255. številka. Ljubljana, v torek 6. novembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOD. Ichaja vsak dan «ve#er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.,'za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. D p*r a v n i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V JLjublJaiil 6 novembra. Imenovanje grofa Schbnborna ministrom zma-tralo se je sploh po vseh avstrijskih listih za začetek nove dobe v Avstriji, v '^ateri se vlada ne bode ozirala na željo levičarjev, temveč bode resno začela izvajati program svoj. Nadejali smo se pa tudi, da tudi vsi politiki na desnici popuste misel na kako sporazumljenje z liberalnimi Nemci in se bodo zatorej ravnali le po načelih ustave in pravice. Že večkrat so pa Poljaki prekrižali ostali desnici kako namero, večkrat že pokazali, da so boje zgubiti popolnoma zaupanje levice. To je s poljskega sepuratistiškega stališča tudi precej umevno, kajti Poljaki dosegli so marsikaj pod prejšnjo levičarsko vlado, reči moramo, da dosti več, nego so Čehi in Slovenci pod vlado grofa Taaffeja, in če pridejo zopet na krmilo levičarji, bodo najbrž Poljakom še marsikaj dovolili. Res da bode za obstanek poljskega naroda nastopila tem večja nevarnost, čimbolj oslabe drugi slovanski elementi v Avstriji, toda tako daleč ne mislijo politiki poljski. Taka naklonjenost se je nedavno zopet pokazala. Po levičarskih listih se je najprej pojavila vest, da Chlumeckega mislijo voliti prvim podpredsednikom državnega zbora. S tem je le hotela levica dati na znanje, da želi, da bi kdo izmej njene srede postal prvi podpredsednik državnemu zboru. To vest so pa hitro posneli vladui listi v znamenje, da tudi vlada želi, da bi bil voljen Cnlumeckv. jNa to se oglasi organ češkega kluba ter dokazuje, da bi večina ne mogla voliti tega levičarskega vodje. Jeden glavnih pomislekov, katere navaja, je, da je dr. Smolka že stur in J9 torej mogoče, da bi več mesecev ne mogel opravljati posla svojega, nadomestovati bi ga moral prvi podpredsednik. Mi smo mislili, da je s tem kandidatura Chlumeckega do dobrega odpravljena, to tem bolj, ker je tudi vlada morala spoznati, da si z vsem laskanjem ne pridobi levice na svojo stran. Dovolj ima Taaffe že zaznamovati neuspehov v tem oziru, da bi mogli misliti, da hoče poskuse še dalje ponavljati. Ali prišlo je drugače, na Dunaji žele, da se naredi uslugo levičarjem. Temu ustavljajo se z vsemi silami Čehi, toda kaj pomaga, Poljaki prihite vladi na pomoč. Čehi morali so odjenjati in dali so glasove levičarju, da se tako ni pokazal razkroj na desnici. Češki listi sedaj ta korak opravičujejo LISTEK. Ukrajinske dume. Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil P od v i d o v s k i.) V. Hetmanov ljubimec. (Konec.! Pogovor se je namreč dotaknil lire, obešene na zidu, o katerej je Jurij vedel, da je igral na njo mali Ščensni. Nikdar je ni nihče snel in njegovo uho ni čulo nikdar njenih zvokov . . . „In je igral Ščensni krasno?" reče Jurij. nO, krasno . . . tako krasno, da ni hotel het-man slišati ine godbe. Na dan njegovega godu, svetega Mikulaše, zaigral mu je dumo , katere ne pozabi nikdar . . . nikdar . . . Bila je to poslednja pesen, s katero je osrečil Ščensni svojega očeta". „To je bila pač krasna duma!" vzdihne Jurij. Gospa hetmauova pokima molče z glavo. s tem, da se Čehi zopet jedenkrat hoteli pokazati sprav-ljivost svojo. Mi si pa prijenljivost Čehov tako tol mačimo, da so spoznali, da bi bilo vsako upiranje zastonj. Danes ni naš namen razpravljati, ali so Čehi prav naredili ali ne, da so tako glasovali. Volitev Chlumeckega sama na sebi bi še ne bila taka posebna nesreča, da bi bilo vredno zaradi nje jadikovati. Ltes je, da je mogoče, da bode dlje časa morda vodil posle, ko bi le Smolka kaj obolel, kar bi pri njegovej starosti ne bilo nič čudnega. V takem slučaji bi nam lahko mnogo škodoval. Večkrat je glasovanje dvomljivo, in predsednik lahko nakloni kaki stranki večino. To smo že večkrat videli zadnja leta. Mnogokrat ima predsednik odločevati, če je za kak predlog treba dvetretjinske večine. Pa'tudi pri uvrstovanji obravnav lahko desnici kaj škoduje ali jo vsaj spravi v zadrego. Pa vse to ni tolike važnosti, ker je pričakovati, da tudi do tega ne pride. Več pomislika pa nam vzbuja to, da je to nov dokaz, da vlada hoče le nadaljevati svojo dosedanjo neodločno politiko. Da so imeli prav oni pesimisti, ki so trdili, da so poklicali grofa Schtin-borua, da le malo pomite Čehe, da bodo zmernejši z zahtevami svojimi. Še vedno bode nadalje laskal se Taaffe levici in .se oziral ua njene želje, nas pa pital z dobrotinami. Bolj na skrivnem se bode pospeševalo ponemčenje, kakor se je dosedaj. Kaj pa poreče Schonborn ? Če se bode mogel sprijazuiti s sedanjo sistemo, ne vemo, najbrž bode v podobnem položaji, kot je bil prednik njegov, ki se je moral boriti s svojimi ministerskimi tovariši in sod-nijskirai uradniki. Vedeti pa tudi moramo, da marsikdo postane bolj mehek in prožen, ko dobi kak ministerski