H Poštnina plačana v gotovini ^ Slovenski Prezzo - Cena Ur 0.40 Štev. 290. V Ljubljani, v sredo, 17, decembra 1941-XX Leto VI. l*kl)n£na pooblaftenka ra oglataranje Italijanskega tu tujega izvora: Uniona Pabbhdte ttaliana S. A. Milana Uredolitvo m oprava: Kopitarjeva i, Ljubljana. Redazione Amministrazlone: Kopitarjeva b. Lnbiana. Concessionaria esclniiva pet ta pobbliclti dt provenleaza ttaliana ed astera: Uniona PobblidtA ttaliana ti A. Milana II bollettino no. 562: Violenta battaglia presso El Gazala II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica: Sul fronte di Ain El Gazala si % combattuto ieri a lungo e con grande accanimento: sono stali ostinati e violenti gli altacchi a piii riprese conlro le nostre posizioni da fanteria e carri armati. Di-visioni motorizzate e corazzate italiane, con con-corso di grandi unita germaniche, hanno lottato con estrema decisione infliggendo alPavversario perdiie ingenti: Moltissimi mezzi mecanizzati c blindati incendiati e distrutti, numerosi prigionieri tra i quali un comandanle di brigata. Tentativi di attacco conira un caposaldo della piazza di Bardia sono stali respinti. L’aviazione tedesca ha ieri abbattuto sei ap-parecchi nemici. Due apparecchi italiani non sono rientrati. Sulla citta di Bengasi si h avuta unincursione aerea: due vittime; danni irascurabili. La notte scorsa 1’aviazione inglese ha bom-bardato Taranto colpendo non gravemente alcuni edifici; nessuna vittima tra la popolazione civile; la difesa contraarea prontamente entrata in azione ha disirutio tre velivoli. Bombe lanciate su Augu-sfa e nella provincia di Brindisi non hanno reca-to danni. Nostre formazioni aeree anche stanotte si sono portate sugli obiettivi aereonavali delPisola di Malta bombardandoli. Vojno poročilo št. 562: Silovita bitka pri El Gazali Uradno vojno poročilo Št. 562 pravi: Na bojišču pri Ain el Gazeli je včeraj hoj trajni dolgo in je bil zelo hud. Napadi s pehoto in tanki proti našim postojankam, ki so Ne večkrat ponovili, so bili vztrajni in srditi. Motorizirane in oklepne italijanske divizije so se s sodelovanjem velikih nemških edinic vojskovale skrajno odločno in so prizadejale sovražniku ogromne izgube. Izredno mnogo motornih vozil in oklepnih sredstev je bilo zažganih in razdejanih. Mnogo je bilo ujetih, med njimi tudi poveljnik neke brigade. Poskus napada proti utrdbam v B a r d i j i so bili odhiti. Nemško letalstvo je včeraj sestrelilo šest angleških letal. Dve italijanski letali se nista vrnili. Nad mesto B e n g h a z j je bil izveden bombni polet. Dve žrtvi, majhna škoda. Ponoči je angleško letalstvo bombardiralo Taranto in je bilo nekaj poslopij malo zadetih. Med civilnim prebivalstvom nobene žrtve. Protiletalska obramba je začela takoj 'delovati in je uničila tri letala. Bombe, ki so padle na Augusto in v pokrajini Brindisi niso napravile škode. Naše letalske skupine so ponoči napadle letalske. in pomorske cilje na otoku Malti in jih bombardirale. Berlin, 17. decembra, s. Uradno poročajo: V Severni Afriki je prišlo na področju zahodno od Tobruka ponovno do hudih obrambnih bojev. V protinapadu so nemško-italijanske čete razbile močne skupine nasprotnika. Pri tem je bilo pripeljanih več sto ujetnikov, med njimi tudi en brigadni general, (er zaseženih ali uničenih večje število oklepnih voz in topov. Nemška bojna letala so zažgala pristaniške naprave v pristanišču v Tobruku. Drugi napadi so bili naperjeni na važno železniško končno točko Abu Šaidan v severnem Egiptu. Podmornica pod vodstvom kapitana poročnika Paulzena je napadla na vzhodnem Sredozemskem morju pred Aleksandrijo angleški oddelek kri-..r^ ’n potopila s torpedom križarko, ki se je po silni eksploziji prelomila po sredini in izginila v nekaj minutah pod vodo. Nadaljevanje japonskega napada na Hongkong Dosedanji japonski pomorski uspehi ter izgube po navedbah mornariškega ministra Lizbona, 17. dec. s. Angleški ministrski predsednik Churchill je guvernerju in branilcem v Hongkongu poslal naslednje sporočilo: »Mi vsi dan za dnem, uro za uro mislimo na vašo vztrajno obrambo pristanišča in trdnjave v Hongkongu. Branite zvezno točko med skrajnim Vzhodom in med Evropo, točko, ki je že dolgo slovita v zgodovini svetovne omike.« Rim, 17. dec. s. Angleška uradna agencija prinaša uradno sporočilo angleške vlade, da so angleške čete končale z izpraznjevanjem polotoka Kovvloona. ki leži nasproti otoku, na katerem je Hongkong. Tokio, 17. dec. s. Japonska letala so tudi včeraj v zaporednih valovih hudo bombardirala in poškodovala angleške obrambne naprave v Hongkongu. Japonski opazovalci na hribih pri Kowloonu popisujejo strahovite požare in uničenja ter peklenske učinke bombardiranja na srce mesta. Hongkonga ni mogoče več spoznati in prebivalstvo je vse zbegano ter prestrašeno, ker so ga angleške oblasti rajši žrtvovale, kakor da bi se vdale japonskim zahtevam. Na malajskem bojišču so japonski oddelki spet pregnali škoteke čete, ki so po džungli Pregled dosedanjih junaštev in uspehov italijanskega zbora v Rusiji Zajel je 815.000 Rusov, 4500 pušk, 90 strojnic, 10 topov, 60 motornih vozil, 500 voz ter čez 1000 konj Vzhodno bojišče, 16. dec. s. Italijanski ekspedicijski zbor, ki je v preteklem poletju dospel do vojnega odseka v Karpatih, je zdaj v vzhodnih predelih Ukrajine. Prekoračil je več ko 1500 km, večinoma peš, Q in se ie spoprijel v številnih bojih, a vselej zrna- Prispevek italijanskih podmornic v pomorski vojni zoper Anglijo Berlin, 16. dec. s. Na pristojnem mestu so danes podčrtavali velik prispevek, ki so ca dale italijanske podmornice v bojih proti Angliji, ter so navedli natančen seznam vsega sovražnikovega potopljenega brodovja, ki gre na rovaš italijanskih podmornic. Od 10. junija 1940 dalje do konca avgusta 1941 so italijanske podmornice spravile na morsko dno 62 angleških trgovskih ladij s 401.440 tonami in 12 petrolejskih ladij z 89.525 tonami. Vrh tega so potopile v Atlantskem morju eno lahko križarko, tri. torpedovke in štiri pomožne križarke. Ti uspehi italijanske vojne mornarice so toliko sijajnejši, ker je treba upoštevati, da so bili doseženi na Atlantiku. Fašistične edinice so ee morale torej boriti v krajih in razmerah, ki jih doslej niso bile vajene. gal. Posebno je vredno omeniti: vojaško delovanje pri Petrikovki konec septembra, zavzetje industrijskega središča Stalino, ki je italijanske junaške vojake pripeljalo do donješke kotline. i Nadvse krasni uspehi so posebno vidni v zgo-• vornih številkah, ki jasno pričajo o opravljenih naporih. 815.000 vojakov ujetih, obilen plen »v orožju, strelivu in raznem materialu, 4500 pušk, 350 avtomatičnih pušk, 90 strojnic in strojnih pušk, 13 možnarjev, 10 topov, 60 motornih vozil, 500 vozov in vozičkov ter preko 1000 konj. 37 letal je bilo sestreljenih, verjetno še drugih 19. Naši vojaki so prenesli vroče boje, ožarjene z veličastnimi zgledi junaštva. Kljub temu pa so bile naše izgube manjše v primeri s sovražnikovimi. Stalno vojaško delovanje, hude težave, silni napori in kar najbolj trdo, pa neprekinjeno delo so prav vsakega vojaka italijanskega ekspedicijskega zbora do zadnjega preizkusili glede njegovih telesnih, moralnih in umskih lastnosti Ves skupni napor je bil resnično vreden vse pohvale, ker dosega skrajno mejo človeških možnosti. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Pri krajevnih bojih v več odsekih vzhodne fronte je imel sovražnik tudi včeraj hude izgube. Bojna letala 60 bombardirala cilje pri Se v a6 topol ju in na področju pri Vorošilovgradu, močni oddelki bojnih in strmoglavnih letal pa so posegli tudi v boje na kopnem. Na področju pri Volhovu, ter na ledu Ladoškega jezera so letala zadela z bombami oskrbovalne kolone ter jim prizadela znatno škodo. Na skrajnem severu 60 strmoglavna letala bombardirala železniške cilje na murmanski progi, ter protiletalske baterije in taborišča sovjetskih čet. Konec posvetov med Paveličem ter italijanskim zun. ministrom v Benetkah Benetke, 17. dec. s. Drugi dan Paveličevega bivanja v Benetkah ter njegovo posvetovanje z grofom Cianom je potekel v ozračju največje prisrčnosti. Pavelič je ob 9 zapustil hotel ter je s spremstvom šel na dolg sprehod po mestu. Poglavar nove Hrvaške je strasten ljubitelj umetnosti ter goreč občudovalec Benetk in njenih posebnih lepot Zato se je najprej podal na most Rialto, starodavno središče mesta v življenju. Z vrha znamenitega mosta je izvolil občudovati promet, ki se razvija po Velikem kanalu, in pa dotok velikih množin zelenjave in rib na trg pri Rialtu. Nato se je po notranjih ulicah odpravil do vrtov pri kraljevi palači in po znanih Merce-riah, kjer se je ustavil pred nekaterimi obrtniškimi prodajalnami. Po vrnitvi v hotel sta Pavelič in grof Ciano skupaj odšla na kratek sprehod, med katerim sta obiskala mogočno baročno cerkev Madonna della 6alute, nato pa frančiškansko baziliko Frari. Tam jima je razkazoval znamenitosti mestni umetnostni ravnatelj prof. Pallacchini. Ob 13.30 je grof Ciano priredil Paveliču na čast kosilo. Kosila so se udeležile osebnosti iz Poslanica japonskega cesarja zbornici: laponska ie šla v vojno zaradi ohranitve miru Tokio, 17. dec. s. Japonski cesar je zbornici Častniki in vojaki naših oboroženih sil so poslal naslednje sporočilo: ’ pokazali velik pogum in dokazali svojo zvestobo, >Ko odpiramo sedanje zasedanje, zahtevamo od slehernega člana visoke in spodnje zbornice, naj vzame na znanje, da je naša najbolj živa želja