J'. p f ^ ' > rf * f \ / / O ' \' /' r% Г; r ! r' ' / ; i lojzo r'ilipio u V u D k A Б a 8 B D A č&lj сава opa;;;amo vseveclo potrebo po čiabolj&nm in sisteiaativi-nsK obvoćcunju kolektiva o vaoh v&LDajSih dogajanjih in ukrepih v pcajetjii, fakor tudi i&vgn podjetja. V razvoju, družbenega in delav-akev-a upravljanja j 9 Irez dvoma izredno таипо, da omo vsi podrobno 89%aanjvni o vnen va%nejčih protleaik, o nalogel, dolžnostih o in neuspeLik v podjetju. Vsak clsa kolektiva, ki bn te%el-jitoj^e &?^%%гј9п s dolom in problemi v podjetju, bo mno^o lažje aa^-al aor-rs ::.n koristne prodlogg, laaje bo sodeloval v organih u.pra/ljanja, počepal v koristne razprave,in tako priopesal še k iiadaljni krepitvi delavskega upravljanja. i-ojGuan^i način obveščanja, to je preko zvoGnikov, na oglasnih ceskan, na Giodikalnih Beotankih in na Beotankih celotnosa koiek-tiva, je prav dober in bomo obdrZali tudi v bodocei ieliao pa :.acii: izpopolniti j.n dajati kolektivu biruo obraalo^itev pri varnejših vpraCanjik. Aekatera večja podjetja v to svrho redno lEdajsjo svoj Gasopis, ki jo vnopovood paletel na odobravanje o Јкгчт kolektiv:, in ga sej o radi citajo, Lre% dvorra bi isdajc Ј.а;п.пз£;а liwta tudi naš kolektiv sprejel odo: ravan j eni, yendar 2ida:ir..rat ce niinaino niti materialno niti tehnične ročnosti. Da bi Kljus temu vsaj dolo%a icpopolnili to vrzel, G%o os odloGili, da 30%0 vkaj od 5aca do dasa isdali Biliku, is&elan doos na ciklorti-lu, kateri bi bil namenjen Slanou kolektiva. frojriSan pa da bo ta bilten koristno Glu%il na%i% clanoc in da jo nokak predhodnik naue&a lastnega redne&a lista. Bilten naj bi imel predvsem .-.-io.L7.i!ativni karakter, s kateri# boiiio obveščali kolektiv o vseh ;%%nejčih, ukrepih in dojodkih v podjetju, kakkor tudi v obGini. 1 objavljali oklepe D6, druijbeni plan podjetja s obraa- .-uciy.ijo, dosežene uspebe v proizvodnji in prodaji, zaključni C:račun s poGiovnia poroSiloTii, aklepa Sindikalne počLru'^nicc, plan lerapoKtivnosa razvoja, probleme in tei-iavo v podjetju, delo organi-va^nejči aklapi ubcineke^a 1ји,3лке&а. odbora,"krajce članke, io..^acen]% vaSnih predpisov za kolektiv itd. bkratka. Bilten naj i-iorruator kolektiva, ki bo prav gotovo rag^ietil narsika-ooro nejasno vprašanje in,pritegnil slenernoga člana ko.laktiva J-'- činboljženiu. sodelovanju. i-'a pcrnotie Acbro LunluJ A vi ilGbo.-;.e čimbolj iio ui odvis- no lo cd liok.'.tcrih ijivli, jo to plod Cola in nri zadevanj a nlohimo^ (iiWKr. kol.olv-Mva, VHak uvojoii: aslomom ran In 1% kate-rci. dela, prispov-v. l: в]сЈ.%'"1,ег..: ror;,;.ltati)., od katerc.v,.u, je odvluon Tiačv.lj:'d. r:\cvoj podjetja, l:a!:or ketone tudi onol ?ii prejerr'ci kolektiva. Di dovolj .'ч::.