Natisov 15.000. ^a6ifc skozi nilol l jjBjere''' izhaja vsaki Hkk, daliran z dnevom ^slednje nedelje. BBCnina velja za Av- :a celo leto Hbc. za pol in četrt Smerno; za Ogr- ■4 K 50 vin. za celo K za Nemčijo stane •Jo leto 5 kron, za pa 6 kron; lozemstvo se čnino z ozi- | na visokost pošt- tNaročnino je pla- naprej. Posamezne [.seprodajajopočv. kfaištvo in uprav- 0 se nahajata v edališko po- >. štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za '/, strani K 16, za '/» strani K 8, za '/., strani K 4, za Via strani K 2, za */«« strani K 1. — Pri večkratnem cznanilu se cena primerno zniža. tov. 34. V Ptuju v nedeljo dfe 20« avgusta 1911. XII. letnik. apoteka DODC 54— 56— 60— 60— 64— velike« kem. •DOC Današnja številka ima zopet 2 strani pri-in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. [Kanal in električno podjetje i spodnjem dravskem polju. (2. nadaljevanje*). V zadnjih dveh številkah našega lista smo poglavitne točke o dobičkonosnema lena tega velikanskega podjetja omenili. Proti ne more niti največji nasprotnik ;a podjetja niti ene resne in pametne ice ziniti. Kajti z resnico se je pač težko iti. Gotovo je, da ima cela zadeva tudi slabih posledic, kar je pa sicer pri vsaki tvari samo ob sebi umevno. Ali slabih Bsledkov je veliko manj nego irih in zato mora vsak nenahujskani člo-i veseljem idejo pozdraviti. Gre se vedno plošni gospodarski blagor in ne za posameznike. In splošni gospodarski je bi podjetje gotovo pospeševalo. -Kdo mora tajiti, da bi pcjmer-lo podjetje liki gospodarski razvitek celega okraja ? No, s gospodarskim razvitkom bi tudi narasla Rodnost z emlj e in njenih pridelav, naraslo bi splošno blagostanje. Posestni-tn bi bilo mogoče, da z najmodernejšimi pri-i zemljo obdelujejo. Agrarne opera-ki so tako potrebne in se jih vedno Hleva, bi podjetje pospeševalo in uresničilo. beti temu vsemu pa imajo nekateri le neko juno kričanje, češ: našo zemljo nam hočejo Za božjo voljo, saj vendar ne živimo ESun roparskih vitezov! Podjetje z a h-a in kupi po primerni cenile jko zemlj e, kol i kor . se je neob-pdno potrebuje. In to razmeroma ni itSko. Komaj 'A orala pride srednjo vzeto na »tega posameznega posestnika; to gotovo ni ^uebno veliko z ozirom na ostali del zemlje. mora pa tudi, da dviga p o d-fitje vrednost zemlje, kar bode gobo večje vrednosti nego je vrednost oddane nice orala. To si lahko vsak izračuni, kdor in hoče misliti. Ako imam 10 oralov sla-, močvirnatega zemljišča, potem ne bodem nogo revnejši, ako oddam za gotovi denar pol hla; pač pa me čaka lepša bodočnost, ako se ■ potem zemljo izboljša in s tem pridelke po-jiooži; 9'/s oralov dobre, po melioraciji izbolj-m jemlje je gotovo več vredno nego 10 oralis močvirja. I K vsemu temu pride še nekaj : Kdor tasprotuje temu domačemu elek-Irifnemu podjetju, ta koristi hr-jttskemu podjetju. Ako bi se torej ■cd trmoglavosti ali zagrizenosti podjetju na iodnjem dravskem polju škodovalo, imeli bi le ■ Hrvatskem od tega dobiček. In smejali bi se jam, ki smo se branili proti gospodarskemu lipredovanjn. Le pomislimo, da so naši pradedje Bakrat take kozle streljali. Bali so se vsake Ere železnice, samo zaradi par poštnih fur. Moje zaostalo mesto Ptuj. Ako bi se znali bj ias ptnjski meščani potegovati za svoje »Glej 32. in 33. številko »Štajerca". Op. uredn. pravice, peljala bi glavna proga železnice čez to mesto in bi bil danes Ptuj najmanje to, kar je Maribor. Ali naj bodemo zdaj tadi tako kratkovidni ? Ali naj se branimo tistega, kar bodejo Hrvatje z veseljem pobašali ? Res, potem bi bili vredni, da se nam še slabše godi . . . V prihodnji številki hočemo na podlagi številk še nekatere poglavitne točke popisati. Sodbo pa pripustimo ljudstvu. Sicer pa naj že danes nekaj omenimo : tisti, ki najbolj rogovilijo proti nameravanemu električnemu podjetja, sami nimajo dosti za izgubiti. S hujskači se še ni nobene velike zadeve izvršilo ! Ljudje nahujskati in jim škodovati, to pač ni težavno ; bolj težavno je, ljudi pomiriti in jim pomagati . . . Sicer pa je postalo že mnogo nekdanjih nasprotnikov podjetja pametnih. Cela vrsta odličnih mož na dravskem polju je predrflgačilo svoje mnenje in se danes zavzema za to podjetje. Mnogo občin je tudi že svoje pritožbe nazaj potegnilo in mislimo, da je to najpametnejše. Kajti s temi pritožbami, ki vsebujejo jako ras'o stvaraii^a, se vendar ne more ničesar doseči, boij.u, je, ako stopijo občinski možje prizadetih krajev v zvezo z električnim podjetjem in skušajo v resnem pogovoru kolikor mogoče ugodnosti za svojo občino pridobiti. Tako so nekatere občine že storile in to je iz stališča ljudstva edino prava pot. Opozarjamo torej može v prizadetih krajih dravskega polja na to okoliščino. Glavni cilj nam bodi vsem: koristiti ljudstvu, v kolikor je to mogoče in imeti vedno pred očmi gospodarsko bodočnost I * * * Telegram. Ravnokar smo sprejeli sledeči telegram: Naš cesar podelil je zakonskemu načrtu o preosnovi vodnih pravic cesarsko predsankcijo. Deželnim šefom se je že sporočilo, da predložijo ta načrt v jeseni deželnim zborom, ki ga bodejo samoumevno v gospodarskem interesu dežel sprejeli. Ta telegram je za predmet našega članka prav velikega pomena. Omenjeni postavni načrt o preosnovi vodnih pravic je namreč toliko kakor sprejet, ker mu je sam cesar podelil prvo potrdilo. V tem načrtu pa stoji m. dr. tudi določba, da se razširi ekspropriacijska določila tudi na poslopja. Doslej so veljala ta določila edino za zemljišča, katera je moral v slučaju javne potrebe in v zmisln cesarske postave vsakdo oddati ali prodati; zdaj pa bode veljalo to tudi za posestva. Pri temu bi še nekaj opomnili: kdor ima srce za splošni blagor in kdor pozna cesarske postave, ta se velekoristnema električnemu podjetju ne bode upiral. Kajti n i k d o tega podjetja ne bode vstavil. In mnogo bolje je še vedno, da se zemljišča in poslopja v dogovora s podjetjem samim ceni, nego da bi se cenitev, sodniji pripustila . . . Pametni možje nas bodejo gotovo razumeli! Mi torej še enkrat z ozirom na ta telegram pravimo: misliti, misliti in še enkrat misliti,— potem šele soditi! „Mi moramo v prvi vrsti misliti na proizvajalce, to je na rokodelca in na kmeta. In stan, ki od teh živi, pride šele v drugi vrsti. Ljudje pa, ki ničesar ne proizvajajo, ki hodijo oblečeni kakor Salomo v svoji krasoti, nas nič ne brigajo" . . . Knez Bismarck. Politični pregled. Jesenski program naše vlade je precej obširen. Politične počitnice bodejo prav kratke. Že septembra meseca se bodejo pričela pogajanja zaradi češkega deželnega zbora, v katerem vlada še vedno narodnostna obstrukcija. V drugi polovici decembra meseca se bode obenem s češkim tndi ostale deželne zbore sklicalo. Težko bode šlo s štajerskim deželnim zborom, kjer onemogočijo brezvestni prvaško-klerikalni poslanci vsako delo. Upamo, da so bode našel, primerni, izhod, da ne bode ljudstvo zopet za politične grehe slovensko-prvaških poslancev trpelo. Sredi oktobra stopi tadi državni zbor skupaj. Odstopil je vojni minister pl. Schonaich. Govori se, da je imel s prestolonaslednikov© stranko na dvoru nasprotja. Schonaicha se je smatralo vedno za enega najboljših in najna-darjenejših vojnih ministrov naše države in je njegov odstop na vsak način splošno obžalovati. Draginja. Iz Prage se poroča, da je odbor združenih avstrijskih sladkornih rafinerij sklenil, da se zopet zviša cena sladkorja za 1 krono pri sto kilogramih. To večno zvišavanje cen najpotrebnejših življenskih sredstev je posledica profita lačnih kartelov visokih kapitalistov, katerim je vbogo ljudstvo le molzna krava. Žalostno pri temu je le, da