PRIJATELJ,
ki s simpatijo spremljaš
našo borbo,
pridruži se nam,
vstopi v komunistično partijo !
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 19 (729)
UREDNIŠTVO in	uprava :	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 -	Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za	goriško	pokrajino:
34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36	XXIV.	Alaggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550		
lir. Poštni tekoči	račun :	Trst 11/7000
		
TRSI' - 6. decembra 1968
Posamezna številka 40 lir
Hetnajstdnevuik	Spedii, in abb.
Qui ridici ii «le	post. Gruppo II
Potreben je korenit preobrat
Ni izključeno, da bo vladna kriza rešena še pred izidom našega lista. KD, PSI in PRI vodijo sedaj pogajanja za sestavo «nove» vlade leve sredine. Vendar pa je v tem res malo novega. Nadaljuje se globoka politična kriza, ki se je prav gotovo ne more premostiti kar tako, z novim transformizmom, z novim kompromisom med o-blastnimi skupinami. V bistvu gre za enostavno zavlačevanje ■z rešitvijo tistih korenitih vprar šanj, ki ne morejo čakati. In da to ni puhla fraza dokazujejo e-notni ljudski nastopi, mnogična gibanja, ki jih vladni drobiž res ne more zaustaviti.
. «Nujno se mora izvajati — piše v neki resolucije vodstva -K Pl — miroljubna zunaj a politika, utrditi in razviti se mora demokratično življenje v državi. Pereče vprašanje zaposlitve se mora rešiti, prav tako vprašanjp povišanja mezd in pokojnin, demokratičnih.svoboščin delavstva v, tovarnah, strukturnih .ppepbrazb na področju gospodarstva in javnega življenja, novih oblik demokracije.» ' ■ • r -.V - ;	■	- ,	,
Vsa vprašanja ostanejo, tudi cè bo Rumor sestavil'novo'vla-do ; in to kljub notranjim razprtijam v KD in PSI. Kajti prazno je upanje tistih, ki niso razumeli nauka 19. maja, ko. se jn Italija spet pomaknila v levo: enotne ljudske borbe jim ne bodo dale miru. Lahko upo-rabijo tudi lekarsko doziranje mest v vladi, ki ne more poma-§ati, če se ne izvede korenit politični preobrat.
«Morajo se osamiti nazadnjaške skupine in premagati vsakršni transformistični manever — piše v resoluciji našega vodstva — kajti vprašanje, ki še danes postavlja je vprašanje prisotnosti delavcev pri vodenju države in družbe.» Za to se razvija borba, da se rešijo stvarna vprašanja delavcev in ljudskih množic in da se uresniči enotnost sil, ki' morejo postati alternativa levi sredini. Ta alternativa se ustvarja v borbah samih, ki naj jih označuje največja enotnost in čim večja nepretrganost.
Slovenci, ki živimo v Gorici, Trstu in Benečiji smo pri tem neposredno zainteresirani, saj •ie vprašanje naših narodnost-
nih pravic bistveno vprašanje demokracije in mislimo, da je prav, da odločno damo svoj prispevek.
Naša so vprašanja delavcev Svetega Marka in drugih industrij' družbe IRI, upokojencev, •mladih in šole (ki je pri nas v še posebno hudem položaju). So vprašanja kmetov, ki so. pred tednom združeno - Italijani in Slovenci, manifestirali po. tržaških ulicah. So vprašanja dostojnega doma, najemnin in socialnega skrbstva.
Živimo v, avtonomni deželi, ki je gospodarsko zaostala, in ji vlada koalicija leve sredine, ki je preživela samo sebe, ne da bi znala uveljaviti deželno avtonomijo in dati nekaj koristnih pobud.
Treba je okrepiti boj za premostitev «leve sredine» tudi-, v deželi, za odpravo protikomunistične diskriminacije Tudi med .Slovenci,se mora dvigniti glas ilelav.cev ' ki naj te
v fej deželi, v kateri smo še državljani druge katego-
Tije.	;
m. c. •;
èlavcev in
naj terja novo politiko prav
vseh demokratov,r,
Spet delavska kri
V Siciliji je spet stekla kri. Najrevnejši ljudje v najrevnejši italijanski pokrajini so stavkali že enajst dni in podpirali svoje zastopnike, ki so se pogajali z veleposestniško organizacijo «Confagricolturo». Enajstega dne zvečer je v Avolo prišla državna oblast. Nosila je uniformo policistov. Ti pa so nosili za pasom solzilne bombe, v rokah pa nabito brzostrelko.
Ne vemo za ukaz. Vemo pa, da gotovo niso prišli branit koristi revnih kmetov in dninarjev.
Iz opisa nekega očividca smo barali: «Ko se je megla solzilnega plina razblinila se je pred našimi očmi prikazala neverjetna slika. Policisti so se postavili na bojne položaje in odprli ogenj iz brzostrelk. Streljali so najprej po malih motorjih, ki smo jih pustili ob cesti. Rafali iz brzostrelk so prebili bencinske tankerje, ki so se razpočili.»	i-i .
Kasneje so postali tarča besnega streljanja ljudje sami.
Dva kmetijska delavca sta Obležala v krvi pod jasnim siciL skim nebom, drugi trije pa se borijo s smrtjo v bolnišnici.
*j%-Ji .Pr5va vojna...» je de-jala neka' druga priča, iri-krajev-ni poslanec je na tleh zajel polne dlani praznih izstrelkov. Nabral jih je za tri kilograme.
Res je bila prava vojna. Vójna
med revnimi in nasiljem kapitalistične družbe, ki ni spremenila svojega obraza.
Sedaj bi demokristjani, ki nosijo neposredno odogvoraost za strašni pokol, ki pa ni prvi v dolgih povojnih letih, radi zabrisali za zločinom vsako sled in takoj obnovili pogajanja za oblast. Z odstavko dveh ali treh funkcionarjev bi radi obšli srž zahtev ki jih ljudstvo postavlja vsem, ki imajo nekaj vesti : policija se mora razorožiti! Vsaj tedaj, ko posega v sindikalne boje ! Nesmiselno je, je dejal demokrščanski sindikalist Storti, da prihajajo na sindikalne shode policisti oboro-ženi, kot če bi šli na vojsko.
Mi Tržačani, ki smo se zadnja leta za las izognili nevarnosti, da bi stekla tudi pò naših ulicah topla delavska kri, se moramo še posebej dvigniti in zahtevati, naj Se policija razoroži naj se preneha z državnim nasiljem proti revnim in zapostavljenim.
Krivci pa naj plačajo: toda ne samo nizki funkcionarji, ki samo izvršujejo politične ukaze, ki prihajajo od zgoraj. Obsoditi se morajo vsi — in mi jih dobro poznamo, saj nam vladajo žei/i dviffšfet'let — ki so-'6mo^0čiii'ta r nòvi zločini	S
; Družinam prizadetih tovarišev v Siciliji pa izrekamo našo bridko, 'trdo, delavsko solidarnost.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC ) 01)000000001 KIOUOOUOOOOOOOOOOOOOO : K «n ,,( >. iooouOOi« « jOOOi K K lOoOuoO
Po seji NATO v Bruslju
MjaDie Miie Mje
Teorija o «sivih področjih)) in naše stališče
rsf
»
Zaradi bolezni glavnega urednika «Delo» ni izšlo v mesecu novembru. MeročnikeJa bralce prosimo za razumevanje.
TiCnutno stanje v Evropi označuje brez dvoma načrtno obnavljanje atlgrifcske histerije,- Po sestanku ministrov NATO- v. Bruslju, -je prišlo do novega sestanka v Atenah s Vernimi polkovniki», v Neaplju so ustanovili «nadzorni odbor» NATO, ki sledi vsakemu prèmiku .sovjetske mornarice v 'Sredozemlju, ki je po njihovem nekakšno «arneriško jezero», v katerem se lahko svobodno premika samo VI. ameriško brodovje. Rusk je obiskal španskega diktatorja Francisca Franca.... Povsod pa se razvija propagandistična dejavnost, in v sklopu te dejavnosti tudi nedavni a-tlantski seminar v Trstu.
