TRST, nedelja 11. decembra 1955 Leto XI. - Št. 293 13222) PRIMORSKI DNEVNIK A mmm Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37*338 REDNISTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-891 IN 94-83« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din J. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od ».-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Dfži,vn» založba Slovenije, sine v širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 dm. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komuhalnl banki v Ljubljani TO - KB - 1 - 2 - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska o. zoz-rrst IJŠEVAKIJE VPRAŠANJA SPREJEMA IVOVIH Čr.ANOV ODLOŽENO 00 TORKA DRŽAV svetu IEG0T0V0ST STALIŠČA NEKATERIH avrla razpravljanje v Varnostnem Wj«lski delegat je zahteval uvedbo procedure, hi naj »prepreči vsaho preseljenje ali incident" in predlagal istočasni sestanek Varnostnega sveta in glavne ^dpščine, ki bo sproti odobravala kandidature, ki bi jih priporočal Varnostni svet NEw york, 10. — Danes * ia . t.i tr„ .4.: ;v Je sestal Varnostni svet i IpPravljal o sprejemu novih ;*«°v. po dolgi seji, ki je J prekinjena samo za kra-* čas za kosilo, je svet pre-j '* diskusijo na torek, ne I-Ji dosegel sporazum o pro-(*Uri. 1,? začetku seje je predsed-IJt ’ % sveta sir Leslie Munro J'°va Zelandija) poudaril, da - "arnostni svet povsem sa-,°stojna ustanova, ki v svo-sklepih ni vezan na mne- , glavne skupščine, da pa j! kljub temu moralno dol-11 upoštevati stališče, ki ga glavna skupščina sprejela J'ko zgovorno večino. Težko L. kilo najti opravičilo, je L JI Munro, ko bi Varnostni V' ali kak posamezni član ,mogočil uresničenje predli ° sprejemu 18 novih čla-,,.V' ki ga podpira tako iz-Nno Vini močna večina Ta uvod držav je bil pred-,, namenjen Cangkajško-Ju delegatu, saj do začet-Seje ni bilo nobenega zna-spremembi formoškega Avi govornik je bil peruj-ji. delegat Victor Andres . Uaunde, ki je bil dve leti ' ednk komisije OZN za k r« usluge in torej dodobra j::vprašanje sprejema no- H k |i(e klanov. Zavrnil je stali-ie predlog p sprejeli- 18 novih članov rezultat tarienja» ali «package 1 kot je pisal ameriški tisk in kot je izjavil sam ameriški predstavnik v OZN Cabot Lodge, in poudaril, da je zdaj čas za akcijo, ne več za diskusijo. Vsi člani Var nostnega sveta imajo v tem trenutku «ogromno odgovornosti), je poudaril Bellaunde. Britanski delegat sir Pier-son Dixon je izjavil, da bo glasoval za sprejem vseh 18 držav, tudi za Albanijo, «ne da bi razpravljal o njeni kvalifikaciji«, in da nasprotuje formoškemu predlogu o posameznem sprejemu trinajstih držav. Zatem je govoril sovjetski delegat Soboljev, ki je poudaril, da se vprašanje sprejema novih članov postavlja danes v okoliščinah, ki se precej razlikujejo od onih v prejšnjih časih, kar je posledica zmanjšanja svetovne napetosti. Soboljev je dejal, da je ZSSR za istočasni sprejem vseh 18 držav, ker je to «edina pot, ki vodi iz slepe ulice«, Zatem je predlagal, naj Varnostni svet posebej glasuje o sprejemu vsakega posameznega kandidata in sicer po vrstnem redu. kot so bile kandidature vložene: Albanija, Zunanja Mongolija, Jordan. Irska, Portugalska. Madžarska, Italija, Avstrija, Romunija, Bolgarija, Finska. Ceylon, Nepal, Libija, Kambodža, Japonska, Laos in Španija. Nadalje je sovjetski delegat previdno predlagal, naj se Varnostni svet in glavna skupščina sestaneta hkrati in naj se vsa- Wi jugoslovanski tomski reaktor O najdišč atomsKih surovin -Tri-inštituti in 500 znanatveniKov Pograd, 10. — v dveh, jasneje v treh letih, no Joslavija imela svoj prvi >skj reaktor, ki bo izgra-,, v Jugoslaviji po načrtih ^slovanskih znanstvenikov, Isti ki bo odgovarjal značilno-jU jugoslovanske industrije. Cl Je izjavil danes prof. ,3sander Milojevič, iz za-iju*. za atomska raziskovanja lts ,r's Kidrič« v Vinči pri Beo-AU ki so si ga danes pr-1, ,.Srneli ogledati tudi novink akreditirani v Jugosla- A nuklearna raziskovanja , * Jugoslaviji začeli misliti Jakoj po vojni in že takrat C^ili glavno delavnost v Vt> miroljubne uporabe a-,ske energije. Maršal Tito Ata 1947 poveril svetovno Oetnu znanstveniku prof. [J11 Saviču, sodelavcu gospe L‘* v Parizu in avtorju ne-fih važnih izsledkov (na i, Procesa cepitve torija), na-* i’ naj organizira znanstve-V‘n»titut, katerega gradnja je C končana leta 1948. Neko-ti . kasneje sta tudi Zagreb i|(Jub'jana dobila svoja nu-^na inštituta. Beograjski O . se ukvarja predvsem z j. v0ipTv, ninmclrA enereiie pred elektronskim pospeševalcem, ki deluje z napetostjo 1,5 milijona voltov. J. Vidmar pom Mieo n predsednika Slov. akademiie LJUBLJANA, 10. — Na včerajšnji skupščini Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil dosedanji predsednik, književnik Josip Vidmar, ponovno izvoljen za predsednika Akademije. ka kandidatura, ki jo priporoči Varnostni svet, takoj sporoči glavni skupščini za dokončno glasovanje. Ko bi bilo to opravljeno, bi Varnostni svet prešel k naslednji kandidaturi. Sovjetski predlog ima očitno namen, da prepreči vsakršno presenečenje, torej vsako možnost, da ena izmed kandidatk ne bi dobila dovolj glasov bodisi v Varnostnem svetu ali v glavni skupščini, ali da bi. ji zaprl pot veto. Ker namreč ameriška delegacija ne namerava glasovati za države iz sovjetskega bloka, je mogoče, da bi se po tem zgledu ravnale delegacije, ki mnogokrat posnemajo ameriško glasovanje in da kakšna izmed teh držav ne bi dobila potrebne dvetretjinske večine v glavni skupščini, ko bi že prestala preskušnjo v Varnostnem svetu. Delegat Cangkajškovega režima Ciang je dejal, da želi (lojalno sodelovati« z ostalimi člani Varnostnega sveta «v tisti meri, v kateri se bo svet držal načel Listine OZN«. Poudaril je, da njegova delegacija v glavni skupščini ni glasovala za kanadski predlog, da pa bo (storil kar more, da bo uresničen«, Nato je poudaril, da bi moral Varnostni svet najprej glasovat) o trinajstih resolucijah, ki jih je vložila njegova delega cija in da morajo imeti prednost «države kot Italija. Japonska in Španija«, da pa ne namerava vztrajati pri tej zahtevi. Ameriški delegat Cabot Lodge je dejal, da ne bo podpiral kandidature petih držav sovjetskega bloka, ker «niso resnično svobodne«, da pa se ne bo poslužil veta, ker noče »preprečiti volje večine«. Zaradi tega se bodo ZDA vzdržale glasovanja, upajo pa, «da bodo sprejete tiste kvalificirane države, katerih navzočnost lahko obogati OZN«. Predsednik Munro je nato v imenu svoje delegacije predložil resolucijo, ki jo je pod pisala tudi brazilska delegacija in ki predlaga, naj se o sprejemu vseh 18 držav glasuje skupno, potem ko bi o njih razpravljali posebej. Vendar je dejal, da ne nasprotuje možnosti, da bi tisti, ki to želijo glasovali posebej o vsakem izmed 18 kandidatov. Resolucija pravi, da je Varnostni vsakršno presenečenje ali incident«. Zahteval je, naj Varnostni svet s prednostjo sklepa o sovjetskem predlogu, ki predvideva istočasno zasedanje Varnostnega sveta in glavne skupščine. Belgijski delegat je menil, da sta oba predloga v skladu z listino OZN in da bo glasoval za tistega, ki bo dobil prednost. Diskusija med sovjetskim delegatom in ostalimi, zlasti angleškim in iranskim, ki sta govorila o »neupravičenem nezaupanju v glavno skupščino«, se je nadaljevala še lep čas. nato pa je predsednik Munro preložil zasedanje na torek predpoldne. Melllev Nobelovih Ingrad STOCKHOLM, 10. — Med svečanostjo v veliki koncertni dvorani v Stockholmu je švedski kralj Gustav Adolf danes razdelil letošnje Nobelove negrade za fižiko, za ka-mijo. za medicino in za literaturo. Nagrada obsega 181.64H švedskih krom (približno 22 milijonov lir), poleg tega pa dobi vsak nagrajenec zlato medaljo in umetniško izdelano diplomo. Kot je znano, so letošnji nagrajenci, ki jih je določila švedska akademija znanosti in umetnosti, naslednji: za fi-ziko prof. Wlllis Lantb in prof. Polykarp Krusch (obu ZDA), za kemijo prof. Vincent du Vigneuad of Cornell (ZDA), za medicino prof. Hugo Theo-rell (Švedska), za literaturo Halldor Kilian Laxness (Islandija). V dvorani univerze v Oslu pa je prestolonaslednik Olav (kralj Haakon je v bolnišnici zaradi zloma noge) izročil Nobelovo nagrado za mir predsedniku komisije OZN za begunce van Heuvenu Goedhar-(u. Nagrada za mir letos ni bila izročena nobeni osebnosti, temveč komisiji OZN za begunce, ki bo s piejetim denarjem poskrbela za 125 beguncev, ki so trenutno v begunskem taborišču na otoku Tinos (Grčija). PROCES, KI SE SPREMINJA V OBTOŽBO FAŠISTOV Partizanski poveljniki so izvršili le povelja nadrejenih poveljstev Izjava načelnika obrambnega kolegija za naš dnevn ik - Ponovni primeri fašističnih grozodejstev (Od našega dopisnika) VIDEM. 10. — Poslanec G. B. Gianquinto, bivši beneški župan, ki načeluje zagovorniškemu kolegiju na procesu proti šestim partizanskim poveljnikom pred videmskim porotnim sodiščem, je ob zaključku današnje razprave na vprašanje našega dopisnika izrazil o procesu naslednje mnenje; #Dovolj je analizirati za- držanje zasebne stranke in fašističnega tiska, da razume- mo, da bi morala ta obravnava predstavljati Urok napad na vse italijansko odpOr-nišlco gibanje. Do tega napada je iz političnega gledišča lahko prišlo zaradi nepre-nehnegu blatenja odporr&fbega gibanja, ki so ga dovoljevale in mu večkrat tudi da- jale podporo prejšnje vlade. Vendar se je ta proces, ki je zbral okrog partizanov divizije »Modotti« široko solidarnost vseh demokrhtičnih političnih sil, že spremenil v obtožnico proti fašističnemu izdajstvu. Ne vem, kako bo zasebna stranka zagovarjala svoje zahteve po porazni dokumentaciji o vojaškem položaju, v okviru katerega je prišlo do justifikacije 11 fašističnih zločincev. Predvsem pa ne vem, kako bo jouni tožilec, funkcionar republike, ki je. zrajftfa iz odporniškega gibanje, še mogel braniti obtožnico«. Na,, današnjL razpravi sp bile za»liiane še nekatere priče. ki so izpovedale, kako so fašisti terprizirali domače pre-bivtlstvo. Tako je Viera Ric- RAP1KALNA STRANKA JE OBJAVILA SVOJ PROGRAM Italija naj postane moderna demokratična zapadita država Danes Je komaj boječa demokracija obremenjena z dediščino korupcije In nesposobna uresničiti načela republikanske usta« ve - .Relazionl Internacionali' o bistvu Tavlanijeve misije v ZDA (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Medtem ko se nadaljuje kongres Malagodije-vih liberalcev z diskusijo, ki teži za tem, da bi dokončni razkol v PLI čim bolj ublažila, so voditelji nove »Radikalne stranke italijanskih liberalcev tn demokratova objavili danes svojo programsko izjavo, To je prvi uradni dokument nove stranke in je zaradi tega nadvse važen in tudi precej obširno objavljen ne samo v tisku temveč tudi pc radiu. V izjavi ugotavljajo radikalni voditelji, da je ves »politični ustroj dežele v krizi«, da je današnja italijanska republika «boječa demokracija, ki je prežeta z dediščino korupcije, slabotna v obrambi pred konfesionalnimi pronicanji in pred ekstremizmi ter da je končno državna oblast nesposobna izraziti v svojih u-stanovah duha nove republikanske ustave«. Zaradi tega je nastopil čas, ko je potreb- Arabska liga in Jugoslavija KAIRO, 10. — Tajništvo Arabske lige je priporočilo danes državam, članicam lige, naj vzpostavijo stike z jugoslovansko vlado za sklenitev gospodarskih sporazumov in krepitev gospodarskega sodelovanja med arabskimi državami in Jugoslavijo. svet »posamezno proučeval no zbrati razkropljene mora kandidature 18 držav in pri- " ’ ' - -* poroča glavni skupščini, naj jih skupno sprejme«. Francoski delegat Hervč Alphand je podprl novozelandski predlog, sovjetski delegat pa je vprašal, kakšno proceduro predvideva ta predlog za glasovanje v glavni skupščini. Tu je bila seja prekinjena za kosilo. Po odmoru sta tako Munro kot brazilski delegat De Frei-tas Valle branila in razlagala svojo resolucijo, ki jo je nato podprl tudi iranski predstavnik. Soboljev pa je še enkrat vztrajal pri zahtevi, da je treba sprejeti takšno proceduro, ki ho «onemogočila nad tistimi podjetji, osredotočila bogastvi imajo vse fchačllnosti mbno-pola, prirodnega ali umetnega, industrijskega, trgovskega ali agrarnega. Nadalje se bo stranka borila za čim večjo enakost med državljani, za čim manjše razlike med posameznimi sloji in pokrajinami, za radikalno reformo obdavčenja, ki naj bo jasno in določno ter progresivno, pri čemer naj bodo siromašnejši manj obremenjeni. •* ■> »Ne bojimo se, da nam bodo očitali, da smo kolektivisti," če izjavljamo, da ima država pravico in dolžnost organsko in 1 stalno intervenirati