ta, da bi prispevali k miru na svetu z uresničenjem novega reda v vzhodni Aziji. Ker sta Anglija in Amerika skušali Ln še skušata tej naši želji nasprotovati, smo bili torej prisiljeni seči po orožju zoper njiju. V resnično radost nam je bila ugotovitev, da se je v tem trenutku še bolj zapečatila zveza s prijateljskimi državami, ki imajo ist vzore kakor naše cesarstvo. ko so povsod izpolnili svojo dolžnost v najvišji meri. Upamo, da bodo naši podartiki s trdno vero in v polni slogi delali, da se poveča narodni ugled na znotraj in na zunaj, s čimer bi naglo dosegli vojne cilje. Zapovedali smo ministrom, naj dajo v zbornici v pregled zakonske načrte za državni obračun ter druge ukrepe, ki so v sedanjem položaju nujno potrebni. Zapovedujemo, da po naših željah in v popolni slogi izpolnite svojo dolžnost, da s svojim delom pomagate pri delu vlade. Nemške sodbe o govorih predsednika Združen.h držav Berlin, 17. decembra, s. Predsednik Roosevelt je imel predvčerajšnjim dva govora, v katerih je skušal zatajiti ameriškemu ljudstvu hude udarce, ^i jih je Amerika doživela v prvem tednu vojne, vcepiti zaveznikom vero v vsemogočnost ameriških Združenih držav, zlasti pa zanikati odgovorit ameriške vlade za izbruh svetovne vojne. , Govor, ki ga je imel ob 150 letnici ameriške izjave o človeških pravicah — pripominjajo v ber- linskih pristojnih krogih — je kup govorniških laži in običajnih fraz. Roosevelt je imel celo pogum, omenjati ime Jeffersona, predsednika USA, o katerem ves svet ve, da se je vedno prizadeval, da se Amerika ne bi zapletala v vojno z drugimi državami in se vezala s tretjimi silami. Ta odlični nazadnjak je v obleki »revolucionarja« obtožil Nemčijo, Italijo in Japonsko, da svet zavajajo spet nazaj v srednji vek in da hočejo uničiti duhovne spremstva in glavni zastopniki mesta. Ob 17.40 je Pavelič zapustil Benetke in odpotoval v Firenzo. Na postajo ga je v motornem čolnu spremil grof Ciano. Ljudstvo in pa mladinske organizacije so visokima gostoma prirejale navdušene manifestacije. Pavelič je pregledal častno četo mornarice med igranjem državnih himen. Preden je stopil na poseben vlak, se je Pavelič prisrčno pogovarjal z grofom Cianom in se od njega toplo poslovil. Poklonili so se mu pred odhodom Še grof Volpi, glavni zastopniki mestnih oblasti in poveljnik hrvaškega letalstva polkovnik Hren. S Paveličem je v Firenzo odpotoval tudi hrvaški poslanik v Ritr". Proslava desetletnice smrti Mussolinijevega brata Rini, 17. dec. 8. Za praznovanje desete obletnice smrti Arnalda Mussolinija, Ducejevega brata, prinaša uradni list fašistovske stranke določilo, naj starešine v stranki počaste njegov spomin. V ta namen bo v Milanu slovesna služba božja, katere se bo udeležil glavni podtajnik stranke Mezzasoma, vodstvo organizacij v Milanu, zastopstva vseučiliške milice in GIL-a, oddelki vojske in bojevniške organizacije. Prireditve v počastitev Arnaldovega spomina bodo tudi v palači Usta »Popolo d’Italia«, čigar ravnatelj je pokojni dolga leta bil. pridobitve omike. Na poseben način je potem skušal vplivati na Latinsko Ameriko ter navajal neverjetne zgodbice o načrtih osi in o narodnem socializmu. Na ameriški celini mi nobenega naroda, niti velikega, niti malega, — je potem dejal Roosevelt — ki ne bi posredno ali neposredno čutil vpliva ameriške izjave o človeških pravicah. Res, pravijo v Berlinu, ni takšnega naroda v Ameriki. Prav zares ne. Vsi narodi Latinske Amerike čutijo suženjstvo Washingtona in nekateri med njimi so danes že prisiljeni k dejanjem, ki so v živem nasprotju z zahtevami po lastni neodvisnosti in lastni bodočnosti. Brezpomembna govora — razlaga »Deutsche Allgemeine Zeitung« — sta bila to. Mož, ki je govoril pred mikrofonom, ni bil Roosevelt izpred desetih dni. Bil je nekdo, ki je z grozo ugotovil, da se je znašel pred stvarnostjo. Vojna, ki jo je že davno zahteval in ki se je izkazala za grozovito, je čisto drugačna od tiste, ki jo je pričakoval. Kar se tiče krivic na naslov Reicha in na namigavanja na nemške poskuse, kako »obnoviti črno barbarstvo«, smo res veseli — končuje svoja izvajanja berlinski časnikar — da je končno prišel čas, ko je temu neumnemu čvekaču moči odgovoriti. (Stefani.) prodrle naprej, angleško letalstvo pa zaradi slabe vidljivosti in zaradi goščave v džungli ni moglo uspešno nastopati. Japonske čete so v sodelovanju s Siamci prizadele nasprotniku hude izgube. Buenos Aires, 17. dec. s. Porogajo, da ja guverner v ameriški Kaliforniji razglasil po vsem ozemlju stanje vojne pripravljenosti, če5 da blizu tega ozemlja neprenehoma krožijo sovražnikova letala. Tokio, 17. dec. s. Japonski mornariški minister je včeraj govoril v poslanski zbornici o izgubah, ki so jih Japonci prizadeli nasprotniku. Našteval je takole: od ameriških pomorskih sil so bile potopljene tri bojne ladje, ena podmornica, ena potagalka min in velik prevozni parnik. Hudo poškodovane so bile štiri bojne lad je, štiri križarke, en rušilec, ena podmornica in ena pomožna ladja. Razen tega so zajeli neko topničarko ter sestrelili ali uničili čez 400 letal. Od sedanjih pomorskih sil so Japonci potopili dve bojni ladji, eno širokomorsko tor-pedovko, en širokomorskj rušilec, dve topni-čarki, eno torpedovko, en oborožen parnik, sestreljenih pa je bilo 11 angleških letal. Razen tega je bilo zajetih 47 parnikov s skupaj 120.000 tonami. Japonske izgube znašajo: eno polagalko min, ki je bila potopljena, še neko drugo polagalko min in lahko križarko, ki sta bili hudo poškodovani ter 43 letal. Vesti 17. decembra Japonski zunanji minister Togo je včeraj imel v zbornici dolg govor, v katerem je pojasnjeval sedanji položaj in razloge, ki so Japonsko privedli do vojne. Dejal je, da so Japonci lahko trdno prepričani v končno zmago če bodo boj nadaljevali s trdno voljo in neomajno vero v pravico in v lastno bodočnost. Voditelj indijskih nacionalistov Pandit Nehru je poslal nasprotnikom sedanje vlade oklic, v katerem opominja svoje pristaše, naj ne pozabijo na koristi indijskega ljudstva, češ da indijski kongres ni nič sklenil glede tega, kaj naj bi storila Indija ob napadu od zunaj. Med ameriško vlado in Švedskim poslaništvom v Washingtonu so se začela pogajanja, da bi ameriške oblasti izpustile posadko švedske zasežene ladje »Kungsholm«. Izredni proračun za vojno v znesku 2800 milijonov jenov, sta obe japonski zbornici soglasno odobrili. Obsednega stanja in vojaških postav japonska vlada ne misli uporubljati, če ne bo nujno potrebno, je govoril japonski ministrski predsednik v zvezi z zakonom o državnem nadzorstvu nad zborovanji, govori in pa tiskom. Eden najboljših nemških pehotnih častnikov, major Eckinger je padel na čelu svojega bataljona nekje na ruskem bojišču, poročajo iz Berlina. Zaradi svojih junaštev na Zahodu je Eckinger od Hitlerja dobil najvišje nemško odlikovanje in sicer hrastovo vejico na viteškem križu odlikovanja reda železnega križa. V Zagreb je dopotoval novi italijanski konzul dr. Cagninco in prevzel posle. Pet lastnikov glavnih filmskih družbi so prijeli v Budimpešti. Lastniki so bili judje. Zaprli so tudi dva najbolj znana pisatelja filmskih besedil. Vsi bodo poslani v koncentracijsko taborišče. Judom je odslej filmsko udejstvovanje prepovedano, včeraj pa so Judom prepovedali tudi prodajati vino in opojne pijače. Po poročilu švicarskih listov so holandske ladje rešile okoli 2400 mož posadke s potopljenih angleških oklepnic »Prince of Wal-les< in »Repulse«. V Washingtonu je poslanski vojaški odbor spre- jel zakon, ki določa takojšen nabor vseh moških od 18. do 65. leta, vsi moški od 22. do 44. leta pa pojdejo v pravo vojno službo. Poleg tega je odobrenih 10 milijard dolarjev za vojne izdatke. Včeraj so pokopali nemškega ministra za cerkvene zadeve Hansa Kerrla, ki je umrl zaradi kapi. Rodil se je leta 1887 in je igral vidno vlogo v nar.-soc. stranki . Švedski zbornici bo v kratkem predložen poseben zakon proti vohunstvu, ker so se dosedanji ukrepi izkazali za pomanjkljive, je povedal švedski pravosodni minister. Francoska vlada bo izdala v kratkem nove uredbe za varstvo družine, posebno mladih žena, da se bodo mogle popolnoma posvetiti gospodinjstvu že v začetku zakona. Podpora bo trajala dve leti. Podpore bodo razlikovali glede družin, ki žive na deželi, in glede onih, ki žive v mestu. Podpor bodo deležne tudi družine vojnih ujetnikov. Ker so ustrahovali domače prebivalstvo hi ubijali svoje nasprotnike v času, ko so Sovjeti zasedli Litvo, je nemško vojaško sodišče v Kovnu obsodilo na smrt tri voditelje sovjetskih nasilnikov. Včeraj je odpotoval nov oddelek francoske prostovoljske legije iz Versaillesa na vzhodno bojišče. Poleg častnikov je med njimi tudi več sto vojakov. Ker sta južnoameriški državi Salvador in Kolumbija napovedali vojno Japonski, je jap. Ii-načni minister odredil zasego vsega premoženja omenjenih držav. Nemški general to n Kleist, poveljnik armadnih skupin, med katere je uvrščen italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji, je poslal brzojavno sožalnico zaradi slavne smrti generala de Carolisa, poveljniku ekspedicijskega zbora generalu Messeiu. Ali naj postavimo letos božično drevesce ali ne Takale poroča zadnji »Orač« o božičnih drevescih, ali naj jih ljudje postavljajo ali ne Zopet se bliža čas, ko po mestih in vaseh pripravljajo za božic jaslice in božična drevesca. Izsekavanje smrečic in jelkic za božična drevesca pa povzroča gozdom prav občutno Škodo, ako se vrši nepremišljeno