Mednarodni položaj opisuje vsakodnevni tisk. Mi bi radi povedali samo obrobno misel, da prenehanje ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama in začetek pogajanj, ki jih je sajgonska lutkovna vlada do zadnjega skušala ospo-ravati, dokazujeta, da se imperializem da osamiti in da so sile miru močnejše od sil vojne. Od tod pa tudi nauk, da se mora okrepiti boj za mir. Da se bo prenehal napad v Vietnamu, da pride do prave varnosti v Evropi. (V tej zvezi naj omenimo zadnjo pobudo težaškega odbora .za mir, ki je 2. decembra organiziral uspelo zborovanje v fojeju gledališča Verdi, na
m
v •
katerem je . spregovorila senatorka Tullia Carrèttqni.)
Seveda jg uastop .za dogovor o kolektivni varnosti v Evropi, za razpustitev vojaških blokov zelo važen. Se posebej pa to vel ja za naše mesto, za deželo kot je Furia-

nija Julijska ! krajina, k: najhuje Občutijo posledice atlantske politike: vojaška 'oporišča tujih vojsk, vojaške služnosti in upadanje frža-
25. obletnica
AVNOJA
Pred nekaj dnevi so jugoslovanski narodi obhajali 25. obletnico II. zasedanja AVNOJA, ki je položil temelje novi, socialistični skupnosti delovnih ljudi, še tedaj, ko je Evropa v rdeči zarji zubljev druge svetovne vojne krvavela iz vseh ran in je bila zmaga daleč. V malem bosanskem mestecu Jajcu, na partizanskem osvobojenem ozemlju so se 29. novembra 1943 zbrali delegati vojskujočih se narodov razkosane Jugoslavije in na takem, dejansko najvišjem predstavniškem mestu izpričali, da je narod, ki se bori še vedno suveren, kljub okupaciji. , Izpričali so voljo borečega se ljudstva živeti v novi, socialistični skupnosti, ki jo bo lodila revolucija, v katero je narodnoosvobodilna borba že preraščala. Dejansko je bil to stvaren akt samoodločbe narodov, prvi, odločilni korak revolucije, ki je; sklenila, da bo zbrisala razprtije med posameznimi narodnostmi, na katere je.računal so vražnik, in njegovi pomagači, in jih ,v duhu internacionalizma. obnovila.
Svečane proslave. 25. letnice AVNOJA so dosegle svoj vrhunec z zborom v.( Jajcu, ki se ,ga je udeležil med drugimi tudi tuv*.-TiU), ki je po proslavi imel tiskovno .^on-;Terèoco, na- kateri 'je orisal..-stališča Jugoslavije do današnjih .vprašanj,, ki tarejo svet in še . posebej posegel v polemiko, ki . se je raz-..vila.zadnje.čase prav p jugoslovanski politiki-do vojaških .blokovi .
Jedro Titovih izjav je. bila .trditev, da Jugoslavija odločno odklanja. «-atlantsko» teorijo o. «sivih področjih», ki so po nedavnem,- zasedanju v Bruslju uradna-atiant-ska politika.-Dejal je, .da je povedal tudi ameriškim državnikom, ki so priški v Jugoslavijo takoj po zasedbi Češkoslovaške^ da ne sprejema nikakršne pomoči.. Na splošno je bil Titov govor umirjen, kar je popravilo--'tudi-slab vtis, - ki- ga je dalo nebrzdano pisanje dela jugoslovanskega tiska.
O govoricah, da bi utegnile članice varšavskega pakta, napasti Jugoslavijo je Tito dejal, da ne vidi razloga in niti neposredne 'nosti za to.
nevar-
'škega pristanišča. In ’pe-rspektiya, , ',-adna^rcSavr prerLlt^^^en
politični trenutek, ki bo gotovo imel tudi ustrezen odmev:
nam jo nalagajo atlantska vod-,(Nadaljevanje' na 4. %iram j
Pogled na demonstracijo v Avianu.
2 • DELO
6.12.1968 5
Živahna razprava v sekcijah ^ pgggj pjj| ^ pred kongresom rederacije
Do sedaj nad 20 sekcijskih kongresov - Opčine, Re-pentabor in Ferlugi stoodstotno obnovili izkaznice
Predkongresna dejavnost naše federacije je v teh prvih decembrskih dneh še precej živahna. Kot se sicer dogaja po vseh drugih italijanskih pokrajinah ni predkongresna dejavnost nekaj ločenega ; morda celo strogo formalnega. Nasprotno, XII. 'kongres KPI občutijo vsi (kot trenutek, Iko partija zbere svoje sile in utrdi svojo enotnost, ne da bi prenehala delovati na vseh področjih, od mednarodnega, kjer ima velik ugled, do notranjega, gospodarskega in socialnega.
Dogodki se v mednarodni areni prehitevajo, medtem ko se čedalje bolj čuti pri nas val reakcije, ki hoče izkoristiti dogodke na Češkoslovaškem za oživitev atlantskega duha, grobega antikomunizma in policijskega nasilja.
Temu daje prav sedaj odgovor naša partija, ki je zdaj prej ko slej vodilna sila delavskega razreda.
V Trstu in dkoliei je bilo doslej že nad dvajset sekcijskih kongresov. Predkongresna zborovanja so za večino setkcij bila nekaj naravnega, zaključek razprav, ki so bile načete že na drugih. običajn'h sestankih. Razlika je bila samo v tem, da je bilo občutiti tisti formalni trenutek, ko člani partije sodelujejo pri izide- I lovanju splošne politične linije, raz- | pravljajo o novih vodilnih tovariših v sekcijah, volijo delegate na pokrajinski kongres.
Razprava v sékcfjah se vrti okrog glavnih tem, ki jih Vsebujejo politične teze CK KPI. Tako vlada izredno zanimanje za mednarodno dogajanje, perspektive vojne v Vietnamu, vloge delavskega gibanja v tem-trenutku. Še posebno skrb izražajo tovariši zaradi kritičnega položaja, v katerem se nahaja mednarodno delavsko gibanje, ki sedaj še posebno potrebuje enotnosti. Živahne so razprave o zadnjih češkoslovaških dogodkih, pojanuarSki «novi poti» in Ikritikah, ki so jih izrekle partije petih držav članic Varšavskega pakta, ki so zasedle ČSSR 21. avgusta letos. Glede tega je opaziti različna mnenja, navzlic katerim pa je enotnost v vrstah naših tovarišev klena in trdna tedalj, ko gre za odločno zavračanje vsakršne špekulacije tistih, ki s socializmom nimajo nobenega opravka.
Če prejidemo od zunanjih na notranje probleme, tedaj vlada še precejšnje zanimanje za jasnejše, krajše in odločne besede kongresnih tez o «italijanski poti v sodalizem». Glede praktičnih ulkrepov. da se ta strategija italijanske socialistične revolucije izvede, je v sekcijah razprava prav tako živahna.
Seveda pa ne manjka v razpravah tudi drugih, (krajevnih tem, 'ki so prav tako bistvenega pomena. Naj omenimo samo gospodarsko stanje tržaškega področja in razpravo, kako naj se to reši. Predvsem je živahna razprava o liniji sindikalne borbe, ki jo je tržaško delavstvo prehodilo in kritični pregled vsega, kar Smo ta čas naredili.
Tako se v sekcijskih predkongresnih razpravah postavlja vprašanje širjenja enotne fronte delavcev v sindikatih, odnosa partije do drugih političnih sil, katoličanov in socialistov.
