8 2011 8 /2 01 1 Ovitek_Zelezne niti_8.indd 1 7.10.2011 9:13:55 Zbornik Selške doline Zbornik Selške doline 2011 Muzejsko društvo Železniki 8 Zbornik Selške doline Železne niti 8 8-2011 Izdalo in založilo: Muzejsko društvo Železniki Na plavžu 58, 4228 Železniki E-mail: muzej.zelezniki@siol.net Glavni in odgovorni urednik: Primož Pegam Uredniški odbor: Jože Bogataj, Joža Dolenc, Jernej Hudolin, Aleš Primožič, Rudi Rejc, Bojan Rihtaršič, Marjeta Šketa, Tadeja Šuštar Lektoriranje: Valerija Trojar Slika na naslovnici: Ivan Grohar (Heblarji - domačija, kjer je slikar preživljal otroštvo) Naslov dela in leto izdelave sta neznana. Izrez, zasebna last Oblikovanje in priprava za tisk: DECOP, d. o. o., Železniki Za vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Zbornik sofinancira Občina Železniki. Tisk: SCHWARZ, d. o. o., Ljubljana Naklada: 600 izvodov ISSN 1581-9329 Beseda urednika Grohar in slovenska kultura Ivan Grohar pripoveduje Pismo Ivanu Groharju Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije Ob 30-letnici postavitve spomenika Ivanu Groharju v Sorici Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat Groharjeva Sorica Portreti Ivana Groharja Grudnove Šmikle Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva v Železnikih Staro mestno jedro Železnikov Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 40 let Naših poti Športno društvo Selca – 25 let Izvor železnikarskih poimenovanj naselij Kazalo 7 13 31 47 53 59 73 101 105 111 123 129 185 225 243 287 297 313 355 389 Uvod Primož Pegam Groharjevo leto Dr. Andrej Smrekar Miro Kačar Miro Kačar Dr. Vida Košmelj Primož Pegam Jože Bogataj Marijan Peternelj Andrej Demšar Aleksander Čufar Učenci OŠ Železniki Železne niti Tadeja Šuštar Marjeta Šketa Zgodovina Dr. Janez Rihtaršič Anton Tavčar Vincencij Demšar Katja Mohorič Bonča Katarina Primožič Brane Bertoncelj, Brane Lavtar, Jana Lavtar Dr. Vida Košmelj Koflerjev Jajčar Zaključena je sanacija zemeljskega plazu v vasi Smoleva Franc Vidmar, ljudski pesnik Pesmi Gozdna učna pot Kres Nasmeh moje knjige Uspehi učenk in učencev Osnovne šole Železniki v šolskem letu 2010/2011 Muzejsko društvo Železniki Pedagoške muzejske delavnice v Muzeju Železniki 2010/2011 Kazalo 393 397 411 421 423 429 439 443 448 Naravoslovje Bojan Kofler Anica Jelenc, Jasna Jerman Kultura Nikolaj Štibelj Ladi Trojar Osnovna šola Člani študijskega krožka Kres Marija Prevc Primož Šmid Kronika Katja Mohorič Bonča Katja Mohorič Bonča Železne niti 8 Uvodna beseda 7 Beseda urednika Ta zbornik posvečamo rojaku slikarju Ivanu Groharju. Po pripovedovanju Železnikarjev se je slikar veliko zadrževal in delal v našem kraju, takrat še trgu. Železniki žal do danes niso premogli toliko volje in razuma, da bi velikanu slovenskega slikarstva postavili spomenik in bili ponosni na to, da je Ivan Grohar živel in ustvarjal tudi v Železnikih in tukaj ustvaril ne- kaj pomembnih, pa tudi manj znanih slik in portretov. Železniki so bili v Groharjevem času že v zatonu, v času ugašanja plavžev in prenehanja ropota norcev, zato so njegove slike iz Železnikov, polne svetlobe, čeprav v Železnikih svetlobe tudi sicer ni zadosti, še poseben fenomen. Mogoče je kot umetnik čutil, kaj se bo zgodilo. In zgodilo se je. Prišli so težki časi, še posebej za nekdanje kovače, ki so ostali brez zaslužka in naenkrat postali berači. Za njih je beda trajala skoraj pol stoletja. Res je, da nam to mora biti v opomin in nam ne sme zamegliti pogleda na celostno dogajanje. V Železnikih je v tem času živelo kar nekaj mogočnih in uspešnih družin, ki so kupovale Groharjeva dela. In preko teh slik ima današnje mesto kontakt s slikarjem. Naslednje leto bo minilo sto let od smrti velikega Slovenca Antona Globočnika pl. Sorodol- skega, rojenega v Železnikih. O spoštovanem rojaku, ki si je podeljeni plemiški naziv izbral po rodni dolini, po reki Sori, se v Železnikih skorajda ne ve nič. Kot da ni bil rojen v našem mestu. Da je Anton Globočnik izjemno pomembna oseba v slovenski zgodovini, pričajo na- slednja dejstva: ''Po vzoru drugih slovenskih intelektualcev in pod vplivom Cigaleta in Kozlerja je na Dunaju tudi Globočnik začel politično delovati. V prvih dneh aprila 1848 je skupaj z M. Semrajcem, prav tako juristom, objavil poziv ''Mili bratje Slovenski''. V njem je jasno izražena zahteva po združenju Slovencev ''pod enim vladarstvam'' in razočaranje nad tem, da so predstavniki mnogih narodov na Dunaju že zahtevali nacionalne pravice, slovenskih pa ni od nikoder. Pridružil se je društvu Slovenija (sestavljali so ga slovenski intelektualci na Dunaju), ki je zagovarjalo naravno pravo: vsak narod ima pravico, da se osvobodi. Predsednik društva je bil dr. Fran Miklošič, Anton Globočnik pa je bil njegov tajnik. Na ustanovnem sestanku 20. aprila 1848 so razglasili za Slovence v 19. stoletju najpomembnejši narodni program, imenovan Zedinjena Slovenija. Zahtevali so združitev slovenskega etničnega ozemlja, večjo vlogo slovenskega jezika v šolah in uradih in ustanovitev slovenske univerze. Skupaj s Petrom Kozlerjem, pravnikom, ki je leta 1853 ''izdelal in na svitlo dal'' zemljevid slovenskega etničnega ozemlja, prvi zemljevid v slovenskem jeziku – ''Zemljovid sloven- ske dežele in pokrajin'', je na podlagi kranjskega deželnega grba določil belo-modro-rde- čo trobojnico za slovenski znak. Na to podlago so leta 1941 našili peterokrako zvezdo, leta 1991 pa slovenski grb. Železne niti 8 Uvodna beseda 8 Skupaj s Stankom Vrazom je bil eden od štirih liberalno usmerjenih Slovencev, ki so se maja 1848 udeležili vseslovanskega kongresa v Pragi. Na njem so se zbrali predstavniki slovanskih narodov in po geslu francoske revolucije zahtevali popolno enakopravnost vseh narodov in preureditev Avstrije v zvezo enakopravnih narodov. Predstavniki po- sameznih narodov so predstavili svoje narodne programe, Slovenci program Zedinjena Slovenija, in vse programe so navzoči tudi potrdili. Od leta 1863 je bil v Postojni okrajni predstojnik, od leta 1867 pa okrajni glavar. Skrbel je za pogozdovanje Krasa in izboljšanje cest, z lobiranjem na Dunaju se je zavzemal za izboljšanje razmer v šolstvu. V letih 1863–85 je upravljal Postojnsko jamo. Globoč- nikovska podjetnost in revolucionarni duh sta ga vodila, ko je leta 1872 vanjo uvedel prvo jamsko železnico na svetu, leta 1884, ko je evropska mesta še vedno razsvetljeval plin, pa je vanjo napeljal elektriko. Zavedajoč se pomena reklame, je – kako sodobno! – veliko svoje pozornosti namenjal tudi njenemu oglaševanju. V jami je prirejal veseli- ce. Pred jamo je uredil park in zvezo jame in mesta z drevoredom. Tudi tukaj ga narod- ni duh ni zapustil. Leta 1882 je v jami poleg nemških napisov namestil še slovenske. Leta 1884 je preprečil, da bi jama prišla v zasebne roke. V Postojni je tudi pokopan, po njem se imenuje postojnska osnovna šola, od Postojnčanov je prejel tudi naziv častne- ga občana'' (Valerija Trojar, Železne niti št. 2, str. 114–115). Predlagam, da se v letu 2012 Antonu Globočniku pl. Sorodolskemu postavi ustrezno zgodo- vinsko obeležje, da se organizirajo ustrezne prireditve, ki bodo osvetlile njegovo delovanje, da se zavemo, kako pomemben rojak izhaja iz Železnikov. Imamo še enega rojaka, ki si zasluži našo pozornost in zahvalo. Profesor Josip Boncelj je bil prvi strojni inženir v Sloveniji, profesor na Univerzi v Zagrebu in nedvoumno začet- nik in ustanovitelj kovinske industrije po propadu železarstva v Železnikih. V Železnike je pripeljal za takratne čase evropski program, ga začel uspešno tržiti in nato program skupaj s kupci prodal Niku Žumru. Brez njegovih strojev, proizvodnje in prodaje risalnih žebljičkov in sponk v Železnikih zagotovo ne bi bilo kovinske industrije, vsaj takšne ne, kot je danes. ''Okrog leta 1926 je Josip nabavil stroje za izdelavo risalnih žebljičkov in paličnih sponk. Namestil jih je v svoji delavnici v Bonceljnovi hiši, kjer je bil nekdaj konjski hlev. Zaposlil je dve delavki, Mihaelo Luznar in Beto Čemažar, občasno pa še nekaj drugih delavcev. Stroje je vzdrževal orodni mehanik Janko Šmid. Železne niti 8 Uvodna beseda 9 Zgodovinsko pošteno je, da spoštovani rojak prof. Josip Boncelj stopi iz anonimnosti. Pred- lagam, da Muzejsko društvo Železniki na Bonceljnovi rojstni hiši postavi spominsko obeležje, Občina Železniki pa ga kot začetnika kovinske industrije v Železnikih posthumno imenuje za častnega občana. Vsem trem eminentnim rojakom, Ivanu Groharju, Antonu Globočniku pl. Sorodolskemu in prof. Josipu Bonclju, moramo postaviti ustrezna obeležja in na ta način objektivno prikazati zgodovinska dejstva. Osma številka Železnih niti je, kar se mojega urednikovanja tiče, nastajala v izjemnih oko- liščinah. Ker nam današnja tehnologija omogoča veliko možnosti, je bilo prebiranje prispevkov gle- de na to, da službujem v tujini, imenitna vez z mojo dolino. Iskreno se zahvaljujem vsem avtorjem za vaše prispevke. Projekt Železne niti poteka še na- prej z veliko truda na prostovoljni osnovi. Če je soditi po kakovosti in obširnosti prispevkov, mora vaše prostovoljno delo postati spoštovano in cenjeno. Hvala Občini Železniki za finančna sredstva, uredniškemu odboru, družbi Decop, d. o. o., za oblikovanje in Valeriji Trojar za lektoriranje. Primož Pegam Josip je pač mislil, da bi bil razvoj kovinarstva za Železnike primeren, saj je to star fuži- narski kraj, njegovi predniki so bili stara fužinarska družina. Njegova ideja je bila, da bi tisti od treh sinov, ki bi imel težave v šoli, delal na teh strojih. Vendar je sin Joško postal univerzitetni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sin Marko univerzitetni pro- fesor na Tekstilni fakulteti v Zagrebu, sin Primož, moj oče, pa je postal zdravnik kirurg. Zaradi tega in ker se je z odhodom v Zagreb odmaknil od Železnikov, je leta 1930 te stroje prodal Niku Žumru, ki je s temi stroji proizvodnjo nadaljeval. Predal mu je tudi naslove kupcev, ki jih je našel na območju Jugoslavije. Niko Žumer je najel nekaj novih delavcev, za vzdrževanje strojev pa je zaposlil Janka Šmida in Viktorja Simončiča. Ti stroji so bili tehnična osnova novoustanovljene zadruge Nove industrije kovinarjev v Železni- kih, kar je odprlo pot kovinski industriji v Selški dolini'' (Gregor Boncelj, Železne niti št. 7, str. 134). Železne niti 8 Uvodna beseda 10 Železne niti 8 Uvodna beseda 11 ROHARJEVO LETO Železne niti 8 Uvodna beseda 12 Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 13 Dr. Andrej Smrekar Grohar in slovenska kultura Ivan Grohar, okoli leta 1910. Foto: Ivan Kotar, arhiv NUK Ljubljana Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 14 Pomen življenja in dela Ivana Groharja so doslej ocenjevali umet- nostni zgodovinarji v okviru svoje domene, to je likovne umetnosti. Njegovi monumentalni dosežki so v slovenski umetnosti postali re- ferenčne točke za celo stoletje. Tomaž Brejc je zapisal, da so vrhovi Groharjeve umetnosti kriterij za kvaliteto v slovenskem slikarstvu, ki je obdržal svojo avtoriteto do konca 20. stoletja.1 Četudi se je njegov Sejalec znašel na evrskem kovancu, pa se še vedno premalo zaveda- mo Groharjevega pomena, ki je povezan z občim razvojem zahodne civilizacije, za slovensko kulturo sploh. Obči razvoj zahodne civilizaci- je je bil usmerjen v vse intenzivnejšo vizualno komunikacijo in prav Groharjeve slike so bile prve, ki so nam predstavile našo nesporno identifikacijsko podobo. V njih je zajel identiteto človeka in prostora, ki je generacijam dajala energijo, voljo in moč, da smo ob koncu 20. stoletja ustvarili lastno državo. V trenutku pa, ko smo uresničili naša stoletna prizadevanja, se je že pojavil prvi simptom izčrpanosti mo- dernistične paradigme, ki jo je uvedel Sejalec. V Moderni galeriji je Braco Dimitrijevič postavil ironično instalacijo Groharjevega Sejalca ob kupu koruze, podprtega z vilami.2 Slovenska umetnost si je začela iskati novih opornih točk, da bi se ustvarjalno ugnezdila v mednarod- nem prostoru. Njena nova obzorja v ničemer ne zmanjšujejo pomena Groharjevega dela, vprašanje pa je, ali je uspela nadomestiti Grohar- jevo veliko sliko s stvaritvijo, ki bi bila primerljivo avtoritativna. Naj- brž še ne. Groharjeva biografija se idealno prilega mitološkemu vzorcu na- rodno pomembnih mož. Žena med njimi skoraj nismo priznali in slednje so bile izključno iz meščanskih vrst, če pomislimo na Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjakovo, Zofko Kvedrovo, Ivano Kobilco ali vr- sto muz slovenskih impresionistov z Ano Czerny, Rozo Klein Sternen, Luizo van Raaders Jama, Tončko Gaber, ki so bile toliko zaposlene s podpiranjem treh voglov svojih hiš, da so svoje poklicno poslanstvo morale obesiti na klin. Zgodba preprostega pastirja, ki s svojim darom zavrti kolesje zgodovine, ni le slovenska posebnost, zahodna zgodo- vina jih je polna. Grohar je bil sin gostača, ki je šele po rojstvu obeh otrok uspel na krčevini v Heblarjih postaviti lasten dom. Župnik Jam- nik, Ločan po rodu, je prepoznal fantičev dar in mu je prvi pomagal zasledovati njegove sanje, kolikor visoko je pač mogel seči.3 Jamnikov instinkt je Grohar vseskozi potrjeval, saj je številne socialne primanj- kljaje kompenziral s svojo nadarjenostjo. Peljal ga je k sošolcu Karlu Strahlu v Staro Loko, da si je lahko ogledal njegovo zbirko slik. Po- Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 15 magal mu je verjetno tudi do podobarske delavnice Matija Bradaška v Kranj in nato v atelje Spiridona Milanesija v Zagreb.4 Ko ga je vojaška služba potegnila v svet, se je kot vojaški begun v Benetkah prvič srečal z veliko umetnostno tradicijo in nato s pravo, čeprav samo deželno, umetnostno šolo v Gradcu – Landes-Akademie für Zeichen und Ma- len. Odtlej je sam vzel svojo usodo v roke in se prebijal s pičlimi pod- porami deželnega odbora za Kranjsko. Na dunajski akademiji naj bi ga zavrnili, čeprav naj bi preskusne izpite odlično opravil, razlog pa naj bi bila pomanjkljiva predizobrazba.5 Tako je še v akademskem letu 1894/95 obiskoval graško šolo, nato pa je s podporo deželnega odbo- ra odšel v München, kjer je kopiral slike v stari in novi pinakoteki. O tem si je dal izstaviti potrdilo, ki ga je predložil deželnemu odboru. Groharjeva izobrazba današnjim predstavam postavlja problem, ki ga je treba nekoliko pojasniti. S stališča njegovih tedanjih teženj je bila brez dvoma pomanjkljiva. Podbevšek je prvi opozoril, da je bilo Groharjevo izobraževanje krpanka in ne sklenjena učna doba v pravem smislu. Njegova prva pot v München ga je pripeljala v pina- koteke k starim mojstrom in pred letom 1900 skoraj ni moč zaslediti neposrednega soočenja s pomembnejšimi sodobnimi umetniki, razen z ostarelim Böcklinom. V enakem študijskem načinu kot Böcklinove snovi pa najdemo tudi sladkobno bidermajersko navdahnjeno tema- tizacijo ljubezni. Čeprav se je že tedaj lahko srečal s Segantinijevim delom, mu je njegova predstava o umetnosti preprečevala, da bi ga resnično ''videl''.6 Groharjevo zasledovanje znanja je bilo usmerjeno k zgodovinske- mu slikarstvu v realistični maniri, s katero se je akademija druge po- lovice 19. stoletja kanila izvleči iz spopada z Gustavom Courbetom in nato s francoskimi impresionisti. Povsem upravičeno je ta napor v de- vetdesetih letih karikirala münchenska revija Simplicissimus s kravo v ateljeju Ludwiga Hertericha, profesorja na akademiji, ki je dejansko pripeljal pred študente v atelje govedo kot model. Grohar je verjetno zgodaj poleti odprl v Loki atelje, ki sta ga avgusta priporočala Slovenski narod in Slovenec ter mu želela obilo naročil.7 Na Slovenskem tisti čas ni bilo možnosti za nastop na umetnostnem trgu, ker ga preprosto – ni bilo. Med institucionalnimi naročniki je bila še vedno vodilna Cerkev, ki je strokovno vodstvo in cerkvena naroči- la zaupala Društvu za krščansko umetnost. Deželne institucije so se vedle kot vsaka meščanska ustanova, ki ne zapravlja denarja za ''nepo- trebne'' stvari. Laična naročila so bila redka, npr. alegorična stropna Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 16 Podoba je nastala po naročilu škofa Antona Bonaventure Jegliča za ljubljansko stolnico. Ivan Grohar, Srce Jezusovo, 1900; olje/platno, 250 x 127 cm; last: Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, nahajališče: Nadškofijska palača, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Marjan Smerke) Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 17 poslikava bratov Šubic v Deželnem (danes Narodnem) muzeju, table v Filharmoničnem društvu (današnji Slovenski filharmoniji) Heinricha Wettacha, izdelava Ganglovega pročelja Deželnega gledališča (Opere SNG), kombiniranega z industrijsko plastiko, stropa, ki ga je izvedel češki slikar neznanega imena z Dunaja, in zastora praškega slikarja Adolfa Liebscherla, Narodnemu domu pa je zmanjkalo denarja za ve- liko kartušo v plesni dvorani in morda še kje.8 Investicijski razcvet po potresu leta 1895, s katerim je računal Jakopič pri snovanju umetnost- nih institucij v Ljubljani, ni proporcionalno zaposlil tudi likovnih umet- nikov. Za kaj več kot za ustanovniške portrete ustanove na Kranjskem niso spravile skupaj in še to že v 20. stoletju, kot npr. Slovenska matica in Mestna hranilnica. Umetnik je bil tako a priori vpet v naročniški sistem, daljni odvod absolutistične države, in se je moral vključevati v njene institucije. Grohar se je zato leta 1899 včlanil tudi v Društvo za krščansko umetnost, takoj ko je dobil njegovo prvo naročilo.9 Obe časopisni notici poudarjata, da je Grohar ''akademski'' slikar in da se je že dokazal s svojim znanjem, ničesar pa ne povesta o njego- vem delu. Ali je pridevek ''akademski'' predpostavljal diplomo akade- mije, ni povsem jasno. Zagotovo ga je ločil od podobarske tradicije, ki je svoje korenine vlekla še iz 18. stoletja. Razumeti ga moramo tudi bolj v smislu slikarskega načina in pristopa, ki ju je Grohar potrdil v času med letoma 1898 in 1901, ko je pridobil vsa najpomembnejša cerkvena naročila ljubljanske škofije. To se je zgodilo preko Društva za krščansko umetnost ali s pomočjo ljudi, ki so bili v njem povezani. Najprej je z velikim uspehom predstavil dve oltarni sliki za brezjansko romarsko cerkev, dobil naročilo za oltarno sliko za stolnico, njeno re- pliko za krstno cerkev škofa Antona Bonaventure Jegliča, oltarno sliko za klasično gimnazijo, za župno cerkev v Ribnici, dve sliki za oltar bra- tovščine sv. Uršule pri Sv. Jakobu, poslikavo stropa trnovske cerkve in morda najdemo še kaj.10 Tako je postal daleč najuspešnejši slikar na Slovenskem na prelomu 19. v 20. stoletje. Drugih načinov vstopa v javnost umetnik na Slovenskem tedaj sko- rajda ni imel na izbiro. Schwentnerjeva izložba je bila mesto, na kate- rem so se pojavljale slike in včasih tudi odmevi nanje v časopisih in re- vijah. Prav tam je Jakopič leta 1898 zasledil Groharjevo sliko, ki ga je spodbudila, da je poiskal stik z njim. To je bila slika Sv. Družina, danes v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je odmev Groharjevega študija žanr- sko ubranih slik zgodnjega holandskega slikarstva in flamskega žanra 17. stoletja, kjer so ga posebej pritegovali nočni prizori. V pomembni Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 18 zapuščini iz Groharjevega zgodnjega obdobja, to je dejansko njegovo leta 1902 zaplenjeno premoženje, danes v Mestnem muzeju, je tudi nekaj krajin, ki jih prav tako lahko vidimo v tradiciji srednjeevropske- ga realizma druge polovice 19. stoletja, izvedenega iz bidermajerskih formul.11 Nikjer v njegovem delu pred letom 1900 ne najdemo zavest- nega opiranja na moderne tokove, ki sta jih posredovali obe secesiji, münchenska in dunajska. Šele v sliki za ribniško cerkev je opaziti spre- membe v fakturi, ki kažejo na zavedanje moderne tradicije. Iz navedenih dejstev lahko sklenemo, da je bila Groharjeva vizija umetnosti precej skladna z njeno institucionalno podobo v nekoliko posebnih razmerah na Kranjskem, kjer poleg umetno-obrtne šole in Deželnega muzeja ni bilo njenih razvitih institucij. Nekakšen surogat zanje sta predstavljali Društvo za krščansko umetnost s svojimi dejav- nostmi in sicer celo nekoliko modernejše stanovsko združenje Sloven- sko umetniško društvo, v okviru katerega so Groharju priredili jour fixe 4. januarja 1900 ob brezjanskih slikah. Predstavil ju je Vatroslav Holz, hofrat, človek, ob katerega zapisih o renesančnih umetnikih v Zori leta 1875 (!) se je Grohar navduševal za umetnost.12 Njegov bliskoviti uspeh moramo pripisati njegovi nadarjenosti, saj je po pič- lih treh letih risarske šole in samostojnem kopiranju v umetnostnih muzejih obvladal obrt in jo nadgradil z ustvarjalnim duhom, kar mu je zagotovilo uspešno oblikovanje prve umetniške kariere, kajti na- daljevanje je mogoče obravnavati kot ponovljeno pot, usmerjeno k drugačnim idealom. Groharjevo prvo profesionalno kariero je abruptno prekinila družba, v kateri se je slikar vedno počutil kot tujec. Izkušnja ruralne povezanosti in soodvisnosti, gostaške svobode in iznajdljivosti pri za- gotavljanju preživetja, v kateri je Grohar zrasel, se v mestu ni obnesla. Pomanjkanje je bilo v mestu bolj usodno, odvisnost od prijateljev in znancev večja in manj zanesljiva, prosjačenje celo nesprejemljivo.13 Mogoče se je celo strinjati, da je bilo Groharjevo razumevanje odgo- vornosti funkcije društvenega blagajnika neprimerno, ko si je iz bla- gajne sposodil denar brez soglasja ali vsaj brez vednosti stanovskih kolegov. Vendar je tudi očitno, da društveniki niso pokazali nikakršne volje poiskati diskretno – interno − rešitev zadrege. Še več, izkoristi- li so jo, da so monopolista institucionalnih naročil onemogočili. Že leta 1901 so se potrudili z obrekovanjem, ki je pripeljalo do odvzema naročila v trnovski cerkvi. S prijavo Groharjevega ravnanja na magi- strat kot krajo pa so ga spravili v kaznilnico, čeprav le za tri mesece. Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 19 Obsodba ga je oropala vsake možnosti, da bi kdaj lahko dobil državno službo, naklonjeni rojaki in znanci, ki so opravljali javne funkcije, pa so se ga začeli ogibati. V stiski mu je pomagal Soričan Jakob Drol, ki ga je priporočil Janku Rahnetu na Brdo pri Lukovici, kjer je dobil zato- čišče po odsluženi kazni.14 Njegov odhod na Dunaj je pomenil umik, čeprav je čutil izjemno poslanstvo v pripravah na razstavo na Dunaju. Štiri leta pozneje se je s prošnjo, naslovljeno na cesarja, skušal oprati družbene stigmatizacije, vendar tudi tedaj brez uspeha. Prelomen dogodek v Groharjevem življenju je bilo srečanje z Jako- pičem. Dobro leto kasneje sta se spet srečala v Münchnu v Ažbetovem krogu in Groharjev pogled na likovno umetnost se je jel naglo spre- minjati.15 Želja, da bi obiskal svetovno razstavo v Parizu leta 1900, se mu ni izpolnila, kaže pa na širino obzorja mladega slikarja. Deželni odbor za Kranjsko to pot ni hotel odvezati mošnjička. Grohar se je za- čel obračati h krajini, ki jo je Jakopič programsko zastavil kot žanr, v katerem se je slovenska likovna umetnost prerodila in stopila v mo- derno dobo. Na drugi razstavi Slovenskega umetniškega društva je Grohar poleg simbolističnega Povodnega moža in Kopalke razstavil vrsto krajin, slikanih v plenerističnem načinu. Mala sličica šentjakob- skega predmestja nam danes v pogledu nazaj pokaže prelomno točko od tradicionalno tanko slikanih platen k impastiranim. Segantini je bil tedaj že tri leta mrtev, izšla pa je njegova velika monografija izpod peresa Franza Servaesa, ki je bila prva svoje vrste bogato opremljena z barvnimi litografskimi reprodukcijami.16 Poslej je Segantini v Gro- harjevih očeh samo še rastel. S tem obratom je vprašanje institucionalne izobrazbe postalo povsem nepomembno. Evropski avantgardni umetniki se že od im- presionistične generacije dalje niso več potegovali za institucionalne diplome. Vsaj pol stoletja so se že zatekali v arhaična ruralna okolja in tam slikali daleč stran od sofisticiranih metropol. Oblikovali so lastne, individualne študijske programe, se selili iz umetnostnega središča v središče, s šole na šolo, iz ateljeja v atelje, predvsem pa so standarde postavljale razstave. Slovenski modernisti prve generacije so se ob- likovali v Münchnu in na Dunaju ter se začeli zanimati za francosko slikarstvo. V letu 1903 je prišlo do ključnega obrata, ko so si nekateri med njimi v dunajski Secesiji lahko ogledali razstavo Razvoj impresio- nizma v slikarstvu in kiparstvu. Groharja ni bilo med njimi, vendar je tudi v njegovem delu prav v tem času prišlo do radikalnega preobrata, ko je na Brdu pri Lukovici zasnoval svojo prvo veliko moderno sliko Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 20 Sliko je Grohar leta 1905 razstavil v Secesiji na Dunaju pod naslovom "Iz moje domovine". Ivan Grohar, Pomlad (tudi: Pokrajina), 1903; olje/platno, 119,5 x 139 cm; last: Muzej in galerije mesta Ljubljane, nahajališče: Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 21 Pomlad.17 Tedaj se je začela druga Groharjeva slikarska kariera, tista, ki je slikarjevo ime za vselej vpisala v slovensko zgodovino. Čeprav o razstavi v Salonu Miethke leta 1904 govorimo kot o ve- likem uspehu slovenskih impresionistov, je bilo na tej razstavi malo slik, ki jih danes še vedno prepoznamo. Zgodba slovenskega impre- sionizma se je odvila takoj za tem. Slikarji so, vključno z Groharjem, nastopili kot svobodni umetniki in v oznakah razstave po travmatični izkušnji druge razstave Slovenskega umetniškega društva leta 1902, ko so jih z negativnim sprejemom dobesedno izgnali iz Ljubljane, niso želeli nikakršne nacionalne reference. Tudi kot skupina so delovali na razstavi precej heterogeno, kar je povedal tudi Cankar. Miethke, ki je moral paziti tudi na ekonomski vidik projekta, pa je vztrajal pri podnaslovu »slovenski umetniki« in dunajska kritika jih je prepoznala predvsem kot predstavnike doslej nevidnega dela imperija. Središčna slika razstave je bila Groharjeva Pomlad, s katero je dunajsko občin- stvo nagovoril v likovnem jeziku, ki je bil velemestni javnosti blizu. Vitalna podoba prerajajoče se narave s simbolno cvetočim mladim jablanovim drevesom je povezala ''Jugend'' (mladost), ''ver sacrum'' (sveto pomlad) s tehniko, ki je govorila o ustvarjalni vitalnosti. Eden od dunajskih kritikov se je izrazil, da Groharjeve slike niso naslikane, temveč z zidarsko lopatico nametane na platno.18 Liričnost je bila naj- bolj poudarjana lastnost razstavljenih slik in kje bi lahko bolj upravi- čeno govorili o liričnosti kot pri Groharju! Njegov lirizem temelji na kontradiktornem kontrastu grobega, impastiranega barvnega nanosa in mehkega, poetičnega učinka njegovih sanjavih krajin. Ta kozmopolitska ikonografija se je leto pozneje spremenila. Gro- har je prisluhnil glasu kritike. Svoj uspeh je hotel v cesarski prestolnici potrditi, in ko je poslal sliko ponovno na razstavo zgodaj leta 1905, tokrat v Secesijo, jo je naslovil Iz moje domovine. Na poti iz Sankt Peterburga jo je na Dunaju videl Ivan Prijatelj, ki jo je interpretiral povsem v idejnem smislu in skladno z novim naslovom. Zdaj slika ni bila več fragment makrokozmosa, večni tek prerajajoče se narave, temveč fragment ''domovine'', metonimija, tisti detajl, ki lahko učin- kovito predstavlja celoto zaradi svoje tipičnosti. Vsi atributi pomladi so postali atributi domovine in naroda: mladost, vitalnost, razsvetlje- nost, optimistični vzpon rastočega leta. Prijatelj gre tako daleč, da za obronkom pobočja s kozolci evocira tipično slovensko vas skromnih, skupaj tiščečih se bivališč z dimom, ki se dviga iz dimnikov. Hkrati pa je poudarjeno povezal tudi slikarjev značaj in izvor kot garanta avten- Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 22 tičnosti: Grohar je kmečki fant, do ušes je zaljubljen v svojo dečlo, saj mu je slovenska priroda ljubica.19 Prijateljeva kritiška izkušnja je izšla iz literature, natančneje iz li- terarnega realizma, še posebej blizu mu je bil ruski. Zato je tudi razu- mel poslanstvo slovenske umetnosti kot iskanje tipike, identitete, celo eksotičnosti, ki bi zgovorno vizualiziralo (po)krajino in ljudi v njuni povezanosti. Ta idejni svet je bil koncu stoletja blizu in ga je politika li- beralne vlade celo posvojila v mapiranje geografsko-kulturnih identi- tet v avstro-ogrskem imperiju.20 V kulturnih koncesijah se je kulturna politika ministra Haertla nadejala najti lepilo za politično utrjevanje imperija, ki je pokal po šivih. Politika je imela prav nasprotne učinke, vendar je to že neka druga zgodba. Pomembno je, da se literarni so- potniki mladih slikarjev niso strinjali s Prijateljevimi stališči, ki so bila nekoliko bolj konservativna in blizu liberalnejšim stališčem v lokalnih kulturnih prizadevanjih. Ivan Cankar je kot najpomembnejša kritiška avtoriteta poudarjal, da umetnost mora biti univerzalna, slovensko pa jo bodo napravili slovenski slikarji ne glede na to, kako slikajo in še manj kaj.21 S sliko Pomlad se začenja vrsta Groharjevih velikih slik in naslednja v njej je Macesen, oz. v zgodnejši, neobrezani različici panoramske sli- ke Iz gorenjske krajine. Podobo doline pod domačimi Heblarji je Gro- har sprva zasnoval kot alpsko panoramo, v kateri se je z zasnovo in česano fakturo kar preočitno poklonil svojemu vzorniku Giovanniju Segantiniju. Nadaljevala naj bi niz upodobitev letnih časov, v njej pa je slikar spet aktualiziral tipično, prepoznavno slovensko krajino. Ko jo je okoli leta 1906 obrezal, je iz panorame nastal simbolični avtopor- tret – identifikacija slikarja z mogočnim gorskim drevesom.22 Šele po tej sliki se je Grohar pridružil škofjeloški slikarski koloniji, stopil v ''slovenski Barbizon'', postal predstavnik ''slovenskega impre- sionizma'' v letu, v katero je Jakopič postavil oblikovanje aparata ''slo- venskega impresionizma''.23 Tu se je oprijel Jakopičevega programa doživetja čiste krajine. V naslednjih nekaj letih, saj se je nova faza v dobrih treh letih že končala z Jakopičevo odselitvijo v Ljubljano, so nastajale krajinske podobe, v katerih je Grohar izdelal svojo posebno slikarsko lopatično tehniko nanašanja grudic gnetljive barve na plat- no. Faktura je postajala vse bolj ritmična in urejena, njegove slike pa so praviloma odstopale od siceršnje produkcije z velikimi formati, z izjemnim smislom za tektonsko in s poudarjeno monumentalno kom- pozicijo. Zdi se, kot bi Grohar uresničeval Jakopičev program bolje od Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 23 Jakopiča samega, saj so njegovi formati bližje javni, zgodovinski sliki od Jakopičevih malih intimnih meditacij pred spektaklom narave. Groharja so pri Segantiniju pritegovale prav identifikacija krajine in njenih prebivalcev, posebne findesieclovske ideološke sprege to- pografije in etnije. Malo je sicer evidence o figuralni sliki v Grohar- jevem opusu do leta 1906/07, vendar nas dokumentarno gradivo prepričuje, da je bila to še vedno aktualna tema. Ko se v Jakopičevem opusu pojavijo male študije sejalcev okoli leta 1905, kaže, da se je tudi Grohar ukvarjal s tem motivom. Karel Strahl namreč poroča o nekem Groharjevem Sejalcu že istega leta, ki pa ni uspel in je verjetno končal pod neko drugo sliko ali pa je bil sploh uničen.24 To sosledje navaja k sklepu, da je vstavljanje figure v krajino v novem slikarskem načinu postavljalo problem, ki ga je bilo treba odpraviti, preden bi se lahko lotil slike. O nastajanju Sejalca je mnogo pozneje, med drugo svetovno vojno, Steletu pripovedoval Ante Gaber v družbi s Sternenom.25 Zgodba je nadvse poučna, saj kaže Groharja in njegove slikarske intencije v ne- koliko drugačni luči od naših posplošenih predstav. Mladostna druš- čina se je iz Loke povzpela k Sv. Andreju nad Zmincem, kjer je Grohar videl sejalca: ''ko ga je zagledal proti nebu'', se je odločil, da bo to snov njegove naslednje slike. Na poti v dolino so se dogovorili, da bo za sejalcem postavil kozolec in kulisa v ozadju naj bo Kamnitnik. Bolj kot napotki za vizualizacijo motiva je pomemben sam proces zasnove in nato izvedbe, saj razodeva programski koncept, ki nima nič opraviti z (impresionističnim) meditiranjem pred naravo. Groharjev največji problem je bila figura in po Gabrovih navedkih naj bi mu sejalca več- krat slikala Avgust Berthold in Gaber sam. Ključna podoba je bila na koncu fotografija Avgusta Bertholda v gumijevem postopku, kjer je zr- navost teksture v učinkih precej podobna slikarskemu pointiliranju.26 Ta fotografija iz leta 1906 je bila pomemben pripomoček pri izvedbi slike, saj je Groharju pomagala vstaviti figuro v krajino v slikarskem načinu, ki ga je razvil v čisti krajini. Sejalec je bil torej od vsega začetka zasnovan kot identifikacijska podoba. Kozolec v srednjem planu slike je prilastek sejalca, saj je bil že na prelomu stoletja prepoznan kot avtentična in izjemna arhitektura v slovenski ljudski ustvarjalnosti: kozolec v sliki pomeni ''slovenski'' (sejalec). V izvedbi motiva se je Grohar oprl na tradicijo, ki se vleče od prvih let Barbizona v času marčne revolucije do Van Gogha in njego- vih simbolističnih različic.27 Uspel pa mu je dati povsem samostojen Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 24 Sliko je istega leta Maks Fabiani na razstavi v Trstu evidentiral za državni odkup. Grohar pri ceni dva tisoč kron ni popuščal. Ivan Grohar, Sejalec, 1907; olje/platno, 108 x 120 cm; last: Moderna galerija, Ljubljana, nahajališče: Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 25 značaj. Kar sliko napravi moderno, je zlitje figure s krajino s pomočjo slikarske tehnike, ki ga razumemo kot povezanost človeka in narave v kozmični harmoniji. Pa ne le človeka, upodobljenega poljskega delav- ca, kmeta, temveč tudi slikarja, kajti v doživljanju slike sovpadata se- jalčev ritmični zamah in korak in enako ritmizirana slikarjeva gradnja slike s paletnim nožičem (''špahtlom''). Slika je tako dobila makro- in mikrokozmično resonanco. Ko jo je Grohar še po terpentinu dišečo razstavil v tržaškem Narod- nem domu oktobra leta 1907, je anonimni kritik v Slovencu zapisal: ''To mora postati najpomembnejša slika slovenskega naroda.''28 Ni treba posebej poudarjati, da se je tako tudi resnično zgodilo. Sejalec je v Trstu univerzaliziral sprejem slovenskega impresionizma. Od tu dalje je identifikacijsko sidro slike ne motivika, iskanje tipičnega v pejsažu in ljudeh ali evokacija tradicije, kar je iskal Ivan Prijatelj, temveč slikarska tehnika. S tem trenutkom je postala slovenska impre- sionistična krajina identifikacijska podoba ''domovine'', njena lirična uglašenost in prisvojeni univerzalni lirizem duha časa sta postala del ''našega'' značaja. Groharjev Sejalec je vizualiziral slovenski mit: razumevanje našega izvora, značaja, smisla, skratka, našo zavest. Povezal je občutje pre- teklosti in vizijo prihodnosti, ki se je tako lepo razodela v zmotnem branju slike anonimnega kritika desne nazorske provenience. Sejalca je namreč videl korakati v meglenem jutru: ''Jutranja megla pokriva polje. V dvomljivo negotovo luč in barvo je zakrita vsa krajina, a v ospredju ti koraka s težkim korakom in širokim zamahom plastična postava sejalca. Ta slika mora zares postati ena najpomembnejša slika našega ljudstva, v njej vidiš ne le kos našega kmečkega življenja, ampak v njej se zrcali tudi naša duša, naše bitje.''29 Poročevalec je v nespecifični figuri sejalca, ki ga je videti s hrbta, ne le prepoznal svoj izvor, v sliko je projiciral tudi izkušnjo negotovosti svojega časa (jutranja megla, dvomljivo negotova luč, zakrita krajina), ki jo sejalec premaguje odločno, vztrajno in neomajno (s težkim ko- rakom in širokim zamahom). Čas terja pogumnih in močnih mož, kar smo sejalci. Slabo leto kasneje sta v demonstracijah za slovensko uni- verzo pod streli policije padla Lunder in Adamič, kar je bil dokončen znak, da imperij poka po šivih. Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 26 Sliko je leta 1912 odkupilo Ministrstvo za bogočastje in poduk za pet- sto kron, na kolikor je bila ocenjena ob zasegu umetnin po smrti. Ivan Grohar, Sejalec, 1908; olje/platno, 121 x 59,4 cm; Narodna ga- lerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 27 V samem citiranem Slovenčevem poročilu avtor nadaljuje inter- pretacijo čistih krajinskih slik v podobnem smislu. V njih razbira slo- venskost krajinskih motivov, ki jih moremo prepoznavati le tisti, ki jih poznamo, za občo publiko pa ostajajo ''slovenski'' zaradi liričnega občutja, ki si ga pripisujemo, ne da bi znali razložiti, kako se ta liri- ka razlikuje od npr. madžarske, gornjeavstrijske, tirolske ali pa vele- mestne, če se izognemo etničnim kategorijam. Sejalec je svoj prilastek razširil na slike, slikane v tehniki, ki so jo razvili slikarji v Loki v letih 1903–1904, saj poročevalec v opisovanju slik ni delal razlik med posa- meznimi slikarji. Grohar je v nadaljevanju umetnostnozgodovinskega diskurza obveljal za ''najbolj slovenskega'' med slovenskimi impresio- nisti. Groharju je pripadla čast, da je s svojo učinkovitostjo in jasnost- jo odprl pot razumevanju slik preostalih svojih kolegov. Vizija krajine v slovenskih impresionističnih slikah je urbana vizija v duhu časa na prelomu stoletij.30 Ne moremo mimo dejstva, da so naši slikarji izbrali prav Loko. Gotovo je bilo tam motivov v izobilju, prav tako pa je Loka ponujala tudi vse udobje sodobne mestne civili- zacije. Prva med slovenskimi kraji je imela električno javno razsvet- ljavo, nov vodovod, pošto in telegraf; dve kavarni z velemestnimi revijami in dejavnost ''tujskega prometa'' ali ''Sommerfrische'', pobega mestnih ljudi na deželo v poletnih mesecih, niso bili tedaj v Loki nič novega. Danes nas ideologija nacionalnega ne prepriča več, ostajajo pa oblikovne premene, ki so se prvič pojavile v Groharjevih slikah, ki so nepremakljivi mejniki v razvoju slovenske umetnosti. Groharjeve dosežke, ki so obdržali svojo umetnostno avtoriteto in širšo družbeno prepričljivost skoraj celo stoletje, lahko povzamemo v nekaj točkah. S svojim izjemnim slikarskim darom in občutljivostjo je ustvaril dve uspešni slikarski karieri. Postal je najprej uspešen slikar zgodovinskih – predvsem religioznih slik, nato pa moderen svobod- ni umetnik, ki je bil povsem odvisen od tržišča. Temeljni Groharjev dosežek je bil v novem pojmovanju slikarskih sredstev, ki jih je izvil realistični deskriptivni funkciji in jih uporabil kot sredstva poetizacije. Ta premik je nakazal že Hugo Haberfeld ob razstavi pri Miethkeju leta 1904, izrazil se je v Macesnu in drugih slikah, v Sejalcu pa je dosegel status mojstrovine. V njem se je slikarska faktura najbolj popolno po- istovetila z motivom in s slikarskim procesom. V oblikovnem smislu je tradicionalno prostorsko gradnjo prepustil barvi in zakonitostim barvnih kontrastov. Pojmovanje hierarhije slikovne površine je na- domestil z uniformnim obravnavanjem slehernega milimetra slikar- Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 28 skega platna, kar je osamosvojilo slikovno površino. Osamosvojila pa se je tudi slikarska poteza kot izraz individualnosti, neizbrisne sledi slikarjeve osebnosti. Kar Sejalca postavlja izven vseh kategorij, pa je tudi njegova idej- na prepričljivost in ideološka učinkovitost. Spomnili se bomo, da se je Grohar ob Srcu Jezusovem za škofa Jegliča že srečal s podobnim problemom – vizualizacijo ''ljudstva'', v kateri pa seveda koncepta ni mogel dovolj približati sodobnemu pojmovanju nacionalnega pri liberalnem meščanstvu. Realizem ni imel učinkovitih sredstev za pre- pričljivo posredovanje združevanja različnih realnosti. Kar Groharja dejansko ločuje od ostalih slikarjev njegovega kroga, je, da je s Sejal- cem uresničil javno podobo, ki je zmogla nagovoriti gledalca k aktivni nacionalni interpelaciji. Z njim je vizualiziral mit kot kolektivno vred- noto, ki se je reaktualiziral s skoraj enako intenzivnostjo v petdesetih letih, ko je impresionizem kot diskvalificirana buržoazna umetnost dobil svoje mesto v ''proletarski'' državi prav zaradi vizualizacije na- cionalnega.31 Groharjev Sejalec stoji v vrsti tistih slik, ki aktivno na- govarjajo javnost, saj se je s sodobnim načinom izvedbe uspel odzvati na pričakovanja slovenske liberalne buržoazije po prelomu stoletij. Ta dvojnost, ki jo slika nosi v sebi, me je nekoč navedla, da sem jo označil kot zadnjo zgodovinsko sliko, na kar je Igor Zabel odgovoril, da je to prva moderna slika v slovenskem slikarstvu. Igor je imel vse- kakor prav. Vendar pa jo moramo videti tudi kot specifičen fenomen zgodovinskega konteksta.32 V kategoriji javne umetnosti pomeni uspešno moderno transpozicijo zgodovinske slike, ki je hkrati civi- lizacijski dosežek v občem smislu. Po stoletju kulturne hegemonije literature, ki je bila v slovenskih deželah dominantni nosilec politič- nih emancipacijskih teženj, se je likovna umetnost uveljavila kot njen enakovredni sotrudnik. Tu ne gre samo za nobilitacijo likovne umet- nosti, kar pomeni njeno statusno izenačenje z literaturo. Groharjev Sejalec je prva slika, ki je agitacijsko enako ali celo bolj učinkovita od literature. Zato oznanja nastop nove epohe – vizualni komunikaciji zavezanega 20. stoletja. Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 29 Opombe: 1 Tomaž Brejc, Realizem, impresionizem, postimpresionizem, Ljubljana, 2006, str. 174. 2 Slovenske Atene, Moderna galerija, Ljubljana, 1991, n. p. [razst. kat.]. 3 Podbevšek, ki je zbral večino podatkov o Groharjevem šolanju, pripoveduje o nekem potujočem slikarju, ki naj bi prepo- znal fantičev dar. Podrobnosti so nepomembne. Očitno je gostačevega sina usmerjal Jamnik, pri katerem je dobival tudi mohorske knjige in druge vire, iz katerih je črpal sanje o slikarskem poklicu. Podbevšku je prišel morda prav, da je lahko vpeljal v pripoved podobarje in s tem fantov vrojeni dar. Anton Podbevšek, Ivan Grohar: Tragedija slovenskega umetnika, Ljubljana, 1937, str. 82. 4 Podatek o šolanju pri Milanesiju navaja Grohar sam v svojih kratih biografijah, priloženih prošnjam za deželno podporo. Če- prav slikarja poznamo samo iz navedb v Groharjevi biografiji, nam v Zagrebu še ni uspelo otipati njegove prepoznavnosti. Glej faksimile v Podbevšek, 1937, str. 83–84. 5 Kaže, da je tudi ta hipoteza Groharjeva, ki jo je položil v usta Armiču. Vendar Armič že takoj na začetku posplošeno sklepa, da je bil Grohar rojen v Heblarjih, kar je netočno. Podbevšek povzema utemeljitve prošnje, ki jo je julija 1894 deželnemu odboru vročil z željo, da bi nadaljeval na akademiji. Utemeljitve zavrnitve ne navaja, po Armiču pa povzame, da naj bi Grohar izpite opravil z odliko. Josip Armič, Ivan Grohar, ZUZ, XI/1931, str. 49. Podbevšek, 1937, str. 87. 6 Podbevšek, op. 244. Slovenski impresionisti so retrospektivno včasih naštevali impresionistične sodobnike, ki naj bi jih spoznavali v devetde- setih letih, čeprav v njihovih delih tega ni mogoče potrditi. Tomaž Brejc, Slovenski impresionizem in evropsko slikarstvo, Ljubljana 1982, str. 66, op. 5. Alenka Klemenc, Steletovi pogovori z Matejem Sternenom in Antejem Gabrom, Acta Historiae Artium Slovenicae, V/2002, str, 189−202. 7 Podbevšek, str. 88, op. 245. 8 Damjan Prelovšek, Slovensko deželno gledališče v Ljubljani, Kronika: Časopis za krajevno zgodovino, 1978, XXVI/3, str. 159−166. 9 Simonu Ogrinu in Matiju Bradašku še iz prejšnjega obdobja sta se po letu 1899 pridružila tudi Grohar in Celestin Mís. Včlanjenih je sicer bilo tudi več podobarjev, kamnosekov in zvonar Samassa, torej ljudje, ki so imeli neposreden interes v zadevah cerkvene opreme. Tretje izvestje Društva za krščansko umetnost za 1899−1902, Ljubljana 1902, str. 14, 15, 26. 10 Oltarno sliko sv. Uršule so namreč odkrili šele pred slabim letom. Znana je tudi nekoliko zgodnejša slika v župni cerkvi v Gaberju pod Gorjanci. Andrej Smrekar, Pozabljena slika Ivana Groharja, Acta Historiae Artium Slovenicae, 15/2010, str. 77−86. 11 Ivan Grohar (1867−1911): Bodočnost mora biti lepša. Ur. Andrej Smrekar. Narodna galerija, Ljubljana, 1997 [razst. kat.]. 12 Josip Armič, ZUZ 1931, str. 45. Podbevšek, 1937, str. 85. Železne niti 8 Grohar in slovenska kultura 30 13 Berneker je Jakopiču z Dunaja pisal, da je slovenskim umetnikom Grohar v sramoto, ko se je v stiski zatekel k prosjačenju. Korespondenca Riharda Jakopiča, Moderna galerija, ur. dr. Jože Ilc. 14 Andrej Smrekar, Portretna umetnost Ivana Groharja, v: Moč pogledov, Loški muzej, Škofja Loka, 17. maj–30. september 2011, op. 18 [razst. kat.]. 15 Alenka Klemenc, Acta historiae Artium Slovenicae, 2002, str. 201. 16 Franz Servaes, Giovanni Segantini, Gerlach: Dunaj 1902. 17 Motiva te pomembne krajine do danes še nismo prepoznali. Viri ga postavljajo v okolico Brda in Rafolč, predlagana pa je bila tudi lokacija v okolici Škofje Loke. Slednja ni izključena, saj ne vemo, kaj je Grohar odnesel z Brda, pred odhodom na Dunaj v začetku julija pa se je ves junij lahko mudil kvečjemu v Loki. 18 Hugo Haberfeld, Die Zeit, 28. II. 1904. O tem razpravlja tudi Janez Pirnat, ki je že v fakturi Pomladi videl dokaz, da je krajina Groharju pomenila predvsem evi- denco človekovega dela. Janez Pirnat, Slovenska oblika impresionizma v delu Ivana Groharja, Problemi, 14, februar 1964, str. 182−183. 19 Ivan Prijatelj, Dunajska Secesija, dne 26. marca 1905, Slovenski narod, XXXVIII/70–78, 28. III.–3.IV.1905. 20 Jure Mikuž, O recepciji prvih nastopov slovenskih impresionistov, M’ARS, III/2,3, 1991 (izšlo 1992), str. 2–6. 21 Ivan Cankar, Naši umetniki, Slovenski narod, 22. 3. do 21. 4. 1910. 22 Andrej Smrekar, Macesen, Ljubljana 1996 [razst. kat.]. 23 Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Ljubljana 1983, str. 279. Brejc, Realizem, impresionizem, postimpresionizem, 2006, str. 242. 24 Smrekar, Ivan Grohar: Bodočnost mora biti lepša …, str. 18. 25 Alenka Klemenc, Acta historiae Artium Slovenicae, str. 1999. 26 Sarival Sosič, Avgust Berthold: Fotograf z začetka stoletja, Mestna galerija, Ljubljana 1997, str. 82−83, 87 [razst. kat.]. Fotografija sejalca na Nunskih njivah z Gradiščem nad Pungertom v ozadju je tudi zavedla pri interpretaciji Gabrove pri- povedi, saj smo jo povezovali s p. c. sv. Andreja v Gostečem, kjer so znane gotske freske. 27 Tomaž Brejc, Groharjev Sejalec, v: Slovenske Atene, Moderna galerija, Ljubljana, 1991, n. p. [razst. kat.]. 28 -tuvi-, Prva slovenska umetniška umetniška razstava v Trstu, v: Slovenec, XXXV/246, 24. 10. 1907, str. 1. 29 Citirano s komentarjem tudi v: Andrej Smrekar, Geneza mita, v: Rihard Jakopič: To sem jaz, umetnik …, Mestni muzej Ljubljana, 1993, str. 21. 30 Andrej Smrekar, Kamnitnik – ikona slovenskega Barbizona. V: Soklič, Boštjan (ur.), Ivan Grohar: Loška krajina v podo- bah zapisana: krajinska motivika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni, Škofja Loka: Loški muzej, 2008, str. 38–42 [razst. kat.]. 31 Iztok Durjava, Slovenski impresionizem v luči polemike 1948–1949 in pogled v zgodovino. V: Barbara Borčič (ur.), Mikuž, Jure (ur.). Potlačena umetnost: zbornik, Ljubljana 1999, str. 78–84. 32 Brejc, 2006, str. 186. Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 31 Miro Kačar Vrnitev Pred kratkim ste me prosili, naj se vrnem, vsaj za letos. Zato sem danes tu. V Heblarjih sedimo pod domačo hruško in se pogovarjamo. Pripovedoval vam bom o sebi, o svojem času, o stvareh, ki jih razu- mete drugače, morda sploh ne veste zanje. Celo stoletje in več je od takrat in v mnogih spominih sta ostala kvečjemu le še Sejalec in moja kitara. Kar zaigral in zapel vam bi spet tisto o hauptmanu Gašperju in lepi Urški ... Od selitve iz rojstnega farovža v Heblarje mi je ostala v spominu le dolga, strma pot in potok, ki je peneče se hitel v svet. Pozneje sem se velikokrat ustavil ob njem, se osvežil in v mislih potoval z njim v dalj- ne, neznane kraje. Verjel sem, da se tam dogajajo velike stvari, take, ki bi jih moral videti in spoznati. Že Sorica z belimi hišami, ki sem jo opazoval skozi drevje samotnih Heblarjev, se mi je zdela okno v svet. Ta samotni svet, kjer sva bila sama z našo kravico, ki sem jo pasel, me je že zgodaj naučil samostojnosti in odgovornosti. Za nerganje in tarnanje ni bilo prostora in tudi nikogar, ki bi me poslušal. Dolga pot v šolo in nazaj me je silila k opazovanju in razmišljanju. Narava je po- stala moja učiteljica in prijateljica. Zdela se mi je kot veličastna slika megličastih senc in barv, s katerimi se igrajo sončni žarki in spreminja- jo trde obrise realnosti v mehke oblike letnih časov. Ti vtisi zgodnjega otroštva so vedno hodili pred menoj in me vodili v skrivnostni svet Ivan Grohar pripoveduje Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 32 Ivan Grohar, Sv. Ciril in Metod, 1906/1907; olje/platno, 162,5 x 85 cm; Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 33 umetnosti. Že zelo zgodaj, pravzaprav že v otroških letih, sem se zatrd- no odločil postati slikar. Tisti pravi slikar, ki dela za gospodo, cesarja in vzvišene cerkvene namene. Ker so me doma namenili za kmečko delo, župnik in učitelj pa sta podvomila o mojih sposobnostih, so me začeli odvračati od takih misli. Seveda dobronamerno, saj niso ver- jeli, da bi pastirček iz Heblarjev kaj podobnega zmogel, tudi zaradi stroškov, ki nastanejo ob tem. Kako malo so verjeli vame, čutil sem njihovo nezaupanje in to me je bolelo. Kljub temu mi je župnik sveto- val nekaj slikarskih delavnic v bližini, kjer bi lahko pridobil osnovno podobarsko znanje. ''Bi nič ne škodilo, če se malo izobrazi, kar nekaj strganih slik in križev je treba popraviti,'' so menili domači. ''Pa ob ne- deljah ne bi po gostilnah denarja zapravljal,'' je dodal župnik. Ni se obneslo in začel sem služiti kruh kot hlapec pri davških kmetih. Kosil sem, drvaril, oral. Dela je bilo od jutra do večera, poleti in pozimi. Najlepša je bila koš- nja. Vriskali smo, peli in se šalili z dekleti, ki so nosile malico. Bil sem močan, dela vajen in povsod so me radi sprejeli. Tudi to, da sem jim kdaj pa kdaj prebral novico iz časopisa, je imelo svojo veljavo. Leta so tekla, postajal sem polnoleten. Začel sem dojemati, da je moja usoda v mojih rokah, da moram sam izbrati svoja pota. Prav- zaprav sem bil že dolgo odločen, čakal sem samo na trenutek. Prišel je in z rokami v praznih žepih sem odšel usodi naproti. Peš po tisti tolikokrat prehojeni poti. Drevesa so se klanjala v vetru in ptice so mi pele, ko sem odhajal iz samotnih Heblarjev. Potok je šumel glasneje kot kdaj koli prej. Podal sem mu roko, ga ponesel do žejnih ust, da si zapomnim njegovo svežino, ko bom hodil kdo ve kje. Po šestih mesecih dela v kranjski in zagrebški delavnici sem dobil vabilo iz ljubljanske vojašnice. Pa ravno zdaj, ko sem začel uresničeva- ti svoje življenjske načrte. Življenje vojaka mi je postajalo iz dneva v dan večje breme in ovira pri uresničevanju moje poti. Pred očmi sem imel pravljično opisano sončno Italijo, deželo slikarjev. O tem sem več- krat bral v Mohorjevih knjigah. Zdelo se mi je, da so jih polne mestne ulice, da za vsakim vogalom stoji slikarsko stojalo. Kakšna naivnost. V mislih, da bi tam zlahka uresničil svoje želje, da je to kraj, kamor izpod Heblarjev hiti moj potoček, sem nekega dne mirno odkorakal iz vojaš- nice obljubljeni deželi naproti. Si predstavljate, peš do Benetk. Najprej sem se ustavil v domači Sorici, kjer so me domači fantje in dekleta založili s hrano, nato pa proti Italiji. Ne bom opisoval poti, ker mi ne bi verjeli. Povem vam le, da so se ob prihodu v Benetke moje sa- Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 34 Ivan Grohar, Kmečka hiša, (1901); olje/platno, 54 x 80 cm; Muzej in galerije mesta Ljubljane. © Muzej in galerije mesta Ljubljane (foto: Tilen Vipotnik). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 35 nje razblinile. Nič od namišljenega raja, ne slikarjev ne zaslužka. Tujec v tuji deželi, sam brez vsega sem se po nekaj dneh javil na konzulatu kot begunec. Z vlakom so me poslali nazaj v ljubljansko kasarno in tam sem skupaj s kaznijo služil cela štiri leta in še nekaj čez. Vendar me tudi to ni strlo, tudi tokrat sem našel tisti svetli žarek, ki je napovedo- val, da se bo zgodilo. Vedno bolj sem začel verjeti v lepšo prihodnost in neomajna vera vanjo je postala moja sopotnica. Ostala mi je zvesta tudi v najtežjih trenutkih, ko so me spotikali, poniževali, žalili. Tisti svetli žarek je posvetil zadnje tri mesece služenja vojaškega roka. Dodelili so me strelskemu vodu v Gradec. Tudi slikarska šola je bila v mestu in brez predsodkov sem obiskal ravnatelja. Zadovoljen je bil z mojim risarskim znanjem, celo priporočilno pismo za denarno podporo mi je napisal. V njem kranjskemu deželnemu zboru sporoča, da bi bilo škoda zaradi denarne stiske pustiti moje slikarske sposobno- sti vnemar. Dobil sem deželno podporo, deset goldinarjev mesečno, in se jeseni 1892. leta vpisal v graško slikarsko šolo. Svet se mi je spremenil. Sonce je sijalo topleje, življenje je dobivalo pravi smisel. To ni bil rezultat mojih sanj, bil je rezultat moje trdne volje in prepričanja, da se bo zgodilo. Kajti sanje so samo sanje, iz- ginejo, ko se zbudiš. Že v izhodišče jih postaviš kot nekaj neuresnič- ljivega, nekaj, kar pride ali pač ne, kar tako, samoumevno, brez truda in volje. Ko tako brskam po svojih spominih, se mi zazdi, da so bila to moja najlepša leta, čeprav še zdaleč ne brezskrbna. Podpora, ki sem jo prejemal, nikakor ni zadoščala za vse potrebe šolnine, prehrane, sta- novanja, materialnih stroškov ... Takrat ni bilo dijaških ne študentskih domov, olajšav za prehrano, vlak je bilo edino prevozno sredstvo, šolnino smo plačevali. Trda mi je predla, ampak je šlo. Znanje sem za- jemal z veliko žlico in imel odlične uspehe. Večkrat sem kar peš prišel za krajši čas domov in z domačimi fantini ob večerih s kitaro prepeval po vasi. Zato so me domačini bolj poznali po vriskanju, petju in kitari kot po slikanju. Zbirali smo se tudi po hišah, kjer so dekleta ob večerih klekljala. Fantje so imeli opravka z velikim svedrom, sam pa sem kar na steno veže z ogljem iz krušne peči risal obraze deklet. Dobro mi je šlo od rok, le gospodarju ni bilo do mojih slikarskih veščin. Počasi, a vendarle je slikarstvo na vasi pridobivalo pomen. Še po- sebno slike z nabožnimi motivi, kar mi je šlo zelo dobro od rok. Za domače župnišče sem že v času študija napravil nekaj slik, pozneje mi je župnik dal celo prva naročila. Zadovoljen z mojim delom me je priporočil tudi drugim. Odprl sem atelje v Škofji Loki, dela je bilo ve- Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 36 Ivan Grohar: Pod Koprivnikom (tudi: Počitek), (1902); olje/platno, 90 x 149,5 cm; last: Muzej in galerije mesta Ljubljane, nahajališče: Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 37 liko, užival sem. Uspela mi je nova, čisto moja štimunga v slikarstvu. Svetost nabožnih motivov sem poudarjal s svetlobo, ki je postala in ostala moja spremljevalka do konca. Kakšen preobrat. V istem okolju, med istimi ljudmi postaneš cenjen in spoštovan. Nagovarjali so me z ''gospod akademični slikar''. Prvič sem si zavezal samoveznico, oblekel belo srajco in obleko, ki sem jo kupil v Gradcu. Končno so tudi doma priznali moj uspeh. Lepo. Imel sem nekaj dekliških modelov, do katerih sem gojil posebne simpatije. Ne vem, ali so bile resnične ali namišljene, vedno je ostalo le pri tem. Nikoli mi ni uspelo obrniti stvari sebi v prid ali pa nisem hotel. Kdo bi vedel po tolikih letih? Občasno me je pot zanesla nazaj v študijske kraje, kjer sem še vedno izpopolnjeval svoje znanje. Občudoval sem Segantinija, kako je nasli- kal svež gorski zrak in zorane njive sredi švicarskih Alp, občudoval nove dosežke evropskih slikarjev, posebno francoskih. Na njihovih slikah so se ljudje premikali, reke so tekle in oblaki potovali. Prvič v življenju sem podvomil o svojem slikarstvu. Vso mladost sem preži- vel sredi narave, zdaj pa slikam ljudi in portrete v temnih prostorih. Komaj da zaide borna svetloba skozi zastrta okna. ''Ven pojdi, ven, v naravo. Saj poznaš vsak košček domače zemlje, sam si vajen kmečke- ga dela, le kdo bi ga poznal bolje od tebe? Postavi stojalo med polja, gozdove in slikaj, slikaj!'' Še danes slišim ta notranji glas, ubogal sem ga in stopil na novo pot. Na pot slovenske krajine in kmeta. Postala je tako slovenska, da jo lahko vsakdo, z vzhoda in zahoda, s severa ali z juga, postavi kot prepoznavno v svoj kraj. Najprej je na mojih slikah posijalo sonce, zašumele so veje dreves, zrasle pomladne trave. Čez dve leti je kosec zamahnil s koso, grabljica si je obrisala potno čelo, sejalec pa še vedo hodi do roba njive in nazaj. V moji rojstni hiši v Sorici je prikazana kronologija slikarske poti, poglejte jo in se prepri- čajte. Prihodnjič vam napišem, kako sem obiskoval slovenska podjetja za donatorstvo pri obnovi okradene zbirke. Naj se vodilni prej zame- njajo, da ne bo komu nerodno ob dejstvu, da se je ponovila zgodovina izpred stotih let. V gostilni na Zalem Logu sva se srečala s slikarjem Jakopičem. Govo- ril mi je o nekakšni novi umetnosti, ki nastaja v Ljubljani. Slikal mi jo je tako prepričljivo, da sem sprejel ponudbo in se preselil v Ljubljano. Stanoval sem tu in tam, še vedno pa me je nase priklepala Škofja Loka. Vedno redkeje sem zahajal više tja gor proti domači Sorici. Do Želez- nikov še, saj so bili zlahka dosegljivi tudi peš. Tam sem naslikal nekaj Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 38 Ivan Grohar, Kamnitnik (tudi: Zasneženi Kamnitnik), 1905; olje/platno, 87,4 x 99,5 cm; Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 39 svojih najljubših del, v katerih se motivi kopljejo v sončni svetlobi, ki se še danes s težavo prebija v sotesko. Tako mrzel je ta kraj, nobenega znamenja, ki bi spominjalo name. Veliko ljudi na Škofjeloškem ima v posesti moje slike. Danes slišim, da so bili to moji meceni, nekakšni dobrotniki. Smešno, smešno. Kot bi trdili, da ste vi dobrotniki kme- tom, ker kupujete od njih mleko, da ste meceni gostincem, ker pijete njihovo vino. Dajte, povejte jim to, če si upate. Moje slike so lahko ku- pili, ker sem jim ponudil smešno nizko ceno, vse drugo so izmišljotine. Za časa življenja se o tem ni govorilo, nihče ni maral izdati, kako malo je bil pripravljen odšteti za sliko. V zlatu bi se kopal, če bi bilo res, kar govorijo. Tudi cerkve so za slike domačih avtorjev plačevale komaj polovično ceno, ki so jo zahtevali in tudi dobili tujci. To je resnica o naši umetnosti tistega časa. Slikarji nove smeri smo se zbirali v Ljubljani, ustanovili smo Slo- vensko umetniško društvo in leta 1900 že imeli prvo skupno razstavo. Uspela je. To nam je dalo krila, naša nova umetnost je rasla in se razvi- jala. Tudi meni je uspelo dokončno vstopiti vanjo. Devinski grad, Pod Koprivnikom, Grabljice, Ob reki so nerodni, a odločni koraki, ki so me popeljali v sam vrh tedanjega evropskega slikarstva. V takem vzdušju in velikem pričakovanju smo čez dve leti priprav- ljali drugo umetniško razstavo. Bilo je v času, ko se je do vrhunca razplamtel politični boj. Klerikalci s svojim Društvom za krščansko umetnost in liberalci s Slovenskim umetniškim društvom. Razstava je doživela polom, oblastna kritika nas je v javnosti ponižala, označila z rumenjakarji, jajčarji, kozolčarji. Preveč lepega in domačega je dihalo z naših platen, preveč za narod, ki se ni niti hotel niti znal veseliti. Vajene teme jih je slepila svetloba naših slik, gledali so v tla in butali ob steno, da bi jo podrli. Ni jim uspelo, še močnejši in uspešnejši smo se vrnili na evropsko prizorišče, doma pa se za nekaj časa umaknili. Ostal sem tudi brez cerkvenih naročil in razmišljal, kako in kam. Spo- min me je ponesel v Špeter Slovenov ob Nadiži, kamor sem nekoč s hlapci odhajal na košnjo. Kaj če poskusim? Poznajo me, morda bi še kaj prodal, saj cvenka ni od nikoder. Pa toliko smo stavili na to nesreč- no drugo ljubljansko razstavo. Kar sam sem si iz društvene blagajne izposodil določeno vsoto in odpotoval v prepričanju, da jo ob vrnitvi povrnem. Usoda je hotela drugače. Obsodili so me in zaprli. Tudi najboljši tovariši so me zapu- stili, se me izogibali. Ostal sem sam in prvič v življenju se mi je orosilo oko. Domači župan, ki ga je sodnik povprašal za mnenje, je zapisal, Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 40 Ivan Grohar, Mož z vozom (tudi: Koruza, Voznik), (1910); olje/platno, 93,5 x 131 cm; Moderna galerija, Ljubljana. © Moderna galerija, Ljubljana (foto: Dejan Habicht). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 41 da sicer nimam lastnega imetja, vse, kar sem dosegel, pa sem le po dobroti drugih. Kakšno ponižanje. Po dobroti drugih. Kje ste gospodje v lakastih čevljih, ki ste me za nekaj kron kupovali po gostilnah in raz- prodajah? Pokažite se in povejte resnico! Toda kako, saj mi še v oči ne upate pogledati, hočete, da odidem, dokončno. Zmotili ste se. Pobral se bom, silnejša in večja bo moja moč. Vi boste odšli v prah in pozabo, jaz bom ostal. Vzravnan, čeprav odlit v bron, bom še naprej kljuboval času. Da se boste lahko, tako kot letos, s političnimi igricami vedno znova in znova, kadar zmanjka vsebine, izživljali na moj račun. Stal bom in ostal z vero v lepšo prihodnost, ki mora priti tudi za vas. Pa kaj hočete še več? Saj je že tu, treba jo je videti, dojeti. Bi bil kdo priprav- ljen današnji čas zamenjati z mojim? Po odsluženi kazni so me dobri ljudje za nekaj mesecev vzeli k sebi na Brdo pri Lukovici. Ničesar niso pričakovali od mene, razen da se odpočijem po teh nesrečnih dogodkih. V deželo je prihajala pomlad, spraševal sem se, kako naprej. Naj se spet oprimem slikanja v cerkve- ne namene, pridobim ponovna naročila ali sledim novi umetnosti? Od te odločitve je bila odvisna moja nadaljnja usoda. Izbral sem drugo, postavil stojalo med pomladne njive in drevesa, ki so napenjala pop- ke v cvet. Sonce me je zagrelo, težke misli so zbežale pred lepoto pomladne narave. Čutil sem, kako prihaja vame nova moč, čutil, da zmorem premagati prazno platno, ki me je vedno porogljivo izzivalo. Čopič je poplesaval kot nikoli doslej, pustil sem mu vso svobodo. Na- stajal je moj prvi pravi umotvor, Pomlad. Tako smo včasih imenovali umetnino. Potem sem spet odšel. Italija, Dunaj. Preživljal sem se v glavnem s portretiranjem, tudi gledališke kulise sem barval. Za mizerno plačilo. Prave slike niso in niso šle v prodajo, čeprav sem imel nekaj manjših razstav. Slabo se mi je godilo, nisem tožil in obupaval, saj sem verjel, vedno bolj verjel v tisti trenutek, ki bo prišel, ki mora priti. Seznanil sem se s Cankarjem. Preberite njegovo črtico o najinem srečanju, raz- krila vam bo blišč in bedo slovenskih umetnikov. Vedel sem, da mo- ramo vztrajati, se boriti. Zato sem iskal možnosti za razstavo v veliki, pravi galeriji. Na Dunaju je imel tako galerijo g. Miethke. Ustregel je mojemu prigovarjanju, slike slovenskih umetnikov so se začele zbira- ti. Vse delo okrog priprav in postavitve je bilo na mojih ramenih. Ni bilo težko. Čutil sem, da za slovenske slikarje prihaja veliki trenutek. Ob prihodu pomladi 1904 je bila razstava odprta, predstavili smo se kot Umetniško društvo Sava. Še vedno pod vtisi domačega poloma Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 42 Ivan Grohar: Štemarski vrt (tudi: Vrt v Štemarjih), 1907; olje/platno, 55 x 44 cm; Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 43 smo z negotovostjo pričakovali otvoritev. Samo midva z Jakopičem sva verjela v uspeh, vedela sva, da razstavljamo dobre stvari. Redko so v moje življenje prihajali trenutki uspeha, tokrat so se mu vrata na stežaj odprla. Razstava je doživela nesluten uspeh. Evropski časopisi so pisali o novem slovenskem slikarstvu, mu izražali slavo in ga dvignili visoko nad evropsko mazaštvo. Da je to razstava svetlobe in sonca, sijaj slovenske dežele, ki ga ni dosegel nihče pred nami. In moja Pomlad je bila predstavljena kot daleč najboljša, moje ime se je pojavljalo prav na vrhu časopisnih stolpcev. Tudi prodal sem nekaj in se tako rešil iz trenutne stiske. Slovenska kritika je ob vsem tem sramežljivo molčala. Naš uspeh je spodbudil tudi slikarje drugih dežel, po evropskih mestih se je vsul plaz razstav. Povsod smo bili vabljeni. Moji slikarski tovariši so se radi izgovarjali zaradi dela in pomanjkanja časa. Da imajo družine in ne morejo vandrati naokrog. Da, prav ste slišali, moje delo naj bi bilo vandranje. Morda imajo celo prav, družice je treba upoštevati, poslušati. Kaj pa jaz, še vedno sam, brez imetja, kaj šele stanovanja, celo hiše. Zato mi je bilo nekako samoumevno, da potujem namesto njih, ki se ob večerih lepo grejejo v naročju svojih najdražjih. Ko bom prodal toliko slik, da si bom lahko privoščil tudi njihov način življenja, bom to tudi storil. Prav gotovo. Dunaj, London, Berlin, Zagreb, Beograd. Od Trsta do Sofije, od Krakova do Pariza sem spoznaval vsa evropska pomembna mesta. Kjer koli smo razstavljali savani, so o tem pisali časopisi na prvih straneh, moje ime je bilo prav na vrhu. Si predstavljate, pastirček Ivan s soriških Heblarjev v občini Železniki sredi Evrope? Vam kaj pomeni zmaga slovenske umetnosti v tujini? Ste dojeli njen zgodo- vinski pomen za našo, domačo, slovensko kulturo? Ne zapravite tega bisera, slovenska zemlja dolgo ne bo rodila umetnikov, da bi vam ga povrnili. Slikal sem po najrazličnejših gorenjskih krajih, za stalno bivališče pa sem si izbral Škofjo Loko. Tam so se zbirali tudi moji stari in novi tovariši, skupaj smo veseljačili, skupaj slikali, skupaj kovali načrte. Sem in tja sem se za krajši čas mudil doma v Sorici, Železnikih, Ljublja- ni, Benečiji. Vsak trenutek sem izkoristil za slikanje. Macesen, Snežni metež, Ajda so potovale po evropskih razstavah. Vsaka slika je spo- ročala kaj novega, kaj, kar sem na prejšnji spregledal. Pridružile so se jim Sejalec, Žanjica, Pravljica. Po tolikih neuspehih in razočaranjih sem začutil novo moč. Znova je posijalo sonce in na zelenih bregovih Sore, med bogatimi njivami in polji, sem postajal pravi slikar sloven- Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 44 Ivan Grohar, Črednik (tudi: Pastir), (1910); olje/platno, 73,5 x 85,5 cm; Moderna galerija, Ljubljana. © Moderna galerija, Ljubljana (foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec). Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 45 ske zemlje. Čutil sem, da pijem iz njenega studenca v polnih požirkih. Snopi, Krompir, Hribček in Mož z vozom so navduševale kritike in žele priznanja po razstavah. Toda vedno znova in znova so se neprodane vračale v moj atelje, vedno znova in znova sem verjel, da pride tudi moj dan. Dekletu v Zemunu sem obljubil, da se vzameva, ko pride tisti dan, ko pride ta sreča. Da bi si izboljšal gmotni položaj, sem se prijavil za učitelja risanja. Zavrnili so me, zaradi mojih starih grehov. Podvomil sem, da bo lepša prihodnost, v katero sem tako verjel, kdaj moja. In drugič v življenju se mi je orosilo oko, a nisem klonil. Dvigalo me je spoznanje, da sem to prihodnost daroval za ideale, ki so našo umetnost pripeljali tja, kamor sodi. Kaj pa če je bilo, ko sem odhajal iz Heblarjev v svet, to moje poslanstvo? Kaj bi storil, če bi mi takrat potoček razkril mojo pot, bi šel po njej? Zagotovo bi ponovno stopil nanjo in šel prebujat svoj speči narod. Ponovno bi se bojeval, da iz do- mačih tal zraste umetnost, ki jo bo občudoval ves svet in jo bo narod sprejel za svojo. Mi smo vse to storili, le narod, naš lastni narod tega ni razumel. Naša umetnost pa bo ostala, kljubovala duševnim in poli- tičnim viharjem, izzivom vsakega časa, z vami ali brez vas. O tem boste odločali sami, nihče ne odgovarja za vašo srečo in nesrečo. Vsak si jo kuje sam. Tudi jaz sem si jo. Ko razmišljate o mojem življenju, me po- milujete, kako tragična usoda me je spremljala. Mislite, da bi naslikal toliko sonca in svetlobe, če bi bilo to res? Kruta usoda, nad katero so se naslajali, je samo lupina mojega srca, v katerem je bil vedno in za vsakogar žarek sonca, ki sem ga vse življenje razpihoval v mogočno svetlobo. Tudi za vas, z željo, da ga ne pogasite. Neznosno pomanjkanje zaradi neprodanih slik je načenjalo moje nekdaj krepko telo. Postajal sem utrujen, tih, zamišljen. Soba v Šte- marjih je ostajala mrzla, nezakurjena. Premražen in lačen sem včasih zavil v pivnico, da se pogrejem. Prijazna točajka mi je sem in tja ponu- dila krožnik tople juhe. Vem, da je to naredila skrivaj, saj nisem imel s čim plačati. Kako drugače sem si predstavljal življenje še kot pastir in hlapec v Heblarjih. Takrat vsaj lačen nisem bil in ni me zeblo. In danes? Slikar vseh pomembnih evropskih galerij s kupom neprodanih slik obsojen na počasno umiranje. Kje ste zdaj vsi, ki se imate za moje dobrotnike? Kadar sem kaj prodal, je bila gostilniška miza polna, seveda, dokler je bilo kaj cvenka. In zdaj, ko me tlačita mraz in beda, zdaj pridite, polna soba slik vas čaka. Kupite, plačajte pošteno, da opravičite svoj sloves. Ne, nikomur nisem ničesar dolžan. Čutim, kako čakate na moj konec, Železne niti 8 Ivan Grohar pripoveduje 46 da boste ponovno za nekaj grošov pobrali, kar je ostalo. Nekomu pa sem vendarle dolžan opravičilo. Materi. Za skrbi in žalost, ki sem ji jih povzročal. Bila je edina, ki je jokala in molila zame. Njej, ki sem ji zarezal globoke gube v njen mili obraz. Ob mislih nanjo se mi je tretjič v življenju orosilo oko. Oče je odšel že zgodaj, v otroških letih, tudi ma- tere že dolgo ni več. Sestra je imela toliko dela doma, da je komaj kdaj utegnila pomisliti name. Je tudi bolje, da ni vedela za moje tegobe. Še danes imam pred očmi njen lepi obraz, ko sem jo portretiral. Bila je vesela, da mi je uspelo, čutil sem, da je ponosna name. Škoda, da so bili trenutki njene sreče tako redki. Dolgo sem verjel, da so vse le sanje. Jutri spet posije sonce. Saj moram še v Italijo, v kraje, na katere sem čakal vse življenje. Jakopič pravi, da so mi odobrili dokaj izdatno podporo. Naročil sem mu, naj nakupi vse potrebno. Platna so mi že zdavnaj pošla, tube z barvami so prazne. Dnevi postajajo vedno mračnejši, čeprav je zunaj dan. Skozi priprto okno prihaja znani vonj, ki napoveduje skorajšnjo po- mlad. Lakote in mraza ne čutim več. Pred očmi se pojavljajo znane, prijetne meglice, ki sem jih tako rad slikal. Vse je zavito v vijolične sence, sonce se spreminja v velikansko rumeno kroglo. Še zadnjič zberem svoje moči in sežem po čopiču. Roka omahuje, a me uboga. Nenadoma se pojavi tista močna svetloba, ki sem jo ustvarjal vse živ- ljenje. V njej zagledam sebe, kako slikam ČREDNIKA. Potem izgine daleč za domače planine. Počaka me, da jo dohitim, in skupaj odide- va po prašni Martinovi cesti v mojo tako pričakovano lepšo in tiho prihodnost. Nič zvonov, nič pesmi, pa vendar jo slišim. Kukavico, ki je priletela iz domačih Heblarjev oznanjat, da tudi v moje hribe pri- haja pomlad. Slišim šumenje potočka, ki me je tolikokrat odžejal. Še vedno neutrudno hiti naprej, samo naprej, in čaka, da spet koga zvabi v svet. Tja, kjer se dogajajo čudne, a mamljive stvari. Še zadnjič mi lahen vetrič poboža izsušeni obraz, se sprehodi po strunah moje kitare, prinaša vonj po dimu iz domače peči. Kot takrat, ko so mati zakurili krušno peč in pekli kruh. Črnega, posutega z diamanti in zlatimi zrni ljubezni. Potem me objame domača slovenska zemlja in po dolgih letih spet mirno in brez skrbi, kaj bo jutri, zaspim v njenem toplem naročju. Železne niti 8 Pismo Ivanu Groharju 47 Miro Kačar Pismo Ivanu Groharju Dragi Ivan! Dolgo se že nisva videla, pišeš bolj poredko. Tudi sam se le kdaj pa kdaj lotim tega. Sto let mineva, odkar si odšel, saj se spomniš ...? Odnesli so te po tisti prašni ljubljanski Martinovi cesti v turobnem aprilskem popoldnevu ... Danes stojiš tam ob cesti pod soriško cerkvijo, visok, postaven, vzravnan, kot si v resnici bil. V dežju, snegu in vetru odlit v bron klju- buješ času. Z rahlo priprtimi očmi zreš v daljavo, v našo prihodnost, v tisto lepšo, v katero si tako neizmerno verjel. Nikogar ne obtožuješ. Veš, da si prehojeno pot izbral sam, veš, da si si breme, ki si ga nosil, naložil sam. Spotikali smo te, zaničevali in se obračali stran, ko si nas najbolj potreboval. Nisi klonil. Vedno znova si vstal, še večji, še moč- nejši, s še večjo vero v boljšo bodočnost. Uspel si. Iz bolečin svoje duše in zmešnjav sveta si ustvaril svetlobo, jo vtkal v svoje slike, na katerih si pustil samo tisto najlepše, najsve- tlejše, najboljše, kar je ponujal motiv. Gledam tvojo POMLAD, zazdi se mi, da slišim pesem škorcev med drevjem, popki cvetoče veje v ospre- dju zadišijo kot mlada dekleta v pomladnem brstenju. Veje MACESNA se zganejo v vetru, GRABLJICE brišejo potno čelo, slišim glas osle, ki drgne po skrhani kosi. SEJALEC hiti na konec njive, se obrne in vrača. Počakam ga, srečava se z očmi. Postoji za hip, samo toliko, da mu naročim pozdrave zate. Ti jih je prinesel? In ČREDNIK, ta tvoja poslednja, popolna umetnina. Železne niti 8 Pismo Ivanu Groharju 48 Ivan Grohar, Macesen, 1904; olje/platno, 110 x 98 cm; Narodna galerija, Ljubljana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Železne niti 8 Pismo Ivanu Groharju 49 Pred njo bi moral vsakdo upogniti hrbet in koleno, jo postaviti na oltar slovenske umetnosti poleg Prešerna in Cankarja. Praznina okrog bistva slike priča, da si tudi nas umestil vanjo. Samo katero vlogo si nam namenil? Si morda mislil, da smo po toliko letih sposobni pre- vzeti vlogo črednika? Ne, Ivan, tokrat si se motil. Tam za njegovim hrbtom se drenjamo, v tisti rjavo sivi lisi, neprepoznavni, da nas ne bi bilo sram, ko bi se prepoznali danes v enem, jutri v drugem pa tretjem tropu, ko brezglavo bezljamo za svojimi liderji, eni in drugi, vsi, pa ne vemo kam. Umetnost. Umetnik. Kaj je pravzaprav to? So šole za slikarje, kipar- je, šole za glasbenike, fotografe, inženirje, delavce vseh smeri, so šole za vse. Le šol za umetnike ni. Umetnik postaneš ali ne. Pravijo, da je to Božji dar. Če je to res tako, potem je umetnost nekaj posvečenega, lepega, vzvišenega, čistega ... Tak je pač Božji dar. Pravijo, da je umet- nost gibalo družbe. Zato mora biti tudi svetla, spodbudna, razumljiva, saj je namenjena nam ljudem, tudi preprostim. Umetnost ne potrebuje razlage. Dotakne se te s tisto skrivnostno čarovnijo, da jo še enkrat pogledaš, še enkrat prebereš, poslušaš, zapoješ ... Državne proslave bi morale pokati po šivih od vznesenosti, veselja, optimizma, lepote petja in glasbe. Pa so res take? Ustvarili smo si čas, ko ne vidimo zelenih trav pomladi, ne vidimo vijoličastih poletnih senc, ne rdečih nageljnov na oknih, ne slišimo ptice na slemenu hiše. Ko je greh naslikati lepo sliko, napisati lepo pesem, ko je greh reči nekomu ''Rad te imam''. Naše sence so črne, trave postajajo sive, piše- mo krvave, raztrgane pesmi. In kar je najhuje, začeli smo verjeti, da je res vse črno, vse raztrgano in sivo. Zgodovina nas uči, da je to začetek nekega konca. Zato, dragi Ivan, zadnji čas je, da se vrneš. Vsaj za letos. Prinesi nam delček svoje svetlobe, ki si je imel toliko, da še danes sije povsod, kjer si pustil svoje sledi. Prinesi nam delček svoje neomajne vere v lepšo prihodnost. Izgubili smo jo. Vrni se, da se ti opravičimo, poplačamo svoj dolg. Lačen si hodil med nami, pa smo se obračali stran. Še za tvoj grob nismo zbrali, zravnali so ti ga z zemljo. Danes je vendarle lepo urejen. Pridi, boš videl, da se trudimo. Na razstavi v Narodni galeriji so te postavili na najbolj častno mesto. ''Poglejte, Groharja, poglejte Pomlad,'' smo vzklikali ob vstopu v ta sveti prostor. Železne niti 8 Pismo Ivanu Groharju 50 Ivan Grohar, Grabljice (tudi: Ob košnji), (1902); olje/platno, 133,5 x 107,5 cm; Muzej in galerije mesta Ljubljane. © Muzej in galerije mesta Ljubljane (foto: Marko Zaplatil). Železne niti 8 Pismo Ivanu Groharju 51 Tvoja Pomlad sredi glavne stene je zasenčila vse. Stopi do Škofje Loke, tam si postajal pravi umetnik. Imaš svojo šolo, galerijo, celo na- selje in doprsni kip so ti postavili. Loški slikarji vsako leto podeljujejo tvojo nagrado, v grajskih prostorih vise tvoje slike. Tudi v Železnikih si pustil nekaj prijetnih spominov. Naslikal si jez, rojstno hišo Jerneja Demšarja, pa vaško cesto. Toliko sonca je v teh slikah, da bi razsijalo vse mesto. Ne vem, kje si ga vzel, saj se le s težavo kdaj pa kdaj prebije čez vrhove v sotesko. Pa spominsko obeležje so ti želeli postaviti, vendar prezgodaj. Pre- več teme je še v naših glavah. Vem, da bo prišel čas, vedno si se pobral, še močnejši, še večji. Želimo, da se tvoje ime ponese skozi Železnike in Selško dolino na vzhod, po Baški grapi na jug do morja in čez Soriško planino na sever. London, München, Gradec, Dunaj, Ljubljana, Beograd, Zagreb ... Pov- sod si bil doma, čeprav si imel v Sorici, v Heblarjih, toplo gnezdece z ljubečo mamo. Usoda ti je namenila pomembnejšo nalogo in odlično si jo opravil. Ampak malo, čisto malo pa si vendar samo naš, soriški. Samo mi vemo za tvoje otroške in fantovske vragolije, vemo, da si se spogle- doval z dekleti in jih z ogljem iz peči risal po stenah vež, kjer si s fanti vasoval. Lepo si pel in igral kitaro. O tem so pripovedovali ljudje, ki so te poznali. Zato se ne mudi predolgo. Preobuj se v tiste svoje ponošene ''grifarce,'' v katerih si prevandral pol Slovenije. Veš, pot iz Železnikov do nas je čudna, luknjasta, blatna, pravi muzejski primer. Slišali te bomo, ko boš prišel. Saj ne boš zdržal, da ne bi zavriskal ob pogledu na svojo vasico. Smejalo se ti bo, ko boš šel mimo veličastnega spomenika in cerkvi- ce, v kateri si se prvič seznanil z umetninami. Rojstno hišo boš težko našel, tako je drugačna, svetla. Poglej nad vrata, tam piše, da si se tu rodil. Naj te ne moti razposajenost otrok, ko boš vstopil. Veš, vsak dan prihajajo k tebi in ponesejo tvoje ime na svoje domove. Zraven stoji obnovljen dom. Ko si bil zadnjič v Sorici, ga še ni bilo. V njem je gostišče s tvojim macesnom in lepo dvorano smo ti namenili. Skupaj bova šla po tvoji poti v domače Heblarje. Ob potoku, kjer si se nekoč osvežil in odžejal. Danes tega ne bova mogla. Voda je kalna in umazana. V neprestanem hitenju in hlastanju za ne vem čim smo pač pozabili, da je tudi za naravo treba skrbeti. Ko bova prišla iz gozda, v tvoj posvečeni kraj, kjer tišina šepeta, boš začutil skrbno roko, ki še pokosi, skrbno roko, ki jeseni pobere Železne niti 8 Pismo Ivanu Groharju 52 darove narave, skrbno roko, ki postreže popotniku in skrbi za tvojo domačijo. Sedla bova pod hruško in govorila o prihodnosti, o lepšem jutri, v katerega si vedno verjel. Povabil te bom v sokolski dom. To je v Loki na Mestnem trgu, tam, kjer si s tovariši pel in vriskal do zgod- njih jutranjih ur. Prosvetno društvo Ivan Grohar ob tvoji obletnici pri- pravlja program, med katerim bomo podarili nekaj slik slovenskim družinam, ki se ne kopljejo v izobilju. Pa v Sorico pridi, 11. junija ob 17. uri bomo imeli pri tvojem spomeniku proslavo, na katero so povabljeni vsi Slovenci in Slovenke. Vabimo tudi vse tvoje prijatelje umetnike, tudi tiste preko meja. Sicer pa bo vse leto posvečeno tebi. Po Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, Dolenjskem in No- tranjskem bomo risali, slikali, peli, igrali. Tvoje ime bo doseglo še tako oddaljene in skrite kraje. Morda bo kje ostalo nekaj tvojega sonca, ki bo pregnalo temo in nam povrnilo vero v boljši jutri. In kaj za vraga lahko storimo mi? Ivan, povej nam! Lep pozdrav iz Sorice in oglasi se kaj! Miro Kačar Odgovor : Vasica nosi v sebi LEPOTO, SVETLOBO jutra in TIŠINO noči. Vasica nosi v sebi LJUBEZEN, PESEM, VESELJE otroških oči. Vasica nosi v sebi ZVESTOBO do hiše domače in rodne prsti. Pridi, popotnik, postoj in povej ob letu obsorej: JE TO RES? Železne niti 8 Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu 53 Dr. Vida Košmelj Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu Letos mineva sto let od Groharjeve smrti. V spo- min na velikega slikarja je leto 2011 imenovano Groharjevo leto. Velja običajno pravilo, da se po- membnih ljudi spominjamo ob obletnici rojstva. Izjema za praznovanje je samo smrtni dan pesnika Franceta Prešerna, česar je krivo zgodovinsko do- gajanje. V prvi Jugoslaviji sta bila največja državna praznika Vidov dan, po gregorijanskem koledarju 28. junij (Srbi so tedaj praznovali svoj najhujši po- raz v zgodovini s Turki na Kosovem polju 15. junija leta 1389.) in ''ujedinjenje'' – združitev treh narodov Jugoslavije 1. decembra 1918. Italijani so leta 1941 okupirali velik del Slovenije skupaj z Ljubljano. Pr- votno so delali s Slovenci v rokavicah. Povsod, po časopisih, v šoli in na radiu, pa so razglašali, da nam neukim Slovencem prinašajo dvatisočletno rimsko kulturo. Povzdigovali so samo svoje velike pesnike. 1. decembra 1941 so doživeli Italijani v Ljubljani prvo veliko tiho manifestacijo s proslavo ''ujedinje- nja''. Do 19. ure se je sprehajala na promenadi (na današnji Cankarjevi cesti, okoli pošte in ob tedaj še nedokončani stavbi današnje Name, ki jo je do vojne gradilo češko podjetje Bata iz Zlina, je visela jugos- lovanska zastava) nepregledna množica ljudi. Itali- jani so nekaj sprehajalcev ujeli, zaprli in obsodili na večletno ječo. V letu 1942 se je približevala obletni- ca Prešernove smrti. Ob desetih dopoldne so dijaki vseh srednjih ljubljanskih šol vstali med poukom, ki so ga vodili slovenski ali italijanski profesorji, in se v tišini poklonili našemu največjemu pesniku Pre- šernu, ki ga Italijani niso poznali. Zvečer ob sedmih se je ponovila manjša tiha demonstracija kot 1. de- cembra. Italijani so bili nanjo že delno pripravljeni s poostrenimi sankcijami. Proslave ''ujedinjenja'' ni bilo nikoli več, pač pa je ostalo proslavljanje datuma Prešernove smrti, danes celo kot državni praznik. Ob stoletnici smrti znamenitega impresionista Soričana Ivana Groharja (15. junija 1867–19. aprila Železne niti 8 Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu 54 1911) sta poleg obilice člankov v različnih revijah izšla tudi dva v Snovanjih Gorenjskega glasa, št. 31/ 2011, izpod peres Mihe Nagliča oziroma Igorja Kav- čiča. V domači hiši sem še kot otrok večkrat slišala pripovedovanja o Groharju, katerega slike so me vedno privlačile. V mlajših letih sem prebrala veli- ko del, ki so pred zadnjo svetovno vojno in po njej opisovala slikarjevo življenje in njegova dela. Prav tako sem večkrat obiskala zame najlepšo slovensko vasico Sorico. Vedno sem primerjala pokrajino s stojiščem, od koder naj bi ogledoval in slikal Grohar posamezen soriški motiv. V času Groharjevega rojstva je služboval v Sori- ci mlad župnik Železnikar France Boncelj (1846– 1910), Boncljev gospod, ki je slikarja krstil. Kasneje je služboval v Dražgošah. Pokoj je užival doma v Železnikih, kjer je tudi pokopan. Do smrti se je zani- mal za krščenca in ga je po pripovedovanju vseskozi bodril in večkrat podpiral. Leta 1960 je izšla v Državni založbi Slovenije v zbirki Slovenski likovni umetniki krajša monografi- ja Ivana Groharja z barvnimi slikami, bogato biblio- grafijo, naslovi slik in njihovimi tedanjimi lastniki, urednik je bil Zoran Kržišnik. Med bibliografijo omenja Kržišnik tudi članek o Groharju avtorja V. K. iz leta 1957, objavljen v Naših razgledih št. 8. Tedaj je bilo še znano lastništvo za nekatere slike, katerih imetniki so bili Železnikarji. Največ Grohar- jevih slik je posedoval dr. Jernej Demšar, dermatove- nerolog iz Ljubljane. Poleg ljubljanskega stanovanja je bil pred vojno tudi lastnik Ajmanovega gradu pri Sv. Duhu. Grad je med vojno delno pogorel. Slike, ki jih je imel v Ljubljani, so ostale, druge, če so visele v gradu, pa so bile verjetno uničene. V različnih opisih slike Jez v Železnikih piše, da jo je Grohar naredil po želji dr. Demšarja, ki je bil sicer res njen prvi last- nik. V Železnikih pa je veljalo, da je sliko naredil po naročilu soseda domačina dr. Antona Dermote, ad- vokata v Gorici. (Ta je leta 1914 zaradi tuberkuloze umrl in je bil pokopan na goriškem pokopališču, na katerem so po vojni zgradili Novo Gorico.) Slika je kasneje zamenjala več lastnikov. Nekaj slik je menda imela ga. Malči Jegličeva, ki so neznano kdaj in kako izginile. Šele kasneje sem ugotovila, da sta nekaj slik podedovala tudi ostala dva Globočnika. Oče mi je povedal, da imajo v gostilni Pr Thaler dve sliki. Dva- krat sem posredno prosila za ogled, vendar prošnja ni bila uslišana. Šele nedavno sem slišala opis obeh slik od zadnje še živeče, edine Thalerjeve potomke. Sliki sta bili oljnati, manjšega formata. Na eni je bil narisan travnik s kravami, na drugi pa kopišče z mo- tivom kapelice sv. Cirila in Metoda. Ta je nekoč stala ob cesti na čistini kot prvi zidani objekt v Spodnji Sorici. Od nje je bil najlepši pogled na celotno vas. V monografiji dr. Fr. Steleta sta opisani še dve oljnati sliki, naslikani na lepenko oziroma platno, v lastni- štvu Narodne galerije in zasebnika. Moji najljubši oziroma za mene najlepši Grohar- jevi sliki sta Loka v snegu in Jaslice. Prva je pred leti nekaj časa visela na nekem beograjskem minis- trstvu. Po slovenski odcepitvi od Jugoslavije so jo z vlakom poslali v Ljubljano. Med vožnjo je čudežno izginila. Ne ve se, ali so sliko našli in kdo je njen last- nik. Jaslice, s čudovito igro svetlobe, so bile nekdaj lastnina soriškega župnišča. Zadnji predvojni žup- nik je sliko prodal ljubljanski škofiji, kjer verjetno visi še danes. Še kot otrok sem bila s sorodniki večkrat v Sorici. Vedno sem se najprej ustavila v gostilni Pri Pintarju, da bi pozdravila gostilničarko, rojeno Železnikarico, odlično gospodinjo in kuharico. Poleti je bila hiša polna tako imenovanih letoviščarjev, ki so prihajali večinoma iz Beograda. Gostilna je tedaj slovela po gostoljubnosti, dobri hrani in čudovitem gorskem zraku, ki je menda zdravil tuberkulozne bolnike. V veži blizu vhoda je visela podolgovata oljnata živo- barvna Groharjeva slika z večjim napisom: Pozdrav iz Sorice. Prikazovala je dekle z iztegnjeno levo (?) roko, v kateri drži naslikano vas Sorico. V hiši je bil tudi poštni urad, kjer so prodajali barvne razgled- nice, narejene po tej sliki. Vedno sem občudovala zame tedaj zelo lepo živobarvno sliko v veži in pro- sila spremljevalce – običajno je bil to oče, da so mi kupili vsaj eno razglednico. V letih 1904–1906 so zgradili železniški predor iz Bohinja v Baško grapo. Polovico predora so gradili Železne niti 8 Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu 55 Železne niti 8 Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu 56 iz Bohinja, zahodni del pa iz Podbrda. Cel predor je zgrajen iz izklesanega trdega sivega kamenja, ki še danes služi nekdanjemu namenu. Kamen za graparski del predora so vozili po Selški dolini iz oddaljenega loškega kamnoloma Kamnitnika. V Selški dolini so delovali tedaj trije kamnolomi: nad apnenicami v Soteski, dva v Železnikih, Pod drčo in za Bebarjevo hišo v Ovčji vasi. Kamen iz teh kamno- lomov je bil menda premehak, nesoliden, kamen iz Kamnitnika pa izredno kvaliteten, trd. Vsakodnev- no so vozili vozovi parizarji kamen s parom težkih konj skozi Selško dolino. Delo konj z vozniki je bilo težko, toda dobro plačano. Po očetovem pripovedo- vanju so imeli v rojstni hiši dva para konj. Nekoč je spremljal voz iz Loke stari oče. V Soteski so na cesti dotekli slikarja Groharja, ki je pešačil. Povabili so ga na voz in ga pripeljali domov v Železnike. Grohar je tedaj stanoval in slikal z drugimi impresionisti v Šte- marjih pri Loki. Izkazalo se je, da je večkrat potoval peš v Sorico k sestri (denarja za prevoz ni imel), da ga je oprala in nasitila. V Železnikih je ostal prvič tri dni, da se je oprana obleka posušila. Bil je zelo slabo oblečen. Jedel je izredno počasi, da prisotni ne bi opazili, kako je lačen. Oba voznika sta bila opozorje- na, naj ob srečanju Groharja vedno povabita na voz. Pri potovanju v Sorico sta ga najprej peljala v Želez- nike, kjer je ostal dva do tri dni. Nato sta ga peljala do Podrošta, od koder je dalje pešačil do sestre v He- blarjih. Pri vračanju iz Sorice sta ga od Podrošta naj- prej na praznem vozu pripeljala direktno ''domov'' v Loko. Pri nekem takšnem obisku v Železnikih je naslednji dan izginil. Povsod so ga iskali. Končno so ga našli v leseni šupi, ki je bila prislonjena na zidano gospodarsko poslopje. Šupa je služila za vsakodnev- no porabo drv. Tam je slikar cepil drva. Na tak način se je hotel oddolžiti za gostoljubje. Bil je zelo po- nosen in se je z odporom prilagajal novemu okolju. Kadar so ga kasneje zopet pripeljali v hišo, so takoj poskrili orodje – sekire in žage v šupi. Upiral se je tudi sprejemu nekaterih novih delov obleke, ki ga je čakala in jo je zelo potreboval. (To šupo je v celoti odnesla povodenj leta 2007.) Leto ali dve pred očetovo smrtjo (umrl je leta 1962) me je oče peljal v Sorico k gostilničarju Jan- ku Pintarju, za katerega se je vedelo, da ima nekaj Groharjevih slik. Pintar mi je pokazal dva zvitka Železne niti 8 Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu 57 Železne niti 8 Še o Groharju, Soričanu, slikarju impresionistu 58 manjših oljnatih slik na platno, razpokanih in nujno potrebnih restavracije. Na sliki, ki me je očarala, je bil odličen potret glave münchenskega Žida skoraj v naravni velikosti. Druge slike se ne spominjam več. Prosila sem Pintarja, da bi mi sliki prodal, kar je od- klonil. Predlagala sem mu, naj poišče restavratorja ali vsaj odvije zvitka in sliki raztegnjeni uokviri. Razpokani sliki je ponovno zvil in odnesel. Kaj se je nato zgodilo s slikama, tudi oče ni vedel. Grohar je nekoč pri nas doma sam potarnal, kako drag je slikarski material, zlasti barve. Ker je kupo- val najcenejše, so bile že nekdaj njegove slike po- trebne popravil. Cenejše platno je nabavljal nekje v Selški dolini, kjer so predli lan. Oče mi je nekoč pokazal, kje sta doma viseli dve manjši oljnati Groharjevi sliki: prva v veži, druga v hiši. Spominjal se je samo, da je bilo na slikah veliko zelenila. Sliki sta izginili po letu 1917. V letu 1914/15 so umrli trije člani družine: sestra in starša. Najmlaj- šo, sedemletno sestrico so vzeli sorodniki. Nekaj časa sta gospodarili služkinji in oskrbnik jerob. Od leta 1917 dalje je bila hiša zaklenjena. Trije sinovi so bili na frontah: oficir jurist Franc v Karpatih, me- dicinec Tone v Galiciji in moj oče Polde na drugem najvišjem ledeniku v Alpah, na Ortlerju. Tedaj je iz- ginilo iz hiše veliko vrednih predmetov. V petdesetih letih preteklega stoletja sem se slučajno seznanila z mlajšim soriškim župnikom Francem Gačnikom. Po nekakšni kazni je bil poslan v Sorico, kjer po vojni ni bilo duhovnika. – Nemci so že junija 1941 selili intelektualce, zlasti učitelje in duhovnike v Srbijo. Ni znano, kakšna je bila tedanja usoda soriškega župnika. Starejši davški se je pravočasno umaknil v Ljubljano in med vojno dalje v Ameriko, mlajši župnik s Sv. Lenarta se je skril in kasneje priklju- čil partizanom; staremu zalološkemu Hrubarju so Nemci dovolili, da se je preselil v Italijo. Vrnil se je v rojstno vas na Dolenjsko, železnikarskega Valentina Bertonclja pa so izselili v Srbijo. Izpraznjeno soriško župnišče so zasedli nemški žandarji. Gačnik je bil samotar, široko razgledan in zbira- lec ljudske umetnosti v podgorskih vaseh. Nekaj zbranih predmetov je ostalo kot osnova za bodoči soriški muzej. Znanci, njegovi nekdanji kolegi so pripovedovali, da je bil prvotno pred študijem teo- logije vpisan na slikarski akademiji. Brez pomoči je sam popravljal razbitine župnišča, kot so ga zapusti- li bežeči nemški žandarji. Po zasilni ureditvi praznih sob je začel urejevati notranjost cerkve, ki je bila prav tako v klavrnem stanju, na več mestih prestre- ljena, z razbitimi okenskimi stekli in lestenci. Glavni oltar je bil prav tako v slabem stanju, razbit s sledovi strelov. Ko je prislonil dolgo lestev do vrha oltarja, je za njim odkril veliko pritrjenih lanenih in papir- natih zvitkov. Pri odvitju so se prikazali sami moški portreti tipičnih Soričanov. (Potomci naseljenih Tirolcev so živeli stoletja v podgorski enklavi in se niso mešali z okoliškimi Slovenci.) Glava tipičnega Soričana je ožja, podolgovata, z močno izraženima ličnicama, prišiljeno ruso brado, redko poraščena in s slabimi lasmi. Še v času moje mladosti je večina Soričanov nosila brke, nekateri pa tudi brado. Pred začudenim Gačnikom se je prikazala cela pa- leta Groharjevih mladostnih portretov. Slike so bile brez ozadja, na platnu narisane samo s potezo nao- ljenega čopiča, delno razpokane. Slike na papirju so bile še slabše, narejene s kredo ali gvašem. Župnik je zaman raziskoval med starejšimi domačini, kdaj je Grohar v mladih letih vse to naslikal, kdo je slike zvil in jih shranil na tako neobičajno varno mesto. Nihče ni izvedel, kakšna je bila nadaljnja usoda teh zvitkov. Ko je bil Gačnik končno prestavljen na bolj- šo faro v Stranje pri Kamniku, kjer je tudi umrl, je po želji škofa Vovka vse vezi s Sorico in znanci prekinil. So portreti ostali v Sorici ali jih je odnesel s seboj? Foto: arhiv dr. Vide Košmelj Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 59 Primož Pegam Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja Franc Golija, po izobrazbi diplomira- ni gozdni inženir, je uspešen podjetnik z izjemnim občutkom za povezovanje naravne in kulturne dediščine s podjet- ništvom. Posebej v zadnjem obdobju je z ljubeznijo obnovil rojstno hišo v Heblar- jih, v kateri je živel slikar Ivan Grohar. Veliko energije in sredstev je vložil v turi- stični razvoj Sorice in Soriške planine. V odločilnih trenutkih za osamosvoji- tev Slovenije in prehoda v demokracijo pa je postal tudi politik, saj je bil poslanec v prvi demokratično izvoljeni skupščini Republike Slovenije. Po političnem profi- lu je liberalec. Franc Golija ima izredne zasluge za osamosvojitev Slovenije. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 60 Ko sem pred leti prvič prišel v Heblarje, sem imel občutek, da sem stopil v neki pravljični svet. Verjetno življenje tam gori ni tako idilič- no? Kako se spominjate svojih prvih korakov? Včasih razmišljam o preteklosti v svojem rojstnem kraju v Heblarjih, o vseh prijetnih pa tudi manj pri- jetnih doživetjih, predvsem pa o tistih, ki so se naj- bolj vtisnili v spomin. Teh je toliko, da se jih sploh ne da opisati na nekaj straneh. Zmeraj, ko o tem razmišljam, si poskušam priklicati v spomin najbolj oddaljen dogodek iz svojega otroštva. Ko sem bil star dve ali tri leta, sem se v poznem jutranjem času ob jutranjem soncu zbudil v temačni izbi, kjer so sončni žarki sevali skozi opaž, in stekel po stopnicah navzdol. Bilo je sredi junija, oče je kosil travo na vrtu, mama in moje sestre so trosile travo in na sončen poletni dan po maminem naroči- lu zbirale kumino. V zraku je bilo čutiti blagodejne dišave rožic in dišeče trave. Do tu sega moj spomin. Od tu naprej se je življenje vpisovalo v moj spomin. Živeli ste v hiši, ki jo je zgradil oče slikarja Ivana Groharja. Živeli smo v majhni hiši. Zemlja in njive so bile v strmi- ni. Vse je bilo treba obdelati ročno. Mama mi je podarila pet sester in pet bratov, skupaj nas je bilo enajst. Sestre so še vse žive, bratje pa so vsi že umrli. Kljub trdemu delu smo živeli v zadovoljstvu in ob zimskih večerih je oče mnogokrat zapel domačo slovensko pesem. Ste generacija, ki je doživela strahote druge svetovne vojne. Dobro se spominjam pomladi leta 1942, ko sva z očetom na malo oddaljeno sedlo šla gledat, kako so gorele Dražgoše. Heblarji v jeseni. Heblarji, obilna letina sadja. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 61 Ker smo bili na samotnem kraju, več kot eno uro oddaljeni od vasi, so med vojno ponoči prihajali partizani. Mama jih je nahranila, zmeraj so se držali kmečke peči, da so si posušili obleke, in v zgodnjih jutranjih urah odšli. Podnevi pa so prihajale nem- ške patrulje iz vasi Sorica. Starši so se zmeraj bali, da bo prišlo do incidenta, pa na srečo ni. Najstarejši brat Janko je delal na dravskih elektrarnah in bi leta 1941 moral v nemško vojsko, pa ni hotel. Drugega brata so starega 17 let konec leta 1943 Nemci odpe- ljali v nemško vojsko. Ni se vrnil, zbolel je za pljuč- nico in je pokopan na rusko-poljski meji. Enega od starejših bratov je pičila kača in je umrl, eden je štiri- leten umrl za davico in še danes vidim tragično do- življanje moje mame, ki je izgubljala svoje sinove. In potem konec vojne. So bila prva povojna leta težka? 9. maja 1945, sončnega pomladanskega dne, je pri- šel oče iz vasi Sorica in povedal, da je vojne konec. Vsi smo sprejeli to novico z olajšanjem. Svoboda, zvenelo je olajševalno. Partizani so prišli iz gozdov. Peli smo partizanske pesmi. Za 1. maj pa so goreli kresovi po vseh hribih. Začetki po vojni so bili težki, ni bilo hrane in ne obleke. Leta 1946 in 1947 smo bili lačni. Bili smo brez kruha in živine, saj so jo med vojno vso odpeljali partizani. Bili smo brez ob- lačil. Starejši brat Janko je šel zvečer čakat v vrsto, čakal je celo noč, da je potem naslednji dan dobil en meter blaga za hlače. Po dveh letih so se zadeve izboljševale. S slikarjem Ivanom Groharjem ste zelo pove- zani, ne samo sorodstveno, tudi sicer. Kaj so vam starši pripovedovali o slikarju? Oče nam je mnogokrat pripovedoval o svojem stricu Ivanu Groharju, o svoji mami, ki je bila Groharjeva sestra, o njeni mehkobi in dobrosrčnosti. Vedel je povedati, da je Ivan še kot mlad deček moral oditi k Martin in Frančiška Golija, Groharjeva sestra. Martinova družina: Martin, Frančiška, sinova Janez in Franc ter hčerki. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 62 eno uro oddaljenemu kmetu služit za pastirja. Ivan se je zelo pogosto vračal domov v Heblarje, tu se je pri svoji sestri, moji stari mami, dobro počutil. Pri- povedoval je o svojih potovanjih, dogodivščinah in težavah. Mojemu očetu je bilo posebej všeč, da je znal lepo peti in igrati na gajge – instrument je nosil skoraj zmeraj s seboj. Povedal je tudi, kako so ga po nedolžnem obsodili in o nenaklonjenosti tedanjega časa. Kako je nastala domačija v Heblarjih? Oče je vedel povedati tudi, kako so Groharjevi star- ši začeli graditi to hišo. V Heblarjih, kjer je danes skoraj sam gozd, so bile v tem času same senožeti. Tukaj je bilo čez trideset senikov, kamor so Soričani spravljali seno. Groharjevi starši so tu imeli senože- ti. Najprej so tu zgradili seniku podobno brunarico brez oken (po takratnih zakonih je veljalo, da če si uspel objekt zgraditi in narediti streho, teh niso več podirali). Ko je bila narejena streha, so izžagali še odprtine za okna in nato hišo dograjevali, postopo- ma pozidali. Dokončno obliko hiše je naredil moj oče Janez, jaz pa sem tako, kot je bila, popolnoma obnovil. Oddaljenost vaše hiše do vasi Sorice je pa kar precejšnja. V osnovno šolo smo hodili v Sorico, dobro uro hoda, in to ob vsakem vremenu. Dopoldne v šolo, popoldne, sobote in nedelje pa smo pasli krave. Imeli smo do pet glav goveje živine, nekaj ovac ter po dva prašiča. V Heblarje takrat ni vodila nobena cesta, samo ozki kolovozi. Vse, kar smo potrebovali, smo sem znosili. V šolo sem rad hodil, župnik Skvarča me je imel zelo rad, govoril mi je ''srček''. Pri župniku Skvarči sem bil ministrant. Vsak dan sem bil v zgodnjih ju- Idilični pogledi na poti iz Heblarjev v Sorico. Župnik g. Skvarča in ministranti iz Sorice. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 63 tranjih urah že v Sorici in ministriral pri prvi maši. Gospa Micka – župnikova kuharica, me je povabila v župnišče in mi dala po en ali dva piškota. Še danes se spomnim, kako so bili slastni. Sicer ste živeli skromno, pa vendar bogato. Kmečko življenje vendar nudi človeku poseb- no zadovoljstvo. Česa se še posebej spominja- te iz otroških let? Poleti smo kmetovali, pozimi pa sva poleg kmečkih opravil z očetom rada lovila kune. To je bilo v viso- kem snegu zelo naporno. Ob vsakem ulovu kune je bilo v hiši posebno veselje, saj se je krzno kune do- bro prodajalo. Otroci smo poleti nabirali arniko in gobe. Moja mama je eno leto imela 70 kilogramov suhih gob, mi otroci pa od 5 do 15 kilogramov. Gobe je oče prodal in nam jeseni kupil čevlje in obleko. Največkrat je šel peš v Železnike, in ko se je vrnil, smo bili polni pričakovanj, kaj nam je prinesel. Kot sorodnik slikarja ste se tudi vi odločili, da vstopite v svet in pridobite izobrazbo in znanje. Učitelj Bidovec je nagovoril mojega očeta, naj me vpiše v Škofjo Loko v gimnazijo. Tako se je tudi zgo- dilo. Leta 1950 sem se vpisal na nižjo gimnazijo v Škofji Loki in tako se je moja pot v svet tudi začela. Po končani gimnaziji sem najprej naredil sprejem- ni izpit na likovni akademiji, občina Železniki mi je obljubila štipendijo, pa so mi tik pred začetkom šol- skega leta sporočili, da občina za to nima denarja. Moral sem ostati doma. Da bi čim prej služil kruh, sem se vpisal na nižjo gozdarsko šolo v Idriji, tako sem leta 1958 že dobil mesto logarja v Sorici. Med tem časom sem ob delu naredil srednjo gozdarsko tehnično šolo in se nato 1960. leta vpisal na gozdar- sko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1965. Po končanem študiju na gozdarski fakulteti sem priča- koval mesto obratovodja gozdarskega obrata v doli- ni, pa tega nisem dobil – zasedel ga je nekdo s komaj popolno osnovnošolsko izobrazbo. Mlad, izobražen strokovnjak, pa že razočaran nad razmerami. Odšli ste v tujino, s trebuhom za kruhom. Kozolec sena v Heblarjih. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 64 Tako sem leta 1965 odšel na delo v Nemčijo, kjer sem delal pri očetovem lovskem prijatelju v lesno- predelovalni industriji. Seveda je bil klic po doma- čem kraju, Sorici in Heblarjih, močnejši od tujine. Vrnil sem se leta 1968 in spet napisal vlogo za služ- bo v Kranju, po pol leta čakanja ni bilo odgovora, nato sem preko prijatelja izvedel, da so vplivni ljudje rekli: Pustimo ga še malo čakati, saj je bil v Nemčiji. Tujina je nekaj posebnega. Človeku nudi mate- rialni obstoj, v tem smislu še veliko več kot to, pa vendar se zelo malo ljudi ne odzove klicu po vrnitvi v domovino. V teh primerih je srce velikokrat močnejše kot razum. V sili razmer sem začel delati to, kar je bilo možno, dodelavne posle za takrat cvetoče Iskrine obrate. Naučil sem se stružiti in sem bil kooperant številnim domačim podjetjem. Obrt se je širila, zgradil sem novo delavnico, v tujini sem kupil rabljene stroje in v nekaj letih sem bil med najuspešnejšimi obrtniki v kranjski občini. Zadovoljen s svojim delom sem do- živel novo presenečenje. Doživljali ste podobno usodo kot sorodnik, slikar Ivan Grohar, samo na drugem področ- ju. Podobnih primerov je v Sloveniji preveč. Na mojih vratih so se pojavili državni uradniki in davkarji, ki so izvedli davčne preiskave. Komisija za neupravičeno bogatenje je preiskovala moje premo- ženje. Pritisk je bil tako velik, da sem se za leto in pol moral umakniti v Avstrijo. Po dveh letih preiskave niso mogli nič ugotoviti, tako sem potem svoje delo lahko nadaljeval. Pritisk države na privatni sektor nas je vse utrudil, nisem imel več novih ambicij in tudi ne poslovnih načrtov, saj je bilo v takih razme- rah skoraj nemogoče poslovno dobro delovati. Pa vendar so se konec osemdesetih let prejš- njega stoletja ponovno pojavila nova pričako- vanja. V zraku je bil vonj po nečem novem, po samostojnosti Slovenije, po nekih drugačnih, svobodnih, demokratičnih časih? Zgodi se za ta čas nekaj presenetljivega. Sluti se razpad socialističnih sistemov in v letu 1989 zaživi ideja o svobodnih volitvah, o samostojni državi. Za kaj takega bi se pa izplačalo ponovno potruditi Zasedanje poslanske skupine Slovenske obrtniške stranke, pozneje Liberalne stranke. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 65 – in tako sem za kratek čas zašel v politiko. Na pra- gu desetletja se je pojavilo novo upanje. Svobodne volitve in spremembe. Ustanovili smo Slovensko obrtniško stranko, šli skupaj z Demosom na volitve in skupaj zmagali. Dobili smo tri sedeže v družbeno- političnem zboru in enega v zboru občin. V Peter- letovi vladi smo imeli tudi dve ministrstvi. Bili smo najaktivnejši v Demosu in najbolj smo podpirali osamosvojitev Slovenije. Z mnogo volje in korajže je projekt uspeval, četudi je tedanja levica delala po sistemu ''kako bi naredil, da ne bi naredil''. Nam lahko nekaj več poveste, kako je nastala Deklaracija o samostojnosti Slovenije? Prvo Deklaracijo o samostojnosti Slovenije smo za 1. maja 1990 napisali Franc Golija, Vitomir Gros, Ingo Paš in Peter Smuk v moji rojstni hiši v Heblarjih. Nismo je mogli takoj lansirati v parlament. Po več poskusih smo jo v parlament uspeli lansirati preko ''Žakljevih socialistov''. Tako smo uspeli na skupni seji treh zborov na dnevni red uvrstiti Deklaracijo o samostojnosti Slovenije. Ob uvrstitvi celo pred- sednik vseh treh zborov ni bil najbolj navdušen. Po sprejetju deklaracije in po glasovanju pa je predsed- nik vseh treh zborov (g. dr. France Bučar) naredil dober državotvorni zaključni govor. Pot v samostoj- no Slovenijo je bila odprta. Vi in stranka, katere zastopnik ste bili v skup- ščini Slovenije, ste imeli poseben predlog pri- vatizacije. Pa vendar, je bilo družbeno premo- ženje treba privatizirati? Pomembna tema je bila takrat tudi privatizacija. Stran- ka SOS (Slovenska obrtniška stranka) se je medtem preimenovala v LS Slovenije (Liberalna stranka Slove- nije). Predlagali smo malo privatizacijo in postopno privatizacijo. Tega predloga nam ni podprla nobena stranka. Slovenska liberalna stranka je bila edina, ki v parlamentu ni glasovala za izglasovani predlog pri- vatizacije, in je menila, da gre za divje lastninjenje in omogoča bivšim strukturam na nepošten način priti do premoženja in ostati na oblasti. To se je potem tudi zgodilo, in še mnogo več, kot smo predvidevali. Tudi pri uvedbi tolarja je bilo veliko proble- mov in pomislekov? Pomembna tema je bil tudi projekt sprejetja last- nega denarja. Vse je bilo pripravljeno za slovenski denar. Takratna gospodarski in finančni minister tega nista uspela narediti in sta odstopila. Osebno sam sem se angažiral, prestavil nameravano pot v Kanado in poiskal novega gospodarskega ministra dr. Andreja Ocvirka in finančnega ministra Dušana Šešoka. Predsednik vlade Lojze Peterle je predlog sprejel. Nova ministra sta naredila najpomembnejši osamosvojitveni korak, prevzela meje in carine in se tako odtrgala od popkovine bivše Jugoslavije. Kaj je za gospodarstvo in podjetnike dobre- ga storila prva osamosvojitvena slovenska vlada? V času Peterletove vlade smo sprejeli najboljši za- kon o pospeševanju malega gospodarstva. 40-od- stotna olajšava pri plačilu davka za investicije je bila poštena in spodbudna, saj so olajšavo dobili tisti, ki so v gospodarstvu že uspeli. V pomoč razvoju malega gospodarstva smo usta- novili tudi Sklad za pospeševanje malega gospodar- stva (sedaj Podjetniški sklad). Poznejše vlade so ta zakon popravljale, ga mini- malizirale, na drugi strani pa so pripravljali razpise za pomoč gospodarstvu, ki so bili namenjeni samo določenim gospodarskim subjektom. Sodelovali ste tudi pri ustanovitvi hranilnice in njenem poslovanju ter seveda doživljali njen propad. Obisk pri nadškofu dr. Šuštarju. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 66 Na našo pobudo smo ustanovili tudi hranilnico, ki bi služila malemu gospodarstvu. Zapletov pri usta- navljanju ni bilo konca. Tako sem k ustanovitvi po- nudil tudi ime svojega že leta 1989 ustanovljenega podjetja. Ta hranilnica v tem času ni bila dovoljena, dopustna, in oblast je naredila vse, da bi jo uničila. Retroaktivno je predpisala 2 mio DM dokapitalizaci- je, postavila rok brez podaljševanja – samo za nas. Pozneje so vseh 50 HKS dokapitalizirali za 2 mio DM. Stečajni upravitelji so še naprej razprodajali od HKS zaseženo premoženje. Sodišča niso hotela izvajati izvršb premoženja, ki so ga zastavljali kre- ditojemalci. Ob takih pogojih hranilnica ni mogla naprej poslovati. Ob razpadu Demosa ste se iz politike umaknili nazaj v gospodarstvo. Veliko sposobnih pod- jetnikov in tudi gospodarstvenikov se v poli- tiki ne znajde. K razpadu Demosa bi dodal samo še to, da ni res, da Demos ne bi imel programa in idej za naprej, kot nekateri danes trdijo. Na zadnji sestanek Demosa v Dolskem smo Liberalna stranka prišli z dobro pri- pravljenim programom, samo nihče nas ni poslušal. Nekateri akterji, ki so že vnaprej imeli dogovorjene povezave v novih vladah, so rekli: Kaj pa hočete, saj vidite, da nismo za skupaj. Demos je imel v svojih vrstah mnogo poštenih in dobrih ljudi, ki so bili za- radi takega početja užaljeni, demoralizirani in one- mogočeni. Tudi Pučnikov glas ni bil uslišan. Ker me je sprenevedanje in dvolično obnašanje politikov motilo, sem se vrnil nazaj v gospodarstvo. Kaj mislite, ali ne potrebujemo danes novega Demosa glede na razmere v gospodarstvu in v družbi na splošno? Škoda, ki je bila povzroče- na Sloveniji v zadnjih letih, je neizmerljiva. Če gledamo nazaj, kaj se je v teh 20 letih zgodilo, zlahka ugotovimo, da so se vse naše napovedi ne le uresničile, uresničili so se še mnogi še bolj črni sce- nariji. Ob deklarativno samostojni Sloveniji smo go- spodarstvo in pravni red države spravili na kolena. Demos in prva Peterletova vlada je svoj cilj dose- gla, po tem pa so vse vlade delale iste napake, kot so podeljevanje spornih pokojnin, nerazumno pre- zgodnje upokojevanje, nerazumno bohotenje dr- žavne uprave, nepregledni in neupravičeni socialni transferji … da o divjem lastninjenju ne izgubljamo besed. Slovenija potrebuje novo osamosvojitev! Povratek nazaj v podjetništvo je bil težak. Na poti vam je stalo več ovir, kot ste si predstavlja- li, ko ste se za ta korak odločili. Ko sem odšel iz politike, sem se vrnil nazaj v gospo- darstvo. Obrtna dejavnost mi je usahnila. V novem upanju sem kupil staro žago v Selcih in zgradil nov objekt in ponovno začel zbirati nova naročila, pa je kmalu prišlo novo razočaranje. Večina podjetij, za katera sam delal mnoga leta, zame niso imela več dela. Maščevalna politika je imela in ima svoje lovke še danes in tako so me izločili iz vseh slovenskih pod- jetij, celo iz domačih. V upanju, da bo čas prinesel svoje in da se bodo razmere uredile na boljše, sem delal naprej. Ostalo mi je samo še tuje tržišče, kamor sem se tudi usmeril, in tudi uspel. Delamo izključno samo za izvoz na zahodne trge. Smo tudi direktni in razvojni dobavitelj več svetovnim podjetjem. Ko človek večkrat obišče Heblarje, razume, kaj vas vleče nazaj. Ko sem se preselil iz Kranja v Selca, sem bil bliže svo- jemu rojstnemu kraju v Heblarjih in vasi Sorica. Za obnovo rojstne hiše, Groharjeve domačije, sem moral najprej urediti dostop, tako sem zgradil cesto iz Zadnje Sore v Heblarje. Vse gospodarske ob- jekte (hišo, hlev in kozolec) sem obnovil tako, kot je bilo prej, nič nisem spremenil, nič odvzel in nič dodal. Vodna ujma, ki je leta 2007 prizadela celo Sel- ško dolino, je povzročila v Heblarjih izjemno škodo. Upal sem, da sem domačijo rešil pred propadom, a je pred tremi leti, ko so bile največje poplave v Sel- Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 67 ški dolini, dolgotrajen dež razmočil strma pobočja, odtrgala sta se dva zemeljska plazova, eden tik pod hišo, drugi, še večji, pa na zahodnem pobočju pod kozolcem, kjer je odneslo tisoč kubičnih metrov zemlje. Prvi plaz pod hišo je ogrožal stanovanjsko hišo, tako da smo ga morali takoj sanirati. Nastala škoda je bila ocenjena na preko 300.000 evrov. Sa- nacijo obeh zemeljskih plazov smo delno izvedli v lastni režiji, delno pa s privatnimi gradbenimi pod- jetji. Sanacija je uspela, danes škode ni mogoče pre- poznati. Kljub velikemu trudu sem zadovoljen, da je sanacija uspela. Groharjevi domačiji smo dali zopet tisto prvinsko naravno lepoto. Mislim, da smo lahko zadovoljni, da nam je uspelo obdržati in obnoviti Groharjevo domačijo, ki je bila dolga leta zamolčana, in jo ponuditi na ogled kultur- nikom, turistom, vsem dobrim opazovalcem narave in popotnikom. Pohod vsako leto v juniju je postal tradicionalen. Seveda pa se moram zahvaliti vsem svojim domačim in ožjemu sorodstvu za pomoč pri ohranjanju te naravne in kulturne dediščine. Zemeljski plaz pod hišo v Heblarjih. Sanacija zemeljskega plazu na Groharjevi domačiji. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 68 Obnovljen Zadružni dom v Sorici. Ne samo Heblarji, tudi Sorica je vaša vas. Že pred drugo svetovno vojno je bila turistično razvita. Vsi priznajo, da je ta vas slovenski bi- ser. Zakaj ne izkoristi svojih danosti? Vas Sorica je v letu 1900 skupaj s podgorskimi vas- mi štela skupaj 1.300 prebivalcev. Obe vojni sta vas močno prizadeli. Ob koncu druge svetovne vojne je štela še okrog 650 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni je politika silila ljudi v dolino, danes tu živi samo še okrog 300 prebivalcev. Ko sem leta opazoval propadajočo vas, najlepšo vas v dolini in tudi daleč naokoli, sem razmišljal o tem, kako bi bilo mogoče vas oživiti. Nekih spod- budnih izhodišč ni bilo, vse alternative so bile kisle in težke. Propadajoči Zadružni dom, usihajoča va- ška gostilna. Tako sem ponudil KS Sorica rekonstrukcijo Za- družnega doma. Projekt prav tako ni izkazoval neke ekonomske uspešnosti. Treba ga je bilo kljub temu izpeljati. Imel sem načelno podporo krajanov, KS in občine. Zapleti okrog pridobivanja ustrezne do- kumentacije so se kar vrstili, tako pri Zadružnem domu kot na Soriški planini. Pri absolutni podpori bi lahko uspel na razpisu, pa tega ni bilo. Nikoli do sedaj nisem uspel pridobiti neke državne pomoči, ne za Sorico ne za Soriško planino. Ravno naspro- tno, država zapira cesto ravno v času zimske sezone, na rekonstrukciji ceste se ne dela, samo zavlačuje se, in to je prava državna sramota. Kljub vsemu pa smo uspeli izvesti rekonstrukcijo Zadružnega doma, ostala je samo še izdelava sob. Lahko rečemo, da je investicija uspela največ v korist kulturnega življe- nja vasi in vaščanov. Gostišče Macesen opravlja svo- jo gostinsko, turistično in kulturno vlogo vasi, druži ljudi in daje nove perspektive. Omenili ste, da tudi pri razvoju Soriške plani- ne ni ustrezne podpore. Vemo, tudi v tujini ni turizma, če ni državne podpore. Kaj pa pri nas? Nekdaj bleščeča Soriška planina je dobivala kon- kurenco in zamujen je bil razvoj v času, ko te še ni bilo. Kljub vsemu pa sem videl daleč naprej le neko možnost v povezavi Sorice in Soriške planine. Ob prevzemu smučišča dolina tega ni sprejela z nav- dušenjem. Projekta Soriška planina in Sorica nista nikoli izkazovala nekega ekonomskega rezultata, sta pa bila nujno potrebna za nadaljnji razvoj vasi, Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 69 Gradnja dvosedežnice Lajnar na Soriški planini. Postavljanje stebrov dvosedežnice. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 70 saj je tendenca odhajanja prebivalcev v dolino še zmeraj realna. Z velikim trudom smo Soriško planino usposobi- li za preživetje. Vložena sredstva se ne bodo nikoli vrnila. Podaljšali smo sedežnico Slatnik, zgradili dvosedežnico Lajnar, naredili akumulacijo in vod- ne instalacije za delno zasneževanje. Uredili smo gostinski obrat in tako smučišče pripravili za pre- živetje. Za dobro obratovanje to ni zadosti, treba je pritegniti stacionarne goste in narediti večjo po- nudbo. Turizem v Sorici in na Soriški planini bi morala biti prioritetna naloga občine. Ste tudi lovec. Kaj vam pomeni lov? Lovstvo je bilo v družini vselej aktualno dogajanje. Že moj oče je bil lovec od mladih nog in tudi v bivši Jugoslaviji lovski čuvaj pri premožnih najemnikih lovišč, kot so bili Veber, Kafol in drugi. Delno smo se z lovstvom tudi preživljali, saj je bil dohodek od ulovljenih kun in lisic večji kot dohodek od kmetij- ske dejavnosti. Proslava ob 40-letnici LD Sorica, Stanko Kejžar in Franc Golija. Sprejem Lovske zveze Slovenije v Mednarodno organizacijo CIC še pred priznanjem Slovenije. Železne niti 8 Franc Golija, pranečak slikarja Ivana Groharja 71 Predsednik CIC Nikolas Franco podeljuje LZ Slovenije nagrado Mont Blanc za uspešno vodenje Gojitvene skupnosti Karavanke. Član LD Sorice sem od leta 1958, imel sem tudi več funkcij v lovstvu: tri mandate sem bil predsed- nik LD Sorica, tri mandate predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske in en mandat predsednik Lovske zveze Slovenije. 16 let sem predsednik Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega področja, ki združuje lovce Slovenije, avstrijske Štajerske, avstrijske Ko- roške, Tirolske in Južne Tirolske ter Furlanije - Julij- ske krajine, Trsta, Gorice in Združenja italijanskih alpskih lovcev. Delovna skupnost združuje 230.000 lovcev in to funkcijo predsednika še opravljam. Lov mi pomeni kontinuiran stik z naravo in kot gozdarja me to še posebej zanima. Še kakšna misel, utrinek ali spomin? Naj še povem, da mi rojstna hiša v Heblarjih mnogo pomeni, tu so moje korenine, tu so moja doživetja iz mladih let. Tu so očetova pripovedovanja o stricu Ivanu, tu so spomini na očeta in mamo, za katera mislim, da sta bila prava vzornika in sta ob trdem delu še zmeraj imela čas za nas otroke. Kljub skrom- nosti in pomanjkanju sem zmeraj čutil toplino doma in družinsko varnost. Moj stari oče, ki prihaja z do- mačije na Tuškovem griču (kmetija je bila ob vzpo- stavitvi rapalske meje v 100-metrskem pasu in so jo podrli), je poročil Groharjevo sestro Francko. Sem še živeči Groharjev pranečak. V družini nas je zme- raj spremljala glasba, slikarstvo in domača pesem. Še posebej ste ponosni tudi na svojo družino? Hčerka Klementina je študirala likovno umetnost v milanski Breri, ima status samostojnega umetnika in se je uspešno uveljavila. Hčerki Martina in Polona sta glasbeno nadarjeni. Martina je prevzela vodstvo pod- jetja Alpmetal in je zelo uspešna, Polona pa se ukvar- ja z glasbo, igra na violino in nadaljuje študij prava. Smo zadovoljna družina. Foto: arhiv Franca Golija Železne niti 8 72 Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 73 Jože Bogataj Škofja Loka na risbah in slikah otrok* Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije od njenih začetkov leta 1968 do danes Pogovor z ustanoviteljem in dolgo- letnim predsednikom Male Groharjeve slikarske kolonije Lojzetom Malovrhom. ''Drevo prijateljstva mladih'', ''Lepota v ustvarjanju – radost v odkrivanju'', ''Lo- viti svetlobo'' – to je le nekaj gesel koloni- je. Utrinek z Janezom Jocifom, kulturnim delavcem JSKD Škofja Loka in sedanjim organizatorjem Male Groharjeve koloni- je. O pomenu kolonije nekoč in danes. Od- lomki iz časopisnih člankov, slavnostnih nagovorov in neštetih pozdravov mladim ustvarjalcem. In še kaj, kar se je našlo v skrbno zbrani dokumentaciji o MGSK, ki jo je uredil in jo hrani njen ustanovitelj. ali *Naslov časopisnega članka I. Guzelja, 1970. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 74 Z Lojzetom Malovrhom, v šestdesetih letih tudi ravnateljem Gimnazije Škofja Loka, kasneje vodjo enote Zavoda za šol- stvo OE Kranj, podžupanom Občine Škof- ja Loka, predvsem pa ustanoviteljem in predsednikom Male Groharjeve slikarske kolonije od njene ustanovitve leta 1968, sva se pogovarjala o njegovem drevesu prijateljstva mladih v Mali Groharjevi slikarski koloniji, za katerega je skrbel in ga negoval kar 22 let. Zakaj je Mala Groharjeva slikarska kolonija delovala ravno v Škofji Loki? Leta 1956 sem prišel v Škofjo Loko, in sicer na gim- nazijo za profesorja biologije in kemije, dve leti kasneje mi je ravnatelj osnovne šole ponudil me- sto pomočnika ravnatelja. Ta predlog je bil zame izziv in povabilo sem sprejel. Z novim delovnim mestom se je spremenilo tudi moje delo, kajti po- leg pisarniških poslov sem se v veliki meri pričel ukvarjati tudi z organizacijo izvenšolskih dejavno- sti. To zame sicer ni bilo novo, ker sem se pred pri- hodom v Škofjo Loko s tem intenzivneje ukvarjal že na Poljanskem. Kot predsednik Ljudske tehnike sem najprej za- čel razvijati tehnične dejavnosti med mladimi, in to predvsem v osnovnih šolah, kajti v šolah smo imeli tehnične delavnice in kaj kmalu smo se pri- čeli ukvarjati z brodarstvom in letalstvom. Ti dve dejavnosti sta med otroki hitro zaživeli, ne samo na loškem področju, temveč tudi v obeh dolinah. Povsod smo imeli zaposlene učitelje tehnične vzgo- je, ki smo jih na različnih tečajih izobrazili za delo modelarjev. Ker sem se spoznal na fotografijo, sem se sam ukvarjal z mladimi fotoamaterji. Vzpored- no se je dejavnost razširjala tudi na Gorenjskem, kajti tudi tam se je v okviru Ljudske tehnike našlo precej navdušenih mentorjev. Tako smo leta 1961 organizirali prvi zlet Ljudske tehnike v Škofji Loki. V paradi smo predstavili vse dejavnosti: letalstvo, brodarstvo, delo fotoamaterjev in radioamater- jev in tudi kmetovalci in motoristi so se nam pri- družili. Vse te dejavnosti so dobro živele, vendar sem kmalu zaznal, da je veliko mladih, ki bi radi razvijali tudi likovno dejavnost. Zato sem likov- no dejavnost najprej priključil Ljudski tehniki in že leta 1968 smo imeli prvo gorenjsko srečanje v Škofji Loki. Zanimanje med mladimi je naraščalo in k projektu je pristopila tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije. V Škofjo Loko so vsako leto ob koncu maja oz. v začetku junija prihajali mladi pionirji iz vse Jugos- lavije, po trije najboljši iz vsake šole, ter bivali v Škofji Loki kot gostje in kot mladi slikarji. Z njimi so bili tudi mentorji. Mladi so bili nastanjeni, če je bilo le mogoče, pri sovrstnikih in prav zato se je prijateljstvo med mladimi močno širilo. Drugi cilj kolonije je bil širiti likovno dejavnost med mladimi. Leta 1974 smo ugotovili, da je organizacija takš- nega srečanja prevelik zalogaj. S pobrateno občino Smederevsko Palanko smo se dogovorili, da pre- vzamejo del organizacije kolonije tudi nase, in tako smo kolonijo pričeli razvijati izmenično vsako leto v drugem kraju, enkrat v Loki, drugič v Palanki. Krog mladih se je tako še bolj širil, prijateljstvo se je še bolj razvijalo. Vsaka kolonija je imela tudi svoje Lojze Malovrh. Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 75 geslo, na primer ''Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode'', ''Domovina pod svobodnim son- cem'' in podobna gesla, ki so bila mladim blizu. Tako je kolonija potekala do leta 1987. Tega leta je bila kolonija zadnjič v Palanki. Ugotovili smo namreč, da počutje v njej ni več takšno, kot je bilo nekoč, nis- mo pa vedeli, zakaj. Kar naenkrat pri organizaciji ni bilo več političnih ''akterjev'', bili so samo še šolniki. Vedeli smo, da je nekaj narobe, in tako je kolonija v Palanki leta 1988 prenehala. Po petih letih so se učitelji likovni pedagogi ogreva- li, da bi kolonijo ponovno ''zagnali'', in tako je leta 1995 kolonija v Sloveniji ponovno nadaljevala svoje delo pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka, in sicer pod vodstvom koordinatorja Janeza Jocifa. Kakšni sta bili vaša naloga in vaša vloga v koloniji? Bil sem organizator in skrbel sem, da bo lepo vsem tistim, ki bodo prišli v Loko. Namen srečanj je bil, da bi mladost čim bolje povezali med sabo, da bi bilo čim več prijateljstva med udeleženci. Kolonija sama je bila izredno pomembna tudi za promocijo Škofje Loke. Zastave so vihrale vse do Plevne in s kolonijo so živeli tudi občani. Vrhunec je kolonija doživela ob 1000-letnici Škofje Loke leta 1973. Takrat je v Loko prišlo preko 300 otrok iz Slovenije ter drugih jugoslovanskih republik, povabljeni pa so bili tudi iz tujine: iz pobratene Medicine v Italiji in avstrijske Koroške. Za mentorje, ki so prišli z učenci, smo ta- krat pripravili poseben program. Kronološki pregled dela Male Groharjeve slikarske kolonije I Datum Kraj Geslo kolonije Udeleženci I 12.–13. 5. 1968 Škofja Loka Škofja Loka v sliki in fotografiji 120 učencev likovnikov II 30. 5.–1. 6. 1969 Škofja Loka Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode 216 učencev in 70 mentorjev III 29.–31. 5. 1970 Škofja Loka Svetloba izpodriva temo 270 učencev in 70 mentorjev IV 4.–6. 6. 1971 Škofja Loka Akcija JPI Tisoč radosti 313 učencev in 100 mentorjev V 2.–4. 6. 1972 Škofja Loka Akcija JPI Tisoč radosti 303 učencev in 100 mentorjev Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 76 Kdo je pokril stroške kolonije? Glavni pokrovitelj je bila Občina Škofja Loka (danes Občina Škofja Loka, Občina Žiri, Občina Železniki, Občina Poljane-Gorenja vas), druge stroške, ki so nastali z organizacijo in izvedbo kolonije, so plačala podjetja iz občine Škofja Loka. V zameno so dobila vsaka po eno sliko. Delali smo prostovoljno, res pa je, da sem imel administrativno pomoč, ki mi je zelo olajšala organizacijsko delo. Na občini sem v času Male Groharjeve slikarske kolonije pri županu Zdravku Krvini od leta 1968 do 1974. opravljal funkcijo podžupana. Potem sem šel službovat na Zavod za šolstvo, enota Kranj in vodil kolonijo od tam. Na zavodu smo imeli možnost na- tančneje načrtovati likovno dejavnost s strokovnimi aktivi in likovni pedagogi so bili zavzeti za tovrstna srečanja. Kakšen je bil program? Učenci so prišli risat Loko. Pripravili smo svečano otvoritev za vse učence in mentorje. Domačini (Go- renjci) so odšli prespat domov, drugi so bili poraz- deljeni po domovih. V soboto, na delovni dan, so se učenci likovniki razpršili po vsem mestu, po okolici Škofje Loke, po dolinah, tudi do Sorice. Potem so risali do štirih popoldne. Risbe so zbirali na gradu. Naslednji dan smo dopoldne imeli svečanost ob za- ključku kolonije z otvoritvijo razstave v grajski gale- riji. Razstava je bila običajno na ogled en mesec. Ob 20-letnici Male Groharjeve slikarske kolonije sem skupaj z likovno svetovalko izbral sto najbolj- ših (v grajski galeriji deponiranih) del, dal narediti steklene okvire in ob tem jubileju slike oz. risbe po- klonil Loškemu muzeju. V mislih sem imel tudi, da bi te slike kdaj lahko šle v eno izmed dveh galerij v kašči na Spodnjem trgu (danes Miheličeva galerija), kjer bi bile na ogled. Na ta način bi bil prikazan tudi razvoj slikarske tehnike v teh 20 letih. Tematika in tehnika risanja sta bili prosti, učen- ci so slikali Loko oz. njeno okolico. Pretežni del učencev je bil nastanjen v Loki. Stanovali so tudi v Stari Loki, med kolonijo smo jih peljali v Sorico, Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 77 na Visoko, v Žiri. Eden izmed ciljev je bil tudi spo- znavati domovino in zato smo jim vedno pokazali še kaj poleg samega mesta Škofja Loka, tudi Bled in Bohinj. Spomnim se, da je bilo še posebej prisrčno v Sorici, kjer so mentorji čutili čustveno povezanost med seboj. Dogodek, ki se vam je vtisnil v spomin. Ko sem iskal stanovanja za mlade likovnike po Loki, sem pri neki gospodinji v Vincarjih našel lepo stanovanje za dva mentorja. Ko sem potem prišel k njej na obisk, sem ugotovil, da sta (čeprav sta mi imeni zveneli dekliški) pri njej nastanjena učitelj in učiteljica, česar pa po imenu seveda ni- sem mogel predhodno ločiti. ''Kar pustite, bomo že,'' je dejala gospodinja. Danes vem, da sta se ta dva kasneje tudi poročila. V Smederevski Palanki so s kolonijo v resnici živeli in so imeli za to velik posluh: pripravili so čudovito otvoritev, pa večerje ... Naši učenci so se v Palanki odlično počutili. Zakaj prav Groharjeva slikarska kolonija? Grohar mi je bil zelo blizu, ravno tako So- rica. Zamisel je bila moja in vedel sem, da je Grohar, ko je svoje prijatelje vabil v Loko na svojo slikarsko ''kolonijo'', počel nekaj podobnega. Velika Groharjeva kolonija se je v Loki že zgodila in zdelo se mi je zelo primerno, da se tovrstna kolonija imenuje Mala Groharjeva slikarska kolonija. Kje je razlog, da je kolonija prenehala z delovanjem? Politika. Leta 1988, ko smo imeli kolonijo še v Sr- biji, je iz Beograda prišlo s sedeža Zveze prijateljev mladine vabilo za sodelovanje, vendar je takrat Milošević že imel drugo politiko. In tako se je vse končalo. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 78 Lojze Malovrh, zapis ob otvoritvi 16. Male Groharjeve slikarske kolonije, odlomki, 1983 Mala Groharjeva slikarska kolonija – drevo prijateljstva ter vez bratstva in enotnosti mladih Jugoslavije Živimo v času presenetljivih odkritij, iznajdb, izumov. Odkriti novo, spoznati njegovo vrednost, spremeniti ali dopolniti znanost – to so temeljna vodila in poglavitna potreba so- dobnega človeka, ki preoblikuje stvarnost in predstave v njej. Svet postaja en sam laborato- rij, delavnica, v kateri mrzlično iščemo tisto, kar bi potešilo našo neskončno radovednost in nas zadovoljilo z boljšim in lepšim. V tem svetu živijo mladi in najmlajši. Široko odprtih oči spremljajo in doživljajo spoznanja in odkritja ustvarjalcev vseh vrst, oblikujejo svoj način mišljenja, po svoje tehtajo, presojajo in si iščejo svoje mesto. Lepo je, kadar temu mišljenju, iskanju in svojevrstnemu beleženju doživetij lahko sledimo. Pri tem se moramo zavedati, da v razvitem in bogatem otroštvu rastejo ustvarjalci. Da so otroci lahko veliki ustvarjalci, nenehno potrjujejo različne manifestacije. Ena izmed najpo- membnejših je Mala Groharjeva slikarska kolonija. Prvinska ustvarjalnost, ki odlikuje likovna dela pionirjev, se nam zdi nekaj naravnega in samoumevnega. Ob njej skoraj pozabimo na težave, ki smo jih morali premagati, preden so naši otroci mogli in smeli svobodno likovno ustvarjati. Premagati smo morali zaverovanost v enostransko likovno pojmovanje, ki je bilo tuje otroškemu likovnemu izrazu, odpraviti je bilo treba zastarele učne načrte šolskega predmetnega risanja in se zavzeti za spoštovanje značilnosti otroškega likovnega izražanja glede na stopnjo telesnega in duševnega razvoja, vključiti naloge s privlačnimi likovnimi motivi iz otroškega okolja ter poskrbeti, da lahko otroci pod strokovnim vodstvom ustvarjajo tudi v prostem času. Ob iskanju možnih oblik likovnega ustvarjanja pionirjev v prostem času je leta 1968 v Škofji Loki nastala Mala Gro- harjeva slikarska kolonija. Prav na začetek kolonije sodi srečanje pionirjev likovnikov in fotoamaterjev v Škofji Loki s temo Škofja Loka v sliki in fotografiji. Organizatorji srečanja so bili: Društvo ljudske tehni- ke Škofja Loka, njegov predsednik je bil Lojze Malovrh, Loški muzej in Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj. Na razpis ob praznovanju Dneva mladosti se je prijavilo 120 mladih likovnikov in fotoamaterjev z gorenjskih osnovnih šol. Razpršili so se po Škofji Loki. Vsepov- sod so našli svoje položaje: na mostu, pod njim, na stopniščih, pod starodavnimi arkadami, pred cerkvami, na trgu … Roke so vneto mešale in pripravljale ustrezne barve, oči so primer- jale razdalje. Bi bil Ivan Grohar vesel, če bi jih videl? Prav gotovo. Tako so bili 12. maja 1968 postavljeni temelji za nastanek Male Groharjeve slikarske kolonije. Že naslednje leto je bila razpisana MGSK Jugoslavije pod geslom JPI (Jugoslovanske pio- nirske igre) ''Ljubim domovino in njene bratske narode''. Takrat so se je poleg pionirjev iz Slovenije udeležili še pionirji iz Prištine, Vršca, Subotice in Novega Sada. Pokroviteljstvo je prevzela Skupščina občine Škofja Loka. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 79 Z namenom, da bi se kolonije lahko v večjem številu udeležili tudi pionirji iz oddaljenih krajev in se s tem še bolj zbližali s pionirji Jugoslavije, je Skupščina občine Škofja Loka predlagala pobrateni občini Smederevska Palanka (iz Srbije), da bi kolonija v prihodnje potekala izmenoma v Škofji Loki in Smederevski Pa- lanki. Skupščina občine Smederevska Palanka je na seji 11. 4. 1974 predlog spre- jela. Kolonija je od takrat prerasla v drevo prijateljstva in postala vez bratstva in enotnosti mladih – most med številnimi mesti v Jugoslaviji. Program dela je poleg samega dela v koloniji, tj. likovnega ustvarjanja, vedno vseboval tudi številne kulturne prireditev mladih z vključitvijo folklornih skupin, pevskih zborov in inštrumentalnih ansamblov, recitatorjev in gledaliških skupin. Program je vseboval tudi oglede zgodovinskih zanimivosti v občinah Škofja Loka in Smederevska Palanka. Pionirji likovniki iz oddaljenih krajev so bili gostje pionirjev domačinov. Presenetljivo šte- vilo staršev je pionirje izredno lepo sprejelo v goste. Omogočili so jim več, kot so pričakovali. Dali so jim hrano in stanovanje, jih vodili na izlete, seznanjali z znamenitostmi posameznih krajev in njihovih običajev ter jih obdarili s spominki. Pionirji likovniki se v Mali Groharjevi slikarski koloniji – drevesu prijateljstva združujejo s pesmijo Paleta Ivanu Groharju, ki jo je za MGSK leta 1976 napisal Borivoje Vuhmanović, učitelj na OŠ Olga Milošević v Smederevski Palanki in priznan pesnik, ter s pesmijo Rastimo srečni pod Titovo zastavo, ki jo je uglasbil Miloje Miletić. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 80 Datum Kraj Geslo kolonije Udeleženci VI 1.–3. 6. 1973 Škofja Loka ob 1000-letnici Lepota v ustvarjanju – radost v odkrivanju 320 učencev in 110 mentorjev, gostje iz Medicine v Italiji VII 31. 5.–2. 6. 1974 Smederevska Palanka Bratstvo in enotnost mladih 193 učencev in 45 mentorjev VIII 23.–25. 5. 1975 Škofja Loka Naša domovina pod svobodnim soncem 319 učencev in 100 mentorjev, gostje iz Avstrije IX 28.–31. 5. 1976 Smederevska Palanka Naša domovina pod svobod- nim soncem, nastane pesem Groharjeva paleta (avtor: Borivoje Vuhmanović) 285 učencev in 68 mentorjev X 3.–6. 6. 1977 Škofja Loka 10-letni jubilej: Narava – zdravje – lepota 342 učencev in 110 mentorjev iz 97 mest in 103 osnovnih šol XI 2.–4. 6. 1978 Smederevska Palanka Narava – zdravje – lepota in Na paleti žita rasto i ponose pozdrav bratstvu; koloniji se pridruži 233 članov kuturno- umetniških društev 287 učencev pionirjev iz 70 mest, 127 mentorjev XII 8.–10. 6. 1979 Škofja Loka Škofja Loka – vez bratstva in enotnosti mladih 392 učencev in 105 mentorjev XIII 30. 5.–1. 6. 1980 Smederevska Palanka Bratstvo in enotnost mladih 237 učencev in 79 mentorjev IVX 5.–7. 6. 1981 Škofja Loka JPI: Rastemo pod Titovo zasta- vo – pionirji veselo na delo 395 učencev in 115 mentorjev XV 11.–13. 6. 1982 Smederevska Palanka JPI: Rastemo pod Titovo zasta- vo – pionirji veselo na delo 237 učencev in 49 mentorjev XVI 10.–12. 6. 1983 Škofja Loka JPI: Rastemo pod Titovo zasta- vo – pionirji veselo na delo 225 učencev in 58 mentorjev Kronološki pregled dela Male Groharjeve slikarske kolonije II ''Leta 1972 so nekateri učenci pod vodstvom akademskega ki- parja Toneta Logondra slikali v Sorici, tam, kjer se je 15. juni- ja 1867 rodil slikar, vzornik kolonije. Menil je, da je zamisel o koloniji odlična, saj se je udeleži ob učencih tudi veliko število likovnih pedagogov.'' Lojze Malovrh, Loški razgledi, 1995, str. 17 Tone Logonder. Iz osebnega arhiva Lojzeta Malovrha. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 81 ''Pričenjamo s 6. Malo Groharjevo slikarsko kolonijo pod geslom: 1000 let Škofje Loke in Lepota v ustvarjanju – radost v odkrivanju. Ob tej priliki mi dovolite, da v imenu odbora kolonije in v imenu odbora za praznovaje 1000-letnice Škofje Loke pozdravim vse udeležence, ki ste se odzvali našemu vabilu. Še posebej pa pozdravljam mladega likovnika iz pobratenega me- sta Medicine v Italiji in pionirje likovnike iz sosednjih republik, ki so že naši večletni gostje. Prvič pa so med nami tudi pionirji iz Smederevske Palanke. Zato tudi njim velja moj pozdrav. Kot vsako leto doslej smo se tudi letos zbrali v slikarski koloniji z namenom, da upodo- bimo motive, ki so jih že pred sto in več leti uporabljali veliki slikarji domačini in tudi tisti, ki jih je pot zanesla v naše slikarsko mesto. Tako, kot so nekoč Grohar, Jakopič, Jama in drugi slikarji prenašali na svoja platna moti- ve, ki jim jih je nudila Loka in njena okolica, tako boste vi pionirji razgrnili pred seboj pole papirja, ob njih razpostavili palete in barve ter na papir prenašali motive, ki jih nudi naše tisočletno mesto. Veseli smo, da ste se te naše tradicionalne prireditve udeležili v tako velikem številu, saj je namen kolonije, poleg tega, da poživimo likovno dejavnost in da razvijemo čut za lepoto, tudi v tem, da utrjujemo bratstvo in prijateljske stike med narodi. Letošnje leto ima ta prireditev še globlji pomen. Vključena je med najpomembnejše prire- ditve praznovanja 1000-letnice Škofje Loke in okolice, ki slavi letos svoj veliki jubilej. Želim, da bi se pri nas dobro počutili in da bi iz kolonije odnesli kar najlepše vtise.'' Iz pozdravnega nagovora predsednika kolonije Lojzeta Malovrha, 1. 6. 1973, odlomek Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 82 Kdo je skrbel za organizacijo kolonije v Sme- derevski Palanki? To je bila Mirjana Mitrović, akademska kiparka in likovna pedagoginja na OŠ Olga Milošević, obenem pa tudi vodja enote Zavoda za šolstvo. Mirjana Mi- trović je izredna umetnica in organizatorka, bila je srce kolonije. Brez njene pomoči v Smederevski Palanki ne bi bilo kolonije. Sodelovala je tudi v kolo- nijah v Škofji Loki. ''Loviti svetlobo'' je bilo geslo ene odmevnejših kolonij, ki je bila organizirana leta 1988 v Smede- revski Palanki. Gostitelji, likovni pedagogi pod vod- stvom akademske slikarke, so se, tako kot vsa leta, izredno potrudili. ''Mesto je bilo za en dan spremenjeno v atelje, v katerem so ''groharčki'' lovili motive in ustvarili dela, ki so jih kasneje razstavili v domu JLA. Mladi likovniki so obisk izkoristili tudi za ogled in spo- znavanje tako Palanke kot drugih mest, med njimi Kragujevca in njegovega spominskega parka ustre- ljenim,'' je v začetku junija 1988 poročal slovenski časnik. Mirjana Mitrović. Iz osebnega arhiva Lojzeta Malovrha. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 83 Datum Kraj Geslo kolonije Udeleženci XVII 8.–10. 6. 1984 Smederevska Palanka 40 let pod soncem svobode 100 učencev, 31 mentorjev XVIII 7.–9. 6. 1985 Škofja Loka Pod geslom JPI: Rastemo pod Titovo zastavo – pionirji veselo na delo Geslo: 40 let pod soncem svo- bode 200 likovnikov in 100 mentorjev IXX 6.–8. junij 1986 Smederevska Palanka Od Vardarja pa do Triglava 319 učencev in 100 mentorjev, gostje iz Avstrije XX 2.–7. junij 1987 Škofja Loka 20-letni jubilej Male Groharje- ve slikarske kolonije: Ustvarja- mo v svobodni domovini pod geslom JPI: Za srečno pot v 21. stoletje 196 učencev, eden tudi iz Celo- vca, 100 učiteljev mentorjev likovne in tehnične vzgoje XXI 3.–5. 6. 1988 Smederevska Palanka Loviti svetlobo 70 učencev in 25 mentorjev XXII 2.–4. 6. 1989 Škofja Loka Organizacija: OŠ Ivana Groharja Škofja Loka 69 likovnikov iz 21 gorenjskih osnovnih šol Kronološki pregled dela Male Groharjeve slikarske kolonije III Zaključek 21. Male Groharjeve slikarske kolonije 5. junija 1988 v Smederevski Palanki Čutili smo, da počutje v koloniji ni več tisto kot pretekla leta, vendar pravega vzroka nismo odkrili. Vezi kolonije pod geslom ''Bratstvo in enotnost mladih'' so se pričele rahljati … Vsa teža kolonije je ostala le na predsedniku kolonije. To je bila zadnja MGSK v Smederevski Palanki. Bližala se je razdružitev Jugoslavije v po- samezne države. Iz kronike Lojzeta Malovrha, 3. zvezek, odlomek Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 84 Odlomek iz govora Francija Križaja, člana predsedstva Zveze prijateljev mladine Slovenije, na zaključni slovesnosti Male Groharjeve slikarske ko- lonije v Škofji Loki 4. junija 1989 Dvaindvajsetič zapovrstjo se srečujemo v Škofji Loki, mestu, ki je znalo skozi stoletja ohraniti svojo podobo in ki v svojem jedru predstavlja izjemno bogato arhitekturno, umetnostno in zgo- dovinsko zakladnico ter s tem trajno inspiracijo in navdih za iskanje motivov udeležencem Male Groharjeve slikarske kolonije, ki danes zaključuje s svojim delom … Prav gotovo ne kaže dvomiti, da je tokratna slikarska kolonija mladih dosegla svoja temeljna namena, ki sta bila opredeljena v letošnjem razpisu. In to sta: prvič, likovno ustvarjanje in razvijanje ter utrjevanje prijateljstva mladih Jugoslavije ter drugič, vključevanje pionirjev likovnikov Jugoslavije v uresničevanje te- meljnih ciljev tokratnih Jugoslovanskih pionirskih iger in srečanje učiteljev mentorjev. Najpomembnejše pa je dejstvo, da Škofja Loka živi za to in s to kolonijo in da pomeni se- stavni del naporov Škofjeločanov po nadaljnji popestritvi kulturnega ustvarjanja in ustvar- janja v občini, pa ne le v njej, temveč tudi širše. Odbor MGSK, ki ga je vrsto let vodil prizadevni tov. prof. Lojze Malovrh, dolgoletni pred- stojnik OE Zavoda SRS za šolstvo v Kranju, Osnovna šola Ivana Groharja in Skupščina občine Škofja Loka kot pokrovitelj so bili garanti, da Groharjeva Loka, tako kot doslej, tudi tokrat in v bodoče ostane mesto druženja mladih likovnikov Jugoslavije. Spomin za konec vašega vodenja Male Grohar- jeve slikarske kolonije. Po petih letih predaha so učitelji likovne vzgoje in tudi nekateri Ločani izrazili željo po ponovni uvedbi slikarske kolonije. Na osnovi občinskega razpisa se je tako leta 1995 v Škofji Loki ponovno zbrala mno- žica mladih likovnikov. Ko je na otvoritvi razstave mlade likovnike po- zdravil župan Igor Draksler, sem stal ob strani in nemo opazoval. Rad bi pristopil tudi sam in mlade nagovoril z besedami: ''Hudo mi je bilo prenehati z delom koloni- je, saj je bilo to moje življenje in ne službeno delo. Zato sem tem bolj vesel, da je drevo kolo- nije odgnalo novo mladiko. Prepričan sem, da jo boste gojili v novo drevo prijateljstva z ved- no več listi, obarvanimi z nepopisnimi motivi mojega rojstnega kraja, moje pisane Loke.'' Lojze Malovrh na otvoritvi MGSK. Iz osebnega arhiva Lojzeta Malovrha Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 85 Janez Jocif, kulturni delavec Javnega sklada za kulturno dejavnost (JSKD), ob- močna enota Škofja Loka, ima vse zaslu- ge, da je Groharjeva slikarska kolonija leta 1995 spet zaživela. Nekoč Zveza kul- turnih organizacij Škofja Loka (ZKO) je bila dolga leta prav zaradi izrednih ljudi in njihovega odnosa do kulturne dediš- čine kraja in regije zibelka kulturnega delovanja in ustvarjanja. In tudi zato je Mala Groharjeva slikarska kolonija na- šla zatočišče prav tu. 1995–2010 Škofja Loka Organizacija kolonije od leta 1995 dalje: ZKO Škofja Loka, Javni sklad za kulturno dejavnost, območna izpostava Škofja Loka, Občina Škofja Loka Kronološki pregled dela Male Groharjeve slikarske kolonije VI Kako to, da je MGSK prešla pod okrilje Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka? Leta 1987 sem prišel na ZKO Škofja Loka in takrat je poslovanje Male Groharjeve slikarske kolonije urejala Zveza kulturnih organizacij. V zadnjih letih Male Groharjeve slikarske kolonije so računi priha- jali, z občine pa ni bilo denarja, zato se je kolonija končala. Očitno so bili stroški kolonije za financerja preveliki. V osemdesetih je imela ZKO Škofja Loka močno razvejeno razstavno dejavnost. Z amaterji smo raz- stavljali v Knjižnici Ivana Tavčarja, kasneje pa se je začelo zelo intenzivno delati s posameznimi osnov- nimi šolami, ki so razstavljale v prenovljenem pred- dverju Žigonove hiše. Spodbujal sem likovne men- torje na šolah, da so predstavljali likovno dejavnost svojih učencev. Na osnovi takšnega sodelovanja sem se kasneje dobil z mentorji loških osnovnih šol, nato pa še z likovnimi pedagogi ostalih osnovnih šol bivše občine. Tako smo prišli do ideje, da bi obnovili nekdanjo Groharjevo kolonijo. Vedel sem, da je to sicer pre- cejšen finančni zalogaj, zato je bilo treba postaviti koncept v okviru možnosti, ki so bile na voljo. Reči moram, da sem imel veliko sreče, ker je bil takratni župan občine Škofja Loka Igor Draksler temu zelo naklonjen, in stroški kolonije so prišli leta 1995 v občinski proračun. Osnovni koncept kolonije je bil, da v njej sode- lujejo gorenjske osnovne šole s po tremi učenci in mentorjem in da je to enodnevni dogodek. Tako smo dobili kar reprezentativen vzorec učencev, ki so bili dobri likovni ustvarjalci. Izkazalo se je, da je na novo postavljeni koncept dober in za občino finančno sprejemljiv. Učenci so na dan kolonije do- bili kosilo, kaj hitro smo uvedli majice, ki so jih tisti dan nosili, in "nova" Groharjeva kolonija se je med likovniki hitro prijela. Ste osnovni koncept kolonije v teh 15 letih spreminjali? V bistvu se koncept ni spreminjal. V začetku smo kolonijo organizirali v mesecu maju, vendar se je Janez Jocif. Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 86 izkazalo, da zaradi obilice dela v šoli mesec maj ni dober, in kolonijo smo prestavili na zadnji petek v septembru, tako da imamo čas za razpis, ki izide ta- koj v začetku septembra. Že od vsega začetka smo pripravljali kataloge Groharjeve kolonije, to je knjižice z desetimi barvnimi reprodukcijami risb. Dela smo pripravili za razstavo, ki je bila eno leto na voljo, da potuje po Sloveniji. Spominjam se, da je ena izmed razstav šla na Ptuj, kjer so jo postavi- li na treh oz. štirih različnih lokacijah, šla je tudi na gorenjske osnovne šole. Katalog in razstava sta bila in sta še vedno izredno zanimiva za promocijo Škofje Loke. Po nekaj letih smo iz reprodukcij, ki smo jih objavili v knjižicah, naredili razglednice. In tako je še vedno. Po deset nagrajenih del je na- tisnjenih na razglednicah, na hrbtni strani je ime avtorja, leto kolonije, seznam sodelujočih šol, organizator, to je Javni sklad za kulturne dejav- nosti, Območna izpostava Škofja Loka, in Občina Škofja Loka. Strokovno gledano so to zelo dobra likovna dela. Vsak izbrani mladi umetnik dobi za nagrado slikarsko stojalo in deset kompletov raz- glednic. Mislim, da je tako prav. Vsako leto shranimo vsa dela, tako da je to zelo zanimiv didaktični material, oziroma imamo za vsa ta leta za likovnopedagoško stroko zelo zanimiv pregled. Vsako leto se kolonije udeleži od 30 do 40 osnovnih šol, torej se kolonije udeleži okoli 100 učencev letno. Načelno je Mala Groharjeva kolonija vedno v Škofji Loki, vendar smo enkrat šli risat v Piran. Povedati moram, da smo na kolonijo vedno pova- Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 87 bili tudi šole tistih občin, s katerimi ima Občina Škofja Loka stike. To so: Piran, Ptuj (iz Skupnosti obzidnih mest), Freising v Nemčiji, kjer smo dva- krat že razstavljali, in Medicina v Italiji. Kdo po- leg gorenjskih učencev prihaja v goste, je odvisno od občine. Te stvari ureja mag. Andreja Ravnihar Megušar z Občine Škofja Loka. Organizator zago- tovi papir in podlago, na kateri likovniki ustvar- jajo, ostalo prinesejo učenci s seboj. Tehnika je prosta. Kako bo s kolonijo v prihodnje? Nekaj časa sem imel slabo vest, da se vse skupaj ponavlja. Zaenkrat se je koncept izkazal kot dober, vsako leto se potrudimo, da je vse dobro organizi- rano, in mislim, da bo tudi letošnja kolonija takšna. Izkazalo se je, da mladi likovniki tisti dan Loko doži- vijo na čisto poseben, bolj intenziven način. Mislim, da je to dobro, obenem pa je to dobra promocija kraja. V Loko vsako jesen prihajajo učenci iz več kot dveh tretjin gorenjskih šol. Boljšega si ne bi mogel misliti. Še eno stvar je treba poudariti. Z udeležbo na ko- loniji imajo mladi likovniki možnost, da se pokažejo v javnosti, da pridejo v javnost. Učenci glasbenih šol imajo na primer letne koncerte, nastopajo na različ- nih proslavah, kar naprej se nekaj dogaja, pri mla- dih likovnih talentih pa je morda to edina možnost, da pridejo ''ven iz šole''. Obenem na začetku kolonije pripravimo tudi izbor najboljših del predhodne ko- lonije in jih razstavimo. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 88 MALA GROHARJEVA KOLONIJA ŠKOFJA LOKA 2010 VABILO Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Občina Škofja Loka Vas vljudno vabita v Škofjo Loko na Malo Groharjevo kolonijo 2010. PRIJAVA Na prireditvi lahko sodelujejo vabljene šole, ki bodo izpolnjene prijavnice do 21. septembra 2010 poslale na naš naslov: JSKD Škofja Loka, Grajska pot 13, 4220 Škofja Loka. Dodatne informacije: Janez Jocif, JSKD Škofja Loka LEP POZDRAV IN NASVIDENJE V ŠKOFJI LOKI Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 89 Odlomki iz časopisnih člankov različnih avtorjev iz obdobja Male Groharjeve slikarske kolonije, opremljeni s fotografijami iz osebnega arhiva Lojzeta Malovrha Mladinski ''ex-tempore'' v Škofji Loki Včeraj se je zbralo v Škofji Loki okoli sto učencev dvajsetih osemletk iz Gorenj- ske, da bi se udeležili mladinskega slikar- skega in fotografskega ''ex-tempore'' na temo Škofje Loke. Z vsake osemletke so prišli po trije navdušeni likovniki in po tri- je fotoamaterji, da bi v določenem času v barvah in na filmskih trakovih upodobili po lastni izbiri motive iz Škofje Loke. Pobudo Škofjeločanov za mladinski ''ex- -tempore'' je treba vsekakor pozdraviti, saj ima globok vzgojni in estetski pomen, ker mladim ljudem vzbuja zanimanje za likov- no umetnost in estetsko dojemanje sveta, to pa je tudi ena izmed nalog šole. Žal pa v naših šolah še vse preveč pogrešamo prav omenjeni vzgojni moment, ki ga škofjelo- ška pobuda praktično, nazorno in koristno uresničuje. Dušan Željeznov, 1968, časopisni članek, odlomek. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 90 Pomlad starih zamisli Škofja Loka v nedeljo dopoldne. Mladi slikarji in fotoamaterji so si na vseh kon- cih in krajih poiskali svoje ''bojne'' položa- je … Roke so vneto mešale in pripravljale ustrezne barve, oči so premerjale razdalje. Mimoidoči so se ustavljali in v svojem ne- deljskem brezdelju prodajali zijala. Le kaj naj bi pomenila ta ''mladostno-umetniška invazija''? 120 jih je prišlo risat in fotografirat škof- jeloške motive. Tako enim kot drugim pa je nagajalo sonce, ki se je vse prepogosto skri- valo za oblake. Kljub temu pa so mestne ulice, hišna pročelja škofjeloška … zaživeli na risalnih listih mladih ustvarjalcev. Škofja Loka je že od nekdaj privabljala slikarje in risarje, da so ovekovečili njeno podobo na platnih in slikah. Najstarejša znana upodobitev tega mesta je iz leta 1649, ki jo je narisal in prenesel v bakrorez švi- carski popotnik Merian. Kmalu za njim jo je upodobil Valvazorjev risar za znano Sla- vo vojvodine Kranjske in za Topografijo. Leta 1698 je neznani slikar naslikal gorečo Škofjo Loko … Leta 1873 sta jo narisala brata Janez in Jurij Šubic. Lahko bi rekli, da so bila vsa ta upodabljanja Škofje Loke naključna, neorganizirana vse do takrat, ko so jo naši impresionisti slikali v mestu in okolici. Okoli leta 1906 sta tamkaj slikala predvsem Jakopič in Grohar, sanjala o sli- karski koloniji in zapustila slike Kamnitni- ka, Loke in njene okolice. Tej prvi napol koloniji je sledilo zatišje in Škofjo Loko so zopet upodabljali le posamični slikarji. Pred leti so v Škofjo Loko hodili slikat študentje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Slikali so ob vodi, v mestu, na gradu … Nekateri so že razstavljali v ško- fjeloškem muzeju (Dora Plestenjak, Franci Novinec, Boris Jesih …). Medtem ko so stari mojstri palete upodabljali Škofjo Loko kot pogled na vse mesto, takrat še obdano z obzidjem, pa so si mlajši slikarji poiskali in našli še povsem neznane in skrite kotičke mesta in iz vseh teh na oko nepomembnih motivov pričarali vso skrito lepoto mesta in arhitekture. Podobno so iskali motive tudi slikarji čla- ni lani (op. leta 1967) ustanovljene Grohar- jeve slikarske kolonije (ustanovljene v po- častitev 100-letnice Groharjevega rojstva). Prišli so v Loko in jo v štirinajstih dneh upo- dobili z vseh mogočih zornih kotov. Koliko motivov je še ostalo skritih ume- tnikovim očem! Mogoče pa bomo ravno na razstavi mladih gorenjskih osemletkarjev odkrili nov košček starega in lepega. Mitja Meršol, 1968, časopisni članek, odlomek. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 91 Mala Groharjeva kolonija letos v dežju V zadnjih majskih dneh so prišli mladi slikarji iz vse Jugoslavije v Škofjo Loko – v Malo Groharjevo slikarsko kolonijo, letos že drugič. S seboj so prinesli barve. Barve in papir so dobili tudi v Škofji Loki, saj so spet upodabljali to staro in slikovito meste- ce in njegovo okolico. V soboto zjutraj so si izbrali motive: stari grad, cerkveni zvonik z razgibanim zaporedjem starih hiš, slikovita pročelja, kamnite oboke, mostičke čez Soro, stare hiše z lesenimi nadstropji in izrezljanimi balkoni … Komaj so se dobro lotili dela, pa je začelo rositi in potem jim je vse dopol- dne nagajal dež. Toda mladi umetniki niso odnehali. Stisnili so se pod strehe, zlezli v veže, slikali pod drevesnimi krošnjami, ne- kateri pa so si celo sami pripravili zasilne strehe tako, da so svoje polivinilske plašče zataknili za veje. Pa tudi domačini so po- magali, svojim gostom so držali dežnike, da so lahko slikali tako dolgo, dokler slika ni bila gotova. Tako se je tudi letos škofjeloška galerija obogatila z novimi motivi, ki jih je naslika- lo 200 pionirjev iz vse države. Jeseni bomo objavili barvne podobe mladih slikarjev in barvne fotografije. Neznani avtor, maj 1969, časopisni članek, odlomek. Mlade podobe starega mesta Neznani avtor, 1970, časopisni članek, odlomek. Kako je mogoče naslikati sivo deževno pokrajino ali mestne zidove, iz katerih v dežju zadiši po vlagi in plesnobi? Ne le sli- karji, še fotografi se zmrdujejo nad slabim vremenom, nad sivino in razpršeno svetlo- bo, zato puščajo slikanje vnemar. Le Ivan Grohar je nekoč slikal Škofjo Loko celo med sneženjem, toda to je bil Grohar, bolj človek čustev kot razuma. V tem so mu bili blizu otroci, ki so v deževni soboti 30. maja poslikali Škofjo Loko po dolgem in počez. Razlezli so se po starih dvoriščih in si izbirali motive sivih sten in vodnjakov, zamolklih oken in arkad, vsega, kar lahko staro mesto postavi na ogled tudi v svo- jih najbolj skritih kotičkih; se stiskali pod napušče in snovali, z levicami objemajoč risalne deske. Nemara je v mnogih gorelo sonce, kajti s svojimi barvami, vodenkami, temperami in voščenkami so razlili prek slik svetlobo, neko svoje umišljeno sonce. Tudi prav. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 92 Likovna manifestacija Za konec pa nam je ocenil delo ko- lonije še Andrej Pavlovec, ravnatelj loškega muzeja: ''Že sodelovanje v koloniji je nedvomno priznanje za mladega človeka. Zato nismo pode- lili nobenih nagrad žirije, temveč so vsi udeleženci dobili pismeno pri- znanje, prav tako pa vsi udeleženci tudi razstavljajo.'' Dušan Željeznov, 1970, časopisni članek, odlomek. Mladi umetniki v mestu pod Lubnikom Škofja Loka na risbah in slikah otrok ''Vse izdelke bomo razstavili v gale- riji na loškem gradu,'' je povedal pred- sednik pripravljalnega odbora prof. Lojze Malovrh. ''Najboljše med njimi – izbral jih bo sekretariat FMVJ (mednarodna organizacija pobratenih mest, op. p.) – mislimo poslati v Leningrad na svetov- no razstavo otroških risb.'' I. Guzelj, 1970, časopisni članek, odlomek. V soboto zjutraj je Škofja Loka navse- -zgodaj zaživela in se kar naenkrat pomla- dila. 340 mladih slikarjev iz mnogih krajev Jugoslavije se je razkropilo po mestu, do- mači pionirji pa so preoblečeni v miličnike – prometnike le še popestrili podobo Škofje Loke. Kaj kmalu je imel vsak svoj motiv in je začel delati. Pri delu jih ni zmotila niti vroča opoldanska pripeka. … Po končanem delu kolonije in odprtju razstave na loškem gradu sem se pogovarjal s predsednikom odbora Male Groharjeve slikarske kolonije Lojzetom Malovrhom. ''Mislim, da je kolonija letos izred- no uspela, kar so potrdili številni ude- leženci. Odločili smo se že, da bomo prihodnje leto kolonijo razširili na vse večje kraje v občini in bo pestrost mo- tivov še večja. Likovniki Jugoslavije so odbor kolonije tudi pooblastili, da pos- reduje pri sestavljalcih novih učnih na- črtov, naj se zaradi preobremenjenosti učencev ne krči ur vzgojnih predmetov, ampak le strokovnih, ki učence res obre- menjujejo. Zaradi izredne dovršenosti nekaterih del so nekateri tudi predla- gali, da bi ta dela reproducirali in izdali razglednice, prihodnje leto pa posneli še film o koloniji. Še nekaj se je pokazalo. Ob promenadnem koncertu so bili doho- di za avtomobile v mesto zaprti. Predlog odbora je, naj bi čim prej uvedli parkirne prostore za avtomobile zunaj mesta, da bo Škofja Loka res zaživela turistično.'' J. Govekar, 1971, časopisni članek, odlomek. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 93 Celo dež so užugali 13-letni Celjan Darko Mak, ki sem nanj naletel pred stavbo občinske skupščine – hitel je upodabljati ostanke nekdanjega zidu in pisane dimnike, ki so štrleli izza skalnega oboka – mi je priznal, da je zelo vesel, ker sta mu šola in učitelj omogočila sodelovanje v slikarski koloniji. ''Rišem že od prvega razreda, najraje s tempero. Škofjo Loko sem si natančno ogledal. Zares je lepa. Zlasti od tule so hiše in zidovi ter grad nekaj posebnega. Šest ali sedem nenavadnih barv skrivajo v sebi. Skušal jih bom ponoviti … Dež če me moti? Ne. Kar naj pada, saj sem na suhem.'' Nedaleč stran je čepel Petar Lovre, uče- nec 7. razreda osnovne šole Vladimirja Nazorja iz Petrovaradina pri Novem Sadu. Ob njem so se ustavljali mnogi radovedne- ži, kajti namesto čopiča je v desnici stiskal – šilo. Tla so bila krog in krog posuta s koščki linoleja, ki jih je spretno izrezoval iz tanke ploščice. Stopil sem bliže. ''Grafika in likovna umetnost sta moje edino veselje,'' je fant za hip prekinil delo. ''Po mali maturi nameravam iti na umetniško šolo, kasneje pa na akademi- jo. Veste, ne ukvarjam se le z linorezi, ampak tudi rišem, slikam in kiparim.'' Potlej je dodal, da tokrat ni prvič v Slo- veniji, da je že lani bil pri nas, vendar ne ve več, v katerem kraju. 12-letna Mira Šubic hodi v 6. razred osemletke Cvetko Golar Trata. Risanje ima že vseskozi ocenjeno s petico in pravi, da so barvice njen najboljši prijatelj. Našel sem jo na terasi Name, pod dežnikom, ki je uporno prestrezal deževne kaplje in jim preprečeval, da bi uničile gručico ošiljenih, zamolklo rdečih streh sredi prostranega akvarela. ''Letos prvič sodelujem v koloniji. Izbrala me je tovarišica Kajzerjeva. Upam, da sklepa ne bo obžalovala, da bo zadovoljna z menoj. Zelo sem namreč vesela, ker lahko pokažem, kaj znam, in hkrati vidim, kako slikajo drugi.'' I. Guzelj , 1972, časopisni članek, odlomki. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 94 Razpis Male Groharjeve slikarske kolonije za leto 1973 Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki razpisuje pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Škofja Loka, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze likovnih pedagogov Jugoslavije Malo Groharjevo slikarsko kolonijo 1973. Namen kolonije je vključiti pionirje – likovnike iz vse Jugoslavije v praznovanje 1000-letni- ce Škofje Loke in v akcijo JPI ''Lepota v ustvarjanju – radost v odkrivanju''. Delo kolonije bo potekalo na področju mesta Škofje Loke in bližnje okolice od 1. do 3. junija 1973. Izbira motiva in tehnike je svobodna. Risalne liste v velikosti 50 x 70 cm bo priskrbel organizator, ves drugi pribor pa naj udeleženci prineso s seboj. Ob zaključku kolonije bodo dela razstavljena v galeriji na Loškem gradu. Vsi udeleženci (pionirji, mentorji in šole) bodo prejeli jubilejne diplome. Vodstva šole naj prijavijo po 3 najboljše pionirje – likovnike od 5. do vključno 8. razreda osnovne šole. Prijave sprejemamo do 12. maja 1973 na naslov: Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije – sedež gimnazije Škofja Loka, p. št. 64220. Potne stroške za pionirje krijejo šole, mentorjem pa vse stroške (prevoz in bivanje v Škofji Loki). Pionirji iz oddaljenih krajev (izven Gorenjske in Ljubljane) bodo stanovali pri pionirjih – gostiteljih in v dijaškem domu v Škofji Loki. Odbor vabi k sodelovanju vodstva šol, pionirje – likovnike in njihove mentorje. Pokrovitelj: Predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar Predsednik kolonije: Lojze Malovrh Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 95 Vso Loko bodo prerisali Malo Groharjevo slikarsko kolonijo je potrebno nadaljevati Stane Jesenovec, 1972, časopisni članek, odlomek. Uradna himna Male Groharjeve slikarske kolonije Paleta Ivanu Groharju Besedilo: Borivoje Vuhmanović Sloboda je slična deci Deca suncu konak traže Most lepote grade reci Likovne ih bajke snaže. Brat u bratskom domu sniva Na paleti rastu žita Ljubav nosi miris mliva Da sva deca budu sita. Osmjeh dečji cvet otvara Leptir leti po paleti Žudnju dobra ruka šara Za leptirom mašta leti. Raspuko se dan vedrine Našaran je san slobode Odjekuje zov planine Neimari sunce vode. Život bez zla da je večan Naraštaji da se diče Čin slobode da je svečan Na slobodu deca liče. Rekom bratstva ljubav jezdi Tople strehe ozvezdava Sloboda se dušom gnezdi Na paleti sunce spava. 1976 Pri Kamnitem mostu sem se zapletel v pogovor z učiteljicama likovnega pouka iz Kopra in Divače: ''Takoj, ko so se koprski in divaški pionirji srečali z vrstniki iz Ško- fje Loke, je med njimi vzniklo prijateljstvo, ki se bo najverjetneje nadaljevalo z dopiso- vanjem in obiski. Naše lepe občutke bomo posredovali vsem pionirjem in pedagogom Primorske.'' Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 96 Mladi likovniki v Smederevski Palanki Od petka, 28. maja, do nedelje, 30. maja, je bila v Smederevski Palanki v SR Srbi- ji, občini, ki je pobratena s Škofjo Loko, tradicionalna mala Groharjeva slikarska kolonija. Udeležilo se je je 350 mladih li- kovnikov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Slovenijo je zastopalo 90 pio- nirjev in njihovih mentorjev iz 26 šol. ''Vsi udeleženci kolonije, torej pionirji likovniki, so nastanjeni pri domačih pi- onirjih,'' mi je pripovedoval predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo ''Male Groharjeve slikarske kolonije'' prof. Loj- ze Malovrh. ''Za ljudi, za domačine je bil to pravi praznik. Mesto je bilo praznično okrašeno. Palančani in okoličani so govori- li vse tri dni le o koloniji ter z zanimanjem spremljali delo mladih umetnikov iz vse Jugoslavije.'' J. Govekar, 1976, časopisni članek, odlomek. Gosti loških ulic Staro gorenjsko mesto je znova gostilo svoje prijatelje, ki so dopotovali iz številnih krajev Jugoslavije, da bi lahko s čopiči ujeli na platna loške motive. Na letošnjem dese- tem srečanju se je zbralo okoli 350 mladih likovnih ustvarjalcev iz 103 osnovnih in drugih šol, ki so skupaj svojimi mentorji od petka do nedelje spremljali in sodelovali na prireditvah jubilejne Male Groharjeve sli- karske kolonije Škofja Loka–Smederevska Palanka. Razkropljeni po ulicah in bližnji okolici so pionirji in mladinci vnesli v Loko misel, ki jo je v petkovem večernem sprejemu za mentorje in druge goste poudaril predse- dnik občinske skupščine Tone Polajnar, da Mala Groharjeva slikarska kolonija ni po- membna le na področju likovnega ustvar- janja in vzgoje, temveč je njena visoka vrednost v medsebojnem spoznavanju ter utrjevanju bratstva in enotnosti mladih, kar je bil moto letošnjega desetega srečanja. Branko Sosič, 1977, časopisni članek, odlomek. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 97 Tristo Škofjih Lok Med sobotnim sprehodom po škofjelo- ških ulicah je vsak obiskovalec občudo- val, kako pod spretnimi rokami mladih navdušencev nastajajo večkrat prave male umetnine. Mladi likovniki z mentorji so prišli iz vse Slovenije pa iz Smederevske Palanke in še nekaterih drugih jugoslovan- skih mest v Škofjo Loko, da bi pokazali ob bogatih motivih, ki jih ponuja mesto, svo- jo likovno ustvarjalnost. Pa ne samo zato – prišli so, da bi spoznali nove prijatelje, novo okolje in tako tudi živo dokazali, kaj pomenita prijateljstvo, bratstvo, ob tem pa so seveda z velikim veseljem narisali tris- to različnih motivov, tristo Škofjih Lok v malem.'' V. S., Pionirski list, 1983, odlomek. Staro v mladi domišljiji Kot že petnajstkrat prej je v soboto tisoč- letna Škofja Loka s svojo zanimivo zgrad- bo hiš, trgov, uličic, mostov spet zaživela na otroških platnih. Kar tristo mladih likov- nikov iz sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz vse Jugoslavije, udeležencev letošnje Male Groharjeve slikarske kolonije, je v po- znem deževnem jutru z dežniki, risalnimi bloki, čopiči in barvami iskalo zatočišče pod napušči, balkoni, obokanimi vhodi. Gorica Tadić, osmošolka iz Smederevske Palanke, je na bel list ujela stičišče Mestnega trga s Poljansko cesto. Njena gostiteljica, do- mačinka Milena Krajnik, s katero sta takoj postali dobri prijateljici, ji je čepe pomagala mešati barve. Gorica je samo za hip odlepila pogled s papirja, in kot bi ji bila moja vsilji- vost nadležna, v eni sapi povedala, da je prvič v koloniji, da ji je tako delo všeč, da ji je všeč Škofja Loka s svojo drugačnostjo in da so lju- -dje prijazni, gostoljubni. H. Jelovčan, Gorenjski glas, 1983, odlomek. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 98 Drevo prijateljstvo – negovano 18 let Dvesto mladih likovnikov iz vse Jugo- slavije v spremstvu stotnije mentorjev se je v petek zgrnilo v starodavno Škofjo Loko, da bi na papirju v vsem barvnem sijaju ovekovečili njene portale, freske, pročelja – Mala Groharjeva slikarska kolonija letos doživlja polnoletnost. D. Z. Žlebir, 1985, Gorenjski glas, odlomek. Tradicija, ki postaja bogastvo O prireditvi, ki je začela že tudi zaradi svoje tradicije segati v jugoslovanski kul- turni prostor, smo se pogovarjali s pred- sednikom kolonije, sicer predstojnikom kranjske organizacijske enote Zavoda za šolstvo Lojzetom Malovrhom: Osemnajst let že vodim kolonijo. V za- četku smo začeli s 120 udeleženci, kasne- je se je število povzpelo na 300, sedaj pa smo se v skladu s stabilizacijskimi priza- devanji omejili na 200. Verjetno je mogoče na različne načine govoriti in poudariti vrednost takšnega sre- čanja mladih likovnikov. Zagotovo. O pomembnosti kolonije končno pove že to, da se je vsa leta obdržala. S tem, da jo prirejamo menjaje se v Škofji Loki in pobrateni Smederevski Palanki, se je samo še nekako bolj zakoreninila v jugoslovanskem prostoru. Sicer pa gre tu že za takšno tradici- jo, da prihajajo sedaj v kolonijo že njeni prvi udeleženci kot mentorji s svojimi učenci. Peter Colnar, 1985, časopisni članek, odlomek. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 99 Otroško slikarsko srečanje S svečano otvoritvijo in podelitvijo pri- znanj, ki jih je udeležencem izročil škofje- loški župan Igor Draksler, se je v sredo na Loškem gradu zaključila enodnevna Mala Groharjeva kolonija. Udeležilo se je je sedemdeset likovnih ustvarjalcev iz enaindvajsetih gorenjskih osnovnih šol. Ti so si zjutraj najprej pod vodstvom turističnih vodičev ogleda- li mesto, nato pa so na temo Škofja Loka pod vodstvom svojih mentorjev ustvarjali v prosti tehniki do popoldneva, ko so dela oddali v presojo komisiji. Otroška likovna kolonija je pred leti v Škofji Loki že obstajala, vendar je malo pred razpadom Jugoslavije zamrla. Prire- ditev so na pobudo likovnih pedagogov Gorenjske in TJKO Škofja Loka letos po- novno oživili. Tokrat je trajala samo en dan in so se je udeležili le gorenjski učenci. Or- ganizatorji pa načrtujejo, da bo prireditev v prihodnje postala vseslovenska in morda sčasoma tudi mednarodna. M. A., 31. 5. 1995, Gorenjski glas, odlomek. Več kot le likovno srečanje Letošnja prireditev ima – kot se za jubi- lej spodobi – tudi nekaj novosti. Mentorji likovniki so namreč že nekaj časa pogreša- li strokovni del takšne prireditve. Tako se danes popoldne začenja v galeriji Loškega gradu seminar na temo prostovoljno obli- kovanje za učitelje osnovnih šol od 1. do 4. razreda, v petek pa bo seminar za učitelje likovne vzgoje na predmetni stopnji. ''To pa ni edina novost letošnje slikarske kolonije,'' je povedal Lojze Malovrh, pred- sednik pripravljalnega odbora kolonije in tudi njen pobudnik pred dvajsetimi leti. ''Li- kovno ustvarjanje se ne prične in neha pri čopiču, zato bo del mladih likovnikov letos na Loškem gradu poskušal svojo ustvarjal- nost tudi v lesu. Na temo slovenske lepo- -slovne pripovedi bodo dolbli les pod vod- stvom Petra Jovanoviča in učiteljev likovne vzgoje. Letos se bodo mladi lotili loških motivov tudi s fotografskim aparatom. V leče bodo lovili življenje in delo Ločanov.'' L. M., Gorenjski glas, 9. 6. 1987. Železne niti 8 Kronika Male Groharjeve slikarske kolonije 100 Avtorjev zaključek Lojze Malovrh je med drugim leta 1987 v svoj dnevnik zapisal: ''Likovno ustvarjanje mladih ter razvijanje prijateljskih vezi so bili skozi vseh 20 let cilji Male Groharjeve slikarske kolonije. Mnogo prisrčnih trenutkov ob likovnem ustvarjanju in sti- skov rok prijateljstva je omogočala prav ta likovna dejavnost.'' Danes, ko že tečejo priprave na letošnjo Grohar- jevo slikarsko kolonijo, je namen srečanja podoben: povabiti mlade ustvarjalce v Škofjo Loko in jim po- nuditi množico prelepih motivov srednjeveškega mesta, ki čaka, da ga mladi upodobijo na način, kot ga znajo samo oni: barvito, igrivo, izvirno. In ravno zato bo slikarska kolonija v Škofji Loki živela še naprej in z nazivom ''Groharjeva'' ohranjala spomin na našega, soriškega, loškega in slovenske- ga mojstra, ki je s svojimi deli krepko presegel meje takratnega časa. Janez Jocif, snovalec Male Groharjeve kolonije, bo mogoče v prihodnje med mlade likovnike po- vabil tudi gorenjske gimnazijce in verjamem, da se bodo prav radi odzvali povabilu. Kolonija bo vse- kakor živela naprej ne glede na starost ustvarjalcev. Pomembno je le, da imajo pred seboj isti cilj: upodo- biti košček kulturne dediščine na tisoč in en način in doživeti utrip tisočletnega mesta, takšnega, kot ga poznamo vsi, ki dnevno prečkamo kamniti most čez Soro ali pa se zazremo proti grajskemu griču, na katerem kraljuje loški grad. Zahvala Obema sogovornikoma se zahvaljujem za po- moč pri nastajanju tega zapisa. Še posebej se za- hvaljujem g. Lojzetu Malovrhu, ki mi je omogočil vpogled v skrbno zbrano dokumentacijo o Mali Groharjevi slikarski koloniji, njegovem življenj- skem projektu. Avtor tega prispevka je vse časopisno gradivo dobil v dokumentaciji g. Lojzeta Malovrha, kjer pa včasih ni mogoče razbrati ne datuma in ne naslo- va časnika, v katerem je novinar objavil svoj pri- spevek. Zato so odlomki teh člankov nepopolno ci- tirani oz. so podani vsi možni podatki, dosegljivi v omenjeni dokumentaciji. Foto: Aleksander Čufar in arhiv Lojzeta Malovrha Železne niti 8 Ob 30-letnici postavitve spomenika Ivanu Groharju 101 Marijan Peternelj Za svetlobo sonca Ob 30-letnici postavitve spomenika Ivanu Groharju v Sorici Spomenik Ivanu Groharju v Sorici. Foto: Andrej Bogataj Železne niti 8 Ob 30-letnici postavitve spomenika Ivanu Groharju 102 Neizpolnjena želja Kdo ve, kdaj in komu se je v Sorici prvemu utrnila ideja, da bi svojemu rojaku slikarju Ivanu Groharju postavili spomenik. Zagotovo vem le to, da se je v mojem otroštvu o tem kar nekaj govorilo. Skoraj bi si upal trditi, da je zamisel še najbolj vneto za- govarjal pokojni Janko Pintar, takratni gostilničar v Sorici. V letih po drugi svetovni vojni, ki ne turizmu ne Sorici niso bila naklonjena, je uspešno nadalje- val tradicijo znane Lovrencove gostilne. Bila je dosti več kot navadna vaška krčma. Poleg Slovencev so jo obiskovali Beograjčani, Italijani, Nemci, Nizozemci … Podjetni Janko je sprevidel, da bi Groharjev spo- menik obisk Sorice povečal. Nasproti gostilne je stala lesena uta, namenjena žganjekuhi. To so odstranili in z izgradnjo kamnite- ga zidu povečali prostor, kjer naj bi stal spomenik. Danes spomenik stoji drugje, tu pa raste veliko rož. Zakaj že takrat ni prišlo do postavitve spomenika, ne vem. Mogoče ni bilo denarja. Župnik France Gač- nik in Loški muzej pa sta v tistem času v župnišču uredila zbirko Groharjevih mladostnih del. Zbirka je v Sorico privabljala množice obiskovalcev. Želja o postavitvi Groharjevega spomenika pa je za dolgo šla v pozabo. Pobuda je prišla iz Železnikov Jeseni leta 1979 je bil v Sorici zbor krajanov malo drugačen kot po navadi. Udeležil se ga je predstav- nik Muzejskega društva Železniki, zdaj že pokojni Niko Žumer. ''Možje,'' je nagovarjal domačine, ''čas je, da va- šemu rojaku Ivanu Groharju skupaj postavimo spomenik.'' Tako se je začelo. Zamisel je po zaslugi takratnega župana Viktorja Žaklja podprla Občina Škofja Loka. Imenovan je bil odbor, ki je deloval pod okriljem Prosvetnega društva Ivana Grohar- ja Sorica. V njem so sodelovali člani od Sorice do Škofje Loke, predstavniki gospodarstva, kulture in politike. Člani odbora so se kmalu poenotili o izbiri ustvar- jalca. Delo je bilo zaupano znanemu loškemu kipar- ju, velikemu prijatelju Sorice in občudovalcu Gro- harjeve umetnosti, Tonetu Logondru. Odbor je bil deležen nekaj kritike, ker ni izvedel javnega razpisa. Branili so se z dejstvom, da denarja ni na pretek. In res je bila na začetku stiska z denarjem velika. Veči- na družin v Sorici je prispevala svoj delež. Precej so primaknile tovarne v Železnikih, izkazali so se mnogi obrtniki iz Selške doline, ki jih je Niko Žumer osebno nagovarjal, pa tudi sam je primaknil znatno vsoto. Prispevali so mnogi posamezniki iz Selške do- line in od drugod. Naj po 30 letih naglasim: Posebno vrednost spo- menika Ivanu Groharju v Sorici predstavlja velika pripravljenost vseh naštetih podpornikov postavit- ve. Preseneča pa tudi velika pripravljenost in zagna- nost članov gradbenega odbora. Vsak je prispeval – in to brezplačno, brez sejnin in kilometrin – svoj delež. Prepričan sem, da smo skupaj naredili nekaj le- pega in pomembnega. Naše skupno delo ni ostalo neopaženo. Zaznalo ga je tudi vodstvo Kulturne skupnosti Slovenije, nekakšno takratno prosvetno ministrstvo, ki nas je na koncu izdatno finančno podprlo. Posebno vlogo je odigral kipar Tone Logonder. Nikoli ne bom pozabil, s kakšnim navdušenjem je sprejel naročeno delo. Pogosto smo ga z Nikom Žumrom in drugimi obiskovali v ateljeju. Koliko pri- stnega veselja in šegavosti je premogel! Žal se je tudi pri njem potrdil stari rimski rek ''Kogar ljubijo bogo- vi, umre mlad''. Sončen, vendar mrzel dan Slovesno odkritje spomenika je bilo 8. novembra 1981. Dogodek ni bil zaznamovan le v Sorici, pač pa po celotnem škofjeloškem ozemlju. O tem zgovorno priča Prispevek h kroniki škofjeloške občine, objav- ljen v 29. številki Loških razgledov, ki ga je napisala Mira Jesenko: Železne niti 8 Ob 30-letnici postavitve spomenika Ivanu Groharju 103 ''Teden dni pred odkritjem Groharjevega spo- menika v Sorici so se v škofjeloški občini zvrstile številne prireditve: Od 2. do 11. novembra je bila v knjižnici Ivana Tavčarja razstava portretov Janeza Plestenjaka. Od 3. do 15. novembra so učenci OŠ Petra Kavčiča razstavljali likovna dela v delavnih organizacijah Odeja, EGP in ETH. V kapeli Puštalske- ga gradu so gojenci Glasbene šole izvedli koncert. Dne 5. in 6. novembra je bila v Sorici Groharjeva sli- karska kolonija ‘81. Dne 5. novembra je bila v pros- torih KS Podlubnik razstava Male Groharjeve slikar- ske kolonije in literarni večer z Janezom Kajzerjem, piscem biografskega romana o Groharju. Dne 6. novembra je bila v Galeriji muzeja v Železnikih ot- voritev razstave del likovne skupine Iskra Železniki. Od 6. do 19. novembra je bila v galeriji na Loškem gradu razstava zgodnjih Groharjevih del iz zbirk Mestnega muzeja Ljubljana. Dne 6. novembra je bila v kulturnem domu v Selcih otvoritev razstave likov- nih del Groharjeve slikarske kolonije ‘81 in v Sorici srečanje umetnikov iz škofjeloškega območja.'' Naj dodam, da je večer pred slovesnim odkritjem Televizija Slovenija predvajala film o Ivanu Grohar- ju. Prav tako smo na tiskovnih konferencah povabili predstavnike medijev, naj pišejo o Groharju in od- kritju spomenika. Na dan odkritja je bila odprta tudi prenovljena zbirka v Groharjevi rojstni hiši. Tedni pred tem so bili dnevi sončni in nenavadno topli. Dan pred slovesnostjo, v soboto, 7. novembra, je malo pred poldnevom Lojze Prevc s Studena s tež- kim vozilom Unimog iz Zgornjega Kašlja pripeljal spomenik, ki ga je ulil livar Andrej Kamšek. Kot po naročilu je bil dan sončen in topel. Seveda smo v Sorici najprej zavili k Mici, v gostilno. Kipar Tone Logonder je dal za štefan boljšega. Nismo ga še izpraznili, ko nas Mici preseneti: ''Fantje, sneži!'' Ni le snežilo. Vihar je razsajal kot le malokrat. Ni trajalo dolgo, a ohladilo se je, mi pa smo bili bolj kot ne v poletnih oblekah. Pa kaj! Ko je bil odlitek postavljen na podstavek, sva s prijateljem Tonetom Logondrom vriskala kot še nikoli! Naslednji dan, dan odkritja spomenika Ivanu Groharju, je bil sončen, toda strupeno mrzel. Pa vendar se je zbralo veliko ljudi. Kulturni program so oblikovali: igralec Polde Bibič, Pihalni orkester Alpina Žiri, mešani pevski zbor Iskra Železniki in otroci podružnične šole Sorica. Slavnostni govornik je bil dr. Nace Šumi. Spomenik je odkril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar. Delegacija, ki so jo sestavljali Peter Čufer, Mitja Rotovnik in Ive Šubic, je na slikarjev grob na ljubljansko Navje odnesla venec. Za soncem Likovni kritik prof. Andrej Pavlovec je zapisal, da je ideja za spomenik v kiparju Logondru spala 20 let. ''Takrat si je zamislil slikarja Ivana Groharja v ti- pični drži slikarjev, ki delajo na prostem. Predvsem impresionisti so si pri močnem soncu pri ogledo- vanju motiva z roko zasenčili oči, da so lahko bolje opazovali igro barv in svetlobe v ostrih sencah.'' ''Tone Logonder pravi, da je spomenik pravilno postavljen v Sorici, da more Groharjeva roka ob do- ločenem času zasenčiti obraz upodobljenca.'' 