v gospodarskem in socialnem življenju ne samo, da varuje koristi nezaščitenih kategorij, temveč tudi. da spodbudi tiste ljudske sloje, ki so še vedno izven meja demokratičnega življenja; toda ta država mora biti upravno obnovljenu in tuja korupciji ter privilegijem«. poudarja izjava. Končno govori program o potrebi šolske reforme, ki naj italijansko šolo globoko obnovi ter odstrani vsa pretiravanja slabo razumljivega humanizma in naj pospeši tehnični in znanstveni pouk, ki bo storil konec invaziji kon-fesionalizma ter vrnil ugled in prvenstvo državnemu šolstvu. V izjavi se trdi, da je mogoče doseči v štirih do petih letih rešitev vseh bistvenih vprašanj na podlagt delovnega načrta. Končno se izraža upanje, da bo stranka sodelovala pri izvrševanju tega programa s sorodnimi političnimi silami, ki so trenutno razkropljene, tako da se država končno dvigne do pogojev moderne zahodne demokracije. Vlada se še vedno ukvarja z vprašanjem šolnikov, kajti šolska fronta je potrdila svoj sklep, da bo proglasila novo stavko, če ne bo odgovor prosvetnega ministra takšen, da bo nudil upanje v skorajšnjo rešitev vprašanj. Tudi učitelji grozijo, da bodo začeli z direktno akcijo, če njihove zahteve glede ekonomskega zboljšanja ne bodo zadovoljene. Sindikat železničarjev, ki je včlanjen v CGIL, pa je poslal predsedniku vhide ter ministroma za upravno reformo in za promet pismo, v katerem ie rečeno, da »so sklepi vlade povsem nezadovoljivi glede strojnega osebja in glede potujočega osebja, ker ne sprejemajo izenačenja plac 183-urnega dela, glede delavskega osebja v delavnicah in skladiščih pg zaradi različnih načinov akordnega dela« Tajništvo sindikata je za torek sklicalo na sejo svoj glavni odbor. O Tavianijevem potovanju v ZDA je izšel v uglednem milanskem tedenskem časopisu «Relaz.ioni Internazionali« na uvodnem mestu komentar njegovega rimskega diplomatskega dopisnika, ki je vzbudil zaradi poluradnega značaja komentarje precejšnje zanimanje. Komentar namreč na zelo določen način potrjuje ono bistvo Tavianijevega potovanja, o katerem smo pred kratkim že poročali; težnja da postane Italija v o-kviru atlantskega pakta v Sredozemlju vodilna država. »Italija je bila kot atlantska sila — piše med drugim komentator — napačno v prejšnjih letih podcenjevana, ker je bila zakrinkana za pajčolanom zavezniških sil v Avstriji in balkanskega pakta... V današnji politični evropski situaciji pa je Italija naravna zvezna točka bodisi za nevtralno Avstrijo bodisi za arabski svet, kjer so nev-tralistične težnje tako zelo razširjene skupaj s sumničenji ne sile, ki so podpirale državo za časa odpora proti fašizmu in v borbi za osvoboditev. Nato našteva izjava naslednje programske točke: izvajanje ustave in dejanska vzpostavitev laične in liberalne države, v kateri bodo vsi državljani pred zakonom enaki, brez političnih in religioznih diskriminacij, države, ki jamči svobodno delovanje pred samovoljo vlade in policije; nenehna borba proti privilegijem, oviranje ustvarjanja monopolov in proučevanje načinov za njihovo odstranitev povsod, kjer oni neomejeno gospodarijo; javno nadzorstvo '^Proučujejo praktično upo-k, atomske energije v in-CJlJi. Za razvoj nuklearne | ti n°sti in iskanje surovin. | >®° jih našli na 200 krajih! ti-j.Soslaviji skrbi zvezna kola* Pod predsedstvom Ale-1- dra Rankoviča. ^hfve majhne skupine nu-i ^nih znanstvenikov ki je le- 'aa Š8 začela delovati v za-A «R0ris Kidrič«, se je V!1. Velik znanstveni kolek-Vi ki šteje 500 oseb, med ka-tayh 200 pravih znanstveni-V ^s' pa so izredno mladi: i,?. tri je ali štirje nuklear-t(:lz'ki so prekoračili 40 let, ] i^a pa je stara od 25 do t) - A®ve s katerimi je Jugo-^kt največ sodelovala v 5l( f3rnem raziskovanju, so Najprej skandinavske dr-•Da' Francija in Italija; nato 1 * *n končno še ZSSR, CSR 'i foljska. Živahni znanstve-Wj l‘ki R0 bili vzpostavljeni * - 2 Indijo. Prof. Milojevič 'ii 7*iaT, da bodo za nadalj-'!inaPredek zelo važna seda-1« »hogajanja z ZSSR. ki bo-vdh i 0 uspešna. Nadalje je V-rAija v tesnem stiku s Francijo in ZDA. Ju-t - lia pa se noče tzkljuc-'* a ?*ati na nobeno državo, ■hje ]al Prof. Milojevič in ku-Ner surovine in opremo tam. k ?° cene najugodnejše. ,1, 1 reaktor, ki bo zgrajen ^Koslaviji, bo eksperimen-h značaja, medtem k° htsko energijo mogoče izkoriščati v mdustrij-Jt^hatnene šele več le* kas-%■ Tudi glede atomskih su-Ji ie Jugoslavija naklonje-j,i)i jh^narodnemu sodelova-'itjker imajo mnoga tuja le-' »bogatejšo in torej cenej- C °- Swnarji so se prt ogledu N*?, zaustavili pred spekel a*om za žarke beta. ki ie Ji s Krajen v samem inštitu-'l ; svedskim materialom in hajvečji na svetu, in Francosko-nemški kompromis o nemških oboroženih silah Bonn je izkoristil zahteve NATO po čim večji oborožitvi za poskuse prekoračenja meja, ki jih določajo pariški sporazumi - Konferenca nemških veleposlanikov - Podkancler Bluecher odpotuje v Indijo PARIZ, 10. — V okviru zahodnoevropske zveze je bil včeraj dosežen sporazum o obsegu zahodnonemških vojaških sil. Pred tem je prišlo do več razgovorov med predstavnikom francoskega zunanjega ministrstva Alexandrn/n Parodijem in stalnim predstavnikom Zahodne Nemčije pri NATO Blankenhornom. Po teh razgovorih je bil dosežen sporazum tako o kadrih nove nemške vojske kot o tonaži in vrsti ladij bodoče nemške vojne mornarice. Na osnovi tega sporazuma so vojaški izvedenci iz sedmih držav ZEZ sestavili tehnične podrobnosti nemške oborožitve in sicer tako za prihodnje leto kot za daljše razdobje. Te podrobnosti so na včerajšnji seji, ki je trajala manj kot eno uro, ratificirali stalni predstavniki sedmih držav ZEZ pri NATO Kot je znano, določajo pariški sporazumi meje za nemško oborožitev, medtem ko je v okviru NATO zaželeni cilj vsaj teoretično ustanovitev čim močnejših oboroženih sil To nesoglasje je obilno izkoristila bonnska vlada, medttm ko se je Francija sklicevala na pariške sporazume in ugovarjala načrtom, ki jih je Zahodna Nemčija predložila NATO v okviru »letnega pregleda«, kjer se določajo vojaški cilji posameznih atlantskih držav. Franclja je predvsem poudarjala! da bi nemški načrt za šolanje kadrov dovolil Nemčiji, da z malenkostnimi izpopolnitvami znatno prekorači meje, ki jih določajo pariški sporazumi. Druga sporna točka so bila določila pariških sporazumov, ki se tičejo nemških pomorskih sil. Ta določila dovoljujejo Nemčiji, da razpolaga z en dami do 3.000 ton, vendar ne določajo podrobneje vrste ladij. Pariški sporazumi pravijo nadalje, da bodo nemške pomorske šile določene s posebnim sporazumom ali «v okviru odgovarjajoče borbene zmožnosti« Ta izraz so Nemci :n Francozi zelo različno razla-gali. Kompromis, ki je bil dosežen glede obeh spornih vprašanj, ni bil objavljen. Zdi se pa, da bo Nemčija za sedaj smela razpolagati z mornarico, ki bo precej manjša od sto tisoč ton. ki jih je imela v načrtu. Načrt bo 14. decembra predložen svetu zunanjih ministrov ZEZ. V Bonnu je bila včeraj konferenca zahodnonemških veleposlanikov v nekaterih nap važnejših tujih državah. Na konferenci so potrdili dosedanjo politično linijo Ade-neuerjeve vlade in »z zadovoljstvom ugotovili«, da »nobena izmed zavezniških držav« ni nikoli svetovala bonn-ski vladi, naj »spremeni« ali tudi samo #omili» svoje stališče do vzhodnonemške vlade. Veleposlaniki go ugotovili, da «odgovorne osebnosti zavezniških držav« soglašajo da je »pravilna in potrebna vedno večja odločnost do pan- kowske vlade«. Obenem ni nobena zavezniška država ugovarjala vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo. Socialdemokratski poslanec Fritz Erler, član parlamentarne obrambne komisije, ge je danes izrazil za pogajanja z ZSSR za nemško združitev s pogojem, da Bonn ostane v stalnih stikih z zahodnimi velesilami. Eo Erlerjevem mnenju bi pariški sporazumi ostali v veljavi, vendar bi zahod-nonemška republika morala prepričati zahodne velesile, da je treba nekatere obveznosti omiliti. Tudi Erler je prepričan, da sc ni treba pogajati z vzhodnonemško vlado. Podkancler Franz Bluecher bo 9. januarja z letalom odpotoval v Indijo, kjer bo ostal deset dni. V Novem Delhiju se bo podkancler sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem. Bluecherje-vemu potovanju pripisujejo v vladnih krogih velik pomen. V prvi vrsti se hoče po izjavah teh krogov poudariti, da namerava zahodnonemška republika podčrtati svojo pc1 litično prisotnost v Indiji, s katero ima normalne diplomatske odnose Nadalje se hoče poudariti, da ima Zahodna Nemčija mnogo večje gospodarske možnosti za sodelovanje z Indijo kot Vzhodna Nemčija. Končno bi Bluecher rad vedel, ali je Nehru morda s Hruščevom in Bulgani-nom govoril tudi o nemški združitvi. ki so si | z Zahoda. Napačno bi bilo go-a in ki I voriti o posredovanju..., toda gotovo je, da je posebni italijanski položaj spričo dveh nevtralnih sektorjev, ki zadevajo atlantsko zvezo, poklican izvrševati funkcijo največje važnosti. Tudi če se ne bi izkristalizirala v specifičnih dejstvih«. Tako poudarja diplomatski dopisnik in nato obrazloži ta posebni položaj s potrebo, da bi polno vrednotenje Italije postalo «v okviru atlantskega pakta in italijansko - ameriških odnosov manifestacija resničnega. »pro-tizavarovanja«, ki se predvideva severno od Alp, in v srednjem in vzhodnem Sredozemlju«. Zato člankar pravi, da je Tavianijev obisk v Washingtonu pomenil »prvovrstno politično manifestacijo, ki je šla preko normalnega okvira običajne izmenjave ozkih vojaških stališč«. Kot vidimo gre tu brez dvoma za važnejšo misijo od one, ki jo je imel zunanji minister Martino, ko je pred kratkim obiskal Japonsko in Siam. Po drugi strani pa poročajo, da je pozdravil demokrist-j a irski kongres v fjelgiji Fan-f .n.jev namestnik Rumor, ki je nadvse poudarjal skupne smotre evropskih demokristjanov, kž morajo^ »tesno sodelovati za združeno Evrofco«, sto je tisto »malo katoliško Evropejki je Vatikanu in Fan-faniju jako T^VJ) * Volitve v Alžiru kasneje kot v Franclji Opolnoči je potekel rok za prijavo volilnih povezav - Razkol med radikali dokončen PARIZ, 10- — Francoski generalni guverner v Alžiru Sustelle je danes sporočil, da volitve na alžirskem ozemlju ne bodo 2. januarja kot v ostali Franciji, temveč da so bile preložene na kasnejši čas. V vladnih krogih dodajajo k temu, da se je vlada kljub ustavnim določilom odločila za ta sklep po posvetovanju s pravniki, ki so potrdili, da je mogoče volitve odložiti v onih departmajih, kjer bi »povzročale resno nevarnost za javni red«. Danes opolnoči je zapadel rok za prijavo volilnih povezav. S tem se je zaključila pripravljalna faza volilne kampanje. Vendar doslej še ni mogoče imeti jasnega pregleda nad položajem, ker i’ posameznih departmajev ie niso prispela poročila o vseh priglašenih povezavah. Medtem se je razcep v radikalni stranki dokončno, izvedel. Stranka je izključila sedem svojih vidnih predstavnikov, ki se niso hoteli odpovedati svojim položajem v «zbiranju republikanske levice«. .Med izključenimi sta bivši blagajnik radikalne stranke in zagrizeni sovražnik Mendes - Francea, Martinaud Deplat, in Renč Mayer. Faure je bil izključen že poprej. Tito v Asabu ASAB, 10. — Predsednik Tite je prispel danes ob 18. uri po krajevnem času z »Galebom« v pristanišče Asab. kjer bo jutri zujtraj stopil na tla prijateljske Etiopije. Cim je «Galeb» spustil sidro, so prispeli na ladjo jugoslovanski veleposlanik v Adis Abe-bi Dušan Kveder, državni tajnik v tajništvu za zunanje zadeve Ivo Kapičič in načelnik protokola Sloven Smodla. ka, ki so pozdravili predsednika republike in se pridružili njegovemu spremstvu. Iz Asaba bo predsednik Tito s spremstvom odpotoval z av. tomobilom v Adis Abebo, ka-gior bo prispel v sredo, 14. decembra zjutraj. Prva etapa potovanja po Etiopiji je dolga 880 km. Jugoslovanska eskadra bo iz Asaba odplula v Masauo, kjer se bo predsednik Tito po 14-dnevnem bivanju v E-tiopiji spet vkrcal in odpotoval na uradni obisk v Egipt. Obisk predsednika Tita \ Etiopiji, ugotavlja nocojšnja «Borba», bo dal pobudo za še tesnejšo poglobitev jugoslo. vansko-etiopskih odnosov in bo ustvaril še realnejše po- goje za konkretno politično sodelovanje na mednarodnem področju, zlasti v Združenih narodih in drugih mednaroa-nih organizacijah, kjer je to sodelovanje še doslej Dilo zelo plodno. Obisk bo konkretno pokazal nesebično oomoč, ki jo je Jugoslavija pripravljena dati Etiopiji, ki utrjuje svoje notranje razmere, gradi moderen državni organizem in razvija svoje gospodarstvo. Etiopski zunanji minister pa v izjavi «Borbi» izraža prepričanje. da bo obisk predsednika Tita