Verjetno je najpozitivnejši element, s katerim partija razpolaga dahes prav mladina, (ki se 'je ta zad-mja lièta Vključila v borbe za mir 'n preporod tržaškega gospodarstva in Mi ‘jd iz ižkiišenj teh bojev prišla. dp sklepa, se aktivno udeležiti partijskega’življenja. Mladi radi po- j segajo v diskusijo in ji dajejo nov, Živahen top, prepojen z .iskrenostjo ’ m (zakaj pa ne) tudi zaletavostjo. Vendar pa jc večina posegov v di-
skusijo resnih in preudarjenih, kar še enkrat potrjuje načelo, ki ga je pred časom postavil tov. Longo, in ki ga je osvojil CK KPI, da se morajo mladni dati vse možnosti, da se vsestransko razvije v vodilni kader naše partije, ki se ne boji razprave, niti napak.
Mladina mora na vodilna mesta v partiji in tam se bo prekalila, v delu, v vsaikdanji napetosti, v odnosu z delovnimi tovariši.
Velike važnosti v predkongresni pripravi je brez dvoma kampanja Za obnovitev partijskih Izkaznic, ki nam omogoča, da preverimo zvestobo Vseh tovarišev in prištejemo k rtašim vrstam še nove, mlade sile, ‘ki prvič narede odločilni korak.
Prav pri tem so bili doseženi v nekaterih povečini slovenskih sekcijah vidni uspehi. Tako so že obnovili 100 odstotno izkaznice sekcije na Opčinah, Repentabru in pri Fer-
lugih, medtem ko se temu cilju znatno približujejo sekcije v Trebčah in Lonjerju.
Prav v teh sekcijah se je, seveda, poleg temeljnih vprašanj, ki jih vsebujejo teze, razpravljalo tudi o manjšinjski politiki. Pri tem seveda ni šilo za načela, ki jih je KPI izdelala Že pred desetletji 'in Iki so postala že vsaikdanji kruh vsakega komunista, temveč predvsem za vprašanja odnosa komunistov do kulturne dejavnosti, srečanje z drugimi idejnimi silami na tem področju in podobnih temah, ki jih je združitev osrednjih prosvetnih organizacij vzbudila.
Sekcijski kongresi se navadno zaključujejo z resolucijami, v katerih se iškreno izraža mnenje tovarišev o tezah in posameznih stališčih, o katerih bo še posebej razpravljal pokrajinski kongres. Seveda ni pokrajinski kongres nič ločenega, saj bodo na njem sodelovali prav izvoljeni delegati sekcij. Letos je sorazmerje enega delegata za vsakih 25 vpisanih članov partije.
Znano je. da KPI (leta 1961 po dolgoletni borbi in prizadevanju izvo-ievala s pomočjo in ob podpori slovenskega prebivalstva 'in ‘demokratične javnosti v pariamentu zakon, ki jamči obstoj Slovenskega šolstva in ga v grobem urejuje.
Doseženi zakon ni tak, kot so ga komunisti predlagali; v njem so očitne pomankljivosti in netočnosti ter ne popolnoma izenačuje slovenskega šolstva z italijanskim. Vendar ga pristojne oblasti niso začele takoj izvajati. Treba je bilo še veliko borbe in naporov, da se je dosegla uresničitev nekaterih postavk in členov, ki ga sestavljajo, kot na primer natečaj za stalna mesta učiteljev.
Zakon se še danes ne izvaja v celoti, zaradi politične volje vladne koalicije, njenih izvedencev in teh, k: zakon izvajajo: krščanska demokracija v vseh teh letih in levi center od svojega obstoja dalje nista dokazala resnične volje, da bi zagotovila šiovenskemu šolstvu po zakonu predpisane potrebe ter se je jasno izkazalo, da jim tudi to področje služi le v strankarske strumen-talne namene.
OOOOOOOOOOOOOOuOOOOOOOOOOOOOOOlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOou
Mogočna deželna manifestacija slovenskih in italijanskih kmetov
Za stvarno politiko, ki naj bo v korist predvsem neposrednim obdeiovavcem zemlje
. Ob zaključku kmečkega; leta so delovni kmetje, spolovinarji Sn’polj-ski' delavci naše dežele priredili v Trstu mogočno manifestacijo. 12. novembra zjutraj so se namreč na pobudo Kmečke zveze, deželne «Alleanze contadini», «CGIL», «Feder-mezzadri» in «Federbfaccianti» ter Zvèze zadrug in vzajemnic Furlanije - Julijske krajine, zbrali pred tržaškim kolodvorom in se v dolgi povorki napotili po mestnih Ulicah. To je bil dah njihove borbe, njihove enotne in odločne volje spremeniti dosedanjo politiko do dèlov-nega kmeta. S tem svojim množičnim nastopom velikega sindikalnega in političnega pomena so še enkrat energično dokazali, da se hočejo aktivno vključiti v gospodarsko, socialno in politično življenje dežele, da hočejo s svojo številčnostjo in s svojimi demokratičnimi zahtevami biti deležni vsesplošne borbe delovnih množic Furlanije - Julijske krajine za delo, kruh, za mir.
V Trstu že dolgo let ni bilo take množične manifestacije kmetov. Po mestnih ulicah so ramo ob rami korakali živinorejci s Krasa in iz Kar-nije, vrtnarji Trsta in Gorice, vinogradniki našega Brega in sadjarji Slovenske Benečije, kmetje z milj-skih in pordenonskih hribov. Približno 2000 kmetov se je tega dne vsulo v glavno mesto naše dežele! Napisi v slovenščini in italijanščini, ki so jih demonstranti nosili v povorki, so jasno izražali njihove odločne zahteve po novi kmetijski politiki, po demokratičnem izvajanju «zelenega načrta», ki naj predvideva j prispevke le za delovnega kmeta, ne pa za veleposestnike, po enakem socialnem zavarovanju za vse delovne ljudi. «Nočemo hiti državljani drugè kategorije», «Protestu a-mo proti nenehnemu razlaščanju slovenske zemlje», «Vodo po znižani ceni». So se glasili drugi napisi.
Te in druge podobne upravičene zahteve delovnih kmetov pričajo o kritičnem položaju, v katerem se nahaja ' danes naše kmetijstvo. Kmečki'dohodki čedalje bolj zaostajajo za dohodki v ostalih produktiv-
nih sektorjih. Rcmuneraeija kmečkega dela je skrajnò nezadostna in nepravična. Proizvodni stroški stal-no naraščajo zlasti 'spričo previsokih cen industrijskih proizvodov — kmetijskih strojev, umetnih gnojil, fitosanitarnih 'in drugih tehničnih sredstev ter spričo previsokih davkov in drugih terjatev. Razen tega so kmečki dohodki v stalni negotovosti zaradi škode, ki jo povzročajo vreménske nezgode. To je velik problem, ki ga mora dežela čimpfej pravično rešiti in poplačati vso škodo, ki so jo utrpeli kmetje zaràdi vremenskih nezdog še leta 1965 in 1966. Hkrati mora dežela čimprej poskrbeti za hidrogeološko ureditev tal, za varnost ljudi ih stvari.
Nadaljnji pereč problem predstavljajo za naše kmetijstvo takoimeno-vane vojaške služnosti, od katerih j je prizadetih kar 70% občin naše dežele. Posledice tega, bodisi ekonomske, kot tudi socialne, so dramatične. Beg kmètov iz nekaterih prizadetih krajev je že dosegel takšno stopnjo, da bo tam za vselej
onemogočen sleherni razvoj kmetij: stvà.	,, :
Delovni kmetje, ki so še vedno primorani plačevati najvišji davek za sedanje preobraževapje družbe,'
né; morejo’5‘in riè sméjó prehašati
tudi bremena, ki je nastalo zàradi posledic rieizvršenih refortn in preobrazb na podeželju, bremena zgrešene agrarne politike v evropski gospodarski skupnosti, ki je v bistvu nasprotna interesom našega kmetijstva. Naše kmetijstvo zahteva • temeljito preobrazbo. Nujne so radikalne spremembe v obdelovanju in v samem ustroju kmetovanja, v njegovih napravah. Če hočemo rešiti naše kmetijstvo iz zagate, moramo odločno zahtevati, da bodo tudi naše podeželje zajeli napredek, civili-ždcija, zadružništvo. 1© občuti preJ-vsem mladina, ki je še ostala na deželi in ki hoče iti s časom naprej.