с to, dn dnl^vno m cvnjQ),'i dolovniz niectu pridno d;).!a in jo v:-:yt?n, no ''.aniDiu pL ca, kako on y ^c 'jotju .iipravl]L\, fcikciio 80 toLiiiVu, как^гл jc perapoktiv'i podjetja, каш in kako пз ra^delo iistvarjon£i ^redotva, kaj нп dodaja m tr%i%cu, Imon? CO r^iodne tondoiice,. b^ko iinmcriti prui%yodnjo in podobno, бее, dci je to ctvar Ijiidi, ki nc suto pontcvljoni. -^o, ni tako i juolii'ioat VHakoja zavodno^a clarn. kolektiva, кзг јч iotocaono dolavoc in upravljalne je, da го živo ^cudLa, Gprocljj. i.i oodoluje pri reševanju ncGih slaipnih nalo{c. i'r?-v ta misel na;: jo vodila do torxi., da зшо uu odločili %a obor.oao izdajo biltena, hitori raj bi posredoval kolektivu, boljae upozna-vaiije v poslovanje podjotja i>i cruo^ocil %i%%iroe sodelovanje s organi aolv-.vokoga upravljanja, i4a tak način bomo uopeli rosovati vso tokoce probleivio ter čijr.ti шсог perupuktivnc&a razvoja v vidu dobrega gospodarja, od Ropcr bomo trdili korinti ^ji vai, kakor tudi načt:% aocialisticmi dražba. Franc 'jantar ..... , .. . . , .. Т0;:П1СП1 poda~fcvi o proiHvoiirgi •i^otc 1255 jo bilo v to:JiolobLea pojloiv lato velikih n^c^ciLamb in roor^-arii:.:>-.cij, I:-'.vcdli oiro pr\m &.300 rokanizacijc obrata, razen to J v pa 30 паш je proizvodnja inozoux'-kih naročil v teku vsega leta sunkovito menjavala, hazualjivo jo, de. v takih, okoli^ci-nal: nastopajo tozave, katerih ni KCgo&o pr-oivideti. Z- vecoljem ugotavljajo, ds jo kolektiv a saiiiii.:mjoc aprojcl зрг^- Liotibe in da зе je bitro prilagajal noveKU n.a?'dnu tbknoloj&agb procesa, i'rav tako jo razvoaoljivo tudi dejstvo, da tvaiitota izdelkov kljub tolikjnir. sprczu^baa ri padla, tonvsc r.e jo pri lopijeni in okvirno Šivani izdelavi celo dvignila, flaj иџо prvi;; v tem letu izvozili damske salonarje v lepij oni izdelavi« v leiu 1G59 ai:o po količin t donegli Ig 91- % pre?. -do T r?'. 'c.iLj ]::% ^ v "reki 7.3. сн I 29/ ic prc.'vrrz. v Z' \'.П .101 ''1 'i о'"ГГО i P'/., i'T 'CtOO^ ir'.Lc ' '. ' ir"A :"C% L.Z'liLl ]:.i Tia'"', rr.утгч. /i "t r r .• I r- !Г' -5 •" 1 ■*.•• v . i r' T % ~ • t -*I " ' • -* i \ T ' I £0. V }'} i rVi l'- 'ipnilolav: J.iOt.'.i y :L k.VJ ch\. : Cf vblltr/' 0':;.r,.. Ć'A L :i k 11 J> s. i • ,;■■ j "l'". ■•''j. o + !i,lw ir СтГД-Ч/ yllUooo /',0:0 '.'-d. o'; 7 ž/:'i .v.L'.j 17. o i'Tic:.,'.Gr pycCukcije -pocipl-v.iai!: i-ficlavab: Leto Z: ijt i 1ијгзег in- irikc-r, i. гл\. з:):- v, U?.l:LfoT,, l'ćUi'AJ oh'Vi.T' п 1 v, z.r. j'' '2^' .1 2cacoo Ul.C'\o Co.00" 1^.000 ^4];С00 ________].о1.сЗЗ _________ --M-fkL F:i _ InB^ ГЗг io7 '!%'^ __ -brojj.od vlO/jGLiih oseb'::lh pi'eie'rikoi' v ]..■-;-•!'■■ j. cgni: l"'.roi<:YOib.. po pojiD.l&tniii Ud:-;toto-C Tiib. ITo.ir/^Oilr.ia л?. d^l« izdelav;;]: '' j ■; uii; 'oc ј.сх^спл CTi'-i u;OJZOr I'.i ulr/irno ClVtin: X OX'i, JeJ tl'ćlCJi 13 % 4,UGo 13 ^ 4.d4n zriii lb З.бУо c&iifcmia 21 3.61 o к)лп31 r/ivaiii in lepljeni lu > з.-icc i'rednj;; pokazatelji karajo, da se jo т letu 1959 rovecala proizYod- г.јл. usd^ečji r.eri v skozi oivaiii m leni jeni izdelali* lor jo v e1-:r"j.k turi з.