v Etiopiji še bolj utrdil zveze medsebojnega lazumevanja in sodelovanja, ki obstajajo in ki bodo obstajale med dvema narodoma. Volitve v Avstraliji MELBOURNE, 10. — Danes so bile v Avstraliji volitve v poslansko zbornico. Po dosedanjih delnih rezultatih je mogoče sklepati, da bo Men-ziesova liberalna stranka, ki je zdaj na vladi, obdržala v novi zbornici večino kakih 20 mandatov nad laburisti. cardo, partizan brigade »Ve-neziano«, povedal, da so njegove tovariše »Secca« in »Pi-vetta« ubili fašisti v zimi leti 1944-45. Na vprašanje predsednika sodišča je pojasnil, da mu je neka Carmen točno opisala, kako so ju fašisti bande Cappellino zvezali z žico, ju vrgli na kamion ter ju odpeljali v Lancenigo. kjer so ju ustrelili. Priča je nadalje povedala, da je bila Naslednja priča Sergio Vi-sintin, ki je bil komisar divizije «Modotti», je obširno govoril o vojaškem položaju na področju Pordenona in o operacijah v zadnjih dneh pred osvoboditvijo. Poudaril je. da so bile nemške edinice na področju Pordenona odlično organizirane in da zaradi tega ni mogoče govoriti e njihovem brezglavem begu. Povedal je. da so še 1. maja zadnja postaja prof. Drusina. dopoldne imeli opravka z _. . . .... ti n rtlr nnnrt oHim U i ei ki so ga fašisti vlačili po vaseh v okolici Pordenona, v Rivarottu, kjer je že bil ves krvav in izmaličen. Od lam so ga odpeljali na bližnji most, ga ustrelili, njegovo truplo pa vrgli v reko Li-venzo. Priča Contardo Cesare je najprej povedal, kako so se Cappellini in še dva druga fašista predstavili kot partizani neki družini, ki je skrivala ko oklopno edinico, ki se je bližala iz Casarse. Partizani so prodirajoči nemški koloni, v kateri je bilo 12 tankov, poslali naproti parlamentarca, nekega nemškega ujetnika, 'ki je bil za tolmača in nekega partizana. Parlamentarca sta se z avtomobilom, na katerem je bila bela zastava, približala glavi nemške kolone ter zahtevala, da se vdajo toda Nemci so v odgovor na mestu ustrelili svojega so- bivšep angleškega^ ujetnika, narodnjaka, partizanu pa so - , _= (jv^ minuti časa, da izgi- ne. Prišlo j e do ogorčene bitke, v kateri so partizani poškodovali tri ali štiri tanke, teda le za ceno nekaj mrtvih tovarišev. Povedal je tudi, da so partizani ie zasedli bpilim. bergo, razorožili tamkajšnjo posadko, ko so druge nemške edinice ponovno vdrle v mesto iq je prišlo kasneje do borbe, pri kateri je padlo šest partizanov. Dejstvo je, da so zavezniške čete prišle v Spilimbergo šele 2. maja. Nadalje je priča izpovedala, da je poveljstvo divizije »Modotti« 8. ali 9. maja na svojem sestanku proučilo ukrep, ki je narekoval jusTifikacijo skupine fašističnih kriminalcev. Na tem sestanku so presodili in ugotovili,, da je tieba njihovo usmrtitev smatrati kot vojno akcijo, ki je bila storjena v vojni pod silo razmer. Mnogo kasneje je prišlo do ponovnega sestanka, ki je bil sklican na zahtevo poveljstva skupine garibaldinskih divizij in kateremu je prisostvoval tudi komisar Mario Lizzero (Andrea). Na tem sestanku so prišli do iste ugotovitve in so o izsledkih preiskave obvestili tudi zaveznike, Fašisti so ga prijeli, peljali do nekega mostu, ga tam ustrelili in nato vrgli v reko. Contardo, ki je že bil pove- zan s partizanskim gibanjem, a je zaradi aretacij nekaterih partizanov zvezo zgubil, je poslal najprej svojo sestro in nato ženo, da bi zopet vzpostavil stik s partizani. Njegova sestra pa je padla v roke provokatorju in tako se je zgodilo, da jo je dobil v oblast eden izmed pozneje justificiranih fašistov, znan pod imenom Basso. Priča je povedala, da je Basso posilil njegovo sestro v hekem seniku. kamor jo je zaprl, nato pa so z njo hoteli isto sto-rjti tudi na fašističnem poveljstvu. kamor so jo kasneje odpeljali. Ker se je priča skrivala, so zagrozili materi, da jo bodo ustrelili, če se ne bo prijavil. Kasneje so mater tudi aretirali, tako da je bila skupno s hčerko do osvoboditve v zaporu. Priča je še omenila, da so fašisti popolnoma izropali njihovo stanovanje. Ostale priče so v glaVnem prikazovale položaj, ki j« bil v Pordenonu in ofcolicj v dneh 29. fn 30. aprila. Posebno zanimiva je bila izpoved Renata Baracettija, ki Je bil zvezni oficir na poveljstvu grupe garibaldinskih di vizij. Povedal je, da je bil 29. aprila v bližini kraja S. Daniele, ko je prišel k njemu kurir z ukazom, naj se takoj Javi na poveljstvu. Ko Je pri-š»l tja, mu Je komandant Nin-ci dal pismen ukaz za komandanta divizije »Modotti* in komisarja skupine divizij Andrea, Ariu je bilo naročeno, naj okrepi obrambne položaje, ker so na poveljstvu prišli do prepričanja, da bodo Nemci skušali »očistiti« pot do Pontebane. to Je proti Avstriji. V ukazu J* bilo nada- lje rečeno, nai likvidirajo vse vohune in fašistične kriminrl-ce, ki bi lahko škodili partizanski stvari ob nemškem umiku. Ta ukaz Je oriča izročila Ariu, ki je tudi podpisal njegov prejem. Egiptovska ustava KAIRO, 10. — Egiptovski ministrski predsednik Naser je naznanil, da bodo osnovna načela nove egiptovske ustave objavljena 16. januarja. Naser je dodal, da bodo obenem z objavo besedila ustave sprejeti tudi ukrepi, ki bodo omogočili njeno uresničenje. V pooblaščenih virih vedo povedati, da bo nova ustava, ki bo končala sedanji režim vojaške diktature, uveden 16. januarja 1953, slonela na republikanski državni ureditvi ir. da bo znatno omejila zemljiško posest. Poskrbljeno bo, da bo država imela parlamentarni režim ki ne bo obremenjen z negativnimi preostanki prejšnjega Farukovega režima. Sedanji tajnik DC v Pordenonu Pietro Biasin, ki je bil pripadnik ozopovskih brigad, je nato izpovedal, da je bil položaj v Pordenonu 30. aprila slabši kot dan prej, ker je 30. aprila popoldne zavezniška patrola prišla v mesto, toda ga je takoj zapustila ter pustila partizane, ki so bili še obkoljeni od Nemcev, na cedilu. Druge priče so povedale, da so bile v pordenonski okolici še 30. aprila in tudi 1. maja številne bitke in spopadi med partizani in Nemci. Vse priče so si bile soglasne v tem, da je bila nevarnost največja zaradi prisotnosti tankovske kolone pri Magnagu. ki se je vdala šele 1. maja dopoldne. Izpovedi današnjih prič so bile izredno važne, predvsem zaradi tega, ker so jasno in nedvoumno dokazale, da je bi! 30, aprila, to je na dan justifikacije fašističnih kriminalcev, položaj negotov, da je obstajala nevarnost ponovnega nemškega vdora, ki bi pomenil osvoboditev fašistov in omogočil njihove represalije pro i prebivalstvu, ki je istega dne pozdravilo partizane kot svoje osvoboditelje izpod nemškega okupatorja in njegovih fašističnih opričnikov. Proces, ki traja že deset dni, se bo nadaljeval v ponedeljek. ko bosta zaslišani dve važni priči, in sicer komisar Andrea, odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge in poslanec PSI Bettoli. Pričakujejo, da bodo posebno zanimive Andreove izjave, ki je bil takrat komisar skupine garibaldinskih divizij in po vsej Furlaniji znan kot eden najhrabrejših borcev, ki so se borili za osvoboditev Italije. E. K. r - isteigteta ! s ' > P t V Torlanu so nacifašisti znesli svoj bes nad civilnim prebivalstvom. V zažganih hišah Je zgorelo 34 oseb, med njimi ženske in otroci. Na sliki; prenos pohabljenih in ožganih trupel NPOMINoHI »NEVI Na današnji dan Je bil leta 1843 roj-n Robert Koch. slavni bakterlolog. Danes, NEDELJA 11. dece®.!** Damazij. Go.jica Sorče vzide ob 7.34 h 16.20. Dolžina dneva 8.46 Lu vzide ob 4.54 in zatone ob ■ Jutri, PONEDELJEK 12. Ote. Maksencij. Slroslav POVIŠANJE CEN OLJA, MASTI, ŽELEZNIŠKIH TARIF IN NAJEMNIN ObvesHlo flžaske občine Kljub nasprotnim zagotovilom eene olja še vedno naraščajo Agencija ANSA trdi, da bo zaradi močne vladne intervencije cena olju začela v Kratkem padati »ANSA« poroča, da vladni .krogi zelo pazljivo ilede gibanju cen olja in da ti krogi opozarjajo na sedanjo razliko cen*na drobno in na veliko pri izvoru. Po poročilu agencije »ANSA« so te razlike cen neosnovane. Tudi zadnja dražba za prodajo 100.000 stotov oljnih semen iz državnih rezerv je pokazala, aa spekulantski poviški cene olja na drobno nimajo ekonomske osnove. Na državnih dražbah so cene za olje iz ameriških lešnikov dosegle povprečno 415 lir in za olje iz soje 404 lire. Po tem poročilu bodo industrijska podjetja, ki se bavijo s predelovanjem oljnih semen, v kratkem vrgla na trg večje količine olja po normalnih cenah. Po omenjenem poročilu a-gencije »ANSA« se bo v prihodnjih mesecih nujno morala okrepiti tendenca po znižanju cen olja. ker so bile prodaje na državni dražbi povezane z obveznostjo uvoza obsežnih količin oljnih semen. Na tej osnovi more vsak privatnik uvoziti za 1 stot oljnih semen kupljen iz državnih zalog. 4 stote olivnega olja, ali 3.5 stotov oljnih semen ali 2 stota rafiniranih oljnih semen. Zaradi tega se bo cena različnih vrst olja v kratkem — vedno po poročilu agencije ANSA — znižala na 330 lir na veliko. V kratkem se pričakuje tudi posilika 10.000 stotov olja iz ameriškega viška, rezerviranega za Italijo, čemur bodo sledile nove pošiljke. Tudi prihodnji teden bodo prodali na javni dražbi 100 tisoč stotov olja iz državnih zalog. S to prodajo bo po poročilu poluradne agencije na razpolago v Italiji poleg lastne proizvodnje še okrog 1 milijon stotov olja ali oljnih semen. Kljub dosedanjim kontingentom olivnega olja iz državnih rezerv, pa so te dni cene olivnega olja ponovno poskočile. V našem mestu e te dni cena na debelo dosegla 800 lir za kg, v Genovi, Torinu in Rimu pa 850 do 900 lir za kg. V ttekšterih krajih Pulje, kjer pridelajo največ olivnega olja v Italiji, so cene na debelo te dni dosegle 1000 lir za kg. V trgovskih krogih menijo, da se cene olivnega olja ne bodo še ustalile in da bodo v prihodnjih mesecih dosegle neverjetno visoko raven. Nekateri so mnenja, da je novo povišanje cen povzročil tudi sklep grške vlade, ki je za sedaj ustavila vsak izvoz o-livnega olja v tujino in to tudi za kontingente, ki so bili že prodani. Znano je, da je vlada takoj ob prvem povišanju cen olivnega olja sporočila. da bo poleg drugih ukrepov nabavila v Grčiji poseben kontingent olivnega olja. Naj bo kakorkoli, dejstvo je. da se je v Trstu cena na drobno olivnega olja, ki se prodala na litre, v zadnjih mesecih povečala od 450-570 na 730-800 lir za liter. V nekaterih italijanskih mestih pa se cena približuje 1000 liram za liter. Povišanju cen olivnega olja sledi tudi postopno višanje cen semenskega olja in drugih maščob. Tem povišanjem pa se bo 1. januarja 1958 pridružilo še uradno povišanje železniških blagovnih in potniških tarif. Medministrski urad za cene bo te dni začel proučevati načrt novih železniških tarif. Pričakujejo, da bo načrt pripravljen ze pred Koncem leta in da bodo nove tarife stopile v veljavo 1. januarja. Po novem načrtu bodo tarife za blagovni promet povečane od 5 do 20 od-stotkuv; za potniški promet pa za 5 odstotkov. Vlada računa, da bo uprava državnih železnic s tem povišanjem dobila letno okrog 18 milijard lir več. Nove železniške tarife za blagovni promet bodo najbolj prizadele Sicilijo, ker bodo z novim načrtom ukinili dosedanje ugodnosti, ki jih je uživala ta dežela za prevoz sadja in povrtnine. Prejšnja povišanja železniških tarif (1952 ir. 1953. leta) niso prizadela te dežele bodo tudi za Sicilijo veljale tarife, ki bodo veljale za vso Italijo. Zato pričakujejo, da se bodo zaradi tega cene sadja in povrtnine, ki prihajajo iz Sicilije na razna italijanska tržišča, znatno povečale Predvsem bo to vplivalo na južno sadje, ki ga v zimskih mesecih največ prodajo. Tem povišanjem po moramo dodati še povišanje najemnine, ki bo 1. januarja. Kot določa zakon, se z začetkom prihodnjega meseca povišajo najemnine za stanovanja za nadaljnjih 20 odstotkov na najemnino plačano 31. t.m. rstu zagotavlja dekret št. 2146, da pa bodo upokojenci dobivali galenske preparate in druga posebna zdravila za zdravljenje raznih volezn? brez vsakih omejitev. Potemtakem bodo upokojen, ci dobivali enake količine zdravil kakor industrijski delavci in njihovi svojci, vpisani v pokrajinski INAM v Trstu za dobo, ki velja za te zavarovane delavce- Delavska zveza meni, da je to priznanje upokojencem prvi uspeh njihove borbe ter borbe še zaposlenih delavcev. Hkrati pa poudarja, da bo na. daljevala svojo borbo, da se upokojenim delavcem prizna- jo vse ugodnosti, ki jih uživajo industrijski delavci v Trstu. * * * Delavska zveza pa javlja, da je glavno ravnateljstvo INAM priznalo iste ugodnosti glede predpisovanja zdravil tudi gospodinjskim pomočnicam (služkinjam) in vajencem, ki so tudi doslej dobivali zdravila le za nekatere hude bolezni. Za