in-negospodarsko. •V ta namen namreč jemljejo najraSi leporasle mlade smrečice in jelke, z gosto zastavljenimi in pravilno razvrščenimi vejnimi vretenci. Tak&na drevesca pa rastejo le v preredkih gozdih in v negostih mladih nasadbah. Z izsekavanjem takih najbolj rastnih drevesc nastajajo Se večje praznine v gozdih, ki ne morejo donaSati one množine lesa, ki jo posestnik pričakuje od izvestne gozdne površine. Božična drevesca — brez škode za gozd Nobene škode ne bo, ako ee za božična drevesca porabijo vrhači posekanih, dozorelih jelk in smrek, kar je seveda mogoče le v krajih, kjer so vajeni sekati gozde v zimskem Caeu. Neškodljivo in celo koristno je gozdom tudi, ako se pridobivajo božična drevesca z redčenjem pregostih nasadov. Vejevje takih drevesc seveda ne bo pravilno razvito. Toda kupci si znajo pomagati, ker drevescem pozneje sami vdelajo veje. Skozi nekatere gozdove so napeljani električni daljnovodi, drugod vzpenjače za spravilo lesa, kamenja, apna in drugega. Pod temi napeljavami se na bolj ali manj širokih progah ne sme vzgajati star, visok gozd. Pač pa bi se mogla tod gojiti božična drevesca. Gojiti bi se mogla tudi z umetnim nasadom slaborodnih, negozdnih zemljišč ali pa dobiti iz gozdnih drevesnic od onih zalog smrekovih sadik, ki so postale za pogozdovanje na posekah že prevelike. Ukrepi, da se prepreči škoda ▼ gozdovih Trini organi mestnega magistrata ljubljanskega zahtevajo od vsakogar, ki pripelje božična drevesca na prodaj, da se izkaže z izvornim potrdilom občine, v katere območju je drevesce pridobil. Bivši veliki župan bivše ljubljanske oblasti je izdal leta 1927 naredbo, s katero je prepovedal sekanje mladih iglastih drevesc za božična drevesca, ako bi ee s tem razvoj ali obstoj teh gozdov ograŽal ali oviral. . Pozneje je izdal ban bivše dravske banovine novo naredbo, po kateri je tudi prepovedano sekanje mladih iglastih drevesc v nedoraslih gozdo* vih, če bi se ogražal razvoj ali obstoj teh gozdov, sekati se smejo samo drevesa, če se gozd čisti in redči. Pristojna občina pa izda izvorno potrdilo. Ce občinska uprava dvomi o upravičenem izvoru drevesc, ne izda potrdila, temveč prijavi zadevo okrajnemu glavarstvu in orožniški * postaji. Božična drevesca, ki jih prevažajo ali prodajajo brez predpisanega dovoljenja, se zaplenijo. Kadar se komu izda potrdilo za množino nad 300 drevesc, poroča občina o tem okrajnemu glavarstvu, ki se zanima za tako veliko izkoriščanje in napravi zadevne poizvedbe. Če bi se izdani oblastveni predpisi točno upoštevali, bi zadevne poškodbe gozdov ponehale. Pokazalo pa se je, da eo se ponekod vršile zlorabe in nepravilnosti slej ko prej. Izražena je bila želja, naj oblast točneje postopa po izdanih predpisih, ali pa naj se trgovina z božičnimi drevesci sploh prepove. Vendar se po vsestranski presoji splošna prepoved ni mogla odrediti. Kaj bi bilo treba ukreniti Sekanje božičnih drevesc bi se moglo primerno zajeziti, če bi se po večjih občinah, ali vsaj za območje manjših občin skupaj namestili občinski gozdni čuvaji. Finančnih izdatkov pa so se dozdaj branile tako občine kakor tudi bivša banska uprava in tako je ostalo to vprašanje nerešeno. Rešeno pa bi bilo na mah, če bi ljudje opustili navado, da postavljajo božična drevesca. To bi bilo treba odrediti; če pa to ni mogoče, pa naj bi bila odpoved prostovoljna. Pri nas bi bilo najbrž težko na mah izdati radikalno prepoved. Zato bi bilo treba stremeti, da se čim več družin prostovoljno odreče božičnemu dreveščku, ki ni star običaj in niti ni naš. Na kmetih se ga zvečine sploh niso oprijeli. Oprimimo se starega, pristnega in udomačenega običaja, da postavljamo jaslice. Ta običaj ni la lep, temveč tudi cenen in domači Delo kočevskega okrajnega cestnega odbora Preračun 2,034.334 lir — 22% okrajna cestna doklada Kočevje, 16 decembra. Cestno omrežje kočevskega okraja ima v zadnjih letih gotovo izjemen, morda celo edinstven položaj naše pokrajine. Okrajni cestni odbor je bil večkrat postavljen pred naloge, ki jih pri 6voji najboljši volji ni mogel izvršiti bodisi zaradi tega, ker ni mogel dobiti delovnih moči. Primanjkovalo je nad 600 kubičnih metrov gramoza, ki ga bo nujno dobaviti s primernim drobilcem. Izreden promet zadnjih mesecev je cestno omrežje hudo poslabšal, tako da ga v doglednem času z ročnim delom in posipnim gradivom ne bo mogoče spraviti v zaželjeno stanje. Zato je nujno, da dobi okrajni cestni odbor v Kočevju že dolgo pričakovani in nujno potrebni drobilec. Proračun za koledarsko leta 1942. je sestavljen po skrbni presoji agilnega okrajnega cestnega odbora, kateremu načeluje g. Strnad Jože iz b^fl Dobregapolja, in je predviden za vzdrževanje pokrajinskih in dovoznih cest po dejanski potrebi. V preteklem letu je bilo zaradi neprestanega naraščanja cen vzdrževanje cest z zneski, ki so bili odobreni s proračunom, zelo težavni, kar dokazuje slabo stanje cest. Celoten proračun predvideva 2,054.334 lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Za kritje izdatkov odpade na cestni okraj 149.460 lir. Primanjkljaj 148.660 lir se bi kril z 22% okrajno cestno doklado na neposredne, dokladam podvržene davke. Kot prispevek Visokega Komisariata je predvideno 705.800 lir. Pred leti se je pobirala za okrajni cestni odbor 19% cestna doklada, od lani pa se je zvišala na 22 odstotkov. Ostavko za cestarsko službo je podalo devet cestarjev in en pomožni delavec. Kot nadomestilo predvideva proračun deset pomožnih cestarskih mest po 700 lir. Pomožni delavci in vozniki, naj bi služili cestarjem v pomoč pri strganju blata, gramozenju, razvozu gramoza in odvažanja postrganega blata. Dobaviti bo treba 6396 kub. m gramoza ali 31.80 kub. m na km pokrajinske ceste. Za popravilo ograj in namestitev odrivačev je predviden znesek 9978 lir. Okrajni cestni odbor namerava podbetonirati temelje in napraviti v strugi tlak pri mostovih Livold-Brezovica-čmomelj, nadalje obnoviti most v Zimaricah. obnoviti most v Sodražici, prepleskati železne dele mostu v Kočevju itd. Popraviti je obcestne jarke in položiti 32 cevnih propu-stov. Zato je predvideno 51.681 lir. Za cestno zavarovanje tukajšnjega omrežja je predviden znesek 15.223 lir. Okrajni cestni od- bor je predlagal za manjše izboljšave in razširitve na 11 cestnih odsekih znesek 224.399 lir. Nabaviti je 7 snežnih plugov do skupne vsote 70.000 lir. Za ureditev obcestnih nasadov Livold—Brezovica—Črnomelj, Hrib— Cabar— Grosuplje—Račna Zdenska vas—Zvirče— Fužine, je predvideno 3.000 lir. Efekt 22% cestne doklade je bil 148.000 lir. Od te vsote je bilo nujmo, da se je med ostalimi izdatki predvidel znesek lir 68.000 za nabavo gramoza na 28,449 lan dolgo omrežje 6ubvenc. cest. S tem je izčrpan ve6 kredit za nove zgradbe, zato je nujno potrebno, da Visoki komisariat nakloni za gradnje 100% prispevek. Za elementarne nezgode je predvidenih lir 15.000. Smrekov gaj sredi mesta Ljubljana, 17. decembra. Božični prazniki se bližajo in z njimi tudi običaj, ko postavljajo ljudje božična drevesca, le od nekdaj je to v navadi in posebno malčki težko čakajo trenutka, ko zagore na božičnem drevescu svečke in ko se zalesketajo na zelenih vejicah vsemogoči okraski. Pa ne samo to, tudi sladkorčki in piškoti vise na dreveščku. Toliko dobrega za otroška ustka. V Ljubljano vsako leto kakšnih 10 dni pred božičnim večerom pripeljejo kmetje iz bližnje in daljne mestno okolice božične 6mrekice od najmanjše, pa do zelo velikih. Tudi letos so jih pripeljali pred dvema dnevoma in jih postavili na običajnem kraju — na Kongresnem trgu. Kar Čez noč, oziroma čez dan, jo postalo tam vse zeleno, cel gozdič mladih smrekic je bil postavljen. Pa tudi prvi kupci so se že oglasili, kajti kdor prvi pride, prvi melje, tako pravijo. Kmetje so pripeljali res lepe smrekice, ki pa so tudi letos precej drage. Kakor vse drugo blago, tako 60 tudi smrekice precej poskočile v cenah. Sicer kupci barantajo, vendar pa, kdo bi izgubljal toliko besed za eno samo smrekico. Kdo bi zbijal ceno. ko je pa božični večer samo enkrat na leto. še teden dni, pa bo otroško srce veselo kot malokdaj v letu, posebno še, če bo pod drevescem še kakšno prijetno darilce. Velik potres v Peruju Rim, 16. dec. AS. V Peruju je bil velik potres. Čutili 60 ga tudi v Limi, kjer je napravil veliko škodo. Seja Odbora za zasebno zavarovalstvo pri Visokem Komisarju Ljubljana, 17. decembra. Včeraj ob 18 je bila v vladni palači prva seja Odbora za zasebno zavarovalstvo, ustanovljenega po odloku Visokega Komisarja. Sejo je vodil Eksc. Grazioli sam. Obravnavali so razna vprašanja, ki se tičejo zasebnega zavarovalstva v naši pokrajini. Visoki Komisar na razstavi impresionistov pri Obersnelu Ljubljana, 17. decembra. Visoki Komisar Eksc. Grazioli je včeraj popoldne o bliskal razstavo impresionističnih mojstrov v prostorih galerije Obersnel. Eksc. Graziolija je spremljal kr. pooblaščenec za tisk dr. Joanin, majorja Pelaghi in Lombardi ter stotnik Spatafora. Sprejel ga je starešina umetnikov v novi pokrajini, Rihard Jakopič ter slikarja Jama in Sternen. Visoki Komisar je pozorno obiskal razstavo, ki obsega pokrajine, podobe iu tihožitja. Pred slovesom je izrekel živo zadovoljstvo vsakemu razstavljalcu za njegovo izrazito umetniško delovanje. Vseučiliški profesorski zbor pri Visokem Komisarju Ljubljana, 17. decembra. Včeraj dopoldne je Visoki Komisar v vladni palači sprejel rektorja in profesorje ljubljanskega vseučilišča. Rektor je prebral vdanostno izjavo profesorskega zbora. Visoki Komisar se je za pozdrav zahvalil ter se z navzočnimi potem raz-govarjal o različnih vprašanjih, ki se nanašajo na zavod. Prizorček s kočevskega vlaka Ribnica, decembra. Trije smo sedeli v oddelku: gospa srednjih let, s klobukom na glavi; mlad mož, po vsem videzu Študent, in jaz. Vlak je vozil proti Ribnici. Od Ljubljane se je oddelek že pošteno segrel in — ker sva študent in jaz kadila — tudi zakadil. V ta zakajeni oddelek vstopijo tri kmetice v rutah. Ena takoj pristopi k oknu, da odpre linico pod stropom, češ da je zrak v vozu slab. »Slab zrak?