portfelj. Še bolj žalostno je pa, da na desnici ni prave jedinosti. Da velik del ni pripravljen podpirati opravičenih čeških in slovenskih teženj, da se raje laska vladi in levici. Ta prikazen daje našim nasprotnikom pogum in vlado pa uagiblje, da se na naše težnje dosti ne ozira. Zaradi tega se pa nam vedno bolj usiljuje prepričanje, da še tako hitro ni pričakovati boljših časov, temveč moramo vedno biti pripravljeni na vse mogoče nevarnosti, ki utegnejo zadeti narodnost našo, da se ne smemo dati preslepiti s praznimi ohljuhljami in ne smemo držati križem rok. „Zakaj ne govoriš, Jurij?" porušil je gospejin glas za nekaj Časa grobove tihoto. „0, gospa!" zakliče dečko vroče, stegaje svoje roke proseče h gospej hetmunovej. „0, gospa, slišati želim to čarobno pesen ..." „V resnici?" In Kazaček pogleda k gospej tako zaupljivo in milo, da ni mogla, da bi ne spoluila njegove vroče prošnje. „No, bodeš slišal." Ustala je in snela z zida liro. V trenotku iz-čarale so bele gospejine roke poslednjo pesen het-mauovega ljubljenca. Donela je čarobno in vsak njeni zvok padal je na kazačkovo dušo. Ko je pesen oddonela, vzdihne Jurij kakor zmagan po razkošji: „Še !" Gospa hetmanova ni odrekla. Ponovilu je pesen še jedenkrat, nekolikrat. Prsti njeni so se tresli na strunah. Nekaj časa sledil je Jurij z neizmerno napetostjo vsak obrat roke, oči njegove gledale so Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani G. novembia. Govori se, da pride kmalu do novih mini sft'i-sltili preniemb. Desničarji baje odločno zahtevajo, da odstopita Gauč in Baquehem. S tem bi izginili iz ministerstva vsi privrženci nemških liberalcev. Mi seveda bi bili veseli, če odstopi Gauč, toda nemarno vere, da bi državnozborska večina, ki je Chlumeckega volila prvim podpredsednikom zbornice poslancev kaj tacega prisilila. Dne 8. t. m. bodeta dve dopolnilni volitvi za lirvutNki sabor v Zagrebu. Teh volitev se baje nezavisni meščani ne bodo udeležili, ker je volitvena svoboda taka, da ni upanja, da bi zmagali. Sploh se je hrvatske opozicije polotila neka apatija in jih je mnogo, ki žele, da bi se opozicija nič več ne udeleževala parlamentarnega življenja. Vsi napori opozieijonalcev bili so z \man Nekaj časa se že govori, da odstopi patrijarh Karlovski AngjeliC Mož je bil imenovan patrijarhom le na izrecno zahtevanje vlade oj*ci\»*ke in je bil prav za prav le njeno orodje. Pri narodu pa tudi pri nižji duhovščini ni bil priljubljen. Kot patrijarh pa vender ni mogel popolnoma prezirati interesov pravoslavne cerkve, zato jo semtertja vender le prišel kaj z vlado navskriž. Sedaj se je pa preveril, da dvema gospodoma ni mogoče služiti iu je res dal ostavko, pa je sinoda jo jednoglasno odklonila. Člani sinode so si najbrž mislili, da sedanji patrijarh res ni najboljši, a kaj se če, kajti njegov naslednik utegne biti se slabši. Ogerska vlada bi rada zatrla srbsko cerkveno avtonomijo, ker v njej vidi močno oporo narodnosti srbske, zato ni dvojiti, da bi usilila za patrijarha koga, ki bi še bolj pospeševal madjarska prizadevanja po južnem Ogerskem. Y nanje države. Odbor za revizijo Ni*l»*kc ustave je sklenil, da se bode o vsakem vprašanji najprej skušale stranke sporazumeti mej seboj. Ko bi se pa sporazumeti ne mogle, bode odločevala večina. Kralj je zadovoljen s tem in kakor se kaže, mu je res ležeče na tem, da dežela dobi dobro ustavo. Le škoda, da je še le sedaj sprevidel, da se je treba ozirati na mnenje dežele, a je tako dolgo se ravnal le po svetih Garašanina. Sicer seveda treba počakati ko-uečnega uspeha, kajti ne moremo hvaliti dneva pred večerom. Pri adresnej debati v bolgarske] zbornici ni manjkalo hudih napadov proti vladi in demonstracij za Rusijo in proti njej. Ta prepir pa se ni vršil mej opozicijo in vladnimi pristaši, temveč so le poslednji mej seboj napadali se. Konservativec dr. Čačev je hudo kritikoval politiko Stambulova nepremično na struno, ali nanagloma kakor v spanji povesile so se mu trepalnice. Zatisnil je oči. Bile so to krasne sanje. Čarobna piedstava otroškega srca. Zdelo se mu je, kakor bi se tu ustavil nanagloma veliki hetman. Pri zvokih ljubljene pesni razjasnil se mu je obraz, bežali so temni mrakovi in na ustnicah njegovih prikazal se je — smehljaj. Jurij sanja dolgo. Ko se prebudi, visi lira zopet na svojem mestu. Ozrši se in spoznavši, da se mu je objavil hetmanov smehljaj le v sanjah, zaplaka. A gospa hetmenova obrnila se je mej tem do pomolov. Klečala je na klečalniku, a njene mračne oči bile so uprte k večnej luči, obešenej pred podobo Matere božje. V takih trenotkih ni si upal Jurij nikdar motiti svoje gospe. Stal je tiho oddaljen. A v ušesih donela mu je peseu in ni prenehala doneti . . . in princa Koburga. Priporočal je, da se v adreso ustavi, da knez mora prisebno gojiti dobre odnoftaje z Rusijo Ta predlog je pobijal Petkov, češ, da to bi bil hud udarec bolgarskej narodnej zavesti, ko ves svet ve, da Rusija Bolgariji le slabo želi. Se-bran e je h* to zavrglo Čafkov predlog in s tem