Problem sodobne in demokratične ureditve našega kmetijstva ni danes le gospodarski problem, ni le pr > blem podpor, posojil, strokovnjakov, izobrazbe itd., pač pa tudi politični problem, za rešitev katerega
Inž. MILOŠ, KODRIČ I Nadalievinje na 4. strani i
Dejstvo je tudi, da je bil izglasovani zakon že od začetka tako formuliran, da se v njem samem vsebovani predpisi ne morejo izvajati.
Zakon predvideva na primer, da se za didaktično in nadzorno službo mora uporabljati osebje, Iki obvlada slovenski jezik, ne predvideva pa ustanovitev ustreznega staleža.
Zato je tovariš poslanec Albin Škenk predložil s skupino poslancev KPI v zbornici osnutek zakona, ki določa :
a)	da se na slovenskih osnovnih šolah v tržaški in goriški pokrajini ustanovi sedem stalnih mest za didaktične ravnatelje {5 za Trst in 2 za Gorico) In dve 'stalni mesti za šolske nadzornike (eno za Trst in Cho ža Gorico) ;
b)	ida se pri šolskem skrbniku v Trstu ustanovi mesto namestnika šolskega skrbnika za slovenske šole s pristojnostjo za slovenske šole za celotno deželo Furlanija - Julijska krajina;
c)	da se ta mesta dodelijo kandidatom s slovenskim materinem jezikom,-na podlagi natečajev;
č) da se v zvezi s pravnim položajem ih ureditvijo prejemkov ter zadevami, ki jih členi novega osnutka ne predvidevajo, upoštevajo splošni predpisi, ki veljajo za šolstvo v Italiji.
Omenjeni zakonski osnutek je velike važnosti za izpopolnitev splošnega zakona, upošteva potrebe slovenskega šolstva, potrjuje’ obstoječe stanje v zveži iz didaktičnimi ravnatelji in podzomiki, ki poslujejo a nimajo staleža-! Obenem Ustanavlja mesto namestnika skrbnilka, ki naj bi Skrbel za slovenske šole, kar se je v povojnih letih sploh, še zlasti v dobi od izglasovanja obstoječega zakona, izkazalo kot ena izmed nujnih in potrebnih jamstev za prta-vilen ih nemoten razvoj slovenskega šolstva v Italiji.
Zakonski osnutek, ki ga predlagajo komunistični poslanci je zdaleka koristnejši in pravilnejši za slovensko šolstvo, od onega, ki ga je predložil poslanec Belci in ki omejuje možnosti razvoja slovenske šole ter krči obstoječo didaktično in nadzor-niško službo.
Predlogi komunistov so v skladu s členi ustave, s predpisi, ki jih Vsebuje londonska spomenica in predvidevajo :	odstranitev krivičnega
ravnanja nap ram slovenskemu šdl-stvu, jamstvo za njegov popolnejši obstoj in razvoj, pravično in človeško ravnanje napram didaktičnemu in nadzomiškemu osebju.
Ostaja še odprto vprašati j e ureditve stalnih tovrstnih mest za osebje srednjih šol, za kar pripravlja poslanec Škerk še dodatni predlog.
Da se pa omenjeni zakonski osnutek izglasi je seveda potrebna pod-(Nadaljevanje na 4. strani)
Povorka kmetpv skozi naše mesto. Meščani so jih gledali z začudene simpatijo, saj so prvič videli tako • -	■ .	P:.j	kmečko manifestacijo.
p? a* rt
5.12.1968
Razgovor s tovarišem Lovriho o delu v deželnem svetu
Je KD menjala svoj odnos do slovenske manjšine? O stališču nekaterih socialistov
Tovariša Lovriho ni lahko najti. Odkar je bil maja letos izvoljen Za deželnega svetovalca naše partije Pa še posebej. Delo deželnega sveta je te dni zelo intenzivno, in ko je tam končano ga čakajo še uprava dolinske občine, partijsko delo in končno tudi družina. Tako smo ga Poiskali kar doma, v nedeljo, ko je bil nekaj časa prost.
Prvo vprašanje je bilo splošnega enačaja:
Odkar si deželni svetovalec si večkrat spregovoril v prid slovenske manjšine. Bi nam rad kaj povedal 0 tem?
Katerikoli izvoljen organ ima svoj notranji pravilnik delovanja, kar še posebej velja za deželni svet. Z ozirom na to, je nemogoče, da bi spregovorili na vsaiki seji o problematiki slovenske narodne manjšine. Vsekakor pa, ko se ml je nudila Prilika, sem jo izkoristil, da sem govoril o splošnih in specifičnih vprašanjih, ki zanimajo našo manjšino. Slovenci si nismo delali preveč iluzij, a smo kljub vsemu pričakovali, da se bo deželna uprava lotila °d vsega začetka reševati naša nerešena vprašanja. Za ustanovitev debele smo se tudi prizadevali. Vsem Pa je znano, da demokrščanska velina v deželnem svetu trmasto zagovarja nevzdržno, stališče češ, da dežela ni pristojna, da bi reševala vprašanja slovenske skupnosti ter se izgovarja, da je za to pristojna izključno vlada oziroma državni or-Sani. Kot. deželni svetovalec slovenske narodnosti in z mano tudi komunisti italijanske narodnosti smo vedno odločno oporekali tako zgrešeno in za Slovence poniževalno in škodljivo stališče Večine. Mi priznavamo, da je za nekatera vprašanja Pristojna država; vendar pa je za mnoga druga pristojna dežela sama. Zato smo vedno zahtevali, naj de-Zela izpolni svoje naloge, ki izhajajo 17 4., 5. in 6. člena in 3. odstavka Z- člena posebnega statuta in naj zahteva od državnih organov, da izdajo posebne norme za izvajanje načelnega 3. člena statuta.
Smo Slovenci «privilegirani)) ?
Kako se je večinska koalicija od-Zivala na te predloge.
v deželnem svetu od časa do ča-Sa Veevina Pristane na kako našo specifično zahtevo. Obvezala se je na primer, da bo povečala prispevke raznim kulturnim, športnim in strokovnim slovenskih ustanovam, itd. Z večino glasov pa vedno zavrne katerokoli našo načelno zahtevo o pravicah slovenske narodne manjšine, ko gre za popolno enakopravnost, za uradno priznanje slovenskega jezika v javnih ustanovah, na sodišču, itd.
Veš, da so si nekateri (predvsem socialistični) politiki delali velike Iluzije glede namenov Krščanske demokracije. Kaj meniš, se je odnos demokristjanov do Slovencev spremenil, in kako?
Osebno sem bil mnenja, da demokristjani niso imeli in nimajo n*ti sedaj nobene dobre volje, da b| rešili naša narodnostna vprašanja. Zdi se mi, da ne smemo nikdar Pozabiti, da imajo demokristjani ''lado v svojih rekah že dolgih 23 6! po vojni in prav toliko časa vo-QlJo tržaške javne ustanove ter, zadnjih pet let, tudi deželno upravo, .ntnli so na razpolago, torej, dovolj naša, da bi za Slovence lahko marsi-ai napravili, če odvzamemo pomanjkljiv in zaradi tega krivičen za-°n 0 slovenskih šolah, ki rie pride v Poštev za Slovence v videmski
pokrajini ter da se ne izvaja v celoti niti na Tržaškem in Goriškem, lahko trdimo, da demokristjani in v zadnjih letih tudi socialisti v levem centru niso pokazali do Slovencev nobene dobre volje.
Vprašuješ me, če se je stališče
demokristjanov kaj spremenilo. V zadnjih letih se je opažalo tu pa tam pri nekaterih demokristjanih nekako boljše razumevanje za naša vprašanja, vendar taka stališča niso še prispevala, da bi se naša slovenska vprašanja rešila.