« se oglasi gospa s klobukom. »Jaz se vozim že iz Ljubljane in sem se komaj malo segrela. Če vam tu ni prav, pojdite na hodnik .. .« Gospa s klobukom se je hudo raztogotila. Kmetice so čudno pogledale in Sele, ko je gospa končala, je ena spregovorila: »Škoda, gospa, da nosite klobuk.< In nič več. Gospa s klobukom pa je pričela znova, obrnjena proti študentu in proti meni: »Doma so vajene smradu, tu pa kar naenkrat: sveži zrak!« Tedaj pa je vstal študent, ki naj bi gospo s •klobukom podprl vsaj s kimanjem. Odprl je lino nad oknom in rekel: »Komur ni prav, naj gre na hodnik !< V treh vrstah... 50 učiteljiščnikov, ki so letos predčasno zaključili svoje študije vs Celovcu, bodo takoj po novem letu nastopili svoja službena mesta. Precej od teh jih bo prišlo tudi na Gorenjako. To bo njihov prvi korak v življenje. 123 spodnještajerskih Nemcev je bilo te dni sprejetih v Hitlerjevo gardo, to pa zaradi tega, ker so se tako odlikovali za širjenje nemštva v novo pridobljeiih pokrajinah. Spodnja Štajerska je zadnjo nedeljo nabrala 122.000 mark za zimsko pomoč. Največ denarja je zbrala okolica Maribora, šele potem pa mesto samo. Na Štefanovo bodo v Žužemberku priredili priljubljeno igro »Cvrček za pečjo«. Za igro jo povsod veliko zanimanje. Novice iz Države Zrušeno letalo povzročilo požar Tetuan, 16. dec. AS. V soboto je pri Gibraltarju padlo na tla britansko letalo tipa »Hudson«. Zrušilo 6e je na nekem pomolu in zažgalo material, ki je bil na pomolu nakopičen. Vladar odprl rimske študijske tečaje. V ponedeljek dopoldne so v Rimu ob navzočnosti Nj. Vel. kralja in cesarja začeli 16. akademsko leto visokih rimskih študijskili tečajev. Vladarja so sprejeli prosvetni minister Bottai, zastopniki senata, člani fašistične iu korporacijsko zbornice, timski guverner, strankin podtajnik, in številne drugo visoke osebnosti. Pri tej eeliki slovesnosti pa so bili na-vzočni med drugimi tudi kardinal Pellegri-netti, knez Chigi, veliki mojster malteškega viteškega reda, italijanski^ veleposlanik pri Sv. Stolici in drugi. Vladarju se je za veliko počaščenjc, d« je sam prišel ua to slavnost in jo začel, v globokih besedah zahvalil predsednik Carlo Calassi-Paluz/.i, nakar je po pozdravu vojakom, ki se zdaj bore za nov red, razložil delo, ki ga je zavod opravil v preteklem letu na vseh polj ih svojega udejstvovanja. Dejal je, da mora biti delo tega zavoda v sedanjem vojnem času še intenzivnejše. Za predsednikom je imel senator Bodrero uvodno predavanje o temi: »Usoda Rima v Livijevih delih«. S iem predavanjem so se obenem tudi začele slovesnosti v proslavo 2000 letnice rojstva tega rimskega zgodovinarja. Na koncu se je govornik obrnil na sodobno mladino ter ji priporočal, naj se uči iz zgodovine, kakor jo podaja Livii in naj «e zaveda svojih dolžnosti do obnovljene rimske moči. Po tem predavanju je bilo slovesnost končana in je vladar ob navdušenih manifestacijah zapustil dvorano. Papeževe besede Slovakom. Sveti oče je predvčerajšnjim sprejel člane slovaškega gospodarskega zastopstva ob navzočnosti slovaškega poslanika pri Sv. stolici. Po kratkem pozdravu, ki ga je izrekel v slovaškem jeziku, je imel sv. oce na slovaške zastopnike govor v nemščini in je v njem med drugim dejal: »Posebno veselje je za nas, da lahko pozdravimo v naši Hiši sinove slovaškega naroda. Vaše bivanje v Rimu služi gospodarskim vprašanjem. Mi zasledujemo vaše delo in vso pot slovaške- ta naroda, preko težav in potreb sedanjega asa z najlepšimi željami. Zapomnite pa si dobro, da je blagostanje vaše domovine tudi na posvetnem polju, kakor tudi zdrav ustroj vaše skupnost;^ tesno vezan na dragoceno versko omiko, ki je bila vedno najvažnejši element vašega naroda. Da bi vedno ostala nedotaknjena, to je naše upanje in zato vsak dan molimo za slovaški narod in slovaško državo. V tem upanju podeljujemo vara in vašim dragim ter vsen} tistim, na katere mislite in jih imate radi, z vso ljubeznijo a.postolski blagoslov. Smrt generala Misurata. V Rimu je umrl general Achille Misurata, junaški borec iz dveh vojn. Za svoje vojaške zasluge je bil odlikovan s srebrno in bronasto kolajno. Njegovo truplo bodo prepeljali v Lecco, kjer je bil pokojni general doma ter ga bodo položili v družinsko grobnico. Zvišana taksa za vpis na vseučilišče. Poročilo iz Rima pravi, da se taksa za vpis na vseučilišče in na zavode enake stopije z letošnjim šolskim letom 1941-42 zviša od 150 na 350 lir. Prepoved izdelovanja jajčnih likerjev. Da se vse razpoložljive množine jajc. bodisi svežih ali pa vloženih, prihranijo za neposredno prehrano prebivalstva, je ministrstvo ! žir' kmetijstvo. in gozdove odredilo, da a 1. .j—prjem 1942 ni vee dovoljeno izdelovati jajčnih liker-jev. Zaloge jajčnih likerjev. koHkor jih bodo prodajalci imeli na dan 1. januarja, bodo še smeli prodajati, dokler se zaloge ne izčrpajo, na novo pa takšnih likerjev ni več dovoljeno pripravljati. V Trstu prodajajo kuhano volovsko kri. S 16. decembrom so v številnih mesnicah v Trstu začeli prodajati kuhano volovsko kri v prehranjevalne namene. Proizvajanje tega novega živila in njegova priprava je rodila odlične uspehe. Kuhano volovsko kri so v Trstu začeli prodajati na pobudo fašistične zveze. Izkazalo se je tudi, da je te vrste jed tudi zelo zdrava. Kri, ki je pripravljena po točno določenih predpisih in tudi v okusni obliki, prodajajo po 3 lire kilogram. Na več krajih so imeli tudi že brezplačno pokušnjo jedi. pripravljenih s kuhano volovsko krvjo. jj'akšne jedi pa kuhajo v tržaški šoli ženskega fašija za vzgajanje^mladiue in domače gospodinjstvo. 6.in7.knjiga .Slovenčeveknjižnice* sta izšli Znameniti detektivski roman - poln nenavadnih zapletljajev mMoŽ, ki fe oropal mesto" — hven Elvestad — in prelepa povest — biser svetovne literature f,Pokotnt župnik: Kampens" — Ernest Claes — bosta najlepše branje v božičnih dneh — »TROf BREZ ZVONCEV« bo tudi ponatisnjen koncem tega tedna. — Vsaka knjiga le 5lir. — Kupujte najboljše in najcenejše knjige »Slovenčeve knjižnice" ^^Earl Derr Biggers 19 11 ) »Vi ste zadnjikrat videli Miss Fane, ko ste približno petnajst minut pred osmo zapustili ta prostor?* »Takrat je bilo zadnjikrat, da sem jo videl!« »Torej v času od pet minut čez osem pa do pet minut čez pol devet niste prišli več nazaj?« »Nisem prišel nazaj.« »Ste bili kdaj v IIollywoodu, mr. Jaynes?« Zasmejal se je pikro. »Nikoli in tudi najbrž nikoli ne bom.« »To je vse, sir,« se je priklonil Cjhan. »Hvala vami Potem se pa lahko kar takoj poslovim. O pol- noči se namreč odpeljem z ladjo Oceanik.« Charlie ga je zelo presenečen pogledal. »Danes ponoči nameravate zapustiti Havaje?« »Da.« Detektiv je skomizgnil z rameni. »Prav žal mi je, da vas bom moral v tem pogledu razočarati. Toda to je čisto preprosto nemogoče.« »Zakaj neki?« je vprašal Jaynes. »Vse preveč ste zapleteni v to dogodivščino.« »Toda pravkar ste rekli, da ste natančno ugotovili, čas umora in ob istem času sem jaz stal zraven vas. To je vendar nepo-biten dokaz za moj alibi.« »Popolni alibiji imajo to odvratno lastnost, da brez poprejšnjega obvestila postanejo nenadoma nepopolni,« mn je mirno pojasnil Chan. »Obžalujem, da vam ne morem dovoliti odhoda. Dal bom ladjo skrbno zastražiti in nihče, ki ima z vso to stvaTjo tudi najmanjši stik, ne bo dobil dovoljenja, da bi se vkrcal. Enako tudi ne na katero koli drugo ladjo pozneje.* Jezna rdečica je oblila Allana Jaynesa. »Na kakšni osnovi pa me zadržujete tukaj?« »Kot zelo važno pričo pri tem dogodku,« mu je krepko odgovoril Chan, »Če bi se pa izkazalo za potrebno, se pa tudi ne bom ustrašil in si bom dal narediti zaporno povelje zoper vas.« »Vsaj v hotel bom pa le smel?« je premagan vprašal Jaynes. »Če bom dovolil,« je rekel ljubeznivo Charlie. »Medtem pa upam, da si boste tudi tukaj našli primeren stol.« Jaynes ga je ošinil s srepim pogledom, pa se je takoj potem brez besede umaknil v ozadje. Tedaj je zazvonilo in Jessop je pripeljal dva gospoda, nekega visokega, širokoplečega Araeri-kanca in nekega drobnega, razburjenega in na vse strani pogledujočega Japonca. »Oh, gospod doktor,« je Chan pozdravil policijskega zdravnika. »In Kašimo! Kakor vedno, ste vi, Kašimo kot zlodej zmerom tam, koder se dogodi kak zločin.« Zdravnik je odgovoril: »Poslali ste ga iz stražnice, da bi me poiskal, kar je konec koncev tudi storil. Kje se je zgodil zločin, Chan?« »Takoj vas bom popeljal tja,« je rekel Chan. »Če bi mi hoteli le slediti...« Tedaj je stopila v sobo Diana Dixon. Nosila je bilo večerno obleko. Njeno skrbno negovana in opravljena postava je takoj pojasnila njeno dolgo odsotnost. Chan jo je z zanimanjem opazoval. »Spet eden, o katerem doslej niti še slišal nisem,« je pripomnil. »Kdo na vsem svetu...« je presenečena rekla Diana. »Prosim, pomirite se,« se je zasmejal Charlie. »Jaz sem komisar Chan iz kriminalne policije v Honolulu Vi se ta čas nahajate na Havajih.« »A tako,« je odgovorila. »Vaše ime, prosim?