pred pokazalo pred svetbdn svojo črnrt nehva-ležnost. Kakor se je izrazi! francoski senator, bivši finančni minister Leon Say, proti nekemu sddelavcu časopisa „Parti National", tli najmanjše dvojbe, da bode senat zavrnil revizijo ustave. Mogoče je pa tudi, »la )o še zavrže zbotnira, kajti desnica »euata ne mara za revizijo ustave iti Ima velik upliv na desnico zbornice. Predsednik republike, kakor je trdil Leon Say nekako hoče, da se sedanja zbor niča poprej ne razpusti, dokler jej ne poteče posta vodaj na doba Carnot se nadeja, da se bode tačas javno mnenje nekoliko pomirilo. Kriza je torej odložena za jedno leto, tačas bode pa senat deial z vsemi sredstvi, da podkoplje tla onim, ki zahtevajo revizijo ustave. Angleški poslanik v VVasbingtonu odšel je v London na dopust in se najbrž več ne vrne na svoje mesto. V Londonu ima urediti zapuščino po svojem bratu, po katerem je podedoval tudi naslos pera. Tako je imel lep povod, da je ostavil Ameriko, kjer se je bil nemogočega storil. V Tonkiiigii še vedno ni mirno. 9. m. m so roparji napali oddelek legije tujcev. Boj je bil nekda hud. Pal je poročnik Janin Iti je še 39 dru-zih mrtvih. Po nekem drugem poročilu je pa pal poleg Janina le jeden vojak. Veliko krvi so Fran-cozje že prelil! v tej deželi, še več vojakov je pa pomrlo za raznimi boleznimi. Kdo ve, če se bode kmalu izplačal njih trud. Ba Tonking dokazuje, da za kolonizacijo neso sposobni drugi evropski narodi tako kakor Angleži in Rusi. Kako so se Angležem upirali Birraanci, sedaj je že angleško gos podstvo bolj utrjeno v tej deželi nego francosko v Tonkingu. Dopisi. S Trate 5. novembra. [Izv. dop. Toliko časa že ni bilo dopisa iz našega kraja v cenjenem Vašem listu, g. urednik, da Vam je Trata gotovo Že „španjaka vas". Danes Vas hočem spomniti, da atao Tratčani še tifa svetu, in Vam razložiti, kako smo pri nas praznovali Stlridesetletnico presvetlega cesarja, Praznovali smo Blavnost, kolikor je bilo v naših močeh, Blovesno. Upam, da je ne boste merili po velikome&tneth merilu, če Vam opomnim, da je daša občina v gorskem zakotji tri ure od mesta oddaljena. V soboto 27. oktobra oblačiti se je pričela cela občina praznično. Mlaji so se postavljali in slavoloka, stanovanja okraševala z zelenjem in zastavami. Zvečer izvrševala se je prva točka programa: streljanje, zvonenje, razsvetljava, mirozov. Takoj po Marijinem zvonenji pričeli so pokati topiči in pokali so celi večer do 10. ure. Vmes se je razlegalo ubrano zvdneaje. Komaj se popolmitua stemni, žablišči vse polnd lučij in lučic po hišnih oknih. Vsako okno, bodisi v premožni kmetski hiši, bodisi v revni bajtici bilo je razsvetljeno. Prav krasno bila sta raz«vitij ena slavoloka, posebno ona v „Razpotji", čegfcr vrh je dičila $,Av-Btrija" z napisom: Vse za dom in za cesatja. Mej tem igrala je Četvorica domačih godcev po vaseh Trati, Gorenjivasi in Sestranskivasi, katere je spremljalo, z lahko vestjo rečem, pol fare ljudi], pevajoč Čez leto vrnil se je veliki betman iz vojske. Dobro je pomagal kralju, sebe oslavil z negiuljivo slavo junaško. Ali kaj s slavo brez dediča? Grad ni oživel s hetmanovim pdvratom. In bilo je to baš na dan svetega MUkulaše. rletman se je pogrezoval v nepopisno trudomlselnost Kamor je pogledal, povsod še je spominjal malega Sčensnega — tega poraza njegove sreče. Ustnice je zategal v nelaskav zasmeh in vsak se je rhje umaknil pred njun. Tudi Jurij se je umaknil k vratarju. Po neveselem dnevu nastala je noč še neve-selejša. Gost sneg je padal, metenja ni pronikla niti jedna zvezdica Videlo se je, kakor bi imel do rana napasti hetmanški grad. Iz sob in izb ni donel niti jeden vesel glasek ; tadi svetloba ugaševala je na-nagloma. Le v hetmanovej sobi svetilo je še borno svetilo. Gospodar je bdel skoro vfeo noč. Stoprv proti jutru sklonilo se je utrujeno njegovo čelo na oporo prastarega naslanjača.--— V tem času so zaškripale železne dveri v vra- cesarsko peseu, „ Naprej" in še več druzih narodnih-Živlo-klici razlegali so se po sosednih hribih. V nedeljo dne 28. oktobra na vse zgodaj vzbudi nas strt»l. V cerkvi so zopet „pritrkava8. Godba priigra in luči se po oknih prižigajo. Še zjutraj so mnogoteri razsvetlili okna. Tretja točka 8lavno9ti bila je slovesna maša in „Te Deura". V krasnem govoru nas spominja g. župnik,dolžnostij do premilega vladarja. DomaČi pevci peli so pri sv. maši cesarsko pesen. Četrta točka bila je javna tombola. O tej Vam ne bora prdvil druzega, kot da se je je udeležila velika množica In da je bila tombola „ko strun". Naše »Bralno društvo" priredilo je peto točko programa: Veselico, pri katerej se je igrala šaloigra, pelo in plesalo Žal da udeležba ni bila tako mnogobrojna, kot smo pričakovali. Zakaj da ni bila, Vam bom pa drugič tako povedal, da bo mej nama ostalo. Vender smo se veselili do ranega jutra. Zadnja točka je bila slovesna šolarska sv. maša v ponedeljek zjutraj, po maši pa pogoščenje otrok s „štruklji" in vinom in obdarovanje nekojih s knjižico: „Naš cesar". Vaša