zaposlenih v oVtobm v t^ovini 53AQo dt?lavcev ip nr»m«£čenrev ali 9.O6°'o. v le^ni indiii=tr'ii 40 966. «li 7 46°'n, v Jnju**rr:ji SivlieniskiM not^hSfMn 4001 ali 7-3O0/«. tekstilni industriji a?)601 »li 7.220'ft in kovinski industriji 33.004 ali 6 01"'«. Naivpč Ta^arovanih d-2-Uiv r^v in »iciM1 5R.733 i3 bilo mnoeleriib v 20-KrvKiini**tvih. Naimanise Stpvilo zaivvileniJ1 Hf»lavrpv in nan>*5?f»ncPV kaž* 5p c^dno irj' d:w?trih par>iria ter indn^triia Mcfe in eu-m:ia. V primeri z oktobrom laneke^a leta ?e !e itevilo zaposljnib delavcer zvlgalo sa 5155, knr prra na raČJn veoieca ^teviU zapo-elenih žensk- V primeri 6 septembrom ©e \i poveMlo Me\-ilo ravarovanih deUrveav v vsem na5em troisjiodarslvu za 7387. — Brezpo*elnJin učiteljskim abitnrijen« tom. V vaditeljski t^-ij SKJ, ki je namenj^n bretpo^^lnim uPiteM^kim abituri^pintoin se sprejm? S« neknj reflektantov. Kandidati, ki se ^? ni*n javili nai »e pri»avijo 1. fctK>«rja 1P34. na prcwvetnrl»*enei imajo brezplailno hi'a no in etlanfnanf*. __ Zamcnjava »tarih rumunaklh b«#»- kovcev po 1000 lejev. Kraljevi rumuneki k^ti2ulat v Ljub^ani obj'avlja, da ie rok za izcenjttvo starih tankovcev po 1(HjO lejev pri ruiBunski Narodni banki podaljšan <*\ 31. dc.-embra t. 1. do 31. januarja 1934. Zanjtinjava se rrit pri blasajnah ceiHralne uprave rumunske Naro^ine baaike v Buka-rešti. — Zakon « iavarovanja delareer. On* df*VxiAifth*s, ki fti žile nabaviti zakon o i-i-va.rovuni.u dflavcev \x 1. 1922, op^zarja Okrtiž-ni urad za eavnrovani« delavcev v Liubli.ini, da ima Se pirio itavilo le«a taUnr na v zalo»i. k;n«r si ea nior io interj»-jnt: nabaviti proti plafilu nabavne cone. _ Zgodbe \z prevrata. Preje!! smo; Na stotine tak ih zgodb je krožllo In S« kro2i v naših cmr.zjih, tiMJ vceelih in na*1 v«e ra-bavnih na pretek. Teh bi bilo najbolj Skoda, če se nam izrube. Tak!b m:a!l ao bi!i t'sti, kl eo ae ob ISletnicj prevrata ohrntH name a prošnjo, da bi zbral to bva'.ežuo gradivo in ga povezal v prlmerno ob,i* ko. Dali bo mi tuđi nekaj prav miči1 ih prispevkov. Zbirka, kekor Bi jo jai zamU-ljam, ima edini napic-n, po«ibavati <• ta-telja, vzbuditi ude'ežencem vea«*'^ ar>«.»mi-ne, vsein r»a nekaj zdrave.^a ameba, kl smo ?a v te*\ te^obnh bolj ne?o »daj prej t»o-trobni. Zato pros*m vsakcga.r, ki v^j za kuko zabavno »lokotiiv&čin© i^a pr^vratnih dn'.. bo«1!si da jo je sboj doi'vr.l -,i\\ pa Ie sllSa!, naj ni: jo napiše doce'a nrernost.^, kratko pa jedrnato. Nič ne de, te je izriba napas'rd ma'o a'I pa tu^i vsa iz trte izvita, satno ^«a je zras'a na naših Meh in da vsebuje zdrav humor. Tu»U naj vas u^ skrbi, fe niste kaj po«ebno vajeni pe-esi Ivar to treba n:o:da še ok'esati in cpiiiti. to se bo ie poiem atorilo. Glavno je gradivo. Uvažujte. da je to niorđa e-iina prilika. Oa se zgodba otme pozabi. Privosctv* za bavo. k' ste Jo sami uiili, tuđi Irvi^i-m. V.o-brocošli so tud! ta.ki prispevki, •? so bili mo; r"K Že kje objavljeni ZhirRi bo zf>ia najbrž v sainozaložbi in bo prejel vsak prspevaiec po en bresn!a-*-i' .zvoi Tr-spevke bi Se^e! vsaj do svečnice, da M jih inosrel potem do Jeseni urediti in pripravili za tisk. Rokopi^t^ bom vra-fal 1#» na iz-recno zahtevo. — V'.lko Ma*i, Ljubljana. Poijanska cesta ln. Pri apnenju art«rij v moždanih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztreb-Ijenje črevesa bre2 hudepa pritiska. Ce-nieni učeniki na klinikah za notranjo medicino go dosegli ćelo pri pol-atransko-ohromelih z »Fran« Josofovo« vodo naj-boljše uspehe pri iztreblian.iu črevesa. »Franz Josefo\^a« crenoica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. — Revija »adranske straže«, ki izhaja v Splitu vsak mesec v velikom formatu in na prvovrstnem paplrju, se je v teku let teio priljubila in udomaćila tuđi pr; nas. Z novim letom bo po'.eg kra«nib s'.tk a morja prinažala tudl več eSovenskih čiankov. Prve dni Januarja bolo m-ioji prejeli 1. ^tevilko na og.ed x vab.lom na naročilo. Opozarjamo, da podpo.rni ćiani (ponmsači) prejemajo za svojo 10 Di«n članarino meseč-no revijo /aBtonj ter uži-vajo kot 6Iaiii SJ mno^o ugodnosti. Poseu. no važna je pri velikom porastu Podm'.ad-ka JS revija za u«:te!-jstvo in &ole. Kra je\ini šolski O'iborl bodo sle-'njim mnov-o koristili, ako Be narobe na revijo ali pri-stopijo kot potporni člani. _ Iz >Sluibenega lista«. >Službeni Hst kr. banske uprave dravske banovine« z dne 30. t. m. št. 105 objavlja kraljevo od-loObo o ukinitvi generaLnesra konzulata v Lie^u, ofllc^Sbo o postavitvi uprave gasil ske sveze kraljevine Juos!av«je, već ob^av v zadevl me''narodnih po^rnib fn zap'.sm leov ter raane izpremembe. dopo'nitve in pojasnila tn popravke v pravilnikih in ođ-loćbah. — Noti* prrolx»vi. V Šmartnem pn Litiii je po dol-jodrami bolemi isdihnil na5 «*ta"i in zv*sti naroenik g. fvtn Vodiftek. ielezni-Car v p., ki je dnživel 61 let starost. Pogreb bo Intri ob lo.Sft iz hi^* žalosti r.a iupno r*v kor>ali§?<». — V Leonifci! ie umri aploini prili.ibl:enl davčni upravitelj v p. «. Ivo Lav. rič, ki ta njim ialuieta vdova Ana in edini em zdravnik dr. Vito Lavrič. Poar^b bo na nov*ua lela dan ob 14 30 iz nirtvaSnice n-i Srlari r>oti 2 k t*v. KHiu. — Včerai ziutrai i« v Mo«iah umri znani nV'^arskl moster in pofef^itnik ir. Vojska Valentin, star komai 50 let. Ker ie nieuova vd >va sa. Fani acrilna ndbornira Kola TUGOslo^Tičkih eeftter Modty Sv. Peter, \e dolžnost \*seli glan'c, da se udi-le?.e pogreba, ki bo jutri ix>ool<1ne ob 16. i« Cielarj>ve ulice 23. na pokopališft* v 6ta-panii vaei. Pokiinim P^tpn sponiin. žiia-iocim pa rja*« iftkrf*nc požalie! — Dfnar poblTa i« pi*e«i. Ie Gradca nam piieio: ie tri meF-ere oipažamo, da rjrihaiajo iz Jueo^Iaviie prazna navadna r*isma, ki v nlih tUirM poš Ijaio tukaiSnjini diiako;n pore. Piwna prihaiaio brez zamude in **> tako epr^tno zale»nliena. da «e komaj pozna, da so bila fhlprta. Naibri pobira d;nar H njih tatin«kt poštr.i u*lužb-?nw*. ki ima m^d vožnio dovoli 5asa in nriiike u ta poairan-*ki 7a*lužp1v. Ne pošiljarte terci denaria v piemih. __ Vremt. Vremenska nai>r»vod pravi. da bo oblačno, nestanovittio vreme, pone-kod dož in sne«<. Včeraj je »nežHo In - de-5u»va!o po vseh kraj ih naže državo; naj več padanju smo iine'.i v Liubijani, ki •<> ina-š^ale do davi 16.2 mm. Najvi^ja temperatura je znašala vCepaj v Snlitu 12, v &ara-jtru 10, v Skopju 7, v Zasrebu 6, v Bec-gr&rlu 4, v LjuMjani 3,2, v Mariboru 3 Pa-vi Je kazal baremeter v t-jubljani 752,4.« temperatura je zna^ala 0.8. _ Dve nesreći. Ana Kukon-lca. h^erka delavca državnih že'eznlc Iz Kre-sniških po-ljan. stara poldrugo leto, je včeraj zvrnTa naše Icnec kropa In se poparila po ti-?otu. — Tvana Pip, žena upoko'epeaa kndUovodje, »tanuJoOa v %alokar;evf n'l-c\ 27, je 4rwna padla v klet in se pošltotlo-vala po telesu. — Zopt% dva Hmetnon v Zagrebu. VCeraj rjutmj ee je za« trup U« v Z»treUaj itredn^ffR, v>ndar \wakdanwa ie «dai «trabov;ta bronca po me«tu. Trpe najbolj peici, a tuđi za vozni pr^ine-t taUS'ie re^ts nišo ba5 idealne.Lji'd^ te kopliejo v lužah v pravim pomenu besede, a 6kror>i;o iih &e avtoinobili in brnz»ra bri?i»a po njih, ker mepelo d-»lnvci Rn«*a 9 «treh na razmoč.*-n? refrt«. Dovolj znaeilno ie r.n to, kako »ft t<* dni na uliifih leno in prii^dno. dn 00 bilf* vrerai nekat-r*» trgovine imele za-prta izložbena oi^na. da eo obvnrovali prod brojao Sipf>. Mm^ikie «0 na ritali prave pt»plave — brez pretiravanin. Tu in tnrm J*f*lo tf»Č-^ voda /1 r**«t na '>oflnike. 7am.li vse!n:rf», tirrn>.» po t>* noložen«* do fet.idento\vike ul'fe. DeLiio po 9 ur na dan. wr»o8l^nih i? akrou 70 dH?»vr?v. da se moška in dečja oblačila naibolje kispl)o pri tvrdki J. MACEK, LJUBLJANA, ALEKSANDRU VA CESTA 12 —lj Franfiškanska ulica je končno ka* naVzirana. JareU in 7a1.1t, ni pa zravnano ce»=ti5fe, zato cetštn ni ba5 primarna za voziii promet. Zda? seveda ni cas zji ci?tiia dein 7araili n-f.iiiioclne'_ra vremena, vendar bi la-h'.io c^stiŠTe zrnvmli v«sai zasilno. dokler 2a ne popravi io finombJi. __'j Bersčenje pod krinko kofedovanja prepovedano. Utvrava po!foi'e razerlaža: O priliki pravnika Treh kra!jev so :e ra2-pas'a ra'zvarta, dp ho'l'.jo etroci In tud' odrasli kot ko'eđniki od hiSe do h!^e in ml eostilne r!o ^osti'ne in rta beračilo pod kriiiko koled-ovan^a. Lastniki javnih loka-lov se pcvzivajo, da ne rt-c^pti^ajo v svo.i'h loka!ih teea rvril*rite?a načina bera^enja. Uprava policije bo naetonila proti temu na'ener^i^Jie.^e in tud! proti st-arfcera. kl ne r,nbraTi^ svojim otrokora take vr«te k-o-!e-1ovanja. Vinotoč ,pri Rotovžu4 Ljubljana, Mestni trg št. 3 nudi prvovrstna kaštelanska narnizna In desertna vina lastnega pridelUa, kakor: zdravilna crnina, kuć, ružica In belo Ver-munt, prošek 1. 1924 in 1929. — Za cenj. obiak se vljudno priporoćamo. 4927 ~lj Umrlj io ? Ljubljani od 22. do 2$. t. m. Pirkovič Julij, 19 let. strojevodja drž. žel. v p., Gasilska c. 11. Malovrh Pavla, 30 l^t, žena ravnatelja trbov rudnika, Hraetnik 77. Draž^ek Teodor. 62 let. major v p., Mestnl trg 10-TT1 Jamnik Peter. 67 let, ar. s!u?a v p., Tržaška cesta, ob to-bačni tovarni. Zadnikar Uršu'a roj. Vid-mar, 91 let, zasebnica, Crna vas 108. Pire Marija roj. Krviua, 70 let. zasebnica, Vo'l-matsrki tr? 4-pr. Knebl Marija roj. Pau-sch;n, 66 let, ie^na trpovca, Wolfova ulica 6. Debevec Marjeta, 73 let, služkinja. VI-dovdanaka cesta 9 Drvari^ He'ena, 41 l«t, žeria m'.zarskejra mojstra. Vlrtov-danska cesta 9. Zurman Neža. 70 let, b!via služklnja, jHT>Veva uHca 2. Vo^ar Terezija, SI let, T>(rse«tn;ca, Vidovdanska cesta 9. Bahovec Ivan, 79 le-t, bivši tovarner :n tr^ovec, Strelica u!!ca 37-pr. — V ljubljanski bolnici fo umrli: Sku-j Marija, 32 let, žena p-osestnika, Befira'e 3, srez Loeatec; žor-li Kristina, 25 let, hfii po*e«tnikat Kna:>e 1, obC. Sel^e, sre? Krani; Gre?or!n Jakob, 69 !et, biv6i delaver, Soška u!. 5; Slo^e Antonija. 52 let, žena kurjaća. Mos*e, Zelena jama; Sivec Terezifa, roj. Vosrin, 71 !et, de'avka, O'ince I1I-4: ?Zože!i Janko, 9 let, e-n koSarja, *mama 46 pri Kamnvku; Plst«*n'k Ivan, 4 rnesece, a:n ^e'avca, Leke 17 pri Zagorju; Pojrraic Anton, 78 let, užit-kar, Gol^e 7; Je^-e Marjan, okroer 1 leta. 8rn dninarice, Trnova 25 p. Lukovica; Mam Helena, roj. F'ežar, 78 let. obč. ubo-era. Žalo? 74; fampa Marija, 45 let, dni-narica, Vel. Gaher 21; Prašnikar Lovrenc, l^ I«*t. dnina^, ^a^orioa 112; Luoia Mari.ia, roj Usenik, postrežnira, Mavrerjeva ul. 23; širtkover Mari'a, 51 !et, kuhark-a, Do'enj-ska c. 12: Trček Jože. de'avec. 39 let, Crna vas 3^5; Po'ak Franc, 4 mesece, sla delavca, Z4. Pirnk'e 96. __lj Japonakj dumplng ne bo pHzanesel tuđi Ljubljani. Na X. obrtniskem p'esu dne 6. januarja 1934 v Kabini bo pro^aja'a posebna družina te^a naroda \z deže'e soln-ca >spec:jalne nallvke* kar po 2 Di-n. Na-pram 5 Din za naiivna peresa. kl j:h proda ja jo sedaj v Avstrlji pa5 izđaten popuet Pcsetite to zabavo Lu potrudite 3«, da j!m maloga ue poi^e. 678-n Izgotovlfene povrfnike •li blago za Iste vam nudimo v lepi izbi rt, Pogi ej te nas> trloibe in oglasite «e gredo* v trgovini. JOS. ROJ INA, L}obl]ana, Aleksandrova cesta 3 Zo mamino tterc l«*o Vam •fltiffed dPsecci&er prvi tenor dunajske drž. opere zapoie v velefilmu: Sodelujejo: Nora Gregor, S^tike Szakall, VValter Rilla Glasba: Leoncavallo, Kaper - Jurmann Ptsmi: Funiculi — Fumcula, O sole mio, Mattinata, od Leoncavalla Wie schon ist diese \NMt, Adieu, es ist zu schon, um wahr zu seln ... Film lepote, lepih žen, in duhovite zabave! Na novega 1 ta dan ob 3, 5, 7'/4 in 9'/4. Kot r»opolnilo: Nov Parnmountov tednik. PREDPRODA.IA VSTOPNIO OD 11. do V813. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124 —If >Ljubljan£ki SokoU pklicuje sroi redni obeni zbor na sredo — ne oHrtek, kakor je p^>moto:na v no\oletni okrožnici navedeno — li), januarja 19-M. toi^no ob pol 8. uri zv-*-hnr v društveni mali dvorani v Narodnom domu. — V fotrlck 4. ianunria 10H4 pa bo prp«'«^tanek ?lnnstva v s\t!io seslave knn-didatne liste za bodoro društveno upravo. Pr?r ob S. uri /večer. — !j >Nagana^ in drugi fil-ni, jNaeaRB« je Tmjvečji film. ki nam ga ZKD prinaša za novoletni spored. Edino delo, ki nam pokaže napore učeni-akov v divji Afriki; v borbi za odkritje strašne bolezni »Najjana«. To je sp«!na bolezen. ki vlada v Kamerunu in ki zahteva žrtve naimočnej$e0a plemenu med crnci. Ed'nstven film. v katerem igra lepa. z^pelji\Ta žena glavno vloao. Predstava bo danes ob 14.3u in jutri ter na noveg« leta dan ob 11. ur dopoldne po ob ćajnh cenah ZKD. Harrvja P ela film, ki razkrm-ka življenje mondenih zabavišč Sviće, se imenuje »>SIed v snegu«. Sled vodi za pusto-lovccm svetovnegd kalibra, ki vara boga-tuske družbe. Film «e bo predvajal danes in jutri v Ellt k-n-i Matici. Da je »Živlienje lepo«< pravita Alfred Piccaver in Szoke Szakall v velefilmu, ki nam ga Elitni kino Matica nudi za prvi ckin v novem letu. Nikakor ne dvom:mo, da nam bo uprava kina Matice s *em filmom prav tako ustreg-la, kakor za božič s »Hrepenenjcm«. Sretno In nspeha polno novo leto želi vsem cenjenim naroćnikom tovarna JOS« REICH za kemitno 6!Wpnje In barvanje oblek. — Pranje In svetlclikanje perila. __ij Na novega leta dan bodo Igrali šentjakobćani zadnjič v »ezoni sijajno burko »Vi sto razkrirtkani<, pri kateri so se vai do*edanji pos*>tniki toenitno zaba-vali Ln temeljito nasmejall. Vodllne vloge igralo dame Bu^arjeva kot poatrežnica Hu.čevka, Gorupova kot plaateljica Hoff-maua-Salzer, Pirčeva kot petvzij-onatka Enderlova ter gg. Hanžič kot osinošoltn: Franc Hoffinatwi, Lavri« kot profesor End^rle, Kune kot direktor gimnazije Ira Mc«er kot šolslii s!u/a Krumbiegel. — Da znajo ti igralci temeljito zabavati poset-nLHe, so že neStetokrat dokazali. Vabije-ni v-st, ki se radi smejete Vstx)pnice Oi1 Din 3__do 12__se bodo dobile na novega !eta dan od 10. do 12. in od 15. do 17 pri g!eda!lSki blagajni v I. nadstropju r.les-tneea do-ma. PriOetek predstave točno ob 20.15. __lj Zimsko perllo, damako in tno*ko ter razne pletenine kupite naiutro-'rieje pri tvrdki MitoS Karničnik. Stari trg 8. _ Siivestrov vefeer Sokola Vič. za ka-terega vlaia izredno zanimanje, bo po svojem bog£tem spore-lu prekosil v«e dosezanje. Atrakcija bo lefccs nastop cirkusa Vi-čibu-m, na&top ttrž^oatletov, baletk. Ćlanov drams!ce?a odseka z burKo Ljivbo«iim.nost ;t 1. Za^etek to^no ob 20. Opo'jio^i ale?o rija, na to prosta zabava. Jiratsko vabimo. Silvestrovanja najlepSe in zabavno bo v restavraciji' „Frankcpan^ki dvor44 čička Šaljiva pošta, ples, godba na pihala, polnoćni govor 1934 leta, prizor. — Tuđi za dobra jedila in fina vina je preskibljeno. — Brez vatopnine. — Srečno novo leto Seli in se priporoćat ter vabi rKMAR. __Ij Društvo Jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani ponovio opoiarja obrtništvo ln oV^instvo ua svoj Silvestrov večer, ki bo ob 20. v dvorani Tr^evsk€*ga goma. Za labavo in tofno postrežho bo veostransko poskrbl'eno. Vljudno vabljeni! _!j Društvo >3o5a< priredi tet©4nj: Silve^trov večer v dvorani Okrožnesa ura-<1a (OUZD) na Miktoftlčevi cesti Vabljeni v»i ftleni ln prijatelji. Spored bo večeru primeren. Vino tn vse drus;o poceni in brez vsToenine Prirei cisek. 674-n —Ti SnFf«trovani© v dvorani Dela^ke »bornira bo pnl<»2 pl^*a Jn r/borneua bufe.a oolno rannovr^tnih na^topov. Zacetek ob :>ol 9. uri Pridite! *iT7-n __lj Na sllvestrovanjo v Kazlnl t ble-Steči dvorani, ob ptvmi, croehu ln polni zabavi, cjbilnem prn.^ramu in gouib) nenad-krl!jlvi»«ru Roi:ny^jazza prijazno vabi AfK Primorje. —lj L>jtkovno glfdalilf© na Tabom. Na novela I ta dan ee bo ob 16. uri Igrala :>Božična »likanicac Objjieni &e bo T»novi'a i7.redno Tr.havna ve^eloicra v tr&h deianjih »Ahknir*. Uv.^Jl« «o «e eno»n cenc: «edj/4 po 2 Din, ć-tol^cn pa 1 Din. Odrasli plačaio avo'tno ceno. Prvih 5f^t vr»t eedežev \s na-in«'nifno izklj i*no deci. Silvestrovanje RESTAVRACIJA SLON GODBA PLES —li £c do 5. januarja VXM dajemo darila pri nakupu blajta ta Din lOO. Modna trgovina M. PIRNAT, Sv. Petrn ttst* 22. \-n __lj V novoletno dobro razpoloienje Vas pripeljejo vina, katera tnč! kavama >L e o ne. Danes kx na Pilvestrovo jib pokudite tuđi lahljo ponoći, saj bo vso noč odprto. *M'5-n —lj SllvestrOv druiabPrl leviu (Gosposvet-ska cesta). Pridite, ne bo vam žal Vstop- nine ne bo. __ članstvo društva >Tabor<. 676-n —1} Rrmitno f\*t\ nhlrke $im*ne. Kolo dvor-ka 8 ZA VESEL KONEC LETA IN ZA VESELO NOVO LETO skrbita Lee Parry in Leo Slezak v veseli opereti mmi \i m\\w Sodeiutejo: Johanne8 koieni nadpaznik kemiirni to-varne e. Janez Dolinisk. stric rnantMia <*osti!ni("*arja in crii^ilskpv'ja dflavca g. Avtpi" «ita Dolinška. Bo
  • i>f(irofic;i Marica« in zvofcni t^iinik. Steklarrfii ea^ilci priredijo v Sokol-skem doniu Silv>rov večfr. Samo 6e đanes ln Jntrl na Silvestrovo! NajmoćnejAl rao* tapođa Georg O&Brien v velefilmu Strah in trepet Senzacija zapada Zvoćni kino Dvor Telefon 27-30 Predstave danes ln na Sllve-atrovo ob 3., 5., 7. in 9. uri Cena 2.—, 4.—, 6.— ln 8.— Dla Na novega leta dan veliko iznenađenje! ? T ? Prittopafte fe „Vodnikovi družbi'4 St«* 206 »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. decembra 1933 ^trnr 5 V dravski banovini 2000 sifilitikov Naš novi zakon o pobijanju spolnih bolezni je eden najmodernej ših zakonov te vrste v Evropi Ljubljana, 30. decembra, Poleg drugega zla, ki ga je pr.nesla •vetovna vojna, je nedvomno veliko zlo v ogromnera porastu spolnih bolezm. Kakor druge, je tuđi naša država posvetila temu važne-mu vprašanju največjo skrb Kcr bo osnutek novega zakona o pobijanju spolnih bolezni prišel t kratkem v razpravo pred Narodno skupščino, smo se obmili na vodjo naše največje socijalne ustanove, direktor ja Higijenskega zavoda g. dr. Petriča, ki nam je dal o tem ▼prmAanju lanrmive podatke. Izred-no zanimiva »vajanja strokovnja-ka, kd je dolgo proučeval to perece ▼praiian}«, priobčujerao v glavnih obrisih. OsDUtedc novega zakona o pobijanju spolnih bolczni, je priče! g. direktor dr. Petrič, j« bil t novembru predložen Narodni skup-ičini t razpravo m ga je skupščinski odbor ie sprejel. Zakon predvideva tri vrste spolnih bolezni: sifilis, gonorejo ali kapavico in mehki čankar. Spolne bolezni poznamo sele dobrih 400 let Pojavile sose v Evropi proti koncu 15. stoletja zlasti med boljšimi •loji prebivalstva in med vojo-štvom. Govorilo se je predvsem o sifihsu ali o fran-coski bolezni, drugi so jo pa tuđi imenovali italijansko ali špansko bolezen. Vsak narod jo je hotel naprtiti drugemu. Domne-va se. da so bolezen prinesli iz Amerike. Posledice tedanjih spolnih bolezni so bile težke in j< većina obolelih po nekaj letih bolezni umrla. Danes takih težkih primerov skoro ne poznamo in se je, sodeč po današnji obliki sifilisa, prebivalstvo že nekako imuniziralo proti takim makom bolezni. Se v 1S. stoletju so smatrali, da sta sifilis in kapavica ena in ista bolezen m to zaradi nesrečnega poizkusa angleškega učenjaka, ki je bil takrat vodilni strokovnjak ne tem polju v Evropi, Učenjak je v svrho raziska-vanje okužil samega sebe z gnojem pacijenta, za. katerega je domneval, da. ima go-norejo in ye obolel za gonorejo in sifili-#om. Zato se je še desetktja vzdrževala trditev, da sta gonoreja in sifilis ista bole-xen. Spolne bolezni so se razfirjale zlasti med vojno m po nji. Pred svetovno vojno so bili okuženi ponajveč inteligentni sloji prebivalstva in prostitutke, posebno v večjih mestih in pristaniščih. Iz-redno so se pa te bolezni razširile v sve-tovni vojni in so zavzele naravnost kata-»trofalen obseg. Medicinski krogi po vseh državah so jim posvetili največjo pažnjo. Spolne bolezni so bile predmet temeljitih raziskav, ki so dovedli do zanimivih skle-pov: da vir okužitve s spolni mi boleznimi Bi v glavnem v prostituciji, temveč izven nje. V NemcMJ! so na podlagi večih anket našli vir okužitve v 70 °/o izven prostitucije, kar }e dovedlo do spoznanja, da je treba najti drug način pobfjanja spolnih bolezni, kot je bil došle j v veljavi. Danes ima ta Ćeško-slovaška in Nemčija najmodernejša toza-devna zakona in ta dva sta bila tuđi pod-laga za naš novi osnutek. Poprej so pobijali spolne bolezni na ta način, da so postavili pod zdravniško kontrolo vse javne prostitutke (smatrajoč jih za. vir bolezni). Tako se je preprečil vir okužitve le v 30 odstotkih. za ostalih 70 odstotkov pa nišo imeli nobenih posebnih predpisov in so baš ti širili bolezen še na-prej. Koliko je n. pr. spolno bolnih v naši banovini, ne vemo točno. Sodeč po preiska-vah krvi v higijenskih ustanovah, je ugo-tovljeno le to. da imamo vsako leto približno 1000 primerov sifilisa. Med temi jih je skoraj polovica, ki je doznala, da ima sifilis sele v bolnici, ko se je zdravila zaradi kake druge bolezni. Lahko sklepamo, da imamo v dravski banovini 2000 primerov sifilisa in če na vsak sifilis odpade 5 kapavic, lahko računamo x okoli 10.000 primeri gonoreje. Preiskave krvi na sifilis (mehki čankar 9e pojavlja pri nas le redko) so pokazale. da je ta bolezen razširjena med vsemi sloji prebivalstva. Enako je s kapavico, vendar ne moremo dobiti točnih podatkov. ker bolezni ni treba obvezno prijaviti, ker mnogo okuženih sploh ne ve, da so bolni in konč-no, ker se jih iz sramežljivosti mnogo sploh ne zdravi. Direktor dr. Petrič je nato spregovoril o novem osnutku zakona. Dosedanji zakon o pobijanju spolnih bolezni, je pa v toliko nepopoln, da se ni mogel izvesti v takem obsegu, da bi zagotovil popoln uspeh. Osnu-tok novega zakona je eden najmodernej- ših zakonov te vrste v Evropi in prićakuje-mo od njegovega pravilnega izvajanja velik uspeh. V novem osnutku zakona je 6 določb, ki jih stari zakon ne vsebuje: 1. Obvezno zuravljcnje spolno obolelih. 2. Odprava prostitucije. 3. Obvezna predložitev zdravniškega iz-pričevala, da ni moski, ki sklepa zakon spolno bolan. 4. Prepoved zdravljenja spolno bolnih na distanco. 5. prepoved reklame zdravil za spolne bolezni po aasopisih in revijah. 6. Ustanavljanje socialnih ustanov za žene in dekleta, ki prihajajo v mesto za za-služkom, dokler so nezaposlene in posebnih ustanov za moralno ogroženo in pokvarje-no žensko mladež, dalje ustanove za prostitutke, kjer bi se vsposobile za življen-ski zaslužek. Zakon zahteva, da se mOTa vsakdo, ki oboli na spolni bolezni, takoj zdraviti. Kdor ne zmore stroškov, se zdravi brezplačno v vseh državnih in samoupravnih ustanovoh in pri vseh državnih in samoupravnih zdravnikih, zavarovanci OUZD pa pri zdravnikih okrožnih zavarovanj. Zdravnik, ki zdravi spolno obolelega, ga mora opozo-riti na nalezljtvost njegove bolezni, o načinu prenosa bolezni in odgovornosti, ki jo prevzema naše s prenosom naprej. Dati mu mora tuđi tiskana navodila o vsem. o čemer ga je ustno poučil. Pri obolelem mora zdravnik poskusati dognati, kje se je oboleli okužil in javiti osebo, ki ga je oku-žila, pristojni oblasti. O obolelih mora voditi evidenco in poročati oblastem. če je bomik neopravičeno izostal od zdravlje-nja ali sploh opustil zdravljenje. Če obstoja nevarnost, da oboleli lahko okuži svojo okolico, s katero prihaja neposredno v do-tiko (strežniško osobje, brivci, osobje, ki ima posla s predelavo živil itd.), ga je tre-ha izolirati v bolnici. To so torej glavne določbe novega zakona, uspeh bo zagotovljen Ie tedaj, če se bo izvajal pravilno in diskretno. Ako zakon predvideva prisilno zdravljenje obolelega, more biti zdravljenje uspešno le, če je brezplačno. Zdravljenje nekatenh oblik spolnih bolezni je marsikdaj dolgo-trajno in zvezano z velikimi materij«.ln .ni žrtvami, ki jih vsakdo ne zmore. Marsikdo bo opustil zdravljenje. če bo trajalo pre-dolgo ali se pa sploh ne bo zdravil. Zato naj bi se določevala siromašnost pri spolno obolelih po drugih vidikih kot pri običajnih boleznih, kajti namen zakona je ozdraviti čim večje število spolno bolnih. Zdravstvene ustanove in ambulatoriji bodo morali izpolnjevati svojo nalogo, da bo uspešno, v najdiskretnejši obliki. Delav-ni čas v teh ustanovah se bo moral raz-tegniti do poznih ve-ćernih ur v popolnoma loćenih prostorih za moške in ženske (.zaradi sramu). V bolnici se bo moral odpraviti pečat sramote, ki se kaže v obleki drugačne barve, tako da vsak bolnik na kaki drugi bolezni, spozna spolno bolnega po njegovem rdećem plašeu. Ravno ta rdeči plašč odvraća od zdravljenja, ker nihče noče, da bi diagnozo svoje bolezni nosil na plašču. Tuđi se mora prijava vira okužitve obravnavati z največjo diskrecijo. Ne dosegli bi svojega na-mena, ako bi prijavili oblasti osebo, ki je o1/ azila drugo in bi Mast postor-~'-i po zakonu s kaznijo. Vsakdo bi zamolčai vir infekcije, *n je največkrat izven p- *tu-cije. Zdravnik, ki je od obolelega zvedd za vir okužitve, naj bi k seot ^ .^ pozval dotično osebo, ugotovil, če je *;v>l-no bolna in zahteval od : ,e, ?