upokojene pomorščake, ki bi morali dobivati zdravstvene usluge in oskrbo v bolniški blagajni za pomorščake, pa stvar še ni rešena in spadajo glede zdravstvene oskrbe še vedno pod INAM. glede čl. 13 videmskega sporanima Za praktično izvajanje člena 13 videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu’ prosi tržaška občina, da javijo lastniki obdelovalne zemlje, čez katero gre meja med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo, občini v petnajstih dneh obseg svojih zemljišč, vrsto kulture, ki raste na zemljišču svoje ime in imena družinskih članov. Prebivalci okoliških vasi lahko javijo te podatke občinski delegaciji. Zborovanji Delavske zveze Danes ob 11. uri bo ha Trgu Giuliani zborovanje Delavske zveze, na katerem bodo obravnavali vprašanje sklicanja ustanovne sindikalne skupščine. Jutri popoldne pa bo tako zborovanje za delavce ladjedelnice Sv. Marka na prostoru med Ulicami Broletto, D’Alviano in San Marco. Na obeh zborovanjih bo govoril član vodstva CGIL Marchioro, ki v odsotnosti Santija predseduje pripravljalnemu odboru za sklicanje skupščine. Delavska zveza zahteva sklicanje sestanka z Aquito Delavska zveza je poslala včeraj uradu za delo pismo, v katerem ga opozarja, da je že 1. decembra zahtevala takojšnje sklicanje sestanka njenih predstavnikov s predstavniki ravnateljstva rafinerije Aquila. da bi razpravljali o nedopustnem nastopu ravnateljstva proti skupini delavcev, članov odbora sindikata petrolejskih delavcev. Delavska zveza ponovno zahteva sklicanje sestanka. Sestanek odbora tiskarskih delavcev Danes ob 9.30 bo sestanek odbora sindikata tiskarskih delavcev Delavske zveze. Na sestanku bodo razpravljali o sklicanju ustanove sindikalne skupščine. Pogajanja na uradu za delo Včeraj so bila na uradu za delo pogajanja glede suspendiranih delavcev CRDA. Ker še niso dosegli sporazuma, se bodo pogajanja nadaljevala v četrtek. V SREDO SKUPŠČINA BIVŠIH USLUŽBENCEV ZVU KOMISARIAT PRIPRAVLJA nov zakonski načrt za uslužbence Po načrtu naj bi jih uvrstili v državni lUlei in jim priznali službena leta, tuje državljane pa odpustili V sredo ob 18.30 bo v prostorih Delavske zbornice izredna skupščina sindikata bivših uslužbencev £VU, na kateri bodo razpravljali o zakonskem načrtu za ureditev njihovega službenega razmerja . Predstavnik^ tega sindikata so se namreč predvčerajšhjim razgovarjali z dr. Palamaro, kateremu so predložili in pojasnili svoj načrt za ureditev tega vprašanja. Po nepotrjenih vesteh pripravlja vladni generalni komisariat nov zakonski načrt, ki naj bi ga vključili v zakon o pooblastilih, katerega morajo, kot je znano, uresničiti do 10. januarja. Kot smo že pisali, se sindikat bivših uslužbencev ZVU in Zveza bivših uslužbencev v celoti ne strinjata glede rešitve tega vprašanja. Vaeka- RAZVOJ SPORA MED VLADO IN PROFESORJI Pred ponovno stavko profesorjev srednjih šol? V lorek se bodo profesorji sesleli na skup* sčini • Odločilen bo odgovor minislre Rossija V torek se bodo tržaški Italijanski profesorji ponovno sestali na skupščini in razpravljali o razvoju položaja in spora z vlado. Po zadnjih vesteh še vedno ne kaže vlada pravega razumevanja za zahteve profesorjev. Vlada namreč trdi, da so vsi očitki zakladnemu ministrstvu neupravičeni in da bi morala potrošiti 100 milijard lir. če bi hotela ugoditi vsem zahtevam profesorjev. Pripravljena pa je ponuditi samo od 36 do 38 milijard, to je nekaj več kot tret mo tega. kar zahtevajo profesorji. Enotna šolska fronta pa odgovarja, da so te številke pretirane ter da se kvečjemu nanašajo na vse vrste šol. Zdi se torej, kot da bi se razgovarja-la dva glušca-Minister za prosveto Paolo Rossi je obljubil, da bo odgovoril na zahteve profesorjev najkasneje jutri. Medtem so se začeli gibati tudi učitelji osnovnih šol, ki se boje, da bi jih zaradi njihovega molka zanemarili. Vse kaže, da bodo profesorji počakali še dva ali tri dni. Ce pa ne dobe pozitivnega odgovora, bodo najbrž ponovno stopili v stavko, ker nočejo, da bi jih vlada do 10. januarja z uresničenjem zakona o pooblastilih postavila pred izvršeno dejstvo. brez lastne krivde temveč zaradi slabega tržaškega gospodarskega položaja. Vendar pa ta pomoč ne rešuje vzrokov za bedo pri koreninah in ne izpreminja sedanjega nepravičnega socialnega stanja. Nezgodo na delu kor pa predstavlja sindikat bivših uslužbencev ZVU večino in bodo zato bolj upoštevali njegove predloge. U-službence naj bi po novem zakonskem načrtu uvrstili v kategorijo državnih uslužbencev ter naj bi jim priznali vsa službena leta pri bivši ZV.U. Starc uslužbence bi pridržali v službi kot dnevmčar- je vse dotlej, dokler ne bi pridobili pravice do pokojnine pri INPS, ki pa je zelo majhna. Tuje državljane pa naj bi po tem načrtu odpustili ter jim priznali samo 6-mesečno nagrado kot tistim, ki se prostovoljno odpovedo službi. Zveza bivših uslužbencev pač ne bo mogla biti s to rešitvijo zadovoljna. Svoj čas je namreč zahtevala, da se ustanovi tu poseben stalež, da se tuji državljani obdržijo v službi ter da ostanejo tudi stari uslužbenci toliko časa zaposleni, dokler ne dobe državne pokojnine, ki je mnogo boljša od pokojnine INPS'. Vse pa kaže, da bo novi zakonski načrt, ki ga bodo predložili v proučitev vladi, precej boljši od tistega, ki ni hotel uslužbencem priznati ni-t njihovih službenih let pri ZVU, za policiste pa določal, da bi morali šele iti v posebne tečaje. NERAZUMLJIVA BREZBRIŽNOST ODGOVORNIH OBLASTI Kmečka mladina potrebuje več strokovne izobrazbe V sedanjem času premalo strokovnih predavanj in tečajev - Učni program na osnovnih šolah pomanjkljiv že večkrat je bilo govora o potrebi po preusmeritvi tukajšnjega kmetijstva, o intenzivnem obdelovanju zemlje in o potrebi po strokovni izobrazbi kmetov, zlasti pa kmečke mladine. Vprašanje izobrazbe kmečke mladine je vedno bolj pereče in bi ga morali čimprej rešiti. To je dolžnost pristojnih oblasti, ki imajo nalogo skrbeti za izobrazbo mladine in za napredek kmetijstva na našem področju. Prispevki za riove vinograde, hleve itd. ne zadostujejo, če ne bomo pravočasno poskrbeli za strokovno izobrazbo kmečkega naraščaja To je tembolj važno spričo žalostne ugotovitve, da se kmečka mladina vedno bolj oddaljuje od zemlje, da se za kmetijstvo vedno manj zanima in išče druge zaposlitve celo v tujini. Začeti je treba že v osnovni šoli. Mnenja smo, da bi se z drobitnico dobre volje lahko v kratkem to začelo izvajati. Solniki in strokovnjaki b'. se morali dogovoriti, najti način in pripraviti primerne programe. Na zaključnih šolskih razstavah že nekaj let vidimo lepe izdelke. ročna dela Učencev osnovnih šol tildi v podeželskih vaseh. Lepo je to in koristno zlasti za deklice. Zelo koristno pa bi tudi bilo, da bi učenci spoznali rastline, semena, sgdno drevje itd. ne samo iz učbenikov, ampak v naravi, na šolskem vrtu in v praktičnem pouku, je dejstvo,'da nmče ne saj more vzljubiU neko 6tv.ar, ki je ne pozna. Mnenja smoi da bi v tem pogledu labko podeželske občinske tiprave da- Vespist jo je podrl Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nieold 3/a Tel. 38-733 Razdeljevanje drv poznižanih cenah Občina obvešča, da se bo 12. tega meseca pričelo razdeljevanje drv v Ul. dellTstria 91. Drva bodo razdeljevali po znižani ceni 1000 lir za stot Sedaj r pa brezposelnim, ki imajo rdečo Zdravila za upokojence Delavska zveza sporoča, da J je generalno ravnateljstvo INAM 7. decembra odgovorilo s pismom na njena vprašanja glede zdravstvene oskrbe upokojencev. V pismu pravi, da sicer nasprotuje, da bi upokojenci uživali pravice, ki jih gleda zdravstvene oskrbe v izkaznico, upokojencem INPS. ki imajo pokojnino nižjo od 24.000 lir. vdovam in vojnim sirotam. Upravičenci bodo do. bili po 1 stot drv na osebo. Drva bodo razdeljevali od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure vsak delavnik razen sobote Prihodnji teden bodo pričeli razdeljevati drva tudi v drugih predelih mesta. Pomoč ECA v novembru Po uradnih podatkih je podporni urad ECA razdelil v novembru 98 milijonov lir Popoldne okoli 16. ure so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 52-letnega Carla Cofaua iz Vicolo Castagneto, katerega so morali zaradi raznih udarcev na desni nogi in podplutbe na zatilniku pridržati na II. kirurškem oddelku. Delavec, ki bo verjetno ozdravel že v 10 dneh, je izjavil, da je med delom na 6 metrov visokem odru v notranjosti plavajočega doka tržaškega arzenala nerodno padel. Pri prenašanju ventilatorja v notranjosti tovarne testenin v Ul. Sorgente je 15-letni Enrico ParisL iz Ul. E. de Araicis včeraj popoldne zdrsnil in nerodno padel, pri čemer mu je predmet, ki ga je prenašal, padel na prst desne roke in ga s tem prisilil, da se je zatekel po pomoč v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili zlom palca, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 dneh. Popoldne se je zatekel na sprejemni oddelek bolnišnice tudi 47-letm pomorščak «s»-turnie« Salvino De Rota od Sv. M. M. Sp., katerega so kljub podplutbi na desni roki z verjetnim kostnim zlomom, po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Pomorščak je pojasnil, da mu je poškodbo povzročil zaboj s konservami mesa. katerega je prenašal na krovu parnika, ki je zasidran na V. pomolu novega pristanišča. Zaboj je namreč za hip položil na enega izmed parni-kovih rešilnih čolnov vendar se je prevrnil in mu padel na roko. De Rota bo moral počivati in se sam zdraviti kakih 15 ali 20 dni in če mu bodo ugotovili kostni zlom. mu bodo morali dati roko v mavec. Med delom na lestvi v bližini glavne pošte na Trgu V. V spremstvu svojega vnuka se je .včeraj kmalu po 23. uri zatekla v bolnišnico 82-letna Lucia Bassanese vd. Cherson iz Ul. Madonnina, katero so zaradi udarca v trebuh in kolenih sprejeli s prognozo, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 10 dneh na II. kirurškem oddelku. Vnuk, ki je staro mater pripeljal z rešilnim avtom v bolnišnico, je izjavil, da je okoli 18. ure sorodnico podrl na tla neki vespist v trenutku, ko je hotela z njim prekoračiti Ulico Oriani. Vespist se je ustavil, a ko je opazil, da se je Bas-sanesejeva dvignila, je nadaljeval pot. Neroden padec Pri izstopu iz svojega tovornika je 44-letni šofer Ardui-no Stocco iz Reške ceste včeraj na stopnici vozila zdrsnil in padel ca tla, pri čemer si je verjetno izpahnil gleženj leve noge. V bolnišnici, kamor se je mož zatekel, so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom nekajdnevnega počitka. le koristno pobudo s pomočjo kmetijskih strokovnih organi-zasli» Kmetijskega nadzorni-štva In šolskih oblasti. V zims/em času pa bi morali prirediti tudi primerne kmetijske večerne tečaje z zanimivim in življenjskim programom samo za vaško mladino. Prepričani smo, da bi taki tečaji imeli dober u-speh in da bi bili zelo koristni. V primernem času pa bi takim tečajem morale slediti tudi praktične vaje, na primer cepljenje trt in sadnega drevja, spoznavanje raznih trav škodljivcev itd. Velika pomanjkljivost v tem pogledu pa je tudi v tem, da na našem področju ni niti enega kmetijskega strokovnega tečaja, oziroma šole. Zdi se skoraj neverjetno, a je gola resnica. Pred zadnjo_ razmejitvijo je bil tak tečaj v Plavjah; po priključitvi te vasi k Jugoslaviji pa smo ostali brez take šole. čeprav je kmetijstvo važen činitelj v tukajšnjem gospodarstvu in bi imelo še večjo vlogo, če hi skrbeli za njegov napredek in za strokovno izobrazbo kmetov. zlasti pa kmečkega naraščaja. Potrebno je, da se tak strokovni tečaj, oziroma šola, ustanovi in primerno opremi, da bo tudi kmečka mladina lahko dobila potrebno strokovno znanje in se usposobila za napredno kmetijstvo. da bi pripela zavese je stopila na lestev. Smola pa je hotela, da j'e ženska med o-pravilom izgubila ravno težje in padla z dveh metrov višine na tla, pri čemer se je ranila na čelu in ndsu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku. Podlegel poškodbi V noči med petkom in soboto je na ortopedskem oddelku kjer so ga pretekli torek sprejeli s pridržano prognozo, podlegel za posledicami komplikacij 72-letni Vin-cenzo Rose iz Ul. Biasoleto, ki je med hojo po stanovanju padel in si zlomil stegnenico. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Nesmiselna obtožba zaradi starega železa Z lostvo je 35-letna Norma Cecco por. Corso iz Drevoreda Čampi Elisi je hotela včeraj proti večeru urediti bratovo stanovanje v Ul. delle Docce in Popravilo Istrske ceste je Acegat izrabila za zamenjavo podtalnih plinskih cevi in drugih napeljav, ki so bili že v kaj slabem stanju. In tako so delavci izkopali stare, zarjavele cevi in jih zmetali na rob, od kbder so jih uslužbenci občinskega podjetja odpel j ah Na mestu pa so ostali razni kosi starega železa in ker se za te ostanke nihče ni brigal so jih nekateri delavci in tudi drugi ljudje pobirali ter jih nato za majhne V9ote prodajali starinarjem. To pa je opazil neki policijski agent, ki Je zadevo prijavil svojim predstojnikom. Poveljstvo je nemudoma u-vedlo preiskavo ter aretiralo nekaj ljudi. Zanimivo je, da se vodstvo Acegata ni zavedlo primanjkljaja razbitin in ga verjetno železo tudi ni zanimalo. Kljub temu so preiskovalni organi naprosili upravo pddjetja, da bi izračunalo povzTočeno škodo in tako je prišlo na dan, na podlagi kakšnih računov ni točno znano, a zelo veTjetno na podlagi izjav aretirancev, da je Acegat utrpela reci in piši 54.640 lir škode. Po končam-i preiskavi se je znašlo kar 19 oseb z obtožbo pred sodiščem. Velik del so obtožHi tsrtvtn«, nekatere posesti ukradenega železa, druge pa zopet nakupa ukradenega blaga oziroma neprevidnega nakupa. Vse te osebe, med katerimi sta bila neka ženska in moški, ki nista imela ničesar pri celi zadevi, so prijavili sodišču, ki jih je včeraj sodilo. Ze v začetku razprave se je opazilo, da je bila obtožba nesmiselna še posebno ker je bilo železo izpostavljeno na cesti dalj časa in je bilo tako malo vredno, da so nekateri s prodajo zaslužili le nekaj borih stotakov. Nesmiselnost obtožbe je razumel tudi tožilec, ki je za dva predlagal popolno oprostitev, za vse ostale pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je delno sprejelo tožilčevo zahtevo, vendar je njegov predlog spremenilo v korist obtožencev, zaradi česar so razen dveh. ki sta bila oproščena ker nista izvršila dejanja in drugih, s formulo. da dejanje ni kaznivo, oprostilo s formulo, da niso kaznivi ker so dejanje izvršili v zmoti misleč, da je železo zapuščeno. Preds. Fabrio, tož. Visalli, zapisn. Urbani, obramba odv. Borgna, Ferrero. Dell’Antonia, Fast in Abeatid. (kritike IN POBOtlhi) «Knez lgor» v gledališču Verdi UGODNA SEZONA ZA ŽEPARSKE PODVIGE <• j**®. 2* vetišča. v katerih je nastanjenih 1.138 revežev, 16.5 milijonov lir so razdelili v denai-ju. ostalo pa so porabili za po. moč 6.400 družinam, ki spadajo v uradno registrirano kategorijo revežev. Pomoč ECA je nedvomno dobrodošla, saj so na ta način olajšali bedo najbolj potrebnih družin, ki žive v za človeka nedostojnih življenjskih pogojih v veliki večini Pečar od Sv. M.M. Sp. včeraj kmalu po poldnevu izgubil ravnotežje in padel, pri čemer se je pošteno udaril po prsnem košu in kolenih. V bolnišnici, kamor se je po padcu zatekel, so ga iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku, vendar predvidevajo. da bo Pečar' že v 8 ali v najslabšem primeru v 10 dneh zopet sposoben za delo. Ponesrečen žeparshi posel ob stojnici na Ponterossu Ženski izmaknil denarnico.toda skrbno oko postave ga je opazilo in mož je končal v zaporu Gruče prerivajočih se ljudi so prava vaba za žeparje, ki s svojimi »lahkimi« rokami izmikajo nič hudega slutečim žrtvam kar se da ukrasti, a najraje seveda listnice. Včasih je razočaranje zaradi praz. ne mošnje precejšnje, včasih pa se jim tatinski poskus obnese in izplača. Pred prazniki, ko ljudje opazujejo izložbe ali postajajo pred stojnicami, kamor jih je priklical hripav glas prodajalca, se gnetejo tudi žeparji in prežijo na priložnosti. K taki stojnici ob kanalu na Ponterossu je predvčerajšnjim zjutraj pristopila tudi Angela Puz-zer por. Perentin iz ezulskega taborišča v Padričah. Njeno radovednost pa je izrabil neki možakar, ki je bil na preži. Tudi on se je prerinil bliže in njegova roka je segla v ženskino torbo v kateri j • bila denarnica. Trenutek zatem je bila torba prazna in možakar se je hotel oddaljiti. Napravil pa je račun brez krčmarja, kajti Perentinova je tatvino opazila in nemudoma sledila možu. katerega je skrivaj odkrižal listnice, ki jo je vrgel v čoln v kanalu in nato mirno in prijazno hotel prepričati žensko, da je popolnoma nedolžen. Morda hi Perentinovo tudi prepričal, tedaj sta prišla mimo dva agenta, ki sta tatvino videla in mož, katerega so identificirali za 58-letnega Giacoma Poropata iz Ul. G. Gozzi 5 je moral priznati in slediti agentoma na najbližji komisariat. kjer so sestavili zapisnik in nato žeparja ki so ga poslali v koronejske zapore, prijavili sodišču. Neroden padec Okoli 9. ure zjutraj so morali bolničarji Rdečega križa z rešilnim avtom na Trg Val-maura, kjer je malo prej 74-letna Anna Sabaz vd. Gaspe-rutti iz ezulskega taborišča pri Sv. Soboti v trenutku, ko je hotela steči preko ceste. nerodno padla na tla. V bolnišnici so ji ugotovili poleg udarca na glavi tudi lažje omotično stanje, zaradi česar so sklenili pridržati jo s LOTERIJA BENETKE BARI CAGLIARI FIRENZE OBNOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO 66 74 39 5 7 62 21 7 59 7 9 14 16 54 4 38 26 60 76 25 83 17 77 23 5 25 23 38 45 B 66 46 20 52 68 65 19 34 30 30 13 5 61 16 50 56 71 41 NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AlfAlabarda. Ul. Istria 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a: De Leitenburg. Trg S. Giovannl 5 Al Galeno. Ul. S Cilino 36 (Sv. Ivan); Mizza-n. Trg Venezia Vielmetti. Trg Borsa 12; Croce Azzurra, Ul, Commerciale 26. NOČNA služba LEKABN Kot edina opera iz slovanskega repertoarja v letošnji sezoni, je bil včeraj uprizorjen nKnez lgor» ruskega skladatelja Aleksandra Borodina. Obenem je to krstna predstava tega opernega dela* v Trstu, ki je vzbudila med tukajšnjim občinstvom živo zanimanje in dosti debat. Borodin — po poklicu zdravnik — je pripadal znameniti struji epetoriegu, ki je v drugi polovici 19. stoletja hotela osvoboditi rusko glasbo vplivov zapada in te nasloniti povsem na rusko narodno melodiko. Njegov opus ni velik, a kar je ustvaril ima trajno vrednost in tudi edino njegovo operno delo «Knez Igor» izkazuje izredno močno umetniško osebnost. Opero, ki jo je pisal dolgo vrsto let ter jo dokončal tik pred svojo smrtjo 1887. leta, sta dokončno oblikovala GlaZunov in Rimski — Korsakov. «Knez Igom izpade iz okvira standardnih opernih del, ker je sestavljen iz posameznih epizod, ki opisujejo pohod Rusov proti , Polovcem, divjemu narodu, ki je v 12. stoletju napadel Rusijo. Najboljše strani partiture so tam, kjer skladatelj mojstrsko obdeluje prizore množice in zlasti znamenite Polovske plese. Včerajšnjo premiero je skrbno pripravil dirigent Franco Capuana. In tokrat res ni imel lahkega dela, da je dobro vskladil med seboj vse skupine izvajalcev. V naslovni vlogi je nastopil baritonist Rolando Panerai, ki je solidno, a morda premalo izrazito, izdelal vlogo protagonista. Nasprotno pa je glasovno in zlasti igralsko pred vsemi izstopil basist Boris Christoff kot knez Galicky in v vlogi Končaka. Skrbna priprava je odlikovala tudi ostale pevce soliste. Številne zborovske vložke je dobro uvežbal Adol-/o Fanfani. Lepo se je predstavil tudi balet, ki je pod vodstvom Nives Poli odlično izvedel zlasti znamenite Polovske plese. Režija Enrica Frigerija, ki je skušala uprizoritev stilno čimbolje uskladiti s tipičnim okoljem, ni dosegla zaželenega učinka. — r tftoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V torek 13. decembra ob 17. uri v kinodvorani v Skednju Grimm - Škufca Janko in Metka ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih četrta in zadnja predstava Puccipijeve opere »Deklica z Zahoden z istimi nastopajočimi kot prt prejšnjih predstavah. Dirigira Franco Čapu »n a. V torek ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava Borodinove opere «Knez Igor«. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo -predstavo, jutri pa se začne prodaja vstopnic za predstavo, ki bo v torek. Ljudska prosveta TAJNIŠTVO SOLNIKOV ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV vabi vse člane na sestanek, ki bo v sredo 14. t. m. ob 1». url na sedežu v Ul. Roma 15-11. Sestanek Je važen. Vabljeni so tudi nečlani. ’ Razna obvestila OD DCERAJ DO DMIES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. decembra t. 1. se le v Trstu—vodilo 10 otrok, umrlo«J« 8 oseb. -porok pa Je bHo9. " i POROČILI SO SE: mesar Ber-nardo—Periani in posiovodHiaja Nevia Sturman, mehanik Rodnl-fo Prezzi in gospodinja Valeriji Knez, uradnik Steliio Mattlonl in dr prava Maria Mattionl, finančni’ agent TuLlio Svagbel »ri delavka Livia Ciacohi, prodajalec Guldo Anselmi In gospodinja Ada Savron, strojnik Vlolante Starz in šivilja Anna Maria Novelli, skladiščnik Vintcio Giurissevich in gospodinja Nella Apollonlo, delavec Giuseppe Mankoč in go. spodi-nia Carla Maria Valenti, uradnik Giovanni Cooco ln uradnica Liliana Fabbri. UMRLI SO: 77-letnl Marino Zanrhi. 89-letna Angela Durigo vd. Alfieri, 59-letna Augusta Bra-dicic-h por. Tassini. 72-letni Vin-cenzo Rose 39-letnl Federico Črnk, 60-1 etn i Avgust Puntar. 60. letni Giuseppe Gerin, 67-letnl Rodolfo- Z otti, 84-1 etn a Vittoria Menegazzi. OKLICI: Podoficir am. vojske Louis j. Jurasits In gospodinja Renata Ghersa. uradnik Sergio Zanlrii in gospodih la Mlrella Cian, zidar Bruno Petelin in gospodinja Maria Marchesini, varilec Kelice Montecch-ini in gospodinja Olga Polese. urar Seruio Fain in gospodinja Licla Ursini, livar Marčeto Mahne in gospodinja Blanca Lipez, delavec Danilo Fracarossi in gospodinja Camilla Lenta, pleskar Caclo Antonio Hemala In delavka Nadja Enrtllta Sturmu: mesar Casimiro Ferranda in gospodinj* scolastlca Petris, delavec Sergio Bellecinl-Linda In go- spodinja Giuseppina Cresti, ke- mik sergio Valušsi in gospodi- Slovenska prosvetna matica In pevsko društvo «A. Tanče« iz Nabrežine priredita v nedeljo, dne 18. decembra 1955 v nabre-žinoki kino dvorani GREGORČIČEVO PROSLAVO. Nastopajo: mešani pevski zbor «A. Tanče« z umetnimi m narodnimi pesmimi pod vodstvom g. Stanka Maliča l-n tercet «Metu!jček» iz Rojana; na sporedu so tudi recitacije in solospevi. Glasbene točke bo izvajal violinist K. Sancin ob klavirski spremljavi prof. Mirce Sancinove. Začetek ob 16. uri. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes 11. t. m. bo običajni sestanek od 9 do 12. ure. Dospela je revija «Nova filatelija« štev. 9, ki vsebuje poleg običajnih zanimivosti tudi nadaljevanje esperantskega pouka. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob tjok Lidije daruje Olga Milič 1000 Igr za Dijaško Matico. Ob obletnici smrti Malke Per-tot darujejo Dijaški Matici: Per-tot-Jankovič 1000 lir. Franc M-iilč 1000, Lojaka Ščuka 1000. Mila SelinSek 1000 lic. NEDELJA, 11. decembra l**1 'lltlb t' 1*01» iAJ A A 9.00 Kmetijska oddaja. ^O^-bavna glasba; 11.10 melodite; 1145 Veseli m«®-12.00 Oddaja za najmlajše. i* Glasba po željah; 14.301 Pa tf. lahkih crkesirov: 15-00 Dva esirov: n«'..1’’ na operna odlomka; 15.30 W®clpr: na operna oaiomica. Koncert za violino In 15.54 Razne ritmične P0PeV* 16.30 Glasba za godbo na P‘n 17.00 Slavni pevci; 17.30 vli, *1 • _ Koli* čajanka; 18.00 Beethoven: L oert št. 5; 18.39 Gla-sbeno vanje; 19.00 Gershvvinove dije: 19.15 Po domovih t dov: 19.30 Pestra glasba; *£jj Šport; 20.05 Veseli mottvt ' Wolf Ferrari: »Štirje opera v 3 dejanjih; P°Jrjlr dejanju, približno ob 21.«' delia v športu; 23.00 Nožni THS.T I- u 9.15 Operna glasba: caniipanon; 20.00 Glas iz ,.f_ 14 O 1*14 K 7 19 "0 in 23 00 Nf- 7.00 Jutranja glasba: 8.D ^ deljski mozaik slovenskih " rvih np ,g.l5 igra: 18.45 Operni fra*me2.,.3ninj: of' simfonični koncert: 16-00 ^ taža iz Otaleža: 16.30 Pronj' . ni koncert: 17.30 Radijska * v|. Cošlč: Daleč je sonce H*" gi tev); 18.05 Melodije ih Jih radi poslušate; 20.00 f(1i operni koncert; 21.00 1'“ltmcr razgled': 21.15 V svetu ‘‘ im melodij. 1( h Mali oglasi gro- KINO Rossetti. 14.30: »Atomsko vohunstvo«. Edvvard G Robinson, George Raft. Exc«49lor. 14.00: «Kadar Je žena na počitnicah«. M»rllyn Monroe. Tom Evvell. Fenice. 14.30: «Tam Tam Ma- yumbe», Kerlma. pedro Armen-dariz. Naziouale. 14.30: «Nasilni možje«. Glenn Ford. B. Stanwyck. Filodrammatico. 14.00. »Alamo« (Napad štiri tisočev). Bterling Hayd-en, Richard Ca-rlson, Aiipcrciucina, Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 14.00: «Ljubezen ;e čudovita stvar«, VVIHlam Hol-den in jennlfer Jones. Astra Rojan. 14.30: «Kiali barbarov«, Jeff Chandler, Jack Palancs. Capitol. 13,30: »Zadnjič. ■ ko sem videl Pariz«. E Tayior in Van Johitson. Cristallo. 13.30: »Moja žena ‘ina rajši svojega moža«. B. Graole, Morge m U. Campion. Grattacielo. 14.00: «lzgubljenil sin«. Lana Turner. Edmund Purdom. Alaoarua. 13.30: «Don Camillo in on. Peppone«, Gino Cervi ,n Fernandel. Arlston. 14.00: «Falworthski grb«, Tony Curtls In Janet Leign Armonia. 