30 let mineva, kar Logondrov Grohar stoji sredi soriških polj, se ozira za soncem in z roko brani oči. Pa vendar: koliko svetlobe je v njegovih delih, če- prav si je včasih za določen čas moral zasenčiti oči! Viri: Mira Jesenko, Prispevek h kroniki škofjeloške občine (od 1. oktobra 1981 do 30. septembra 1982), Loški razgledi 29/1982, str. 308. Andrej Pavlovec, Petdeset let kiparja Toneta Logondra, Loški razgledi 29/1982, str. 127. Železne niti 8 104 Železne niti 8 Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat 105 Andrej Demšar Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat ''Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...,'' molitev naših prednikov skozi dolga stoletja v naših krajih. Ljudje današnjega časa si skoraj predstavljati ne morejo, kaj pomeni kruh. Imamo denar in v trgovi- nah je kruh na prodaj vsak dan. Na žalost ga najde- mo celo v smetnjakih. Kaj pa je kruh pomenil v naši polpretekli zgodovini, se le še malokdo vpraša. Ko se govori, še več pa piše o slikarju, soriškem rojaku Groharju, je zanimiva misel, zakaj je pred stoletjem naslikal prav Sejalca, sliko, ki spada med njegova najlepša dela. Sejalca je upodobil zato, ker je sejalca nosil v sebi. Grohar je že kot otrok toliko- krat videl sejati žito na soriških njivah in lazih, da bi bilo skoraj čudno, da ga kasneje kot slikar ne bi upodobil. Pridelovanje žita je bilo za naše kraje naj- bolj življenskega pomena. Kje vse se sledijo zdaj že z gozdom zaraščene njive, na katerih so naši predniki orali in kopali, da so vsejali žito. Kjer je bilo le kaj prsti in je bil svet dostopen, so izsekali gozd, požgali hosto, prekopali zemljo in sejali, ječmen, rž, ajdo, proso ... To slednje je bilo največkrat delo bajtarjev in gostačev. Te male, začasne njivice so imenovali lazi. Še sedaj se mnogo krajev imenuje po imenih tistih ljudi, ki so obdelovali tako imenovane laze (iskalci kruha). Tako so še sedaj Jurjev laz, Jakobov laz, Bretačev laz ... Za zajetno knjigo bi se dalo dobiti teh imen! Kmetje so njive orali z voli. Ko so spomladi pri- šli na njivo, zarezali nekaj korakov dolgo brazdo, so vole ustavili, pokropili ljudi in živali z žegnano vodo, zmolili molitev za dobro letino, v brazdo po- ložili šibo iz velikonočne butarice in rekli: ''Bog in sveti Božji križ''. Potem se je začelo za ljudi in živali mučno delo na strmih in kamnitih njivah. Delo, ki je zahtevalo močne moške, so opravljali tudi ženske in nedorasli otroci. Znano je, da so dninarice dela- Železne niti 8 Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat 106 le tudi za dva do tri kilograme žita na dan. Zato ni čudno, da je nastal izrek ''Kruh spi!'', saj ga ni bilo na voljo vsak dan. Kozolci so sedaj, kar je še ohranjenih, le še, kot danes rečemo, ''del kulturne dediščine''. Seveda se po velikosti kozolcev vidi ''moč'' njihovih gospo- darjev. V Groharjevem času so bili kozolci resnična potreba. Ne vem, koliko jih je starejših od 150 let. Preden so začeli graditi kozolce, ki so bili na začet- ku namenjeni predvsem sušenju žita (in ne sušenju sena), so žito sušili kar v snopih na njivah, na tako imenovanih ostrveh. To pa je bilo ob slabem, dežev- nem vremenu zelo neugodno, saj je zrno začelo ka- liti in slama trhleneti. Od žita je bilo treba oddati desetino grajskemu gospodu. To je kar vsak deseti snop, ki so ga graj- ski hlapci nemalokrat pobrali kar z njiv. Gruntarji so imeli tudi svoje kašče. Seveda so jih gradili toliko stran od gospodarskih poslopij, da v primeru poža- ra na hiši ali hlevu ogenj ni dosegel še kašče. Gorje družini, če bi zgorela tudi kašča, ki je bila večinoma lesena ali pa v spodnjem delu zidana kot klet. Žito pa je bilo pomembno tudi zaradi slame, s katero so bile krite vse male in večje stavbe: hiše, seniki, hlevi, kozolci, kašče, domala vse, kar je po- trebovalo streho. Šele v 20. stoletju je slamo na stre- hah naših hiš zamenjal ''škrilj''. Slamnata streha je zelo praktična, lepa, a obenem zelo nevarna stvar. Praktična zato, ker je bilo pozimi pod njo topleje, poleti pa je varovala pred vročino. Nevarna pa zato, ker če se je vžgalo eno poslopje, vas pa je bila strnjena, je posebno ob vetrovnem vremenu pogorela vsa vas. Za kruh so bili kakor njive in lazi potrebni tudi mlini. Posebno zgornji del Selške doline je znan po številnih mlinih. Zrnje so od slame dobili z mlate- njem s cepci, le proso so meli z nogami. To se je de- lalo stoletja, vse odkar so ljudje naselili naše kraje. Mlatenje žit je bilo zelo naporno delo, če pa je žito bogato obrodilo, pa tudi pravo veselje. V starodavni pesmi Mlatiči ena od kitic pravi: ''Belemu se kruhu smeje oče, mati in otrok, le pritisnimo hitreje, pika poka, pika pok!'' Železne niti 8 Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat 107 Za mlatenje žita je moral biti poseben, nepropu- sten in trden pod. Če so imeli pri hiši štiri fante, so dejali, da jih je za en ''ta mlatni pod''. Viža izpod cep- cev mlatičev je bila najlepša, če so mlatili štirje. Viža je bila pomembna stvar, dajala je ritem delu. Star mož, ki je bil v ujetništvu v prvi svetovni voj- ni v Rusiji, mi je pripovedoval, kako so se Rusi čudili, ko so slovenski ujetniki mlatili žito ''v štiri'', v vižo. Niso pa mlatili žita samo moški. To težko delo so opravljale tudi ženske. Med obema vojnama je prišlo do preobrata pri mlatenju žita, ko so ljudje začeli uporabljati živalsko moč, tako imenovani ''gepelj'', ki sta ga gonila dva vola ali konja. Za reza- nje slame na slamoreznico je zadostovala ena žival. Bile so pa v tistem času zelo moderne mlatilnice, ki so jih ljudje gonili z rokami in obenem z veseljem, ker ni bilo treba udarjati s cepci. Za pogon mlatil- nic so v tem času že začeli uporabljati bencinske, kasneje pa tudi električne motorje. Sedaj se na Selškem za mlatenje žit ne uporablja nobena ener- gija, ne človeška, ne živalska in ne tehnična. Kdor ni strojnik in nikoli ni videl, kako s pomočjo ''ge- peljna'' vol ali konj goni mlatilnico, si bo to gotovo težko predstavljal. Kot sem že omenil, je bilo mlinov v naših krajih zelo veliko. To se še pozna po mnogih hišnih imenih ''Pri Mlinarju''. V mlin so ljudje večinoma nosili žito v mehovih iz ovčje ali kozje kože. Če je imel mlinar veliko za mleti, ni mogel vsakemu takoj ustreči in nastal je pregovor ''Kdor prej pride, prej melje!'' ''Merica'', plačilo za mlinarja, je bila pač moka od žita, kakršnega je pač kdo prinesel, in ta je bila deset odstotkov. Seveda je to merico vzel mlinar, verjetno je bila predpisana od oblasti. Ampak mlinar je lahko imel tudi skušnjavo, prekoračil to mejo in vzel več. Nekje, v neki pesmi, ki sem jo bral še kot otrok, je pisalo, da je prišla smrt po mladega mlinarja in mu očitala: ''Preveliko mero si jemal, zato me je Bog po te poslal!'' Škoda, da si nisem zapomnil več, le to še vem, da je mlinar dejal smrti: Železne niti 8 Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat 108 ''V hiši imam devet otrok, le vzemi jih in pojdi z njimi ...'' Smrt mu je dejala: ''Bog pa le druzga noče kot le tebe, mladga mlinarja.'' Potem je mlinar ponudil smrti še ženo: ''V hiši imam mlado ženo, le vzemi jo in pojdi z njo ...'' Konec tega je bil, da je mlinar zbolel in nazadnje pesnik zaključuje: ''Mlinarja glavca zaboli, na posteljo se dol vleži ... Mlinar je ležal let in dan, naposled smrti je prosil sam!'' Jetika je bila v tistih časih pogosta in neozdravlji- va bolezen. Med ljudmi je nastala domislica, da če bi bolnik dobil klobuk poštenega mlinarja, ga sku- hal in pil juho od tega kuhanega klobuka, da pa bi še ozdravel. Pač, pošten mlinar da je taka redkost. Jaz sem še sam nosil v mlin še pred letom 1950, pa si o teh možičkih, starih mlinarjih, tega ne bi nikoli mislil. Zdi se mi, da so raje vzeli manj kot več. Mlini so stali pri večjih in manjših vodah, bili so ogroženi od povodnji in nekoristni v sušnih obdo- bjih. Leto 1947 je bilo zelo sušno leto, posebno na je- sen. Nesel sem v mlin in mlinar mi je dejal: ''Podnevi ne gre, ponoči bom mlel. Voda se po strugi preveč posuši, ponoči je bolje.'' Mrzla voda, ki je tekla na kolo mlina, je bila ponoči težja in mlin je obratoval le ponoči. Mlini so bili različnih velikosti. Večji mlini so imeli po več parov kamnov, kmečki mlini pa le en par, mogoče še ''stope'' za obdelovanje ječmena, za ješprenj ali proso za kašo. Stope je bilo prav prijetno poslušati, posebno če je bilo stop več. Če so bile v pogonu stope in kamni za mletje žita, je bil v mlinu precejšen ropot in vsled tega je nastal izrek ''V mli- nu se dvakrat pove!'' Moka je bila dragocena, zato so nekateri veči- noma kuhali ''sok'', ker se pri soku najbolj porabi Železne niti 8 Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat 109 ''sleherni prah moke'', kot so rekli. Neki stari mož je pripovedoval, da so ljudje tako jedli sok, da je dejan- sko ušel in se iz Evrope z ladjo peljal proti Ameriki. A na morju sta se srečali dve ladji – na drugi se je peljal krompir. Pa vpraša krompir: ''Ja, sok, kam pa ti?'' Sok je dejal: ''Ne morem obstat tak, me vsak dan po večkrat jedo.'' Krompir je dejal: ''Pejd nazaj, pomagal ti bom!'' Pri nekem kmetu je razen zidu, ki je bil velik 5 x 5 metrov, strokovni cimperman naredil vse: grušt, streho, opaže, vrata, kolo, grat ... – vse lesene napra- ve, ki so bile potrebne za obratovanje mlina, in za delo računal eno živo kravo. Kdo bi danes naredil toliko visoko strokovnega dela za eno kravo? Pa še krave so bile dosti manjše od današnjih. Naročnik mu je pripravil le material in hrano za čas dela. Prosa in ajde niso šteli med krušna žita, so pa pro- sa in ajde veliko sejali. Proso za kašo so sejali meseca maja. Pletev prosa je bilo zelo naporno in zamudno delo. Mnogi so najeli dninarice, dekleta in tudi žene iz ubožnih družin. Žene so velikokrat nesle s seboj tudi otroke. Poleg njive so pogrnile kakšno rjuho in nanjo dale otroka, same pa plele in od časa do časa pogledale k njemu. Ko je proso dozorelo, so ga poželi v velike snope in ga meli z nogami na mlatnem podu. Pri tem so se držali za lato, za to pritrjeno. Surovo proso so sušili na rjuhah na soncu. Na vsako rjuho so ga devali po en mernik. Od daleč se je videlo, koliko mernikov so ga pridelali. Kaša je bila iz obdelanega prosa. Mlinar je s pomočjo stop v mlinu odstranil luskine od zrnja. Bil je pregovor: ''Kaša je otročja paša!'' Proso so sejali v lazih, na njivah in na ledinah, to je njivah, ki že več let niso bile preorane. Na ledini je bilo občutno manj plevela. Ajda se je sejala po dolinah. Ko so poželi ozimno žito do sv. Marjete (22. julij), je morala biti ajda vse- jana. Po hribih, v višinskih krajih pa jo je bilo treba vsejati vsaj mesec prej, sicer jeseni ne bi dozorela. Pri žetvi ajde žanjice niso več dobile popoldanske malice, ker je bilo popoldne že kratko. Železne niti 8 Kruh naš vsakdanji – sejalec je šel sejat 110 Cvetenje ajde je bil pravi raj za čebele. Samo na ajdovi paši so nabrale med, da so na njem preživele zimo. Sedaj take ajde ni več. Sicer cveti, a ne medi in ne diši. Prikrajšani smo za pogled na valovanje žita v vetru na njivah in za užitek ob pogledu na njivo s cvetočo, dišečo ajdo, ki jo obirajo številne čebele. Kruh je pekla vsaka družina, če je le imela moko. Bilo je še vedno ceneje kot kruh kupovati pri peku. Cena kruha je bila enaka ceni moke. Pek je imel za lon toliko, kolikor je bilo kruha več od teže moke, ki jo je zamesil. Kruh so mesili v mentrgah. Kdor ni premogel mentrge, pa v tako imenovanih nečkah, predhod- nicah mentrge. To je bilo korito iz izdolbljenega lesa. Kmečko peč je treba segreti z drvmi, tako da je znotraj ''bela'' od vročine. Star izrek za kurjenje peči za peko kruha je tudi, da ''kurijo grmado''. Od velikosti peči je tudi odvisno, koliko hlebov se je dalo speči. Ko se kruh da v peč, je treba redno moliti za duše v vicah. Preden se zadnji hleb kruha vzame iz peči, se vrže eno poleno v peč in se reče: ''Bog se usmili duš v vicah''. Ko bo konec naše tehnične civilizacije, se bo spet začelo vse znova. Tedaj bo spet veljal izrek: ''Če pade kruhek ti na tla, poberi ga, poljubi ga!'' Hleb kruha je treba prekrižati, preden se ga začne rezati na kose ali ''šnite'', kot smo včasih rekli. Kruh. Kako dolga in trda pot je bila v preteklosti do njega, je Grohar vedel in upodobil Sejalca. Foto: arhiv Andreja Demšarja Železne niti 8 Groharjeva Sorica 111 Groharjeva Sorica Aleksander Čufar EFIAP gold, EPSA, MF FZS Cesta se že kar nekaj časa strmo vzpenja, srpentina sledi srpentini, ko na grebenu vzremo kape- lico sv. Cirila in Metoda, nato pa se kmalu odpre pogled na Sorico. Cerkev na grebenu, z zadnjimi žarki obsijane lipe, pod njo pa spomenik slikarju Ivanu Groharju. Zadnja svetloba sije na polja in travnike, ki žarijo, okolica pa se počasi poslavlja in odhaja k počitku. Res ne vem, kdaj sem zadnjič videl kaj tako lepega. Pogled mi drsi po pobočju, kjer stojijo kozolci, kot nemi stražarji vasi. Pred nekaj dnevi sem vas obiskal zgodaj zjutraj, meglice in jutranja svetloba sta pričarala pov- sem drugačen prizor. Meglice in jutranje sonce, ki je ravno pokukalo čez hrib, so spomenik po- stavile v pravljični svet zabrisanih in mehkih robov, svetlih in temnih detajlov v pokrajini. Ko sem se dvignil nad vas, ker sem želel videti to igro svetlobe še z druge perspektive, se nisem mogel nagledati lepote, spokoja in miline jutranje Sorice. Ustavim se pred hišo, lepo okrasje pod okni me pritegne ravno tako, kot rože na okenskih poli- cah. Kako malo je potrebno, da je nekaj lepo, da nam razveseljuje dušo in telo. Pot nadaljujem po kolovozu, ki vodi okoli griča, kolesnice mi kažejo pravo smer. V času asfaltiranih poti nekaj nepo- jemljivega, začutim, da čas gre počasneje, nikamor se mi ne mudi. Vprašam se, kdo lepše in bolj polno živi, ljudje v Sorici, ali mi v dolini? Nekdaj nujno potrebni, danes nekoliko manj, so pa še vedno lepi - kozolci. Pokrajina brez njih bi bila pusta, nekaj bi manjkalo. Tako smo se jih navadili, da upam, da bodo živeli dlje kot mi. Vidimo jih sredi polja, na grebenu, pred hišo, nekateri jih še uporabljajo, drugi ne. Lepo je videti, ko se obnavlja star in ves polomljen kozolec. Pri nas je že tako, da ko se vsedeš sredi pobočja in se ozreš naokoli, moraš videti nekaj kozolcev, kapelic in še kakšno cerkev, pa je naša sreča in zadovoljstvo popolna. Nazadnje obiščem znamenje nad vasjo, ki ga polnim še iz otroških let. Lepo obnovljen, ves svež, mi prikliče mnoge spomine iz otroštva in vesel sem, da so dobri ljudje znamenje tako lepo obnovili. Železne niti 8 Groharjeva Sorica 112 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 113 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 114 Foto: Aleksander Čufar Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 115 Foto: Aleksander Čufar Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 116 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 117 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 118 Foto: Aleksander Čufar Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 119 Foto: Aleksander Čufar Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 120 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 121 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Groharjeva Sorica 122 Foto: Aleksander Čufar Železne niti 8 Portreti Ivana Groharja 123 Učenci OŠ Železniki Mentor: Janez Hafner Portreti Ivana Groharja Avtorica: Vesna Marenk, 7. b, toplo-hladni kontrast. Železne niti 8 Portreti Ivana Groharja 124 Avtorica: Ana Demšar, 7. a, toplo-hladni kontrast. Avtorica: Neli Eržen, 7. a, toplo-hladni kontrast. Avtor: Gal Nadrag, 7. c, toplo-hladni kontrast. Avtor: Mark Gladek, 7. c, toplo-hladni kontrast. Železne niti 8 Portreti Ivana Groharja 125 Avtorica: Lidija Pranjič, 7. b, toplo-hladni kontrast. Avtorica: Maja Kalan, 7. b, toplo-hladni kontrast. Avtorica: Lejla Habjan, 7. c, toplo-hladni kontrast. Avtorica: Monika Berce, 7. c, toplo-hladni kontrast. Železne niti 8 Portreti Ivana Groharja 126 Avtorica: Lea Šturm, 9. c, risba s svinčnikom. Avtorica: Sandra Dolinar, 9. c, risba s svinčnikom. Avtorica: Urška Košir, 9. a, risba s svinčnikom. Avtor: Cene Prevc, 9. b, risba s svinčnikom. Železne niti 8 Portreti Ivana Groharja 127 Avtorica: Katja Trampuš, 9. a, risba s svinčnikom. Avtorica: Maša Lukančič, 8. b, risba z ogljem. Avtor: Andraž Jelenc, 9. c, risba s svinčnikom. Avtorica: Andreja Koblar, 8. b, risba z ogljem. Železne niti 8 Portreti Ivana Groharja 128 Avtorica: Nadja Kaplja, 9. a, risba s svinčnikom. Avtor: Benjamin Gaser, 9. b, risba s svinčnikom. Avtorica: Maša Bernik, 9. b, risba s svinčnikom. Avtor: Aljoša Habjan, 8. a, risba z ogljem. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 129 Tadeja Šuštar (častna Šmikla) Grudnove Šmikle Šmikla, ker se cenim Zgodbe o tako svojevrstnem in svojeglavem (v najboljšem pomenu besede: da vsaka Šmi- kla misli s svojo glavo) ženskem zboru, za katerega je Šmikla Jana Mediževec Grudnova dejala, da so tako različne, da odlično pašejo skupaj, sploh ni enostavno pisati, o čemer smo se strinjale prav vse Šmikle, od prve do zadnje, do zborovodkinje. Članek je zastavljen tako, da so se najprej razpisale Šmikle pevke, ki pa žal v poletnih mesecih niso vse doma oziroma na dosegu elektronske pošte, in so zato njihovi raznoliki pogledi na Grudnove Šmikle ome- jeni na toliko vidikov, kot so jih dopust in počitnice omogočili. Vendar pestri šmiklasti sliki, ki si jo ob prebranem ustvarimo, prav zaradi njihovega načela ''Vse za eno, ena za vse'' ne manjka veliko, da bi bila s stališča ponazoritve vseh šmiklastih raznolikosti popolna. Prvi del zgodbe zaključijo Tilen Bajec, ki so ga Šmikle vzele za svojega spremljevalca, ter zani- mivi utrinki, komentarji, ki spremljajo življenje Grudnovih Šmikel. Od Šmikel pevk zgodbo nadaljuje intervju s Šmiklo zborovodkinjo Marjeto Naglič, ki nam razkrije rešitev uganke, kako lahko tako pestra, barvita zborovska zasedba tako uglašeno poje. Skrivnost je v Mar- jetinem trdnem načelu, da nas raznolikost bogati in ne omejuje. Poleg tega njen način dela temelji na spoznanju, da so punce ne samo pestre in med seboj različne po značaju, inte- resih itd., ampak je tudi njihov glasbeni okus vsaksebi, in je zato njena naloga, da izbira zelo raznolik, raznovrsten program, da vsaka najde užitek v svoji zvrsti ali v pesmih, ki jih najlažje ponotranji. Kajti šele ponotranjene zgodbe skladb znajo Šmikle tudi izraziti, dati iz sebe, prenesti na poslušalce: iz src v srca. Šmiklasto popotovanje se v naši zgodbi zaključi z njihovimi najodmevnejšimi uspehi in reportažami, ki jih je zapisala Šmikla Katarina Prezelj Grudnova. Šmiklasto zgodbo pa fotografsko verno beleži Šmikla Jana Jocif Grudno- va, ki si gotovo misli: hvala bogu, da so izumili digitalni fotoaparat, saj bi fotofilmov niti ne mogli narediti toliko, da bi Jana lahko poslikala vso pestrost šmiklastega dogajanja. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Železne niti 8 Grudnove Šmikle 130 Grudnove Šmikle (po abecednem redu z izjemo Šmikle Urške, kronistke, in dame imajo prednost) Od začetka Prvič smo se kot skupina srečale prav 6. decem- bra 2002, prav na dan svetega Miklavža. Vsako leto sveti Miklavž na Zemljo prinese tudi nekaj čarob- nega zvezdnega prahu s svoje poti. Ta zvezdni prah pomaga obdarjenim ljudem tako, da najlepša stvar, ki se jim zgodi tega dne, postane ena izmed njiho- vih najlepših stvari v življenju. In bilo je leto 2002 in bilo je 12 gimnazijk in Marjeta v glasbeni učilnici v Železnikih. In morda je bil zvezdni prah. Tako se prične zgodba o Grudnovih Šmiklah (Decembrskih Miklavžkah). Če bi človek vstopil v ta prostor, bi nas po njegovi bežni oceni proglasil za čvekasta dekle- ta, ki bi lahko gradila lovsko podsekcijo, druščino v garderobi, uredništvo šolskega časopisa …, nikakor pa ne vokalne skupine. IME: Grudnove Šmikle (imena se je spomnila Jera Habjan, moja ta mala sestrična) Ko je Maša vprašala: ''Kwa pa ime?'', smo se vse zbudile, saj je bila tema veličastna, in predlogi so kar deževali. Od Marjetk pa do … Ni imelo smisla znova odkrivati Amerike. Hvala Bogu, da ni prišlo do predlogov, kot Vzhajajo- ča zvezda, Glas celovite samoupravljavske osebnosti, Ponosni korak, Pamet v roke, Mladost, Bob ob steno … Urška Bernik (kronistka zbora) Sprva so bile te vaje zelo odprtega tipa: prihajale smo ali pa tudi ne. Po nekaj mesecih se je skupina izoblikovala in ostale smo še: Tina, Anja, Katarina, Urša, Maša, Sabina, Vida, Lina, Jera in Urška. Pa seveda šefe: Marjeta. Potem smo imele svoj prvi na- stop v javnosti. Prvi nastop skupaj z Janezom Škofom in njegovi- mi Čompami, Slovo poletju, 13. 9. 2003. Strinjam se s Cockto: Prve ne pozabiš nikoli. Ideja za ta nastop pred javnostjo je padla, ko smo šle v Bohinj. A bila je res samo ideja … dokler ... Čez par dni sem iz nabiralnika vzela listek, vabilo na prireditev Slovo poletju, ki jo je organiziral Klub študentov Selške doline. Skoraj me je fršlok, ko sem prebrala: Grudnove Šmikle, sobota, 13. 9., ob 20.00 na Rovnu v Selcih. Mislila sem si: PoOOOomoOOOOota. Kmalu smo po dvomesečnem premoru spet prišle na vaje ogrevat glasilke za novo sezono. No, poleg tega ogrevanja smo se zmenile, da kljub temu, da je zadeva čez osem dni, poskusimo. Začele so se mrzlične priprave. Vaje smo imele v: petek, soboto, nedeljo, torek in sredo. Pa še v petek. Noro! In nas- lednji dan – D-day. Oblekle smo se imenu primerno: odštekane žabe, kiklo, pulover … in velik :) na obra- zu. Ta velik :) na obrazu je ob prihodu v šotor reagi- ral v rahlo kislem pH-ju. Kmalu nas to ni več motilo in začele smo delat muziko. Kljub temu, da nas ¾ občinstva ni šlivilo, smo odpele 99 % odlično – za 1 % sva krivi z Jero, ker pač ne znava Tancuj, Tancuj v tretji vrstici predzadnjega in zadnjega takta. No, in ker ne znava teh dveh, ne znava tudi cele naslednje četrte vrstice. Sklep po koncertu: Kaj podobnega temu nastopu naslednjič odpade: me smo pele Gloria in excelsis Deo, nad nami pa je bil napis Union. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 131 19. 1. 2009 Vse to premišljevanje o šmiklasti zgodbi me spomni na čiščenje moje pisalne mize. Med po- spravljanjem najdem kartico, knjigo Malega princa, svinčnik, ki mi ga je posodila moja prva ljubezen. Lepi spomini. In ker obožujem stavek, da je ''vsaka sprememba za nekaj dobra'', se odločim, da mizo prestavim v drug kot sobe. ''Tri-štiri-zdaj,'' in mizo porinem na novo mesto. Nato pogledam, ali mi je med potjo padlo kaj na tla. Joj, zagledam tisto SNOV. Sivo, puhasto. Hm, navsezadnje le nisem kaj prida skrbna in čista, pomislim. Snov: delci moje kože, vol- ne, papirja, menda celo enocelične živali. Raznolik seznam. Neki botanik mi je povedal, da če zbereš prgišče te snovi v vrč, priliješ malo vode, pustiš stati na son- cu in vanj zaseješ seme, bo seme raslo kot noro; če narediš isto, le da zmes postaviš v vlažen prostor, bodo zrasle glive. Če te glive poješ, vidiš zvezde. In če hočeš videti še več zvezd, vzameš s postelje rju- ho, jo močno streseš v temni sobi in potem prižgeš močan svetlobni žarek. Tako, zdaj vidiš. Kaj ni to ta SNOV? Tako se mi vsakič znova poglobi spoštovanje do te SNOVI. To ni umazanija. To je zvezdni prah. Tako rastemo. Tudi zaradi manj lepih trenutkov v življenju. Vsi, brez izjeme. Vsakdo ob svojem času. Vse, kar moramo znati, je le odkriti in videti zvezdni prah. In tega, ki ga dobimo v dar, moramo še posebej skrbno čuvati. 25. 7. 2011 Še danes se spomnim tistega šnt Miklavža, ko smo se zbrale v OŠ Železniki. Takrat še kot gimnazijke. No, danes se v večini dekleta, matere, žene ne ukvar- jajo več s problemi, ko Šmikla ugotovi sredi septem- bra, da bi bilo fino, če bi si kupila kak učbenik. Ne, danes se ukvarjamo z Merkator pikami, z delovnimi časi, z izpiti, s tem, kaj bo danes za kosilo, kdo danes pelje psa na sprehod. Kar naenkrat smo vse spozna- le, kako je z zamujanjem v službo (da niso vsi tako tolerantni kot Šmikle) ... In podobno naprej. Vsa leta sem kot skoraj-aktivistka beležila, včasih tudi na papir, vse sunke med rebra, vzdihe, navdu- šenja, zahvale, vsesplošne krike, pohojene mezince leve noge … In kot sem (sicer kot 16-letna punčka) napisala v kroniko: ''Ne dajte, da bi se ta film strgal'', se ni ... Lepo je biti z glasbo, z zvezdnim prahom, se dru- žiti, se skregati, se objeti ... Lepo je (bilo) biti Šmikla. Mojca Bergant Še danes se spominjam popoldneva, ko sem se usedla v Janin avto in iz zvočnikov zaslišala zvoke belokranjske ljudske pesmi Aj, zelena. Ženski glaso- vi iz zvočnikov so me popolnoma očarali. ''Jana, kdo to poje?'' Ker sem bila takrat nekaj časa odsotna, sem bila ob odgovoru ''Grudnove Šmikle'' pozitivno pre- senečena ter hkrati radovedna: ''Kdo pa so te Šmikle, ki zvenijo tako angelsko?'' Vse skupaj me je začelo še bolj zanimati, ko sem izvedela, da punce prepevajo v Železnikih in da bi jim prav prišel kak nov sopran. S tem se je začela moja šmiklasta zgodba. Puncam sem se pridružila sredi sezone leta 2008. Še danes se dobro spominjam prvega koncerta, ko smo pri- pravile večer s skladateljem Ambrožem Čopijem, s katerim imamo Šmikle prav posebno vez, saj so nam njegove priredbe ljudskih pesmi še posebno pisane na kožo – skoraj ni koncerta brez kake njegove. In kaj mi pravzaprav pomeni biti Šmikla? Ne znam si več predstavljati petkovega popoldneva brez vaj, Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 132 polnih smeha in dobre volje (no ja, pred kakim na- pornim koncertom je koncentracija malce večja, da Marjeta ne izgubi preveč živčkov z nami), šal na račun sopranskega in altovskega sindikata ter boja za prevlado med njima, borb odbora za pavzo, da si pri strogi dirigentki izbori deset minut pavze med napornimi vajami, nasmejanih vikendov z vajami in ne nazadnje koncertov, kjer te pozitivne vibracije občinstva ponesejo na krilih nad dvorano tako, da v prekrasni glasbi samo še uživaš in odplavaš daleč stran … Del šmiklaste zgodbe so tudi prelepi spomi- ni ... Med njimi izstopajo prvi večji uspeh na občin- ski reviji pevskih zborov, prvi koraki po odru Slo- venske filharmonije, spomin na idilo ob Ohridskem jezeru, kjer smo bile prave ljubljenke občinstva, pa na studijsko snemanje na RTV-ju in gostovanje v od- daji Muzika je to, adrenalinski nastop na Naši pesmi v Mariboru ter številni drugi nastopi ob različnih priložnostih – od tistih ta zaresnih do sproščenih nastopov s Šmikloni, ko smo občinstvo zabavale z napevi Abbe, in tistih bolj neformalnih, kjer smo s svojim petjem marsikomu polepšale dan/večer. Letošnjega marca sem zaradi svojega malega Šmi- klončka odšla na krajši dopust, tako da sem Šmikle na njihovi poti v Talin spremljala preko mobilnega telefona in z močnim stiskanjem pesti. Uspeha sem bila tako vesela, kot bi bila tam, saj sem vedela, kakš- na energija se prepleta med njimi na odru, sploh pa ob razglasitvi rezultatov. Juhuhu! Tudi doma je bilo veselo, ko so sporočile vse vesele novice z daljnega severa. Jeseni se bom vrnila nazaj v sopranske vrste, česar se že zdaj veselim, saj pri Šmiklah definitivno velja ''enkrat Šmikla, vedno Šmikla!'' Martina Dolenec Pojem najnižji glas, torej drugi alt. Prihajam iz druge doline kot večino ostalih Šmikel (iz Poljanske doline). Pri zboru sem začela peti septembra lansko leto. Zakaj sem sploh začela peti? S Šmiklo Alenko sva bili sošolki v srednji šoli in večkrat mi je omeni- la, da jim v zboru primanjkuje pevk najnižjega gla- su. Najprej sem njene ponudbe zavrnila in ji obljubi- la, da pridem na vaje, ko bom imela vozniški izpit, da ne bom odvisna od drugih. Kasneje sem res šla na pevske vaje in ugotovila, da je super. Seveda mi je bilo težko uskladiti faks, študentsko delo in šmikla- ste vaje, vendar mi je bilo petje in druženje z dekleti v veliko veselje. Petje je zame neprecenljivo – če se trudiš in vlagaš, potem tudi veliko dobiš, pa tudi če je to le dober občutek in zadovoljstvo. Šmikle so zelo prijazne in lahko se je vključiti v njihovo druž- bo. Zame so Šmikle kot druga družina, z njimi mi je vedno lepo. Vsaka zase je nekaj posebnega in zato funkcioniramo tako pozitivno. Kaj veliko o prelom- nicah in zgodovini Šmikel ne poznam, kot sem že omenila, moj šmiklasti status velja šele slabo leto. Dogodek, ki mi je bil najlepši, najboljši, nepoza- ben ..., je zborovsko tekmovanje v Talinu. To je bilo moje prvo tekmovanje sploh, saj s tem še nisem ime- la izkušenj. Zelo me je presenetila netekmovalnost in sproščenost Šmikel na tekmovanju. Seveda se mi zdijo pomembni tudi vsi koncerti, izleti, vaje. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 133 Šmikla Jera Habjan Gruden Šmikla (2002–XXXX) so bile Cvetke, Marjetke, Rožice in še kaj. Meni pa smo se zdele tako šmiklaste, da sem rekla: bodimo Grudnove Šmikle. Hm, zanimivi odzivi: ja, ne, to je ''kr nekej''. Večina jih je idejo podprla in tako smo postale Grudnove Šmikle. Slaba stran imena je ta, da smo kasneje na vseh, ampak res na vseh nastopih pri predstavitvi poslušale razlago našega imena. Pa čeprav je bila razlaga jasna, smo bile poimenovane tudi vse drugače kot Šmikle, na primer kot Šminke, Štikle, Šmukle … V vseh letih nas je dvakrat obiskal Miklavž. Glede na to, da mu delamo reklamo, bi nas lahko vsako leto. Prvič so nas v bistvu obiskali samo njegovi an- gelčki, v angele preoblečene Šmikle iz Selc, drugič pa pravi Miklavž – na Brniku pri Marjetini mami Majdi. Ona ima res veze, in tako se je zmenila, da nas je 6. decembra nevemkaterega leta na pogostitvi po koncertu na Brniku obiskal Miklavž. Nekatere, ki čez leto niso bile pridne, so se ga kar malo ustrašile in vneto molile, da so dobile svoje darilo. Kljub močnemu prizadevanju, pridobiti moško sekcijo GŠ, nam to še ni uspelo. Nekateri posamez- niki (mogoče tole berejo) se lahko še spomnijo zlo- glasne avdicije, kjer je zasedala stroga komisija z Mi- haelo na čelu. Marjeta je bila seveda kot vedno zelo popustljiva. Te avdicije se zagotovo dobro spomnijo tudi nekatere članice, ki so se prav takrat pridružile zboru. Moških kandidatov je bilo premalo za usta- novitev sekcije. Na avdicijo sta prišla le dva. V organizacijskem smislu smo bile nekaj časa sekcija pri Kulturnem društvu Kremant, ki je takrat deloval na Selškem, nato pa smo leta 2006 ustano- Pri Grudnovih Šmiklah pojem od vsega začetka. Ko pomislim nazaj, ugotovim, da je bila takratna Marjetina ideja o ustanovitvi dekliškega zbora odlič- na! V dolini je bil sicer še en dekliški oz. ženski zbor Jubilate, a nič za to. Dolini je definitivno primanjko- val še en zbor, kar smo postale me. Ko smo se prvič dobile na vajah, nas je bilo zelo malo, mislim, da osem ali devet. V začetku sem pela drugi alt, danes pojem drugi sopran. Če pomislim, koliko deklet se je v zboru zamenjalo v vseh teh letih, jih mogoče znam našteti le polovico. Nekatere so vztrajale kratek čas, nekatere nekoliko dlje, nekatere pa smo veteranke. V dobri družbi čas hitro mine in zato sploh nimam občutka, da sem pri zboru že toliko let. Naša prva pesem, ki smo se je učile, je bila Mi- chelle od The Beatles. In v kakšne stile smo jadrale naprej? Že kmalu smo pele ljudske, sakralne, črnske duhovne, tuje popevke, jazzovske priredbe sloven- skih popevk …. Imele smo zelo raznolik program. Meni se je med zgodnejšimi dogodki v spomin naj- bolj vtisnil koncert v kulturnem domu v Železnikih, kjer smo skupaj z jazz triom pele jazz priredbe slo- venskih popevk. Koncert je res uspel. Zelo smo se potrudile tudi s sceno, saj smo za ozadje naredile veliko mavrico. Obisk je bil velik in tako tudi nav- dušenje. Mogoče mi pripada zgodba o nastanku imena. Mislim, da na prvem nastopu, ki je bil v Selcih, imena še nismo imele. Tako smo enkrat na vajah začele premišljevati in dajati predloge. Med njimi Foto: Jana Jocif Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 134 vile svoje društvo – Kulturno umetniško društvo Grudnove Šmikle. V društvu ima pomembno vlogo matica (Katarina Prezelj), znotraj društva pa sta se nato neuradno razdelili še dve sekciji – sopranska in altovska, ki pač zagovarjata svoja stališča, kje v pesmi ima kdo vodilno melodijo in zakaj bi jo moral imeti, čeprav je nima. Tudi usklajevanje vaj večkrat poteka po sekcijah. Seveda pa ni vse tako lepo, kot se sliši na koncer- tu in po velikih uspehih. Ker smo velika skupina posameznic, ki se mora uskladiti, je včasih težko. Tako glede termina dodatnih vaj kot intenzivnih vaj pa koncertov, zato je veliko nastopov izvedenih le v delni zasedbi. Potrebno je veliko usklajevanja, prila- gajanja in tudi odrekanja. Pred velikimi nastopi (kot je bil na primer Talin) je bilo v treh mesecih pred tekmovanjem le malo prostih vikendov. Tako je na stalnem programu tudi teženje (moje, ker sem TP – the president) o resnosti in udeležbi na vajah. Do- bro stran predsedstva sem spoznala šele pred krat- kim, ko smo Šmikle gostovale v Italiji in sem skoraj vsa darila dobila jaz. Vse te izvedbe in uspehi ne bi bili mogoči, če nas ne bi vseh skupaj oz. vsake posamezno vodila moč- na želja do petja, petja v tej zasedbi. To je po mojem mnenju glavni recept naše skupine. Glavna začimba pa je seveda Marjeta, ki nas s svojo sproščenostjo (no, ta malo popusti pred nastopi), odprtostjo in iskrenim odnosom povezuje. Torej zakaj pojem pri Grudnovih Šmiklah? – Ker rada pojem! Filozofija ni potrebna. Vendar pa vsi pravijo, da je pri nas drugače. Ne bi vedela, ker ne pojem drugje. Mogoče je razlika ta, da imamo Šmi- kle poleg resne, stresne in delavne strani še veselo stran. Humor, ki ga nikoli ne zmanjka. Smeh je pol zdravja, druga polovica naj bo petje in naj Šmikle živimo dolgo, zdravo in uglašeno še mnogo let. Jana Mediževec Kaj pa je moja kratka interpretacija (definicija) besede Šmikle? • Da prideš slučajno pogledat, kako je pri Šmiklah, mogoče za projekt, dva, potem pa ostaneš več let. • Šmikla je dokaz, da ni potrebno, da imaš na vsako stvar enak pogled, da raznolikost še kako funkci- onira. • Šmikla pomeni, da te med izvajanjem kakšne skladbe popolnoma zmrazi, da se oči same od sebe zasolzijo. Kako ne bi začutil tega še kdo med občinstvom? • Šmikla pomeni tudi, da se med nastopom kakšna skladba sesuje v prah in s tem naša samozavest. • Šmikla pomeni, da te nihče ne gleda postrani, če prideš na vaje rahlo nejevoljen, če prineseš na vaje prtljago celega dne. • In da je večkrat čisto preveč drugih obveznosti, da bi se bilo treba kakšni dejavnosti pač odpove- dati, mogoče tudi Šmiklam, ... pa tega preprosto ne moreš narediti. • Šmikla predvsem pomeni, da imaš rad glasbo, tu- kaj se pač ne da blefirati. • Šmikla pomeni, da imaš rad našo Marjetico. Le kako je ni bi imel?! • Šmikla pomeni tudi biti preveč samokritičen. • Pri Šmiklah ni niti prostora niti priložnosti za pre- tiran ego. • Biti Šmikla pomeni biti mušketirska druga do druge. • In najpomembnejše: Šmikla je enako Marjetica; brez nje nas ni. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 135 Erika Oblak sem si resnično želela peti, sem se odzvala na Mar- jetino povabilo. Ker imam dva otroka, Šmikle pa so precej aktivne, sem bila najprej malce skeptična, ali bom poleg službe uspela vse skupaj skombinirati. Zato sem najprej obljubila za Talin in rekla, da po- tem bom pa videla. Po Talinu ni bilo več debate. Šmi- kle in njihova (zdaj mogoče lahko že rečem naša) energija so me popolnoma prevzele in pomladile. Med nami velja rek ''Enkrat Šmikla, vedno Šmikla'' in sem čisti dokaz, da to popolnoma drži. Šmikla Ana Pollak Sem sveža šmiklasta altistka iz Šentjošta. Šmi- klam sem se pridružila šele letos februarja, tik pred Talinom, čeprav je bila obojestranska privlačnost prisotna že dalj časa. Kljub temu, da sem polno za- poslena in pojem še v mešanem pevskem zboru, sem se odločila postati Šmikla, ker so dekleta, z Marjeto na čelu, res fantastična druščina. Ne manjka smeha, kreativnosti, intelektualnih razprav, srčno- sti, domačnosti, odprtosti za nove člane ... Vse to pri- speva k temu, da je energija na odru, ki jo uspešno prenašamo tudi na publiko, odlična. Mislim, da bom prav zaradi teh občutkov za zmeraj ostala Šmikla. Katarina Pegam Foto: Jana Jocif Pojem prvi sopran in sem aktivna članica zbora šele pol leta. Pred Šmiklami sem pela pri Aeternu- mu, in ker nam je Aco ušel študirat v tujino, je zbor bolj ali manj počival. Ker sem petje zelo pogrešala in Foto: Jana Jocif Foto: Jana Jocif Začela sem kot zamenjava prve sopranistke in sem v tem glasu tudi ostala. Sledili so krajši in daljši izleti v prvi alt, potem v drugega, seveda sem mora- la preveriti, kako je med drugimi soprani, zadnji čas pa sem zopet med prvimi. Spomnim se, da sem v času pred šmiklastim ob- dobjem vedno malce zavidajoče gledala na prijate- ljice, ki so že takrat pele pri tem zboru in so od vaj prihajale na vaje župnijskega zbora. Kot vsaka stvar se razvija tudi moj odnos do Šmi- kel. Najprej sem bila strašno ponosna in vesela, da sem lahko pela zraven. Mislim, da so mi dale neko pevsko samozavest in precej nasvetov. Všeč mi je, ker Marjeta ne misli, da ona edina kaj ve, in je ve- sela, če ji kdo kaj svetuje … (Čeprav pa včasih po- grešam malo bolj diktatorski pristop.) Všeč mi je, da nas druži ljubezen do petja in da se tudi med sabo kar razumemo. Všeč mi je, ker pojemo raznovrsten Železne niti 8 Grudnove Šmikle 136 program, v katerem je meni kakšna pesem res lepa. Seveda mi kakšna stvar tudi ni všeč, ampak o tem ne bom sedaj. Mislim, da se bom vedno spominjala, ko sem na svoj rojstni dan dobila obisk v Ljubljani. Pred vrati so začele s ''Šmikla mi v goste gre …'' in s sabo pri- nesle torto in še kaj. Gotovo je bil zelo zanimiv občutek na koncertu v Ponikvi, ko nam je Marjeta dala intonacijo za neko rezijansko pesem, začela dirigirati, me smo bile pa kar tiho … Drugi poskus je bil uspešnejši! Zelo zabavno je bilo tudi na vožnjah s katrco. Selčank nas je bilo pet in ta avto registriran za pet – imenitno! Glede na starejši letnik izdelave je bila kakovost in zabavnost vožnje temu primerna … Ob kakšnih daljših vožnjah, na primer v Zreče in nazaj, so se stekla prekomerno rosila in smo se dogovorile za izmenično dihanje. Tudi najbolj svež pripetljaj je povezan s prome- tom … Na zadnjem gostovanju na italijanski strani smo nekateri morali prej domov. Zadnji koncert smo imele v mestu Pordenone. Do tam so se iz okolice Ogleja nastopajoči peljali z avtobusom, naš avto pa je šel po koncertu direktno proti domu, zato sem ga morala peljati do tja. S Tilnom sva se dogovorila, da bova med potjo ponavljala ali pa se učila zgodovinsko slovnico, kar za ostale sopotnice res ni bilo mamljivo, in so si za prevozno sredstvo raje izbrale avtobus. Na žalost pa ta avto ni najbolj priročen za italijanske avtoceste, ker se mu sprednje okno na voznikovi strani lahko odpre le za kakih pet centimetrov, kar je odločno premalo za plačevanje cestnine. Zato sem morala pri prevzemu cestninske- ga listka odpreti vrata … To vzame malo več časa. Takoj po postaji je bil razcep in midva nisva videla, kam je avtobus (ki sva mu sicer pridno sledila) za- vil … Izteklo se je tako, da sva izbrala napačno pot. Potem je spoznavanje zgodovine slovenskega jezika šlo v zgodovino in je to dejavnost zamenjala navi- gacijska. V končni fazi sva zahvaljujoč zemljevidu, požrtvovalnemu ''kopilotu'' in telefonskim napot- kom srečno prispela na kraj koncerta s približno po- lurno zamudo. Katja Prevodnik Drugi sopran (najprej drugi alt, kmalu zamenjala stol za pozicijo med prvimi alti in nato prestopila med soprane); tajnica in odbor za javne razpise, Brode (Poljanska dolina) Mojega prvega spomina na Grudnove Šmikle ne znam uvrstiti v čas, ga pa zelo dobro umestim v prostor. Prišle so se namreč pokazat v Poljansko do- lino (naključje?!). Prvič sem jih slišala na nastopu v cerkvi na Svetem Volbenku. Spomnim se, da so zelo lepo prepevale (ker sem prej pela že v gimnazijskem dekliškem zboru, mi je bila glasba za dekliški zbor blizu), po nastopu pa s pridom izkoristile obilno pogostitev. Tako je še danes (lepo petje in dober apetit), samo da to zdaj počnem z njimi tudi sama. Spomnim se tudi, da sem takrat pomislila, da se te punce očitno prav odlično zabavajo in da je res ško- da, da na Poljanskem nimamo kakšnega ženskega zbora. No, usoda pa ne počiva, in ko se je (sicer kar nekaj časa kasneje) ponudila priložnost, odločitev ni bila težka. Se bomo pa vozili v Železnike na vaje. In od takrat je preteklo mnogo vode, svoje vrste pridno širimo in se vse pogosto odrekamo drugim stvarem, da lahko skupaj tičimo na vajah, pripravah, generalkah, koncertih, tekmovanjih, proslavah, po- rokah, izletih, potovanjih ali pa kar tako, ker se pač pogrešamo in smo rade skupaj. Danes v zboru zastopam najbolje organizirani drugi sopran (ki seveda zaseda tudi obe najpo- membnejši funkciji v društvu) in od vsega začetka inkognito apeliram k navajanju razširjenega podro- čja izvora Šmikel. Najprej Železniki ali Selška dolina Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 137 z okolico, danes pa raje kar Železniki, Škofja Loka in drugi kraji. Moj prispevek zboru in društvu je tudi občasno kreativno nakladanje za različne birokrat- ske spise in prijave. In to rada počnem z zavestjo, da tudi tako prispevam majhen kamenček k uresničit- vam naših projektov in želja. Zame biti Šmikla pomeni biti del posebne skupi- ne, ki deli veliko skupno ljubezen do glasbe in vse- ga lepega, razviti povsem nerazumljive razsežnosti humorja, neskončne količine smeha in dobre volje, trdega dela in prijateljstva. Predvsem pa pomeni to doživljati glasbo ''po roki'' Marjete, ki je naš neusah- ljiv vir spodbude, zagnanosti za premikanje gora (in krivljenje glasbenih vilic žirijam) in zastavljanje vedno novih ciljev in izzivov. Anja Prevc ki je bil na Rovnu v Selcih neko soboto zvečer v ok- viru prireditev Slovo poletju. Mislim, da takšnega koncerta, v tako zanimivem ambientu in pred tako glasno publiko, nismo nikoli več imele. No, ampak nekje je treba začeti, kajne?! Nastopi so se začeli množiti, prav tako pa se je kar dodobra zamenjala tudi zasedba. Petkovi popoldne- vi pa so bili vedno rezervirani samo za Šmikle. Ker na začetku punce še nismo imele izpita za avto, so nas na vaje vozili starši. Potem pa je prišla katrca, avto, ki bo vsem selškim Šmiklam ostal vedno v spo- minu! Povsod smo se peljale z njo. V njej smo prak- ticirale izmenično dihanje, ker so se šipe prehitro zarosile, pri semaforjih smo tekmovale z drugimi avtomobili, kdo bo prvi speljal, na avtocesti nas je zaradi ''prehitre'' vožnje prehitel celo tovornjak … Ja, s Šmiklami sem doživela res veliko, veliko le- pega. Vsak nastop, koncert in vsako tekmovanje je zgodba zase. Makedonija. Naše prvo tekmovanje, ko smo brez vsakršnih pričakovanj odpele pripravljeni program. Ljudje so bili navdušeni. Prav neverjeten občutek je, ko vidiš, kaj lahko sam, z zborom in s pesmijo narediš, ko vidiš, da so ljudje ganjeni in včasih celo solzni, ko poješ. Zmaga je bila nepriča- kovana. Vse smo bile zares navdušene, vendar smo vedele, da zmoremo narediti še bolje! Letos Talin. To tekmovanje in vse vaje so bili najbolj naporni od vseh. Tri mesece vedno isti program in vaje vsaj dvakrat tedensko. Še zdaj se sprašujem, kako smo zdržale! Zadnji koncert pred odhodom je bil res zelo slab, vsaka pesem je bila slabše odpeta. Pri zadnji smo odpele nikoli slišane nove harmonije! Raz- mišljala sem o tem, ali je sploh smiselno iti … Ja, na koncu se je spet vse dobro izšlo. Ponovno smo bile neobremenjene z rezultatom, programa za v veliki finale pa v Talinu sploh nismo vadile, ker smo imele z drugim preveč dela. Po odpetem drugem koncer- tu smo najprej mislile iti vadit, ker pa smo bile kar vse prepričane, da ne bomo šle naprej, smo to mi- sel opustile. Zato smo šle poslušat nastope drugih zborov. Pred razglasitvijo rezultatov nas je nekaj šlo v hostel po note, za vsak slučaj. Druge pa so šle jest. Nisem še prišla do koncertne dvorane, ko so Pri Grudnovih Šmiklah prepevam od njihovega nastanka. Za spremembo od ostalih pevk, ki so kar pogosto menjale glasove in pozicije v zboru, sama še vedno vztrajam na skrajno levem stolu, če gleda- mo iz zborovodkinjine perspektive. Spominjam se prvih vaj, tistega petka popoldne, ko smo se prvič zbrale v glasbeni učilnici osnovne šole; nekaj deklet in Marjeta ter prva pesem, ki smo se je začele učiti: Somebody’s knocking at your door. In usoda Grud- novih Šmikel je bila s tem zapečatena. Najprej nas je družilo samo veselje do prepevanja in druženja, potem pa smo ugotovile, da bi rade še kaj več, in tako smo se začele pripravljati na naš prvi koncert, Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 138 nekatere Šmikle tekle proti nam in klicale: ''Naprej smo prišle!'' Zdelo se mi je neverjetno. Vse smo bile šokirane, saj smo vedele, da programa za v grand prix nismo dobro znale. Prostor za vaje smo dobile le za 20 minut, zato smo se usedle na bližnje stopni- ce in vadile. Mimoidoči so nas začudeno gledali, mi pa smo z nasmehom vadile, tokrat z 200-odstotno koncentracijo. Vedno me preseneti, kakšen vtis naredimo na lju- di. V čem se tako razlikujemo od drugih zborov, saj so drugi veliko bolj intonančno čisti kot pa me? Ne vem, mogoče jih prepriča naša energija ali pa se čuti naše iskreno veselje do petja ali pa raznobarvni šali, ki ga ima vsaka drugače zavezanega … Ne vem. Zdi se mi pa, da smo Šmikle resnično rojene pod srečno zvezdo. Katarina Prezelj Tako sem postala Grudnova Šmikla in moj prvi nastop je bil ob otvoritvi prenovljene Dermotove kapelice v Železnikih junija 2007. Tisto leto smo potem delale v glavnem sakralni program, tudi na- stopale smo večinoma po slovenskih cerkvah, tako da sem bila na koncu iskreno povedano že malo znervirana in sem Marjeti večkrat utrujala, češ, a bomo delale še kaj drugega. Za kar se ji opraviču- jem, saj danes ugotavljam, da so prav ti koncerti nekaj posebnega, saj vzbujajo zares neverjetne občutke. (Ej, samo, ne tega okol govort, jaz tega ni- sem rekla!) Meni še najbolj ležijo ljudske pesmi ali pa priredbe kakšnih popevk. Teh, zadnjih, nimamo veliko na programu, se pravi, da bom morala še malo utrujat, ha ha. Moram priznati tudi to, da kot ''ta stara'' rada včasih malo komandiram in delam red med ''ta mla- dimi'', pa so me hotele postaviti za predsednico. Ni govora! Glede predsedniške funkcije imam travme še iz osnovne šole. Raje sem se zagrebla za funkcijo blagajnika, ki jo opravljam zadnji dve leti. Si pa kot matica še vedno jemljem pravico, da jih včasih mal rihtam, če je treba, ha ha ha. Naziv matica (no, tudi za to sem se zagrebla, ojoj, sram me bodi!) sem dobila na eni od vaj. Marjeta je s soprani vadila, altistke pa smo klepetale, klepetale, klepetale ..., ko je naenkrat povzdignila glas: ''Pa dej- te no mir! Sej ne mormo nč delat! Tak je kt v enmu čebelnaku!'' ''Jest sm matica!'' sem hitro dvignila roko. In pri tem je ostalo. Če bi vprašali Šmikle o kakšni moji lastnosti, Grudnove Šmikle so ena izmed boljših stvari, ki so se mi zgodile zadnja štiri leta. Prav dobro se še spomnim, kako sem bila šokirana, ko me je poklica- la Marjeta: ''Ej, dej, posluš, a b ti pršla k Šmiklam pet? Se zdej nkjer ne poješ, dej prid k nam.'' ''Ja posluš, kva nej pa jest delam pr vas?'' ''Poješ, recimo.'' In jaz čisto zgrožena: ''Pa jest sm čist prestara za Šmikle!'' No, teh pogovorov sva imeli kar nekaj in naza- dnje sem ugotovila, da bo res najbolje, da pridem, ker drugače mi ne bo dala miru (šala). Pred Talinom. Foto: Jana Jocif Po Talinu. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 139 grem stavit, da bi jih polovica napisalo, da se zelo hitro zjočem. Obvezno je to na vseh razglasitvah in podelitvah priznanj. Ali pa takrat v Ohridu, ko smo pele v eni izmed cerkva. Ljudje so čisto zamaknje- ni poslušali in bolj, ko sem zrla v njihove obraze, bolj se mi je tresel glas, presneto. Res je bilo zelo čustveno. No, vsaj zame. In ko smo ob bučnem aplavzu odhajale po cerkvi, so mi solze tekle ''ket enmu tavelkmu''. Ampak kot sem že rekla, ne tega okol govort, prav? Večkrat si želim, da bi lahko sedela med občin- stvom in nas poslušala. Ker me res zanima, ali se čuti vsa tista energija, ki se pretaka med nami na odru. Kajti ko smo na odru, so pozabljene skrbi, slaba vo- lja in kakšen slab dan, ki ga, ne boste verjeli, tudi imamo. Takrat smo Šmikle in so nasmejani obrazi in iskrivi pogledi in so dobre misli in pozitivna ener- gija in je neka nevidna sila, ki nas povezuje, za kar pa, se mi zdi, ima precej zaslug naša zborovodkinja Marjeta. Imam tudi trenutke, sploh pri večjih projektih, ko si rečem: ''Ne morem več. Preveč je. Samo še to spe- ljemo do konca, potem neham.'' Te prime pa te mine, a ne? In tako še vedno vztra- jam. Kajti, iskreno moram povedati, da čeprav taka stvar veliko zahteva, hkrati tudi ogromno daje. Nav- sezadnje si niti ne predstavljam ne biti Šmikla. Prav neverjetne so te punce. Bistre, duhovite, z ogromno sposobnostmi, zanimivimi idejami, aktiv- ne na mnogih področjih in res si želim, da bi Grud- nove Šmikle še naprej znale najti čas za to, kar po- čnemo, in da bi se niti prijateljstva še dolgo tkale. Vesela sem, da sem del te zgodbe. Na stara leta bom imela kaj povedati ... Viktorija Pučko Jaz, Šmikla Pomočnikova, občasno prispevam svoj drugi alt v tej izredno po- zitivni združbi, organizmu samih kvalitetnih, zdra- vih in pozitivnih babnic, ki ga poganja srčni Marje- ta-tor z dušo, ki me je že zdavnaj prepričal, veliko naučil in tudi potolažil, ko je bilo potrebno. Marjetino čutenje in energija ter dekliško-ženski čisti glasovi, smeha, zdrave kmečke pameti in afna- rij polni, ti enostavno zlezejo pod kožo, te vlečejo in zvlečejo not ... Zakaj sem rada Šmikla Pomočnica? Nimam občutka, da kakor koli pomagam, ker eno- stavno v tem, kar počnem, izredno uživam, sem pa vedno vesela, da se spomnijo in me povabijo medse … ker takrat sem lahko pastirica ali čarovnica, ker lahko molim in občutim vero na meni najljubši na- čin, ker sem lahko pomlad, jesen in zima … In ko se ob vsej tej harmoniji dvigajo kocine na vratu in čutiš drget vse do možganov ..., potem je to – TO, zaradi česar napredujem, sem ''živa'', radostna in pomirje- na sama s seboj. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 140 Neža Rejc Alenka Šifrar Grudnove Šmikle sem prvič slišala na eni od ob- činskih proslav leta 2003, kjer so se mi zdele odlič- ne. Ko sem istega leta po zaključeni osnovni šoli do- bila povabilo, da se jim pridružim, sem bila seveda takoj za. Svojo šmiklasto pot sem takrat začela kot prvi sopran, po osmih letih petja pa gravitiram bolj proti drugemu sopranu. Vsa ta leta so minila kot blisk. Nastopov in kon- certov je bilo vedno več in pesmi vse bolj zahtevne. Predvsem zadnjih par let so bile vaje in koncerti vpi- sani v male šmiklaste koledarčke zelo pogosto. Na srečo so naše vaje vedno polne smeha. Sem in tja, ko pred kakšnim koncertom primanjkuje časa, je to že malo odveč, vendar ob šmiklastih štosih tudi takrat ne moreš dolgo ostati slabe volje. Sprva mi je petje v zboru pomenilo nekakšen od- dih, sprostitev po napornem tednu. Petkov popol- dan je tako postal rezerviran za Šmikle, in kadar so vaje odpadle, nisem vedela, kaj bi počela s celim po- poldnevom. S stopnjevanjem zahtevnosti pa so ved- no bolj pogoste vaje postale kar nekakšen trening za možgane. Posebno takrat, ko se je pesmi treba naučiti na pamet. Biti Šmikla je super. Skupaj spoznavamo vedno nove pesmi, ki nam jih prinese Marjeta. Nad neka- terimi smo bolj navdušene kot nad drugimi, vendar po navadi bolj kot znamo neko pesem, bolj nam je všeč. Ljubezen do glasbe in petja pač premaga mar- sikatero oviro. Foto: Jana Jocif Oktobra letos bom dopolnila tretje šmiklasto leto, čeprav se mi zdi, da sem se Šmiklam priključila rav- nokar. Zdi se mi, da pri Šmiklah oz. s Šmiklami čas teče hitreje. :) Morda je tudi to posebnost in čar zbo- ra; Šmikle ne štejemo let. Kljub temu da sem bila dve leti najmlajša članica zbora, tega nikoli nisem obču- tila. V zboru smo si bolj ali manj enakovredne, po- membno je le, da si Šmikla, Šmikla s srcem. Čeprav se zavedamo, da so nekatera dekleta v zboru že veli- ko dosegla, ne gradimo posebne ''hierarhije'' (razen altovskih in sopranskih sindikatov, ki so bolj šala kot pa realnost). Tudi z Marjeto se razumemo kot s Šmi- klo in ne kot s profesorico ali učiteljico. Kot članica zbora podpiram tak pristop, saj lahko z mirno vestjo kadar koli pristopiš k njej s problemom, ki ga imaš, pa naj si bo glasbene ali organizacijske narave. Kakor koli že, zbor je POSEBEN. Posebnega ga dela veliko stvari: Sprva bi pomislili, da 20 žensk na kupu ne bo nikoli funkcioniralo! Pa ni res. Smo kot prava fusbal ekipa: vsi za enega, eden za vse. To se kaže tudi v poklicni raznolikosti, ki jo premore- mo: smo naravoslovke, družboslovke, jezikoslovke itd. in vedno lahko z vprašanjem, ki ga na primer iz vsakdanjega življenja prineseš s seboj na vaje, pri- stopiš do Šmikle (NN) in ta ti bo z znanjem s svojega področja skušala pomagati. Šmikle gojimo tudi po- sebne odnose do hrane, piva in ne nazadnje tudi do žirantov in predvsem tekmovanj, ki so prav gotovo PoSeBna zgodba zase. :)) Kot sem že omenila, k Šmiklam hodim že tretje leto. Prišla sem po Polonini zaslugi: v tistem času Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 141 so Šmikle postopoma širile svojo zasedbo. Imele so sestanek, na katerem je Marjeta omenila tudi, naj k zboru povabijo kakšno potencialno drugo altistko. Čeprav se meni takrat sploh ni sanjalo, kdo Grud- nove Šmikle so, kdo jih vodi ... skratka, nisem imela pojma, sem na Polonino vprašanje, ali bi pela pri Šmiklah, brez premisleka odgovorila, da JA. Polona je le rekla, da naj v petek ob petih pridem na vajo, in tako sva bili zmenjeni. S Polono sva takrat sku- paj peli pri gimnazijskem pevskem zboru. Tisti pe- tek pred vajami sem tako imela krajšo avdicijo, na kateri je Marjeta ugotovila, da drugi alt sicer nisem, ampak naj bom kar prvi alt. No, in tako sem prvi alt še danes. :) Mihaela Tavčar slušalka iz dvorane. Katastrofa! Čisto sem bila na trnih, živčna, presedala sem se po stolu, na trenutke bi se kar scmerala – tako mi je bilo hudo. :) V dolgi eri Šmikel se je zgodilo marsikaj. Pred- vsem smo danes malce bolj odrasel zbor. Človek se z leti pač malo postara, a ne? Šmikle smo seveda kot vino, ne kot sir – starejše kot smo, boljše smo. He he he. Spominjam se, kako mi je bilo na začetku ne- prijetno, ker nisem vedela, kako naj se obnašam do Marjete – še pred kratkim sem jo klicala ''tovaršica'' (in na skrivaj ''Naglička'' ali ''Koruza''), zdaj pa naj kar prešaltam na ''ej, Marjeta''!? To zadrego sem po nekaj mesecih uspešno premagala. Ali pa to: Pred leti sem se pred pevskimi vajami kisala Urški v naročje, ker sem bila nesrečno zaljubljena, v zadnjem času pa so aktualne predvsem spremembe statusa iz ''samska'' v ''poročena'', povečal pa se je tudi povprečen obseg šmiklinega trebuha. Pa ne samo zato, ker nas Marje- tina mama in absolutno častna Šmikla Majda nepre- stano razvaja z raznimi pokoncertnimi tortami in pikniki – mini Šmikle in Šmikloni bodo kmalu lahko ustanovili svoj lasten mali zborček! :) Naš zbor je ena taka pisana mineštra. Vse sorte se najde notri, od krompirja do makaronov. Pa saj veste, kako je z babami: težko. Tečne, smotane, za- merljive, žleht, nikoli nam ni nič prav ... ;) Ampak mineštra je vseeno okusna! Priznam, da ne vem, kaj je ta župa, ki drži skupaj grahe, krompirje, fižole in kolerabe. Vsaka po svoje je malo prismuknjena, vse skupaj smo ornk zmešane, ampak nam vseeno fajn lavfa! :D Nekatere od nas imajo prav posebne funkcije, na primer Jera, ki je predsednica zbora, pa Katja, ki se ukvarja z raznimi razpisi, Katarina skrbi za finance, Jana pa vse dogodke zabeleži s svojim fotoaparatom. Marjeta je dirigentka in selektorica programa in si domišlja, da je gazda. ;) Moja funk- cija v zboru pa je ... hmmm ... ne morem je formal- no opredeliti, ampak ... po navadi sem jaz tista, ki poskrbi za to, da od zakuske po koncertu ne ostane kaj dosti. Čeprav na prvi pogled ta funkcija izgleda povsem nepotrebna, vam lahko zagotovim, da temu ni tako. Nekdo pač mora prebroditi začetno zadrego in prvi zagristi v piškot. In spodbujati obiskovalce k S šmiklastim virusom sem se okužila pred osmi- mi leti, pri 16-ih letih. Bila sem malce nepazljiva in sem po pomoti zatavala na pevske vaje. Danes mi ni žal in si sploh ne želim ozdraveti! ;) Biti Šmikla je res čudno. Recimo pevske vaje v petkih ob petih. To je tako kot takrat, ko te tišči na stranišče: malce ti je odveč, ko pa si tam in ko opraviš, se počutiš res fino! :D No, tale primerjava res ni preveč okusna, ampak ... Brez Šmikel pač ne gre. Ko zaradi kdo-ve- kakšnega razloga ne morem priti na vajo, je to ena redkih, če ne celo edina stvar, zaradi katere imam RES slabo vest. Ali pa na primer redki koncerti, na katerih nisem pela: bilo je, se mi zdi, lani, ko sem bila prehlajena in sem koncert spremljala le kot po- Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 142 tej dejavnosti. Večina bi to funkcijo težko opravljala, jaz pa v njej zelo uživam in mi je res pisana na kožo. Poleg tega imam tudi poseben dar za neumne izjave in še štorasta sem povrhu, tako da sem nekakšen dvorni norček našega zbora. Nisem čisto prepriča- na, ali mi je ta funkcija všeč, mi pa prav tako gre zelo dobro od rok, he he he! :) Trenutno sem na izmenjavi in Šmikle so seveda na seznamu ''pogrešanih''. Komaj čakam, da se spet srečamo in užgemo en ta pravi babji cvek! In pa, da začnemo z novo sezono matranja naših glasilk ... in vaših ušes, he he he ... Ne, ne, saj se hecam! Mislim, da bojo tako glasilke kot tudi ušesa tudi letos zelo uživali. Upam, da se srečamo na kakšnem od naših nastopov, in že zdaj vam polagam na srce: piškoti po koncertu so za pojest, ne za gledat! ;) Tilen Bajec njam se, kako je vsem dobro poznani Aco v navduše- nju ponavljal, da boljšega ženskega zbora še ni slišal. Naslednjič sem se s Šmiklami srečal junija 2008, na koncertu, posvečenem skladatelju Ambrožu Čo- piju. Tokrat sem na klavirju spremljal baritonista Sama Ivačiča, ki je nastopil kot gost. Zadnje izmed ne ravno najlažjih spremljav so še na dan koncerta prihajale po elektronski pošti in prav počasi lezle iz tiskalnika. Za moje lene prste, ki so se v tistem času večinoma družili z orglami, klavirja pa so se bili ne- kako odvadili, je bil to pravi izziv! A Marjeta je bila menda zadovoljna. Prsti odtlej ostajajo v nekoliko boljši formi, pa tudi upajo si malo več kot le korepe- tirati učence nižjih razredov glasbene šole. Jeseni istega leta smo nastopili v župnijski cerkvi v Selcih s takrat čisto novimi orglami. Spet se je mudilo. Počasi pa mi je začelo postajati jasno, da je način dela, ki ga – nomen est omen – razodeva že priimek zbo- rovodkinje, pri Šmiklah nekaj običajnega in da s tem pravzaprav ni nič narobe, ko se človek enkrat privadi. Od takrat naprej sodelujemo tako rekoč redno. Takole na hitro se spomnim koncertov v Kopru, na Krtini, več koncertov v Železnikih in Škofji Loki, ne- kaj porok ter vsakoletni božični koncert – od teh sem zadnjega v celoti zamudil; mislim, da so Šmi- kle edini zbor, ki to prenese brez posebne panike. Na enem od koncertov so me Šmikle presenetile s kravato ustreznih šmiklastih barv, ki me z njimi še tesneje povezuje. Pri uspehih Šmikel na tekmovanjih v Ohridu in v Mariboru me žal ni bilo zraven. Skupaj pa smo se ''bojevali'' v Talinu. Tamkajšnja izkušnja je bila svoje- vrstno presenečenje. Mislim, da nam še vedno ni po- polnoma jasno, kako je v množici odlično priprav- ljenih zborov mogoče doseči najvišje število točk s programom, ki niti ni popolnoma izdelan. Morda je sicer res, da se vesten človek pomanjkljivosti pri svo- jem delu sam bolj zaveda, kot pa jih opazijo drugi, pa vendar se mi zdi, da je bil tudi tokrat na delu tisti žar, kemija, tisto ''nekaj več'', ki očitno tudi pri najboljših ni samoumevno. Kar malce grenkega priokusa je v spoznanju, da ljubezen do lastnega početja rodi več- je sadove kot vsa doslednost in natančnost! Bilo je nekega torka zvečer, menda septembra 2007, v Stari Loki na dobrodelnem koncertu za Že- leznike po katastrofalni poplavi. Sodeloval sem kot organist škofjeloškega Aeternuma, tam pa so bile tudi Grudnove Šmikle. Dotlej sem le tu in tam kaj slišal o njih, pa se mi že njihovo ime ni zdelo tako, da bi moglo kaj dosti obetati. Zato pa je bilo odkritje toliko večje. Dobro se spominjam Merkujeve prired- be ljudske pesmi Jezus in ajdovska deklica, nepo- novljive barve drugih altov v nižini, lepih, smiselnih fraz, predvsem pa tega, da je bilo v njihovem petju še nekaj več; nekaj, česar pri večini zborov ni. In spomi- Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 143 Mogoče je tudi žirija v tistih nekaj minutah dobila vtis, ki sem ga v vsem času našega sodelovanja do- bil sam: da Šmikle v prvi vrsti niso pevski zbor, ki mu je cilj doseči kar najpreciznejšo izvedbo, pač pa skupinica deklet, ki ji je zborovsko petje predvsem sredstvo za izražanje kvalitetnega sobivanja ter priložnost za pot k človeškim idealom. Prav zato je sodelovati s Šmiklami čisto drugače kot z drugimi, četudi izvrstnimi zbori. Naj se za trenutek vrnem k tistemu torku sep- tembra 2007. Marjeta mi je kasneje povedala, da so Šmikle tedaj nameravale zaključiti svojo pevsko pot, pa jih je ravno uspešen nastop na dobrodelnem koncertu odvrnil od tega. In če je tista strahovita povodenj, ki je pustošila po Selški dolini, pomagala ohraniti Grudnove Šmikle in jih odplavila v svet, po- tem le ni bila brez koristi! Biti Grudnova Šmikla, kot je zapisala Katarina Prezelj za letni koncert 2010, pomeni: • Biti vesela, razigrana, včasih zasanjana, pa tudi resna in predana. • Hoditi ob petkih na triurne vaje s pavzo, ki jo izbori komite za pavze. • Imeti sopranski in altovski sindikat. • Imeti za en širok fascikel not. • Pred nastopi žrtvovati vikende. • Se prijavljati na razpise in pisati poročila o izvedenih projektih. • Prositi za sponzorska sredstva. • Imeti čudovit, unikaten svilen šal. • S petjem nekomu polepšati poročni dan. • Se uspešno udeleževati regijskih tekmovanj. • Nastopati v slovenski filharmoniji. • Zmagati na zborovskem festivalu v Ohridu. • Osvojiti zlato priznanje na Naši pesmi v Mariboru. • Snemati skladbe na radiu in oddajo o zborovski glasbi na Televiziji Slovenija. • Imeti 12 nastopov v letu 2008, 23 v letu 2009, za 2010 pa še nismo preštele. • Ob desetih zvečer sedeti za računalnikom in razmišljati, kaj napisati, da bi bila naša predstavitev zanimiva. • Praznovati dan sv. Miklavža. Saj res, še veste, od kod naše ime? Gruden – mesec december, od tod ime Grudnova. Šent Miklavž – sv. Miklavž, od tod ime Šmikla. To pa zato, ker se je naša zgodba začela pisati prav na dan sv. Miklavža leta 2002. In čisto od začetka je z nami naša draga in neutrudljiva zborovodkinja Marjeta Naglič. To smo torej me, Grudnove Šmikle. Vesele, razigrane, polne idej in domislic, nagajive, iskrive, glasne, zadržane, ubrane, razglašene, a vedno nasmejane. Tudi dobrodelne. Saj, kot poje Adi Smolar: Tega ne delam zarad dnarja. To delam zaradi srca. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 144 Grudnove Šmikle so razmišljale o svojem poslanstvu in Ana Pollak, ki jo je navdihnila Bohoričeva Jutranja pesem, je povzela: Tema. Oblaki zakrivajo še tiste oddaljene zvezde, ki bi sicer svetile. V daljavi zaslišim pesem. Bliža se, močnejša in močnejša postaja. Slišim jo ob sebi, začutim jo v sebi. Pesem je posijala v moje življenje kot sonce. Slišim pesem o ljubezni. Govori mi o ljubezni Boga do človeka, o človeškem občudovanju, slavljenju nepredstavljive veličine. Slišim razigrane tone, iz katerih govorijo ljudje o svojem veselju, željah, občutkih. Tudi oni pojejo o ljubezni, radostih in tegobah, ki jih prinaša življenje. Naj bo noč še tako temna, plamen glasbe jo razsvetli. Naj bo dan pust in meglen, žarek pesmi predre vsako prepreko in ga ogreje. Naj vam Grudnove Šmikle pošljemo ta žarek. Pridite in ga ujemite – naj vas pogreje! JUTRANJA PESEM Minila je uže strašna nuč, iz teme je postala luč, veseli dan zdaj gori gre, sonce sojo luč rezprostre. Adam Bohorič Mihaela Tavčar meni, da lahko v nekaj letih pričakujemo izid prenovljene- ga SSKJ-a, v katerem bo dodanih kar nekaj gesel, med njimi prav gotovo tudi beseda ''ŠMIKLA''. Da v prihodnje ne bi prišlo do napačnih razlag in nesporazumov, je tu nekaj pravil: ŠMIKLA: samostalnik ž. spola, ki ga sklanjamo po 1. ženski sklanjatvi: Imenovalnik: Kdo/kaj poje v zboru? Šmikla. Rodilnik: Koga/česa se ne bojite? Šmikle. (Upam vsaj.) Dajalnik: Komu/čemu boste prisluhnili čez nekaj trenutkov? Šmikli. Tožilnik: Koga/kaj nadzira budno oko Marjete Naglič? Šmiklo. (Pričakujem, da se bodo vremena Kranjcem razjasnila. Bom vsaj vidla čez Karavanke.) Mestnik: O kom/o čem govori pravkar slišani sestavek? O Šmikli. Orodnik: S kom/s čim lahko ure in ure klepetaš? S Šmiklo. Omenjeno geslo se največkrat uporablja v besedni zvezi vokalna skupina GRUDNOVE ŠMIKLE, pri čemer se pridevnik Grudnove nanaša na december, v katerem zasedba praznuje svoj rojstni dan. Izvor besede ŠMIKLA je popolnoma znan, je namreč skovanka dveh besed: Šent in Miklavž, kajti prav na ta dan smo postavile temelje svoji glasbeni avanturi. V strokovnih izrazih se ne pojavlja pogosto, najpomembnejši frazem pa pove vse: ŠMIKLA – KER SE CENIM! Železne niti 8 Grudnove Šmikle 145 Exluzivno za Ločanko: Mall Prettyrawa Splošno znano je, da je to samo trop gobec otresajočih bab, ki imajo v povprečju manj ali pa ravno toliko posluha kot ekonom lonc moje babice. Seveda pa so njihovi kriteriji glede tega precej nižji in tako same sebe, naj jih koklja brcne, imenujejo ''zbor''. Vsi tudi vemo, kako so videti njihove vaje: ko po 23 minutah zamude tudi zadnja spleza skozi okno v učilnico, seveda ob glasnem aplavzu ostale črede (ovacijam ni kon- ca, lahko se celo zgodi, da mora podvig ponavljati), se prava pevska orgija šele začne. Že ob upevanju bi mojo babico (ne tisto z ekonom loncem, ampak uno ta gluho) zače- la boleti ušesa. Bolečina bi se ob nadaljevanju stopnjevala do nečloveških muk in se kon- čala ... ne želite vedeti kako, lahko pa vprašate neko radovedno dekle na rolerjih, ki je prisluškovalo pod zloglasnim oknom. Če bo sposobno podoživeti te strašne trenutke ... Punca seveda ni nič kriva, saj ni vedela, kaj jo bo doletelo, zbor pa v bližnji prihod- nosti čaka soočenje na sodišču s starši nedolžne žrtve. Kako se bo iztekla sodba? O tem več v naslednji številki! V Popponovi baziliki v Ogleju. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel. OSTRA KRITIKA GRUDNOVIM ŠMIKLAM Železne niti 8 Grudnove Šmikle 146 Ste v pripravah na Oglej. Za kaj gre? Še eno tekmovanje? Ne, gre za gostovanje. Povabil nas je Matjaž Šček, zborovodja moškega pevskega zbora Claudio Mon- teverdi Choir s sedežem v Rudi v Furlaniji - Julijski krajini, blizu Ogleja. Zbor v juliju in septembru organizira festival, na katerega povabijo po en ev- ropski zbor. Letos smo bile vabila deležne Grudnove Šmikle, ki bomo z njimi izvedle dva koncerta, enega v Vidmu, drugega v Pordenonu. In kakšen program boste izvedle? Želeli so sakralni program. Pa je vaš program že izdelan? Ja. V poletnem času je nemogoče izdelati nov program, tudi zasedba je v času dopustov problem. Pele bomo Gallusa, seveda. Nikakor ne smemo izpustiti Čopija in še nekaj iz sakralnega programa, ki smo ga pele v preteklo- sti: Palestrino, Mendelssohna, Durufléja, Strohbacha … Trenutno najbolj odmeven je vaš uspeh v Tali- nu, kjer ste osvojile prvo nagrado v kategoriji sodobna glasba in najvišje število doseženih točk med vsemi zbori na tekmovanju ter dru- go nagrado v kategoriji ženski zbori. Za kakš- no tekmovanje je šlo? V Talinu bienalno organizirajo mednarodno zborov- sko tekmovanje. Nanj se lahko prijavijo amaterski zbori različnih vrst (moški, ženski, mešani, mladinski, otroški in komorne zasedbe), ki tekmujejo v različnih kategorijah. Vsaka vrsta zbora ima svojo kategorijo, poleg te pa lahko sodelujejo v dodatnih različnih ka- tegorijah, ki so osredotočene na posamezna obdobja in stile: renesansa in barok ter sodobna glasba. Intervju z Marjeto Naglič, zborovodkinjo Grudnovih Šmikel 7. julij 2011, Spodnji Brnik Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 147 Kako ste do Talina sploh prišle? Vrata v Talin so povabila. Da zbor pošlje posnetke in ga sprejmejo na tekmovanje zgolj na podlagi po- snetkov, je v Talinu nemogoče. Prednost pri izbiri na tekmovanje imajo zbori, ki jih člani organizacijske- ga odbora že poznajo. Šmikle smo povabilo na tek- movanje v Talin dobile na državnem tekmovanju v Mariboru, kjer je bil eden od žirantov član Estonske- ga zborovskega združenja. Aprila leta 2010 smo se prvič udeležile državnega tekmovanja Naša pesem (pojasni, da ima Maribor na dve leti državno tekmo- vanje in na dve leti vmes mednarodno tekmovanje), kjer smo estonskega žiranta prepričale z Lebičevo Zimo. Na podelitvi smo prav iz njegovih rok preje- le posebno nagrado za izvedbo sodobne slovenske skladbe, ki je nastala po letu 1980. In ob izročitvi mi ni čestital s: ''Congratulations!'', ampak je rekel: ''Zima!'' (prešeren smeh). Kasneje me je ustavil na poti iz dvorane, mi izročil vizitko in me spodbudil, naj se prijavimo na tekmovanje v Talinu. Rok pri- jave je bil konec novembra. Torej smo imele sedem mesecev časa, da se odločimo. Odločitev pa ni bila čisto enostavna!? Res ne, in sicer iz dveh razlogov. Istočasno, kot je bil predviden čas tekmovanja v Talinu, je bilo pred- videno mednarodno tekmovanje v Mariboru. Drug problem pa so bila finančna sredstva. Za Maribor bi potrebovale le nekaj sto evrov, za Talin pa skoraj deset tisoč. Ker povabilo v Talin še ni zagotovilo, da bomo tja tudi sprejete, želele pa smo se udeležiti vsaj enega, smo se prijavile na obe tekmovanji. Ko smo dobile odgovor obeh organizatorjev, da smo sprejete, pa se je bilo treba odločiti. Sklicale smo krizni sestanek. Za Talin smo po naših izračunih potrebovale deset tisoč evrov. Znesek, ki ga Šmikle niti pomotoma nismo imele. Vprašanje je bilo, ali smo zmožne zbrati tako vsoto ali gremo raje kar v Maribor. In zakaj ste se odločile za Talin? Za odločitev smo imele mesec dni časa. Na kriznem sestanku smo ugotovile, da večina želi v Talin. Kata- rina, matica, je rekla: ''To bomo pa že, a ne.'' In odlo- čitev je padla: Talin!! Sledila je akcija ''Šmikla varču- V Vidmu. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Aarne Saluveer povabi Grudnove Šmikle v Talin. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 148 je''. in začele smo z zbiranjem potrebnega denarja. Odposlale smo več sto prošenj. Sredstva, ki smo jih že imele, in sredstva, pridobljena s strani sponzor- jev, so nam na koncu omogočila odhod v Talin. Kaj pa program? Ste program imele že kar naštudiran? V decembru smo imele še božični koncert, v janu- arju še dva koncerta, tako da smo se programa za Talin zares lotile v začetku februarja. Tretjino pro- grama smo imele že izdelanega, vsaj večina pevk, z izjemo deklet, ki so se nam pridružila za Talin. Ta so morala naštudirati celoten program. V februarju smo morale kar zagristi, ker dobra dva meseca časa za pripravo na tako tekmovanje ni veliko. Dokazale smo, da če je volja, je tudi pot. Rednim vajam smo dodale še dodatne termine in nekaj delovnih sobot. Seveda ne želim izkoriščati dejstva, da se v kratkem času lahko veliko naredi, ne želim, da to postane naš način dela, ker na tak način dodatna dejavnost, kar amaterski zbor je, postane izredno stresna. Šmikle niso edina dejavnost niti deklet niti mene. Zaveda- mo pa se, da če želimo doseči določen cilj, moramo zanj tudi delati. Veseli me, da so priprave potekale v delovnem vzdušju, brez nejevolje, na vajah je bilo čutiti pripravljenost in predanost. Znale smo se usmeriti, osredotočiti na to, da bomo kar najbolje izvedle skladbe in se predstavile, kakor najbolje zmoremo. Nastopile ste tudi na tekmovanju za veliko nagrado (grand prix)? Na tekmovanju, kot ga organizirajo v Talinu, zbori tekmujejo v posameznih kategorijah. Ob zaključku tekmovanja pa se še enkrat (s popolnoma novim programom!) predstavi prvih šest po točkah najviš- je uvrščenih zborov iz vseh kategorij. Šmikle smo se zavedale, da gremo na zborovsko tekmovanje viso- ke kakovostne ravni in tudi pomanjkljivosti, ki jih moramo v svojih izvedbah še odpraviti, zato sama uvrstitve v grand prix nisem pričakovala, česar pa ne morem trditi za ostale Šmikle (smeh!). Zavedala sem se namreč, da ima žirija pred seboj notni zapis in vsaka napaka pomeni odbitek točk. Na srečo meri- Pred dvorano v Talinu. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Železne niti 8 Grudnove Šmikle 149 lo ocenjevanja nekega zbora niso samo note, ampak zbor kljub napakam lahko prepriča z zvokom, inter- pretacijo, s prepričljivo izvedbo. To slednje nam je na odru zares dobro uspelo, kar je prepričalo tudi žirante v Talinu, in so nas v kategoriji sodobna glas- ba ocenili s 94,1 točk od 100. Oba nastopa, v katego- riji ženski zbori in v kategoriji sodobna glasba, sta nam odlično uspela in odprla vrata v tekmovanje za veliko nagrado. Za odličen nastop v grand prixu pa nam je enostavno zmanjkalo časa, saj smo v grand prixu nastopile le dve uri po nastopu v kategoriji so- dobna glasba. Kako sploh poteka ocenjevanje na tekmovanjih? Ko se odločiš za nastop na tekmovanju, se moraš zavedati meril ocenjevanja zborovskega petja. Ta so dosledno izvajanje notnega zapisa, stilu pri- merna izvedba skladbe (tudi zborovsko petje ima stilne značilnosti: renesansa mora zveneti drugače kot romantika), interpretacija vsebine skladbe in sam celostni nastop zbora, kar pomeni od prihoda na oder, stika s publiko do odhoda z odra. Eden od slovenskih žirantov, Stojan Kuret, mi je v pogovoru razkril, da po njegovem zbor pride na oder s stotimi točkami in vse, kar stori do odhoda, šteje, koliko mu jih ostane. Na večini kakovostnejših tekmovanjih je ocenjevalcev pet, izmed katerih je eden predsedu- joči. Ocenjevanje je subjektivna stvar vsakega posa- meznika in pozornost, ki jo vsak nameni posamez- nemu merilu, je zato različna. Naloga predsednika in vseh je, da na koncu določijo oceno, s katero se lahko več ali manj vsi v žiriji strinjajo. Pa so se merila ocenjevanja z leti spreminjala? Menim, da sama merila ne, je pa zvok zbora tisto, kar se spreminja. V nekem obdobju je zbor namreč zve- nel drugače, kot zveni danes. Kako zveni, je odvisno od načina petja, postavitve glasov in podobno. Tudi zato se na tekmovanjih pogosto določa program iz zborovsko treh zelo različnih obdobij: renesanse, romantike in sodobne glasbe (glasba napisana v 20. stoletju do danes). S tem namreč zbor lahko pokaže vso stilno raznovrstnost, ki jo premore. Kakšna zborovska tekmovanja obstajajo? Predvsem obstajajo tekmovanja za amaterske in profesionalne zbore, na katerih lahko nastopajo tudi amaterski zbori, ne gre pa obratno. Potem pa so med amaterskimi zbori tekmovanja, na katerih nastopajo samo otroški in mladinski zbori, samo odrasli … Ne nazadnje so tu še različne kakovostne ravni tekmovanj. Kako izbiraš tekmovalni program? Po skla- dateljih, po abecedi, po letnih časih … Kako iz te raznolikosti obdobij, stilov, vsebin izbereš skladbo, skladbe? Ali greš do vedeževalke z ži- rantsko zasedbo in pogleda v karte in svetuje? Tisti po abecedi vedno vžge, če gre za ljudski pro- gram (smeh!). Tako se izognemo problemu ''eno znamo, kero bomo''. Žiranti so tako muhasti, da jih niti vedeževalke ne preberejo (še več smeha). (Nato pa resno:) Na žirante ne gledaš, ker niti ne veš, kdo bo tam. Če gre za tekmovanje, imaš veliko stvari že določenih: obdobje, obvezno skladbo, ki jo določi organizator tekmovanja, priredbo ljudske skladbe z območja, od koder zbor prihaja ... In na primer v Talinu, kjer smo tekmovale v kategoriji sodobna glasba, sem lahko izbirala samo med skladatelji, ro- jenimi v 20. stoletju, ki so skladbe ustvarili po letu 1950. Tekmovanja sama, kot si rekla, do velike mere določajo program, s katerim boste tam nasto- pile. Vendar pa določeno izbiro zborovodja vseeno ima. Je lahko izbira skladb, programa za določeno tekmovanje, za zbor usodna v smislu uspeha oziroma neuspeha? Uh, lahko, seveda. Pravilna izbira programa za tek- movanje je ključnega pomena. Pa imaš kot zborovodkinja tiste instrumente, talent, intuicijo, občutek, da ne narediš usod- ne napake? Železne niti 8 Grudnove Šmikle 150 Sem se morala priučiti. Ne vem, morda je to neka- terim kar dano, ne vem za druge zborovodje. Zase vem, da sem se morala priučiti. Dobro je, če imaš koga, ki z njim lahko enostavno debatiraš o pro- gramu. Še vedno pa moraš izbrati ti. Kako to narediš? Zakaj na primer si kot sodobnega skladatelja, ki ste ga Šmikle izvajale, izbrala Lebiča? So skladatelji, ki želijo pisati sodobno – moderno skladbo, in so skladatelji, ki enostavno napišejo to, kar morajo, to, kar sedanji svet govori skozi njih. Skladbe Lojzeta Lebiča meni govorijo od včeraj skozi danes za jutri. Nagovori me. Nekatere skladbe te enostavno najdejo ali jih kje slišiš in so ti všeč. Potem si vsak zborovodja, ki hoče delati z zborom, mora ustvarjati svojo notno zbirko. To pa dobi na različnih seminarjih, sodelovanjih z različnimi zborovodji, skladatelji in ne nazadnje je marsikaj dostopno tudi na spletu, če ne zastonj, pa preko založb. Zelo dobrodošlo je, če se lahko z nekom po- govarjaš o skladbah in o vsebini skladb. Sogovor- nico sem našla v sami zasedbi. Svoj glasbeni talent je zelo kmalu in hitro razvijala Urška, zato sva se o skladbah, ki smo jih pele pri Šmiklah, velikokrat pogovarjali. Imam pa tudi srečo, da so naši sklada- telji – kot tudi skladatelji drugod – dostopni ljudje, pripravljeni sodelovati z zborovodjo in tudi, da v slovenskem zborovskem svetu osebno poznam iz- jemne glasbenike: Ambroža Čopija, Stojana Kureta, Matjaža Ščeka, Sebastjana Vrhovnika ... Strokovno so mi zelo veliko pomagali; ker sem po izobrazbi glasbeni pedagog in ne dirigent, sem se iz razgovo- rov z njimi izredno veliko naučila. Osnovna pri iz- biri je raznovrstnost, tako stilna kot kompozicijska in vsebinska. Na koncu koncev se moraš zanesti predvsem sama nase in na svoje občutke? Ja … pa vendar ne samo na to. Ne morem se ozirati samo na svoje občutke, ker bi potem izbirala samo po svojem okusu. Fino je, da smo zasedba, ki si upa marsikaj. Ne ustrašimo se zahtevnih in neznanih skladb. Ker sama čutim odgovornost do slovenske ustvarjalnosti, se vse pogosteje lotevamo skladb slovenskih skladateljev: Ambroža Čopija, Lojzeta Lebiča, Damijana Močnika ... Je pa problem izbire v tem, da prav pogosto do sedaj slovenski skladatelji niso pisali za ženske zbore. Tudi sicer je literature za ženske zbore relativno najmanj, če jo primerja- mo z moškimi in mešanimi. To je zgodovinsko po- gojeno, kajti do romantike so bili predvsem moški in mešani zbori, ženski so bili redki. Dejstvo, da je trenutno v slovenskem prostoru veliko kakovostnih ženskih zborov, vpliva na to, da nastaja vedno več skladb tudi za ženske zbore. Mojca Prus ima nekaj novitet za ženske zbore kot tudi Katarina Pustinek, Nana Forte in drugi. Ambrož Čopi, ki je tudi sam vodil ženski zbor, je ustvaril skladbe za svoj zbor, prav tako tudi Damijan Močnik za zbor iz Cerkelj; Lojze Lebič je za ženske zbore začel pisati tudi zaradi Carmine Slovenice. S takšno povečano aktivnostjo ženskih zborov se povečuje tudi število skladateljev, ki pišejo za ženske zbore. Sogovornica Urška Bernik. Foto: Jana Jocif Od leve proti desni: Marjeta Naglič, Damjan Močnik in Andreja Martinjak, zborovodje treh gorenjskih zborov. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 151 Torej so sodobni slovenski skladatelji pogosto pisali za čisto določen zbor, zasedbo? Največkrat. Pa imate tudi Šmikle svojega skladatelja? Imamo nekaj v delu pri Mojci Prusovi. Ambrož Čopi še ni pisal skladbe prav za nas, vendar so nam tako njegove priredbe kot avtorske skladbe zelo pisane na dušo in jih rade izvajamo. Ravno tako Lebič. Go- tovo je prav Lebičeva Zima ena najboljših in najbolj efektnih skladb. Želela bi si še več takšnih skladb. Pa počakajmo. Je pevkam za motivacijo pomemben program, ki ga študirate? Ali igrajo tukaj neko vlogo glasbeni okusi pevk? Da jim je nekaj bolj ali manj všečno in je temu primerna tudi zagna- nost za delo? To je tako relativno. Recimo, imamo ''borbe'', ko pri- nesem novo skladbo, ker jo nekatere ''zagrabijo'' ta- koj, drugim pa ni všeč, niti takrat ne, ko jo že znamo. In ko jo nekajkrat zapojemo, rečejo, da je je dovolj. Skratka, ne samo da so punce med seboj različne po značaju, interesih itd., ampak je tudi njihov glasbeni okus vsaksebi. Prav zato je moja naloga, da izbiram zelo raznolik, raznovrsten program, da vsaka najde užitek v svoji zvrsti ali v pesmih, ki jih najlažje pono- tranji. In po drugi strani, ker so skladbe različne, ker gre za spekter zvrsti, ker so skladbe po kompozicij- skem stilu različne, po zgodovinskih obdobjih raz- lične, s tem odpiram oziroma vse skupaj odpiramo ''širok'' pogled, zbor pridobiva ''odprtost'' za novosti, S Sebastjanom Vrhovnikom. Foto: Jana Jocif S Stojanom Kuretom. Foto: Jana Jocif Matjaž Šček. Foto: Jana Jocif Od leve proti desni: Nana Forte, Marjeta Naglič in Mojca Prus. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 152 za drugačnost. Drugače povedano: dober izvajalec in tudi dober poslušalec je tisti, ki se zna spoprijeti z raznolikostjo. Saj smo tudi ljudje boljši, če znamo sprejemati različnost in raznovrstnost. Torej ti nočeš biti zborovodkinja zboru, ki bo pel samo romantiko. Nikakor ne. Predvsem hočem, da izvajamo skladbe, s katerimi lahko nekaj povemo, da se znamo vživeti va- nje in prenesti vsebino. Torej da najprej najdemo tisto, kar skladba nosi v sebi, da nato znamo to tudi izraziti, dati iz sebe in prenesti na poslušalce. Iz src v srca. Tik pred nastopom je treba postoriti mnogo ''drobnih'' stvari, ena najpomembnejših je akustična vaja. Kaj zboru pomeni akustična vaja? Akustična vaja pevcem da možnost, da se seznanijo s prostorom, v katerem bodo koncertirali. Ker je od akustike v prostoru odvisno, kako potuje zvok, je to za pevca nujna vaja. Že tako ali tako je za pevca šok, ko na akustični vaji pred prazno dvorano preizkusi in začuti, na kakšen način se zvok, ki ga proizvede, širi, potem pa je dvorana polna poslušalcev, spreme- ni se akustika pa še trema se prikrade. Z vsako vajo in z vsakim koncertom si pevec pridobi izkušnje in strah izgine (smeh). In tik preden greste na oder, kaj naredite? Smo športno zagnane in skoraj pritečemo na oder (smeh). Od Ohrida naprej se, preden gremo na oder, zberemo v krog, in kakor bi bile iz plemena Divje babe (veliko smeha!!), vzkliknemo besedo, ki nam kaj pomeni. Najprej je bila to ''uokekala'', besedilo vzeto iz Merkujeve ljudske Čarni kus. V Talinu smo imele ''urrrrok'', ker smo hotele skriviti glasbene Ambrož Čopi. Foto: Jana Jocif Uokekala. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Železne niti 8 Grudnove Šmikle 153 vilice žirantom (smeh). Žirantov je več vrst: so taki, ki dajo poudarek sami muziki, interpretaciji in za labilno intonacijo ne zbijejo dosti točk, drugi izključno sledijo notnemu zapisu, intonaciji in so tu bolj strogi. Najboljši so tisti, ki znajo upoštevati oboje. No, me smo si v Talinu zamislile žirante, ki jih bolj zanima vsebina kot intonacija. Smo res mal čarovnce (smeh). Pa ti veš, kdo bo v komisiji? Ne. Ko se prijaviš, veš samo, kdo je v organizacij- skem odboru, ne veš pa, kdo so žiranti. Koliko bi spremenilo zadeve, če bi vedela, kdo je v žiriji? Meni popolnoma nič. Vedno naredim po svojem prepričanju in vedno dam prednost vsebini in inter- pretaciji. Obenem se popolnoma zavedam, da sta jasnost artikulacije in intonacija osnova, na kateri zgradiš ostalo. Naše načelo je, da damo na odru vse od sebe, da se osredotočimo na skladbo. Tekmova- nja v tujini so nam všeč tudi zato, ker se je na pot tre- ba odpraviti nekaj dni prej in imamo tiste dneve res na voljo, da smo same s programom tekmovanja, se pripravimo in osredotočimo samo na to, zaradi česar smo tja prišle: nastopiti, povedati zgodbo in biti čim bolj prepričljive na odru. Tehnična izvedba skladbe je stvar vaj prej, mesece, leta prej. Kaj kdo vidi in sliši, kaj je za posameznega žiranta pomembno, je njihova stvar. V veliki meri so žiranti zborovodje ali skladatelji z mnogimi zborovodskimi izkušnjami in različnimi uspehi. Mnenja takšnih ljudi spoštujem in se od njih učim. Ko že stojite na odru, vaša srca redko bijejo v ritmu skladbe, ki jo boste zapele. Ali znaš tak adrenalinski ritem umiriti na želenega? Hm. Odlično vprašanje. Brez ure je včasih nemogoče ugotoviti, kako dolga je ena sekunda. Ko si na odru, je utrip tvojega srca hitrejši kot normalno, zato je občutek, kako dolga je ena sekunda na odru, lah- ko varljiv. Pogosto se mi zgodi, da izvedemo neko skladbo na vaji v popolnoma drugačnem tempu kot potem na odru. Potrebovala sem veliko izkušenj, da sem se navadila odreagirati na akustiko, na zvok v prostoru in ob vsem tem še kontrolirati svoj utrip. Ko spregovori tišina. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 154 Pa še vedno nisem prepričana, da jim ne bom na- slednjič spet kakšno ušpičila, ampak Šmikle zdržijo in preživijo marsikaj (smeh). Ali ste Šmikle že od samega začetka načrtova- le, da se boste dokazovale na tekmovanjih? Ne, Šmikle ne. Kar nekaj Sore je preteklo, da smo se odločile, da gremo na tekmovanje. Ohrid je bil šele leta 2009. Tekmovanja se mi zdijo zanimiva zato, ker je tekmovalnost v človeški naravi in veliko pev- cev zato na tekmovanju daje še nekaj več od sebe. Meni to ni ravno všeč, ker je vsak koncert toliko vreden kot tekmovanje, vendar tako je. Ocene na tekmovanjih vzamem zgolj kot informacijo o tem, kaj smo naredile in česa ne. Nastop na državnem tekmovanju v Mariboru gotovo predstavlja neko prelomnico Grudno- vim Šmiklam? (Dolga odločno razmišljujoča tišina.) Ali pač ne? Ne! Po moje ne! Prelomnica je bila jeseni leta 2007. Zasedba se je takrat ustalila, tako se je dalo delati na daljši rok. Vendar daješ Mariboru kar veliko težo?! Ne težo! S Šmiklami sem želela v Maribor, ker ima dogodek v sebi neko posebno energijo, ki sem jo ob- čutila že kot pevka pri Cantemusu, ko smo peli na tem odru. Ta občutek, to energijo sem želela občuti- ti s Šmiklami, želela sem, da jo občutijo tudi Šmikle same. V slovenskem zborovskem prostoru ima ma- riborska Naša pesem vsekakor neko težo in pomeni tisto ''zunanjo'' potrditev. Sama takšnih potrditev ne potrebujem. Za punce vem že od prve vaje na- prej, da nosijo v sebi veliko sposobnosti, potenciala, zdrave kmečke pameti in vseh vrst inteligenc. Z zav- zetostjo, delom, ogromno smeha in dobre volje da- jejo meni na vajah, na koncertih pa še poslušalcem doživetja, ki so edina prava potrditev. Vem, da si med drugim sodelovala tudi s skla- dateljem Lojzetom Lebičem. Je tako sodelo- vanje, skladatelja z zborovodkinjo, pomoč ali ovira pri izvajanju njegove skladbe? Ali ti odpi- ra pogled ali te omejuje pri interpretaciji? Meni zagotovo odpira pogled. Notni zapis obstaja že tisoč let, Gvido iz Arezza je bil prvi, ki je zapisal glasbo na način, kot je ustaljen danes. Notni zapis, ki pa ga uporabljajo skladatelji v 20. stoletju, se je korenito spremenil. Notnega zapisa ne sestavljajo le notna črtovja in note, ampak kopica znakov, za katere potrebujemo legendo oziroma so zelo dobro- došla dodatna pojasnila. Kaj pravzaprav notni zapis predstavlja, se sliši na tekmovanju, ko deset zborov izvede isto skladbo, a vsak na svoj način. Res je fe- nomen, da lahko iz enih not dobiš toliko različnih izvedb. Kar je seveda dokaz, da glasba niso note, ampak je ''tisto vmes''. Skladateljeva doživetja so izražena v njegovi skladbi; ko skladatelja poslušaš o svoji skladbi govoriti, se ti še bolj pokaže vse ''tisto vmes''. Najprej odkrivaš skladbo, ko jo odkriješ, pa najdeš v njej tudi sebe. Tu se začne poustvarjalnost. Notni zapis je torej nekaj svetega ali naj bi bil? Je, notni zapis je sveta stvar. Zborovodja nima pra- vice spremeniti skladbe. Če jo spremeni, potem naj napiše svojo. Torej, če sem izbrala določeno sklad- bo, jo moram izvesti, kot je napisana. To je moja dolžnost. Zgodi pa se, da se zborovodja pomeni s skladateljem, največkrat v primeru, ko skladatelj ustvarja za določen zbor in zborovodjo. Takšna so- Zborovodkinja o skladbi s skladateljem Lojzetom Lebičem. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 155 Klasični notni zapis: Čopi, Stran iz priredbe ljudske pesmi Dajte, dajte, založba Astrum. Sodobni notni zapis: Lebič, Poletje iz Štirih letnih časov. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 156 delovanja zborovodje in skladatelja so pogosta pri zaključevanju ustvarjalnega procesa. Takrat lahko pride do določenih sprememb tudi na predlog zbo- rovodje. S Šmiklami si od samega začetka. Ali je za zbo- rovodjo pomembno, da pozna zbor od njego- vega rojstva, ali je vseeno, če se mu pridruži sredi rasti in dela z njim naprej? Najbrž je neka romantika v tem, da si z zborom od samega začetka, rojstva. Vendar to ne sme vplivati na delo zborovodje. Pomembno je, da zborovodja pozna kvalitete in pomanjkljivosti zbora ter da zbor razvija od tam naprej. Kaj je delo zborovodkinje Grudnovih Šmikel? Izberem program, pridem na vajo, skorepetiram program, se nasmejimo – ne nujno v tem vrstnem redu. Včasih se čakamo, da pridemo skupaj. Sicer pa izberem program, se ga naučimo, izdelamo, da je tak, da ga lahko delimo z drugimi. Ali izbereš tudi koncerte in tekmovanja? Ne, to mora biti stvar dogovora, je stvar vseh, od prve do zadnje Šmikle. Včasih se kateri zdi, da je vseeno, če manjka, ''saj jih je dovolj'', ampak temu ni tako. Vsaka šteje. Morda je to najbolj stresna stvar pri mojem amaterskozborovodskem delu, da včasih ne vem čisto točno, s kakšno zasedbo bomo pele. To mi dela sive lase. Vendar na to ne morem vplivati, odgovornosti se moram zavedati jaz kot tudi vsaka Šmikla posebej, zato se prilagodim situaciji, kakrš- no imam in poskušam narediti najboljše, kar je mogoče. Koliko je zbor demokratična, hierarhična zasedba …? Eni so mnenja, da demokracije v zboru ni. Jaz me- nim, da je prav, da se skupaj odločimo, kaj in koliko hočemo delati, ne morem se jaz odločati za druge in jim določati, kaj in kako. In glede na to voljo se potem odločim, kaj in kako bom delala. Ob vsem tem zelo, zelo skušam slišati, upoštevati vsako pose- bej: tako skozi pogovor, med vrsticami, medtem ko delamo ... Nismo zbor, ki ima ozko določene usme- ritve in se po njih brezpogojno dela, ker se tako ne da upoštevati vseh raznolikosti pevcev. Šmikle smo amaterski pevski zbor pevk z glasbeno izobrazbo in brez nje, z ogromno časa za Šmikle in z ravno toliko časa, da se še da delati. V zasedbi, ki je, skušam naj- ti tisto, kar je hkrati dobro za razvoj in je zasedbi pogodu. Ali ima zbor prvo violino, kot jo ima na primer orkester? Organizirale smo se, ampak v organizacijskem smislu: imamo odlično, aktivno predsednico zbora, starosto, ki je Grudnova Šmikla od prvih vaj, Jero Habjan, ki se zelo dobro znajde, tudi ko je treba dati kakšno modro vzgojno priporočilo. Kako izbereš solistko? Ima prednost šolan glas, pevka, ki študira solo petje? Merilo je barva glasu glede na skladbo, torej kakrš- na barva se glede na skladbo pričakuje oziroma ka- kršen glas jaz slišim. Seveda tudi sposobnost pevke; če gre za solistično zahtevnejši solo, bom izbrala tisto, ki ga bo zmogla zapeti. Šmikle ste amaterski zbor, pa vendar ima tudi šolane glasove, pevke, ki so študirale so- lopetje. Ali študij solopetja pevcu pripomore k boljšemu petju v zboru ali mu je ovira in ga omejuje? Ali študij solopetja in zborovsko pet- je gresta skupaj ali ne? Predsednica Jera Habjan. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 157 Študij solopetja in zborovsko petje sta dve stvari, ki gresta skupaj, če si pevec tega sam želi. Ni pa za takš- nega pevca vedno lahko. Zgodita se mu namreč dve šoli: prva je solopevska, ko se pevec lahko ukvarja samo s seboj in s svojim glasom, odkriva svoje telo. Petje je namreč čutenje, pevec svoj glas čuti, nato šele sliši. Zvok in interpretacijo si izbira sam. V zboru pevec s svojim glasom sooblikuje zvok zbora. Njegova pozornost se obrne tudi navzven, ne samo ali predvsem navznoter kot pri solopetju. Kako se takšen pevec znajde v zboru, pa je lahko odvisno od njega samega in od načina dela zborovodje. Ali se človek rodi z določeno lego glasu? Ne vemo, kaj se bo zgodilo v puberteti. Ni nujno, da bo fantič, ki pred puberteto krasno poje prvi (visoki) glas, tenorist. V kateri legi, visoki ali nizki, pevcu glas dobro zveni, določata dolžina in zadebeljenost glasilk, ki svo- jo končno obliko in velikost dobijo po puberteti. Torej kar ti zraste, to imaš in tako lahko poješ? Ne moreš preko tega? Ne moreš, ker je fizično določeno. Določenih nižin ne moreš doseči, če imaš kratke in tanjše glasilke ozi- roma določenih višin ne, če so glasilke odebeljene in dolge. S tehnikami petja se priučiš, da je razpon zvena tvojih glasilk čim večji. Če pogledamo ''nepev- ce'', ti najlažje in najboljše pojejo v govorni legi, ker jo tudi največ uporabljajo. In če bo pel višje, česar ni vajen, in ne bo uporabil trebušnih mišic, celega tele- sa, ker v vratu ne bo ohranil prožnih mišic, si bo mis- lil, da visoko ne more zapeti, kar pa sploh ni nujno. Ali so ljudje, ki nimajo pevskega posluha? Človek se rodi z zmožnostmi, da posluh razvije. Nato je odvisno od tega, kaj se zgodi v predmutacijskem času, tja do 13. leta (do pubertete), ki je za petje, za razvoj pevskega posluha ključno obdobje. Ali je možno, da si posluha ne moreš razviti? Če zamudiš, če nisi bil pevsko aktiven do pubertete, so možnosti za razvoj manjše. Kaj ti je največji izziv pri zborovodskem delu, kaj je najlepše? Najlepše je doživeti skladbo, ko si pred zborom, daš intonacijo in vstopiš v neko zgodbo. Izziv je, da je vsaka izvedba čisto in resnično doživetje. Kako zborovodja doseže, da pevci brezpogoj- no sledijo roki? Pri odraslih je to pričakovati, pri otrocih pa ne vedno? Zdi se mi, da je pri otrocih in amaterskih zborih ena- ko. Zborovodja to doseže z načinom dela. Če vse vaje korepetiraš sede za klavirjem in ne stopiš pred pevce ter prednje stopiš šele na koncertu, potem ne bodo nujno razumeli tvojih gibov. V veliki večini je tako, da se zborovodja skupaj z zborom nauči skladbo. Na koncertu ni demokracije, zborovodja mora prevzeti skladbo v svoje roke. Zborovodju, ki zborovodsko tehniko obvlada, je roka sredstvo, s katero pevce sprejme v svojo dlan in jih vodi skozi skladbo. In ko gledam Šmikle na nastopu, ste vse sku- paj eno: kar počneš ti in kar Šmikle pojejo – gre za isto ''zgodbo''. Kako se to spoji v eno? Po uspehu v Talinu sem prejela čestitko, na kateri je pisalo takole: Iz tvojega srca v tvojo glavo, iz tvoje glave v tvoje roke, iz tvojih rok v oči deklet, iz njiho- vih oči v njihova srca, iz njihovih src v njihova grla, iz njihovih grl v naša ušesa, iz naših ušes v naša srca. Hvala Barbari, Robiju in Janezu za to čestitko. Torej se vsak zbor nauči brati svojega zborovodjo? Ja, je pa različno, čemu daje zborovodja večjo težo.Zborovodkinja na vaji. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 158 Je pevcem v večjo pomoč, če zborovodja bolj aktivno dirigira, več pokaže …? Zborovodja mora pevcu pokazati ravno toliko, da lahko skladbo dobro izvede. Včasih je dovolj, da daš vzmah in nato čutiš glasbo skupaj z njimi do konca. Če zborovodja pokaže preveč stvari, ni v redu, ker potem pevci ne delajo s svojo glavo. Potrebujejo svoj prostor, v katerem lahko zaživijo. Če pokaže premalo, se lahko v svojem izvajanju izgubijo. Fino je, če čutijo vznemirjenost in varnost hkrati. Veliko je odvisno od dela na vajah, od predhodne priprave? Je, ampak tudi če smo na vajah naredile vse, kot je treba, še ni zagotovila, da bo tako tudi na odru. Ko prideš na oder, moraš vstopiti v zgodbo in zgodba se lahko zgodi. Energija, ki se začne pretakati med pevci in zborovodjem, naredi ''muziko''. Je za zbor pomembno druženje zunaj vaj in nastopov? Ljudje moramo znati sobivati. Pevci, ki so del zbo- ra, morajo znati sobivati. Šmikle to ''treniramo''. Ni samo po sebi umevno, ampak je za to potreben trud vsake posebej. Dekleta so stara med 18 in 45 let. Kaj vse se nam v takšnem obdobju življenja dogaja, Drugi alt na ekstra vaji. Foto: Jana Jocif Prvi sopran, kadar zboro- vodkinja dela brez podnapisov. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 159 vemo, tista pri 18-ih precej drugače razmišlja od ti- ste pri 45-ih, da vseh vmes niti ne omenjam. In ven- dar se lahko druga od druge učimo. Dokler se bomo trudile sobivati druga z drugo, se smejati skupaj in druga drugi, bo super. Kako ti uspe uglasiti življenje na Šmikle, ker tudi ti nisi samo Šmikla, ampak še mnogo drugega? Izdelaš si urnik in po njem delaš, dokler lahko. V de- vetih letih dela s Šmiklami sem imela v nekem obdo- bju poleg obvezne službe še nekaj ''spremljevalnih'' aktivnosti. Vsak dan je bil popolnoma zapolnjen in v tistem obdobju sem na vaje prihajala nepriprav- ljena. Velikokrat sem program spoznavala šele na vajah, skupaj s puncami. Morala sem poiskati in po- staviti prioritete. Odločila sem se, kaj poleg obvez- nega dela bom še počela. Naredila sem nov urnik in ta trenutno deluje. Tisto preobremenjeno obdobje te je verjetno tudi česa naučilo? Takrat si bila, če začnem z obveznim delom, učiteljica glasbe na OŠ Železniki, kjer si vodila dva otroška zbora in mladinskega, poleg tega pa si vodila Šmikle in Cantemus, pela pri Aeternumu, poučevala na Ljudski univerzi v Škofji Loki in mogoče še kaj? Stvari so se kar kopičile, nisem mogla reči ne. V vsa- ki dejavnosti sem našla izzive, vendar če je preveč, ti kar naenkrat zmanjka energije. Takrat se odločiš, koliko in katere dejavnosti boš peljal na kakovostno višjo raven. Predvsem pa sebi dovolil ''živeti''. S Šmiklami kar veliko potujete in še bi rade. Kako ti uspe uskladiti tvoje redno delo glasbe- ne pedagoginje na OŠ Železniki? Ima vodstvo posluh za vaše smele cilje? Zelo me veseli, ker se vodstvo naše šole zaveda, da je zborovstvo pomemben del naše vzgoje in kulture. Hvaležna sem kolektivu OŠ Železniki in ravnatelju g. Francu Rantu, ki me podpirajo pri delu s Šmiklami in se skupaj z nami veselijo našega razvoja in uspehov. Ste Šmikle idealen zbor? Idealen zbor je nekaj podobnega kot perfektna iz- vedba. Zbor je živ organizem, ki se spreminja, raste Izlet v Rezijo. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Železne niti 8 Grudnove Šmikle 160 … skratka, živi. V zboru, v kakršnem želim sobivati, mora med sodelujočimi živeti neka ''kemija''. Po- membno je sobivanje in medsebojno sprejemanje. Ljudje smo si zelo različni in hkrati enaki; kot dan ni dnevu enak, se vsak dan začne z jutrom in kon- ča z večerom … in z vsakim dnem se razvijamo in trudimo biti ''dober človek''. To delamo tudi Šmikle. Želimo delati. Smo idealen zbor. Kaj potrebuje zborovodkinja za idealno delo z zborom? Stalno glasovno uravnoteženo zasedbo, na razpola- go učitelje vokalne tehnike in korepetitorje. Idealno bi bilo imeti ustrezen prostor za vaje in koncerte. Vpet moraš biti tudi v zborovsko dogajanje: da si zmožen organizirati koncert, da si povabljen na koncerte. Z dvigom kakovostne ravni pridejo tudi nove ideje, katerih uresničitev je največkrat pogo- jena z denarjem … Imate Šmikle tudi svoj moto? ''Šmikla, ker se cenim'' (smeh). Moto je nastal že zelo kmalu, avtorica pa je po mojem Mihaela Tavčar. Smo vesela in ponosna druščina. Od kdaj pa rek ''Enkrat Šmikla, vedno Šmikla''? Od kdaj točno, ne vem. V prvih šestih letih se je za- sedba precej spreminjala, dekleta so prihajala, od- hajala, se vračala. Vsaka posebej je k zasedbi nekaj doprinesla, tistim, ki so in še vztrajajo že daljši čas, je zasedba tudi marsikaj dala in ni nenavadno, da ti skupina pusti pečat: biti Šmikla. Kaj pomeni biti Šmikla, pa bolje povedo dekleta sama. In menda imaš tudi ti svoj moto, ki se skriva v kratici za glasbeno vzgojo, GLV? Najdem se v Glasbi, Ljubezni in Veri (smeh). Kaj pa vaš videz za na oder? Od odštekanih žab do čudovitih šalov. Pestro in enotno. Najprej moram priznati, da mene videz nikoli ni obremenjeval, zagotovo ne toliko kot mojo mami. Pomembno je, kako se človek počuti, saj tako, kot se človek počuti, tudi zgleda. Kar pome- ni: če se dobro počuti v razcapanih oblačilih, naj ima pa razcapana. Pred nekaj leti, ko smo si ogledovale fotografije, smo začele bolj razmišljati tudi o videzu, in ugotovile, da nam ne bi bilo všeč, če bi imele vse Kreatorka Bedene prinese svilene šale. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 161 enake obleke. Hotele smo poudariti individualnost in povezanost. Tako je Jana Mediževec stopila v stik z Minco Rihtaršič in Renato Bedene, mojo sošolko iz osnovne šole, ki sta potem kreirali in izdelali svile- ne šale, ki nas krasijo na nastopih. Kot zanimivost: takrat v Makedoniji so nas obstopile gospe in obču- dovale naše šale, imamo tudi fotografijo. Kaj pa zborovodkinja in njen videz na nasto- pu? Dekolte do riti? Enkrat sem bila res ''kregana'', ker sem imela pre- kratko krilo! Res je zborovodja tisti, ki zakriva, ki stoji na poti med pevcem in poslušalcem. In če zbo- rovodja poslušalčevo pozornost usmeri nase, naj bo to zaradi odvečnega mahanja ali vpadljive obleke, ni v redu. Vodiš štiri zbore: dva otroška, mladinskega in ženskega. Ali gre za eno in isto vrsto dela? Gre za eno in isto, pa vendar za povsem različen na- čin dela. S tretješolci ne morem delati na enak način kot s Šmiklami, pa čeprav vsi enako radi klepetajo (smeh). Način dela z otroškim zborom se povsem razlikuje od dela z mladinskim zborom in od dela s Šmiklami. Kar pa mi je zelo všeč in je skupno vsem brez izjeme, je doživljanje, ki je enako pri vseh treh. Gospe, ki občudujejo šale na Ohridu. Foto: Jana Jocif Na Ohridu – neopazna zborovodkinja. Foto: Phil Lampron Otroški pevski zbor OŠ Železniki 2009/10. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 162 Pri otroških zborih je povsem neposredno, seveda pri tem skrbim, da izberem program, ki ga lahko neposredno doživljajo. Pri mladinskem se z do- življanjem in izraznostjo kar ubadamo. Puberteta dobi krila in jim je težko doživeto zapeti na primer Cigansko. Takrat se moramo dobro pogovoriti, kaj pomeni biti pevec v zboru, biti poustvarjalec neke zgodbe. Petje v zboru je čudovita priprava na življe- nje. Pri petju se znajdeš v veliko zgodbah in otroški in mladinski zbori so tisti, ki hočejo vedeti, jih zani- ma, kaj je vsebina skladb, sprašujejo. Imajo različne odzive, se tako spoznavajo in vidijo, da je različnost lahko tudi enakost. Šmikle niso prav nič drugačne. Resnično hočejo vedeti, kaj pojejo, kaj pomenijo do- ločene zadeve. Sprašujejo z otroško radovednostjo. Sprašujejo se in iščejo odgovore. Kaj je torej zborovsko petje? Petje je ena svoboda, radost, je včasih tako, kot da bi odprl ventil … Je psiho-fizična aktivnost, ki poveže telo in duha. Ko poješ, čutiš, doživljaš. Pri zborov- skem petju pa gre še za kolektivnost. Zborovsko pet- je obstaja, odkar človek živi in dela v skupini. Gre za dejavnost, kjer hkrati rasteš sam v sebi in tudi socialno, ker si v skupini, v kateri moraš sodelovati z drugimi pevci, torej moraš delovati sam s seboj in hkrati skupaj z drugimi. Pri zborovskem petju spo- znavaš, da nas raznolikost bogati, ne ogroža. Ali je to eden od razlogov, da imaš rada sloven- sko ljudsko pesem, v kateri se odraža razno- likost slovenskega prostora? Sem domoljub, tega se zavedam že kar nekaj časa. Spomnim se, da smo morali pri pouku slovenščine v času osamosvajanja Slovenije, v začetku leta 1990, še pred plebiscitom, o katerem pa se je že govorilo, izde- lati reklamni letak. In nalepila sem vremensko sliko, karto iz časopisa, in pripisala: ''Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!'' ter: ''Plebiscit''. Na to sem ponosna. Dokaz mi je, da so otroci, mladina izjemno sposobni dojemati okolico in dogajanje okrog njih, razmišlja- ti, se izražati, delati … Ne smemo jih podcenjevati. In iz tega narodoljubja, slovenceljubja imam izjemno rada slovensko ljudsko pesem, in tudi če se čustveno distanciram od nje, so to izjemne skladbe, ki nosijo v sebi ogromno bogastva. Naravne so, zrcalijo pokra- jino, niso izumetničene, niso izsiljene, so odraz ne- kega čutenja, življenja. Saj ljudsko je ravno to, da se v Mladinski pevski zbor OŠ Železniki 2010/11. Foto: arhiv OŠ Železniki Železne niti 8 Grudnove Šmikle 163 ljudski pesmi odraža narava, značilnost pokrajine in način, kako se ljudje tam izražajo, čutijo, doživljajo. Mejna območja od tamkajšnjih prebivalcev zahteva- jo sobivanje. Ljudsko izročilo dokazuje, da smo ljudje del narave in nas poleg narodne identitete oblikuje tudi naravno okolje, torej moramo prisluhniti njej in tistim, ki z njo znajo živeti. Slovenija ima izjemen ko- tiček sveta, vso raznovrstnost imamo na dlani: in vsa je tudi v slovenskem ljudskem izročilu. Je zborovodstvo umetnost ali obrt? Ne sme biti obrt. Zborovodja se nauči tehnik, kako delati z zborom, kako pripraviti pevce … Učiš se na vsakih vajah. Potem pa pride tisto ''več'': zborovod- ja mora poskrbeti, da se on in pevci ter poslušalci lahko vživijo, doživijo zgodbo skladbe, skladbo prenese skozi sebe navzven. Pravijo sicer, da slabe skladbe ni, da so slabi le izvajalci, s čimer se povsem ne strinjam, saj so nekatere skladbe vseeno bolj pre- pričljive kot druge. Zborovodja se mora zavedati, da je skladatelj, ko je pisal svojo umetnino, v njo dal vse svoje znanje in svoje čutenje. Gre za skladateljev izraz in tukaj nastopi umetnija, ki jo mora zborovod- ja poustvariti, oživiti, ne samo izvesti. Prav zato zbo- rovstvo kot tudi katera koli druga dejavnost, ki ima nalogo oživljati, zato da doživimo, ne sme biti obrt ali bolje ne sme ostati pri obrti. Kako zagotoviš, da si v stiku z dogajanjem, razvojem na področju zborovstva? Kako sle- diš trendom v delu z zborom? Najlažje je slediti tako, da slišiš čim več stvari, ki se zgodijo. Slovenci imamo srečo, da je naša zborovska glasba na izredno visokem nivoju, ne sicer na tako visokem kot na primer v Estoniji ali v deželah Skan- dinavije, ampak še vedno na zelo visokem. Lahko se srečaš z našimi skladatelji ali zborovodji, ki so odlič- ni na svojem področju in se od njih lahko veliko na- učiš. Prej nisem omenila Martine Batič, ki je ena naj- boljših zborovodkinj na svetu, z njo sicer še nisem sodelovala, a se učim že s tem, ko imam možnost videti odlično zborovodkinjo, kako dela. Skratka, strokovnjakov s tega področja imamo na tem majh- nem koščku sveta, v Sloveniji, izredno veliko. Je težko priti v stik s temi velikimi umetniki na področju zborovske glasbe? Ne, z vsemi, ki sem jih omenila, sem lahko prišla v stik. Pa so to seminarji ali osebni stik? Najboljši je osebni stik. Tudi seminarji so odlični. Zbo- rovstvo na splošno, v svetovnem merilu, je izjemno dobro organizirana dejavnost. Na svetu veliko ljudi poje pri različnih pevskih zborih. Slovenija je glede na številčnost in kakovost svojevrsten fenomen. Menda smo po številu pevcev in številu kakovostnih zborov v samem vrhu. World Choir Association je organizacija, ki vsako leto organizira seminarje ter na dve leti svetovni simpozij po celem svetu. Prilož- nosti za izobraževanje zborovodij je dovolj. Si že v otroštvu pela v zboru? Domnevam, da ravno dirigiraš ne od svojega petega leta, ali pa se motim? Zbor in zborovsko petje zame nista obstajala do fakultete. V zboru nisem pela. Ne, ni res! Pela sem v prvem razredu, vendar se petja in zbora ne spomnim, spomnim se samo tega, da smo dobili in- dijančke, še bolj pa se spominjam tega, da nam je učiteljica naročila, da naj za nastop pridemo v belih majicah, a sem pozabila in sem prišla v rumeni. Ko smo se fotografirali, so bili vsi ostali v belih majicah, le jaz v ne čisto beli. In ta prvošolska izkušnja zbo- ra na OŠ Cerklje je tudi moja edina. Osnovnošolska zborovska scena v mojem osnovnošolskem obdobju ni bila ravno bogata, vsaj v Cerkljah ne. Glasbenih pedagogov sploh nismo imeli oziroma je vsak, ki je prišel, prišel za pol leta ali pa še to ne. Tako da niti iz osnovne niti iz srednje šole nimam nobene prave zborovske izkušnje. Kot sem rekla prej, zborovstvo razumeš, ko ga doživiš. Z zborovstvom po tem takem v otroštvu, v mla- dih letih nisi imela nobene zveze, imela pa si jo z glasbo. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 164 Ja. Igrala sem klavir in rada ter veliko sem posluša- la glasbo. Začela sem z Beatli, no in seveda Imela sva boben in lajno sem tudi zlajnala, kolikor se je dalo. Za Beatle sem izvedela takrat, ko so leta 1980 ustrelili Johna Lennona. Moja starejša sestra Jana in sestrična Irena sta bili čisto paf, sploh nista prišli k sebi, bili sta čisto zaprepadeni in meni ni bilo jasno, kako sta lahko tako prizadeti zaradi smrti nekoga, ki z nami še v sorodu ni. Ko sem jih slišala tudi sama, so postali všeč tudi meni. Prej in bolj doživeto sem znala zaigrati Yesterday kot pa skladbe iz klavirske vadnice Po belih in črnih tipkah. Dobro se spom- nim, da sem se včasih usedla za klavir tudi ponoči in preigrala celo noč ali pa vsaj nekaj ur. In moja draga družina se ni pritoževala kot tudi sosedje ne. Le enkrat se spominjam, da me je soseda pri maši z nasmeškom vprašala: ''A ponoč pa nis mogla spat?'' No … in zakaj omenjam Beatle: v tej glasbi, ki so jo ustvarjali John Lennon in ostali, je veliko polifonije. Spomnim se, da me je to najbolj privlačilo, kaseto sem vrtela naprej in nazaj, da bi slišala in znala za- igrati vsako linijo, melodijo, ki ni bila vodilna melo- dija. Ob tem sem se igranja klavirja učila v glasbeni šoli. Žal so se tudi učitelji klavirja takrat menjavali kot po tekočem traku. V nekem letu smo v glasbeni šoli zamenjali kar štiri učitelje. Skratka, kar se tiče formalne glasbene izobrazbe v osnovni in srednji šoli, nisem imela ravno idealnih pogojev. Žal. Te me- njave, ta diskontinuiteta me je odvrnila od institu- cionalne vzgoje, ni me pa odvrnila od same glasbe. Doma so podpirali tvojo glasbeno rast? Ja. Pustili so mi živeti in omogočili, da razvijem svo- je talente (smeh). Problem se je pojavil le pri izbiri med glasbeno šolo ali šolo smučanja v drugem raz- redu osnovne šole. Šola smučanja je predstavljala staršem prevelik finančni zalogaj, zato sem pristala v glasbeni šoli. In da se boš poklicno ukvarjala z glasbo, se ne da razbrati iz tvoje izobraževalne poti, saj si po osnovni šoli šla na srednjo ekonomsko? Možnost glasbenega izobraževanja po takšni osnov- nošolski izkušnji ni prišla ne meni ne mojim staršem niti na misel. Kljub temu da imamo izjemno veliko glasbenega posluha, nihče ni pevec niti glasbenik. Še najbolj glasbeno aktiven je trenutno moj oče, ki vsak teden pritrkava na Šmarni gori. Skratka, poklic glasbenika se takrat ni zdel možen, življenjski. Kaj je bil tisti ključni trenutek ali dogodek, ki te je usmeril na glasbeno pot? V srednji šoli sem bila glasbeno ves čas dejavna; so- delovala sem pri različnih kulturnih prireditvah pa tudi med prijatelji sem imela veliko glasbenih nav- dušencev. Ob pripravah za maturo smo se odločali tudi, kako in kaj naprej. Spomnim se, da me v študij glasbe niso usmerili niti starši niti šola, ampak sem med razpisi, oziroma možnostmi, ki sem jih imela za nadaljnji študij, videla razpis študija glasbena pedagogika. Ja, še to: k temu me je spodbudilo tudi dejstvo, da sem zadnja dva letnika v srednji šoli pri- dobivala prve izkušnje z učiteljskim poklicem; učila sem otroke igrati klavir, kar tako, po svoje. Pogled iz Nagličeve dnevne sobe. Foto: arhiv družine Naglič 500-let stara spodnjebrniška cerkev in koruza (asociacija na Mihaelin zapis). Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 165 In potem si morala narediti še sprejemne izpite? Ja, na srečo so za vpis na študij smeri glasbena pe- dagogika pričakovali od kandidatov čisto določeno znanje, brez spričeval, certifikatov. Edini predpogoj je bil uspešno opravljena matura. Pa si vedela, kaj te čaka na sprejemnem izpitu? Sem. Na informativnem dnevu so nam povedali vse zahteve. Potem sem se sama in s pomočjo Markunove Andreje, ki je takrat ravno z odliko zaključila srednjo glasbeno šolo iz klavirja, pripravila na sprejemni iz- pit. Sprejemni izpit je bil sestavljen iz več delov: naj- prej test iz solfeggia (branje glasbe iz notnega zapisa in zapis glasbe ob predhodnem izvajanju ritmično- melodičnih vzorcev), test iz osnovnega teoretičnega glasbenega znanja, zapeti sem morala pesem in se ob tem spremljati z igranjem na klavir ter program, ki je bil določen za klavir (lestvice, akordi, etude, skladbe iz različnih glasbenih obdobij in skladba slo- venskega skladatelja). Prijavila sem se in … Vse našteto si se uspela naučiti v času od infor- mativnega dneva, ki je bil enkrat februarja, do julija, ko je bil sprejemni izpit? Ne. Takoj po opravljeni maturi sem hotela opraviti še s pripravništvom in tako uradno zaključiti sred- nje ekonomsko izobraževanje. Pripravništvo sem opravila pri priznani računovodkinji v Škofji Loki, ki je, hvala bogu, razumela moje težnje, da v življe- nju nameravam početi nekaj drugega in da bom pač pol leta pri njej delala, da opravim pripravništvo, ter nato odšla v povsem drugo sfero. Lahko me je razumela, bila je širok in odprt človek ter ljubiteljica glasbe. Zahtevano delo sem pri njej opravila in se hkrati tudi pripravljala na sprejemni izpit. Ob tem moram povedati, kako sem enkrat po ''služ- beni dolžnosti'' parkirala avto pred nekim podjet- jem v Veštru in pogledala cesto, ki vijuga po polju in se skrije za ovinkom. Popolnoma jasno se spomnim, kako sem gledala cesto in si mislila: kako skrivnost- na pot, kam neki pelje ta pot? (Smeh.) Kako to, da si izbrala mariborsko pedagoško fa- kulteto in ne ljubljanske glasbene akademije? Prijavila sem se pravzaprav na obe, ker pred oprav- ljanjem sprejemnih izpitov ne veš, kje boš sprejet. V Mariboru so bili sprejemni izpiti en dan prej kot v Ljubljani. In ko smo čakali na ''svoj trenutek'', je bilo vzdušje v Mariboru naravnost čudovito: kandidati smo bili nabrani z vseh koncev Slovenije, med nami S staršema po razglasitvi rezultatov v Mariboru. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 166 ni bilo nobenega pregovornega rivalstva. Zaprli smo se v neko učilnico, t. i. ''šok sobo za sprejemne'', skupaj vadili ter razbili vso tremo, preden smo drug za drugim šli na sprejemni izpit. Že takoj so nam po- vedali, kdo je sprejet, kdo mora še kaj postoriti in se vrniti, če želi na jesenski rok. Zaradi te pozitivne izkušnje sem se odločila, da v Ljubljano sploh ne grem. Nikdar mi ni bilo žal, da sem se tako odločila. V času študija smo občutke teh prvih stikov samo še poglobili in nadgradili. Danes imam prave prijate- lje, ki delujejo na vseh koncih Slovenije, na različnih glasbenih področjih. Kakšni so tvoji spomini na pedagoško fakulteto v Mariboru? Tam so se zgodile stvari, ki so me pahnile v zbo- rovsko glasbo. Prej sem pozabila omeniti, da sem v času pred študijem veliko in zelo pozorno opazo- vala različna dogajanja v zvezi z glasbo in sem med drugim velikokrat gledala TV oddajo Jazz na ekranu pa tudi razne koncerte, občudovala sem Dannyja Kaya, ki je dirigiral z muholovcem (smeh). Nasploh so me zanimali koncerti in oddaje, ki so natančno pokazali delo dirigenta. Spomnim se, da sem po- snela koncert, ki ga je dirigiral Claudio Abbado, in ga prevrtela ter pregledala naprej in nazaj. Tudi od- daj o Rubinsteinu nisem smela zamuditi. In kaj se je zgodilo v Mariboru? Znašla sem se med ljudmi, ki so se intenzivno ukvarjali z glasbo, tako študentje kot profesorji. Ko sedaj gledam na ta čas, se zdi, kot bi živeli v nekakšni glasbenoustvarjalni komuni: vsak zase, pa vendar skupaj. Kaj te je premaknilo v zborovstvo? Na akademiji je bil to obvezni predmet, saj se od glasbenega pedagoga pričakuje, da bo vodil pevske zbore. In prav z vidika zborovstva je bila izbira pe- dagoške fakultete v Mariboru zame prava izbira. V Mariboru oziroma na Štajerskem so dajali, najbrž tudi po zaslugi zborovodje in učitelja Branka Raj- štra, žal že pokojnega, velik poudarek vodenju otro- ških in mladinskih zborov. On je tudi eden tistih, ki je začel z Mariborskim mladinskim zborom, v katerem je rasla in iz njega izšla tudi Karmina Šilec. Ta je po študiju v Zagrebu kasneje nadaljevala pot Mariborskega mladinskega zbora in ga oblikovala v zbor Carmina Slovenica. Branka Rajštra poznam po pripovedovanju tamkajšnjih učiteljev in je bil eden tistih mož, ki je res skrbel za učitelje in učiteljice v osnovnih šolah, da so bili zborovsko in zborovod- sko dobro izobraženi. In zdelo se je samo po sebi umevno, da pedagoška fakulteta, ki vzgaja glasbene Samo Ivačič, prijatelj, baritonist, profesor solo petja in avtor številnih priredb, ki smo jih Šmikle prepevale na enem izmed koncertov v Železnikih. Zraven sva njegova hči Veronika Ivačič in Veronikina botrca. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 167 pedagoge, pomemben del študija nameni zborov- stvu in zborovodstvu. Imel si možnost delovati kot pevec in kot dirigent in tako učinkovito spoznati obe vlogi. Najbrž je bilo podobno tudi v Ljubljani, a vendar tako velikega poudarka na zborovstvu, koli- kor vem, v tistih letih tam ni bilo. Danes dajem velik pomen uram študija, ki smo jih imeli z dirigentom Jožetom Fürstom. Jože Fürst je bil nekdaj zborovod- ja APZ Tone Tomšič, vodil je komorni zbor Canticum v Mariboru ter je še danes žirant na zborovskih tek- movanjih, predvsem pa zborovodja in profesor s prepoznavno zborovodsko tehniko. Pa vendar svojega diplomskega dela nisi posvetila niti zborovstvu niti zborovodstvu? Ena od možnosti diplomske naloge je bila delo z zbo- rom, v kateri si najprej analiziral skladbe, potem pa jih postavil na oder. Jaz svojega zbora takrat nisem imela, pela sem v dveh, s katerima bi takšno diplom- sko delo lahko pripravila, vendar me je takrat bolj zanimal zlati rez. O zlatem rezu sem prvič slišala pri urah kompozicije. To razmerje, ki ga poznamo pred- vsem iz arhitekture, je name naredilo tako velik vtis, da sem začela brskati po gradivih in iskati različne povezave z njim. Spoznala sem, da je zlati rez eno tako ''življenjsko razmerje''. Privlačijo me stvari, ki so na prvi pogled enostavne, pa vendar večplastne in prepletene z vsemi mogočimi področji. In ti ni žal, da si se odločila za zlati rez? Ne, sploh ne. Med študijem sem odkrila kopico za- nimivosti, povezanih z zlatim rezom: da ga najdemo vsepovsod: v naravi, arhitekturi, umetnosti … Gre za filozofijo, za Platonovo pojmovanje estetike, ki je vplivalo na zahodnoevropsko miselnost in umetnost. Enako, kot je Platon razmišljal o ''Velikem Ureditelju'', ki je razvrstil vesolje tako usklajeno glede na že ob- stoječo, večno paradigmo, arhetip ali idejo; tak je tudi platonski, kasneje neoplatonski pogled na umetnost. Torej, ko umetnik ustvarja umetnost, se ozira na že obstoječ sistem razmerij kot na uglašeno kompozici- jo, ki ji vlada ''dinamična simetrija'', ustrezna prosto- ru glasbene ritmičnosti v času. Ali so se tega zavedali ali ne, Bachove, Mozartove, Debussyjeve, Bartokove skladbe in skladbe še mnogih drugih razkrivajo to razmerje. Intervali, glasbila, glasbena oblikovanost, vse so del razmerja, ki mu pravimo ''zlati rez''. Ali bi dober zborovodja moral imeti dolg staž zborovskega pevca ali petje v zboru nima ne- posredne povezave z vodenjem zbora? Pevski staž zborovodju zelo pomaga pri razumevanju pevca. Pevci niso stroji, so svojeglave osebnosti, s ka- Profesor Jože Fürst podeljuje posebno priznanje za izvedbo sodobne slovenske skladbe na Naši pesmi 2010 Grudnovim Šmiklam. Foto: Jana Jocif Od septembra do decembra 2008 je prevzela tudi dirigentsko vlogo. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 168 terimi soustvarjaš. Če si pevec-zborovodja, lahko opa- zuješ drugega zborovodjo pri delu in se ob tem veliko naučiš. Ko sem bila zborovodkinja in pevka, trenutno sem v nekakšni kratki pevski pavzi, sem lahko opazo- vala, kako je meni znane situacije reševal drug zbo- rovodja. Kaj lahko naredim drugače, česa ne smem storiti in podobno. Takšne izkušnje te bogatijo. Veliko sem se naučila pri Sebastjanu Vrhovniku in zelo sem hvaležna Acu Bišćeviću, izvrstnemu zborovodju in glasbeniku, ki Šmiklam in meni vedno rad priskoči na pomoč. Ob tem sem se spomnila še ene bogate izkuš- nje, ko sem na dve vaji pred odhodom na tekmovanje v Talin povabila Stojana Kureta, profesorja dirigiranja na konservatoriju v Trstu. Takrat sem imela priložnost delati s Šmiklami pod nekakšnim ''nadzorstvom''. Ta- koj sem dobila odgovor na ''zakaj'' in ''kako''. Kaj določa tvoj glasbeni okus? Nisem glasbenica klasične glasbene vzgoje. Imela sem celo vrsto učiteljev, nobene kontinuitete. Doma nisem bila deležne kakšne glasbene vzgoje, imela pa sem vso ljubezen in podporo domačih: oče je za- dnjih nekaj let pritrkovalec, prej je bilo njegovo naj- bolj glasbeno dejanje to, da je šel na koncert Beat- lov v Kölnu (morda tudi od tod moje navdušenje nad Beatli), a tam ni nič slišal, ker so bili poslušalci glasnejši od skupine. Zato je naslednji dan kupil ploščo, da je vsaj vedel, kaj naj bi slišal. Mami včasih reče, da je bila z glasbo najbolj povezana takrat, ko je stregla Slakom in Fantom s Praprotna na veselici pred domačo gostilno v Trbojah. Ima dobro razvit glasbeni posluh in vse večkrat tudi kaj zapoje. Tudi Jana, moja sestra, je imela dobro razvit glasbeni po- sluh, rada pa je sledila popularnim uspešnicam in jih prepevala. Če grem bolj nazaj po družinskem drevesu, pa je bil moj stari oče (po očetovi strani) bobnar in trobentar v pihalnem orkestru in Staru- ška (stara mama po mamini strani) je znala peti in igrati na kitaro. Pri njej me je najbolj navdušilo večglasje, ki sem ga slišala, kadar so se pele ljudske pesmi, in mi je žal, da jih nisem posnela. Staruška je vedno poiskala in zapela linijo, ki je ni pel nihče. V tem domačem okolju sem bila ''izpostavljena'' pred- vsem ljudski, popularni in narodnozabavni glasbi. In kaj rada poslušaš? Poleg Šmikel. Celo osnovno šolo sem poslušala glasbo skupin The Beatles, Queen, Doors, Pink Floyd, Metalica, kasneje skupin Emerson Lake & Palmer, The Eagles …, vse mogoče, velikokrat tudi odvisno od tega, kaj so po- Marjeta se je škofjeloškemu komornemu zboru Aeternum pridružila jeseni 2007. Foto: Janez Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 169 znali moji vrstniki. Zanimivo je bilo, da ko sem izve- dela za kakšen nov bend in smo s sovrstniki posluša- li albume v celoti, so mi bile pogosto bolj všeč manj znane, manj poslušane skladbe kot pa tiste, ki so bile splošni hiti. Veliko odkritje še v času osnovne šole sta bila zame Scott Joplin in George Gershwin. To je bil čas, ko smo Slovenci hodili po nakupih v sosednjo Avstrijo. Takrat sem si, velikopotezno, kupila note za Rapsodijo v modrem, tako sem dognala posamezne teme, malo iz not, malo iz posnetkov. Veliko sem po- slušala, od kaset, ki sem si jih posnela, do LP plošč, vse bolj so nam bile dostopne tudi zgoščenke … in ker sem občasno v restavraciji svoje tete igrala klavir in tako zaslužila tudi nekaj ''svojega'' denarja, sem vsega porabila za glasbo. Spomnim se, da sem lahko ure in ure preživela v prodajalnah s ploščami, seveda s slušalkami na glavi in polno košaro različnih plošč. Hodila sem po glasbenih trgovinah in našla oddelek s ''klasično'' glasbo ter jazzom. Od takrat se v moji ''ploščarni'' najde marsikaj, od Bacha do Šostakoviča, od Abbe do Franka Zappe, od All Cappone štrajh tria do Mie Žnidarič. V prvem letniku pedagoške fakulte- te so poskrbeli za vse nas, ki smo bili ''glasbeno insti- tucionalno podhranjeni''. V prvih treh mesecih smo morali opraviti kolokvije iz več sto glasbenih prime- rov od srednjega veka do danes in v pol leta ponoviti vse srednješolske knjige o glasbeni in umetnostni vzgoji, da smo si ustvarili uporabno ''klasično bazo''. In znotraj teh posameznih odlomkov so bili tudi Bachovi, Šostakovičevi in Beethovnovi (kupila sem si tudi dirigentske partiture nekaterih simfonij in skladb omenjenih skladateljev, tako, za vsak slučaj). Potem je bila diploma in je bil Bartok … pa Debussy … Vseskozi sledim različnim glasbenim dogodkom, hodim na koncerte vseh mogočih glasbenih stilov in zvrsti. Poslušam veliko in večkrat. Doživljam vsebino v skladbah različnih glasbenih stilov in zvrsti. Rada poslušam glasbo, ki me prevzame in nagovori. Ko si omenila Rhapsody in Blue, sem se spom- nila, da si nekoč pripovedovala o svojem pr- vem klavirskem koncertu, ki si ga imela na gradu Kieselstein. Ojoj. Res je bil prvi, tudi edini (smeh) pa še klavir- ski ne, ampak pianistični (smeh). V dvorani so imeli takrat samo pianino. Kar ne morem verjeti, da mi je takrat, nekoč sredi srednje šole, padlo na pamet, da organiziram in izvedem svoj koncert. Res sem bila v tistem času aktivna pri srednješolskih kulturnih dogodkih. Koncert je bil odlično obiskan: takratni hišnik je dejal, da že dolgo niso imeli tako obiskane- ga kulturnega dogodka. O programu in mojih razli- čicah izvedenih skladb pa največ pove izjava Branke Potočnik, takrat še študentke glasbene pedagogike, da takšne Rapsodije v modrem še ni slišala (smeh). Je pa moja korajžna poteza spodbudila teto Francko, likovno pedagoginjo, da je pol leta kasneje pripravi- la svojo prvo slikarsko razstavo. Se ta hip veseliš kakšnega glasbenega dogodka? Zagotovo bom šla poslušat Christino Thaler v baroč- ni operi Dido in Enej, ki bo na gradu Zemono. Uži- vam na koncertih, v glasbi v živo. Sem pa zahtevna, pričakujem, da profesionalni glasbeniki izvedejo glasbo, kot je treba, virtuozno in prepričljivo. Vse- kakor vem iz izkušenj, da to ni lahko. Imate Grudnove Šmikle v načrtu posneti kakšno zgoščenko? Da. In srčno upam, da nam uspe. Želim, kljub temu da vsem Šmiklam sakralna glasba ni po godu in je to predvsem moja želja, da sakralni program po- snamemo. Šmikle znamo sakralni program izjem- no začutiti. To smo dokazale tudi v Talinu, kjer smo pele Čopijevo Ave Marijo. Zdi se mi, da smo zaradi nje zmagale, zares smo jo zmolile. Zavedam se, da je posneti takšno doživetje težko, morda celo ne- mogoče, ampak bomo poizkusile. Potem želim, da bi posnele še slovenski ljudski in slovenski umet- ni program, za cukerček pa še božične, ki smo jih prepevale že nekaj sezon: Missonove, Habetove priredbe … Tudi zato, ker so nas že spraševali po ''naših'' zgoščenkah. Bo kar zalogaj, vendar se mi zdi vredno truda, če ne zaradi drugega, pa nam v veselje in spomin. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 170 Sodelovale ste tudi na RTV Slovenija? Posneli smo že, a še ni bilo na sporedu. Predvidoma naj bi bilo na sporedu jeseni. Gre za oddajo Muzika- jeto, v katero nas je povabil urednik, gospod Bitenc. Na snemanju je bilo zelo sproščeno in še vedno piha iz tiste luknje – tisti, ki gledajo oddajo, bodo vedeli, o čem govorim. Z Gojmirom Lešnjakom je bilo za- bavno sodelovati. Bile smo pa tudi na TV3, posne- tek proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v parlamentu. Aja, saj res, tudi POP TV smo gostile v glasbeni učilnici naše šole. Prispevek o slovenskem zborovstvu ste morda zasledili v oddaji Preverjeno, na sporedu je bila lanskega novembra. Kako je bilo doživeti parlament? Gospa Potrata je bila o nas dobro obveščena in nas je res zelo izčrpno predstavila. Povabila nas je, ker nas je slišala na zaključnem koncertu v Mariboru. A smo bile malo razočarane, ker nismo nastopile prav v dvo- rani slovenskega parlamenta, ampak le v preddverju. Bil pa je simpatičen nastop, dobro smo se počutile. Kaj delaš v svojem prostem času? Zbor dandanes ni prostočasna dejavnost. Vsak pevec je pomemben člen in program lahko sesta- vim le na zasedbo, ki jo imam, kar od pevca zahte- va veliko odgovornosti. Tako da zbor ni aktivnost v prostem času. Rada sem aktivna zunaj, športno: pozimi smučam in poleti morje, hodim v hribe, tečem, igram squash; da imam ali da si vzamem čas samo zase, da sem z ljudmi, ki jih imam rada, in tudi to, da popolnoma nič ne delam, včasih do- bro de. Kaj pa knjige? Rada berem, a med letom težko najdem čas zanje. Če vzamem v roke knjigo, jo bom brala, dokler je ne preberem, to pa v delu leta z več obveznostmi ne gre. Če bom med letom imela na izbiro branje in izlet v hrib, bom šla v hrib. Se pa skozi leto nabere cela vrsta zgodb, ki jih prebiram v poletnih mese- cih. Strokovno literaturo in dnevno časopisje vse večkrat poiščem na internetu. Studijsko snemanje na RTV Slovenija. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 171 Snemanje oddaje Muzikajeto. Foto: Jana Jocif Mihaela pri snemanju intervjuja za prispevek o zborovstvu za POP TV. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 172 Šmikle v državnem zboru 7. februarja 2011. Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Za kaj ti časa zmanjka? Kako je že s tem? Časa je dovolj, odvisno je le od tega, za katero stvar si ga vzamem. Srce mi bije bolj počasi in bom še dolgo živela (smeh), bo že še čas za vse. Dragi spomini? Potovanja in čas, ki sem jih preživela skupaj s svojo sestro. Kako vidiš Šmikle v prihodnosti? Imam idejo, ki so jo bile tudi Šmikle vesele: enkrat bi rade naredile, ob pomoči pevcev (smeh), pro- gram za mešani zbor. Prej nas čaka še nekaj obvez- nosti: najprej Oglej, nato Jesenske serenade, ki jih organizirata Glasbena mladina in RTV Slovenija: pet različnih izvajalcev, pet različnih koncertov, na petih različnih krajih: Ajdovščina, Ljubljana, Preska, Jesenice in Dravograd. Potem snemanje. Programsko bomo peljale naprej to, kar imamo, in kakšno malenkost zraven. Zelo nam diši, da bi spet kam šle. Tudi mariborsko Našo pesem imamo še v načrtu. Saj res, tu je še jesensko sodelovanje s Can- temusom, zborom iz Kamnika. Koledar dogodkov imamo precej zapolnjen, tako da se ga ne bi sramo- val niti profesionalni zbor. Kakšen nasvet bi dala nekomu, ki bi se odlo- čil, da vstopi v zborovodske vode? V prvi vrsti vedeti in se veseliti, da se iz vaje v vajo lahko nekaj novega naučiš. Torej, ko dobiš povrat- ne informacije o svojem delu, jih ne smeš vzeti kot kritiko, ampak kot pomoč. Rad moraš imeti delo z ljudmi, zbor je živa skupina. Zborovodja amaterske- ga zbora mora priti na vaje, zavedajoč se, da je tam zato, da pevcem nekaj da. Vedeti, da tisti, ki so na vaji, niso odgovorni za tiste, ki jih ni. Zavedati se, da pevci pridejo na vajo iz zelo različnih situacij, z raz- lično ''polnimi'' glavami, dober zborovodja bo znal z dobro energijo pevce sprostiti, jih spodbuditi k delu in po vaji bodo zadovoljni vsi. Pevci včasih klepeta- jo, Šmikle ogromno klepetajo, to pomeni predvsem to, da jih nisem dovolj zaposlila in tudi to je včasih prav. Če se pevec dobro počuti, če zborovodja ve, kaj hoče, bo tudi pevec vedel, kdaj gre zares in kdaj ne. To, da se zbor med vajami smeji, je zelo dobro- došlo, je prav. Zbor je skupinska terapija, ki je še kako dobrodošla v naših življenjih. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 173 Novoletni spust s Kredarice. Foto: Veronika Benedičič Stik z ekvatorjem. Foto: arhiv družine Naglič "Vse sva se zmenila." V pogovoru z mrožem na Galapaških otokih. Foto: arhiv družine Naglič S sestro Jano na Slemenu. Foto: arhiv družine Naglič Železne niti 8 Grudnove Šmikle 174 V NOVEMBRU 2008 SO SE UDELEŽILE RE- GIJSKEGA SREČANJA SOZVOČENJA 2008 IN SI S PRVO NAGRADO PRISLUŽILE: • nastop 13. decembra v Slovenski filharmo- niji v Ljubljani skupaj s petimi izbranimi zbori iz vse Slovenije, • arhivsko snemanje na Radiu Slovenija, • brezplačne vstopnice za otvoritveni koncert 10. mednarodnega zborovskega tekmova- nja Maribor 2009, ki je bil 17. aprila 2009, Najodmevnejši uspehi V AVGUSTU 2009 SO SE UDELEŽILE MEDNA- RODNEGA TEKMOVANJA V OHRIDU, KJER SO SE Z ODLIČNIMI NASTOPI V TREH KA- TEGORIJAH UVRSTILE NA TEKMOVANJE ZA VELIKO NAGRADO IN JO TUDI OSVOJILE. Nastop v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Priznanje s Sozvočenj 2008. Nastop na Ohridu. Foto: Phil Lampron Priznanje z Ohrida. • udeležbo zborovodje v skupini šestih slo- venskih zborovodij, ki bo na otvoritvenem koncertu 10. mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor 2009 izbrala zbor, ki je pripravil najbolj izviren koncept in preprič- ljiv nastop. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 175 NOVEMBRA 2009 SO SI V ŠKOFJI LOKI NA REGIJSKEM TEKMOVANJU ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN PRIPELE ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO IN SI TAKO ŽE PRISKRBELE VSTOPNICO ZA NAŠO PESEM, KI JE BILA APRILA 2010 V MARIBORU. POLEG TEGA SO PREJELE POSEBNO PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO IZVEDBO SLOVENSKE LJUDSKE, POSEBNO PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO IZVEDBO SKLADBE, NAPISANE V 19. STOLETJU, IN POSEBNO PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠI ZBOR TEKMOVANJA. Posebno priznanje za najboljši ženski zbor tekmovanja. Zlato priznanje z odliko za doseženih 90 točk. Posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane v 19. stoletju. Posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenske ljudske pesmi. Železne niti 8 Grudnove Šmikle 176 LETA 2010 SO NA SLOVENSKEM ZBOROV- SKEM TEKMOVANJU NAŠA PESEM V MA- RIBORU OSVOJILE ZLATO PLAKETO IN POSEBNO PRIZNANJE TER NAGRADO ZA IZVEDBO SODOBNE SLOVENSKE SKLAD- BE, NAPISANE PO LETU 1980. APRILA 2011 SO SE UDELEŽILE 12. MED- NARODNEGA ZBOROVSKEGA TEKMOVANJA V TALINU V ESTONIJI IN PREJELE PRVO NA- GRADO V KATEGORIJI SODOBNA GLASBA IN DRUGO NAGRADO V KATEGORIJI ŽENSKI ZBORI. PREJELE SO TUDI NAJVIŠJE ŠTEVILO TOČK MED VSEMI ZBORI TEKMOVANJA. Nastop na Naši pesmi. Foto: Janez Eržen Zlata plaketa z 21. slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Foto: Jana Jocif Veselo presenečenje v Talinu. Foto: Jana Jocif Priznanja iz Talina. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 177 Šmikla gre v Ohrid Pravzaprav si še zdaj nisem povsem na jasnem, ali se piše na Ohrid ali v Ohrid. Kakor koli, Grudno- ve Šmikle smo se konec avgusta letos udeležile 2. Ohridskega zborovskega festivala. Dogajanje je po- tekalo od 27. do 31. avgusta. Kako smo prišle do tega festivala, vam ne znam točno povedati, lahko pa povem, da smo letošnje poletje delale, da nam je teklo od glave. Vaje, vaje, vaje …, v nedogled vaje. Toliko se nisem učila že od srednje šole, presneto. Tudi v Ohridu nas Marjeta (zborovodkinja) ni nič šparala, he he. Vsak dan smo urile glasilke. Če nismo imele nastopa, smo vadile, nekajkrat smo šle poslušat tudi druge zbore. Zvečer pa smo prepevale kar zunaj, na ulici. Ali pa pred hotelom … Med vsem tem da ne rečem garanjem pa smo si vzele tudi čas, da smo se z ladjico zapeljale po jeze- ru; Kirčo, naš vodič, pa nas je podučil o zgodovini in kulturi Ohrida ter nam ju pobliže predstavil. Ude- ležile smo se makedonske večerje (Tavče gravče je zakon!) in izleta na Sv. Naum. Festivala se je udeležilo 40 zborov iz držav biv- še Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Poljske, Češke, Madžarske, Danske in Norveške. In seveda je vmes vihrala tudi slovenska zastava. Naša. 28 zborov pa se je udeležilo tudi tekmovalnega dela. Grudnove Šmikle smo se predstavile z ljudskim, s sakralnim in tekmovalnim programom. Začele smo z ljudskim v petek dopoldne. Občinstvo je bilo navdušeno in že prvi nastop nam je dal kriiiiila. Je prišlo kar prav za zvečer, ko smo se predstavile s tekmovalnim pro- gramom. Noge so se mi tresle ko hudič, toda aplavz in navdušenje občinstva sta nam dala vedeti, da smo se dobro odrezale. V soboto dopoldne smo bile na vrsti za sakralni program, ki smo ga odpele v eni izmed katoliških cerkva. Vam povem, da sem videla angele. In mislim, da sem jih videla tudi potem, ko smo izvedele, da smo izbrane za t. i. finale, kjer nastopa osem najboljših. V ponedeljek dopoldne smo suvereno stopile na oder in zapele, kot se šika. Naš vodič in zvesti navi- jač Kirčo je stal zadaj s slovensko zastavo, kar nas je še dodatno spodbudilo. Na koncu pa so nam ovacije občinstva dale vedeti, da smo razturale ohridsko sceno, ha ha. Bile smo najboljše. Osvojile smo prvo nagrado. Zdaj vem, kako se počutijo zmagovalci. Za- res dober občutek. Prebujanje. Foto: Jana Jocif In še reportaže Katarine Prezelj Železne niti 8 Grudnove Šmikle 178 Šmikla gre na Našo pesem Hmmm, no ja, iskreno rečeno, takole med nami, Maribor in Naša pesem ... Španska vas. No, saj ne, da še nikoli ne bi slišala. Sem. Ampak ... nobene predstave nisem imela o tem. Ob dejstvu, da moje srce utripa v ritmu rockovske glasbe, mi tega res ne gre zameriti. Da to ni ''kr neki'', sem se prepričala šele na kraju sa- mem. Jebela cesta, zadeva je prav prestižne narave. Nastop na Naši pesmi sem vzela nadvse resno. Bilo je to naše prvo tekmovanje v Mariboru, in če odmislim Ohrid, sem bila v vsem tem pravi zelenec. Vedela pa sem nekaj: Moram se potruditi. Znam. Zmorem. Zase. Za Marjeto. Za Šmikle. Mislim, da mi je kar uspelo. NAM je uspelo! Zlata plaketa za 91,7 točk in posebno priznanje za izvedbo sodobne slovenske skladbe, napisane po letu 1980, za skladbo Zima iz Štirih letnih časov skla- datelja Lojzeta Lebiča. Večkrat se vprašam: Presneto, a smo res tako do- bre? Kaj je tisto, da je prepričalo komisijo? Saj ne, da ne bi dale vsega od sebe. Smo. Vendar dobro vemo, kje smo ga lomile. Mogoče imajo drobceno vlogo tudi naši žareči obrazi, pristni nasmehi, iskrice v očeh ... Ne znam povedati, kakšno energijo je bilo občutiti na odru. Mislim, da je skrivnost uspeha me- šanica vsega tega. Ponosna sem, da sem Šmikla. Marjeta, zdaj razumem tvojo željo: Stati na mari- borskem odru. Šmikle te imamo rade! NAM je uspelo! Foto: arhiv Grudnovih Šmikel Železne niti 8 Grudnove Šmikle 179 Šmikla gre v Talin Lahko povem na kratko: Grudnove Šmikle smo aprila letos šle na mednarodno zborov- sko tekmovanje v Talin. To je v Estoniji. Tekmo- vale smo v kategoriji ženski zbori, kjer smo zasedle drugo mesto, in v kategoriji sodobna glasba, kjer smo bile prve – z največjim števi- lom točk med vsemi udeleženimi zbori. Velik in čisto nepričakovan dosežek za nas pa je bila tudi uvrstitev v grand prix, kjer je nastopilo šest najboljših zborov. Lahko povem tudi malo manj kratko: Zametki Talina segajo eno leto nazaj, ko smo lani aprila tekmovale v Mariboru na Naši pesmi. Slišal nas je en fejst Estonec, gospod Aarne Saluveer, ki je bil član žirije. Pocukal je našo zborovodkinjo Marje- to za rokav, češ, prijavi te dečve na naše tekmovanje v Talinu naslednje leto, utegne biti zanimivo. In tako je tudi bilo. Prijavile smo se, plačale prijavnino, poslale po- snetke in čakale ... Odgovor je bil pozitiven. Bile smo sprejete. Projekt Talin se je torej začel. Najprej je bilo treba zadostiti pogojem tekmova- nja. Minimalno 20 članov zbora in nihče se ne sme profesionalno ukvarjati s petjem. Je preteklo precej vode, da smo potrdile udeležbo in nazadnje se nas je nabralo točno 20. Program je izbrala Marjeta. Ko nam je naznanila, da je poleg ženskih zborov prija- vila tudi sodobno glasbo, smo vedele, da bo noro. Saj človek ne more verjeti, česa vsega se je sposoben naučiti. Ko sem prvič videla note za skladbo Urok skladatelja Lojzeta Lebiča, nisem bila čisto prepriča- na, ali imajo vezo z glasbo ali mogoče bolj z matema- tiko. ''Nč,'' sem si rekla, ''če smo tisto njegovo Zimo nardile, prmejduš, de bomo tud tole!'' Januarja smo začele z vajami. Najprej dvakrat te- densko – ker ni zadoščalo, smo si utrgale še nekaj vikendov. Hvala našim družinam, ki so vso to odso- tnost uvidevno prenašale. Ob vsem tem pa je bilo treba organizirati še cel kup stvari. Rezervirati letalske karte, recimo. To ni tako, da bi poklical in rekel: ''Rezervirajte mi 21 kart, prosim, na to in to ime,'' pa bi bila zadeva rešena. Oh, Jera bi imela o tem precej več povedati, ona je Prvi nastop v Talinu. Foto: Tilen Bajec Železne niti 8 Grudnove Šmikle 180 bila namreč tista, ki je za to žrtvovala živce in opra- vila nemalo telefonskih klicev. Če vam povem, da smo karte printale v torek zvečer, v sredo zjutraj pa smo imele let, si lahko predstavljate, da stvar ni bila enostavna. Organizatorjem je bilo treba poslati originalne note za cel program, ki smo ga izvajale. Da se žirija lahko pripravi in na tekmovanju preverja, ali se dr- žiš zapisanega. Rezervirati je bilo treba tudi bivanje in hrano ter pri tem paziti, da ne bomo predaleč od koncertne dvorane, urediti prevoz z letališča v mesto, dobiti prostor za vaje ..., vse to je preko elektronske pošte urejala naša odlična organizatorka Katja. Najtežje od vsega pa je bilo iskanje sponzorjev. Finančni zalogaj je bil prevelik, da bi ga zmogle čis- to same. Res ni prijetno fehtat za denar, ampak če smo hotele iti, smo morale tudi skozi to. In moram vam priznati, da imajo ljudje še posluh za punce s posluhom. Marsikje smo bile prijetno presenečene in naša iskrena zahvala gre vsem, ki so nam bili pri- pravljeni pomagati. Imele smo priložnost sodelovati tudi z dvema priznanima ''glasbenikoma'', ki sta nas s svojo priso- tnostjo počastila na vajah. To sta dva zelo simpatič- na moška, prvi je dirigent in profesor Stojan Kuret, drugi pa skladatelj Ambrož Čopi, čigar skladbe smo tudi izvajale na tekmovanju. Pošteno povem, da jima ni bilo treba nič dvakrat reči. Vse smo ubogale na prvo besedo. Pred odhodom na tekmovanje je bilo treba vso stvar postaviti še na oder, da dobiš malo občutka. Imele smo koncerta v Škofji Loki in v Železnikih, ki pa nista prinesla drugega kot to, da smo bile še malo bolj zamorjene, saj tudi približno ni šlo tako, kot smo si želele. No, čas je že, da se odpravimo, ali ne? V sredo, 13. aprila, ob 6. zjutraj smo vzletele z Brnika, 4-urni postanek v Pragi (muke ježeve bi se temu lahko reklo), nato let v Talin. Na letališču sta nas pričakala dva predstavnika festivala, ki sta bedela nad nami, dokler nismo bile vse varno na- stanjene v hostlu, ki je bil pet dni naš drugi dom. Po ne vem kakšnem naključju sva z Jano dobili naj- večjo sobo, tako s tremi posteljami. Punce so hitro ugotovile, da imam jaz kot matica seveda privilegi- je. Ne vem, mogoče je potem za kazen, ker sva imeli največjo sobo, že prvo noč spustil radiator. Itison je vodo ubogljivo vsrkal in nato vseh pet dni oddajal vlago in smrad. Če sem stopila na posteljo, sem lahko pogledala skozi okno in videla trajekte v pristanišču. Talin (po estonsko Tallinn) je glavno mesto Estonije in njeno glavno morsko pristanišče, letos pa tudi evropska prestolnica kulture. Zima se je komaj dobro poslovila. Slovenija je bila tisti čas že prav lepo zelena, Estonija pač ne. Še vedno je bilo kje opaziti umazane zaplate snega. Sonce se je sicer pogumno razkazovalo, a za nas raz- vajenke je imelo še čisto premalo moči. Za Estonce pa je bilo to že pravo razkošje. Novejši del mesta me ni pretirano navdušil. Polno prometa, prahu, prav neverjetno umazani avtomo- bili, še najbolj zanimiv je bil tramvaj. Nakupovalnih centrov, kolikor hočeš, in to tako velikih, da se je prav enostavno izgubiti. Enkrat sem že pisala, kako klavrn je moj smisel za orientacijo. No, tu je spet pošteno prišel do izraza. Všeč pa mi je bil stari del mesta, tako srednjeveški in zelo lepo obnovljen. Škoda res, da je bilo tako zo- prno mraz, človek bi z veseljem pohajkoval naokoli ali pa samo posedal zunaj in opazoval ljudi. Na splošno ne vem, ampak kar se tiče samega tekmovanja, lahko rečem, da imajo Estonci izredno razvit čut za točnost. Ko smo dobile program oz. raz- pored, je bilo do minute natančno napisano, kdaj moramo biti v predverju koncertne dvorane, kdaj imamo akustično vajo, kdaj imamo tekmovalni na- stop ... in tega so se res držali. Tekmovanje je potekalo v operni hiši. V preddver- ju, kjer so garderobe, smo pustile vso kramo in čaka- le, da nas je prišla iskat hostesa, ali kako bi se reklo tisti punci. Vodila nas je po stopnicah, po hodnikih, jaz sem že po drugem ovinku izgubila orientacijo, celo pot nas je opozarjala, naj bomo tiho (to je bila, mislim, ena težjih nalog) in nas nazadnje pripeljala Železne niti 8 Grudnove Šmikle 181 v prvo šok sobo. Tako se temu pravi. Tam smo na zaslonu lahko spremljale dogajanje na odru. To je bil čisto navaden LCD-zaslon, da si ne bi kdo pomo- toma predstavljal kakšnega big screena. Psssssst, pssssssst, se je kar naprej slišalo. Za božjo voljo, ja kako naj bo človek tiho v taki situaciji? Veš sicer, da ne smeš govoriti, ampak besede kar same letijo iz ust. Pa saj se nismo prav dolgo zadržale tam, kmalu je prišla druga ženska (u, kako se je grdo držala!) in nas peljala v drugo šok sobo, kjer smo se lahko vsaj normalno pogovarjale. Marjeta je dajala še zadnje napotke, izvedle smo dihalne vaje za sprostitev (če- prav meni to, oprostite, za en drek pomaga), očistile še nekaj čaker ter ene bolj, druge manj mirno čakale poziv za na oder. Spet je prišla tista, ki je tako grdo gledala, in nas peljala do zaodrja. Rada bi vam opi- sala občutek, ko čakaš tam za zaveso, vendar, ver- jemite, da se tega ne da. Slišala sem samo še Grud- nove Šmikle, pomislila: ''O, pravilno so izgovorili naše ime,'' in že stekla za Viko. Bil je petek, 15. april, ura pa 11.52. Naši obrazi so bili nasmejani in prav z ničemer niso kazali, kakšno tremo imamo. No, vsaj zdelo se mi je tako, upala sem, da se bo tako zdelo tudi žiriji. Prva skladba Sancta Maria je bila obvezna za vse ženske zbore. Nadaljevale smo s slovenskimi skladatelji. Skladbi Pomlad in Zima Lojzeta Lebiča ter ljudska iz Bile v Reziji Jnjyn ćewa jti gna (Nocoj bom gnala na pašo) v priredbi že prej omenjenega skladatelja Ambroža Čopija. Vse lepo in prav, ven- dar mene je motilo, ker niso nič ploskali. Ne vem, kakšna čudna pravila so to. Gotovo zato, da se vsa stvar preveč ne zavleče. Seveda, zato so pa lahko do minute natančno napisali nastope zborov. No, naza- dnje so nas te minute stale prvega mesta v kategoriji ženski zbori, saj smo bile zaradi prekoračitve časa (vsak je imel na razpolago 12 minut) ob eno točko. Drugi nastop (kategorija sodobna glasba) smo imele v soboto. Pet do pol desetih smo morale biti v koncertni stavbi. Nato je sledila ista procedura kot prejšnji dan in ob 9.56 smo spet stale na odru. ''Čas navije drobnih niti, spredenih iz živih bitij,'' smo zapele. Spet smo se predstavile s slovenskimi skladatelji in spet je bil tu naš priljubljeni Lebič in njegov Čas. Tale Lojze, veste, piše res odštekane Zvečer nas je kar nosilo po ulicah starega mesta. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 182 skladbe, moraš biti ravno prav nor, da jih izvajaš. In Grudnove Šmikle smo, to vam lahko zatrdim. V pozitivnem smislu, seveda. Tudi naslednja skladba Urok je bila njegova. Huuuuuuu, prelevile smo se v čarovnice in izvajale uroke zoper otekline, zoper kačji pik in zoper hudo kri. Prepričana sem, da je vsaka potiho dodala še urok zoper žirijo. Ne bi pa vedela, ali smo jih začarale ali pa mogoče očarale s Čopijevo Ave Mario, ki smo jo zapele nazadnje. V tej kategoriji smo zmagale in dosegle daleč največje število točk, 94,4. No, sedaj sicer malo prehitevam, ker sem vam po- vedala že vse rezultate. V resnici je bilo pa tako, da nismo ne v petek ne v soboto imele pojma, pri čem pravzaprav smo. Rezultati so bili skrivnost do raz- glasitve. Občutek je bil res beden, sploh ker smo pri tistem Uroku vmes malo zgrešile intonacijo. V soboto okrog poldneva je bilo konec vseh tek- movanj. 39 zborov v osmih različnih kategorijah. Ob 13. uri naj bi objavili, katerih šest najboljših zborov se je uvrstilo na zaključno tekmovanje, t. i. grand prix, ki bo na sporedu še isto popoldne. Šmikle, sve- to prepričane, da nimamo možnosti, so šle ene na kosilo, druge se preobleč, pravzaprav sploh ne vem, kam so vse šle. S Katjo sva rekli, da greva na razgla- sitev, in sva se vrnili v avlo koncertne dvorane ter se zrinili nekam naprej od sredine. Zadaj pri vhodu je bilo še nekaj naših punc, ki so prišle, tako kot mid- ve, ''za vsak slučaj''. Pozabila sem že, kako je bilo ime gospe, ki je prišla prebrat imena tistih šestih zborov. Samo to sem razumela, da bodo zbori nastopali v ta- kem vrstnem redu, kot jih bo prebrala. Vem, da sem premišljevala, kako neki so izbirali, ali po kategori- jah ali vse skupaj. Bilo je zelo glasno, tisti, ki so bili izbrani, so kričali in se objemali. Pred nami sta bila že dva ženska zbora, no, od tega en mladinski, pa sem si mislila: ''Uh, zej pa gotov nau nč, so že dvojne babe,'' ko zaslišim: ''female choir Grudnove Šmikle''. Aaaaaaaaaaaa, to je bilo pa preveč! Najprej sem se prijela za glavo in se sklonila. ''Notr smo, notr smo,'' sem si govorila. Nato sem začela skakati in kričati be- sede, ki niso primerne za objavo, potem pa so se mi ulile solze. Šmikle so tega že vajene, veste. Medtem pa se je pred vhodom odvijala prava drama. Punce, ki so bile na kosilu v restavraciji čez cesto, so pove- dale, kako so Veronika, Polona in Tina kar naenkrat Sladka vrnitev. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 183 pritekle skozi vhodna vrata, tekale sem ter tja, krili- le z rokami in se šle neko čudno pantomimo ... Med- tem pa je Katja že dajala navodila, pravzaprav ukaze po telefonu: ''Babe, kuj sem! Kuj! Vam bom jest že dala, nč ne bo! V granpriju smo, a slište? Da se mi kuj nalimate tle. Dobimo se pri vhodu!'' V petih minu- tah je bil zbor na mestu. Seveda je vladala panika. Vse je najbolj skrbel Godec pred peklom, skladba, ki se nam enostavno ni usedla, ki nam je povzročala nemalo preglavic in pri kateri si moram jaz na enih mestih še zmerom šteti, tako, da z roko skrivoma udarjam takt po mapi, in upam, da me nihče ne vidi. Dobre pol ure smo imele na voljo, da se pripravimo. V tem času pa je bilo treba poiskati vse note, mape, se spet preobleči ... Ja, res je vladala panika. Tako smo v soboto popoldne še tretjič nastopile na odru v Talinu. Vedele smo, da programa nimamo dovolj dodelanega, vendar to ni bila ovira, da se ne bi potrudile in dale od sebe svoj maksimum. Ponos- ne, da smo se uvrstile v grand prix, smo zapele še tri skladbe, potem pa z mešanimi občutki pa tudi kar malce nestrpno in predvsem zbegano čakale na za- ključno prireditev. Neprestano smo razglabljale, po kakšnem postopku neki smo se uvrstile v grand prix (tega še danes ne vemo) in premlevalele vse mogo- če kombinacije. Kaj vse je žirija upoštevala? Italijan, Šved, Estonec, Latvijec in Kanadčanka – petčlanska žirija se je skrajno resno in strogo držala. Presneto dobro smo se zavedale storjenih napak, razen tiste seveda, da smo imele malce predolg program. Bi vi vedeli, ali stojite na odru 12 ali mogoče 14 minut? Dajte no. Med vsem tem analiziranjem in štosi, ki so se porajali ob mislih na zmago, sem prav neumno bleknila: ''Ej, babe, če zmagamo, se pa jest tud na blond poštriham.'' Saj ne vem, kaj mi je bilo. V tisti evforiji in štosih, ki so bili vseh pet dni neprestano na sporedu, so mi besede kar same zletele z jezika. Posledice pa so več kot očitne. Trenutno sem blondinka. In preživela sem. Popoldne ob 17. uri, še vedno je bila sobota, smo šle na zaključno ceremonijo. Zdaj smo bile že bolj sproščene, saj smo vedele, da smo z uvrstitvijo v grand prix dosegle več, kot smo upale pričakovati. No, kako smo se uvrstile, ste si prebrali na začetku. Bilo je spet cel kup smeha, vriskanja, objemov ... Oh, kar ne morem povedati, kok fajn je blo. Zvečer nas je kar nosilo po ulicah starega mesta. Nazadnje smo pristale v Vana Viru Pub in nazdravi- le, nato pa nadaljevale v neki diskoteki, od koder smo potem po dve, tri, po štiri skupaj kapljale nazaj v hotel. Noč je bila malo krajša, pa nič zato. Smo ime- le čas počivati na poti nazaj domov, saj smo v Pragi spet čakale pet ur na letalo. Čas smo si krajšale na sto in en način. Grozno, vam rečem. Častna Šmikla Tadeja. Foto: Jana Jocif Železne niti 8 Grudnove Šmikle 184 Marjeta in Grudnove Šmikle, hvala za vedno, ker vas cenimo. Ob pol polnoči smo že vse naveličane prišle na Br- nik, kjer so nas navdušeno pozdravili Tadeja, mama Majda (Marjetina mami) in naš šofer Janez. Seveda smo morale še k Marjeti domov na Brnik, kjer smo nazdravile s šampanjcem in se posladkale z odlično saharco, ki jo peče mama Majda. Ja, bi se našlo še cel kup zanimivih in smešnih stvari, da vam jih povem. Mogoče pregovorim našo urednico Romano, da izdam posebno številko, he he. Šala. Me je poklicala zadnjič in vprašala, ali bi napisala kaj o Talinu. ''Sej ni treba velik, nekej malga napiš, a bi lohk?'' Zdaj pa poglejte, kaj ''malga'' je nastalo. Blondin- kam se pa res ne da nič dopovedat. Mogoče bi bilo pa res bolje, če bi ostala pri prvem odstavku: Lahko povem na kratko. Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 185 Marjeta Šketa ta pa je kunde! Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc, Ko mi je urednik predlagal, naj pripravim članek o mojem malem stricu Jožetu, sem podvomila, da ga bom lahko. Nisem bila pre- pričana, da bo Jože sploh za to, pa tudi ne, da bova v pogovoru njegovo pestro življenje in njegov opus lahko obdelala: zdravje mu je namreč junija 2010 pošteno obrnilo hrbet. Vesela sem bila, ko se je pokazalo, da sem se v obojem krepko motila: šlo je kot po maslu, najini pogovori so mu tudi vidno razjasnili obraz in polepšali dan. Dragocen prispevek pa članku dajejo tudi pričevanja in zapis Jožetovega dolgoletnega sodelavca, še vedno najboljšega prijatelja, diplomiranega tehni- ka elektrostroke Božidarja (Boža) Bastarja iz Ljubljane, pričevanja dolgoletnega sode- lavca dipl. ing. Branka Hribarja, ki zdaj živi v Radovljici, Jožetovih študijskih kolegov z elektrofakultete Univerze v Ljubljani dipl. ing. Milana Clementeja iz Ljubljane in dipl. ing. Antona Demšarja iz Železnikov ter opa- žanja Jožetove edine še žive sestre Marinke Žnidar z Bleda, Jožetovega bratranca Lada Hafnerja iz Selc, Jožetovega kar nekaj let mlajšega dobrega znanca, dipl. ing. gozdar- stva in lesarstva Jožeta Demšarja iz Železni- kov in 97-letnega Cirila Debeljaka, Bobkove- ga ata iz Selc. Vsem prisrčna hvala! Jože Peternelj. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 186 24. avgusta 1929 rojeni Jožef Peternelj, Sel- ca 67, doma Joško in Jošk, kasneje v Ljubljani Jože, je pravi bratranec mojega pokojnega očeta, slavista prof. Ceneta Kopčavarja, Anžicovega Vinka iz Selc; njuni mami, Tonetova Milka in Anžicova Mic- ka, sta bili sestri. Moji sogovorniki iz Selške doline so mi povedali, da so tam Jožeta imenovali ''kun- de'', in Jože mi je to s hudomušnim nasmeškom po- trdil. V večni, podedovani skrbi za slovenščino sem najprej pomislila: se mar to piše z veliko ali z malo začetnico? Kot germanistka sem ob tem najprej po- mislila na nemški samostalnik ''Kunde'' — ''klient, ko- mitent, stranka'', a se ni zdel primeren, čeprav daje misliti na Jožetove znanja željne pogoste obiske pri prav vseh rokodelcih in obrtnikih v vasi, da je bil torej njihova ''stranka''. Seveda sem se spomnila tudi na nemško frazo ''kund machen'' oz. ''kund werden'' (kot pravi Johann Wolfgang Goethe v prvem delu svoje tragedije Faust: ''Ob mir durch Geistes Kraft und Mund Nicht manch Geheimnis würde kund,'' ''morda mi jezik, moč duha, preneko skrivnost raz- vozla''). Kot že tolikokrat prej sem izraz in pomen našla v starem, Wolfovem slovarju iz leta 1860: ''zna- no mi je, vem'', v Wolfovem slovensko-nemškem slo- varju iz leta 1895 pa še geslo ''kuendig sein'' – ''znati, vedeti, obvladati, spoznati se na kaj''. Jože in neka- teri sogovorniki pa menijo, da je vzdevek osnovan kar na izrazih, ki ju navajam v nadaljevanju, citiram kar Slovar slovenskega knjižnega jezika; tudi ta iz- raza izvirata iz nemščine, seveda pa se v dolini ''u'' v drugem izgovarja kot izrazit polglasnik: kúnšten -tna -o prid. (ú ū) nižje pog. bister, pa- meten, učen: kunšten človek / kunštne besede / ne bodi tako kunšten kunšt kúnšti ž (ù ū) nižje pog. navadno v pove- dno-prislovni rabi umetnost, znanost: to narediti je velika kunšt Iz časa svojega otroštva se spominjam občasnih družinskih obiskov in očetovih pogovorov s sedem let mlajšim Jožetom. Njun pogovor zagotovo ni bil o vsakdanjih stvareh, mojim otroškim očem in uše- som se je zdel prav ''kunšten''. Ne spominjam pa se, da bi takrat o Jožetu vedela kaj konkretnega; a eno je veljalo, pravzaprav je viselo v zraku: očetov bra- tranec Jošk je drugačen, je nekaj posebnega. Da gre pri njem za genialnost, se verjetno takrat ni zavedal prav nihče v dolini, tudi najožji sorodniki ne, tudi zaradi njegove pretirane skromnosti, saj se s svojim delom in dosežki nikdar ni hvalil, o njih ni pisal. V svojem članku o dosežkih Jožeta Peter- nelja z naslovom Tehnički Mocart v hrvaščini, objavljenem v TN leta 1973 (ni mogoče ugotoviti, za katero publikacijo gre, morda Tehničke novine ali novosti), avtor Marjan Kralj v rubriki Velikani naše savremene nauke i tehnike Jožeta primerja kar z glasbenim genijem avstrijskega rodu, Wolfgan- gom Amadeusom Mozartom. In zdi se, da popolno- ma upravičeno. Jožetu je bilo to ''drugačno'' in to ''posebno'' tako rekoč položeno v zibel. Več o tem, v kakšnem okolju je prišel na svet, o njegovem domu, očetu, napred- nem kmetu in nesojenem izumitelju Josipu Peterne- lju iz Cerknega, in o njegovi materi Ljudmili sem na- pisala v svojem prispevku v 7. številki Železnih niti. Jožetova dve leti mlajša sestra Marinka se spominja, da je bilo od nekdaj čutiti, da je Jože po- sebnež, nekak nemirni duh. Pravi, da je Jože doma ves čas nekaj delal, ''drakslal in take svari, kar na- prej delal, tako da je pozabil tudi sam nase, pozabil je jesti in piti''. Sestre Stanka, Milica in Marinka so imele brata Jožeta zelo rade. Jože je kot otrok rad obiskoval obrtnike v Selcih in se seznanjal z vse- mi podrobnostmi izdelave, danes bi rekli tehnolo- škega postopka izdelave, čevljev, lojtrskega voza, mizarskih, kolarskih in kovaških izdelkov in vsega drugega. Povedal mi je, da so bili takrat v vasi zasto- pani prav vsi obrtniki. Opazoval jih je pri delu, se z njimi rad podrobno pogovarjal o vsaki fazi njihove- ga dela. Današnja mladina bi morda rekla, da jim je težil. A obrtniki njegove vedoželjnosti niso občutili kot teženje. Radi so mu posredovali svoje znanje. Jože se spominja, da je v mizarski delavnici Pr Aleš nasproti pokopališča ''visel kot luster''. Delavnica je bila menda moderno opremljena, s stroji, kuplje- nimi v Nemčiji, in ti so ga popolnoma prevzeli. Kot pravi, so obiski pri obrtnikih v njem vzbudili željo, Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 187 da bi kaj izdelal tudi sam. Sicer pa pravi, da je zna- nje, ki ga je takrat pridobil od obrtnikov v Selcih, tudi od kovača, svojega strica po mami, uporabljal vse življenje: obrtniki naj bi ga naučili pravih prije- mov, ''grifov''. Kar hitro se je v Selcih in drugod raz- širila vest o njegovi vedoželjnosti in ročnosti. Kot pravi Jože, je potem ''zagrabilo'' tudi njegove vrstni- ke, da bi doma kaj naredili, izdelali, čeprav pred tem tega niso počeli. A Jože pravi, da je opazil bistveno razliko: sam je ves čas kaj izdeloval zato, da je delal, ''narediti'' mu je bilo izziv, njegovi prijatelji vrstniki pa zato, da so potem tisto nekaj imeli. Mama je Jože- tu povedala, da je že kot otrok ves čas razmišljal o vsem okoli sebe, da je tuhtal o vsem mogočem, pod- nevi in ponoči, da je bil nemirnega duha. Na prvi pogled popolnoma razumljive zadeve je Jože postavljal pod vprašaj. Jože se dobro spominja, da je neke noči zbudil mamo in jo vprašal, kam vendar gre tisti les pri tem, ko zabija žebelj v tram ali v desko. Jože je imel v Selcih kot otrok veliko prijateljev. Spominja se, da se je najbolje razumel s Kovačevim Francijem, Francem Hafnerjem, svojim pravim bratrancem, z Jelencovim Jankom, še posebej pa z Mihovim Janezom. Danes tudi ve, zakaj sta bila z Mi- hovim Janezom tako velika prijatelja: med vrstniki se je bil edini pripravljen in se je tudi znal pogovar- jati o ''Jožetovem svetu''. Kot pravi Jože, je že v ros- nih letih odkrival fizikalne zakone, a to sámo, kot pravi, ne bi pomenilo nič, če ne bi imel sogo- vornika: ''V fiziki je kup problemov, ki so težko razumljivi; če imaš sogovornika, ki razmišlja kot ti, pa v vsakem pogovoru prideš do novih spoznanj, do novega načina gledanja, in tako v reševanju problemov napreduješ.'' In z Mihovim Janezom sta menda predebatirala cele noči. Jožetov dve leti starejši bratranec Lado Hafner, Kovačev Lado, Francijev brat, se spominja, da sta bila z bratom kot otroka več Pr Tonet kot doma, da pa se z Jožetom ''ni dalo shajati, samo stroka ga je bila, nič otročjega, delal in počel je samo take stvari, ki jih ni nihče drug''. V tem času je mama Jožeta že umno vključevala v kmečka dela. Ko je bil star pet let, si je pri delu po nesreči v nogo zapičil gnojne vile in Jožetovo otroštvo, sredi tridesetih let. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 188 Članek, objavljen v TN. Foto: arhiv Milana Clementeja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 189 Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 190 dobil tetanus. Zdravnica v Železnikih je žal menila, da mu ni treba v bolnišnično oskrbo, kar pa je imelo kar hude posledice, uničen sklep v gležnju. V prvem razredu ljudske oz. osnovne šole se je Jože na podstrešju lotil izdelave minia- turnega kmečkega orodja. Kot pravi, mu je bil izziv narediti v miniaturi vse tisto orodje, ki ga je kje videl. Njegov oče je imel za svoje potrebe v hiši dve kovačnici: eno na meh iz lesa in usnja, drugo na kupljen ventilator, vezan na pedal, s katerim ga je z nogo poganjal. Jože je kovačnico z mehom prene- sel na podstrešje. Ko je delal miniaturno brano, je moral tudi kovati. Spominja se, da je vsak prosti tre- nutek prebil na podstrešju in zadnji trenutek pred poukom tekel v šolo. Kot vsak dan je tudi tistega dne zjutraj zakuril ogenj v kovačnici in delal do enih popoldne, takrat pa, že hudo pozen, tekel v šolo. Ko- maj je dočakal konec pouka. Ognja ni bil pogasil. Ko se je po pouku vrnil na podstrešje, je tam našel le še pogorišče: žerjavica se je razplamtela, plamen je zajel meh, da je pogorel. Potem ni več delal na pod- strešju, ampak samo še v kleti, kjer je bila očetova druga kovačnica. Izdelal je kar precej orodja, pri tem pa mu je pomagal bratranec, Kovačev Franci. Jože pravi, da je imel Francija pri svojem delu kar ''za vajenca''. Jože je izdelal tudi lesene drsalke in jih obil z železom, da so dobile klino. Videl jih je bil pri ''tistih iz Ljubljane'': pravi, da je Borut Men- cinger, znani moderator z ljubljanske televizije, kot otrok prihajal v Selca na počitnice k sorodnikom svoje mame in nekoč s seboj prinesel drsalke. Drsali so se kar na zaledeneli Sori. Jože je imel tudi smuči, Blažovcu v Selcih jih je bil dal za otroke narediti še oče. Takrat so se smučali ''na Ledin pod Zavrnkom''. Spominja se, da je bilo smučanje v Selcih pred vojno kar zelo popularno, menda zaradi planiških skokov, Blažovc pa da je bil znan kot dober izdelovalec smu- či. Jože je sam izdelal tudi ''orožje'', ki so ga potem z vrstniki uporabili pri igri ravbarji in žandarji. Sicer je Jože po očetovi smrti začel razmišljati o izdelavi kmetijskih pripomočkov, s katerimi bi ma- teri, sestram in sebi olajšal kmečka dela. Najprej je s popravki in izboljšavami poskušal odpraviti hibo na očetovem večvrstnem sejalniku, saj so nastavljive oz. premične zapore (v dveh ceveh, ki sta bili ena v drugi, izpiljeni trikotniki) na njem mečkale seme. Kot pravi, je takrat o možnih rešitvah za odpravo hibe razmišljal tudi ponoči in o njih celo Glava stružnice. Foto: Marjeta Šketa, arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 191 sanjal. A izboljšave niso prinesle želenih rezultatov. Potem je Jožeta, kot pravi, ''obsedla'' stružnica za les; potreboval jo je za izdelavo drugih pripomoč- kov. In izdelal jo je, kovinske dele mu je izdelal stric, kovač, po njegovih navodilih. Ohranjena je glava stružnice. Jože še ni imel dvanajst let, ko je drugi dan voj- ne stal pred domačo hišo in zagledal s prosvetnega doma na drugi strani potoka Selščice plapolati za- stavo vojnih oblastnikov, dolgo od strehe do tal. Spominja se tudi, da so župnika odpeljali iz razre- da v šoli in ga skupaj s kaplanom izselili v Srbijo. Pravi, da so doma še naprej obdelovali polje, kot pravi, ''je bila v začetku še prosta trgovina''. Doga- janje pred domačo hišo in Pr Štefan po eksploziji v nemški postojanki v bivšem ''farovžu'''' je opazoval in podrobno videl skozi trikotno lino s Kalanovega podstrešja, kamor so se bili z mamo in najmlajšo se- stro zatekli, starejši sestri pa sta se bili iz previdnosti umaknili proti Železnikom, saj je bila Gašprčkova, ki je eksploziv prinesla v nemško postojanko, prijate- ljica mlajše od obeh, obe pa sta tudi veliko delali za partizansko bolnico na Prtovču. A to je bil šele za- četek: Jože je z mamo in najmlajšo sestro vsekakor vojno izkusil zelo od blizu. Pravi, da so bile okrog njihove hiše ''stalne rabuke'', saj so partizani hodili napadat nemško postojanko, po eksploziji preselje- no v prosvetni dom nasproti Jožetovega doma, in da je ponoči stalno pokalo. A to je druga zgodba. Na začetku vojne je Jože s pomočjo težkega elek- tromotorja, ki ga je bil kupil še oče, izdelal pravo atrakcijo, gibljive jaslice, katerih pastirci so se premikali. Mamina naklonjenost in razumevanje njegovih nagnjenj sta bila neskončna, saj je dovoli- la, da je v zgornji sobi nameščeni motor z jaslicami v bogkovem kotu ''v hiši'' v pritličju povezal tako, da je v strop izvrtal luknjo. Med vojno je Jože izdelal tudi miniaturno štirno, ki je funkcionirala kot prava: vanjo si nalil vodo, ''gonil'' si ročico in voda je tekla. Luknjo v stropu je Jože kasneje, ko so pred vsako ''hajko'' okupatorjevi vezisti za zvezo s štabom na Gorenjskem zasedli osrednji prostor Jožetovega doma, uporabljal za prisluškovanje. Miza, za katero so vezisti sedeli, je bila tik pod luknjo v stropu in je, kot pravi, ''dobro odmevala govor direktno na luknjo'', torej v Jožetovo na luknjo prislonjeno uho. Nemško ni znal in ne razumel, a pod njim v hiši so govorili tudi v domačem jeziku. In pravi, da je imel kaj slišati. Potem so njega, najmlajšo sestro in mamo zaprli. S sestro sta menda po posredovanju svoje tete Anžicle, moje stare mame, prišla na prostost in potem sta sama, tako rekoč še otroka, v času, ko je bila mama zaprta v ''Begnah'', s sosedsko pomočjo vodila kmetijo. Jože pravi, da so mama, njegove se- stre in on ''srečno prifurali do konca vojne''. Vojno dogajanje pa Jožetove ustvarjalnosti ni ustavilo. Potem ko je še pred vojno iskal rešitev za izboljšavo očetovega sejalnika, se je takoj po koncu vojne lotil izdelave sejalnika za repo po svoji zamisli. Njegov leseni sejalnik je sicer v nasprotju z očetovim zasejal eno samo vrsto, a je dopuščal nastavitev razdalje in tudi sicer izpolnjeval želene funkcije. Sejalnik so potem doma s pridom uporab- ljali, v mladih letih ga je uporabljal tudi še veliko kasnejši gospodar, Jožetov nečak, Tonetov Rudi. Ta ga tudi hrani. Rudi mi je tudi pojasnil njegovo delo- vanje: s prestavljanjem vrvice na manjše ali večje kolesce si reguliral hitrost vrtenja kolesa za zajema- nje zrnja in tako doziral seme. Kovinska cev, v kate- ro se je s kolesa spuščalo seme, pa je obenem delala v zemljo brazdo, v katero je padalo seme. Jože je izdelal tudi kanu iz lesenih desk. Kot pravi, njegovi prijatelji niso mogli dočakati trenut- ka, da se bodo lahko z njim peljali. Spominja se, da je bilo sredi zime, a fant, ''domači hlapčič, sin občin- ske reve,'' ki je hodil k njim jest, se je na vsak način hotel peljati s kanujem. Menda je le dvakrat zaves- lal, potem pa se je nevešč veslanja prevrnil v ledeno mrzlo Soro. Veslat so šli potem raje kasneje, poleti. Sestra Marinka ve povedati, da je Jože po vojni ob- novil elektriko v prosvetnem domu v Selcih, da je tam delal cele noči. Ciril Debeljak, Bobkov ata iz Selc, se spominja, da je za neko tekmovalno vajo gasilskih društev na mostu na Češnjici motorko selškega društva ''rihtal'' Jože, in to tako dobro, da so Selčani zmagali. Ker je Bobk dobro poznal že Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 192 Jožetovega očeta in je tudi po njegovi smrti poma- gal njegovi družini pri raznih delih in opravilih, je seveda opazil, da je Jože ročne spretnosti podedoval po njem. Jože se še dobro spominja tistega dne spo- mladi leta 1947, ko še ni imel osemnajst let in se je sredi Selc pred Tonetovo hišo ustavil impozanten črn avto, ''ameriška ladja'' – buick. Iz avta so izstopili takratni minister za kmetijstvo in dva sodelavca. Nagovorili so Jože- ta. Iskali so njegovega očeta, ki je bil v prvi polovici tridesetih let v Dravski banovini poznan po svojem naprednem kmetovanju in lastnih, originalnih konstrukcijah naprav, pripomočkov in orodij za kmetovanje in sadjarjenje. Rekli so, da bi očeta nuj- no potrebovali v Ljubljani na načrtovanem novem inštitutu za konstrukcijo kmetijskih strojev in na posestvu zraven inštituta, na katerem bi stroje pre- izkušali. Razočarani, da oče ni več živ, so želeli videti očetove izdelke. Jože jih je peljal po drvarnici in jim je vse pokazal in obrazložil, kaj je čemu služilo. Eno napravo je preskočil, pa so obiskovalci opazili in se zanimali, kaj da je to in zakaj je napravo preskočil. Pojasnil jim je, da je to pač njegov izdelek, sejalnik za repo. Lepa reč! Obiskovalci so bili navdušeni in so Jožeta vprašali, ali bi prišel v Ljubljano za sode- lavca na prej omenjeni inštitut. In predestinirani naslednik na Tonetovem posestvu je, ne da bi trenil z očesom in ne da bi prej vprašal svojo mamo, ki se je bližala šestdesetim in je potrebovala naslednika, odgovoril: ''Takoj!'' Minister je potem povedal, da je zadeva šele v pripravi in da mu bo pisal takoj, ko bo primerno, da se oglasi pri njih. Mama na Jožetovo samostojno odločitev ni ime- la pripomb. Jože je to spet, kot v primeru nočnega vprašanja o žeblju in lesu in v primeru luknje v stro- pu, razumel kot neskončno in nerazumljivo mamino naklonjenost. Sestra Marinka meni, da njuna mama na posestvu nikoli ni bila srečna in da je takrat z nenasprotovanjem Jožetovi odločitvi pokazala, da Jožetu želi boljše življenje. Najstarejšo hči Stanko je mama poslala na kmetijsko šolo v Maribor, da se je usposobila za napredno kmetovanje in za primerno naslednico na posestvu. Jože je vse leto 1947 željno pričakoval pismo iz Ljubljane. Prejel ga je šele jeseni. Spominja se, Jožetov sejalnik. Foto: Marjeta Šketa, arhiv Rudija Habjana Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 193 da je v njem pisalo približno tole: ''V skladu z dogo- vorom vam sporočamo, da se zglasite na Vilharjevi cesti v Ljubljani zaradi dogovora.'' Jože se je odpravil v Ljubljano, poiskal Viharjevo cesto in pravo stavbo. Na stopnišču je naletel na neko žensko. Povedal ji je, zakaj in h komu prihaja, ona pa: ''Ja, ampak tega go- spoda pa ni, se boste z drugim pogovorili.'' In Jože je potem v pisarni začel pogovor z nekom drugim. Ta mu je povedal, da so morali zaradi hudih očitkov iz Rusije, češ da želimo v povojni Jugoslaviji gojiti kapitalistično kmetijstvo, pod pritiski načrtovani program popolnoma spremeniti, in Jožeta pri tem ne potrebujejo. Jože se je tako praznih rok in žalosten vrnil v Selca. Za njegovo nesrečo je, kot pravi Jože, izvedela Plajbova Tona iz Selc, An- tonija Krek, sestrična Jožetove mame po stari mami Tereziji Krek. Tona je delala na ljubljanski pošti kot čistilka in je živela v Ljubljani. Neko nede- ljo je Tona prišla k Tonet in nagovorila Jožeta v zve- zi z njegovo propadlo namero, da gre v Ljubljano. Povedala mu je, da ima v Ljubljani podnajemnika, nekega Žirovca, radiomehanika, ki ji je povedal, da bodo v Ljubljani ustanovili ''inštitut za radio'', in rekla: ''Če si že imel namen iti v Ljubljano in ker se zdaj veliko ukvarjaš z elektriko, ali naj Žirov- ca vprašam, če bi te na novem inštitutu vzeli za vajenca?''. Jože je bil res ravno takrat napeljal elektriko po domačem stopnišču za razsvetljavo in je pristal. In tako je tisti Žirovec vprašal direktorja uradno sicer šele 20. marca 1948 ustanovlje- nega Inštituta za elektrozveze (v nadaljevanju IEV in/ali inštitut), Rudija Jančarja, in direktor je rekel, naj se Jože pride pokazat. Plajbova Tona, Jo- žetova mala teta, ga je počakala na železniški posta- ji v Ljubljani in ga pospremila do velike stavbe na križišču Linhartove in Topniške cesti, bivše Rižarne, preseljene v Makedonijo. Direktor Jančar se je takoj odločil, da Jože- ta vzamejo za vajenca. Dogovorila sta se, da vajeniško dobo začne 1. novembra 1947. Jože se spominja, kot bi bilo včeraj. Na dogovorjeni dan pride k direktorjevi tajnici. Direktorja Jančarja ni, tam je njegov namestnik Silvo Hrast, kasnejši republiški sekretar za industrijo in generalni direk- tor Iskre – kakšno naključje, oče moje dolgoletne prijateljice! In Hrast mu gladko pove, da iz te Stavba IEV, bivša Rižarna. Foto: arhiv Boža Bastarja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 194 moke ne bo kruha: medtem naj bi bili od pristoj- nega ministrstva dobili nalog, naj zaposlijo dvajset slovenskih vajencev, ki so se bili šolali na Češkem, pa so jih zaradi informbiroja poslali nazaj. Jože se dobro spominja svoje popolne poklapanosti. Potem v pisarno vstopi direktor Jančar in tudi on pravi, da z dogovorom iz pojasnjenega razloga ne bo nič. A Jože se ne da odgnati, prosi, moleduje. In direktor Jančar se ga usmili: ''Veš kaj, pejva v kevder, dol je en majster – a bi se ti samo za radiomehanika učil? No, vseeno, pejd z mano, greva k majstru, ki je do- slej vzdrževal stroje za lupljenje riža.'' In gresta v klet barake na dvorišču k mojstru Kokalju, ki sedi za delovno mizo, ''ponkom''. In direktor Jančar mojstru pove, da mu je pripeljal vajenca v uk, ''mojster pa v luft'', pravi Jože, in odvrne: ''Kaj mi vlačiš to mu- larijo, pripelji mi nekoga, ki bo kaj znal! Nimam se časa ukvarjati z njim!'' Direktor Jančar pa mojstra potreplja po rami in mu zatrdi, da ta vajenec po pri- povedovanju Žirovca, ki je radiomehanik, že nekaj zna. In potem se mojster Kokalj omehča in Jožeta sprejme v uk. Kot se Jože spominja, mu je mojster dodelil delovni prostor, ''star, zašmiran, črn ponk iz hrastovih plohov, na njem prišraufan velik kovaški šraufštok''. Jožeta je mojster takoj tudi zaposlil: dal mu je ''kartice'', aluminijaste ploščice, s katerimi si je v skladišču lahko dvignil orodje. Ker so imele plošči- ce luknjo, je Jože mislil, da jih v skladišču do takrat, ko orodje vrneš, nekam obesijo, in se je takoj lotil izdelave obeska zanje. Naslednji dan je originalno zasnovani obesek pokazal mojstru in ta se je samo čudil. Takrat je menda ugotovil, da bo Jože res kar uporaben. Kasneje ga je menda toliko hvalil, da se njegove hvale na račun Jožeta bivši sodelavci z inšti- tuta še vedno spominjajo. Jože je v Ljubljani najprej živel v zelo skromnih razmerah. Tonina prijateljica, mati blede, jetične hčerke, ga je vzela kot podnajemnika v svoje stano- vanje na Ilirski cesti, kjer sta stanovala tudi Tona in Žirovec. V najem mu je dala samo kopalnico. A Jože se je znašel: iz Selc je s konjsko vprego pripeljal dva ploha, ju položil na kopalno kad in tam spal. Jest je hodil v ljudsko kuhinjo na Streliško ulico. Imel je vajeniško plačo in z njo, skromen kot je bil, kar dobro shajal. Inštitut je Jožeta še pred prihodom, ob do- govoru, da pride 1. novembra 1947, vpisal v vaje- niško šolo za radiomehanike. Tako je bil vpisan v šolo, preden je bil sprejet v uk. Sicer pa, kot pravi, uradno ni bil ''vajenec'': takratna ljudska oblast je, kot pravi, naziv spremenila v ''učenec v gospodar- stvu'', saj naj bi imel po takratnem pojmovanju, kot pravi Jože, ''vajenec'' prizvok izkoriščevalskega. Šola je bila takrat v Šiški, v bivšem gasilskem domu. Jože je imel pouk v šoli skozi tri mesece popoldne trikrat tedensko. Kot pravi, so zaposleni na IEV mislili, da se uči za mehanika. Dva meseca pred iztekom po- uka pa je Jože potrkal pri direktorju Jančarju in ga opozoril, da so ga sicer vpisali na šolo za radiome- hanike, pri praktičnem delu pa mu niso omogočili še nobenega ''stika z elektriko''. Izrazil je bojazen, da praktičnega izpita za radiomehanika ne bo naredil, saj je delal le pri mojstru Kokalju, ki je vodil veliko strojno delavnico, ''štancarijo''. Ko je šel leta 1948 mojster na dopust, je za svojega namestnika za čas dopusta postavil kar Jožeta: vanj je imel neskonč- no zaupanje. A to mu vseeno ni omogočalo ''stika z elektriko''. Po tem so Jožeta dali v laboratorij za telekomunikacijske naprave. In to je, kot pra- vi Jože, usodno vplivalo na njegovo nadaljnjo poklicno in življenjsko pot. Rudija Jančarja, direktorja Inštituta za elektro- zveze od ustanovitve do leta 1961, se Jože rad spo- minja in ga opisuje kot zelo ''fejst'' človeka s posreče- nim značajem, optimista – kot pravi Jože, je bil tak značaj v povojnem času ''gradnje gradov v oblakih'' nujno potreben, vsak realizem bi bil takrat po Jože- tovem mnenju destruktiven. Jože se spominja, da ga je Jančar zelo cenil in ga spodbujal. IEV je imel v letu ustanovitve 1948. leta 55, leta 1955 s svojimi proizvodnimi obrati, ki so tudi ljudem na podeželju dali zaposlitev, že 550, leta 1958, ko je postal pro- izvodna organizacija, že okoli 1.500, skupaj s pod- jetjem Telekomunikacije, ki je nastalo iz matičnega inštituta, pa celo 2.700 zaposlenih. Leta 1961 se je IEV strateško združil z elektromehanično industrijo Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 195 v kranjsko Iskro, ki je imela zadostno kritično maso za mednarodna partnerstva. No, Jože je z levo roko končal prvi letnik vaje- niške šole za radiomehanike. Potem pa so ga leta 1948 ob delu vpisali na t. i. tehnikum, sred- njo tehniško šolo, smer elektro. Vpisali so ga kar v drugi letnik in mu rekli: ''Vpisan si, hodi na predavanja, čez prvi letnik boš delal izpite.'' Spo- minja se, da je to povedal sestri Milici in da se je ta menda ''držala za glavo'', ni verjela v njegov uspeh. Prav Milica pa mu je potem pomagala pri zgodovi- ni in podobnih predmetih in Jože je izpit čez prvi letnik uspešno naredil med letom, na koncu šol- skega leta pa uspešno končal drugi letnik. Potem je nadaljeval s tretjim letnikom in ga uspešno kon- čal. Takrat triletno šolo je torej naredil v samo dveh letih. Praktični izpit za radiomehanika je uspešno opravil kar v laboratoriju IEV. In od takrat je delal le še v laboratoriju. Spominja se, da je bil vodja razvojnega oddelka, pod katerega je spadal tudi laboratorij, takrat Albin Wedam. Kako majhna je Slovenija! Gospod je oče moje gimnazij- ske sošolke v šestdesetih letih. Božo Bastar, diplomirani tehnik elektrostroke, šibki tok, razgledan v telekomunikacijah, je bil na IEV sprejet leta 1952. Jože je takrat že delal v labo- ratoriju za telekomunikacijske naprave MK4, Bastar pa v laboratoriju ET, ki je bil vključen v projekt elektrarniške telefonije; montiral in nadziral, vzdr- ževal je naprave ter ugotavljal pomanjkljivosti na njih. Bastar je hodil gledat, kaj delajo v sosednjem laboratoriju, in tam je spoznal Jožeta. Pravi, da so večinoma mladi sodelavci, brez izkušenj, kaj hitro spoznali Jožetovo pronicljivost. On in drugi inženir- ji in tehniki so znanje pridobili na konvencionalni način, v šolah, z znanjem tujih jezikov tudi iz tuje strokovne literature, Jože pa je brez šol in brez strokovne literature spoznaval fizikalne fe- nomene in jih znal udejaniti; to se je Bastarju zdelo čudovito. Spominja se, da se je pet sodelavcev pogosto družilo, da so bili nekakšna petperesna de- teljica: Bogdan Veljak, pomočnik, še študent, letnik Mladenič Jože kmalu po prihodu v Ljubljano. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Jožetova ožja družina avgusta 1948. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 196 1925; Ljubo Planinšček, fakultetni absolvent, vodja merilnice, letnik 1926; Branko Hribar, pomočnik, še študent, letnik 1927; on, zadolžen za montažo in nadzor delovanja aparatur na terenu, letnik 1928; in Jože, letnik 1929. Bastar pravi, da je ožji krog na IEV sicer znal ceniti Jožetove dosežke, ne pa tega, kako je Jože takrat brez teoretičnega, konvencionalnega, šolskega znanja prišel do rezultatov. Spominja se, da je Jože po šoli prihajal v laboratorij, vzel osciloskop in modulator, potem pa dve uri buljil in buljil v sliko na osciloskopu. Pa so se spraševali, on in drugi so- delavci: ''Kaj le vidi na tej sliki?'' In Jože jim je pojas- nil: ''Kosmatince na sinusoidi.'' In te kosmatince naj bi mu povedale vse tisto, kar so drugi spoznali, če sploh, le s pomočjo kompliciranih meritev. Spomi- nja se tudi, da je Jože predelal švicarski stroj za navijanje tuljav oz. ga usposobil, da se je na njem poleg običajnih dalo s pomočjo neke vrste prestav navijati tudi tuljave s križnim navitjem, in izdelal navodila za njegovo uporabo. Ko je Bastar dosti kas- neje, leta 1965, kolegom iz nemške firme prinesel nekaj takih tuljav, so menda samo strmeli. Ko so Jožeta, še vajenca, iz kletne delavnice IEV premestili v laboratorij za telekomunika- cijske naprave – pravzaprav zato, da bi se ''srečal z elektriko'', da bi potem lažje opravil praktični iz- pit za radiomehanika – je bil dodeljen v skupino MK. Jože ne ve in ni mogoče ugotoviti, kaj pomeni kratica MK, morda medkrajevne komunikacije. Pri- oritetna naloga tega laboratorija je bila vzposta- vitev štirikanalne radijske zveze z Beogradom za potrebe takratnega ministra za industrijo, Borisa Kidriča, torej radijske zveze, po kateri bi lahko hkra- ti prenašali štiri pogovore. Projekt je dobil oznako MK4. Načrt za to pripravo so poverili dr. Adolfu Schmidu, Nemcu, ki je bil pred vojno raziskovalec pri Siemensu v Berlinu. Po vojni, ko v razsutem Berlinu zanj ni bilo dela, je iskal delo in zaslužek, pa je menda s posredovanjem konzularne službe, ambasade na Dunaju, skupaj s kolegom Lilientha- lom, strokovnjakom za brezžične zveze, prišel na IEV in tam ostal do leta 1953. V skupino za izvedbo MK4 pa so zaradi pomembnosti in nujnosti izbrali najboljše strokovnjake. Načrti so vsebovali podsklo- pe – filtre, obročne modulatorje itn. In izvedbena skupina se je zaradi pomanjkanja izkušenj s tako profesionalno tehnologijo kmalu začela soočati s problemi. Ugotovila je, da bi aparature delovale, če bi bili, med drugim, modulatorji dobri. Jože se spo- minja, da je v skupini delal tudi neki inženir Djordje Ignjatov iz Zrenjanina; ta je menda ugotovil, da so za probleme krivi modulatorji. Skupina je imela osciloskop, po Jožetovem ''okno v svet elektronike, s katerim elektriko vidiš''. V skupini MK4 so, pravi Jože, začeli ugotavljati, ''da je projekt utopija, da je naprava tako zahtevna, da je ni mogoče narediti''. V izvedbeni skupini so zato menda nekaj ljudi za- menjali. Jože jih je poslušal, kako so obupavali. Kot pravi, je bilo zanj, kmeta iz Selc, nepojmljivo, da na- loge niso in niso mogli izpolniti. S svojo kmečko lo- giko je, kot se spominja, razmišljal: če so doma dali hlapcu plačo, je moral ta naročeno narediti, sicer so ga odpustili. A Jože je ugotovil, da skupine niso mo- gli kar tako ukiniti, saj bi to pomenilo kapitulacijo pred nalogo. Jože je bil po svojih besedah firbec. Ves čas je strigel z ušesi in slišal pripombe Ignjatova na račun modulatorjev. Pa je vajenec Jože vprašal: ''In kaj je z modulatorji narobe?'' In Ignjatov mu je raz- ložil, da ''če tu not daš generator nosilne frekvence osciloskopa z ene strani, z druge pa govor, mora na izhodu na osciloskopu nastati taka in taka slika,'' in mu pokazal, kakšna. Priključila sta osciloskop in sli- ka je bila vse prej kot taka. Jože je kot vajenec delal tudi v navijalnici tuljav, nekaj časa je bil tudi ''šef'' za švicarski navijalni stroj. V delo so mu tuljave prina- šali razvijalci in konstrukterji iz laboratorija, z njimi se je veliko pogovarjal. Pa je vrtal vanje, ko so pri- nesli v izdelavo novo tuljavo: ''Zakaj pa ta ni dobra in zakaj hočete novo?'' Pa so mu pojasnili, da zato, ker ima tuljava, ''špula'', preveliko kapacitivnost in funkcionira tako, kot bi paralelno dal še kondenza- tor. ''Veš, tuljava ima lastno kapacitivnost,'' mi pojas- njuje Jože – meni germanistki! No, vajenec Jože je pripombe na račun tuljave v modulatorju naprave MK4 vzel resno: po ''šihtu'' je šel po ključe navijalni- ce, navil tuljavo drugače, križno, in dosegel manjšo Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 197 kapacitivnost, preveril z osciloskopom – in glej, sli- ka je bila že bolj podobna ciljni. Potem je neumorno delal, eksperimentiral – in z vsakim poskusom je bil bližje cilju. Ves čas je bil v stiku z Ignjatovim, saj se mu je zdelo, da o zadevi največ ve. Tako je eksperi- mentiral vse noči, sobote in praznike. In bil je nav- dušen: zdaj je elektriko lahko pogosto ''gledal''. Kot pravi, je po postopku ''slepa kura zrno najde'' izbolj- ševal modulatorje in počasi je aparatura zaživela, s pomočjo aparature se je dalo pogovarjati, slika na osciloskopu pa je bila vse bližja zahtevani. Počasi je projekt MK4 z Jožetovo pomočjo končno stekel. Takratni dekan elektrofakultete v Ljubljani, prof. dr. Mirjam Gruden, je bil zunanji sode- lavec IEV. Pred vojno je delal pri firmi Philips na Nizozemskem. Ko je Jože, kot pravi, ''divje eksperi- mentiral s tuljavami in modulatorji'', je dr. Gruden večkrat prišel mimo in ga spraševal, kaj dela. Pove- dal mu je svojo zanimivo ugotovitev: če je dodal k modulatorju elektronko, je bila slika na osciloskopu lepša, taka, kot bi jo zarisal s črtalom. Bastar se tega še spominja: moralo je biti leta 1952 ali 1953, Jože pa je takrat obiskoval tehnikum. In dekan dr. Gruden je Jožetu rekel: ''To je pa zanimivo, tre- ba je patentirati!'' Jože mu je skesano priznal, da tega ne zna, pa se je dekan ponudil, da bo to zanj uredil on. In tudi je: patent je prijavil, Jožeta Peter- nelja navedel kot avtorja, kot lastnika patenta pa, kot je bilo takrat v navadi, IEV. Jože prijave svo- jega prvega patenta, ''obročnega modulatorja s pentodo'', ni nikdar videl, menda je bil regi- striran leta 1954. Kot pravi avtor članka Tehnički Mocart, je vodja katedre za šibki tok univerze v Zagrebu temu Jožetovemu izumu pripisal težo doktorske disertacije iz elektrotehnike. V zgodnjih letih po drugi svetovni vojni je bila v gospodarskem ospredju pospešena obnova, indu- strializacija in elektrifikacija države. IEV je bil, kot mi pove Jože, ustanovljen v sklopu programa elektrifikacije in industrializacije povojne Jugoslavije. Takrat so, na primer, v Ljubljani usta- novili Litostroj za proizvodnjo turbin, na Hrvaškem iz še predvojnega Siemensovega predstavništva to- varno Rade Končar za proizvodnjo transformator- jev in generatorjev, v Srbiji Elektronsko industrijo v Nišu, Turbo inštitut v Guncljah pri Ljubljani, Ke- mijski inštitut in Inštitut za vakuumsko tehniko za proizvodnjo elektronk v Ljubljani, gradili so hidro- elektrarni v Medvodah in na Mariborskem otoku. Mreža elektrogospodarstva pa je lahko funkcionira- la, obratovala in se dobro usklajevala le s pomočjo neposrednih elektrarniških telekomunikacij, elektrarniške telefonije (v nadaljevanju: ET). Še pred vojno so bili v Jugoslaviji le redki elektro- energetski objekti po daljnovodih povezani z viso- kofrekvenčnimi zvezami z aparaturami tujega, v glavnem nemškega porekla. Večji del posredovanj energetskih stanj so opravljali preko poštnih tele- fonskih zvez, kar pa ni bilo vedno zanesljivo. Zato so nastale potrebe po povezavi po lastnih daljno- vodih po zgledu tujih energetskih objektov. IEV je dobil nalogo razviti aparature za visokofrekvenčni prenos telefonskega govora in telemetričnih in ko- mandnih signalov po daljnovodih visoke napetosti. Laboratorij ET je takrat vodil Mihael (Miha) Kuna- ver, ki se je bil pred vojno pri švicarski firmi Brown Boveri & Cie seznanil z aparati, takrat še z dvobočno modulacijo govornega kanala, in z bodočim, mnogo zahtevnejšim enobočnim konceptom. Vsaka po voj- ni doma proizvedena naprava je morala pred vgrad- njo pridobiti atest skupnosti jugoslovanskih elektro- gospodarstev, JUGEL-a. Ko je proizvajalec javil, da je naprava nared, so v Beogradu sestavili komisijo, ki je prišla, pomerila in dala pozitivno ali negativno mnenje. Slovenija se je menda po vojni potegovala za vodilno mesto na področju proizvodnje aparatur ET v Jugoslaviji. Ko bi bilo znano in objavljeno, da ima Jugoslavija proizvajalca tovrstnih naprav, bi bil uvoz ustavljen. In potem so se po Jožetovih besedah začele težave: EI Niš naj bi bila izvedela, da apara- turo, ki bi jo radi ekskluzivno delali oni, pripravlja tudi konkurenca v Ljubljani, IEV. Na IEV se je delo na projektu ET začelo. Prvi prototip naprave ET je bil razvit in izdelan v labora- toriju ET po konceptu in receptnih izračunih vodje laboratorija Mihaela Kunaverja, kot pravi Bastar, Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 198 neverjetno zagnanega človeka, pravega deloholika. Direktor Jančar naj bi bil s svojim optimizmom po- stavil strokovno ekipo za projekt ET1, na vrh pa je za ''duhovnega vodjo'' postavil dr. Adolfa Schmida. Dr. Schmid je torej najbrž odobril načrte. Naprava je vsebovala podobne podsklope kot MK4, torej do leta 1960 še elektronke, pa tudi majhno relejsko centralo, namenjeno medsebojni telefonski zvezi operaterjev v stikalnicah in upraviteljev objektov s področnimi dispečerji, in tudi dodatne aparature za prenašanje signalov, npr. telemetričnih podatkov, do dispečerja. Skupina za izdelavo pa se je začela kmalu soočati z enakimi problemi kot tista za MK4. Napravo je kljub temu pripravila za atest, jo začela tudi izdelovati in jo poskusno montirala v omrežje. Prototip ET1 je bil postavljen v poskusno delova- nje na daljnovodu Laško–Podlog z namenom, da se v praksi potrdi delovanje oz. ugotovi morebitne pomanjkljivosti. Po pripovedovanju Bastarja, ki je eno leto kasneje montiral in postavil v delovanje s popravki dodelano napravo ET2 na daljnovodu transformatorska postaja Laško–hidroelektrarna Fala, je obratovodja TP Laško omenjal, da je na kon- trolo delovanja in pouglaševanje hodil dr. Schmid. Tudi daljnovodna zveza z ET2 je imela namen potr- diti popravke. O delovanju te zveze je Bastar nepo- sredno poročal Kunaverju. Aparature pa v delovanju niso bile stabilne, občasno je bilo treba pouglaševati oscilatorje in popravljati nivoje, kar je zopet terjalo popravke na vezju. Zaradi pospešene elektrifikacije so uprave terjale nujne dobave aparatur ET z ate- stom JUGEL-a. Zato in zaradi upanja, da so narejeni popravki dokončni, so v dislociranem obratu Tele- komunikacije v Pržanu že zagnali maloserijsko proizvodnjo aparatur ET3. Sledil je dogovor, da bi ET3 z zadnjimi popravki še spomladi 1953 najprej atestirali na Zavodu za telekomunikacije zagrebške elektrofakultete. Bastar je bil zadolžen za poročanje o atestnih meritvah in o delovanju aparatur ET3, ki so bile že montirane na nekaj daljnovodih po Jugos- laviji. A delovanje ni bilo zadovoljivo in naprava v Zagrebu ni dobila atesta. Atestno poročilo je po vrsti navajalo pomanjkljivosti: oddajna stopnja ni zmogla zahtevane oddajne moči, stabilnost oscila- torjev je bila nezadostna, samoregulacija sprejem- nih nivojev prav tako itn. Uprava IEV je bila v veliki zadregi. Proizvodnjo naprav so ustavili in laborato- rij ET je dobil nalogo odpraviti pomanjkljivosti in v najkrajšem možnem času aparature prijaviti interni atestni komisiji. V skupini za napravo ET pa se je še kar na- prej zatikalo. Bastar se spominja, da se je takrat na IEV govorilo o ''norcih, ki noč in dan garajo v laboratoriju ET''. Pravi, da so potem sledili po- pravki za popravki, da je morala biti seja interne atestne komisije kar nekajkrat preložena, da pa je bila zadrega vedno večja. Jože se spominja, da je bila zagata dodelave takrat ''glavna tema na stopnišču'', in je tako prišla na ušesa tudi njemu. Pravi, da naj bi prav Ignjatov direktorju Jančarju neformalno predlagal, naj k reševanju problemov pritegne še njega. Še preden pa se je to zgodilo tudi formalno, je Jože najprej ''na črno'' po svoje prede- lal modulator na ET3. Potem ko je bil že formalno vključen v skupino, je uspešno izpeljal še najtežje, predelavo oddajne stopnje aparature ET3. Jože je namreč ugotovil, da je eden glavnih problemov oddajna stopnja aparature, da na izhodnem filtru nastajajo velike izgube, zlasti pri višjih frekvencah. Jože je filter z uvoženimi karbonilnimi jedri znane firme Vogt in neprimernimi kondenzatorji zame- njal z zračnimi, plitko križno navitimi tuljavami in močnimi sljudnimi kondenzatorji, ki jih je sam originalno razvil. S tako prirejenim vezjem je, na presenečenje vseh, dosegel zadovoljiv rezultat. Tu gre za še eno Jožetovo domislico: za dodatno kompenzacijo izgub na sprejemnem filtru je domi- selno uporabil resonančno transformacijo nivoja na prvo ojačevalno elektronko. Bastar pravi, da se je na tem primeru lepo pokazalo, da ''receptna'' vezja v profesionalnih okoliščinah ne delujejo vedno najbolje. Prav v tistem času je Siemens kot izbrani tuji dobavitelj montiral telemetrične in telekomandne naprave v dispečerskem centru v Ljubljani in ponekod po Sloveniji. Obetal si je tudi prodajo svojih naprav ET. Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 199 Zaradi pritiskov elektrogospodarstva so apara- turo ET3 vseeno začeli izdelovati in montirati, a še vedno ni delala popolnoma tako, kot bi morala. Nastala je dilema, ali naj delajo na napra- vi naprej, jo poskušajo izboljšati in predelati v različico ET4. Jože pa naj bi vodstvu predlagal, naj nehajo predelovati ET3 in naj njemu za- upajo konstrukcijo nove naprave, poimenova- ne ET5. In vodstvo se je strinjalo. Jože se spominja, da so mu dodelili Adama Perka v pomoč, da mu je asistiral. Takrat je popoldne po službi hodil v šolo na tehnikum. Z aparaturo se je ukvarjal vse noči in jo izdelal. Atestna komisija v Beogradu je bila obveš- čena. A Jože se je, kot pravi, zavedal, da bodo člani atestne komisije predvsem poskušali najti pomanj- kljivosti aparature. Pa je vodstvu inštituta predla- gal, naj organizira komisijo, v kateri bodo slovenski strokovnjaki s pošte, z IEV, z univerze, ki bo dala predhodno mnenje. In vodstvo se je strinjalo. Komi- sija se je sestala, aparaturo pregledala in jo ocenila kot odlično. In beograjski komisiji so potem najprej pokazali to mnenje. Beograjska komisija je začela z meritvami in bila je navdušena. Izmeriti je bilo tre- ba le še popačenje, ki ga je povzročal oddajnik. Jože tega med konstrukcijo ni meril, a naredil je, kot pra- vi, vse tako, da bi bilo popačenje čim manjše. A tu se je zataknilo, popačenje je bilo menda res kar veliko. Jože je bil nad tem sam neprijetno presenečen. Pro- sil je, da se vsi razen sodelavca Adama Perka umak- nejo. Že prej je bilo dogovorjeno, da bodo komisijo z avtobusom peljali na kosilo k Slepemu Janezu v Šentvidu in potem na izlet na Golico. Jože je potem opazil, da se rezultat slabša sorazmerno z dolžino časa, ko je aparatura vklopljena: ugotovil je, da se umetni vod v aparaturi, ki v laboratoriju nadomeš- ča daljnovod, segreva. Če je pred aparaturo mahal s papirjem, torej s pahljanjem hladil žične upore, navite s cekas žico, se je rezultat izboljšal. Spominja se, da je potem Perka poslal v skladišče po 15 oglje- nih uporov, z njimi zamenjal prej vgrajene žične in dobil fantastičen rezultat: naprava je prenašala telemetrične in komandne signale. Po telefonu je to sporočil, komisija se je z avtobusom vrnila. Jože jim je pojasnil svojo ugotovitev, da cekas pri višji tempe- raturi kristalizira in njegovi kristali povzročajo po- pačenje. In IEV je atest za ET5 dobil. Napravo so začeli proizvajati in montirati. Elektrogospodarstvo naj bi po Jožetovih besedah takrat končno zadihalo, z aparaturo ET5 je dobilo potrebne komunikacijske zveze. Jože pravi, da je ''bilo olajšanje nepopisno, da se je mora končno razrešila''. Siemensovi upi, da bo plasiral svojo napravo, so šli po vodi: Siemensov strokovnjak je zaradi Jožetove originalne, samosvo- je porazdelitve nivojev v aparaturi posebej natanč- no preveril delovanje svojih prej omenjenih naprav z uporabo Jožetove ET5 in je lahko le ugotovil, da delajo brezhibno. Napravo ET5 so potem začeli tudi tržiti. Ceno so, kot pravi Jože, postavili po evrop- skih merilih. Uvoz je bil definitivno nepotreben in ET 5. Foto: arhiv Boža Bastarja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 200 ustavljen. Jože se spominja, da sta dve aparaturi za eno zvezo stali kar 3,500.000,- din. Tovarna v Prža- nu je takrat zaposlovala 730 ljudi, mesečni fond za njihovo plačo je znašal 3.750.000,- din. Jožetu je žal, da naprave ET5 niso ponudili na tuje trge, saj se je kasneje pokazalo, da bi bila še kako konkurenčna. V modernem žargonu bi rekli, da je bila naprava ET5 pravi bum. Jože je napravo brez konvencionalnega, šolskega znanja izdelal v času, potem ko so ga prvič vpisali na fakulteto. Zaradi naprave se študiju ni mogel posvetiti, kot pravi, je bil fizično in psihično odsoten. Bastar pravi, da je imel sam tudi kasneje leta in leta stike z razvojnimi laboratoriji v takratni Evropi in je lahko ugotovil, da razvijalci v glavnem delajo s pomočjo konvencionalnega znanja, in le redko je srečal fizikalno tako pronicljivega razvijal- ca, kot je Jože. Bastar je s svojim 40-letnim stažem v razvoju telekomunikacijskih sistemov z izkušnjami v tujih razvojnih laboratorijih o profilu razvijalcev vezij razvil takole tezo: iz koncepta aparature se določijo funkcijska vezja in večinoma strokovnjaki s kon- vencionalnim znanjem vezja kreirajo na ''receptni'' način: za potrebno funkcijo izberejo predpisano, ''receptno'' vezje, ''receptno'' določijo in izbirajo di- menzije elementov vezja, z meritvami preverjajo funkcijske karakteristike, po potrebi jih optimirajo in potem to dokumentirajo. Le zelo redki, prodor- nejši razvijalci pa pridejo do spoznanja, da je treba ''recept'' spremeniti, uberejo samostojne razvojne pristope in z njimi dosežejo boljšo funkcionalnost in konkurenčnost. Tak, originalen razvojni pristop je praviloma predmet patentiranja. Bastar pravi, da je večina konvencionalno šolanih fiziko razumevala prek matematičnih formul. Jože pa strokovne, re- ceptne literature sploh ni poznal, v strokovno šolo je šele dobro začel hoditi: vezja je znal učinkovito dimenzionirati na osnovi funkcijskih spoznanj in je uspešnost svojih kreacij tudi dokazal, njemu je bila fizikalna pronicljivost ''dana od boga''. Jože se spominja leta 1953, ko se je bližal prvi sejem elektronike, imenoval se je mednarod- na razstava radia, združena z zametki profe- sionalne elektronike, v sokolskem domu na Taboru v Ljubljani. IEV se je odločil, da je apa- raturi MK4 in ET3, radijske naprave in še kaj tre- ba razstaviti in s tem dokazati, da je IEV sposoben izdelati kompleksne aparature. Takrat je podjetje Telekomunikacije v Pržanu, nastalo iz IEV, že delo- valo. Eno aparaturo MK4 so postavili v Pržan, drugo pa na sejem, dodali so 50W oddajnike, in radijska zveza med obema je delovala. Navdušenje je bilo menda veliko. Naslednji sejem je bil jeseni iste- ga leta v Mariboru, kot pravi Jože, bolj ljudski. Na njem je, na primer, Institut Jožef Stefan predstavil strojček za zbiranje fižola: strojček je ločil bel fižol od temnega. Dogovorjeno je bilo, da bodo trije so- delavci IEV na sejmu ljudem predstavili aparaturo MK4. Eden od njih je bil Jože, drugi njegov sodela- vec Ignjatov. Jože se spominja, da si je bil Ignjatov od neke frizerke sposodil belo haljo in z njo naredil velik vtis na obiskovalce; take halje so v tistem času nosili sodelavci razvojnih laboratorijev le v tujini. Zanimanje obiskovalcev za aparaturo je bilo veliko, menda so med razstavljavci trije IEV-jevci absolutno dominirali. Potem so Jožetu nekega dne na IEV rekli: ''Vpisali smo te na elektrotehnično fakulteto.'' Takrat je bil že stalno zaposlen in je na veliko delal in uspeš- no razvijal in konstruiral. Bastar mi pove, da so na IEV Jožetu potem zaupali in mu dodelili vodenje raz- vojnih laboratorijev. Zanimivo delo je Jožeta popol- noma angažiralo, tako da je predavanja na fakulteti zanemarjal. Oboje enostavno ni bilo mogoče. Seve- da ni delal izpitov in fakulteta se mu je, kot pravi, ''malo uprla''. Razvojno delo ga je popolnoma ''po- tegnilo vase''. Bastar se spominja, da sta dolge ure v noč delala, včasih v laboratoriju tudi prespala. Tudi zato, ker je bil laboratorij ogrevan, privatni sobi, v katerih sta bivala, pa ne. Spominja se, da je dekan prof. dr. Gruden včasih prisedel, se zanimal, kaj de- lata, koliko časa to delata, ju ''odprl kot školjki'' in jima kaj svetoval. Med dr. Grudnom in Jožetom se je po njegovem razvila neke vrste empatija. Bastar se spominja, da sta imela z Jožetom res dol- ge delavnike, od šestih zjutraj pa do enajstih zvečer. Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 201 Pozno zvečer sta šla pogosto k Slamič na vogalu Go- sposvetske ceste in današnje Kersnikove ulice, kjer so imeli restavracijo in mesarijo. Ves dan nista jedla, morda le kos kruha in ribjo konzervo. Jože je imel zelo rad juhe in po prvi skoraj ob polnoči je naročil še eno in še eno. Kasneje so ju v restavraciji prepo- znavali kot ''juharja''. Jože je delal in delal, včasih ni niti vedel, kateri dan v tednu je: sestri Marinki je ne- koč priznal, da je zgodaj zjutraj hitel v službo in se čudil, da na poti ni srečal prav nikogar. No, za razlog je po prihodu na inštitut le izvedel: bila je nedelja. Da pa bi bil Jože tudi formalno izenačen s kolegi inženirji, so na IEV vztrajali pri zahtevi, da pridobi univerzitetno diplomo, in so ga leta 1957 ponov- no vpisali na elektrotehnično fakulteto ter ga za čas študija osvobodili vseh delovnih obvezno- sti. Jože se spominja, da je k njemu prišel njegov neuradni mentor prof. dr. Mirjam Gruden: ''Vemo in razumemo, da poleg službe ne moreš hoditi na predavanja in delati izpitov, a dogovorimo se, da te vpišemo na fakulteto ponovno in da se boš potem posvetil samo študiju. Plačo boš vseeno dobival.'' Jože je bil navdušen, naenkrat ga je študij vese- lil in zagrabil ga je z obema rokama. Takrat je bil že razvijalec in tehnični vodja laboratorija za aparature, torej vodilni kader, in je imel lepo plačo. Že dolgo ni več spal na deskah, položenih čez kopalno kad v Ilirski ulici: lepo sobo mu je bil pri samski gospodinji za Bežigradom preskrbel in- štitut. A tja je hodil samo spat. Med študijem se je Jože s prof. dr. Grudnom še zbližal in pri njem tudi uspešno diplomiral. Bastar se spominja, da je prof. dr. Gruden Jožetovo diplomsko nalogo ocenil kot briljantno. V njej je Jože originalno ob- delal obročasti modulator, menda nepogrešljiv v vseh enobočnih kanalnih sistemih. Na Jožetovi univerzitetni diplomi, datirani 15. 5. 1962, je napisano: Univerza v Ljubljani, Oddelek za šibki tok Fakultete za elektrotehniko Uni- verze v Ljubljani – Jožef Peternelj, inženir elektrotehnike. Dipl. ing. Anton Demšar, Jožetov študijski kolega in trajni prijatelj Ante, se spominja, da je Jožeta videl v Železnikih kako leto, preden je šel na fakulteto: peljal se je na motorju Java, v današnjem žargonu mi je povedal, da je bil Jože pravi mačo. Hitro sta se spoprijateljila in se potem veliko druži- la. Čeprav je bil Jože deset let starejši, so ga on in drugi kolegi na fakulteti imeli za vrstnika. Demšar pravi, da je bil Jože vedno nasmejan in dobre volje, vedno optimističen, a videlo se je, da je drugačen. Ker je bil starejši, je bil tudi pametnejši. Kolegi so ga imeli radi. Demšar pravi, da sta veliko debatirala, ne le o stroki. Jože je menda veliko govoril o svojih pogledih, o sebi pa ne veliko. Demšar je vedel, da je Jože že v službi in na študijskem dopustu. Spo- minja se, da je Jože včasih le omenil, da je dobil to in ono nagrado, a le mimogrede, ne kot nekaj po- membnega. Dosti kasneje pa mu je vendarle potožil, da bi bil moral dobiti Kraigherjevo nagrado in da je bil menda izigran. Demšar se spominja, da je imel Jože na fakulteti nekaj težav z matematiko, ker mu je manjkalo srednješolsko znanje. A tudi matemati- ko je kasneje obvladal, Demšar se spominja, da je Jože gradil na logiki in zelo obvladal sliko predmeta Jože – inženir. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 202 v prostoru in da je eden prvih v letniku naredil iz- pit iz opisne geometrije pri prof. Marušiču. Menda je bil profesor nad Jožetom tako navdušen, da mu je ponudil nič manj kot asistentsko mesto na fakulteti. Profesorji strokovnih predmetov so Jožeta – raz- iskovalca poznali in so ga menda obravnavali zelo spoštljivo. Demšar pravi, da je Jože diplomiral med prvimi tremi iz letnika. Anton Demšar se dobro spominja, da so Jožeta v Selcih imenovali ''kunde''. Tudi po koncu študija sta se z Jožetom občasno videvala in vedno debatirala. Ko ga je obiskal, potem ko je zaradi problemov s hrbtenico eno leto delal leže na trebuhu, mu je Jože pokazal svoj kletni laboratorij, v katerem je razvil napravo ET6. Demšar pravi, da je naprava potem za- poslovala 120 ljudi. Jožeta je spodbujal, naj napiše knjigo, saj so se mu njegova razmišljanja zdela zani- miva, a Jože tega ni storil. Sicer Jožeta Demšarja vidi kot človeka, ki mora reševati tehnične probleme, ki je problemov vesel, ker so mu izziv, ki razmišlja tudi filozofsko, pa čeprav je na tem področju samo- uk – odkriva namreč tudi stvari, ki so bile na neki "Mačo" Jože na Bledu leta 1957. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Absolventi fakultete za elektrotehniko leta 1961. Foto: arhiv Milana Clementeja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 203 način že večkrat odkrite. Tudi Demšarju se Jože zdi izredno zanimiv sogovornik, tudi velik estet, ki ima svoje poglede na vse in s pridom uporablja kmečko logiko. Demšar se široko nasmeji, ko se spomni, da je Jože v študentskih letih razmišljal o tehnični rešit- vi, kako v usta potegniti kuhan špaget. Videla sta se tudi po veliki poplavni katastrofi v Železnikih: Jože- ta je menda zelo zanimal predvsem tehnični aspekt poplave. Jožetov študijski kolega dipl. ing. Milan Cle- mente se spominja, da so klenega Jožeta vesele na- rave ne glede na razliko v starosti imeli za vrstnika. Od mlajših kolegov se je, kot pravi Clemente, Jože razlikoval tudi po tem, da je imel motor, kasneje tudi avto. Predvsem pa naj bi izstopal po pojmo- vanju fizikalnih pojavov, saj je imel za seboj že obilico praktičnih izkušenj: stvari, ki so bile za mlaj- še kolege nekaj popolnoma novega, je on že poznal iz prakse. Clemente se spominja, da je bilo takrat v letniku veliko odličnih študentov, Jože pa da je bil ''nadodličen''. Clemente se spominja, da je Jože ocenjeval pro- fesorje po tem, kako so predstavili fizikalne pojave. Profesorja dr. Mirjama Grudna je izredno cenil prav zaradi njegovega načina fizikalne predstavitve. Matematika namreč ni bila Jožetova specialnost, in zato ni toliko cenil tistih profesorjev, ki so operirali z zapletenimi matematičnimi formulacijami. Clemente mi pove, da so imeli na fakulteti obvez- no enomesečno prakso v tovarnah. Sam je prakso dobil v Iskrinih Telekomunikacijah v Pržanu. Od- delek, v katerega so ga dodelili, je vodil Božo Ba- star. Bastar mu je menda prinesel kup načrtov in dokumentacije o aparaturi ET5. Clemente je potem študiral in študiral načrte in dokumentacijo ter na koncu ostrmel, ko je ugotovil, da se je prebijal skozi tisto, kar je ustvaril njegov študijski kolega Jože. On in drugi študijski kolegi so sicer vedeli, da je bil Jože takrat že v službi, a niso vedeli, da ''je bil vreden to- likšnega spoštovanja, da so bili njegovi dosežki tako pomembni''. Clementeju se primerjava Jožeta z Mo- zartom zdi res posrečena: kot iz Mozarta glasbene, so iz Jožeta vrele tehnične ideje. Tudi s Clementejem je Jože med študijem nave- zal trajne prijateljske vezi. Clemente, ki je kasneje delal v računalniški stroki, je ves čas spremljal Jože- tove dosežke. Pravi, da je bil tipično za analogno tehniko talentirani Jože ob pravem času na pravem mestu, da je nadpovprečno dobro ra- zumel fizikalne pojave in je v analogni tehniki blestel. Digitalna tehnika, ki je prinesla silovit raz- voj računalniških tehnologij, je začela prodirati tudi na Jožetovo področje. A Jože je vse svoje aparatu- re razvil še v času, ko je prevladovala analog- na tehnika, in po mnenju Clementeja takrat odigral resnično veliko vlogo. Absolventski izlet v Pariz leta 1961. Foto: arhiv Milana Clementeja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 204 Jože se je poročil leta 1963 in si ustvaril dru- žino in dom v Šentvidu v Ljubljani. Potem ko je v svetu za daljnovodne povezave prevladal novi koncept tranzistoriziranih naprav z ''zlepljenimi'' ka- nali, se je Jože leta 1968 lotil naprave ET6. Ugo- tovil je, da za uresničitev zadanega potrebuje večjo organizacijsko samostojnost, zato je ''prestopil'' v Iskro Avtomatiko in tam vodil novoustanovljeno organizacijsko enoto, TOZD s 50 do 60 zaposleni- mi. Kot pravi, se je v njej izživel. Clemente Jožeto- vo odločitev obžaluje, zdi se mu, da je z nalogami vodenja izgubljal dragoceni čas za ustvarjanje, a ni šlo drugače. Bastar pa pravi, da je Jože ET6 sijajno razvil in v svetovni konkurenci realiziral nov koncept tranzistorskih visokofrekvenčnih elektrarniških zvez. Šlo je za moderno aparaturo s tranzistorji namesto elektronk, s t. i. enobočnim prenosom zlepljenih kanalov. Takrat je imel Jože hude težave s hrbtenico, a je vseeno delal: v službenem laboratoriju so mu naj- prej dvignili mizo, delal je stoje. Delal je v bolniš- nici in med rehabilitacijskim bivanjem v Valdoltri. Aparaturo ET 6 pa je v glavnem naredil v labo- ratoriju v kleti družinske hiše v Šentvidu leže na trebuhu na posebej skonstruirani mizi vozičku. Pomagali so mu sodelavci, ki so v njegov laboratorij hodili v službo, dva redno – Adolf Divjak in mag. Janez Pavšek, nekateri drugi občasno. Jože se je z aparaturo ukvarjal 24 ur na dan. Kot pravi, taka reč zahteva celega človeka in ne dopušča polovičarstva. ET 6, osnovna aparatura, Jože ji pravi "temelj". Foto: arhiv Jožeta Peternelja Sredi debate s prijateljem Clementejem, marec 2009. Foto: arhiv Milana Clementeja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 205 Osnovna aparatura z Jožetovimi navodili za izvedbo, zabeleženimi na hrbtni strani fotografije. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 206 Naslovnica osnutka za prospekt ET6. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 207 Blok shema VF terminala aparature ET 6 iz osnutka prospekta. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 208 Frekvenčni plan NF prenosnega kanala iz prospekta. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 209 Jože se spominja, da so napravo izdelali v rekord- nem času: šest mesecev in pol po tem, ko se je Jože naprave lotil, je šla na teren v obratovanje. Z napravo ET6 je Iskra prodrla na svetovne trge, bila je svetovna uspešnica: z njo so bili opremljeni vsi daljnovodi v bivši SFR Jugos- laviji in v bivši Sovjetski zvezi, od Kavkaza do Vladivostoka, na Tajskem, na Balkanu, v nerazvitih državah. Zaradi uspešnega prodora v Elektrogospodarstvo Sovjetske zveze je kasneje pri- šlo do dodelave 12-kanalnega sistema Z12-E (ISEP) s posebno oddajno stopnjo z napajalnikom, ki jo je Jože razvil za specialne potrebe izredno dolgih daljnovodnih zvez ruskega elektroenergetskega daljnovodnega omrežja. Uspešno sodelovanje z rusko elektroenergetiko se je nadaljevalo še dolgo vrsto let, Jože je pri projektih sodeloval tudi po upo- kojitvi. Jože se spominja, da je leta 1980, torej v letu, ko je Moskva gostila 12. poletne olimpijske igre, na simpoziju predstavnikov vseh elektrogospodarstev Sovjetske zveze v Moskvi predstavil ET6. Imel je pre- vajalca, prospektna brošura pa je bila prevedena v ruščino. Še danes se mu zdi, da je bil njegov nastop nekaj neverjetnega: ''Si predstavljaš, Selčan, pa pre- dava v Moskvi!'' Za elektrarniške potrebe dodelana aparatura Z12-E v izvedbi ISEP. Foto: arhiv Boža Bastarja Funkcijska enota v izvedbi ISEP. Foto: arhiv Boža Bastarja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 210 Gradivo za predavanje v Moskvi, naslovnica. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 211 Gradivo za predavanje v Moskvi, prva stran. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 212 Dipl. ing. Branko Hribar iz Radovljice je Jožeta spoznal na IEV. Takrat sta delala v različnih oddelkih, oba pa sta ob delu tudi študirala na isti fakulteti. Ostala sta trajna prijatelja. Razvoj Jožeta – samouka – ''od vaškega kovača do inženirja'' se Hribarju zdi neverjeten. Spominja se, da je imel Jože mehaniko v malem prstu in si je z njo pri študiju po- magal razumeti vse drugo: vse probleme naj bi bil ''prevedel'' v mehaniko, pa je šlo. Spominja se tudi Jožetove izvirnosti v raziskavah. Ko so elektronke zamenjali prvi tranzistorji, jih je Jože brez kakršne koli literature takoj obvladal: do spoznanj naj bi pri- šel samo z meritvami. Po Hribarjevem je Jože vedno in povsod našel praktične in gospodarne rešitve. Za- nimivo pa se Hribarju zdi, da se Jože nikdar ni spo- prijateljil z računalniki. Hribar pozna tudi vse Jože- tove ''izume'' za domačo rabo: kupljeni sekalnik za drva, ki ga je predelal tako, da je lahko razklal tudi večje kose; nakladalec za težka bremena – z njim je na tovorno prikolico lahko brez pomoči naložil svojo težko kosilnico, podobno malemu traktorju, sistem obešanja kuhinjskih visečih omar – v steno je Jože vzidal kar železno traverzo in nanjo obesil vsako omarico posebej, bazen, ki ga ni treba čistiti, iz nerjaveče pločevine, na robu obložen z gumo, da ni nevaren, ogrevan s sončno energijo, na domačem vrtu in v Selcih in drugo. Hribar pozna tudi Jožetov nazadnje razviti univerzalni merilec, ki meri napetosti toka, induktivnost, kapacitivnost, upornosti, diode, tranzistorje. Kot pravi Hribar, ta- kega merilca na trgu še ni. Jože se spominja, da se je res rad in veliko ukvarjal z mehaniko in s pridom izkoriščal teore- tično znanje, ki ga je pridobil na fakulteti. Spominja se, da je strojne teorije poslušal skupaj s študenti gradbene fakultete. Kot elektrotehnik je potreboval kup znanja iz mehanike, pa si je, kot pravi, ''postre- gel kar sam'', ni potreboval pomoči. Jožetov prijatelj Bastar potrjuje, da je Jože izvrsten mehanik in inovativen strojnik. Za ET5 je za ''bežeče'' osci- latorje izdelal termostat z originalnim mikro- preklopnikom, tako je menda stabiliziral zaradi temperaturnih vplivov nihajočo, ''bežečo'' frekven- co. Bastar mi še pove, da je bila konstrukcijska se- stava aparatur ET1–5 grajena na predalčni zasnovi; posamezne funkcijske enote – modulatorji, filtri, ojačevalniki itn. – so bile vgrajene v predalčke in ti v ožičene predalčne vstavke, vstavljene v aparaturne omare. Bastar pravi, da je tako zasnovo na osnovi izkušenj iz predvojne Nemčije verjetno predlagal dr. Schmid. Nekaj let kasneje, v letih 1959–1961, je bila razvita visokofrekvenčna aparatura VG4/8, namenjena povezavi poštnih končnih in vozliščnih central. Prometno študijo za tovrstne povezave je za takratne potrebe izdelal Zavod za telekomunikacije zagrebške fakultete za elektrotehniko, elektronski in mehansko-konstrukcijski koncept pa je v labora- toriju za kanalno telefonijo takrat združene Iskre izdelal Jože in predlagal povsem novo, original- no konstrukcijsko izvedbo z vstavljivimi pane- li, ki so nosili posamezne funkcijske enote. Enaka konstrukcijska izvedba je bila uporabljena tudi za aparature EG, namenjene elektrarniškim zvezam po daljnovodih 35 kV. Sredi šestdesetih let je bilo po Bastarju zaznati trend večje rasti telefonskega pro- meta. Zato in zaradi potreb jugoslovanskih železnic, jugoslovanskega elektrogospodarstva in jugoslo- vanske armade po magistralnem omrežju so posta- le aktualne povezave z 12- in večkanalnimi tranzi- storiziranimi sistemi, zasnovanimi na kompatibilni osnovi mednarodnih tehničnih standardov CCIT. To je pogojevalo kooperacijo Iskre z nemško firmo SEL, izbrano za izgradnjo magistralnega omrežja železnic. Za sisteme magistralnega omrežja je bila uporabljena SEL-ova sodobnejša konstrukcijska iz- vedba ISEP, ki jo je Jože uporabil tudi v svojem novo zasnovanem tranzistorskem sistemu elektrarniških aparatur ET6, zatem pa v sedemdesetih letih v 12-ka- nalnem sistemu Z12-E, dodelanem za elektrarniške potrebe. Vse omenjene aparature je Iskra uspešno prodajala tudi na tujih tržiščih daleč v osemdeseta leta v Sovjetski zvezi, Rusiji, Aziji. Omembe vre- den se Bastarju zdi tudi originalen Jožetov raz- voj visokofrekvenčnega mernega generatorja s satelitskim pogonom, ki je kot izvrsten instru- ment služil razvoju in proizvodnji. Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 213 Funkcijski enoti. Izvlečena funkcijska enota, vstavljena v merilni pripomoček, pripravljena na diagnosticiranje napake. Foto: arhiv Boža Bastarja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 214 VG4/8. Pomožni vstavek. Izvlečen panel v pomožnem vstavku. Foto: arhiv Boža Bastarja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 215 Dipl. ing. Jože Demšar iz Železnikov Jožeta pozna že več kot petdeset let. Spremljal je njegove uspehe in ga videl, kot marsikdo, kot neke vrste posebneža s superiornimi nagnjenji na področju inženirstva, in to ne le v svoji stroki. Ko je Jože po materini volji postal lastnik zemljišča nekdanje opekarne, cegounce, v Selcih in si tam začel ureja- ti počitniško bivališče, mu je Demšar pomagal. Z njegovo pomočjo je Jože leta 1975 prišel do okrog sto let starega kozolca toplerja, ki ga je potem po- polnoma obnovil in si pod delom njegove strehe uredil bivališče. Demšar se spominja, kako je Jože pri cegounci spet izumljal; samohodno kosilnico, na kateri se sedi kot na traktorju, je opremil z verigami, da je lahko z njo kosil tudi na mokrem in strmem terenu in z njo spravljal manjše tovore lesa iz gozda na hribu; izdelal je bazen iz nerjavečega jekla z izvir- nim tesnjenjem – po spodnjem robu je okrog nape- ljal cev Φ10 mm in napolnil bazen, pod tlakom je bil bazen vodotesen; v svoje bivališče pod kozolcem je napeljal studenec in hladilnik predelal na hlajenje z vodo iz studenca namesto z elektriko. Naredil si je le električni priključek na 12 V, da si lahko po potrebi svetil z uporabo avtomobilskega akumulatorja. Za gretje in ogrevanje vode je uporabil sončno energi- jo. Skratka, bivališče pri cegounci je Jože naredil samozadostno. Demšar tudi ve, da se je Jože v raz- mišljanju ''spustil'' še na druga področja, razmišljal je o metafiziki, o vesolju, zanimala ga je zgodovina. Demšar je Jožeta vedno videl kot inteligentnega, znanja željnega, inovativnega in izredno vztrajnega inženirja. Jože pravi, da je tehniko vedno podoživljal kot poezijo: v tehniki je našel harmonijo, ki ga je navduševala, saj je tehnika po njegovem predvidljiva, v tehniki vlada ponovljivost. V nasprotju s tehniko pa, se Jožetu zdi, je čustve- ni svet poln protislovij, nelogike, zaradi česar se mu zdi po svoje problematičen. Narava je za Jožeta fantastična, v njej izstopata svetloba in elektromagnetno valovanje. Jožetu je, kot pra- vi, pisana na kožo: vedno je potreboval proble- me, da je o njih razmišljal. Čim težji je bil pro- blem, čim več poglobljenega duha je zahteval, raje ga je imel. Jože z generatorjem. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 216 Jožetov topler z bazenom. Foto: Marjeta Šketa Studenec in sončne celice danes. Foto: Marjeta Šketa Napeljava studenca. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 217 Prijava izumov, patentiranje, pa je bila za Jožeta ''morija''. Pravi, da mu ''papirologija'' ni ni- koli ležala. Kot pravi, se je srečeval z ljudmi, ki so se ukvarjali s patenti. Zdelo se mu je, da je bila zanje značilna neobjektivnost do lastnega izuma, da so bili čudaki, in začel se je bati, da jim je morda po- doben. Jože se je zavedal tudi, da ne more solirati, da potrebuje institucijo za seboj. Zato se mu je zdelo usklajeno, pošteno in urejeno, da je nosilec paten- ta njegov delodajalec. Za kakih 15 svojih izumov je sicer pripravil dokumentacijo za registracijo na pa- tentnem uradu sam, kasneje pa se mu je to zdela iz- guba časa, in je odnehal. Zanj je bilo pomembno, da so izumi zaživeli, da so bili v uporabi. To je bilo zanj edino in veliko, popolno zadoščenje. Prejel je več priznanj za razvoj naprav, a o njih ne govori. Sestra Marinka pravi, da ji nikdar ni pravil, kje je v službi in kaj pravzaprav dela; vedela je le, da nima prav nič prostega časa. Jože pravi, da je vedno raje gledal naprej, kot se oziral nazaj. Svojih papirjev pre- prosto nikoli ni utegnil urediti in med neurejenimi sem lahko našla le eno patentno listino, vezano v debelo knjigo s temnozelenimi platnicami, naslov- ljeno Aparatura ET6: Patentni spis br. 28 320 – Savezni ured za patente, SFR Jugoslavija. Nosilec patenta: Iskra, Industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko, Kranj Izumitelj: Dipl. ing. Jože Peternelj, Ljubljana, SFR Jugoslavija Predmet patenta: modulacijsko vezje, ki obenem omejuje amplitudo Prijava od 25. novembra 1965 (P 1991/65), važi od 31. marta 1969, izdat 30. 9. 1969 –Beograd Prijazni vodja sektorja za prijave in registre na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad) v Ljubljani mi je pojasnil, da na Uradu, ker gre s stališča Slovenije in Urada za zelo stare dokumente, v slovenski bazi ni podatkov o Jožetovih izumih. Vedeti je treba, da so v slovensko bazo vpisovali patente in patentne prijave, ki so bili ob nastanku samostojne Slovenije še veljavni. Starejših patentov niso vpisovali, ker o njih ni bilo nobenih podatkov. Edini vir, kjer je mogoče najti starejše podatke, je evropska baza Espacenet, v katere predhodnico, bazo Inpadoc, je podatke iz Jugoslavije posredoval Info center Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vendar segajo tudi ti podatki nazaj le do leta 1973, starej- ših pa ni. Tako je v bazi Espacenet mogoče najti le osnovne podatke o petih patentih, pri katerih je kot izumitelj naveden Jože Peternelj. V bazi Espacenet za tisto obdobje namreč ni celotnih patentnih do- kumentov. Kot pravi omenjeni gospod z Urada, bi se celotne papirne dokumente morda dalo dobiti pri sedanjem jugoslovanskem uradu v Beogradu, čeprav je vprašanje, koliko je teh dokumentov po vojni še ostalo, ali pa morda na patentnih uradih na Dunaju in v Münchnu. Jože se je upokojil leta 1988 s 40 leti delovne dobe, obenem z Bastarjem in Planiščkom. Na po- slovilno slavje so povabili tudi direktorja Jančarja, prof. dr. Grudna in še nekatere sodelavce iz ne- kdanjega IEV in obujali spomine. V domači kleti si je Jože uredil elektro-elektronski in strojni laboratorij, po domače bi rekli delavnici, ter v njih neumorno nadaljeval s svojimi inovacijami. Vedno je bil tesno povezan z naravo in izredno je bil vesel, da mu je mama v Selcih zapustila parcelo, na kateri je včasih stala družinska opekarna, cegounca: tam je zdaj njegovo drugo bivališče, njegov ''ranč''. Ni ga opremil s sodobnimi napravami, naredil ga je samozadostnega z obnovljivimi viri. Tako kot doma v Šentvidu pri sistemu kombiniranega ogrevanja je tudi tu dal duška svoji ustvarjalnosti. Stike s prijatelji je Jože obdržal tudi po upokojit- vi: z njimi je hodil na izlete, jih včasih popeljal tudi na svoj ''ranč'' v Selca, drugič pa jim je razkazoval svoje ''umotvore'', narejene v svojih kletnih labo- ratorijih v Šentvidu. Bastar se spominja, da mu je podrobno predstavil svoj univerzalni merilni instrument za zelo natančne meritve, ki ga je Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 218 Patentni spis. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 219 Patentni spis. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 220 Osnovni podatki o petih patentih, katerih avtor je Jože Peternelj, iz baze podatkov Espacenet (s posredovanjem UIL RS). Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 221 optimiral do skrajnosti, in vse dokumentiral za mo- rebitno proizvodnjo, pa nastavljivi termostat za hišno centralno ogrevanje, sončni kolektor z avtomatskim obračanjem za gretje hišne sanitarne vode, sistem hišnega ogrevanja na več različnih virov energije, izpopolnjeno oz. predelano kupljeno stružnico in električni va- rilni aparat in drugo. Ročno spreten Jože pač uživa v predelavi, v teh- ničnih izboljšavah konvencionalnih aparatur. Ba- star pravi, da so Jožetove tehnične izboljšave tako samosvoje in tako funkcionalne, da so pravzaprav izumi same po sebi. Tako je men- da izdelal posebno napravo, ki zadrži vrata, da se ne zaloputnejo. Prednost njegove naprave pred konvencionalnimi je menda ta, da zanjo v vrata ni treba vrtati lukenj: Jože je na svoji stružnici izdelal vzmet, ki se jo natakne na tečaje vrat. Bastar mu je svetoval, naj vsaj ta svoj izum unovči, a ga ni pre- pričal. Tudi po upokojitvi sta Jože in Bastar večkrat de- batirala pozno v noč. Bastar pravi, da je Jože čas po Ob Jožetovi upokojitvi. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Jožetov elektro- elektronski laboratorij. Foto: Marjeta Šketa Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 222 upokojitvi užival v polnem smislu, ker ga je lahko izkoriščal za svoje kreacije. Bastar pove, da se je Jože nazadnje lotil – za- nimivo, kot pred 55 leti, razvoja in konstrukcije na- prave za visokofrekvenčne oddajne stopnje 100 W za frekvenčno območje, večje od 600 kHz, z izjemno majhnim linearnim popače- njem, manjšim od 0,1 % – kar je pogoj za zleplje- ne kanale, potrebne za ruske visokofrekvenčne dalj- novodne aparature. Bastarju je ponosno pokazal izdelan 40W modul v fizikalno originalni konstruk- ciji, ki v sestavu 3 x 40 rezultira v 120W oddajno stopnjo. Pokazal mu je tudi prve testne meritve, ki jih je njegov bivši sodelavec potrdil kot zadovoljive. Po tem ponovnem izjemnem dosežku pa je usoda Jožetovo ustvarjalnost junija 2010 kruto usta- vila. Bastar pravi, da je ponosen, da je imel življenj- sko priložnost spremljati Jožetovo pronicljivo inovativno ustvarjalnost, da se je imel priložnost ob njem učiti in izpopolniti svoja znanja. Jože mi pove, da še danes vse noči tuhta, rešuje probleme, same težke. Ne dajo mu miru. Pravzaprav Jože na svojem "ranču". Foto: arhiv Jožeta Peternelja S prijateljema na Slavkovem domu leta 1993, drugi z leve je Božo Bastar. Foto: arhiv Boža Bastarja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 223 se čudi, da se po toliko letih tuhtanja in ukvarjanja s problemi še ni izživel, še vedno ni potešil, da še ved- no kar hlasta za problemi. Pravi, da je zdaj odkril nov problem, trd oreh, unipolarni stroj: to je lah- ko generator ali motor za enosmerni tok. Leta 2010 se je po svoje lotil Einsteinove teorije relativnosti. Kot pravi, ga je vse življenje žrlo, da v sebi ni raz- čistil relativnostne teorije. Einsteinova teorija se mu je zdela neke vrste magija in magijo je pravzaprav vedno sovražil. V vsem, prav vsem, se je hotel doko- pati do resnice, do ''tistega zadaj''. Ne dokazuje, odpi- ra svoje poglede na teorijo. Prepričan je, da je z dru- gačnim, po njegovem vedno genetsko pogojenim na svet prinesenim načinom razmišljanja mogoče priti do drugačnega rezultata od Einsteinovega. Jože pravi, da zdaj pač samo še razmišlja, ker mu je edino to še dostopno. Primarnega pomena zanj je vedno bilo in je še prodreti v bistvo, da dobi odgovore na vprašanja, ki se mu pojavljajo. Brez problemov ne more živeti. Prijatelji ga obiskujejo. Bastar pravi, da ima v njem Jože pravega ''sparing partnerja'' za svoja razmišlja- Jože je čas po upokojitvi užival, leta 2001. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Lucir. Foto: arhiv Milana Clementeja Železne niti 8 Dipl. ing. Jožef Peternelj, Tonetov Jošk iz Selc 224 nja. Bastar Jožeta že dolgo nagovarja, naj svoja spo- znanja objavi v kakšni reviji, a Jožetu se to ne zdi potrebno. Uživa, da ''se izpove'' prijatelju, da se o njegovem razmišljanju pogovarjata. Na polici ob Jožetovi bolniški postelji naj- dem njegove zadnje napisane študije: Relativ- nost – marec 2010, Obnovljivi viri – toplotni sončni kolektor, april 2010, Lucir – specifika instrumenta, maj 2010. Lucir je univerzalni laboratorijski merilec fizikalnih količin z izredno preciznostjo. Morda si bo pa le premislil in bo so- glašal, da katero od teh njegovi prijatelji spravijo do objave. Jože se zaveda in o sebi pravi, da je bil fenomen, da je ''s svojo drugačnostjo okolico šokiral''. Pravi, da je bil zanjo zanimiv, in ugotavlja, da je družbo stal zelo malo v primerjavi z iztržkom, ki ga je od njega dobila. To ugotavlja tudi avtor omenjenega članka v hrvaščini: pravi, da Jože ni znal finančno izkoristiti svojih izumov, da mu za to primanjkuje komercialna žilica. In Jože prizna, da je res tako. Jože o sebi pravi, da je ekstremen primer srečnih okoliščin, talenta in naključij. Zaveda se, da je po očetu podedoval sposobnost opa- zovanja, energijo za razumevanje in razčlenje- vanje. Vedno in povsod se je ravnal po očetovih napotkih, naj v naravi išče moč, naj bo dosle- den, naj se ravna po resnicah, do katerih se bo dokopal, naj bo pokončen, naj se ne spreneve- da in ne spreobrača. Jože z ženo Bredo v dobrih časih pred domačo hišo v Šentvidu. Foto: arhiv Jožeta Peternelja Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 225 Zaton železarstva Železniki so prvič omenjeni leta 1348 in nato še leta 1354, ko freisinški škof Albrecht podari peterici furlanskih kovačev listino svoboščin, v kateri se jim za izkazane zasluge dovoljuje pridobivati železo1,2. Obe fužini naj bi bili tod že vsaj leta 14263 oz. do leta 14382. Na začetku 20. stoletja pa je železarstvo, ki je dajalo kruh prebivalcem Železnikov ter okolici, skupaj s plavžem ugasnilo. Propada železarstva v Železnikih niso preprečila niti nekatera večja vlaganja v posodobitev opreme in procesov za pridobivanje kovnega železa ter pro- cesov za izdelavo žebljev, ki so se dogodila v 19. sto- letju. Te spremembe že ob njihovi uvedbi oz. kmalu potem niso bile več konkurenčne takratnim najno- vejšim postopkom. Dr. Janez Rihtaršič Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva v Železnikih Ob 65-letnici ustanovitve Nika – proizvodne zadruge kovinarjev, z. o. j., Železniki Po dr. Verbičevi naj bi v Zgornjih Železnikih pre- zidali peč v plavž leta 1816, v Spodnjih Železnikih pa leta 18334. Po drugih virih naj bi bila v Zgor- njih Železnikih peč v plavž prezidana leta 18265 oz. celo šele leta 18606,7. V pečeh so namreč pri- dobivali žarečo kepo železa, imenovano ''volk'', ki je imel mnogo primesi, medtem ko so v plavžu po koncu taljenja že pridobili tekoči grodelj. Čeprav je imelo surovo železo po taljenju v plavžu manj pri- mesi, pa je tudi to še vedno moralo biti ponovno segreto v fužinskih pečeh ''presnovkah'' in kovano pod velikim kladivom ''norcem'', da je postalo pri- merno za kovanje. S postavitvijo valjarne na Jesenovcu leta 18581,9 oz. 186015 so pričeli z izdelovanjem valjanih palic Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 226 ''cajn'', iz katerih so potem izdelovali žeblje. Pred tem so bile cajne ročno kovane. Zadnja večja investicija je bila izvedena leta 1868, ko so obstoječi plavž malo povišali in preuredili v plavž na vročo sapo10, 11. S tem so dosegli višje temperature taljenja in hkrati porabili manj goriva. Vendar se že pred vsemi temi posodobitvami, to je v obdobju industrijske revolucije, pojavijo prvi strojno izdelani žeblji. V tridesetih letih 19. stolet- ja pa so bili prijavljeni že številni patenti za strojno izdelavo žebljev2. Da je bil stari, manufakturni na- čin izdelave žebljev v zatonu, je dajalo slutiti tudi dejstvo, da je železnikarski fužinar Johan Globoč- nik kupil podjetje za izdelavo žičnikov v Ljubljani. Obrat za žico in žičnike, ki ga je leta 1862 ustanovil ljubljanski trgovec in bankir Emerik Mayer, je Jo- han Globočnik kupil leta 18822, 9, 12. Po preselitvi obrata iz Komenskega ulice na Metelkovo ulico in po povečanju zmogljivosti je njegova proizvodnja že presegala proizvodnjo žebljev v Železnikih. Plavž v Spodnjih Železnikih naj bi ugasnil leta 18899 ali 18982, 4, plavž v Zgornjih Železnikih pa leta 1902. Plavžema je sledila še ugasnitev zadnjega ognja v vigenjcu, ki naj bi se po pripovedovanju zgo- dila leta 190911, 13. Tovarna Plamen iz Krope je leta 1933 skušala ob- noviti žebljarsko dejavnost v Železnikih s tem, da je ustanovila obrat za proizvodnjo čevljarskih žebljev planinčarjev. V ta namen se je obstoječi Žumrovi de- lavnici prigradila nova stavba za kovaško-žebljarske potrebe, vendar so zaradi slabega povpraševanja po teh izdelkih morali obrat po poldrugem letu delo- vanja ukiniti14. Tako je bilo po petih stoletjih masovne proizvod- nje žebljev v Železnikih dokončno konec. Rojstvo nove obrti Težka ekonomska situacija, v kateri se je kraj zna- šel, se je odrazila tudi v upadu prebivalstva v Želez- nikih. To se je konstantno zmanjševalo že od štetja leta 1834, ko je število prebivalcev kraja znašalo 1627, 23 let kasneje, tj. leta 1857, pa je prebivalstvo že upadlo na 1245. Leta 1900 je število prebivalcev znašalo še 1055, leta 1931 pa le še 8381, 12. V času enega stoletja se je tako prebivalstvo kraja prepo- lovilo. V obdobju do druge svetovne vojne so v kraju delovale različne obrti14, 16, ki sicer niso zmogle nadomestiti žebljarske proizvodnje, so se pa v teh obrteh že porajali zametki industrij, ki so v letih po drugi svetovni vojni iztrgale kraj iz velike revščine in bede. Z idejo o proizvodnji pisarniških potrebščin je okoli leta 1925 ing. Josip Boncelj pripeljal v Železni- Fužina iz 17. stoletja v Zgornjih Železnikih s pečjo, v kateri pridelujejo "volka" (prva stavba na levi)8 z dimnikom in vodnim kolesom. Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 227 ke stroj za izdelavo papirnih sponk in stroj za izdela- vo risalnih žebljičkov17. Stroja sta bila nameščena v delavnici na dvorišču Boncljeve hiše18, ki stoji poleg današnjega muzeja (Plavčeve hiše). Za delo je zapo- slil delavki Elizabeto Čemažar (Jožmanovo) in Miha- elo Luznar (Štincovo), sam pa se strojem ni mogel v celoti posvetiti, saj je bil v tem času polno zaposlen. Deloval je kot direktor Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, potem pa še krajši čas kot inženir za kon- trolo kakovosti pri Turbines hydrauliques iz Ženeve. Vzporedno je tudi poučeval kot docent na univerzi v Ljubljani. Leta 1927 je Josip Boncelj postal redni pro- fesor za strojne elemente in dvigala na tehnični uni- verzi v Zagrebu, kamor se je potem tudi preselil18. Po prodaji obeh strojev okoli leta 1930 sta prešla iz Zgornjih Železnikov na Škovine v ključavničarsko in kovaško delavnico Nika Žumra17. Niko je obrt prevzel po očetu Matiju, ki je bil kovač14. V registru trgovin, obr- ti in industrije19 je mogoče zaslediti, da je 27. 9. 1927 priglasil obrt, ki se nanaša na ''kovaštvo in izdelovanje gospodarskih in poljedelskih strojev'' in je obratovala na naslovu Škovine h. št. 23, občina Selca. Vendar že v letu 1933 zasledimo v seznamu industrije, trgovine in obrti v Dravski banovini kraljevine Jugoslavije oglas, ki se nanaša na delavnico kovinskogalanterijskih iz- delkov, kjer s strojnim obratom izdelujejo vsakovrstne kovinske množinske izdelke lastnih patentov20. Pooblastilo sreske izpostave v Škofji Loki 20. 9. 1934 pa podeljuje Niku Žumru še pravico za oprav- ljanje ključavničarske obrti21. Obrt se imenuje ''Žu- mer Niko, ključavničar'' s sedežem v kraju Škovine h. št. 3, občina Železniki. Po pripovedovanju g. Petra Polajnarja naj bi bila stroja do leta 1932 že modificirana, lahko sklepamo, da se množinski izdelki iz oglasa nanašajo ravno na papirne sponke in risalne žebljičke, ki so jih proiz- vajali na teh dveh strojih. Od leta 1932 sta redno obratovala 12 ur dnevno vse do leta 1941, ko je tudi te kraje zajel vihar druge svetovne vojne in je prišlo do prekinitve obratovanja17. V času obratovanja v delavnici Nika Žumra so se stroja posluževali sledeči posluževalci – vajenci: Franc Gortner (Štincev) in Niko Koblar (Mažicov) iz Železnikov, Ignac Habjan (Šimnov) iz Dražgoš, Pfaj- far Franc (Mlinarjev) iz Lajš ter Tone Čufer (Čočov) in Peter Polajnar s Češnjice. Najprej je bil vzdrževa- lec izučeni ključavničar Viktor Simončič, kasneje pa se je za to delo usposobil Janko Šmid (Fronc)17. Josip Boncelj (*Železniki, 17. 7. 1884, †Celje, 5. 1. 1971)19. Niko Žumer (*Škovine, 10. 12. 1905, †Železniki, 24. 4. 1989)21. Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 228 Dokument o priglasitvi kovaške obrti Nika Žumra iz leta 192719. Oglas iz leta 193320. Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 229 21. delovna miza s predali in primeži 22. zabojnik 23. ravnalna plošča 24. delovna miza s predali 25. vrtalni stroj 26. brusilni kozel 27. transmisija s pogonom 28. skobeljni stroj 29. peč za ogrevanje prostora 30. škarje na vzvod 31. stružnica 32. avtomat za izdelavo papirnih sponk 33. delovna miza s predali, primež/nakovalo 34. stiskalnica (15t) 35. mizni brusilni stroj 36. avtomat za izdelavo risalnih žebljičkov Jesa 37. avtomat za izdelavo risalnih žebljičkov 38. stiskalnica (30t) 39. peč za ogrevanje prostora 40. avtomat za izdelavo paličnih sponk 1. pisalna miza 2. pisalni stroj Underwood, telefon 3. rolo omara 4. risalna deska 5. priročno skladišče drobnega materiala 6. kovaška ješa 7. nakovalo 8. regal s kovaškim orodjem 9. drgalna bobna 10. transmisija s pogonom, ventilator 11. fah, gotovi pisarniški izdelki 12. škarje za pločevino 13. škarje za železo v palicah 14. naprava za krivljenje plošč 15. delovne mize s predali 16. mizni primeži, nakovalo 17. regal za drobno orodje 18. vrtalni stroj 19. varilnik 20. regal za orodje Tloris obrata Nika Žumra na Škovinah 4 iz leta 194617. Št. 32 in št. 37 sta stroja za izdelavo papirnih sponk in risalnih žebljičkov. Smer toka reke Sore ter cesta bivalni prostori pisarna kovačnica ključavničarstvo proizvodnja štedilnikov orodjarna proizvodnja 4039 38 33 35 34 36 32 12 37 29 31 30 24 23 25 26 27 222120 28 13 14 15 16 1817 19 11 78 6 10 9 9 43 1 2 5 Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 230 S koncem vojne so v okviru priprav na ponovni zagon industrije v Železnikih že v decembru 1945 pričeli s 24-urnim obratovanjem strojev; najprej na dve izmeni po 12 ur in nato na tri izmene po 8 ur. Leta 1946 sta bila ob ustanovitvi Nika, proizvodne zadruge kovinarjev, z. o. j., Železniki prenesena na lastništvo zadruge. Stroja sta nato obratovala do leta 1977, ko sta bila ob selitvi podjetja Niko v nove prostore v Otoke 16 izločena iz uporabe. Leta 1978 sta bila stroja prepe- ljana v muzej v Železnikih, vendar so zaradi obnove prostorov leta 1990 stroj za risalne žebljičke preme- stili v drvarnico ob Dermotovem jezu, medtem ko je bil stroj za papirne sponke takrat še razstavljen v avli muzeja in je bil naknadno premeščen v depo muzeja. Na obeh lokacijah sta bila nato izpostavlje- na vlagi, prizanesle pa jima niso niti velike poplave leta 2007. Slika ključavničarske in kovaške delavnice Nika Žumra na Ško- vinah 421. Leseni del na skrajni levi strani je bil dograjen za ponovno oživitev žebljarske dejavnosti leta 1933. (vir: Peter Polajnar) Stanje strojev pred obnovo: Stroji v drvarnici ob Dermotovem jezu, 26. 5. 2010. Foto: Janez Rihtaršič Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 231 Obnova Na pobudo Muzejskega društva Železniki se je v letu 2010 pričela obnova, ko smo v sredo, 26. maja, s pomočjo sodelavcev iz Domela, d. o. o., uspešno opravili transport šestih strojev. Z lokacije muzeja v Železnikih smo prepeljali stroj za izdelavo papirnih sponk podjetja Wafios iz leta 1925 ter stroj za izdelavo paličnih sponk proizvajalca ing. Hansa Becherja iz leta 194017. Iz drvarnice ob Dermotovem jezu pa smo pre- peljali štiri stroje, in sicer: stiskalnico Henrika Štolca s sinovi (1938), skobeljni stroj Klopp Werke (1938) ter še stroj za izdelavo risalnih žebljičkov (1925) in stroj za izdelavo paličnih sponk, oba neznanega porekla17. Usoda je hotela, da obnova poteka v prostorih Matije Žumra, vnuka glavnega ustanovitelja zadru- ge Niko. V letu 2010 in 2011 sta bila stroja za izdela- vo papirnih sponk in risalnih žebljičkov povrnjena v delujoče stanje. Za obnovo stroja za papirne spon- ke je bilo potrebnih približno 150 ur, medtem ko je bilo za obnovo stroja za risalne žebljičke potrebnih okoli 200 ur. Obnovo so prostovoljno opravili na- slednji restavratorji: Peter Polajnar, Matija Žumer, France Primožič, Ivan in Janez Mohorič, Jože Tolar, Tone Ozebek in Janez Rihtaršič. Pri sami organizaci- ji obnove so sodelovali še Anton Tavčar, Jure Rejec, Katja Mohorič Bonča, Andrej Bogataj ter Rudi Rejc. Stroj za papirne sponke v depoju muzeja v Železnikih, 26. 5. 2010. Foto: Janez Rihtaršič V okviru svojih obrti pa so veliko delo opravili tudi Drago Thaler (prevozi posameznih kosov), Miran Derlink (peskanje), Franci Benedičič (barvanje) ter Uroš Markič (bruniranje). Obnova pa je bila mogoča tudi zaradi podpore v znanju in opremi zaposlenih v Domelu, ki so poma- gali pri izdelavi posameznih kosov ter pri prevozih strojev. Sam material za preskus in prikaz delova- nja obnovljenih strojev je prispeval Niko, d. d. Ob- novljen stroj za papirne sponke je sedaj ponovno razstavljen v muzeju v Železnikih, stroj za risalne žebljičke pa je trenutno razstavljen v avli podjetja Tehtnica, ki se je po pripojitvi Domelu v letu 2010 preimenovalo v poslovno enoto Laboratorijski si- stemi. Tako so vsa podjetja, ki so zrasla iz zadruge Niko, tudi neposredno izkazala spoštovanje svojim koreninam. Vsem se za njihov prispevek na tem me- stu iskreno zahvaljujem. Do sedaj obnovljena stroja sta najstarejša izmed šestih ohranjenih strojev iz zadruge Niko. Čeprav sta predstavnika nove industrije v Železnikih, ju je čas že postavil med tehnologije preteklosti. Ker sta vmesna člena prehoda med železarstvom v moder- no kovinarstvo, pa je prav, da ju nekoliko bolj po- drobno predstavimo. Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 232 Obnova stroja za papirne sponke: Zadovoljstvo ob preizkusu stroja za izdelavo papirnih sponk. Od leve proti desni: Peter Polajnar, Janez Mohorič, Jure Rejec, Janez Rihtaršič, Andrej Bogataj in France Primožič, 5. 10. 2010. Foto: Rudi Rejc Obnova stroja za risalne žebljičke: Snemanje delovne mize (od leve proti desni: Janez in Ivan Mohorič, Peter Polajnar ter Jože Tolar). Foto: Janez Rihtaršič Nastavljanje stroja (Peter Polajnar ter Matija Žumer). Foto: Janez Rihtaršič Razstavljanje vzvoda (od leve proti desni: France Primožič ter Janez Mohorič). Foto: Janez Rihtaršič Sestavljanje enote za pomik (Jože Tolar, Ivan Mohorič ter Peter Polajnar). Foto: Janez Rihtaršič Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 233 Stroj za izdelavo papirnih sponk ki se mu je leta 1909 pridružil Hans Ficker in naza- dnje leta 1914 še bivši konkurent dr. Otto Schmid. Iz črk njihovih imen in priimkov tako nastane ime podjetja, ki obstaja še danes23. Stroj je imel jermenski prenos, ki ga je gnal električni motor in je lahko izdelal do 90 sponk na minuto17. Dolžina stroja znaša 135 cm, širina 112 cm, višina 102 cm. Stroj tehta 360 kg. Izdeloval je lahko polkrožne kot tudi oglate sponke ter njune kombinacije. Sponke so se lahko izdelovale v več velikostih, pri čemer je premer žice znašal od 0.8 do 1.1 mm. Različne velikosti in oblike papirnih sponk zahtevajo različna orodja (vodilne plošče, pestiče, krivilne ročice). Stroj za izdelavo papirnih sponk po obnovi v letu 2010. Foto: Andrej Bogataj Oblike papirnih sponk, ki jih je bilo mogoče izdelovati na obnovljenem stroju za papirne sponke. Izdelovali sta se samo obliki a in c. (Vir: Peter Polajnar) 6.1 - 9.3 6.1 - 9.2 6.5 - 11 6.5 - 10 15 - 23 .5 20 - 30 16 - 25 20 - 32 14 .4 - 26 .4 20 - 35 16 .4 - 26 .3 22 - 35 a b c d Proizvod Papirne sponke so se kot proizvod v različnih ob- likah začele pojavljati v 19. stoletju22. Glavni namen papirnih sponk je speti več listov papirja skupaj. Ko sponko razpremo, da vstavimo liste, ki jih bo spon- ka držala skupaj, se le-ta na mestu, kjer zunanji lok prehaja v notranjega, torzijsko zavrti. Če sponke ne razpremo preveč, deformacije ostanejo v elastič- nem področju in po prenehanju delovanja zunanje razporne sile se sponka želi povrniti v prvotno lego ter pri tem stisne liste. Stroj za izdelavo papirnih sponk, ki ga je v Želez- nike v dvajsetih letih 20. stoletja pripeljal ing. Josip Boncelj, je bil izdelan v podjetju Wafios iz Reutlinge- na17. Podjetje je leta 1893 ustanovil Ernst Wagner, Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 234 Delovanje 1. Ravnanje žice Žica se po odvijanju z odvijalnega vretena vodi skozi ravnalno enoto, s čimer se prepreči nekontro- lirano krivljenje žice v nadaljnjih stopnjah izdelave papirnih sponk. To krivljenje je posledica notranjih napetosti, ki so nastale v žici v teku njene izdelave ter pri navijanju na kolut. Žica se uravna tako, da prvi trije valjčki žico plastificirajo s prepogiban- jem24. Plastifikacija pomeni deformacijo do stop- nje, ko deformacija ostane tudi po prenehanju obremenitve. S tem so različne predhodne notra- nje napetosti nadomeščene s poznanim napeto- stnim stanjem. Preostali valjčki izravnajo žico in zadnja dva valjčka določita smer, v katero se nadalje vodi žica. Pozicija valjčkov se prilagaja in je odvisna predvsem od debeline ter trdote žice. Stroj za papirne sponke ima ravnanje žice samo v horizontalni ravnini, medtem ko je strojem za ob- likovanje žice pogosto dodana še ravnalna enota za ravnanje v vertikalni ravnini. 2. Podajanje in odrez žice Po ravnalni enoti žica potuje skozi podajalno pušo in skozi pušo za pridrževanje. V obeh pušah so nameščene kroglice v prostoru konusne ob- like. S konično obliko je pomik žice v eno smer omogočen, v drugo smer pa kroglice žico stisnejo in blokirajo. Dolžina hoda podajalne puše določa dolžino žice, ki se uporabi za izdelavo papirne sponke, le-ta pa je odvisna od velikosti papirne sponke. Zgornja krivilna ročica žico pridrži, re- zilni nož pa jo na izstopu iz puše za pridrževanje odreže. Potek žice skozi horizontalno ravnalno enoto. Foto: Andrej Bogataj Podajanje žice: Puša za pomik (spodaj) in puša za pridrževanje (zgoraj). Foto: Andrej Bogataj Shematski prikaz delovanja ravnalne enote24. plastična deformacija meja plastičnosti elastična deformacija meja plastičnosti plastična deformacija mehanska napetost (N/mm2) Odrez žice: Pridrževanje žice s krivilno ročico (na sredini) in odrez žice z rezalnim nožem (na levi). Foto: Andrej Bogataj Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 235 3. Krivljenje žice Najprej prične s krivljenjem okoli pestičev zgor- nja sredinska ročica (slika a). Nato s krivljenjem nadaljuje spodnja leva ročica (slika b) in za njo še spodnja sredinska ročica (slika c). Omenjeni spod- nji ročici okoli spodnjega pestiča izdelata notranjo zanko papirne sponke. Po umiku spodnjega pesti- ča v vodilno ploščo nadaljuje spodnja leva ročica s krivljenjem notranje zanke v končno lego (slika Posamezne faze izdelave papirne sponke. Foto: Andrej Bogataj d). Sedaj spodnja desna krivilna ročica prične z iz- delavo zunanje zanke papirne sponke (slike e). Za zaključek spodnja sredinska krivilna ročica stisne sponko v dokončno obliko (slika f) in jo ob umika- nju zgornjih pestičev v vodilno ploščo tudi izvrže iz krivilne mize v zabojnik pod mizo. V grobem ocenjujemo, da je bilo v letih med 1930 in 1977 na ta stroj izdelanih preko 500 milijonov sponk. a b dc e f Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 236 Proizvod Risalni žebljički služijo za pritrditev npr. papir- jev, kot so načrti ali obvestila, na oglasne deske. Risalni žebljički so bili v uporabi že v 19. stoletju, vendar so bili prvi patenti podeljeni na začetku 20. stoletja25. Niko Žumer je stroj za risalne žebljičke, ki ga je kupil, dal preurediti17. Stroju je bil dodan zobniški prenos z vztrajnikom. To je omogočilo spremembo dolžin ročic vzvoda iz razmerja 2 : 1 v 5 : 1, kar se je posledično odražalo v povečani odrezovalni sili. Funkcijo vzvoda je prvotno opravljala dvojna listna vzmet in je neposredno povezovala odrezovalno glavo z ekscentrom, ki je bil nameščen preko drs- nega ležaja na pogonsko gred. Zaradi dodanega zobniškega predležja je bilo stroju treba dodati še Stroj za izdelavo risalnih žebljičkov po obnovi v letu 2011. Foto: Andrej Bogataj nosilec za zobnike, na katerega je bil nato nameščen celoten stroj. Šele leta 1938 je bil stroju dograjen samostojni 1,2kW električni motor, ki se je vrtel s 1400 vrtlja- ji na minuto. Pred tem je bil stroj gnan s skupnim pogonom, vrtilni moment pa se je prenašal preko transmisij in lesene jermenice17. Po preureditvi je dolžina stroja znašala 276 cm, širina 120 cm in viši- na 130 cm. Tehtal je 1160 kg. Leta 1947 so v zadrugi Niko od premoženja likvi- diranega jeseniškega podjetja Sava kupili podoben stroj za risalne žebljičke. Stroj so nato modificirali in mu dodali še zaščitne ograje, kot je prikazano na sliki na sosednji strani spodaj. Stroj za izdelavo risalnih žebljičkov Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 237 Izgled prvotnega stroja za izdelavo risalnih žebljičkov pred spremembami v tridesetih letih 20. stoletja (po spominu Petra Polajnarja). Franc Mihelčič (Zali log ) in Jože Klemenčič (Bukovica) ob strojih za izdelavo papirnih sponk v prostorih Nika na Racovniku leta 1967. Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 238 Delovanje Stroj je bil enoreden in namensko prirejen le za iz- delavo risalnih žebljičkov. Stroj je lahko izdeloval ri- salne žebljičke št. 1, 2, 3 in 4. Množinsko sta se največ proizvajali št. 3 in 4, medtem ko je bila proizvodnja žebljičkov št. 1 zanemarljiva. Avtomat je obratoval s 120 obrati na minuto, z vsakim obratom pa je bil iz- delan le en izdelek17. Še živečim upravljavcem stroja je v živem spominu ostal močan hrup, ki ga je povzro- čal stroj in ga je bilo mogoče slišati v bližnji okolici. Za izdelavo risalnih žebljičkov so uporabljali ''pol- trd'' trak. Po odvijanju je trak tekel pod kapalko, kjer se je naoljil (slika a). Nato je rezalni nož s spodnje strani trak prebil in izdelal konico, ki je usmerjena navzgor (slika b). Sledilo je kovanje konice, s čimer Risalni žebljički znamke Tiger št. 4, izdelani pred drugo svetovno vojno. Vir: Gregor Boncelj Foto: Andrej Bogataj Dimenzije traku za izdelavo žebljičkov št. 2, št. 3 in št. 4. Vir: Peter Polajnar Št. d (mm) h (mm) t (mm) l (mm) 2 10 12 0,55 11 3 11,5 13,5 0,6 12,5 4 13 15 0,6 14,5 je le-ta postala ožja ter nekoliko daljša. To je omo- gočalo boljšo pritrditev risalnega žebljička v desko. Za tem je prišlo na vrsto še posnemanje konice s kleščami, s čimer se je odpravila morebitna igla na robovih konice. Odrezovalna glava je sočasno izdelala odtis na- pisa na glavici risalnega žebljička, nato pa je rezilni nož odrezal risalni žebljiček, ki je padel v zabojnik pod delovno mizo (slika c). Na matrici za odtis napi- sa je bila številka (1 do 4), ki je označevala velikost risalnega žebljička, ter napis NIKO. V času kraljevine Jugoslavije so odtisnili tudi napis po željah kupca. Sledili sta stopnji za pridrževanje traku ter stopnja za pomik traku (slika d). d l h Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 239 Prebijanje konice. Foto: Andrej Bogataj Vtiskovanje napisa ter odrez risalnih žebljičkov iz traku. Foto: Andrej Bogataj Mazanje traku. Foto: Andrej Bogataj Izdelava risalnega žebljička: Gibanje so omogočali ekscentri, pritrjeni na pogonsko gred. Foto: Andrej Bogataj Vse gibanje je bilo izvedeno mehansko preko ročic in ekscentrov, ki so bili nameščeni vzdolž pogonske gredi (slika e). Na pogonski gredi je bil kasneje nameščen zobnik (slika f), ki je preko vmesnega zobnika gnal gnani zobnik, na katerem je bila pritrjena nastavljiva ročica, s katero se pre- ko vzvoda omogoča nastavljanje pomika odrezo- valne glave. Pridrževanje traku med pomikom. Foto: Andrej Bogataj Zobniško predležje, ki je bilo dograjeno naknadno. Foto: Andrej Bogataj a b dc e f Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 240 Zaključek Obnovljena stroja sta prva od šestih še ohranjenih strojev z začetkov zadruge Niko. Pomen obnove je dvojen: najprej prikazati samo delovanje obeh strojev, še bolj pomembno pa tudi predstaviti njuno vlogo v razvoju industrije v kraju. Način delovanja obeh strojev v 21. stoletju ne omogoča več konkurenčne proizvodnje, vendar s svojimi mehanizmi ponujata zanimiv ter hkrati po- učen prikaz delovanja strojev iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Morda še bolj pomemb- na pa je njuna vloga pri ohranjanju spomina na pre- hod iz železarsko-kovaške industrije v kovinarsko industrijo, ki danes daje kruh več kakor 1.300 zapo- slenim. Iz zgodovine se lahko naučimo, da tolikšno število prebivalcev v tem okolju lahko preživi le ma- sovna industrija. Obrtna podjetja so potreben sopo- tnik večjih industrij in v njih so tudi zametki novih industrij, vendar ob danih prostorskih in logističnih omejitvah sama ne zmorejo zagotoviti rasti kraja ter razvoja doline, kakor se je to dogodilo v letih med prehodom iz ene industrije v drugo. Podrobnejši pregled literature o preteklih doga- janjih v Železnikih razkriva tudi številna razhajanja tako v letnicah posameznih dogodkov kot v vsebini obravnavane snovi. Avtor zato ob takšnih mestih na- vaja po več citatov in v virih dodaja stran navedka, ki bi morebitnim raziskovalcem omogočila hitrejše iskanje citatov ter njihovo vrednotenje. Železne niti 8 Obnova prvih strojev z začetka kovinarstva 241 Viri: 1 Globočnik, A., Železniki – kronika, prev. Dolenc, J. Turistično društvo Železniki, PAN Dražgoše, 1999, str. 31, 45–49, 187. 2 Mohorič, I., Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, doba samoniklega železarstva, Mladinska knjiga, 1969, vol. 1, str. 30, 52, 56, 202, 203. 3 Blaznik, P., Kolonizacija in populacija na Selškem v Freisinškem času, ur. Planina, F., Žumer, L., Žumer, N., Selška Do- lina, Muzejsko društvo v Škofji Loki, pododbor Železniki, Železniki, 1973, str. 87. 4 Verbič, M., Železarstvo in žebljarstvo v Železnikih v prvi polovici 19. stoletja, ur. Planina, F., Žumer, L., Žumer, N., Selška Dolina, Muzejsko društvo v Škofji Loki, pododbor Železniki, Železniki, 1973, str. 101. 5 Kulturni spomenik, označevalna tabla na plavžu. 6 Ferle, M., Vodnik po zbirkah muzeja v Železnikih, Železniki, 1990, str. 7. 7 1860 – letnica, vklesana v vzidani kamniti plošči na plavžu v Zgornjih Železnikih. 8 Valvasor, J. V., Slava vojvodine Kranjske, Aisneren. 9 Dolenc, J., Bonča, K., Cundrič, I. J., Bogataj, A., Ferle, M., Doba železarstva v Železnikih, ur. Bogataj, A., DECOP, Železniki, 2002, str. 22, 29, 31. 10 Peter Polajnar, Prvi družbeni vložek, mejnik v rasti nove industrije kovinarjev v Železnikih, Železni niti 5, Primož Pegam (ur.), Muzejsko društvo Železniki, 2008, str. 22. 11 Demšar, V., Drobtinice iz zgodovine Železnikov v drugi polovici 19. stoletja, ur. Planina, F., Žumer, L., Žumer, N., Selška Dolina, Muzejsko društvo v Škofji Loki, pododbor Železniki, Železniki, 1973, str. 117. 12 Žumer, L., Prispevek h gospodarski zgodovini doline, ur. Planina, F., Žumer, L., Žumer, N., Selška Dolina, Muzejsko dru- štvo v Škofji Loki, pododbor Železniki, Železniki, 1973, str. 134, 147. 13 Jelenc, J., Fleischman, S., Kavčič, F., Megušar, L., Rakovec, A., Skok, J., Šturm, J., Iskra v Železnikih, Železniki v preteklosti, Stane Fleischman (ur.), ISKRA TOZD: Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, ob 35 letnici obstoja kovinarstva v Železnikih, 1981, str. 13. 14 Žumer, N., Obrt in obrtna podjetja po prenehanju železarstva, ur. Planina, F., Žumer, L., Žumer, N., Selška Dolina, Muzej- sko društvo v Škofji Loki, pododbor Železniki, Železniki, 1973, str. 185, 169. 15 Iz arhiva Muzejskega društva Železniki, Železni niti 5, Pegam, P. (ur.), Muzejsko društvo Železniki, 2008, str. 18. 16 Pregled registrov trgovskih, rokodelskih in industrijskih obrti, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka. 17 Peter Polajnar, Obrt Nika Žumra; Železniki, Škovine 4, pred ustanovitvijo zadruge Niko, po spominu, Železniki, 2009. 18 Gregor Boncelj, Josip Boncelj – ob 40. obletnici njegove smrti, Železne niti 7, Pegam, P. (ur.), DECOP, d.o.o., Železniki, 2010, str. 134, 143. 19 Trgovina, obrt in industrija, Arhiv Slovenije, signature fonda 448, fascikel 331-44. 20 Podrobni seznam industrije, trgovine in obrti v Dravski banovini kraljevine Jugoslavije, ur. Ivan Trelc, Tiskarna Slove- nija, Ljubljana, 1933. Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 88, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, str. 71, MF2. 21 Muzej v Železnikih, Zbirka o Niku Žumru. 22 http://en.wikipedia.org/wiki/paper_clip. 23 Birkmann, H., Fischer H. J., 100 ans wafios, Wafios Maschinenfabrik, Reutlingen, 1993, str. 17. 24 Martz, A.,Wafios, automatic paper clip machines, WAFIOS Maschinenfabrik, Wagner, Ficker & Schmid, Reutlingen, 1979, str. 11. 25 http://en.wikipedia.org/wiki/drawing_pin. Železne niti 8 242 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 243 Anton Tavčar Staro mestno jedro Železnikov v letu 1990 razglašeno za urbanistični in kulturni spomenik Staro mestno jedro Železni- kov je že od ugasnitve plavža v letu 1902 postopoma spre- minjalo svojo podobo. Utrip življenja se je prilagajal novim razmeram. Mnogi so odhajali s trebuhom za kruhom. Prostori in naprave za kovanje železa so propadale. Le močna volja in trdoživost je z novimi oblikami dela omogoča- la preživetje. Kovači pri delu, Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 244 z zakonodajo podprli tovrstna prizadevanja, pomoč pa nudi tudi mednarodna skupnost. Občina Škofja Loka, v katere sestavu je bila tudi KS Železniki z vaškimi odbori in odbori naselij, je v obsegu skupščinskih organov imenoval odbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder. V letu 1986 tudi KS Železniki sprejme izziv z ime- novanjem pododbora za obnovo starih mestnih in vaških jeder, kar je omogočilo vključitev svojega predstavnika v odbor v Škofji Loki. Kako nadoknaditi zamujeno, je bila prva naloga pododbora kot odgovornih v odboru Škofja Loka. Strokovno delo z usklajevanjem projektne doku- mentacije je bilo pogodbeno dodeljeno Fakulteti za arhitekturo (FAGG) v Ljubljani pod vodstvom prof. Fistra in njegovih sodelavcev. Velika pridobitev za področje Železnikov so bili naši štipendisti in absolventi arhitekture, ki so seminarske naloge in diplomo opravljali na temo starega mestnega jedra. V prvi fazi g. Bertok in ga. Anika Logar, arhitektka iz Alplesa, že v letu 1986 ga. Marjana Rejc ter nekaj let kasneje g. Jernej Hudolin (vključitev skic s posnetki posameznih hiš) in ga. Boža Terpinc. Žal tudi obdobje vojne (1943–44) ni bilo priza- nesljivo, staro mestno (trško) jedro je dobilo nov udarec z uničevanjem arhitekturne dediščine. Povojna obnova je bila razumljivo usmerjena v preživetje in ustvarjanje pogojev za zaposlitev. Že tako osiromašena stavbna dediščina je še naprej razpadala in ni bilo možnosti za obnovo. Sorazmerno hiter razvoj kovinske in lesne indu- strije je omogočil blokovno in individualno gradnjo. Mlada generacija v starem jedru ni bila zainteresirana za obnovo starih hiš in stanovanj, zato je iskala mož- nosti na novi lokaciji. Življenje in bivanje v starem mestnem jedru Železnikov je bilo še dodatno osiro- mašeno s selitvijo pošte, trgovine, banke, servisne dejavnosti in občine na novo lokacijo na Češnjici oz. Na Kresu. Tako smo nekdaj staro mestno jedro z evropsko arhitekturo, prilagojeno za prijetno bivanje, spre- menili v zapuščeno, neprijazno naselje. Odgovorni organi KS Železniki so v obdobju po letu 1980 le prišli do spoznanja, da je treba slediti sosednjim občinam in mestom: Škofji Loki, Idriji, Piranu in Ptuju, ki so načrtno pristopali k obnovi starih mestnih in vaških jeder. Republiški organi so Vigenjc na Klovžah, danes hiša s številko 52 na Racovniku. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 245 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 246 Oblike lesenega opaža, ki so neustrezno nadomestile zidne vence iz ometov (stranska fasada in zatrep). Primeri kvalitetnih stavbnih členov: kamniti portali, kamniti okviri oken, niše, pilastri. Risba: M. Kavčič Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 247 Odbor v Škofji Loki je s polno mero razume- vanja potrjeval in sprejemal pobude za izdelavo ureditvenega načrta, ki opredeljuje staro mestno jedro Železniki z arhitekturnega, okoljevarstvene- ga stališča in z vsemi elementi urejenega mesta, ki zadovoljuje prijetno bivalno okolje in racionalno rabo prostora. Takratni predpisi Zavoda za spomeniško varstvo Republike Slovenije zahtevajo predhodno tudi pro- jekt strokovne osnove starega jedra Železnikov kot sredstvo pri izdelavi ureditvenega načrta. Izvedeni so bili vsi postopki z zagotovljenim financiranjem in podpisom pogodbe, s katero je FAGG Ljubljana zagotavljala strokovno izvedbo pro- jektne dokumentacije. Vzporedno z izdelavo projektov ureditvenega na- črta pa je z Zavodom za spomeniško varstvo potekal dogovor in postopek, da staro mestno jedro Železni- ki razglasimo za urbanistični in kulturni spomenik. V juniju 1989 smo dobili dokumentacijo s pred- logom odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik, ki ga je pripra- vil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Različne izvedbe strešnega venca v ometu ali z lesenim opažem (stranska fasada in zatrep). Risba: M. Kavčič Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 248 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 249 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 250 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 251 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 252 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 253 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 254 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 255 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 256 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 257 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 258 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 1 2 3 4 5 6 7 1. DL-javno dobro Most Na grivi Ločno zidan kamnit most, star način gradnje 709/5 XVIII. I. 2. Zupanc Ciril Delpinova 1, Nova Gorica kapelica pri Racovniku 7 Kapelica iz 19. st., sestavni del ambienta 661/5 242 I. 3. Končan Jože Ul. Bratov Učakar 80, Ljubljana "Jeger" Racovnik 8 V zasnovi fužinarsko stanovanjska hiša, iz 17. stol. ohranjeni oboki, prezidave v 19. in 20. stol. 661/3 243 II. 4. Jeglič Mercedes 2/6 "Poldetova hiša" Jeglič Željko, Marjo, Nevenka in Marjeta – vsak 1/6 Racovnik 9 Ambiciozna, v zasnovi fuži- narsko stanovanjska hiša s stavbnimi elementi iz zg. 17. in 18. stol. (obokane kleti, veži, kvalitetno stopnišče s stebrom). Portal in okna iz 19. stol. (iz hiše izhajal rod Globočnikov) 674/2 360 I. 5. Šraj Ivan, Italija "Šrajeva hiša" Racovnik 10 v zasnovi fužinarsko stanovanjska hiša s skladišči. Zasnove iz 17. stol. – skladišča, oboki. Predelave v 18. stol. (okna) in 19. stol. 661/2 244 II. 6. Bremec Francka "Blažkôva hiša" Brilejeva 22 Ljubljana Racovnik 16 Prvotno fužinarska, sedaj stanovanjska hiša z gradbenimi osnovami (skladišča, oboki, stopnišče iz 17. stol. Z dozidavami in detajli iz 19. stol.), portal, kovana želez. vrata. Predelave po 2. vojni. 712/10 481 II. Arhitekturni spomeniki V okviru zaščitenega območja Železnikov se varujejo objekti Prepis tabele z dopolnitvami iz predloga odloka o razglasitvi starega dela Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik: Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 259 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 7. Dolenc Blaž "Pri Frančet" Racovnik 31 V zasnovi fužinarsko stanovanjska hiša z obokanimi prostori iz 17. stol. ter arh. elementi iz 19. stol., zadnje prezidave v 20. stol. 674/5 425 III. 8. "Jozefova hiša" Margareta Kupfal do 5/6. Andrej Kupfal do 1/6 Racovnik 32 Fužinarsko stanovanjska hiša, v glavnem nastala po 1. 1825, na kletnih temeljih iz 18. stol. Obokani prostori, portal in okna iz 19. stol. Kvalitetno stopnišče. 674/6/7 424 I. 9. Skok Marija "Lenartova hiša" Racovnik 33 V osnovi fužinarska stavba. Obokani kletni prostori iz 18. stol., v 20. močno predelana. Predvsem ambientalen pomen skupaj s sosednjo št. 34 675/2 550 III. 10. Debevec Franc Trubarjeva c. 41/a Ljubljana "Levičnikova hiša" Racovnik 34 Ambiciozna fužinarska stavba. Ohranjeno gotsko okno iz 16. stol., ki je med najstarejšimi detajli v Železnikih. Številni detajli in oboki iz 17. in 18. stol., kvalitetna skladišča in stopnišče. Portal in deloma okna iz 19. stol. nekaj predelav v 20. stol. 675/3 162 II. 11. Drol Leon in Petrač Valentin "Žandarmarija" Racovnik 36 Fužinarsko stanovanjska stavba z ambiciozno grajeni- mi in oblikovanimi skladišč- nimi prostori, z elementi iz 17. in 18. stol. (okenski ok- vir iz zelenega tufa.). Portal iz 19. stol. Šivani robovi. Predelave v 20. stol. 670/8 436 II. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 260 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 12. Demšar Jakob, Ljudmila in Marija Benedičič Ivanka "Pri Jožbec ali Grogova hiša" Racovnik 37 Racovnik 53 V zasnovi stanovanjska fužinarska stavba s stavbnimi elementi (oboki, nekaj oken) iz 17. in 18. stol. Portal in železna kovana vrata iz 19. stol. Predelave v 20. stol. 670/7 460 II. 13. 13.a Trg. Podjetje Loka N I K O Žumer Franc Racovnik 38 Trnje 2 Po 1. 1946 zgrajen časovno značilen obrtno tovarniški obrat, na temeljih znanega Egrovega gospodarskega poslopja iz 19. stol. 670/4 670/11 201 580 II. 14. Mohorič (V del) 1/2 Trpin (Z del) 1/2 "Egrova ali Johanova hiša" Racovnik 41 Med največjimi in najpomembenjšimi fužinarskimi hišami. Mogočna stavba s konzolnim nadstropjem na prehodu iz 16. v 17. stol. Sočasne obokane kleti. Arkadni hodniki v pritličju in nadstropju dvoriščne fasade. Portal 19. stol., sočasna kovana vrata. Niše s plastiko in šivani robovi in pilastri. 670/9 470 III. 15. Schulz Marija Logarčkova hiša Racovnik 44 V zasnovi značilna stanovanjsko fužinarska hiša s skladiščnimi prostori. Ohranjeni oboki, stopnišče s stebrom in portal iz 18. stol. Nekaj predelav v 20. stol. 641/181/1 184 II. 16. Osenčič J. "Pri Bognarju" Racovnik 45 Stanovanjsko fužinarska hiša s stavbnimi elementi iz 16. (nekaj oken), 17. in 18. stol. Obokane kleti in kvalitetno stopnišče. Nekaj predelav v 20. stol. 626;167 364 II. Trg. Podjetje Loka N I K O Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 261 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 16.a Šturm Tone, Breda in Marta "Bravčkova hiša" Racovnik 46 Pomemben objekt zaradi gradbene linije 623/4 668 III. 17. Globočnik Anton "Antonova hiša" Racovnik 47 Objekt je med najpomemb- nejšimi v Železnikih. Nastal je v 19. stol. po združitvi dveh starejših stavb z osnovami iz 17. in 18. stol. Sočasni oboki, 1. portal iz 18. drugi iz 19. stol. Vretena- sto stopnišče iz 19. stol. 618/3 175 II. 18. Košmelj - Beravs Vida "Drožjeva hiša" Racovnik 49 Fužinarska hiša iz poznega 18. stol. Več elementov iz 19. stol. Oboki v obeh vežah, portal, okenski okvirji. Rojstna hiša planinskega pisatelja Janka Mlakarja. 618/4 498 II. 19. Košmelj Cveta "Popčeva hiša" Racovnik 50 Fužinarska hiša iz poznega 18. stol. Oboki in portali iz 19. stol. Sočasen je odličen ali kar izjemen štuko strop v "hiši". 639/3 II. 20. Logar Julijana Janko, Jože, Franc, Slavko, Zdravko, Miran, Drago "v Štolm" Racovnik 51 Sedanja, oblikovno nepomembna, historično pa zelo zanimiva stavba je nastala iz nekdanjega pokritega vhoda (štolm) v rudniški rov, v 18. in 19. stol. Zadnje predelave v 20. stol. Prostorski in tehnično- zgodovinski pomen. 616/2 156 III. 21. Benedičič Marija "Morajna" Racovnik 52 Nekdanji vigenjc, ki je stal v vrsti enakih na tej lokaciji, je z večjimi prezidavami spremenjen v stan. objekt. Časovno je težje opredeljiv, verjetno je stal na tem mestu že v 17. stol. (oboki). Historičen in lokacijski pomen. 639/5 447 III. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 262 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 22. Kapelica "Antonova kapelica" Kapelica ob mostu na Klovžah Ambientalno pomembna psevdogotska kapelica 601/1 573 I. 23. DL-javno dobro most Most na Klovžah Kamnit zidan, ločno oblikovan most, sestavni del ambienta. 709/5 XVIII. I. 24. DL- Obč. Škofja Loka Demšar Janez "pri Štalc" Trnje 15 Fužinarska stavba z likovno bogateje oblikovanimi fasadami, členjenimi s plitkimi pilastri in motivom štirilista – nekaj obokov in oken iz 18. stol., druga okna in portal iz 19. stol. Zadnje predelave v 20. stol. Prostorsko izjemno pomembna 15/5 317 II. 25. Rimokatoliško župništvo Železniki Župna cerkev sv. Antona Trnje Cerkvena stavba zgrajena 1874 po načrtih F. Falens- chinija v neorenesančnem slogu. Po 2. sv. vojni delno predelana. 19/3 9 II. 26. Razpelo ob župni cerkvi Trnje S kamnitim zidom ponazarja prvo pokopališče. V cerkvi sv. Antona Puščavnika je ob stranskem oltarju sv. Jožefa Kostnica. 19/4 10 I. 27. Benedik Sašo in Angela "Dagarinova hiša" Trnje 25 Stanovanjska stavba z nekaterimi skladiščnimi prostori, obokanimi značil- no za 17. stol. V večjem delu obnovljena v 19. stol. Portal in okenski okvirji iz 19. stol. Streha je poudarjena z likovno najkvalitetnejše oblikovanim mansardnim oknom v Železnikih. Skril. Izjemen je tudi prostorski pomen objekta. 22 12 II. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 263 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 28. Thaler Stana "Pri Talarju" Trnje 27 Stanovanjsko fužinarska stavba z obokanimi skladiščnimi prostori iz 17. stol. in stavbno arhitektonskimi elementi iz 19. stol. (portal). Prostorsko pomembna, ker omejuje prostor in gradbeno linijo Trnja. 25/2 488 II. 29. Trojar Jožica "Pri Klobčarju" Trnje 31 Stanovanjska stavba z obokanimi prostori iz 17. in 18. stol. Izjemno dobro ohranjena čelna fasada s kamnitim baročnim portalom iz 18. stol. Nekaj predelav v 20. stol. Pogojno varovanje zaradi trasiranja nove ceste. Zaradi kvalitete čelne fasade, predvsem pa prostorskega pomena, pred- lagamo skrajšanje objekta in obnovo enake fasade z vzidanimi arh. elementi. 25/3 502 II. 30. Torkar Jože Trnje 32 Stanovanjsko-fužinarska stavba z baročnimi elementi iz 18. stol. (oboki), portalom iz 19. stol. in mansardnim oknom z dekorativno efektno položenim skriljem. Nekaj predelav v 20. stol. 47/3 34 II. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 264 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 31. Thaler Antonija "Plnada" Jesenkova 1 Ljubljana Trnje 33 Objekt sodi med najpomembnejše fužinarske stavbe v Železnikih tako po času nastanka, stavbni zasnovi in likovni izvedbi, v čemer se je močno naslonila na Homanovo hišo v Škofji Loki (okrogli vogalni pomoli z enako motiviko). Nastala je konec 16. ali v zač. 17. stol., o čemer pričajo poleg ostalega sočasen portal, okenski okvirji in obokanje. 600/2 515 I. 32. Thaler Stana Trnje 33 V isti kompleks sodi tudi kozolec toplar z vsemi regionalnimi značilnostmi (manira, material, proporci). 590/1 487 I. 33. Cerkev sv. Frančiška s pokopališčem Trnje Pokopališka cerkev baročna stavba iz 1738. l. Johanova grobnica 593/3 593/5 9 I. 34. Ramovš - Antonija "pri Gradnikarju" Na plavžu 10 Skromnejša stanovanjska kmečka stavba loško cerkljanskega tipa. Značilen je tloris in od tega soodvisen notranji razpored prostorov, ki se razlikuje od fužinar- skega. Edina stavba, poleg Plnade, ki ni bila prizadeta ob velikem požaru 1822. 1. v Železnikih. 100/2 II. 35. DL - javno dobro "Dermotova kapelica" Na plavžu Kapelica iz 19. stol. je sestavni del ambienta (oltar in kipci iz stare cerkve pred gradnjo nove sv. Antona 1874) 696/13 XVIII. I. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 265 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 36. Fidler-Jenko Marija Na plavžu 12 Značilna stanovanjsko fužinarska hiša z izjemnimi kletnimi prostori, obokanimi značilno za 17. stol. Nekaj stavbnih elementov iz 18. stol. Fasada in portal značilna za maniro 19. stol. 86/5 50 II. 36.a DL-Občina Šk. Loka Na plavžu 11 Značilno za 17. stol. Nekaj stavnih elementov iz 18. stol. Fasada in portal značilna za maniro iz 19. stol. 86/3 363 III: 37. Jakolič - Pavle "pri Lukelnu" Na plavžu 27 Stanovanjsko fužinarska stavba, ki bi jo po nekaterih obokanih prostorih postavil v 16. stol., zagotovo pa po drugih v 17. stol. Arkade v pritličju dvoriščne fasade. Portal iz 19. stol. 136 II: 38. Šuštar Tončka "Opalta" Na plavžu 34 Zaradi zgodovinskih fragmentov, vzidanih v stavbo nad kletnim oknom "Jergmavrer 1513", predstavlja edinstven časovni dokument. Gmota stavbe, ki odstopa od uveljavljene fužinarske stavbe, ima več gradbenih elementov iz 17. stol., še več iz 18. stol. V delu pritličja je ohranjen arkadni hodnik, v nadstropju pa je zazidan. Deloma so ohranjeni šivani robovi. 729/2 375 II. 39. Miklič Marija Giorgi Dimitrova 12, Beograd "pri Bičk" Na plavžu 36 Stanovanjska fužinarska hiša z ohranjenim skladiščnim prostorom iz 17. stol., kasneje v 19., predvsem pa v 20. stol. močno adaptirana. 102/3 487 III. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 266 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 40. Demšar Anton "pri Hafnerju" Na plavžu 37 Stanovanjsko fužinarska hiša. Ohranjeni prostori, obokani značilno za 17. stol. Kvalitetno sočasno stopnišče. Ohranjeni plastično oblikovani šivani robovi. Portal 19. stol. 742 376. II. 41. Gartner Janez in Peter "pri Bargelnu" Na plavžu 39 Objekt sodi med najpo- membnejše fužinarske hiše v Železnikih. Izstopajoč poudarek, ki je istočasno izražal tudi poseben status lastnika, je fasadni pomol (erker), ki je edini tovrstni, čeprav časovno zelo značilen stavbni člen v Železnikih. Sicer pa je na kamnu v kleti vklesana letnica 1638. Ohranjenih je nekaj sočasnih portalov na fasadi in v notranjščini ter obokani prostori iz 17. in 18. stol. Kvalitetno stopnišče. Nekaj predelov v 20. stol. Objekt v lasti pomembne fužinarske družine Warl. 112/4 427 II. 42. Rupar "pri Peku" Na plavžu 40 Stanovanjsko fužinarska stavba s par ohranjenimi obokanimi prostori iz 18. in 19. stol. 1633 416 III. 43. Košmelj Demitrij "pri Mehru" Veronika, Jože Na plavžu 47 Stanovanjski in gostinski objekt. Ohranjeni so veliki skladiščni obokani prostori iz 17. in 18. stol. Fasada oziroma okna in portal so oblikovani značilno za 19. stol. Likovno dekorativni motivi na fasadi v obliki štirilista. Nekaj posegov v 20. stol. 114/2 663 II. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 267 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 44. Lovska družina "pri Boncelju" Na plavžu 55 Stanovanjsko fužinarska hiša s kvalitetno obokano vežo iz 17. stol. V 1. nad- stropju štuko strop iz 18. stol. V notranjščini portal iz 17. stol., okna deloma iz 18. stol., deloma 19. stol. 119/1 591 II. 45. Boncelj Mira, Anderjevica 3, Zagreb, do 1/3 Boncelj Primož, Ljubljana, do 1/3 Boncelj Alma, Ljubljana, do 1/3 "pri Bonceljnu" Na plavžu 57 Dvonadstropna stavba med najpomembnejšimi v Železnikih, tako po zgodovinski, stavbno razvojni kot likovni plati. Najpomembnejše je dokaj celovito ohranjeno 17. stol. Od več obokanih prostorov, med katerimi je najlepši kupolast obok, pomemben tudi v širšem slovenskem prostoru, do množice portalov, ki so datirani (1650). Arkadni hodniki na dvoriščni strani stavbe. Nekaj kvalitetnih predelav na fasadi v 19. stol. Zadnje v 20. stol. (trgovski lokal). 80/1 484 I. 46. Loški muzej, Železniki "Plavčeva hiša" Ljubljana Na plavžu 58 Dvonadstropna stavba, poleg Plnade, Bargljeve in Boncljeve hiše najpomemb- nejši fužinarski objekt v Železnikih tako po pričeva- njih, stavbno razvojnih kot arhitektonskih elementih. Arkadni pomol. Množica obokanih prostorov in no- tranjih portalov iz 17. stol. V delu dvoriščne fasade vidne zazidane arkade. Štuko strop iz 18. stol. v 2. nad. 148/5 370 I. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 268 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 47. Šmid Majda, Anton, Zdravko "pri Furt" Na plavžu 60 Značilna fužinarska stavba z odličnimi kletnimi prostori, verjetno iz 17. stol. Kvalitetno podstrešje. Zunanjščina predelana. 131/4 417 II. 48. Lotrič Ivanka Vrhunc Štefanija "pri Kosmu" Na plavžu 61 Značilna fužinarska stavba z dobro ohranjenimi oboka- nimi prostori (17. stol), ki so nekdaj služila za skladišča. Kvalitetno stopnišče s stebrom. Zunanjščina v 20. stol. povsem predelana, vendar ima stavba še vedno izjemen prostorski pomen. 131/3 559 II. 49. Plavž - DL – javno dobro Na plavžu Železarski tehnični spomenik 719/15 XVIII. I. 50. Benedik Franc in Lotrič Tončka "pri Pečnik" Na plavžu 69 Značilna stanovanjsko fužinarska hiša nekdaj ob robu naselja. Ambiciozno oblikovana fasada v maniri 18. stol. s plastično poudar- jenimi šivanimi robovi. V notranjščini portal iz 18. stol., sicer pa ohranjeni obokani prostori iz 17. in 18. stol. ter kvalitetno stopnišče. Ni predelav fasade v 19. stol. 141/5 512 II. 51. Lotrič Anica "pri Majdenk" Na plavžu 68 Pritlična stavba z izjemnim prostorskim pomenom. 719/8 438 III. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 269 Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 1. A. Koblarju Racovnik 43 627/2 442 2. J. Mlakarju Racovnik 49 618/4 498 3. Dermoti Na plavžu 11 86/3 363 4. N. Žumru Trnje 2 Spominske plošče kulturnim delavcem v Železnikih Spomeniki ljudske revolucije in obeležja Zap. št. Vulgo Lastnik Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Vložek Režim 1. DL – Obč. Škofja Loka Racovnik 54 Gasilski dom Plošča posvečena 14 padlim borcem, članom prostovolj- nega gasilskega društva Odkrita 1960. 639/9 189 II. 2. DL – javno dobro Trnje stavba krajevne skupnosti Plošča odlita v bronu, posvečena 47 padlim borcem in 11 talcem 19/1 XVIII. II. 3. DL – javno dobro Spomenik na trgu na Trnju Spomenik posvečen 62 padlim borcem in žrtvam vojne. Istrski kamen - avtor Milan Batista. Odkrit 1964. 696/12 XVIII. I. 4. Rimokatoliško župnijstvo Železniki Pokopališče na Trnju Spominska plošča na grobišču posvečena 21 padlim in 8 neznanim žrtvam vojne. Odkrita 1964. 593/5 9 I. 5. Reja Otokar Trnje 6 Spominska plošča pod Zijavko Spominska plošča, posvečena žrtvam Prešernove brigade januarja 1944. 39 36 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 270 Pododbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder pri KS Železniki je organizirano seznanjal krajane o ukrepih in namenu sprejemanja od- loka. Za velik uspeh vsestranskih prizadevanj pa oce- njujemo razglas 25. 8. 1990 v Uradnem listu Republi- ke Slovenije št. 20: Odlok o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik. Osnutek odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 271 Odlok o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 272 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 273 Žal rešitve ureditvenega načrta niso potekale po dogovorjenih terminih. Zapletalo se je že pri izde- lavi strokovnih osnov. Nosilca naloge za diplomsko delo g. Koman in g. Vitez sta zavlačevala kar nekaj let. Pogoste urgence na sejah v Železnikih in Škofji Loki niso pomagale. FAGG v Ljubljani je obljubila nove sodelavce. Dipl. arh. ing. Vili Eržen in njegov asistent g. Likar sta v oktobru 1993 dokončala pro- jekt strokovnih osnov. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 274 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 275 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 276 Jegličeva hiša pred obnovo. Jegličeva hiša po obnovi. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 277 Racovnik 44 pred obnovo. Racovnik 44 po obnovi. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 278 Racovnik 49 pred obnovo. Racovnik 49 po obnovi. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 279 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 280 Vzporedno s pripravami za ureditveni načrt smo v prvi fazi kot vzorčni primer obnove vključili Plna- do kot najstarejšo arhitekturno dediščino v Želez- nikih.V povezavi s FAGG je nalogo izvajal g. Jernej Hudolin, kar sovpada z njegovim imenovanjem v odbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder ob- čine Škofja Loka za pododbor KS Železniki. Prisotnost poznavalcev stroke je omogočala hitrejši ter celovitejši pregled postavljenih nalog. Vključitev predstavnika muzealcev iz Železnikov g. F. Konjarja v pododbor KS je pospešilo nova spozna- nja, ki se navezujejo na kulturno dediščino. Cerkev sv. Antona s farovžom na Placu. Foto: arhiv Muzejskega društva Dagarinova hiša, Trnje 25, v letu 1902. Foto: arhiv družine Demšar Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 281 Plnada pred obnovo. Plnada po obnovi. Prvi korak je bila Plavčeva hiša (Na plavžu 58) – muzej, ki je bil v vseh pogledih potreben temelji- te obnove. Posredovane predloge o najnujnejših ukrepih je odbor v Škofji Loki z razumevanjem upošteval in nudil finančno pomoč. S strokovno opredelit- vijo stanja Plavčeve hiše v povezavi z Zavodom za spomeniško varstvo in FAGG ter uskladitvijo z odborom za obnovo starih mestnih in vaških je- der v Škofji Loki smo dobili zeleno luč za pristop k izdelavi potrebne dokumentacije do izvedbe- nih projektov. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 282 Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 283 Na 25. seji 22. 2. 1994 je odbor za prenovo potrdil delno spremenjeno komisijo za vodenje projekta Plavčeve hiše v sestavi: • ga. Damjana Pediček, LRZVNKD, • ga. Mateja Kavčič, FAGG, • g. Jernej Hudolin, RC, • ga. Meta Mohorič-Peternelj, • g. Peter Polajnar, Železniki. V nadaljevanju priprave idejnih projektov je po- budo prevzelo Muzejsko društvo pod vodstvom arhitekta g. Jerneja Hudolina in kustosa g. Jureta Rejca, kar sovpada s prenosom postopkov na samo- stojno Občino Železniki. Na plavžu 34 pred obnovo. Na plavžu 34 po obnovi. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 284 Zapis v peti številki zbornika Železne niti, str. 277, o tem, kako je Občina Železniki postala lastnik Plavčeve hiše, zahteva pojasnilo. Odstavek desno zgoraj se dopolni: V letu 1955 postane lastnik Kmetijske zadruge Martinj Vrh. V letu 1961 s spremembo zakonodaje ostane Kmetijski zadrugi za njeno dejavnost (mle- karna) samo ena tretjina, to so prostori v pritlič- ju. V letu 1964 postane Kmetijska zadruga Škofja Loka pravna naslednica kmetijskih zadrug v Selški dolini. S pogajanji o delitvi lastništva stavbe zadružnega doma na Češnjici je med solastnikoma Kmetijske zadruge Škofja Loka in LIP-om Češnjica prišlo do dogovora, da se prostori Plavčeve hiše namenijo za potrebe muzealske dejavnosti. Po sprejetem pod- pisu dogovora je takratni tehnični vodja LIP-a g. Jože Demšar dal podpisanemu nalogo, naj ključe Na plavžu 37 in 38 pred obnovo. Na plavžu 37 in 38 po obnovi. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 285 Plavčeve hiše dvigne na upravi Kmetijske zadruge Škofja Loka pri takratnem direktorju zadruge Vinku Kržišniku in jih izroči takratnim zanesenjakom mu- zealcev pod vodstvom g. Nika Žumra. Pravica uporabe je bila prenesena na Muzej Škof- ja Loka. Z delitvijo premoženja med novo nastale občine je Občina Železniki v letu 1997 postala last- nik celotne Plavčeve hiše, kar je omogočalo celovit pristop k obnovi. Aktivnosti za pridobitev prostorov v Plavčevi hiši so se izvajale tudi za odkup sosednje Bonceljnove hiše, ki jo je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine uvrščal med pomemb- nejše tovrstne arhitekturne spomenike v slovenskem prostoru. Žal v arhivu Muzejskega društva Železniki ni potrditve sklepne seje upravnega odbora, ki je po izjavi člana g. Štefana (Štefka) Primožiča ugotavljala, da politične, društvene in gospodarske razmere ne Plavčeva hiša (Na plavžu 58) z Bonceljnovo (Na plavžu 57) pred obnovo. Plavčeva hiša (Na plavžu 58) z Bonceljnovo (Na plavžu 57) po obnovi. Železne niti 8 Staro mestno jedro Železnikov 286 omogočajo odkupa ter sredstev za obnovo. Odbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder v Škofji Loki je iskal še druge možnosti financiranja odkupa in pomoči pri obnovi. V letu 2003 je nova Občina Železniki imenovala ko- misijo z nalogo priprave za odkup in obnovo Boncelj- nove hiše. Prve seje komisije je s polno mero optimiz- ma in konkretnih rešitev vodil župan g. Mihael Prevc. Že za leto 2004 in 2005 so se predvidevala sredstva v občinskem proračunu. Izdelani idejni projekt v občin- skem svetu ni dobil zadostne podpore, da bi prišlo do odkupa ter nadaljnje izdelave postopkov. V letu 2007 je staro mestno jedro prizadela katastrofalna popla- va, kar je dodatno oviralo 45-letna prizadevanja. Pogoji financiranja obnove objektov in posega- nja v prostor kulturne zaščite so bili povezani z iz- vedenim ureditvenim načrtom. Žal kljub neštetim urgencam izvajalcem z določenimi roki pogodbenih obveznosti FAGG s sodelavci ni uspelo realizirati projekta, kar bi omogočalo strokovni pristop s hi- trejšo obnovo starega mestnega jedra Železnikov kot v vaških naseljih Selške doline. Uspešno pa se je izvajala finančna pomoč pri ob- novi Groharjeve hiše v Sorici. Dobrodošla je bila finančna pomoč pri obnovi strehe zaščitnih kozolcev toplerjev na domačiji Ja- neza Benedika Pr Prešenk na Studenem. Izvajane so bile strokovne študije naselij pod Ra- titovcem, Zgornjih in Spodnjih Danj ter Sorice. Obnova trga na Placu na Trnju ob farni cerkvi sv. Antona Puščavnika je bila v prvi fazi izvedena s pre- ureditvijo meteorne kanalizacije. Ob cerkvi je bil postavljen kamnit zid, ki s prenovljenim razpelom ponazarja prvotno pokopališče. Priprave na obno- vo cerkve so spremenile načrt urejanja trga. V cerkvi sv. Frančiška na pokopališču se bile re- novirane slike stranskih oltarjev Marija – zdravje bolnikov akad. slikarja Metvingerja iz leta 1740 in glavnega oltarja Frančiška Ksaverja akad. slikarja Layerja iz leta 1800 ter obnovljene orgle. Cerkev je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena in pomoč Ministrstva za kulturo RS je bila upravičena. V letu 1994 je bila ob zaključku mandata odbora in pododbora za obnovo uspešno izvedena obnova kamnitih mostov Racovnik in Trnje, ki sta se čvrsto upirala katastrofalni poplavi v letu 2007. S preho- dom Železnikov v samostojno občino je odbor v takratni obliki prenehal delovati. Hvalevredne pa so aktivnosti Občine Železniki in Ministrstva za okolje in prostor RS z lastniki pri ob- novi poškodovanih hiš ter izvajana projekta uredit- ve trgov ob plavžu in na Trnju ob cerkvi sv. Antona. S poplavno zaščito in obvoznico Na plavžu staro mestno jedro Železnikov dobiva pogoje za nadaljnji razvoj ter varno in prijetno bivanje. Zahvala Marjani Rejc in Jerneju Hudolinu za dopolnitve ter dvajset- in večletno soustvarjalno delo na po- dročju varovanja naravne in kulturne dediščine v Železnikih. Ivani Tavčar in Katji Egart za pomoč pri obdelavi besedila. Viri: Zapisnik sestanka 6. 