Eno vprašanje dolinskemu županu
Oprosti, če te prekinem. Mislil sem na zadnje posege demokrščan-stkih svetovalcev Ginaldija in Rama-nija, ki so si zanje zaslužili celo javno pohvalo misovskih svetovalcev. Morelli je celo dejal, da je Ra-mani naredil korak naprej, kar pomeni za nas obupen korak nazaj. Sam sé verjetno spominjaš, da so bila nekoč stališča Ramanija drugačna in da so ga marsikateri tudi zato pohvalili.
Svetovalca Ramani in Ginaldi v preteklosti, v svojih govorih, sta pokazala nekaj naklonjenosti Slovencem. Mimo grede, povedano, vedno samo v govorih. Kadar se je šlo pa za načelne stvari, sta vedno glasovala proti. V zadnjih govorih v zvezi s proračunom sta pa napravila velik korak nazaj in teorizirala, da ne smejo Slovenci postati ndki privilegirani državljani, ki bi imeli več pravic kot večinski narod in da Slovenci ne potrebujejo slovenskih Strokovnih šol itd. Prav gotovo sta pozabila, da je manjšina vedno potk vržena nevarnosti asimilacije in raznarodovanja ter da niso Slovenci v ničen^ privilegirani, ampak še vedno zapostavljeni kot celota m kot posamezniki ter da je slovenski jezik še vedno prepovedan na sodišču in v drugih javnih uradih. Osebno mislim še, da sta Ramani in Ginaldi od nekje prejela navodila, naj tako grobo nastopita proti Sloven-'òèrtì, ker si ne morem drugače razlagati kako bi mogla tako spremeniti svoja stališča. Zelo zanimivo je ttudi zakaj, v Okviru proračuna, ni govoril tajnik Tršaške KD, Sergio Coloni.
Meni se dozdeva, da je KD, kar se tiče slovenskih vprašanj na splošno, napravila splošen korak nazaj in da ib to ne prišlo še do večjega izraza ■ni gospod Coloni govoril v deželnem svetu. Poslal je v napad Ramanija in Ginaldija, s katerima se popolnoma strinja.
Politiko deželne uprave do Slovencev ne kritizirajo samo komunistični svetovalci. Celo bivši tajnik tržaške PSI, Pittoni, ni štedil z njimi-
Točnih besed Pittonija sedaj se ne spominjam. Vem pa, da sta bila njegova govora v komisiji in v deželnem svetu zelo kritična proti gospodarski in socialni politiki deželne uprave. Spregovoril je tudi nekaj besed v korist Slovencev, je pa tudi res, da je PittOni glasoval proti, ko je prišla na vrsto moja resolucija, ki je zahtevaj a, naj bi deželna uprava sporazumno z vlado začela reševati vso slovensko problematiko.
Čl. 50. deželnega statuta
Kako je s finančnimi zadevami dežele?
To vprašanje bi zahtevalo zelo dolg odgovor. Mislim pa, če ti povem, da proračun za leto 1969 predvideva 42 milijard 4ohodkov in se-veda tudi toliko stroškov ter da bo imela dežela ob koncu leta 1968 v raznih bančnih Ustanovah približ no 110 milijard neuporabljenega de riarja, poriieni, da1 je gospodarska politika uprave zgrešena in pomanj-
r-lSk*1! 'Mšm P,eveč, morda, če hi rekel, da je,porazna- .	. i.
j Pri tolikih nujnih potrebah, ki pridejo do izraza na vseh področjih gospodarske aktivnosti in v vseh štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine, je nemogoče razumeti kako more ta uprava imeti toliko neuporabi j ivega denarja. Medtem ko so vse ostale javne ustanove — občine, pokrajine, itd. — na robu finančnega propada, jim dežela noče konkretno pomagati. .
Iz socialnega vidika, deželna uprava nudi nekaj podpor raznim ustanovam in posameznikom. Slovenske ustanove in razna društva dobivajo od teh sredstev miloščino, čeprav je znano, da imajo večje potrebe od sorodnih italijanskih ustanov.
In kmetje?
Neposredni kmetovalci, če si izboljšajo svoje kmetije, dobivajo neke prispevke. Mnogo je pa takih, ki imajo posesti premalo, da bi imeli pravico do teh prispevkov. Obstojajo tudi splošna vprašanja in ta so:
Na nedavnih proslavah je v ozračju nacionalističnega triumfaližma popolnoma izostal delež Slovencev pri razpada avstroogrske čmožol-te monarhije. Kljub temu se pa je v proslave vrinil ta le trenutek, ki je — razumljivo ! — za tiste, ki so nas prezirali, bil ost v oči.
zanemarjenje poljske poti; primanjkuje vode za namakanje itd. Iz socialnega vidika, kmetovalci nimajo brezplačnih zdravil, imajo prenizke pokojnine. Za te in druge zadeve v prid kmetijstva se deželna uprava ne zanima.
Dnevni tisk posveča veliko pozornost o čl. 50 deželnega statuta. Bi nam lahko spregovorili o tem?
Člen 50 posebnega statuta predvideva izredne državne prispevke za izredne posege na gospodarskem področju. Pred koncem leta bo deželni svet razpravljal o tem zakonskem osnutku, ki bo nato poslan vladi, ki bi ga morala predložiti v odobritev poslanski zbornici in senatu. Če bi vse poteklo gladko, bo dežela dobila prve državne prispevke leta 1970. Deželni svet bo namreč prosil za približno 480 milijard lir prispevkov, in bi jih država morala dati v sedmih letih.
Hvala za odgovore, tov. Lavriha. Se zadnje vprašanje, ki pa ni v zvezi s tvojo funkcijo deželnega svetovalca. Ti si tudi dolinski župan. Verjetno si opazil, kako se demokristjani lakomno zanimajo za Dolino.
Res so demokristjani pretekli teden objavili izjavo v kateri pravijo, da Dolina ne sme biti več vas, ampak razvojni center in v zvezi s tem, napadajo našo enotno levičarsko občinsko upravo, češ da obstojajo v naši občini pomanjkljivosti v športnih napravah, da nimamo še regulacijskega načrta, itd. Napovedali sq tudi, da so s to izjavo začeli volilno kampanjo za občinske volitve, ki bodo novembra prihodnjega leta. Kot si lahko sam opazil, bi radi demokristjani spremenili naše vasi v večje centre, kar pomeni vseliti v našo Občino nove občane italijanske narodnosti z namenom, da bi spremenili.etnjčni slovenski sestav naše občine. Mi odločno zavračamo take namene in se bomo prizadevali, kot dosedaj, da se želje demokristjanov ne bodo uresničile. Mi smo in neutrudno delamo za naraven .razvoj in modernizacijo naših vasi. Smo se vedno zanimali za razvoj turizma in turističnih naprav in marsikaj je bilo že napravljenega tudi s strani naših gostilničarjev. Demokristjani pa so, z izbiro boljunske ravnine ža postavitev tovarne Velikih motorjev, zaustavili turizem v naši občini š tem, da so zaprli za promet pokrajinsko cesto Domjo-Boljunec in da so s tovarno uničili naravne lepote tistega dela občine. Z raznimi pretvezami nam ovirajo valorizacijo doline Glinščice, itd. Če danes nimamo športnega igrišča, ni tega kri va občinska uprava ampak demokristjani zaradi njihove zgrešene gospodarske politike.
V «Piccola» so celo objavili izjavo, češ, da je Dolina po nepotrebnem vas in da bi jo oni radi spremenili v «turistično-industrijski» center ter povečali njeno prebivalstvo. Kaj to pomeni?