14.00: »Veljka karavana«, V. Ralston. T. Tucker Rtissell. Aurcra. 14.30: «Očka Dolgokrak«, Leslie Caron iti Fred Astaire. Garibaldi. 14.00: »Sporni otroki (Razdvojena srca), C. Borchers, 14-LETNO VAJENKO i*{' te,rl-jačnica v Drevoredu XA-bra 22. jgo 19-LETNO DEKLE S tr KOLESA, moška in žensk* t, IJena, po 8.000 lir. ko' „i(r prevoz blaga po 24.0W *jl n» torna kolesa po 50.000 j obroke. Marcon, Ul. pl oL t6" PRI MOTOOUZZI: božn^jioi- pust 10.000 liri Izkoristke >7 j -nost: «Cardellino» 89.000. golo 127.000 lir, lir. Tovorne trikOhce. prit>°^ torji, nadomestni Ae,< crri11*" Delavnica za poptavpa ^ scoli. avto, moto. Dlg:eV'ere 1 "k ii Iti •1, -« id dtalplston. Ul. Fabio razstava. Naše naročnike ščamo, da bo zn*8® naročnina našega nika od 1. januarja dalje: mesečno četrtletno polletno celoletno UPRAVA I TSabiittii ^(M cUev^edca lil od srede 15. t. m- ,nali dobite po ugodnih . , v Ulici Vsldirivo dvorišče. Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul Ginnastica 44: Rovls, Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schlapparelll 58: Harabaglta v Barkovllah in Nicoli v Skednju. ustavila in zahtevala listnico. | prognozo okrevanja v 5 ali Ker je zlikovec uvidel, da je 10 dneh na H, kirurškem od-njegova akcija propadla se je i delku. KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI ! Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite «PRIMORSKl DNEVNIK« Najbolje bo, da se nanj kar naročite. Zadostuje. da telefonirate na št. 37338. Za Vaše najmlajše! CICIBAN in PIONIR štev. J nja Cecl-lia Marigonda. uradnik Guldo Sorliini in uradnica SteRa Mates*i. električar Ernest Sker-binšek 1n gospodinja Antoniji Trenta vd Bresič. pleskar Llo-nelto Bresič In gospodinja Rozina Jerman, elektromehanik Marino Beccari in gospodinja Marija Triglav, krojač Severo Ros-so ih gospodinja Dina Purasan-ta, risar Steliio Slabile in učiteljica Danica Sibelja, delavec Claudio Beilgrado in gospodinja Margherlta Biondi. uradnik (>e-metrio Sancin in gospodinja Ha.v-dee Agostln-I, oficir mornar.ee Llvio Tosoni-PIttoni in uradnl-a Clementlna Turrini, trg pomočnik Bera-rdino Gallitel-li in trg pomočnica Bruna Gec. tiskar Vi-nicio Tortorelli in tiskarka Bruna Roselli. uradnik Mario Frau-sin in gospodinja Marlagrazia Palutan, delavec Ranieri Bego in trg. pomočnica Ioianda Bresoia, trg. pomočnik Giullo Brazzo-foili in pletilja Maria Bosi, uradnik Spa-rtaco Becatti-ni in študentka An-na Maria Weissenfeld, delavec Fabio Castro in gospodinja Emili* Sabadin, uči-tel i Alessan-dro Selem lo učiteljica Anna Maria Carozzo, Industrijski izvedenec Carmeio Da nese in gospodinja Marlen-a Maiis, delavec Au-gusto Pera in uradnica Norma Zaratin. Y. Mltchell. Zgodba o slovenskem otroku, ki so ga naetti VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9, najnižja 7.1, ob 17 uri 7,6. zračni tlak 1007 v upadanju, veter 9 km zahod-sever-vzhod. vlaga 81 odst., padavine 0.2 mm, nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 11,2. med zadnjo vojno izročili nem-1 ški družini, katera ga po vojni noče vrniti pravi materi Ideale. 14.00: «Srebrna kupa«. Virginia Mayo. ' Impero. 14.00; »Edenska dolina«. James Dean in Julie Harris. Italia. i4,30; »Don Camillo in on. Peppone«, Gino Cervi in Fernandel S. Marco. 14.00: »Bobnenje bobnov«. Alan Ladd. Kino ob morju. 16.00: «Cudež'ii mož«. Dann.v Ka.vc in Virginia Mayo. Moderno. 14.00: «Mostovl v Toko-Ri.iui), G. Kell.v, W. Holdeu. Savona. 14.00: »Princ študent«, Ann Blvth. Edmund Furdoin viale. 14.30; «Zakon proti Billvju Kldu«, Scott Bradv. Vlttorio Veneto. 14.30: »Sinuhe, Egipčan«. Edmund Purdom. ue ne Tiernev Azzurro. 14.00: »Babilonska kur-tizana«, Rhonda Fleming. Ri-cardo Montaiban. Belvedere. 14.00: «OgenJ v Kar-tageni«, S. Kayden in K. Fleming. Marconi, 15.00: »Pred orkanom«, Van Heflin, Mona Freeman Massimo. 14.00: «Tujka». Greer Garson, Dana Andrevvs Novo cine. 14.30: «Hočem biti tvoja«, Ava Gardner in Robert Mitchum. Odeon. 14.00: «Pekel pod ničim, Alan Ladd In Joao Tetzel Radio. 14.30: »Viharji pod morji«. Venezia. 14.00: »Kraljevi dia- mant«, F. Lamas, A Dahi Skedenj. 16.00: «Junaki iz 10C0 legend« Kino na Opčinah. 15.OO: «Proti-vohunska služba«, Clark Gable. Lana Turner. «UNI0N» Svetovno znana varovalmca od J#* 1828 Je V TRSTU, II 1/ A i MIRI VO W UL. VALDIRIVO tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK I' 11 S Ul. *v Fran čiška 2U /111 tel 17-338 sprelerna m se ra le male oglase osmrtnic« od tt. do 12.8« »n od lb. ure DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — GL. DOK 11 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin. avt»|eno in elektnčnu varjenje. Popravila na krovu: tnotoijev Diesel, parnih strojev m kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. TURISTIČNI 1,1 'f| ADRIA EXPRES lJRAp Ul- Ciccrone. ZAHVALA izgbt,i Ob nenadomestljivi naše drage in ljubljene • L I,ulije StlljlunF, se toplo zahvaljujem® j. ter ki so z nami sočufdv' ki »u * jictun ovžv..- za nas tolažili. Posebna g„.. mladini, profesorjem cViet ljive besede. daroVLemu ja. sorodnil m .m ,vs sprem'10 bivalstvu, ki j° 1? na njeni zadnji p°l 1 Opčine, lO.KH-1®®® I bald Vrabec letdesetletnik OD NOVEMBRA DO APRILA VRIMU VII. UMETNIŠKA RAZSTAVA »,1)8 kaki drugi' nepo- v?°b°ditvi je vodil raz-e zbore, toda v nej* fjioščenje mu je bil S *f>or, ki ga je spra- to/ikšne izvajalske R?*t, kot bi je bil L e kafc profesionalni -t,,1*10- da ni prav lahko * • ko je bil ta zbor u- % L P« poznamo ne le ™,°Po d jo in glasbenega pedagoga, temveč tudi kot skladatelja/ O svojem skladateljskem delu nam je nekoč sam povedal: Moje prve ((kompozicije« datirajo še iz dobe, ko mi je bilo- 12 ali 13 let in sem ce. bodil učit violino. Na tržaški Glasbeni Matici me je poučeval profesor' Ivančič. Takrat sem ndkaj napravil za 2 violini. Ivančič je pokazal ravnatelju Mirku, ki mi je svetoval, naj se učim tudi klavirja, če se hočem učitr kompozicije. Eo malem sem vedno kaj komponiral, toda vselej tako, da sem bil kako! udeležen tudi pri izvajanju bodisi da smo med prijatelji to zaigrali, bodisi, da se je zapelo". Tako sem že pozabil, da sem za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu, kjer je bil organist Baretto, ki je pred leti umrl, napravil neki «Te Deumo. Ko sem .se, pozneje naselil v Mariboru, sem v letih 1931—1941 napravil marsikaj za moški žbor. Najbolj so me mikali Gradnikovi in Klopčičevi teksti, to se pravi pesmi nacionalne in socialne vsebine. Ko je nekoč mariborski Umetniški klub razpisal nagradno'tekmovanje za kompozicijo, sem se tekmovanja udeležil in z Dragotinom Cvetkom sv* delila drugo in tretjo nagrado, medtem ko je kot prvonagrajen izšel Karlo Pahor s svojim kvartetom. Cvetko jd^ skom-poniral nekaj za klavir-, jaz pa simfonično kov-^oiicijo za veliki orkester. V Mariboru sem vodil pevski zbor «Grafiko», pozneje pa zbor ((Jadran«, v katerem so peli Primorci pesmi, Spacal med povablj enci Ze novembra so v Rimu o-tvorili veliko vsedržavno razstavo, ki jo prirejajo vsako četrto leto (Quadriennale) in je sedaj sedma po vrsti. Razstava je pod pokroviteljstvom predsednika republike, v častnem odboru pa so najvišji predstavniki javnega življenja. Seveda ima razstava, ki je pravzaprav avtonomna u-stanova. ki deluje tudi v času med pravimi razstavami vsaka štiri leta. tudi svoj administrativni svet, ki so mu potem v pomoč še razne komisije. Dela lahko pridejo na to razstavo na dva načina: posebna, v ta namen imenovana komisija, povabi posamezne umetnike, da se razstave udeležijo; lahko pa tudi umetniki sami pošljejo svoja dela, o katerih potem posebno razsodišče odloča, a-li jih sprejme ali ne. Seveda imajo povabljeni umetniki več ugodnosti v primerjavi z nepovabljenimi. Razstavni prostori, ki se raztezajo po pritličju in prvem nadstropju, so ogromni, raj obsegajo 93 večjih in manjših sob in dvoran. Povabljenim umetnikom je odka-/en znatno večji prostor kot pa samo sprejetim. Razsodišče, ki je moralo sklepati o sprejemu del na razstavo, je moralo izbirati med 4913 deli,'od katerih jih je prišlo na mzstavo 673, kar ni niti ce- Razstavljalcem je namenjenih tudi precej bogatih nagrad, bodisi v gotovini bodisi v odkupih. Najvišja nagrada (nedeljiva) zinaša 2 milijopa. Privlačna je tudi «Nagrada Pariza*: dvema nagrajencema bosta prirejeni razstavi v velikih galerijah Pariza, izdal; jima bodo ilustrirano monografijo, zraven tega pa jima bo plačana vožnja v Pariz in bivanje tamkaj v času razstave. V zajetnem razstavnem katalogu najde obiskovalec mnogo informacij, oddanih pa je tudi 136 zelo dobrih reprodukcij, med temi je tudi ena Spacalova. O vsakem povabljenem razstavljavcu je v katalogu tudi sestavek; avtorji so različni. O Spacalu je pisal znani italijanski umetnostni zgodovi-nar in kritik Giuseppe Mar-chiori, ki je napisal med drugim: S freskami je poslikal cerkve. vile, javne zgradbe in de-koriral s paneli več parnikov. 2e več let raz^avlja na domačih in mednarodnih razstavah slike, linoreze in lesoreze, ki So jih kupile že tudi važne privatne zbirke in umetnostne galerije v Rimu, Milanu, Zagrebu, Ljubljani in na Reki. Spacalova umetniška dejavnost je nenehna, sistematični in v stalnem razvoju, brez protislovij in brez prelomov, niki izpopolnil tako, da more skoraj tekmovati s slikarstvom, v raznolikosti in jasnosti barv. Stare metafizične basni so postale abstraktne basni, v ritmu in kakovosti izraznega sredstva, z morfološkim procesom, ki ima izhodišče v objektivni stvarnosti. Na ta način moremo‘spoznati izhodiščne motive edinstvene inspiracije umetnika, v katero se stekajo prastare izbire in kulturne simpatije, ki jih prevladuje globoko zanimanje za okolje elementarnih črt in bistvene strukture, od kraških dolin do jadranske obale. Oster rez ustreza jasnim mejam naslikanih oblik, in v tej dos'ednosti, ki pa vendar nima posebnega purističneg.* naglasa, se podoba umiri, jasno označena, brez popuščanja in brez romantičnih izlivov. Nova, finejša in liričnejša magičnost (ker se izraža v mejah, lastnih prostornim koncepcijam, ki v slogovni e-notnosti sestavlja grafične in slikarske elemente) je zamenjala še «literarni» učinek, ki ga je Spacal v obdobju tako imenovanega «magičnega realizma« dosegel s prestavo logične zapovrstnosti predmetov. Bolj kot o abstrakciji, je glede Spacalovih «sanj» primerneje govoriti o nadrealno-sti, ki se definira z izraznimi sredstvi, lastnimi abstraktni govorici. V tem smislu se to nanaša na metodo in fantazijo Kleeja. Danes je ta smer precej osamljena, ker bi nas vodila daleč, onstran neplod- od razdobja «magičnega reali- _ . .. ih 14 odstotkov Med nel/ate. I zma». ki je idejno zelo blizu . nih tehnicističnih izkušenj, ih .14 odstotkov. Med nekate- metafizični umetnosti, do se- Spacal pa se drži tega re-umi razstavljavci iz Trsta je danjil* zrelih pridobitev, zla- da, zvest resnici, ki jo je od-tudi Bogdan Grom. | st; v lesorezu, ki se je v teh- I kril s počasnim analitičnim naporom, zvest koreninam I pa se v svojevoljno igro črt svojega lastnega življenia in barv; nasprotno, izpoveriu-pred pojavi tajinstvenega in jejo pesniško stvarnost, svetlo očarljivega sveta. in hladno, v zadržanem in Motivi Luna parka, ladij, strogem slogu, ki je prav ta-salin, so sproščeni vsake opi- ko daleč od manierizma, ka-sujoče naloge; ne izgubljajo | kor od svojevoljnosti. Naš tede pregled Poživitev zborovskega petja na Goriškem Dosežene uspehe cenimo tembolj, ker vemo, da so povezani z nesebičnostjo in zavestjo dolžnosti do narodne kulture * Gorica si podobnih prireditev želi (Nadaljevanje na 6. strani) Združeni pevski zbori — v sredini v prvi vrsti pevovodje prof. Emil Komel, Pavlina Komel in Dore Klavčič PREDSTAVA »JANKO IN METKA* je doživela priznanje in hvaležnost otrok Gledališki recenzenti — in podpisani ni izjema — navadno merimo uprizorit- ve za odrasle z drugačnim merilom kakor uprizoritve za mladino. V tem pogledu grešimo nekako tako, kakor greši marsikateri obiskovalec gledaliških predstav, ki misli, da te je zanj igra nekakšen kulturni užitek a-11 celo luksuz, je prav tak luksuz tudi za izvajalce. V resnici zahteva uprizoritev sleherne igre, naj bo težka drama, komedija ali mladinska predstava, od izvajalcev. režiserja, igralcev, tnscenatarja in tehničnega osebja, prav ‘isti duševni-m telesni napor in kar največ-jo požrtvovalnost in voljo do storitve. Kljub tem pripombam mislim, da naš recenzentski V Si 1)2$ * I c gse<”; li teu hvS’, /J8lL cve' pte- :ln* d hakoCmihe dn ,mo priložili dtmninji Številki po■ - Na ta način boste najlaže poravnali "«lo naročnino, nam pa prihranili veliko dela. Uprava PRIMORSKEGA DNEVMKA greh vendarle ni tako težak. Zdi se namreč, da izvajalci sami podzavestno čittjjo, da imajo v primeru igre za odrasle in v primeru mladinske predstave pred seboj vendarle različno občinstvo. Napor in prizadevnost, tudi umetniške storitve so enakovredne. Vendar ima gledalec občutek, da iztisne hvaležna, a zahtevna otroška publiku iz igralcev morsikaten eks-tempore, ki bi si ga pred strožjim očesom odraslega občinstva ne upali v tohkš-n' meri tvegati. Tako se sprosceno.it mladih gledalcev nekako prenese tudi na some izvajalce, ki so v svojih kreacijah včasih celo pristnejši kakor v marsikateri svojih siceršnjih vlog-Premiera «Janka in Metke» je v četrtek popoldne privabila v dvorano na stadion «Proi maju toliko mladega in odraslega občinstva, da je bil sleherni kotiček v prostorni dvorani napolnjen. Večerna ponovitev ni bila skoro nič slabše obiskana. Pohvalno se moram izraziti o mladih in naj mlajših gledalcih: kljub živemu sodelovanju z dogajanjem na odru, so ohranili mirnost in pozornost. Kaj naj rečem o igrici sa- KONt LKLIJ A VlTTADELiLO H PETINŠTIRIDESETA fili alk a - Ul, Dante 12, vogal Ul. Genove (bivit StruKel) Telefon 87-161 XX. septembra! 