slavnost, g. urednik, katero boste Ljubljančani praznovali, bode pač sijaj-neja, a večje vrednosti ne bo imela. Zakaj? Zato, ker Vam ne bode prihajala globeja in srca, kakor nam, to Vam zatrjuje Tratarčan. ...t. Iz Skednja 3. novembra. [Izv. dop.] Poročali ste že, da so našega obče priljubi) enega nad-uČitelja g. Jakoba Če u ču rja izvlekli mrtvega iz morja, žalostna ta vest nas je vse silno hudo zadela, kajti nad trideset let služboval je pri nas, bil je izvrsten učitelj, obče spoštovan mož, vrl rodoljub in izredno marljiv voditelj pevskemu zboru našemu. Prerana smrt njegova nam je nerazkrita tajnost. Prepričanje je splošno, da pokojni Čenčur smrti ni iskal, ker ni zato nobenega povoda, živel je v prav ugodnih razmerah, bil skrben soprog in oče. Zatorej se je v nas ukoreninilo mnenje, da je zlodejska roka ugohobila blagega Čenčurja. Kdo ga je in kako, to bode menda tajno ostalo, kakor marši kaj v našem Trstu, kako priljubljen je bil pokojni ČehČur v nas, pokazal je sijajni pogreb dne 30. okt Od blizu in daleč prihitelo je vBe , kar ga je poznalo, v sprevodu bila je ogromna množica iu vet stotin njegovih nekdanjih učencev. Prijatelji položil ^80 mu veliko krasnih vencev na krsto. Blag mu bodi spomin l Domače stvari, — (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo šole v Trbojah 150 gld. — (Zabavni večer ^Pisateljskega društva") bode jutri dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnični restavraciji. — (Koroški Nemci) so pač čudrti uprav smešni junaki. Pred nekoliko dnevi sešlo 8e jib je nekoliko v Velikovci in ker neso vedeli druzega početi, skrpali so nezaupnico poslancu Einsplelerju. Ta nezaupnica pa je le plosk v vodo, kajti podpisali so jo le takt možje, ki so že pri volitvi najatrastripje agltovali proti Einspielerju. — (Proti dr. Ubili) oglasila Sta ste v „Kartitnter Volksblattu še Župnik g. Fran KolariČ Ih šolski vbdja v Vratih g. Matija Stissen, očitajoč niti, tarjevem stanovanji. Prikradla se je izza njih prikazen podobna samoj senci in se plazila tiho k ležišču gospejinemu. Tam je blodila nekaj čafia po temi in brzo izginila brez sledu . . . Za prdgom zadonel je le treseč so vzdih. Po vsem gradu ni imel nihče misli o odpravi senčne prikazni. * * V samem jutru, ko je bilo še vse zatopljeno v globoko spanje, nanagloma močen probudi se veliki ataman. Velikanska njegova postava oslobo-divša se nanagloma vezi dremote, spela se je s strašno hitrostjo. Razburjen gledal je k dverim . . . Čudež ali resnica? Zdelo se mu je, kakor bi nepozabni njegov Sčensni igral za vratmi „poslednjo svojo pesen". Če bolj je nagibal v gorečem zamaknenji svojo glavo v tej smeri, tem jasneje in gotoveje spoznaval je vsak zvok ljubljenčeve lire . . . Ne, ne, to neso bile sanje . . . srce njegovo se je širilo v razkošji lepših dnlj življenja, obličje njegovo je vzplamenelo. da v deželnem zboru koroškem ni resnice govoril. Dr. Ubl ravnal je zelo lahkomiselno, kajti opiral se je večinoma na ovadbe, predno so bile dotične preiskave končane, naravna posledica, da je prišel v mnogih slučajih z resnico navskriž in da je njegova verodostojnost izgubila svojo vrednost. — (Nova rib rtu a šola) otvorila ae bode dne l. ali pa 3. decembra t. L, kakor bode odlomilo ministerstvo. Letni tečaj na tej šoli trajal bode jednajst mesecev. V obrtno Solo zglaailo se je že doslej več nego zadostno število gojencev. Za ve-zenie in šivanje čipk zglasilo se je že nad 30 deklic, za lesno šolo pa 14 dečkov. — (Martinova Beseda,) katero vsako leto priredi Šišenska čitalnica, obeta postati letos posebno zanimiva. Pevci so se pod marljivim vodjo gosp. Govekarjem priučili novih moških in mešanih zborov in predstavljala se bode mična opereta „Kmet in odvetnika". Iz posebne prijaznosti deklamovala bo gospica Josipina Vernikova odlomek iz „Zlatoroga". Vojaška godba domačega pešpolka svirala bo pri besedi in plesu. — (Napad na ulici.) Iz Pulja se javlja, da sta v soboto zvečer dva Italijana napala gosp. Jakiča, urednika novega lista „11 Diritto Croato". Napad se ni posrečil, ker se je gosp. J a k i č energično branil Jeden napadu a I rev je občinski uradnik iz občine Posriči. — („Vienac") ima v poslednji številki dobro pogojeno podobo našega rojaka, skladatelja gospoda Davorina Jenka, s primernim Životopisom. — (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj drugi večer v soboto dne 10. t. m. v hotelu Royal I Singeistrasse 3 mezzanin na levo. — čitfii bode gosp. prof. Jos. Stritar svoj spis: „Levstik*. — Začetek točno ob 8 uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. — (Akademično društvo „Triglav") izvolilo je v svojem drugem rednem zborovanji dne 3. novembra sledeče gospode v odbor: Predsednik Josip Kotnik, stud. iur.; podpredsednik Josip Rake ž, stud. med.; tajnik Makao Konečnik, stud. med.; blagajnik Jaroslav Žitek, stud. med.; knjižničar Anton PovšiČ, stud. iur; gospodar in odbornik Filip Gor up, stud. phil; odbornik Rudolf Re p i č, stud. med. — (Gosp. Viljem Putick,) c. kr. gozdni pristav in preiskovalec notranjskih jam izdal je pod naslovom „Die Ursachen der Ueberschvvemmungen in den Kesselthalern von lnnerkraind posebno brošuro kot ponatis iz „Wochenschrift des osterreichi-schen Ingenieiir- und Architekten Vereines.u Spis je jako jedrnat in mikaven in vsakdo ga bode Ž zanimanjem čital, kdor se hoče seznaniti z naravnimi čudesi naše lepe Notranjske. — (Prvi sneg) prinesla nam je pretekla noč, a v tako skromni meri, da je jedva imena vredno. Po strehah ga je še videti, drugod je pa že skophel. — (Iz Št. Petra na frotran j Skeiri.) Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne i. novembra t. 1. gospoda Josipa Goril pa ih goSpoda Ivana Kal istr a za Bvoja Častna uda izvolil. Zraven tega se je tudi sklenilo, da bodeia občina ih šola skupaj dne 2. decembra t. I. štifidešetletničo cesarjevo slovesno praznovala. Poleg drugih točk In lira je donela dalje dalje . . . zvoki Čarobne pesni drli m močneje In globočeje k aferi he tinS-novemu. Tu skoči, kakor spon oproščen, k dverim. Ostroge zazvone veselo. Z jednim udarcem razpojil je dveri; razletele so se. • Tam na hladnem tlaku, treseč se krutega mraza, sedi Jurij prihuljen. Na kolenih počiva mu lira in prsti njegovi izvabljajo brez prestanka 8 strun poslednjo pesen hetnianovega ljubljenca. Jurij se ne ustraši hetmanovega prihoda. Upre le destsko svoje oko v njega in igra . . . Kar je Ukrajina Ukrajina, prvič se je zgodilo, da je veliki hetman vroče poljubil kazaškega naj-denca. Mej tem ustavi se na pragu betmahova soproga. Opazivši jo, vrže se jej pan Mikulaš v naročje. Dolgo sta se mudila tako v tihem objetji — ali Jurij ni razumel, zakaj je i sedaj drl iz njunih očij potok gorkih solz . . . Jurij se ni več pritoževal vsled neljubezrJi velikega betmana. rletmanov prvi poljub ni bil — poslednji. bode tudi skupni obed (banket) v gostilni pri »Zvezdi" v Št. Petru. Na ta dan se bode tudi lepa vsota denarja iz ustanove raajkegft gospoda Kalistra mej uboge tukajšnje županije razdelila. — (V Trstu) zaprli so včeraj tri odlične grške trgovce, Giftakija, Polikronopula in Damasa. Za toženi bo, da so izdajali ponarejene grške in italijanske bankovce. — (Silna burja.) Zaderski „Narodni List" javlja: Dne 19. oktobra vozilo se je več kmetov čez Velebit v Obrovac. Kakih 100 korakov pred žandarmerijsko postajo v Podpragu vrgla je burja voz in kmete čez zavetni zid. Voz Se je razbil, kmetje pa ao na srečo bili le neznatno poškodovani. — ( P 1 o d o v i t e trte.) V Sobotki na Oger-skem je trta, ki ima vsako leto 900 do 1000, Ibtos celo 1024 grozdov. V Vipavi pa ima gosp Ferdo Žvanu t trto, ki daje po pol tretji hektoliter vina na leto, letos pa celo tri hektolitre. — (Na Prošeku) bode sv. Martina semenj v soboto, dne 10. t. m., ne pa v nedeljo, kakor prejšnja leta. — (Vabilo k slavnostni veselici,) katero priredi Prvaška „Čitalnica", Podružnica sv. Cirila in Metoda in županstvo, prigodom štiridesetletnega vladanja Njeg. c. k. apostolskega Velečastva preav. cesarja Frana Josipa I. dne 11. nov. 1888. Vspored: 1. Predvečer streljanje s topiči, pritrko vanje, kresovi, bengalični ognji in mirozov z godbo po razavetljenej občini v Župnijski dvorec, kjer za-svira godba himno. 2. Zjutraj budnica z godbo pO občini. 3 Ob 10. uri Slovesna sv. rhaša z asistenco in propovedjo, kateiv fee udeleže gori omenjeni irt corpore, Društva se zberejo ob polu 10. uri v čitalnici* od koder odidejo z godbo in čitalniško tro-bojnico v cerkev. 4. Banket v gostilni V. Gregorlca Ob polu 1. uri. Kuvert po 60 kr. brez vina. Kdor se udeleži banketa, blagovoli naj nazhaniti dotiČnemu gostilničarju pravočasno. 5. Blagoslov ob 3". uri po poludne. 6. SlavuUstua Veselica oh 4; uri zvečer: 1. Godba (Naprej). 2. Slavnostni govor. 3. Kantata. (tinvderi-rlrlbar) moSki ibOr. 4. Gregorčič (Prstan. — Deklamacija.) 5 Kdo vstaja na dan? (besede V. Gregorčiča ugl. Volarič) moški zbor. 6. Godba. (Btej Slovenci). 7. „Županova Micika", (kratkočasna Igra v dveh dejanjih). 6. Sokolska (bes. Iv. Jenka, iigd. Foerster) moški zbor. 7. Oddihljej — Večerja Ud libitum. 8. Ples. Ustopiuna k besedi 20. nov. Sedež 10 nov. K plesu 1 gld K obilni udeležbi vabi uljudbo slavnostni Odbdr. — (V Puiji) razpisano je mesto okrajnega Sodnika. Prošnje do 10. t. in. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. novembra. V južne železnice delavnici nastal je pri popravljanji dvornega vlaka ogenj. Dva delavca teško, štirje lahko ranjeni. Dvorni vlak, obstoječ iz 7 vkupe sklenjenih vagonov je uničen, mej temi tudi salonski vagon, v katerem se je cesar na lov vozil. Peter tourg 5. novembra. Po včerajšnjem slovesnem prihodu carja in carice izdal je car manifest, v katerem izraža hvaležnost Bogu za čudesno rešitev in sklepa z besedami: Previdnost, ki je varovala naše blaginji ljubljene domovine posvečeno življenje, dajaj nam tudi moč, da bodemo zvesto do konca izpolnjevali velike dolžnosti, za katere smo po nje-flej volji poklicani. Peterburg 5. novembra. („Politische Correspondenz"). Vsled nezgode carskega vlaka pri postaji Borki vršile se bodo mej višjim uradništvom v komunikacijskem mihisterstvu korenite premembe. Kakor se zagotavlja, se bodo vsi načelniki oddelkov zamenjali z novimi oso bani i. Berolin 5. novembra. Cesar zatikazal, da mora vsak, kdor kupi cesarja Friderika sliko, povedati svoje ime, ali pa se upisati v pripravljeni imenik. Uradne legitimacije v dokaz pristnosti dotične osobe ne treba. Prepovedano je tudi, razobešati cesarja Friderika sliko. LoELdon 5. novembra. V Madrasu v Indiji bil je hud vrtinec.