« vDiana Dixon.« »Videti je, da ste gost te hiše.« »Da, miss Fane je bila tako ljubezniva, da me je sprejela. Ravnokar sem prišla z njo skupaj z Južnega morja. Tudi jaz igram v njenem zadnjem filmu.« »Filmsak igralka,« je potrdil Chan. »Čisto zmeden sem že od slave in lepote, ki se bohoti okrog mene. Navzlic temu pa se moram s,pet povrniti k svojim vprašanjem. S čim ste se ba-vili danes zvečer?« »Kopala 6em se,« je odvrnila. »Kdaj ste poslednjič videli miss Fane?« »Ko sem šla gor, da bi se preoblekla za kopanje. Ne vem več točno, kdaj je to bilo. Malo prej je prišel Mr. Bradshaw, nakar smo se šli on, Julija in jaz preobleč. Pustili smo miss Fane v preddurju. Ravno tedaj je nekdo pozvonil.« »Potem ste prišli spet dol in z ostalimi odšli k vodi?« »O ne — jaz rabim mnogo več časa za preoblačenje. Bilo je 06em, ko sem bila končno gotova, to sem slučajno ugotovila po uri na svoji toaletni mizici, ko sem nameravala oditi dol. Presenečena sem bila, da je že tako pozno in zato sem pohitela.« »Toda miss Fane niste več videli?« »Ne. Ko sem šla skozi sobo, je bila prazna. Čez teraso seni stekla na trato.« »Takoj po osmi uri?« »Da. Nekako tri do štiri minute po osmi je moralo biti. Ko sem hitela čez trato, sem videla, kako je neki moški pritekel iz utice...« »Videli ste, kako je neki moški pritekel iz ute? Kdo je bil to?« »Ne vem. Njegovega obraza nisem mogla videti. MJsHla sem, da je kdo izmed gostov in sem zaklicala: Halo! Toda odgovora ni bilo.« »Ali vam je mogoče, da bi mi podali njegov opis?« je vprašal Chan. Delo Kmetijske zbornice zadnjega pol leta Vojni dogodki so povzročili, da se je območje Kmetijsko zbornice aprila skrčilo na okroglo 4.650 kvadratnih kilometrov a 820.000 prebivalci, to je na sedanjo Ljubljansko pokrajino. Ker je ostalo v tej tudi izmed izvoljenih, zastopajočih in pritegnjenih svetnikov samo 10, so se ti dne 17. maja t. 1. sešli in se na novo konstituirali. Za predsednika je bil izvoljen g. Pevec Ignacij, za njegovega namestnika pa g. Kržmanc Anton, a zbornica si je dala ime »Kmetijska zbornica v L jubljani«. Drugih organov zbornica zaradi premajhnega Števila zakonitih svetnikov ni več vodila. Na navedenem sestanku so svetniki ugotovili, da je v teh časih delo zbornice Se bolj potrebno kakor je bilo doslej. Zal da zbornico ovirajo prešibka denarna sredstva, katerih se ji ni posrečilo povečati. Dalje je sklenjeno nadaljevati * izdajanjem »Orača« in obravnavanih je bilo več tekočih vprašanj. Razen navedenega sestanka se je vršila še seja novega predsedstva dne 23. junija tega leta, ki je prav tako razpravljala o vseh številnih tekočih vprašanjih. Prehrana Glavno delo zbornice se je v teh mesecih nanašalo na sodelovanje z oblastmi pri preskrbi ljudstva z raznimi potrebščinami in pri določevanju maksimalnih cen. Na čelu prve akcije stoji Prevod, na čelu druge pa urad za kontrolo cen. Tako je zbornica sodelovala pri poskusu, da se organizira mlečni trg, dalje pri delu za preskrbo prebivalstva z jajci, mesom, krompirjem, moko, usnjem in oljem. Povsod je skušala braniti in zastopati koristi svojih članov, samo ob sebi je pa umevno, da a svojimi predlogi ni mogla vedno uspeti, kajti vedno večje pomanjkanje raznih potrebščin je pogosto zahtevalo ukrepe, ki so bili kmetom včasih neljubi. Upoštevati je pa treba, da se morajo v tako resnih časih interesi posameznih stanov umakniti skupnim koristim, in dalje, da je Ljubljanska pokrajina glede prehrane visoko pasivna. Cene Drugo važno vprašanje, pri katerem je Kmetijska zbornica stalno sodelovala, ni pa imela na njega rešitev nobenega odločilnega vpliva. Je bilo vprašanje cen raznih potrebščin. Ta vprašanja so se obravnavala pri uradu za kontrolo cen, odločal je pa seveda Visoki komisariat. Samo ob sebi je umevno, da je Slo vedno za razmerje med cenami kmetijskih pridelkov In cenami onih potrebščin, ki jih kmet kupuje. V tem pogledu je zbornica 6tavila več utemeljenih predlosov ter zastopala vedno stališče, naj bodo cene pravične. Kmet pač upravičeno želi za svoje pridelke take cene, da so v pravilnem razmerju do cen ostalih predmetov, kakor železa, obleke, obutve in podobno. Kmetijska zbornica se je že meseca maja zavzela za zvišanje cen živini, pozneje pa jo to š'e večkrat ponovila. Zbornici so je posrečilo izposlovati nekaj ugodnosti glede klanja prašičev, doseči razmeroma ugodne cene za mleko in drva in vplivati na to, da niso bile cene maksimirane tudi za vino. Udeleževala se je tudi te akcije, da niso bile previsoko nastavljene cene za riž, za sladkor in za testenine. Podrobno delo Na Jesenskem velesejmu ]e bila prirejena velika kmetijska razstava, katere se Je udeležila tudi Kmetijska zbornica s tem, da je nazorno prikazala povprečno dolenjsko kmetijo glede proiz- , , Razdeljevanje sladkorja, maščob in mila za december v Ljubljani Za mesec december bo dobil vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico po 200 gr presnega masla in 2 del olja, 500 gr sladkorja in 150 gr mila. Trgovci bodo dobili presno maslo in sladkor od srede 17. t. m. dalje pri svojih dosedanjih grosistih. Nakaznice za milo bodo trgovci dobili v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba št. 8 po naslednjem razporedu: trgovci z začetno črko A—M v eredo 17. t. m., od N—R 18. t. m., od S—2 pa v petek 19. t. m. Obenem morajo trgovci milo tudi plačati. Naslednji dan. torej trgovci od A—M, v četrtek 18. t. m., od N—R 19. t. m. in od S—2 v soboto 20. L m. bodo pa plačano milo z nakaznicami dobili v skladišču mest. preskrbovalnega urada v Gradišču. Opozarjamo trgovce, da je za mesec december nakazano blago (sladkor, maščobe in milo) samo akontacija v približni višini dosedanje mesečne porabe. Če bo pa kakemu trgovcu zmanjkalo blaga, bo dobil novo akontacijo le na podlagi predloženih odrezkov, ki morajo biti pravilno nalepljeni ter opremljeni z trgovčevo štampiljko in podpisom. Novo blago bo trgovec dobil šele po obračunu za vse dobljeno blago dotične vrste. Da ne bo pomot, pripominjamo, naj trgovci prineso odrezke samo za ono vrsto blaga, ki ga jim je zmanjkalo in žele novo akontacijo. Ce bodo pa z decembrsko akontacijo shajali ves mesec, naj prineso odrezke po dosedanji navadi kraj meseca. Ker se je dobava olja nekoliko zakasnila, bo olje razdeljeno pozneje. vodnje in potrošnje. Zal, da velesejmska uprava zaradi pomanjkanja časa ni mogla uporabiti vsega razpoložljivega gradiva. 2e pred dvema letoma je zbornica započela veliko akcijo za kmetijsko knjigovodstvo, ki naj bi temeljito proučilo donosnost naših kmetij. Tik pred vojsko se ji je posrečilo dobiti zadevno gradivo za okroglo 100 kmetij, ki ga sedaj ureja in podrobno proučuje. Čeprav v gospodarskem pogledu nenormalne razmere v teku zadnjega leta onemogočajo jasno in zanesljivo sliko, vendar bo dalo že to gradivo zbornici dragocene napotke za njeno delo v korist kmeta. » Kljub težavam konzorcija »Orača«, kjer sodeluje zbornica, ni prenehal izdajati »Orača«, ker se dobro zaveda, kako neobhodno ga naš kmet ravno v današnjih časih potrebuje. Na pobudo Kmetijske zbornice Je sestavljenih že tudi nekaj učbenikov za kmetijski pouk v ljudski Soli. Zbornica je imela namen sistematično spopolniti vse potrebe _ na našem kmetijskem knjižnem trgu. Ker ji je pa v današnjih razmerah spričo njenih pičlih denarnih sredstev to nemogoče, je dala pobudo na drugem mestu, da se bo v bližnji pri-hodniosti izvršilo, kolikor je pač mogoče. Razen navedenega dela, ki je včasih zahtevalo temeljitega proučevanja, mnogih 6ej itd., je dala _ zbornica v zadnjih mesecih še celo vrsto drugih pobud in se pil merodajnih oblastvih zavzela za rešitev raznih vprašanj v korist našega kmeta. Tako je predlagala na primer primerne ukrepe zoper veliko jalovost naših krav, sprožila je vprašanje dokončne ureditve in izboljšanja ljubljanskega barja, storila je primerne korake za preskrbo močnih krmil in cementa za zgradbo gnojišč in silosov, uspešno je posredovala, da se odkupi staro seno in pa da bo možno obdelovati tista zemljišča, ki iih imajo naši kmetje onstran meje; sodeluje v komisiji za ureditev povpraševanja ln ponudbe dela, ponovno Je posredovala glede oddaje živine ter bila svojim članom na razpolago za pravne in strokovne nasvete. Delo zbornice je povzeto iz zadnje številke »Orača«, kmetskega lista, ki je posebno med kmečkim ljudstvom zelo čislan. Iz Cerknice poročajo... Nov grob. Nenadoma je v nedeljo zvečer umrl Anton Škerlj p. d. Trebči oče. Pokopali ga bodo na cerkniškem pokopališču. Naj pokojniku, ki je bil zvest bravec našega lista, sveti večna luč, domače, ki jih zapušča, pa naj tolaži Bog. Prizanesljivo vreme. Kakor kaže, nas je prvi sneg, ki je padel kar na dobro podlago, samo prav pošteno preplašil in mnogim prinesel nove in velike skrbi. Malokdo je bil namreč z drvmi toliko založen, da bi lahko mirno rekel: zima lahko pride, kar se tiče drv, sem preskrbljen. Prvi sneg je hitro izginil in čeprav Je potem spet vreme parkrat močno ponagajalo, je vendar prava zima toliko Se prizanesla in še prizanaša, da so si dozdaj lahko vsi, tudi najpočasnejši, poskrbeli drv. Tudi hribovci so v dolino pripeljali precej drv in jih prav dobro prodali. Polnočnica ob 5 popoldne. V cerkvi je bilo oznanjeno, da je letos zaradi vojne in zatemnitve določeno, da morajo biti polnočnice končane pred nastopom noči. torej pred zatemnitvijo. V cerkniški župni cerkvi bo tako letos služba božja ob 5 popoldne. Zamudniki pohitite! Vsi tisti, ki š‘e niso