16 - Telefon 96-379 Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke. jopiči. hlače. 'montgomerij itd. Nafvečfa izbira, najboljše znamke, najniasje cene! mi, ki jo je po večno živi in večno lepi Grimmovi pravljici priredil Saša Škufca? Ne bom kritičen: če sta zlasti prvi dve dejanji preveč raztegnjeni, če vpelje prireditelj čarovnico nekoliko pozno v samo zgodbo, prt je vendarle domislica s sptičjim strašilom«, botrom Slamo in s stricem Jerna-Čem, škrati in zajčki in drugo gozdno divjadjo tako prisrčna, da gledalec rade volje pozabi na strogo dramatično strnjenost. Naš odlični karakterni i-gralec Jožko Lukeš se je v zadnjih letih nekako specializiral na režijo mladinskih iger. Moram priznati, da z rastočim uspehom. Jožko Lukeš očitno pusca igralcem precejšnjo mero lastne invencije in ustvarjalnosti. Kjer je dogajanje samo po sebi dovolj zanimivo, dopušča režiser, da pridejo tudi igralci .na svoj račun in da pritegnejo mlado občinstvo s svojo iskrivo igro. Kdo bi na primer hotel pogrešati i-menttno uprizorjeni prizor z gozdno iolo, kjer nastopata medved kot šolski sluga in učitelj murn v učinkoviti kreaciji Antona Požarja? Pri vsem prizoru pa se niso nič slabse odrezali mladi igralci, ki so nargvnost presenetili s prav tako disciplinirano kakor sproščeno i-gro. Ves nastop je bil tako ljubek, da bržkone ni nič manj prevzel odrasle, kot je prevzel otroške gledalce. Silvij Kobal in Tea Starčeva sta kakor ustvarjena za Janka in Metko. Spričo velikanov, kakršni so njun oče, boter Slama in stric Jernač, sta učinkovala uprav otroško prisrčno in sta imela vse simpatije mlade in State publike za seboj. In še nekaj: prav lepo sta tudi zapela, v čemer so presenetili tudi drugi igralci, ki jih sicer poznamo samo kot dobre besedne izvajalce na odru,- Stane Raztresen je kot boter Slama zadel v nad vse posrečeni maski in i-menitni komični igri ta svojevrsten in izvirni pravljični lik ter ga z vso svojo pojavo približal fantastičnemu pojmovanju otroške duše. Otrok še ne dela razlike med fikcijo in realnostjo: ima pa oster čut za iirealistiko» tudi pri izven-realnih pojavih, kakršen naj bi bil «ptičje strašil o« boter Slama. V tem smislu je bila Raztresenova kreacija naravnost mojstrska. Daniltf Turk je v lonceve-zu stricu Jernaču ustvaril živ m pristen karakterno komičen lik, ki je držal po maski in dobro karakterizi-rani igri tehtnico botru Slami. Turk se vidno razvija v izrazito karakterno komičnega igralca širokih dimenzij: na odru si je pridobil v nastopu sproščenost in neposrednost. Izrazita igralska nadarjenost v omenjenem pravcu ga usposablja že danes za zahtevnejše vlo-tlt- Nagajivček je pravljično bitje In je v ožjem sorodstvu s šekspirskim Spakom iz «Sna kresne noči». Čeprav je izvenrealen pojav, ima vendarle izrazite člove- Veliko je znakov za domnevo, da stojimo v svojem pokrajinskem pevskem poustvarjanju na neki prelomnici, na pragu v novo, upamo boljšo dobo zborovskega petja. Nastop pevskih zborov iz Dola, s Poljan, iz Sovodenj in z Vrha od 8. decembra v prosvetni dvorani v Gorici je prvi pozitivni znak. ki potrjuje našo domnevo in utrjuje naše u-pe. Casi, .v. katerih je bilo petje nekaterih . zborov po sili razmer deloma še po-ddbnb onemu vinskih bratcev, ti časi so za nami i.n naj se ne vrnejo več. Posamezniki, ki so smatrali pevske učilnice samo za zabavišča, so odšli. Z njimi so odšli tudi oni, ki so sodelovali v pevskih zborih samo pogojno iz ozkih sebičnih razlogov. Pevske vrste so se na ta način resda zredčile in skrčile. Za kulturo slovenske pesmi pa to ni usodno važno. Važnejše od tega je dejstvo, da so ostali v pevskih zborih tisti, ki jim je ta kultura zares pri srcu in ki so. pripravljeni zanjo tudi nekaj žrtvovati; ne denarja, ampak nekaj, kar je še dragocenejše, a to je čas. Take pevce smo gledali in poslušali 8. decembra pri ((Zlatem pajku«. Njihove dosežene uspehe in napredek cenimo tem bolj, ker vemo, da je vse to nujno povezano z nesebičnostjo, doslednostjo/vztrajnostjo in z zavestjo dolžnosti do narodne kulture. Pevske skupine so bile za ta nastop, lahko mirno rečemo. dobro pripravljene. Pevovodje so dosegli z njimi veliko, tako v pogledu harmonične ubranosti in dinamike kakor tudi v pogledu pravega resonančnega zborovskega zvoka, Ta ugotovitev velja predvsem za moške zbore s Krasa, med katerimi so se izkazali Vrhovci kot polno in enakovreden tekmec, dočim se je uspešno uveljavil mešani zbor iz Sovodenj, ki je odpel ves program na pamet, zlasti s svojim mladostnim, sproščenim in smiselnim podajanjem. Dragi pevci in pevke, naša javnost vam izreka od srca rada zasluženo priznanje in spoštovanje in vas bo spet rada poslušala v Gorici. Program v splošnem ni presegal zmogljivosti posameznih zborov in naj bi ne presegal niti v bodoče. Nerodnosti v zvezi z intonira-njem v začetku pesmi se pripetijo v danih okolnostih lahko vsakemu pevskemu zboru, ne da bi zmanjšale kvalitetne stopnje njegovega izvajanja; to je use . res in pravt »tod« -brezpogojna« Ul. Sv. frančlška 20 nudi zadnje novosti iz slovenskega izvirnega in prevodnega slovstva; Rado Bordon,- Večne zanke pl L 550.— L. N. Tolstoj; Kozaki. Hadži Murat pl L 740.— J. E. Rivera: Vrtinec — ppl L 950,-Andrč Malraux: Vihar v Sangaju ppl L 1040.— Herbert Wendt; Ladia s prekletimi ppl L 850 — Zdenek Nemeček: Zahodno od Panonije ppl L 940 — Prijatelj: Slovenska kulturna, politična in slovstvena zgodovina Slovencev od 1848 do 1895 pl L 1050,— dolžnost pevovodje je, da takoj prestreže zle in mučne posledice napačno dojete intonacije in da ne čaka nekakih čudežev. Ce omenimo še prizadevanje pevovodij za izboljšanje vokalizacije in fonetike na sploh, je potrebno poudariti še tole; ozkega e, ki je tipičen in svojstven samo za Ljubljano in okolico, nam ne vsiljujejo niti jezikoslovci niti pevski pedagogi niti njihovi učbeniki. Ne vsiljujmo si ga niti sami in ne posnemajmo slepo tega, kar nam ni v prirodi in kar nam ni potrebno. A. S. Ta teden je bilo uradno sporočeno, da bo angleški ministrski predsednik konec prihodnjega januarja obiskal ZDA in s« posvetoval s predsednikom Eisenhouterjem o mednarodnem položaju. Vprašanj, o katerih bi oba držao-nika morala razpravljati, naštevajo celo vrsto, vsa pa se nekako vrtijo okrog odnosov med Vzhodom in Zahodom, o katerih se zdi, kot da stopajo v novo krizo po delni otalitvi, dn katere je prišlo na ženeo-ski konferenci načelnikoo vlad. Ta vtis sta v zadnjem času povzročili predvsem dve dejstvi ; nekaka zaostritev položaja v Nemčiji in zahodne reakcije na potovanje Bulganina ir. Hmščeva v Indijo in Burmo. Vsaj psihološko pa je morda še bolj vplivala ponovna polemika o atomskem in vodikovem orožji* po sovjetski poskusni eksploziji in po verjetno precej pretiranih glasovih o povečani radioaktivnosti, ki jim ni težko odkriti propagandističnega ozadja. Z zadnjim stavkom smo hoteli označiti samo namen večine omenjenih glasov, kajti na drugi strani se gotovo velika večina svetovnega javnega mnenja strinja s tistimi, ki so, kot na primer Nehru, nastopili za prekinitev vseh atomskih poskusov. Ce namreč njihova škodljivost doslej znanstveno Se ni povsem ugotovljena, pa je povsem jasno, da koristi od njih ni prav nobene. Toda že je slišati, da se tudi ZDA pripravljajo na eksplozijo vodikove bombe prihodnjo pomlad in da tudi Anglija noče zaostajati in vneto pripravlja svojo prvo H-bom-bo, le da je ne ve, kje naj bi jo preskusila. Za angleške a-tomske poskuse je dala doslej na razpolago ozemlje Avstralija, bodisi n» poskusnem strelišču raketnega orožja v Woomeri v osrednjeavstralski puščavi, bodisi na otočju Mon-tebello ob severnozahndni o-bali Avstralije. Vodikova bomba pa je tudi Avstralcem preresna reč in zato je slišati, rit. namerava Eden v Washiupto-1IU med drugim prositi Eisen-hoiverja, naj mu sposodi« atol Enitvetofc. Skratka, atomski mrzlici še ni videti konca. To je pač e-na izmed negativnih posledic sedanjega stanja, ko je bilo relativno pomirjenje doseženo samo zaradi uravnoteženja moči obeh blokov, ki sta bila prisiljena, k premirju Tv ob-vcfo**n9>*jframirje še ni mir in če se j* hladna vojna morala umakniti bolj razumni politiki in govorici, se lahko ob najmanjši spremembi ravnotežja spet pojavi v tej ali oni obliki. Nekateri trdijo, da sr je že začela ponovno pojavljati. Zato pa je tudi razumljivo, da Je ljudem, ki gledajo na svet in politiko skozi blokovska očala, zmanjkala vsaka perspektiva, ki ne bi bila v poskusih drobnega spreminjanja ravnotežja v lastno korist — kar je končno povsem nesmiselno, ker se je zadnja možnost odločitve, se pravi vojna, v atomski dobi spremenila v zločinski samomor. Toda bloki danes niso več ne vsemogoči ne vseobsežni, drobni in veliki itiedblokovski spori in spopadi pa niso več svetovni spor. Tudi v tem je eden izmed vzrokov sedanjega navidezno kaj negotovega vobpiaja, v kdterem, in to~je , značilno, kažejo največjo negotovost in neorientiranost prav največje velesile. To pa povzroča, da se nekatere stvari, ki so pravzaprav komajda problemčki, spreminjajo v velika vprašanja. Na primer Nemčija, točneje, Magazzini Felice Trst - Ul. CarduccI Stev. -41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA — telef. št. 90-513 Srajce— hlače — spodnje hlače — nogavice — rokavice — itd beli Jopiči za mesarje in natakarje Velikanska izbira delovnih oblek jopičev in moških in ženskih halij Vse po najnlZJIH cenah I sedanja faza nemškega vprašanja, ki se je razgibala zaradi nekega stavka sovjetskega poveljnika v Berlinu in zaradi dovoljenj za rečno plovbo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Znameniti stavek generala Dibrove ni bil nikoli javno in še manj uradno izrečen; da ga je slišal, trdi samo ameriški komandant a Berlinu. Res je, da se je v to smer zagnalo vzhodnonemško časopisje in morda tudi ne brez namiga — toda iz sovjetskih virov so nato potrdili, da ostaja glede Berlina t. veljavi štiristranski statut. In s tem je bilo vse opravljeno. Tudi za spor o rečni plovbi se je zdelo, da prehaja v svetovni problem — pa je šlo le za to, da je treba za hO ladij izmed 1800, kar jih plove po rekah med obema Nemčijama, zdaj zaprositi za dovoljenje za plovbo vzhodnonemške oblasti in ne več sovjetskih. Mnogo hrupa za nič? Povsem za nič pravzaprav ne, kajti gre za to, ali se sploh prizna obstoj vzhodnonemške lepublike ali pa se ignorira. Adenauer bi ga hotel ignorirati in to je iz konkurenčnih razlogov končno razumljivo. Manj razumljivo pa je, da mu zahodne velesile tako zvesto sledijo. Na drugi s tram te razumljivo, da se Vzhodna Nemčija bori za priznanje svojega obstoja, kot je tudi razumljivo, če že dejansko obstaja neki modus vivendi v Nemčiji, da je treba ta modus uvendi priznati in sprejeti — tak kot je in v vsem obsegu. Povsem nepotrebni hrup zaradi Berlina in Nemčije je terej spet navadna medblo-kovska praksa. Pa še nekaj: iz Pariza je prišla v teh dneh vest, da so stalni predstavniki držav ZEZ dosegli sporazum o bodočih rahodnonem.ikih oboroženih silah in da je bil sporazum dosežen z .obojestranskimi kon-tesijami*. Podrobnosti sicer niso bite objavljene, toda iz formulacije ni težko sklepati, ar je Bonn zahteval več, kot mu dajejo pariški sporazumi (sicer pa so se pojavljale tudi točnejše nesti o tem) in da so se tostaIi, verjetno predvsem Francozi, upirali, pa so končno morali deloma popustiti. Toda vse to je zaradi berlinskega hrupa poteklo zelo neopaženo. Prgcej . več prostora bi bilo treba, ko bi hoteli govoriti o potovanju Bulganina in Hru-ičeva v jugovzhodno Azijo in o reakcijah na Zahodu, zlasti v Angliji. Morda je res, da Hruščev v svojih govorih ni bil povsem diplomatičen — , toda med drugim je povedal tudi nekaj bridkih resnic na račun zahodne Evrope. Dul-les si je s svojimi izjavami v Goi verjetno hotel privoščiti majhno maščevanje nad Indijo, pa je te bridke resnice samo potrdil. Politika, ki jo je treba u-biati do azijskih (in afriških) držav, ki hočejo biti neodvisne, a se morajo boriti z najhujšo gospodarsko zaostalostjo, ki je v veliki meri res posledica kolonialnega izkoriščanja, je povsem drugačna, /n če ZSSR ponuja gospodarsko in tehnično pomoč, je pač edini pravi odgovor enaka ponudba in seveda brez vsakih političnih pogojev. Tekmovanje, ki bi se iz tega lahko razvilo, bi bito mnogo boljša od oboroževalne tekme — tn predvsem koristno za ves svet, ki bo dosegel resnično ravnotežje šele takrat, ko bo tudi gospodarsko rares uravnotežen in ko bodo odpravljene kričeče razlike v razvojni stopnji in življenjski ravni. r. c. BELTRAM IZVOZ ny07 UL VAIDIRIVO ir. 3 ~ TELEFON 36-991 Odpremlja hitro po najnizjih cenah darilne pakete i a Jugoslavijo in druge države. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov. B. ČIBEJ Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo ln plin Stikala, žarnice, likalniki. Električni in plinski gorilniki. Vodne in plinske pipe itd. GORICA • UL. CARDUCCI 15 - Tel 30 11 strani) I (Nadaljevanje na 5 & ' MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREK0SLJ1VIH CENAH! POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Obiščite nas In se prepričajte I MAGAZZINI del CORSO TRIESTE - Corso Itatta 1 (ang. p.ia della Borsa); tel. 29-043 Ob letošnjih volitvah na tržaški univerzi Miklavž pri Sv. Jakobu (}obpa I H'taiitčnica Jugoslovanska poštna uprava je dala 29. novembra v promet znamko za 15 dinarjev v počastitev desete obletnice republike. Znamka prikazuje deklico, ki spušča v zrak goloba z oljkovo vejico. Nominalna vrednost znamke je 15 din, barva je vijoličasta, spodaj je viden napis »Jugoslavija« v latinici, ob levi strani pa napis «10 godina republike* v cirilici. 31. decembra bo izšla znamka na čast italijanskemu pesniku Pascoliju. Italijanska poštna uprava je celo leto obljubljala, da bo ta znamka zelo lepo in skrbno izdelana in da bo tiskana v bakroti-sku. Sedaj pa poročajo filatelistične revije, da bo znamka izšla v predvidenem roku, vendar ne bo tiskana v ba-krotisku. Komu je treba pripisovati krivdo za to. ni zna-r.o. Tako bomo verjetno dobili namesto male umetnine navadno znamko. Znano' je, da imajo Avstrijci zelo lepe znamke in da jih vse tiskajo v bakrotisku, kar seveda pripomore, da jih mnogi filatelisti zbirajo. V zadnjem času pa kaže. da so začeli nekako posnemati Cehe, ki izdajajo znamke prav tako v bakrotisku, a slika nima barvane podlage, temveč navadno belo podlago, ki je ločena na dva dela edino od okvira. Pri avstrijskih znamkah smo opazili tak način dela pri znamkah za «Burgthea-ter«. V zadnjih dneh pa je izšla slična znamka, ki prikazuje mladega filatelista in ki je posvečena 20-letnici »Dneva znamke*. $::• junici abtati i oli gin ul cit Im Ua&ih ofleh in daje cal g nnce i»Ae/ Vaii obet izi 21-1 st. B - Telefon 21 Zaradi tega za UGl še ni nujno, da si zaveže politično roke, deluje naj še v naprej kot avtonomna organizacija, ki pa mora biti, če hoče biti kos svojim številnim najo-garn, dosledno demokratično usmerjena in ne sme dovoliti, da bi nekateri ljudje iz Mo-I agodijeve liberalne stranke skušali vdreti v njeno vodstvo in jo zopet spremeniti v neko »elitno« organizacijo, katere obstoj visokoiolci sploh ne bi občutili, ter bi ne služila ničemur drugemu kakor interesom klerikalno-faiistične zveze. UGl brez dvoma tega ne bo dovolila, našla bo v svojih vrstah ljudi, ki jo bodo rodili še naprej po poti borbe za boljšo univerzo, de-n.okratičnejšo šolo in boljšo družbeno ureditev r državi. D. M. v vse tudi v možen Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT KUL1URNA PRIREDITEV GORIŠKEGA AKADEMSKEGA KLUBA Uspešen literarni večer goriške in tržaške mladine Številni literarni srednješolski listi so osnova za nadahnji umetni• ški razvoj - Zadovoljiva raven mladih tržaških in goriških literatov VSEH VRST LESA IN TRDIH TRST — UI.ICA T. CRISP1 I« — TEL. ULICA UELLE MILIZIE 1» — TEU recitiranjem pesmi »Monotona kontemplacija«, »Da bi kiklop« «Slovo» in pesmijo v prozi »Pesem slovesa*. Z lepim večerom so bili poslušalci prav zadovoljni in lahko upamo, da bo ASK »Simon Gregorčič* še kdaj priredil tak večer. TRST, UL C. B ATT ISTI 23 Tel.44-208 Telegr. IMPEXPOR f-TRlE^ tekstH,koloWa no blago ih ra[ novrstne *iT°1 Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material Kolači s sirom SPECIALIZIRANO PODJEU" ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ^ «I>KIMIIKSKI DNEVNIK* razpisuje nov nagradni mladinski natečaj za reportaže, članke in razprave s področja politike, gospodarstva, socialnih in kulturno prosvetnih vprašanj. Poslana dela naj bodo krajšega:; obsega tor naj razpravljajo o konkretnih vprašanjih Trsta, Italije in o perečih svetovnih vprašanjih. Uredništvo bo vsake štiri mesece nagradilo najboljša priobčena dela in redno honoriralo vse objavljeni; prispevke. odhitel, veselo mahajoč z repkom. Janez je zajokal, da se je daleč razlegalo. *Pa kam si gledal?» je zaklicala Milka. eVrano sem gledal*, je rekel Janez. *No, potem pa kar od vrane zahteva) kolač*. Milki je potem bilo žal, ker je Janez ostal brez kolača. pa je od svojega kosa odlomila in dala fantu Tudi Metka je odlomila kos kolača in ga dala Janezu. Sedaj je imel Janez največ. Milka je imela polovico in Metka polovico, Janez pa je imel cel kolač. Tilkina nesreča Oj nesreča, ki ranila Tilčko je prav v dno srca: «Pupa» se je razdrobila, ko ji padla je na tla. Bratcu se sestrica smili, tudi njemu je hudo. Brž solziče ji obriše, potolaži jo tako: »Tilčka moja, nič ne jokaj 1 Saj ni daleč tisti čas, ko ti drugo novo pupo bo prinesel Dedek Mrazi* DARILNE PA Klil’ H jestvine, tkanine, kolesa, radio ropotate, šivalne stroje in vse druge potrebščine za gospodinjstvo pošilja Gia^omo Vatovec - Tpl TRST, Ul. Torreblanca 1Q KI* MOTOM 48 DELFINO 160 CCM Čudoviti torček. pelJ« . Prodal* roke do secev. 1 ne in na ni deli motorje, popravit ima • Pravljico, pesnice in uganke za naše naimlaiše oooooc |_L_rr-nrrr>g-i------ ----------------------------- Vztrajnemu je sreča mila S seboj Je vzela tudi vso svojo pičlo zalogo. In prav je storila, zakaj drugega jutra navsezgodaj se je družina štorkelj z vso prtljago dvignila v zrak in ponesla tudi veverico s seboj, pot visoko pod oblaki pa je trajala tako dolgo, da je veverica ta čas vse pojedla in je bila že pošteno lačna, ko so slednjič pristali tam daleč v Severni Afriki pri izviru Nila. Tam je mamica štorklja kovčke odprla, da bi vzela ven posteljnino. Hudo se je prestrašila, ko je planila na prosto drobna žival s košatim repom in se zakadila v trsje, da bi se skrila. Veverica namreč ni natanko vedela, ali štorklje morebiti ne jedo veverice. In glej! Tam je sedel ria vitki mladi palmi njen stari znanec škorec in veselo prepeval. «Dober dan!» ga je pozdravila veverica, škorec pa se je ob pogledu nanjo tako začudil, da je to pot resnično padel z drevesa, naravnost v reko. Zdolaj je med glenom in trsjem že ves dan prežal požrešen krokodil, ki Je zdajci začo-fotal proti škorcu. Ta Je začel silovito vpiti na pomoč in prositi veverico, naj mu vrže z brega vejo, da se je bo oprijel in ga bo potem ona potegnila na suho. Veverica pa je rekla, da se ji mudi na kosilo. Vendar mu je dala dober svet: »Poskušaj se rešiti sam! Vztrajnemu je sreča mila!* In odšla Je in ga prepustila njegovi usodi, kakor je on tolikokrat pustil njo. MIRA MIHELČIČ Prosim, mama! »Mama, daj mi škarje in iglo, šivala bom punčki o-bleko*. »Kako si dejala, kako, nisem te dobro slišala?* »Mama. prosim te, daj stre pred kratkim, so se v pogovoru z našimi ženskami precej potožile in preklinjale uro in dan, ko so zapustile svoj dom in tiste, ki so jih nato nagovarjali. Do sedaj nanj v. vasi še ne delajo sitnosti, uekaj pa nam nt všeč. Ni namreč lepo, niti higiensko in na to nismo pri nas navajeni, namreč na tisti- kupčke pod zidovi in po vrtovih. Ce jim že gradijo barake, naj jim postavijo tu-al stranišča. J A M L J E Veliko naših vaščanov ima že propustnice za obmejni promet in mnogo jih je že bilo v Jugoslaviji, kjer imajo številne sorodnike in znance. Poleg Jameljcev pa se poslužujejo obmejnega bloka Jamlje-KIariči, ki spada v drugo kategorijo, tudi prebivalci ostalih vasi doberdob-ske občine in pa mnogi iz Ronk in Tržiča. V glavnem so to kmetje in delavci, zaposleni v tržiških ladjedelnicah. ki so prosti samo ob nedeljah in praznikih; ob teh dneh pa je obmejni blok v Jamljan, ki je njim najbližji, zaprt in večina, ki na izkaznici nima napisanega druge- skim državljanom zamenjale lire v dinarje ter bi tako o-mogočile ljudem, da odidejo na pot preskrbljeni vsaj z najnujnejšo vsoto denarja. O potrebi nove šole se je že mnogokrat pisalo, toda zadeva se vleče v nedogled. Minilo je že več kot leto dni, odkar je vlada nakazala do-berdobski občini 15 milijonov lir za gradnjo novega šolskega poslopja, pa še ni nobenega glasu o gradbenih načrtih, kaj šele o zidanju. Skrajni čas bi bil, da se občina za to pozanima, kajti otroci se morajo učiti pri električni luči tudi ob belem dnevu. Okna so namreč razbita 111 učiteljica je bila zaradi mraza primorana zapreti tudi polk-na. Prav tako je v prostorih mraz, ker ni kurjave. Na vsak način morajo odgovorne oblasti poskrbeti, da bodo o-troci prihodnjo zimo že pod novo streho in v prostorin, ki bodo odgovarjali higienskim pogojem. Sovodnje TREBČE uadnje pridelke, repo in <-j-do, smo že pospravili. Zdaj nekateri orjejo za zimske posevke. V naši vasi sicer kmetijstvo ni zelo razvito in je PADRIČE O cesti, ki pelje iz naše vasi cez «Drašco» v Trst smo že večkrat pisali in zahtevali, da nam jo občina popravi, a vse besede in prošnje so kot bob oh steno. S samimi obljubami pe se tudi ne da nič napravit'1. Morda se bodo na občini v Trstu zganili zdaj, ko po omenjeni poti hodi v Trst U iz Trsta vedno večje število ezulov. Bomo videli. Ezulov je pri nas vedno več. C« bo šlo tako naprej, jih im kmalu več kot domačinov. Najprej so jih naselili v zgradbe, ki so jih pred leti sezidali za otroško poboljše-valnico in uporabili za vojašnice anglo-ameriške vojske. K« je bilo vse natrpano so postavili na dvorišču vedno več barak. Zdaj ni več kotič-*a, vsak dan pa prihajajo novi gostje. Ne vemo, knj bodo delali na tej naši revni klaski zemlji. Ali ne bi bilo bolj pametno in koristno tudi za oegunce, da bi jih naselili nekje v Italiji? Ne vemo, kalin se jim godi tam za ograjo* ker se ne maramo vtikati v njihove zadeve. Kaže pa, da n« cvetejo rožice in da je včasih precej vznemirljivo o- CITAT EL JI i Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1956 že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak nov naročnik bo tako prejemal list • od dneva naročila do 31. decembra 55 - zastonj. Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike / L prava PKlMORSKEGA DNEVNIKA skrajno izčrpano in na organskih snoveh tako močno obubožano zemljo, je to vprašanje še posebnega pomena. Dr. Baša govori poljudno in obravnava posamezna poglavja z dostopno in zelo privlačno besedo, ki nekaj zaleže, zlasti še, ker ji zna na primernem mestu priliti svoj humor, ki je tudi potreben. Želeti je, da bi udeleženci pri koristnem tečaju vztrajali. Prepričani smo, da bo predavatelj ob zaključku opozoril Praprotčane na pogoje, ki jih nudi naša vas ra zelenjadarstvo (zemlja, lega, voda, možnost vnovčenja). & A L E * J ga bloka, mora ostati doma. Zato bi morale oblasti čim-prej poskrbeti, da se odpre obmejni blok v Jamljah in se s tem res omogoči izvajanje videmskega sporazuma. Prav tako nastajajo pri tem in tudi drugih drugorazrednih blokih težave zaradi prenosa valute. Nikjer, razen rta mednarodnem bloku pri Rdeči hiši, ne deluje carinska služba in dogaja se, da ljudje raje ostanejo doma. kot pa da bi šli na pot brez denarja. Nujno potrebno jc torej, da »e na vseh teh drugorazrednih blokih postavijp menjalnice, ki bi italljalv OB IZDAJI POSEBNE BROŠURE MINISTRSTVA ZA PROMET - L1 m m cim: nesreče su posledica nedisciplini! in slabega poznavanja pravil Zaradi vedno večje moiori-tm pmieun-c •