а-згио cei3 pw ~r tej izdelorii vis o t > osebnih projnakov, j c pof.iledic.fi, da se ni vzporedno s 'noi'ac^toni proi^-^odn io po količi ni povečala tudi proizvodnja po vrsdnosti, j.a ^rodrje takole vidimo d.a ве io dvigrulla proizvodnja no kol i Čini za 17 o %, n.roi ;?vodnja po vrennooti pa le za 5.4 ^ ? primerjav: z leto% 1958. l'rva, tabela kaže produktivnost na delavca dni - габипгшо samo na produktivne ure; v drugi tabeli pa bo zajele .pvcdu.'d'/.i.vne in režijske i^re prci.zvo.iiiega sektorja z dopusti + p I,- g (y r- r\ ~ Л i p "Z ^ h r' • ■ 1" ' ' ;■ ч,",;''. i 1,■■!•. r r, T!'v»r''--h-i ■:7-v-ip iTi-'p* - •.'** \ ' -• ^ ' 11 i( .'.4# ' *. Iw 1* J . ЛмУ ^ # Ta Jjiv'. I J:-: J 'J Г j Ј.Л %'Г9 .'.nvoir] A -/ -•"■/ "'Vv? ' Л Г ^ ' '"'J *'! 0 1 C,^\ Г ': 1 ;0 7!-.,. r.'C" L >. v O J.-.' ? ^ '- Л - ^ . ..• 'v C..'.. O I '.J ; , v/v С.У L^. , *1) Тзлј?""'p. 1 _^ -G-uO r\:;- J.Il f'.iLO *1 vV-.^: \ 9'": —V?"77ц...... "■*• ' '." /1 " ^ ^\• .■,'' -' -L V V..' * ' ■-) r .' J ' w' ' Л • • v ' t, ^ '/ i .t. 'J 11 .•■• ', ' Л "I'' t U •"> - v L);.' r/^Lnl i. J, , - 1". v) I .4 ^C{ r^'.. f- * Ivi Л ' J f- - D./m ,' Jv.'^ J .L /, L Predjed TJ'OiT'.UT.tiviijuti v ki J-% i л: o z re£i.i3'ci;iii iiraici: i'P.br ir^ 2 Loxo иг0 proiz-voari^a parov vroano^t 1 q^.u "l l~j-] 7C;;f пЛ.9 •'- V.' » ^ ..L J ■ •" IV L (« t s ^ •"■• • Л ^' '-' -•• ' J •'• ' ^ V * ' ^•' 1 qi.,a 1 fyic rvq 94/ /-1 л Ачч 9n^' KAQ -L C»l t* fs/ s'J-j »„'J-'J *•*»-• "L/ '•<' JlII-UIH ' ' 'Тбо7'Г' TlVo'l /go Л _ Tub Г, j a .% L^to rYni%yučuia na ] dr"',/.:!/ii - У'Г/3' 4bO Li'l u li'MTV". VTC \.С'У t __ —i. lb C J , V'/ ЈУ/хЈ * 111 ч/v^v':] ..........______ i':\6xX ' 'Too//..........11 / .1 "iC^.V 1(аз].1к;2 storilaocti zwd Lahelo'1 in 2 nastopa vsle-l cpro'ren j ore ro^ijs, katera no jn v nekaterih princrih drugacc zajerala, v drugih primerih pa Jo povečanje reiiiie dej an в ko nastopilo,. Kozi ja ne ]9 v glavnom povćč&la zaradi priucevanja dolavcsv na novih izdelavah in strojih saradi ^V3Č jih "oriprav za zchantzacijo o o rat a. Tioimo so bile precej realno. Iz. шеBočnih pro^flodov v;d5iio, da j6 dosc^ noro padel v času. ko S3 Ј0 proizvodnja,v večji mori spro^r.iniala. tovprecni letni dosc&' norm znaša 113 Lepe rezultate smo close:;.!i Indi pri izrabi materiala, indez pcrate zgornjega usnja kašo Dc,S Vc v primer] vi s planirano vrednosti o, pri spodnjem usnju pa je ta procent še ugodnejši J saj znaša 9S.ol Ti podati:! dokazujejo, da ee jo naš kolektiv "prizadeval doseči čimbolj so Izkor.išoanio surovir ter istočasno tudi, da so normativi zelo realni, Iz vseli naveden tli podo-tkov je razvirlno, da je kolektiv v letu 1959 dosegel vider, uspeh in,da so bili letos položeni temelji za nadaljni razvoj našega podjetja. V kolikor bo novi elpborat za nabavo osnovnih sredstev potrjen, boiiio v lora 1Ууј izvedli naslednjo stopnjo ir.ohanizacije, ki je predvidena z na':iri pro^prsiicm. Letos prodvi devani/; home mohani- . zirali 2e nad?.! j ni čvo indclevi ir. sioor: iL;%ibol in gojzer šivano izdelavo. S tako povečano richani y.aci