- Yihar Vrgel je že-leznični vlak s tiru, mnogo potovalcev ubitih in ranjenih. Tudi vsled nezgod na morji je poginilo mnogo ljudij. Yse brzojavne žice so potrgane. LeVGV 6. novembra. „Przeglad" ima telegram iz Peterburga, da bode komunikacijski minister Posjet odpuščen, Vlangali na mesto grofa Šuvalova imenovan veleposlanikom v Be-rolinu, Siškin, poslanik v Stokholmu, pa veleposlanikom v Rimu. Peterburg 6. novembra. Pri Giersu bil včeraj obed, h kateremu so bila povabljena vsa inozemska veleposlaništva in poslaništva. Carigrad 6. novembra. Sultan podelil Giersu veliki kordon Osmanije-reda v briljantin. Zdravniško porodilo mestnega li/ikata Ljubljanskega za sept. 1888. Povprečno stanje barometrovo 7388 mm, povprečna toplota 155 0 C, povprečna ulaga 82 •>/„, deževje 1327 mm, 9 dnij je deževalo, nevihta bila dvakrat, 14krat megla. Popolnoma jasen ni bil noben dan, 24 dni je bilo na pol, 6 dnij popolnoma oblačnih. Veter bil Je" J. S. Ž. 18. sept. 10. Va*- v jutru bil je neznatni potres od S. Z. proti S. J. Srednjo stanje voda v globini merila je povprečno 113 metra. Zdravstveno stanje bilo je ves mesec povoljno. Pri otrocih opažala se je mnogokrat driska, 10 otrok izpod prvega leta je za to boleznijo umrlo. Pri odraslih bild je rrihogo katardv v dihalih. Tukajšnji zdravniki flb naznanili: škarlatino i4krat, vratico (difteritis) 4krat, grižo 2krat, legar (tiphus) jedenkrat. Bol niki za škarlatino so večinoma ozdraveli: pomrli so samo taki, pri katerih je k Skarlatin še vratica pristopila. Pomrlo je 79 oseb; 48 moških in 31 žensk, mej temi 31 tujih, domačin 48 osob. Po starosti jih je umrlo: do 1 leta (17) osob, od 1 do 10 (8) dsob, od 10 do 20 (4), 20 do 30 (9), od 30 do 40 (6), od 40 do 50 (5), od 50 do 60 (7), od 6d rjo 7t) Hi), bd 70 iib 80 (6), od 80 — 90 (4), mrtvtirbjena bila ie" Je'dnA dSbba. Po pojedinih boleznih jih je pofrirhl: Za boleznimi možganov in živcev 16, za boleznimi srca 3, za boleznimi pluč 6, za boleznimi črev 16, za dbčnimi boleznimi 7, za slabostjo 5, vsled Starosti 5, vsled Sušite 14, vSled legarja 2, vsled vrat«ce S škarlatino i. V deželni bolnici je koncem avgusta ostalo 4f>2 bolnih, na novo došlo 249, bilo skupaj 701 bolnikov. Ozdravljenih id poboljšanih Odpustilo se je 239 osob, 27 jih je umrlo; ostane koncem septembra t bolnici še 435 bolnikov. Na medlcihskem oddelku je bilo Število bolnih rilalb, večinoma katari želodca in črev; za legarjem sta umrla 2, drugI pa deloma za sušico, deloma za marazmoul. Ma kirurgičnthh bddelku je bilo število veliko; večinoma ranjenci pri tepežih. Izvršilo se je mnogo operacij. Na dddelku ža okužene bilo je precej bolnikov. Porodi n babine so bili normalni. V c. kr. vdjkski bolnici ostalo je 63 bolnikov, u« novo jih je priraSlo 130, ozdraveld 125, na do-odšlo 8, umrl 1 mož. V btrd^ki bolnici je ostalo 20 bolnih, priraslo 9, ozdravelo 11, umrli so 3 otroci. Glavne bolezni so bile: Bolezni na očeh 4, na kosteh 8, skrofulozU 5, driska 5. Razne vesti. * (Nikolaj pl. Przevalskij f.) Iz Peterburga se bržojavija, da je najslavneji ruški potdva-lec generalnega štaba, polkovnik Nikolaj pl. Przevalskij, v Karakulu v Bohari umrl. Przevalskij. bil je porojen dne 31. marca 1839. 1. kot sin graiča-kov, šolal SO na gimnaziji v Sinolenskti; pozneje na vojaški akademiji v Peterburgu, potem pa bil riro-fe8or zgodovine in zemljepisja na vojaški floli v Varšavi. Vsled svoje prošnje dobil je 1867. 1. službo v vzhodni Sibiriji, kjer je ostal dve leti iti preiskal usursko ozemlje. Leta 1870. potoval je iz Kijahte skozi Morigdlsko v Peking, leta 1871. jiifrto Mongolsko, prihodnje leto deželo Gausu in pokrajine ob gorenjem Yatitse-Kiangu. Od tod prejiotbvdl je puščavo Gobi. Leta 1876. odpotoval je zopet iz KuldŽe ter preiskal jezero Lob Nor in gorovje Altin Tak, od koder se je vrnil z bogatimi zbirkami. L 1879. poskusil je prodreti v Tibet, kar se mu pa ni posrečilo, kakor tudi 1. 