*•> doprin s: dokaz zdravljenja. Tuđi od te osebe naj bi skušal zvedeti za vir infekcije. Le če bi okužena oseba odklonila zdravljenje ali pa med zdravljenjem okuževala še druge, bi naj se proti nji postopalo po zakonu. Ta sistem se uporablja. v Berlinu in se je prav dobro obnesel. Glede odprave prostitucije je bila do-slej v naši državi (ražen dravske banovine) uvedena tako zvana reglementacija prosti-tutk. Državna oblast je imela nad večjim delom prostitutk, ki so bile kasarnirane po ja\iiih hišah ali so izvajale svojo obrt na cestah s posebno knjižico, stalno zdravniško kontrolo. Naš zakonik nikjer ne definira besede prostitucija. Najprimitivnejša definicija je ta-le: prostitutka je o-ieba žen-skega spola, ki izživlja svoje spolno življenje izven zakona istočasno ali pa v kratkih razdobjih z večimi osebami moškega spola proti rrvaterij-elni nagradi. Kar se tiče širjenja spolnih bolezni po prostituciji, bi zaslužila to definicijo: prostitutka je vsa-ka oseba moškega ali ženskega spola, ki izživlja svoje spolno življenje izvoi zakona lsočasno ali p« v kratkih razdobjih z ve-čimi osebami drugega spola. Reglementacija prostitutk je imeU tele slabe strani: 1. sankcijonirala je, da izvajajo gotove ženske s svojim telesom obrt in jim dajala s tem pečat izmečkov človeške družbe; 2. jamčila je, da ta obrt ni zvezana z nevamostjo spolne okuiitve, čeprav je marsikdo občutil to sankcijo na lastnem tele-su s spolno boleznijo; 3. dopuščala je neusmiljeno izkorišča-nje reglementiranih prostitutk po raznih tako zvanih »madame«; 4. dajala je kot oblastveno dovoljena institucija mladini možnost koncesijonira-nega spolnega izživljanja v prostituciji; 5. predvidevala je kazen in kaznovala vse tajne prostitutke, kar ni zmanjšalo spolnih bolezni in je bilo tuđi krivično, ker se ni pri tem upošteval tuđi moški soude-leženec, ki je bil večinoma vzrok nemoral-nemu izživljanju; 6. obsegala je le manjši del spolnih okuži te v. Z reglementacijo se stanje spolnih bolezni ni moglo zboljšati. Većina evropskih držav je reglementacijo odpravila in uvedla tkzv. abolicijo, po kateri lahko izživlja svoje spolnu življenje vsakdo svobodno, le da pri tem ne ogroža javne morale in predvsem morale mladine. Prostitucija je zlo, ki ga ne bo mogoče odpraviti z nobenim zakonom, ker obstoja že od pamtiveka, le s to razliko, da so imele prostitutke v nekaterih dobah višji ali manjši socijiilni položaj. Izvor tega zla nišo le slabe socijalne prilike, temveč je utemeljena v većini primerov v bioloških lastnost;h prostitutk. Prostitutke so večinoma psihopatinje, dedno obremenjene, zato tuđi prostitucije, ki ima v tem izvor, ne borno mogli odpreviti. Nikdar ne borno razpolagali s takimi sredstvi, da bi lahko vse prostitutke izolirali. V Ljubljani imamo n. pr. okoli 300 oseb, ki se bavijo obrtoma s prostitucijo. Abolicija bo morala imeti kljub svobode spolnega izživljanja v evidenci prostitutke, kolikor bodo še vedno vir okuženja. Nadzor nad njimi naj bi bil prepuščen zdrav- stvenemu skrbs^'u in ne policiji, saj jo v interesu vsake ženske, da ostane zdrava. Določba, da mora vsaka moška oseha pred vstopom v zakon predložiti izpričeva-lo, da ni spolno bolna, je pomanjkljiva, ker izključuje zdravstveno izpričevalo žensk in jim daje & tem možnost, da prinesejo v zakon spolno bolezen. Zdravstvena izpriče-vala bodo dosegla svoj namen le, če se bo zahtevala pred izdajanjem obves- na pretskava krvi na sifilis in če se bo s posebno preiskavo ugotovHo, da li nima oseba, ki stopa v zakon, kronične kapavice. Z iistanavlj-anjem socialnih ustenov za odrasle nepreskrbljene m moralno ogrožene ženske ter ustanov za ogroženo mladino, kakor tuđi za prositutke zs uspasobljenje za poklič, bodo polagoma odpravljeni vsi oni socijalni momenti, ki vodijo v prostitucijo. Ostale bodo le one prostitutke, ki so že z rojstvom prinesle na svet dedno osnovo za prostitucijo. Prav na mestu je določba, ki zabranjuje zdravljenje na distanco, kakor tuđi ogla-šanje zdravil po časopisih. Dosedanji običaji so bili le v škodo oholelih. Spolno bolezen zdravi lahko le zdravnik in to edino v svoji ordinaciji. Samo po sebi je umev-no, da bo treba posvetiti posebno pozor-nos spolni vzgoji mladine. Zatirati bo treba z vso odlocnostjo zvodništvo. Pravilniki, ki bodo tolmačili ta zakon, naj bi vsebovali še to. Pripominjam, da bo izvajanie te£a zakona sMlo mno«o denarja, če borno hoteli zaznarnovati tak uspeh, kakor ga želimo, je zaključil g. direktor svoja izvajanja. Bela Krajina za svoj napređek Letcs je bilo sicer mnogo prizadevanja in naporov, teđa uspehov ni bilo posebnih Ljubljana, 30. decembra. V Beli Kraiini \e življenje čudno. Ako Be-lokranjci ničo ž^jni, eo cotovo lami, ako nis»o raztrgani. so gotovo bosi. Stalne pri-tožbe po kakor prošnje, a ni=o to. n?2O eo le upravičena zahteva no nainuin^isem in naj-potrebne|5em po onem, kar drueti kraji *.zi-vaio že desetlet]a v izobilju, a B?la Kraiina nima in ne more doseći niti drobtine. Dako 3IAKAR, met!i§ki sokolski starosta In narodni poslanec Tuiec, ki notuje tam mimo In vidi moije vinoeradov. posejanih z belimi. li&nimi zida-nicarni. mi^li. da ga vodi pot ekozi dež-»Aico v«ii sikromne^a blagostanja. A moti se, ker vinogradi nišo več bosaslvo, kakor nakdai, in noleg tega iih uniči zdaf ta. zda.j ona nad-loga. Su>a iim n^ prija in mra-z ne. Valovita zemlia 6^ zdi ploHna. a redi komai bore r>fl-ia in eo na mestu njiv tam p«j6ti in ftuhi steljniki. In c-e motika ra^eka brazdo v niih, s? odkrijeio takoi €»1\'alnata in kr^na rebra, ki |p?no pr'rajo, da leta tu nišo in ne more fo biti rr>let°la že ;ft-ni. 1ai dobila mart* rKvinor ;7 bedno^tne^ra sklada, io ?e doipfe^a tud i le-tos, ke-r »'« metli5ki in pT-nomalvki PTf-z <=*T>et med naisiRb§? dotira-n;mi v np5i b^nov^ni kljnb neDobitn*m-u de\-^*ni. da stn b^la do^Vi vedno pkor^i deset-If^tja hu'in 7arKy^pvl;pna raradi evote lce1* in iim« nikdar m* b\\n nuđena možnost na-predlca in vs»?.o* povrvr^ne ffo^TKviarsks o«a-mo«voiitve. A n-iis^rntro fo potrebe v Beli Kr-inni nairv^ividnp^3 in nairminei^e, 1ter to vrf*men«k* in krriSkr raznr-rp ten^io^ i^ Ma v lf*o. Srezi. ki *=•*"> tm> pv^^m c*^!ani?m ?o-s-rHviar^Vem položaji 7i df«=^tl^M pred b?-loVrpTii^kiTiia. so dobili v^xi» dr**prije. VaT ni jTnevno. k*r rar ni ^r^iina raz/delitev ^rp^itOv r*o ?tevihi r>"r«NvaTč*tvq ali pswrši-ni n^^mPTP0"? p*"'*Ta. ne^ro po ra7.m^rah :n krj>ip\Tiih rK>tr>b^h. 2e ?amo vodovodno vpra^.ni"? v Mei!iki naravno>t kriči po ostvnritvi t.^cra. za kar j 'iurVilvo iz sedaTii^-ja metli«kega pre^a '..rosi £> o=*mo de^eHetj?. V Pa«*i, Vo ro drugi kraji mnrfvlr»vali v foroir?,nem tf-nipj. je bila BHa Krai^na zHm" v tef. zdnj v oni banovini in ji taVo nob^na ni dM^H^vala iz~ dntneisih kr*ditov. ki bi ji bili kolikor toliko v pomoč. Vodovodno VT>ra5>an;e ie za metliški ?rez življeniske.ia pomena in uai-nujne:?e in r? n-^-obhodno pot-ebno. da ?e l?toe priciif v«5f\j z delnim izvrlevanjem zasnovanih uacrtov. Z velikimi težavami se bori tuđi Črno-melu dasi j3 nprrovo stališče z-aradi vsaj ir.a-lo industrii? bol;5e. Ker se me*=to širi in je porn^t prebivpi^tva vse večji, ee predvs?m ' poinvlja potreba po razSirjenpu gedani^ga vodovoda, kntprega rezervoar v?»ebui-e le 72 ms vode. Meeto »a? dan-es razvija v s^m^ri proti kolodvoru, kjer ee porara novi Črno-meli in e>e ia novi del v*e boli oddflljuie od vo-lne (itriige. kar bi zaradi pomanjkanja in oddalj^nopti vck1° pom-enilo posebno veliko nevarnost v pnmeni po£sra- Iz v\>dovodne »tmge. ki je zelo sloboka in oddaHena sko-rai 1 km. bi namreč bilo nem4>cro?e Srpa ti vodo in jo e pridom uporabiti. RazSirjenj« ' voflovodne mr.-^e je px>trebno tjdi iz higijenskih oairov za polivanje ulic in drune cilie, ker ie najboli prometna (veta ravno ta prati kolotlvoru. Zaradi potrebe povećanj.i votlovv>dne nirež? je potrebno seveda px>vo-čati tuđi vodovodni rezervoar i ti banska utprava potrebne nacrte in proračune ž^ iz-d-eluje. Nuino potrebno te tidi raširiti banovin-esed-no Hrva§ko in bi bil tuđi naJT>rikladiie*ia rveza © eoeednim kočevekim ©r?zom. Ivan MALESU, metlifikl tnpan živl|-?ntefct) vpraJanfe fn pocroi xa napr^ deik v Metliki. vodovod, smo omenili. Po komasaciji obvin fe Metlika pridobila s tem, da \e tam »edaj budi 6?dež metliške okoli-Ške občine. ki ŠtHe prejsnjih Šee»t manjih. Oblina Suhor 9icer z novt) komasacijo ni ' poveem zado\-oljna, a ima za ftaimoMojnopt ! oreoizko davčno podlago. ki ne doseza 7a-htev Tiakona. Pr višnje, pr*cei mrtvo metl'SVo življeni?, je orivelo v veliki m^ri domaT^e Tu^ko prometna dr"T^t\-o. ki ie že v prv?m le>tu svojega obstoia pokazalo toliko pr»iztimevanja fvoMh doižno=»ti in toliko plana, da ie opra vi f 371 ost nferrove u^tr»r?ovitvp po-r>oln.-»ma dokazana da^i w) pr^^Vta nekaten bili. kakor navnd-no. *sVpT>HJcni. Po?>7 kooflpS'a. ki ga ie lotos Met'ika dob'la. bi bHo potrebno nr=Hiiti se nr/i-atpre delp m«ffl <=nme^a in p«irke. pa bo MptliVa tiok. LovSino, povizano6t proevetnega dela s kine- tijakim, 25-letnico črnomaljekefira Sokola, otvoritev kopališca v Metl&i, tabor eanigraat. skih združeni v Čmomlju. pr\-e obletnice d«r la iBelolcranjske kleti« in društva >Bela Krajina<, smotnio in ^i^tiinatsko izjneniivo ©em-^n. Številne sanjarske teto je, izle* na tr-catev. otvoritev novela etrelišča v Črnonv lju, volitve, pri katerih ©o pr?Žle vse beior kranislce občine ražen *ne v naciionalne roke, Ganglovo proslavo in konuno predvaja^ Karol Mt^LLER, dol poletni trnomal>kl župan nje prvih belolrranjfckih fiimor % GrecorlCv v^ra majniškega fotoamatersikeca izkdno bogata, a nas ne &m$ zadovoljiti, ker pokazuje le irredno moCno voljo Belokriinjcev za delo, a ne tuđi oinr^bo vredn^ga napredka v srosjx>darsskMn po-le-du, lii je preii\-sem potreben ki pa velja de-nar in zopo-t ilenar. VprM^anje kreditov i* pao naitežja in najbolj kočijiva b?lokran:&kn etran. Naporno delo in trud obeh Županov na Sin m-i>U narodnejja jK^lanca in obeh na^ib banskih evetnikov bo gotovo vc^ii v prihodniem letu rodilo š? večie ue^pehe vkorit*t in napr^-dek Bele Krajine. ^Sc*elioj»f*e$?f*cifff Nedelja, 31. decembra. 7.45: O organizaciji in : Cas, poroćila, plošče. 22.30: CitraSki duet Mezgt .ls in Kiet'erle. Vmea poje kuplete g. Bajde. 23.30: Novoletni pevski po'^drev. 24.00: Govor! Ponedeljek, 1. Januarja. 7.30: O svmjereji (Zup«nc Martin). 8.15: Poroćila. 8.30: Gimnastika (Puati-šek Ivko). 9.00: Versko predavanje (š-kof dr. Rožman). 9.30: ro-produc. koncert. 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnl-ce. 11.00: Radio orkester izvaja ilovan-sko glasbo. 12.00: Cas, bodinio daneg dobre volje (reproduc. pop^vke). 16.00: Pe-stre slike članov Delakove^a gled. »tudia. 17.00: Dolinškov ferainel kvartet. 20.00: Prenos opere ia Beograda. V odmoru! £as in poročila, Torek, 2. Januarja. 12.15: Reproducirane pesml naBIh t>r»-tov. 12.45: Poročila: 13.00: Caa. Narođn« pesmi v orkestr. repr. glasbl. 1S.00: Otro-§ki kotifek: Ciciban (Delakov Rleđ. studio). 1S.30: Reproduc. koncert havajskih kitar. 19.00: Franco&cMna (prof. Preu«lj). 19.30: Moja pot po Norveški, konec (dr. Škerl). 20.00: Ple&na ^Iasba, Izvaja Radio orkester. 21.00: Vcrttalni koncert gdć. Anile Mezetove. 21.30: ča«, poroćila, ra. produc. orkestralni koncert. 22.30: Angto-Sk« plošće. Sreda, S. Januarja: 12.15: Proproduc. vokalni l«raas. Kmećka gođ-ba na plo^čah. 18.00: Komorna prlasba, Radio kvintet. 18.30: Radio orkester. 19.00: O vzeojl (dr. St. Goerala). 19.30: Literarna ura: Pregled razvoja ruske drame (dr. Preobraženskij, sodelu^e ga, Mayer). 20.00: VijolinsTci koncert Karla Rupla s STfTe-mljevanjem Radio orkestra, 20.45: Klavirski koncert Jadvlge Poženelove. 21.30: Kvartet Glasbene Matice. 22.00: čas, poročila, reproduc. američka plesna g-lasba. Ćetrtek, 4. Januarja. 12.15: Reproduc. citra&kl koncert, 1-2.45: Poroćila. 13.00: Cas, Operne fantazije na plo&ćah. 18.00: Moka in kvas, različfia testa (ga. Svetelova). 18.30: Sr-bohrvaSćina (dr. Rupel). 19.00: Posrovor s poslušalcl (prof. Pre^elj). 19.30: Plo&oe po željah. 20.00: Klavirski Koncert prof. Mihovila Losara. 20.30: Narodne pesml v tercetu (festre Stritar). 21.00: Radio or. ke«ter: Valćkova ura. 22.00: Čas, poročila, Radio jazz. Petek, 5. Januarja. 12.15: RopToduc. koncert slor. narodnih t duet;h. 12.45: Poročila. 13.00; ča«, Cigani svirajo v reproduc. glasbi. 18.00: Zabavno predavanje (Viktor Pirnat). 18.30; Ob lOOIetnici Er^avčevl Mr. Slod-njak). 19.00: Soko!stvo. 19.30: Izleti ia nedelj-o (dr. Radolf Andrejka). 20.00 Pronos vz Zaereba, 22.00: čas, poročila, reprodukcija Smetanovesra godaLnega kvarteta ylz mojega življenja*. Sobota, 6. januarja. 7.30: 0 selekciji kulturnih rastlln (Tdk. Ferlinc B.). 8.15: PoroCi!a: 830: Gimnastika (Pustižek Ivko). 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.30: Or^le. ivo-novi in slov. božične na ploščah 10.00: Prenos rz stolnice. 11.00: Slovenska ?la«-ba. Izvaja Radio orkester. 1200: čas, reproducirana ruska glasba 16.00: Zim-ska dela v sadovnjaku (Fle^o Anton). 16.30: šramel kvartet Pevec iz Hrastnika, vmes reproduc. valčki 20.00: Vijolinskl koncert ^e Fan.ke Brandl 20 45: Harmonika sjfch&, da smo *e čudili riđ vso moč, za^nl ni ods^-vora. konćno-se nam je pa vonoW zabliska-lo v glavi, da po vse i I^vrAjam mečejo sne£ s streh in trgaio telefimske žice s tako vne-tiio, da je za to z,ice, ee yh je pa, soet rvera1«. nam nn ni zn<\no. Stvar \j£, pa." tak«, cki v šeptneter^kem /up-nisču, ze nekai dni ne morete prikl'cnti n;-kojftiT. čepr«v gosnod žunnik ves dan sedi 2ra p:^lpo miro in snrejema ^an^e. ki iih je polna tuđi f^to-n fvft popra vili telefon P«t. di nim ne V> feK^ 7O^et mas-t' Tsta! Stolna župnija sv. Nikolaja Na sv. Tomtiž« dan smo se oglasili pri stolnem župniku, kanoniku g. dr. Tomažu Klinarju. Lepo snio mu voićili za god, nato p«. se iz V4»cga srca čestitali k velikemu usp&hu, ki bo v prid največjim reve/em vse banovine. Dobro^reni gospod nam je presrećen povedul, da je pravkar kot pred-sednik društva »Dom slep h« podpisal kup-no pogodbo s popularnim lesn.m industri-j«U^ni g, Franckom Dolencem iz Škofje Lo-fce in mu nastel tuđi že pol miiijonti na račun za njegov grad v Stari Loki. Nekda-nji grad pokojnega skerai slepega mecena Karla vit. pl. Strahla je tore i last slepcev in že spomladi se v to zgodovinsko znamenito prekrasno graš!ino preseli iz Kečevja šola za slepce ter za teko tuđi odrasli slepci z vseh strani banov:ne v njeno varno za-vetje. Gospod knnon;k. še mnogo vsaj približno tako srečnih in tuđi druge osrečujo-čih godov! \* takem veselju sva s stolnim hipn:kom seveda pričela z ohetmi. Y naši ponosni stolni župniji se je letos poročilo, reci in piši, samo 19 parov in še to z veliko večino sami zreli in resnt možje med 30. in 52 letom, p«5 je pa već nevestic štelo le po 19 pomladi. Lani je bilo v Senk'av/u še 35 porok, letos tih je pa polovico manj zlasti zaradi tega, ker priđe zaradi krize vedno nvanj parov r, dežele se poroćit v Ljubii«ino. Tuđi Ljubljojićani se ne vozijo več drugam in kriza se pozna tuđi po tem, da so skoraj vse, poroke pod večer, da epravijo s samo veČerjo. Prava dolgntrajna in šumna ženi-tovanja so se presdMa v zgodov;no starih navad. Oklicanih je bilo v ^enklav/u »icer 31 porok. vcnd:ir so bile po-oke po drugih mestnih župnijah, ker so neveste stanovale tom. Kako huda je krrđ. vidimo prav lepo, če primerjamo število poro-k v letih svetov-ne vojne s sedaniim številom. Let:i 1°15. ie bilo le 17 porok. 1. 1916. le 20. 1. 1917 tuđi le 17, 1. 1018. žc 23. a no vojni 1. 1919. je bilo pa takoi že 50 veselih ohct;t Vsi ftintje so bili v vojni in so že komaj čaVflli, kdcij ^kočijo v zakonski j«rem. \r Liubljani so se poročflli skorai sami vojaki. delom4 domaćini in tuđi tujci, vendar je pa število porol^ Rilno nizko. če računamo s tuici. moramo pa tud? uposteveti. da je tedaj še red-fco katera nevesta ostal-a v službi in potem s svojo plačo pomagala vzdr/evati družino, dane«; im-nmo pa nnvzlic t«kim neve^tam vendar le toliko po'-ok kot v svetovn; vojni. ko je bil križ s fanti. a dines jih preostaia. samo pod avbo ne marajo. ker zakon pač vsakdo snn^tra za pred-flf hiksus. Sv. MikMvž vamje zelo prazno zupnijo in pase hudo samsko č-rdo. Same kanclije in >tacune. korarii. boflos'ovci. penz;oni«;t; in sta^i trgovci, zato je p-i štorklia v okol:ci rotovra skozi zavlte in te«ne stare dimn!ke spustila !e 2 fantka 'n 2 punćki. Hvala bogu. vsi so bili ž'vi, ampak sramota bi bila ne-znanska. če bi ne bili tuđi iz bolnice prine-sli v sredino mesta še 11 otrok, namreč 5 dečkov in 6 deklic. KakonnV, ii<\ so vsi zakonski. Krizmi, mala stanovanja *n varčeva-nje ženo matere v bolnico, predvsem pa »eveda zdravniška pomoć. Pohvalimo se fa Ishko, da smo sredi mesta prav zdravi in trdni. Umrlo jih je le 22, a iz drugih kraiev so nrioeliali 15 mrli-čev. Če je namreč Liubliančan več kot 3 mesece v kakem dnjsem kraiu in mrtvega prepeljejo v Ljubi :!abljenie srca. 4 je zadela kap, nalezljivih bolezni pa ni bilo in sta mi jetiki umrli le 12iet~na deklica in neka de-lavka tobačne tovarne. Vrsi bolniki so klicali zdravnika in tuđi previđeni so bili vsi ražen onih. ki jih je dohitela kap ali ne-sreča. tako da je župni ja sv. Nikolaja naj-boli verna in tuđi nathoij zdrava in t*-dna. ćeprav meščani stanuieio v starih hišah »n vrčkrat prav temn;h stanovanjih. sai je tud; mnogo revežev, ki žanje skrbi magistrat tako izdatno. da v tem pogledu naša občini prav visoko prekasa vse druge občine v državi Tuđi humanitarna društva z RdeČim križem na čelu store prav mnoso, da v tej hipniji ne more biti pritožb. sai ie pn člo-vekoljubnem delu na prvem mestu s«m Stolni župnik tj dr Kl;nar. k1 7*\ to oživa največje «po*tovanie v vsem mestu. Vse ie torei okrog Senklavža pril-Čno lepo, samo umrlo jih je mnogo preveč v primeri n novorojenci. 22 rnrtvecev in samo l> otrok je čudrti zadeva, ki preti, da bo sred'šče Ljubljane krrutlu izumrla, vendar pa moramo pomisliti. &t je ta del mesta tuđi domena sarocev i^ %tarcev. Mesta^ iupnija v Trnovem |e y tem pogledu najbolj razveseljiva. 1/*^-it> na svežem zreku po vrtovih Taruje mladost, da je bio doma rojenih 6<), umrlo j:h Je pa le 49. V boln'ci je bilo pa rojemh še trikrat tol'ko. En TrnovčJn je pa za gleda I luč sveta kar na cesti v snegu brez pomoći in je mati otročka lepo pobrala ter ga od-neVla domu. Mrtvorojena je bi'a ena neza-konska deklica. ražen njega sta pa doma prišla še 2 nezakonska na svet. več pa seveda v bolnici, a eno dete je umrlo takoj po porodu. Svobodna liubezen je v tem delu mesta najbolj razvita. saj je Ljubljana vrgla sem vso svojo naj več jo revščino v barake v S'birijo m drugam. Porok je bilo v Trnovem 71. Z većino so bili dorr«ači in prav redki tujci. En tuj ženin je bil že visoko nad 60 let. neka i se jih je pa poročilo že pred vojasčino. Brez-poselni barakarji imajo otroke brez naj-manjšlh skrbi, kako jih bodo preživeli, češ, bo že občina skrbela zenje. Pokopal jih je sv. Janez Krstni.k vse leto le 49, med njimi se je pa poslovil od prav mnoao zelo starih svojih varovancev: 1 je bil star 80 let. Breskvarjeva mama je dosegla 82 let. Krašovic 84 let, černe Fran-čiška iz Krakovega in Zavir§ek Katra po S5 let, oče Bergant 8, ker je tuđi povodeni Bar-ianom vzeln ves kruh. ko je voda pokvarila krompir. zelje in repo Res veliko stori za reveže občina, prav mnogo je pa dal tuđi Rdeći križ zlasti na barju. kjer podp'ra tuđi ;avno kuhinio. ki t° odlično vodi bar-janski šolski vod:a g. Tit GerČar. Name-sto slabih in nezdravih barak nai bi gradili iz javnih fondov delsvske h;5e. ker bi dobili pri tem tuđi brezposcini delo. župnija sv. Jakoba Tuđi tu je mnogo revščine, da je bilo doma rojenih le 19 otrok, v normalnih ča-sih je bilo pa pri sv. Jakobu krščenih do 200 ^entjakobčanov. Vse gre v bolnico rodit in umirat da so farne matice prazne in so postale iluzorne. Med temi 19 je tuđi Ciganka Sonia. ki jo je mati povila nekjc med Šent Jernejem in Ljubljane ter k sv. Jakobu prišla prosit za krst. Porok je bilo pri sv Jakobu kar 63, saj je 20 parov prišlo od drugod. da jih poroci župnik g. Janko Barle. Med njimi so predvsem Sokoli in častilci tega pravega narod-nega svečenika. Većina ženinov in nevest je bila normalne starosti, ženijo se pa tuđi prav mtedi brez skrbi za bodočnost. Tmrlo je donaa 39 oseb. prej je bilo pa po 130 do 150 pogrebov Samomora ni bilo nobenega, pač je pa tuđi župnijo sv. Jakoba pretresla žrtev leta'ske katastrofe. Kakor Trnovo je tuđi šent:akobska župni ja prav zdrava in farani dozive prav visoko starost. Bede je mnogo, prav toliko pa tuđi za-nikrnosti, še večji je pa pritisk revežev in postopačev z dežele, ki zlorabljajo dobroto Ljubi iančanov. FrančiSkanska iupnija Ker imamo dve franĆiSkanski župniji. moramo mestno loćiti od šišenske župni je sv. Frančiška, ki jo obiščemo po Novem letu. Ker smo druge župnije opisali obširno in podrobno, smo tu lahko krajši. Tuđi tu je bilo rojenih le 33 otrok. in sicer 12 de-čkov in 21 deklic. Torej nevest bo dosti. obenem so pa vsi tuđi otroci boliš'h slojev, le eden je sinček preprostega delavca. FrančiSkanska cerkev je še vedno najbolj priljubljena za poroke, saj }e bilo v *tej poroćenih 226 parov Med temi je bilo 106 parov iz župnije same, 105 paix>v je bilo tujih. a rudi se 15 ženinov iz drugih ljub-lianskih župnij je nripel'alo ncvc«te k po-roki v to cerkev. NajmlajS« nevesta ni imela še polnih 17 let, a tuđi en ie-nin je bil star sele 19 let. zato je bil pa najstarejši ženin star že 70 let. neka nevesta je pa vi dela tuđi že 53 pomladi. Umrlo je 72 oseb, nemrec" 38 moških in 34 žensk. Najstarciši je bil star 93 let, čez 80 let jih je dosealo 8. a pod 6 letom sta umrla samo 2. Kakor drugje tuđi tu mrjo le stareiši Ijudje. ker v našem zdravem mestu ni več otroških in drugih epidemij. Samomori so bili 4. pač ie pa letalaka katastrofa i/trga'a v te i župni ii več žrtev. Župnija sv. Petra Ta župnija je največja in inva 28.000 prebivalcev, vendar ji bo pa sv. Krištof v kratkem odtrgal 2030 do 3000 duš. Krščenih ie bilo pri sv. Petru 143 otrok, okrog 350 Sentpeterčanov pa gotovo rudi še v bolnici. Otroci te župnije. ki ima najbolj zdravo lego, so prav zdravi in trdni. Porok je bilo 186 in je bilo med njimi prav malo tujih parov, ker zaradi krize z dežele več ne prihajajo v mesto ženitovat. Tuđi Sentpeterčanov je šio le 8 parov k po-roki na Brezie. a prav mnogo porok ie zve-čer in tuđi peš že hodijo, ker ni denarj« za ohct;. ražen tegu ie pa župnik g Petrič Janko k.ir brezr>1«čno zvezal in požegnal t,-A- "»' k'>ruzniških parov. '•liniji so imeli 201 mrliča, bolnice vso vstete Kakor rečeno, je ta ! 'ege prav zdrava, sai so dosegle 'et, eden je bil star 81, trije po >s_ o S3. dva po 84, dva po 85. dva po 8o jv,- po 87. dva po 88. neka beračic« 89. dva pa ćelo no 90 let Dva nesreČneža sta se obesMa žele*n;ca ie pnvo/ila nekega 14- letnes-i fanM dva sh skocMa. tretj; je pn padef v Ljubljanico, kar pomeni, da je za- ' Tadi krize m bede v Ljubljani tuđi vedno več samotnorov. Po Novem letu pogledamo Se ostale žup-Tiije mesta in okolice, a še dancs lahko rečemo, da z«radi krize velika većina hodi rodit in umirat v bolnice, da so župnijske matice prazne in iluzorne. To vprašanje je pa obenem tuđi prav perec soc alen problem ljubljanskega dušnega pastirstva, ki je izgubilo skoraj vso šolnino in pristojbine ter sploh dohodice. 2upniki so silno zaposleni- in moraio nekateri vzdrževati ćelo tajnike, največ časa jim pa vzamc skrb za reveže, ki jih je vedno več, beda pa vedno hujša. Ljubljanski župniki nišo več zavi-danja vredni brezskrbni gospodje, temveč požrtvovalni socialni delavci, zato je pe 2e skraini čas, da se tuđi vprašanje rojetev in pogrebov v bolnicah uredi tako, kakor je že ureieno po vseh drugih večjih mestih v naši državi in v inozemstvu, da bodo svoje župljane krščevali in pokopavali ter vodili matice Ie župniki, saj ostane v bolnicah za druge še dosti tujih otrok in mrličev. Iz Trbovelf — Novoletna darila bedni rudarski deci. Kakor smo prM dnevi že poročali, sta poslanika zbornica in senat na pobudo trbo-veljskega župana 2. Voduška in intervencijo naš?>qa roiaka z. ministra dr. Krameria nakazala Din 6000 kot božično, odnosno no-voMno podporo na^ednei^i rutiarsitii deci v Trbovljah. Sedai ie v isti nnm^n poklonilo tjdi tnkaiSnie potljeti^ ln?- Dukič in drus Din 5000. tako (ia zna£a skupni zneeek. ilo-loče-n za obdarit^v otrok. D;n 11.000. — Ker ie v zadnjem Ča?»u radi plnbecra vremena in hucJp zifne- izoritnlo od ^olskp^ra ob;ska mno-£ro revnih rleiavcikih otrok ki imaio Akraino &labo obutev. se i? župiinptvn v «*tk)razumu s šolskimi npravitelii odlooilo, da nabtivi nainotrebrp?jšim §oloobve7niTn otri>kom obn-tev, ki io bodo izdelali domači Pevliarii, k*t ]e trpežneiša za slabo zimsko vr^me. Up^-a-vitelistva obeh narodnih 5ol in nie^Čan^k* sole bodo predložila županetvu imenike n;:r potrebneišib »olobveznih otrok, ki bol^) prajeli zim>ko objtev. Darovalcem. prav uo-sebno pa podjetiu Injr. Dukif in dru2 v imenu bednib obdarovancir najlepša hvala. — Pramovanje pri rudnika t jannarjo. Pre^lvidoma bo >bratoval rudnik v mwe>u januari i 19 dni in sicer v prvem tednu 4 dni. v drusrem tednu pa 5 dni. V prvi polovici januari* ae bo torei praznovalo 1., 6. in 10, dočim bodo praznovalni dnevi za drueo polovico odr-^jeni r»zne|e. Vreme se ie za-1-nie dni eice-r rh^riČakovano ftpremenilo v nepriloa rudarskim revirjem, ker že nekai dni ve>3> tor>eil jugr, ki je v kratkem faeu ^prerni^nil debelo enežno p>la*t v nepriielno brozgo, vendar nas pa to ne žalneti, ker s-e napov3clu|e takoj po novem letu zopet oeter mraz, ki bo doljjotrajen. — Sokolski lutko fiu oder ponovi t r»?de-lio, dne 31. t. m. ob 15. iri veseloigrro >Vra-2i na građuc, ki je že pri prvi predetavi do-seela velik uapeh..Kdor bč želi od srca na-»mejati, naj si to igro ogleda, ne do mu žal. Vetopnina je obieatna. — Naši mali tepežkarjl «o letos 5© r>rav pjsebno ci tih krizo. Ne elfde na to, da eo ti revCki. ki iih ie na etotin«* romalo od tai& do hise, mcrali Gaziti snežno broz>z». takn .1a je bil marsiketeri že popolnoma i>*enio-fe»n. eo bili l?tos tudj darovi bolj pičli kakor druga leta Kakor običajno ie tuđi letos na stMin* tertrtTkarJev oblegal© trtavno rudniSko pisarno, kjer veako leto z največjo eiizjrnost-jo pričakuj?io >z:^lužene piire^. Tuđi pivd pekarno «. Kocjana so se ves hlne zbi-ralg cc-«te eruče otrok, od katfrih n^beden ni odš?l praznih rok. Kljub tenui, da «o t*-r^Žkarii letos boli ?labo odre-zali, izjavijajo otroci. da te lerje tradicije ne bodo ODu^tih. ker eo jo - pRadio< predavanje, ki se ga je udeležilo okrog 200 oseb. Predaval je znani planinec in planinski pisatelj gospod prof. Janko Mlakar o svojih planin- skih turah in dozivljajlh na avstrijskih Dolomitih od Hochgalla do Dachstetna, G. predavatelj je ob številnJh siuoptićnih sJi-kah predaval lepo po domaće in z njemu prirojeno Segavoatjo o lepotah avstrijskih gora vse od Velikega zvonarja naprej po drugih vrhovih in po romantičnih dolinati rek Inna in Šalice pa do p°nosneg*a r^ach-steina in planinskega raja Salzkamnier-gutta. Poslušalci so z velikim zanimanjem. sledili prijetnemu predavanju in šaljivim dovtipom g. predavatelja in ga ob koncu nagradili z burnimi aklamacijami. Na Jesenicah je k predavanjem sila tezko spraviti toliko ljudi, a zanimanje za planine in priljubljenost predavatelja je pritegniJo za Jesenice skoraj rekordno število poslu-Salcev. G. prof. Janko Mlakar je na Jesenicah vedno dobrodošel in uverjen naj bo, da bo imel vedno lep obisk in hvaJež-ne poslušalce. — Iz življenja ciganor. V občtno Je-seniee je pristojna skupina ciganov rodbine Rajnhard, ki so prišli pred dolgimi leti iz Krope na Jesenice in seveda tuđi tu ostali. Njih življenje je skrajno bedno, ker z godbo in petjem ne zaslužijo nić, pri bera-čenju pa imajo zelo hudo konkurenco. Težke razmere so jih prisilile, da so to jesen prodali svoj vagon, v katerem so kuhali in spali, tako da so sedaj brez svoje strehe in morajo spati v mrzlih zimskih noćeh pod nekim odprtim kozolcem. Pred kratkim je eden izmed njih pisal na mestno občino pismo, v katerem piše, da se je ciganskega življen: naveličal in naj mu občina preskrbi službo ker hoče postati dostojen član ćJoveSke družbe. V dru-gem p'smu prosi naj občina dodeU njegovi družini stanovanje ker obstoja nevar-nost da bo vsa družina zmrznila ker nima ne strehe ne obleke in perila. Kako bo občina tem proSnjam ugodila, je seveda veliko vprašanje, ker v svojih prostorih nima prostora, hišni posestnUU pa »e jih branijo na vse kripdje. Iz Kamnika — Vse naše naročnike v Kumniku opo-zarjamo, da bomo z novim letom pričcli naš list dostavljati vsakemu na dom po posebnem raznašdlcu tako, da ga bodo di>-hivali vsi že istega dne. Obenem prosimo vse zaostankarje, da nam dol/no naročni-no nakažejo. da jim ne bo treba lista ustaviti. Priporočajte naš list prijateljem in znancem, ker £a bodo zaradi ugodne dostave na dom nedvomno še mnogi radi naročili. Tuđi vse kamniške trafike, ki prodajajo »Slovenski Narod«, ga bodo odslej prejemale po razna^alcu. — Vrcme ni naklonjeno našim smučar-jem in zimskim sportnikom, ki jih je bilo zadnjo nedeljo polno v okolici Kamnikđ. Naši marljivi domači smučarji so zaradi neutjodne^a vremena morali prenehati 9 treniranjem za tekme, na katerih bodo gotovo zavzeli prav lepa mesta, ker je mnogo odličnih smučarjev med njimi. Pouda-riti moramo, da vlada za Kamnik kot zimsko sportno letoviiče vedno većje zanimanje, kar naši kraji po svoji lepoti in naravnost idealnih terenih tuđi v polni meri zaslužijo. Obiščite Kamnik in ostali boste njegov prijatelj. OGREVALNA STEKLENICA — Marija, gospod je prehlajen, po* ložite mu v posteljo steklenico. — S cvičkom ali teranorn, gospa? V SOLI — Povej nam Janezek, kaj Je to* -er? — Veter je zrak, ki se mu mudU gospod učitelj. SRECNO NOVO LETO želi vsem svoiim odjemalcem najprisrčneje OBLEKA m*9. 