naša vlada v neverjetni kratkovidnosti take kartele še podpira, namesto da bi jih z vsemi silami zatrla. Ljudski blagor je menda le več vreden nego nenasitno žrelo večidel judovskega kapitalizma. Bombo vrgli so neznani zločinci pri zgradbi mornarske kazine v Pulju. Pravijo, da so to štrajkujoči zidarji storili. Ogrski učitelji se bodejo odslej morali nemščino učiti. Tako se glasi odlok naučnega ministra. Madžari torej prav dobro poznajo potrebo znanja nemškega jezika. Naši prvaki pa ne znajo druzega, nego proti nemščini hajskati. Napadel je hrvatski nahujskanec Matavšek v Zagrebu hrvatskega bana in ga pretepel. Napad se je izvršil iz političnih vzrokov. Napadalca so zaprli. Na Angleškem pojavili so se v zadnjem časa velikanski štrajki, ki so se pa končno v pravcate bitke razvili. V Liverpoolu in drugih mestih je množica pričela barikade graditi in na vojaštvo streljati. Prišlo je do krvavih bojev. Zdaj štrajka 600.000 angleških železničarjev. Nasilje vlada po vsej deželi, — lakota pa bode posledica teh nepremišljenih nasilnih bojev. Organizirano delavstvo se gotovo ne more strinjati s takim nasiljem. Kajti z uničenjem tuje lastnine, s poboji itd. si ne bodejo ničesar pridobili. Ptuju. 1*0 UZiVftHlll Od SftdlG 8e pripo*ofo Stra8Chiil'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje/ ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka nSteckenpferd") od Bergmann & Co. Tetschen a. L Kos za hO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Iz Amerike. (Izvirni dopis.) Seattle Wash., julija 1911. Namenil sem se še enkrat oglasiti v našem listu „Štajercu" ter nekoliko opisati cenjenim čitateljem amerikanski „dirindaj." Od 17. do 28. julija praznovali so tukajšni kšeftmani 5 zlatih dnevov, takozvani „ Golden Potlach"; bili so v resnici zlati dnevi za tukaj-ŠDe graftarje, če se pomisli, da je 300.000 tujcev obiskalo v teh dnevih mesto Seattle. Pred 14. leti na 17. julija priplul je prvi parnik »Portland" iz Klondike Alaska v Seattle, na tistem parniku se je pripeljalo 68 srečolovcev; prinesli so denarja najmanj za K 15.000 in največ za 500.000 K zlata, skupno za K 2,500.000. Takrat je mesto Seattle štelo le 60.000 prebivalcev in danes, to je v 14 letih, je na-rastlo število na čez 300.000. To je tako rapiden naraščaj, da malokje v Ameriki. Ali tukajšne graftarje vragovo jezi, da se zlato iz Alaske ne bo v nadalje v Seattle do-važalo, ampak direktno v „mint haus" v St-Francisco. „Kšeft je kšeft", kadar se gre za sveti profit amerikanskih grabežev. Z vso silo so se temu sklepu upirali. Izdajali so rezolucije, prirejali protestne shode. Končno so prišli do zaključka, da praznujejo kar najsijajnejše 14 letnico in dajo priložnost pokazati ljudstvu „The beutifsal City of Seattle" (krasoto mesta Seattle), ki ga je edino Alaska postavila na bogato trgovsko stališče. Izvolili so si nekega „trampa" za kralja, baje onega, ki je izmed 68 največ zlata prinesel po imenu „ Edgar D' Oro" in neko še mokro dekle „Daphne Polard" za kraljico. Dne 18. julija ob 2. uri popoldne priplul je omenjeni parnik, na katerem sta se vozila kralj in kraljica v spremstvu 16 bojnih ladij, urni oblaki dima zavili so celo okolico, da je bilo kakor bi se jel vlegati mrak na zemljo, ko 80 grozne pošasti polagoma plule ena tik poleg druge v tukajšno luko. Zavzeli so ves prostor od ene do druge strani suhe zemlje. Pogled je bil naravnost grozen, če si se jel predstavljati, da bi (drugače mrtve) pošasti v slučaju odprle svoja pogubonosna . Žrela in jele bljuvati ogenj na mesto. Spremljalo jih je še 36 večjih in malih parnikov. Ko se je vsidral parobrod »Portland" in se izkrcavala našemljena kraljevska dvojica, zabučale so iz vseh parnikov parne piščali; bilo je, kakor da bi se jel svet podirati; ljudstvo pa vse pijano divjega veselja. Cemu-le ? Iz „Grand Trunk Pacific"-pomola se je peljala kraljevska dvojica v spremstvu kozakov na „Grand Stand" pripravljen prostor, kjer se je vršilo slovesno kronanje „ Kralja zlata". Na ta dan je dospelo 86.000 tujcev v Seattle ; niti na dan otvorjenja razstave ni bilo take gnječe, kakor na ta dan. Graftarija pa tudi da je ni bilo para; nikjer ti ni bil pogled prost, celo na najvišjih strehah je bila vstopnina K 2. . . To je najnovejša metoda tukajšnih kšeft-manov. Z velikim bobnom so res občirno maso 300.000 tujcev privabili, da so prišli v Seattle zijala prodajati; dobro vedoč, čimveč hrupa in neumnosti, temboljša kupčija. V Ameriki imenujemo take in enake slav-nnsti le navadno bedarijo, ker delavstvu ne koristi ničesar; naobratno le škoduje. Koristi le posameznim grabežem, ki pazijo na priložnost, da na veseli način delavca denar iz žepa ropajo. 375.000 K, beri tristopetinse-demdeset tisoč kron je veljala ta poulična maškarada; 300 družin bi se lahko pri vas skozi celo leto dostojno preživelo. Tukaj pa je šla ta ogromna svota le v zrak za omotalno ognje in za olepšavo mesta. 150 oseb je bilo vposlenih skozi tri tedne za olepšavo mesta. Mesto je bilo vse zavito v belorumene zastave, kar je pomenjalo pet zlatih dni v tednu. Kdo pa je plačal to ogromno svoto ? Mar oni, ki so imeli velike dohodke od tega ? Ne I! Nezavedni delavci so vso to svoto plačali. Izdali so neke vrste pozlačenih gumb v obliki srednjega „nugetsa" brez vsake vrednosti in so jih prodajali po 1,- komad. Za prodajo so nastavili najlepša ter sladko vabljiva dekleta. Marsikateri je kupil vsled prijaznega nasmeha, drugi pa vsled nadležnosti. Tako so iz vljudnosti iztisnili iz delavskih vrst nezavedne mase svoto 375.000 K. Naj si nekoliko dovolim opisati sprevodov ki so se vršili dnevno po mestnih ulicah. Umetno dekoriranih voz je bila- P2.. Pravo mojstersko delo je bil voz, ki je predstavljal Seattle iz leta 1862 kot malo naselbino in leta 1910 metropolo nebotižnikev. Najlepši so se izkazali med vsemi narodi Japonci. Le dekoracije štirih japonskih voz so veljale 10.000 K. Vsakega voza ne morem na drobno opisavati, kajti vsaki voz je predstavljal drugi predmet; tudi bi mi vzelo celo knjigo prostora. Najvejče zanimanje med gledalci je vzbujal velikanski zmajev sprevod. Kitajec je človek, ki ne izpremeni svojega običaja, pa naj biva med divjaki ali pa v civiliziranem svetu. Kitajec spremeni celo naravo, da izgleda kakor na Kitajskem. Mehanično se je premikal sprevod po 2 nd. av. 19 julija ob 9. uri zvečer pri žarečem ognju. Zmaj, ki predstavlja Kitajsko, je naravni iz Kitajske, ohranjen je še iz Alaska Jnkon razstave leta 1909 in je veljal 14.000 K. Dolg je 150 čevljev in ga nosi pri sprevodu 150 Kitajcev. Glava mu je okrašena z velikimi kamni in vso kačje truplo je v ponočnem času električno razsvetljeno. Iz njegovih oči mu £ nogam po Yodi. Bavarski učitelj za plavanje Jožef Keiler v Mo-nakovem iznašel je posebne vrste vodnih čevelj, ki so zbudile mnogo presenečenja in zanimanja. S temi >čevljami< zamore namreč po vodi hoditi, brez da bi se potopil Čevlji so podobni okroglo 2 metra dolgimimi in 40 cm širokimi cevmi, ki so spredaj in zadaj z jermeni zvezani. Čevlji sami so iz mesinga. Seveda bode treba še mnogo izkušenj in izboljšanja, da postane ta iznajdba splošno rabljiva. Keiler sam je napravil prav lepe poizkuse na Stern-burškem jezeru, kakor je to tudi na naši sliki razvidno. Der Crfinder Joseph Keiler durchquepr den Starnberger See inV^ssenschuheii. prihaja ogenj. In zmaj se pri sprevoda kakor da bi bil živ. Tak sprevod spremlja ob straneh Kitajcev z lampijoni v rokah. Cel sprevo magično razsvetljen, podoben veliki goreči ter vsekako vreden pogleda. Najokusnejši sprevod pa je tvorila sežna vrsta nedolžnih cvetlic, 250 težko