Če bi ti zasledili politiko modernizacije in s tem ojačenja ladjedelnice Sv. Marka in vodili pravilno medna- 1 rodno politiko, če bi povečali pro- j met skozi tržaško pristanišče, ne bi bilo jim treba graditi tovarne v Boljuncu, ki je že toliko prizadela našo občino. Kar se tiče očitkov glede regulacijskega načrta, jim moram povedati, da bo v teku enega meseca popolnoma izdelan. Kakšen regulacijski načrt pa bi lahko do danes napravili, ko so nam vsa leta nenačrtno in krivično razlaščali našo zemljo? Prepričan sem, da naši občani predobro poznajo demokristjane in njih raznarodovalne težnje in ne bodo nasedli njihovim spletkam.
----------- DELO • 3
Paberki
Čemu smo se odrekli?
Brali smo v uvodniku in nas je zaskrbelo:
«Tisti Slovenci, ki se vključujejo v neslovenske stranke in k temu prigovarjajo še druge, imajo sebe in nas vse za manjvredne, nedozorele, za predmet ali objekt, o katerem naj odločajo drugi. Prostovoljno se odrekajo najvišjim pravicam in lastnostim vsakega naroda, ki hoče še živeti ter izpolnjevati svojo zgodovinsko vlogo.» (Katoliški glas, 28.11.1968)
—	Res smo krivi. Odrekli smo se «najvišji pravici» glasovati za go-riškega demokristjanskega poslanca in izvolili — ojoj! — Slovenca, komunista, delavca. Nismo sedli pod mizo, nad katero jedo demokristjani, in čakali da pade drobtinica s prta. Komu naj se oprostimo? Imamo svoje slovenske uprave v domačih vaseh. Odrekli smo se Zgodovinski pravici ukleniti župana sredi demokristjanov, ki ne znajo niti besedice po naše. Šli bomo po nasvet v Nabrežino. Nam bodo gospodje oprostili? Bojimo se da ne.
«Osrednji odbor
pertito comunista italiano...»
«Popravek 'parcomita' pravi, da je Pajetta vztrajal na stališču PCI, da se ne strinja z zasedbo Češkoslovaške, četudi italijanska KPI..*. (Novi list, 21.11.1968)
—	Noju se zgodi, da vtakne glavo v pesek, da bi ne videl nevarnosti. Naša domača reakcija si pa je zmislila nekaj posebnega. Tako premeteno je bilo novo taktično orožje, da so tistemu, ki ga je izumil prav gotovo prisolili dobro službo (čestitamo!). No, in sedaj je po Kat. G. in N.L. povzel tudi Radio Trst A (ničesar ne natolcujemo!). Za kaj gre? Enostavno: KPI je med Slove tipi močna, in zakoreninjena; kaj, če bi ji odvzeli domačnost? Kaj, če bi ji odvzeli celo slovenski naziv, ki je pač monopol samo samozvane «Slovenske skupnosti?» Rečeno — storjeno. Od tistega trenutka dalje, ko je g. Pametnjakovič spremenit celo slovniška pravila pišejo KPI samo z italijanskimi kraticami (PCI), na radiu pa berejo: «Na zasedanju osrednjega odbora partito Comunista italiano...». Pazite, kako so fini. Dobro vedo, kaj piše v slovnici in zato tudi imenujejo «centralni komité» osrednji odbor. Vseeno pa samo «PCI» in to zato, da bi — tu je srž tega, kar je g. Pametnjakovič pogruntal — KPI odvzeli domačnost, slovenstvo. Primojdun, da to ni malo! Pozabili so sicer, da so nam hoteli odvzeti «domačnost» in zvestobo Slovencev tudi fašisti. Dvajset let nas fašistični ràdio ni imenoval ne PCI ne KPI, pa smo vseeno bili. Kaj mislite, gospod Pametnjakovič, zakaj?
Partizani ali «teroristi»?
in še
PS, kot se spodobi:
Na radiu «Trst A» imenujejo vietnamske partizane z istim izrazoslovjem, ki so ga za slovenske partizane uporabljali ob svojem času.
«Komunistični teroristi», «gverilci komunističnega vietkonga», «viet-konški komunisti», «vietkonški teroristi», medtem ko jih druge (italijanske) postaje RAI imenujejo «vietcong» ali «unità del FNL».
—	Res, poturice so hujši od Tur-i kov!
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
4 • DELO
6.12.196!
iz goriške pokrajine
Doberdob

Nova javna razsvetljava in druga dela
S tržaškega ozemlja
Spet komisar v pokrajinski upravi?
V tem odbobju doberdoska občinska uprava deluje takorekoč s polno paro. Veliko javnih del v vasi in zaselkih je bilo danih na dražbo. Omenili bomo samo najvažnejša dela. Tako je gradbeno podjetje podjetje «Diodone» 8. novembra prevzelo izgradnjo športnega igrišča. Delo bo stalo 10 in pol milijona 'lir, od katerih je 5 milijonov dala dežela, 5 in pol pa CONI (seveda kot posojilo). Omenjeno podjetje bo izravnalo tla, ogradilo prostor, napeljalo električni tok in vodo. Zgradilo bo tudi del slačilnic in sanitarnih naprav. .
Drugo važno delo. ki je bilo že na dražbi v preteklem mesecu je javna razsvetljava v Doberdobu in v vseh zaselkih. Omenimo naj, da je sedanja razsvetljava v občini zelo šibka in slaba, poleg tega pa tudi draga, ,saj je električna napeljava precej pomanjkljiva, tako da ob slabem vremenu pregori na desetine žarnic. Nova razsvetljava bo na pil ih merkurij in bo stala 10 milijonov' in 7.00 tisoč lir. , \
Žddnje delo, ki je bilo na .dražbi
bi Sovodnje izgubile zelo pomembno površino v središču vasi. kjer so nameravala zgraditi novo osnovno ■ šolo, telovadnico in občinsko dvorano. Poleg tega je v tem kraju že otroški vrtec, poslopje posojilnice, karabinjerska postaja in osnovna šola. Z izgradnjo novih občinskih objektov bi tu nastal kulturni, gospodarski in športni center. Izgradnja odcepa avto ceste na tem kraju pa bi vse to preprečila.
Pred dnevi je bila spet seja | i pokrajinskega sveta, na katerem so |
Smrtna kosa
Edvard Milič
V petek 15. novembre so sorodniki, tovariši in znanci ponesli k zadnjemu počitku zaslužnega borca, tov .Edvarda1 Miliča.
Za časa NOB . je ^tovariš. Edvard in vsa njegova družina • sodeloval z OF. Njegov Sin je z orožjem v roki stal na braniku svójèga naroda, Edvard pa je kot'član naše partije veliko pripomogel k skupnemu boju.
jé ureditev in .asfaltiranje občinsikih > • Zanimal se je za vse probleme
-j.-at'-___«r •	....	i :.. j..-*_ u:i ...j;
cest..- Za to je', namenjenih 15 -mili
jonov lir., V poštev pridejo ceste v Dolu ;u‘Doberdobu medtem ko se
pri pravi ja trtačrt' za asfaltiranje cèst tudi v Jam !jah. .Tako bodo v kratkem, vse ceste, k'i peljejo Skozi vasi dobcrdobške Občine.Jasfaltirane. . . b Občinska . uprava pripravlja tudi nažrt za: novo'pokopališče. Za prvi
kmečkega ljudstva, saj je bil tudi sam odličen in čislan kmetovalec. Po vojni je bil dalj časa tudi sindikalni zastopnik zgoniškega okraja.
■ Tovarša Miliča so pospremil na zadnji poti številni vščani iz Repni-pan in posl. škerk. ”	-
ča in okoliških vhsi; zgdniški žu-Nà Zgoniškem pokopališču pa je
. del gradnje je že namenjenih deset pred odprtim grobom 'spregovoril milijonov'lir.	. X ittrčnu 'KPI tov. Gombač.