na občini dvignili oblačilnih kart, naj to store čimprejt Obvestilo. Protituberkulozni dispanzer in Zdravstveni dom sta do novega leta zaradi letnega dopusta osebja, zaprta za stranke. Metlika Delo na novi cesti Drašiči— Repica se nadaljuje in je sedaj cesta že odprta za promet od »potoka« pod vasjo DraŠiči do vasi Drašiči, kar je zdaj zelo dobro, ker je stara cesta vedno v senci in ves zimski čas v ledu, kar zelo ovira vožnjo z živino. Zdaj gradijo novi most čez »potok«. Tudi pri regulaciji »Metličice« Je zaposlenih precej delavcev, tako imajo, čeprav bolj malo zaslužijo, delavci in revni priliko zaslužka. Za pokritje proračuna je cestni odbor v Metliki razpisal 16% doklade na davke. Občni *bor. V nedeljo 14. decembra se je vršil ob 11 dopoldne v zadružnih prostorih občni zbor Vinarske in kletarske zadruge v Metliki, katerega se je udeležilo veliko število članov. Občni zbor je začel načelnik g. M. Vraničar, posestnik iz Rosalnic, ki je obširno poročal o delu uprave zadruge v preteklem letu Z veseljem pa so spre- iell zadružniki poročilo, da je odplačan ves dolg. ladruga stoji sedaj na trdnih tleh in zelo lepo napreduje. Pohvalo je izrekel revizor Zadružne zveze iz Ljubljane. Zadruga ima razen lepe kleti sedaj že velik premični inventar in raste tudi vse bolj zaupanje Članov v zadrugo, katera ne bo samo kupovala od njih grozdje in vino, ampak jim tudi oskrbela umetna gnojila in tudi prepotrebno galico, za katero se že zanima veliko članov. Politično oblast je zastopal na občnem zboru kmet. ref. Ambroš iz Črnomlja, kateri je tudi spregovoril nekaj besed navzočim članom, naj se še bolj oklenejo zadruge, ker le v zadrugi je rešitev za boljše cene vin. Obenem pa je povabil naj bi vinogradniki v četrtek 18. decembra prinesli pokušnje svojih vin v zadrugo, kjer bo strokovna komisija preizkušala metliška vina in jih potem priznala v katero vrsto spadajo glede vinske cene. Vinska kupčija se je ie kar lepo začela. Vsak dan vozijo vino iz goric, cena portugalke se giblje 6 do 6.50 lir, belo je po 4.50 do 5.50 lir za liter, navadna črnina pa 4 do 5 lir za liter. Kupite knjige »Slovenčeve knjiiice«, ki jih prodaja naš zastopnik, pri katerem dobite tudi »Slovenčev koledar« od nedelje. 21. decembra, v Metliki. Pri zastopniku lahko tudi naročite in plačate naše liste. Novice z jugovzhoda Srbskim vojnim ujetnikom domači od doma lahko naroče belgrajske časopise. Precej časopisja tako pride v ujetniška taborišča. Cenzura za vse, karkoli se tiska, je odslej v Belgradu. Tiskamar sploh ne sme sprejeti v tisk stvari, ki ni odobrena od vrhovnega vojnega za-povednika v Srbiji. Za zimsko pomoč bodo te dni začeli zbirati v Belgradu po ulicah. Seveda se za zimsko pomoč zbira že dolgo časa, a javno po ulicah bodo začeli šele te dni. šport V letu 1942 se bodo italijanski boksarji pomerili za trofejo Bruna Mussonija, ki je bil velik prijatelj boksarskega športa. V ta namen je razpisana tudi dragocena trofeja, ki si jo bo priboril najboljši italijanski boksar. Kakor poročajo iz Amerike je bil svetovni boksarski prvak Joe Louis poklican h vojakom. Kakor pa sodijo evropski športni ocenjevalci, gre pri1 tem le za reklamo amerikanskega načina, kajti Louis se bo januarja meseca prihodnjega leta boksal v Newyorku z Buddyjem Baerom. Američani bodo na vse načine delali reklamo za bodoče srečanje samo, da bodo zaslužili čim več denarja. Po navadi jim to vedno uspe. Švicarski športni krogi gredo za tem, da bi v letošnjih zimskih mesecih priredili peteroboj, ki se ga bodo udeležili samo domači tekmovalci. Tekmovali naj bi v naslednjih disciplinah: jahanju, sabljanju, plavanju, smuškem teku in pa spustu. Razen teh tekem, do katerih bo gotovo prišlo, bo tekmovala tud) švicarska vojska Ln sicer v prav teh disciplinah kakor prvo omenjeni. V letu 1941 še dozdaj ni prišlo do amaterskega boksarskega prvenstva. V letu 1942. in sicer že v januarju mesecu pa bodo v Breslavi velike boksarske prireditve. Nastopile bodo lahko vse narodnosti. Slovaška se jo že kot prvi gost prijavila. Kljub vojnemu Času italijanska industrija motorjev vedno napreduje in niti malo ni okrnjena. Znana italijanska firma dirkalnih motorjev Guzzi, je te dni poizkusila nov tricilindrski motor. Novi motor je dosegel prav lep čas in veliko hitrost. V Amsterdamu bodo v januarju velike plavalne tekme katerih se bodo udeležili tudi vsi, ki kaj pomenijo v nemškem plavalnem športu. Prijavili so ee med drugim tudi Anni Kapeli, Weiss, Paula Tartarek in NValter. Dva odlična nemška kluba Dresdner SC in pa dunajski Rapid sta se odločila, da bosta za božične praznike dvakrat nastopila drug proti drugemu. Ena tekma bo v Dresdenu, ena pa na Dunaj m Ljubljana Koledar Danes, sreda. 17. decembra: Kv. 1 Četrtek, 18. decembra: Graeijan. Obvestila Nočno slolbo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R.. Sv. Petra cesta 78. AKTOVKE za šolarje kupite za božič v LJUDSKI KNJIGARNI in v trgovini NlCMAN Odsek za živilske karte v veliki dvorani Mestnega domn posluje za stranke samo od 9 do 12. Prosimo in opozarjamo prebivalstvo, naj te uradne ure do skrajnosti upošteva, ker ta z delom težko obremenjeni odcek mestnega preskrbovalnega urada drugače nikakor ne bi mogel zmagovati ogromnega dela s pisanjem živilskih kart. Ne hodite torej pred 9 in po 12 s svojimi željami v veliko dvorano Mestnega doma, kei ne bi nič opravili ter samo motili delo in s tem škodovali vsemu prebivalstvu, ki zaradi takih motenj dela ne bi moglo dobiti živilskih nakaznic o pravem času. Oblačilne nakaznice dobe vsi tisti ki 6talno prebivajo v Ljubljani in jih še niso dobili, samo še do sobote 13. decembra med uradnimi uram" od 9 do 15 v odseku za oblačilne nakaznice v I. nadstropju hiše na Ambroževem trgu št. 7. Zadnjič opozarjamo vse upravičence, naj do sobote gotovo pridejo po svojo oblačilno nakaznico, ker je pozneje ne bo nikdo več dobil. Prodaja biciklov in njihovih delov. Prijavljeni 60 bili razni prekrški pri prodaji biciklov in njihovih delov. Radi tega je Visoki komisariat odredil, da morajo počenši z 20. decembrom t 1. V6i prodajalci omenjenih predmetov izstaviti 6voje prodajne cenike. Prepis teh cenikov morajo do omenjenega dne poslati Visokemu komisariatu — oddelek VIII — z navedbo pribitka, katerega *o prodajalci dodali k nakupni ceni. Proti kršiteljem se bodo uporabile kazenske sankcije, predvidene v naredbi Visokega komisariata za ljubljansko pokrajino od 23. septembra 1941, št. 110 o obvezni prijavi in ureditvi prodaje pnevmatik za bicikle, ki je bi'la objavljena v »Službenem li6tu« za ljubljansko pokrajino št. 77 od 24. septembra t. L Ljubljansko gledališče DRAMA: Sreda, 17. dec. ob 17.30 »Bog z vami, mlada leta!« Red Sreda. Četrtek, 18. dec. ob 17.30 »Rokovnjači«. Izven. Petek. 19. dec. ob 17.30 »Rokovnjači«. Red Premierski. OPERA: Sreda, 17. decembra ob 17: »Prodana nevesta«. Red Premierski. Četrtek. 18. dec. ob 17.30 »Madame Butterfl/«. Red Četrtek. Petek, 19. dec. ob 17 »Seviljski brivec«. Red B. Morski mah kot živilo V prejšnji svetovni vojni, ko je primanjkovalo hrane na vseh koncih in'krajih, so ljudje segli po morskem mahu. Uživali so ga na prav različne načine. Nekaterim, zlasti otrokom, se je morski mah posebno priljubil. Morski mah pa je tudi izboren nadomestek za olje. Ta rastlina raste v severnih morjih in v Atlantskem oceanu. Ob nastopu plime, se odtrgajo cele plasti tega mahu, ki ga nato vrže morje na suho. Ko voda odteče, domačini mah naberejo in posuše. Sami ga ujx>rabljajo največ za hrano, ker vsebuje v staničnih membranah mnogo sluzavih snovi in škroba. V vreli vodi se mah razpusti v škrobovo tekočino. Nekateri znanstveniki trde, da vsebuje morski mah tudi jod in brom, vendar je zdravnik dr. Klenke dokazal, da v mahu ni niti sledu joda in broma in ga zato lahko ljudje brez skrbi uživajo. Morski mah — z latinskim imenom Gigarti-na mamillosa — ja lahko prebavljiva hrana, ki hladi vnete sluznice dihal in črevesja. Na Primorskem ga uživajo kot staro izkušeno zdravilo proti bezgavkam, opešanju zaradi griže, boleznim pljuč in kašlju. Na Angleškem zdravijo z njimi tuberkulozo. Nemški zdravnik dr. GrSfe priporoča uživanje morskega mahu pri bolečiiah zaradi notranje zastrupitve. Za otroke je morski mah izborna in lahko prebavljiva hrana. V ta namen se skuha 2 g na drobno zrezanega mahu in 270 g mleka ali 6 g mahu na 860 g vode. Ko zmes vre pol ure so precedi in odstavi. Zolica, ki se napravi, drži nekaj dni. Da se oku9 nekoliko izboljša, se lahko doda nekaj žganega sladkorja ali žlico medu in nekaj kapljic limonovega soka. Morski mah kot zdravilo za kašelj pa se pripravi na sledeč način. 17 g sladke korenine, 17 g morskega mahu in 2 gr slezenove korenine kuhamo v litru vode tako dolgo, da se voda vkuha za polovico. Nato precedimo in dodamo Se 3 g stolčenega Janeža in 130 g kadisovega sladkorja, ki smo ga prej raztopili v vodi. Vse skupaj dobro zmešamo in pustimo, da se. naredi žolica. To zdravilo jedo otroci prav radi. Morski mah pa je kot smo že omenili izboren nadomestek za olje. Za manjše količine postopamo po naslednjem navodilu: na 1 žličko zrezanega mahu vzamemo 1 kozarec vode, kuhamo počasi en četrt do pol ure, nato precedimo in odstavimo. Ako pa želimo, da bo nadomestek za olje boljšega okusa, tedaj dodamo med kuhanjem v vodo nekaj soli, limonovo lupino, malo sladkorja in nekoliko paradižnikovega soka. V južni Norveški pridobivajo iz morskega mahu neko snov tangln, ki jo rabijo za izdelovanje gumbov. Prav tam izdelujejo iz njega tudi norgin, ki se rabi v tekstilni industriji za apre-ture in kot lepilo za slikanje na 6tenc. širite najboljši slovenski Igor Zagrenjeni 88 Zavetje v pečevju -Kdo pa je?