riranih automobilov se je pa vsled težkih vezeh premikalo po 1 st. Av. 22. julija. Vsi automobili so bili pripeti z ši svilenimi trakovi eden k drugemu. Cela črta je b*la eno miljo na razdalje in pog! njo je bil skozinskoz romantičen. Koliko žlahtnih cvetlic je bilo uničenih tej neumnosti! Najzanimivejše pa je bilo opazovati si večer ob 7. uri aviatika „EvgeneEly" in Robinson", ki sta izvrstno krožila v izredni sočini nad mestom in morjem. Zakljačena| bila ta slavnost s pravo Sodomo in Gomoro.! čuditi se je, da se najde med civiliziranim tom še toliko nedostojnosti. Kaj slič godi v temnih ulicah prostitucije, kakor sej dogajalo na glavni ulci 2 nd. Av. v noči julija od 11. do 2. ure čez polnoči. Mir ženskam so vso obleko globoko doli čez potegnili, da se je pokazal cel paradiž boj^ oblik . . . Glavno vlogo so igrali seveda pohotneži, ki nimajo priložnosti dati s-strastem, odkar je zatrta prostitucija. se je kradlo, da je bilo veselje. Dva nezn" sta neko boljšo damo vsiljivo za prša ti" tretji pa ji je izmaknil diamantov za 75.0 Drugi slučaj se je pojavil na ravno isti nI* Neki Burn ukral je v zlatarni za 127,000 diamantov; do pomola št. 14 jo je srečno nesel. A v trenutku, ko je nameraval v m, skočiti, prijel ga je tukajšni operator pis: strojev Mr. Stelinger. Par ur pozneje splazili so se v trgor London trije maskirani možje, ti so bili metneje; močnega čuvaja so dobro premi in nemoteno odnesli v gotovini za 24.000 K,- Drugi dan je izgledalo po ulici, kakor jo sneg zapal. Za pest nadebelo je bilo po lem tlaku črešnjevemu cvetju podobnega papi--ki se je prejšni večer nedostojna druhal ob tavala z njim. Pa pravijo: da so to slavnost priredili, delavci pozabijo na slabe čase? Fino-kaj ? Torej delavcu, kadar nima nič v nstai ali da je že na pol mrtev, zaigrati mu le na ustne orgeljce, ali pokazati konj' kurjim repom in mine ga vsa otožnost.. Bežite — no! Delavec ni več tako neumen, da bi takim otročarijam, so preveč resni časi z lavski obstoj. 50.000 jih je tukaj na zapadni Amerike, ki stalno prenočujejo pod milim ne Pa ne mislite, da prenočujejo zunaj vsle skega podnebja. Ne ! Ptice imajo svoja gnjezda, lisice brloge, suženj amerikanskega kapitalista nima, da bi kam svojo glavo položil. „1 bitt Jon, home sveet home"! Kar se delavskih razmer tukaj tiče, morem o dobrem poročati. Delavci smo pač s~ tu, kakor onkraj oceana. Znani večkratni milijonar pisalnih stro; „Smith Premier" pričel je tukaj graditi 42 ' stropno poslopje. Izvan New-Yorka bo to naj" poslopje na svetu. Poleg bo gradila neka jonarska hčer stolp, ki bo enak Eifelno stolpu v Parizu; visok bo 689 čevljev. V Sea so pričeli izključno le nebotičnike graditi; se zdaj na primer gradi eno 25 nad" poslopje in sedem orjakov par nadstropij Prekrstiti nameravajo Seattle v ,, Western York", v New-Yorku se Amerika prične, Seattle konča; oba mesta pa imata velik morsko luko. Prvi leži ob obali Atlanic in drugi ob obali Pacific oceana. A. Wersc Teselje na delu. Ničesar lepšega in krasnejšega ni na' nego veselo delo. Na drugi strani ni nič: šega nego delo brez veselja. Saj je res, po svoji natnri nekaj k lenobi nagnjeni. ko hočemo kaj doseči, moramo to nagnjenje .ti. Uspeh dela, naj si bode potem tega ali duševnega, je mnogokrat od tega ili izvršimo dotično delo z veseljem in »voljno ali prisiljeno in jezno. Delo brez . je že v naprej manj vredno. Žalibog da do dandanes na svetu jako veliko dela rez veselja. Posledica tega je tudi, da je mnogo [itorjfDega de.la manj vrednega in netrajnega. rini delavec gre jezno na delo in stori vse aradi tega, ker mora to storiti. In vendar h zsmogel tudi on veselje na delu imeti, ako v zavesti, da koristi svojim bližnjim. Ali ne Bale skrbi za kruh in stanovanje mu pri-fjo na um in mu zagrenijo vse veselje. In imvefja je ta njegova jeza, temslabše postane [tudi delo. V interesu delodajalcev bi torej bilo, Ua zahtevani svojih delavcev v kolikor mogoče idijo. Mislilo bi se, da stoji v tem ozira stvar pri Imetskemu delavcu boljša nego pri fabrične-. To bi bilo tudi pri kmetskemu delavcu tako, i bi pomislil, v koliko stoji boljše od fabričnega vsled svojega dela na prostem zraku. [0 pravi bedi na deželi se sploh ne more govoriti, ker hrane, pa čeprav le kruha in mleka, [iMsr ne manjka. Tudi v mestu je manj vpra-hrane in stanovanja, ki delavcu skrbi dela; [ikri) ma dela ugoditev raznih drugih navajenih ičin. Kmet na deželi ima gotovo težko delo iz-[nfiti. Ali dokler je zdrav in krepek, izvršuje lilo rad in ima tudi dobiček od tega. Ali es se pojavljajo tudi že na deželi neprijetni EEri od strani nezadovoljnih mestnih delavcev. [jo kmetu vgovoriti, da je neumen, ako se rn droge trudi. Seveda se mora tudi kmetsko Lfelo na razmerom primerno mero omejiti. Ali ) veselje na delu glavna stvar za njeno vrednost. Ravno kmetski delavec ima do-Wj vzroka, da se veseli, delati v prosti božji Vse škodljive vplive od strani nezado-rfjiiili fabričnih delavcev naj krepko zavrne, i ne izgubi najsvetejše, kar ima — veselje do Kadar izgubi človek veselje do dela, potem [iigabljen in ni mnogo več vreden nego na-žival. P. L. (»Landbote"). Zobna krema Ustna voda Kolera še vedno ne daje miru. Posebno o divja na Tarškem in tudi nekateri ogrski Bji so baje že okuženi. Nadalje je Italija oku- in se je zlasti v Benetkah pojavilo že več ijev smrtonosne te bolezni. Italijanske oblasti ■ vtem oziru jako brezvestne in jim je edina bolezen zatajijo, ker na ta način ne acajo tujcev. Ali na ta način je bolezen tudi Avstrijo prišla. Tako se je v Trstu že cela slučajev kolere pojavila; več oseb je tudi fn tej bolezni umrlo in le z najstrožjo kon- jtlo zdravnikov je mogoče razširjenje bolezni jiejiti. Strogo paziti se mora pa tudi v naših [bajih. zlasti zdaj v času sadja in grozdja. Na se je pojavil slučaj kolere, ki je bržkone Bledica tega, da je dotična oseba iz Italije ali iošlo sadje jedla. Pazite zlasti na deco, je pri sadju zmerna in ne pije vode na je ali na kumare, čednost in zmernost! Posredovanje dela za rezerviste. Piše se r Da ae septembra meseca na odpust došlim jnercistora kmetijsko ali obrtniško službo pre- skrbi, prosi delavska posredovalnica deželne zveze za dobrodelje na Štajerskem (Gradec, Hofgasse 14) skupno z štajerskim oddelkom avstrijske družbe „Srebrnega križa" vse delodajalce, da naj take službe, ki bi bile septembra meseca oddati, najkasneje do 1. septembra v pisarni omenjene zveze ustmeno ali pismeno (telefon 2207) naznanijo. V naznanilu naj se omeni vrsto dotične službe, dan vstopa in natančni naslov delodajalca. Izvrševanje tega posredovanja dela se zgodi popolnoma brezplačno. Iz Spodnje-Stajerskega. Ljudstvo se je OdloČilo! Človeka prime mar-sikaterikrat res vroča jeza, ako opaznje naravnost brezvestno, neverjetno predrzno postopanje slovenskih klerikalcev. Ti črnuhi so izrabljali vero in cerkev in narodnost in gospodarsko moč, dokler niso ros vpregli del slovenskega kmet-skega ljudstva v svoj jarem. In zdaj, ko so vsled napak nerodne „narodne stranke" pridobili vse spodnještajerske mandate, zdaj kažejo klerikalci pravo svojo nature Ljudstvo jim je le dvoje: igrača ali pa molzna krava! Klerikalcem je vse eno, če bi slovensko ljudstvo danes od lakoto poginilo, samo da debeli trebuhi političnih farjev ne shujšajo in vpliv fa-rovških kuharic ne poneha. Zato se jim gre in za ničesar drugega. Zdaj so ti falzifikatorji javnega mnenja potom nemške klerikalne „Pius-Korrespondenz" pričeli zopet trositi laži o slovenskemu ljudstvu. Klerikalci obljubujejo, d a bodejo zopet v deželnem zboru štajerskem z obstrukcijo nadaljevali in pravijo, da je