206 SLOVENSKI NAROD«, te« 30. đeeembra 1933 *?trfif» 7 (JO srccifejsc novo teto Sveže, mlado, v pozdrave hi želje odeto v zdravicah razgreto, v očeh razigrano novo leto nad, hrepenenja stopa pred nas. Kratek hip In zopet drvi mimo čas, iz večiiosti v večnost teče morje nevidno__ Mi pa v ure, tedne in leta delimo, v sanje in upe lovimo ta veletok. A čas ni nov, ne star, on šega naprej in nazaj v neskončnost, v miljarde let davnine v temtne vekov hi rodov in svetov nestetih... Clovefc, ne deli časa v stara in nova leta, ostani drobec vesoljstva na zemlji-drobtini dokler te čas ne razje v pepel in prah. Novih let ti ni treba — sam se prerotfl, bodi elovek, ne zver, saj ne veš ne ure ne dneva, ko omahneš v grob in zapreš za seboj vsa vrata. Ljubljana, 30. decembra. flas se ne ravna po naših datih in ne po novoietnih voščilih. Čas je Mamo posoda in od ljudi zavisi, kako ga izpolnijo, kakšno vse bino mu dajo ier kakšen pomen in ceno mu pribore. Toda Ijudje se časa navudno ne za* vedajo in ga ne znajo dovolj ceniti. Le ob začetku c/rt/gega koledarskega leta se nekateri zdrznejo, češ, zopet je minilo leto, ki nam je prineslo tako malo dobrega. Minilo je leto in bilanca ni vesela. Kratko je človeško življenje, a Se tako kratkega časa ne znamo izrabiti. Nikdar se ne zavedamo dovolj dobro, kakšna neprecenljiva vrednota je čas, da je kapital, ki ga dvigne naše delo. Ko bi se zavedali tega, bi se morali zdrzniti sleherni dan, češ, zopet je minil dan, kako smo ga izrabili? — Naš je pregovor, da je vsak sam svoje sreče kovač, a vendar pojmujemo srečo povsem drugače — kar je posebno zna* ćilno za nas — fatalistično; zato ob novem letu priČakujemo, da bo prišla iako zvana sreča sama od sebe. Kihče ne pomisli, da človeško delo ustvarja tako zvano usodn. Vsi le pričakujemo neko srečo, ki si je ne znamo niti predočiti: pričakujemo samo nekaj neizvestnega boljšega. kar bi naj prišlo sAmo od sebe. Zat-o so tište običajne novoletne želje prazne in če dobro presodimo njihov globlji pomen, lahko ćelo trdimo, da jim mora slediti le najslabše, ker se tako zanašamo le na slepo usodo. Bilanca ni vesela. Lanske novoletne želje se nišo izpolnile. Desorijenti* ranost Evrope meče še temnejso senco na perspektivo dogledne bodočnosti; človeštvo se še vedno ni izmotalo iz vrtinca zmed in stisk: še nikdar ni prevladovala takšna nervoznost v diplomatskem svetu — morda edino pred svetovno vojno —; zaspala je gospodarska konferenca, razorožitvena se je pa sprevrgla v oborožitveno. Evropa je nekakšno razkopano mravi jišče. Vse bega brez smotra. T'sf iščejo izJioda ter hkrati silijo v zagato. Vsi imajo na jeziku mir, v rokah pa orožje. }'si bi radi vodili vse, a ne znajo voditi niti samih sebe. Vsi govore o pra\yicah ter si prizadevajo biti krivični vsem. Govore o skupnih interesih, a skušajo drug drugemu čim bolj škodovati. Propagirajo sodelovanje, a se zatekajo v avtarkijo Največje zlo vidijo v medsebojni izolaciji, a se zapirajo še z višjimi baricrami. Nikjer ni progra* ma, povsod je le beseda: interesi. Nikjer ni enotne volje, nego je le unifor* mirana volja. Nikjer ni dejanj, nego le eksperimenti. Evropa je nebogljen invalid, ki ga skušajo spraviti na noge s tem, da se poslužujejo vsi v imenu interesov njegovih bergelj. Evropa je smodišnica, ki jo stražijo vsi, ker bi )o radi vsi spustili v zrak. Evropa je v obsednem stanju, kajti v deliriju vidi povsod strahove. Evropa je lačna, ker v obsednem stanju ne srne misliti na kruh. Ali ni to posledica nesposobnosti sodobnega človeka, da ni med nami velikih ljudi — ljudi dejanj?; Sodobni človek je kapituliraj pred razmerami, pred časom. Pravimo, da zdaj zahteva življenje od človeka mnogo već, toda zdaj delamo še tem manj. In ne zatekamo se več k misli; misliti smo se od: vadili, čeprav nam misliti ni nihče prepovedal. V vseh usodnih trenutkih delamo napake. Ncodločni smo in slabiči. Slabost nas je demoralizirala. Zato nimamo smisla za tako zvane višje interese, za družbene težnje, za skupna stremljenja. Na bodočnost ne mislimo, sedanjost nam je breme, po prete* klosti pa hrepenimo. Smisel življenja je razvoj, ne propadanje, vse naše stremljenje bi moralo biti usmerjeno v bodočnost, vse naše delo bi moralo služiti boljci bodočnosti in zavedati bi se morali, da ustvarjamo bodočnost ter da bodo zanamci podedovali ter prevzeli, kar zdaj ustvarjamo in da smo odgovorni pred Časom, bodočnost jo, za vse svoje dejanje in nehanje Sle-herni človek je soustvarjalec zgodovine človeštva — pasiven in aktiven. Tuđi pasivnost vpliva na razvoj zgodovine in še bolj usoilno kot aktivnost. Ko gledamo zdaj nazaj, mora sleherni priznaU, da je soudeležen na krivdi, da je bilo preteklo leto tako žalostno. Odgovorni smo za preteklost in zaradi nje borno trpeli v bodočnosti. Zato lahko le upamo, da bo novo leto srečnejše. če borno sposobnejši, delavnejši. razsodnejši in usmerjeni ter požrtvovalnejši. Življenje jemljemo le od lahke strani, a ko se nam to otepa, vzdihujemo. Jrse trpljenje si nalaga človek sam; sedanje stiske so nam naprtili predniki, a naša krivda je, da si ne znamo nomagati in naša krivda bo, če bodo zaradi naše pasivnosti trpeli zanamci. Ko torej gledamo nazaj ob koncu leta ter se vnrašuiemo, kakšno bo novo leto. se moramo za: vedati, da je prihodnjost vedno plod sedanjosti ter nreteklosti Čemu bi se slepili z ontimizmom. ki nas lahko pahne v naiflloblii nesimizem?! Znto si ne obetajmo zlate bodočnosti. ne zanašajmo se na sre^o in tuđi ne obunui-mo, ko je treba delati! Ometajmo si delo, pričali* imo žrtve in zanašajmo se naše, raunaimo v svoje sile ter verujmo v nanredek! Izpolnimn nosodo — čas — z delom, dajmo ji zlato vsebino, nalijmo jo do vrha, požlahtimo jo z zrtvami, postavimo jo v zgodovinu! Prorokovanje za novo leto Zđaj nam cvete pšenica, kar nas je pre-*okov, novoletna konjunktura je na vi-&ku_ Nam, jasnovidcem, je jasna bodočnost kat odprta knjiga, zato se 6utimo po-klicane, da opravimo svojo vzvišeno nalo-go ter napovemo, kaj se bo zgodilo, čeprav nam bogovi ne bodo naklonjeni. Kaj bi dal marsikdo za to, da bi vedel vsaj nekaj vnaprej — no, in mi vam napovedu-jenao bodočnost, kakšna sreća! Najbolj so seveda radovedni LjubljanČa-ni, kaj se jim obeta v novem letu. Lahko jim ustrežemo in lahko se zanesejo na nas. Vsakemu bi lahko prerokovali kaj, moramo se pa ozirati na splošne želje, da bo ustreženo vsem nekoliko. Težko je seveda uganiti, kaj najbolj zanima mesčane. Najbrž bi marsikdo rad vedel, kak§no bo vre-me v novem letu, čeprav je revmatičen. Toda ljubljansko vreme je prav lahko prorokovati in je najbrž mnogo jasnovidcev med Ljubljančani, ki vedo, da bo v novem letu deževalo vsak dan kot navađno. Ve-Čino najbrž zanima ljubljanska politika in bi zeJo radi vedeli, kakšne senzacije domaćega kova se nam obetajo. In res pri-hodnje leto ne bo brez senzacij ljubljan-skega kalibra. V mislih nimamo le ogTom-uega cirka. ki bo prirejal predstave na let-nem grledaliSču v Tivoliju — takšne senzacije so itak Že na dnevnem redu. Samo ob sebi je tuđi razumljivo in ni treba na-povedovati. da bo tuđi drugro leto stala Ljubljanica in da bo parfumirana. Vs-^k lahko tuđi ve, ne da bi mu morali napredovati, da bo tuđi v novem letu velesejem v Ljubljani, vendar je treba n&povedati tuđi takšne stvari. kajU trefca je «riti op-timizem na vsej crti. In to je baš glavno, zvrhan koš optimizma ima v zalogi novoletni prerok, čeprav ga mi ka tuđi na-povedati nekaj najstraš-nejših strahot. Godile se bodo v resnici strašne stvari. Na Mestnem trgu bo potres. Gledališče bo sanirano, našel se bo mecen, kakršnega nismo imeU, odkar je urari Zois. Naj ždv4 kultura! bo dejal ter poeegel v žep. Ne bo se oma jal niti, ko mu bo nekćo predla-gal, naj pod pre raje regulacijo Ljubljanice. Toda kulturnih sen-zecij bo še mnogo. Mimogrede omenjamo, da bo star Ljubljančan napisal tragedijo o ljubljanskom »hecucvičkarc ter se borilo za svoje pravice, med drugim tuđi, da vsi javno priznamo, da je čast biti pijan, kar se je sicer že prakticiralo, a ne povsem dosledno. Ker smo že pri društvih, moramo Še napovedaii »Društvo prijateljev krize«, ki bo širilo krizo na vsej crti ter .«e od nje redilo. To sicer tuđi že prakticirajo. toda ni §e dobilo prave oblike tuđi na zu-naj. Kriza bo torej še cvetela ter se raz-cvltala v splošno zadovoljstvo meščanov. Zato borno otvorili ^e nekaj gostoljubnih lokalov. da se borao lažje tolažili. Kljub temu borno pa gradili drugi babilonski — ali kranjski stolp: sicer se nam obeta sp'o-sen procvit. Ćesar sd doelej nismo upali niti obeta ti, se nam bo v novem letu iz- polnllo. Tako borno na pr. razsirili bolnico, ki jo razširjamo že desetlertja. Zgradili borno tramvaj do Sv. Kriza, česar do-sJej nismo niti upali. Zgradili borno še nekaj novih cerkev. Asfaltirali borno ćelo Bleiweisovo cesto. V Zvezdi se bo podrl trhei kostanj, nakar borno takoj začeii regulirati ta park. V Ljubljanico bo padlo pet konj in dva imenitna funkcijonarja, nakar borno zgradili ob nji kitajski zid. Ne smemo tuđi pozabati, oa borno presta-vili živilski trg v Tivoli v glavni drevored. Sicer pa ne bonio ničesar prer grozovita katastrofa (Ljubljana bi legla) in z veseljem napove, da ne bo nihče verjel vsem tem napove-r»:m. In z^kqj naj bi tuđi, saj bo 1utri lahko ugmavljal sara v vzviSeni mudrosti, da je cviček kisel ter da bo ostal ki«el. Tegra ne more nihče sprempniti in to je rjajvečja tolažba. na v^e drugo se pa Ljubljančani požvižgajo. čitateljeva novoletna bilanca Ljubljana, 30. decembra. Vse bilance so pasivno, samo čitateljeva je aktivna. Aktivne bilance je pa treba đantianes pisati v zlato kuj: aro. Zlato kuji,?o seveda iahko na-pišo ]e reporter, ki ima nekoliko pre^olg jezik. Sicer ima dan-tlH,nes marslkdo p.re>qot? jezik, kar je pa I«? pri reporterju vrlina, ker fae zdi čitatelju, da napiše vedno premalo in nikdar preveč. Kljub temu mora priznati tuđi čitatelj sam, ća je njesova bilanca aktivna na Vtiej crti in tla je ostalo marsikaj tuđi poi crto. Davolite, da naj^rej naglasimo, da je bilo preteklo leto sveto Kriza pri teini ne priđe v poštev. Znčolo se je natančno opohioći v slovesni Silve-strovi uoči, ki je bila bela. (Tuđi v tem p-osrleđu kriza ne priđe v poštev.) Vsi smo pričekali novo leto v primernem razpolo-ženju. Napitnit-e so bile ta^-o mo2:očne, da se je maja I svet v tečajih iu se je na mah vse obrnilo na boljše, kot se je pa-Č z<1e!o vsem v bratskem objemu, ko je cviček pljuskal čez brade Da, novo leto se je začelo izredno srečno. Čitatelj je opazi] takoj prve dni novela leta, da je imel ves s\et kljub vsemu strahovitoga mačka, časopi^ne vesti so ga seveda tolažile in zahava'e, Kajti pisali smo o v-ejni na Kitajskem, razpravljali o raznih križah, osiiutkih proračnciov, svmu-ških tekmah, punktacijnh, regulaciji Ljub-ljaTiice in prinašali bi'.ance rio srede me-seca. Debatirali smo o zriruž'tvi sportnih sil, o celibatu, o problemu hotela Tivoli in V'ianš v boijo voljo poročaii, da se je po-dražil kruh. Ševe la smo g-enorii tuđi ve« mesec o novih pridobitvah Ljubljane. Bia-gor ljubljanskim reporter jem, ker lahko neprestano pišejo o ljubljanskih priredi-tvah, med katere spadajo novi bifeji in kavarne. S sne?<.im pa reporter ni moirel postreči čitatelju. Beseda je bila sicer o &mučarsk:h tekmah, ki so jih pa prirejal i nekje na plarinah, kjer je mahnil bog s poluo vrećo snega. časopis je je ugotav-ljalo, da nam doražča imenitna ^a-rđa snau^arjev, kar «o pokazala tekuiovanja. (4n časor>i9;e je nezm-ot'Jivo kot papež. ker je naša smučarska grar^a n"ar£i>'.a tako med letom, da nam rase že čez glave.) čitatelj se je tifii zanimal za svetovno p-oli-tiko. Baš zadnjega v mesecu je čital, da je Hitler imenovan xa kajicelarja. Ko čitatelj ujeme tak^no rbo v časop:sJTi, si mora čes*:tati. (Kot znano, rib ne kaže zamenj'avati z racarni.) Posebno aktivna bilanca je t februarju, e>r>rav je najkrajži meset. Dočim smo bili v januarju skoraj 5e ve? mesec -om-amljeni. menda od Silve-strove. sra večera, je postala t februarju kriza aredišče vsega. o čemer je vrc&no iztegir ti jezik, časopisje je poročalo, da se je pooštrila kriza v rudarskih revirjih zaradi mile zime. (če bi bila oštra, bi seveda morali pisat:, da je kriza ostrejša zarad; mraza.) Toda milo zimo so najbolj prekli njall &mučarji. Trboveljska kriza je postala nekaj vsakdanjpgn, o čemer se pri na1* mnoco govori. In z bes«-dr» pri nj»s opravimo vse čitatelj se je v februarju zaiii-mal za ameriške tehnokrate, za obnovo Crno-žolte reakcije v Avstriji, za tinotan-stvo orožja t AvStrl.io, najbolj pa seveda f z-a Lombarjev zločim. Eksplozija v Neun-kirehnu nas je tuđi prestrašila v Ljubljani. Nekateri so ce*o vpraševali, če ni ne-varen tuđi naž gazometer. Da je bila me-ra senzacij polu a, je časopisje začelo na-povedovati, da se bliža zima. In končno so jo res približa'a. Tedaj je pa časopisje opozorilo čitatelja tuđi na otvoritev kavarne v nebotičniku. da je lahko proslavi! ; tako imeniten dogodek Poleg g'edališk*? | krize je bilo tuđi nekaj gledaliških ilogo'l-[ kov. Zaklenkal je ».Blejski zvon-.. Ob kon I cu mfseca nam je pa čns-opisje postreglo s svetovno senzacijo, da sr;čo t^k^nlh »lo. srodkov je čitatelj komaš o^azfI, da je p*> ata'o zoprt aktualnej^e vpra.^an.k1 Trbo-velj. Prveza maja smo IttpM t Lju-bljani rde-Čo križarsko vojno, pred katero so jo no-vinarji popihali v Xo*vo mesto. V spk^nom je bil skor?j ves mesec posvećen Malijn Pom'al je bila skisnnn in lju^je «i ni^o mo^li v nararj pomirit! živcev. Začela so je sicer sezona oficijelnih in neoficijelnih iz'etov. Citstelj c*» je ttl^ zanimal 7a sve-tome in drrtnače senzacije, ki jih sicer ni bilo mno-r^, a so odtehtale vse drugo. Iz nolit:čn:h rubrik je zvedel, da Rusija mobilizira Za RusiV> ?e čitatelj nekoliko zanima, ker toMkokrat či^a. r'.a tam umirajo Ijudje na riehelo od lakote. Višje si1^ «o vedno naklonjene časan-sju. k^r jo 1«h!:o ptjročalo ob koncu meseta o poplavah. V zametku junija smo postali neznansko važni ker so nas obiskali Penovcl, ki »o «e ta*ko ra.xgreli v naši miroljubni deželi, da nismo niti ve-leH s k«>.Tn bi potegniii, kajti oaza bojevitost je svetovno znana. V Ljubljani smo otvorili veVsejmi i naj več jim gospo-iiarskiui optimiziin^mi, dočim so v Londonu ol>u-pav«'i nn^i krir^o na svetovni gospodarski kouterenci. Bila je neodpustljtva Tiapuka. i!a nismo svetovnih gosp*>iiarfik;h >tioKoviv'akcv puvabili na naš velesejem Ve-« mesti* je deževalo kot t>e sp^lobi ra Sezono kimiiresov in eostoljiibuih spreje- • uiov. Obiskali so nas ce!o Bolgari. Ljubljana se je d«K-ela zdramila, kajti ta mesec i*4 bil tndi sokolski 7lot. T>o tioba smo seveda pi>vztHnva'o. tla je vo<1a zali'.a zaprt đel Ljubijaničin»» stru«*». V Juliju je čitatelj zvedel da je v Trbovlfah 900 nularjev brez flela časopisje jt* začelo portK'aii o TrboAijah t posebno pozomostjo. Tedaj so se novinar-ji uavthiši'.i za noč onu-i. ča^opisje je pa naniestu stlt>iih. čitatelj je čital, da se vse Siri. In v rt-suici se je Mrilo izletništvo, nogx>-inetništvo. fotoaraaterstvo itd. čital je tu-•\\ ta naslov: Prostitucija se .širi. Visoka temperatura je pripomogla, da «"> se ra-čele tuđi Siriti ideje za nova kopnli&ča. V Juliju je čitatelj tuđi čeS-če citiral pre.iro-vor, da srora ni nora. Nekaj čud-nega je bilo, da po baš v Juliju tožili od vseh k-oncer Ln krojev, da je >teiek položaje. V argnistu J=mo se nekoliko umirili Yxyt je normalno za poletje m kopalno fazono, zato je časopisje poročalo o poplavah na Kliajskem ka.r & toliko zaleglo kot n. pr. navodila za dostojno ležanje v kopallščih. Glasovi o bedi so ut:hnili, plsaii so le o uvedb: becVnostnega fonda. Zavela se je sezokn-a poletov v stratosfero. Tedaj smo slovesno otvorili leiali^če. Lju"bljaTičaaii s*o prišli ft počitnic, da so lahko pri?ostvovali tako i»menitinemu dom>dku. Potem so jo zopet oirraili bladit se, (!oč!m je bila skoraj vsa Izubijana na dražbi. V najhujM vročini 8o zb-orovali učitelji, zato ni čuda, če je bilo zborovanje vroče. Od dne do dne smo «e bolj navduševali rx\ let a "..i*. Komaj se je Liubljana nekoliko umirila, *e Jo Je zopet zdramU velesejem t začetku septembra. PoČitTiice so bile kratke, vendar smo bili izredno žlvahmi že v septembru. Na velesejmu je bilo kot v zlatih časih. Začeii s-mo ustanavljati društva najrazličsnejših prijnte'jov. Cilodall^ka kriza je postala zopet aktualna. Pov?era iz ravnove?ja nas je vr^la letalska nesreća, čitatelja rte. Potem so nna obiskali Poljaki. (>osto!jubno pido jih sprpjeli mo*i ^e?.iem. časonisju ni bTo troba več poro-čati o ■p^P'nvah na Kitajslccni, moralo j^ pa o vesoljnem potomt v Stnu;ah, na Bjx-ju, t Savinjski dolini 'n drn^od. Tako Jo bil zopet nstvarjon tcr«»n za apole na javnost. V oktr>brn smo pozabili na mali na vse nesreče ko se je začela gezona izletov v vinorodne kraje. Nebesne zapomice bo bile tesno ra-prte Oktober je bil tuđi >o*vcoen volltvam Čitatelj je čital vBak dan, o čikaSki me. todi. čitatelj se je Iphko dvakrat obllznil. Končno mu je sevHa tuđi fe začelo pre-sedPti. V Ljubljani mo b!M tuđi dobro preskrbljpni s sen^ocr'arnl. Napad!I »o nai izpod n^lja. toda nišo nam mo^li d«o Živo-ea Ljubljani sploh ne more rr.iife do Sive-pa Bas tedaj je v Žonevi shirala ra^OTO-žitvena konferen^n. Toda za reklo ?e nam je, Ljubljani je prišel cio žive^a novinarski koncert 1. decembra. Baje JI 3e tuđi ze!o sc^la do srca iStoji, stoji Ljub-ljancac. To^'a te.2:a ne srne nihče trditl, da stoji, ker bi bil preli. In kaj bi si aaj še želei čitatelj zdaj, ko je e.iino aktualna deviza: Smuk! Vsi moramo biti solidarni s smukavci, čenrav dpiamo bilance. Smučanje je pri nas na dobri podlagi. Zia-sti znto, ker J<* zapadel tako visok me?t da na^ lahko zavidajo ćelo Eskimi. Tuli čitatelj je ves navdnšen za snt.^, pač zato, ker tolikokrat čita o njem in navdu-Senje je nalczlc'ivo, poFcbro pri nas. NajcenejSe in najprimemejbe darilo je pretresljivi roman ^Prokletstvo Ijubezni* to. po splofini sodbi eno najboljših del nado prevodne literature. Oba dela tega nepo-zabnega romana dobite pri upravi »Sloven» skeg-a Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5 za znižano reno Din 20.-, v platno vezana Din 40.- (poštnina Din 3.- več). Pomirila ga je. — Zenica, vroče te ljubim, tada če bi kdai opazil, da me varaš... — Pomiri se. mcuiček, tega ne bo§ n:koii opazi'. V soli. • \\ihec. 7.a\<:v te na pnšlje mamica v šo!o? Menda zato. da bi se učil.c Mihec: »Kaj še, samo zato, da bi imela doma pred metioj mir.« crnu « »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. decembre 1933 fit^T 290 NAŠ SPORT V LETU 1933 Bilanca našega sporta v preteklem let« Je visoko aktivna — Napredovali smo v vseh panogah Ljubljana. 30. decembra. Sportna bilanca leta. ki se pravkar od nas poclavlja, i? vsekafcor zadovoljiva. V veih pauotfab. ki (ih gojimo, «no dosegli liAipebe. ki na» navela iaio z naibo'iŠimi upi za bodoS-hokL Nogomet nam ie printcel Ieoe '.ekuie, tidi d?zela ni hotela zaostati. Med vsemi sporta i mi panorami pa zavzema aedvomao T>rvo me^to stnuearpe. Pri dragih panoaab najđemo med aktivnimi le mladino in s-* s tare jSi uveHa-vIjajo le pri zeleni mizi. Povsem d rogače Je pri oumčanin. Goji ca etaro in mlado. zastonani eo i>rav vsi =4oii„ z, ono be-?edo — »riMKanl** ee ie razvilo v nal naroda* e^oorU Tretja panosa, ki tuđi zavzMna če-dalje večji razmah, je pTavanfe- Od skromnih po5^U;ov. ko smo bili Je na vozan i na Ljubljani«), amo ee z zgraditvijo fitevilnib fcopa- 155? povzj>?li na vodilno tneeVo v Jueoslaviji-K lemu \i nedvomno na ive? pripomogla Iliri ia. ki opravlja veliko propagandno delo 6 tsvoiimi na*-to"pi v provinci. T idi v lah'ii at-lettki nifmo med zadniimi. Naši tekači ni-TU&jo '2*iakovrednih na«T>roinikov v vbi državi, zla^ti po prednjačimo v đoluih prosah. Tuđi ostfale panocse «*o r^kazale 1*m> napredah. Kolenaretvo ie dobilo z dirtcališčem na igri-Khi Hermesa podlaso za vecji raz/nah. ob?te **e nam pa 5* drueo moderno dirka-li£?e na *ta np-kaj M uve-1 lavlja! samo v bazeni, fie ie z^atpo poživil « tem, da Fta Ilirija in At*na z&oela p.*novno eojHi tuđi danu&o lahko aUMIkn. Ne smemo pozabiti naših gabliaoev. priiatfliov tenisa tn pin:J-ponga5ev ki so prav IaaO dosegli le>oe w»o?lie in mnouo pri. pomoeli, da ie **portna bilanca 1. 1033 visoko aktivna. Ojrl?jmo »i po»a>me7.ne pano*??-. Smucanje Ne mmo k?r wno v polni seoonf, tudf m-TTKfi velikaneikesn razmaha, ki ea r~ r*ri na« K»vz*1a ta prt*>!er>a panosa ztms-kp«ia «*porta. zasluži smucan}?, da o njem f*pre$rororimo naipr^]. Tekmovalna sezona ie bila otvorila sredi fami a r. ja. Zaftor vs.T pripravljal na§* ffcakače. druet pa t*»ka?e. Prva prire-ditev v«?iefG?flfmo TTTP-dla bltib^ka prv^^tvn na 15 km knr fri društva: A1?adern=»ka amir i^mVa r»-Mni7aclf3. Sm. K. Liribliana in SK Tfirija NaJboljŠi ?a« f^ doseGf^ Lerurx>ld, ki f2 fttartal iTiven kon^nrenre. tako! za niim pa ie smnknil sko^i čili neismani Jo^Vo .TanSa rn portal prvak Tlirije. prvak LhibHan* k poslal šnmel. državni akademci prvak tra Bervar. Konce ramiarfa nam fe prine^el kar tri prvenstva. Gor^ni^ki nodsav^z je tffcmo-val v MoHrani. Liubliancivi v K^ preii Z^-mvo fSoVol Gorici. V Kamni-ku ie na In km zmagnl Jo5ko Jan5a (Iliriia') nr>d Bpr\a-J^n CLjnblianaV v skorih pn Srame! (Lfjbli.1). ki si je prav talco priboril podsia vezno prverv^vo v konib'naciii pre<^ Bolie4,>ni (1A)' Pri NfnriboTvanih i> na 15 km dopecr^l prvo m^^fo L. Mmšič (SPD Mrb.) t>rpd Jiiritec.h-mi (MSTCV Ta tekmovania so bila n*kr»ka eennralna preizkn^nia za na eWnio p*»dMio. ko ie <»ezona dosegla visek v 8 dni trainuv'em m-^narodncim dT-za\Tnem prv*»ns1iv i v Bohinju Naši so sp znaSli pridi rvdli^n^ lfonkiir#»nre f"eb»>v. Pollakov m Nem-c?v. ki po seveda. zavzpli v*a prva m-^sta. vendsr pt t? na«im naiboT'5;m iip-pelo. da so w rnnHi med nie. Na 1S km te zmagal f-jb ftimTinek. ^Milo mu ie 5e 5 f^ehov, Kemrev in poljakov. nato pa t? reza! čili kot nn"boli5i Jutro^lovan Jo^ko J.in?a. piip*^»? za sr-hoi ep vf-5 renomiranih tnozemc^v. V T>rv*n*tvii J7?*5. Vi ie razd°lil tekrnovalc? na razrede. |e v T razredu zma*ral JanSa prod B«rv.'pr:oni in Godcem. v II. razradu A-KlarT-ni1?. v TIT. pa Avrn^t JnVor>if fl-i.V P^vak Juntvsiftvif? v komb'naciH ie prvtfn1 ?'m WK'k, na'boli?i. Jneo?loven Albin Jnko-pi?. T>a r* za^-edol «ele 9. me^to. Pri epe^iielm* konkurenti r=.korfkov ?p zmaqal Poliak St. M-i-ruszTrz. dorim ie ftram*l zavzpl ?aptno 4. nv^to. P-\'on«stvo ie irpelo zlaeti ve-!ik po-niHi. kf»r mu m sl-^H' konere« stloz-inekih •murar«krh ?-nvp*ov v I lubliani, a c*"*mir ie b'l storieu prvi fcornk k ekupnemii d'Mu guvj-carskih 7,vpt vs^^lovar^kih drŽiv. T^ko smo dobili wv;!ovanP:ko s»mučansko prv^ipptvo. ki pe ga bodo. kakor kaže letos udel*žili tjdi Rupi. L*lo6 smo hidi dobili v?^fe itcvilo novih f=krkrt!n?r zl?^f na Gorentekem. Poe»tovilo so y.h Je^pnicr"1. Rit^rj dve in bo ona od teh rajvenn v F.vr^M. dali? I esce. Cc-Te, v Lmbliani pa le Ilirifa zcradila lično ?Vaknl-nioo v Motatecu. V Lo^atcu so priredili pr-v.-nstvp Not'-Jinisk? in ?>p zmasal Iliriian Boris J»»nko. ?-1edil je na*V>p na^ih smufarie.' ra c*»kademAVom «v*»tovne.m prven«K*u in na Fl^ tf-kmah v Tnn?-brucku. kier pa naravno Jucoslovrni ^pričo zbran-? ^lite ni«) "jspel". Savez, le nato priredil državno prvenstvo na 30 km v Delnicah. fcjer ie zmajial Janša pre.d Klan^nikora. Prvič eo ee vr^fle m'adin-ske t^kn>? v komb:nacii» za eavesno prverr čtro v Planici- V A razređn ie zmasal Ker-štajn (Ilirija) pred teteničem (I1-). v B razredu pa Pribo?ek (II.) pred Bevoem (Ljub-lfana). Sav?z »3 tuđi prv>5 izvede! državno i^rronstvo v slalomu pod Jalovrem. Prva«k ie portal Carmen (Tržif) pred Pračkom (Skala »Tf5enire>. Od vefjib prireditev na i om^nim^ ?» 50 lem t?kmo na Poborfu, kier ie umacal Bervar in si pnboril v trajno last zlati do* kal MSK. Nogomet je nfletopil eta nam j* tinir prinr?«^l prvo-vrstno alrakeiio. Zafelj ee ie eovoriti o fuziji naših dveb največpb khibcv Ilirije in Primorja, ki pa je padla v vodo. Je «lr*o razvnela 9portn»a dubova, kar te je zlasti f>pazilo pri kvalifikacijskih tekmah med obe-ma rivnloma za vstop v nacijonalno lieo. Primorje ie v obeh tekmah imacralo. Sledila I« fuzija Priniorja in Svobode. kmalu nato j>d eo e* ž> pri6=4e prve teitme v naciiona'.ni liai. Primora ie isralo z meniaJoJo srećo. 2e je bilo <&oro «£nirno. da o*Uane v li^t, rrn bi mu kmalu tik pred koncem epodletelo Edino tt^amemj t^kmeni «araiev»ki Slavi ji je uspelo, da ie v Liubliani premasal Primorje, toda zmaera nad Jugoslaviio ie re-Sila Primorip vseh skrbi. MoStvo ee ie ob-držalo v lie: in tako 93 nam tuđi za bodo&e ob^tafo zanimive tekme. Med tem so ee feln-bi pridno udej^tvovali v niednarodnih naeto-P>ih. Maribor ie imel v co^tita odlično brr dimpestansko ^na-istoriro FTC. ki i? eladko zmasal 0 10:2- V Ljubliani ie GAK igral nroti IlirJii S:3. prot» Primoriu 4:3. gra«ki ^>rtklnb p3 ie v Ma ribani »lavil dve vieoki zmaei 9:2 in 8:2 proti Mariborj azir. Zelez-niCarjem. Ilirfja f? nato v prvi nočni tekm! slavila pomenibno wnaso nad profetiional* nim moStvom Budai • 6:1. fe no ca t*m v™!-l<=>«rla Sportklubu (Graz) t 1:5. Po doleolet-nem preslf»dku «mo v Liubliani zopet ir»-zdravili ?