Gradbeno podjetje Lalkrvič je,; 'Pevski' zb'or iz, Saleža pa je na
zgradilo zé (Ždbfšen del kamnitih ! domacent'dvorišču in na .pokopali-zidov'in temeljev ha trgtf;v Dober- ‘	; -r-
ddbu za postavitev spomenika padlih v harodnoosvobodi'ni borbi. V kratkem bodo pripeljali iz Sežane
ploščo, in obelisk iz kraškega 'kamna. Poleg tega bo potrebna, tudi preurediti del trga pred osnovno šolo, da sč bonjemal s‘stilom . spomenika. V teh dnevih, -člani pripravljalnega odbora za postavitev, spomenika zaključujejo med prebivalstvom c bčine nabiralno akcijo, ki daje do- ‘ bre'uspehe, saj. sp vse družine; katere so obiskali člani omenjenega odbora dale radovoljno svoj finanč-. ni prispevek.
razpravljali o proračunu za leto 1968. Da bodo bralci razumeli, naj povemo, da gre za poračun, na osnovi katerega so pač delali že vse leto in ki bi dejansko bil tako ali drugače uresničen. Vendar se je strankam leve sredine zdelo potrebno, da se nadaljuje po stari, j vnaprej začrtani poti. Med samo razpravo je bilo jasno.; kako malo i zanimanja vladamed strankami le- j ve sredine, ki so predložile proračun. Skoraj nihče ni o njem spregovoril. in razprava se je vlekla ka-kòr megla. Celo socialistični predstavnik Miani ni povedal nič no-'vega, kakor če , bi se med stranka-'mi leve sredine na vsedržavni ravni ne bilo nič spremenilo. Imeli smo ■ skoraj občutek, da je predstavnik PSI govoril tako,. ker, «pač mora tako' biti» in je treba sprejeti 'dejstva za «to, kar pač so». Take resignacije še nismo opazili. In tudi razumeno zakaj je tako: pokrajinsko upravo čaka sedaj komisarska uprava, ki bo (kot običajno) demokrščanska, a ji bo manjkala bistvena lastnost, ki se zahteva za podobne stvari: demokratična investitura.
.,«Leva sredina» je postala režim in vlada tako,, ali drugače. Če ga svetovalci ne odobrijo -(kar se tudi ne bo , zgodilo, ker so sile prav ha polovico) ga bo komisar, in to bo že tretjič, če se ne motimo. Seveda bo komisar takoj izdelal tudi proračun pokrajinske uprave za prihodnje. leto in morda tudi za leto .1970. Na tak način bomo šil od volitev s , komirbrskirm upravami ha vrhu, in to samo-zato, ker se ,oddaljuje nesmiselna diskriminacijo do komunistov in se koalicija leve sredine ima za nedotakljuvo.
Nadaljevanja
Atlantska histerija
;šču zapel:nekaj'ganijivih ialpstimc, medtem" ko'‘ je pogreb sjremljala
proseška godba.	,	________ ,
Prizadbti; družini, vdovi, sinovom | Res so tudi liberalci razumeli polh drugim'sorodnikom izreka zgo- Mtično igro in ponudili demokri-
hiška sekcija KPI ponovno sožalj?.
Pridružuje se tudi uredništvo '«Dela», -ki ga je pokojnik rad prebiral. ' "	V,
stjanom svoje glasove, toda koalicija jih je zavrnila, čeprav pa pi odklonila njihovega predpogoja, t. j. antikomunistične diskriminacije.
Sovodnje
Bo nova cesta presekala vas v dvoje?
- Sovodenjski občinski svet se je v Zadnjem času že dvakrat sestal zaradi 'problema, ki je nastal z izgradnjo odcepa avto ceste Villesse-Gorica, ki je po sedanjih načrtih bila speljana slkozi glavno vas. Na obeh sejah so svetovalci bili proti načrtu trase, ker bi cesta presekala vas na dvoje. Na zadnji seji. ki je bila pretekli petek, je sovodenj'slki župan Jože češčut poročal svetovall-cem o pogovorih občinskih predstavnikov s pokrajinskim predsednikom Ch’entarolijem ih pokraj inskim funkcionarjem Lupierijem. Po izjavah pokrajinskih predstavnikov, je dejal župan, bi cesto speljali skozi Sovodnje v bližini osnovne šole in športnega igrišča. Cesta bi bila vkopana v zemljo, tako, da ne bi bilo potrebno graditi nasipov in nadvozov za polk raj insko cesto. Občinski svetovalci in tudi sovodenj-sko prebivalstvo nasprotujejo načrtu. da bi bila cesta speljana Skozi polovico^ vaši. Obenem zahtevajo naj bi’^óTofaj’inska uprava poiskala jdrugp prirnerhejšo rešitev. Iz raz-hrave v občinskem svetu kakor tudi ,iz pogoVbrov š Sovodenjci je jasno, Ida ne ndšpiofujej0( izgradnji objekta mednarodnega'g&sp(farskega po-imena, zaHfevsfjb^le drtigo rešitev.
VV' lo.oupo; >> iv« lUVOOOOOOOOOOOOOO ()< >00000000000000OOUO0OOOOOOOÒOO
Za sladokusce...

So stvari, na katere se lahko ra-znméjo samo sladokusci. Med takimi je tudi notranji «raj» stranke ko naj bi ga imenovali, toda opazovalcu se zdi, da sedi nekje v parterju Slovenskega gledališča in čuje švigati Cankarjev bič v drami «Za narodov blagor». Tukaj, kot tam se igračkajo politiki za kratek čas, advokati, duhovščina. V Cankarjevih časih samo funkcionarjev radia TRST A ni bilo.
Kot nekoč grmijo na shodih pod lipo velike narodobudne besede, zavija jo se v visokodoneče fraze «zenu l/a naša, narod naš mili, mi, mi, ' mi!», nato pa med naslanjači kro-■ žijo, v zakajenih dnevnih sobah ano- j nimna pisemca, klevete, natolčeva- • uja. Dr. Ta je proti dr. Onemu, ker ! je ta. skregan z odv. Tretjim, ki pa [ je kljub vsemu nekaj spletkaril s | prof. četrtim... itd. Imen ne bomo niti objavljali, ker nas ne zanimajo, ' tako se nam zdi ta provincialnost ■tržaške in slovenske male buržuazi-je za malo.
Tistim pa, ki hi se radi v zadevo poglobili (Zagotavljamo jim v imenu našega uredništva, da jim bo tako branje gotovo v kratek čas, vsaj toliko kot ljubljanski «Pavliha») naj si preberejo občasne polemike med «brati», «svobodnimi ljudmi z nekomunističnega tabora» na
gre), inedtem ko je nekdo (glej, ga, glej — kdo pa bi mogel to biti?) spet pošiljal neka anonimna pisma s «klevetami». Res pa je tudi, da ni pismo preveč anonimno. Nasprotno, podpisano je z lažnim podpisom «SDZ» in hkrati napada prav pri-. staše iste organizacije, predvsem nekega slovenskega profesorja. Tak način političnega obračunavanja se nam, ki na srečo ne spadamo k skupnosti «svobodnih, nekomunističnih Slovencev» ( res, prav v takih primerih čutimo ves ponos, na nas celo v nazivu ne mešajo v svoje umazane štrene), iskreno gnusi. Mislimo, da potrebuje slovenska manjšina drugih stvari, prdevsem pa pravic in enakopravnosti, ne pa takega aškalstva. Toda to nas ne zanima. Prej nas zanima neko obrobno dejstvo. Prve dni po «objavi» anonimnega pisma se je govorilo, da so letaki delo napredne srednješolske organizacije ZDS. V resnici je vsa krivda napredne srednješolske organizacije v tem, da je kratica njenega imena («Zveza demokratičnih srednješolcev») podobna kratici t. im. «Slovenske demokratske zveze» — SDZ. In to je vse.