1885. ne. Njegovo potovanje pa je imelo veliko druzih uspehov. Našel je izvire reke Hoahgho in nabral Izredno lepe zbirke ter obogatil znanost. Przevalskij stul je kot najboljši poznavatelj Azije Sedaj je bil namenjen zopet v Tibet, kar ga je ustavila nenadna smrt na veliko škodo zemljepisni in prirodopisni vedi. * (Eiffelov stolp.) Iz Pariza se javlja, da je do 1. dne t. m. Eiffelov železni stolp bil dodelan 178 metrov visoko. Ostalih 122 metrov bodo dodelali do 1. januvarja. V dveh mesecih bode torej najviši stavba na svetu gotova. Narodno-gospodarske stvari. Razdelba skupnih zemljišč in nredba dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (agrarske operacije). (Konec.) Prouzročitev, ki izhaja od kake županije se mora opirati na sklep občinskega odbora, katerega je potrdil deželni odbor. Prouzročitev v imenu občine ali občinskega oddelka .sme uradoma uložiti tudi deželni odbor sam. B) Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je nadaljna razdelba pri glavni razdelbi pripalega skupnega deleža, ali skupnega zemljišča v obče : 1. mej nekdanjimi podložniki, ali 2. mej člani poljedelske združbe (vrsto kmetov, posestnikov hiš i. dr. t.) ali 3. mej soupravičenci do spolovinskih in preme-njevalnih zemljišč se zvrši tudi samo na prošnjo (prouzročitev), katera mora izhajati naj men j od polovice vseh upravičencev do skupnega uživanja. Prouzročitev glavne razdelke ne obsega v sebi prouzročitve nadrobne razdelbe; nadrobna razdelba se mora, ako se želi, da bi ae zvršila stikoma z glavno razdelbo, izrekoma prouzročiti. Jednojne ali singularne razdelbe, to je odde-lila in izobčila jednega ali več soupravičencev tako, da ostali soupravičenci ostanejo v skupnosti, ni možno prouzročiti po tem zakonu, in prepušča se posameznim soupravičeneem doseči tako poravnavo po določilih XVI. poglavja II dela občnega državljanskega zakona. Uredba skupnih pravic, katere se tičejo uživanja in oskrbovanja prej omenjenih vrst skupnih zemljišč, zvrši se tudi navadno samo na prouzročitev, in le v nekaterih določenih slučajih po uradni poti. Kadar hoče najmanj polovica vseh do skupnega uživanja upravičenih zahtevati glavno ali nadrobno razdelbo, ali uredbo, tedaj je dotično prošnjo uložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri političnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani in v Radovljici tudi pri dotičnem krajnem komisarji) pri kakem advokatu ali pri kakem c. kr. notarji, da jo takoj pošlje načelniku deželne komisije. Prošnja mora obsezati : 1. vsaj splošno oznamenilo dotičnega skupnega ozemlja. 2. dozdevno število neposiedno udeleženih, 3. imena prosilcev. Deželna komisija skrbi za tO, da se prošnja po političnem okrajnem oblastvu, po krajnem komisarji ali po posebnem odposlanci v toliko dopolni i čl pojasni, v kolikor je potrebno, da jo more potem ptetresovkti fcahia. Da pa more deželna komisija, oziroma da moreta krajna komisarja svoje delovanje kmalu začeti in brez /. a m u d e nadaljevati, zelo bi bilo želeti, da ulože vSe stranke, katerim je za razdelbo ali uredbo skupnih zemljišč kaj mar, kakor Hitro mogoče tlotične svoje p r o S D j e. Kako je j>ro3nje narediti in kje jih uložiti, je zgoraj povedano. tlnOftolM.tA opHrovHiif*. Proti slabosti Želode« in pomanjkanju slasti do jeuij, šplb'fi pri v?vli žflodfriih bblcznih so pristni Moli-ovi „ S ei d 1 i t z - p r a odlikujejo od druzih sredstev, 8 svojim prebavljenjo postie-Stijočiin in želodec okrepčujočun uplivom. Cena škateljlcf 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Muli t lekarno r in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlaubed 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Kbll •6JrJ preparate z njega varstveno znamko iu podpisom. 3(31-14) JJUBLJilSE! ZVON" »toji (331—255) za vse loto yId. 4.60; za pol leta I; 2.30j za četrt teta gld. 1.19. l^oterljne »rtečke 3. novembra. V Trstu: 39, 41, 36, 26, 20. Tujci f>. novembra: Pri iiuiui : Havtl Iz Gradca. — Ortfler z Dunaja. — VValter iz Celju. — Jonke iz Št. Petra na Štajerskem. — Porenta iz Ivimovaca. -- Fabar iz bneperka. Pri slonu: Melon iz Pariza. — Wiplinger z Du naja. — Haas \t. Uraden. -- Bosauger \k Budimpešte. — Hladek s iOtfefja. — ITenka Iz Trata — Fin^er iz Pre-stranka. — Deuieter it Hudimpošte. — Dolor z Dunaja. — Basatis iz Wiedlioleua. Pn Vlrantu: Schmeck iz Celovca. 1 mrli so v IJul>IJaiii : 2. novembra: Olga Paulin, uradnikov* hči, M let, Pred Škofijo St. 22, za jrtiko. 3. novembra: Karolina Jereb, črevljarjeva hči, -J uri, Opekarska cesta št. 37, za oslabjenjeni. — Rudolf Stoklinger, posestnikov sin, 2 mes., Rimska eesta št. 15, za božjastjo. — Karolina Komar, gostij:!, M let, je M Keselievi cesti za mrtvoudom umrla. •t. novembra: Cirila Drašil, knjigovezova hči, 4 mes., Krakovski nasip št. 4, za katarom v črevih. — Pavla Kopic, laborantova hči. 1 mes., Poljanska cesta št. 51, za vneti en možganov. 5. novembra: Antonija 1'fefTerer, zasobnica, 78 let, Kongresni trg št. 5, za krvavenjem želodca. 6. novembra: Uršuli Toplikar. gostija, 64 let, dra dišče št. 11, za spridenjem trebušnih delov. — Urša Klein, postreščekova žena, 81 let, Tržaška cesta -jo, za mrzlico. V deželuej bolnici: 2. novembra : Maijana Kavčič, delavka, 99 let, za rakom. — Alojzij Volbenk, hlapec, 21 let, vsled telesne poškodbe. — Jurij Štongele, brivec 59 let, za sušico. — Ana Boltič, gostija, 70 let, za oslabljenjem. 4. novembra: Fran Sedej, gostač, 98 let, za plačnico. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. j Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > 7. zjutraj 734*4 mm. j 5*6' C si. vzh. obl. 1 '.'d 1 mm. z = 2. popol. ?85'6 mm. i 8*6" C si. vzh. obl. 9. zvečer 736 9 mm. 1 2-4° C z. vzh. obl. snegu. , Srednja temperatura .T!''. M 2-2■ po d nonnalom. 3D"UL3aa3»lcsi borza. dne (> novembru t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 89*95 — gld. Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 6° o marčna renta .... , Akcije narodne banke ... „ Kreditne akcije..... B London........ „ Srebro ........ , Napol....... . t C. kr. cekini .... . Nemške marke.....a 4u/(. državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/u . . ... Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 6° , . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,°,0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke .... 10 ,, Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 118 ,, 75 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 22(5 „ 75 89*95 89*70 109-70 — 97-75 — 878*— — 310 30 — 121*55 — B-MVi — 5-77 — 59*57Vi — 250 gld. 133 100 „ 173 ... 101 ... 92 101 190 122 99 182 19 118 22« gld. dane* 82-30 82 70 109*85 97-80 876-— 310-20 191*66 9 (547, 5-77 59*57 Vi 75 kr. 50 75 90 60 Prodajam svoje odlikovane Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja, obilno ude-ležitev pri sprevodu k zadnjemu pokoju mojega prerano umrlega nepozabljivega soproga JAKE KRULJAČ-A izrekam Čast gg. .Slovencem, Hrvatom in Cehom, posebno čast. članom akad. društva „Slovenije-*, „Zvonimira" in ^Slovanskega pevskega društva" za prekrasne vence in milo petje najtoplejšo zahvalo. Hetzendort' pri Dunaji, 3. novembra 188 . (762) Reza ICr-u.lja.c- Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja, katere Bino povodom bridke izgube naše iskreno ljubljeue, nepo-zabljive hčere, oziroma sestre in tete, gospodičine OLGE PAULIN-OVE prejeli, za lepe vence in za mnogobrojno udeleži-tev pri pogrebu predrage ranjke, izrekamo vsem častitim prijateljem in znancem, kakor tudi pevcem in nosilcem vencev našo prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 6. novembra 1888. (7(53) Žalujoči sorodniki. Razpis. Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanji sklenil, da se zistomizuje služba duhovnega pastirja za deželno prisilno delavnico v Ljubljani z letno Blužbnino 800 gld., s prostim staniščem in kurjavo. Zahteva se razen sposobnosti za ta poklic posebno še tudi zmožnost slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Prošnjiki naj prošnje na deželni odbor ulože do :*<►. novembra isss po ordinarijatu svoje škofije. (761) Pumerske gosi......par po 7 gld. Toulonške „ ......„ „ 6 „ IVkinske race.......„ „ 3 , (785-s) Edvard Seidler v —i -K ii na I I i-> 11 i. n, Hiša odda se v najem v Lescah na Gorenjskem. Hiša je tik ceate, ima kuhinjo, veliko sobo, dve kleti, zgoraj pa dve sobi. Vse je dobro narejeno in obokano. Hiša jo posebno pripravna za kako prodajaluieo, ker ni nobene v vasi. Kaj več pove Jonip \ idi« v t\««.«uli ut. 4 na CiorenJMkcm. (734—3) Naznanilo. Podpisani naznanja, da ima v svoji zalogi prav dobrega. Iz Notranjskega brinja doma kuhanoga (738—3) Kdor ga želi dobiti, naj se obrne samo na mene. Janez Lah, pošta Sum rij«' pri I j ui»l jitni. 500 rrxarlx: v slat\^ če Grolioh-ova obrazna cronie (Creme Grolich) ne odpravi vseh nečistosti) kožo, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schmiake). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grollch v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (652—2) Z.g*llt>il Ja»0 JO lovski pes (prepeličar), sliši na ime „raonte", barve je bele z rujavimi lisami, kratke dlake, z rujavimi visečimi ušesi, star jo blizu dve leti in je precej velik. Zgubil se je od Cerknice proti Velikim Laščem. Kdor ve, kje je, naj blagovoli proti primer-nej plači naznaniti g A. Kalinu na Rakeka. (760—1) Praktikant ali postarno dekle, ki jo v kupčiji z mešanim blagom vsaj nekoliko izurjeno in zanesljivo, vsprejmo se takoj v prodajalnico ne deželi. Naslov pove iz prijaznosti upravuištvo „Slovenskega Naroda". (745—3) Licitacija vina. V ponedeljek dne 12. novembra 1888. I. se bode v moji kleti v Gornji Polskavi (blizu žel. postaj Kačje ali Pragersko, Spodnji Štajer) okolo 700 veder vina, večjidel starine (Jeruzalemske in Polskavske), mej temi tudi izvrstna vina 1885. in 1886. leta potom licitacije prodalo. 20°/0 kupnine takoj, odvožnja kakor se bode dogovorilo. Tudi se bode nekoliko mlade živine Mill-thalerskega pokolenja prodalo. (749—2) Dr. Dominkuš. VELIKA 500000 It«.I iiuji<-4ji dobitek v iiiijsif im-ji-.u slii4iij i ponuja velika o«l llu.».-1» lir.uk 4' . 1 polovicu originalne s rovk«' av. v. gld. 1.7."». I četrtina originalne srečko av. v. gld.—.1)0. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugujajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 15. novembrom 1888. nam doposlati. (700—01 VALENTIN & C0., Bankgeschaft, Izdajatelj iu odgovorni urednik: D r a g u t i u Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".