<*§ko možtvo. Amatemki prvak C^ AFK. Kolin i? icral t Iliriio 2:2. tvremasa! na državneca prvaka Confordio 9 6:2. Iliri-ia fe imala v srostih £& avstrijeketra prvaka Vienno. ki mu ie nodletrla 1:4. FC Wi*n ^4:4) in AiTPtrio (Celovec) 4:4. «1 katero tek-mo »? ie poslovi 13 # evajega staroga Urri-šfa na «štadion Primorie ie z rmnso 7:2 nad ehe na.Sih klubov in \*> hidi prv^a rom in^kesa fe kon&fo r>od«ave«no pr-ven&tvo in smo dobili v Mariboru nov«*ca ^rvaka, Tllrita pa ie preživliala kritično dobo in pad Ta na zadnie m^^to. Doriveli «no naN, roi-^vo in z^odm'o smrt pro^lnle Zar]-' H Zfr. Kašlja. Samo enkrat «e ie pr*e zor>-*t noiavili v li ga ST? ih dresih. Preteklo leto na»n i? tuđi pnne-*lo dobrodeljie rpikrn«? ra7;:iih >nv^ometnih rvezdnikov«. Pobudo «o iim dali novinar!? in fa^tniki. pri d ni žili w> **** rm ?e pstražniki in niitni?arti, poMarii in tramvaiarii teT kor»?no uradniStvo OTTZP ?n banovine. l!ci in je s svojim nastopom lzvrtila veliko propagandno dek>. Sledila je mednarodna t^Jcina z budimpeStanskiin MTJE. Uspeh 1* bil nepričako. Zaradi nemofiroče organizacije so skoro vsi na5i pTavači popolnoma odpovedali. Tik pred zakl-hič^om sezone so se podali iliri jonski pflavači v Samobor rušit rekorde In so res petkrat i^srpeli. Sezono je zaklju-Cila medmestna tekma z Gradcem v Gradcu. Uspeh ie bil zia LtublTano, ki jo je izv^emSi ViTfana za*topola TTirUa. nad vse časten. Zmaerali smo v r9,^iner}u 72:68. pri tem pa sta rasi štafeti na 4X50 in 4V200 m prosto postavili nova državna rekorda z 1:54.9 ozir. 10:01, Vflfan pa na 100 m hrbtno. Znatno boli«i od rekorda je bil tndi ča«? FVit^rha na 100 ra z l*0*?.4. Od o«t«l;h k^nbov 1e zlasti Kamnik po-kazal veliko rteiavnost. Lahka atletika je z&vzela pri nas krepko pot navzgor, Ce-prav ljubljanski klubi nišo naSli v Zagrebu preveč razumevanja. Državno prvenstvo v cross-countryju v Mariboru, je pokazalo absolutno nađmoč slovenskih atle-tov. Zaivzeli so prav vsa prva mesta in je v moštvih zmagalo Primorje pred Hlrijo, kot posameznik pa Krevs (Primorje). 2e nekako običajno je postalo, da organizaci. ra ni bila brez prigovora, števec krogov zopet ni funkcijoniral in pojavili so se protesti. V Ljubljani je otvoril sezono miting Primorja, za BinkoSti pa smo že imeli državno prvenstvo za mo§tva. Zmagalo je prepričevalno Primorje z naskokom skoro 35.000 točk pred Concordijo, dočim je Ilirija zasedla 5. mesto. Zopet se Zagrebu ni zdelo vse v redu, moral pa je pred dej-st'vom kloniti. Na prihodnjem mitingu v Juliju so nastopili tuđi beograjski atletl. Postavljena sta bila dva državna rekorda. V avgustu smo v Ljubljani prvič pozdravili reprezentanco Gradca. Ljubljana je ; zznagala nad rutiniranim nasprotnikom s ; 73:71 sicer pičlo, a zasluženo. Krevs je pi tem postavil s 16:09 nov rekord na 5 km, štafeta Ljubljane pa na 4X800 m. Se en mednarodni nastop smo zaznamo vali z dvomatehom K-\L:Primorje v Cs-lovcu, ki se je končal z zmago domačinov. Sredi septembra so na& atleti častno nastopili na državnem prvenstvu za poedin-ce. Njih uspehi so bili tako prepričevalni, postavili so več rekordov, da so polovico državne reprezentance za balkanijado v Atenah tvorili ljubljanski atleti. in sicer od Ilirije Bručan, Sporn, Stepišnik, Star-man in Zupančič; od Primorja pa Krevs, Kovačič. GaberSek in 2orgra F. V Atenah so nas dobro zastopali. Posebno se je od-likoval Krevs, ki je zmagal na 10 km v Ćas»u nervegra rekorda, dobro pa sta &e držala tuđi Stepišnik in šporn. Zadn;a pri-reditev v Ljubljani je bil tek Ujedinjenja pod pokroviteljstvcm kralja Aleksandra. Sodelovali so tuđi Riimitni, dočim napovedani Grki. Bolg-ari in <5ehi nišo nastopili. Zmagal je Krevs m si definitivno priboru prehođni pokal bana dr. MaruSiča. O<1 ostalih k'ubov so se pridno ude1-stvovali zlasti Maribortani ,ki so priredili več mitinsrov. Tuđi tam «o rlani rsi posro-ji za razmah lahke atlet:k°. Ri^ve?eljiv poiav je oživotvorjenie ien?\e lahke atletika, za kar gre zaslugra r;*!i'; !n Ateni. Druge panogi Prav uspešno sezono so im?!I Kclcsarli in motociklisti, o oemer pričajo Stevilne re-stne dirke :n na dirkališču. Zla^ti impo- zantna je bila gorska dirka na LJubelj, kjer 50 startali priznani mednarodm dir-kaci. Ta panoga bi se še bolj razvila, Ce bi razpolagrali z modernim dirkaliSčem, kjer bi gledalci lahko opazovali tekmova-nje od začetka do oknea. Velik napredek zaznamujejo sabljaci. Ka državnem prvenstvu v Mariboru so tekmovalci Ilirije zssedli već prvih mest, tako je postala državna prvakinja v floretu Ivka Tavčar-jevs., pri seiorjih pa Maiion. Znatno so napredovali tuđi Martborčani. Table tenis ,2fo:*e z'3>ti nirija. Ilormos in Reka. ki imajo odlično gardo igralcev. Imeli ?o ce-lo vrsto tovrstnih prtred:tev teir dva med-narodna turnirja na Bledu in v Crikvenici, ki jih je priredHa Ilirija. Prijatelji umetnegra drsanja so imeli slabo sezono in sta bili le dve manjši ralađin?ki tekini. V hokeju ra ledu, ki gra v r»aSi drža\i g^oji edino Iliriia. ?mo irnoli dve mednarodni teknii z Beljačani in Celovčani. Prvi so od?li poraženi, drugim pa Tlirlja 5e ni kos. Hizena spada med panoge, ki jih gle-dajo precej maČeHovsko. V LliibljanJ se ne more prav razviti, đočim so se je v nekater;h kra^'h na debeli mo^r»o oprileli. Na^ofTieji-o družino :rra Iliriji, za za-erebŠVo Conoordi^o nalbo^o v državi. Tuđi v tenis, ki smo ea doslei smatrali kot dniž^bni ?«port, je prišlo nekoliko veC teikmovalnesra d^ha. zaostajumo pa 5e većino močno za Zagrrebcni. Sitirtna Ž6t£¥ ¥ l@tn 1933 Med letom nam ie smrt iztrgala mnogo odličnih mo£, ki jih borno težko pogreSali Ljubljana, 30. decembra Tuđi letos je bela žena neustniljeno kosila med nami ter iztrgaTa iz naše srede mnogo odličnih mož, ki j:h borno težko po. septembra vest, da je tam umri znani nacionalni delavec in jeziko-slovec za slovenšč no Anton Mikuž. — V Šent Jerneju je postal žrtev nesreče z-na-ni ugledni trgovce Maks Vale iz £t. Jer-neja. — V Sl Pavlu so 6. oktobra pokopali kmetskega pionirja Julija Sadnika, iste dni se je v Ljubljani smrtno pone-srečil inž. Hanno Luckmann. Zadet od sxčne kapi je 4. novembra nenadoma umri profesor Joško Bernoi iz Ljubljane, a deset dni pozneje ie v Kra-nju umri po kratkem trpljenju ugledni vcletrgovec g. Edmund Kocbck. — Dva dni pozneje je legel v grob v visoki starosti % let najstarejši slovenski poslanec, bivši ljubljanski župan, novinar itd. g Pe-ter Grasselli, 28. novembra je pa v 2c-nevi preminul, zadet od srčne kapi nal delegat pri Društvu narodov dr. Ivan Perne. — V Ljubljani je ?° novembra nenadoma prenvnul direktor inž. Alojzij Ciuha, v Mariboru je pa umri ravnatelj tamošnjega gradbenega urada inž. Albin ć'erne. — V Ljubljani smo pokopali tuđi veletrgovca Alberta Zcschka in 15. decembra je po dolejem trpljenju legel v prerani grob ravnatelj Ciril Dolenec. Bodi tem in mnogim drugim ki jih nismo posebej omenili, lahka zemlja! ZVOCNI KT^'O »SOKOLSKI DOM« V SIŠKI. — Telefon 33-87 NEPOZABNA OPERETA z Marto Eggerth CARSKI VALČEK Szčike Szakall. Hausa Nicse, Paul Hdrbiger, Trude Berliner Predstave: v ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek ob 3., 5., 7. In Dopolnilo nov zvočni tednik In Salo-igra z Miky Miško PRIĐE! Planine kličejo PRIĐE! A. u rmiery: 25 ([ive siroti Te besede so pojasnile viteru vse. Zdaj je vedel, kaj je napoulo krmarja na sovražno ladjo. Toda za raz^nišlja-nje ni bilo časa. — Tristo vragov!... je vzkKknil kapitan in pograbil sekiro, — kaj ne vidite, da se sovražna ladja potap!ja in da nas potegne za seboj, če ne pre-sekamo kavljev. Znova ie planil Roger s štirimi vo-jafa k sovražni lad'i in takoi so zače'e sekire udariati po robu krova, kamor so b;'i zapečeni železni kavlii. To je bi1 najboljši način, kako naj-bitreje 'očiti »Fnudrovanta« od potap-Ijaioče se an^leške ladie. Kako se je to zgodilo? Vsem ie bite menda že jasno, da je stari Mathieu pre?eka! dno sovražne lad.ie. Vse mu ie s^o j?!adko ođ rok Ko se je na vni1 na krov ie zamahnil s sekiro in srd;ro zakričal. »Fo-udrovant« ie bi' §e vedno zve-tan s potaDliajočo se ladjo. Kletvica Tnu je zamrla na ustih. Bliskovito je skočil h kavljem in zače-l na vso moč udarjati po robu krova potapljajoče se ladje. In tako so se slišali nekaj časa samo udarci o-stre sekire, kletvice stare-ga Math:eua in bodrilni kapitanovi klici. Ro-ger je pa zadrževal ta čas s svo-jimi vojaki Angleže, da nišo mogli na-zaj na sv^o ladjo. Tišti trp je videl v duhu vse svoje življenje. Spomin na Henriko je vzbu-dil v njem vse nad?, strah in pogum. Kar se mu ie ustavil posrled na so-vraz.ni ladji, ki se je z robom krova že dorkala va^av. — Izjrub^ieni smo! — je vzkliknll obuvano. In res je b:]a nevamost že velika. Ce'o krmarni ie za bio oin^b-nMa roVa. v kateri '"e vihtei sekiro. Toda takoi ?o se mi§:ce ni nii 70f>et na-nele in za-Čti1; ?o se novi krer»kf udarci. Kar je močno 72hrp^čalo. Kav^i* *o noousMli in an^eška 'adja se j« začela hitro ootanHati. ^Fnud^nvan^« ie bil re^en. Mo?f>čPT» »hurra!« se fe raz^ee1 ko^ r>a novelie \? w^ vs^h Francoznv Kan;f->n ie na znkto1 m ves e'as: — 7dai na le po njih! Ne prtzan*, Sajte nikonrur! In zmage pijani Francozi so planili na Četo sovrainikov, ujetih na franco-ski ladji. Krvavo klanje je kmalu pokrilo krov s trupH. V besneči bojni vihri so mnogi izgubili življenje. Toda v hipu. ko je bojna vihra že pojemala, se je začul obupen krik od strani, kjer se je bila potopila sovražna ladja. Kričal je stari Mathieu. Nesrečnež, ki so o njem tovariš: mislili, da je imel čas resiti se na svojo ladjo, :e bil ostal na francuski. In zdaj je visel vrh jam-bora, ki je se vedno štrlel iz vode, in vide! je. kako se franeoska ladja hitro oddal.uje od njega. Na »Fouđrovanta« so slišali njegove krike Takoj so spustili na morje čo-ln. da bi mu po-hiteli na pomoč. Toda vse to je zahtevalo precej časa, a »Foudroyant« se je oddaljeval in vršiČ iambora angleške ladje se je po-grezal v vaTove ... Stan Mathieu se je že boril z valovi. Toda njegov bo»j ni mogel do'jjo trajati, kaiti mož je bil že prej izčrpa' svoie sile. Kar ie skftSit Rnjrer na rob krova fn se posma' v vabove da b' onsVoči' na r>omoč krmarju, predno bi ga dosege 1 čoln. Molče so otostali momarji na ladji in vsi so zrli za pogumnim, požrtvo-valnim vitezom, kako se bori z valovi in napenja vse sile, da priskoči ne-srecnežu na pomoč. — Končino!... še trijc, Stirje za-mahi z roko in dosegel je nesrečnega krmarja. — K meni! — je zaklica! obupano in že je prijel krmaria za grlo. Vitezov krik je vzpodbudil vse mošrvo na krovu. En sam klic je zadonel iz vseh ust. Toda v naslednfem hipu so se zopet začuli obupni klici. Kazalo je. da tuđi Roger nima toliko moči. da bi se moje' dolgo boriti z valovi. A boriti se je moral za dva. Coln je sicer že phil od !adie. ^oda ta čas sta bili že obe glavi pa tem. da zdai zdai izerisneta v valovih. Mornarjem na lad'i je zastala sapa. dočim je osem mož na vso moč ve-sla^o nroti k^ahj. kier sta se krmar in vite? že notapliala. Slednt'č so vsi radostno vzklvknHi. ^t?ri o^nahu;r>Če rou 7ač°'a ma-sfrati. dnč'"«m «0 drugi na vso moč veslali proti Tad.fi. Tam so pripravili junakoma svečan sprejem. Posadka rešilnega čolna jn je skoraj na rokah prinesla na krov, kjer ju je poveljnik rađasmo objel in poljubi!. In radosti ni bilo konca ne kraja. Se bolj so se pa vsi veselili, ko si je stan Mathieu slednjič opomogel od iz-črpanosti in razburjenja, odpei okrog pasu ovit kos rdečega blaga in ga po-dal viLezu. Bila je zastava s potopljene sovražne 'adje, ki jo je bil krmar strgal z jambora, ko se je le-ta že pogrezal v valove. — Vzemite, — je deja1 solzitih oči svojemu rešitelju, — v spomin na današnji boj ter rešitev mojega m svojega življenja. In zopet so zaorili radostni klict Zmagovita ladja je ta čas že Dlula proti pristani^ču; veter je bi1 ugoden >n tako je naglo rezala va'ove Dani'o se fe že. ko ie 21 to.povs.kih strelov pozdravilo kopno PristaniSki r0D0vi so r^knt zae:rmeH v odgovor ;n pozdrav. Po^em so pa ^avhrale na vsph adiah nnveiini^ke zastave Zrnato franenske 'adie so DrosTa* viH še istega dne na vseh ladjah v pristanišču. st<*v. '^gft »8LOVDN8K1 NAROD«, đne 30, decembra 1933 Stran 9 Pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu V novem leta borno imeli v naši državi dva sokolska pokrajinska zleta Ljubljana, 30. decembra Komaj so utihniii glasovi o veličsstnem nokrajinskem zletu v Ljubljani v letošnj-h Vtdovih dneh, že se pripravlja ju-j > 1 >-vensko sokolsvo na dva pomembna pokrajinska zleta, ki se bosta vršila v novem letu v Sarajevu in v Zagrebu. II. pokraj.nski zlet Saveza SKJ bo na Vidovdan 1. 1934. v Sarajevu, kjer se bosta proslavila dva važna juhi'eja tn sicer 251etn;ca obstoja sarajevske sokohke župe in 2^1etnica začetka borb za naše osvo-bojenje Sarajevska župa kot domaćin po-krajinskega zleta vrši obs rne prinrave za zlet Konstituirali so se zletni odseki. ki bodo skušali po svojih, najboljših močeh pripraviti vse, di bodo udeleženci zleta zadovoljni ter odnesli nnjboljše in najlcp-5e vtise iz Saraieva Zletišče bo na ve'i-kem stadionu SK Slavije, ki bo taJco pre-urejcno. da bo prostora za nastop 3000 te-lovadcev. Zletni odbor je /e izdtl zletne letake; prvi je za sokolske čete, drugi, ki sta ga izdehla naša umetnika brata Fe-trović in Mijić. pa splošen. Pokrajinskemu zletu v Sarajevu daje posebno obeležje to, da bo zlet prva več-ja man;festacija kmetskih sokolskh čet, kojih zibelka je ravno v sarajevski sokolski župi. Zlet je obvezen za sokolske župe Mostar, ^Sarajevo, Banjaluka, Uzice. Cetinje in Krajiujevac. Znnimanie za zlet pa je tuđi v ostalih župah izredno veliko tn upravčeno lahko pričakujemo, da bo sarajevski zlet enak ijubHnnskemu. Xa zlet so povabljeni Sokoli iz Ćeško-»lovaške, Poljsko in Amerike, upamo pi. da bomo lahko pozdravili po vstopu v slo-vansko sokolsko zvezo na sarajevskem rletu tuđi bolgarslce Junake. V okviru zleta bo tuđi sokolska razsta-va, ki bo nazorno pokazala zsodovino in stanje sokolstva v župah, ki prirejnjo zlet. Ob tej priliki bo izdana posebna spomenica, ki bo v prvem delu posvećena Sokolom-junakom, ki so trpeli za svojo sokolsko prepričanje po internacijah in zaporih. Po zletu se bodo vr'ili izleti v okolico Sarajeva, ki je po svoji lepoti in po položaju pravo ruristieno središče na jupovzhodu naše države. Nedavno se je vrš'la v Sarajevu seja zletnega odbora, katere so se udeležili za-stopniki vseh žup, za katere je zlet obvezen. Xa seji jo bil definitivno določen program zleta. Med dnigim je bilo so^as-no sklenjeno. da so priredi ob zletu veli-častna sokolska štafeta, s katero se bo iz-kazala čast blagonokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Sokolska štafeta bo nam-reć krenila iz Sarajeva z gorečo baklo, ki jo poneso Sokoli skozi vaši in mesta na gn/b kralja Petra na Op!encu, kjer bo go-rela med zletnimi dnevi. Ta predlog je bil sprejet z največjim navdušenjem ter se jo v to svrho organ;zral poseben odbor. Štafete se udeleži nad 2;:00 Sokolov in bo prva te vrste v naši državi; za štafeto vlada že sedaj med župami veliko zanimanje. Zletni znak za pokrajinski zlet v Sarajevu je izdelal kipar Marin Stud-n. Znak, ki predstavlja klečečega strelca, ko je izprožil lok, je odlično umetnisko dc!o. Zletni odbor je že razposlal prve prijave za zlet, ki pa seveda nišo še definitivne. Zletni odbor hoće vedeti samo približno število udeležencev, da ve pripraviti vse Dotrebno glede prenočišč in prehrane. Ob tej priliki opozarjamo vse edi-nice. da vso po.Što za zletni odbor poši-Ijajo na naslov: Sokolska župa Sarajevo, zletni odbor. Druga mo£očna sokolska manifestacija bo meseca jun;ja in avgusta v Zagrebu ob priliki 601etnice ustanovitve prvega hr-vatskega Sokola v Zagrebu Leta 1874. je bil ustanovljen v Zagrebu »Hrvatski Sokol« iz katerega se je razvila močna organizacija po vseh hrvatskih krajih. Po-memben jubilej 601etnice Hrvatskega Sokola v Zagrebu bo proslavil tuđi naš Sj- kol kraljevine Jugoslavije s TTT. pokrajinskim zletom v jun:ju in avgustu. Pokroviteljstvo nad pokrajinskim zletom je sprejel Nj. Vel. kralj A'eksander, ki bo pokloni! sokolski župi Zagreb nov sokolski prapor. Pa ne samo ta jubilej, leta 1914. — ne-kaj tednov pred začetkom svetovne vojne, so se sestali ▼ Zagrebu na poziv in po 1 prizadevanju Hrvatskega sokol?kega saveza nooblaščeni predstavniki srbskega, hrvatskega in slovenskega sokolstva ter na zaupni seji sklen:li — že takrat pred 20 leti, — da se vsi plemenski soko'ski savezi uedinijo v enotno jugos^oven^ko so-kolstvo. Svetovna vojna je prenrećila ta nač-t In tuđi ta jubilej bo zagrebško sokolstvo dostojno proslavilo na pokrajin-skem zletu v Zagrebu. Leta 1°24. je bil v Zagrebu velik sokolski zlet in n. sokolski sabor. Xa tem zletu so se združili k složnemu skupnomu delu predstavniki vseh slovanskih sokolskih zvez in to predstavniki češkoslova-skega, ruskega in jugoslovenskega sokolstva. V Zagrebu je bil položen temelj novi Zvezi slovanskega sokolstva, ki je bila leto kasneje ustanovljena in obnovljena v Varsavi. Tako bomo v Zagrebu proslavili tuđi lOletnico ustanovitve Slovan-ske sokolske zveze. Zagrebški Sokoli so srečni da bodo mogli skunno proslaviti vse te važne sokolske jubileje 'n tako pokazati značaj sokolskega Zagreba, ki je slovanski skuo-nosti dal z ustanovitvijo Hrvatskega Sokola. Jugoslovenski sokolski savez in Slo-vansko sokolsko zvezo. Kot uvod v jubilejno leto je zagrebško sokolstvo letos na najsvečanejši način proslavilo 1. deceber s slavnostno akade-m:jo in otvoritvijo novega Sokolskega doma Sokola Zagreb 1. Spored jubilejnih sokolskih svečanosti je naslednji: 9. in 10. junija 1934 dan sokolskega na-raščaja; 16. in 17. junija 1934 dnevi Solske mladine in tekme vojaštva: od 3. do 6. avgusta 1934 glavni zletni dnevi: 3. avgusta: sprejem gostov, rv^čer sokolske akademije in koncerti; 4. avgusta: dopoldne skušnje na zletl-šču, popoldne prva javna telovadba na zletišču v Maksimiru, zvečer akademija nastopi in igre; 5. avgusta: dopoldne sokolska povorka, popoldne druga javna telovadba. zvečer akademije, koncerti in ljudska zabava v Maks:miru; 6. avgusta: ogled Zagreba, izleti ▼ okoMco, akademija, tekme in zabave. Zletišče je v parku Maksimiru, kjer bo prostora za nastop 6000 telovadcev. tribune pa bodo imele prostora za 70.000 sledalcev Nacrti za telovadišče so že gotovi, samo telovadišče pa bo posejano s travo, kar bo napravilo posebno lep vtis na gledalce in pa tuđi na telovadce. Zietni odbor je razde^jen oa 12 odse-kov, ki že delujejo s polno paro, da bo zlet dosegel čim lepši uspeh. Xa doseda-nje provizorične prijave se je pravilo zletncmu odboru udeležencev iz Jugoslavije nad 60 000, gostov iz Češkoslovaške in Poljske pa nad 6000. Obeh sokolskih zletov se bo udeležilo tuđi sokolstvo iz naše banovine v častnem števihi. LjuMjnnska sokolska župa se bo udeležila obeh. vendar smatra svojo ude-ležbo v Zagrebu za bolj obvezno kot v Sarajevu. Proste vaje za članstvo in narančaj za ob-a zleta so že izdane ter jih naj društva marljivo vadijo. da bodo nastopi na dostojni v'šini. Društva naj vaje naročijo pri tehničnem odboru Sokolske župe v Šaraj evu. Y>;a bratska društva pozivamo k vztrajnemu delu. kajti drugo leto nas ČTka še mnogo trdega sokolskega dela, — Zdravo! Nova knjiga „Slovenija" To bo prvo večje delo o naši zemlji, in sicer o vseh pokrajinah, koder prebivajo Slovenci Ljubljana, 30. decembra. Slovenska Matica obhaja v letu 1934. 70-letnico svojeg-a pravne*ja obstoja. Kulturna institucija, ki je bila nekoč osrčje slovenskega kultumega življenja, izpolnju-je še danes svojo misijo, bre^ pretirava-nja, dostojno in častno. Vsakoletne edicije izpričujejo resno đelo Slovenske Matice. Svojeg-a jubileja Slovenska Matica ne bo praznovala s šumnlmi manifestacijami. temveč z izdajo g-lobr>ko za?novane^a, za Slovence prevažnesra dela. Kot jubilejno knjigo založf Slovenska Matica »SLOVEXIJO«, I. deJ, ki jo Je naplsal naš znani strokovnjak, prof. dr. Anton Meli k. S tem delom prej-mejo Slovenci prvi. moderno zasnovani opfs svoje zemlje, ki g-a tako zeTo pogrre-Sajo, in nem je deistvo. da gra doslej nismo dobili, ćelo v sramoto. »Slovenifa« iziđe v 1. 1934., In sicer njen I. dri. ki je celota za^e in o-beera vse. kar sr>ada k preerlfKini sliki slovenske zemHe, seveda ob sebi razumljivo, vse ZPimiV. ki'er pre-bivaio S^oveic1 strnieno. br^z ozira na đrfa.vne me^e. Dmsi del. ki izMe kq_sneje. bo obseg^J o-p?se posameznih N^ročnfke bo predvsem zan^mila raz-por^ditev srpovi. Prvi del se razvršča na sled*^a i>oerlav1a: Fvod. a) I^epa SlovpnMe, v z^tnlji pre-hoda. stikav in ra.7^>oti1: b) Naša zemlja v zrcali z^ofiov^Tick^h d^b. Po\T^fn«ko H rac-tlin'sV* ?n ^1vn1cki svet. ^o-odo^inn oospUH'«: D^-votne iPco v eroz- ti. P'm.«ska HAVtar »io>**pnei^v4 • r87rvni slovpT>cke pr^vIio mpfp v 19. in 20 stoletju (vlog-a slovenskega jeziTin v za- sebnem, druž!nskeTn, javnem in kulturnem življenju, narodni preporod, nesog-lasje med etnografskim In etnopolitičnim stanjem, narodna borba med Slovenci in Nemcl pred in po 1. 1918 ). Gospodarstvo: prirodni "pag^ji. prekri-valstvo po p-^klicu, kulturne kategrorije zemljiSča, planine ?n planinsko gospodarstvo, g-ozdarstvo, tipi zemljiške razdelitve, obdelovanje zemlje nekdaj in sedaj, po-sestne razm^re, kolonat in ^ničarstvo, ve-leposest, errarna reforma, mde in rudarstvo, od stare obrti do industrije, iz-raba vodnih s!l. promet, trsrovina. Notranje gibanje prrhivalst\-a: prirodni prinastek. deianski prirastek, bej s kmetov, izseljevam'e, grostota. Na*5e?.fa: priroda in naselia. oblika kmetskih na«elij fsamotne kmet!je. zasel-k!: vaši raznih obTik. trg* fn m^a), kmetski dom, kin^^ka hi*a fnieri tipi. ^^too-di^r^ka posTopiia): mestta in trs*: errzcimri. Pol^m.ilnske enot4» na sTov*»ti«1d iajtiH!. Kakor je razvidno iz nav(*der»'h tKJ^a-vi1. ie Do^vp^al p'sflfpli n^^ebno Twr^rrio$ft ?f>cfnod3r?T''Tn, etnos^af=k.?m pr-'l'kam v Sloveniil. NalobiS'rnMe so oMo^na r>o«"lav-1a.r zsrodov^pig Tiflep-irV/e. Prrtff-.*>Mar5tvo. naselja In površinsko lice. Knir^^ t>* bo vsf-na samo za znan«tver>{ke, iNV^fiHe in za vse. ki tih zanirna nai^a z^mlia. temvp* bo nomembna tiv^.* zr, r?^0'1'4^^ v na.*<»m ro-?»T)odarr<*rt ^^Žjimi poglavjd xx)v««-w1 T.^hJco rmHive w-ođe. Nobena moderna geosrrafi^a ne iziđe dandanas br^a ob;l:ce risb. slik in kart; ti:đi »SloveniMvc bo bogato Ihist.-rirana. Ra-znovT^tne sl!ke bodo ilustrirale \rsa po-j^Iavia. Predv?em pi 1e tre«ba omeniti karte, izmed katerih bodo n°katere za na^e razmere docela nov poiav v ponazoritvi g-eoerafskih deis-tev. tako n. t>r. karta po-vr$!n^k??a lica. kr?^e povr*-'"«!. podneb-nih polavov, pose^t^pneipa s^nnia, kulturnih kateeorii zemTiJs?a. nafih naselij, o razvoju železnic, o razAOJu narodne meje, e gostotl, o r&zpoređftvl mast Itd. Knjiga »Slo^-cni^« bo prvo veCje delo o nafti zemlji, in sicer o vseh pokraJlnaJi, koder prebivajo Slovenci. Slovenska Matica je uverjezia.. đa bo knjiga zavoljo svoje važnosti našla velik odziv med abtinstvom. Knjfga iziđe kot izređna publikacija in bo obsegala približno 24 pol (blizu 400 strani!) s StevUnimi austracijaniL poverjenlkl Slovenske Mati- ce naj opooor« svoj« 61ane žt sedaj na to knjigo! (Natanćnejča navodila dobe v kratkem). Vsi drugi, ki Se nišo ćland, na-roce knjigo pri Slovenski Matici (Kongresni trj). Ker iziđe knjiga kot irredna pu-blčkaoija v oinejeni izdaji, naj se subakri-benti čim prej javijo. Ceu a bogato ilustrirani knjigl bo za broS. izvod 120 Din, za vezan izvod 134 Din in S3 bo lahko od-plačevala v mesecnih obrokih. Tramvaj na Tyrševo cesto! Glavna in najlepša l]abl}anska cesta je Se vedno zane* marjena Ljubljana, 30. decembra. Ljubljana Je obdana od vseh strani z no-vimi naso^blflami. pove&ini li-čnimi vl!ami z vrtovi. Ti mestnl de!i se leto za letom širijo tn izpopo'lniujeio. Imamo električno razsvetljavo, vodovod, ćelo plki in ob glavnih c&stah tadi kanalizacijo. Mnoge hše ne potrebujejo kanalizac'ie, ker porabijo gnojTiico za gnojitev svojih vrtov. Glavne vezi med središtem mesta in njegovo okolico so pa moderne ceste, po katerih se razvila vsa'kdanje vrvenje. 2ivahne;5i in W-trejši promet med razn>mi deli me>sta po-spešu_"e tramvajsko o-mre^je, ki nudi me-š^čanom ob vsakem vremenu h'trejše med-seb-ojne stike. Vič i-n Št. Vid. precej od-daljena kraja s-i po tramvajski progi poda-jata roke. Gotovo je- vožnja v tramvaju u-dobneiša od one z avto-busi. kakrSne Imamo sedaj v prometu. Ti dv'gajo roleti ce!e o-b'ake prahj. kvarijo ceste i.n §:r:?o nepri-jeten duh. kar občutiio osobno ob takih ce-stah stanujoči ljudie, ki imajo v največji vročinl po ves mesec zaprta okna brez zračenja. V tem pogled« prednjači Tyr§eva cesta — glavna in na^!epša cesta — skoro v ravni crti vodeča v središte mesta — do glavne pošte. Skoro vsako večje mesto ima svoje znamenitosti i po cestah, ki nudijo doma£inr>m i tujcem svojevrstne prirodne drum«. Ena takih čest je »Kralja Petra doum« 4 km dolga, ze*lo Široka in z drevo-redom obdana cesta v Banja Luki. Kaj je za Tržačane ob morju izspeliana asfta'tira-na cesta proti Barkovljam, s tramvajskim prometom in divnim razgledom na morje !-n na druge strani na zeleno obrežie. to ve s'ednii me^čan. Kaj bi lahko postala naša Tvrševa cesta za na§e mesta, spozna 19 količkaj uvideven in razsoden človek, sa] je to glavna žila izreine važnosti v pri-rCKln-eni, prometnem in zdravstvenem pogleda. Ako premotrimo ljubljansko okrož-je, razločimo takoj severno In južno stran mesta. Južni del je nekoliko nižja ravan s precejJnjo množino voda, glinasto zemljo, sem pa tja Šotasto in močvirnato. Zato je ozračie vlažno Ln megl^no. Hiše so s prav redkimi izjemami brez kJetL Za pridao van je zelenjave in soćlvja zelo ugodna tia m podne-bje. Mrrogo se je v tein p°sic-du iziboljšalo z regariacijo Ljubljanice in njenih prito»kov. Nasprotno ie severnl del mesta »Ljubljansko ro'Je« viije ležeCa ravan, pe§Čena zemlja, brez potokov, zato pa suho in solrivno. Skoro če«z sredo prereze to ravan Tjt-ševa cesta jn jo deli v vziiodni in zahodni del. Usmerj^na od severa proti jugu — od Kamniških p'anin proti Krimu, prednjači vsem drugim celam. Ni čuda, da veje s teh planin gorski zrak in nudi statiovaicem in sp-rehaialcem osvežujoi o-zon p!an:ne. Maribora in Av strije ne urošteva v taki meri, kakor 'b; rr>r.o neobhodno potrebno za do-ma&ne in tujce. Promet na tej cesti je zelo Žlvahen. Že sam Bež:grad s k-rajem o-kro-g Stadiona ima okrog 8000 stanovalcev. Ježića 65C0 in okonške vas', čez 2)00, skupaj nad 16.500. 'Vsi ti kraji brez Ježiće, do Urbanćka in še čez, so naseljeni v-ečkioma z uradn škimi družinami in drturmi us!už»':enci, kj so vsi •zaposleni v mestu. Te družine imajo na stotine otrok in dijakov obiskuiočih razne mestne Šo-le. Vsi fc uradnik;, uslužbenci, di-jaku de.avci in k tem še mnogi trgovci in obrtniiki s° dnevno navezani na mesto ne g'.ede na vojaStvo v artiljerijski vojašn.'ci. Igrišče »Primorja« in »riirije«, ki imata ražen prav z'mskrh mesece-v skoro vsako ne-de-Vo nr:red;tve. katerih se ude'eži na tisoče ljudi. Za vnja§nico ie cei kcmp'eks rre^tn'h hi5, nase1Jen:h z uradrr§kimi druž:nami. dnevno Z2t>o?t'en;m' v mestu. Me§čanom samim je žc davn° fzprehod po Tyrševi cesti na Posavje priljubljen, in : to v vsakem letnem Času, saj se vsakdo i rad razvedri na svežem zraku. MarsiKdo ! gre pa peš, domov hi se ra rad vozll V poletnih m€sec:h žarkega solnea je Tyr5eva \ cesta poina kopaicev —t:soii hite v osve- žujooo Savo. Pozimi ne manjka smu^arjev, namenjen.h na bližnje hribe. 