Da nimajo napredni srednješolci s tem nič opravka dokazuje samo eno: i/dadi so in jih kot take zanimajo vprašanja demokracije in na-
straneh «Katoliškega glasu», «Nove-j predka, šolske reforme in kulturna '■ga lista» in sedaj celo obnovljene dejavnost med Slovenci, ne pa gniti Demokracij e». Na tej beremo tudi, ! le razprtije 'med ljudmi, ki bi v naj-da je K.G. «demmciantski» (toda sa- j boljšem primeru spadali v čase Perno na četrti strani, sicer pa kar tra I. Karadjordjeviča.
stva .pi prav nič rožnata. Kajti tako’bi postali samo neke vrste «požgana zemlja».
In brez «jamstev!»
Zato se tudi demokrati borimo proti tujim oporiščem, proti paktu NATO, da se Odpravijo baze, kot je tista v Avianu, pred katero se je 3. novembra razvila mogočna manifestacija mladine iz Treh Be-nečij.
To je naš prispevek k nastopom za razpustitev vojaških blokov, prè- . rnostitvi tako Atlantskega kot Var- | savskega pakta, ki naj pripelje dp 1 postopnega ustvarjanja sistema ko- ! lektivne varnosti v Eyropi.	. 1
Seveda ne postavljamo na isto raven Atlantski in Varšavski pakt.
■	NATO je bila ustvarjena kot vojno-hujskaška organizacija, katere namen je- -bil «roli back», odrivanje socializma v Evropi) Varšavski pakt je bil sklenjen pozneje, z namenom braniti socialistične države in sa-
■	ma ustanovna listina izraža namen pakt razpustiti tedaj, ko bo v Evropi ustanovljen sistem kolektivne varnosti.
Načelno stališče mednarodnega delavskega komunističnega gibanja ni tisto a razdelitvi. sveta v bloke, .temveč načelo - miroljubnega -sožit-jg,. Aprila 1967;,. na konferenci evropskih komunističnih partij v ...Karlovih Varih, ko je bila potrjena ta izbira in so- se formulirali točni in stvarni predlogi za premostitev vojaških blokov je- tajnik KPSZ Brežnjev dejal: «Socialistične države niso nikoli dale pobudo za razdelitev Evrope iv vojaške tabore!»
Privrženci atlantske politike so strumentalizirali sovjetski poseg na Češkoslovaškem o katerem se je naša partija jasna izrekla — so hoteli predstaviti NATO kot sam simbol miru,, varnosti in jamstev.
V tem smislu je pri nas izzvalo začudenje in skrb ' pisanje nekaterih listov; med njimi «Borbe» in «Rada» (organa Zveze sindikatov SFRJ), ki so sprejemali te teze, ko so pisali o izjavah Ruska v Bruslju, češ, da je NATO «dejansko jamstvo» tudi za Jugoslavijo, četudi ta zanj ni zaprosila. Ti listi so zaključno sporočilo iz Bruslja imenovali «opozorilo», «odgovorno stališče» in mu tako dali dejansko pozitivno oceno. Taka stališča ne samo postavljajo na isto raven Varšavski in Atlantski pakt, temveč prikazujejo Atlantski pakt kot «obrambno organizacijo». Pri tem se pozabljajo zločini ameriškega imperializma, zaščita grškim «črnim polkovnikom» in Francu v Španiji, obnavljanje nacizma in militarizma v Nemčiji, ki je «najljubša hčerka» Atlantskega pakta.
Rusk je kasneje te izjave demantiral, čeprav je to storil na poseben način. Jezil se je samo zato, ker je neki «bedak» povedal drugim to, kar je on rekel, a zasebno. Dejal je še, da seveda ve, da take izjave lahko škodijo državam «sive cone» (Avstriji in Jugoslaviji). On pa da ni «vaški bebček». Seveda niso izjave «vaških bebčkov» (slišali smo jih tudi na seminarju v Trstu, ko so, kljub demantiju, ponovili Ruskove izjave), ki prispevajo k miru.
Drugače, seveda, ocenjujemo in
podčrtujemo Titove izjave dopisi) ku francoskega lista «Paris Matcl) in na poznejši tiskovni konferent v Jajcu. V teh izjavah Tito jasn potrjuje jugoslovansko politik' neuvrščanja, odklanjanja logike bit kov. Njegova stališča, po našel) mnenju, izpodbijajo stavke v «Boi bi» in «Radu». In to je osnovneg pomena.
Priti je treba do nove politiki dejanske premostitve blokov in mo bilizacija ljudskih množic v ten ■ sm islu v teh tednih bo to dokaza la. Italija mora izstopiti iz NATO in mi bomo prispevali z vsemi na simi močmi, da do tega čimpre pride!
Zakonski predlogi posl. Škerka
pora slovenskih staršev in šolniko' ter vse slovenske javnosti, ki na se enotno zavzame.
Tovariš Škerk je poleg zakona c izpopolnitvi šolskega ustroja predložil tudi zakon o kazenskem pre sledovanju tistih; ki bi žalili čl ahi - riarodnoštne manjšine.
Zakonski predlog sicer že poznamo, ker je bil na pobudo tedanjega deželnega poslanca LSS dr Škrka, odobren in nato predložen poslanski zbornici. Komunistični deželni svetovalci, so tedaj s svojim odločilnim glasom pripomagli K sprejemu zakonskega predloga. Vendar pa je bilo že teda ozitno, da ikonski predlog deželnega sveta ne bo prodrl, če ne bo pri tem stalnega in koordiniranega:, pritiska s strani tistih, ki so zakon predložili, t. j. deželne vlade, ki .je bil? (in je) v rokah demokristjanov ih socialistov. Tako se. je. tudi zgodilo in zakon je padel v koš, skupno z marsikaterim drugim, in zapadel tedaj, ko je zapadla mandatna do-.ba.prejšnjega, parlamenta.
Tovariš Škerk je sedaj skenil, se zrn en il z nekaterimi drpgimi poslanci,* in ' predložil isti zakonski predlog;. Zakaj to? Zdi se nam važno, da ~se tak zakon sprejme in to zares, zato-pa sodimo, da je prav, že ga predloži tako močna skiipma, kot je komunistična svetovalska skupina, ki bo tudi pritiskala na . pristojne organe, da bo, do razprave in sprejema tega- zakona tudi zares prišlo. 'Deželna pobuda bi -rés bila koristna, toda ’ samo v primeru, če bi jo podprle sile, ki so zakonski predlog (v besedah) podprle v deželnem svetu.
Nam ni do hvalisanja, raje pa vidimo, da naše delo privede do stvarnih rezultatov. Do bo do tega prišlo je pa seveda odvisno tudi od drugih poslanskih skupin.
Kmečka manifestacije
je pa predvsem nujna demokratična enotnost kmetov.
Prispevki
Ob obletnici smrti daruje žena pokojnega Jakoba Suliča 2000 luža naš list.
In ta je prišla sijajno do izraza na kmečki manifestaciji v Trstu-Slovenski delovni kmetje so bili v svojih zahtevah, ki izvirajo iz nji hove pripadnosti slovenski narodnostni skupnosti, deležni najbolj iskrene bratske solidarnosti s strani italijanskih delovnih kmetov. Problemi od razlaščevanja slovenske zemlje pa do pravičnega zastopstva slovenskih kmetov v javnih uradih so naleteli na popolno podporo vseh-udeležencev manifestacije.
Mogočna kmečka manifestacija v Trstu za učinkovite posege dežele v korist delovnih kmetov, spolovinarjev in poljskih delavcev spada v okvir vsedržavne enotne akcije za novo kmetijsko politiko, za snovanje primernih oblik dogovora med proizvajalci, primernih oblik združevanja na področju dela, predelave in prodaje pridelkov, v naložbah in reformah, na področju zadružniške-ga razvoja. Delovni kmetje se bodo le združeni lahko učinkovito spoprijeli z nasprotnimi socialnimi silami, jih premagali ter tako za vselej uveljavili načelo, da so le oni protagonisti obnovitvenega in razvojnega procesa v kmetijstvu in tvorci socialnega napredka, svobode in demokracije na vasi.