6. 1986 v kulturnem domu v Železnikih. Zapisnik javne obravnave osnutka odloka o razglasitvi starega dela Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik 7. 2. 1990. Plavž, glasilo KS Železniki, Prenova starega jedra Železnikov, Tadeja Šuštar. Strokovne osnove za prenovo starega jedra Železnikov – Naselbinski sklop. Zapisnik 7. seje pododbora za prenovo starega dela Železnikov 11. 11. 1993. Gradivo zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana. Foto: Aleksander Čufar, Tine Benedičič in arhiv Občine Železniki Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 287 Vincencij Demšar Nasilna selitev družin iz zgornjega dela Selške doline o božiču leta 1945 Kot študent zgodovine sem v šestdesetih letih preteklega stoletja poslušal med drugim tudi pre- davanja o selitvah med drugo svetovno vojno in po njej. O mojih sorojakih iz Selške doline pa niti bese- dice. Prav je bilo, da smo izvedeli veliko o nasilnih selitvah in taboriščih okupatorja. Za Loško področje je v Loških razgledih, št. 16 in 17, oz. leta 1969 in 1970, objavljen podroben poimen- ski Seznam žrtev fašističnega nasilja v loški občini. O tem, kako pa je povojna komunistična oblast selila ljudi že v ''svobodi'', o božiču leta 1945, pa nič. O tem se tudi ni govorilo, mogoče se je kje o tem zaupno po- govarjalo. Ne v osnovni šoli na Zalem Logu ne v nižji gimnaziji v Železnikih ni bilo nobene domoznanske ure na to temo. Šele po koncu študija sem od redkih posameznikov izvedel več o nasilju komunistične ob- lasti, zlasti prva leta po drugi svetovni vojni. To na- silje je mnogokrat presegalo nasilje, ki so ga izvajali nacisti in fašisti med drugo svetovno vojno. Žalosten dokaz te trditve je tudi usmrtitev več domačinov brez sodbe in množične prisilne izselitve domačinov o bo- žiču leta 1945. Jugoslavija je etnično čistila!1 Bolj natančno sem o izgonu več družin izvedel šele okoli leta 1975 od sedaj že pokojne Kopačeve Štefanke, ki je tedaj živela sama v Zabrdu, in malo kasneje od Milke Gaser z Zalega Loga. Obe sta bili prisilno izseljeni. Po letu 1991 sem uspel priti do arhiva nekdanje- ga Sekretariata RS za notranje zadeve2. Ohranjeni so seznami posameznih članov družin in podatki, kje so ''šli'' čez mejo. Letos sem želel nekatere ljudi s sezama povprašati, kako so doživljali ta izgon, pa so mi pripovedovali samo nekateri, pa še to nekako z nelagodjem. Zamislil sem se, ko so me nekateri zavrnili, da o tem sploh ne bodo nič povedali. Še tisti, ki so kaj povedali, želijo, naj jih poimensko ne imenujem. Zakaj tako nezaupanje, strah? Odgovo- rov je lahko več. Mogoče je bilo ponižanje teh ljudi tako veliko in hudo, da je še sedaj tako hudo, da v javnosti o tem ne spregovorijo. Tudi če je ta rana še tako boleča, je še toliko bolj nujno, da se jo odpre, očisti in da zdravila, kar pomeni priti z resnico na dan. Dejstva jasno kažejo, da se je zgodila krivica, za katero se jim ni še nihče opravičil. Če je bil kdo res- Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 288 nično kriv, naj se tudi pove. Resnica, naj bo še bolj kruta, osvobaja, mar ne? Prvi zapis o selitvi iz omenjenih krajev sem zasledil šele letos v knjigi Ivana Kejžarja3. Po njegovi evidenci so bile iz Sorice izgnane tri družine s 17 člani, iz Spod- njih Danj devet družin z 59 člani in s Torke dve druži- ni z 10 člani, skupno 86 ljudi: 22 staršev in 64 otrok. Mežnar in mežnarica v taborišču Judenburgu, doma nekje pri Ljubljani. Seljenki iz Selške doline pred taboriščno barako v Judenburgu leta 1946. Slovenski osnovnošolci v Judenburgu leta 1946, med njimi učenka iz Davče. V Arhivu Ministrstva za notranje zadeve sem našel nekaj dokumentov, ki s poročili iz leta 1951 delno osvetljujejo tisti čas. Delni pregled o dogaja- nju o božiču 1945 nam daje nepodpisano poročilo majorja Zvoneta Debevca iz novembra 1951. Ker je vsebina tega poročila tako pomembna, pomembna je vsaka beseda, ga objavljam v celoti.4 Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 289 Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 290 Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 291 Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 292 Samo poročilo je vredno nekaterih poudarkov oz. opozoril, ki dajo slutiti tudi tisto, za kar za zdaj ni konkretnih dokumentov. Zagotovo so obstajali pred- hodni seznami, ki so se spreminjali. Kdo je predlagal konkretno koga seliti, tudi še ni jasno. Kolikokrat so se seznami spreminjali, kdo in kdaj je predlagal, preden se je konkretno selilo, za zdaj tudi ni jasno. Zgoraj objavljeno statistično poročilo, ki ima z roko v oklepaju pripisano, da je bilo v Mariboru – mesto predlaganih za prisilno izselitev 1489, dejansko pa seljenih samo 261 ljudi, pove, da se ni selilo po prej jasno določenem kriteriju, temveč po sovražnem občutku predlagateljev. Kot pravi poročilo, je bil rok za izselitev zelo kratek, ''tudi le par minut''. Štefanka Kopač je povedala, da je ravno grela otroku mleko, in na njeno prošnjo naj počaka, da mleko da otoku, ji ga je tisti, ki je selil, zvrnil po štedilniku. V Davči je bil rok ravno tako kratek – deset minut. Vzeti so smeli le tisto, kar so lahko nesli, nahrbtnik in koš. Otroke, ki so se vračali iz šole v Sorici v Danje, so kar na polovici poti, na Rotki, obrnili in odgnali z drugimi Danjarji. Poročilo omenja, da se je selilo tudi zaradi ''nerazpoloženja do njih''. V velikih pri- merih se je selilo iz osebnega sovraštva in pohlepa, da so lahko ''zaslužni'' v revoluciji dobili premoženje prisilno izseljenih. Selitev naj bi bila dogovorjena avgusta 1945 v Potsdamu med tremi zaveznicami – zmagovalci druge svetovne vojne. Enotni so bili, da mora biti selitev ''urejena in izvedena na človeški način''5. Konkretno pa so jo izvajale oborožene sku- pine posameznih držav, med katerimi so bili tudi oboroženi domačini, osebno poznani. Milka Gaser z Zalega Loga mi je omenjala takega domačina. Nekaj mu je ugovarjala in ni se zadosti hitro obrnila, pa je pokazal na svojo puško, da bo tista pela, če ne bo poslušna. Sama selitev pa je bila vendar odvisna od ekipe, ki je selila. Navadno so bili na eno osamlje- no hišo vidni trije iz ekipe, koliko pa je bilo drugih v okolici, v zasedi, ni znano. V Danjah so bili neki otroci zdoma in jih niso poiskali in so ostali doma, medtem ko so pri eni družini v Davči odšli od hiše šele, potem ko so bili zbrani vsi družinski člani. Prej so bili namreč vsak po svoje razkropljeni na delu. Dokler niso bili zbrani vsi družinski člani, tudi niso povedali, kaj nameravajo z njimi. Ko so bili vsi zbra- ni, so imeli deset minut časa do odhoda. Iz Davče so selili 20. decembra 1945 zvečer, ko je rahlo pršil dež in se je delala poledica. Dovolili pa so, da je bil na primer dojenček pregnane družine oddan v varstvo sorodnikom v domačem kraju. Med seljenimi so bili tako dojenčki kot tudi starejši in bolni. V dolini blizu Zgage in v Podroštu so ljudi naloži- li na tovornjak. Pobrali so še druge po dolini in jih odpeljali na železniško postajo v Škofji Loki. Trans- port izgnancev z Loškega se je nadaljeval v živinskih vagonih do zbirne baze na Jesenicah. Zavezniške ob- lasti so počasi sprejemale te ljudi na Koroško preko Podrošce in Korenskega sedla. Koga od prisilno se- ljenih Slovencev so zavezniki pustili na svojo stran na Koroško, ni jasno, saj so tudi nekateri z Loškega že pred novim letom oz. 27. 12. 1945 šli čez Koren- sko sedlo. Nekatere pa so povsem zavrnili. Neka udeleženka se spominja, da so dočakali novo leto v mrazu na tirih nekje proti Planici, drugi v nemških lesenih barakah na Jesenicah. V spominu ene od pripovedovalk je ostalo, da se je na Jesenicah Stro- jevceva Tončka z Zalega Loga, ki je bila tudi seljena, presedela na stolih in se ni ulegla na tla ter da je Pav- linova mama iz Davče (iz Davče so selili Pavlinove, Lukove in iz Podporezna Zgagove) molila in molila. Na Jesenicah so seljence, predvsem družinske očete, tudi silili, naj podpišejo, da so Volksdeutscherji, pa niso hoteli. S takimi izjavami bi jih lažje pognali na Koroško. Za božič so jim dali grahovo juho, v kateri je plavalo več črvov kot graha. Po devetih dneh neuspešnega čakanja v barakah in na vagonih, da bi jih Angleži spustili na Koroško, so seljence naložili ponovno na živinske vagone brez vsakih stranišč in jih odpeljali čez Ljubljano v Maribor. Med vožnjo so pobirali še nove seljence. Z železniške postaje v Mariboru do semenišča so šli peš. Morali so biti tiho, sicer je imela ena ''sprem- ljevalka'' pripravljen za neposlušneža pravi bič. Ob 23. uri so jih nagnali v večjo dvorano, kjer so jih po- novno besedno obdelali. V spominu je še sedaj velik napis v dvorani: ''Izseli se iz Slovenije, drugače boš Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 293 poginil tle. Izrujmo zadnji fašistični plevev iz naše narodne njive!'' Tu so dali vsakemu še hlebček kru- ha in kos trde marmelade. Malo pred polnočjo so jih naložili na vagone in odpeljali nedaleč stran ter spet zložili. Sredi noči so jih spodbujali, naj svojo prtlja- go naložijo na kamion, da jim jo bodo prepeljali, a so to storili le nekateri – seveda je niso nikoli več videli. Sredi noči so jih zbrali na neki jasi. Videli so se samo vrhovi dreves. Obstali so v krogu v skupi- ni in ni se vedelo, kaj bo. Obkroženi so bili z obo- roženimi preganjalci, pijanimi oznovci.6 Starejši so svetovali: ''Molimo! Sedaj nas bodo tu pobili!'' Neka seljenka je povedala, da se je zavedala morilsko- dramatičnega trenutka in je bila pripravljena tudi na beg, a ne ve, zakaj se je premislila. Onemoglega osemdesetletnika in nezmožnega hoje so sorodniki napol nesli, napol podpirali, ko jim je bil izdan ukaz ''marš''. Kopačeva se je spominjala, da so šli dobe- sedno v neznano, ker so hodili ponoči, niso vedeli, kje hodijo in kam bodo prišli, če jih ne bodo prej po- bili. Vmes se je pojavil še izprijenec, ki je hotel tudi njih zapeljati na rusko okupirano območje. Tam so nekaterim ljudem vse pobrali, tudi obleke s teles; posledično so nekatere ženske drugi dan videli za- vite samo v odeje. Malo pred avstrijsko mejo so jih oboroženci nehali spremljati. Proti jutru so prišli na rampo, mejo z Avstrijo. Celo uro je trajalo pregovar- janje z Angleži, dokler se jih niso usmilili in pustili naprej. Zavezniki so jih naprej za nekaj dni spravili v večjo kasarno – ''loger'' Wagna v Leibnizu, kjer je bilo veliko nemških bunkerjev. Pregnanci so iz njih trgali vse, kar je bilo leseno, da so se vsaj malo po- greli ob gašprčkih. Počasi so odhajali na posamezne domačije ali pa so delali kot gozdni delavci. Druži- ne niso delili. Družini iz Davče je Fidlerjeva mama iz Sorice, ki je bila prav tako nasilno seljena, prišla skuhat polento. Nekatere družine so sprva delale pri kmetih in ti so jih imeli sorazmerno radi. Prvi so se poleti, drugi pa jeseni 1946 večinsko, ne pa vsi, zbrali v velikem taborišču (''logerju'') v Judenburgu. V eni baraki je bilo več družin. Družina iz Davče je bila v baraki štev. 51. Po barakah so bili ločeni glede na narodnost, ločeno Slovenci, Hrvati itd. Iz tabo- rišča so lahko hodili zelo omejeno. V taborišču so imeli nekakšen svoj denar – kovance za plačilo hra- ne in podobno. Kot taboriščniki so opravljali razna opravila: čistili, pletli torbice itd. Tu so imeli organi- zirano šolo za otroke, versko življenje z mašo in tudi dvorano za razne nastope in proslave. Neka seljenka zna še sedaj na pamet pesem, ki jo je deklamirala na eni od proslav: Teme kraljestva so se zarotile, da bodo duše vseh peljale v mrak. Na nebu zvezd ni, vse so ugasnile, človeštvo v zmote strašne je utonilo. Ne, Luč prihaja, konec je teme, mladina nova svet bo osvojila, z ljubeznijo bo duše pridobila. Vse žrtve voljno nase bo sprejela in z blagoslovom Božjim svet bo naš. Zdaj Luč prihaja, konec je teme. Otroci božji smo, orodje njega, ki je ustvaril svet, ustvaril nas zanj, gremo se borit zanj, gremo v zmage. Za dovoljenje za vrnitev domov je bilo treba na- pisati prošnjo. Pa ne samo eno! Družini iz Davče je uspel šele tretji poizkus, pa še ta šele ob pisnem pričevanju poštenega domačina, ki je upal zastaviti svoje ime za resnico in je ovrgel laži.7 Koliko drži po- datek iz uvodoma omenjenega uradnega poročila, da je za vrnitev domov zaprosila le desetina prisil- no seljenih, se ne ve. Upoštevati pa je treba, da se je glede na to, kako so jih pregnali iz lastnih domov, v marsikoga globoko zajedel strah pred revolucio- narno oblastjo v Jugoslaviji. Pomembno besedo so imeli najnižji oblastni organi, tedanji t. i. Krajevni ljudski odbori oz. kratko KLO-ji. Nekateri so morali veliko storiti, da so ovrgli laži, ki so jih razširjali po- samezni domačini proti njim. Nekateri so se vrnili že prej kot po enem letu, nekateri po dobrem letu, drugi po več letih, šele v petdesetih letih. Želja, pri- ti nazaj domov, je bila tako velika, da tudi še večje ovire vračajočih niso zaustavile: visok sneg, slaba pot, izčrpanost, politična zasliševanja itd. Družina iz Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 294 Davče se je z vlakom konec januarja 1946 vračala na Jesenice, kjer jih je pričakala še vedno ista komisar- ka, kot jih je pošiljala čez mejo. V Škofji Loki je bilo v neki kleti še eno temeljito zasliševanje. Vračajoče družine so po Selški dolini dobile začasna bivališča ali pa samo prenočišča pri dobrih ljudeh. Mnogi se še sedaj spominjajo, kje in kaj so jim dali jesti. Ne- katere pa je doma čakalo še eno gorje. Kot da jih še ni bilo dosti. V njihove domove so se vselili ''tuji'' domačini in niso hoteli iti ven. Ena od vseljenk je gospodinji, ki se je vrnila z družino na svoj lasten dom, rekla: ''Če ne veš, ti pa jaz povem, da ta hiša ni tvoja!'' Ko so odhajali, so morali pustiti vse premože- nje, kot so orodje, živina in drugi inventar. Mnogi, ki so se vrnili, so dobili veliko uničenega. Živeža (žito, krompir itd.), ki so ga pustili o božiču leta 1945, jim ni nihče vrnil. Človek očitno res ne živi samo od kruha, saj bi sicer otroci vračajočih družin, ki so pri- šli nazaj, pomrli, saj v opustošenih domovih ni bilo kruha. Toda bili so vsaj na svojem in doma. Da je lahko nova vseljenka zabrusila v obraz prejšnji gospodinji, ki se je vrnila, da hiša ni nje- na, je imelo svojo osnovo poleg nesramnosti še v zaplembi premoženja prisilnih izseljencev, ki ga je leta 1946 na osnovi tajnega dokumenta, odloka AVNOJA,8 izpeljalo sodišče v Škofji Loki. V Spodnjih Danjah so že marca 1946 v korist FLRJ zaplenili se- dem nekdanjih kmetij in eno stanovanjsko hišo in jih vpisali v zemljiško knjigo od srede aprila do kon- ca julija istega leta. Zaplembe so bile pri večini na- silnih preseljencev: pri Zgagi v Podporeznu, v Davči, v Spodnji in Zgornji Sorici pri dveh posestnikih, na Zalem Logu (Vebrovi, p. d. Pr Strojevc), pri Deissin- gerju v Škofji Loki. Kako je bilo drugod, bo treba še raziskati, saj so bili prisilno seljeni tudi Žirovci, pa še kdo. Sodišče je bilo v bistvu podrejen organ, saj se na ''osnovi pravnomočne odločbe Okrajne za- plembne komisije v Škofji Loki z dne 15. 3. 1946 pod opr. štev.9 odreja zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Škofji Loki, da vknjiži pri vlož. št. ... k. o. .... in pri (ime in priimek) ... lastninsko pravico v korist FLRJ''. Formular je za vse enak. Odločba je bila izdana za vsakega lastnika posebej s formulacijo ''sedaj ne- znanega bivališča''. Okrajna zaplembna komisija v Škofji Loki je tako opravila zaplembe na osnovi taj- nega dokumenta, zato se tudi ne sklicuje na nobeno pravno podlago. Potem ko so se nekateri prisilni izseljenci z več prošnjami le uspeli vrniti domov, se je začela trnje- va pot za vrnitev njihovega premoženja, ki jim je bilo zaplenjeno po odhodu. Zbrati je bilo treba do- volj zagovornega gradiva v korist prosilcev, ki so se z dokazi in pričami obračali na javnega tožilca. Leta 1947 so se z dovoljenjem javnega tožilca lahko zače- le obnove zaplembnega postopka. Zelo pomembno vlogo so pri tem spet imeli domači KLO-ji. Poglejmo en primer pozitivne rešitve zaplembe: KLO Sorica januarja 1947 piše, da je bila sedaj vdova ... ''med vojno ves čas doma. Tudi mož ..., ki so ga mo- bilizirali Nemci februarja 1944 in je služil na nemški postojanki kot graničar do osvoboditve, nakar se je javil našim vojaškim oblastem in se sedaj ničesar ne ve o njem. Ni znano, da bi ... storil kak zločin ... Državljanstvo so imeli na preklic ... Vdova ... je bila jeseni 1945 izseljena v Avstrijo, a se je z dovoljenjem naših oblasti vrnila.'' Nekateri so zaplenjeno premo- ženje dobili nazaj šele leta 1948. Nepremična in pre- mična posest nekaterih seljencev je že leta 1947 po zakonu postala iz državne lastnine splošno ljudsko premoženje – SLP. Nekateri so se vračali šele po 50. letu. Večina je bila sprva v taborišču v Judenburgu, kasneje pa so se nekateri razselili po Avstriji ali šli naprej v druge države in opravljali različna težaška dela, bili so na primer gozdarji ali delavci na žagah itd. Vzrok, da se je toliko podatkov in preglednosti ohranilo, je pisanje Ministrstva za notranje zadeve v Beogradu oktobra 1952. Jugoslavija je predpostav- ljala, da bi utegnila zahodna Nemčija v pogajanjih postaviti vprašanje lastnine in odškodnine pre- gnanih Volksdeutscherjev. Kot pišejo v dokumentu svojim podrejenim v Ljubljano, so le-ti zapuščali Ju- goslavijo na različne načine: eni so odšli ob koncu vojne z nemško vojsko, nekaj jih je ilegalno pobeg- nilo kasneje, tretji so bili na silo seljeni. Beograd je želel številčne podatke za vsako skupino posebej. V Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 295 tej zvezi so želeli podatke o imovini, njenem obsegu in kako je bila zaplenjena ali odvzeta, na sodni na- čin, ''konfiskovano ili oduzeta, sudskim presudom''. Že 11. novembra leta 1952 je Uprava državne var- nosti za LRS, I. odsek, s podpisom majorja Miloša Bučarja, pomočnika načelnika II. oddelka, poslala na 23 okrajev okrožnico, s katero so zahtevane po- datke želeli imeti že do 18. novembra, tj. v roku ene- ga tedna. Podatki so bili zbrani in so se ohranili. Te- žavo tega poročila omenjajo že takratni poročevalci zahtevanih podatkov. Tako ni jasno, katere številke so prave. Težave pa predstavljajo tudi pri pripravi tega zapisa, ker so navedeni abecedno samo imena in priimki, za vsakega piše, da je Volksdeutscher in da so bili izseljeni 2. januarja preko Šentilja, razen nekaj izjem ''preko Sedla – Koren'' in Kotaribe nekaj dni prej oz. kasneje. Ker manjkajo kraji rojstva oz. bivališča in letnice rojstva, je brez drugih primerjal- nih podatkov težko zapisati, kdo je kdo. Sam zapis odpira še vrsto vprašanj, ki bi jih bilo vredno razvozlati. Predvsem gre za to, kdo je pri- pravljal sezname za prisilno izselitev in po kakšnem kriteriju. Davški družini zagotovo nista bili po izvo- ru nič bolj nemški, kot smo bili drugi tedanji prebi- valci občine Sorica, kamor sem tisti čas spadal tudi sam. To potrjuje, da je bil izgovor za selitev – pri- padnost Voksdeutscherjev, popolnoma izmišljen. Še več, eden od dveh oznovcev je že na večer prisilne selitve na poti od hiše v dolino rekel davški družini: ''Za selitev se zahvalite domačinom!'' Prepričan sem, da tudi tistim, ki so si pri tem umazali roke, kasneje ni bilo lahko. Mnogokrat sem v samostojni Sloveniji že slišal: Pustimo preteklost, zgodovino! Kar je bilo, je bilo! Pa ni tako. Zakaj pa je pregovor, da je zgodovina uči- teljica življenja (Historia magistra vitae est). V zmoti je tisti, ki ne verjame več v slovenski pregovor: Nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat očito! Pomemb- no je tudi zato, da v kriznih situacijah ne bi naredili drug drugemu toliko gorja, kot so ga doživeli nasil- no seljeni leta 1945 in 1946. Birmanka z botro iz Selške doline v avstrijskem taborišču Licheinstain leta 1946. Železne niti 8 Nasilna selitev družin iz zg. dela Selške doline 296 Opombe: 1 O Volksdeutscherjih in prisilnih selitvah po drugi svetovni vojni je že kar nekaj literature. Kočevarji, ki so bili v času druge svetovne vojne kar dvakrat seljeni, razkropljeni po celem svetu, imajo svoja združenja in publikacije. Nekaj je v raznih enciklopedijah. Največ je o tem pri nas pisal Dušan Nećak: O problemu ''razseljenih oseb'' (D. Ps.) in jugoslovanskih ''Volks- deutscherjih'' v Avstriji ter o britanski ideji njihove zamenjave s koroškimi Slovenci (1945–1947). V: Zgodovinski časopis, letnik 50, štev. 4, leta 1996 , str. 561–571. (V nadaljevanju: Nećak.) 2 Arhiv RS, Ministrstvo za notranje zadeve, AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, t. e. 1062, Mapa: Seznam Volksdeutscherjev, ki so bili v letih 1945–1946 izseljeni od naše oblasti. Pregledoval sem seznam za Okraj Kranj. 3 Ivan Kejžar: Soriški rodovi, Škofja Loka: samozaložba, 2011, str. 192. 4 V prvem stavku tu objavljenega poročila je povedano, koga so selili, in to naj bi bili Volksdeutscherji. Enciklopedija Slo- venije, štev. 14, leto 2000, na straneh 359–360 opredeljuje Volksdeutscherja kot »pripadnik(a) katere od nem. narodnih manjšin predvsem v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope. Izraz je uvedel nacizem ... to niso Nemci iz Nemčije, pa tudi ne Avstrijci, temveč pripadniki nem. naroda s prebivališčem v drugih državah. Obračun s Volksdeutscherji po 2. sv. v. je temeljil na 13. členu zavezniškega sporazuma iz Potsdama avgusta 1945«. 5 Nećak, str. 561. 6 OZNA – oddelek za zaščito naroda, varnostno-obveščevalna služba v FLRJ. 7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, KLO Davča, fasc. 2. 8 Nećak v omenjeni razpravi, str. 570, objavlja ta t. i. drugi avnojski odlok. Zanimivo, da ga objavlja kot neavtoriziran prevod iz nemške predloge. Prevod se glasi: 1.''Vse v Jugoslaviji živeče osebe nemškega izvora samodejno izgubijo jugoslovansko državljanstvo in vse državljanske pravice. 2. Celotno premično in nepremično premoženje oseb nemškega izvora velja za zaplenjeno in samodejno preide v državno last. 3. Osebe nemškega izvora ne smejo zahtevati oziroma izvajati nobenih pravic, niti se ne smejo obračati na sodišča in institucije za svoje osebno ali pravno varstvo''. Le kje je torej original tega odloka, da ga avtorju ni uspelo videti še niti leta 1996. Kdaj je bil ta tajni odlok sprejet, mi ni jasno; ali 2. novembra 1943 ali na tretjem zasedanju AVNOJA 7.–10. avgusta 1945 v Beogradu. Bolj verjetno je bilo to leta 1945 v povezavi z zavezniškim potsdamskim dogovorom 2. avgusta 1945. 9 Tri pike označujejo opustitev navedbe ali imena, včasih pa tudi teksta. Foto: arhiv avtorja Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 297 Katja Mohorič Bonča 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih Zlata plaketa SZS ob 60-letnici obstoja Strelskega društva v Železnikih, november 2010. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 298 Predgovor Opisati 60-letno delovanje nekega društva in za- jeti vse ključne momente v delovanju tega društva v nobenem primeru ni lahka naloga. Če pa se sooči- mo z zelo luknjičastim arhivom, pa je tovrstno delo sploh oteženo. Arhivski pisni viri o začetkih delovanja organizi- rane strelske dejavnosti v Železnikih so zelo skopi. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Kranj (v nadaljevanju ZAL Kranj), hrani gradivo ustanovitve društva. Arhiv je nepopoln, saj hrani le nekaj gradiva Okrajnega strelskega odbora Kranj, ustanovljenega 13. 11. 1948. Gradivo, ki se nanaša na strelstvo v Železnikih, je iz let 1949 in 1950. Tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki (v nadaljevanju ZAL Škofja Loka), ne ponuja dosti več gradiva. Gradivo, ki je na voljo v omenjenem zgo- dovinskem arhivu, je gradivo Športne zveze Škofja Loka 1973–1997. Gre za letna poročila, ki so jih športne organizacije oddajale Športni zvezi Škofja Loka. Prvo letno poročilo Strelske družine Ratitovec Športni zvezi Škofja Loka sega v leto 1980. Do leta 1980, z izjemo nekaj prvih zapisnikov občnih zbo- rov in poročil, torej ni znanih pisnih arhivskih virov o delovanju društva. Strelsko društvo Lotrič Železniki o svojih začetkih hrani tipkopis z osnovnimi podatki o ustanovitvi Strelske družine Ratitovec, o predsednikih društva, o tekmovanjih in dosežkih strelcev. Arhiv društva je nekoliko bolje ohranjen od leta 1984 dalje, šele od leta 1997 pa so arhivski podatki, ki jih hrani dru- štvo, dokaj bogati. Dragocen vir, ki sem ga pri raziskovanju društva poleg arhivskih še uporabila, je osebni arhiv nekda- njih aktivnih strelcev, vendar je tudi ta dokumenta- cija izredno skopa. Poleg redkih pisnih in fotograf- skih virov so mi bili pri pisanju tega zapisa v izredno pomoč ustni viri. To so razlogi, da je ta prispevek le zapis o delova- nju Strelskega društva Železniki skozi šest desetletij in nikakor ne natančen opis delovanja društva. V primeru organizirane strelske dejavnosti v Že- leznikih naletimo na različna poimenovanja orga- nizacije, ki se je ukvarjala s strelstvom. Sprva so se strelci združili v Strelski družini Ratitovec Železniki, kasneje v dokumentih zasledimo Strelsko družino Železniki in Strelsko društvo Železniki. V zadnjem času se društvo zaradi sponzorskih vložkov podjetja Lotrič, d. o. o., v medijih pojavlja kot Strelsko dru- štvo Lotrič Železniki. Da bi se izognila zmedi zaradi različnih poimenovanj ene in iste krajevne strelske organizacije in da bi napisano lahko brali in razume- li na primerljiv način ne glede na različna časovna obdobja, sem poenotila terminologijo. V besedilu uporabljam današnji termin ‘strelsko društvo’, če- prav se je strelska organizacija v Železnikih v do- ločenem zgodovinskem obdobju imenovala strelska družina. Strelsko društvo Lotrič Železniki Strelci so v Sloveniji vključeni v 114 strelskih dru- štev, strelska društva pa v Strelsko zvezo Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1948. V letu 2010 je bilo število registriranih tekmovalcev 1.793, število vseh članov pa 5.401.1 Med to športno druščino strelcev v Sloveniji vključujemo tudi strelce Strelskega dru- štva Lotrič Železniki. Teh je bilo v preteklem letu 130. Aktivnih članov je približno 50, tekmovalcev pa 32. Razdeljeni so v kategorije: cicibani/cicibanke, mlajši pionirji/mlajše pionirke, pionirji/pionirke, kadeti/kadetinje, mladinci/mladinke, člani/članice in veterani/veteranke. Nekateri tekmovalci so člani slovenskih strelskih reprezentanc, ki se udeležu- jejo tekmovanj na mednarodnem nivoju. Velik del članstva predstavljajo tudi rekreativni strelci, ki s svojimi izkušnjami ali drugače podpirajo delovanje društva. Predsednik društva je od leta 2008 Branko Košir, ki je obenem tudi trener in tekmovalec. Leti 2010 in 2011 sta za strelce iz Železnikov naj- uspešnejši leti v zgodovini društva. Da se v društvu lahko ponašajo z izjemnimi dosežki članov, je rezul- tat usklajenega dela vodstva društva, trenerjev, in- štruktorjev in tekmovalcev. Najpomembnejši dosež- Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 299 Člani in članice SD Lotrič Železniki, 2005. Foto: Igor Mohorič Bonča Na slavnostni akademiji v športni dvorani v Železnikih. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 300 ki tekmovalcev v zadnjih letih bodo predstavljeni v nadaljevanju tega sestavka v poglavju Tekmovanja in uspehi strelcev. 60-letnico delovanja je Strelsko društvo Lotrič Že- lezniki obeležilo novembra 2010. V športni dvorani v Železnikih so v soboto, 19. 11. 2011, in nedeljo, 20. 11. 2011, pripravili strelski državni tekmovanji za člane in mladince. Po zaključku tekmovanja je v nedeljo sledila slavnostna akademija. V progra- mu akademije so se izmenjevale besede, glasba in ples. Predstavili so zgodovino društva, ustanovne člane in nekdanje predsednike društva. Pri pove- zovanju programa slavnostne akademije in v vseh glasbenih ter plesnih točkah so sodelovale članice in člani strelskega društva. Najzaslužnejši bivši in sedanji člani so prejeli priznanja za delo v strelskem društvu. Plaketo Strelske zveze Slovenije je ob 60- letnici delovanja prejelo tudi Strelsko društvo Lotrič Železniki. Začetki organizirane strelske dejavnosti v Železnikih v letih 1949 in 1950 V duhu časa in skladno z idejo po krepitvi nove države in ljubezni do domovine2 so nekaj let po drugi svetovni vojni ustanavljali strelska društva širom Slovenije. Na Gorenjskem je bilo takrat usta- novljenih 13 strelskih družin: SD Franca Rozman Staneta (1949), SD Štefa Antona Kostja, tovarna Tržič (1949), SD bratov Kavčičev Škofja Loka me- sto (1949), SD Predilnica Škofja Loka (1948), SD Storžič Gorice (1949), SD Prešeren Naklo (1949), SD Vrhan Jezersko (1949), SD Janka Premrla Vojka Sovodenj (1949), SD Slavc Ivo Jokl Kranj (1949), SD Ljubelj Sv. Ana (1949), SD Ratitovec Železniki (1949), SD Štefa Antona Kostje Tržič (1949) in SD Duplje (1949).3 V virih se pojavljata dve letnici ustanovitve dru- štva. ZAL Kranj hrani zapisnik ustanovnega občnega zbora Strelske družine Ratitovec Železniki z datu- mom ustanovitve 22. 4. 1949. Ustanovnega občnega zbora v kulturno-prosvetnem domu v Železnikih se je udeležilo 17 članov. Za predsednika društva je bil imenovan Vinko Markelj, za sekretarja Milan Veber. Ostali člani upravnega in nadzornega odbora so bili še Viko Benedik, Igor Lotrič, Franc Taler, Tone Mar- kelj, Janez Koblar in Franc Pfajfar. Kot pomembno na- logo si je društvo ob ustanovitvi zadalo ureditev stre- lišča na Češnjici.4 Za ustanovitev strelskega društva so poleg naštetih članov upravnega in nadzornega odbora pomembni vsi prisotni na ustanovnem obč- nem zboru. K ustanovitvi strelskega društva sta bila zaradi izkušenj s strelnim orožjem povabljena tudi predstavnika policije (milice) Ivan Hribar in pred- stavnik Lovske družine Železniki Vinko Markelj.5 V mesečnih statističnih poročilih Strelske družine Ratitovec za oktober 1949 in december 1949 Okrajne- mu strelskemu odboru najdemo osnovne statistične podatke. V strelski družini je bilo 41 članov. Na vad- Sekretar Strelske zveze Slovenije Simeon Gönc je pred- sedniku Strelskega društva Lotrič Železniki Branku Koširju podelil plaketo. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 301 bah je sodelovalo 18 strelcev (0 strelk) ter 9 mladin- cev. Strelska družina je imela urejeno strelišče na 200 metrov, primanjkovalo pa je strokovnega kadra.6 Nadaljnji argument za obstoj društva že v letu 1949 pa je že omenjeni Seznam strelskih družin 1948–1949. Med 13 strelskimi družinami na Gorenj- skem je navedena tudi Strelska družina Ratitovec, osnovana 22. 4. 1949. Ob ustanovitvi je družina štela 17 članov, januarja 1950 pa 32 članov. Za na- slednje mesece ni več podatkov.7 Redni občni zbor Strelske družine Ratitovec Železniki se je vršil leto kasneje, 9. 3. 1950 v sindi- kalni sobi Niko zadruge. Udeležilo se ga je 27 čla- nov. Na dnevnem redu so bile tri točke: 1. Poročilo predsednika, 2. Volitve upravnega in nadzornega odbora in 3. Slučajnosti. V prvi toči je predsednik podal kratko poročilo o delovanju družine, pozval je navzoče ''k delovanju in agilnosti'' in poudaril, da je bilo društvo v preteklem letu nedelavno. Izvolili so tudi nov upravni in nadzorni odbor družine. Za predsednika so izvolili Vika Benedika. Ostali člani odbora strelske družine so bili Matevž Šmid, Tončka Lotrič, Milan Veber, Stane Potočnik, Anton Kranjc, Alojz Janežič, Janez Gartner, Marjan Kramar, Mici Gartner, Miro Markelj, Franc Lotrič, Jakob Benedi- čič, Jožef Mohorič, Jožef Torkar in Anton Pegam.8 Na prvi seji strelske družine 5. 4. 1950 so govorili o strelskih vajah na strelišču. Zadolžili so odbor, da do prve strelske vaje pregleda in pripravi strelišče, in poudarili, da je k vajam treba pritegniti čim več mladincev in mladink.9 Glede na ohranjene zapisnike sklepam, da je Strelska družina Ratitovec pomladi 1950 začela z aktivnejšim delom. Mogoče je tu tudi razlog, da se v nekaterih dokumentih kot leto ustanovitve Strelske družine Ratitovec pojavi leto 1950.10 Predsedniki strelskega društva V šestdesetih letih delovanja društva se je zvrstilo enajst predsednikov. Prvi predsednik Strelske dru- žine Ratitovec je leta 1949 postal Vinko Markelj11. Predsednik je bil zgolj eno leto,12 kajti že na nasled- njem občnem zboru družine so izvolili nov odbor, predsednik katerega je postal Viko Benedik (1950– 1953).13 Vika Benedika je na predsedniški funkciji zamenjal Anton Vrhunc. V letih od 1966. do 1969. Legitimacijska knjižica člana Strelske družine Železniki Vinka Marklja. Hrani Vinko Markelj. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 302 je predsedstvo prevzel Janko Slabe, v sedemdesetih letih pa Pavle Pikuš. Janko Pintar je vodil društvo med letoma 1978 in 1982. Z letom 1982 je vodenje ponovno prevzel Janko Slabe.14 Od leta 1984 in v devetdesetih letih je bil predsednik društva Boštjan Možina.15 Od leta 1996 do leta 2000 je bil za pred- sednika imenovan Vencelj Šturm,16 od leta 2000 do leta 2008 pa Aleš Debeljak. Aktualni predsednik društva je Branko Košir, ki opravlja predsedniško vlogo strelskega društva od leta 2008, v društvu pa je aktiven že od leta 1997.17 Strelišča Prostor za streljanje, strelišče, je najpomembnej- ši prostor športnih strelcev. Na strelišču potekajo strelske vaje, treningi, tekmovanja in zelo pogosto tudi društveni sestanki. Zagotavljati dobre pogoje za vadbo na urejenem strelišču je bila pomembna naloga vsakega odbora strelskega društva od usta- novitve dalje. In ravno z zagotavljanjem tega so ime- li različni odbori precej težav. V Železnikih je bilo v šestdesetih letih več lokacij strelišč. Ob ustanovitvi strelske družine so si kot pomemb- no nalogo zadali izgradnjo strelišča. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da takoj začnejo z grad- njo strelišča na Češnjici, kjer je strelišče nekdaj že stalo in kjer je primeren prostor.18 V začetku so za strelske vaje uporabljali prostor za streljanje, ki ga je imel predvojaški center v Železnikih.19 Prve strel- ske vaje v letu 1950 so bile 16. aprila na ''Strelišču''20. V prvem desetletju delovanja društva so vaje z zrač- no puško potekale na streliščih v Primčevem logu na Češnjici in v kulturnemu domu v Železnikih21, z malokalibrsko in vojaško puško pa na Egrovem vrtu na Racovniku22. V naslednjih desetletjih so se strelske vaje odvija- le na Egrovem vrtu, na nogometnem igrišču v Njivici in v zgornjem nadstropju tovarne Niko na Racovni- ku. Te prostore so uporabljali brezplačno. Leta 1982 so strelišče s prinašalcem tarč uredili pod plavalnim bazenom v Železnikih,23 ko pa je najemnina za pros- tor postala previsoka za društveno blagajno, so po- iskali nove prostore. Strelišče so v osemdesetih letih uredili v zakloniš- ču osnovne šole v Železnikih24, kjer strelci Strelske- ga društva Lotrič Železniki še vedno trenirajo. Stre- lišče ima pet strelskih mest za trening na 10-metrsko razdaljo. Aleš Debeljak, predsednik društva v letih 2000–2008, je povedal: ''Petmestno strelišče zado- šča le minimalnim pogojem za izvajanje treningov, Branko Košir, Vinko Markelj, Janko Pintar, Boštjan Možina, Vencelj Šturm, Aleš Debeljak in Simeon Gönc na slavnostni akademiji ob 60-letnici društva v športni dvorani v Železnikih. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 303 vizija društva je bila ves čas pridobiti nove prostore, za kar smo se lotili pridobivanja sredstev in iskanja lokacije, ki mora biti enostavno dosegljiva mlajši populaciji. Obravnavanih je bilo nekaj idej, vendar so naravne nesreče v Železnikih močno oklestile možnosti občine za investicije v šport. Ob tem velja omeniti vlogo ravnatelja osnovne šole, ki je imel ra- zumevanje za društvo tudi ob občasnih problemih in neugodnih situacijah.''25 Obstoječe strelišče je pretesno za potrebe treningov članov društva, po- polnoma pa je neprimerno za izvedbo tekmovanj, saj ne ustreza osnovnim normativom Strelske zveze Slovenije. Treninge z malokalibrsko puško in pišto- lo izvajajo na strelišču Lovske družine Železniki pod Sušo. Treningi in trenerji Na strelišču strelci vadijo za tekmovanja. O strel- skih vajah v začetnem obdobju je malo podatkov. V poročilu iz leta 1949 beremo, da strelski družini primanjkuje strokovnega kadra.26 Na občnem zbo- ru strelske družine leta 1951 so določili dva člana, ki bosta v bodoče skrbela za treninge na strelskih vajah. Tako sta trenerja postala Leopold Gartner in Alojzij Basaj, za pomoč so določili mladinca Cirila Benedičiča in Franca Kalana. Treningi so potekali dvakrat mesečno.27 Za šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja ni znanih pisnih virov o delovanju društva, zato so po- datki precej pomanjkljivi. Med letoma 1960 in 1970 so trenersko vlogo vršili Polde Dolenc, Vinko Rant in Tone Vrhunc. Treningi niso potekali po teden- skem urniku, ampak se je število treningov ravnalo po tekmovanjih: treningi so bili bolj pogosti pred tekmovanji.28 Z ureditvijo strelišča v kletnih prostorih bazena v letu 1982 so pripravili tudi urnik treningov. Ob ne- deljah so potekali treningi od 9. do 12. ure, ob tor- kih pa od 19. do 21. ure. Treninge je vodil dežurni član izvršnega odbora strelskega društva, ki je vodil tudi knjigo strelcev in rezultatov.29 Nekaj več podatkov o trenerjih oz. strokovnem kadru ponudi arhiv Občinske strelske zveze (1973– 1997), saj so v vsakoletnem poročilu o delu v šport- ni organizaciji navedeni tudi strokovni kadri. Tudi v času predsednika Janka Slabeta niso imeli šolanega trenerskega kadra, vendar Poročilo o delu v športni organizaciji pod rubriko Spisek aktivnih strokovnih kadrov za leto 1983 navaja prav Janka Slabeta.30 Ko je leta 1984 predsednik Strelskega društva po- Na treningu na strelišču v osnovni šoli v Železnikih, 2011. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 304 stal Boštjan Možina, je prevzel tudi trenersko vlogo. V devetdesetih letih sta se mu kot trenerja pridruži- la še Davor Ambrožič in Boris Mohorič.31 Leta 1997 so po nekajletnem mrtvilu v Železnikih ponovno obudili strelski šport. Trenersko vlogo sta prevzela Branko Košir in Aleš Debeljak, ki sta se pri- družila strelskemu društvu.32 Strelci so na strelišču v osnovni šoli lahko trenirali vse dni v tednu, ob vi- kendih pa so se udeleževali tekem.33 Aleš Debeljak je primerjal rekreativno strelstvo z vrhunskim: ''Pri zahtevnejših strelcih se zahteva določena speciali- zacija, ker rezultatski nivo državnih tekmovanj zah- teva najmanj štiri do osem ur treninga tedensko, mednarodni nivo pa še precej več. Strelski šport zadnjih desetletij pri nas ni več to, kar je bil, nekakš- na množična rekreacija, pač pa zahteva načrtovano in sistematično delo ter vključevanje raznih stro- kovnjakov. V klubu smo dajali vedno večji pouda- rek strokovnemu usposabljanju, torej za trenerje, vaditelje in sodnike, ki morajo vsi letno potrjevati licence. Strelstvo je olimpijski in vrhunski šport, je neagresiven in poudarja sposobnosti fine motori- ke, osredotočanja, discipline in je precej drugačen od dejavnosti, ki so jo mogoče starejši poznali pred kakimi 25 ali več leti.''34 Danes strelci SD Lotrič Železniki pod vodstvom trenerja Branka Koširja trenirajo štirikrat tedensko, ob petkih, sobotah in nedeljah pa se udeležujejo tek- movanj. Vsaj dvakrat letno organizirajo priprave, v jeseni navadno v Ankaranu. V društvu delujejo tudi inštruktorji strelstva Kle- men Tomaševič, Jani Šuštar, Oto Kokl, Aleš Debeljak, Romana Prelec, Jože Benedičič in Franci Markelj, pri treningih pa pomagajo tudi Jožica Rant, Irena Pre- zelj in Luka Rejc. Orožje Orožje, ki ga uporabljajo športni strelci, je zračno orožje, malokalibrsko orožje, velikokalibrsko orož- je, samostrel in puška šibrenica. Glede na vrsto orož- ja so oblikovane tudi tekmovalne kategorije, znotraj teh pa še kategorije glede na spol in starost strelcev. Ob ustanovitvi strelskega društva v Železnikih so člani izvršnega odbora zaprosili odsek strelske dru- žine iz Kranja, da jim pomaga pridobiti orožje. Po- ročilo o delovanju strelskega društva Strelski zvezi Slovenije iz julija 1949 navaja: ''Streljanje se je vršilo v tem mesecu štirikrat. Rezultati so (se) dokaj dobri, bili bi še lahko boljši, ako bi nam strelska zveza dala boljše puške, kakor nam jih je nakazala sedaj.''35 Obrazec za mesečna statistična poročila vsebuje tudi podatke o orožju, ki ga je imelo strelsko dru- štvo. Poročili za oktober in december 1949 nava- jata, da je imelo strelsko društvo na razpolago dve pištoli. Ostale kategorije pri orožju, kot jih navaja omenjeni obrazec, so še vojaške puške, malokalibr- ske puške, zračne puške in precizne puške.36 Poleg orožja Strelske zveze so sprva za treninge uporablja- li tudi orožje, s katerim je razpolagala milica.37 V času predsednika Janka Pintarja je 10 do 15 pušk (Crvene zastave) in strelivo zagotovila tudi Občinska strelska zveza Škofja Loka.38 Janko Slabe se spominja, da je od preteklega društvenega delo- vanja ostalo 10 zračnih pušk Crvena zastava, 3 ma- lokalibrske puške in 4 vojaške puške. Dobri strelci so orožje hranili doma, ostalo orožje pa je bilo za- klenjeno v omari za orožje v Egrovi vili na Racov- niku. Ključe omare sta imela predsednik društva in orožar. Kasneje, ko je v veljavo prišla odredba, da je orožje dovoljeno hraniti le na policiji, so strelci po orožje hodili na policijsko postajo.39 V osemdesetih letih 20. stoletja, ko je bil predsed- nik društva Boštjan Možina, so trenirali z zračnim orožjem, malokalibrsko puško in vojaško puško.40 Ko so v Železnikih leta 1997 ponovno obudili strelski šport, je ''Branko Košir zelo dobro poznal razmere v slovenskem strelstvu in vedel, da je za društvo z majhnimi finančnimi sredstvi bolj aktual- na zračna pištola.''41 Preusmerili so se na zračno pi- štolo42, z zračnimi puškami, ki so bile v lasti društva še od prej, pa so tekmovali pionirji in mladinci.43 Danes strelci SD Lotrič Železniki trenirajo in tek- mujejo z zračno puško in zračno pištolo ter z maloka- librsko puško in malokalibrsko pištolo. Orožje, ki ga Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 305 Vitrina s priznanji in odličji v kletnih prostorih osnovne šole v Železnikih. Foto: Igor Mohorič Bonča uporabljajo člani, je društveno, vendar običajno vsak strelec vedno trenira in tekmuje z istim orožjem. Ko je bilo strelišče urejeno pod plavalnim baze- nom v Železnikih, so tam v vojaški omari hranili tudi orožje.44 Po postavitvi strelišča v kletnih pros- torih osnovne šole v Železnikih, so strelci dobili tudi majhno sobo, kjer imajo arhiv in kjer hranijo orož- je. Strelsko društvo mora skrbno voditi evidenco orožja, ki ga poseduje, in evidenco nabojev. Tekmovanja in uspehi strelcev Tekmovanja so pomemben del vsakega športne- ga udejstvovanja. Treningom dajejo pomen in smi- sel, obenem pa so tekme pravo družabno športno srečanje. V strelskem društvu so se od samih začet- kov dalje ukvarjali tako z organizacijo tekem kot s tekmovanjem. Podatki o strelskih tekmovanjih iz za- četnega obdobja strelskega društva, ki so navedena v nadaljevanju, so nepopolni. Pomanjkanje pisnih virov in slab spomin informatorjev o tej temi dru- štvene dejavnosti sta glavna razloga, da je iz začet- nega obdobja navedeno zgolj par tekem, o katerih je ohranjenih nekaj informacij. Prva tekma, ki jo zasledimo v pisnih virih, je bila leta 1951 v okviru počastitve 10. obletnice Osvobo- dilne fronte. V Poročilu o izvršenem tekmovanju in delu v počastitev 10. obletnice OF Okrajnega strelske- ga odbora in njegovih družin zasledimo poročila o izvedenih tekmovanjih v strelskih društvih in kratko novico, ki se nanaša na SD Ratitovec Železniki: ''Med- člansko tekmovanje za obletnico OF so izvedle še SD Visoko, Železniki in Sv. Ana''.45 Žal niso navedeni ne lokacija, ne datum tekmovanja in ne tekmovalci. V šestdesetih letih so na pobudo Janka Slabeta strelci pričeli aktivno nastopati na občinskih strel- skih tekmovanjih. Večinoma so se udeleževali tekem Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 306 Strelci iz Železnikov na tekmovanju za zlato puščico, 1965. Zadaj z leve: Janko Pintar, Ivan Vrhunc, Tone Potočnik, Rafko Pogačnik, Stane Benedičič, Jože Frelih, Jakob Benedičič, Jože Rihtaršič, Polde Gartner. Spredaj z leve: Ivan Čufar, Janez Frelih, Pavel Pikuš, Viktor Rakovec, Janko Slabe, Stane Habjan, Tone Vrhunc, Vinko Rant. Foto: Anton Sedej Strelci SD Lotrič Železniki na tekmi, 2009. Foto: arhiv SD Lotrič Železniki Klemen Tomaševič na državnem prvenstvu, 2003. Foto: arhiv SD Lotrič Železniki Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 307 v Škofji Loki (v Vincarjih in na Trati v osnovni šoli). V tem obdobju so se z dosežki v strelstvu izkazali predvsem Anton Sedej, Vinko Rant, Stane Habjan, Janko Frelih in Anton Krajnik.46 Tekmovanja za zlato puščico so bila pomembna tekmovanja in so potekala na občinskem, regijskem in republiškem nivoju. Janko Slabe se spominja, da so se udeleževali tekem za zlato puščico v Škofji Loki. Stroške avtobusnega prevoza na tekmo jim je povrnila Občinska strelska zveza Škofja Loka.47 Leta 1965 je strelsko društvo v kulturnem domu v Želez- nikih pripravilo tekmovanje za zlato puščico. Pre- jemnik zlate puščice je to leto postal Anton Sedej. Ohranjena je fotografija udeležencev tekmovanja za zlato puščico v Železnikih leta 1965. Konec devetdesetih let so strelci SD Železniki za- čeli nastopati v državni strelski ligi in že kmalu so dosegli vrhunske rezultate. V sezoni 2002/2003 so v III. državni ligi v streljanju s pištolo dosegli 1. me- sto.48 Najuspešnejši tekmovalci v tem obdobju so bili Darko Benedičič, Klemen Čufar, Monika Žibret, Igor Šalkovič, kasneje tudi Romana Prelec, Aleksan- der Zupanc in Klemen Tomaševič.49 V zadnjih nekaj letih strelci SD Železniki dosegajo najboljše uvrstitve v zgodovini strelstva v Železni- kih. Udeležujejo se društvenih in občinskih tekem, državnih prvenstev in kot člani strelskih reprezen- tanc tudi mednarodnih tekmovanj.50 Udeležili so se evropskega in svetovnega prvenstva. V tabelah so predstavljeni samo vrhunski dosežki strelcev SD Lo- trič Železniki, veliko pa je tudi srebrnih in bronastih odličij, tako ekipnih kot posameznih. Zlate medalje z državnih prvenstev Leto Zlata medalja 1998 Mlajši mladinci ekipno 1999 Mlajši mladinci ekipno, nov državni rekord Mladinci pištola posamezno, Klemen Čufar Mlajši mladinci pištola posamezno, Igor Šalković Mladinke pištola posamezno, Monika Žibret Mladinci pištola ekipno 2002 Mladinci pištola ekipno Mlajši mladinci MK pištola proste izbire posamezno, Klemen Tomaševič, nov državni rekord Mlajši mladinci MK pištola proste izbire ekipno 2004 Mlajši mladinci MK pištola proste izbire ekipno 2007 Mlajše pionirke zračna puška, Anja Tomaševič 2008 Mlajši mladinci zračna pištola, Aleksander Zupanec Cicibanke zračna puška, Laura Rant, nov državni rekord Mlajše pionirke zračna puška, Vesna Markelj, nov državni rekord Pionirke MK puška 3×10, Anja Tomaševič Pionirke MK puška 30 leže, Anja Tomaševič Cicibanke zračna puška, Anja Prezelj Cicibanke ekipno zračna puška, nov državni rekord Mlajši pionirji zračna puška, Rok Frelih Pionirke zračna puška, Nadja Kaplja Pionirke malokalibrska puška, Nadja Kaplja Članice ekipno zračna pištola 2000 2001 2003 2010 2011 Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 308 Leto Rezultati 2000 München, evropsko prvenstvo, Darko Benedičič, 42. mesto, ekipno 9. mesto 2006 Zagreb, svetovno prvenstvo, Klemen Tomaševič zračna pištola 63. mesto, MK pištola proste izbire 33. mesto 2010 Vroclav, svetovno univerzitetno prvenstvo, Klemen Tomaševič zračna pištola 8. mesto, MK pištola 33. mesto Mednarodna tekmovanja Športnik leta Občine Železniki Leto Priznanje športnik leta Občine Železniki 2000 Darko Benedičič 2008 Klemen Tomaševič, srebrna plaketa Občine Železniki 2010 Zlata plaketa Strelskemu društvu Lotrič Železniki 2010 Anja Prezelj, bronasta plaketa Občine Železniki 2010 Laura Rant, bronasta plaketa Občine Železniki Zlata plaketa Občine Železniki 2010 Strelskemu društvu Lotrič Železniki. Foto: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 309 Priznanja Strelske zveze Slovenije Leto Priznanje 2000 Ekipa mlajših mladincev: Benedičič, Grgić, Primožič, bronasto priznanje za nov državni rekord 2001 Janko Slabe, zlato priznanje za življenjsko delo 2003 Klemen Tomaševič, bronasto priznanje za nov državni rekord 2007 Anja Tomaševič, bronasto priznanje za nov državni rekord 2010 Zlata plaketa SZS ob 60-letnici obstoja društva 2010 Vesna Markelj, bronasta plaketa 2010 Laura Rant, bronasta plaketa 2010 Vesna Markelj, najboljša strelka med pionirkami 2010 Laura Rant, najboljša strelka med pionirkami Članice in člani SD Lotrič Železniki z Rajmondom Debevcem, 2007. Foto: arhiv SD Lotrič Železniki Strelsko društvo je poleg tekem na lokalnem nivoju proti koncu devetdesetih let pričelo z orga- nizacijo tekem na državnem nivoju.51 Poskrbeti so morali za izobraževanje sodnikov in za nakup mon- tažnega strelišča, ki ga po potrebi lahko postavijo v primernem prostoru. Za izvedbo tekmovanj v Želez- nikih uporabljajo 40-mestno montažno strelišče, ki ga postavijo v primeren prostor. Leta 2003 so v novi športni dvorani v Železnikih izvedli tekmovanje, na katerem je streljalo preko 500 najboljših slovenskih strelcev v I. in II. državni ligi, mladinski ligi ter na regijskem prvenstvu.52 Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 310 Arhivski viri: 1. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki (ZAL ŠKL); Športna zveza Škofja Loka, 1973–1997; t. e. 9, 232; t. e. 10, 290; t. e. 10, 310; t. e. 11, 334; t. e. 11, 376; t. e. 12, 416; t. e. 13, 464; t. e. 14, 516; t. e. 14, 551; t. e. 14, 564; t. e. 14, 589; t. e. 15, 640; t. e. 15, 691; t. e. 15, 742; t. e. 15, 757; t. e. 16, 856. 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj (SI-ZAL-KR-95); Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 11; t. e. 1, a. e. 12; t. e. 1, a. e. 14; t. e. 1, a. e. 15; t. e. 1, a. e. 16; t. e. 1, a. e. 17; t. e. 1, a. e. 19; t. e. 1, a. e. 24; t. e. 1, a. e. 25; t. e. 2, a. e. 45; t. e. 2, a. e. 58. 3. Arhiv Strelskega društva Lotrič Železniki; zgodovina in rezultati. Drugi pisni viri: Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. Ob jubileju zlata plaketa. Gorenjski glas, torek, 23. novembra 2010, str. 6. Elektronska pošta, Branko Košir, Škofja Loka, 30. maj 2011. Elektronska pošta, Antonija Dolžan, Škofja Loka, 7. junij 2011. Elektronska pošta, Vencelj Šturm, Železniki, 4. junij 2011. Elektronska pošta, Aleš Debeljak, Škofja Loka, 11. junij 2011. Tekmovanje v športni dvorani v Železnikih, 2003. Foto: arhiv SD Lotrič Železniki V Železnikih ni primernega strelišča za organi- zacijo takih tekem, strelsko društvo pogosto tek- movanja organizira v Ljubljani. Organizacija tekem društvu poleg sponzorskih sredstev in občinskega proračuna predstavlja pomemben vir dohodka. Med najpomembnejše tekme v organizaciji SD Lotrič Železniki sodijo: dvakrat državno prvenstvo za mlaj- še kategorije, šestkrat kolo 1. državne lige za člane in mlade, trikrat kvalifikacije za državno reprezen- tanco, 13-krat kolo 2. državne lige, štirikrat državno univerzitetno prvenstvo, 11-krat državno prvenstvo za zdravnike in 12-krat tekmovanje za zlato čipko.53 Ustni viri: Branko Košir, Škofja Loka. Vinko Markelj, Železniki. Peter Polajnar, Železniki. Jožica Rant, Železniki. Anton Sedej, Železniki Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 311 Opombe: 1 http://www.strelska-zveza.si/zveza.asp?qID=1, 28. 5. 2011. 2 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 12; Nekaj o strelskem športu iz kranjskega okraja. 3 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 16; Seznam strelskih družin 1948–1949. 4 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Zapisnik ustanovnega občnega zbora 22. 4. 1949. 5 Informatorja Vinko Markelj, Železniki, in Peter Polajnar, Železniki. 6 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 17; Mesečna statistična poročila. 7 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 16; Seznam strelskih družin. 8 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Železniki – Strelska družina Ratitovec. 9 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Železniki – Strelska družina Ratitovec. 10 Datum ustanovitve 14. 3. 1950 navaja Tipkopis o Strelskem društvu Železniki, ki ga hrani Strelsko društvo Lotrič Želez- niki. Antonija Dolžan, svetovalka za stranke na Upravni enoti Škofja Loka, je posredovala datum ustanovitve 19. 5. 1950. Elektronska pošta, Antonija Dolžan, Škofja Loka, 7. 6. 2011. 11 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Železniki – Strelska družina Ratitovec. 12 Vinko Markelj se je preselil v Žiri. 13 SI-ZAL-KRA-95, okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Železniki – Strelska družina Ratitovec. 14 ZAL ŠKL Športna zveza Škofja Loka; t. e. 11, 334; Poročilo o delu v športni organizaciji za leto 1983. 15 Poročilo za leto 1984 navaja Boštjana Možino kot predsednika. SI-ZAL-ŠKL, Športna zveza Škofja Loka; t. e. 11, 376. 16 Informator Vencelj Šturm, Železniki. 17 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 18 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Železniki – Strelska družina Ratitovec. 19 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Poročilo o delovanju Strelske družine Ratitovec, 1. 5. 1949. 20 V zapisniku 1. seje Strelske družine Ratitovec 5. 4. 1950 je strelišče pisano z veliko začetnico, natančna lokacija pa ni po- dana. Verjetno je bilo to strelišče na Češnjici v Primčevem logu. SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; zapisnik prve seje Strelske družine Ratitovec 5. 4. 1950. 21 Informator Anton Sedej, Železniki. 22 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 23 Pogodba med Plavalnim bazenom Železniki in Strelsko družino Železniki o najemu kletnih prostorov bazena za ureditev strelišča za zračno puško je bila sklenjena 18. 11. 1982. Arhiv Strelskega društva Lotrič Železniki. 24 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 25 Elektronska pošta, Aleš Debeljak, 11. 6. 2011. 26 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; mesečna statistična poročila strelskih družin, poročilo za december 1949. 27 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Zapisnik občnega zbora Strelske družine Ratitovec 7. 2. 1951. 28 Informator Anton Sedej, Železniki. 29 Arhiv Strelskega društva Lotrič Železniki; Zapisnik 1. seje izvršnega odbora SD Ratitovec. 30 ZAL ŠKL, Športna zveza Škofja Loka; t. e. 11. 334. Železne niti 8 60 let organizirane strelske dejavnosti v Železnikih 312 31 ZAL ŠKL, Športna zveza Škofja Loka; t. e. 11, 376; t. e. 12, 416; t. e. 13, 464; t. e. 14, 516; t. e. 14, 551; t. e. 14, 589; t. e. 15, 640; t. e. 15, 691; t. e. 15, 742; t. e. 14, 757. 32 ''Po večletnem premoru sem se v SD Železniki ponovno pričel ukvarjati z aktivno udeležbo v strelskem športu kmalu po ponovni aktivaciji klubskega športnega strelstva v Železnikih, ki ga je spodbudil in izpeljal Branko Košir.'' Elektronska pošta, Aleš Debeljak, 11. 6. 2011. 33 Elektronska pošta, Vencelj Šturm, Železniki. 34 Elektronska pošta, Aleš Debeljak, Škofja Loka, 11. 6. 2011. 35 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 2, a. e. 58; Zapisnik ustanovnega občnega zbora 22. 4. 1949 in Poročilo o delovanju strelske družine, 28. 7. 1949. 36 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 17; Mesečna statistična poročila strelskih družin. 37 Informator Vinko Markelj, Železniki. 38 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 39 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 40 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 41 Elektronska pošta, Vencelj Šturm, Železniki, 4. 6. 2011; ''Uspešni smo predvsem v zračni pištoli, ki smo jih zaradi nižje cene v primerjavi z opremo za puško kmalu nabavili nekaj kosov tekmovalne kvalitete.'' Elektronska pošta, Aleš Debeljak, Škofja Loka, 11. 6. 2011. 42 Pri nakupu novega orožja je društvu pomagalo SD Olimpija in podjetja Domel, Alples in Zasebna ambulanta Košir. Tipko- pis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 43 Elektronska pošta, Vencelj Šturm, Železniki, 4. 6. 2011. 44 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 45 SI-ZAL-KRA-95, Okrajni strelski odbor Kranj; t. e. 1, a. e. 17; Poročilo o izvršenem tekmovanju in delu v počastitev 10. ob- letnice OF Okrajnega strelskega odbora in njegovih družin. 46 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 47 Tipkopis o strelskem društvu. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 48 Tipkopis o strelskem društvu. Rezultati. Hrani Strelsko društvo Lotrič Železniki. 49 Elektronska pošta, Aleš Debeljak, Škofja Loka, 11. 6. 2011. 50 ''Povezani smo v krovno organizacijo – zvezo klubov SZS, ki skrbi za reprezentance, v katere smo tudi mi prispevali kan- didate v kadetskih in mladinskih kategorijah, naši strelci in strokovni delavci so se udeleževali tekem na mednarodnem nivoju. To dejstvo postavlja SD Železnike med uspešnejše klube v lokalnem okolju.'' Elektronska pošta, Aleš Debeljak, Škofja Loka, 11. 6. 2011. 51 Elektronska pošta, Vencelj Šturm, Železniki, 4. 6. 2011. 52 Elektronska pošta, Branko Košir, Škofja Loka, 30. 5. 2011; ''Leta 2003 smo v novi športni dvorani uspešno izvedli tekme za državno prvenstvo vseh kategorij zračnega orožja, kar je za majhen klub velik zalogaj, in smo se s tem postavili ob bok večjim klubom v državi. Prav tako je prepoznavnost tega športa v lokalni skupnosti dobila novo dimenzijo.'' Elektronska pošta, Aleš Debeljak, Škofja Loka, 11. 6. 2011. 53 Elektronska pošta, Branko Košir, Škofja Loka, 30. 5. 2011. Železne niti 8 40 let Naših poti 313 ''Kdaj bodo pa Naše poti izšle? Do valete bodo, a ne? A jih vsi dobimo?'' so sim- patična vprašanja učencev, ki jih srečujem med odmori na hodnikih naše šole. Njihovo pričakovanje naraste, ko opazijo, da se devetošolci hodijo fotografirat na šolski vrt. Roke in vznemirjenje pred izidom glasila pa seveda najbolj čutijo članice in člani literarnega krožka, ki so hkrati tudi uredništvo Naših poti. Tik pred zdajci je treba napisati še uvod k intervjuju, pesem spremeniti v slikopis, v spisih poiskati citate, ki bi jih izpostavili mogoče že v naslovu prispevka ipd. Šolsko glasilo zagotovo obogati in popestri delo ter življenje šole. Tega so se v šoli v Železnikih zavedali učenci in učitelji že nekaj let pred izidom prve šte- vilke. ''Po raznih šolah v Sloveniji že po več let izhajajo šolska glasila. Zelo so različna, a v vseh so dela malih umetnikov iz šolskih klopi. Tudi mi smo si že nekaj let želeli imeti svoj list. Letos se nam je želja uresničila. Pred nami je prva številka tega lista. Kot vidite, smo ga poimenovali NAŠE POTI,'' so ponosno na- pisali v uvodniku k 1. številki. Katarina Primožič NAŠE POTI vodijo v svet! In to že 40 let! Železne niti 8 40 let Naših poti 314 Želja se jim je uresničila pred 40 leti. Januarja leta 1971 (v šolskem letu 1970/71) so člani literarnega, likovnega in fotokrožka, ki so skupaj s predstavniko- ma pionirske organizacije in tabornikov sestavljali uredniški odbor, ter njihova mentorja Martina Sedej (literarni krožek) in Franc Berčič - Berko (likovni krožek) oblikovali in v svet poslali prvo številko Na- ših poti. Veseli, polni idej, ustvarjalnosti, načrtov pa volje in zagnanosti do dela so se preizkusili v novih vlogah in nalogah ter pokazali in dokazali, da so se dela lotili na pravi način. Člani literarnega in likovnega krožka so se me- njali, mentorji ravno tako, avtorji prispevkov – naj- večkrat so to učenci – seveda tudi. Njihove misli, izkušnje, doživljaje, spomine, slike itd. pa ohranjajo prav Naše poti. Vsaka nova številka predstavlja duha sedanjosti, vse pretekle pa spomin na prejšnje čase. Z voljo in zagnanostjo so postavili temelje Kako se je začelo, je Katjuši Benedik, takrat osmo- šolki (NP; XX. letnik, šol. leto 1989/90), povedal njen oče France Benedik, nekdanji ravnatelj v železni- karski osnovni šoli. V intervjuju je povedal tudi tole: ''Nekatere šole v Sloveniji so v tistem času že izdajale svoja glasila. Vedel sem, da imamo na šoli veliko nadarjenih učencev in dobre slaviste, zato sem se vprašal, zakaj tudi mi ne bi izdajali svojega glasila. Tega smo se lotili z veliko vnemo. Veliko delo sta opravila mentorica Martina Sedej in Franc Berčič, ki je skrbel za tehnično urejenost in videz glasila. Na šoli je takrat že deloval foto- grafski krožek, zato so bile že prve številke Naših poti opremljene tudi s fotografijami. Čeprav smo že prvo leto realizirali veliko idej, smo bili vseeno presenečeni, ko se je naše glasilo na srečanju pi- onirjev dopisnikov v Murski Soboti pojavilo med petimi najboljšimi v Sloveniji. Presrečni so bili predvsem učenci, ki so takrat sodelovali pri ure- janju prvih dveh številk.'' Prva literarna mentorica šolskega glasila Martina Sedej pa se prvih korakov spominja takole: ''Otroci so bili sposobni in pripravljeni delati. Samo zaposliti jih je bilo treba s čim zanimivim. Kmalu po diplomi sem v ožjem krogu kolegov izrazila željo in pripravljenost, da začnemo s šolskim glasilom. Seveda skupaj z likovnim men- torjem oz. mentorico, ki pa ni bila za to. Šele ko je prišel na šolo likovni pedagog akademski slikar Franc Berčič in ko je nastopil delo novi ravnatelj Franc Benedik, je bil čas zrel. Nekega septembrskega dopoldneva leta 1970 je ravnatelj prihitel v zbornico in krenil naravnost k meni. Da, prihitel. Gotovo se je mudilo z delovnim načrtom. Vanj bi rad napisal: V tem šolskem letu bomo začeli izdajati šolsko glasilo. Vprašal me je torej: ''Martina, bi prevzela glasilo?'' Niti malo ni- sem oklevala: ''Seveda. Rada!'' S kolegom Berčičem sva dobro sodelovala. ''Pro- blem'' je bil edino, da so hoteli njegovi oblikovalci imeti čisto vse gradivo dokončno pripravljeno. ''Je zdaj vse? Ne pride nič več?'' so spraševali. Kak mladi novinar pa je še nesel intervju v potrditev in podpis intervjuvancu, zato je zamujal. Gradivo se je dalo oblikovati v lepo, zračno revijo seveda šele, ko so imeli celotni natipkani kupček listov pred seboj. Kdo naj piše? V pionirsko revijo, kot je glasilo poimenoval kolega Berčič, naj piše in riše čim več učencev. O čem naj pišejo? O sebi. O svojem pisa- nem življenju. O vsem!'' Članica prvega uredniškega odbora je bila tudi učenka Irena Prevc (takrat sedmošolka). Ob izidu XX. letnika je napisala: ''In kako je bilo? Revije smo se lotili z mladostno zagnanostjo in predanostjo. Skupaj smo iskali teme, se pogovarjali o življenju, izbirali primerne tekste za objavo. Zame je bilo to najsrečnejše obdobje življenja.'' (Irena Hajdinjak, NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) V uredniškem odboru 1. številke so podpisani: Irena Prevc (glavna urednica), Ivanka Eržen (teh- nična urednica), Breda Bešter (pionirska organi- Železne niti 8 40 let Naših poti 315 Naslovnica 1. številke. zacija), Marko Černivec (fotokrožek), Jože Čufer (likovni krožek), Janez Markelj (taborniki) in Jožica Rant (literarni krožek). Naslov glasila je večpomenski in večen K izbiri naslova nastajajočega šolskega glasila so povabili vse učence. Razpisali so natečaj in zbirali predloge. Učenci so se odzvali in pridno pisali svoje ideje. Sodelovala je tudi učenka Danica Benedik, ki je 25 let kasneje napisala: ''Takrat je začelo nastajati šolsko glasilo. Po- trebno mu je bilo izbrati ime. Prav dobro se spo- minjam, kako je učiteljica Martina Sedej pri uri slovenščine predlagala, naj na listke napišemo predloge in jih oddamo. Meni je bilo takoj jasno, da bomo v časopisu pisali o naših poteh, zato sem na listek napisala ''NAŠE POTI''. Po nekaj dneh je uči- teljica prebrala par predlogov. Mojega ni bilo med njimi. Priznam, da sem bila razočarana. Posebno še, ker so se mi zdeli tisti predlogi malo otročji. Minilo je še nekaj časa, ko je učiteljica poveda- la, da so se zdaj za ime šolskega glasila že odločili. Ušesom nisem verjela, ko je prebrala: NAŠE POTI. Bila sem vesela in ponosna. Za nagrado sem do- bila knjigo z naslovom Bevkova knjiga.'' (Danica Benedik, NP; XXV. letnik, šol. leto 1997/1998) Likovnik France Berčič je v pogovoru z literarno mentorico predlagal še podnaslov ''pionirska revija OŠ Železniki''. Nekaj letnikov kasneje se pojavi pod- naslov ''literarna revija'', čeprav v celoti ne ustreza temu nazivu. Tudi zadnji letniki imajo pripis ''lite- rarno glasilo''. S tem je nakazana razlika med Našimi potmi in Peharjem novic, glasilom izbirnega pred- meta šolsko novinarstvo. ''Dober časopis mora ustrezati bralcu!'' (Jože Bogataj) Zbiranje in izbiranje gradiva Večina številk ima izbrano rdečo nit – krovno temo, ki so jo izbrali v uredništvu. Načini zbiranja prispevkov pa so različni. V veliki meri so delo čla- nic in članov literarnega krožka, ki od vsega začetka skrbi za vsebino glasila. V vsaki številki se čuti trud vseh sodelujočih, da bi bilo glasilo vedno znova za- nimivo za mlade bralce. • Trudili so se, da bi k pisanju in soustvarjanju pri- vabili čim več učenk in učencev. Spoznavali so, da to ni enostavno. Urednik Jože Bogataj (takrat osmošolec) je poskusil takole: 'Že v prejšnji številki smo vas prosili, da nam po- šljete čim več prispevkov. Ne vem, ali je zmanj- kalo črnila ali ste bili brez papirja. Spisov ni in ni hotelo biti. Tole vam povem na uho: papirja imamo v šoli dovolj, in če ga potrebujete, ga lahko dobite. Naš nabiralnik pred govorilnico požira vse, od spisov, pohval, graj, šal do novih idej. Žal pa nerad prebavlja papirnate prtičke.'' (NP; V. letnik, 2. št., šol. leto 1974/75) Železne niti 8 40 let Naših poti 316 • Dve leti kasneje je član uredništva, sedmošolec Zoran Trojar, napisal uvodnik (NP; VII. letnik, 1. št., šol. leto 1976/77), v katerem je dopisnike glasila pohvalil in okrcal: ''Zadovoljni smo bili, da je bil vaš odziv tolikšen. Dobili smo množico dobrih spisov. Nekoliko nas je motilo, da včasih prispevki niso bili pi- sani nalašč za glasilo. Nekateri so prepisovali stare spise iz še starejših zvezkov, drugi pa so celo pozabili, da v Naše poti spadajo samo last- ni prispevki, ne pa skoraj dobesedno prepisani sestavki piscev zgodb iz revij z večjim, republi- škim krogom bralcev.'' • ''Oh, kolikokrat smo se nasmejali!'' se dela pri Na- ših poteh spominja Marjeta Šmid, roj. Lotrič. ''Najprej smo vsem na očeh na učiteljskem hod- niku obesili nabiralnik, ki naj bi privabil čim več vnetih piscev, da ga napolnijo s svojimi pri- spevki. Vsak član je bil zadolžen še za kakšno posebno nalogo. Spominjam se, da sva se s so- šolko Vanjo močno trudili okoli intervjuja s tov. Kačarjem. Preizkusili smo se tudi v tipkanju, a ne celega glasila, le kakšno stvar tu in tam.'' • Z dopisovanjem so privabili k sodelovanju ljudi, ki so s svojimi odgovori sledili izbrani temi. ''V posebnem spominu mi je ostala priprava revije o poklicih. (NP; II. letnik, 2. št., šol. leto 1971/72) Takrat smo bili skoraj vsi člani ured- ništva pred poklicno odločitvijo. Želeli smo predstaviti čisto vsakdanje, pa tudi bolj nena- vadne poklice. Pisali smo znanim osebam in nestrpno čakali odgovorov. Precej smo jih do- bili in objavili.'' (Marija Urh, roj. Bernik; NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) • V glasilih so objavljeni tudi številni zanimivi in- tervjuji, ki s pomočjo osebnega stika predstavijo človeka in njegovo delo. Učenci se radi lotevajo te oblike, saj jim predstavlja poseben izziv in preiz- kušnjo na srečanju z intervjuvancem. ''V najlepšem spominu mi je ostalo pripravlja- nje številke o poklicih. Takrat sem obiskala akademskega kiparja Toneta Logondra, aka- demsko slikarko Doro Plestenjakovo, modne- ga kreatorja Rajka Pretnarja in akademskega slikarja Franceta Berčiča, ki je v tistem času poučeval na naši šoli in pomagal reviji, da je bila lepše videti. Našo revijo so tiskali v Kranju. Z Ivanko Erženovo naju je doletela čast, da sva si v ravnateljevem spremstvu ogledali, kako na- staja.'' (Irena Hajdinjak, roj. Prevc; NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) Za jubilejni, XX. letnik je Nataša Benedik napi- sala: ''Nikoli ne bom pozabila, kako smo delali intervjuje. To delo mi je najbolj ležalo. Pri pr- vem sem imela kar veliko tremo, pri drugem me je skrbela tehnična izvedba (bo kasetofon delal?), na tretji obisk pa sem šla popolnoma nepripravljena, saj sem zanj zvedela šele kakš- no uro prej. Moram reči, da mi je bil prav ta, za- dnji intervju, najljubši.'' • Člani literarnega krožka tudi sami radi ustvarjajo. O tem je nazorno pisala Kristina Eržen, ki je v uredništvu sodelovala od leta 1986/87. ''Kaj mi je bilo pri Naših poteh najbolj všeč? Pisanje, pisanje, pisanje. Lahko si se po mili volji zafilozofiral in razglabljal o zadevah, kot so smrt in ljubezen. Ali pa se pridušal nad matematiko. Lahko si ušel v svoj svet in potem besedam dodal šegavost in smeh, da ti ni bilo nerodno. Lahko si bil jezen in si pridevnike po- zneje nekoliko nadišavil.'' • Z anketami večkrat ''pretresajo'' misli, predloge, izkušnje in mnenja vrstnikov. ''Pri krožku smo sestavljali ankete ter učence spraševali o knjigah in branju. Vsak ima svoje mnenje, ki je zanimivo. Nekateri mislijo, da so knjige na svetu zato, da nam grenijo življenje, večina pa meni, da brez njih ne bi šlo,'' o izkuš- nji z anketiranjem pišeta sedmošolka Urška Čufar in osmošolka Špela Bešter. (NP; XXXIII. letnik, 1. št., šol. leto 2008/09) Železne niti 8 40 let Naših poti 317 Šestošolki Jera Šuštar in Ema Jensterle sta stvarno ugotavljali: ''Večina vprašanih je odgo- vorila z veseljem, le ''devetčki'' odgovorov niso želeli napisati. Na pot nam je stopil tudi kakšen tak, ki je menil, da so te ankete 'brezvezne'.'' (NP, XXXIII. letnik, 1. št., šol. leto 2008/09) • Marsikatera številka bi lahko dobila podnaslov ''raziskovalna naloga'', saj so se člani uredništev lotevali tudi raziskovanja s pomočjo pisnih in ustnih virov. V uvodniku 1. št. XXVI. letnika (šol. leto 1998/99 – številka ob 650-letnici Železnikov) so člani uredniškega odbora napisali: ''V prvem delu vam je naša učiteljica slovenšči- ne in zgodovine, ga. Mira Šmid, pripravila nekaj drobcev iz gospodarske, socialne in kulturne zgodovine Železnikov do propada železarstva. Obiskali smo kustosa muzeja v Železnikih, g. Jureta Rejca, ki je spregovoril o svojem delu in muzejskih zbirkah. V drugem delu pa smo v zgodovino pokukali sami. Pocukali smo naše dedke, babice, strice, tete, očete, mamice … in jih povprašali, kaj so delali v otroških letih …'' • Sodelovanje z učitelji različnih predmetov, ki z učenci pri pouku ustvarijo zanimive plakate, prevode, literarne in neliterarne prispevke itd. ''Za pomoč smo prosili tudi učiteljice. Pa ne le tiste, ki na naši šoli poučujejo materni jezik, ampak tudi tiste, ki učijo angleščino, ter uči- teljice razrednega pouka. K pisanju so nago- vorile nas, najstnike, od sile pridno pa pišejo učenci razredne stopnje. Tudi prvošolci!'' sta bili s sodelovanjem zadovoljni devetošolki in urednici Katarina Tolar in Kristina Nastran. (NP; XXXI. letnik, 1. št., šol. leto 2006/07) • Devetošolci se predstavijo ''Letos smo v uredništvu tuhtale, da bi bilo fino uvesti nekakšno tradicionalno temo šolskega glasila, v kateri bi se vsako leto znova predsta- vili najstarejši učenci šole. Kmalu smo dobile prispevkov ''ko listja in solate'' (bi rekla kakšna učiteljica), da nismo vedele, kam bi jih dale. Vse smo pregledale, prekomentirale, se tudi na- smejale, nato pa razvrstile tako, da je nastalo to, kar imate v rokah,'' je novost predstavila sed- mošolka Tajda Koblar. (NP; XXXIII. letnik, 3. številka, šol. leto 2008/09) Člani uredništev in njihovi mentorji Vsako leto se je v uredništvu kaj spremenilo. Se- veda, osmošolci so odhajali, petošolci oz. šestošolci so prihajali. Redko kdo se je med letom premislil. Večina je ugriznila v delo in ustvarjala. ''Učenke in učenci v uredništvu so bili sposobni in delavni, radovedni in domiselni, pa tudi zanes- ljivi. Skupno delo jim je prinašalo odgovornosti, ki jih prej niso poznali. Kar smo se dogovorili in kar so sprejeli, je bilo treba izpolniti, in to v za- stavljenem roku. Hkrati pa ne zanemariti rednih šolskih obveznosti,'' je svoje mlade sodelavce v po- govoru z urednico, takrat devetošolko, Barbaro Okorn pohvalila mentorica Martina Sedej. (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06) V šolskem letu 1992/93 je mentorstvo literarne- ga krožka prevzela učiteljica slovenščine Dorica Prevc. V pogovoru z mladima novinarjema Lu- Literarna mentorica Martina Sedej (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06). Železne niti 8 40 let Naših poti 318 Devetošolci so pisali o sebi in svojih izkušnjah. Železne niti 8 40 let Naših poti 319 kom Debencem in Katarino Tolar (oba sta bila takrat osmošolca) je povedala: ''Uredniški odbor je zasedal v dopoldanskem času, šesto ali sedmo šolsko uro. Včasih smo se pred izidom nove števil- ke sestajali tudi popoldne. Pri ustvarjanju novih številk, predvsem prve, smo strašno uživali. Našo prvo številko smo namreč delali še na klasičen na- čin, na način, ki ga je imela ga. Sedejeva. Vse spise je bilo treba prilepiti na matrice in te velike pole papirja potem poslati v tiskarno. Jaz bi temu rekla prej zabava kot resno delo, čeprav je bilo dela zelo Literarna mentorica Dorica Prevc z Lukom Debencem in Katarino Tolar (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06). veliko, vendar so ob tem priplavale na površje vsa- kršne možne domislice in ideje. Od ustvarjalnosti so se takrat iskre kresale.'' (NP, XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06) Naše poti nekaj let niso izhajale. Ni bilo človeka, ki bi prevzel vlogo 'spodbujevalca', zbiralca, ureje- valca, lektorja, tipkarja, oglaševalca, prodajalca … Vsako leto znova sem razmišljala o glasilu, ki spet ni izšlo, o generacijah otrok – ustvarjalcev, ki jim nis- mo ponudili možnosti, da bi svoje spise objavili tudi v šolskem glasilu. Marsikaj, kar je napisano, mora v svet, med ljudi! ''Na konferenci ob zaključku šolskega leta 2002/03 sem dvignila roko in … In ravnatelj pa tudi sodelavci so bili veseli, da bodo Naše poti nadalje- vale s svojim potovanjem. Vesela sem, da je tistega dne roko dvignila tudi učiteljica Mateja Markelj, s katero sva sodelovali prvih nekaj let,'' sem Barba- ri Okorn odgovorila na vprašanje o mentorskih začetkih. ''Delo mentorja najbolj popestrijo teden- ska srečanja s člani literarnega krožka. Pridejo učenci, ki jih veseli pisanje, branje pa tudi igranje – največkrat z besedami. Razveselimo se pošiljk Literarna mentorica Katarina Primožič v družbi članov uredništva: Špela Kavčič, Tjaša Polajnar Vešligaj, Lucija Čufar, Sara Šmid, Petra Benedičič, Kristjan Bradač in Domen Prevc (NP; XXXV. letnik, 1. št., šol. leto 2010/11). Železne niti 8 40 let Naših poti 320 prispevkov, se vanje poglobimo, jih ovrednotimo in nazadnje še razvrstimo glede na temo. Pri delu smo kritični, ne objavimo vsega, kar pride. Naše načelo in želja pa je, da bi v glasilu objavili čim več prispevkov različnih učencev, saj vemo, da je to dobra motivacija za nadaljnje ustvarjanje.'' Tudi likovni mentor Franc Berčič - Berko ima na čas ustvarjanja Naših poti lepe spomine. ''Vese- lilo me je delati glasilo z učenci. Zelo radi so se pridružili in jih ni bilo treba prav nič priganjati. Delali smo po šoli. Pred očmi so imeli uresničljiv cilj: izdali bodo glasilo. Pri pisanju niso sodelova- li, bili pa so izredni pri risanju, likovnem in teh- ničnem oblikovanju. Ko si gledal te otroke, kako z veseljem delajo nekaj novega, kar ni bilo nič podobno vsakdanjemu učenju, ko si videl njihovo pripravljenost vztrajati, dokler delo ne bo konča- no, si vedel: To je tisto pravo. To je potrditev, da delamo dobro in prav.'' (NP, XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06) V šolskem letu 1974/75 je na šoli v Železnikih likovni pouk pričel poučevati akademski slikar Ja- nez Hafner. Prevzel je tudi skrb za likovno podobo glasila. ''Pred tridesetimi leti je bilo ustvarjanje Naših poti popolnoma drugačno: delali smo s škarjami in lepilom. Še o kopirnem stroju, da bi nam kaj povečal ali pomanjšal, smo lahko le sanjali.'' Do danes se je tudi pri tem delu veliko spremenilo. O tem je današnji mentor Janez Hafner v pismu pisal članu uredništva Luku Debencu. ''Tesneje sodelu- jem s tehnično urednico: gre za izbor digitalnih posnetkov uspelih likovnih del, nato pa določiva njihov razpored, velikosti in odnose glede na po- membnost. Tudi jaz razmišljam o bolj barvitih straneh. Verjamem, da nam bodo cenovno vsak dan dostopnejše.'' (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06) Tako kot literarni tudi likovni mentor skrbi, da so v glasilu predstavljena dela učencev razred- ne in predmetne stopnje. Ko smo v šolskem letu 2009/10 pri literarnem krožku prebirali in vred- notili prispevke, smo premišljevali, kaj storiti, da številka Naših poti ne bi bila preobsežna, saj so se besedila, primerna za objavo, pošteno namnožila. Devetošolci pa so nam pričeli posredovati tudi spo- mine na osnovno šolo. Ugotovili smo, da so nam učenci od 1. do 5. razreda poslali toliko pravljic, pes- mic in zgodb, da bi glasilo lahko izšlo le z njihovimi literarnimi prispevki. S tem predlogom sem sez- Likovni mentor Franc Berčič - Berko (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06). Likovni mentor Janez Hafner in Luka Debenec (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06). Železne niti 8 40 let Naših poti 321 nanila še somentorico Marijo Gasser in ravnatelja Franca Ranta. Oba sta ga podprla. Učiteljica Marija Gasser je z ostalimi učiteljicami nižje stopnje poskr- bela za likovne izdelke, ki jih je nato izbral likovni mentor Janez Hafner. Takrat je prvič izšla številka, ki so jo dobili le učenci razredne stopnje. Brez odgovornih in zagnanih učencev ter njihovega veselja ne bi šlo Okoli glasila se je zbiralo in do zdaj nabralo mno- go ustvarjalcev in članov uredništev. Ob okroglih obletnicah Naših poti so jih ''aktualni'' sodelavci kaj povprašali. V XX. letniku Naših poti lahko pre- beremo bogato zbirko njihovih izkušenj. Tu jih je le nekaj. • Jože Bogataj: ''Ko sem bil urednik, sem moral napisati urednikovo besedo, ki naj bi govorila o rdeči niti glasila. Urejen časopis mora imeti članke, ki ustrezajo bralcu. Spisi so se mi že tedaj zdeli zelo suhoparni. Raje sem koga inter- vjuval ali pa smo skupaj kaj raziskovali.'' • Marija Demšar: ''Včasih smo se pri delu na- smejali. Izbrane prispevke so nam pretipkali v tajništvu, saj sami nismo imeli pisalnega stroja. Dobili smo ga proti koncu mojega sodelovanja za neko nagrado.'' • Marjeta Šmid (roj. Lotrič), članica uredništva od leta 1977/78 do 1979/80: ''Najlepše pri delu? Branje prispevkov! Nič ni bolj zanimivega kot poslušati, kaj je kdo napisal, kaj je doživel, videl, občutil, kako je znal biti duhovit in vse- stransko zanimiv. Kolikokrat smo se nasmejali! To je bilo gotovo najlepše!'' • Od 5. do 8. razreda je Marija Benedik prispe- vala veliko duhovitih in zanimivih literarnih pri- spevkov. O svoji izkušnji z delom pri glasilu pa je napisala: ''Vsako leto smo imeli probleme s tem, da smo spravili skupaj le eno ali dve številki. Prispevki so se zaradi tega seveda dolgo zbirali. Tako sta bila nekoč v rubriki o živalih dva spisa istega učenca iz Sorice. V prvem je opisal ovco, ki so jo imeli doma in je bila breja. V drugem pa smo izvedeli, da ima ta ovca že dva potomca.'' • Mentorica je na enem izmed izobraževanj po- slušala o tem, da je dobro, če se mentor včasih popolnoma umakne. To je seveda mogoče, če ve, da ima med mladimi uredniki učenca, sposobnega voditi ostale. Učenec, ki je imel ogromno idej in volje, da jih je uresničeval, je bil Marjan Pogačnik. Sam se svojega dela spo- minja takole: ''Ne da bi se hvalil, lahko rečem, da sem bil takrat s srcem in dušo pri Naših po- teh. Ogromno časa sem posvetil tej reviji. Bil sem ''punčka'' za vse: skrbel sem najprej za re- klamo in se bal, če se nas bo kdo usmilil in kaj napisal. Prispevke sem prebral, jih izbral, po- pravil. Tipkal, pa čeprav samo z dvema prsto- ma in čeprav je na začetku mrgolelo napak. Zbiral sem sodelavce, ki bi revijo ilustrirali in tehnično urejali. Ilustriral, fotografiral, organiziral. Seveda pisal, intervjuval, anketi- ral. Bil sem pravi entuziast, ves navdušen in poln idej. Včasih so bile te tudi malo čudne, preveč nenavadne, samosvoje ali pa visokole- teče. Toda delo je zaman, če človek zanj nima veselja.'' Literarne mentorice • učiteljica slovenščine Martina Sedej od I. do XXI. letnika • učiteljica zgodovine Vera Završan posebna številka, maj 1974 • učiteljica slovenščine Nika Marenk Vujić sodelovala pri X. letniku • učiteljica slovenščine Dorica Prevc XXII., XXIV. do XXVII. letnik • profesorica slovenščine in angleščine Mira Prevc XXIII. letnik • profesorica razrednega pouka Barbara Demšar XXIII. letnik in 2. št. XXVIII. letnika Železne niti 8 40 let Naših poti 322 •profesorica slovenščine Katarina Primožič od XXVIII. letnika naprej •profesorica angleščine Tadeja Šuštar posebna številka (2. št. XXVIII. l.) •učiteljica razrednega pouka Mateja Markelj sodelovala od XXVIII. do XXX. letnika •univ. dipl. kulturologinja Katja Mohorič Bonča sodelovala pri 2. št. XXXI. letnika •profesorica razrednega pouka Andreja Rant Bogataj sodelovala pri XXXII. in XXXIII. letnika •profesorica razrednega pouka Marija Gasser sodelovala pri 1. št. XXXIV. letnika Likovna mentorja •akademski slikar Franc Berčič - Berko od I. do IV. letnika •akademski slikar Janez Hafner od V. letnika naprej Oblikovanje glasila Za oblikovanje glasila so bili vrsto let odgovorni člani likovnega krožka. Sodelovali so kot tehnič- ni uredniki. Ko se je nabralo dovolj prispevkov za novo številko, so v popoldanskem času učenci in oba mentorja (literarni in likovni) snovali in pripra- vili koncept revije: natipkane prispevke, razvrščene po temah, so strigli, razvrščali na risalne liste, do- dajali slike in fotografije ter vse to prestavljali po papirju toliko časa, dokler niso bili zadovoljni z iz- gledom revije. Šele nato so gradivo prilepili in ga poslali v tiskarno. V šolskem letu 1992/93 (XXII. letnik) je izšla za- dnja številka, ki so jo natipkali s pisalnim strojem ter pri oblikovanju uporabili škarje in lepilo. Naslednje leto (1993/94) so besedila že tipkali z računalnikom. Ta sodobni pripomoček je bil v veli- ko pomoč tudi pri oblikovanju. Tega dela se je lotil Franc Rant, ki je bil takrat ravnateljev pomočnik, danes pa je ravnatelj naše šole. Z oblikovanjem gla- sila se je ukvarjal do šol. leta 1999/2000. Ob izidu XXX. letnika (šol. leto 2005/06) se je spominjal: ''Takrat so bili časi pohoda računalnikov, zato so v uredništvu rabili nekoga, ki je to obvladal in je bil za to pripravljen žrtvovati tudi nekaj časa. Oblikovanje glasila sem vzel kot hobi. V šoli smo uporabljali še Commodore 64, pozneje pa osebni računalnik, s katerim bi se danes lahko merilo vsako elektronsko računalo.'' Naslovnica XXII. letnika. Franc Rant – prvi, ki je oblikoval glasilo z računalnikom. Železne niti 8 40 let Naših poti 323 Bilo je nekoč … (Simon Benedičič, 8. c; NP, XX. letnik, šol. leto 1989/90). Železne niti 8 40 let Naših poti 324 Naslovnica prve številke, oblikovane s pomočjo računalnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 325 Od šol. leta 1999/2000 do 2003/2004 glasilo ni izhajalo. Po ponovnem zagonu glasila je delo oblikovalke prevzela učiteljica fizike in poznavalka dela z ra- čunalnikom Alenka Bertoncelj, ki je sodelovala tudi pri nekaterih prejšnjih letnikih, ko je z učenci fakultativnega predmeta računalništvo tipkala pri- spevke. Novinarkama Jerneji Okorn in Kristini Nastran je razložila svoje delo: ''Zdaj dobim že sko- raj dokončno obliko besedil, ki jih pripravi men- torica Katarina Primožič. Ona mi da že vse pre- tipkano in mi pove, kako si bodo prispevki sledili. To, kar dobim, mora biti čim manj oblikovano. Ko vse to postavim v neko obliko, z g. Hafnerjem, ki je likovni urednik, pripraviva slike. Potem sproti določam obliko besedila in vstavljam slike.'' (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06) Glasilo je bilo kar nekaj let črno-belo. Le naslovni- ce so bile včasih natisnjene na barvno podlago. Barvni tisk je glasilo prvič popestril v šolskem letu 1997/98. Takrat so bile v barvah platnice in dve sliki v reviji. Kasneje je likovno podobo glasila obo- gatil barvni sredinski list. V uvodniku (NP, XXVIII. letnik, 3. št., šol. leto 2003/04) pa mentorici poziva- ta bralce, naj kar sami pobarvajo nekatere naslove rubrik. Alenka Bertoncelj med intervjujem z novinarkama Jernejo Okorn in Kristino Nastran. Naslovnica XX. letnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 326 Naslovnici letošnjih številk (2010/11). Slika na naslovnici: Sara Kejžar, 5. b. Železne niti 8 40 let Naših poti 327 Naslovnici letošnjih številk (2010/11). Železne niti 8 40 let Naših poti 328 Naše poti gredo v svet Člani uredništev so bili kar nekaj let (od I. do XXVIII. letnika) zadolženi tudi za prodajo glasila. V šoli so ga kupovali učenci in učitelji, nato pa so stopili še v delovne organizacije, kjer so jim dovolili prodajo v času delavske malice. Včasih so se po dva in dva preizkusili kot trgovci po domovih. Marsikdo jih je pohvalil in seveda revijo tudi kupil. Nika Tušek je kot osmošolka opisala svojo iz- kušnjo prodajalke Naših poti: ''S Tatjano sva šli pro- dajat Naše poti v Tehtnico in Dom opremo. Rosilo je in sva kar precej mokri prišli v tovarno. Najprej sva revijo ponudili delavcem v Dom opremi, nato pa še v Tehtnici. Imeli so vrsto šaljivih pripomb. Nekdo je rekel, da je ta revija namenjena le Čev- ljarni Ratitovec, ker je na naslovni strani čevelj. Svetoval nama je, da naj v prihodnji številki Na- ših poti na naslovnico narišemo Tehtnico. Seveda sva vsakomur vse obljubili in pritrdili. Revija je šla kar dobro v prodajo.'' ( NP, XX. letnik, šol. leto 1989/90) Zelo aktiven in ustvarjalen član uredništva je bil Marjan Pogačnik. V anketi, ki jo je objavil v XVI. letniku, ko je bil osmošolec, je bralce tudi vzgajal: ''Zamislil sem se ob naslednjih vrsticah iz ankete: 'Doma so rekli, da lahko denar porabim za kaj bolj koristnega.' O ljubi očetje in mamice! Učen- ci morajo imeti tudi nekaj takega branja. O ceni je težko govoriti. Lahko rečem, da je v eno samo številko vloženega veliko truda. Če bi jih učenci radi kupili, jim tega ne branite. 