2e samo iz tegi sledi, da je na tej cesti tak pronret, ki prekaša vse druge ceste v mestnem okrožju m b>i biJ tramvaj ne samo neobhodno potre-ben, temvef bi prinašai tramvajski družbi lep dooiček. Res je ko^-l'jno vprašanje prevoza čez že^ezniško progo pri glavnem kolodvoru. Ali treba ni ne podvoza, ne nadvoza, ker bi bilo oboje predrago in bi skvarilo cesto in okolico. Tramvajski prome>t r>i se lahko vršil s pre-stopanjem ob železniški rrogi in par tram-vojskih vozov bi c\i;no zjutraj in zvečer, torej dvakrat dnevno, voz lo čez tračnice — zaradi remize. Tuđi proga po Tyr5evl na UtihartPvo cesto do pokopaliSJa bi bila krajSa, cenej-ša in mnogo umestnejša. kakor namerava-na da'eko od središča pro>ti vzliodu pod že* lezniškim viadukt<>m ml»Tno Ko-Mnsko tovar-ne in Hmeljnikov, ker bi "bila o-^romnl množini meščanov ]užne«a dela in vsega območia mestnega središia mnogo bo-ij prikladna. Cesto pod žele^mston viaduktom bi morali rrecej znižati in s tem obojestransko tud i cesto, kar je združeno 5 precejšnjimi tzdatki. Sedanjeunu času, potrebam !n Želji ne samo prebivalcev ob TyrSevi cestu temveč tuđi meščanom, bi bilo v veliko zadoSčenje in korist ter v pov'zdiso mesta, da bi tramvajska družba pospešila zgrad'bo tramvajske pr°?e na tej glavni cesti. Tramvajska proga bo tem bo4j umestna, ker bo itak v kraftem priključen del občine Ježića (od Urbančka južno in K'eče) k mestu, kar pričakuje prebivalst\o tega dela že zelo nestrpno, ker so njegovi žLv'jenjski interesi navezani na Ljubljeno. Krevsov večer v Višnji gori Višnja gora, 29. decemhra. V Višnji gori smo ime!: zdnj po vrsti več prav dobro posrečenih priredite-v, iz-mod katerih je zadnja, to je veseloi.gra »Prisiljeni mož« uspela naravnost izvrstno. Re-žiji vestne sestre hotzei-Lehrmannove se pozjia, da ie v zadnjem času mnogo napredovala, kar z veJikim veseljem pozdravljamo. Tako tudt dejstvo, da je pridob:1a nekaj novih igraskih moči, med katerimi <>men:amo brata Jožeta Pušlarja in sestro Mah-onč Jož:co, ki je nastopila prvič na odru in kate-ri ni moči odrekati nadarjeno-sti. Tuđi sestra Pavla Dolenčeva zasluži za svojo na:vno. živahno podano vlogo Mil-ke in spioh za svojo vztrajno pomoč sestri Hotzlovi vso pohvalo. Tako tuđi mladi Ljubo Pajkov. ki se prilagodi vsaki vlogi in kl obeta postati prav dober odrski diletant Brata Prjatelja Jožeta naj o-menimo Ie toliko, da se mu pozna, da se počuti na deskah precej domaćega, ima dobe-r na* stor^ toda n>a!o s'ab — sponun — kar ga je navajalo, da je moral kar preveč-krat pogledati tja doli — kjer sedi spasitelj vseh igralcev. Za Silvestrovo Studira mlada igra!ska družinica burko »H'ačec. Veselimo «e te*-ga večera Se prav posebno zato. ker bo posvećen bratu Ive Krevsu, naSermi ozjemu rojaku in metlnarodmemu z-magovaicu v lahki atle-tiki. Rodno mesto mu bo iz;kaza-lo svo;e priznanje in zahvalo, da je ponesel slavo jugoslovensike mladine da'eč v tui svet in s tem izpričaL, dl stopa ista po poti zdravja. moči jn lepote. Vabimo vse Ivetove prijatelje, vse prijatelje mladine, zdravja in Sporta, pridite in preb:jte nekoliko veselih uric med nami. CKhlba in ple^ poskrbJta za prav prijeuio j zibavo. ! Ka] smo letos čitali ? Stična, 2'J. decembra Knjige, revije in časopisi, ki so letos nudili duševno hrano prebivalstvu stiike I občine (ca 2J00 duš). nudijo zelo pestro j sliko kulturnega nivoja vaši. V5tev§i za-j ležbe knjig, ki so posebno v zadnjih letih zelo narasle, prihaja v Stično z dnevniki, 1 tedniki in mesečniki 73 vrst časopisov. Od j teh je: 5 dnevnikov, 16 tednikov, 41 me-! scčnkov in 11 knjižnih izdanj slovenskih 1 za!o2h. V statistiki so navedeni samo slovenski ter srbohrvatski časopisi. Poleg ju-goslovenskih časopisov prihaja tuđi ~>kcb 10 inozemsk-ih (poljskih. nem5kih). Tako prečitajo v Stićni (mišljena vsa občina): 12 izvodov »Jutra«, 34 izvodov »Sloven-skega Naroda«, 18 »S'ovenca«: od tednikov ima »Domovina« 32 naročnikov, »Kme-tijski 1 st« 21. »Kmetovalec« 33 »Pohod« S, »Bogoljub« in iDomoljub« po 80; me-; sečnik:: »Ljubljanski Zvon« 4, »Sodob-| nost« 2. »Svobodo« 1. »Dom in svet« 2, »Mlad'ki« 3, »2ena in dom« 11, »ženski svetT 15, »Popotniknc 7, »Na5 rod« 35; za-! ložbe in družbe: Vodnikova 33 Moh'»r-j jeva 106. Modra ptica 4, Umetn §ka pro-j r?^qand^ 3, Slovenska Matica 5 Hram 2, ' Prijatelj 2 Zelo mno^o prihaja kulturno mi'opomembn;h verskih in klerikalnih H-' stov (Zam< rček 50 Glasnik Presv srca j Jezusovega 70. Odmev \t Afrike 50 i;d., j ki tmajo zaslombo v Marijinih družbab in ss ko!portir3jo večinoma v hribih I Številno so zastopani tuđi razni *tr>- kovni listi ter glasila različnih organizacij. (Učiteljski tovariš, Lovec, SIov čebelar i. dr.) Od kulturno pomembnih knjžnih zbirk in časopisov naroća večinoma dolina (Stična, Ivančna gorica) medtem ko »o skoraj izkljućna duševna hrana v hribih ležečih vaši publikacije, ki poročajo o ču-dežih in spreobrnenjih zamorčkov. Kultura in civilizacija sta namrei zelo r*a-du^ljivi sestri in neradi putujeta v kU-nec. Vsejja skupaj je letos Stična prejela 90O kniig (samo od dru/b in novih zalo/b), 55Š0 izvodov mesečnikov in 36.9*X) zvo-dov dnevnikov in tednikov. Težu vseh »eh časopisov in knju{ bi znašala nad 1500 kg. Izređna publikacija „Slovenske Matice" Ljubljan.i, ZO. i'oeerobra. Slorenska Matica {a lz<3ala do Ieto» med svoji ml rt^.niml pubilkacliniriii 5 »no-Tiie*-v dr. Izidorja Cankarja -Zgodovlno H-kovne umetnoetl v zahodni Evroplc J. d^l >Starokršf-anska cioba in x?odnjt srednji vekc obse^a t,n sriopl^e: Slikarstvo, Skulpturo, Arhite'ttnro, skupaj 314 strani fi 141 s'iika.nii in tloriBi. •n. i*1! -vRomaiiskA doba tn RotiVa« ot>-?e-ira i*«va snc«pi<6a, ekupoj 3'^isarni 5s]ov. Matice (Ki-nfrirsnl trg 7). će bi Slovcrr.ska >rat"ca rcdajala 6e oa-rwoj to anominieintalno de!o v pnopi^ih, bi trnja!o izhajanje najicanj 8 Jo 10 let. Vsem, ki se ta 9llila^ da poi££e dru? navin iz.(!ajanja. SV^enska Matica se je oi'io£:!a za naOin iz-edrih publikactj. Ker je nađaijevanje r«v dovine lilio\Tiie umetnostl zasnovano v trt-n dellh, ii» sicer III. de!: Renesansa. IV (.e!: Barok La X\1U. stoletje, V. rte',: X«:X. ia XX. »to-letje, je založnica sklen.la. da tald© T»ak del ca?e kot zaključena cflola in n« Tf*5 v &nar>iniija. Zato vabi Slotenska Maf.'ca doseđanj« svoje Clane ln vse, kl be :-a to pomambno slovensko delo 7.anin»aju, da se prijavilo kot subskribenti. Vsi iiit-rfcsreritl !n ilaail Slav. Matice naj javijo evojo naredbo po dopisnici ali w> svoj-h p->vrrjentkth naj-kasneje do konca februaru 19G4 1. V subskrlbciji 2i>asa i-e-ii.i za l>roftlr^n izvod 100 Din, za veznr. 112- Din. (Trt-na ce-na 150, ozlroma l'O om.) Knjiga izlile v jeseni 19J1 i. ali ^pconter ć\ 1935. 1., vendar se mo.-a toprej prijaviti vsaj 10C0 narodo vsi wih3krib<*nti ob-ve&^eni, ač želeli. Vsak naro< nik naj J8.T1 sam ali po poverjenik'h, ko.iko pia^iinlb. položnlc naj mu založ.ok-a TKi^ije. Ob tej priliki je trebt te\e-1a opozortt1 vse, ki nlso Se član I ln bodo delo nanoro naročiM, da si po cen&h, i*a;vidnih rz •♦-znaina Matičnih putolikiO', lahko oinlBli-jo že prtj izLSle enopice oiir^ma dele, •Isti pokoji volja jo tu-!i za ilruso knjigo. đr. Antona Mclika >Slovcn!jO« kl Jo S^or. Matica Uua mtđ izre-ir.'^n rubli"kocljaml v 1. 1934., katero oslaSi za^ Lniaa &e po-sebej v današnji Stevilk!. >Slovenijo< Izda S'ov. Matica »a Jubilej svoje sedeinuesetletulce. Z 1 < inica žt+U, đa bi to Izredao valno knj'.ci Izdria Složen* CHim ob priliki, ko ,pra2nuje r-^onjl jako oV k'tnlco svojega obsLoja. SelemJea«.1* *et J# od tega, ko so ee združ'ij aloveniki luožj© in os-novali vaino kulturno :ri»tituci)o. Za.-nimivo Je -d-e-jstvo, jih vrv'h sejah sklenili založiti knjigo, ki to predočila Slovencem njihovo remljc. Po toli ko ietlh. ko so že vse pc .-»»tne knjige ra-starete, Iziđe zrlaj imole.no zasnovano delo a števiJniinl iiustnac.Jri.ni in kartam'. Za dolgo dobo let bo k o* on:ja< vademe-cum »lehernea:a Slovenra. Knjiga iziđe prav taao t subalterlbcijl. Cena broširani izdaji 12) Din. veza«! 134 Din; tržna cona bo teveđa oWiytr»o visja. Tuđi aa to kJtjiso je potiebno, da •# Javi 1000 naročnikov. ja-nosti, povećani temperaturi, pul* je slabo polnjen in pogosto nereden. kar pomeni seveda kategoričen stop. ^ele po daljšem odmoru moremo zopet naprej Pri smučanju pridejo v poštev skoro vse mišice te-lesa. Zato često doživimo opisane pojave, pri netreniranih in rekordov željni mladini, ki precenjuie svoje moči. Zaradi povećane potrebe po kisiku in povećane tvorbe ogliikovega dvokisa in drugih produktov preftnavl ianja se dihanje J avtomatično poglobi. Pri hitTOstnih vajah j priđe v kratkem do zasopljeno^ti Pljuča so prenapolnjena s krvjo, dočim je ožilje prazno. Dotičnih postane bled, kar znači, da odpoveduje stcc Pri tem pospešenem dihanjn stopilo vse miiice v akcijo, in sicer prepana, medre-berne mi5ice in ramenske mišice. Iz tstega vzroka, zaradi katere^a je dihanje pospeseno. se tuđi število srčnih utri-pov povija in poveća se množina krvi v minuti, ki jo pogan ja srce skozi žile v pri-meri z normalo. Pri nesmiselnem forsiranju, n. pr. pri teku. se število srčn;h utri-pov lahko poviša do 180 (normalno 70). srce je prenapolnveno s krvjo, se razš'ri in ne more več vršiti svoje funkcije. Govorimo o akutnem razširjenju srca. Poeledi-c« teg* Je, da srce odpove. Pogosto se konca to t smrtjo. Te pojave je opaziti predvsem pri netreniranih, pa tuđi pri onih sportnikih, ki nišo d«lj 6asa trenirali in se z ozirom n« prejšnje uspehe spuste v take e ks t ra va gn n ce. Ostane nam ie presna vi janje, o katerem moramo reći, da se poveća paralelno z de- lom. Smisel treninga )e torej ta, d« svoje telo polagoma privajamo na to, da je sposobno prenašati velike napore brez neuaod-nih posledic in brez škode z& zdravje. Trenirane m'šice obratu je jo daleko bolj ekonomično kot netrenirane Končno ne sme-mo pozabiti tuđi duševne plati Vsak pozna obfvtek svežosti, moči in veselja, ki ga na-vdaia po uspešno končani turi, telovadbi in slično. Forsiranje v treningu Je »eveda škodljivo in vodi do snlošne utrujenosti, pomanjkanje apetita in slične^a Treniranje je tuđi odsvetovati dorasrajoči mladini. Poškodbe in prva pomoi Smućanje tore i zahteva celega. utrjene-ga človeka. Nad vse važen je trening. Iz navedenega je ttidi mzvidno. kako je po-stopati predvsem, da ne priđe do opisanih neljubih pojavov. Vsak naj si uravna turo po svojih močeh in sposobnostih. Nesmi-»elno je vlačiti netrenirane začetnike na težke ture. Če se kaj pripeti, pade vsa odgovornost na dotičnega, ki si kaj takega iznrsli, in ta ni mala. V sp'ošnem smucati je ni toliko nevamo, kot se splo^no misli. Sodeloval sem kot zdrevn'k na raznih tekmah, izmed katerih je bila največja po 5tevihi udeležencev tekma SK.J lani v Bohinju. Vendar ni bilo beležiti nobene več je poškodbe (kostoloma, izpaha itd.). Statistike navajajo, da priđe v 1 pro mile do težjih poskodb (kostolom) m v 1 odstotku do Lažjih poškodb (izvin, natezanje kit itd.). V obeh slučajih dominirajo seveda začetniki. S poškodbami moramo torej računati. Zato naj se tuda vsaka smuška družba se-stoji najmanj iz 3 članov, ker moramo računati z eventualnim transportom ponesrečenca. Vsak smučar mora imeti v nahrbtniku par obvez, malo čiste gaze, jod, aspirin, in mazilo proti solnčnim opeklinam. Kako postopamo v primeru nesrefe? Manjše opraskanine enostavno jodiramo in čisto zavežemo Ce opazimo močnejše kr-vavenje, ustavimo isto na ta način, da obvezo močneje prjteffnemo. Če p& brizga svetiordeča kri v ćurku, znači to, da je pn-škodovana žila odvodnica. V tem prime- rm aoemo tićiri ud nad mxk> trdo povezati, vendar ne preko 2 ur, ker »icer dotični ud odmre. Zaradi velike izgube krvi je ponesrečenec zelo žejen. Dajmo mu piti mnogo Čaja, kave. V tem primeru je korišten tuđi alkohol v obliki konjaka, vina, ki zelo pozivi poškodovanega. Toliko v splošnem, kar se tiče oskrbe ran. Težje je dati pod robne jša navodila v primerih kostoloma in izpaha. Usmiljeni samaritani, ki »o poleg, skušajo ponesrečencu pomagati na ta način, da mu skušajo poškodovani ud uravnati, s cimer pa lahko eventualno tuđi samo škodijo- Včasi je namreč še ćelo za zdravnika težko razlikovati med iz-pahorn in kostolomom. Kondenzirano bi lahko rekli sledeče: Poškodovani ud oteče. Zato damo na njeija mrzle obkladke, ki se po potrebi menjajo na 2 uri. Nadaljn.ia važna dolžnost naša je ta, da poškodovani ud fiksiramo. Fiksiran pa je ud samo tedaj, če gre fiksacija preko 2 sklepov. V slučaju izpaha ah pa kostoloma roke fiksiramo isto najbolje s pomočjo trikotne rute, ki jo zavežemo okoli vratu. Poškodovano spod-njo okončino pa fiksiramo na ta način, da jo s pomočjo žepnih rut, šala ali pA jer-menov privežemo na zdravo. Fiksiramo lahko tuđi s pomočjo smuč-k samih, ali pa palic. Transport pe, izvedemo na ta način, da improviziramo fz smučk sanke. Ponesre-čenci so več ali manj šokirani. Z bodrilnimi besedami mu poma^amo preko najhujšega. Najvisje pravilo pa je, ne škodovati, Če-mur naj služijo tuđi te skromne vrstice, pisane v nameri, da nam tuđi sport res pomaka vzgojiti močan, zdrav rod. Za smučanje tipične poškodbe so pri telemark tehniki prelom stegnenioe v ▼naru, pri poškodbah kolena oziroma prelom not''ir;otfn členka. kadar vozimo v kristja-n;ji ozirnma pluji'j. Kako smo začeti plužiti Postati simtiar ni tako lahko — Najteije, a najvažne}še ]e naučiti se pluženja Ljubljana, 30. decembra. Starokopiten nazadnjak si c;1o v lastnih očeh, će ne veš, da imamo tri vrste snega, ali če ne znaš turnega koraka v ravnini, poševno postopnega koraka, plužne zavore, izpadnega loka, plužnega obrata, preskoka v škarjah in neštetih drugih smučarskih umetnij. Da tako daleč smo napredovali, da je človeka kar nekam sram če se pelje v soboto ali nedeljo iz Ljubljane, pa nima na sebi smučarskega dresa in smuči pod pa-zduho. Z duhom časa je treba korakati, zato hajdi na smuči, potem pa glej, kako bos pobiral po belih poljanah svojega roj-stva kosti, posebno če si že v letih, ko ti začenjajo v sklepih škripati. Sodoben moraš biti, p^ čeprav si polomiš vsa rebra. In tako niti sam prav ne veš, kdaj te pri-žene duh časa v trgovino, kjer prodajajo sportne potrebščine in kjer se konjunktura še ni izselila. Vstopiš plaho, v zadrtgt »e orrel na vse strani, začetnik si A vsak začetek je težak, najtežji pa v trgovini, če tiščiš v žepu imaginarno trinajsto plaćo v obliki zadnjega kredita, ki si ga še imel pri do-brem prijatelju za praznike. Seveda v trgovini takoj vedo. s kom imajo opraviti In začne se naštevanje vsega. kar potrebuje dober smučar. Tega »vsega« je toliko, da se ti kar v glavi vrti. Kimaš in dim bolj kimaš. tem večji je kup pred teboj in potem seveda tuđi račun. Samih maž ti obesijo pol-ne žepe in ne smeš se jih braniti, ker si začetnik in torej ne veš, da zahteva vsak sneg svojo mazo. Sneg je jm lahko moker ali suh. mrzel ali gorak, črn ali bel, sipast ali sluzast. Torej prikimaj m kupi vw maže, kar jih premorejo v trgovini Bolje je plaćati sto tak več — če ga imaš — kot pa. doživeti blamažo, da se niti na sneg ne spoznaš v teh naših smučarskih 6asih. Obložen z vsem. potrebnimi in nepo-trebnimi potrebšcinami in kaj pak moćno olajšan na žepu se vrneš s prve postaje križevega pota domov. Doma je pa že vse narobe. Boljš* polovica je nervozna, sam tuđi ni«i preveč zbranih m»li, ker se je treba pošteno pripraviti na pot Postati smučar in s tem sodoben človek ni karsi-bodi. To je že vredno, da malo potrpis in mnogo pretrpiš. In zdi se ti, da doživijaš drugo mladost. Noge se ti kar same pri-vzdigujejo pri pogledu na nove smuči s pa-licami in vsem, kar še spada k smučanju. To se bo kadilo za teboj, Vo se zaprašiš za brhko smučarko po elepantnem preskoku s hrbtom naprej ali po aerodrnamič-nem skoku po strmem klancu, si misliš. Pa ti takoj zagreni veselje zavest, da si sele začetnik, da so aerodinamični skoki še za gorami in brhke smučarke tuđi ker jih ne boš mogel dohiteti s svojimi pikami. Kar tesno mi je bilo pri srcu ko sem stisnil zgodaj z ju raj smuči pod pazduhu in stopil mimogrede pogledat, fe se e Ćoro že zbudil. Ćoro ie univ^rzalen dečlco. zna ti vse. kar je treba znati da nikoh ne obogatiš, pa si vendar bogat In smucar je, da malo takih Kako bi tud1 ne bil Aaj ie ves pri tleh Pa smr ga p«kazati prve korake v smuko Sam si ne veš prav pomagati, saj niti pahe ne znaš ^ravilno držati, da mazanja smuči in drugih takih imenitnih reći niti ne omenimo. Ćoro se je lotil dela z vso vnemo. K*r hitro 90 bile smuči na nogah in že smo koracali po cesti naprej, pA tuđi nazaj, kakor je pač šio. Dokler si na ravnem, še gre, toda gorje ti, če priđeš na klanček in te potegnejo smući navzdol. Zakriliš z roka-ni in še preden se zaveš. kaj se godi s teboj, si napravil prvo piko. Padanje je sploh bi-stvena stran smučanja. Prvo popoldne nam j« minilo hitro v občudovanju nfpričako-vanih lastnih vrlin, ki smo jih videli v tem, da smo se znali na smučeh premtlcati v vse štiri smeri. Nekaj posebnega je obrnit: se na smučeh za 180 stopinj. Zdi se ti, da so ti nenadoma zrasle ogromne noge, ki moraš eno najprej postaviti pokotici, potem ohr-niti nazaj in postaviti zopet na tla, drugo pa iztegniti kolikor mogoče daleč niza i n jo pristaviti k prvi. Za strokovno pravci nost opisa te operacije seveda ne n *'e:T» jamčiti. Zvečer smo bili že kolikor toi'ico trdni na nogah, Ie naš direktor je tarnal, da v nogah ni več tako trden. kakor je bil doma. Da smučanje izdatno pospešuje poleg duševnih tuđi razne telesne funkcije, vedo najbolje smučarji sami. Živilska industrija ima velik interes na razmahu belega sporta Komaj si pritrdiš smuči na noge, že si lačcn z~z ci' a. Drugi dan je Jlo t novim! moemi lf» novim pogumom naprej. Ćoro je nam ra-el vtepati v gUvo ali bolje rečeno v noge tako zvano pluženje. Doma na kmetih smo znali dobro plužiti spomladi in i*"^n' po njivah, ko smo orali, če bi bil pa kdo pluzil pozimi po snegu, bi ga bili proglasili za tio--ca. Zdai j" pa vse narobe in teVo so za.1 X\ ljudje plužiti sredi zime po snegu. Kaj č ida torej, da so Čaši tako težki! Pluženje je podlaga smicanja, osnovna umetnija. pra-viju Zato imaš kot začetnik pred njim tem večji rešpekt. Ćoro je počenil, da ga skr-raj ni bilo več videti, ker je že itak --»1.»-vic man^. od kateregakoli izmed nas. P »-tem je nam pa jel prigovarjati, naj počei_-mo še mi. Okrivili smo se še ze silo, pr> čeniti po vseh predpisih pa ni ka kor nismo mogli. In posledica je bila, da iz pik *pl h nismo prišli. Poćep na r>ri pluženju ie ni ▼•- ♦-eba je tuđi kar najboli omehčati kolena in tis'at-,. skupa i. noge pa razkrečene tako. V.6kor bi iahai največji Stepičev sod No :n Vdo bi se čudil. če se je za smučanje sila vneta gospodična pri takem razpoloženj 1 tii«t?a sredi nAjhujših na po rov okrog pluženja po- nesrećUa? Dokler te imajo amudi ▼ oblasti, je križ. Ka mar hočejo, te zapeljejo. kadar hočejo, te polo/e na poljubni del Vj esa Tako so tuđi nesrečno gospodično z«ijieijale na ovinku v kup strnjenega snega :t» posledica je bila zvita noga, pa še počena kost v ćtenku za nameček. To se pravi imeti »av»lo v začetku sezone in pri prvih korak ih t skrivnosti smučanja. Samaritan Ćoro ye vzomo opravil svoje delo, potem je nam pa zopet krivil in mehčal kolena, da se je na.ro kar tcnmilo pred ocrni. Pluženje in zopet piu/cnje brez konca in kraja. Naš dični direktor je vedno pogoste je otipava svoja kolena v silnih skrbeh če so še njegova in če se ga sploh še drže. Najboljsa polovica se je pa sumo smehljala siadko tn poredno, kakor se zna edino ona... Počenite, bolj. še bolj ... notje narazen ... kolena skupaj __ čim bolj skupaj... roke iztegnite .. palice vodoravno . . plužite . plužjte ... plužite .... In plužili smo. da bi nam tri pomladno ture na Triglav ne mogle tako pretegniti mi-šic v mečih in stegnih. Popoidne je nas po-stavii Ćoro lepo v tekmovalno vrsto in Jo sam se je stisni k nam, da bi bili novi te-kmovalci tem verjetnejši- Evo nas! Kdor bi te bil hotel pomeriti z nami v mirni smučarski stoji na ravnem ali v pre-vidnem potiskanju trudnih nog nazaj proti topli Lutzovi peči, bi bil slabo odrezal. Na drugačno tekmo pa nihće izmed na« ni mi-slil... ZveCer m toUžrmo pri vmu in taroku. da pomeni slab začetek dober konec. Kdor ne more spati, naj gre pred večerom vsaj eno uto plužrt, pa ne bo rabil nobenega uspavalnega sredstva. Direktor tama, dane more položiti noge čez nogo. Kvik — peti član naše bratovščine — pa sedi pri peći in čim bolj mu je toplo., tem bolj se trese. Gospa Rellv pravi, da se trese iz soćutja, Noće pa povedati, s kom sočuvstvuj-e. Zjutraj ni budnice. Pristaniški žerjav bi rLas moral dvigniti iz postelj. Posebno direktor je čez noč čudovito pridobil na teži. Da ni moral Ćoro tretjega dne proti večeru po samaritanskih in drugih opravkih nazaj v Ljubljano, bi našega direktorja noge ne bile več nosile. Tako smo pa morali plužiti sami Ln intenzivnost pluženja je popu-šćala v obratnem razmerju z intenz-ivnostjo bolečin v nogah. Pred odhodom je nas Ćoro še pohvalu, da kljub vsem križem m teiavam dobro napredujemo, pol^>žil je nam na srce pluženje in zop.'t pluženje za sluvo je nam pa hotel demonstrirati novo smuško umetnijo — skijoring ali — da osU-nemc pri pristnem domaćem izrazu — srnu-či;6ring. Lepo po družabnih pravilih je nat razvrstil in šio bi bilo z našim smućijor.n-gom čez drn in strn, da si ni Kvik v jad-njem hipu prernislil, češ, da trenutno ni * tormi. Tako je padla ta reč v sneg in Cc b* K.J.J sodeč po pričujoći sliki m-s'il da. je začetnik že tretii dan preko-pxnvanja in motovilenja po sneju goden za skijoring, bi bil v zmoti. Cetrti dkn smo pa že piužili kafeor imo vedeli in znali. Lotevali smo se po TT»ti tuđi plužnega obrata ali kristi janije. tega visokega ideala vsakega začetn:ka v smaku In šio je še dokaj dobro, brez teleben-markov seveda ne. Na povratku smo pa po pet h dneh že pritrdili smući in vozib v silnem snežnem metežu od Sv. Križa do Jesenic, da so nas ljudje kar občudovali, ko smo prisopihali vsi zasneženi v vagon, podobn> bolj Eskimom, nego novopečenim smučarjem. ln zdaj smo neizrečeno pBABY«, ki je zlasti pripravna za žep. Ogled v trgovini; nakup neobvezen. Prepričajte se o izbiri. ceni ln kvaliteti. Pred niV^upom si oglejte veliko razstavo otroSklh in lgračnlh vozičkov, stolić, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, 6ivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaće tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV6KA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! V globoki žalosti naznanjamo vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči danes ob 4. uri zjutraj moj dobri mož, gospod IVAN VODIŠEK železnlčar v pokoju v starosti 61 let. Pogreb dragegtt pokojnika se bo vrflil v nedeljo, dne 31. decembra 1933 ob M;4. uri popoldne iz niše žalosti na famo pokopali-Sče šmartno pri Litiji. Masa zadušnica se bo brala v farnl cer-kvi sv. Martina v soboto 6. januarja 1934. Smartno pri Litiji, 30. decembra 1933 2alujoca soproga VODI5EK MARIJA ANTON MENCTNGER ipecerijaka trgovina LJUBLJANA Sr. Petar oeeta 42 KLAVIRJE. PIANINE prvovretnih inozemskib znamk, ugodne cene; tudJ na obroke ln nrani)ne Knjižice. — Najceneje popravlja io uglasuje. — Ml* '.IKA. Sv Potr« o«-«*tn 40 f»9.L PREJ 14O KUPITE P1ANINE oglejte in preizkusite prvovrst-ni domači izdelek v tvornici Ivana Hacln-a ▼ Domzalah, kjer jih dobite te od Din 10.0O0 naprej. — Sprejemajo se tuđi popravila; uglasevanje. — Za-htevajte cenik. 481A PRITLJCNO HISO oddaljeno 5 minut od kolodvora, prodam za Din 60.000.-------- Naslov: Zebec, Poljčane. B003 POSESTVO oddaljeno pol ure od trga, napredaj. — Zimifc, poSta Vele-nje. 5002 GOSTILNO odda t najem Plauc, Maribor, Glavni trg. 0018 TRGOVINA % mešanim blagom zaradi bo-leznl v Ljubljani oddam pod ugodniml pogoji. Ponudite na upravo lista pod šifro >30.000 5047«. ■ ŽtMiJ J (f^ POSKfcLK JKLM denar na HRAAflLJSk iv.nJIIICB velikih denarnlh zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gle-'aliSka 12. 87/L DVORISCNO STANOVANJU 1 ali 2 sob in kuhinje ee takoj odda. — Dolenjska cesta 12. 5026 MESECNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso poatrežbo, eventualno tuđi 8 hrano, oddam. — Naslov pri upravi >Slovenskega Naroda«. 5040 KROJACICO potrebuje trikotaža »Jugoslavi-jac, Paja Jagerović" 1 drug, Zemun, Cara Dušana 25. 5008 OSNOVALKO ISCe Tekstilna tovarna v La-Skem. 5035 VISJO NATARARICO sprejmem. — Bednjanc, Zagreb, Frankopanska 13. 5017 TRGOVSKEGA LCENCA sprejrae Gregorc, trgovina me-šanega blaga, Dolenjske Toplice. 5019 FRIZERKA dobi stalno mesto.— Pomiđbe: Ursulesku, frizer, Murska So-bota. 5009 MODERNE SPALNKTO (orehova korenlna> 12 trdega ln menkega lesa, kuhinjsko ln drugo opravo dobite najceneje pri: Slati ja An dio vic, Ljubljana. Komenskega ulica Stev 34 Modna konfekcija Najboljsi nakup A. PRESKEU, LJUBLJANA, St. Petra eeKta 14. ll/T ŽENINOM IN NEVESTAM! nudim moderno fiperano pohl-Stvo, kakor tudl masivno, garantirano solidno delo, po naj-nižjih cenah: tudl na hranilne knjižice. — Tvrdka Golmajer, strojno mizarstvo, Ljubno-Pod-nart, — Zahtevajte ponudbe. — Istotam se proda MOTOR § prikolico »Arlel«. 4934 MODERNE SPALN1CE po ugt>dnih cenah. — Andlovic, Skofljica, 6001 FIŽOL Ttake Trate kupi Suppanz, Pristava. 5010 TRAČNICE poljske železnlce kupi Vanov-Sek, p. MLslinje. 5033 2ELEZEN GATER kupimo.— Braća' Ivtći, Kur-' fiumlija. .'" 5034 ŽELJM SPOZNATI gospoda, dobričino, kl bi znal ceniti iskrenega, nesebiCnega prijatelja. — Dopisi na upravo >Slov. Naroda« pod Šifro »Di-skreten prijatelj 5028«. MLAD LOCENEC B dobro stalno službo, premo* žen, Želi resnega znanja « sa-mostojno gospodično, vdovo ali loćenko, po možnostl s svojim stanovanjem. Na premoženje se ne ozira. — Samo resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo >Slovenskega Naroda« pod »Novo leto 5036«. Anonimne v koi. Brez posebnega naznanlla. Umri nama Je đanes ponoći nafta dragi so-prog, oziroma o£e9 gospod Ivo Lavrič davčni nađupravitel] v pokoja Pogreb bo v ponedetlek, 1. fgmuarfa 1934 ob V23. uri popoldne Izpređ mrtvašnlce, Stara pot št. 2, na pohopaMišče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 30. đecembim 1933. VITO - sin ANA — soproga ObAina Ljubljana, Mestni pogrebni zavod. DVOKOLESA •e sprejmejo preko zime r thrambo. OČlSCenje, emajlira-nje z ognjem ln poniklanje naj-ceneje. — Tribuna F. B. Ln Ljubljana, Karlovska cesta St. 4. 