to volja slovenskega ljudstva. Prvo je naravnost nedoseženo zlo-činstvo, drugo pa naravnost nedosežena laž. Ljudstvo je torej tisto, ki sili klerikalce v zločinsko obstrukcijo. Da se ta banda, ki ima vedno Boga na jeziku, tega Boga ne boji! Ljudstvo — ali so morda za ušesmi mokri politični kaplani ljudstvo? Ali ti kaj proizvajajo ali pridelujejo? Ali ne sesajo na krvi ljudstva kakor pijavke? Ljudstvo, — v farovžih ne najdeš ljudstva ! V delavnicah' eaših . obrtnikov, v tovarnah, na polju najdeš ljudstvo, — kmet, obrtnik in delavec, to je ljudstvo! Into pravo ljudstvo zahteva kruh a, ne pa obstrnkcije. Komu pa je koristila ob-strukcija v deželnem zboru ? K večjim češkim veleizdajalcem, ki so imeli z njo večjo opomoro v boju zoper nemštvo. Naše ljudstvo pa je zašlo vsled te klerikalne obstrukcijo v še večjo bedo, v še večjo revščino in zato protestira zavedno ljudstvo proti obstrukciji. Na mnogo krasnih shodih se je ljudstvo jasno proti obstrukciji izjavilo. Klerikalci naj le na svoja raz leče skupaj zbob-nana zborovanja kažejo — tam ni imel nikdo proste besede, tam se je ljudem farško „mnenje" sugeriralo, tam so zaljubljene tercijalke in pohlevni mežnarčki o obstrukciji sklepali. Ljudstvo samo pa je proti obstrukciji in slovenski klerU kalci bodejo dosegli velikanski vihar, ako bi interese ljudstva zopet prodajali svoji grdi častihlepno-sti. Videli bodemo, kaj zahteva ljudstvo in klerikalci naj nikar ne mislijo, da so neomajeni gospodarji v deželi! V zgornje-radgonskem okraju se morajo med glavnimi klerikalnimi Slovenci prav čudni zagrizeni ljudje nahajati, ki pa seveda niti pošteno slovensko pisati ne znajo. Slučajno nam je prišlo sledeče pismo v roke, o katerem sicer ne vemo, na koga je bilo naslovljeno. Pismo pa je zanimivo ravno tako zaradi škandalozno slabo slovenščine, kakor tudi zaradi zagrizenega, fanatičnega mišljenja. Pismo se glasi dobesedno tako-le : »Police 11. 'd. 1911. Nerazumljivo — ! Ker sem dobil včeraj listek vaših kandidatov za našo Posojilnico, med temi sem tudi jas na pervem mestu . . . Jas odločno odvračam vsaki I stik zliberalnim načelnistvom. Ker sem že od leto 1893 v načelništvo, pa se še mi ni pritisnil na moje versko narodno čelo pečat liberalizma, si ga tudi sedaj nedam pritisniti. Danes je sadni stik spismom ali osebno steboj. Jan. Pelcl t. č. načelnik". — Mislimo, da temu zagrizenemu pismu ni treba ničesar pristaviti. Liberalni Slovenci zdaj vsaj „slovansko vzajemnost" klerikalnih svojih tovarišev izpoznavajo ! Vročina. Pri Konjicah zadela je kap vsled hude vročine posestnika Janeza Kotnik. Nesrečnež bil je takoj mrtev. V pijanosti padel je tesar Jurij Pelko v Rogaški Slatini pri neki stavbi 5 m globoko. Zlomil si je križ. Smrtnonevarno ranjenega pripeljali so v celjsko bolnišnico. Proti tatvini sadja se obrača neki odlok mariborskega mestnega urada. Kdor bode namreč v Mariboru sadje in grozdje prodajal, ta mora imeti potrdilo svojega občinskega urada, da je dotično sadje tudi njegova last. Vsako drugo sadje bode policija zaplenila, dotičnika pa sodniji oddala. Dobro bi bilo, ako bi i druga mesta take odredbe izdala. Roko zmučkalo je posestnika Antonu Godec v Št. Pav In pri Preboldu, ko je pri mlatilnemu stroju delal. Pobegnil je v Celju voznik pive laško-žalske pivovarne Marko Verhovšek. Preje je mnogo denarja poneveril in pokradel. Obesil se je v Cerovcu pri Šmarju 61 letni kmet Anton Vok. Gotovo se je starčku zmešalo. S kolesom v izložbo padel je v Mariboru neki študent. Razbil je 400 K vredno šipo in se težko ranil. Pazite na deco! Pri Konjicah je bil 5 letni otrok posestnika Vogrinca povožen. Otrok je bil takoj mrtev. To je v kratkem času že četrti taki slučaj ! Vsled pijače je umrl v Trbovljah rudar Jožef Basi. Iz lojtre padel je v Javorniku pri Celju vžitkar Blaž Starki. Drugo jutro so ga našli mrtvega na tleh ležati. Telefonski drat kradla je v Starivasi Neža Ranges. Hotela si je na ta način nekaj denarja prislužiti, pa bo zdaj kašo pihala. Pod Vlak vrgla se, je v Ormožu dekla Frančiška Vočanec. Mašina ji je glavo zmučkala. Pravi vzrok samomora ni znan. Ali govori se mnogo prav čudnega... Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje krčmarja Rupa v Slov. Gradcu. Skoda je velika. Pravijo, da je padla iz mašine iskrica in je gospodarsko poslopje zažgala. Prehuda pobožnost. V Trbovljah imajo vse mogoče ljudi, tudi device in celo Marijine device s plavim škapulirjem. Med najpobožnejšimi je bila vedno Karlina Operkal. Ali čudom čuda, — vsa pobožnost jo ni obvarila greha. Kar na-krat pričela je namreč ta devica debela in vedno debelejša postajati. Naposled je romala na sveto goro, da bi našla zdravja od te grešne debelosti. In res, —• molila je in molila, — nakrat pa ji je postalo slabo, vedno slabše, šla je v grmovje m — porodila mrtvega otroka ... Oj ti pobožnost, oj ti plavi škapulir in deviški venček ti! Z nožem sunil je pri tepežu v Podčetrtku Anton Motoh tovariša Jakoba Pirca in ga smrtnonevarno ranil. Požar. V Braslovčah je pogorelo gospodarsko poslopje Antona Keršic. Ogenj se je razširil tudi v bližnji gozd in je posestniku Hriberšeku 100 m lesa uničil. Ko so ljudje gasili, so se nakrat spomnili, da sta v goreči hiši dva Ker-šičeva otroka. Dva pogumna moža sta otroka pred gotovo smrtjo rešila. Škode je za 6000 K. Ogenj je nastal na ta način, da je kmetica peč prehudo zakurila. Neumna igrača. V celjski okolici so se fantje Dolenc, Vrečar in Rozman z revolverjem igrali. Revolver se je sprožil in kroglja je za- Družine na deželi vporabljajo zelo rade praktične jeve aoph Prave samo z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem. kocke»5 samo z vrelo vodo polite dajo takoj izvrstno tečno govejo juho. Druge kocke niso MAGGI'jeve. dela Rozmana v trebuh ter ga smrtnonevarno ranila. Roparji. Pri Kapeli v radgonski okolici napadlo je 8 roparjev hišo posestnika Šijanec. Posestnik je vlomilce opazil in pričel nanje streljati. Enega roparja je tako težko ranil, da je 4 nre pozneje umrl. Ustreljeni je cigan Vincenc Cehner, ki stannje pri sv. Križu. Potem so roparji zbežali. Pod ključ dali so v Mariboru 19 letno vla-čugo Marijo Kregar iz sv. Trojice zaradi sleparije in poneverjenja. Lepa sinova ima posestnik Franc Marčič v Slov. Gradcu. Ukradla sta mu namreč precej vina in 200 K denarja. Kapa izdala je v Mariboru hlapca Leopolda Pohorili. Ukradel je namreč trem delavcem precej denarja. Na kraju tatvine pa je pozabil svojo kapo. Tako so tata takoj izsledili in zaprli. Tečaj za vporabo sadja in zelenjave priredi v času od 18. do 23. septembra deželna sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru. Obisk je brezplačen. Nadaljne določbe razvidne so iz inzerata v današnji Številki. Radinska Slatina. Poroča se nam: Vkljub požaru skladiščnega poslopja za kište ni vtopilo nobeno motenje razpošiljanja studenca, čeprav je jako veliko naročil, vendar se vsa naročila najhitreje efektuira, Požar. V Podgorju pri Slov. Gradcu je gorelo pri posestniku Predniku. Hiša in dvoje gospodarskih poslopij je popolnoma pogorelo in z njimi mnogo mrve, krme ter drv. Otroci so se igrali in zažgali. Tudi 12 svinj je zgorelo. Po-žarniki so ogenj komaj po težkem delu omejili. Delavski jubilej. Preteklo soboto izvršila se je v Ptuju prav zanimiva in redka slavnost. Štajersko obrtniško društvo je namreč trem zvestim pomočnikom podelilo srebrno odnosno bronasto medajlo s častno diplomo. Odlikovani gospodje so: Joh. S t e g e r, usnjarski delovodja, ki je že nad 33 let v službi usnjarske tovarne g. P. Piricha v Ptuju; Mat. O r n i g, strojni mojster tiskarne W. Blanke v Ptuju, ki