« zagode Kertuc in 6e predene na drugo 6tran. Lukec pa že odpira. Na pragu 6toji MoraJa s plamenico v roki. »Kaj je?« vj>raša Lukec. »So že krenili 1 Komaj je bilo dve, 60 odšli izpred občine!« »Ti 6i ek upaj z obema Steblajema, e Fanatikom, Ringljem, Crmljem in Sintar-jem, pa Bedrač je menda tudi tam, če 6e prav 6pomnim. AH si jim povedal, kaj morajo napraviti, ko pridejo oni blizu?« »Sem! Že zdai tako 6 to je v rovtu, komaj da se še lahko skličejo.« »Dai mi 3em Kvedra in prižgi 6večo!« Ko Morala to napravi, mu Lukec kratko ukaže: »Zdaj se pa 6pravi in najdi Kvedra!« Ko sta 6 Kertucem 6ama, pa zakliče na svoj porogljivi, oblastni način: »Glavar, V6tani! Delo 6e začne! Morala je prinesel, da 60 se že odpravili M pot!« Dobro mora tresti, preden ga spravi k brihti. Končno Kertuc le sede na postelji in si mane oči. Se zmerom je zmeden, luč ga moti in spanec, ki 6e ga ni zlahka iznebiti. Na V6e zadnje pa se le z vzdihom dvigne in med oblačenjem zmedeno sprašuje. Tak je bil Kertuc že od nekdaj. Težk6 in počasi se je budil. Ko je opravljen, spet nekdo potrka na vrata. Kmet prav gotovo ni, on kar tako 6topii noter. Domače 6ta pa že naučila vedenja. Kveder pomoli noter svojo skuštrano glavo. »Kveder, poslušaj! Naši in kmetje pokonci I Pa kar precej!« mu ukaže Lukec. Komaj izreče, onega že ni več. Prav kratek čas mine, pa se zunaj že vzdigne hrum. »Zdai pa 6t6piva h Kozmanu!« pravi Kertuc, ki se je bil že opravil. Eno okno le sveti v farovžu, čeprav je tako zgodaj. Lukec se pripogne in vrže vanj prgišče drobirja. Župnik je že pokoncu. Ko pomoli ven glavo, pržcej razloči, kdo je vrgel. »Kar koj pridem!« zagrmi navzdol k njima. Ni jima treba dolgo čakati pred vrati. Kmalu zarožlja v vratih ključ. »Kar naprej!« ju f>ovabi debel glas. Ko so zgoraj, začne Kertuc: »Včeraj 6va se zmenila V6e, kar je bilo treba. Zdaj pa spravite ljudi pokoncu! Francozi že gredo 6em čez!« »Majhno potrpita!« de Kozman. Ko se vrne, pravi: »Je že opravljeno! Petra sem poslal! Pod Črnivcem, koj ko začne borovje, tam naj bodo, kajne? In nri priči naj odrinejo. Tako sem naročil kakor sva 6e bila 6noči zgovorila. Saj bo prav?« »Dobro je tako!« pritrdi Kertuc. »No, zvečer se bomo pa spet videli!« reče Lukec in vstane. Kozman jima sveti po stopnicah, potem pa spet poklekne in začne moliti tam, Kjer sta ga bjla zmotila. Kertuc je že v 6edlu. V bledem jutru, ki pa se čedalje bolj svetli, črnč trume molčečih plahutarjev. »Tone Vreskl« se zdaj zasliši mrzli, trdi Lukčev glas. »Ti vzemi kmete, šel boš prčcej za nami. Peter!« »Smo že tukaj!« 6e nekdo visoko oglasi. »Ti greš za Vreskom! Na Černivec gremo!« »Naprej!« hrapavo ukaže Kertuc. In tako se premaknejo. Ozka, speča dolina odmeva od korakov. Nikjer, v nobeni hiši, ne gori luč. Ženske in otroci ne smejo ven, ko bodo odhajali, tako se je bil Kertuc zmenil s Kozmanom. V6i domači pa čutijo, kako izza temnih oken visč na njih pogledi, kakšen jok je za zidovi in 6krb. »Saj pridem nazaj!« si misli vsak od mož in iantov in potihem govori k tistim, ki jih ima rad, lepe besede. Tajajo 6e, zato je prav, da čimprej pridejo odtod preč. Crni roj plahuterjev je že čez most. Gluho šumi v zbeganem jutru voda. Korak gre za korakom, votlo bobni pod njimi most. Zdaj se pa začne svetliti. Le kaj se je ponoči 6anjalo Tonetu! Ležal je vznak na postelji, pa se kar na lepem nadenj 6kloni Liza in ga zaroti: »Tone, če se ne boš oženil, bom zares huda nate! Obljubi mi, da se bošl« To je tako čudnot »Bom se, bor’ Ln~, prav gotovo 6e bom!« Tako jo poto. Jži. »Veš, da sem ti jo že izbrala? Boš že videl!« pravi Liza. »Zakaj pa mi jo ti izbiraš?« V sanjah pride vse tako čudno naprej- »Res bom huda, če je ne boš vzel! Kaj pa Vreskovina? Tone, glej, da mi tako napraviš! Zdaj se ti pa zadnjič oglašam in tudi tebi naj ne pridem ve* v mi- sel! Ti moraš doma pomagati naprej, ti si živ!« reče pa mu požuga s prstom. In je ni več. Kakšne žive sanje! Zjutraj, ko 60 budili, 6e jih je spomnil. »Nekaj že pomenilo!« je premišljal, ko 6e je obuval. »Nemara pa, da 6e res še katerikrat bom, če se ti to zdi že tako potrebno! Samo, da tam gori potlej, ko bo že vse opravljeno, ne boš kar na lepem name huda! Da bi vas sanje kaj V6e ne napredete!« 2e je jutro, samo danica se še mrzlo lesketa na vijoličasto plavem nebu, ki se rasi prebuja iz sanj. Druge zvezde 60 vse umrle, ena za drugo, zvečer pa spet pridejo iz pustega, plavega, visokega groba, odkoder vstajajo v temi in kamor legajo nazaj, ko 6e dani, zvečer pa spet pridejo prav gotovo pogledat na ta svet. Tiho zdaj hodi truma, že so med smrekami, kjer igličevje duši korake. »Ali jih je!« si reče marsikdo, ko pogleda med potjo svoje in tiete, ki jih ae jx>zna. _ Nekje morajo čez graben Mračno šumi utesnjena voda čez skokiče. Prav nič jih ne ustavi, z dobrim skokom prihajajo na drugo plat, v mah, drug za drugim. Potlej pa naprej prav strm6 v breg. m Andrejčkov 3 o ž e: imuni Žalost in veselje Risal Jo že Beranek Roman v slikah Besedilo priredil Mirko Javornik n \A S / ii _~'v ^ ; 253. Pri Eavrencijevih besedah se je 'Arabec zaničljivo namuznil in rekel zamorcu nekaj nerazumljivih besedi. Crni suženj je brž izginil med kočami. Arabec pa je z zapovedujočim glasom vprašal: »Česa hočeta od mene?« sp« W E m 8 2 i »Gostoljubja,«* je odgovoril Lavrencij ponovno, »gostoljubja, ki ga je vsak verni Arabec dolžan svojemu rojaku. Daj nama kruha, jjotem pa povej, kam se naj obrneva, da prideva do Alžira.« »Prav. Počakajta,1 da pridejo moji podložni in vaju spremijo.« 255 Kmalu so sužnji prignali brzonoge konje arabskega plemena. Poglavar je beguncema zapovedal, naj vsak svojega zasedeta. Lavrencij ni hotel na konja, češ da še nista s poglavarjem užila soli in kruha pod njegovo streho. Ta pa se ni menil za to. Pet minut elektrotehnike E* E Kaj je električna napetost? V Ameriki izhaja znan mesečnik, ki na poljuden način nudi bralcem razlage tehničnih ved in napredkov v raznih znanstvenih panogah. Ko je bij urednik nekoč v zadregi za 6nov, se ie odpravil k neki gospe in jo kar na lepem vprašal, če bi mu lahko povedala, kolikšno napetost ima električni tok, ki je napeljan v njeno stanovanje. Odgovorila mu je: »Mislim, da bo 16 amperov.« Urednik je nato obrnil razgovor na druge 6tvari, pa 6e kmalu potem odpravil v pisarno in za svoj poljudni mesečnik napisal članek, ki bo tudi marsikoga izmed nas zanimal. V članku pravi: »Ne vem, zakaj mi je gospa navedla ravno 16 amperov. Pravilno bi namreč bilo 220 amperov. Toda. ker ie rabila besedo am- erov, vem, da 6e na elektriko prav nič ne razume, električno napetost merimo po voltih. Ljudem, ki 6e niso nikdar mogli baviti z elektriko,čeprav jo 6tokrat na dan rabijo, 6e zdijo vse označbe za električne mere in napetosti tajne naj-Vižje tehnične modrosti. V resnici pa ni v vsem nič ^takega, da bi mu navadna ljudska pamet ne bila kos. Zato bi želel odgrniti skrivnostno zaveso, flkVJkfctero se nekateri »tehniki« tako radi skrivajo, in'pokazati, da je stvar hudo preprosta. Vsaka napetost je stanje, ki sili v sprostitev: zbrane sile se hočejo osvoboditi. Kjer pa se sproščajo 6ile, tam se opravlja neko delo. Dokler 6e sile ne udejstvujejo, ostane delovna sila zbrana kot energija. Zdaj lahko zaslutimo, da je električna napetost nekako v zvezi s 6pečo energijo v elek-trovodu. Vendar pa je še neka razlika. Ce zakuriš majhen parni strojček, kakor jih imajo včasih otroci za igračo, in zaipreš vse ventile, tedaj se napetost lahko povzpne pri dobrih strojčkih do 5, 10 ali 15 atmosfer, torej do iste višine kakor v pravih lokomotivah. A jasno je, da bi »energija«, to je delavna sila našega strojčka ne bila zadostna, da bi premaknila lokomotivo niti za eno stotinko milimetra. Količina pare v majhnem kotličku predstavlja v primeri z lokomotivo prav neznatno »energijo«. Skoraj ravno tako je z električno napetostjo. Strela ima tolikšno napetost, da je danes še ne moremo izmeriti. Kljub temu pa ima razmeroma majhno energijo. S strelo je nekako tako kakor s temperamentnim človekom: zažene se z vso viso v kako delo, a prav kmalu omaga. Imel je »visoko napetost«, toda le malo »energije«:. Medtem pa se mirni in zagrizeni ljudje loti,jo dela brea »velike napetosti« in brez hudega zagona, a 9 svojo »energijo« opravijo mnogo dela. Pri električnem toku v naših gospodinjstvih se nam ni .bati, da bi energija kdaj pošla: stroji v elektrarni so dovolj veliki, da vsako porabljeno kilovatno uro skoraj hipno nadomestijo; zaloga energije je tak rekoč neizčrpna. Zato pa je tudi napetost zmeraj enaka, v nekaterih krajih 220 voltov, v drugih 110 voltov, včasih tudi nekje vmes. Kadar se seliš drugam, moraš paziti na to. Naprave, ki delujejo pod napetostjo 220 voltov, ne smejo biti pod drugačno napetostjo. Razlike v napetosti Tudi to nam bo kaj lahko razumeti. Če- uro, ki se je iztekla, počasi naviješ, boš spočetka opazil, kako ura najprej komaj slišno tiktaka; če pa vijak še nekajkrat zavrtiš, bo tiktakanje že glasnejše. Prvič torej je bil upor mirujočih koles še zmeraj prevelik, da bi ura slišno zatekla, ko smo pa napetost peresa zvišali, je ura prešla v pravi tek. Prav tako deluje tudi elektrika: pri dvojni napetosti je tok, ki teče skozi električno napravo, dvakrat močnejši. Žarnica za 220 voltov ima tenko