'Cena ni večja od osmine kilograma motovilca,' bi rekel Rifle.'' (NP; XVI. letnik, št. 1–2, šol. leto 1986/87) Po nekajletnem premoru je glasilo spet šlo na pot v šolskem letu 2003/04. Takrat sem prevzela delo mentorice literarnega krožka. Novinarka Barbara Okorn me je v pogovoru za Pehar novic spraševala tudi o nakladi in prodaji glasila: ''Ob izidu naše prve številke si ob podatku 250 izvodov nisem najbolje predstavljala, kaj to pomeni. Nekateri so se čudili, da na tako veliki šoli natisnemo le toliko izvodov posamezne številke. ''Ponatis je vedno mogoč,'' sem si mislila. Pa ni bil nikoli potreben. Moja prva izkušnja s prodajo Naših poti ni najboljša. Kljub temu, da so strokovnjaki glasilo pohvalili (poslali smo ga v uredništvo revije Otrok in družina, kjer je šolska glasila ocenjevala bibliotekarka Franceska Žumer), ga učenci in njihovi starši niso kupovali. Zgodilo se je celo, da je učenka, ki je imela v glasi- lu objavljen prispevek, pripeljala v šolsko knjižni- co nekaj prijateljic, jim pokazala in prebrala svo- je besedilo, Naših poti pa ni kupila.'' (Pehar novic; III. letnik, 1. št., šol. leto 2004/05) V šolskem letu 2004/05 je glasilo prvič izšlo v družbi s Peharjem novic, ki ga izdajajo učenci iz- birnega predmeta šolsko novinarstvo pod vodstvom učiteljice Tadeje Šuštar. Takrat smo prvič natisnili toliko revij, da smo jih posredovali vsaki družini na- ših učencev. S tem predlogom, ki so ga sprejeli, so bili starši seznanjeni na roditeljskih sestankih. Od takrat pa do danes so nekaj številk plačali starši, ne- kaj pa jim je bilo podarjenih, saj jih je plačala šola. Luka Debenec, Kristina Nastran, Barbara Okorn, Jerneja Okorn, Katarina Tolar in Vid Naslovnica XIX. letnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 329 Vodopivec so ob XXX. letniku (šol. leto 2005/06) poudarili: ''Niso pa Naše poti namenjene samo tistim, ki imajo v njih objavljen prispevek. Name- njene so vsem: od tistih, ki niti brati še ne znajo, do tistih, ki obiskujejo šolo, mamicam, ki kuhajo kosilo, pa tudi dedkom, ki sedijo v naslanjačih in prebirajo naše prispevke. Skratka vsakomur, ki jih vzame v roke. Naše poti torej niso samo naše, ampak so last vseh, ki jih želijo brati.'' Nagrajene številke Marjan Pogačnik, osmošolec in urednik glasila v šol. letu 1986/87, je v anketi o Naših poteh kritično razmišljal tudi o nagradah: ''Nagrade v veliki meri dobijo tista glasila, ki so zanimiva. Toda nekaj pa je le: vsi ob tem pozabljamo na učence od prvega do petega razreda, ki nekaterih sestavkov ne razu- mejo. Četrtošolci mogoče že, toda kako naj razu- mejo prvošolci, ki komaj poznajo črke. In še nekaj. Dobro bi bilo, da bi bili v žiriji tudi učenci, ki bi vsako glasilo prebrali. Tako pa odrasli odločajo, kaj da radi berejo otroci.'' (NP; XVII. letnik, 1./2. št.) Različne organizacije in uredništva so razpisova- li nagradne natečaje za šolska glasila. Mentorji in učenci – člani uredništev – so jih večkrat poslali in za svoje delo prejeli tudi nagrade. • Glasili I. letnika so korajžno poslali v ocenjeva- nje komisiji Zveze prijateljev mladine Slovenije. In … ''Nagrajeni smo!'' je nekega dne veselo zaklica- la Irena. Debelo sem jo pogledala, pa je začela pojasnjevati: ''Naš list NAŠE POTI je nagrajen. Zato gremo štirje člani uredniškega odbora v Mursko Soboto na srečanje mladih literatov in pionirjev dopisnikov.'' (Ivanka Eržen, NP; II. letnik, 1. št., šol. leto 1971/72) Seveda se tudi mentorica z veseljem spominja tega dogodka. ''Leto 1971 je ponujalo še nekaj. Bilo je 25 let od ustanovitve kovinarske zadruge NIKO, nove industrije kovinarjev v Železnikih. Na to me je opozoril moj mož Niko Sedej, vodja splošno-ka- drovskega sektorja v tovarni Niko. Zato so učenci kot novinarji obiskali ustanovne člane te zadru- ge. Pogovarjali so se z učenci in ti so jim kasneje prinesli natipkana besedila v podpis. Vse to smo objavili. Tisti intervjuji so zdaj, po 40 letih, veliko vredni. Menda vsako leto več. Le vedeti je treba, kje so: v 2. številki I. letnika pionirske revije Naše poti. Da je bil že prvi letnik Naših poti nagrajen kot eno od petih najboljših slovenskih osnovnošol- skih glasil v šolskem letu 1970/71, pravzaprav ni čudno. Kar poglejte obe številki, kako sta lepi že na zunaj! V utemeljitvi pa so omenjali tudi dobra, zanimiva besedila, vzorno razvrščena v rubrike z ustreznimi naslovi, in notranji videz. Ocenjevalni komisiji je bila všeč tudi povezava šole s krajem. In skrb za jezik.'' Prvo leto so pri delu uredništev aktivno sodelo- vali: Irena Prevc, Ivanka Eržen, Breda Bešter, Marko Černivec, Jože Čufer, Janez Markelj, Jožica Rant, Tomaž Demšar, Janez Ferlan, Ivanka Hudo- Naslovnica 2. številke I. letnika Naših poti, ki je posvečena 25-letnici kovinarstva. Železne niti 8 40 let Naših poti 330 lin, Miran Jemec, Sonja Plešec, Marta Prezelj, Aleš Primožič in Radovan Triler. ''Ponosni smo odpotovali v Mursko Soboto. Tam smo si ogledali razstavo glasil ter se pogovarjali s pesniki in pisatelji. Stanovali smo po domovih in spoznali mnogo novih prijateljev, s kateri- mi smo si še dolga leta dopisovali. Osebno pa imam še lep spomin na prvo vožnjo z vlakom. To so bili zares zlati časi!'' (Irena Prevc Hajdi- njak, NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) Članice literarnega krožka so bile povabljene na srečanje pionirjev dopisnikov v Mursko Soboto. O obisku vrstnikov iz Prekmurja in doživetjih ob po- delitvi nagrad so poročale v naslednji številki Na- ših poti (NP, II. letnik, 1. št., šol. leto 1971/72). ''Jeseni 1972 so nas povabili še v Kranj. Bila sem osmošolka,'' se spominja Ivica Krek, roj. Bo- hinc. (NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) ''Z mentorico sva se udeležili podelitve v Prešerno- vi hiši. Spominjam se, da so bile navzoče samo odrasle osebe. … Zdelo se mi je zelo imenitno, da so v tako izjemnem kulturnem ozračju omenjali tudi Naše poti, delo neukih mojstrov, učencev.'' • Leta 1979 je uredništvo revije Pionir nagradilo literarno-dopisniški krožek naše šole, ki je bil v prejšnjem šolskem letu zelo dejaven. Podarili so jim 1.500 dinarjev, Zveza kulturnih organizacij je dodala še 1.000 dinarjev. S tem denarjem so si člani krožka kupili pisalni stroj. Darilu so do- Srečanja pionirjev dopisnikov v Murski Soboti so se udeležile Irena Prevc, Ivanka Eržen, Ivica Bohinc, Mira Gaser, Sonja Plešec in Magda Čenčič. Med njimi je tudi Alenka Sadar iz Škofje Loke. Nasmejano uredništvo se je razveselilo nagrade – pi- salnega stroja (NP, XX. letnik, šol. leto 1989/90). Železne niti 8 40 let Naših poti 331 dali še zanimivo nalogo, ki so jo člani literarnega krožka ponosno sprejeli z velikim veseljem in od- govornostjo. Dobili so priložnost, da obiščejo in intervjuvajo pesnika Mateja Bora. Delo sta dobro opravili osmošolki Maja Korošak in Štefka Zadra- vec. Njun intervju s pesnikom je bil objavljen v reviji Pionir. • Nagrajene so bile tudi Naše poti XIII. letnika (šol. leto 1982/83). Tokrat (leta 1984) so šli učen- ci po nagrado v Škofjo Loko. Skupaj s starši so bili tudi gostitelji nekaterih pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije. ''Pri meni je prespala učenka iz Nove Gorice, leto dni starejša od mene,'' je pi- sala Špela Bradeško – Brudar v 1. številki XX. letnika. ''Še dolgo sva si dopisovali. Spominjam se, da smo si ogledali tudi Dražgoše in da smo zadnji večer v Šk. Loki imeli ples.'' • Po nagrado za celoten XVI. letnik so šli pa v Ljub- ljano. Nad Našimi potmi je takrat bedel urednik Marjan, tretja, obsežna posebna številka pa je bila posvečena 40-letnici kovinarstva. To je bilo spet zadoščenja in zadovoljstva! Posebnost 3. številke je še v tem, da je izšla v kar 1.900 iz- vodih, tako da so jo lahko dobili vsi zaposleni v treh železnikarskih tovarnah. Ustvarjalo jo je res veliko učencev, dogovarjati se je bilo treba z intervjuvanci in jih s kasetniki obiskovati po to- varnah in tudi doma. Potem pa mukotrpno sedeti ob posnetkih, jih poslušati in prepisovati ter iz pogovorov v pogovornem jeziku in narečju na- pisati sestavke v knjižnem jeziku. Koliko so se vsi skupaj naučili pri tem! Aktivni sodelavci v tem letu so bili: Marija Bene- dik, Marko Bobar, Anika Bogataj, Andreja Božič, Martina Čemažar, Simona Čufar, Boštjan Demšar, Jan Eržen, Mateja Gaser, Mija Habjan, Valerija Habjan, Mojca Jelenc, Niko Jensterle, Uroš Koblar, Jure Leva, Mirjam Lotrič, Nataša Lotrič, Gregor Malenšek, Alenka Markelj, Mojca Mesec, Breda Pfajfar, Mateja Pfajfar, Tomaž Pintar, Damjana Rakovec, Irena Rejc, Darja Rihtaršič, Majda Sedej, Metka Štalec, Andreja Tolar, Milena Trajkovič, Rok Trojar, Tina Valentinčič, Aleš Žumer, Petra Benedičič, Marjeta Bertoncelj, Andrejka Demšar, Kristina Eržen, Gregor Kalan, Vilko Leben, Nata- ša Mohorič, Karmen Nastran, Barbara Peternelj, Rafko Primožič, Nataša Sedej, Jana Šturm, Mojca Tolar; Jure Tarfila, Tomaž Pintar, Joži Pintar, Ani- ta Žitnik, Tončka Tolar, Mira Rovtar, Lucija Šolar, Tina Burger, Valči Klemenčič, Bernarda Rovtar. • ''Aja, še to! Tudi ''višje sile'' niso spregledale re- vije Naše poti, saj smo se tudi na zadnjem raz- pisu za najboljša glasila v Sloveniji uvrstili na lestvico najboljših. Dodelili so nam POHVALO ZA CELOTO (za obe lanskoletni številki: XXVI. Na obisku pri Mateju Boru. Od leve proti desni: pesnik Matej Bor, mentorica Martina Sedej, učenki Maja Korošak in Štefka Zadravec. Železne niti 8 40 let Naših poti 332 letnik, šol. leto 1998/99) in to ni kar tako. Ne verjamete? Berite Naše poti!'' so se priznanja ve- selili v uredništvu XXVII. letnika glasila. Uredniški odbor nagrajenih številk so sestavljale: Andreja Benedičič, Silvija Benedičič, Ana Berce, Tina Bonča, Andreja Božič, Marija Božič, Mojca Čemažar, Natalija Čufar, Barbara Demšar, Mateja Demšar, Tina Fajfar, Katja Gartner, Mateja Gort- nar, Nina Gortnar, Erika Habjan, Ema Jelovčan, Nina Kavčič, Polona Kenda, Janja Koblar, Tamara Lavtar, Barbi Mohorič, Tatjana Nastran, Ines Pe- nič, Nina Pintar, Lucija Prevc, Katra Rant, Polona Reya, Lucija Rihtaršič, Urška Šolar, Anka Tolar, Lidija Tolar, Ana Tušek in Sandra Zupanc. Obvestilo o nagradi (NP; XIV. letnik, 1. št.). Železne niti 8 40 let Naših poti 333 Naslovnici nagrajenega XIII. letnika. Povezanost s krajem Pohvalno je, da šolsko glasilo Naše poti skrbno spremlja dogajanje v Železnikih in okoliških krajih. Uredništva, mentorji in učitelji so poskrbeli, da so učenci tudi s pomočjo glasila spoznavali pomembne mejnike, dogodke, krajevne posebnosti, tradicijo krajev naše doline, znane in manj znane ljudi itd. Ker so aktivno sodelovali pri nastajanju prispevkov, so nekatera vedenja o kraju res obogatili. Izšlo je precej tematskih številk, ki poudarjajo tradicijo in razvoj Železnikov (npr. 25, 35 in 40 let kovinarstva, 30-letnica osvoboditve in zmage nad fašizmom, 35. obletnica pionirske organizacije, 40 let svobode, 50 let Čevljarne Ratitovec, spomeni- ki v Selški dolini, otvoritev nove šole v Selcih, nov prizidek šole v Železnikih, 175 let šole, 650-letnica Železnikov, 100 let čipkarske šole v Železnikih). Ob podrobnem pregledu glasil sem ugotovila, da se prav v vsaki številki najdejo prispevki, pomembni za kraj: otvoritev obnovljenega kulturnega doma, razlage hišnih imen, ledinska imena, slovar narečnih izrazov, predelava lanu, spomini domačinov, poplave itd. Naslovnica XVI. letnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 334 Pohvala za stalno kakovost glasiloma Pehar novic in Naše poti. Železne niti 8 40 let Naših poti 335 Da je delo in življenje šole povezano s krajem, se čuti na vsakem koraku po Naših poteh. S šolarji doživljamo njihov svet in čutimo, kako drugačen je od tistega v spominih staršev in starih staršev. Kako drugačen, pa vendar enako vihrav, radoveden, sa- mosvoj, željan lepega! Ali pa zvemo kaj novega in zanimivega o človeku, ki ga sicer srečujemo, a ga v resnici ne poznamo: kaj ustvarja, o čem razmišlja, od kod je. Med listi je skrito toliko vsega! Da je nekoč sredi vasi raslo lepo drevo! Da so se pred hišami zbirale klekljarice pri punkeljnih. Beremo, katerega leta je bil obnovljen kulturni dom, pa kakšna je bila notranjost najstarej- še hiše v vasi. Beremo tudi šolske anekdote prejšnjih in sedanjih časov. In še in še in še … Bo kdaj kdo pre- štel liste vseh letnikov Naših poti in izmeril debelino knjige, ki bi nastala, če bi jih zvezali? In še zanimivost Naše poti so in še vedno spremljajo in ohranjajo poti ter puščajo sledi. Ne le na papirju, tudi v mislih in spominu. Da je res tako, dokazuje številka, ki so jo leta 2006 ob 35. obletnici valete izdali odrasli ljudje, ki so leta 1970/71 zaključili osmi razred. Rojstvo Na- ših poti so takrat spremljali v živo, marsikdo izmed njih je bil pri tem tudi aktiven. V šolski arhiv smo dobili spominsko glasilo te generacije. Uredniki, ki so poskrbeli za izid teh Naših poti, pa so bili: Ana- marija Habjan, Fani Panjtar, Primož Pegam, Janez Ferlan in Aleš Primožič. Naslovnici XXVI. letnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 336 Naslovnica XXXII. letnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 337 Popotnica ustvarjalcem ''Leta 1970/71 je neka zavzeta generacija stori- la prvi korak, naslednje so potem vsaka po svoje stopale po Naših poteh. Otroci, ki so jim te poti prinašale radost in zadoščenje, so danes babice in dedki, mame in očetje. A Naše poti ostajajo mlade in sveže, zahvaljujoč vam, drage mlade prijateljice, dragi mladi prijatelji, in vaši ne- utrudni, predani, domiselni mentorici Katarini Primožič, likovnemu mentorju Janezu Hafnerju, oblikovalki Alenki Bertoncelj in seveda učitelji- cam in učiteljem, ki učence pri pouku spodbujajo k pisanju. Vsem skupaj sem iz srca hvaležna. Sku- paj z vami se veselim nove številke Naših poti,'' je Barbari Okorn pisala prva mentorica Martina Sedej (NP; XXX. letnik, 1. št.; šol. leto 2005/06), ki še vedno z zanimanjem prebere vsako novo števil- ko Naših poti. Šolsko glasilo nadaljuje svoje potovanje iz gene- racije v generacijo. Naše poti so postale shramba pr- vih šolskih korakov, razmišljanj, hihitanj, navihano- sti, lenobe, znanj, raziskovanj … Nekoč tretješolka je danes mamica ali pa babica. In veselje je pokukati v otroški svet staršev, starih staršev, tet, sosedov, uči- teljic … Vsaka številka pripoveduje svojo zgodbo. Srečno pot iz roda v rod! Pisni vir: različni letniki in številke Naših poti. Ustni vir: mentorica Martina Sedej. Naslovnica XXXI. letnika. Železne niti 8 40 let Naših poti 338 Rdeča nit, tema •VSEGA PO MALEM Posebnosti •Zanimiva in izčrpna predstavitev muzeja v Železnikih •Delo tabornikov Selškega odreda Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Franc Berčič - Berko Kratek pregled Naših poti 1970/71 • I. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •25 let kovinarstva v Železnikih (fotografija ustanoviteljev Zadruge Niko) Posebnosti •Pogovori z ustanovnimi člani Zadruge Niko: Nikom Žumrom, Nikom Bertoncljem, Antonom Dolencem, Antonom Jelencem, Jožetom Kristanom, Jožetom Mohoričem, Petrom Polajnarjem, Matevžem Šmidom in Josipom Torkarjem •Drugi predstavljeni člani Zadruge: Lojze Čemažar, Jože Osenčič, Anton Rodič, Janko Šmid in Milan Veber •Franc Pfajfar in Jakob Benedičič sta omenjena le z imeni. •Pogovora z direktorjem Tehtnice Antonom Pegamom in direktorjem Iskre Alojzom Žumrom Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Franc Berčič - Berko 1970/71 • I. letnik • 2. številka (nagrajena številka) Rdeča nit, tema •SPOMENIKI v Selški dolini Posebnosti •Vtisi s srečanja pionirjev dopisnikov v Murski Soboti, kjer so uredništvu Naših poti podelili eno od petih republiških nagrad za 1. letnik Naših poti. •Pogovor z opernim pevcem Ladkom Korošcem •O obisku Ištvana Korpe, igralcu namiznega tenisa Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Franc Berčič - Berko 1971/72 • II. letnik • 1. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 339 Rdeča nit, tema •Poklici Posebnosti •Učenci so pisma z vprašanji poslali: igralcu Zlatku Šugmanu, akademskemu kiparju Tonetu Logondru, akademski slikarki in kostumografinji Alenki Bartl, akademski slikarki in ilustratorki Marlenki Stupica, akademski slikarki Dori Plestenjak in pisatelju Antonu Ingoliču. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Franc Berčič - Berko 1971/72 • II. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •Čestitamo, pionir in pionirka! Posebnosti •Knjižico Naše poti na formatu A5 so dobili pionirji ob sprejemu v pionirsko organizacijo. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Franc Berčič - Berko 1972/73 • III. letnik Rdeča nit, tema Številka je posvečena: •slovenskemu kulturnemu prazniku 8. februarja in •otvoritvi obnovljenega kulturnega doma v Železnikih. Posebnosti •Oj, mladost ti moja (spomini učencev) •Radovedni svinčnik (intervjuji) •Kaj delamo? (obšolske dejavnosti, krožki) •Šport in šah (športni krožki, klubi) •Številka je natisnjena v manjšem formatu. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Franc Berčič - Berko 1973/74 • IV. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Moj domači kraj med NOB Posebnosti •Pripovedi borcev, aktivistov in domačinov v Davči •Po poti kurirčkove pošte Literarni mentorici Martina Sedej in Vera Završan Likovni mentor Franc Berčič - Berko Maj 1974 • Posebna izdaja Železne niti 8 40 let Naših poti 340 Rdeča nit, tema •TEDEN OTROKA z geslom "Pridobivajmo prostor za otroke!" •Počitnice Posebnosti •Program pionirske organizacije za l. 1974/75 •Številke nimamo v tiskani obliki. V šoli je le izvod, pretipkan na matrice. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1974/75 • V. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •30-letnica osvoboditve in zmage nad fašizmom Posebnosti •Pogovori z nekdanjimi taboriščniki in borci •Srečanje pionirjev dopisnikov (Vinica, oktobra 1974). Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1974/75 • V. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •Vsega po malem Posebnosti •Dopisovanje s pisateljem Karlom Grabeljškom •Preglednica Pionirskega odreda Ratitovec •Obisk dekliškega pevskega zbora Lipaites iz Litve •Seznam učencev, ki so bili odlični vseh osem let (šolanje so zaključili v letih od 1970/71 do 1974/75) Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1975/76 • VI. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema Številka izšla ob: •otvoritvi novega dela šole, •preimenovanju šole v OŠ Prešernove brigade Železniki. Posebnosti •Na pisma članov literarnega krožka so odgovorili nekdanji komandanti Prešernove brigade: Ivan Javor - Igor, Milan Tominec, Ferdo Tolar - Mirko in Janko Prezelj - Stane. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1975/76 • VI. letnik • 2. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 341 Rdeča nit, tema •35. obletnica pionirske organizacije Posebnosti •Spomini nekdanjih pionirjev 1. pionirskega odreda Predstavljeni so: Jože Bajželj – Dušan, Silvo Zelj, Tine Petrač, Tone Keržar, Francelj Vrhunc, Jože Demšar, Filip Blaznik, Tine Šmid, Janko Cvek, Tone Vrhunc, Jože Košmelj in Stane Kemperle. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1976/77 • VII. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Titov obisk v Dražgošah •Spomini na NOB Posebnosti •Intervju z Ivanom Trojarjem – Zaglobo •Komandant in pisatelj Karel Leskovec se spominja Literarni mentorici Martina Sedej in Vera Završan Likovni mentor Janez Hafner 1977/78 • VIII. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Klekljanje •Spomini dveh učiteljev •Na obisku pri Mateju Boru •Ljudsko blago (hišna imena, ljudske pesmi, nekaj narečnih izrazov) •Anketa o šolskih zabavah •Društva, družine Posebnosti •Pogovor z gospo Toniko Ramovš in njena pesem Od zore do mraka •Intervju z učiteljem Mirom Kačarjem in upokojeno učiteljico Olgo Šmid •Intervju s polkovnikom JLA Janezom Lušino - Malim •Spomin Luznarjeve mame na šolo v Selcih •Pogovor s pesnikom Matejem Borom •Predstavitev ljudskega pevca in šaljivca Franca Vidmarja - Pstotnika ter njegova pesem Volk je hodil po Moškrin •Lovska družina Železniki, Lovska družina Sorica, Lovska družina Selca, Planinsko društvo Železniki Literarni mentorici Martina Sedej in Vera Završan Likovni mentor Janez Hafner 1978/79 • IX. letnik • 1. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 342 Rdeča nit, tema •Titova smrt •Prijateljstvo, pomoč Posebnosti •Sošolec iz Bosne •Spomini Milke Šmid, nekdanje taboriščnice Literarni mentorici Martina Sedej in Nika Marenk Vujić Likovni mentor Janez Hafner 1979/80 • X. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •40-letnica vstaje •35-letnica kovinarstva v Železnikih Posebnosti •Spomini Matevža Šmida na čas pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej •Spomini direktorja tovarne Niko Petra Polajnarja •Intervjuji s smučarskim trenerjem Alešem Gartnerjem, razredničarko Miro Gaser in slikarko Doro Plestenjak Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1980/81 • XI. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Spomini na vojni čas •Naša krajevna skupnost Posebnosti •Pionirji v NOB •Prešernova brigada na Pokljuki Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1981/82 • XII. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Otvoritev šole v Selcih Posebnosti •Zbranih je veliko spominov na šolo v Selcih. •Intervju s Francetom Strelom, očetom Borisa Strela •Strip Marka Kocipra in Klemena Peternelja Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1982/83 • XIII. letnik • 1. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 343 Rdeča nit, tema •Prešernova brigada •Življenje v vasi Posebnosti •Pogovori in spomini nekdanjih partizanov: Ivan Franko - Iztok, Ferdo Tolar - Mirko, Janko Eržen, Vinko Žontar, Franc Mohorič, Ferdinand Koblar - Mohor •Najstarejša hiša v Davči (Pri Joklcu) •Paša na planini Porezen (spomini) •Ob 70-letnici pesnika Mateja Bora •Pogovor s kiparjem Tonetom Logondrom Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1982/83 • XIII. letnik • 2. številka (nagrajeni letnik) Rdeča nit, tema •Kruh •Knjiga Posebnosti •Prvoborca Valentin in Francelj Pavšič (ob odkritju spominske plošče) •Učenje branja in pisanja •Razstava knjig v šoli Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1983/84 • XIV. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •40 let svobode Posebnosti •Pismo pisatelja Karla Grabeljška •Predstavitev Grabeljškovih knjig •Album zanimivosti (npr. prva tovarna sladoleda, prva prometna nesreča, veselica na hlodu ipd.) Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1984/85 • XV. letnik • 1. številka Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1985/86 • XVI. letnik • 1. številka (številke nimamo v arhivu) Železne niti 8 40 let Naših poti 344 Rdeča nit, tema •Vsega po malem Posebnosti •V objemu gora •Varčevanje •Moje igrače •Dober tek! •Življenje z živalmi •Čevelj me žuli •Anketa o kajenju •Zapis v soriškem narečju •Po poteh dedkov in babic Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1985/86 • XVI. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •40 let kovinarstva v Železnikih Posebnosti •Intervju - z direktorjem tovarne Niko Petrom Polajnarjem, - z direktorjem tovarne Iskra Tonetom Rakovcem, - z direktorjem Tehtnice Ivanom Lazarjem, - z vodjem razvojnega oddelka tovarne Iskra Jankom Jelencem, - z inženirko kemije Sonjo Zavrl, zaposleno v Niku, - z vodjem razvoja v Tehtnici Radom Goljevščkom, - z analitikom tovarne Niko Janezom Frelihom, - s finomehanikom iz Tehtnice Ivanom Koblarjem, - s strojnim ključavničarjem iz Nika Francem Hudolinom, - z orodjarjem iz Iskre Nandetom Šmidom, - z delavko iz Iskre Francko Demšar, - z Mico Benedičič, eno izmed prvih delavk v Niku in prvo žensko, zaposleno v Tehtnici, ter igralko kulturno-umetniškega društva Svoboda, - z delavcem Karlom Jurićem, - s sekretarjem Iskre Mirkom Polajnarjem, - s sekretarjem Tehtnice Andrejem Tuškom, - s slikarji kovinarji: Rafkom Primožičem, Francem Rantom in Lojzetom Tarfilom •Zapisi o delu in poklicih, ki jih opravljajo ljudje v naši dolini •Stari običaji, Pesem nočnega čuvaja •Povest iz vigenjca: Janez in Micka (avtor: Janko Mlakar) Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1985/86 • XVI. letnik • 3. številka (nagrada za celotni letnik) Železne niti 8 40 let Naših poti 345 Rdeča nit, tema •Gradnja nove šole •Poklici Posebnosti •Pogovor z ravnateljem Leopoldom Nastranom •Pogovor s psihologinjo Danico Bradeško •Pogovor z učiteljico glasbe Veroniko Kamenšek •Razmišljanja o šoli, učenju, učiteljih … •Anketa o šoli •Intervju z zdravnikom dr. Gregorjem Habjanom, mesarjem v trgovini Lojzetom Rihtaršičem, z režiserjem Igorjem Šmidom, voditeljico Periskopa Blažko Müller Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1986/87 • XVII. letnik • 1. in 2. številka Rdeča nit, tema •O Svetlani Makarovič Posebnosti •Razmišljanja učencev o njenih delih Kosovirja na leteči žlici, Gal v galeriji, Aladinova čudežna svetilka, Pravljica iz Mačje preje, Teta Magda in o različnih živalskih zgodbah •Rosna leta osnovnošolcev •8. februar 1988 (razstava starih predmetov) •Hišna imena •Prešernova brigada na Pokljuki Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1987/88 • XVIII. letnik • 1. in 2. številka Rdeča nit, tema •50-letnica Čevljarne Ratitovec Posebnosti •Spomin na ustanovitev tovarne (Ljubo Bradeško: Alojz Čufer, dolgoletni direktor) •Pogovori z zaposlenimi: direktorjem Matjažem Tičarjem, modelarko Minko Oter, čevljarji Francem Benedičičem, Matijem Megušarjem, Zdravkom Lavtarjem, Ivanom Gaserjem in Stanetom Habjanom ter s prešivalko Ivanko Jeram •Stare šuštarske pesmi •Stare in narečne besede iz čevljarskega poklica •Bibliografija o čevljih in čevljarjih v knjigah Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1988/89 • XIX. letnik • 1. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 346 Rdeča nit, tema •Anketa (odnosi med generacijami) •Pridelava in predelava lanu •Otrokove pravice •Ledinska imena •Stari predmeti Posebnosti •Zanimiva analiza odgovorov •Pridelava in predelava lanu •Smeh v šoli Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1988/89 • XIX. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •20 let šolskega glasila Naše poti •Dramski krožek •Režiser Igor Šmid: ocena scenarijev Posebnosti •Na pismo mladih članov uredništva so odgovorili njihovi predhodniki: Marko Černivc, Marija Urh (roj. Bernik), Ivica Krek (roj. Bohinc), Irena Hajdinjak (roj. Prevc), Alenka Bertoncelj (roj. Rejc), Marjanca Nastran, Jože Bogataj, Marija Demšar, Tina Marinšek (roj. Demšar), Marko Rihtaršič, Marjeta Šmid (roj. Lotrič), Kristina Eržen, Špela Brudar - Bradeško, Marija Benedik, Irena Bertoncelj, Mateja Tolar, Katarina Kemperle, Martina Pfajfar, Darja Marenk, Damjana Rejc, Nataša Benedik, Marjan Pogačnik in Nika Tušek. •O dramskem krožku razmišljajo: mentorica Ladi Trojar, "aktualni" in nekdanji člani krožka. •Družabne igre. •Igor Šmid oceni scenarije osnovnošolcev. Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner 1989/90 • XX. letnik Rdeča nit, tema •175 let šole v Železnikih Posebnosti •Zgodovina šole: iz spominov Nika Žumra, Petra Polajnarja •Pogovor s Toniko Ramovš, ki je poučevala v času druge svetovne vojne •Šola med okupacijo •Učitelji - Nekateri so predstavljeni v daljših zapisih: Jožef Levičnik, Edvin Klemente, Josip Zupančič, Milena Dobovšek, Marjan Kne, Franc Benedik, Leopold Nastran. - Nekateri so le omenjeni. 1991/92 • XXI. letnik • 1. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 347 Posebnosti •Prepisi iz črnih bukev Josipa Levičnika •Starši in stari starši o svojih učiteljih in šoli •Pogledi in mnenja učenk in učencev •Seznam zaposlenih v šol. letu 1990/91 •Iz šolske kronike: 1945–1990 •Na pismo članov lit. krožka so odgovorili učitelji: Jože Cuderman, Marko Erznožnik, Marjana Gabrijelčič, Francka Gortnar, Polonca Jeseničnik, Danica Kopač, Cveta Košmelj, Angelca Kunstelj, Tone Lotrič, Zlata Lotrič, Marija Mihić, Vinko Mlakar, Slavko Ovsenek, Martina Sedej, Matevž Šmid, Marija Tavčar, Stana Thaler, Ladislava Trojar, Peter Weiffenbach, Pavle Zajc, Ivo Zorman, in Čipkarska šola. •Razvoj šolske knjižnice, prehrane Literarna mentorica Martina Sedej Likovni mentor Janez Hafner Rdeča nit, tema •Šolski živžav, prosti čas, smeh, sreča Posebnosti •Pogovor z ravnateljevo pomočnico in predmetno učiteljico Marijo Bertoncelj •Družina, dom •Narečja v okoliških vaseh •Intervju s pisateljem Bogdanom Novakom •O obisku begunskega centra v Škofji Loki Literarna mentorica Dorica Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1992/93 • XXII. letnik • 1. in 2. številka Rdeča nit, tema •Resnični in domišljijski svet (Vsega po malem) Posebnosti •O odnosu do narave in zdravem načinu življenja Literarni mentorici Barbara Demšar in Mira Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1993/94 • XXIII. letnik • 1. številka Literarna mentorica Likovni mentor XXIV. letnik (številke nimamo v arhivu) Železne niti 8 40 let Naših poti 348 Rdeča nit, tema •JAKOB ŠOLAR (duhovnik, vzgojitelj, šolnik, publicist, jezikoslovec, urednik): ob 100-letnici rojstva Posebnosti •Intervju s pesnikom Tonetom Pavčkom •Pesniško obarvana številka Literarna mentorica Dorica Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1997/98 • XXV. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •25 let Naših poti •30 let bralne značke na naši šoli Posebnosti •Pogovor s prvo literarno mentorico glasila Martino Sedej •Spomin Danice Benedik, ki je predlagala ime šolskega glasila •Intervju s pesnico Nežo Maurer in glasbenikom Vilijem Resnikom Literarna mentorica Dorica Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1997/98 • XXV. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •650-letnica Železnikov •Spomini dedkov in babic, staršev, tet in stricev, sosedov … Posebnosti •Številne fotografije •Naselitev, vzpon in propad železarstva, druge dejavnosti v kraju (rudarstvo, oglarstvo, sodarstvo, žagarstvo, čipkarstvo) •J. Levičnik: Problem nočnega dela žebljarjev •Pomembne osebnosti iz Železnikov: France Koblar, Janko Mlakar, Anton Globočnik pl. Sorodolski, Anton Pintar, Anton Dermota, Blaž Crobath, Jernej Levičnik, Jožef Levičnik, Jožef Dagarin •Pogovor z Juretom Rejcem, kustosom muzeja v Železnikih •Spomini Anice Primožič •Otroštvo, šolanje, vzgoja, igre in prosti čas, hrana, običaji, prazniki, gospodinjstvo, delo na kmetiji Literarna mentorica Dorica Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1998/99 • XXVI. letnik • 1. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 349 Rdeča nit, tema •Vsega po malem Posebnosti •Pogovori z županom Občine Železniki Mihaelom Prevcem, mentorico šolskega radia in učiteljico angleščine Tadejo Šuštar ter maratoncem Romanom Kejžarjem Literarna mentorica Dorica Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1998/99 • XXVI. letnik • 2. številka (letnik je dobil pohvalo za celoto) (podeljuje uredništvo revije PIL – Mladinska knjiga) Rdeča nit, tema •Od najboljših spisov za Cankarjevo priznanje do pesmi in tarnanja nad šolskimi tegobami Posebnosti •Intervju z alpinistom Milanom Potočnikom •Pestra rubrika z naslovom Imamo se radi Literarna mentorica Dorica Prevc Likovni mentor Janez Hafner 1999/2000 • XXVII. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Ob otvoritvi športne dvorane •Pospravljanje •Praznik izvirne slovenske slikanice Posebnosti •Tekmovanje za Cankarjevo priznanje •Bralna značka v tem šolskem letu, anketa o branju slikanic, najljubše knjige … Literarni mentorici Mateja Markelj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2003/2004 • XXVIII. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Posebna izdaja ob zaključku projekta Comenius "Kultura nas zbližuje" Posebnosti •Sodelovanje s šolami iz Avstrije, Grčije in Škotske •Ljudske in moderne pesmi, plesi, pravljice in pripovedke, rajalne igre, izdelki domače obrti Literarne mentorice Tadeja Šuštar, Barbara Demšar, Alenka Bertoncelj Likovni mentor Janez Hafner 2003/2004 • XXVIII. letnik • 2. številka Železne niti 8 40 let Naših poti 350 Rdeča nit, tema •Od nekoč do danes Posebnosti •Pogovor z Juretom Rejcem, kustosom v muzeju v Železnikih •Klekljanje •Družina, prijateljstvo •Dolgčas Literarni mentorici Mateja Markelj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2003/2004 • XXVIII. letnik • 3. številka Rdeča nit, tema •Potovanja Posebnosti •Vasi v Selški dolini •Poletna šola v naravi Literarni mentorici: Mateja Markelj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2004/2005 • XXIX. letnik • 1. in 2. številka (v družbi s Peharjem novic) Rdeča nit, tema •Nekdanji sodelavci Naših poti •Natečaj anekdot •Turizem v Selški dolini Posebnosti •Pogovor z literarnima urednicama Martino Sedej in Dorico Prevc, z likovnima mentorjema Francem Berčičem - Berkom in Janezom Hafnerjem, oblikovalcema glasila Francem Rantom in Alenko Bertoncelj •Dopisovanje z naključno izbranimi nekdanjimi sodelavci glasila in avtorji prispevkov •O klekljanju s Heleno Kramar, mojstrico te umetnosti •Turizem v občini Železniki •Spomini na šolo in otroštvo v Dražgošah •Intervju s pisateljem Ivanom Sivcem Literarni mentorici Mateja Markelj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2005/2006 • XXX. letnik • 1. številka (v družbi s Peharjem novic) Železne niti 8 40 let Naših poti 351 Rdeča nit, tema •Kultura Posebnosti •O kulturi z več plati •Pogovor s fotografom Aleksandrom Čufarjem Literarna mentorica Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2006/2007 • XXXI. letnik • 1. številka (v družbi s Peharjem novic) Rdeča nit, tema •100-letnica Čipkarske šole Železniki Posebnosti •Predstavljene so učiteljice v Čipkarski šoli Železniki. •Spomini nekdanjih učenk in učencev •Izkušnje "aktualnih" učenk in učencev Literarni mentorici Katja Mohorič Bonča in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2006/2007 • XXXI. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •Poplave v Železnikih Posebnosti •Izkušnje učencev, ki so jih doživeli ob hudih septembrskih poplavah •Številka je nastala takoj po tem dogodku. Literarni mentorici Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2007/2008 • XXXII. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Branje, knjige in bralna značka (30-letnica "branja za značko" na naši šoli) Posebnosti •Učenci so pisali ustvarjalcem, ki so v preteklosti predstavili svoje delo našim bralcem. Odgovorili so jim: pesnika Tone Pavček in Mohor Demšar, pisateljice Kristina Brenkova, Berta Golob, Polonca Kovač, pisatelji Bogdan Novak, Tone Partljič in Ivan Sivec, klovnesa Eva Škofič Maurer, pravljičarka Anja Štefan, glasbenik Sten Vilar, lutkarica Jana Stržinar, ilustrator Gorazd Vahen, fotograf Aleksander Čufar ter pesnik, pisatelj in gledališčnik Andrej Rozman Roza. Literarni mentorici Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2008/2009 • XXXIII. letnik • 1. številka (v družbi s Peharjem novic) Železne niti 8 40 let Naših poti 352 Rdeča nit, tema •Glasba Posebnosti •Pogovor s profesorico Marjeto Naglič •Folklorne skupine iz Železnikov in iz Selc Literarni mentorici Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2008/2009 • XXXIII. letnik • 2. številka Rdeča nit, tema •Devetošolci Posebnosti •Predstavitev in spomini devetošolcev •O odraščanju •Kako vidijo devetošolce mlajši učenci Literarni mentorici Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2008/2009 • XXXIII. letnik • 3. številka (v družbi s Peharjem novic) Rdeča nit, tema •Presenetljiva spremljevalka domišljija Posebnosti •Pravljice, zgodbe, pesmi … Literarni mentorici Marija Gasser in Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2009/2010 • XXXIV. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Devetošolci Posebnosti •Devetošolci se predstavijo in razmišljajo o šolanju v OŠ Železniki. Literarna mentorica Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2009/2010 • XXXIV. letnik • 2. številka (v družbi s Peharjem novic) Železne niti 8 40 let Naših poti 353 Rdeča nit, tema •Branje in bralci Posebnosti •Težave z branjem •Priloga: barvno bralno ravnilo in bralna ravnila iz kartona •Pogovor s pisateljico Majdo Koren Literarna mentorica Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2010/2011 • XXXV. letnik • 1. številka Rdeča nit, tema •Devetošolci Posebnosti •Spomini in predstavitev devetošolcev •Pogovor s pantomimikoma Andresom Valdesom in Jano Kovač Valdes Literarna mentorica Katarina Primožič Likovni mentor Janez Hafner 2010/2011 • XXXV. letnik • 2. številka (v družbi s Peharjem novic) NAŠE POTI vodijo sem ter tja. Daleč od doma ali pa le k sosedu. Železne niti 8 354 Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 355 Brane Bertoncelj Brane Lavtar Jana Lavtar Društvo za šport in rekreacijo Selca 25 let (1985–2010) Športno društvo Selca Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 356 Ustanovitev društva Zametki sedanjega Športnega društva Selca sega- jo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je v Selcih že obstajalo športno društvo z imenom TVD Parti- zan Selca, ki je bilo dejansko začetnik rokometa in sankanja v Selški dolini. V letu 1963 so člani društva TVD Partizan Selca na Rovnu z udarniškim delom zgradili rokometno asfaltno igrišče. Rokometna ženska ekipa pod istim imenom pa že dosega prve uspehe, postane prvi republiški pokal- ni zmagovalec Slovenije, in sicer leta 1967. Z reorga- nizacijo športa v Selški dolini pa je prešlo društvo pod okrilje Športnega društva Alples Železniki. 1. Bojan Berce 9. 9. 1959 Selca 100 2. Primož Bernik 17. 9. 1961 Selca 105 3. Brane Bertoncelj 31. 12. 1958 Selca 119 4. Brane Lavtar 16. 12. 1961 Selca 79 5. Štefan Lotrič 28. 5. 1960 Selca 120 6. Rudi Markelj 16. 4. 1960 Selca 116 7. Vinko Prevc 1. 6. 1956 Selca 73 8. Franc Potočnik 11. 12. 1962 Selca 126 9. Franc Rant 16. 5. 1955 Selca 101 10. Tomo Vrhunc 29. 5. 1961 Selca 131 se ob podpori Zveze telesnokulturnih organizacij občine Škofja Loka in Krajevne skupnosti Selca (v nadaljevanju KS Selca) odločili za ustanovitev šport- nega društva, kot ga poznamo danes. Športno dru- štvo Selca, društvo za šport in rekreacijo, Selca, pod svoje okrilje združi vse športne aktivnosti v okviru KS Selca in s tem nadaljuje tradicijo TVD Partizan Selca. V upravljanje in vzdrževanje prevzame obsto- ječe športne objekte na Rovnu. ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA, društvo za šport in rekreacijo, je bilo ustanovljeno na ustanov- nem občnem zboru v Selcih 15. 12. 1985. Ustanovni člani Rokometne prvakinje v Sloveniji za sezono 1972/1973. Izgradnja prvega mostu na Rovn. Takrat je športno življenje v Selcih, predvsem v organizacijskem smislu, zamrlo, stanje pa se je za- čelo popravljati po zaslugi neorganiziranih skupin mladih, ki so bili zainteresirani za določena športna področja. Ker je ta aktivnost stalno naraščala, smo V preteklih 25 letih so v upravnih organih društva poleg ustanovnih članov in sedanjih članov odbora delovali še: Robi Ozanič, Gregor Habjan, Aleš Le- ben, Janez Ferlan, Uroš Podlipnik, Vilko Berce, Aleš Hajnrihar, Jože Tušek, Janez Thaler, Janez Potočnik, Brane Čenčič, France Tušek, Janko Zadravec, Igor Nastran, Franci Dolenec, Jure Rakovec, France Po- hleven in Matej Podlipnik. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 357 France Rant 1985–1991 Brane Bertoncelj 1992–1995 Marko Lotrič 1996–1997 France Rakovec 1998–2005 Brane Bertoncelj od 2006 dalje Predsednik Brane Bertoncelj Predsednik Marko Lotrič Član Franc Rakovec Član Brane Lavtar Sekretar Gašper Benedik Nogomet Gašper Benedik Košarka Mitja Lotrič Tenis Lado Hašič Namizni tenis Marko Čenčič Tarok France Rakovec Hokej Gregor Lavtar Kegljanje Florjan Šturm Člani Borut Fejfar Andraž Vrhunc Miha Thaler Zdravko Markelj France Rant Boris Nastran Tomaž Habjan Andrej Habjan Gospodarski odbor Športni odbor Nadzorni odbor Dosedanji predsedniki Športnega društva Selca: Sprehod skozi zgodovino 1985–1988 Da bi Rovn naredili še bolj pester in zanimiv za vse generacije, smo se leta 1988 odločili za postavi- tev otroškega igrišča, kar se je kasneje izkazalo za izredno dobro potezo. Velik poudarek smo namenili obnovitvi nogomet- nega igrišča, ki je bilo v zelo slabem stanju. Uredili smo drenažo, izravnali igrišče s humusom, posejali travo ter okoli igrišča namestili leseno ograjo. Nabavili smo manjkajoče športne rekvizite in opremo, in sicer smučarske kole, mreže za rokomet- ne in nogometne gole, mrežo za tenis in kosilnico. V Krekovem domu so nastale prostorske spre- membe, zato smo izgubili sobo za druženja in se- stanke. V zamenjavo nam je KS Selca dodelila drug prostor, ki pa smo ga morali temeljito obnoviti. 1989 V tem letu je bilo v okviru delovnih akcij izvede- nih kar nekaj del. Na zahodnem delu nogometnega igrišča smo postavili zaščitno mrežo (izkop teme- ljev, izdelava in postavitev kovinske konstrukcije, namestitev mreže). Nad nogometnim igriščem smo izdelali cesto za traktorje in kamione, prenovili pa smo tudi zaščitno mrežo na rokometnem igrišču. Vodstvo ŠD Selca za obdobje 2009–2012 Nova zaščitna mreža. Svoje prostore je društvo na začetku imelo v Kre- kovem domu v Selcih, kjer so se v bivši mladinski sobi odvijali sestanki in družabna srečanja. Po letu 1993, ko je bil na športnem parku Rovn vsaj delno urejen prostor za takšne namene, pa je sedež pre- selilo na to lokacijo. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 358 Že nekaj časa smo člani izvršnega odbora resno razmišljali o izgradnji teniškega igrišča. Začeli smo z razgovori in zbirati informacije o načinu gradnje igrišča in stroških. Oblikovali smo tudi gradbeni odbor v sestavi Marko Lotrič, Brane Lavtar, Brane Bertoncelj, France Rant in Mario Thaler, kasneje pa smo v odbor vključili še Franca Rakovca. Ogromno dela smo imeli z ureditvijo dokumentacije, in sicer s pridobitvijo soglasij (sosedov, Kmetijskega od- bora Selca, Upravnega odbora Kmetijske zadruge Škofja Loka, Komiteja za družbeno planiranje in Geodetske uprave), z izmero zemljišča ter s prijavo gradbenih del. Dela na teniškem igrišču so se pričela 18. 9. 1989 s pričetkom zemeljskih del. Odstranili smo 5.000 m3 zemlje, nato smo postavili betonski oporni zid ter delno izravnali nasipe. 1990 Za to leto smo si glede izgradnje parka Rovn za- dali cilj, urediti okolico. Tako smo izravnali nasipe proti Sori in na njih posadili okrasne smreke. Do- končno smo uredili otroško igrišče, na celotnem parku pa s peskom nasuli poti in parkirni prostor. Izvedli smo obsežno akcijo napeljave glavnega elek- tričnega kabla od Alplesovega obrata Podzavernik do parka Rovn. Ker finančnih sredstev za nadaljnja dela na teniških igriščih ni bilo dovolj, smo izvedli le izravnavo terena nad betonskim opornim zidom in nanj namestili zaščitno mrežo. 1. 11. 1990 so Rovn opustošile poplave in napra- vile ogromno škode. Odplavljen je bil most, potrgane in poškodovane so bile električna in vodovodna napeljava ter kana- lizacija, spodkopane in poškodovane dovozne poti in parkirni prostor, odtrgano obrežje Sore vzdolž parka, porušeni zaščitni mreži na rokometnem in nogometnem igrišču, uničena dva rokometna gola, cel park naplavljen z blatom, skalami in vejevjem. Voda pa ni prizanesla niti stavbi z garderobo, v kate- ro sta vdrla voda in blato. Izkop zemlje za teniško igrišče. Delovna akcija: izdelava betonskega opornega zidu (v ozadju). Rovn je v celoti poplavljen (prvič). Istega leta smo s Krajevno skupnostjo Selca ure- dili vse potrebno, da smo postali upravitelji Šport- nega parka Rovn. Posledice poplav na nogometnem igrišču. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 359 120 m3 separacije razprostrli čez obe igrišči. Na tako pripravljeno podlago smo položili tenisit. Vzpored- no s tem smo izdelali temelje za nosilce mrež in dro- gov za razsvetljavo ter na obeh straneh igrišča polo- žili betonske kanalete. Postavili smo nosilne cevi ter nanje pritrdili zaščitne mreže. Popravili smo dovod pitne vode in napeljali priključek na teniško igrišče. Za postavitev kontejnerja smo pripravili in utr- dili teren ter namestili inštalacije (elektrika, voda, odtok, kanalizacija) in uredili greznico. V tem letu je Domel, d. o. o., financiral gradbena dela v višini 50.000 DM. Zaposleni v Domelu, d. o. o., so zato v tem obdobju več let imeli popust pri na- jemu teniškega igrišča. Pri odpravljanju posledic poplav so se spet izkazali prostovoljci. Okrog teniških igrišč smo zabetonirali metrski oporni zid zaradi zavarovanja proti izlitju Sore. Udeležba na delovnih akcijah je bila vedno številčna. 1991 Takoj po poplavah smo pričeli z odstranjevanjem posledic poplav na celotnem parku, odstranili smo vejevje, skale, razne naplavine, odstranili smo podr- te mreže. Na asfaltnem igrišču smo odstranili 50 cm debel nanos blata in popravili cesto nad nogomet- nim igriščem. Celotno nogometno igrišče, ki je bilo pred poplavami usposobljeno in redno vzdrževano, smo očistili, in sicer najprej strojno in nato še ročno. Navozili smo velike količine prsti, zasejali travo in povaljali igrišče. Očiščeno in na novo posejano s tra- vo je bilo tudi otroško igrišče, okrog njega smo na- mestili nove robnike. Okoli otroškega in nogometne- ga igrišča smo postavili kovinsko ograjo. Novi most čez Soro je financirala občina, KS Selca in Športno društvo pa sta uredila nasipe z obeh strani. 1992 Dela na dveh novih teniških igriščih se nadaljuje- jo. Navozili smo skupaj 600 m3 grobega materiala, položili drenažo in električni kabel, nato pa smo Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 360 1993 Teniški igrišči smo dokončali do te mere, da je bilo možno igranje tenisa. Postavili smo kontejner ter ga pokrili s streho, uredili notranjost kontejnerja in uredili okolico s tlakovci. Poskrbeli smo za komunikacijo in kupili prenosni telefon ter izvedli še več manjših del. 1994 Na parku Rovn pri brunarici smo zgradili WC in tuše, na otroško igrišče postavili dodatne gugalnice in koš, nabavili nove mreže za nogometne gole, na- peljali telefonski priključek in poskrbeli za redna vzdrževalna dela celotnega parka. 1995 Izvedli smo geodetsko izmero zemljišč parka Rovn in poskrbeli za izdelavo podrobnega načrta stanja igrišča, potek vodovoda, elektrike, kanali- zacije, drenaže in poti. Popravili in prebarvali smo otroška igrala. Na teniških igriščih smo dokončno uredili razsvet- ljavo ter s tem bistveno podaljšali čas igranja tenisa. Betonske mulde na teniškem igrišču smo prekrili z deskami. Izdelali smo napisno tablo ob glavni cesti (kažipot). Tudi v tem letu je narasla Sora povzročila škodo, ki smo jo odpravili, očistili naplavine in obnovili poti. 1996 Poudarek je bil na vzdrževanju parka Rovn. V kontejnerju smo položili ploščice, dokončno uredi- li sanitarije s tuši in delno prenovili garderobo. Na asfaltnem igrišču smo popravili zaščitno mrežo in uredili otroško igrišče za tenis in badminton. 1997 Z obilno finančno pomočjo Občine Železniki je bila največja pridobitev tega leta asfaltiranje ro- kometnega igrišča. Prvo preplastitev smo zaradi slabe izdelave reklamirali, tako da je SCT, izvajalec del, poskrbel za novo plast asfalta. Okrog rokomet- nega igrišča smo postavili novo kovinsko ograjo in zaščitne mreže, pripravili elektroinštalacije za Prvi servis na novem igrišču. Nastaja streha nad kontejnerjem. Otvoritvena prireditev. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 361 razsvetljavo igrišča in izdelali dva nova gola. Po- večali smo brunarico in jo znotraj opremili, uredili zunanjo razsvetljavo, poleg brunarice pa smo posta- vili otroško igrišče. Poplave, ki so prizadele občino Železniki, so spet prizadejale ogromno škodo tudi parku Rovn v Selcih. Oporni zid pri teniških igriščih dolžine 36 m in višine 5 m je popolnoma izpodkopalo in ga zrušilo, novi asfalt na rokometnem igrišču je bil na več mestih dvignjen, uničeno je bilo nogometno igrišče, ceste na parku izpodkopane, na njih nano- si blata, nasipi proti Sori pa izpodkopani in krepko poškodovani. Zato smo konec leta organizirali delovne akcije ter z ročnim čiščenjem očistili asfaltno igrišče, poti in nogometno igrišče, kar naj bi omogočilo vsaj delno uporabo športnih površin za dejavnost v na- slednjem letu. 1999 Takoj spomladi smo se odločili rešiti problem podr- tega opornega zidu, ki je spet obetal precejšen finanč- ni zalogaj. S tem, ko smo oporni zid podrli proti bregu in položili na rob teniškega igrišča robnike ter igrišče ogradili z zaščitno mrežo, smo poceni sanirali škodo. Nato smo breg izravnali, posejali travo, položili slamo in mreže proti izpiranju prsti, seveda je bilo v projekt spet vloženih veliko prostovoljnih delovnih ur. Otrokom je nova lokacija igrišča všeč. Opustošenje po poplavi (drugič). 1998 Pomladi smo se lotili temeljitih vzdrževalnih del, prebarvali smo gole, ograje, zaščitne mreže, otroška igrala, zamenjali in podaljšali smo zaščitno mrežo pri rokometnem igrišču in popravili peščene poti. Sanacija opornega zidu na igriščih za tenis. Zaradi posledic poplav ter zaradi potrebe po ob- novi odvodnjavanja smo se odločili, da temeljito rekonstruiramo nogometno travnato igrišče. Po poplavah smo odstranili nanos blata in vejevje ter igrišče začasno usposobili za rekreativne namene. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 362 2000 Konec junija smo na prenovljenem nogomet- nem igrišču lahko pričeli z nogometno ligo na travi. Na rokometnem igrišču smo uredili razsvetlja- vo, okoli njega postavili lično leseno ograjo in postavili dva koša za streetball (košarko). Teme- ljito smo obnovili garderobno stavbo (nova stre- ha, podaljšek za prireditve, zamenjava opaža in žlebov). 2001 Največja in najbolj potrebna investicija v letu 2001 je bilo asfaltiranje poti in parkirišč po Šport- nem parku Rovn. S tem smo izboljšali zunanji izgled in povečali funkcionalnost. Spomladi in jeseni smo spet obnovili travnato no- gometno igrišče in ugotovili, da bomo delne obnove morali opravljati vsako leto, če bomo želeli, da bo igrišče v dobrem stanju. Pripravili so se načrti za novo igrišče za odbojko na mivki. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je izvedba prestavila na kasnejše obdobje. Sanacija nogometnega igrišča. Obnovljena igralna površina nogometnega igrišča. Garderobe pred prenovo in po njej. Streetball je popularna igra. Julija smo igrišče preorali, dodali dober humus ter zasejali primerno travo. Še prej smo čez celo igrišče napeljali drenažne cevi za ureditev odvodnjavanja. Večino dela smo opravili sami s prostovoljnim de- lom pod budnim strokovnim nadzorom. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 363 2002–2003 Prvič smo poskusili z ureditvijo ledene površine. Po zaslugi tedanjega upravnika in nekaterih članov ter s pomočjo ugodnih temperaturnih razmer sta bila zaledenela tako asfaltno kot teniško igrišče. Zanimanje za tovrstno zimsko aktivnost je bilo zelo veliko. Nove asfaltne poti. Povečali smo prostor pred brunarico in položili tlakovce. Občinsko športno priznanje za Športno društvo Selca je prevzel predsednik France Rakovec. Občinsko pri- znanje "športni delavec" je prejel Brane Bertoncelj. Ledena površina je privabila mnogo rekreativcev. Položili smo tlakovce pred brunarico in delno pred garderobno stavbo ter uredili pešpot proti brunarici. Pri uvozu z glavne ceste na Rovn smo namestili označevalno tablo ''Športni park Rovn'', po igriščih pa razne obvestilne table o uporabi in odgovornosti na igriščih. Nabavili smo večjo rotacijsko kosilnico, ki je bila že nujno potrebna in je bila največja inve- sticija v letu 2003. Obnovili smo tudi lesene mize in klopi. Z lastnikom zemljišča smo sklenili pogodbo o najemu zemljišča ob glavni cesti za potrebe parki- ranja v primeru organizacije večjih prireditev. Prav tako smo se dogovorili tudi o najemu zemljišča na Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 364 zahodni strani parka Rovn, kjer smo uredili prostor za piknik. Lastnik sosednjih zemljišč (parkirišča in prostori za piknik) je bil pokojni Vinko Prevc, ki je bil aktivni član upravnega odbora, zagrizen tarokist in je veliko pripomogel k razvoju Rovna. 2004 Upravnik je poleg brunarice izdelal simpatičen skalnjak z ribnikom in raznovrstnimi okrasnimi ras- tlinami. Obnovili smo betonski oporni zid okoli obeh teniških igrišč. Oktobra smo končno opravili izmero celotnega Športnega parka Rovn, kar je bila osnova za parcelacijo in zaključek denacionalizacijskega po- stopka. Novembra so velike vode spet delale škodo, k sreči Sora ni poplavila, vendar pa je bil Športni park Rovn poln vode, ki je prihrumela z bregov. Pozimi smo na klančini ob teniških igriščih posta- vili majhno vlečnico, da so otroci lahko smučali. 2005 Povečali smo prostor za piknike, zraven njega pa smo uredili tudi prostor za kampiranje. Dela, ki so bila izvršena v zvezi z novim kampom, so naslednja: napeljava sanitarne vode in elektrike, postavitev platoja z lijaki, lesene ograje in označe- valnih tabel. Pričeli smo z oglaševanjem prostora za kampira- nje z željo, da bi v prihodnjih letih kampiranje na tem prostoru zaživelo. Ob pomoči Krajevne skupnosti Selca smo na Športni park Rovn iz vodovodnega zajetja Ustran napeljali nov priključek v dolžini ca. 550 m in po- stavili hidrant. Vodovodni in električni priključek z Rovna se je podaljšal do prostora, ki ga uporablja Kinološko društvo Železniki. Zaradi zahtev sanitarne inšpekcije smo pričeli s postopkom pridobitve uporabnih in obratovalnih dovoljenj za gostinsko dejavnost v brunarici. Upravnik je lepo uredil prostore za rože in jih med letom obnavljal. Poplavljeni Rovn (tretjič). Občinsko priznanje je prejel Danilo Benedik, občinsko priznanje "športni delavec" pa Vinko Bernik. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 365 Vsakoletni uporabniki kampa so udeleženci padalskih tekmovanj. V poletnem času se na Rovnu redno odvijajo najrazličnejše prireditve. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 366 2006 Ob nogometnem igrišču smo izdelali novo igriš- če za odbojko na mivki velikosti 16 m x 8 m. Zaradi tega je bilo treba nogometno igrišče na novo uredi- ti. Uredili smo drenažo, breg nad igriščem, utrdili igralno površino in z dveh strani namestili novi za- ščitni mreži. Od dveh lastnikov smo odkupili zemljišča, na katerih so že bili zgrajeni športni objekti, za nogo- metno igrišče v izmeri 785 m2 in za teniško igrišče v izmeri 98 m2. Tudi mladi člani društva so bili aktivni pri gradnji. Zanimanje za odbojko je veliko. V poletnem času se na Rovnu redno odvijajo tudi športna tekmovanja. Občinsko priznanje za leto 2006 je prejelo Športno društvo Selca. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 367 2007 V tem letu je bila glavna aktivnost društva usmer- jena v pridobivanje uporabnih dovoljenj za gostinski objekt in igrišča za šport. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja in posledično odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinstva v brunarici je bila legalizirana gostinska dejavnost društva. Pridobili smo uporabno dovoljenje za nogomet- no in rokometno igrišče ter za stavbo z gardero- bami. Pridobili smo tudi status društva v javnem interesu in s tem društvu omogočili sodelovanje na razpisih ministrstev za sofinanciranje oz. pridobiva- nje finančnih sredstev za projekte. Postali smo eno od društev, kamor se lahko nameni 0,5 odstotka do- hodnine. Pridobili smo tudi odločbo o kategorizaciji kampa Športni park Rovn. Z lastnikom zemljišč je bila podpisana pogodba o najemu parkirišč in prostora za piknike za dobo 5 let. Kupili in postavili smo kontejner s sanitarijami in tuši ter kontejner za skladiščenje. Hkrati se je kupila in namestila čistilna naprava. Zaradi pridobitve hišne številke, Selca 162, se spremeni naslov društva. POPLAVE 2007 Katastrofalne poplave, ki so prizadele območje Železnikov 18. 9. 2007, tudi Športnemu parku Rovn v Selcih niso prizanesle in so povzročile ogromno razdejanje. Sanitarni kontejner je vodna sila prestavila in uniči- la inštalacije, skladiščni kontejner pa je odplavilo. Vsa vodovodna in elektronapeljava ter telekomunikacija in kanalizacija so bile uničene ali poškodovane. Prav tako ograje, igrala, klopi, goli in ostali športni rekvi- ziti, ki so bili na športnih površinah. Asfaltne, peščene in tlakovane poti je voda po- škodovala ali izpodjedla. Prav tako je bila načeta na- brežina Sore in s tem ogrožen most, ki je bil že pred poplavo v slabem stanju. Na prostoru za piknike in kampiranje so bile uni- čene ograje, mize, klopi, napeljave vode in elektrike. Na celotno površino športnega parka Rovn je na- plavilo ogromne količine blata, lesa, različnih pred- metov, skratka, opustošenje je bilo nepopisno. Ljudje iz cele Slovenije so ob teh katastrofalnih poplavah dokazali, da je solidarnost še živa, da so pripravljeni pomagati po svojih močeh, nekateri s prostovoljnim delom, drugi finančno, tretji s po- zitivno promocijo. Brez vsega tega bi bila sanacija nemogoča. V delovnih akcijah v septembru in oktobru so so- delovali člani društev ŠD Selca, PGD Selca, TD Selca, prostovoljci iz KS Selca, občine Železniki in številni prostovoljci iz drugih krajev Slovenije. Odstranili smo naplavljeno blato, mivko, les, podrte ograje, zaščitne mreže in druge naplavine. Šele potem smo lahko ocenili, kakšna je dejanska škoda. Prva ocena je bila, da le-ta znaša ca. 180.000 €, po temeljitem pregledu stanja pa smo ugotovili, da je škode za naj- manj 400.000 €. 13. 4. 2007 predsednik ŠD Selca Brane Bertoncelj in podžupan Janez Ferlan predata lokal svojemu namenu. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 368 Obe teniški igrišči sta bili popolnoma uničeni. Uničeni so bili travnata površina nogometnega igrišča, zaščitne mreže z nosilci ter ograja, goli in klopi. Asfalt na rokometnem igrišču je bil dodatno razpokan, uničeni so bili zaščitne mreže z nosilci, ograja, goli in koši za streetball. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 369 Igrišče za odbojko na mivki je bilo polno blata, uničene so bile zaščitne mreže. Poškodovano parkirišče. Gostinski objekt in stavba z garderobami sta bila poškodovana, uničeno stavbno pohištvo in oprema ter zaloge. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 370 Klicu na pomoč so se odzvale organizirane skupine in posamezniki. Sanacija poplav 2008 Izdelali smo temeljit sanacijski program in se od- ločili za popolno prenovo Športnega parka Rovn, kar bo tudi ob morebitnih prihodnjih poplavah po- večalo poplavno varnost. V letu 2008 smo izvedli naslednja sanacijska dela: • V sodelovanju s podjetjem Elektro Kranj smo pre- stavili visokonapetostno omrežje z drogov v tla. • Na novo se je izdelala vsa napeljava vodovodne- ga in električnega omrežja, kanalizacija in odvo- di meteornih vod na športnih igriščih in objektih športnega parka. • Očistili in usposobili za delovanje smo čistilno napravo. • V celoti smo obnovili ali izdelali na novo igralne površine. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 371 Teniški igrišči Na površini, kjer sta bili prej igrišči za tenis, smo izdelali eno novo igrišče za tenis z umetno travo, igrišče za odbojko na mivki in igrišče za badminton na umetni travi. Predhodno je bilo treba obnoviti stare betonske oporne zidove, na novo izdelati dre- nažo, tamponsko podlago, namestiti robnike, zaščit- no ograjo in razsvetljavo. Nabavili smo nove mreže za tenis, odbojko in badminton z ustreznimi nosilci. Na razvalinah prejšnjih dveh teniških igrišč smo uredili nova igrišča za tenis, odbojko in badminton. Rokometno igrišče takoj po poplavah in po prenovi. Rokometno igrišče Tudi rokometno igrišče smo v celoti prenovili. Z nasutjem tamponske podlage smo dvignili nivo igrišča za 1 m, okrog njega izdelali nove betonske oporne zidove, izdelali drenažo in asfaltirali povr- šino. Namestili smo nove zaščitne mreže, razsvetljavo ter nabavili nova rokometna gola in koše z nosilci za streetball. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 372 Obnovili smo stavbno pohištvo in jo na novo prebarvali. Nogometno igrišče Obnovili smo igralno površino, nasuli smo novo humusno plast, posejali travo in površino utrdili ter namestili nova gola. Okoli igrišča smo namestili nove zaščitne mreže, ograje in klopi. Zraven igrišča smo postavili nov kontejner za športno garderobo in obnovljeni kontejner s sa- nitarijami. Nogometno igrišče pred in po prenovi. Stavba z garderobami Tudi otroško igrišče in brunarica sta dobila novo, lepšo podobo. Otroško igrišče in brunarica Na otroškem igrišču smo na novo utrdili podlago, posejali travo, obnovili igrala in postavili nove klo- pi. Na brunarici smo obnovili stavbno pohištvo ter notranjo opremo in lesene dele brunarice na novo prebarvali. Okoli brunarice smo na novo uredili in tlakovali površino za mize in klopi ter postavili nov kontejner s sanitarijami. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 373 Prostor za piknik Obnovili smo obstoječi nadstrešek, namestili nov opaž ter ga pobarvali. Utrdili in tlakovali smo teren znotraj in okrog nadstreška. Levo in desno od nadstreška smo uredili tri nove površine za pik- nik in jih opremili z novimi koriti z vodo in ograjo. Na vseh prostorih za piknik, pokritem in nepokri- tih, smo poskrbeli za novo razsvetljavo in razdelil- ne elektroomarice. Prostor za kampiranje Prostor smo opremili z novo razsvetljavo in raz- delilno elektroomarico in ogradili. Za prenovo močno načetega mostu je v celoti poskrbela Občina Železniki. Pokrit in odprt piknik prostor. Dovozne poti in parkirišče Obnovili smo vse peščene poti in na novo asfalti- rali parkirišče in pot mimo rokometnega igrišča do brunarice. Most čez Soro Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 374 Otvoritve se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi. Predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport g. Marko Rajšter, predsednik ŠD Selca Brane Bertoncelj in žu- pan Občine Železniki Mihael Prevc so z rezanjem tra- ku predali objekte v uporabo. Vodstvo ŠD Selca (z leve): Franc Rakovec, Brane Bertoncelj, Brane Lavtar, Marko Lotrič. Slovesna otvoritev prenovljenega Rovna 14. 6. 2008 je potekala slovesna otvoritev objekta, na kateri smo se želeli javno zahvaliti vsem, ki so se nesebič- no odzvali in dobrovoljno pomagali pri realizaciji zahtev- nega in dragega projekta. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 375 Vsi ljudje dobre volje, ki so prispevali humanitarna sredstva ali sodelovali pri obnovi poplavljenega Rovna: ZA OBNOVO SO NAJBOLJ ZASLUŽNI: •ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA - Predsednik: BRANE BERTONCELJ - Vodja gospodarskega odbora: MARKO LOTRIČ - Vodja sanacije: BRANE LAVTAR - Nadzor del: ŠTEFAN ZADRAVEC •OBČINA ŽELEZNIKI •MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT •FUNDACIJA ZA ŠPORT •OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE •SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE •SLOVENSKA VOJSKA, 14. INŽB •REPUBLIŠKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE MEDIJI: •RADIO SORA •GORENJSKI GLAS •TV SLOVENIJA •RADIO SLOVENIJA, VAL 202 •ŠPORTNI DNEVNIK EKIPA •SPLETNI PORTAL SLOFUTSAL.COM •SPLETNI PORTAL KAPODOL DONATORJI: •ROTARY CLUB, Ljubljana •ŠPORTNA LOTERIJA, Ljubljana •HELIOS, Domžale •DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV •POŠTA SLOVENIJE •DOM TRADE, ŽABNICA •LEDUK, d. o. o., Škofja Loka •ELEKTRO GORENJSKA, Kranj DONATORJI, FUTSAL DRUŠTVA: •AS BAU, d. o. o., Nova Gorica •KMN DOBOVEC, Dobovec •KMN LESNA LITIJA, Litija •NIKE SLOVENIJA, d. o. o., Ljubljana •NZS – KMN, Ig pri Ljubljani •KMN OPLAST, Kobarid •KMN PUNTAR, Tolmin •KMN IZOLA, Izola •KMN KIX, Ajdovščina •KMN BENEDIKT, Benedikt •VEMASSPORT, d. o. o., Škofja Loka •ŠD GAMS, Kobarid •ŠD EXTREM, Sodražica •KMN SEVNICA, Sevnica •DOLORES KOGOJ, s. p., Bača •KMN ŽIVEX, Celje •KMN TOMAŽ, Sveti Tomaž •KMN SLOVENSKE GORICE, Voličina •FUTSAL CLUB MARIBOR •KMN MARTINIŠČE, Murska sobota •KMN MARINCI VEŠČICA, Ljutomer •ŠD BIOTERME, Mala Nedelja •KMN CERKVENJAK, Cerkvenjak •KMN SAN MARTINS, Goriška brda •KMN BRONX, Škofije •KMN JOMA IG Mokerc, Ig •DRUŠTVO SODNIKOV GORENJSKE •MIKROPLAST BERGINC, Kobarid •KMN TBS team 24, Duplek •BEZJAK DUŠAN, Tolmin •KMN NAZARJE, Nazarje •STANKO DAMIŠ, Ljubljana DONATORJI: •SORA INŽENIRING, d. o. o., Škofja Loka •LOKAINŽENIRING, d. o. o. •OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA, Škofja Loka •ALPLES, d. d., Železniki •DRUŽBE GUMARSTVO SAVA, Kranj •SAVA MEDICAL IN STORITVE, d. o. o., Kranj •SAVA, d. d., Kranj •SAVA TIRES, d. o. o., Kranj •VEYANCE TECHNOLOGIES •QUICK, d. o. o., Poljane •TISKARNA RADOVLJICA, Radovljica •MESARIJA ŠTAJNBIRT, Škofja Loka •ORKA, d. o. o., Ljubljana •DESIGEN LOJZE TARFILA, s. p., Železniki •VISTOP, d. o. o., Dolenja vas •LIHA, d. o. o., Škofja Loka •KEMPERLE, d. o. o., Železniki •PIRANHA, d. o. o., Škofja Loka •DEMŠAR JURE IN MARTIN, s. p., Martinj Vrh •ANDREJ RANT, odvetnik, Železniki •KUM PLAST, d. o. o., Zagorje •ŠP. ŠIVILJSTVO MIGOLINE, Poljane •PROSIGMA, d. o. o., Ljutomer •MICROSOFT SLOVENIJA, d. o. o., Ljubljana DONATORJI, FUTSAL DRUŠTVA: •MARKO BERGINC, SLOFUTSAL •NZS – Komisija za mali nogomet •AGENCIJA MAK 66, d. o. o., Grosuplje •S. V. – RSA, d. o. o., Ljubljana •KMN RATITOVEC, Železniki Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 376 DONATORJI, FUTSAL DRUŠTVA: •EXTRALUX DERMASTJA, Ljubljana •KMN YOUNG BOYS, Hrastnik •ANDREJ VRHOVEC, Vače •TAXA, d. o. o., Ajdovščina •EUROPRINT, d. o. o., Ajdovščina •VEMASPORT, d. o. o., Škofja Loka •KIA ČREŠNIK, Medvode •VESTTISK EGON VOVK, Litija •STUDIO MAZZINI, Ljubljana •ŠPORTNI DNEVNIK EKIPA •AGRO ROMANA, d. o. o., Črniče •EUROTEKSTIL, d. o. o., Trzin DONATORJI, OSTALA DRUŠTVA: •TENISAČI, Vrhnika •RK GOLD KLUB, Hrpelje •ŠD DAŠNICA – BELE TRATE, Železniki •ŠD BLEGOŠ, Gorenja vas •ŠPORTNO DRUŠTVO Portorož •KŠPD Gorenja vas DONATORJI POSAMEZNIKI: •MARIJA BENEDIČIČ, Dražgoše •MATEJ BENEDIČIČ, Dražgoše •BERTA BERTONCELJ, Selca •BRANE BERTONCELJ, Dašnica •MILADI BERTONCELJ, Dašnica DONATORJI POSAMEZNIKI: •VIKTOR BERTONCELJ, Selca •DUŠAN BEZJAK, Tolmin •STANKO DAMIŠ, Ljubljana •IVAN DOLINAR, Dašnica •SLAVI DOLINAR, Dašnica •EDNA DŽANIČ •IVAN FAJFAR, Log •MAJDA FAJFAR, Log •BORUT FEJFAR, Dolenja vas •JURE FEJFAR, Dolenja vas •MAJDA FEJFAR, Dolenja vas •TEJA FEJFAR, Dolenja vas •ZVONKO FRELIH, Zg. Sorica •RUDI HABJAN, Selca •VALERIJA JAVH, Ševlje •TONE KEMPERLE, Sveti Duh •ALEKSANDRA KISOVEC •BLAŽ KRIŽAJ, Zgornja Senica •NATAŠA KRIŽAJ, Zgornja Senica •HERMINA KRT, Kranj •BRANE LAVTAR, Selca •JANA LAVTAR, Selca •MARKO LOTRIČ, Selca •ZDRAVKO MARKELJ, Bukovščica •NADA MIHOVILOVIČ •ANTON MOHORIČ, Martinj vrh •JERNEJ MOHORIČ, Ševlje •FANI PANJTAR, Trnje DONATORJI POSAMEZNIKI: •ZVONE PANJTAR, Trnje •MILOJKA PFAJFAR, Lajše •ANTON PINTAR, Studeno •URŠKA PINTAR, Studeno •VIKTOR POTOČNIK •NIVES PREZELJ, Češnjica •ROMAN PREZELJ, Češnjica •ALEŠ PRIMOŽIČ, Na plavžu •ANTON PRIMOŽIČ, Železniki •ANKA RAKOVEC, Selca •FRANCE RAKOVEC, Selca •MIRA REYA, Na plavžu •DON SCHOEFFMANN, Jesenice •NADA SOMRAK •MIHA STRŽINAR •JANEZ SVOLJŠAK, Mavčiče •MARIJA ŠAVLI, Selca •TANJA ŠINKOVEC, Na Kresu •ALOJZ ŠMID, Selca •FLORJAN ŠTURM, Selca •IRMA ŠTURM, Selca •MARIO THALER, Studeno •MIRA THALER, Studeno •TOMAT, Škofja Loka •VLADIMIRA TOMAT, Škofja Loka •CILKA ZRIMŠEK, Stari trg pri Ložu •ZDRAVKO ZRIMŠEK,Stari trg pri Ložu •KLARA ŽAGAR Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 377 Vsi ljudje dobre volje, ki so sodelovali pri obnovi POMOČ SKUPIN IN POSAMEZNIKOV •ROKOMETNO DRUŠTVO ALPLES •KMN RATITOVEC, ŽELEZNIKI •GASILSKO DRUŠTVO SELCA •TURISTIČNO DRUŠTVO SELCA •SANKAŠKO DRUŠTVO DOMEL •JAVNI ZAVOD RATITOVEC, ŽELEZNIKI •ZAVOD SNOP, ŽELEZNIKI •GASILSKO DRUŠTVO ŽELEZNIKI •OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI •OSNOVNA ŠOLA SELCA •MLADINSKI SVET ŽELEZNIKI •OBČINSKI SVET OBČINE ŽELEZNIKI •KLUB ŠTUDENTOV SELŠKE DOLINE •MIHAEL PREVC •JANEZ FERLAN •DARKO GORTNAR •CIRILA TUŠEK •PETER MESEC IZVAJALCI DEL •ŠTEFAN ZADRAVEC •PIRANHA, d. o. o., Škofja Loka •DOMO- FITOLAB, Ljubljana •BOŠTJAN JALEN, s. p., Huje •TOMAŽ LAVTAR, s. p., Selca •ALEŠ ROBERT, s. p., Kranj •CESTNO PODJETJE Kranj •DANILO BENEDIK – KGZ, Škofja Loka •DOM-TRADE, d. o. o., Žabnica •PETERLIN, PESKANJE, d. o. o. •ARCONT, d. d. •ELMEG, d. o. o. •LEDUK, d. o. o. •COMA COMMERCE, d. o. o. •DECOP, d. o. o. PROSTOVOLJCI: september, oktober 2007: •DAVOR AMBROŽIČ •MILENA ANDREEVSKI •TODOR ANDREEVSKI •GAŠPER BENEDIK •BOJAN BERCE •VILKO BERCE •BOJAN BERTONCELJ •BRANE BERTONCELJ •MARKO ČENČIČ •JOŠT ČUFAR •BLAŽ DOLENEC •SANDI DOLENEC •BORUT FEJFAR •JANČE FEMANOV •FILIP GARTNER •JAKA GORTNAR •TONI HABJAN •PETER KOBLAR •ANŽE KRAJNIK •KATARINA KRAJNIK •MARJAN KRAJNIK •NINA KRAJNIK •BRANE LAVTAR •GREGOR LAVTAR •TOMAŽ LAVTAR •AJDA LOTRIČ •EVA LOTRIČ •FRANCE LOTRIČ •KRISTINA LOTRIČ •MARKO LOTRIČ •MITJA LOTRIČ •SONJA LOTRIČ •JAKA LUŠINA •TJAŠA LUŠINA •BORIS MALENŠEK IZVAJALCI DEL •SORA INŽENIRING, d. o. o. •PROSIGMA, d. o. o. •FRANC PEGAM, s. p. •VILJEM BERCE, s. p. •SANING INTERNATIONAL, d. o. o. •JOŽE GAŠPERŠIČ, s. p. •HELIOS, d. d. •JOŽE TOMPA, s. p. •STANE CEFERIN, s. p. •ANTON BERNIK, s. p. •GREGOR LIPIČ, s. p. •SLOVENSKA VOJSKA, 14. INŽB PROSTOVOLJCI: september, oktober 2007: •PGD DOLENJE JEZERO, CERKNICA •PGD COL •PGD PODNANOS •PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS •GRC AJDOVŠČINA •PGD AJDOVŠČINA •PGD SELO ČRNIČE •PGD VIPAVA •PGD VOPOLJE •ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KATOLI- ŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV POMOČ S STROJI: september, oktober 2007: •MATEVŽ DEBELJAK •TADEJ ZAMAN •JURE PFAJFAR •TOMAŽ LAVTAR •BOŠTJAN KOKALJ •DAMJAN KEMPERLE •JOŽE TOMPA Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 378 PROSTOVOLJCI: september, oktober 2007: •MITJA MARENK •ROK MARIN •ZDRAVKO MARKELJ •DEJAN MOHORIČ •TOMAŽ MOHORIČ •BORIS NASTRAN •MATIJA NASTRAN •ROBI OZANIČ •ALEŠ PFAJFAR •JURE PFAJFAR •PRIMOŽ PFAJFAR •ANŽE PINTAR •BRANKO POTOČNIK •ROK POTOČNIK •FRANCE RAKOVEC •PETER RAKOVEC •VILI RAKOVEC •MARKO RAMOVŠ •FORD RIHTARŠIČ •ERMIN RIZVANOVIČ •JOŽE ŠEKLI •STANE ŠOLAR •FERI ŠTURM •MIHA THALER •LUKA UŠENIČNIK •ANDRAŽ VRHUNC •JOŠT ZAMAN •TADEJ ZAMAN PROSTOVOLJCI 2008 •DANI BAJREKTAREVIČ •DANILO BENEDIK •GAŠPER BENEDIK •BOJAN BERCE •BOŠTJAN BERNIK •TADEJ BERNIK •BRANKO BERTONCELJ PROSTOVOLJCI 2008 •MARKO LOTRIČ •MITJA LOTRIČ •JAKA LUŠINA •ŠTEFAN MAGIČ •MITJA MARENK •ROK MARIN •ZDRAVKO MARKELJ •BORIS NASTRAN •MATIJA NASTRAN •ROBERT OZANIČ •ALEŠ PFAJFAR •PRIMOŽ PFAJFAR •ANŽE PINTAR •MATEJ PODLIPNII •JANEZ PODREKAR •MATJAŽ PODREKAR •TOMAŽ PODREKAR •GAŠPER POTOČNIK •ANDRAŽ PRELEC •IVO PREVC •MARJAN PREVC •ANKA RAKOVEC •FRANCE RAKOVEC •VILI RAKOVEC •FRANC RANT •SREČO REHBERGER •JOŽE ŠEKLI •STANE ŠOLAR •MIHA THALER •MIHA THALER •SEBASTJAN TUŠEK •MARJAN URANJEK •TOMAŽ UŠENIČNIK •ANDRAŽ VRHUNC •NEJC ZADRAVEC •ŠTEFAN ZADRAVEC •TOMO ZADRAVEC •JOŠT ZAMAN PROSTOVOLJCI 2008 •VIKTOR BERTONCELJ •ALEŠ BEŠTER •ROK CENČIČ •MEL CHIWELE •SID CHIWELE •ANŽE ČESEN •MATIC ČESEN •JOŠT ČUFAR •BLAŽ DOLENEC •FRANCI DOLENEC •BORUT FEJFAR •MATIC FERLAN •DANI GAŠPERŠIČ •JOŽE GAŠPERŠIČ •JAKA GORTNAR •ALJOŠA HABJAN •ANDREJ HABJAN •RUDI HABJAN •STAŠ HABJAN •TOMAŽ HABJAN •LADO HAŠIČ •METKA KOBLAR •PETER KOBLAR •VINKO KOBLAR •ANŽE KRAJNIK •MARJAN KRAJNIK •NINA KRAJNIK •BRANKO LAVTAR •GREGOR LAVTAR •JANA LAVTAR •MIHA LAVTAR •PETRA LAVTAR •TOMAŽ LAVTAR •TOMAŽ LAVTAR, ML. •URŠKA LAVTAR •FRANCKA LEBEN •JERNEJ LEBEN •MAJA LOTRIČ Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 379 Na otvoritveni prireditvi s kulturnim programom in pogostitvijo smo vsem zaslužnim podelili plakete in priznanja v zahvalo za izkazano pomoč. Športni park Rovn je poleg svoje lepe nove po- dobe dobil tudi novo ime ''Rovn – moj park'', ki ga obeležuje zdaj že zelo prepoznaven znak. Ekipa, ki je vodila sanacijo. Člani ŠD Selca upamo, da smo tudi mi s svojo po- zitivno energijo, dobro voljo in nesebičnim prosto- voljnim delom (ca. 3000 ur) dokazali, da nam ni vseeno za matično okolje, in da smo vas prebivalce bližnjih krajev z novo in lepšo podobo športnega parka navdušili, da boste nove pridobitve z vese- ljem koristili. Člani ŠD Selca so se vedno radi udeleževali delovnih akcij. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 380 Druge aktivnosti v letu 2008 V postopku sprejemanja prostorskega plana smo podali pobudo, da se celotno zemljišče na Rovnu opredeli kot zemljišče, namenjeno za šport in rekre- acijo. Športno društvo Selca pa si je uspelo podaljšati status društva v javnem interesu na nivoju države. Celotna površina športnega parka je označena svetlo zeleno. Priznanje "športni delavec" Občine Železniki sta prejela Brane Lavtar in Brane Cenčič, ob- činsko priznanje je prejel tudi Marko Lotrič. Tudi v letu 2008 sta dva člana ŠD Selca prejela občinski priznanji. Občinsko priznanje ''športni de- lavec'' je prejel Brane Lavtar, občinsko priznanje pa Marko Lotrič. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 381 Sanacija poplav 2009–2010 Prostor, kjer se po navadi odvijajo družabne prireditve, smo se odločili urediti v obliki večna- menske ploščadi. Na njej pa se lahko izvajajo tudi športne dejavnosti, kot so hokej na rolerjih, floor- ball, pozimi pa drsanje. Izdelali smo jo tako, da je ploščad z opornim betonskim zidom dvignjena za 50 cm in s tem dosti bolj varna pred poškodbami ob morebitnih poplavah. Izvedena so bila vsa potrebna gradbena dela, drenažna napeljava, napeljava cevi za razsvetljavo, odtočne cevi za meteorno vodo in nasutje tampona. Na koncu smo ploščad še asfaltira- li, prav tako pa tudi parkirne površine okoli nje. Ker je prostor v brunarici sčasoma postal premaj- hen, smo se odločili, da ga povečamo. Najprej smo pridobili gradbeno dovoljenje in postavili leseno strešno konstrukcijo, ki je skupni prostor povečala za 140 m2. V sklopu novega projekta smo zamenjali tudi strešno kritino na starem objektu in na celotnem ob- jektu namestili nove žlebove in snegolovce. Na novo smo postavili lesene zunanje stene in namestili veli- ka drsna okna. Prenovili in uredili smo vodovodno in elektronapeljavo, ogrevanje prostora in na novo tlakovali talne površine. Vse stare stenske in stropne obloge smo odstranili in jih nadomestili z novimi. Gostinski lokal je dobival drugo podobo tudi z novo opremo v gostinskem delu in v kuhinji. Z zgraditvijo odprte peči se je možno na Rovnu razvajati tudi ob dobrih picah. Namestili smo tudi novo avdio-video opremo in objekta zaščitili z alarmnim sistemom. Večnamenska ploščad, na katero je možno postaviti šotor dimenzije 40 m x 25 m. Nastal je sodoben gostinski objekt. Nad teniškim in nogometnim igriščem smo uredili brežino. Vodno gospodarstvo Kranj je v okviru državne sanaci- je poplav s sofinanciranjem ŠD Selca uredilo nabreži- no vzdolž Sore in poglobilo strugo. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 382 Božične narasle vode v letu 2009 so grozile tudi Rovnu, toda zaradi pravilne gradnje športnih ob- jektov tako, da smo dvignili nivo igralnih površin, niso naredile škode. To je bil prvi dokaz, da smo se sanacije po poplavah lotili na pravi način. Finančni podatki sanacije po poplavah ZBIRNO – STROŠKOVNO PO POSTAVKAH Odhodki: Občinsko priznanje "športni delavec" za leto 2010 je prejel Marko Lotrič. Narasla voda je zaradi pravilne gradnje prizanesla športnim objektom. Ostala izvedena dela v tem letu so bila: • Nameščene so bile dodatne zaščitne mreže ob as- faltnem igrišču. • Zaradi večje varnosti smo kovinske stebre pri ko- šarki in odbojki zaščitili z oblogami. • Namestili smo prometne znake za varno vožnjo po parku. • Igrišča smo opremili z obvestilnimi tablami o uporabi in z varnostnimi navodili. • Ob regionalni cesti smo namestili novi usmerje- valni tabli za Moj športni park Rovn. • Povečana je bila priključna moč elektrike z 32 A na 50 A. • Izvedena so bila manjša vzdrževalna dela na ob- jektih in peščenih poteh. • Namestili smo zapornico pri teniškem igrišču. • Nabavili smo gasilske cevi in ročnika za zalivanje nogometnega igrišča. Sanacija 2007 42.537,00 Sanacija 2008 383.038,00 Sanacija 2009 200.069,00 Sanacija 2010 86.079,00 Skupaj 711.723,00 Zavarovalnica odškodnina 10.660,00 Humanitarne pomoči direktno ŠD 35.000,00 Humanitarne pomoči preko Občine 68.146,00 Ministrstvo za šolstvo in šport – razpisi 66.120,00 Ministrstvo za okolje – poplave 46.000,00 Fundacija za šport – razpisi 139.993,00 Ostali razpisi – OKS, NZS 10.000,00 Občina Železniki – iz proračuna 74.714,00 Lastna sredstva – donacije, sponzorstva 42.090,00 Najemnina, vložena v sanacijo 55.000,00 Dolgoročni kredit ŠD Selca 164.000,00 Skupaj 711.723,00 Prihodki: Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 383 Kakšni so naši načrti v letih 2011 in 2012 • Dokončati gradbena dela na večnamenski plošča- di in urediti razsvetljavo. • Na polovici večnamenske ploščadi v smeri Sore zgraditi igrišče 25 m x 20 m z leseno ograjo in zaščitnimi mrežami, ki bi bilo namenjeno igranju hokeja na rolerjih in floorballa poleti ter drsanju in hokeju pozimi. • Izdelati nadstrešek desno od ploščadi, ki bi zašči- til kontejnerja, s sanitarijami in skladiščem, poda- ljšek nadstreška pa bi uporabljali za shranjevanje opreme za vzdrževanje površin in shranjevanje odpadkov. • Ograditi otroško igrišče in ga posodobiti z novi- mi, sodobnimi igrali. Dosedanji upravniki Športnega parka Rovn: Postopek denacionalizacije Rovna Parcele, na katerih se nahaja Športno-rekreacijski park Rovn, so bile pravno-formalno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Za vse par- cele je bil sprožen denacionalizacijski postopek. Po zakonu o športu je bila dana možnost lastninjenja na podlagi 64. člena zakona. Športni objekti s tem preidejo v last lokalnih skupnosti, če jih le-te v pred- pisanem roku določijo za objekte občinskega po- mena. Društvo, ki je sovlagalo v športne objekte, pa lahko uveljavlja solastniško pravico. Občinski svet Občine Železniki je 3. 2. 1999 določil te objekte za objekte občinskega pomena, Športno društvo Selca pa je 11. 2. 1999 na Občino Železniki vložilo zahte- vek za solastništvo nad objekti. Občina Železniki nas je pooblastila, da urejanje lastništva prevzame Športno društvo Selca. Zato smo v zadnjem trenutku ustavili vrnitev nepremič- nin v naravi denacionalizacijskim upravičencem. Pridobiti smo morali aerociklični posnetek iz leta 1968, pridobiti potrdilo upravne enote in zagotoviti zgodovinske izpiske. Na obravnavi o postopku denacionalizacije 4. 7. 2001 je bilo ugotovljeno, da vlagatelji vztrajajo pri vračilu nepremičnin v naravi in da po denacio- nalizacijskem zakonu ni nobenih zadržkov. Športno društvo Selca je dokazovalo, da so bili objekti zgra- jeni pred letom 1967, teniško igrišče pa leta 1989. Zato smo morali pridobiti več dokumentov, nekate- re smo že imeli, dodatno pa smo poiskali potrdilo o namembnosti parcel s 15. 9. 1989 ter potrdilo o namembnosti parcel z 11. 4. 2001. To sta bila naj- pomembnejša dokumenta, saj sta zagotavljala, da vrnitev v naravi ni možna. Na podlagi vseh naših dokazil smo končno z argu- menti prepričali tako upravno enoto kot denaciona- lizacijske upravičence, da vračilo v naravi ni možno in da je pravična rešitev, da upravičenci prejmejo nadomestilo v obveznicah, Športni park Rovn pa preide v solastništvo lokalne skupnosti in društva. Na podlagi sklepa upravne enote smo prido- bili tudi soglasje Sklada kmetijskih zemljišč za Celotna družina Krajnik se je dolga leta trudila, da je bilo na športnem parku Rovn vse tako, kot je treba. Tomo Vrhunc 1993–1994 Rudi Basaj 1994–1996 Srečko Rehberger 1996–1999 Marjan Krajnik 2000–2009 Igor Marin od 2010 dalje Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 384 parcelacijo zemljišč in s pomočjo pooblaščenega geometra določili parcele, na katerih se nahajajo športna igrišča in funkcionalna zemljišča, ki k tem parcelam pripadajo. Na podlagi parcelizacije je v letu 2005 upravna enota 2. 6. 2005 izdala sklep o ustavitvi postopka denacionalizacije za parcele Športnega parka Rovn v Selcih in ta sklep je po- stal pravnomočen 23. 6. 2005. S tem sklepom je bil ustavljen postopek denacionalizacije in izpolnjen pogoj za prenos lastništva s Sklada kmetijskih zem- ljišč na Občino Železniki in Športno društvo Selca. Sklad kmetijskih zemljišč pa je zahteval še dodatne dokaze o upravičenosti prenosa, tako da smo morali celoten postopek praktično ponoviti. Ta postopek je trajal praktično celo leto, novembra 2005 smo pri- dobili podpisano pogodbo med Skladom kmetijskih zemljišč in Občino Železniki. Ta podpisana pogodba je bila osnovni temelj za naše aktivnosti na Šport- nem parku Rovn ter osnova za dokončno razrešitev solastništva med Občino Železniki in Športnim dru- štvom Selca. Torej je bilo 15. novembra 2005 last- ništvo Športnega parka Rovn tudi zemljiškoknjižno preneseno na Občino Železniki. Naročili smo cenitev Športnega parka Rovn, Sel- ca, in na podlagi te je bilo dogovorjeno razmerje so- lastništva med ŠD Selca in Občino Železniki: Šport- no društvo Selca ima tripetinsko, Občina Železniki pa dvopetinsko lastništvo. 18. 12. 2006 je bila tako tudi uradno podpisana pogodba o solastništvu in takšna lastniška struktura je tudi vpisana v zemlji- ško knjigo. Dosedanje dejavnosti Športnega društva Selca V preteklih 25 letih se je ŠD Selca ukvarjalo z organizacijo različnih, predvsem športnih priredi- tev, organiziralo je razne turnirje, tečaje, srečanja. Vrsta aktivnosti in število organiziranih dogodkov sta bila odvisna od trenutnega stanja v društvu, po- gojev, predvsem na Športnem parku Rovn, ter od zagnanosti vodij sekcij. Divja liga v nogometu na travi od leta 1975 dalje Divja liga v nogometu na travi že vrsto let po- vezuje vse ljubitelje nogometa na Selškem. Prva omemba same Divje lige sega že v leto 1975, tako da ima tekmovanje že dolgoletno tradicijo. Takrat so na pobudo Matjaža Dolenca, ki je dolga leta vodil to tekmovanje, posamezni zaselki v Selški dolini ob- likovali nogometne ekipe in tako je prvotno nastalo kar nekaj ekip: Vrtičkarji iz Selc, Bodičarji s Trnja in Racovnika, Sokoli iz Sorice, Bombaši z Zalega Logu, Žeja s Plavža, Bife Boysi s Češnjice, Buldožerji z Rud- na, Sapa iz Dražgoš, Lubadarji z Bukovice, iz Ševelj in iz Luše, 10 jugovičev, ki je bazirala na igralcih iz bivšega samskega doma, kasneje pa še: Apostoli iz Dolenje vasi, Argonavti, Veterani, Mački, Mafija, Beli vragi, Cebri … In tako se je sama Divja liga obdržala vse do danes kljub raznim naravnim nesrečam, ki so znova in znova poškodovale nogometno igrišče. To je tekmovanje in druženje, ki ima v Selški dolini na področju rekreacije najdaljšo tradicijo. Divja liga v preteklosti in danes. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 385 Pokal Ratitovec v velesalomu Začetki Pokala Ratitovec v veleslalomu segajo v leto 1980, ko so se v Selcih odvijala tekmovanja v smučanju, na teh tekmah pa so sodelovale ekipe Selc in Dolenje vasi. V tem času so imeli podobna tekmovanja tudi na Bukovici, na Zalem Logu in v Sorici. Leta 1991 se je Pokal Selca preselil na Sori- ško planino, sodelovale pa so ekipe iz Selc, Dole- nje vasi, z Zalega Loga in Bukovice in prvič so bila podeljena tudi ekipna priznanja. Jeseni 1991 smo na sestanku vodij ekip sklenili, da se tekmovanje preimenuje v Pokal Ratitovec. Dogovorili smo se, da vsaka vas ali društvo pripravi tekmovanje v veleslalomu, na katerem sodelujejo ostale ekipe. V letu 1996 se priključi tudi ŠD Dražgoše, kar da tek- movanju nov zagon. V letu 1998 se priključi Sorica in v letu 2000 Rudno. Ker je ŠD Selca usmerjeno predvsem na Rovn, je aktivnost na tem področju v zadnjih letih manjša. 14 let tarok turnirjev ''po selško'' V Selcih ima tarok kar dolgo zgodovino. V razgovo- rih raznih tarok omizij je večkrat padla ideja o tarok turnirju. V Športnem društvu Selca smo se ideje oprijeli in leta 1997 organizirali prvi turnir s pravi- li igranja taroka, ki smo jih poimenovali po kraju, ''tarok po Selško''. Turnirji se igrajo v Lajšah, Dolenji Pokal Ratitovec se tradicionalno odvija na Soriški planini. Za organizacijo in tehnično podporo skrbita France Rant in France Rakovec. Zmagovalci. Če pogledamo še malo statistiko, se je turnirjev udeležilo 151 udeležencev, od teh je bilo 12 priso- tnih na prav vseh turnirjih. Prvih pet iz 13-letne zgodovine: Ime in priimek, kraj Leta tekmovanja Zbrane točke 1. Franc Ažbe, Spodnja Luša od 1998 2455 2. Miha Berce, Lajše od 1998 2053 3. Jože Šturm, Log, Češnjica od 1998 1985 4. Brane Reya, Studeno od 1999 1966 5. Rudi Habjan, Selca od 1998 1958 vasi, Železnikih (2) in Selcih. Igralci so iz celotne Sel- ške doline, občasno pridejo posamezniki tudi iz bolj oddaljenih krajev: z Bleda, iz Logatca in iz Ljubljane. Posameznega turnirja se udeleži od 38 do 48 igral- cev (povprečje 11 miz, to je 44 igralcev). Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 386 Hura, prosti čas Organizacija množičnih športno-rekreativnih pri- reditev ter še več posameznih tekmovanj za otroke, mladino in odrasle ima cilj čim bolj razširiti rekre- acijo med prebivalce predvsem občine Železniki in cele Selške doline, seveda pa so vsa tekmovanja odprta tudi za ostale. Vsako leto se organizirajo raz- lični turnirji za osnovnošolce in mladino v nasled- njih disciplinah: hokej na rolerjih, streetball, tenis, odbojka na mivki, mali nogomet ter različni tečaji: smučarski, nogometni, teniški. Prav tako se v teh disciplinah organizirajo občinska prvenstva. Za tečaje je vedno veliko zanimanja. Praznika futsala se udeležujejo najboljše ekipe iz cele Slovenije. Praznik slofutsala Praznik slofutsala je največji turnir v malem nogometu (futsalu) na področju celotne Slovenije, na katerem sodelujejo najboljši igralci te zanimi- ve in atraktivne igre. V dveh dnevih se v sklopu te prireditve tudi na vseh ostalih igriščih dogajajo športna srečanja, tako da je trenutno to največja športno-rekreativna prireditev daleč naokoli. Letos bo organiziran šestič in vsako leto prinese določene izboljšave. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 387 Športno srečanje podjetij Selške doline Športno sodelovanje med podjetji v občini Želez- niki traja že od leta 2002. Ekipe posameznih podje- tij se pomerijo v različnih disciplinah, in sicer: nogo- met na travnatem igrišču, streetball, tenis, pikado, streljanje z zračno puško, odbojka na mivki – moški in odbojka na mivki – ženske. Sodelujejo ekipe: Al- ples, Domel, Niko, Indramat, KŠSD, podjetniki pod okriljem občine Železniki in Obrtne zbornice Škofja Loka ter zunanji. Samo srečanje postreže z zanimi- vimi boji na športnih igriščih, največji pomen pa je druženje športnih rekreativcev. Letos bo organizira- no tradicionalno deseto srečanje. Selca open Od leta 1993 na Športnem parku Rovn organi- ziramo športne prireditve Selca open. Pričetek je temeljil na vrhunskem teniškem turnirju, kjer so v začetkih sodelovali najboljši slovenski igralci tenisa, odkar imamo samo eno teniško igrišče, pa je turnir na nižjem kakovostnem nivoju. Cel teden se v okviru prireditve dogajajo turnirji v različnih disciplinah. Za športno druženje se vedno najde čas. Turnirji Organizirajo se turnirji in lige v različnih discipli- nah: mali nogomet, nogomet na travi, tenis, odboj- ka, pikado, hokej na rolerjih, streetball, rokomet, badminton, namizni tenis, kegljanje, smučanje, smučarski teki. Ekipe, sestavljene iz članov ŠD Sel- ca, pa se udeležujejo turnirjev in tekmovanj tako v okviru občine Železniki kot tudi izven nje. Tovrstne športne prireditve so vedno dobro obiskane. Te aktivnosti pa so še najbolj odvisne od aktivnosti posamezne sekcije in se iz leta v leto spreminjajo. Železne niti 8 Športno društvo Selca – 25 let 388 Zaključne misli predsednika ŠD Selca Na Rovnu so že generacije pred nami zgradile nogometno in rokometno igrišče z garderobami. Ko smo Rovn prevzeli v upravljanje, smo si zadali nalogo, zgraditi športni park, in smo ga tako tudi po- imenovali – Športni park Rovn. Pri tem pa se nismo ustavili. Uredili smo kamp, otroško igrišče, prostore za druženje večjih in manjših skupin. Tako je šport- ni park prerasel svoje okvire in preimenovali smo ga Rovn – moj park, park, ki človeku priraste k srcu, park, kjer se počutim doma in kjer je dobrodošel prav vsak. Ljudje iz cele Slovenije so ob katastrofalnih po- plavah dokazali, da je solidarnost še živa, da so pripravljeni pomagati po svojih močeh, nekateri s prostovoljno pomočjo, drugi finančno, tretji s pozi- tivno promocijo. To nam je vlilo pogum in energijo, da smo se sploh lotili obsežne in zahtevne sanacije. Upamo pa, da smo vsem dokazali, kaj se z veliko tru- da in volje da postoriti ter da smo Športni park Rovn obnovili za vse obiskovalce. Na lepo urejenem parku poleg številnih športnih aktivnosti lahko ponudimo tudi izobraževanje (vadbeni tečaji), zabavo, oddih, druženje ob dobri gostinski ponudbi in preživljanje prostega časa v mirnem okolju. Prepričan sem, da se razvoj dejavnosti ne bo ustavil, vedno pa bomo lahko rekli: pojdimo na Rovn – moj Park. Upam, da bodo tudi naslednje generacije nadgra- jevale naše delo ter v prihodnosti urejale Športni park Rovn, da bo v ponos tako Selcem kot celotni občini Železniki. Brane Bertoncelj, predsednik ŠD Selca Železne niti 8 Izvor železnikarskih poimenovanj naselij 389 Dr. Vida Košmelj Pod zijavko Izvor železnikarskih poimenovanj naselij Namesto uvoda je dobro nekoliko osvetliti poime- novanja in prvotna zgodovinska imena nekdanjega trga (od leta 1575 do imenovanja v mesto v 21. sto- letju). Železniki se delijo v tri dele: Racovnik, Trnje ali Plac in Gorenj konc. Pred naselitvijo Furlanov v 12. in 13. stoletju je skozi bodoče ozko naselje tekla hudourniška divja reka s poraslimi bregovi. Le pod nekoliko širšim ravnim predelom (pod današnjim Placem) sta verjetno ležali dve hubi bodočega ne- imenovanega naselja. To je ostalo v ljudskem izro- čilu, vendar zgodovinsko ni potrjeno. Ozka bregova reke Sore, poimenovane že po Kel- tih, sta se razširila na mestu današnjega spodnjega Racovnika. Zaporo reki na mestu današnjega vzhod- nega kamnitega mostu je tvorilo skalovje, kjer sta se skoraj stikali strmini racmanskega Kovaškega vrha ob reki in nasprotnega Snegovnika. Pred zaporo je nastalo majhno jezero, poraščeno s ščavjem in šaš- jem, po katerem so plavale divje race. Od tod izvira starodavno in tudi še današnje ime Racovnik. Tesen na današnji Grivi so razširili, da je voda odtekla. Obrežje reke so naseljenci utrjevali s škarpami, gradili so potrebne bajerje in tako umirjali divjo reko. Za plavže, fužine in kovaštvo so rabili železar- ji veliko vode. Problemov z železovo rudo ni bilo. Večina površja zemlje bodočih Železnikov je bila posuta z drobnimi krompirju podobnimi kroglasti- mi kosi nečiste rude, imenovane bobovec. Kmalu so odprli še danes priznano najstarejši slovenski rudnik na Racovniku v Štolmu (''štolm'' je ime za rov v stari nemščini). Na koncu 18. stoletja je bila tukaj ruda izčrpana. Rudnik so zaprli, pred vhod v hrib pa so postavili visoko dvonadstropno hišo brez kleti, imenovano "V štolmu'', Racovnik št. 92. Hišo so zaradi dotrajanosti lastniki pred leti podrli. Železne niti 8 Izvor železnikarskih poimenovanj naselij 390 Prvotno naselje se je širilo z Racovnika, kjer je stal tudi prvi plavž, proti zahodu. Posamezni oddel- ki so dobivali svoja imena: Griva Travnata vzpetina nad tesnijo, ki je zapirala je- zero ob bodočem mostu. Tu je bila nekoč meja med občinama Selca in Železniki. Pod drčo Velik, visok kamnolom nad cesto, ki je segal skoraj do vrha hriba Snegovnika (sneg je na njem najprej skopnel, od tod njegovo ime, po ljudskem izročilu pa so loški škofje na njem imeli vinograde). Prvotno je stala ob kamnolomu samo hiša Poddr- čarjev. Žumri so jo pozidali šele v 19. stoletju pri na- selitvi v Železnike. Na terbuš ali Na trebušniku Tu se je nahajal topel studenec z vedno enako temperaturo vode, kjer so pozimi prale perice. Pri mrazu se je iz njega kadilo. V njem smo si greli otro- ci pri sankanju ozeble roke. Tu je bila nekdaj velika hiša s cvetočo gostilno in kovačijo, kasneje trgovina in skladišče trgovca Janka Bogataja. Spodnji Racovnik Pred Muho, kjer cesta pravokotno zavije čez ne- kdanji most preko bajerja. Na klovžah Prvotno so bile tu tri hiše: Benedikova, Štolmar- jeva in Popčeva, star leseni gasilski dom in zadnji vi- genjc – Morajna. Ime Na klovžah izvira iz furlanske- ga poimenovanja ''clusa, kluža'', kar pomeni vodna zapornica na bajerju. Trnje ali Plac Je bil večji prostor pred cerkvijo, mežnarijo, šolo, trgovino in župniščem; stara majhna cerkev je stala v Trnju, nova velika pa na Trnju. Plnada Hiša in večji prostor za mostom preko Sore. Prvo veliko zidano hišo so naredili naseljeni fužinarji Fur- lani, ki so prišli iz Palmanove. Zato so jo imenovali Palmada in v dialektu je nastala Plnada. Delno je po- gorela v velikem požaru leta 1620, nedotaknjena pa je ostala v požaru leta 1822, ko je pogorel skoraj cel kraj skupaj s Češnjico in Studenom. Na logu Večji prostor med Dermotovo in Lukelnovo hišo pred mostom čez Soro v Ovčjo vas. Za Bebarjevo hišo je bil nekdaj tudi manjši kamnolom. Na njego- vem vrhu je nekoč po letu 1930 sedel učenec osnov- ne šole. Po premiku je sprožil plaz, ki ga je odnesel na ravnino in ga ubil. Pod lipo V Gorenjem koncu pred Tobakarjevo in Pintarje- vo hišo so rasla tri drevesa, ena je bila lipa, druga dva, če se prav spominjam, pa oreha. Drevesa so že zdavnaj posekali, ime pa je ostalo. Tukaj na bolj tesnem prostoru je na velikonočni ponedeljek popoldne nastajala vrsta v mešanih pa- rih za ''potovanje v Emavs''. Plesoč so potovali sko- zi Gorenj konc, čez Trnje in Pod drčo v gostilno pri stari zadrugi na Češnjici, kjer so rajali in peli do naslednjega dne. Tega potovanja so se lahko udele- žili samo neporočeni pari iz Gorenjega konca. Železne niti 8 Izvor železnikarskih poimenovanj naselij 391 Pod zijavko Skrivnostno in nenavadno ime ceste in ožine med Trnjem in Gorenjim koncem v Železnikih. Zadnja hiša na Trnju pod strmim hribom v smeri Gorenjega konca, nekoč imenovana Plnadarjeva, saj so bili last- niki iz zelo premožne družine Demšarjev iz Plnade, je rojstna hiša dr. Jerneja Demšarja, ki je bil eden prvih slovenskih dermatovenerologov in je med drugim z dr. Tičarjem že leta 1912 v Kranjski Gori soustanovil gorsko reševalno službo, ki je bila med prvimi v Alpah. Domačijo z mlinom in žago v Plnadi je po prvi svetovni vojni nasledil zdravnikov nečak Janko Demšar, ki je v nekaj letih vse zapravil. Poso- jilnica je vse stavbe razprodala. Hišo v obliki črke L in velik hlev čez cesto je na razprodaji kupila zdrav- nica dr. Valerija Strnadova, ki je tam živela do smrti. Nad cesto ob levi strani hiše je bil manjši zelenjavni vrt, nad njim pa v strmini hriba večji travnik, danes večinoma zaraščen in manjši. Travnik se je končal ob strmem skalovju. Pritrjena spominska plošča na skali opozarja mimoidoče na tragičen dogodek leta 1944, ko so Nemci stisnili mlade partizane v Soro in jih pobili. Pečina nad cesto je dolga približno deset metrov. Nadaljuje se do prve hiše v Gorenjem koncu z zelo strmim predelom, poraščenim s travo. V tej ob strmino naslonjeni Homarjevi hiši je stala še do začetka 20. stoletja zelo velika lesena naprava, imenovana monga. Sestavljena je bila iz več velikih, težkih, lesenih kolobarjev, podobnih mlinskim kamnom. Nikoli je nisem videla. Sliko- vito sta mi jo nekoč opisovala pismonošinja Mic- ka Primožič, Škrbinova, in stari stric Matevž Tav- čar, mlinar. Priprava je služila za mrzlo, mokro likanje lanenih izdelkov in je bila edina v Selški dolini. Tanka lanena mokra tkanina se z likalni- kom more zlikati. Debelo in hodnično platno pa je tudi monga težko izravnala. S travo poraščeno strmino še danes na več mestih prečno zastirajo do enega metra visoke pregrade iz debelih vrbovih vej in žice. Vsak najmanjši hrup ali komaj zaznaven potres lahko sproži plaz s strmega pobočja. Zato je že stoletja znano poimenovanje te- rena Pod zijavko, kjer je treba vedno zijati v hrib, da uideš nenadnemu plazu. Plazovi so se najraje po- javljali ob pomladanskem taljenju snega, po dolgo- trajnem deževju ali ob najmanjšem hrupu. V šoli in tudi doma so otroke vedno opozarjali, da smo prešli cesto posamič in v popolni tišini. Vsi številni furmani, ki so vozili les na kolodvor v Škofjo Loko, so vedeli, da Pod zijavko ne smejo govoriti ali peti, pokati z bičem in voziti v koloni. Tudi Mihovi muzikantje, ki so se večinoma sredi tedna vračali domov v Ojstri Vrh, ker so igrali na porokah ali ve- selicah v dolini, so med potjo venomer igrali, le Pod zijavko so utihnili. Otroci smo jih velikokrat sprem- ljali, uživali v njihovi muziki in strmeli nad njihovo hojo v gosjem redu. Na čeli je korakal stari sivolasi oče s klarinetom, za njim sin Jaka s harmoniko, nato še trije bratje s ''pompardonom'', klarinetom in meni neznanim inštrumentom. Megleno se spominjam, ko so delali Pod zijavko prvo škarpo nad Soro. Prej breg ni bil zaščiten. Ce- sto so očistili samo plazu in material zmetali v Soro. Bilo je veliko govorjenja, kako kopljejo skale v kam- nolomu v Ovčji vasi, jih tam oklešejo in s samokolni- cami vozijo Pod zijavko. Tam jih že obdelane v tišini nalagajo v škarpo. Ko so gradili železniški tunel iz Bohinja v Ba- ško grapo (1904–1906), so vsakodnevno vozili kamenje iz kamnoloma v loškem Kamnitniku za gradnjo tunela v Podbrdu. Vozniki so posamič Železne niti 8 Izvor železnikarskih poimenovanj naselij 392 tiho vozili skozi tesen. Večkrat so pred kamenjem na posebnem vozu vozili razstrelivo. Tedaj je vodil kolono vozačev jezdec na konju in skozi naselja venomer trobil s trobilom, podobnim poštarski trobenti. Pod zijavko je utihnil in jezdil popolno- ma sam v tišini. V ljudskem spominu je ostalo še nekaj drobcev o nesrečah, ki so jih povzročili tukajšnji plazovi. V le- tih od 1880. do 1890. je šla Pod zijavko lepa 17-letna Lukelnova hčerka, Katarina ali Marija Košmelj, moja prednica. Nenaden plaz jo je delno zasul. Po hitri rešitvi ni mogla več stati na nogah in hoditi. Ohro- mela je od pasu navzdol. Ljudsko mnenje je bilo, da je hromost povzročil prestani strah. Verjetno pa drži moje strokovno mnenje, da je v ledvenem delu hrb- tenice dobila močan udarec, ki ji je uničil vretenca in hrbtni mozeg. Hromo je nato prevzel brat France, ki se je preselil k Popču. Šele po prvi svetovni vojni so v domači hiši odstranili debelo staro hrastovo ob- zidno klop v hiši z večjo okroglo luknjo. Vsako jutro so hromo dekle prinesli iz postelje in jo posedli na odprtino, da je lahko skozi okno opazovala dogaja- nje na cesti. Na tleh pod luknjo je stala večja posoda za telesne izločke. Nikakor pa nisem mogla ugoto- viti, katera od sester, Katarina, rojena leta 1865, ali Marija, rojena leta 1867, je bila ponesrečenka, ki je nato živela še več let. Po letu 1930 je vozil pozimi na delovnih saneh Francelj Benedičič - Cvek z mrežo pokrito tele. Pri- drvel je snežni plaz in prestavil sani s konjem, vozni- kom in psom, vse nepoškodovane, čez snežni nasip v Soro. Največjo težavo je rešiteljem povzročala od- lična črna kobila Švora, ki je zaradi strahu ponorela in so jo iz napol zaledenele reke spravili z največ- jo težavo. Cveka so sicer imeli na sumu, da je med vožnjo pel. Gospodarji so ga venomer opozarjali na tišino, iz česar se je norčeval. Pri gradnji Rupnikove linije je skozi Železnike vo- zilo veliko tovornjakov znamke Praha v lasti vojske. Vozniki so bili samo šoferji civilisti. Domačini so jih opozorili na nevarnost, ki jim preti Pod zijavko, in temu primerno so se obnašali. Cesta v tesni je bila ozka, slaba makadamska. Komandant Rupnikove linije v Selški dolini je bil liški Srb, spoštovan, miren človek. Od občine je zahteval, da cesto razširijo in jo redno vzdržujejo. Kljub veliki brezposelnosti in revščini ta ni dobila niti enega delavca domačina, da bi popravljal in širil cesto oziroma razbijal pečino. Komandant se je razjezil in poslal iz Davče Pod zijav- ko vod mladih vojakov, vojnih obveznikov z orodji in razstrelivom. Že pri prvem miniranju se je spro- žil kamniti plaz. Na mestu je bilo mrtvih štiri ali pet fantov, drugi so bili ranjeni. Ranjence so takoj ne- kam odpeljali. Mrliče so za nekaj dni položili v slabo oskrbovano mrliško vežico, ''totenkamro''. Ker je bila velika večina vojakov južnjakov, je prišlo v Železni- ke nekaj žensk ''naricalk'' (Srbkinje ali Šiptarke?), ki so pri mrličih vpile, jokale in povzročale hrup, ki so ga bile navajene doma. Nikoli se ni izvedelo, kam so poslali ranjence in kje so pokopali mrliče. Hrup, ki se je razlegal iz Sokolskega doma ob raz- nih nastopih, igrah ali veselicah, pa ni bil nevaren in nikoli ni sprožil nobenega plazu! Verjetno ga je odbijala visoka skalnata pečina nad cesto. Železne niti 8 Koflerjev jajčar 393 Bojan Kofler Koflerjev jajčar Novoopisana vrsta slepega hrošča iz okolice Železnikov (Aphaobius kofleri) Moje skoraj trideset let trajajoče biološke raziskave v opuščenih rudarskih rovih in jamah v okolici Železnikov so potrdile prisotnost pestre in izredno zanimive pod- zemeljske favne hroščev. Še več, našel sem kar nekaj za biološko znanost takrat novih in še neopisanih slepih vrst in podvrst: Koflerjevega orotrehusa (Orotrechus kofleri), Miroslavinega brezokca (Anophthalmus miroslavae), škof- jeloškega brezokca (Anophthalmus alphonsi skofjeloscen- sis), soriško ploskonogo pretnerijo (Pretneria latitarsis soriscensis) in soriškega brezokca (Anophthalmus ravasi- nii soriscensis). V pasti sem pogosto ulovil tudi primerke slepih jamskih mrharčkov, ki so pripadali rodu jajčarjev (Aphaobius). Posamezne vrste tega rodu so si po zuna- njem izgledu izredno podobne, zato je bila determinacija težka in vprašljiva. Leta 2010 je moj dober prijatelj in od- ličen biospeleolog Marco Bognolo iz Trsta po večletnem trdem delu končno uspel dokončati svojo pri kolegih težko pričakovano revizijo tega rodu. Izkazalo se je, da primerki, ki sem jih že leta 1984 ulovil v Rudniku Pri Graparju, pri- padajo novi vrsti, ki jo je opisal kot Koflerjevega jajčarja (Aphaobius kofleri). Do sedaj je znanih 19 vrst jajčarjev (Aphaobius). Rod je razširjen predvsem v Sloveniji, pri tem pa nekatere po- pulacije segajo v južno Avstrijo (Koroška), severovzhodno Italijo (Furlanija) in severozahodna območja Hrvaške (Istra, Gorski Kotar in Žumberačka gora). Vrste iz rodu jaj- čarjev navadno najdemo v jamah, in to tako ob vhodih va- nje kot tudi v njihovih najglobljih delih. V severnem delu Železne niti 8 Koflerjev jajčar 394 območja razširjenosti so bili mnogi osebki odkriti v starih opuščenih rudarskih rovih ali celo zunaj jam. Naseljujejo torej jamsko okolje in tudi sisteme z manjšimi razpokami. Vse lokalitete z najdenimi osebki, bodisi jame bodisi pod- zemeljski sistemi z razpokami, ležijo znotraj apnencev ali konglomeratov na nadmorskih višinah od 300 do več kot 2000 metrov v alpskem svetu. Koflerjev jajčar je slepa, srednjevelika vrsta tega rodu in je že deloma depigmentirana. Je rdeče rjave barve in po vsem telesu porasla z gostimi, dolgimi dlakami. Ima podol- govato, jajčasto razpotegnjeno telo z izrazito dolgimi ter tankimi nogami in tipalnicami. Tako kot ostale vrste tega rodu je popolnoma brezoka in se hrani z mrhovino. Po do- sedanjem vedenju je vrsta endemit hribovja v neposredni bližini Železnikov. Našel sem jo na Snegovniku (Jama na Snegovniku), na Racmanskem Kovaškem vrhu (Rudnik pri Graparju, Štoln na grebenu Špika, Rudnik nad Smolevo, Rudnik Bela njiva) in na Vancovcu (Rudnik na Vancovcu). Nahajališča Koflerjevega jajčarja: 1 – Jama na Snegovniku, 2 – Rudnik pri Graparju, 3 – Rudnik nad Smolevo, 4 – Štoln na grebenu Špika, 5 – Rudnik Bela njiva, 6 – Rudnik na Vancovcu. Železne niti 8 Koflerjev jajčar 395 Literatura Bognolo M. & Vailati D., 2010: Revision of the genus Aphaobius, Abeille de Perrin, 1878 (Coleoptera, Cholevidae, Leptodiri- nae). Scopolia 68: 1–75. Ljubljana. Geodetska uprava Republike Slovenije, 1997: Državna topografska karta, Železniki 093. Ljubljana. Kofler B., 1999: Podzemeljska favna hroščev v opuščenih rudarskih rovih v bližnji okolici Železnikov (Severozahodna Slovenija). Acta entomologica slovenica 7(2): 129–136. Ljubljana. Trilar T., Vrezec A., Kapla A., Polak S., 2004: Hrošči v alpskem svetu. V: Alpe (Narava Slovenije), 102–108. Ljubljana. Koflerjev jajčar (Aphaobius kofleri, Bognolo & Vailati, 2010). Naravna velikost 2,8–3,3 mm. Železne niti 8 396 Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 397 Anica Jelenc Jasna Jerman Zaključena je sanacija zemeljskega plazu v vasi Smoleva v Selški dolini Zemeljski plaz je premik večje količine zemlje. Po- gosti vzroki za plazove so potresi, še pogosteje pa so zemeljski plazovi posledica povečanih količin pada- vin. Prav to se je pred desetimi leti dogajalo tu pri nas, v majhni vasici Smoleva v občini Železniki, ki leži v severozahodnem delu Slovenije, dovolj blizu Zgornjega Posočja, kjer je bil leta 1998 potres. Tedaj so si podtalne vode zaradi potresa utrle drugo pot, svoje pa so prispevale še večje količine padavin ob koncu leta 2000. Kar ne morem verjeti, da je od takrat, ko smo pri nas s strahom začeli opazovati zemeljske premike, razpoke na posameznih objektih, ki so nas opoza- rjale na zemeljski plaz, že tako dolgo. Naši pogovori so bili takrat namenjeni le situaciji, v kateri smo se znašli. Sploh se nismo več znali otresti skrbi, ki nas je vedno bolj prevzemala. Ob obilnejših padavinah se je stanje zelo hitro slabšalo. Kmalu nam je bilo jasno, da temu sami ne bomo kos, zato smo začeli iskati pomoč. Na srečo nam je naš župan g. Mihael Prevc pri tem pomagal, saj sami ne bi zmogli, ne strokovno in ne materialno. V enem letu se je plaz izoblikoval tako, da sta bila zelo dobro vidna meja plazu in kaj vse ta plaz ogro- ža. Takrat je bilo ogroženo gospodarsko poslopje, ki je bilo kasneje porušeno, vezani kozolec, kasne- je prav tako porušen, ena stanovanjska hiša, ki je bila le delno na plazu in je bila kasneje prav tako porušena, ena stanovanjska hiša pa je bila v celoti na plazu, kar se je še posebej odražalo na samem objektu. Prav v tej hiši živimo, zato še kako dobro vemo za vsako spremembo, ki se je znova in znova odražala na sami stavbi ali v njeni bližnji okolici. Po končani prvi fazi sanacije plazu se plaz v celoti še ni umiril, saj je bila to le delna rešitev trenutne si- tuacije na plazišču. Plazenje so spremljale ustrezne službe z odčitavanjem meritev plazenja v vgrajenih inklinometrih v štirih vrtinah. V eni od vrtin kasne- je ni bilo več možno odčitati stanja drsenja, ker je teža zemlje povzročila zdrs, tako da je premik one- Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 398 Pogled na odmik pločnika od stanovanjske hiše, 2. 