služi tej tvrdki že nepretrgoma skozi 24 let (odnosno z odmorom vojaške službe že od leta 1880); Ign. Spritzey, stavec pri tvrdki W. Blanke v Ptuju, ki opravlja ta posel že skozi več kot 23 let. Tak jubilej je v današnjih časih splošne raztrešenosti in nezadovoljnosti redki slučaj delavske zvestobe in izpolnjevanja dolžnosti. Zato je bila tudi slavnost izredno lepa. Primanjkuje nam prostora, da bi posamezne govore omenili. Opomniti moramo le, da so govorili gg. načelnik obrtnega društva ptujskega K. N e k o l a, ki je celo slavnost vodil, županov namestnik ptujski Joh. S t e u d t e, stari župan in okrajni načelnik ter deželni poslanec Jos. 0 r n i g, urednik K. Linhart, tovarnar P. P i r i c h, tiskarnar W. B 1 a n k e, A. Masten. Praznovani jubilarji so se v prisrčnih besedah zahvalili. DomaČi or-hester mestne godbe pa je razveseljeval goste. Bila je to lepa, krasna slavnost, ki bode gotovo svoj vtis v srcu vseh udeležencev pustila. Jubilej je dokaz, da zvesti in svojo dolžnost vedno izpolnivši delavec mnogo več doseže, nego od kraja do kraja potujoči nahujskani človek. Čestitamo mojstrom za take delavce! Čestitamo pa tudi še enkrat vsem trem jubilarjem, od katerih sta dva tudi že pri „Štajercu", odkar ta list izhaja. Steger, Ornig in Spritzey naj bi bili delavcem nekak vzor in naj bi jim veselje nad izpolnjeno dolžnostjo še dolgo življenje olep- Tz Koroškega. Veliko rokodelsko razstavo z najrazličnejšimi zborovanji in kongresi obdržujejo do 3. septembra v Celovcu. Razstava je velezanimiva in daje jasno sliko o napredovanju in zmožnostih obrtniškega stanu. V eni prihodnjih številk si bodemo dovolili prostor, da razstavo natanko popišemo ter ocenimo. Že danes pa lahko rečemo, da stoji razstava na lepi visočini in smejo biti koroški rokodelci nanjo ponosni. Tako je tudi z ozirom na prepotrebni obrtniški stan koroška dežela ena najprvejših. Kar neki pravijo prvaški hujskači k temu, kateri vedno obre-knjejo in blatijo koroško domovino ? Za resno gospodarsko delo, brez katerega ni nobene bodočnosti. nimajo prvaški Slovenci prav nobenega zmisla. Raje jim je vsaka vaška „igra" ali vsak „sokolski" izlet, kakor pa priredbe, ki koristijo srednjemu stanu, to je kmetu in obrtniku. Zato pa tndi vsakdo, kdor ima srce za ljudski napredek, obrača hrbet hujskačem političnega pr-vaštva v vrstah slovenskih klerikalcev . . . Koroškim obrtnikom pa čestitamo prav iz srca za vrlo uspelo razstavo in upamo, da bode ta prireditev pravi mejni kamen v razvitku gospodarstva lepe koroške dežele! Ukradel je neznanec vrtnarici Schweiger v Beljaku mnogo obleke in dragih predmetov v skupni vrednosti 40 K. Gozdni požar. V bližini Arnoldsteina 30 se gozdovi vsled isker mašine dvakrat vneli. Komaj da so prebivalci ogenj zadušili in večjo škodo preprečili. — Nadalje je bil večji gozdni požar pri Meierniggu ob Vrbskem jezeru. — Lesnemu trgovcu Kanat3chnig v Št. Vidu napravil je veliki požar škode za 12.000 K. Zaprli so v sv. Marjeti pri Wolfsbergu Mo-niko Manker, ker je zlatnine za več kot 500 K pokradla. Zmaga. Pri volitvah v občini Dellach v dravski dolini so naprednjaki v vsek treh razredih zmagali, čestitamo vrlim volilcem! Strela Ubila je v Lasnici hlapca Henrika Egger. Bil je takoj mrtev. Dva laška dezerterja zaprli so v Sv. Mohorju. Prišla sta peš v Mauthen. Utonil je v nekem bajerju pri Celovcu 13 letni Ludovik Lazarus pri kopanju. Drugi dečki mu niso mogli pomagati. Kopanje v dotičnem bajerju je sicer prepovedano. Ogenj. V Guttaringu so pogorela vsa poslopja posestnikov Ztjjpusch in Obersteiner. Škode je za 8.000 K. Ne ve se, kako je ogenj nastal. Vlomil je neznanec pri Kranerju v Salahu in ukradel obleke za čez 60 K. Potres so čutili preteklo soboto ponoči v Celovcu. Cerkev pogorela je v Leibsdorfn. Goreti je pričelo pri Obakbauru v gospodarskem poslopju. Vkljub hitri pomoči ni bilo mogoče cerkve rešiti. V Dravo skočil je pri Paternionu čevljarski mojster Jožef Aicholzer. Vzrok samomora ni znan, Poštni tat. Hlapec Andrej Bauer ukradel je več denarja iz pošt v Gurnicu in Miegru. Oddali so ga deželni sodniji. Pogorelo je pri Zitarivasi poslopje kočarja Sinčnika. Škode je za 4.000 K. Baje je neki neprevidni otrok zažgal. 0 nekaterih mlečnih napakah in o tem, kako se dado odpraviti. O tem piše >Hessische landvv. Zeitschrift« naslednje: Včasih se pojavijo v mleku izvanredne prikazni, ki otežkočijo ali celo popolnoma onemogočijo njegovo uporabo. Te izvanredne prikazni, ali napake izvirajo mnogokrat od krav, ki so bolne; v drugih slučajih zamore pa biti vzrok tem napakam krma, a razun tega tudi zunanji vplivi, kakor n. pr. vreme, nesnaga, pomanjkanje vode za hlajenje mleka i. t. d. Poglavitne napake mleka pa so sledeče: 1. Vodeno mleko, 2. vlečljivo ali sluzavo mleko, 3. rdeče mleko, 4. hitro gnijoče mleko, 5. mleko, ki se hitro zje ali sesiri in 6. modro ali plavo mleko. Vodeno mleko vsebuje izredno veliko vode in razmeroma kaj malo suhih snovi. Takšno mleko je bistveno manj vredno kakor pa normalno mleko. Vzrok tej napaki so marsikdaj gotove notranje bolezni Posebno rada se pojavi ta napaka v mleku, izi od jetičnih ali sušičnih krav, a opazilo se je takšno tudi pri kravah, ki rade zvržejo. To napako dobi tudi takrat, ko se poklada kravam prav vodeno če se jim poklada mnogo enostranskih krm:!, ka pr. repo. krmsko peso, krompir i. d. d. Da se o ta napaka iz mleka, je treba živinozdravniške ponxfl če izvira napaka iz bolezni. Ako pa je krivo tej napatij v mleku enostansko krmenje. je treba poskrbel bodo krmile krave s primerno klajo in mleko zgubi aj pako v kratkem ter dobi zopet pravilno sestavo. Vlečljivo ali sluzavo mleko, vleče kakor olje in katerega smetana se tudi tako ter se ne da podelati zlepa v maslo. Maslo mleka ie slabe kakovosti, a tudi masla se dobi iz malo. To napako provzroča delovanje gotovih gli opazilo se je že večkrat, da se ta napaka, če sej zgubila, zopet povrne, kakor hitro se zažene kra' kakšnem drugem mestu pašnika, zginila je ta napa mleka. Če se oddaja takšno mleko v mlekarnico, se v dotični mlekarnici lahko še drugo zdravo n Radi tega mora mlekar ali sirar strogo pazitš da se« zanese ta napaka s kakšnim mlekom v mlekarnico. u| se je pa ta napaka zanesla po neprevidnosti v nico, naj se temeljito razkužijo vsi prostori, vsa in posoda. Rdeče mleko. Da ima mleko rdečo barvo, jtj vzrok temu v njem se nahajajoča majhna množina katera dospe v mleko vsled prevelikega krmega proti vinemu ali pa na ta način, da poči, ko se molze kakšna majhna krvna žilica. Ako pride prvi tu navedeni poti v mleko, potem je mleko skoz onakomerno rdeče, ako pa pride kri po dr v mleko, se opazijo v mleku nekake krvave nit se odpravi ta napaka, potrebno je živinozdravnikove moči, a naročiti je obenem osebam, ki molzejo, kravami lepo ravnajo. Hitro gnijoče mleko ima že takoj n četku, ko se prične zjedati ali kisati, obenem tudi po gnilobi. Ko se zjeda ali kipi, debiva nai obenem duh po gnilih jajcih. Ta napaka se pojavlja mleku le o vročih poletnih mesecih in sicer vselej I vsled velike nemarnosti in nesnažnosti. Ako se ta napil enkrat vgnezdi, potem se da težko odpraviti in cesti že hoče odpraviti, uporabiti se morajo za to le pm močna razkužila, kakor n. pr. klorovo apno, ki se racn] več dni zaporedoma dajati v dotične prostore. Razun je treba temeljito omiti tudi vso mlekarsko opravo «| posodo z raztopino klorovega apna in nato seveda veti krat oplahniti z vrelo vodo. Mleko, ki se hitro zje ali skisi i sicer že med molžnjo ali koj nato, ko se je vmokloj Razločevati pa je pri takšnem mleku dvoje in sicer: i se zjeda vsled siriščnih