j: dele b-'.rao v i.adalj-nili lecili zopet dvignili piciz^odni priiQ/an, ter bc-^io опаМш Številom dclavcev lahko ustvarili bolj ji oIakt. Izvedba našega' programa bo terjala se veliko dola in požrtvovalnosti у£е^л kolektiva, vendar smo prepričani, da bomo na ta način s skupnim gospodarjenjem dosegli boljše rezultate in s tem v zvezi vsčje osebne prejemke, kar je zelja in potreba slehernega člana kolektiva. Strlič Edvard РкЈ^СгШ IUSEGA DELA Ko sestavljamo bilanco in zaključni obračun za leto 1959 moramo ponovno ozreti na dobo, na katero se ta obračun nanaša. Delavski svet je ŽG med letom vsake tri mesece obravnaval trom^ečne obračune^ o rezultatih pa je bil seznanjen tudi ves kolektiv. Sedaj, ko smo pred zaključnim obračunom za celo leto, pa je tolikp bolj važno, da vsi delavci podjetja zvemo, kako smo gospodarili, vsem je znano, da imamo v našem sistem plansko gospodarstvo, To pomeni, da je treba vsako leto najprej sestaviti načrt kaj, kako in koliko bomo v prihodnjem letu naredili. Tudi naše podjetje si je postavilo za cilj v letu 1959, da bo proizvedlo in tudi prodalo Зоо.ооо parov čevljev. Ta cilj si je postavilo s pog-ojem, da bo prejelo določeno količino novih proizvodnih strojev. Da bi lahko nabavili potrebne stroje, smo prosili za posojilo pri jugoslovanski investicijski banki, a nismo uspeli. Posrečilo se ПАТП je, da smo dobili devizno posojilo pri Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino, vendar §mo s tem posojilom laliko nabavili le 75 ^ predvidenih strojev, riekaj deviz nam je posodilo podjetje ШмЕшОј EXPyid' iz Beograda, m|. pa jim bomo iz njihovega materiala izdelali 4-c.ooo parov čevljev. Stroje, ki bi jih morali dobiti že v prvem polletju 195o Ista smo dobili šele v drugem polletju. .«. 6/ ten, ko впо delali otutev za EiiSfuM', gtpo ifvo%ili trikrat tclikcj čevj.iov, kot ono prvotno plan:ire,li, 81сег pri tem izvozu nično cicsogli tsk^nc^c dobitka kakor v proj^'snjili leti.h, vendar po ?a:o u.nv'4x.ri].t j devir., da smo mogli uvoziti stroje, v I'jvib 2"".J i..Pi];reč pri iz"<4)zii dooegali okrog 25 "p dobička let.Ki pu Guic ikro^ C '/J. 8 tem, ko srno na'iavi] i sLrcjg smo si pos tiV.'ili soli d;:o pv-r^la^o,. da kc^o Iphko v prihodnjih letih do-ss^-li ^kčji V.;lor^ povolr,no£'.a :'zvooo i g lij.o osItV. ova;i;:o lastnik, trgovin nekoliko sl&bča. v L.ozoncko;^ cacu js prodajalcem priiP?"jkovaj.o nekate- rih ^rot Lasih i/'jdolkoVj kar,pa nmo v ri ovnom Tiaao/iostili a sličnimi izdelki diiig:ih proizvajalcev. Postcvljeno^p plana nismo dosegli v oeloti, naivmoji vzrok tomu jo "bil nopravočasna dobava nekaterih strojev, i.odose^miiio proizvodnega plana jo vplivalo seveda tudi,no. doseženi dohodek, kateri je bil nekoliko nižji od predvidenega, hljub teru je bilo ustvarjeno in izplačano na ra$un osebnih dohodkov, poleg rodnih se 1.2o enomesečnih prejemkov. 