žarilno žico. ki prav tako kakor kolesje v uri nudi določen uppr. Upor te žice pa je natančno preračunan, tako da je ravno tok z napetostjo 220 voltov dovolj jak. da nit lepo zažari. Pri 110 voltih pa bi le brlela. Za napetost 110 voltov moramo torej imeti drugačne žarnice, katerih žarilne nitke nudijo toku slabši upor. Če pa tako žarnico spravimo pod tok z napetr itjo 220 voltov, žarilna nitka takoj pregori, ker ie nitka za tak tok preslaba. Isto je z električnimi likalniki, kuhinjskimi napravami in sesalniki za prah. Če imamo v hiši tok z napetostjo 220 voltov, morajo vse te naprave biti primerne laki napetosti. Napetost opravlja delo Zdaj bomo pa še videli, kako je vse to v zvezi s porabo energije. Električni sesalnik za prah opravlja delo, tako kakor služkinja, ki preproge čisti. Sesalnik za napetost 220 voltov bo pod napetostjo 110 voltov opravil mnogo manj dela: nekako četrtino tistega, kar bi moral. Prašna vrečica se le počasi polni, preproga ostane precej prašna. Spet je motorček v sesalniku tisti, ki kakor kolesje v uri daje slabšemu toku močnejši upor. Delovna sposobnost vsake naprave odvisi torej od napetosti. Storilnost pa merimo z »vati« in število vatov dobimo iz dane napetosti in upora, ki ga nudi naprava. Sesalniki imajo povečini storilnost od 100 do 150 vatov, naj bodo grajenj za napetost 220 ali 110 voltov. Pri napravah za 110 voltov je motorček tako zgrajen, da opravi isto delo kakor drug sesalnik, ki je zgrajen za 220 voltov. In to je za gospodinjo najbolj važno. Njej je do tega, da ji naprava opravi določeno delo. Hoče pa tudi vedeti, koliko mora za to delo Bistra domislica brnske tramvajske uprave Kakor po vseh mestih na svetu, tako 60 imeli do pred kratkim tudi v Brnu, 6tari prestolnici Moravske, to grdo navado, da so vozne listke hranili le toliko časa, dokler so bili v tramvajskem vozu, potem pa 60 jih metali kar po cestah. Te grde navade zdaj Brnčani nimajo več, kakor pravi poročilo »Centraleurope«, to pa po zaslugi uprave cestne železnice 6ame, ki je našla zainimiv način, kako ohraniti ceste, ki so bile prej kar nastlane z vozovnicami, čiste. Omenjena uprava je sklenila z mestno hranilnico pogodbo, po kateri se je odločila, da bo v bodoče nagradila z zastonjsko mesečno tramvajsko karto za vožnjo po eni izmed tramvajskih prog, istočasno pa bo hranilnica podarila hranilno knjižico z manjšo vsoto denarja V6em tistim, ki se bodo izkazali z gotovim številom porabljenih tramvajskih vozovnic. 130.000 klofut ima pa že dovolj Nek ameriški cirkuški šaljivec je, kakor pravijo, preš-tel vse klofute — med njimi so najbrž z njimi nadaljevali v pokrajinah Lande6 in Bearn, kjer 60 že v dobi francoskega kralja Ludo-vika XIV. zasledili bkutninozne zemeljske plasti, to se pravi takšne, ki vsebujejo zemeljska olja kot ostanek nekdanjih živih bitij. Zavarovanje proti debelušnosti Nekatere ameriške zavarovalne družbe 60 v zadnjem času našle novo polje udejstvovanja, ki jim utegne res prinesti lepe pare. Po novem 60 namreč uvedli zavarovanje tudi proti debelušnosti. Namenjeno je te vrste zavarovanje predvsem filmskim igrailkam in gospem iz visoke družbe. Zavarovanje je vezano na gotovo, točno določeno težo zavarovanca. Filmske zvezde in 6ploh gospe iz visoke družbe, ki 6e dajo zavarovati proti debelušnosti, pa morajo biti pod strogim zdravniškim nadzorstvom in 6e morajo pri hrani tudi strogo držati diete, ki jim jo zdravnik predpiše, če hočejo ostati vitke. V primeru pa, da se kljub V6emu temu zrede nad tisto določeno težo, pa jim zavarovalnica izplača dogovorjeno odškodnino. Zavarovanke pa morajo ves čas zavarovanja plačevati precej visoko zavarovalnino. Knjige »Slovenčeve knjižnice« v vsako hišo! Vsaka knjiga stane le 5 lir. Za božič bosta izšli dve knjigi istočasno. Ti trije obrazi ji niso ugajali, zakaj nenadoma jim je pokazala rep, zamahnila z njim in spet poskusila s silnim sunkom, da bi prišla spet na dno. Nazadnje pa je omagala, šla za vrvico, in dospela do zidu. Zlati trebuh je držala navzgor. Pepina, naslonjena na ograjo, je stezala svoj drog, kolikor je mogla, da bi nesrečnico ujela v mrežo, pa se ji ni posrečilo. >Pri glavi!« j.? kričal njen mož. »Pri repu!« je vpil Rati. Ob tem vpitju jn ob pogledu na strahotno pripravo se je riba branila in se potopila. Pepina je zaman stegovala, našla ni ne glave, ne repa. Biancon je vlekel in privlekel ribo na površje. Riba pa s? je zvila, s krepkim sunkom odtrgala vrvico ter izginila med penami. »Marija,« je vzkliknil Rati. Pepina pa je še naprej zajemala vodo s svojim drugom. »Kje pa je riba? Kje pa je riba?« Biancon je obstal s trnkom v roki ko okamenel. Potem se -je razkačen obrnil, brcnil Matija, prijel ženo za ramena, jo stresel ko vrečo orehov in obsul z očitki. »Ali je ušla, gospod carinik?« je hinavsko vprašal finančni stražnik. Ciistant je malo okrenil svoj cilinder, pogledal proti kraju, kjer se je pripetila nezgoda, potem pa se je spet obrnil in opazoval svojo mirujočo plutovino ter pomilovalno mrmral: »Taka nerodnost!« Medtem se je riba vrnila v globočino med tamkajšnje zelenje. Malo je bila sicer ranjena, a vendar svobodna kakor njej enaki Piemont po bitki pri Novari. Dvomljivo pa je, ali bo imel ubogi višji inženir tudi tako srečo. DRUGO POGLAVJE. Sonata o mesečini in oblakih. Sonce je zatonilo za vrhom gore Bre. Temne csnce so naglo legle na strmo pobočje in na hiše v Orii. V sinjezelenih valovih se je zrcalil temen, modrikast obris gore. Truden veterček je dvigni valove, ki so se pomikali povprek proti zahodu. Bili so še veliki, a br-^z pen. Riberovo hišo je mrak zagrnil nazadnje. Stala je pod strmimi gorskimi vinogradi, v katerih je bilo nekaj oljk, pri stezi, ki se je vila ob jezeru. S ponižnim čelom je bila obrnjena proti živahnim valovom, na zahodni strani, proti vasi jo je obdajal majhen položen vrt z dvema ravninicama, na vzhodu pa, proti cerkvi, je bila majhna ploščad na stebrih, ki so objemali košček posvečene cerkvene zemlje. Na tej strani je bilo tudi malo pristanišče, kjer se je tedaj zibal na šumečih vilovih Francov in Luizin čoln. Majhen hodnik nad obokom pristanišča je vezal zahodni del nagnjenega vrta z vzhodno ploščadjo. Imel je tri okna, obrnjena proti jezeru. Imenovali so ga verando, mogoče zato, ker je kdaj to tudi bil. V stari hiši so se ohranila po ustnem izročilu razna starodavna, častitljiva imena, ki so v navidezni nesmiselnosti oznanjala neprecenljive skrivnosti domačega ognjišča. Za verando je bila prostorna dvorana in za njo dve sobi. Proti zahodu je bila majhna jedilnica. Njene stene so bile pokrite s sličicami slavnih mož. Vsaka slika je bila pod posebnim steklom, v posebnem okviru. Vsak izmed njih jn imel slovesen izraz slavnega smrtnika, kakor da ne bi bilo poleg njega tovarišev in bi ves svet gledal le njega. Vzhodno od dvorane pa je bila spalnica, kjer je razen zakoncev spala v svoji posteljici tudi gospodična Marija Maironijeva, rojena v avgustu leta 1852. Vse pohištvo v hiši je bilo še iz dobe slavnih mož, ki so po večini nosili las‘ulje in kit.-'. Tako so bile iz te dobe omare v rokokojskem slogu, v spalnici, in omare v kuhinji, črna stenska ura v jedilnici in blazinjak na verandi, pokrit z blagom kostanjeve barve in z vdelanimi rumenimi in rdečimi turškimi vitezi. Tudi slamnati stoli in velikj stoli z nenavadno visokimi naslanjali so bili iz te dobe. četudi je pohištvo vzbujalo sum, da je bilo prineseno iz podstrešja, vendar se je zdelo, ko da se je navzelo v zraku in svetlobi novega stanovanja spet tiste izgubljene* običajne čistosti, pokazalo je posebno zanimanje za življenje, bilo je dostojanstveno v svoji častiljivi starosti. Laliko bi se sestavila danes množica neuporabnih besed v dnhu starega, nazadnjaškega pesnika in občudovala v njih veselo in pri-kupljivo starost. Pod računjakarsko in uradnjakarsko vlado strica Petra so bili postavljeni stoli in stolčki, mize in mizice čisto simetrično; celo preproge so imele pravico, da so stale vedno na istem mestu. Premična je bila samo blazinica sinje in sive barve, nestvor, podoben blazini. To blazinico je prenašal inženir ob dneh svojega kratkega bivanja v Orii vedno s seboj, kadar je premenjal stol. Kadar ga ni bilo, je imel oskrbnik tako svet strah pred pohištvom, da se ga ni upal zaupljivo dotakniti in pobrisati prahu z manj vidnih delov. Zaradi tega s- je gospodinja vedno silno raztogotila, kadar se je vrnila v Valsoldo. Gospodarja pa je jezilo, da je zaradi malo prahu tako zelo kričala nad ubogim kmetičem. Zato se je sporekel z njo in ji svetoval, naj sama pobriše prah. In ko ga je ženska užaljeno vprašala, ali naj se mar vsakokrat, ko pride, pretrga, da bo osnažila vso hišo, ji je dobrohotno odgovoril: »Samo enkrat bi bilo dovolj.« Prosti volji oskrbnikovi je pr-pustil obdelovanje vrtička in pa zelen jadnega vrta, ki je ležal vzhodno od cerkvenega zemljišča, ob jezerskem bregu. Nekoč pa, pred leti pred Luteino poroko, ko je v začetku septembra prišel v Orio, je našel na drugi stopnji vrta šest stebel koruza. Tedaj si je dovolil re*> oskrbniku: »Slišite, ali ne bi šlo brez teh šestih stebel?« Za Undsko O.kan.0 * Ljubljani, Joi« Kramarič - Izdajatelj int Sodja - Urednik. Mirko Javornik - R«kopi*o, vračamo - .Slo.en.kl dom. »haja .„ak Slavnik ob tz Mesečna naročnina je * lir, za Inozemstro 10 lir - U red d i*t ro) Kopitarjeva ultra tlll - Uprava, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - I el« Ion itev *o-ot do 40 n - Podrotolca> Novo me«t