bakterij in ostane potem mlel sladko, ali pa vsled mlečno-kislih bakterij vsled 6es se tvori v mleku mlečna kislina. Ako se zjeda vsled siriščnih bakterij, se ta vzrok ne da zlepa oc viti, ako napaka slučajno sama ob sebi ne izgine. se dado zatreti mlečnokisle bakterije v mleku in tem potom, da se mleko pravočasno močno ohladi il] strogo pazi na snago. Nesnažnost je največkrat vzr da se mleko hitro zje ali skisa, ker okužuje_o stari ostanki i. t. d. sveže mleko. Pokaže se pa ta i lahko tudi vsled prav velike poletne vročine, pos pa v soparnem vremenu; v tem slučaju je hitro polno ohlajenje mleka edino sredstvo. Modro ali plavo mleko. Mleko modro ali plavo šele potem, ko se je sldsilo, se ima skisiti. Početkoma se zapazijo vrh smetane pike modre barve, katere se vedno bolj širijo in in pomodrijo konečno vse mleko. Vzrok te napa mnogokrat krma, v kateri se nahajajo neke posel*] bakterije, ki proizvajajo modro barvilo, ilenjava bnj odstrani tudi tukaj, kakor pri sluzavem ali vlecljil mleku, večkrat to napako. Te napake se mleko I lahko naleze. Oe se pa ta napaka enkrat vgnezdi v kih prostorih kakor v hlevu i. t. d., potem se morajo] prostori in vsa oprava do dobra razkužiti. [prvo po podkuje. tem jo I podkovat Po Ako je kdo drevesno deblo z vozom odi-1 gnil, naj se rana takoj z nožem lepo obreze in p nato naj se napravi zmes iz ilovice, govejega blata in menovih resin, namaže s to zmesjo rano in »] obda ali ovije ter trdno zaveže. Po takem ravnal rana v kratkem zaceli. i Prvo podkovanje žrebet. Skušaj, da . žrebe že v mladosti, da se bo pustilo prijeti za l najprvo gladi ga po nogi z roko in nato skušaj i polagoma vzdigniti. Početkoma privzdigni nogo le i in polagoma dviguj jo vedno bolj visoko, dokler j privzdigneš tako visoko, kakor treba vzdigniti podkovanju. Posebno če žrebetu kopita večkrat i in pri tem potolčeš po podplatih, privadiš ga na l . vanje. Ko ga hočeš dati podkovati, ne privzdigni ■^Hp'u nog previsoko, kar stori rad držač, ki je visok, da hfeKt 0 10 1 [!o»a, U sojamo si tem potom naznaniti, da vsled požara našega skladiščnega poslopja za kište vkljub tako mnogoštevilnim naročbam ni vstopilo nobeno motenje v razpošiljatvi studenca in da se vse prejkoslej najhitreje efektuira. zdravilišče Radinska Slatina Ilohn & comp. Epozai oledE poli i. Da 5 po- naj s Angustinumu«, 1889 rektor v in 1902 škof v Trstu. Potem je prišel kot dJMor na Dunaj, kje postane zdaj eden najvišjih mili dostojanstvenikov. M*XKtt*KKttKKXXKKKttX Ali si se že naroČil na „Štajerčevi" letski koledar za 1912? I bode ta splošno priljubljeni koledar zopet rofasno. Gledali bodemo, da mu ostane vse-i ednako bogata, kakor vsa dosedanja leta. [gal bode celo vrsto velekoristnih gospodar-člankov, lepih povesti, podučnih notic, mih slik itd. Cena mu bode pa e d n a-jostala. namreč 60 vinarjev, s pošt-r_ 70 vinarjev. Tudi velja i letos do-, da dobi vsakdo en koledar zastonj, kdor jih naroči deset. Inzerente tarjamo istotako ob tej priliki, naj nam za lar namenjene inzerate čimpreje vpošljejo. Vsi na delo za naš koledar! = txxxitxxxxxxxxxxxxx — 5 — Bogate žetve žita pridobi se po dosedanji izkušnji edino s pomofijo gnojilnega sredstva fosforjeve kisline. Za zimske žetve je v tem oziru Tomaževa moka najbolj izkušeno in najbolj ceno gnojilo. Ali zahteva naj se izrecno „zvezdino znamko", ki daje gotovo jamstvo za pristnost gnojila. Pri okni vun vržen je dostikrat denar, ki se ga z* posteljno perje in gotove postelje plača, ako se ne obrne na pravi vir. Ravno pri nakupu posteljnega perja se mora biti jako previden in se obrniti le na prvorazredno hišo. Priporočamo vsled tega najholje ronomirann firmo S. Beneach, Doschenitz, St. '/„ Češko, katera strogo reelno in ceno postrežbo vsakega kupca zadovolji (glej tudi inzerat!) Loterijske številke. Gradec, dne 5. avgusta: 68, 54, 69, 29, 13. Trst, dne 12. avgusta: 26, 19, 6, 42, 40. •na ža&a. a Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna ždga vsakomur _ v porabo. ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Pridni v t it i c a r za gorice »V^illkomberg" (Gradiše), pošta Sv. Marjeta na Pesnici, se sprejme pri Jos. Ornig, Ptuj. XXXXKXXXXXXXXXXXXXXX Lepo posestvo. 581 V Ribnici na Pohorju ob cesti, bjjzo cerkve se g roda lepo zidano poslopje z gostilno m trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prejo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kron, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorju. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ustanovljena 1*79, konto pošt. hranilnice St. 832036. - gi<-u-k>inli»|i*i av- i, , stro-ufraki bauk prevzame vkge vsaki dan, izposojuje domače Stedilnice (Ileinisparkasac), kapitalizira nedvignjene obresti vsakega pol lela in plača rentni davek iz lastnega. Ona daje posojila na zemljiška, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in proti zmernemu obrestovanju ter daje vsakega dopoldne rada in brezplačno pojasnila v vseb hranilničnih zadevah. Za vloge jantet ne samo izdatni refervni fond zavoda, marveč tudi me«t«a olifina ormožka z v»ent svojim premoženjem; poleg tega je ta sp >< kii-a podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam. Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 972 Ravnateljstvo. 764 Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru obdrži se v Času od 18. do 23. septembra tečaj za vporabo sadla in zelenlave (Obst-und Gemiiseverwertungskurs). Pri temu tečaju podučevalo se bode v teoriji in v praksi žetev, sortiranje, razpošiljatev, skranjenje in namenu primerne metode izdelovanja sadja kot trajnega blaga. Poleg tega se bode tudi pečalo s konzerviranjem razne zelenjave po primernih metodah. Vse to se bode udeležencem tečaja v toliko sporočilo, v kolikor je to za ivzrševanje omenjenih del potrebno. Podučnega denarja se ne dviga. Število udeležencev je določeno s 30. Naznanila k udeležbi vposlati eo do 12. septembra spodaj podpisanemu šolskemu vodstvu. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. vlad. državnega mesta m m m Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. ..= # m m $ Občenje $ 3§ z avst. ogersko $$ $ banko. $ # # m Ravnateljstvo, ras •rcaMMKB Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. mm 555 — 6 — Zastopnik: Rudolf Blum & Solin obrt za kleparetvo in pokrivanje streh Maribor, ogelj Carneri- in Hilariusstrasse. 118 Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styria"-kolo (največja fabrika v naši državi!). Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. = Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom. -Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje „Laufmantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni. Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga in zastopnika trgovina 316 Brata Slawitschj Ptuj Florianiplatz in Ungartorgasse. 721 Delavci! Krite svojo potrebo na Stolih, platnu, plavem dtuku, cajgu za postelj, gotovem perilu, obleki itd. pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasae. Bluze, krila (šosi), predpasniki, spodnja krila itd. v trgovirii Domgasse 2, ogelj Hauptplatz Maribora pri M. Wesiak, krojašnica I ' (Lofcn- und Mautvermahlung), ter izmenjava vseh vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje valČni umetni mlin V Rušah (Maria-Rast) pri Mariboru. štajerska dobra močna 684 vinska preša se poceni proda, Več pove g. Frani Dsrv/usctiak, Li J. Pfeifer v Hočah 584 (Kotsch pri Mariboru. Tovarna kmetijskih in poljedeljskih strojev. Livarna za želeso in medenino ali mesing. — Stavba za žage in mline po najnižji ceni. Novo zboljšane mlatilnice za roko......K 120 .. n >. .. .