8 temi izplačili smo prekoračili v tariinem pravilniku določeni procent za osebne prejemke za 4 ^ na škodo skladov podjetja. Za sklade podjetja smo dose/'^li toliko, kolikor smo predvidevali za leto 15GC in sicer dvakrac toliko kot v letu 1958. i-'a smo za sklade doso^li toliko več, je zasluga našega kolektiva, vendar, če bi bili oriopo^ki,družbi onaki kot v letu 19b8 ne bi dosegli tako vicok^^a znos&a. Pool o i no 60 na^o notranjo organizacijo,. /:.е od leta 1957 ] o podjet-jo razdeljeno no samo po tehničnem značaju, t/jnvoo tudi po obračunskem na 11 oddolkov. Za vsak oldolok se mesečno izdela obračun. Iz obračuna se vidi, koliko proizvodov jo vsak oddelek usove.ril, koliko jo imel zgube ali dobička pri pos^moznih olomcntih ntrukture proizvodov. Tako je prikrojevalnioa dosegla lastne ceno ?/i8j649 in, pri tem znižala otroško za 2,84 /j, prešivalnica jo dosegla 396,189 in imela pii tem z:{iibe za 0,55 sokalnioa jo dosegla G44,o?7 lastne cono, dobička je napravila o,78 /j, drotarna jo dosegla 2,223, dobička je dosegla ].8 montaža 1 je dosegla 41u,9o4 lastne ceno, dobička 2 montaža TI, 364,o63, dobička o.4o mehanična 7,lo9_, z^c.be o,8 ''o, mizarska 5,959, zgu.be 7,o a-"co-promet 8,147, znizanoo.17 /i, upravno urodnjno cnin/u-o pa. so skupno ... 7/ \ stročkov_M.994 ter so zvišale stroške za 17 џ. Vsi prednji. no::'',tki GA in r?, proizvočn^o. Co bi proizvodnja dosegla l''.o > 7.. o o I C-v] Ј9Л"\.;р. plana, bi ne is,gibe znanj &0c, dobički pa p''';rcL:'■•;. i'o i)a J. C': !. "i i"; Л '■\ v LJ'&ti i' ' A""": ■ '! ::0]зкг1та LA 1 . .u 'i"L "I'l r> bi • *-'■ iko oP V J::', k v ^ [■' .2.3?:;/; K l C зл'ј. ;ie bilo ne' k?i I n-v^-- r - .noroV J ! !.' Q n 0 lie lavo i T, J" '"'1'' i • y i i -■« 2 lir . ni več , co 3') B J..-/, p •; 1.; J i po Ino <-> v ri . Л«**/ ••;::. ^.гч, -1 3. J.! i 1:0 , da jini oi V'- Св'С.0 C,J J. "• C. - In Г t i ■3 ' i uv ;lo cf',k3lnih 1- 4 -л ^ .1. ^ : .r.i e v kcleVtiv 'C 1 a; Л%ј s :'ViO г .. r- Л hj«. . 1 u. / •?r DO ko- J 7.!:1.ГУ- ГГ Lulcl't:: v '"'.C/'; CGlCuO i 'L 00'!.3 v "len 'рт1рсгг,{]ј.р' il IT;: 1 J - D '"'■'j'1 0""i iiol iti l'.-TTCrO 1' V.i/"■ ill?. .1 v./'КОШ., : fnin/i 139 ^"ггејо z r?vizijo tarifnega pra.vilnik^, ali G t- e^n, LP. ee ustvari voč kot v p'cetckl.or. lotu. v s i. J 7.!:1.ГУ- ГГ Lulcl't:: v '"'.C/'; CGlCuO i 'L 00'!.3 v "len 'рт1рсгг,{]ј.р' il IT;: 1 J - D '"'■'j'1 0""i iiol iti l'.-TTCrO 1' V.i/"■ ill?. .1 v./'КОШ., ' C.i omonifl: to, da none ргсГОi. na spodbx(3nejfei način nagrajevanja, плj bi 'oricCio. вз bolj do i^resa prizad^vcnost delavca, oddelka ali podjetja kot celoto in ker ti bili prgjmmki članov Li'a p. G cci.j temo nevezani z, MspGhi p .Ti. '"'.-slii; o tem. no vrjet-no 1гзиа ppr^t^vnrfi kai več v pTi^odnji %T3vilki biltena. ZiCik} inček V2ec;a te.ga je. da je želja in nt.TOT.li en j e vcaKof^ar, da sn rsebni dcliojki dvigneic nad povprečje ]etnanj9&a ista, da co tndi 3C%K03ti, da to dcreZcso; na nas vech pa jc, da to iiCkcTist.).:'ic i.n i^pclnize naše Kolje v na;: dr ne Le ym .r. lo/