9. 2010. Cesta v Smolevo, ki se je pogrezala, 5. 11. 2009. Dostopna cesta v Smolevo, 17. 11. 2009. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 399 mogočil dostop inštrumentom za odčitavanje. Za meritev naklona v vrtinah se uporabljajo tako ime- novani inklinometri. V vrtino so namestili ohišje z vdolbinami, ki kontrolirajo orientacijo inklinome- tra. Senzorji merijo inklinacijo ohišja, sprememba v meritvi pomeni premik zemljine, v kateri se nahaja vrtina. Uporabljajo jih za nadzor plazovitih obmo- čij, za nadzor premika tal pri spremljanju takšnih plazov ... Večji del nadaljnjega plazenja pa smo lahko spremljali kar sami, saj se je za našo stanovanjsko hišo pločnik kar pogrezal, hiša pa se je odmikala od svoje prvotne lege. Ob vsaki spremembi, ki smo ji bili priča, je v nas rasel strah, ki pa ga ni nihče mogel prepoditi. Zares težko bi opisala, kaj vse smo doživljali ob vsakih večjih padavinah, mislim, da so z nami isto doživljali tudi naši bližnji sosedje, pa tudi vaščani iz spodnjega dela vasi. Tudi cesto do Smoleve smo morali večkrat obnavljati, da je bila za silo prevozna, ker se je del cestišča stalno pogrezal. V strmini pod cestiščem pa se je zemlji- na kopičila v gube in izbokline, ki so se kasneje tudi posule po strmini. Takrat si nismo upali niti pomisliti na to, kaj bi bilo, če bi plaz ob kakšnem dolgotrajnem deževju res zdrsnil v dolino. Zače- tek reševanja tega plazu se je pričel s terenskimi raziskavami, z izkopi sondažnih jaškov, vrtanjem sondažnih vrtin, raznimi meritvami nivoja vode in laboratorijskimi raziskavami. Tako so se pričela dela za prvi del sanacije plazu (leta 2002), torej odvodnjavanje površinskih voda, izvedba drenaž in ureditev zgornjega dela struge po- toka, ki izvira izpod porušenega gospodarskega ob- jekta. To je bila le začasna rešitev, za nadaljnje delo pa je bilo treba najprej izdelati projekte, kako naj bi potekali gradbeni posegi za večjo stabilnost zemlje. Za vse te projekte in dela dokončne sanacije nam je s pomočjo g. župana sredstva zagotovila država. To pa je že druga faza sanacije, o kateri v zborniku še nisem pisala, zatorej sedaj posvečam nekoliko več pozornosti temu drugemu delu sanacije, saj so bila ta dela zares zelo obsežna in zahtevna. Za natančnejši in strokovnejši opis poteka vseh del na plazu Smoleva sem poprosila odgovorno pro- jektantko go. Jasno Jerman, univ. dipl. inž. geol., ki mi je prijazno ponudila pomoč za predstavitev pro- jektov in del, ki so bila izvajana pri nas, in sicer v prvem delu sanacije v letu 2002 in v drugem delu sanacije od začetka novembra leta 2009 pa do kon- ca novembra leta 2010. V času gradnje smo bili tu v Smolevi kot ena veli- ka družina: vaščani vasi Smoleva, delavci gradbene- ga podjetja PUH, ki so vsa dela izvajali, nadzornik g. Metod Kranjc, projektanta ga. Jasna Jerman in Matjaž Saviozzi, glavni projektant g. Dragotin Oce- pek, odgovorni vodja del g. Izidor Karničar in župan g. Mihael Prevc ter drugi, ki so le občasno prišli na ogled poteka del. Ko so v začetku novembra leta 2009 začeli voziti v Smolevo težko mehanizacijo za pričetek gradbenih del, je bilo to za nas kar zastrašujoče. Ob vsem tem nas je obdajal občutek tesnobe pred nekim novim, neznanim dogajanjem, ki se je po dolgih pričako- vanjih res pričelo. Odslej nas je vsak dan spremljal hrup strojev in tresenje tal zaradi vrtanja pilotov, k nam so zdaj s težkimi kamioni vozili velike količine betona in železnih armatur, ki so jih potrebovali za takojšnje betoniranje zvrtanih pilotnih vrtin. Z ve- likim zanimanjem smo spremljali dela, ki so jih de- lavci opravljali. Moram priznati, da so delali tudi v težkih razmerah, pozimi jih je zeblo, poleti pa je bilo hudo vroče. Sicer pa je bila že sama narava dela zelo zahtevna in nevarna, tako da smo zadovoljni, ker ni bilo nobenih poškodb. Bralcu za lažje razumevanje na kratko pred- stavlja plan in izvedbo del, ki so potekala na pla- zišču v Smolevi, ga. Jasna Jerman, univ. dipl. inž. geologije. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 400 Sanacija plazu Smoleva 1. SPLOŠNO Vas Smoleva leži na pobočju nad potokom Pred- nja Smoleva. Nadmorska višina obravnavanega terena je ca. 510—640 m, sicer pa se pobočje vzdiguje do najviš- jih vrhov višine 882 in 935 m. Pobočje je strmo in v celoti labilno. Južno od vasi je globoka erozijska grapa, ki jo je ustvaril večji potok kot levi pritok Prednje Smoleve. Območje plazu leži na srednje strmem pobočju s povprečnim naklonom pobočja od 25 ° do 30 °. Plaz se širi z različnimi fazami aktivnosti in zajema celo- tno pobočje. V letih od 2001. do 2010. so se za plaz Smoleva izdelali naslednji elaborati in načrti: 1. Projekt sanacije plazu v vasi Smoleva, Geoinženi- ring, d. o. o., št.: 20-2/2001 PGD, avgust 2001 2. Geološko geotehnični načrt sanacije plazu, Geo- inženiring, d. o. o., št. 8, načrt št. 8461b/PZI, julij 2006 3. Načrt gradbenih konstrukcij, pilotna stena I. in II., Ozzing, d. o. o., št. 3.1, št. načrta 639/06, julij 2006 4. Načrt gradbenih konstrukcij, "L" zid in kamnita zložba, Geoinženiring, d. o. o., št. 3. 2, št. načrta 8461a/PZI, julij 2006 5. Dopis 23. 10. 2007 o pregledu plazu (z meritvami inklinacij po katastrofalnih poplavah v občini Že- lezniki) 6. Načrt št. 3.1, št. načrta 04/09b PZI, Ozzing, d. o. o., Načrt št. 3. 2, št. načrta 04/09c — PZI, Geoeng&Co, k. d., in Načrt št. 8, št. načrta 04/09a — PZI, Geo- eng&Co, k. d. — renovelacije projekta PZI, ki so bile izdelane marca 2009 7. Načrt št. 3.1, št. načrta 27/10 PID, Geoeng&Co, k. d., Načrt št. 3. 2, št. načrta 28/10 — PID, Geoeng&Co, k. d., in Načrt št. 3/3, št. načrta 465/10 — PID, ISB, d. o. o, ki so bili izdelani decembra 2010 2. GEOLOGIJA TERENA Območje plazu zajema srednje strmo pobočje, ka- terega kompaktno hribinsko podlago gradijo kred- ne plasti (K), ki pa so na pobočju večinoma prekrite z deluvialno preperino (de). Registrirali pa smo še proluvialni nanos — vršaj (VR) in že izven pla- zu hribinsko podlago iz zgornjetriasnih plasti. Kredne plasti sestavljajo na eni strani plazu apnenci z vložki laporjev, na drugi strani pa sivi do temno sivi glinasti skrilavci s polami meljevca s plastmi oz. polami peščenjaka in sivi ploščati apnen- ci z roženci. Južno od večje grape, na drugi (levi) strani poto- ka dobimo še zgornjetriasne plasti, ki jih predstav- ljajo plastoviti svetlo sivi do sivi dolomiti in apnenci z gomolji roženca in temno sivi ploščati apnenci. So pa že izven območja obravnavanega plazu. Zaradi tektonike, ki je bila na danem področju zelo aktivna, so te plasti razpokane, preperele in na površini spremenjene v debel sloj deluvialne preperine. Sestavljene so iz treh različnih gline- no-gruščnatih slojev, to so zaglinjeni, mestoma zameljeni grušči rjave in sivo rjave barve z drobci grušča meljevca, peščenjaka in apnenca ter peščene do mastne gline z drobnim gruščem težko gnetne do poltrde konsistence. Ob potoku, ki teče po sredini plazu, je v spodnjem delu odložen proluvialni nanos — vršaj, to je rja- va glina in zaglinjen grušč z ostrorobimi do rahlo za- obljenimi prodniki različne sestave in zrnavosti. Inženirskogeološki in hidrogeološki pregled Kredne plasti, ki tvorijo podlago obravnavanemu delu pobočja, izdanjajo predvsem v strmih brežinah grap in na strmih pobočjih, kjer ni deluvialne prepe- Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 401 rine. Generalno vpadajo proti severozahodu za ca. 20—35 °. V bližini so večji prelomi, zato je hribina pretrta, razpokana in podvržena intenzivnemu pre- perevanju. Hidrogeološko je kompaktna hribina ne- prepustna do razpoklinsko prepustna. Pretakanje vode se lahko vrši po razpokah in med plastmi ter v območju cone preperele hribine. 3. OPIS PLAZU Fosilni plaz se je narinil na spodnji del pobočja. Dimenzije aktivnega dela plazu znašajo: dolžina ca. 150 m, širina plazu spodaj na asfaltni dostopni cesti pod vasjo je ca. 74 m, na zgornjem delu asfaltne ce- ste med kozolcem in hišo pa ca. 90 m. Za drugo serpentino v območju plazine med ko- zolcem in staro hišo smo ob cesti izvedli tri vrtine, v katere so bili vgrajeni inklinometri — piezometri. Čez ta del pobočja poteka prelomna cona, ob ka- teri je osnovna hribina pretrta in preperela mnogo globlje kot drugod. Do te globine se preceja voda; precejanje vode do take globine (12,7 m) pogojuje poleg pretrtosti in preperelosti hribine tudi struk- turna lega plasti hribine, ki vpadajo prečno v smeri pobočja navzdol. Voda se preceja delno razpoklin- sko, delno med plastmi, predvsem pa v območju preperele cone hribine. Manj prepustne do nepre- pustne so plasti skrilavega meljevca, bolj prepustne so le v območju preperele cone. Ob dežju se v po- bočju aktivirajo številni površinski izviri, ki ob nor- malnih pogojih presahnejo. Plaz Smoleva uvrščamo med globoka plaziš- ča v II. razred varnosti plazišč (Projektiranje sanacij plazišč po Eurocode — dr. S. Škrabl). Vzroke njegovega nastanka bi lahko opredelili kot sledeče: • tektonska pogojenost (prelom — prva splazitev ob potresu 1998), • vpliv koncentracije padavin (november, decem- ber 2000; februar, marec 2001 — druga in tretja splazitev). Plaz je imel značaj občasnih trenutnih zdrsov (potres, velike koncentracije padavin), v normalnih pogojih pa počasnega plazenja (ca. 1,5 mm na dan — meritve inklinacij). 4. KRATEK REZIME POROČIL IN NAČRTOV I. Najprej je bilo narejeno Geološko-geotehnično poročilo o pogojih izvedbe sanacije plazu za fazo PGD-2001, kjer so bile izvedene stabilnostne analize obstoječega in saniranega stanja. Ugotov- ljeno je bilo, da se v odvisnosti od količine padavin plaz občasno giblje hitreje (jesensko-pomladanska obdobja), občasno počasneje. Zato smo v I. fazi sa- nacije predvideli poleg podporne konstrukcije, ki rešuje le plitve drsine, še sistem odvodnjevanja. Ta je razdeljen na zgornje površinsko ter globoko odvodnjevanje in vzdolžne drenaže. Celoten sistem odvodnjevanja je skonstruiran tako, da so iztoki speljani po pobočnih muldah ter novo iz- vedeni kanalizaciji z urejenim iztokom v stabilno grapo izven plazljivega področja. V geološko-geotehničnem poročilu so bili podani rezultati terenskih in laboratorijskih preiskav ter stabilnostnih analiz s predlogom sanacije. Izdela- ni so bili štirje geološko-geotehnični profili. Meritve inklinacij so v zimsko-spomladanskem obdobju pokazale premike plazu na globinah od ca. 2,8 do 4,4 m (plitvi premiki) in od ca. 6,55 do 12,7 m (globoki premiki), skupni premiki so bili velikostnega reda ca. od 4 mm do 9,0 cm (plitvi) in od ca. 2 mm do 8,5 cm (globoki). II. V letu 2006 so bili izdelani projekti PZI, ki so določili natančne načine sanacije plazu. Sanacija naj bi se izvajala po fazah. Prva faza sanacije predvideva rušenje objektov (stare hiše Smoleva št. 1 in hleva Smoleva št. 4), ureditev površinskega odvodnjevanja in izvedbo vzdolžnih drenaž v območju labilnega področja s plitvimi plazišči nad aktivnim plazom in pod zgo- raj ležečim umirjenim plazom ter ureditev struge potoka (kamni v betonu). Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 402 Druge faze sanacije: Sanacija spodnjega dela plazu: 1. Ob dostopni cesti je bila predvidena izvedba kamnite zložbe v betonu — dolžine L = 75,5 m, nadvišane z rolirano brežino. Po končani izvedbi zložbe se uredi dostopno cesto (zamenjava nasipa z drobljencem), ob vznožju svetlega dela zložbe pa asfaltno muldo z iztoki, ustrezno povezanimi z novo urejenimi prepusti, za odvodnjevanje po- vršinske vode. 2. Predvideva se dokončna ureditev dostopne ceste v vas Smoleva. Površinski odron pred zadnjim ovinkom izven območja aktivnega dela plazu je možno zaradi izredne strmine tega dela pobočja pod cestnim nasipom najučinkoviteje sanirati z L-zidom dolžine L = 36 m. Zid se izvaja po kampadah. Sanacija zgornjega dela plazu: Zaradi težjega pristopa mehanizacije naj bi se sa- nacija izvedla z dvema nivojsko različno lociranima konstrukcijama: 1. Zgornja sidrana mikropilotna stena I dolži- ne L = 52 m: piloti d = 0,4 m, dolžine L = 10,5 m v rastru / 1,0 m, povezuje jih AB-greda, učvrščena z geotehničnimi sidri 3 Ø 0,6", dolžine L = 16 m, v rastru b = 2 m. 2. Spodnja sidrana pilotna stena II dolžine L = 59,5 m: piloti d = 0,8 m, dolžine L = 9—10 m v rastru / 2,5 m, povezuje AB-greda, učvrščena z geotehničnimi sidri 4 Ø 0,6", dolžine L = 20 m, v rastru b = 2,5 m in nadvišana z AB-zidom ter za- sipom do ceste. III. Na željo Občine Železniki smo zaradi kata- strofalnega dežja, ki je 18. 9. 2007 zajel občino Železniki, nadaljevali z meritvami inklinacij na plazu Smoleva. Ugotovili naj bi, ali so zaradi tega hudega dežja nastale kakšne spremembe tudi na plazu Smoleva. Meritev smo izvedli 3. 10. 2007. 10. 10. 2007 smo si plaz tudi ponovno ogledali in ga podrobno inženirsko-geološko skartirali ter fotodokumentirali. Na podlagi tega smo podali zadnji dopis z opisom plazu, stanja na njem in s predlogom, da se čim prej pristopi k sanaciji. V tem dopisu je poudarjeno, da meritve kažejo, da se je nivo vode v vseh vrtinah nekoliko dvig- nil. Največje spremembe po hudem dežju 18. 9. 2007 so merjene v vrtini V-8, to je nad hišo št. 2, in nekolikšne pri V-9, pod zgornjim odlomnim ro- bom plazu. 5. IZVAJANJE SANACIJE V LETIH 2009 IN 2010 IN IZVEDENA SANACIJA — PROJEKTI PID I. Zgornji del plazu Smoleva Piloti so se izvajali z vrtanjem s spiralo (Ø 80, Ø 40), sidra pa z vrtanjem udarno rotacijsko. 1. konstrukcija je spodnja sidrana pilotna stena dolžine L = 59,5 m, nadvišana s kamnito gredo v betonu in zasipom do ceste. Piloti so Ø 80 cm, dolžine L = 9,0—10,0 m, v rastru b = 2,5 m. AB-gre- da je učvrščena s 4-pramenskimi geotehničnimi sidri tipa Freysenet (Ap = 600 mm2) dolžine L = 20,0—24,0 m (vezni del lv = 6 m, prednapetje P0 = 400 kN), v rastru b = 2,5 m. 2. konstrukcija je zgornja sidrana mikro pilotna stena dolžine L = 52 m, piloti Ø 40 cm, dolžine L = 9,0—11,0 m, v rastru b = 1 m. AB-greda, učvr- ščena s 3-pramenskimi geotehničnimi sidri tipa Freysenet (Ap = 450 mm2) dolžine L = 16,0— 19,0 m (vezni del lv = 7 m, prednapetje P0 = 350 kN), v rastru b = 2 m. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 403 Vrtanje zgornje pilotne stene (pilot d = 0,4 m), 10. 12. 2009. Priprave za vrtanje zgornje pilotne stene, 5. 11. 2009. Priprave za vrtanje spodnje pilotne stene, 1. 12. 2009. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 404 Vrtanje spodnje pilotne stene (pilot d = 0,80 m), 10. 12. 2009. Izdelava AB-grede, ki povezuje pilote in sidra, 10. 12. 2009. Zaključevanje pilotov in mikro pilotov, kjer je vgrajen inklinometer, 15. 4. 2010. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 405 Izkopi pilotov in mikro pilotov so bili pred betoni- ranjem geološko-geomehansko pregledani. Ustrez- no so bile izvedene tudi meritve zveznosti pilotov ter odvzeti in preiskani vzorci betona. Na zgornji pilotni steni v mikro pilotu P-26 je bil po vgradnji armature vgrajen inklinometer. Na spodnji pilotni steni je bil vgrajen inklinometer v pilotu P-13. Po izvedbi sten so bile izvedene ničelna in tri dodatne meritve. Na spodnji pilotni steni sta bila vgrajena dva meril- ca sidrne sile. II. Spodnji del plazu Smoleva 1. IZVEDBA KAMNITE ZLOŽBE Kamnito zložbo se je izvajalo z izkopom ob notra- njem robu ceste iz platoja po kampadah. Zložbo nad cesto dolžine L = 79 m se izvede kontaktno po brežini v naklonu n = 2 : 1, zadaj n = 3 : 1 ob dostopni cesti v vas. Kamnita zložba v betonu je izvedena z vkopanim delom (do temeljev z vzdolžno drenažo) globine h = ca. 2,5—3,5 m in svetlim delom nad cesto višine h = ca. 5,5 m. Izdelava AB-grede — spodnja pilotna stena, 16. 3. 2010. Izvedba kamnite zložbe v betonu na robu ceste, 1. 7. 2010. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 406 Temeljenje zložbe je bilo izvedeno v zmerno pre- perelo do kompaktno mešano hribinsko maso skrilavcev in laporjev ter ploščatih apnencev z roženci kredne starosti. Kjer ustrezno trdne hri- binske podlage z izkopom ni bilo možno doseči, je bilo temeljenje ojačeno s tirnicami dolžine L = 3 m. Pri prerezu P-1 je bila pri izkopu za temelje ugo- tovljena kraška kaverna, povezana s snopom na- teznih razpok. Kaverna je bila ustrezno založena s kamnitimi bloki in z urejenim iztokom v prepust. 2. IZVEDBA PODPORNEGA ZIDU Izvedba sanacije površinskega usada pod do- stopno cesto v vas s podpornim L-zidom dolžine L = 40 m. Zid se je izvajal po kampadah približno od roba z izkopom do preperele hribinske podla- ge globine h = ca. 3,2—5,0 m. Izvajal se je s teme- ljenjem na tirnicah L = 5,0 m (25 kom) in L = 6,0 m (13 kom) ter L = 7,0 m (12 kom). Poleg izvedbe zidu (H = 1,5 m, L = 3,6 m) ob levi strani ceste je bilo izvedeno varovanje na vkopni strani ceste s kamnito obložno zložbo v naklonu n = 2 : 1, viši- ne do H = 1,5 m in vzdolžno drenažo, položeno ob temelju zložbe. Med izvedbo podpornega zidu promet do vasi ni bil možen, zato je bilo urejeno parkiranje ob kri- žišču z dostopno cesto v vas (pod pobočjem). Temeljenje ovinka ceste s tirnicami, 5. 7. 2010. Kraška kaverna, odkrita pri izkopu za temelje ceste, 20. 5. 2010. 3. ORGANIZACIJA PROMETA MED GRADNJO IN OB- NOVA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Ko se je izvajala kamnita zložba, je bil promet do vasi še možen z občasnimi zastoji, med izvedbo podpornega zidu pa promet ni bil možen. Po končani izvedbi zložbe je bila urejena do- stopna cesta (obnova vozišča) z asfaltno muldo, ustrezno povezano z novo urejenimi prepusti. Cesto je bilo treba zaradi poškodovanosti od tež- kega prometa pri izvedbi sanacije plazu obnoviti vse do spodnjega mostu čez potok. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 407 Tirnice že nabite v hribino, 6. 7. 2010. Ovinek ceste, pripravljen za betoniranje, 6. 7. 2010. Asfaltiranje ceste, 6. 11. 2010. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 408 III. Izvedbe sanacije hiše Smoleva 1 Sanacija je imela tri faze: 1. FAZA: Stabilizacija hiše s stabilitetnimi vodnjaki in gredami preko njih 2. FAZA: Izvedba drenažnega vodnjaka pod pilotno steno za zbiranje globinskih voda 3. FAZA: Izvedba drenažnega rebra na severozahod- nem delu hiše Z izvedbo sanacije objekta hiša Smoleva 1 naj bi se zagotovila trajna stabilnost objekta. Temeljenje objekta je bilo izvedeno s petimi vo- dnjaki Ø 120 cm (AB-piloti), št. 1—3 globine 8,3 m, št. 4 globine 7,3 m in št. 5 globine 4,9 m. Vsi so teme- ljeni 0,5 do 1,0 m v hribinsko podlago. Vodnjake je med sabo povezala vezna AB-temelj- na greda. Med stanovanjsko hišo in garažo je bil izveden 4 m dolg zid za stabilizacijo brežine. Po zaključenih delih je sledilo še urejanje brežin, ponovna zasaditev sadnega drevja, nova asfaltna prevleka na cesto, ki je bila zdaj res potrebna ob- nove v celoti. Izkop stabilitetnega vodnjaka pri hiši Smoleva 1 (d = 1,20 m). Povezava z gredo in stabilitetnimi vodnjaki, 19. 10. 2010. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 409 Izvedba drenažnega vodnjaka pod zgornjo pilotno steno za zbiranje globinskih voda (d = 2,5 m), 2. 9. 2010. Po končani sanaciji plazu, 19. 10. 2010. Urejena okolica pomladi 2010. Železne niti 8 Zaključena sanacija zemeljskega plazu v Smolevi 410 Zahvala vsem tistim, ki so s svojim delom kakor koli prispevali pri sanaciji plazu Smoleva: • odgovorni vodja projekta: dr. Dragotin Ocepek, univ. dipl. inž. geol., • odgovorni projektant: Jasna Jerman, univ. dipl. inž. geol., • odgovorni projektant: Matjaž Saviozzi, univ. dipl. inž. grad., • odgovorni projektant in nadzor: Metod Kranjc, inž. grad., • odgovorni vodja gradbenih del: Izidor Karničar, inž. grad., • župan občine Železniki, ki je pomagal pri pridobitvi sredstev: Mihael Prevc, • izvajalec gradbenih del: Gradbeno podjetje PUH, • in še vsi ostali, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi del. Zahvala Na koncu bi se zahvalila vsem, ki so kakor koli pripomogli k pristopu in izvedbi sanacije tega plazu, vsem smo vsi vaščani Smoleve neizmerno hvaležni. Zdaj lahko rečemo, da smo pomirjeni po vseh teh strahovih, ki so nas obdajali ob vsakih hudih nali- vih vsa ta leta, pa tudi takrat, ko si samo pomislil na grozeči plaz, za katerega nikoli nisi vedel, kako dolgo, če sploh, bo zdržal na pobočju. To je bila res prava nočna mora, za katero si upam trditi, da se ne bo nikoli več ponovila, nikoli več! Zdaj imamo popolnoma prenovljeno vasico, ki je ena izmed najstarejših zaselkov v železnikarskem kraju, saj je s Škovinami omenjena že v dobi prve ko- lonizacije, ki se je pričela v letih 973 do 1291. Uspelo nam jo je rešiti in upamo, da bo še dolgo kljubovala na tem pobočju in da se bo še pisalo Smoleva, da bodo naši potomci vedeli, da si je to naselje pisalo svojo zgodovino že zelo dolgo in lepo dobo. Foto: Anica Jelenc in Jasna Jerman Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 411 Nikolaj Štibelj Franc Vidmar, ljudski pesnik V knjigi V zavetju sv. Tilna, kroniki Župnije Javor- je, izdani leta 2010, je tudi članek o ljudskem pesniku Francu Vidmarju – Pustotniku. Avtorica dr. Milena Alič navaja, da je gradiva oz. zapisov njegovih pesmi zelo malo. Nadalje pravi, da je nekaj pesmi zapisala Kamnarjeva Angela, Martinj Vrh 12, in navaja, da se je sled za temi zapisi izgubila. Po naključju so se ti zapiski znašli pri meni. In to je tudi vzrok, da sem se lotil pisanja tega prispevka, da del teh pesmi oz. zapiskov objavimo. Zapiske mi je dal že pokojni Miz- nikarjev Vencelj iz Martinj Vrha. Zbirka obsega tudi štiri originalne fotografije ljudskega pesnika. Sedaj so ljudje, ki so Franca Vidmarja – Pustotnika poznali in se zapomnili katero od njegovih pesmi, že redki. Skoraj pol stoletja pa ga je poznala Selška in Poljanska dolina. Pa tudi Ločani so poznali tega ne- navadnega moža. Bil je brez šolske izobrazbe in nepismen, v sebi je čutil pesniški dar in v napevu domačih ljudskih pesmi še mlad začel opevati vse, kar se je okrog njega zanimi- vega dogajalo. Kolikor mi je znano, so do sedaj o pesniku Pustotniku napisani trije pri- spevki. Prvi je o njem pisal dr. Jože Rant v članku Lov in lovci na škofjeloškem ozemlju v Loških razgledih leta 1966. Več je o njem napisal Janez Dolenc ob 40-letnici njegove smrti prav tako v Loških razgledih leta 1991. Tretji zapis pa prinaša že prej omenjena kronika V zavetju sv. Tilna avtorice dr. Milene Alič, ki delno navaja tudi gradivo Janeza Dolenca. Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 412 Franc Vidmar – Pustotnik se je rodil 6. 4. 1867 v zaselku Pustote v dolini Pustotnice, ki je del vasi Zgornja Luša in na robu Selške doline v območju selškega narečja, vendar s prvinami bližnje poljan- ščine. V domačem narečju sam takole opeva svoj rojstni kraj: Take vasi ni nikir, ket so Pstote, k sa hiše štir; u vas je sedemnajst ludi, zato pa bogatije ni! O njegovi mladosti je malo znanega, vojsko je služil le dva meseca v času ljubljanskega potresa leta 1895. Že mladega je mikal lov, ki je bil sprva le krivolov – ''ravbšic''. Poročil se je 19. 5. 1890 s Tere- zijo Potočnik, ki je bila doma na veliki Potočnikovi kmetiji v Rovtu. Bila je pet let starejša od njega. Z njo je imel še pred poroko sina Vrbana, ki je umrl še kot otrok, novih naslednikov pa ni bilo več. Umrl je v hudi zimi leta 1952, 19. februarja. Pokopan je na pokopališču pri Sv. Lenartu. S Francem Vidmarjem – Pustotnikom sem se več- krat srečal v otroških letih med šestim in devetim letom. Pesnik se je večkrat na leto oglasil na našem domu v Golici št. 11, pri Lajbonu. Če se prav spomi- njam, je občasno tudi prespal. Moj oče je bil doma v Spodnji Luši, pesnik Pustotnik pa v Zgornji Luši. Zato sta se dobro poznala že iz očetove mladosti. V hišo je prihajal kot znanec, rad je zvrnil kakšen koza- rec, a nikoli preveč. Njegovo finančno stanje je bilo po drugi svetovni vojni bolj skromno. Pred vojno pa je bilo drugače. Dolga leta je bil zapriseženi lovski čuvaj pri znanem lesnem trgovcu Francu Dolencu iz Stare Loke, ki je bil njegov bratranec. Po drugi sveto- vni vojni pa tega mecena ni bilo več. Prizadeval se je, da bi si z objavo svojih pesmi izboljšal finančni položaj, in je naivno pričakoval velik honorar. Jam- nikov profesor Janez Dolenc iz Sopotnice mu je celo dvakrat omogočil nastop na Radiu Ljubljana. Ko se je oglasil pri nas doma, je običajno iz notranjega žepa suknjiča izvlekel papirje in zagotavljal, da bo glede na vsebino zapisov kmalu bogat. Stopil je k očetu in dejal: ''Korl, dobil bom maljone in tudi tebi bom precej dal.'' Kljub večkratnim zagotovilom z ''maljoni'' ni bilo nič. Očitno se je nekdo z njim igral in ga zavajal. V pričakovanju denarja oz. honorarja je zložil na- slednjo pesem: V Lublan v tej tiskarn študiran so mužje, dali bodo meni dnarce za pesmice nove, da se bom laži živu pa hodil bom po svet, veselo bom prepevu. Bogdaj dolgo nem živet. Častita komesija jih bodo potrdil, men je pomagala Marija, da jih dobro sem zložil. Pustotnika se spominjam kot postavnega, sta- rejšega možakarja z dolgo suknjo in z nekoliko zanemarjenimi sivimi lasmi. Imel je tudi velike ko- šate brke. Običajno je povedal oz. zapel v svojem značilnem melodičnem stilu in v narečju takratne ljudske govorice katero od svojih pesmi. Pesnitev se je običajno nanašala na tematiko pogovora, ki sta ga imela z očetom. Včasih je vmes zaigral tudi na orglice, na koncu pa zavriskal. Za nas otroke so bili ti dogodki zelo zanimivi. Pesmi se nisem za- pomnil, ker se mi to takrat ni zdelo pomembno. V tistem času je bilo precej obiskov različnih ljudi, od krošnarjev, Dalmatincev z blagom, prosjakov, takrat smo jih imenovali berači, do raznih drugih rokodelcev in podobnih. Vsi so bili zanimivi, vsak s svojo značilnostjo. Večinoma smo jih poznali po imenih. Delno se spomnim le ene pesmi. V času volitev po drugi svetovni vojni je Pustotnik pel na- slednjo pesem: Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 413 Gremo na voliše, može, žene od vsake hiše, da se bomo tam zmenil, kerga bomo izvolil. Petrčku bomo kpil en mejhen grent, da bo sadu fežu pa kromper, da ga v jedu zjutrej pa zvečer. (Op. p.: Petrček – prestolonaslednik stare Jugoslavije) Kot navajajo že predhodni avtorji, je bil Pustot- nik neke vrste kronist tistega časa, ki je dogodke ohranjal v pesniški obliki, npr. v pesmi Goliškim in dolenjskim fantom, kjer obravnava spor med goli- škimi in dolenjevaškimi fanti, kdo bo nosil bandero v procesiji na praznik svetega rešnjega telesa. Pesmi je pel le, kadar je imel družbo, to je v gostil- nah, na veselicah in ob večerih pri znancih. Pesnil pa je tudi ljubezenske pesmi. Precej teh pesmi je v zapiskih Kamnarjeve Angele. Kot navaja Janez Dolenc po pripovedi Franca Po- točnika, Jernaja s Krivega Brda, ki je bil Pustotnikov sorodnik, je Pustotnik zložil in nosil v glavi okrog 150 pesmi. Tako je ohranjal brez zapiskov vse po- membnejše dogodke v kraju za pol stoletja nazaj. Kogar zanima več o Pustotniku, naj prebere oba prispevka v Loških razgledih in prispevek v knjigi V zavetju sv. Tilna. V teh prispevkih je navedenih tudi več njegovih pesmi, ki so jih znali in povedali raz- lični Pustotnikovi poslušalci, ki so danes večinoma že pokojni. V nadaljevanju sledi nekaj pesmi iz zapiskov Kamnarjeve Angele, roj. Benedičič, poročene Jelov- čan iz Martinj Vrha 12. Zapiski obsegajo 168 strani formata 8 x 13 cm. Zapiski so ohranjeni v rokopisu. Po ženini smrti je Pustotnik začel zahajati h Kam- narjevi Angeli v Martinj Vrh. Po pripovedi nekaterih pa že tudi prej, kar je razvidno v zapiskih. Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 414 Koprivnik častiti prelepa planina poljanska častite in Selška dolina V poljansko steguješ dolino kolena obrnjen v selško ti hrpta je stena Otroško te ljubijo brhki poljanci in selčani so ti prijatelji znanci Posebno Martinvrh obširna soseska brez strmih robov je in krhkega peska Ti plašč naredila da hrbet ti pokriva gozdiči ga lepšajo travnik in njiva čez glatke bregove široko prostrane So hiše in koče lepo posejane V njih biva pa narod ki priden je zložen pošten in pravičen Vesel in pobožen. Pesmi Franca Vidmarja iz zapiskov Kamnarjeve Angele iz Martinj vrha Izbrala: Ladi Trojar. Prepisala: Neža Rejc. Koprivnik ozri se poglej šolo novo Martinvrha lepo na prednost gotovo Tu se vežbala dalje mladina da bode v mladosti ljubezni edina ki skrbno čuvala dela vseh delov poštena do bratov vseh in do sosedov Pa šola koprivnik bo vedno skrbela da z lepim ti plaščem hrbtiček bo grela Koprivnik še en krat Martinvrh predrami povej na kateri želiš da ti rami postavijo cerkvico božje svetišče ki bode imena vasi oporišče Martina mu svetiga dajte patrona ki tu varuh b v raju pa krona. ŠOLA MARTINVRH Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 415 Ker je danes prijazno vreme Ti želi moje Srce par besedi Solnce je začelo nizko sijati Skoraj bo za goro šlo Pa vidim mile ptice ki prepevajo meni se pa tako dozdeva kot jemali bi slovo nama so že časi stekli le podajva si roke Mila luna Se že skriva kmal se na bo vidla več Jaz pa tega nisem kriv kar jeziki govore Nisem lep in ne bogat pa tud ne mislim več nate ko bi bilo Tvoje srce zlato ne pogledal bi te več Meni so perjatli te branili pa so mi Srce ranili zdaj je moje Srce ozdravljeno in na Tebe čist pozabljeno če se na poti Srečava Najine oči lahko v drugo stran pogledajo Saj to se vse lahko zgodi … zdaj bodi pa od druzih pozdravljena od mene pa čist pozabljena … Pozim Polj… za vedno mi ostane Spomin nate nikdar pozableni. Adijo z Bogom PISMO ZA SLOVO Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 416 Stara pesem, iz zapiskov Kamnarjeve Angele Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 417 Goličan so se troštal kak luštno bo to Bander bomo nosil na svet Rešni Telo Pa hiteti bomo mogli da nas ne prehiti Ta Jerina garda iz Dolenje vasi Ko v Selca bomo prišli prijel ga bomo takoj Če bo le sila ga bomo pustil pa poj Bander je že zunaj na cesti stoji Ko prišla je garda iz Dolenje vasi Takrat pa šlo za božjo je čast Tako so se gledal kakor Pošast Dolenčan so rekli Bander bomo nosil Če ga ne boste dal zlepa ga vzel mo prosil Gregorjev profesor je stopu šerok Zdaj boste mene poslušal jaz nisem otrok Jaz sem pri čukah ta velka glavina Mene posluša vsa Selška dolina GOLIŠKA IN DOLENSKA FANTOM Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 418 Tudi Janez pepelov je zraven biv koj Je petje popustiv pa šov je na boj Ti Janez če si moj boš ja nesuv Bander Ga je šuntala ljubca v soboto zvečer Še Štefan pepelov takoj se oglasi Smo krancl napravli nosil ga bomo mi Ta drugi so rekli bit mora tako Tudi Jera je dala en dinar zato No čej pa tako pa Golčan bomo odstopil Ne moremo da bi vas sramotil Bander bote nosil to mora tako bit Če ne boste zgubili pri Jeri kredit Ko eden zmed fantov tud zraven je biv Ko včasih pri Jeri Lovričkov sej pomudiv Goličan so mu rekli a nič te ni sram Bander boš prijemov pa s takim rokam Kako se Dolenčan zdaj nobel derže Bander ma nov krancl oj zdaj bo pa že Pa krancl ta nov bi lep nabiv tako Ko bi Jeriniga cvetja nič zraven ne blo Pa pustimo zdaj Jero pa pojdimo naprej Kako se ta vas ima od znotraj že kaj Pa kakor se sliši nič prida nabo Preveč so namarni to je zanje gerdo Pa res so namarni to sliš se povsod Stranišče imajo kar na Benetkovmu pod Pa nova postava odredila tako je Stranišče prestavli de kazni nabo Za bander so se kregal to znano je povsod Po Sevcih in Češnic pa tud še drugod Še v Ševlje smo zvedli za tisto vojsko Boga smo prosili da bi hujšega ne blo Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 419 Ta novica je zveduv tud Svet Miklavž Ni moguv verjeti je misluv dej laž Zdelo se mu je čudno kak mora to bit Z oltarja biv paduv ko bi nabiv pribit Ko natank je vse zveduv se zdel mu je velik Grdo je pogledov ta velik Svetnik S palco je zažugov zdaj je pa preč Dolenskim fantinam na bom nosiv nič več Nisem verjev da imam take ljudi Zares so hudobni še bolj pa gerdi Zares so namarni pa nič jih ni sram Bander so nosil pa s takim rokam Če mežnarjov očka tako so zvolil Do Dolenski fantini Bander so nosil Mu bom kar en nareduv ki bo prišu zvonit Fest ga bom natepu s palico po rit Šestindvajstega leta se to je godil K Dolenčan Bander vzel so posil Pa stem se ne morejo posebno postovt Tud Jera jih ne more zato nič pohvalit Ta pesmica kratka bo spomin za naprej Če je pa premajhna lahko zveste še kej Prišla iz Pariza Štemflana je tud Zato pa ne sme biti nobeden nič hud V Martin Vrh spisoua Dne 1. februarja 1927 Prepisana tukaj Dne 4. Januarja 1931 Andžolina Benedick Železne niti 8 Franc Vidmar, ljudski pesnik 420 Viri: dr. Milena Alič: V zavetju Sv. Tilna Loški razgledi leta 1991 – Janez Dolenc Foto: arhiv Nikolaja Štiblja Še fantič sem od fare oženil bo se rad kako pa Naj izberem, predražestni Zaklad … Iem deklet sam dosti, na slednji prst deset ni moč se odločiti bi hotel ktero vzet … Je bila prva črna a črne so hudič ubogati jo moraš ukazati pa nič … Pa druga je blondinka ne maram takih las preveč vodeno gleda prenežen njen je glas … Je tretja bila majhna, ta zame tudi ni kot pišče pod nogami se vedno mi vali … Četrta je velika visoka kakor hrast, ne maram take dokler ne grem na luno krast … O peta pa visoke nosila je pete telo je bilo kratko predolge pa noge … In šesta je frizuro od glave metra pol jaz rad bi le ženico ne maram takle kol … A sedma pa se pači in čudno govori ne maram za strašilo ki vrane naj plaši ... Deveta barva lica po pudru vsa smrdi … le takrat ljubim moka če v kruh se zamesi … Deseta je pokrila, celo lep bel klobuk. pa tisoč stokrat ljubši mi je na palci čuk … Res fantič sem od fare rad šel bi pred oltar katero naj si vzamem, da bova srečen par OŽENIL BI SE RAD ... Železne niti 8 Gozdna učna pot Kres 423 Člani študijskega krožka Kres Gozdna učna pot Kres Učenci na gozdni učni poti. Železne niti 8 Gozdna učna pot Kres 424 TOČKE NA GOZDNI UČNI POTI •Dolžina: 2050 m; Višina: 110 m (460 – 570 m) •Čas hoje z vodenjem: 2 uri 1. INFORMATIVNA TABLA 2. ČEŠNJA 3. BREZA 4. MACESEN 5. KROŽENJE SNOVI 6. KOLUT SMREKE Z OZNAČENIMI ČASOVNI DOGODKI 7. RDEČI BOR 8. SMREKOV GOZD 9. BUKOV GOZD IN POMLAJEVANJE 10. JASA S PREŽO 11. POVIRJE S ČRNO JELŠO, VELIKIM JESENOM IN GORSKIM JAVORJEM 12. PAST ZA PODLUBNIKE 13. PEDOLOŠKI PROFIL 14. HRAST GRADEN 15. KOZOLEC Z LIPO ALI VEŠ ...? • Zakaj je Martin Krpan posekal lipo? • Da se imata goba in drevo zelo rada? • Kako gre pesem o hudi mravljici? • Zakaj se reče, da je človek trden kot hrast? • Da so mrtva drevesa zelo živa? • Da sapica lahko odnese fantička, kapico pa pusti? • Koliko so stara drevesa ob poti in koliko let šteješ ti, zala sprehajalka in korenjaški popotnik? Na ta in še več vprašanj lahko najdete odgovore, če se sprehodite po gozdni učni poti Kres, ki je sestavljena iz naslednjih točk: Železne niti 8 Gozdna učna pot Kres 425 Spoznali boste zakonitosti bukovega in smre- kovega gozda, osnove pomlajevanja in značilnosti povirja. Obenem vas bodo ob poti spremljale vse glavne drevesne vrste in njihove posebnosti. Na- stanek gozda je povezan tudi z odmiranjem in kro- ženjem snovi, ki so hrana novemu mlademu gozdu. Vpogled v gozdna tla vas bo seznanil s sestavo tal, ki pogojuje sestavo rastlinstva. Gozda učna pot poteka tik nad Železniki po po- bočju in grebenu hriba Kres. Spremljate lahko pr- vine primestne krajine v Selški dolini in gozdnate krajine, ki obkroža mesto do vrhov Ratitovca in Jelovice. Zaradi pestrosti ptičjega sveta vas bodo na spre- hodu po gozdni učni poti Kres spremljale ptičje valilnice različnih dimenzij. Ornitologi so na hribu Kres našteli skoraj 30 vrst ptic. Večina od njih je stal- nic, nekaj pa jih domuje v bližnjih gorovjih in kraj le preletajo. Tudi zaradi ptic se moramo na sprehodu obnašati strpno. Zahvalile se vam bodo s petjem in z zanimi- vim oglašanjem. Začetek gozdne učne poti je nekoliko bolj strm. Železniki ležijo v severozahodni Sloveniji. Pogled na gozd, skozi katerega se boste sprehajali. Ob točkah na gozdni učni poti Kres boste seznanjeni z naslednjimi tematskimi sklopi: •DREVESNE VRSTE •POVIRJE •KROŽENJE SNOVI •PEDOLOŠKA JAMA •ŽIVALSKI SVET •GOZD IN ČLOVEK KJE NAS NAJDETE? Na gozdni učni poti je dosti zanimivosti za vse. Železne niti 8 Gozdna učna pot Kres 426 Čiščenje Gozdne učne poti Kres Otroci iz 5. razreda osnovne šole Železniki smo letošnjo jesen po gozdni učni poti Kres pobirali sme- ti. Dan Zemlje je bil sicer že v aprilu, a takrat nismo imeli sreče z vremenom. Po malici smo se odpravili proti gozdni učni poti, kjer nas je čakal gozdar. Najprej se nam je predstavil in dal štirim učencem vreče za smeti. Zmenili smo se, v katero vrečo bomo odlagali plastiko, papir, plo- čevinke in ostale odpadke. S sabo smo morali imeti tudi zaščitne rokavice, s katerimi smo pobirali smeti po tleh. Ko smo hodili po gozdni učni poti, smo se na določenih točkah ustavili. Gozdar nam je razložil, zakaj moramo skrbeti za čisto okolje. Povedal nam je še več zanimivosti v zvezi z rastlinami in živalmi, ki živijo v tem delu gozda. Učiteljica je gozdarja vprašala, kam naj posadimo hraste, ki jih imamo posajene v razredu. So še bolj majhni, saj smo seme- na pred približno petimi meseci nabrali na gozdni učni poti Kres. Skupaj smo določili kraj, kjer bodo najbolje rasli. Po nekaj minutah smo prišli na jaso, kjer je stala lovska opazovalnica. Nato se je začela Učenje v naravi je bolj prijetno. malo bolj blatna pot. Neki učenki je spodrsnilo, ko je skočila čez blatno lužo. Nato smo si ogledali še past za lubadarje. Snov, ki je skrita v notranjosti pasti, diši po samicah lubadarja. Ta vonj privablja samce, ki se ujamejo v korito in ne morejo več ven. Nato smo odšli do kozolca, kjer nam je učiteljica razdelila piškote. Pri igrišču v Dašnici je bilo največ smeti, ker jih puščajo otroci, ki se tam igrajo. Do vrha smo na- polnili vse vreče, ki nam jih je dal gozdar. Na koncu gozdne učne poti smo razdelili smeti v zabojnike. Gozdar nam je dal za nagrado sladkarije in liste, na katerih je pisalo, kako moramo razvrščati odpadke. Vsi izmučeni in utrujeni smo prišli v učilnico, a na srečo je bilo pouka že konec. Razdelili smo si nagra- do, popili sok in odšli domov. Učenci smo se ta dan dobro naučili, kako moramo skrbeti za čisto okolje in razvrščati odpadke. Naša gozdna učna pot je lepa v vseh letnih časih. Odločili smo se, da bomo zanjo še naprej skrbeli. Nika Rant in Špela Bernard, 5. a Železne niti 8 Gozdna učna pot Kres 427 V spomladanskem času smo si obisk gozdne učne poti zamislili nekoliko drugače. Učenci so sami pri- pravili vodenje. Vsak je po svojih močeh nekaj pri- speval. Pesmice, zgodbice, uganke, basni in pravlji- ce smo nalepili na velik zemljevid poti in se podali proti gozdu. Med žvrgolenjem ptic in skrivnostnim šepeta- njem vetra v krošnjah dreves smo pripovedovali pesmice. Gradivo, s katerim smo po gozdni učni poti vodili na- šega gozdarja Boštjana. LOVEC Če lovec hoče loviti, mora po tiho hoditi, da živali, ki jih lovi, sproti ne spodi. Včasih za grmovjem čepi cele noči, da divjega petelina ulovi. Za večje živali postavljene so preže visoko na drevesu, kamor se po lestvi zleze. Tam lovec sedi in čaka, komaj dihati si upa, da ne bi povzročal hrupa. Jan Peternelj, 5. b MACESEN Macesen zeleni na hribu stoji osamljen med smrekami. Poleti se ga ne vidi, ko pa pride jesen, barvo spremeni, tedaj je najbolj viden zlat med smrekami. Sara Kejžar, 5. b Pogled na gozdno učno pot s sosednjega hriba. Mentorica: Danica Mohorič Foto: Špela Fajon, Aleksander Čufar, Franc Čufar Železne niti 8 428 Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 429 Nasmeh moje knjige Marija Prevc V šolskem letu 2010/2011 smo se na naši šoli že drugič zapo- red udeležili tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje z učenci od 2. pa do 9. razreda. Vsi sodelujoči so tekmovali na šolskem tekmovanju, osmošolci in devetošolci pa tudi na regijskem in nato še na državnem nivoju. V tem šolskem letu je državna komisija za tekmovanje izbra- la pripovedna besedila. Z naslovom Nasmeh moje knjige je želela izpostaviti predvsem branje kot prijetno doživetje, v ka- terem naj bi se bralec čim bolj poglobil v besedilo samo. Svoje doživljanje prebranega naj bi nadgrajeval v razpravljanju o prebranem ter ob spoznavanju zvrstno-vrstnih značilnosti iz- branih besedil. Ob tem pa naj bi spoznaval tudi življenje in delo ustvarjalcev ter svet, ki ga knjige prikazujejo. Vsi tekmo- valci so pisali spise na določeno tematiko (ena knjiga predpi- sana, druga po izboru šole), učenci od 6. do 9. razreda pa so morali v svoj spis vključiti tudi književno znanje. V nadaljevanju lahko preberete najboljše spise učencev po po- sameznih razredih. Tekmovanje je bilo zastavljeno tako, da so učenci dveh razredov obravnavali isto književno besedilo ter pisali spis z istim naslovom. Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 430 Učenci 2. in 3. razreda so se poglabljali v svet slikanice Saše Vegri Jure kvak kvak. Na šolskem tekmovanju so morali napisati pravljico o sebi. Prilagam spise treh učenk 2. ter dveh učenk 3. razreda, ki so v svojih kategorijah dosegli enako število točk. JURE SE JE SPREMENIL V ŽABO. POSTAL JE JURE KVAK KVAK. ČE BI V PRAVLJICI NASTOPAL(-A) TI, BI POSTAL(-A) … ANJA MJAV MJAV NEKEGA DNE SE MI JE VSEENO PRIMERILO NE- KAJ, ZA KAR ČLOVEK NE BI MOGEL REČI, DA JE BILO V NAJLEPŠEM REDU. NEKAJ NENAVADNEGA, ZARADI ČESAR BI MI LAHKO REKLI TUDI ANJA MJAV MJAV. MAMA MI JE REKLA, NAJ HITRO POJEM ZELE- NJAVNO JUHO. KER NISEM MARALA ZELENJAVNE JUHE, SEM ZA VSAKO ŽLICO POPILA POŽIREK VODE. MAMA MI JE REKLA, DA SE BOM SPEMENILA V ŽABO. IN SEM SE V TISTEM HIPU SPREMENILA V MUCO. NATO SEM SKOČILA S STOLA NA TLA. MAMA JE REKLA, KAJ DELAŠ. REKLA SEM SAMO MJAV MJAV. MAMA SE JE ZELO USTRAŠILA. REKLA JE, KAKO NAJ TE REŠIM. REKLA SEM, IMAM TRI ZAHTEVE. MAMA ME JE VPRAŠALA, KAKŠNE PA. TAKŠNE, DA MI NE BOŠ VEČ SKUHALA ZELENJAVNE JUHE IN DA MI BOŠ SPEKLA NEKAJ SLADKEGA, TA ČAS ME PA DAJ V TOPLO KOŠARO. MAMA ME JE UBOGALA IN JE STO- RILA, KAR SEM REKLA. POTEM ME JE PRIŠLA ISKAT IN MI JE DALA, KAR JE SPEKLA. PRIGANJALA ME JE, NAJ HITRO POJEM SLADICO. NAREDILA SEM PAR ŽLIC IN SEM SE V TISTEM HIPU SPREMENILA NAZAJ V SEBE. ANJA BENEDIČIČ, 2. a NINA HOV-HOV NEKEGA DNE SE MI JE VSEENO PRIMERILO NE- KAJ, ZA KAR ČLOVEK NE BI MOGEL REČI, DA JE BILO V NAJLEPŠEM REDU. NEKAJ NENAVADNEGA, ZARA- DI ČESAR BI MI LAHKO REKLI TUDI NINA HOV-HOV. NEKOČ JE V DOLENJI VASI ŽIVELA NINA. ŠLA JE NA POČITNICE K MAMI KATARINI. NEKEGA DNE JI JE MAMA KATARINA SKUHALA PARADIŽNIKOVO JUHO. NINA JE NI MARALA. Z ŽLICO JO JE MEŠALA. PROSILA JO JE ZA POLN KOZAREC VODE. MAMA KA- TARINA JI JE NALILA POLN KOZAREC VODE. KO GA JE NINA POPILA, SO SE JI NAREDILA PRAVA PASJA UŠESA IN SMRČEK IN NASTALA JE PRAVI PES. MAMA KATARINA JE REKLA, KAJ DELAŠ IN ŠE ENKRAT KAJ DELAŠ. NINA PA JE REKLA SAMO HOV, HOV. IN MAMA KATARINA JE REKLA, KAJ NAJ NAREDIM, DA BOŠ SPET NAVADNA NINA. NINA HOV HOV PA JE REKLA: IZPOLNILA MI BOŠ TRI ŽELJE. KAKŠNE TRI ŽELJE? NINA HOV HOV JE REKLA: 1. NIKOLI VEČ MI NE KUHAJ PARADIŽNIKOVE JUHE. 2. ŽELJA: NARE- DI MI PECIVO. IN TRETJA ŽELJA: SKOPAJ ME. MAMA KATARINA JI JE IZPOLNILA VSE 3 ŽELJE. NINA HOV HOV PA JE POSTALA SPET NAVADNA NINA. NINA TRILER, 2. razred, PŠ Selca Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 431 TARA ZI-ZI NEKEGA DNE SE MI JE VSEENO PRIMERILO NE- KAJ, ZA KAR ČLOVEK NE BI MOGEL REČI, DA JE BILO V NAJLEPŠEM REDU. NEKAJ NENAVADNEGA, ZARA- DI ČESAR BI MI LAHKO REKLI TUDI TARA ZAJČICA. MAMI JE SKUHALA VAMPE. TARA VAMPOV NI MA- RALA. MAMI JE TARI DALA POLN KROŽNIK VAMPOV. TARA JE POTISNILA KROŽNIK PROČ OD SEBE IN ZA- KRIČALA FUUUJ IN SE ZAČELA SPREMINJATI V ZAJ- KLJO. SKAKALA JE SEM TER TJA. TETA MICI, KI JO JE ČUVALA, JE REKLA, JOJ, JOJ, IN ZAČARANO TARO VPRAŠALA, KAJ NAJ NAREDIM, DA BOŠ SPET TARA. TARA JE REKLA, IZPOLNI MI TRI ŽELJE. TETA MICI JO JE HITRO VPRAŠALA, KAKŠNE SO TE TRI ŽELJE. 1. NAREŽI SADJE ZI ZI IN GA DAJ V SKLEDO. 2. NESI ME PRED TELEVIZOR. 3. SKLEDO PRELIJ S SMETANO IN POSTALA BOM SPET TARA. TETA MICI JE HITRO NESLA TARO PRED TELEVIZOR IN HITRO, HITRO VZELA SLIVO IN JO ZAČELA REZATI. MEDTEM PA JE ZAČARANA TARA GLEDALA RISANKE. TETA MICI JE REKLA, HITRO MORAM IZPOLNITI TISTE TRI TARINE ŽELJE. ČE NE, BOSTA TARINA MAMI IN ATI ŽE PREJ PRIŠLA DOMOV. TARA JE MALO SKAKALA SEM TER TJA, AMPAK ŠE VEDNO JE GLEDALA RISANKE. TETA MICI JE IZPONJEVALA ŠELE DRUGO TARINO ŽELJO. TARA PA JE POSKAKOVALA SEM TER TJA. TARI SE JE TO ZDELO ZABAVNO, A TETA MICI JE DELALA ŽE TRETJO ŽELJO. TETA MICI JE HITRO NESLA TARI NJE- NO POSLASTICO IN TARA JE POSTALA SPET TARA. TARA NASTRAN, 2. razred, PŠ Selca LEA MU MU NEKEGA DNE SE MI JE VSEENO PRIMERILO NE- KAJ, ZA KAR ČLOVEK NE BI MOGEL REČI, DA JE BILO V NAJLEPŠEM REDU. NEKAJ NENAVADNEGA, ZARA- DI ČESAR BI MI LAHKO REKLI TUDI Lea Mu Mu. Nekega dne sem bila na kmetiji pri teti Barbari. Ampak kuhala je samo zelenjavo. Ko sem v soboto prišla v kuhinjo, je kuhala meso. Zelo sem bila do- bre volje. Zelo rada sem jedla. Rekla je, da je meso od krave. Ko sem pojedla zadnji kos, je rekla: Saj boš postala še krava in res, postala sem krava. Teta Barbara se je zelo prestrašila, ker so bili starši pred vrati. Hitro se je spomnila treh želja in rekla: Kaj naj ti storim? Rekla sem: Vzemi hrenovko, štručko in majonezo. In hitro je vse pripravila. Tako je bilo vse v najlepšem redu. Lea Demšar, 3. b NIKA HOV HOV NEKEGA DNE SE MI JE VSEENO PRIMERILO NE- KAJ, ZA KAR ČLOVEK NE BI MOGEL REČI, DA JE BILO V NAJLEPŠEM REDU. NEKAJ NENAVADNEGA, ZARA- DI ČESAR BI MI LAHKO REKLI TUDI Nika Hov Hov. Pazila me je stara mati. Ravno, ko sem začela jesti kurje bedrce in meso, se je zgodilo nekaj nenavad- nega. Najprej mi je zrasel ljubek repek, potem pasja ušesa in vse drugo. Postala sem psička. Mama se je tako prestrašila in zaklicala: O moj bog, jaz pa sem le skakala in lajala. Mama je vprašala: Kako naj te rešim, jaz pa sem rekla: Naredi dve dejanji. Prvo, na- redi veliko svežega kruha, drugo, kupi kanarčka in vse postavi na mizo. Mama je takoj naredila veliko kruha, potem je stekla v trgovino z živalmi in kupila kanarčka. Vse je postavila na mizo in me pripeljala tja. Takoj sem se spremenila v Niko in vse pohrusta- la, kanarčka pa nesla v sobo. Nika Tolar, 3. b Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 432 SVET PO HEKTORJEVIH PRAVILIH Hektor pravi: ''Vse, kar je prelepo, ljudje pokvarijo.'' Hektor je majhen psiček oziroma labradorec. Ima dve nagajivi sestri Mijo in Pijo. Včasih se vedeta malo trapasto, a vseeno ju ima zelo rad. Mama Janja in oče Štefan se velikokrat jezita zaradi lužic. Štefan ima tako rad svoj parket, da bi umrl zanj. Če naredi čisto mini lužico, oče Štefan že bla bla bla. A tudi Janjo in Štefana ima rad, ker ga vedno peljeta na sprehod, Mijo in Pijo pa, ker ga tako zabavata in seveda, ker sta mu dali ime. Štefana pa, ker je malce smešen, ko se jezi, ker dela lužice na parket. V glavnem, Hektor ima rad vse družinske člane. Toda najrajši od vseh pa ima Hektor Nike. Veste, zaljubljen je vanjo. Sploh pa se mu zdi, da je Nike lepa in prijazna, pa ne vem, kaj še vse. Torej, Hektor ima najrajši vse družinske člane in Nike. Hektorju se zdijo najbolj čudna pravila, da ne- kateri ljudje ne pustijo, da so psički zaljubljeni. Na žalost mora biti ravno lastnik Nike tak. Hoče, da psi vsi ubogi čakajo, da odpre vrata. In še huje. Name- sto da bi jih enkrat že odprl, vse, ki čakajo, poškropi z vodo, brrr. Pa to še z mrzlo vodo! In zaradi njega so vsi premočeni. To je prvo, najbolj bedno pravi- lo. Drugo bedno pravilo je, da morajo obstajati zdravniki in zobozdravniki. Nekateri pravijo, da pri zobozdravniku boli in da zobozdravnik celo vrta po zobeh. Kar predstavljajte si, kako to boli. In tretje: najbednejša so hišna pravila: Ne delaj lužic! Pazi na parket! In še marsikaj. Same oslarije. Veliko lepše bi bilo, če bi lastniki dovolili, da se psi zaljubijo. Samo to, pa bi bilo življenje za Hektor- ja veliko lepše. Tjaša Oman, 4. a SVET PO HEKTORJEVIH PRAVILIH Hektor je bil labradorec. Rad je imel Janjo, Štefa- na, Mijo, Pijo in Nike. Janjo je imel rad zato, ker ga je skoraj zmeraj pe- ljala na sprehod. Štefana ni imel rad tako kot Janjo, ker ga ni velikokrat peljal na sprehod. Rad pa ga je imel tudi zato, ker ga je kdaj pa kdaj pocrkljal. Mijo je imel rad zato, ker se je včasih kregala s Pijo, kate- ra ga bo peljala ven, a sama ga pelje ven malokrat. Pijo pa je imel rad zato, ker ga je peljala ven kdaj pa kdaj, a ne večkrat kot Mija. Rada pa ga boža in crklja, tako kot oče. Hektorju se nekatera pravila zdijo čudna zato, ker je on žival in razmišlja drugače, ljudje pa raz- mišljamo drugače kot živali. Pa tudi zato, ker imajo drugačne možgane. Pa tudi zaljubijo se drugače kot ljudje. Hektorju bi življenje polepšalo to pravilo, da bi se ljudje bolj zanimali za živali, da bi lahko razu- meli, kaj živali hočejo, kdaj so lačne, kdaj bi rade šle ven … Če bi živali imele ta pravila, bi bilo življenje živali bolj zanimivo ljudem. Če bi svet imel taka pravila, bi bil Hektor bolj vesel. Breda Gartner, 4. razred, PŠ Davča Četrtošolci in petošolci so prebrali knjigo Dima Zupana Hektor in male ljubezni in še eno knjigo o Hektorju. Na tekmovanju naj bi v svojem spisu na kratko predsta- vili Hektorja in tiste, ki jih ima Hektor rad. Razložiti so morali tudi, zakaj jih ima rad, nazadnje so morali še pojasniti, zakaj se Hektorju nekatera pravila iz ''člove- škega sveta'' zdijo čudna in katera pravila bi Hektorju polepšala življenje in zakaj. Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 433 SVET PO HEKTORJEVIH PRAVILIH Hektor je črn skodran psiček. Ima visoko čelo in le nekaj gubic. To pomeni, da je pameten. Rad ima vse družinske člane. Janjo ima rad, ker se vedno vda, ko ga nihče noče peljati na sprehod. Na koncu ga pelje ona. Mijo in Pijo ima rad, ker sta navsezad- nje njegovi gospodarici. Tudi ko ga je zeblo v pred- sobi, sta ga odnesli v svojo sobo na posteljo. Hek- tor ima rad očeta Štefana. Štefan se je takrat, ko je Hektor izginil, odvrnil od teniškega dvoboja in ga s celotno družino odšel iskat. Hektor ima torej rad celo družino svojih gospodaric. Rad ima še zlato pri- našalko Nike. Pravzaprav je zaljubljen vanjo. Hek- torju se veliko pravil iz človeškega sveta zdi čudnih. Najraje bi jih kar spremenil. In kaj, če bi jih? Če bi jih, bi svet izgledal takole. Nikjer ne bi uporabljali čistil, saj Hektorju in drugim psom smrdijo. Vsi, ki bi na sprehod hodili s psom, bi s sabo nosili vrečke, če se slučajno njihov pes pokaka. To pa zato, ker je Hektorja in druge pse sram, če njihov kakec ostane ob poti. Nikoli ne bi gospodarji svojega psa, ki ni pes čuvaj, postavili pred hišo. To Hektor ve, saj ga je oče Štefan hotel postaviti v mraz pred hišo. Psov sploh nikoli ne bi kopali, saj je to zanje višek predrznosti, saj so tudi oni živa bitja. Spustili bi jih iz hiše, kadar bi si sami to zaželeli, saj imajo tudi psi prijatelje, znance ali ljubljeno osebo. Hektor bi na tak način spremenil lahko še veliko pravil. A ta pravila po človeškem mnenju ne bi bila naj- boljša. Saj bi jim smrdelo celo stanovanje, če ne bi uporabljali čistil. Porabili bi preveč plastičnih vrečk, če bi za vsak pasji kakec uporabili eno. Če ne bi bilo psov čuvajev, bi do hiš prišlo preveč roparjev. Če psov ne bi kopali, bi bilo stanovanje umazano in bi smrdelo. Če bi gospodarji svoje pse kadar koli spu- stili iz hiše, bi bila na ulici prava zmešnjava. Še več Hektorjevih pravil bi lahko bilo, vse bi spremenili ljudje. Zdaj lahko vidite razliko med psom in človekom. Taja Basaj, 5. razred, PŠ Selca Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 434 NASMEHI RAZNOBARVNIH TRENUTKOV Naslov knjige ter črtica Hotel sem prijeti sonce opi- suje Tonetovo hrepenenje, da bi se lahko dotaknil sonca. Zelo je bil užaljen, ko je ugotovil, da se sonca ne da dotakniti. Počutil se je prevaranega, ker mu starši tega niso prej povedali. Potovanje skozi črtice Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce ter črtice Franceta Bevka Zlata voda je bilo zelo zanimivo. Otroštvo Toneta Partljiča, otro- štvo Franceta Bevka ter moje otroštvo. Trije različni časi. Enaka starost, včasih podobne, včasih pa tudi čisto drugačne zgodbe. Tone Partljič je v svojem otroštvu doživel občutek sramu, posmeha, izloče- nost ter kesanje. To poznam tudi jaz. Lansko leto smo se s sošolkami velikokrat prepirale in na koncu je bila vedno ena izločena. Tudi jaz sem bila izločena iz druščine. Kako to boli! Tone Partljič je bil priden otrok, ki je imel rad družino. Zelo veliko je bral. V knjigi Hotel sem prijeti sonce opisuje čas, ki ga ni več. Zelo dobro se je razumel z bratom. Skupaj sta se kopala, peljala kozo h kozlu, skupaj nakupovala čevlje. Razumel se je tudi s sestro, ampak v knjigi ne opisuje veliko njunih dogodivščin. Oba pisatelja sta imela rada živali. Živela sta na kmetijah. Imeli so koze, ovce, krave … Otroci ne razumemo nekaterih stvari. Jaz ne razumem, zakaj je svet razdeljen na revne in bogate, ne razumem, zakaj se o nekaterih stvareh ne sme govoriti, kot ni razumel Tone, ko je ponosno pohvalil mamo pred očetom, da je zelo lepo skrbela za vojake. Črni kruh ob progi prikazu- je, kako so bogati pravzaprav revni, saj so bogati ho- teli prav tak sendvič, kot ga je pisatelj zavrgel. Tone Partljič je doživel občutek sramu in žalosti, kar je opisal v črtici Za vodo, ko je pustil umreti ribico. Tudi jaz poznam občutek sramu. Pri kontrolni na- logi sem popravila napako in nesla učiteljici, da je narobe popravila, ter ji rekla, da si zaslužim boljšo oceno. Seveda me je spregledala. Ta občutek sramu si bom za vedno zapomnila. Oba pisatelja sta živela z naravo. Veliko sta se učila od nje. Pomagala sta pri družinskih opravilih. Zdaj ni več tako. Dopoldne šola, popoldne krožki. Staršem se vedno nekam mudi. Otroci mislimo, da živimo polno otroštvo, vendar ni tako. Meni se zdi, da sta Tone Partljič in France Bevk živela lepše ter mirnejše otroštvo. Otroški spomini so nekaj najlepšega. Upam, da svojih ne bom nikoli pozabila. Tinkara Šmid, 6. a V 6. in 7. razredu je bilo temeljno besedilo, ki so ga tekmovalci obravnavali, zbir- ka črtic Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce. V razlagalnem spisu z naslovom Nasmehi raznobarvnih trenutkov so morali pojasniti pisateljevo doživljanje otroštva in ga primerjati s tem, kako otroštvo doživljajo sami. Njihova primerjava naj bi vključevala tudi drugo knjigo, ki so jo prebrali za Cankarjevo priznanje. Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 435 NASMEHI RAZNOBARVNIH TRENUTKOV Prebral sem knjigo Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce. Knjiga opisuje pisateljevo otroštvo. Kot knji- go po izbiri sem prebral besedilo z naslovom Geni- ja. V tej knjigi je opisano razmišljanje dveh majhnih otrok. Naslovna zgodba knjige avtorja Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce opisuje eno od pisateljevih zgodb. Tone Partljič je, ko je bil še otrok, rad opazo- val sonce. Zato se je odločil, da ga bo prijel. Zjutraj je vstal zelo zgodaj in šel v smeri, iz katere bo prišlo sonce. Sonce je vzšlo in pohitel je na prvi hrib. Ko je prispel nanj, je spoznal, da sonca ne more prijeti. Počutil se je prevaranega in ogoljufanega. Besedilo je prikaz otroške zvedavosti. Pisatelj je namreč po- skušal nekaj, česar ni mogoče doseči. V resnici mu ni bilo storjenega nič hudega. Če bi vedel, da sonca ne more prijeti, tega zagotovo ne bi poskušal in se ne bi tako počutil. Pisatelj se je rodil v težkih časih, ko mnogih stvari še ni bilo ali pa jih niso imeli. Bil je na primer zelo vesel prvega sladoleda. Sladoled pa danes ni nič posebnega. Pisatelj je bil zelo zvedav in danes bi se mu veliko takratnih vprašanj zdelo ne- umnih. Tudi meni se zdijo nekatere stvari, ki sem jih storil nekoč, zelo smešne. Moje otroštvo je v nekate- rih stvareh podobno pisateljevemu. Oba si namreč zastavljava vprašanja in iz radovednosti poskušava veliko stvari. Najini otroštvi pa sta hkrati zelo dru- gačni, saj imamo danes mnogo stvari, ki jih takrat niso poznali. Pisateljevi starši so svojemu sinu ho- teli omogočiti več, kot so omogočili njima. Pošiljala sta ga na izlete. Tudi moja družina gre velikokrat na izlet. Pomembno je, da veliko časa preživimo skupaj in se pogovarjamo. Kot drugo knjigo sem prebral Genija. Ta knjiga govori o Geniju in Niji, ki sta brat in sestra. Oba dobro vesta, kaj so njune pravice, ne zmenita pa se za svoje dolžnosti. Zdi se mi, da se po- dobne stvari dogajajo tudi danes. Otroci so pri po- uku nemirni, učitelj pa zato povzdigne glas. Takoj so vsi zgroženi. Ne zavedajo se, da morajo sošolcem omogočiti normalno delo. Spoznal sem, da se moje in pisateljevo otroštvo ne raz- likujeta prav veliko in da sta si v bistvu zelo podobni. Ugotovil sem, da se veliko otrok ne zaveda, kaj so njihove dolžnosti, in poznajo samo svoje pravice. Tom Frelih, 7. a Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 436 KOŠČEK SKRIVNOSTI ZA TA NE PREVEČ PRIJAZNI SVET Duh Maksa Zeljarskega je pripoved oz. zgodba, ki jo je napisal Dim Zupan, rojen leta 1946. V pripove- di nastopajo tako odrasle kot tudi otroške književne osebe. Vsebina oz. temelj celotne zgodbe je v tem, kako se v Trnovo priklati neki brezdomec, ki je na videz čisto podoben Maksu Zeljarskemu. Trnovo, naselje v Ljubljani, je bilo včasih posejano s samimi hišicami in ena od ulic, ki so bile tam, je bila tudi Zeljarska, kjer so pridelovali zelje. Tu je živel neki čuden možak, ki se je imenoval Maks. Kasneje še Zeljarski zaradi imena ulice. Stari ljudje so imeli o njem veliko povedati. Umrl je star skoraj 100 let, sam pa še po smrti ni našel miru in je taval naokoli kot duh. Vse bi se pozabilo, če ne bi v 4. b pri sloven- ščini pisali spisa z naslovom Trnovo nekoč in danes. Učenka Vesna pa je imela prababico, staro Repičko, ki je znala povedati vse o Trnovem. Vesna je premiš- ljevala, kaj naj si izbere za spis. In odločila se je prav za legendo o Maksu Zeljarskem. Čas je minil in spis je morala oddati. Učiteljica Majda Zorko je doma pregledovala spise, in ko je brala Vesninega, je zapi- hal veter in v sobo prinesel nekaj plataninih listov, na ulici pa je videla drobiti čisto enakega moža, kakor ga je opisala Vesna v spisu. Ni mogla verjeti. O Maksu je slišala govoriti tudi Vesnino prababico, kasneje pa ji njen mož pove, kar je slišal od hišnika, da je ta starček, ki naj bi bil duh, le star brezdomec, ki včasih prenoči v hišnikovi delavnici. Učiteljica se znajde pred težko odločitvijo, kako to pojasniti otro- kom, zato se z možem oglasi pri hišniku, ki obljubi, da bo pripeljal moškega v razred. Dan za tem Vesni- na prababica zaradi kapi umre in otroci se odpravi- jo na pogreb, kjer spet vidijo ''duha''. Končno jim je obljubljeno, da bo prišel starec pozimi ob snegu v razred in vse razložil. Odrasle književne osebe, kot so učiteljica, Vesnina prababica, učiteljičin mož, hišnik, so s starcem pove- zane vsaka na svoj način. Prababica in hišnik ga po- znata že od prej, vsi ostali pa ne. Tudi otroci, razen Vesne, za Maksa slišijo šele preko spisa. Današnji svet je velik, poln lepih, dobrih, pa tudi strašljivih, grdih, žalostnih stvari, zaradi katerih ljud- je tudi umirajo. Biti majhen meni ne pomeni majhen po višini, temveč majhen, kot človek je. Nemočen in minljiv. Brez moči, da bi kako stvar imel večno. Zato je to eden od mnogih razlogov, zakaj je danes težko biti človek. So vojne, grozote, naravne nesreče, zlo- rabe, ki po navadi prizadenejo človeka, ki pa je za večino katastrof kriv kar sam zaradi svojih posegov. Pa vendar obstajajo ljudje, in teh je veliko, ki ne sto- rijo ničesar, pa jih vojne, poplave, požari in spopadi ravno tako, če ne še bolj, prizadenejo. Tudi takrat, ko imajo nad seboj nekoga, ki jim ukazuje, jim je od- vzeta pravica do svobodnih misli in govora. Vse, kar lahko storijo, je, da so tiho. Tišina. Tista tišina, ko si nekaj misliš, pa ne moreš ali ne smeš izgovoriti. Je pa neka stvar, ki take ljudi lahko še bodri, drži pokonci: upanje. Kratka beseda, mogoče ne najboljši občutek, Učenci 8. in 9. razreda so brali knjigo Geniji z nasmehom – antologijo sodobne slovenske mladinske kratke proze, in sicer izbor desetih kratkih zgodb različnih mladinskih pisateljev. V razlagalnem spisu z naslovom Košček skrivnosti za ta ne preveč prijazni svet so se spopadali z legendo Dima Zupana Duh Maksa Zeljarskega, kjer so bili predvsem pozorni na skrivnostnega glavnega junaka, na odnose med književ- nimi osebami, morali pa so dodati tudi svoje razmišljanje. Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 437 pa vseeno. Nekaj, kar v tebi tli, ko vse ostalo ugasne. Majhna lučka, ki zlepa ne ugasne. Tisti občutek, ko upaš na boljše … upaš, upaš in morda, morda se uresniči. Imajo pa taki ljudje, predvsem otroci, pred sabo še obdobje odraščanja, ali kot mu radi rečemo, obdobje mladosti. To je čas, ko je človek vsaj nekaj časa brez skrbi, ima sicer veliko problemov, a se z njimi ne ukvarja kaj dosti. Gleda vse s svetle strani in ni stvari, ki bi v njegovem življenju lahko nare- dila temo. Smo žalostni, jezni, nezadovoljni, a vse to mine. Ni toliko vzdihovanja in pritoževanja čez druge. Je pa tudi naporno, sploh problemi s starši, zaljubljenost, puberteta … pa tudi skrivnosti. Na življenje književnih oseb je ta duh vplival raz- lično. Nekateri otroci so bili navdušeni, drugi pre- strašeni, nekateri sploh niso verjeli, češ da je vse izmišljeno. Prav tako odrasli z mešanimi občutki navdušenja, strahu in nejevere. Meni osebno, če po- vem čisto po pravici, je bila ta zgodba že takoj nekaj posebnega. Nisem mogla verjeti, da se je zgodilo takšno naključje, glede duha mi je pa še zdaj nejas- no in v tančico zavito: Je duh res obstajal? Se je vse skupaj res zgodilo, so si izmislili? Ne vem. Odgovor je skrit nekje v daljavi, v naravi, na nebu, mogoče vedo živali, drugi ljudje pa ne povedo, ne vem. Ti- soče ''ne vem''. Mogoče bom pa kdaj izvedela in bom lahko rekla: VEM! Eva Megušar, 8. a KOŠČEK SKRIVNOSTI ZA TA NE PREVEČ PRIJAZNI SVET Knjiga Geniji z nasmehom vsebuje deset zanimi- vih črtic znanih slovenskih pisateljev. Ena od njih je tudi zgodba Duh Maksa Zeljarskega, ki jo je na čisto svoj način zapisal Dim Zupan. Opisoval je namreč, kako so otroci razkrivali košček skrivnosti za ta ne preveč prijazni svet. Pripoved se začne z napeto zgodbo o duhu, ki je vsem, ki so jo slišali, lahko močno burila domišlji- jo. Seveda smo pravi domišljavci prav mi, otroci, ki nas odrasli večkrat morajo buditi iz sanj, ki se rodijo v naših glavah. Pravo zmedo v glavah je v zgodbi povzročil Vesnin spis, ki je govoril o trnov- skem duhu nekega Maksa Zeljarskega. Snov za ta spis je dobila iz prababičine pripovedi o zgodovini Trnovega in njenem otroštvu. Učiteljica Majda je bila sprva prav tako zelo zmedena, in ker so otroci svojo raziskovalno nalogo vzeli že preveč resno, jih je morala ustaviti. Pri tem ji je seveda lahko po- magal le gospod Opasni, ki je edini vedel resnico v povezavi med zgodbo učencev in realnostjo. Res- nica je bila namreč, da naj bi v Trnovem res nekoč živel neki zeljar in da je domačine že dolgo strašil duh. Prav tako je bilo res tudi to, da je bilo v bližini Trnovega zeljarsko naselje – in to prav tam, kjer zdaj stojijo stanovanjski bloki. Kljub vsemu pa se ni več prikazoval in gospod s klobukom, plaščem in psom ni bil duh, ampak le brezdomec, ki je po- zimi hodil blizu naselja in iskal prenočišče. Njuna naloga ni bila več tako enostavna, saj sta morala Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 438 otroke prepričati, da bi verjeli resnici in končali svoje raziskovanje. Otroci so bili kot vsi ostali – radi so imeli dogodiv- ščine in zaplete ter raziskovanje in odkrivanje starih skrivnosti. Mladim književnim osebam je takoj zadi- šal skrivnostni svet. Celo tako, da se je vonj zazna- val v njihovem resničnem življenju. Zdaj je bilo vse mogoče – duha so lahko srečali kjer koli, bil bi lahko kdor koli. Ne preveč prijazni in zanje celo malo dol- gočasni svet je zdaj dobil novo podobo. Ves je bil za- vit v mrežo nadzemeljskih bitij, kot so duhovi in vsi z njimi povezani pripetljaji. Čarobna zgodba se je zdela neskončna. Prav tako tudi za starko, ki je o tem duhu tako rada pripovedo- vala. Otrokom je povedala več, kot so hoteli slišati. A žal sama ni dočakala konca te raziskovalne pripo- vedi mladih nadebudnežev. Pri tem mi je po glavi šla le ena misel – svet ni preprost in čas beži. In za otroke, ki so začutili tek časa in staranja, seveda tudi ni bilo več tako preprosto. Izgubili so glavno nit svojega razmišljanja in njihovo pletenje zgodbe se tako ni moglo nadaljevati. Toda bili so otroci; imeli so upanje. Vsa neskončnost pa naposled le doseže svoj pravi konec. Učiteljica Majda je to dobro vedela. Zavedala se je, da njena naloga ni le suhoparno razlaganje snovi in ocenjevanje znanja, ampak tudi vzgajanje in vsestransko razsvetljevanje. Slučajnosti, ki se jim je pripetila, ko so pomešali zgodbo o nekem duhu z brezdomnim starčkom, pa seveda ni bilo lahko po- jasniti. A obstajal je odgovor, ki je razredu za nekaj časa podaril mir. Gospod Opasni je mulariji, muha- stim domišljavčkom, moral obljubiti, da jim bo pri- peljal brezdomca takoj, ko ga bo srečal, in jim tako dokazal, da starček ni duh. In otroci so potihoma za- čenjali verjeti in zgodba se je počasi bližala pravemu koncu, kljub vsem novicam in pripetljajem, ki so jih učenci pridno beležili v spomin. In prav v odlomku, ki je opisoval misli o tej zahtevni nalogi gospe Zor- ko, je pisatelj tudi nam bralcem dokončno želel po- jasniti glavni zaplet celotne zgodbe. Take zgodbe, ki na zanimiv in nenavaden način poskušajo povedati čim več o zgodovini in dogaja- nju, ki ni čisto vsakdanje, bi zagotovo tudi v meni spodbudile kanček domišljije in mi, tako kot otro- kom iz zgodbe, olajšale naporno in skrivnostno odraščanje, ki je za vsakega izmed nas ena sama dolga zgodba. Na tem svetu je polno stvari; živih, barvitih, sa- moumevnih in dolgočasnih ali pa kar najbolj skriv- nostnih. Mi smo del vsega tega, ampak sami sebi se zdimo majhen del, ki nima veliko moči nad vsemi dogodki. Kljub temu da na svetu ni le lepega, skriv- nostnega in barvitega, mora za nas ostati neko upa- nje. In če že ravno govorimo o duhovih in bogovih, ki so menda pred davnimi časi hodili po našem mo- drem planetu, lahko menim, da so tudi oni poznali upanje v vsako stvar. Po vseh teh letih pa smo tukaj mi, ki ustvarjamo svoje lastne zgodbe v dobi odraščanja. Pa četudi je to naporno, je odrasti nekaj neznansko lepega. In ko odrasteš, si razkril večno skrivnost sveta, v kate- rem živijo zgubljeni najstniki, radožive najstnice in vse njihove misli, skrivnosti in upanja. Urška Košir, 9. a Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 439 Primož Šmid Uspehi učenk in učencev Osnovne šole Železniki v šolskem letu 2010/2011 Avtor: Aljaž Čemažar, 7. a. Mentor: Janez Hafner. Toplo-hladni kontrast. Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 440 Datum Predmet Dosežki, priznanja, nagrade Učenec Razred Mentor Eva Megušar 8. a Neža Habjan 8. b Urška Košir 9. a Zala Tolar 9. b Katja Trampuš 9. a 16. 04. 2011 Zlato Vegovo priznanje Katja Trampuš 9. a Bernarda Kavčič Nika Rant 7. b Žan Kramar 7. b Jaka Primožič 7. c Patrik Tarfila 7. a Monika Berce 7. c Miha Rejec 7. b Neža Habjan 8. b Sara Kokalj 8. c Neža Luznar 8. c Tina Mesec 8. a Rebeka Livk 8. b Jakob Bernik 8. c Cene Prevc 9. b Nejc Kokalj 9. a Nejc Peternelj 9. b Neža Zupanc 9. c Zala Tolar 9. b Zlato Proteusovo priznanje Lucija Tolar 9. a Nadja Kaplja 9. a Urška Košir 9. a Nejc Peternelj 9. b Nadja Benedičič 9. a Zlato Preglovo priznanje Cene Prevc 9. b Mihela Lahajnar Sara Kokalj 8. c Luka Galjot 8. b Neža Habjan 8. b Urška Košir 9. a Mihela Lahajnar Srebrno Cankarjevo priznanje 26. 01. 2011 Slovenščina Marija Prevc Doroteja Prevc 30. 03. 2011 Matematika Srebrno Vegovo priznanje Anka Arko Vesna Božič Bernarda Kavčič 20. 01. 2010 Angleščina Srebrno priznanje Tadeja Šuštar Srebrno Proteusovo priznanje 03. 12. 2010 Biologija Mihela Lahajnar 12. 03. 2011 Kemija Srebrno Preglovo priznanje Magda Šlibar Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 441 Datum Predmet Dosežki, priznanja, nagrade Učenec Razred Mentor Andreja Koblar 8. b Neža Habjan 8. b Cene Prevc 9. b Katja Trampuš 9. a Urška Košir 9. a Zlato priznanje Lucija Tolar 9. a Nejc Peternelj 9. b Eva Megušar 8. a Zlato priznanje Sara Kokalj 8. c Neža Habjan 8. b Nejc Peternelj 9. b Lea Šturm 9. c Urška Košir 9. a Srebrno priznanje Nadja Benedičič 9. a Zala Tolar 9. b Nejc Peternelj 9. b Nadja Kaplja 9. a Urška Košir 9. a Katja Gajgar 9. a Irena Tavčar 9. a Cene Prevc 9. b Katja Trampuš 9. a Jera Šuštar 9. b Ana Krompič Andreja Koblar 8. b Tadeja Šuštar Nika Rant 7. b Ana Krompič Eva Korošec 7. c Nika Šmid 7. c Urška Košir 9. a Nadja Kaplja 9. a Cene Prevc 9. b Nejc Peternelj 9. b Neža Habjan 8. b Nace Kejžar 7. b Andraž Jelenc 7. b Tom Frelih 7. a Patrik Tarfila 7. a 25. 03. 2011 Fizika Srebrno Stefanovo priznanje Anka Arko Alenka Bertoncelj 14. 01. 2011 Zgodovina Srebrno priznanje Janja Janc 30. 10. 2010 Logika Srebrno priznanje Monika Čemažar 20. 11. 2010 Državno tek. iz znanja o sladk. bolezni Zlato priznanje Mihela Lahajnar 21. 03. 2011 Angleščina Zlata bralna značka Tadeja Šuštar Katja Mohorič 12. 02. 2011 Nemščina Zlata bralna značka Majda Tolar Železne niti 8 Osnovna šola Železniki 442 Datum Predmet Dosežki, priznanja, nagrade Učenec Razred Mentor Lucija Tolar 9. a Matej Marenk 9. b 1. mesto na državnem prvenstvu v veleslalomu Lucija Tolar 9. a Lucija Primožič 9. b Neža Zupanc 9. c 1. mesto na državnem prvenstvu v veleslalomu Lucija Primožič 9. b 01. 06. 2011 drž. prvenstvo v plavanju 50 m prosto – 4. mesto Nika Šmid 7. c Ana Luznar Sara Kokalj 8. c Neža Habjan 8. b Ana Demšar 7. a Neža Luznar 8. c Katja Jensterle 8. b Lea Luznar 7. a Lea Šturm 9. c Matic Potočnik 9. c Maša Bernik 9. b Jan Bernik 9. b Jera Šuštar 9. b Cene Prevc 9. b 3. mesto in zlato priznanje Katarina Derlink 3. b 2. mesto in zlato priznanje Meta Rejec 4. b 4. mesto in zlato priznanje Tina Mesec 8. a 4. mesto in zlato priznanje Jera Šuštar 9. b Zlato priznanje Lucija Primožič 9. b Zlato priznanje Špela Bernard 7. c Agata Štravs 2. a Laura Rant 5. c Blaž Frelih 4. a Anže Prezelj 5. b Špela Gortnar 6. b Petra Benedičič 6. c Irena Tavčar 9. a 28. 05. 2011 Otroški pevski zbor Srebrno priznanje Marjeta Naglič 02. 03. 2011 Športna vzgoja ekipno državno prvenstvo v veleslalomu – 1. mesto Jože Reya ekipno državno prvenstvo v deskanju – 1. mesto 01. 06. 2011 Ples Zlato priznanje Valentina Pintar 20. 06. 2010 Čipkarska šola Srebrno priznanje Irena Benedičič Učenci 1.–5. razred Železne niti 8 Muzejsko društvo Železniki 443 Muzejsko društvo Železniki Katja Mohorič Bonča Galerijska dejavnost Muzejskega društva Železniki v Galeriji Muzeja Železniki 2010/2011 S slikami v akrilni, oljni tehniki in akvarelu sta se predstavili članici društva kreativnih dejavnosti Me Vi Art Mira Golja in Ivanka Keber. Mira Golja živi in ustvarja v Železnikih, Ivanka Keber pa na Gode- Mira Golja in Ivanka Keber (17. 9. 2010–20. 10. 2010) šiču pri Škofji Loki in prav motiv domačega okolja se močno odraža v njunih slikarskih delih. Odprtje razstave so popestrili Katarina Podobnik, Gaja Med- vešček, Sara Šmid in člani KUD France Koblar. Železne niti 8 Muzejsko društvo Železniki 444 Prvi koraki v fotografijo: Tomaž Benedičič, Matjaž Benedičič, Janez Tolar in Ludvik Leben (22. 10. 2010–19. 11. 2010) Z naravoslovnimi, pokrajinskimi in portretnimi foto- grafijami so se v Galeriji predstavili ljubiteljski fotografi Tomaž Benedičič, Matjaž Benedičič, Janez Tolar in Lud- vik Leben. Kljub temu da se s fotografijo ukvarjajo šele zadnjih par let, so njihove fotografije že dosegle visoke rezultate na naravoslovnih fotografskih natečajih v Slo- veniji in tujini. Na odprtju fotografske razstave so nasto- pili Petra Benedičič, Lucija Čufar in Aleksander Čufar. V Groharjevem letu je bila v februarju na ogled razstava fotografskih preslikav originalnih manj znanih zgodnjih del Ivana Groharja, ki so v zaseb- ni lasti. Kakovosten spremljevalni program odprtja razstave so pripravili dijaki in dijakinje Gimnazije Škofja Loka pod mentorstvom Ane Prevc Megušar. Fotografije manj znanih Groharjevih del (11. 2. 2011–8. 3. 2011) Železne niti 8 Muzejsko društvo Železniki 445 Ilustratorka in oblikovalka Nina Drol (12. 3. 2011–5. 4. 2011) Marca in aprila so bila na ogled dela ilustratorke in oblikovalke Nine Drol. Na ogled je bilo preko sto ilustra- cij, ki krasijo leposlovne knjige za otroke, šolske učbeni- ke, delovne zvezke in revije. O njenem delu je sprego- Rezbarije Olge in Alojzija Šmida (15. 4. 2011–11. 5. 2011) Rezbarske izdelke sta na ogled postavila Olga in Alojzij Šmid. Ustvarjata in živita v Ljubljani, a se v nekaterih rezbarskih delih odraža navezanost na Selško dolino. V uvodnem programu odprtja razsta- ve so v glasbenem programu nastopili Janez Triler, France Tušek, Boris Kurent, Sine Lenarčič in Danilo Lukan, avtorja pa je obiskovalcem razstave predsta- vil mentor rezbarstva v Trzinu Marjan Vodnik. vorila urednica Jana Babšek. Barvitost, razigranost in brezskrbnost razstavljenih ilustracij je na otvoritvi do- polnila glasbena razigranost uigranih glasbenikov Pa- trika Tarfile, Žana Ambrožiča in prof. Jaka Strajnarja. Železne niti 8 Muzejsko društvo Železniki 446 Podružnična šola Davča (14. 5. 2011–7. 6. 2011) Tik pred koncem šolskega leta so izdelke predsta- vili učenke in učenci podružnične šole v Davči. Raz- stavo so naslovili Živimo v naravi – z naravo. Velik del razstave je zavzemala predstavitev njihove dejav- nosti in izdelkov njihovih spretnih prstkov. Poseben Med gorami: Oton Naglost (10. 6. 2011–8. 7. 2011) Galerija Muzeja Železniki je gostila fotografa iz Vi- pave Otona Naglosta. Predstavil se je s fotografijami, posnetimi v visokogorju. Da se fotograf v gorah poču- ti zelo domače, je razbrati iz razstavljenih fotografij. Otona Naglosta in njegovo delo je predstavil fotograf Aleksander Čufar, EFIAP/s, PPSA, MF FZS, ki je pove- dal, da fotografi vedno stremijo k popolnosti in da je na ''razstavi nekaj biserov, ki so se povsem približali popolnosti''. V kulturnem programu so nastopili Ire- na in France Čufar ter Anica in Janče Habjan. prostor je bil namenjen aktivnostim pri projektu Ba- bica pripoveduje o zeliščih, v katerega je vključena njihova šola. Odprtje razstave je spremljal kulturni program, ki so ga pripravili učenci pod mentorstvom učiteljic Martine Peternelj in Milice Križič. Železne niti 8 Muzejsko društvo Železniki 447 Strokovne ekskurzije so pomemben vidik dru- štvene dejavnosti. Gre za druženje in neformalno izobraževanje članov ter seznanjanje s kulturno in naravno dediščino. Člani MD Železniki smo se 7. maja 2011 podali v Slovensko Istro. Morje smo to- krat gledali bolj od daleč, zato pa druge stvari bolj pobliže in podrobno. Obiskali smo meščansko in kmečko okolje Istre, srečali smo se z meščansko in kmečko stavbno dediščino, s kmečkim in z meščan- skim načinom življenja. V Pokrajinskem muzeju Koper, ki letos praznuje stoto obletnico ustanovitve, smo se seznanili z boga- to kulturno dediščino južne Primorske. Zanimiv je bil sprehod med predmeti premične kulturne dediščine v čudoviti baročni palači Belgramoni Tacco v središ- ču Kopra, kjer se nahaja muzej. V muzeju hranijo bo- gato arheološko, umetnostno, kulturnozgodovinsko in etnološko zbirko ter zbirko novejše zgodovine. Na notranjem dvorišču muzeja je urejen lapidarij, kjer so na ogled kamniti spomeniki od antike do baroka. Po ogledu muzejskih zbirk in sprehodu po starem delu Kopra smo se zapeljali v Šavrinska Brda. V vasi Izlet Muzejskega društva Železniki v Istro 2011 Nekateri udeleženci muzejskega izleta v Piranu na Prvomajskem trgu. Foto: Katja Mohorič Bonča Sveti Peter smo si ogledali značilno istrsko kmečko hišo, Tonino hišo. V pritličju etnološke zbirke je predstavljeno oljarstvo, dejavnost, ki je v Istri še vedno zelo razširjena. V Tonini hiši sta poleg oljar- ne iz 19. stoletja v prvem nadstropju na ogled še kmečka kuhinja in soba, kjer je predstavljen način življenja istrskega kmeta nekdaj. Iz Šavrinskih Brd smo se spustili do Dragonje in naprej v Sečoveljske soline. Muzej solinarstva, ki spada pod okrilje Muzeja Sergeja Mašere Piran, se nahaja v enonadstropni hiši, ki je služila bivanju solinarjeve družine, in v pripadajočem pritličnem skladišču soli. V času našega obiska se je v Piranu in solinah odvijal solinarski praznik kot spomin na čase, ko so solinarske družine na sv. Jurija odhajale na sezonsko delo v soline. Po kosilu v gostilni na Belem križu smo se pridružili še prazničnemu do- gajanju v Piranu. Muzejski izlet smo zaključili s sprehodom po oz- kih srednjeveških piranskih ulicah in z vzponom do prelepega razgleda na Tržaški zaliv pri baročni cerkvi sv. Jurija nad Piranom. Železne niti 8 Pedagoške muzejske delavnice 2010/2011 448 Muzejska delavnica: Slike iz peska Julijska muzejska počitniška delavnica (14. 7. 2010) je udeležence popeljala v svet likovne umet- nosti. V delavnici je kot mentorica sodelovala Stan- ka Golob, ki ustvarja v posebni tehniki oblikovanja slik iz peska. Njena dela smo imeli priložnost videti tudi v Galeriji Muzeja Železniki leta 2000 in 2010. Likovna ustvarjalka iz Baške grape za svoje osnovno sredstvo likovnega izražanja uporablja rečni pesek različnih debelin, oblik in barv, ki ga z lepilom pri- trjuje na slikarsko površino. Mentorica Stanka Golob in udeleženci muzejske počitniške delavnice z izdelki. Foto: arhiv Muzeja Železniki Pedagoške muzejske delavnice v Muzeju Železniki 2010/2011 Katja Mohorič Bonča Železne niti 8 Pedagoške muzejske delavnice 2010/2011 449 Vrtavka. Risba igralne plošče za volkarco. Risba: Igor Mohorič Bonča Tudi muzejska počitniška delavnica je nosila na- slov Slike iz peska. Stanka Golob je udeležencem, zbranim na muzejskem dvorišču, najprej predstavila pripravo slikarskega gradiva: iskanje, nabiranje ter razvrščanje peska po barvi in debelini, nato pa nasta- janje slike iz peska. Mladi likovni ustvarjalci so na sli- karsko površino narisali izbrani motiv slike, nato pa z lepilom pritrjevali pesek ustrezne debeline in barve. Dokazali so, da otroška ustvarjalnost res ne pozna meja, kajti nastale so čudovite otroške slike iz peska. Muzejska delavnica: Stare družabne igre Med zimskimi šolskimi počitnicami smo v Muzeju Železniki za osnovnošolce pripravili dve muzejski delavnici. V sredo, 23. februarja 2011, smo obudili stare družabne igre, ki so nekdaj igrale pomembno vlogo v družabnem življenju otrok: igro z vrtavko in fižoli ''marjanco'', ''volkarco'' in ''mlin'' (''fiželkarco''). ''Marjanca'' je družabna igra s preprostimi pravili in nepredvidljivim koncem. Igra jo lahko neomeje- no število otrok. Igralec, ki je na potezi, zasuče vr- tavko, na kateri so napisana navodila. Ko se vrtavka ustavi, igralec prebere navodilo na zgornji strani. Upoštevati mora navodila in od sreče je odvisno, ali bo fižole dobival ali izgubljal. Igralna plošča za mlin. Risba: Igor Mohorič Bonča Železne niti 8 Pedagoške muzejske delavnice 2010/2011 450 Z udeleženci muzejske delavnice smo dokazali, da je tudi v digitalni dobi igranje starih namiznih iger lahko zanimivo in napeto, predvsem pa družabno doživetje. Muzejska delavnica: Poslikane skrinje Pomemben del kulturne dediščine so lesene po- slikane skrinje in prav te so bile predmet zanimanja muzejske delavnice v četrtek, 24. februarja 2011. Z udeleženci smo se v zbirki Muzeja Železniki, kjer hranimo štiri poslikane skrinje, pogovarjali o njiho- vem namenu, o obrtnikih, ki so jih izdelovali, in o vlogi, ki so jo igrale v vsakdanjem življenju ljudi ne- koč, in o vlogi, ki jo tovrstne skrinje igrajo danes. Drugi, praktični, del delavnice je bil namenjen izdelavi papirnatega modela poslikane skrinje. Na- stali so čudovito poslikani modeli skrinj, nekateri s tradicionalnimi motivi, drugi z motivi, značilnimi za sodoben čas. Skrinje so udeleženci z lepilom pritrdili na plavajoče podlage in dobile so novo vlogo – vlogo ''gregorčkov'', ki so 11. marca v Plnadi pomagali vreči luč v vodo. Izdelovanje modelov poslikanih skrinj. Foto: arhiv Muzeja Železniki ''Volkalca'' je stara strateška igra za dva igralca. Eden igra volka, drugi ovce. Igralec, ki igra ovce, želi z ovcami zasesti vseh devet polj zgornjega kva- drata na igralni plošči. Drugi igralec, volk, pa mu skuša to preprečiti tako, da ovco s preskokom po- žre. Če na igralni plošči ostane le osem ovc, zmaga volk, če pa ovce zasedejo vseh devet polj, zmagajo ovce. ''Mlin'' ali ''fiželkarca'' je družabna igra za dva igralca. Eden ima devet belih, drugi devet črnih fižolov, ki jih izmenično polagata na presečišča na igralni plošči in poskušata zgraditi mlin, tri enake barve v vrsto. Če nasprotnik položi svoj žeton v na- sprotnikovo vrsto, mu prepreči, da bi mlin zaprl. Kdor mlin zapre, lahko nasprotniku vzame žeton z igralne plošče, vendar ne iz nasprotnikovega že zgrajenega mlina. Ko igralca odložita vse svoje žeto- ne, jih začneta izmenično premikati. Igralec, ki je na potezi, lahko premakne le en žeton do sosednjega polja. Tudi sedaj vsak poskuša zgraditi nov mlin, da bi nasprotniku vzel žeton. Ko igralcu ostanejo samo še trije žetoni, lahko skoči na katero koli prazno polje. Zmaga igralec, ki nasprotniku pobere sedem žetonov. Železne niti 8 Pedagoške muzejske delavnice 2010/2011 451 Muzejska delavnica: Stare igrače Igranje je del otroštva. Tako je bilo že davno in tako je sedaj. Igranje je zabavno, družabno in obe- nem poučno. Za družabnost na muzejski delavnici so poskrbeli otroci, ki so se v čipkarskem tednu, 14. julija 2011, udeležili muzejske delavnice v Muzeju Železniki. Obudili smo igranje z nekaterimi igrača- mi, ki so jih za igro uporabljali otroci nekoč. Izhodišče pogovora o igračah je bil obisk čipkar- ske zbirke Muzeja Železniki, kjer hranimo otroški voziček in zibelko. Z udeleženci muzejske delavni- ce smo se pogovarjali o igranju in igračah nekoč in danes, nato pa smo dogajanje preselili na muzejsko dvorišče. Tam smo izdelali dve otroški igrači: ''oreh jojo'' in ''brnek''. ''Oreh jojo'', kot smo poimenovali igračo, je stara pastirska igrača, izdelana iz orehove lupine, lesene osi z vetrnico in vrvice. Skozi tri luknje v orehovi lupini so otroci izbezali jedrce. Nato so skozi dve luknji speljali vrvico, ki so jo na enem koncu na- vezali in navili na os z vetrnico, drugi konec vrvice pa speljali skozi drugo luknjo. Os z vetrnico so nato vstavili skozi navpični luknji v orehovi lupini. Ko potegnemo za vrvico, se navpična os z vetrnico za- vrti, in ko jo spustimo, se vrvica, kot pri joju, navije nazaj na os. Druga igrača, ki smo jo na delavnici obudili v živ- ljenje otrok, je ''brnek''. Gre za preprosto igračo, za katero potrebujemo le večji gumb in vrvico. Skozi luknjici na gumbu napeljemo vrvico. Oba konca vrvice primemo, gumb pa postavimo na sredino. Vrvico z gumbom na sredini dobro navijemo, nato pa vrvico popuščamo in zategujemo, da se gumb na vrvici odvija in zavija. Pri tem se sliši nekakšno br- nenje, ki je tej igrači tudi dalo ime. Udeleženci delavnice z novimi igračami na dvorišču Muzeja Železniki. Foto: arhiv Muzeja Železniki Železne niti 8 452 Železne niti 8 Donatorji 453 Za pomoč pri izdaji Zbornika Selške doline Železne niti se zahvaljujemo donatorju: FREISING, d. o. o., Škofja Loka 8 2011 8 /2 01 1 Ovitek_Zelezne niti_8.indd 1 7.10.2011 9:13:55