-in Gepelj . . „ 140 „ „ „ skopanje ra roko in Gepelj.......„200 Gepelji za gonitbo mla-tilnic s konji ali voli po novi postavi proti nezgodi izdelani, popolnoma zakrito izdelani od 160 do 180 kron brez lesa. Za vse eno letno jamstvo. Kdor naj si kupi mla-tilnico St. 3, ki dostavi mlatite popolnoma, katera slamo celo nič Ceniki naj se zahtevajo brezplačno. SEST i Škopno rabo. Nadviničar ® zanesljiv, dostojen, z najmanje 5 delavskimi močmi, se na nekem posestvu, eno uro pešpota od Maribora, pod j a k o dobrimi pogoji sprejme. Ponudbe pod: „Meierleute Post P6B-nitz", poste restante". 685 sprejme se pri knez Auerspergovem graščinskem oskrb-ništvu Bellay v Istriji pod sledečim pogoji : Nadviničar gotovo plača 60 K na mesec, vsaka moška delavska moč 2 K 40 h na dan, vsaka ženska moč 120 K na dan ; nadalje deputati drv, mleka, vina, stanovanja, polja in vrta, držanje svinj in perutnine. Potrebnih 5—6 delavskih moči, Viničar ali eden Bloških se mora razumeti na konje in v kleti. Zahteva se trezne moči. Pot se poplača. Ignac Sitar.trgovec iz Toplic pri Novemmestu rabi v svojo trgovino ?. mešanim blagom 1 trgovskega rata, vešč slovenskega in nemškega jeiiKa. Krepak, posten in priden. Učna doba po docovoru 702 PoSljem orožje vseh vrst, kakor Hammerles pnSkc, Trojke, Lankaster- in ilobcrt-puške. revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim osebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pogljcm boljše puške brez kupne obveznosti tudi X dni na poizkus. II. ceniki zastonj in franko. F. Du«ek,_ tovarna orožja, 0po6no št. Ho na drž. žel., Češko. 616 Franz Schbnlieb, Gewehrfabrikant und Fein-buchsenmacher Ferlaeh (Karaten). Direktni nakupni vir mod. lovskih p"*k, lancastre-pušk, (Buchsflinten) fd K 68-— naprej. Popravila, prennredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedosežnim uspehom in nove Safte. H. ceniki prezplaSno. 664 „Grifoti" s pravi, trije lepi, dva meseca Stari lovski psi (Vorstehhunde) se po ceni prodajo na Lavi pri Celju St. 26. — M. S. — Mlatilce 738 za vcejo množino rži in pšenice sprejme Frani Kleinszig, Woltsbetg na Koroškem. Zanesljivega mlinar-skega pomočnika ki se razume v tej obrti, sprejme takoj Anton Pol&nc. valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu. Mora biti neomenjen. Plača po dogovoru. 741 Hiša z vsem oskrbljena, &a vsako uporabo pripravna, \b minut od kolodvora Celje oddaltena je na prodaj. — Naslov: Kon-radof, puste restante Celje. Iroda h iša. zidana, z dvema sobama in Stala z velikim sadnim vrtom in njivo, 10 minut oddaljeno od rudokopa in železniške postaje. Cena R4000. Več pove Anton Horzen krojač v Gabrijelah pasta Kamel Kranjsko. 743 Delavci 809 dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, 3»aci-bor, Draugasse. za stalno delo tako tudi enega za to obrt vzame takoj (leurg Kobsle mizarski mojsservSIov. Bistrici. 768 Šivalni stroj za čevljarje se poceni proda. — Več pove gospa Antoni* Paulinič, Ptuj, Fnedauerslr. št. 1. 76t Pridna, ednoatavna, nežna hiši nj a (StubenmUdchen) ki zna tudi prati in gladiti oz. tudi nekaj Šivati, dobi lepo »lužbo pri Jos. Orn'g v Ptuju 760 Reparative na ši< nih strojih izvršijo se v naši hitro in strokovnjaško.! Co., akc. dr. za šivalne I Ptuj, Hauptplatz 1. in najstarejše podjetje i valne stroje Na vsako zaželjeno Muštri slikanja in ftiral_ stonj in franloj Grazer Kas (r. G. m. b. H.),Gru,| gasse Nr. 11. verleihl — itiek ta Rri>*serpn i — rase V ohne Verod provision, oh ne Leto cherungszwang und Ohi zu Gehaltsvo:nierK\i!.D massiger Verzinsuug ' BUrgschaft oder geg^nOi abzug mit Lebensveirid oder gegen grundbQi" oder sonstige enUpi Sicherheit im Person cvreig zur Rticfcati Wochenraten (von auch mehrere zugleich m werden kdnnen), so dw Kapital in 5 oder in 11 16 Jahten rvickgezahlt 1 im >allgerneinen Zvreip] \n be lie bi* zu ver&inff Frist. Schuldscheinver_ unentgeltlich. Scbntllite 1 digung. Ausza.ilunj- d« | sendsse rach Hcrstellunjj Sicherheit sofort. Drud" versand. Zaslužek!! 2—+ K na dan in stala] prevzetje lahke slrikarijel Edino moja masiua u] štrikanje ,.PatentheW*j izkutene jeklene c " zaneslj. nogavice, športne izdelke. Predia, j trebno. Poduk Ijenost nič ne stori. mali. Pismena garant, tj skižbe. Neodvisna ekal| Prospekt zastonj. Podjefi pospeševanje doma&ga] Irg. sodn. protokol. Karli Dnnaj. Mariabilf, Nelti 1/06. Pozor! 50.000 parov čevelj I čevelj eamo K 7'W. j ustavljenja plačil razni! jih fabrik se rai je prodati večje Število I globoko pod izdel. dam torej vsakomur -1 moških in 2 para ženski) čevelj, usnje, ruj. aliinf loš. Kapen-bezac, kovana usnjata tla, I najnov. fakcija, veliW št. Vsi 4 pari koš Pošlje po povzetju C. I eksport Čevelj, Krakov« Zmenjava dovoljena i"4 nazaj. 768 Dva krepka kovaška učeni (Ring- und Keltensctaij sprejmeta pri s. FfrJij Franki, Stidenei pri Sn| Službo spremeniti želi oženjedl uradniški in &adj&nkia (Aufseher). Več pove,,' Posestvo! z 7 Orali iz njiv, tran gozda gfl takoj s kor stoji in ležj 4000 K, sparkasa'HUll slov: Štefan Ltskowf bur^ !'• I-apiirjfr bei FeistriU. Dobro idottif pekaržj^ se da takoj v najeaj se pri Franz PrnktW, 1 št. 182 pri M.irit-1 Učene star 18 let, zmožen i ga in nemškega jead rim šolskim spri&lf želi dalje učili v t iti v tovarno k I je dobro izvežban v | Naslov pove upmiil jerca." z dobrim šolskim spričevalom se sprejmij 769 cerijski trgovini J. Osenjak, 1423 80 9 — Štev. 908. 767 Deželni odbor štajerski je z odlokom z dne 23. julija t. 1., štev. 29968, v smisla § 23 deželnega zakona z dne 17. aprila 1896, štev. 41, zankazal, da se napravi letos za okoliš okrajnega zastopa ptujskega ogledovanje govede. Pri tem ogledovanju bodo se liceneiranim plemenskim bikom in kravam delila darila in se bode k ogledovanju pripustila goved, katera ima svoje stajališče v okolišu ptujskega okrajnega zastopa. Delila se bodo sledeča darila: a} za bike: 1 državno darilo po 100 kron .........100 kron 1 „ „ „ 90 „ .........90 „ 2 državni darili „ 80 ,. . .......160 „ 1 državno darilo „ 70 „........' . 70 „ 1 deželno darilo „ 70 „ ......... 70 „ „ „ „ 60 „ . . . . . ... . 60 „ 2 deželni darili „ 50 „.........100 „ b) za krave: 1 državno darilo po 60 kron . . ... . . . . .60 kron 1 » „ „ 50 „.......... 50 „ 2 državni darili „40........... . 80 „ 3 „ „ „ 30 „..........90 „ 1 deželno darilo „ 50 „..........50 „ 1 „ „ „ 40 „ . . . .-v . . i. ... 40 „ 2 deželni darili „ 30 „..........60 „ Razpoložena darila se smejo po določbah živinorejskega zakona v plemenskih okoliših I, IV in IX le za pinegavsko pleme, r drugih okoliših pa živalim vseh 5 domačih plemen dati. Okoliš I obseže sledeče politične občine: mesto Ptuj, Breg in Karčovina. Okoliš IV obseže sledeče politične občine: Pobrež, Vareja, Jurovec, Lancavas, Ternovec, Gornja Pristova, sv. Trojica, Podlehnik, Sedlašek, Novacerkev, Grnškovje in Dolena. Okoliš IX ohseže sledeče politične občine: sv. Lovrenc v slov. gor., Dragovič, Sakušak, Sagorec, Hlaponci, Slom, Polenšak in Polanci. Štajerski deželni odbor je tedaj glede na § 20, točke 2 in 3 zakona za povzdigo govedar-stva z dne 17. aprila 1896, deželni zakon št. 41, odredil, da sme eden razstavljalec v eni kategoriji (bike, krave) prejeti le jedno državno ali deželno darilo in da ima pravico, ako prižene k ogledovanju najmanj tri živali, ktere bi se kakega darila vredne spoznale, do ene bronaste, ako pa prižene najmanj šest takih živali, do ene srebrne svetinje. Te svetinje bo dala dežela in se bodo pripoznale enako kakor denarna darila od živino-gledne komisije. — Ogledovanje živine bode se vršilo j v sredo, dne 6. septembra 1911, ob 8. uri zjutraj in se mora živina prignati pred 8. uro zjutraj na mestno živinsko sejmišče v Kanižanskem predmestju v Ptuji, na močnih vrvih privezana, ker se na pozneje prignano goved pri delitvi daril ne bi moglo ozirati. Živinorejci, oziroma razstavljalci pa se posebno opozarjajo, da naj manj vredne živine k ogledovanju ne priženejo. Okrajni odbor v Ptuji, dne 10. avgusta 1911. Načelnik : Ornig> — 10 — brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa! ite cenike! Alfo Cr.1\r» w«nTAV Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alld ^CPdldlOl Dunaj XII|3 Tozički za otroke (Kinder-Sitz- und LiegewSgen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedao v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreie. 