96,-L ROČNO TORBICO 2 nekaj gotovine in SelezniSko legitimacijo sem izgubila dne 23. t. m. v Tavčarjevi ulici — Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti dobri nagradi na naslov: Ana Hlebec, Ponik-ve na Dolenjskem. 5038 PRISTNA VINA CEZ ULICO mozler, cviček, viSka Crnina II-ter a Din 10.-. Domači brinje-vec, slivovka, hruSevec ter razne buteljke — priporoća >VI-NARNA DELIKATESA«, Og-rič, Ljubljana, Sv. Petra c 13. 5037 2ivl]en]*kl cU] Tsalc« osetmost) ln karakter Analize podam iz rokoplsa. 10-letna praksa, bogate izkušnje. Honorar ritica anallsa 30 di-narjev — •pedalna izjava 60 ln 100 Din. KARMAH — eksper psiho - grafolog, Calee, dravska banovina N. B. Privatne obiske po obveatllu- M/Li j TELEFON 2059 PB B flOO SCHA DRVA Pri »Sodčku« na 2abjaku na silvestrovo đo 8. ponoći domaća zabava ob g-odbi in postrežbl najboljših jeda6 ln pijač. Okusno pečeni purani, gosi ter različne zakuske. — Priporoča se obilen obisk. 5045 ZA PRAZNIKU dobite najboljia vlnat belo Štajersko ln cviček 1 Din 10.- rizling in slavni Smicberger 1 > 12.- sladek refodkat 1 > 12.- vermut in rdravilna >Jadranska kapljica« 1 > 20.- NajfinejSe penefie vino »PANONSKI BISER' kl ne zaostaja za fraccoskim aampanjcem, steklenica dinar-jev 32.— v delikatesni trgovini M. RAVTAR, Ljubljana, Stari trg At. 19. 4925 IZBORNO ZIMSKO JABOLKO „Moianček" prodaja Gospodarska zveza LJUBU ANA V restavraclji in kavarni hotela „METROPOL" (Miklič) SILVESTROVANJE odprto vso noC — v zgornjih prostorih vstop prost — v spodnjih prostorih silvestrov većer »Krke« z izbranim programom z vstopnino. — Samo prvovrstna vina, normalne cene. — Godba — Ples. NAJBOLJSA IN NAJFI-NEJ8A VINA izborne domaće klobase na po-skušno brezplačno. Slivovka dobra 20 Din iiter. Abonenti se sprejemajo. Vabi Podgraj-ska klet Mestni trg 13. 5044 ■■■■£■■■■■ Cepice, unlformske potrebićlne najceneje pri A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA flTEV. 7 Srečno ln veselo novo leto! FR P. ZAJEO izpraSan optik in urar Ljubljana, Stari trg 9 I. POGACMK trgovina s kurivom LJUBLJANA, Bohorićeva ulica 0 &AVARNA PRESCREN Karol Polajnar, kavarnar LJUBLJANA OSVALD DOBE1C veletrgovina galanterije in pletenin Ljubljana, Pred fikofijo 15 Sretno noro leto Želi Franc Dobravec dimnikar LJTLJA l VIKTOR : TRAPEĆAR ; zavod za snaženje oken ; ln atanovanj ; LJUBLJANA, \ Stari trg 1-EL t Emil Koprivnikar mlzarstvo LTOJA 4 OJUD .\LEKSANDER [ ; damski in brivski ; ; ćesalni salon ; LJUBLJANA, j Kongresni trg fit. 6 J 4 ; ENGELBERT ; FRANCHETTI ; friseur za dame ' ln gospode I Ljubljana, : Dunajska cesta 20 : MIC2NARI0 JOSIP ■ pekari Ja : LJubUana, Trtaškm c 4 ■ ln PoIJanska oesta 41 > JURO MOKOSEK ; alikar : LJUBLJANA, I St. Petra cesta 43 ; PRISTOU ft BRICELJ i ; Specijalni artlstienl j ; atelje za Crkoslikarstvo j ; LJUBLJANA ; ; Realjeva 4 Sv. Petra 89 I Klavir ji! Planini! Kapajte na obroke od Din 400.» prve svetovue fabrikate: B&-sendorfer, Stelnvvaj, FOnrter, Petrof. Bolzl, Stingl original, »ti so nesporno najboljSi! (Lab-ka, precizna mehanika.) Pro-1a1a jih lzklja£no le sodnl 1z-vedenec in bivSi učitelj Glas* bene Matice Alfonz Breznilr »ok**androva cesta Stev. 7. Vellkannka zaloga vseh jrlanbe-nlb InStrumentov In stran (pro&etk „Jadranski biser" edino originalno desertno vino već let staro. — Božična cena Iiter Din 22.—, Vermoi ht or^inal Din 22.— Druga namizna vina po «nl2a- nib cenah. OPERNA KLET Sveže, najiinejfle norveško RIBJE OLJE ix lekame DR. O. PICX3OLJJA V LJUBLJANI — se priporoća bledim in alabotnim osebam 91 rts I ZAHVALA I I Ob teSkl nenadomeatljlvi Izgubi mojega IJubljenega nad vse đobrega I soproga, gospoda Ignacija Repšeta I se za Stevllne Izraze BOčutJa, kakor tudl za poklonjene krasne vence I iskreno zahvaljujem. I Istotako se zahvaljujem gg. »tanovskim tovarlflem, ter vsem prija- I teljem in znancem, kl so dragega pokojnika v tako častnem Stevilu Bpre- I mili na njegovi zadnji potl. * I Vsem iskrena hvala. | I r.Jubljana, dne 29. decembra 1933. 14045 | Zala]o2a soproga LEOPOLDINA REPsE. Stran 12 »SLOVENSKI NAROD«, dtoe 30. decembra 1933 Stev 29* Vera, ki jo izpoveduje 460 milijonov ljudi Ob smrti dnhovnega poglavarja bndhizma Dalai-Lame — Badhizem uči, da vse nastaja in se razvija samo po sebi Te dni je umri v prestokiici Tibeta Lhassi duhovni poglavar budhizma Dalai Lama, po veri Tibetancev trinajsto vtelešenje samega Budne, star 57 let. Budhizem šteje 460 miluonov privržen-eev, torej dve tretjini vsega človeštva, m zadnje Čaše se moćno širi tuđi v Evropi in v Ameriki. Uspeh budhizma v naši dobi nam postane razumljiv, če premislimo Ghervillonov izrck o njem; »To, kar nam oznanjajo največji evrop-ski misleći zdaj, uče budhistični modri-aani že 23 stoletij«. Navesti hoćemo samo nekaj odstavkov Lz tako zvanih svetih knjig Sutta-Pitakam, Vinaya-Pi-takam in Abhidhama-Pitakam, ki nišo bile napisane po božjem navdahnjenju, niti nišo bo-žoe razodetje, kajti budhizem uči, da so prišla vsa razodetja člove-štvu samo iz ust modrijanov . Kakor misleći in naravoslovje 20. Stol et ja, tako je budhistična veda že pred 2400 leti učila, da ni stvarnija, ki bi po njegovi milosti obstojal svet. Vse nastala in se razvija samo po sebi po svoji iastni volji in po svoti notranji podlagi. V svetovju je mnogo obljude-nih nebesnih teles, ki se prav tako lz-premmjajo, kakor naša zemlja; nastaja-jo in izgiinjajo, z njim pa izganjajo tuđi na njih živeča bitja, bodisi da človeka prekašajo ali pa zaostajajo za njim. Ni vzroka, da bi rmeia samo naša zem-la pramca do živih bitij. O zadnji tajni življenja Budha ni učil, ker presega Človeški razum, pač pa je priporočal svojim učencem, naj razmišljalo o postanku in odstranitvi trpljenja Nobena krivda, pa naj bo se tako tež-ka. nima za posledico večnih kazni, prav tako pa ni neba, niti pekla v smislu drugih ver. Ce se govori o Dalai Lami kot o 13. vtelešenju Budne, moramo vedetL da se Budna mkoli ni izdaja! za božjega sina, niti za n^egovega namestni;ka, ki bi bil poslan na svet, da odreši človeštvo, temveč je jasno po-vedal, da je samo Čiovek, ki se je z lastno mbčjo povzpel do najvišjega spoznanja in poipolmosti. Rudne so se imenovali poedini učitelji, modrijani ljudstva, ki so z lastno močjo dosegla moralno in duhovno po-polnost. Zadnji med njimi je kraijevski princ Sidartha-Baiddha Gotama, znan po vsem svetu kratko kot Budha. Njegovo rojstvo je ovito z legendarni, ki so pa večinoma resnione. Kojen je bil okrog 600 let pred začetkom krščan-skega štetja kot sin kralja Sakvjev SuKidhodana in kraljice Maye, južno pod pobočkm zasnežene Himalaje in dobil je ime Siddartha. Po njegovem rojstvu je prišel sveti modrijan s.tarec Asita in padel je na obraz, pozdravlja-joč v njem bodočega Buddho. Sedmega večera je umrla kraljica Maya in ko je bilo dete staro osem let, je poklical kralj najmodrejšega izmed modrijanov učenjaka Viswamitro, da bi princa vzgajal. Siddartha je pa kmalu prekosU svojega učiteHia in tuđi telesno je po-stal prvi v svaji domavini. Ko mu je bilo 18 let in je poslaial zamišljen, je poklical kralj na posve-tovanje modrijane, kajti astrologi so bili napovedali, da bo princ Siddartha kralj kraljev, če zasede očetov prestol, sicer DO pa živel težko življenje iti postane popofri Buddha. Kraljeva želja pa je bila, da bi postal njegov siti vladar sveta in tedaj so mu modrijani svetovali, naj princa oženi. Kralj je pa prepustil odlocitev sinu, ki se je na prvi pogled zaljubi! v mlado, prekrasno hčerko ve-li&ega Supra buddhe Yasodharo, zaradi katere se je moral po narodnern običaju spoprijeti z drugimi njenimi ka-valirji, pa je zmagal in si jf> pribori!. Prinčev oče je zgradil mladima palačo, da ni bilo take na svetu; skozi park je tekla s pobočja Himalaje reka Rohinu izlivajoča se v sveto reko Gang. Tako je živel prnc. ne da bi vedel kal o kakšnih križih in težavah sveta, kajti krali je bil zai >im je naloga pripraviti pokojnilka na dolgo i>ot na oni svet. Ti obsujejo mrliča z nasveti, kaj naj stori. katero pot naj ubere in česa naj se varuje. To traja nad te-den dni in zato trampi tuđi jedo pri pokojniku, ker se ne smejo od njega ga-niti. Ne jedo pa samo pri njem, temveč tuđi z njiffn, kajti njegove«a duha naravnost pozivajo, naj priđe in naj se naje na dol^o pot. Triupla visokih cer-kveniih dostojafistven-jkov nasole in posuše ali pa skuhajo v maslu. Tako nastaneio mu^mije, znane v Tibetu pod imenom mardong. Mumijo oblečejo v njeno obleko, pozlate ji obraz, potem jo pa polože v srebrn mavzolej, posut z dragulji. Nekatere velike lame sežgo tuđi z maslom, njihove kosti pa sipra-vijo v dragoceme grabnice. V Tibetm je mrzJo in zato lahiko pogrebni obredi tako dolgo traiajo. V neka terih globokih dolinah je pa toplo, tako da začno trupla v enem tednu razpadatt in potem se širi strašen smrad. To pa pogrebcev prav nič ne moti, temveč nasprotno. postanejo §e vztrajnejši. Po vaseh spravljajo mrli-če navadno v kotel. ki gra napolnijo s smrdečo tekočino, 5im začne trtrnlo raspadati. Ko potegneja mrliča iz kot- la, umijejo površno kotel, potem pa kuha.io v njem juho ali £aj za žalujoče ostale ali njihove prijatelje. ^V krajfh, kjer so gozdovi, mrliče seži-gajo. Takih krajev je pa malo. Zato mečejo mrliče tuđi divjim zverem navadno blizu naselbin. To delaio pod vplivom budhist.ćnih naukov, ki pri-poročajo Ijudem zlasti dobrodelnost. Mrlič namreč labko stori še zadnje dobro delo s tem, da nasiti zveri in ptice. Da se prihrani zverem delo, odrežejo često pobožni svojci umrlega ude od telesa, izrežejo srca, pljuča in drobovje ter polože vse to k trup-Iu. V nekaterih krajih mečejo mrliče v r&ke, da jih požro ribe in vidre. PremožnejSi ljudje prirejajo šest tednov po pogrebu vsak dan žalne obrede. Iz lesenih palic napravijo ne-kakšno človeško postavo, namestu glave pa pritrdijo list papirja. ki je na njem naslikana ženska aii moška glava; take slike prodajo v samostanih. Samo bogati poedinci dajo naslikati na papir pokojnikovo podebo, ki služi potem za glavo. Po končanih obredih sežgs lama list papirja in s tem simbolično označi, da so vsi pokojnikovi silki s tem svetom pretrgani in da se ne bo nikoi. več vrnil na zemljo. Svojci se zelo boje, da bi se ramki ne vrnil. Zato trapi mrliču neprestano do-poveduiejo. da je njegova posvetna pot že končana in da nima pri živih Ijudeh kaj iskati. Pri tem si večkrat pomagajo z zvijačo. Tako natveziio mrliču, da je zade!a njegovo rodbmo strašna nesreća, da je uniceno vse njeno mietje itd. In tako priđe z do-brimi nasveti bogato založeni pokojnik sele čez več tednov do večnega miru. Ko je še strigla in brila moške •.. Zaaimivi pođatki iz živjenja slavne filmske Igralke Grete Garba Ker Greta Garbo ni samo ljubljen* ka vseh onih, ki radi zahajajo v kino, temveč tuđi splošno občudovana že* na. ideal moderne ženske lepote, bos do gotovo marsikoga zanimali podat* ki iz njenega prejšnjega življenja. Ce* prav ima Greta Garbo v moškem sve* tu zdaj mnogo občudovalcev, je ven= dar že malo takih, ki se še spominja* jo, da je nekoć v brivskem salonu marsikomu namilila obraz. To je bilo takrat, ko je Greta Garbo ali Greta Gustafson, kakor se v resnici piše, iz* gubila očeta. Hodila je še v solo, ko ji je oče umri in zapustil družino še v težjih razmerah, nego so bile pred njegovo smrtjo. Oče Grete Garbo je bil delavec in stanoval je s svojo dru* žino v tesnem stanovanju velike sta= novanjske hiše v siromašnem okraju Stockholma. Mala Greta je vroče Iju* bila svojega očeta in najraje ga je spremljala na vrt, ki ga je imel za mestom, kjer je prideloval sočivje in krompir. Pri delu mu je vedno z vese* ljem in pridno pomagala. Naenkrat je pa oče umri in družina je ostala brez rednika. Starejša Gretina sestra, ki je kma* lu umrla, je imela že svoj poklič, ka* kor tuđi brat. Po očetovi smrti je sta* la tuđi Greta pred nujno potrebo skr* beti za vsakdanji kruh. Kakor je v takih prim-erih že navada, je začela iskati po oglasih, kje bi dobila služ* bo. Končno je našla oglas brivskega salona, ki je iskal vajenko. Mlada Greta se je prijavila in bila je spre* jeta. Njena delodajaika Sallv Eken* gren*Svensonova je pripovedovala ne* davno o sedanji Greti Garbo takole: »Prišla je k meni kot šibko, mlado, zelo lepo dekle. Vedno se je smehlja* la ki vedno je bila vesela. Prvotno sem mislila, da bo Se prelepa za moj lokal, toda kmalu je postala največja pri* vlačnost mojega salona. Gospod je so većinoma želeli, da bi jih namHila Greta in jim stregla, kolikor je bilo mogoče. Moj salon je bil od ranih ur do poznega večera vedno poln in mnogi so tuđi telefonično zahtevali, naj jim streže Greta. Ce se to ni zgo* dilo, je marsikdo odšel pod kakršno* koli pretvezo in se vrnil. ko je bila Greta prosta. Vedno vesela in živah* na Greta je privabljala v moj salon mnogo gostov in vsi smo se počutili v njem prijetno. Za vsako delo je rada prijela, in če slučajno ni bil ta ali oni brivec prost, je sama brila in strigla moške. Moški so jo imeli rajši kakor ženske in vse nedostatke so ji radi odpustili.« Kmalu je pa Greta zahrepenela po gledališkem odru. Njen ideal je bil takrat znani in priljubljeni igralec Karei Brisson, ki je nastopal v revijah kot pevec in plesaloc. Greta je vedno nosila pri sebi njegovo sliko in kadar je mislila, da je nihče ne opazuje, jo je strastno poljubljala. Gospa Eken* grenova je hotela pripraviti marljivi uslužbenki prijetno presenečenje in nekoč jo je vzela s seboj v gledališče, kjer je baš nastopal Karei Brisson. Ćim ga je Greta zagledala na odru. je vzkliknila: »Izborno, Karei!« Ševe* da so se vsi Ijudje ozrli in Greta je v zadregi do ušes zardela. Ljubezen Grete Garbo do gledali* šča je bila v začetku samo platonična. Iz brivskega salona se je preselila kot prodajalka v modno trgovino in neke* ga dne je bila objavljena v modnem katalogu njena slika. Greta je imela na glavi model novega klobučka. Nje* na slika je vzbudila splošno pozornost in kmalu so Greto povabili, naj na* stopi v reklamnem filu tvrdke, kjer je bila zaposlena. V reklamnem filmu jo je videl režiser Stiller in njemu se ima zahvaliti za svojo presenetljivo film* sko karijero. Izpolnile so se sanje si* romašni učenki v brivskem salonu in zdaj bi gospa Ekengrenova težko spo* znala v Greti Garbo marljivo in ved* no veselo Greto Gustavfsonovo. Iz živahne, vesele, vedno nasmejane de* klice je postala slavna tragedka, žive* ča v skrivnostni osamljenostL NajmanjSa violina Na neki glasbenl razstavl razkazujejo priču jočo vijolino, kl ni samo najmanj&a na ■vetu, temveč trna tuđi selo lep glas. Darujte Ta ncšre&ne poplavljence Kdo rad čita ljubavne romane Čiovek bi misi U, da čitajo ljubavne romane v prvi vrsti mladi, zaljubljeni Ijudje. Posebno mlada dekleta so bila na sumu, da se navdušujejo za romane, kjer se junak in junakinja na zad» nji strani najdeta in »njuna usta se spoje v dolgem, srečnem poljubu«. Sinove navadno že skrbni očetje po« uče in posvare. da je tak dolg poljub past, ki se zapre nad mladim člove* kom in mu kaj rada zapre tuđi pot do i karijere ali veselje do studiranja. An» ! gleške knjižnice so se pa prepričale, : da tuđi mlada dekleta ne čitajo r>aj* \ raje ljubavnih romanov. Menda zato ne, ker lahko vse take zgodbe doziv* ljajo same. Nasprotno so pa priletno dame zelo navdušene za take romane. Vedno znova hočejo imeti starejše, osamljene ženske ali pa žene upoko* jencev zgodbe o vroči Ijubezni, ki so ne boji nobenih ovir. Neka stara Angležinja je pisala <> tem knjižničarju: »Življenje je zdaj tako prozaično in dolgočasno, da si čiovek nehote zaželi nazaj v staro de* želo pravljic. In kje more najti lepši pravljični svet, kakor v Ijubezni?« Dekleta in mlade zakonske žene pa pravijo: »Dajte nam z romani o Iju* bezni mir!« in čitajo raje kaj psiho« loškega ali potopise, ki pa morajo biti zanimivi in napeti. Čiovek pač misli, da najde napetost v tem, česar nima, Ko pa svoj ideal doseže, ga caka raz* očaranje. Zato noče o tem v romanu ničesar slišati, dokler ne pozabi, kako je bilo v resnici- Rumunska Dona Juana V Braili v Rumuniji so imeli te a kavalirja. Za svoje pustolovščine in sleparije so bo morala zagovarjati pred sodJ5čem in obravnava bo gotovo zanimi-va, saj bo spravila na dan mnogo podrobnosti te edinstvene afere. PariSka moda Zelo lep ovratnik iz leopardovega kožuh4 Milijon za božično darilo Prijetno božično darilo je pripravila usoda siromašni uraetnici pomor-skega siadikata v Neaphi Carollni de Vita Ummarino. Tik pred božičnim! prazniki je namreč zvedela, da je zade-la lani v novembru milijon lir pri žre-banju državrnih bonov. Bo*ne je bil kn-pll sindikat za svoje uradništvo in jili naložil v banki. Zanimivo je, da je Ummarinova takrat predlagala, naj bi dobili vsi uradniki bone za primer, če bi jih žrebali, toda njen predlog ni bil sprejet in vsak uracLnik je dobil se-znam njemu dodeljenih številk. In tako je postala milijonarka sarno zato, ker takrat njenega predloga nišo spre-jeli. Urrrmarinova }e pa spravila seznam v nredalček in po žrebanju številk ni-koli ni kontro-lirala. Letos v decembru se ji je pa trikrat sanjalo, da ii je rajn-ka mati dejala: >I§£i po predalekih, kjer najdeš bogastvo, ki sem ti ga iz-prosila.c Končno se je spomnila. da ima v predaleku seznam bonov. Po-iskala ga je in res se ie izkazalo. da j« zadela številka 557534 premijo mfli-jon lir. SrečJia nova milijonarica je takoj prepustila svoje mesto siromašne-rrru dekletu. sama pa namerava kupiti vilo z vrtom in avto. »SLOVENSKI NARODi, dne 31. decembra 1933 ......----• • ■■""............MMI........MMM»MMM«.....MH»IMMMMI<»«M><»«Mt>»MW»Mtttt^............IMMMMMMMM«.....»IMUMMMMMIM IO.....♦<»»♦«♦»«♦♦♦♦♦«♦«««♦.....fMtUMtUIMM.......■ ■ Stesno novo Četo %ed)o svojim odjemaCcem s » ; IVAN" AMBRO* ► strojna delavnica ; Ljubljana Trnovski pr. 82 J♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ | TEUEZIJA AUBELJ ■ ; pekama ; : Glince št. 78 • : t i » ■ *«««««»♦♦♦.♦♦♦♦♦»♦♦♦+♦+♦+♦♦+♦♦♦♦: I TKG. FRAN BABIC ; ► < ! Ljubljana, Dolenjska c. 2 ; ► < ► < >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ ; ► . t FRANC BABŠEK « ► mesar J ► . ; Ljubljana, ftolski drevored ; ► i ' »♦»♦♦♦»♦»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦Ml > < ► MIRKO BOGATAJ I ► « I specijalna trgovina s klobuki J ► < | Ljubljana, Stari trg 14 < *♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 > 4 : ANTON BKECELJ < \ čevljar i ; Ljubljana, GmdLsče *t. 3 ] ► in Vodovodna cesta St. 5 5 »»♦»»»•♦♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦+4HM 4 : FRANC KKJAVEC , ► trgovina z železnino < V 4 i 4 j ^Pri zlati lopsti« < ► Ljubljana, \Volfova ni. 1*2 J ► 4 ' ♦♦♦*♦♦#«♦♦♦•« »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ 4 ► 4 ► ANTON SKEKJANC 4 ► 4 ► moscir * ► 4 ► 4 t i 'JsMjana SoisKi clrevor**đ \ r 4 » 4 '•i 14 r**4> + 4>« ♦♦♦♦♦» + ♦ »♦♦♦•» 4i♦ ♦■»»-» 2 ► < i VIKTOR 6OBKR j ► trgovina s *pecerijskim in «. I mešanim blagom « ► « ; Ljubljana, Sv. Jakoba trv: 4 < » 4 ! »♦^♦♦4H>+A+4H*4l O4>4^»4>»»4 -»♦■»♦»♦ j ► 4 ; MARIJA TRII.L.KR J J (pri Berg-antu) \ : 4 i Ljuft^jajia < ; Trnovo Cerkvena ulica 3 \ , * ♦ ♦»♦♦♦4>»*>*+4»+ ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ ♦♦♦♦♦»4 J : t STARIJA T*RB-»S ntsl. ♦ ; pristne kranjske klobase ♦ < Ljubljana, Komenske-ga. ul. 1'. 2 Telefon 2SR5 < ♦ ♦ F. FAJDIGA SIN ; ♦ zaloga pohiStva, mlzarska ; X delavnica ! ♦ ; ♦ Ljubljana, Sv. Petra r, 17 ; J Ustanovljeno leta 1879 ; + ♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»<■♦<■»»••«'»♦♦#♦«»»» , ♦ < : : Z OLGA FATUR J ♦ modni salon < U Ljubljana, Stari trp 11-a 3 ♦ »»»«>♦»»•»»♦»»»»♦♦♦»♦»>»♦♦♦♦♦»♦; I > 4 I ► 4 11 6TEFAN GJURA J ! čevljar { » < » Izubijana LJnbartova 16 \ » * » r>♦»<»»»♦»♦♦♦»»»♦»♦»♦»♦»»»»»#»»; | AXGEL\ GORSE ; ; trgovina s čevlji 1 ► < ; Ljubljana, Stari trg 15 ; - * ► < ► < ♦♦♦»»»♦»♦»»»♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦; t ANT. in M. GREGORC < t mesari ja < ♦ Stojnica; šolski drevored ; » Ijubljana Poljanskn 81 i ♦ < I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»»♦♦»»♦: I GOST1L.NA pri .BEItGANTV i ► Trnovo < t Marija SiĆ I * 4 \ »-»»♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»^♦♦♦♦4r* I ; GOSTILNApHCESNOVARJl \ : 4 ► 4 ; Ljubljana Dclenjska c««ta * ► < ► ♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦•»♦♦»♦♦♦♦^ | >• 4 t ANIPA ^'inEM^EK j ♦ gostilna pri Napoleouu J ► i * 4 ► Ljubljjvna Tržaška 4 | k 4 ^ < ! »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦-»♦♦♦♦♦♦ » ♦ » < »♦♦♦ ' ^ 4 | -T. VIL.HAK < t urar in trgovec z iUatnino j ► in srebrnino > ► 4 t Ljubljana Sv. Pctrj c. S8 2 ► 4 ► « * ♦♦♦»4>»»4»4>44>O»»4>»»0^»<>»^»»»<>»»4) ' y < s Prv-o ji-gO5love=ko izdelo- < i vanja drož (kvasa) < E MARIJA VOLK KOSMEKL i ► Ljubljana, Frančiškanska u. C ■ \ Telefon 3312 j h ■»♦ »♦♦»♦»»♦♦<■♦♦♦■»♦■»♦♦♦ »♦♦♦♦»♦♦» ; AI.OJZIJ VRABUC J ! sploSno kleparstvo « Ljubljana, Sv. Petra nasip 41 ♦ » GOSTILNA pri L.OZARJU ] ; Matija in Tončka Vide 4 ; gostiLničarka 5 I * > Ljubljana Rožna ulica 13 ; 4 I 4 »•••>»>•>••<»••>••!•»••••»••»♦>< I 3IAKIJA JALEN ; > g^ostilna ! i " I ► JANC KAROL < ( izdelovalnica harmonik * ► Ljubljana, Bohoriče\-a ul. 9 * ► •»«*»♦»»»»♦»»♦♦♦♦»»♦»»»»»♦»»<>>j ' ♦ f 41 t JAKOB JESIH ml. « ► mesar in gostilnićar J J « : Ljubljana, golftkl drevored J ; In L>olenjska cesta « k • '♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦4 r « ► KAROL KOCFAN J ^ modno krojaštvo * J 4 ! Ljubljana Dolenj^ka c. 20 J : i ► 4 ;»♦«♦»<««♦♦♦»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< 4 ; KOZINA ANTON ; I matematično-meiianićna J ! dcla\-nica J 4 : Ljubljana iimartinska 8 i : i I rV'AN RKEĆ ) > modno krojaStvo 3 » 4 > < ; Ljubljana T>rie\'a c. 9 j > ^ > 4 ♦ 4 » »»♦♦»♦»♦♦♦•♦♦»♦»»»<••>•»♦>•<»• < • 3lr. M. LEUSTEK < ; lekarnar J > ^ | Ljubljana Resijeva c. 1 * > 4| > 4| > i •♦»♦»»♦♦♦»•»>•♦»♦>»•»•♦♦♦♦♦♦»♦♦« • 4 : IVAN LrPSE 5 > I ; modna, manufakturna in J ^ gBlanterijska trg*ovina ; » 4 fr 4 » LJubljiina. Rarlovška c. $0 | £ »♦♦♦•>•♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»•»♦♦♦♦♦♦♦♦»! » 4 t ; J JOSIP MAGUŠAR J » pekama 3 ► * I Ljubljana Dolenj&ka c. 4.8 \ » > k * » < I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»»♦»: ► 4 ► TEREZU A MARINKO ; ♦ trgovina z mežanim blagom \ i i ♦ Ljubljiuia, Prisajna ulica 7 ( t ] »»♦»♦»<»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»;»»♦»♦»♦»•♦ j JE RESTAVRACIJA 1 !' Ivan In Marija Marinštk j !' mesarija in frekajevalnica \ V> konjskoga mesa * I L;*ubl{ana Prećna ul. 6 ] ♦ ' < I 3 ► JOSIP MEŽNARCIC * ', pekarija J • 4 • 4 ; Ljubljana Tržačka c. 4 < ' 4 | i *♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦#♦•»»♦♦♦♦♦»»♦»•♦»♦< I ANA ^nHOLIC | ; vinotoć, gostilna in kavama * I »CentraU < * i P Ljubljana Sv. Petra nasip < ^♦»♦•»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦>♦>♦♦♦»♦j t A \ RrDOIJF >n.AKAR \ \ fcpecerijska trgovina \ \ Ljubljana Jemeje\*a c. 35 \ >♦♦♦♦♦♦♦>»»»>»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦< 4 * 4 I STANE OGIUNC \ ► knjigovežnica J ; LjuLljana Canliarjevo n. 13 < 4 4 ;»»♦»»♦»»♦»♦»♦♦»»♦»»»♦»»♦»♦♦♦♦» 4 ; JAKOB in ANA PETRIC \ I mesarija " ► Ljubljana Solski drevori'd ► »♦»♦»♦»♦♦»»»♦♦ »»»4>^ »♦♦»♦♦♦♦♦♦< • [ JA>"KO POGACNIK ► fotemalerijal [ Ljubljana Tvrševa p. 20 w t : &\e$no In ve.sete nove Cetc *y*jmnt svejittt eetijcnitn odjvmafcetn meti švan 71. Cldatnič &iubffana, &v* (Petra cesta £t. JI poJf usttJc« f ■4jfLARCinOTTI J ► trgovina z usnjem < t j I Ljubljana, Sv. Petra c«sta 30 i t 4 ' ^^^ ■^ ■^ ^ ^ ^^ ^ ^^^r^ ^ ^ ^ w^ ^ ^ ^ -^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ■"■ -w "" . I i TRAFIKA PKAPROTNIK ] Ijubljana PreSernova 51 \ 4 4 ANTON PREBIL J splošno kJjučavničarstvo in j; avtogensko varenje <; ♦ ♦ Ljubljana Glince, Ce«ta 1 6 • ♦♦♦♦♦♦♦♦»«♦♦»»»»»••♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦ ♦ JOSIP REBEK I ključavničarski mojster ♦ ♦ Ljubljana Cankarj<*vo n. 9 $ ♦ 4» ♦♦4V^4V^ ♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦ J ♦ FRANC RFPTC i sodarsko podjetje < Ljubljana ; ♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦»»•»»»»»»♦»♦•♦♦»»^ ; I. ROZ3IAN 3 izelelovanje in eksport J pristnih kranjskih klobas } Ljubljana Sv. Petra c. 83 * 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^»♦♦♦♦4»»»»»»»»»»» « IVAN SAJOVIC t čevljar .* ► Ljubljana « I No\i tr^ (Turja^ki) St. 4 2 ; i ;♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•*♦<♦♦♦♦♦♦♦ 5 ; IVAN SOIONfl^ J I trgovina z mešanm blagom ? > 41 ; • ; Ljubljani! &iika • • ♦ I 4 . 4 >#4»^4»4>4>4>O#4M4«>4>4) ♦♦♦♦♦♦♦4 ♦♦♦♦♦♦ < . 4 4 JOSIP SLVGA < ♦ : tapeinik in dekorater ^ 1 ■ i Ljubljana Sv. Petra c. 5 % ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦« ♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<►♦♦♦ 5 i A. & M. ZORMAN 5 a 4 4 Ljubljana Stari trg 32 * 4 4 ♦♦♦»»♦♦»♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦#^♦^»♦♦♦♦4* | ♦ RAN ŽELEZNLKAR | manufakturna trgovina | Ljubljana, Marijin trg S ! ♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦: INSERIRAJTE | V »SLOVENSKIH! ♦ NAUODV«! ! ♦ ♦♦»♦>♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 4V»4) ♦ l'PRAVNTK J »SLOVENSKOGA NARODA« | A"S4»m eenj. naro^niUoi« in « inaerentom ♦ ♦ PAVKL STRGULEC | izdelovanje žiCnih posteljnih 1 VlOg 4 4 Ljubljana G&sposvet«ka 1$ "\ i 4 ♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦ < 4 4 FRANJA STRITin J slažčičarna ^ 4 4 Ljubljana Fred škofljo S a i »♦♦4) ♦♦♦♦♦»»»♦♦♦»»»♦»»♦»♦»♦»♦»♦ 4 4\ 4 IVAN in FANI STRITAK j kavama >3tritar« J Ljubljana Vidovdanska 2 i 4 »♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦»♦ 1 Matko Sokll^ 4 trgovina in gostilna J Prt*d Konjuftiiic« 4 J 4 < L,jubljnna Trno\o \ 4 »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦»»♦^ ; 4 ANA ST'HADOLNIK j trgovina z mekanim blagom 1 In trafika | 4 Ljubljana poljtuiska c. 70 J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦4»»4V4>m»^4> ; HLVKO SEVAR ; antikvariat. kn;igama 3 4 Ijubljana Stari trg 34 | 4 4 ♦ ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ »♦♦4V«h» ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ J Higienićna praln'.ca In < svetlolikalnica < FR. SIMENC | Ljubljana, Kolodvorsku ul. 8 3 Komično snaženje oblek < »♦4^^^»^**4>^»^» »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* 4 i FAJMOšTER | ^ostilna " 5 4 LJUBLJANA M. Anžiči 4 4 4 »♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»>♦»♦»»>»♦♦4 i i Nare ra|te ; 4 4 < se na ' < < „Slovenski ! Narod" \ Mesečna uaročolna i samo Din 12.-* i *•■*•■*•*•■*■■»•-■--■--■----- — ******** *********** ■*•-. ► 4 f Sročno novo loto 3 [ želi vsem cenj. gostom in prijateljem | k 4 \ HOTEL „BELLEVUE" ! [ PERO in KATI ŠTERK ) ' 4 : „PR! ZAJĆKU" JoSko Zaje f LJUBLJANA Poleg tromostovja ; f**»tti»i>«l««>t»»»»»»>»»»»»»«»»»»»»*«H»t»*i»»»»»< : Srrćno novo Icto : želi vsem cenj. gostom in odjemalcem IVAN USENIK ; trgovina in gostilna LJUBLJANA, Dolenjska c. %% »♦♦»♦>**» »♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦•»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•<'♦♦♦•*•♦♦♦»•♦♦• ,......♦♦♦♦♦♦♦.............♦*♦»»»»♦♦»♦•♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦< Veselo novo teto želi vsem svojim cenjenim od\ema\cem \ veletrgovina usnja, strojarskih maščob, kernikalij in strojil BRATA MOSKOVIĆ LiuMjana i Telefon interurban 2515 * \ ► VELETRGOVINA ŽGANJ \ | [ Etnerik Zelinka j : LJUBLJANA VII i i < *¥ želi vsem svojini cenjenim odjemalcem ; ► 4 | SRECNO NOVO LETO 1834 \ ► 4| >»♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» ♦♦»♦♦♦ »♦♦♦♦H«l»»llt'«l ^♦»»'»•»»♦»»»♦•»»♦•»»♦••»♦•♦»♦♦»»»4>.X»t.**«»»>>*tt*»*> ► Srećno novo leta želi 1 ; t i L. MIKU2 ! \ tovarna d 'žnikov ♦ ♦ ; ♦ ► LJUBLJANA Mestni trp 15 j; 4>»»»»M»MMMMM»».....MMM»M»»»»»»»»»»»»»»>»M ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦»♦♦♦>♦»» trn »<»»»»»»♦♦<<>»•»♦••>»•»»<•♦>♦»♦»»»»»»»»»♦»♦♦♦ »♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»>•••>§••>•>••!>»»>>§»♦»•»»♦»♦»>»»»* LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA ZO.Z. ; LJUBLJANA Slomškov-a ulica 19 : : se prlporoča In toli ; srečno novo teto ! 4 4 4 ' SreC-no novo leto žHi ■ TOMAŽ BIZILJ i 4 Gostilna ,,?ri Kolovratu44 i LJUBLJANA, Pred Skofljo : v»»»l»»»»»»»»»»»<*»»«»»4»»»»»>»»»»M<»»»»»»«»»»»»»» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»*«♦«♦>♦»>*>»»>»>««»♦>♦*♦*♦«»»♦♦«♦«*>><« i Marčan Josip in đirisg I mesarija in prekajevalnica ■ : Ljubljana, ; Nabrežji; 20. septembra štev. 2 ; ■ - * » »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦«» »»♦»*♦♦♦♦♦»• 4»»♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »•♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ ; Sretno novo leto ; želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča FRANC POSAVEC : pekama in slasticama LJUBLJANA, Karlovška c. 30 ><>•§>•>>•<•»••>•♦>•>•••♦♦<»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦>•«> i Sr očno novo leto želi J. LAVRIĆ tovarnišl-ia zalogu usnja ' i LJUBLJANA Cankarjevo nah. ežje 1 ; Telefon 31-56 " i -i i i Đr. G. PSCCOLL! * lekama ; | T> rševa cesta 6 LJUBLJANA I (Nasproti nebotičnika) ; >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦»♦»»♦♦♦»♦»»»»»•♦>♦♦•»»»»♦♦♦i ►♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»>♦»•»•»»♦»♦»♦»»»♦♦»»♦»»»♦»»»»<♦♦»♦ ► Sretno novo leto ► želi vsem s\*ojim cenjenim naročnikom ', : IVAN PEPJDAN nasledaiki ► LJUBLJANA ♦♦♦•♦♦»♦♦♦♦♦♦♦ »^♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦o^»^«»^»^»»«n»»»»»^»»»i ^»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦»^♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦MMtl ► SreCno novo leto želi vsem cenj. naroCnikom \ JAKOB TRČEK ; parna pričama ■ ^ • t • ; LJUBLJANA, Breg St« 4 , < 'Mi»Mttllltttttt«»»•♦♦»♦»♦♦♦♦» BAN IVO lesna industrija '■ TREBNJE i .♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦•♦♦»»♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»»»»♦»»♦•»•♦»♦»♦»♦♦♦ >«♦•»♦»»»»•»♦♦«•»♦#♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»»♦»»♦»«♦»»»♦•♦ CVEK IVAN I trgovec z lesom j TREBNJE i i »♦»»♦♦♦♦»»•»♦»»»»♦♦♦♦»♦•»♦♦♦♦♦»•»»♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦•»♦•»••»♦•♦♦• ♦♦«♦>«♦»»»♦♦♦»»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦*<♦♦>♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»»»♦♦ POTOKAB IVAN trgovina z živino '< TREBNJE STARI TRG : >♦»♦♦»»♦»#♦»♦•♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦»♦»•♦»#♦»♦♦••♦»♦♦»»»♦•»»♦»•»»•♦•• ♦♦»♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦»♦»+♦»♦»»»♦»♦»♦»»»♦ IVAN i A« GKO5EK i 4 trgovina s mešanlm blagom In đežeiniml priđelki. \ Se priporoča cenj. od.jemaloem za nakup vseh po- : trebščin za dom In gospodarstvo ■ TREBNJE : i TOMŠIČ HUBERT \ Gostilna. Lep senčnat vrt. Prostor za balinaaje : TREBNJE >♦<••»>»••»•••••••♦>•»••»»•••••••••••••••••»»••»»•*••»•••••* ; Kolenc Alojzij & Franc ; trgovina z živino : > ■ i TREBNJE • PONIKVE - POĐBORŠT i I TRAVNIK FRANC i > * ; splošno fevljarstvo. Popravlja galoše in sn ';e. J I Izćeluje vseh vrst čevlje, kakor gojzarce, smučaiske ; i itd. Nizke cene. \ f TREBNJE ; »♦»♦»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦»»♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦•♦♦»♦»••♦»♦ »«»♦♦»♦♦»♦»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»♦•»»»♦»♦♦♦»♦♦♦»»»»♦♦»♦♦♦»♦••»»♦•♦♦» i KMET FERDINAND j \l stavbnl In palanterijskl klepar. IzvrSnje vsa v to < t stroko spadajoča popravila. Izdelovatelj lastnih škropil- < » nic za Skropljenje trt. Najnižje cene. Točna, strokovna \ I in solidna postrežba. < i TREBNJE STARI TRG : ♦♦»•»♦♦♦»♦♦»♦»♦#»»»♦»♦»»♦♦•»»»•»♦♦♦♦♦♦»♦»♦»•#♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦• #♦♦»♦»»♦»♦»»»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»»»»»♦♦»♦»♦♦♦♦•♦»»♦•♦»»♦♦♦ > < i Krajevni odbor i > < > _____ i ; organizira izlet« v okolico. Vsa pojasnila tnjsko- ; > prometnega značaja brezplaćno : \ TREBNJE ; * 4 OBLAČILNICA 99ČEHU Josip Čeh i Dol« Nemška vas — Trebnje Trgovina 2 oblekami na debelo In drobno. Ima vedno v zalogi vsako- vrstno letno in zimsko blago. Na- ; rejene suknjice po izbiri. Lastna ; krojaška delavnica. Najnižje cene ; solidna postrežba. Vsem svojim ; znancem in poslovnim prijateljem ; birom domovine srećno novo leto. j 4 i SPRINGER ALOJZIJ ■ rofttiina in prenočišča ter parna pekama se priporoča vsem, posebno pa potnjočemu občinstvn mi Se na- ■ daljnjo cenjeno naklonjenost. Najnižje cene, solidna p<«trežba. Izbrana \Tina. Avtogaraža na razpolago. y \ y > I TREBNJE > 4 ; Zastopstvo „Jadranske zavarovalne i A^užhe v Ljubljani11 Sklepa vse vrste požarnih in žlvljenjskih zavaro- vanj. Zavarovanje transportov itd. Izplačuje zava- rovalnine najkulantnejše in najtočnejše. Zahte- vajte prospekte. Zastopstvo TREBNJE N. Srpan r 2 < : Bregar AlojzlJ : ; ^ostilnlčar < ; ST. LOVRENC na DoL 5 t \ REDEK IGNAC Bplodno mlsarstvo TREBNJE Karana gon se priporoča i i ŽUPAN ANTON j ; Izdelovatelj smuči In kolar -: TBEBNJE : i i < GrmovSek Jože : voin«os 3 DOBRN1CE i i i i BUKOVEC IGNAC hotellr in gostilniear — Avtogaraža : TREBNJE '♦♦••»•♦»♦♦»»♦♦♦♦»»♦•••♦»»»♦♦»»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦»»»»• '»»♦♦♦<*»......»»»»♦•»»»♦♦♦♦«»♦♦♦♦♦«.....»»♦♦♦♦♦♦«MMM»M ZUPANČIČ JOSIP stro jama in trgovina z usnjem. Priznan đomač izdelek. Nizke cene, so-idna postrežba TREBNJE ♦•»♦♦♦»♦»♦•♦>»♦»»»»♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦»♦♦•♦♦♦♦»>♦»»»♦♦♦ VIDMAR LUDVIK đamsko In moško kro.ništvo. Ob!eke po meri po najnižji ceni TREBNJE ♦»♦»»»♦»»♦»»»»♦»♦»»»»♦♦♦»»♦♦•♦•♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦« ♦ ♦♦♦»♦•♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»>♦♦♦♦♦»♦»♦»» m^4M^*^*- -*a - GRMOVSEK FLORIJAN trgovina z mešanim blagom in gostilna ; PONIKVE na DoL »♦♦♦♦♦»♦♦••»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« REBERNIK EMANUEL n,^r Vsem svojini prijateljem In znancem veselo In srećno novo leto! TREBNJE »#»»<>»»»»»♦»♦»»»#♦♦»♦»♦♦»»♦»♦»»»»♦♦♦♦»»♦»♦♦♦•»»♦»»•»<♦♦»♦ ♦♦♦»♦♦♦•»♦»♦♦♦♦•♦»♦♦»»♦»•««»♦♦♦♦«♦«»♦«»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦ SAJE & BREGAR lesna trgovina Trebnje Velika Loka St. Lovrenc <♦>»»♦»»♦♦»♦»♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»#♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MARCON IVAN lesna trgo\*ina TREBNJE SkG^a Laka »♦♦♦»«♦♦♦♦♦>»«♦>♦<»♦»»♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦♦♦♦««»♦♦♦♦♦»♦»«»»♦♦♦♦♦♦♦ BUKOVEC ALOJZIJ ^t.Isa Izbrana vina, dobra kuhinja. I7.hod!^čna točka u Catet ; in Zaplaz. Se priporoča. vsem izletnikom. ; VELHCA LOKA : >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»»»»♦♦♦♦»♦»»»♦»»♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦^♦>»♦»♦♦♦♦♦♦»♦»■ >•♦>»»♦»•»»♦♦»♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦»♦»♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦»•♦»♦♦♦< KOVAČIČ JOSIP čevljar TREBNJE ZURC FRANC ln SMIT MARIJA trgovina in gostilna TREBNJE •♦♦•»♦♦♦»♦»♦•♦♦•••♦»♦♦»»»»»»♦♦♦ >♦♦»♦>»«♦«»♦♦♦»♦«♦♦«♦♦♦«»♦»>♦»». ; Zakrajšek Ivan i ! trgovina z deielnlmi pridelkl i IREBNJE Vlnagorica: * < '♦♦♦♦+♦♦♦♦♦#»»♦♦♦♦••••«>»«»»»«»« »••»»»»»♦»♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦•♦»♦»»i 2EN ALOJZIJ splosno zuizarstvo TREBNJE Najnižje cene! M«MMM»MM«MMMMM»*MN Gostilna Kuinik : lep senćnat vrt. Prostor za ba-; linanjc Biljarđ ; TREBNJE; ♦♦♦♦♦»♦♦♦»»♦»♦»♦»♦»»»»»»»»»«tti »».........♦»»♦<«»>MM»MMM BURNDC VIKTOR : avtomebanlk '< TREBNJE: KU2NIK PEPE gostilna. Najnižje cene za jestvtne in pijaco TREBNJE Vsein gospodin Jara — vbo srećo ; Kramar Franc ; dimnlkax ; TREBNJE Javornik Engelbert sploAno ključavničarstvo PRISTAVA prt Trebnjem ♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦»♦»♦»»»»♦♦»»>»»♦»♦♦ >»♦»♦•♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦•»♦#»»♦♦ Priznano GODNJAVCEVO žpanje vseh vrst Je najboljse. Razposiljalnlca ln trgovina % tganjem TREBNJE Stari trg URBAMČ1Č ANTON gostilna ČATEŽ pod Zaplazom Najlepši poletni izlet na Dolenjskem. Vsom oblsko\-aIc€Tn sretno novo leto I : JUHART FRANC ; kovao \ TREBNJE TOMIC VILJEM trgove« TREBNJE y i \ 2OR2 ALOJZIJ | Cevljar : TREBNJE \ Trsbnje, ofc novem letu 1934 Prijazno dolenjsko naselje Trebnje leži ob progi Ljubljana-Karlovac in ob državni cesti Ljubljana-Novo mesto. V Trebnjem se odcepi vicinalna železnica Trebnje-Št. Janž z namerava-nim podaljškom do Sevnice, — mimogrede navedeni podaljsek do Sevnice je izpeljan za enkrat le na papirju, vse dotlej, dokler bo kriza — in so tako Trebnje nekak gospodarski center ožje Do- lenjske. Tu je tuđi izhodišče v Mirensko, Žužem-berško in Svetokrižko dolino ter križišče prometa na vse strani. Navzlic težkim razmeram se je za-' nimanje za Trebnje kot letovišče letos zelo povećalo in uO mnogi letoviščarji sloves Trebnjega le dvignili, saj so preživeli pri nas počitnice v ideal-nem miru, ne da bi jim bilo treba pregloboko po-seči v žep. Malo je pri nas krajev, ki bi imeli tako iepo in za prijetne izlete prikladno okolico, kakor jo ima Trebnje. Zato ni čuda/da so Trebnje zaslovele kot mirno in ceneno letovišče z najprikupljivejšo okolico. Da omenimo tu samo Čatež pod Zaplazom, znano izletniško točko in najbolj obiskovano božjo pot na Dolenjskem. Tu sele vidi človek, kako lepa je Doleniska in kako gostoljubni ljudje bivajo povsod. kamorkoli te nanese pot. Ali bližnje vinske gorice, ki na mab osvoje srca vseh, ki jih obiščeio itd Polno ie privlačnih točk. ki Trebnie kot letovišče v vsakem pogledu bolj in bolj uveljavljajo. V Trebnjem sicer Se ne sme§ pričakovatl prave letoviščarske udobnosti, dobiš pa vso ono prijetno domačnost, ki jo marsikje iščeš za-man. Prvovrstno hrano in udobno prenočišče so imeli letoviščarji letošnjo sezono že za Din 25 dnevno, in ni čuda. da smo te dni prejeli obvestilo naših dunajskih znancev, ki sporočaio, da priđe prihodnje leto letovat v Trebnje kolonija Dunaj-čanov, ki zopet pričakujejo pri nas najlepšega razvedrila in tako potrebnega odmora. Tako tujcil In to je za Trebnje najboljše priporočilo! Mihael Štnim^ti & Knišič a\-toprevoxnlštvo TREBNJE : »SLOVENSKI NARO Đ<( dne 31. decembra 1933 Sfečno in Veselo noVo leto Voščijo ljubljanske tVtfdke: Veselo ln sretno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem j FRAN SUŠTAR lcsna industrija in trgovina — parna £aga ; LJUBLJANA Dolenjska cesta 12 ■ »♦»♦»♦»♦♦♦»•♦♦»»»»♦»♦»»♦»♦♦♦»♦»♦»♦♦»»»»»»♦♦♦♦•♦•♦»»i »»»»»»•♦♦♦♦»»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦♦»♦•♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦» i I. TOMSIC [ manufakturna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 38 »♦•*>»»•»»»♦»»♦»♦♦♦•»»♦»♦♦»»♦♦»»♦»»♦»»♦•♦#»»»♦••»+•» »♦»«>»»♦♦♦♦♦»**♦♦»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦><♦>♦#»<»♦♦» Srečno novo leto želita odjemalcem ln gostom ; Ivan in Elza Rahne | trgovina In gostilna ; SELO - MOSTE PRI LJUBLJANI m«•»•♦»»»♦»♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦#»♦♦♦•♦♦••»»»»»»»••♦♦♦ >*•••»♦»••♦•••••♦»♦♦•♦♦♦•♦♦•♦♦•••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦ ► Srećno novo leto želi vsem eenjenlm gostom ► in odjemalcem | LADISLAV NOVAK • gostilnlčar in trgovec ; LJUBLJANA VIC +**»»**♦»«»»»»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦•»»•»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »«»♦»♦»♦♦»♦♦»♦»♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+ Sretno novo leto želi ! NOVI SVET j gostilna : LJUBLJANA i »♦»♦»♦♦•♦»♦♦♦♦•♦♦♦•♦»♦»»»•»••»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦•♦♦« «»♦•»»♦»»»«•»•»••♦»♦»♦♦»»»»♦•»♦♦>♦»♦♦»♦»♦♦♦♦»»♦»♦»♦< ; Lekarna Trnkoczy đeđi2i ; LJUBLJANA j »♦♦»»»»♦»«»»•♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦« »»♦♦•♦♦♦»♦♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦■» »#♦•»♦♦♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» Sretno In veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ! TVRDKA A. VERBAJS LJUBLJANA Gosposvetska cesta 10 >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•••»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦< >»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦♦»♦♦*< A. VOLK — LJUBLJANA veletrgovina žita in mlevskih izđelkov »»»•♦••»♦♦♦♦♦♦#»»•»♦♦•♦»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦••♦♦♦♦♦♦♦•»♦* »••♦♦•»»♦»♦♦♦»♦♦»♦»♦♦#♦♦•♦♦♦♦♦»*♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦+♦ IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metel LJUBLJANA Kersnikova ulica 3 >♦••«♦»♦»♦♦••#»♦»•»#»♦♦♦♦♦»♦♦•»»«♦♦«*»»♦♦«»♦♦♦♦*♦***< »»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»»»»•♦•»♦»•»♦»••♦♦♦»»«♦+♦**♦****♦♦♦♦ Sretno In veoelo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem LEOPOLD ZUPANČIČ posestiuk ln gostflnicar ', LJUBLJANA Jesliceva cesta 15 >♦»»♦•»»»»»♦♦»♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦»♦♦»»»»»♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦**♦*+ *****♦**♦*»*♦*♦♦♦♦*•»»•»♦♦»♦••»»»♦»♦♦♦♦♦♦•♦<>♦*»**»*< Srećno novo leto želita < Helena in Ignac Banko j p. đ. »PRI TOPOLAVCU« j LJUBLJANA, Kette-Murnova (Martinova) c. 3 ] ♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»»»»»»»♦•••••♦♦»•»♦»»♦»»»♦»♦♦♦♦»♦»»♦♦< »»♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦»♦»♦♦•♦»•••»♦»♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i Srečno novo leto! < PIO RADONIĆ : veletrgovina vina In tganja « LJUBLJANA Stara pot št, 9 ! »»♦»»♦»♦»»♦»»»»»♦•»»♦♦•»♦»»♦♦»••»»»»»♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦»♦< »*♦***♦****»*****♦***»♦♦»»»♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦< Pavel in Marija Šimenc I cvetlićarna — SV. PETKA CESTA LJUBLJANA vrtnarija SV, KBI2 j »»♦»••»»••»♦•»•#»♦••»»♦••♦♦»»•••♦♦•♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»»»♦♦< »»»♦♦»♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦«»»♦♦»♦*♦♦»»♦♦♦♦»♦♦»»»♦♦♦»»♦»< Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ; in se priporoča v nadalje tvrdka ; DRAGO SCHWAB j LJUBLJANA Aleksandrova cesta 1 j ♦»♦*§»•••#♦»»»♦»*•»»♦»»♦♦•♦♦»»♦»♦♦•♦»♦»•*♦♦»>»•»»♦♦< ,**«*»......»*«»*♦*****♦***♦♦»*♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦».....»» Sre*no novo leto < želi vaem cenj. odjemalcem tvrdka j R. WARBINEK j LJTTBLJANA Gregoreičeva ulica 5 J ter se priporoča za nadaljno naklonjenost { -------------^^.^.^.....»»».»».»^^ «»**.******************< i grešno ln veselo novo leto ieli t kavama VOSPERNK Urik \ LJUBLJANA Stari tr* 85 ^<»••»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»»»♦»»•»♦♦»♦»♦»»»>»•♦»♦< ►♦»♦♦♦♦»»•»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦»»♦»♦♦♦♦»♦»»»»♦»»♦»♦» * Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ► ter sp priporoča cenj. goetom I JURI MARENCE f gostilpa la trgovina : I I^FTBLJANA Delcnjtka čest« 20 ; ^♦♦»♦♦•»♦* »»4 »»♦♦<♦» »»»•♦♦»»»»+»♦»♦»»♦•»♦»♦ »»»♦»♦»♦♦♦ - •♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦>•♦♦•♦♦»♦»♦♦♦♦»»♦»♦>♦»•••••>•••♦♦•♦• J Obilo sre^e v novem letu ; ► želi vsem cenjenim odjemalcem in snaneem ; \ ANDREJ BELIČ ; trgovina in gosttlna : I LJUBLJANA VUt Kavškova eesta 18 ; !♦♦♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»»»♦»»»♦♦»»♦»♦♦»>»»•»»♦»»♦>•♦ ; G* Beseđnik in drug i : trgovina in industrija protez, kir^JrgiCnih Instru- < '■ mentov, ortoped, aparatov, bandaž in obvezilne < ! robe 3 i LJUBLJANA, Prijmova ulim 5. Tcl. 24-39 2 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦»»♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦< | Veselo in srečno novo let« želi ta * ; FRANJO ln ANICA FRITZ \ ! postilna in lajtrkovalnlca j ► LJUBLJANA Tavćarjeva nllea it 4 i Sretno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem FRANC DOLNI6AR mesar LJUBLJANA fiolski đrevored ♦»•>♦•♦»»»♦»•<•»♦»♦»•♦♦»!»>••♦»•»»♦♦•••>♦»•»♦♦*»>»♦» ♦«»♦♦♦♦♦♦•♦♦♦*»»•«»>♦#♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦•»+♦•♦•♦•»♦♦♦♦♦•»♦» »♦»»♦•♦»♦»»»♦t»»**f♦#♦»•»>•»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦•»»♦»♦ IVAN BERMK izdelovatelj lesenih rolet za okna in žaluzij ; LJUBLJANA linhartova nilca 16 : Trden i«1 meli si stavite, ako pridobite vaSemu pod-jetju stalne odjeraalce. Treba pa jih je od časa do časa opozarjati na važe blago, na' novoati vaSe stroke, kar vam oakrbi novodobna reklama. — Vedno kaj novega naj prinaža vaša reklama, ako naj bo učinkovita, posebno za časopise, cenike, prospekte, ilustracije itd. se poslužujte klišejev, ki vam jih nudi v najmodernejši tehniki svojim cenj. srečno novo leto JuT|Ofrrfika aL ublana Sv. Petra nasip 23 Sretno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča še v nadalje JOS. SUMI nasleđ. D. & E. HRIBAR tovarna bon bon ov in peciva LJUBLJANA : »♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦<•»»»♦»♦•»»♦♦♦♦♦#♦♦ »»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•••♦♦»♦»»••♦•••♦»♦♦♦♦♦♦♦♦i Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem < A. DRUSKOVIĆ \ trgovina z mešanim blagom ia brivnica \ LJUBLJANA Zelena jama * >»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»»♦♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦ Srečno novo leto želi Ivan Brunčič t pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ul. 23 Srečno in veselo novo leto Rude in kovine đ. đ. Ljubljana, Masarykova 12 i Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom J ROK in MARICA KODRNAJO i gostilna * LJUBLJANA Zaloška cesta 10 \ i »HMMHMMMIHMMMiMMMM.......«.........«l' i ', Sretno novo leto! j\ ; JOSIP LEVANIC i J ; veletrgovina z vinom i; ; LJUBLJANA \T7 ]l »♦••»♦•♦»♦»»♦»♦♦»•♦♦•♦«•♦♦♦»»♦»♦♦♦»♦»♦•♦♦•♦♦»«♦•»»♦♦ >•<»»»♦»*•••»♦»»♦»•»•♦••••♦»»»••»•»•♦♦••••>•»••»♦♦♦♦' \ < ; Sr^no novo leto \ - želi vsem cenj. naročnikom in sa priporoča J | Matej Orehek \ eksport »ORO« ćevijev roftne^a dela ] ; in modna trgovina* ; : LJUBLJANA Kolodvorska nlica 26 \ i Srečno in veselo novo leto Želi vsera cenj. odje- J malcera, prijateljem in znancem < Franc DoSinar parna pekarna in slaščičarna ■ Poljanska 19 — Pred škofi|o 11 ; Veselo Jn »rečiio novo leto želita Anton in Jožica Gr2ar pekari ja LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 25 >»»♦»»»»♦• «MO«> »»»»♦»»»♦♦»«♦>»»»♦»»»♦»*****«»****< Veselo In sreCno novo leto 2eli svojim cenj. gostom FRANČISKA KAČIČ g'ostilnlcarka LJUBLJANA, Tvrševa (Dunajslca) cesta 53 »♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦»»»>»»»♦♦»»»♦»♦♦♦**♦♦»*♦<♦♦*♦♦*♦»♦< PAVLA ln FRAN KAVC2Ć gost Una In kavama LJUBLJANA, Privoz St. 4 ►♦t»MMtt*HMtM»MMMM»<«»HMMM«MMtMM<»l >»»»♦»»»»»♦♦»♦♦♦*»♦»♦»♦»»♦♦•»♦♦»♦»»»»»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦< BETI OREHEK goetilna IiUBLIANA Kolodvorska nllca 26 >♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»»»»»♦♦♦»*♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»»♦< Srećno In veselo novo leto želi PETER PODBOH&EK trgo\-ina z vinom na debelo LJUBLJANA — 61SRA >»♦»♦»»♦♦♦♦•>•»♦»♦»♦»»•*»»»»♦♦♦»»»»»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»»♦»< Sre*no novo leto teli JOS. RERGMAN trgovina s črevami in parna topilnlca loj* LJUBLJANA, Poljanska eesta 85-87 ►+♦♦»«♦♦♦##•♦♦•♦♦•♦»•»#»»»♦•*»»♦»♦••••••»»»♦♦♦♦•»••' »**»*#**»**»»*♦*»»♦*♦**»♦♦»»»»»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦#»»♦»♦♦♦« Srečno novo leto želi vsera cenjenim gostom ter se priporoča MARIJA BUCAB hotel in restavraclju »IJLX)YD« LJUBLJANA Sv. Petra cesta 7 »♦»♦»♦****»»****»**♦»»»♦»♦**»♦***»»**********t*****, »♦♦♦»♦#♦»»»♦♦♦♦♦♦♦•»♦»♦♦•♦♦•»♦♦♦♦♦•♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦•♦♦»■ Sretno novo leto teli vsem svojim cenjenim odjemalcem SASA KOVAČ trgovina z rnešauim blagom LJUBLJANA VII Celovška eef*ta 85 »♦♦♦»♦»♦»»»•••••»>♦»♦♦♦•♦♦••♦»♦♦♦♦♦♦»»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»' ►♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦<♦♦♦♦ i SIMON KUN6IĆ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 45 >*♦♦»♦»*********#»****»***♦»**»**♦»♦*»♦♦♦♦*^*»*****< Sretno ln veselo novo leto želi vsem svojini cenjenim odjemalcem tvrdka I. KNEZ, LJUBLJANA Srečno in veselo novo hto vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem MATIJA GROSIČAH strojni kljiičavničar LJUBLJANA Kladezna olica 3 4»»»»••»♦♦♦♦♦•••»•♦♦♦•♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦»^»»»♦♦»♦♦♦♦•♦»♦♦♦ : BOGATAJ IVAN '> eh»ktrot4-hnično podjetje ; LJUBLJANA Kongresni Itr 19 »******♦»♦»»♦»•»>♦#•>♦♦♦♦♦»♦♦•♦♦»♦♦♦♦»•»»♦♦»•♦♦♦♦•♦ ♦♦»»»♦♦♦♦»♦»♦•♦♦♦»♦♦»♦♦♦»♦♦♦»>♦♦♦»>♦•♦♦♦»♦#♦♦♦»♦♦»4 Sretno In veselo novo leto želi ANDREJ DOLINAR parna pekama LJUBLJANA, Bohorlčeva ulira St. 1 »♦»♦♦»♦»♦♦»♦»»•♦♦♦»♦»♦•»»♦»♦»»»>♦>>»♦»»♦»•♦»♦»»♦»♦». >»>♦»♦♦>♦♦»♦♦♦«»♦»»»♦»♦♦»»♦♦♦»♦♦♦*««<»»»♦»*♦♦**♦♦** Sretno novo loto ž^ll vsem cenienim odjemalcem IVAN KANTE TRNOVO pekama Kolo/ijs!ui 4 podrninfea Rimska rf^ta I »♦»»»»•>»><>♦»»»<»<>»>»»♦»♦»»>♦»»♦*»»♦**>♦»> »MMM Srečno novo leto želi vsem odjemalcem ter se prlporoča VLADIMIR GRŽINA trgovina « lesom knrivotrt in rtet.olnlm; prid^Hvi LJUBLJANA VII Knezova uUca 38 " >SLOVENSKI NAROD«, dne3L decembra 1K33 Spečno in Veselo noVo leto Voščijo ljubljanske tVfdke: SreCno novo leto želi vsem svojim cenjenlm naroSnikora ' STAVBNO POIMETJB ; CIMOLINI RUDOLF LJUBLJANA, Marmontova ulica St. 23 +♦»»♦»♦♦♦•»♦»»»♦♦♦»♦»»♦♦♦»♦»»♦♦»♦♦»♦♦♦»♦«»»»♦»»»»»♦ Srcčno In veselo novo leto želim cenj. odjemalcem RAFKO KORETIČ Specerija, delikatese, kolonljale LJUBLJANA, Aleksandrova cesta Stev. 4 »PALACA VIKTORUA« Telefon 28-51 STAVBNO IN UMETNO MIZARSTVO ROJINA & COMP. Ljubljana — Slomškova 16, Kolod\'Orska 8 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto zahvaljujoč se za dosedanje obilo zaupanje. >♦»♦♦♦»»»»♦»+»♦»•♦«»•♦♦♦♦♦•»»•• •»•»♦»♦•♦»♦m»»»»«m»» »♦♦♦^»♦«»♦»♦♦♦»♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦#»»•#♦»♦•»♦»♦»#»♦♦»»♦ „G R O M" carinsko - posredniSkl in spcdicijski biro, d, z o. l LJUBLJANA Kolodvorska ulica Stev. 41 Sreino tn veselo novo leto 1934 Želi cenj. odjemalcem In se priporočm za nadaljnjo naklonjenost t v r đ k a Karl Prelos trgovina volne, bombaia in galanterije 6OSPOSKA ULICA ŽIDOVSKA ULICA, STARI TRG Vsem svojim cenj. naročnikom želi srečno novo leto in se priporoča za nadalje Narodna tiskarna Ljubljana. Knafljeva ulica V LETU 1934 BO PRINESEL ; „SLOVENSKI NAROD" i MNOGO NAD VSE ZAMLMTVEGA ; GRADIVA ; SRECN'O IN VESELO NOVO LETO iell vsem svojim cenj. odjemalcem PETER STEPIČ restavracijft in veletrgovina z vinom LJUBLJANA Trina ulica : Sreino novo leto želi vsem cenjenim naročnikom : fllAINV I%JE#I>I!#I%PI1IV in licarstvo I LJUBLJANA, Komenskega ulica XX — Tele£on 3177 ; Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom \ ; in se priporoča ; '• građbeno pođjetje in tehnična pisama ; Miroslav Župan i I mestni stavbnik j LJUBLJANA i : Gosposvetska cesta 10 Vošnjakova ulica 6 ; Srečno tn veselo novo leto ; zellta voem cenjenim ', gostom < Mihael in Ivana Majcen i gostilna i „Pri Ribiču": * : Restavracija : „Zebal" RUDNIK - LJUBLJANA '> Dolenjska cesta '< želi sreCno in veselo novo : leto! Srečno ln veselo novo leto Želi Kr. dvorni dobavitelj Anton Verbič DELIKATESA IN SPECERIJA Ljubljana, Stritarjeva ulica 1 i ^g^^ Svojim cenjenim gostom : ^HV PRAV SREČNO NOVO LETO! RESTAVRACIJA „PRI ŠESTICI" REZI ZALAZNK > ^ ; Z raznih krajetf Voščijo Veselo noVo leto naslednje tvrdke: : ANTON HAFNER ; restavracija : v : 6KOFJA LOKA - KOLODVOR : • ter se cenj. občinstvu priporoča : »<»»»»♦♦♦♦♦♦♦>♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦#»♦»»»»»♦>»><»»♦♦» M»»»♦»♦♦♦♦♦»»»»»O•••»♦»•»♦♦»»»«»»•»«♦♦»»»»»»»♦♦»»♦♦< Srečno novo leto Seli vsem cenjenlra odjemalcem ANTON SAVNK trgovina in mehanicna industrija pletenin AKOFJA LOKA ♦♦♦♦♦♦♦♦*♦>♦»>♦♦♦♦«♦♦♦♦#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Joško Veber » , ; trgovina z lesom, ogljem In meianim blagom, ■ zaloga cementa • Telefon lnter. St. 9 ftKOFJA LOKA (kolodvor) »•«♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦»♦♦»»»♦♦♦♦»♦»»♦»♦«»»>♦»»«»♦»♦♦»♦» MM*»M«*»»»MM»«MMM<«»M*.....»«♦«»♦.......... k \ IVAN CVIKL — PTUJ ; manufakturna trgovina V \ SreCno novo leto 1934 teli FRANC KONĆAN splošno ključavnićarstvo DOM2ALE •»»»»»»•»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦•»»♦»♦♦♦»♦»♦•»»♦»•»♦»♦♦♦••♦•»»»i •♦•♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦•♦•♦»»♦♦♦♦♦♦>••»♦»•»»♦♦♦»♦»♦<»•♦•< ! Veselo ln sreeno novo leto Seli vsem cenjenim odjemalcem ln dobavitelj em : JERNEJ BOLHAR ; asnjarna • D0M2ALE Sre*no novo leto teli tvrdka - J. CHALUPNIK i prekajevalnica ; DOM2ALE I ter «e cenjenemu občinutvu prlporofta ; Srečno ln veselo novo leto želi vaem s\fojim pri- \ jateljem in odjemalcem ! ANTON MuLLER : vinski trgovec in gostilničar ; STOB-OOM2ALE ; Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se tem potom tuđi najvdaneje zahvaljujem za naklonjenost, za- gotavljajoč, da bom tuđi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke IVAN KURALT vaJjćnl mlin DOMŽALE Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem PAVEL BERTONCELJ valjani mlin DOM2ALE Sretno In veselo novo < leto ieli : Josip Rape krojafltvb Domlale < Joie Erien avtopodjc. — taksi ftKOFJA LOKA ; SreCno In veselo novo leto teli svojim odjemalcem, ; znancem in prijateljem i MARTIN RITONJA ; gostUniftar ln mesar GORNJA RADGONA 4 > . > I t 1 i PLEVČAK JOZE i ; mesar in prekajevalec ; ; TRBO\XJE I ] > ' i ► i • •••»»»•♦ MM ••>•»»••»•♦»♦»♦»♦♦♦•»•••♦»»♦••»•♦»•••»•< ■>»»♦»♦»»»»»»»»♦♦•♦♦»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»>♦•♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦' > 4 . 4 i HANEK JOZEF ! ; podjetnlk tn posestnik * ; TRBOVLJE I ; , i i IMM........MMIMMMMI | Franc fietiac ; ; trgovina s me*, blagrom j \ TRBOVLJE I I * i * i MMMMMMMMMM...... \ K. Haseabuchel > trgovina usnja in čev- > ljarskih potrebšcin » < ; 8LOV- KONJICE : ...................•...... I.........M».........MMI ; Franc Rravina j | trgovina x lesom, stavb • [ materijalom in gostilna ■ > pri sejmiscu « k i I Ptnj Ormoika cesta: * * Rovšnlk Ivan sploSno ćevljarstvo TRBOVLJE ^ * \ MUoSSkerbič ► Zaloga manufakture > ter izdelovalnica oblek : trbovlje n t i ••••»•»»♦»♦M MM«MM»»< ( i Franc Iglič | trgovina z meS. blagom > ; Breg pri Ptuja ROMTH FRANC < sodavičar * i Trbovlje I < : ALBERTA ZUPANO ■ delikatesna trgovina • LOKE-TRBOVLJE I t t ANTON BRENCIC ! trgovina z železnino, zaloga orožja in municije : Na drobno! FTTJ Na debelo! ■ MSlepi Janez« St. Vid nad Ljnbljano >IMMMMM«M«MMM»4»4 »♦♦»♦♦♦♦>»»<»><>>•>»>>><<> Pepi Trobe] SOSTANJ .»♦M»»MM«MM»MMMM •••♦••»•••••••♦••••••»•••i i Krieger Edvard ! lesna trpovina. mesarima : in gostilna ; &rdko t i i Ivan Ratnovž i trgovina ln goatilna : 4 4 4 STO2ICE 51 ; »»»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»•♦♦♦# < 4 4 Ivan Rogovič gostilna I BRE21CE ; i i i i.....»»♦.........»**♦♦» R« M» Matz < kavama ln restavracija 1 »Evropa« — Avtotak- J sa in avtošpećtcija, — I Ptnj Florjanpld trg »SLOVENSKI NAROD«, dne 3L decembra 1933 $$ (CeCja če&titajo (k novemu Četu Anton Permozer gostilna in mesarlja CELJE — Gabcrje »♦»»♦»»♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦» <»»H »♦♦♦^♦♦♦»♦♦»♦^♦♦♦»♦♦♦♦♦< Kovač Jakob krojaški moj3ter Tlazliigova ulica 6 FRANC KRAJNC frizer za dame in gospode CEI^fE, Glavni trg 18 »♦<>>»»»♦♦« «»»♦»♦♦♦»♦♦♦■♦♦♦. >+»♦»»♦+♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦+♦»♦♦< Franc Savinc mesarija CELJE, Glavni trg ; Ivan in Ana ; Leskovšek ', trg-ovina in mesarija ! CELJE, Zavodna ►♦♦♦♦»»»»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦♦♦♦♦♦♦t««».....«.....««> I M. COVKIK ► hkalnica : celje, ; Prešernova ulica 8 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦»«♦+♦♦« ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦» I Maks : Zabt&košek ; modna krojačnica \ CELJE, : Cankarjeva ulica 2 ►-»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦ i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦» JOS. KRELL Športna trgovina CELJE Kralja Petra cesta št. 8 IVAN MASTNAK konfekcijska in manufakturna trgovina ter izdelovalnica oblek CELJE Kralja Petra cesta 15 »»♦<>♦♦♦«■♦»»♦♦♦♦♦♦<»»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»»♦» ►♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ ALOJZU PLANKL nasL g. STKOMAJERJA urar in zlatar CELJE Aleksandrova ulica 3 A. .A. A A A .& A. ^ ,A .A. -a. .A. .*. .A. A. -A. .*. .*_ .*- A. .A. .A. A. A. .A. .A. jA- A. A. A. .A. ^ ^ -A ▲ _A a A_ .a.A.A..A..a..A..m.^_.a..a.Ja..*.A.a. HOTEL „BELI VOL« CELJE Kralja Petra cesta št. 9 USAJ ANDEEJ »Skalna kleta CELJE ♦•♦••»••<•♦•»•••»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»+•♦♦♦♦♦♦»+»♦•»»+♦♦ »»♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦••»•»•»••♦»»♦♦♦•»♦»♦♦•♦♦»•♦♦♦•»♦♦»♦i ANTON IiOFBAUER trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinaml in vsem v to stroko spadajoćim orodjem CELJE Gosposka ulica 6 »•♦♦»♦«»•♦»♦♦»»♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦•♦♦♦• ♦»♦»♦♦♦»♦♦ o»»o^>-:»* ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦»<♦♦♦•»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ L. KNECHTL krznar CELJE Slomškov trg I. •♦♦♦»♦»♦♦»■»♦»♦♦♦♦»♦♦*♦»♦»♦♦»»»»♦♦»»♦♦♦♦»»♦••♦♦♦♦♦♦♦ >••#♦»#♦♦•#•+»♦»»♦»#♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦»#♦♦♦#»♦#«♦♦»♦»#♦♦♦♦♦ A. PONGRAČIČ strojna pletilnica CELJE Gosposka ulica 2 ►♦♦»+>♦»»♦♦♦♦♦♦>♦«♦♦•»•»«»»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦«»•♦♦♦♦♦« Sretno novo leto žoli I. jug"oslovenska tovarna tehtnic in ključavničarstvo ter koncesijonirana instalacija vodovodov CELJE Mariborska cesta ,,F E N I K Su CELJE Gosposka ulica 6 TVORNICA USNJENIH IZDELKOV kakor đokolenice, aktovke, damske torbice, kovčegi, gornji deli za čevlje itd. ♦»♦»♦#♦»♦♦♦»»»»••»♦•••»»♦»♦♦♦•♦»♦♦♦♦♦•»♦♦»»»»♦»»»♦» ♦♦»»»»♦♦♦»•♦»•»»»•>•><•••»»»»»»♦••♦»•»»••»•»♦♦»»♦♦» PreKajevalnica JUNCER CELJE, Prešernova ulica 8 '♦•»#♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦<♦»•»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦•♦< >»»»»»♦»»»♦»»»»♦♦»»»•»»»•••»•••»♦••♦♦♦»♦»•»♦»♦♦»♦♦•< IVAN RAVNUCAR ipecerija in kolonijalna veletrgovina CELJE Kralja Petra cesta 21 !♦♦♦«♦«»»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦••♦»♦•♦♦»♦»•»»♦♦« .»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦•♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•♦♦♦4>♦•»»♦♦<•♦♦♦♦< VALENTIN KLAD1N niaituiaJiturna trgovina Celje, Prešernova ulica ♦»»»♦»♦»•♦•»•••••»•»♦♦»♦♦»••»••»»»♦»♦»»•»•••••••••• ♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦•♦•» Franc Rebeuschegg CELJE Aškerčeva ulica štev« 1 [ HOTEL IX KESTAVRACIJA »UNIOX« I M. SILIČ f CELJE, Krekov trg ROZA ZAMPARUTTI Z.VJTKKOVALNICA CELJE • 4 i Aleksandrova ulica 7 ; 4 i \ Veselo In srecno novo teto želi \ vsem naročmhom, inserentom \ in prijateljem > k I CELJE Z Jesenic Voščijo Veselo noi/o leto naslednje Wvđke: I JE51NEJ : KUEBAR \ pekama ; SL. JAVOIINIK 81 > ♦♦♦>♦»»»♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦»»♦♦< i RAKOVC ! IVAN brivski in damski salon \ JESEXICE in se nadalje priporoCa ♦♦♦♦»♦»#♦»♦♦»♦♦♦<>»♦♦»♦♦♦♦« ♦♦»♦»♦♦>♦««*«♦»♦»♦»»»*♦>♦< M. POLJSAK restavracija, trgovina in prenočišče JESEXICE ter se za nadalje pripo-roča ♦♦»»#»♦»»»»♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦« »♦♦»»♦♦•»»♦♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦»»< KORVAT IN DRUG žgano slikarstvo JESEMCE Srečno novo leto želi VENCL TREVEN strojno mizarstvo JAVOKNIK 167 >»»»♦♦»♦♦»»>♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦•♦ >♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦4 PRAPROTNIK TONE parna pekama JESEMCE ter se cenj. občinstvu priporoča ><♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦♦♦♦»♦♦ JOSIP M1HELAC krojažtvo JESEMCE ter se za nadalje pri- poroča >♦♦»»♦♦♦»»•♦»»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦ >»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦* RUDOLF ARH konfekcija ; JESEMCE Kralja Petra cesta 12 Srečno novo leto želi j FRANC PAVLIN I fotograf j JESENICE Gosposvetska c 2 3 »»♦♦♦»»»♦♦♦»»•♦♦♦♦•»♦»•♦♦♦•♦•»•»»»•»•♦•»•»»••♦»♦•♦♦»< >»♦♦♦»•♦•♦»♦♦♦♦•♦♦•♦♦♦♦•♦♦»»»♦♦♦♦•♦•••♦♦»••»♦•••♦♦♦♦< Srečno novo leto želi « j. pučko ; trgovina Sivalnih strojev, koles, gramofonov In ; radio aparatov 3 < JESEN1CE Kralja Petra cesta \ ter se cenjenemu občinstvu priporoča \ 4 4 4 Srečuo novo leto želi " i A. M. LEGAT \ tovarniška restavracija 1 JESEXICE-Fi:žtXE ^ ter se cenj. občinstvu priporoča 4 »♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•»♦»♦»»♦»>♦••< 4 AVGUST KLABUS \ trgovina z železnino J JESENICE J ►♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦»»♦♦»♦»»»»♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« ^ Sretno novo leto želi vsem svojim odjemalcem j 1 . JO2E JANSA j S čevljar 9 3 f JESENICE Obrtniška ul, 24 i GOSTILNA „JADRAN" ; vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto pri 3 najboljši dalmatinski kapljici \ AXXE MARASOVIC < JESENICE 3 Srečno novo leto teli < DE2MAN FRANC i gostilna in mesarija ; JESENICE, • ter se cenjenlm odjemalcem priporoča ; i »»»««»»«>»«>»»•••••••>•••••••••••••••♦•»•••••»• UMI Srečno novo leto teli 3 PAVLA ARNEt : eksportna sladčičarna 3 JESENICE - FUŽINE 131 < ter se cenjenemu občinstvu priporočm 3 4 ► ... ; Srečno novo leto žen1 ' : ROJS FRANC i • avtotaksi JESENICE < > 1 ► ter se cenjenemu občinatvu priporoča ', »♦♦♦•»••••>»•♦»♦♦>»♦♦♦»»♦»♦»•#>•#♦»♦♦»» ♦>>»»»»»0»»4|» '*»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»•♦♦♦♦»♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦» Sročno novo leto želi vsera fotoamaterjein in ! ; ostalim odjemalcem '■ JUSTI ROZMAN i trgovina, parfumerija in foto potrebščine 3 JESENICE 1 Vinko Savnik \ : manufaktura, galanterija ; ■ i i Radovljica i 1 4 1 i JESENICE BLED \ i 4 11054 > 4 ; Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim 3 ; odjemalcem 3 i ANOREJ ĆUFAR ! ► < ; gostilna, trgovina 2 meSanim blagom In strojno : ; mizarstvo ; ► JESENICB Gosposvetska \ !•»»•••••»»♦»♦♦»»•♦•♦»«»♦»#♦»♦»»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦» , . i > 4 Srečno novo leto teli 3 1 4 1 i REZI KOBLER i snlekarna z o. z. Predoslje : i < JESENICE Pođmežaklja 7 : , i , 1 Veselo in srečno novo leto želi vsem naročnihom podružnica uprave „SLOVENSKEGA NARODA" JESENICE >♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»♦♦♦»♦♦♦» KINO RADIO JESENICE Srečno novo leto ftell ter se tudl za nadalje priporoča IGNACIJ HROVAT mesarija JESENICE >♦♦«>>♦♦♦< ♦>»»»l>»»«*t»4)»«»»>»»»»4>4>4>t«4>»»»4)4H>>4)««U»» Naročajte in širite „SLOVENSKI NAROD" Kl JE EDTNT POPOLDANSKT LIST V DRAVSKI BANOVINI EN STANE MESECNO tamo i2t- Din »SLOVENSKI NARODc, dne 31. decembra 1933 Sic eno novo Četo $eti $\[ovo mesto SETINC LAĐO modni salon za dame in gospođe, se preseli z novim letom na Kraljevića Petra trg Dilančeva ulica 1 NOVO MESTO ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦>»•♦»♦♦♦♦♦♦»»»»»♦♦♦»+♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦ JAKOB ŠTALCER modno krojaštvo NOVO MESTO Autobusno podjetje L. KONDRIČ želi cenj. obćinstvu srećno novo Leto in se toplo priporoća še za nadaljnjo naklonjenost. — Na razpolago tuđi taksi. VIKTOR TOMAZIN slikarstvo in pleskarstvo NOVO MESTO Ljubljanska cesta St. 19 KOBE JULU trgovina manufakturnega blaga NOVO MESTO Srečno novo leto Želi vsem cenj. naročnikom UDOVIĆ & LAMPE strojno ključavničarstvo NOVO MESTO tfk*mMsm NOVO MESTO Ljubljanska cesta 6 % FRANC PENCA trgovina z usnjem. čevlji in čevljarskimi potrebščinami NOVO MESTO Kraljevica Petra trg ALFONZ OBLAK trgovina z mešanim blagom NOVO MESTO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno novo leto! JAKOB KRI2KA frizerski salon za dame in gospođe trajna in vodna ondulacija NOVO MESTO VIKTOR KOZINA NOVO MESTO JURU PICEK trgovina z železnino in špecerijo, arborin in težak ovo olje stalno na zalog! NOVO MESTO Trg Kraljevica Petra KNAFLIČ & MIRTIČ ključavničarstvo in vodovodne instalacije NOVO MESTO KANDIJA »>♦»»»>♦»»♦♦<»♦♦♦♦♦♦♦»»»»*♦»»»♦♦♦♦♦»»♦>»>•»♦»»«>»» IVAN DOLMOVIĆ av to taksi NOVO MESTO Josip Winđischer faotelir, mesar in prekajevalec Kandija Novo tnesto Podružnica JURU PICEK NOVO MESTO Florjanov trg Srečno novo leto želi Anton Koncilija mesar in prekajevalec Novo mesto ANDRE J AGNITSCH kleparstvo Novo mesto GRILC & KOMP. čevljarska industrija NOVO MESTO MARTIN HOČEVAK zidarsko podjetje NOVO MESTO JOSIP KOS knjigovežnica in trgovina s papirjem NOVO MESTO „FOTO GUIDO" NOVO MESTO 6ukljt cova cesta 3 : t ♦ ♦ NOVO MESTO | ♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦•»>»»♦»•»»♦»•♦<»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦• VENCEL ŠKEDELJ smtiči, sanke, zimsko-sportne potrebščme NOVO MESTO, Ragovska cesta Srećno In veselo novo leto HOTEL — RESTAVRANT „KOKLIČ" FILIP KAUČIC j, ♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ »♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■ ♦»♦»••♦»»»»»»»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦•♦♦>•• JOSIP KOBE trgovina s špecerijo in delikateso Novo mesto i ■♦ Srečno novo leto želi Franjo Kastelic trgovina Kanđija — Novo mesto VOVK STANKO pekarija in gostilna NOVO MESTO KANDIJA FERI MIKOLIĆ konfekcija in krojastvo NOVO MESTO, Trg Itraljevica Tetra ALOJZU MIDOFER modni salon NOVO MESTO ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦» POMNI, da imajo oglasi ▼ ^ >Slov. Narodu« naj- V. večji USPEH ♦»♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦>»♦♦»♦ >♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦» »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦' '♦»♦♦♦»♦«♦•♦»•♦♦•»•»»♦♦»♦♦»♦»♦♦••••»• Vsem naročnihom, inserentom in čitateljem „Slovenshega Naroda" želi srečno in veselo novo leto podružnica Novo mesto nraiin in poiia za Kani in okolico .■ - „NOVOBOR" splošna industrijska delniška družba, Ljubljana - Novo mesto „METLA" TRGOVSKO INDUSTRIJSKA DRUŽBA NOVO MESTO EKSPORTNA HISA „LUNA" lastnik Albin Pristernik trgovina gralanterije, pletenin, vezen in, drobnarij in igrač MARIBOR, Aleksandrov« cesta 1D NA DEBELO! NA DROBNO! Sretno in veselo novo leto teli ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča JOSIP SULIČ čevljarskl mojster, trgovina i lastniml Izđelkl MARIBOR Aleksandrova cesta 30 TISKARNA trgovina s papirjem Oblasni zavod In oprava Časopisov Hinko Sax MARIBOR, Grajski trg Zastopaik „Slov. Naroda*4 %M.€ir\hor {fCrmtf M. JAHN modia tinja MARIBOR Stolna ulica 2 SCHILLING & COMP. konc. elektro-instal. podjetje. Radio KKANJ Gostilna 99Pri Joštarju44 KRANJ >»><>•»•••••>•>>>••»♦>•»•♦»#»»»•♦»•»••••♦»»♦»♦♦»♦»♦# HOTEL STARA POŠTA restavraciia in kavama želi srefino In veselo novo leto vsem cenjenim postom In prijateljem, obenem pa tudl mesari ja »PRI HATIĆKU«. Se vljudno priporoćata Francka ia Franc Lieber A. LAP vrtnarija KRANJ Poleg Narodnega doma ►♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+»•♦• Srečno novo leto želita vsem ©volim cenj. go- ]; stom, prijateljem in znancem ter se v nadalje j; priporočata MARS & MILA MUCOLINI restavraclja in kavama Narodni dom KRANJ FRANC ŠINK medicama, slaščičarna in svečarna KRANJ MILO$ OSET ! špecerija In kolonijalna engros trgovina, < monopolna velikoprodaja soli * MARIBOR, Glavni trc < Telefon St. 2173 in 2790 1 ANTON TAVČAR I tovarna mesnih izdelkov \ MARIBOR ' Jarčičeva ulica < 4 4 i Srečno in veselo novo leto želi I DOLČEK in MARINI i MARIBOR Gosposka ulica 27 j < 4 »♦♦♦•••»•••••••♦•••••••••»»•»•••»•»»♦••••»••♦•»•••»•a Sretno novo leto toli < FRANC KOBMAN nasleđniki i galanterija, pletentne in drobnlne ; Na 4ebelo! Na drobno! 3 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 30. decembra 1933 Z raznih krajeV Voščijo Veselo novo leto naslednje tVPdke: KOVAČIČ JOSIP pckarna LJUBUANA-Trnovo Kolezijska 23 SploSno strojno tnlzarstvo Ivan Praznik LJFBLJANA, Zavrti 9 Telefon 34-97 l .^ A. j*. .a. A. a .a. .a a. .^ .a. ^ ^ a. r * > * A .^.^ .a a. .A ^ Sretno novo leto! ČEMAŽAR JOSIP, LJUBLJANA umetniški zavod za litografijo LJT BLJANA friška alica St. 6 i Srečno novo leto | želi vsem cenjenim naročnlkom \ ALBINA BOGATAJ ': salon perila | LJUBLJANA, GradiSče 13 II '»♦»♦•♦♦»«»»♦»>♦»........♦♦••«»•>♦»♦«»»»»»♦»♦»♦»♦»»♦4 SreČno ln veselo novo leto žele : Gasils^e čete trbovelf ske \ ketliise, Trbovlje i ■"»»♦» •»»»* t»«»*4»» »♦♦♦»»♦ »♦»♦«»44»»»»«4 »»»»»•»»»»•»•♦ i Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem '• i AVGUST PAVLE i '■ Uipctnik in dekorater ; LJUSLJANA Vegcva uh 10 i »♦♦*»♦♦......M>mf4f^»»»»»»»^4>......MtMMM* ■ Sreciio novo leto želi vsem cenj. ođjemalcem ; DOLNf ČAR 8 RICKTER t^varna milnih, pralrsih, člstil-reih praskav in hrlstalne sode i LJUBLJANA ZvGnarsha uh čpedlcija in carinsko posredništvo LJUBLJANA TELEFON **-2 — 212C POSTNO ĆEIi. AAčUhi V LJUBLJANI 10.534 IVNilVMSIl VN'aOaVN ^ ^ ^ ^ ^^"^'•'^^ ^^ vv »^ »» W W^'W WW W V W W WW W W W W W W V W W W^ ; ZADRUŽNA ELEKTRARNA ; za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju : ; r. z. z o. x. i RADO PREGRAD ; Industrija umetnih cvetlic ► _________ t PODCETRTEK Dravska banovina t i FRANCUR6AN ; nies&r ln prekajevalrc i. ' : ptuj ŠTEFAN i ORMO2 • \1nske kleti Telefon internrb. Št, 12 6TEFAN TURK mesar ; CELJE : Spodnja Hudlnja ' »♦♦♦♦♦♦♦♦(«♦♦«♦«>»»#»♦»♦ Iv. in Bog. ! Naraks : i sođavičarja ; 4 CELJE - 2alec ; 4 R. in Josipina i Hrovat I mesarija in gostllna \ ŽALEO 3 4 4 Henrik Oblak mehanična delavnica CELJE, Ozka ul. 3 Ivan Korber stavbno in palanterijsko kleparstvo CELJE Gosposka ulica 17 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Elektrotohnično in meha-nično podjetje Drago Gams CELJi:, Mariborska c. 16 PrcSernova ul!oa Ifi Telefon interurb. 172 FRANJO DOLŽAN \ galaiiterijsko in stavbno klep«irstvo, konc. ; vodovodni instalater ; CELJE Za krc«ijo 4 ; i »»♦»♦♦»♦»»♦♦»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»«♦♦•»•»»•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«"» ♦♦^»♦»♦♦♦»♦♦♦»♦»^♦♦♦♦♦»♦»♦♦»^»♦♦♦^»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦* 4 SrW*no novo leto želi vsem cenj^nim gostom !n '. odjemalcom ' M. J; IGRIČNTK gostilna in mesari ju LASKO ♦•♦♦>«♦»♦»«♦»<«««♦>«<»*«♦♦♦♦»>♦♦♦»♦♦♦«»♦♦♦♦«»•♦♦♦♦♦ »♦♦«♦*««»»«»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«»«♦♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦«♦» IVAN VIZOVIŠEK trgovina z manufakturo, Spocorijo, Žolernlno, u.,.iji-ni in (jcžo!uiiiii pridelki. Zaloga raznih Rtuvb- uiji iiotrcbsčiii ttr v*ch vr»r, umetah gnojt] ŽALEO ♦♦♦♦»♦»♦>♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦*♦♦♦♦♦♦♦«♦>«>♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦«♦♦»♦♦♦ ♦♦•♦»♦♦»»»•♦»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ \ VINCENC KVEDER '> trg-o\ina z manufakturnim, ftpecerijslvlm ln ► gaiariterijskitn blagom ! EALEO ♦♦♦♦♦♦»»•»♦»♦♦♦»♦»♦•»»»»^♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦» VINKO KUKOVEC stavbno podjetje, tesarnki rao.jst^r, trjf. * !©• som in parna žaga CELJE - LAVA >♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦»>♦>♦•#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•••♦♦♦#♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦ Srećno ln vemolo novo leto Selim vsera ođjemal-cem, prijateljem in znancem prej ŠTEHK črnomel) Telefon int. gtev. 5. i M. MAHKOTA ■ pletilna Industrija UUBUAA'A MI Celovška cesta St. 44 Srečno ln veselo novo leto Aty • /7 • /^ želi vsem cenjenim naročnikom in gostem (j/&1*tCC(Cf l9tfdf% p!eskar, lii^r, sobo- in črkosllkar ter gostilničar v Si^panji vas! »Na Phurirji;« LJUBLJANA Tyrševa cesta 15 >»<>♦»»»♦♦♦♦»♦»♦»(♦♦»♦>>♦>>♦»»»><♦♦»<♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦«>»♦ »♦♦»♦»»♦•♦»»»»»»♦»♦♦»»♦♦♦♦»♦»♦»•♦••••* ILEC1AT ! špecerija - delikatese za}trkovalnica LJUBLJANA Mlklošičeva cesta 28 i Veselo in srečno novo leto 1954 želi vsein svojim cenjenim odjenialcem in prijateljem krznasrstvo LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3 Srečno novo leto vsem odjemalcem in Konsumentota naSega piva, špirita in kvasa želi PIVOVARNA „UNION D. D. LJUBLJANA Alofz Straus trgovce Hrastnlk >♦♦♦♦•»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦•♦<♦•<> ►♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦i»••<»♦»♦♦♦♦♦»4 Antonija čeplak trgovina meSanega blaga Hrastnik Bauerheim Pavel ml* goatilna in trgovina Sv. Katarina Trbovlje II. ••»»♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦< »♦♦♦♦»#»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•»♦»»♦♦♦♦♦»♦ Gabrijel Ludovik gostilničar in a^sar StiČna »»♦♦♦»♦♦»»»»»♦»♦»*••••♦•»»»>»<• >»>♦♦»♦♦♦#»>»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»••♦• Pođportto društvo slepih ^T T tt BL.J ANI Stran 0 SLOVENSKI NAROD*, dne 30. decembra 1933 st&v ) gg V teb anežkah lah-ko hodite tuđi v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam bodo ostale popolnoma suhe. V njih lahko nosite čevlje iz la-stina za Din 49.—. 69.-^ 69.- Vrsta 5705-21 Elegantni čeveljčkl iz svilenega atlasa, zgoraj okrašeni. Najprikladnejši pri naj-dražji toaleti. Vrsta 9805-07 Enostaven, a eleganten čeveljček iz laka. Posebno priljubljen zaradi lepe oblike in visoke pete. ZAHVALJUJEMO SE našim odjemalcem za zaiipanje, ki smo ga uživali preko leta, našim poslovnim prijateljem za pomoč in zvesto sotrudništvo, našim sotrudnikotn za zvesto đelo in za razumevanje pri postrežbi odjemalcev. OBLJUBLJAMO da borno do zadnjega diha ostali zvesti oporoki Tomaža Bat'e: služiti jugoslovenski Javnosti. NaSe tople >Zepe< so najprimernejSe za delo doma in na dvorišću. So nepremoč-ljive, ker imajo podplate iz gumija. Dečje Din 25.—, moške Din 35.—. Za VaJe malčke so najprimernejši ti Ce-veljčki iz finega boksa, z usnjenimi pod-plati. ■KJ» Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz moćne mastne kože, z izdržijivimi gumijastimi podplati. Vel. 35-38 Din 59.— . 79.- Vrsta 6262-21 štrapacni čevlji za zimski Sport, iz moč-nega dul-boksa, z usnjenimi podplati in peto. ^0 fy il Vrsta 1345 54 Crni ali rjavi Iz zameta, kombinirani s kožo. Elegantni in udobni za vsafco no^o in za vsak žep. Lahko jih obujete v snežke. Vrsta 3925-03 Za delo, za Strapac, za blato in vodo, praktični čevlji iz boksa, z najmočnejšimi podplati iz gumija. Vrsta 2945-11 Čevlji za vsako priložnost, Iz dobre^a boksa, z usnjenim pođplatom in peto. Praktični in okusni. Iz laka za Din 99.—. Vrsta 2055 Udobni a elegantni oevlji iz tople volnene klobučevine z okrašenim robom iz krimera. Za občutljive noge v zimskena času nena-domestljivi. ^^^F M^& 9 Za delo v hladnih prostorih nenadomest-ljivi, izdelani iz tople volnene klobučevine, z nepremočljivim pođplatom iz gumija. A Čevlji za nedeljo in praznik, kl jih izpopol-njujemo že 30 let. Vsak dan ao boljši in tuđi cenejši. ^M ^^ 3m ^K. ^D Elegantni čevlji, na robu llvanl, Izdelani U najboljšeg^a boksa, z usnjenim pođplatom In usnjeno peto. Elegantni čevlji iz telečjega boksa, zgornji del kombiniran s toplo klobučevlno. Zaradi svoje elegance so nazvani tuđi »Diplomatski*. MOSKE NOGAVICE) Bombažaste ....... Din 5.— Svilene......... > 7,— Flor.......... » 10.— „EDISON BELL44 gramofoni tuđi na obroke! moderni radioaparati in SMUČI ter vse smuČarske potrebSčine nabavite «1 najceneje za božič pri JOS. BANJAI LJUBLJANA, MIKLOŠ1CEVA CESTA 8TEV. 20 Telefon 34-19 Telefon 34-19 ^-------- Neveste! Gospodin je' Najlep*1 okras vašega doma je perilo. zavese. posteljnu pr*-grinjala! Najfinejse in najtrpežnejše ga okrasite % vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, L]nbl]anr Icdetujemo gumbntce, probadamo šablone, predtlskan»o ft* •to ženska ročna dela. Imamo epecijelni enteJ xa oblekc is volane, ažunramc to entlnmo. Vsak do 1% ve, da imamo naj'. ^čjo tn najmodernejšo v*»^ln!eo Ker sami đek) sprejemamo. pa sami nadziramo, zato raa f najboTiSe postrežemo. MESTNA HRANILNICA UUBUANSKA v Ljubljani, Prešernova olica Stcr. 3 je najvećja regnlatirna hranilnlca v JugoalavtJL Vlog ima nad 420,090.000.—Dir rezervnih sakladov pa nad 11 minjoeoT dlMrJg*. Za puptlame naiozbe ima aodno ctepozitnl oddclcK, aa var-•evanje mladine izdaja domaće hramlnlke, za pofiiljanje de-narja po posti so stran kam na razpolago polointce 2a vae ▼loge jamči mestna občina x vsem svojim premoienjem tn davčno močjo. Telefon St 2016 to Ml«. Poitno Aekovnl raCun 9L 16&U CJ radne are sa stranke 90 od 8. do 12. Vi or*> Tam, kjer knpnjejo dragi, kumijte tuđi vi! Okoristite se z njiho-vimi tzkušnjaml tn si ćimprej oglejte veliKo zalog^o modnega vol-nenega blaga in svile za damske obleke in plaSče pri staro znani tvrdki R. MIKLAUC (poleg fiknffje) Pomagali vam borno pri izbiri. IZOOTOVLJEINE PEKN1CE 180x115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; la puh Din 450.— in 610.—. SVUJ^N'fi PUHASTE ODRIK Din 780.— in 950.—. Na zalogi vse vrste klotaste odeje Raz-poSilja po povzetju — Rudoil Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 Poleg skrbi, tuđi malo veselja! Dobro boste razpolo-Ženi, ako si izposouite plošče In gramoion pri: 9«S L A G E Ru Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorlje« VINO ČKZ ITUCO: MetliSko belo 1 Din 8.. namizno belo 1 > 8.- portugalka 1 > 9.- cviček l > 9.. rizling 1 > 9.« burgundec beM 1 > 11,- jabolćnik 1 > 4.- 2g an J •: Tropinovec priatnl 1 Din 20.-•livovka stara, prist. 1 > 24-hrusevec, pristni 1 > 28.-brinjevec. pristni 1 > 32.-Rum fini čajni 1 > 26.- ter razne vrste likerjev, desertnih vin, konjakov — po izred-| no nizkih cenab nudi in ae pri-I poroča S. J. JFRAJ. Ljubljana. I St. Petra cesta 88. 4898 I ; > Srečno novo leto želi ' : TEODOR KORN ; kleparstvo in vodovodne instalacije : * < : LJUBLJANA Poljanska cesta 3 I Srećno novo leto želi vsem cenjenim gostom ■ GOSTILNA PRI <5TEFANU" i MAKIJA TiJIKIC ; LJUBLJANA MikJošiceva cesta 4 ; > < I FRANC RODE > mesar ' \ I ; Dev. Mar* v Polju štev. 1 : (fiolskl drevoređ) t 4 >»♦•»»♦»••••♦•••••••»»••»•••••••»•••»••»••♦•••••••••••♦♦♦♦• i SRECNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI t i \ < y i O. STURM i i i < : METLIKA t < V i y • I < >»MH««>MM»»»»>»•»»»»•<•••<»•»»•»•»•»•♦•»♦♦»•••••»•♦♦♦♦♦»♦♦< i i : Telefon 2820 Telefon 2826 < i JOSIP STUPICA i ; Ljubljana, SlotnSkova ulica St. 6 : ' Trgovina avtoraobilov, vozov in konjskih oprem. — < • Ufanje avtomobllov, koles in strojev po amerikanskem < > sistemu »DUCO«, ognjeno Ucanje, tapetništvo avtomo- 3 > bilov ter Izvrsevanje vseh v to stroko spadaj ocih del po \ • konkurenčnih cenah. < I AVTOGARAŽA \ : Bencin-olje Bencin-olje i : GENERALNO ZASTOPSTVO »PIRELLI« | Srodno in veselo novo leto zelita 1 FRANJA in IVAN JAVORNIK i mesarija ; LJUBLJANA : : Wolfova ulica 12 Domobranska cesta 7 »♦»•♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦•♦♦♦♦»♦»♦♦»♦♦♦•♦»♦»»♦»♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦»< JO2E BORISEK mesar, prekajevalec in gostilnlcar LITIJA >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦<<♦♦♦>♦♦*♦< »♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦>♦♦»♦♦»♦»«♦»< Sretno novo leto žeU F. & E. REM2GAR slikarstvo in pleskarstvo LJUBLJANA Kolodvorska ulica 18 Telefon 34-30 >♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«•»»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦#< »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦»»»♦4»»»»»»»»♦»♦♦♦»»»»»»♦♦»♦♦»♦♦»♦♦ 1ITNIK RUDOLF splošno kleparstvo, instalacija strelovodov, »Conco«-izoiacijo LJUBLJANA Ambrožev trg 9 Telefon 81-46 >♦♦»♦»••»»♦•♦♦•♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•»#•##••»•»«♦»»♦»♦< ►♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦♦»♦»♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦#»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i SRECNO NOVO LETO ; želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem ' in znancem ' G. A. Stanislavsky LJUBLJANA i I i MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIMMMtM »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦+♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«»»»♦♦♦♦»»♦ Srečno In veselo novo leto želi LOVRO PIČMAN vodovodna instalacija, centralne kurjave in kleparstvo LJUBLJANA Ilirska ulica 15. Telefon 29-11 JTO0SL0VANSKA ZAVAR0VALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposke ulica 12 Teief. 2176, 2276. Pođrainloe: BKOGRAD. ZAGREB, SARAJKVO. OSIJEK, NOVI SAD tn SPLIT ilrejuje; Joup ćupaoOC 2* »Marudoo uatuuno«; ITrao Jecertek •• Sa uprave a maerauu