'sovina v Lepo stavbišče, zlasti za vilo primerno, 10 minut od postaje, obstoji iz Djive, travnika, vrta za zelenjavo in mnogim sadnim drevjem, gospodarsko poslopje 8 ciglom krito, novo zgrajen vodnjak, meri skupaj 17« orala, se proda za 4,500 K. Vpraša se v upravi »Štajerca." 744 Na prodaj 2 johe lepega travnika in 10 johov hoste '/4 ure od Polčanskega štaciona. Prejšni posestnik je bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ci-glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov in lesa za Rekat od 600—800 K vrednosti. Tse skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša se naj pri prodajalcu gosp. Karl Teppey-u v Celju. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-Čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Zanesljivi majerski ljudje 719 se ob sv. Martinu meseca novembera ali pa tudi preje sprejmejo: 5 krepkih oseb za obdelovanje okroglo l*/s orala vinograda, 11 orala za krmo itd., nadalje za oskrbo 8—10 kosov govede. Zahteva se treznost in poštenost. Ponudbe pod L. P. 6 na upravo „Štajerca." 97 Jos. Kasimtr, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. ;^^ Novo došla 'zssz T©a^CLeLŽeT7-si a^CLolsa, najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov, zamaškov in nbeilov" za sode itd. itd. GGGOOOOOOCOOOOOOOOOO »i 1,6 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi naše agente. Singer Co, ate dr. za šivalne stroje PttlJ, Hauptplatz 1. Svarilo pred »Mnetkll Vi« o4 drugih prodajalen Šivalnih strojev pod imenom »Singer« ponujani stroji so izdelani po imenu naSih »tarejlih zUtemov, ki uoataja t tajnosti, dclazmožnosti in konstrukciji daleč »a naihni novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vsorci vezenja, Šivanj« in itopfanja zastonj in franko — Repa-raturt vsak« vrste M napravijo hitro in obračunajo najceneje. Sloviti 200 letni pitfii VA\ babi iz n zaprtju, slabemu Havljanju, bolesti na slabosti črev, koliki, zlati žili itd. je edino pristen z znamko rdeči rak. Dobi se v vseh apotekah ali direktno pri edino opravičenemu izdelovalcu Poz8ony 141/137 (Pressburgj Ogrsko. Ponaredbe se sodnijsko zasleduje! UMU , . . . , fn Cena 1 steklenica /0 vinarjev. Po povzetju 6 steklenic franko K 4"60. Generalni dep6t za Avstrijo! Paul Redtenbacher, apoteka „Genfer Krem", Dunaj XIII. Auhofstr. 141/137. 569 □Ooorjoo<>oon a D O D O a o o o D O a o □ o D Štajersko dobro deželno vino K 52-— Štajersko namizno in iztočno vino K 54'— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Ter rano rdeče krvno vino, velefino K 60-— Silvanec, beli, ftno namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64*— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klftt v velikem poslopju sparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. o a O D O D O a D o D O D O D odoaociocioaoD o aoaonODOnonno = Učenca = sprejme Matias Hočevar, šlosareki mojster v Rogoznici pri Ptuju. 774 Dekle za iztoč (Schankmadchen) za trgovino z žganjem se sprejme, pri dobri po-rabljivosti proti izborni plači. Predstaviti se je pri Franz Hutter, Ptuj. 773 1 kila sivega Slišanega K2—, biiljšega K 240, psi«. prima K 280, belega K 4—, prima mehkega kot j K 6-—, veleprima h 7—, 8-— in 9-60 Ilanof.»its.I K 7"—, bele prima K 10-—, prsni ltaum K 121—i naprej franko. gotove napolnjene poste iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali b€legaf (Nanking), 1 tnhent ca. 180 cm dolga, 120 cm Sirota glavnima blazinotna, vsaka ca. 80 cm dolga, 50 cm m dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajna1 steljnim perjem K 16—, pil-daune K 20—, daum' Kfi Posamezne tuhne K 10—, 12—, 14—, 16-. Prag glavne bližine K 3—. 350, 4—. Tuhne 200yUO en; K 13-—, 18—, 20~. Glavne blazine 90X:0 cm i K 450, o--, 5-50. Spodnje tulitne iz najboljšega podal gradi 180X116 cm velike K 13— in K 15- poSiljij povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz št. 344 a (Bohmerwai Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vniej| Bogato ilustr. cenik o posteljnem blagu zaslonj. Ura za verižico! 1 ura samo za K 190. Zaradi nakupa velikih množin ur.razpoS daj stoječa eksportna hiSa: eno krasno | ceno, 36 urno' preciz. ankei-uro z lepo za samo K 190, kakor tudi 3 letno garancijo.Pošilja po povzetju eksportna I ur F. Windisch, Krakova St. 1 ■■ NB. Za kar ne dopade, denar nazaj,: Veliko presenečenje! Nikdar v živi ta priložnost! 600 kom. le 3 Ki 1 krasna pozi. prec anker-ura z verižico, natančna, 3 let cija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ff.: krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna i ženskega kinca, ki obsega 1 krasni kolje h orient, bise damski kinC s patenUzaklepom, 2 eleg. damska brawl ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno i usnjata denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno s patent-zaklepom; 1 velceleg. album za razglednice, gledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado ■ 1 zelo praktiCcn seznamek ljub. pisem za gospode in t koresp. predmetov in še cez 5U0 rabnih predmetov, v h" hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sami ta dei košta- le K3'80. Pošlje po povzetju dunajska centralna rai Ch. Jungwirth, Krakova št. B|ll NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angj Za kar ne dopade, denar nazaj, Len Vse na ravnem! Hiše, stale, vse zidano z1 pokrito, 26 johov grunta, hosta, njive, lepa ciglarna, vse skup za 22.000 kron,] sestvo leži v St. Miklavžu pri Lubefini i od trga Vojnika (Hochenegg). Na to po privolila hranilnica 8.000 K na prvo n prodajalec čaka po 5% obresti pet let K. Vpraša se pri gosp. Kari Teppey-U VI Najboljša pemska razprodaja! | Ceno perje za po^ 1 kg. sivih glissnih i K: 2 K 40 h; na pol Mihi' belili 4 K; belih n-hkili i 1 kg najfinejših snriHio* sanih 6 K 40 h, 8 K, 11;^ (Dauncn) sivega 6 K, 1\ 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, poteši PW^ Gotove postelja -*W iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nu tulient, 180 cm dolg, 116 cm širok, i. i glavnini Hi vsaka 80 cm dolga, 56 cm široka, napolnjene z novin, trajnim in llamnastim perjem za noitelje 16 K; polomi] danile 24 K; posamezni tuho.nti 10 K, 12 K. 14 K, 16S;f blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Še pošlje po povzetju od 1Š] rrej' franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Km opada denar nazaj. S. rjenlach, Descheaitz Kr. BOhmerwald. Cenik gratis in franko. „Za 10 vinarjev liter] najboljšega jabolčnika, skoraj jeinako prij lahkemu vinu se napravi samo ;z najnorq najdbe =z= „J a b 1 u s". Iz „Jablusa" pripravljena pijača vrč ravni mošt, je zdrava in krepična. j „Jablus" z navodilom vred stane Bamo5| po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; niki se iščejo. Pojasnila zastojn in frankoJ zastopstvo „ jablus", Podplat, Št-'- Tiskal: W. BlankerPuJl 00 4 9 23 73