LETO XXI. — Številka 24 LA KRANJ — sreda, 27. 3.1968 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja LoTta in Tržič. — Izdaja časo-Pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. 7- redakcijo Odgovoren Albin Učakar ^asilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Cena 40 par ali 40 starih dinarje« List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sice. ob sredah in sobotab dvikRaŠka ke samo 3 cm. Te mladi-e . potem živijo tri leta v »ojitvenih potokih, nato pa VoH rih'Č' *Presel'jo« v lovne JlJako je v gojitvenih goltih še ves vložek iz leta in 1967. ^^animivo je, da vlagajo vsa-~ loto več postrvi jezerk. r Vrs,ta Postrvi zelo hitro v .. Letos jih bodo vložili tis8?JltVene P°t0,ke »k1"0? 40 Da una j05611 ali spomladi v •Jlh b°do ulovili in vložili jezero. Plemenke, ki so da-d l«re, so bile velike od 50 7.50 kg in teŽke od 4 d° Vn^'n'.So bl°i&ki ribiči v Sa- toćn K njk° VloŽili 1639 in < v>dPOStrvi od 9 do 15 cm naim pot očnih postrvi z ribi?anjŠ0 mero 26 cm- To Je Soi t Zarod domače vzreje iz Buč • h Potokov Rečica, (kvipiu1 QR?*ica- Poleg tega so Od 7' y85 potočnih postrvi riških 13 cm m 2100 ame' 24 Cm. Postrvi (velikost od V c"1 m vložili v Savo. H&an S0 sPustiH tudi 23.400 do 9 domače vzreje od 5 vi0>„ l111' Skupna vrednost znaša rlb v Savo Bohi"iko din Prek osem milijonov S ben'ejSki ribiči pa so poskr-ltpan^m2^ tud* v drugih Vzredil- Vodah v Sloveniji, mladi ",.m Prodali so 25.000 Zdaj f, 1,pana (do 3 cm), ki Plavajo po različnih po- tokih in rokah Slovenije. Niso pa blejski ribiči vlagali samo v Savo, temveč tudi v jezero. Iz Cerkniškega jezera so pripeljali 5000 mladic ščuk (velikost od 12 cm in več) in jih vložili v jezero. V Celju so kupili 900 krapov, težkih od pol kg do 1 kg in jih vložili v jezero. Razen kupljenih rib so v jezero vložili 1150 postrvi jezerk domače vzreje iz potokov pri veslaškem hangarju. Vlaganje mladic v jezero in Savo pa ni samo sebi namen, ampak je v tesni zvezi z ribolovnim turizmom. Na območju voda, s katerimi upravlja ribiško društvo Bled je lani lovilo 2089 tujih in 709 domačih prijateljev ribolova. Od tega števila je 855 tujih gostov v Savi lovilo li-pana in postrvi, medtem ko je 216 tujih gostov lovilo ščuke v jezeru. Zanimiva je primerjava gibanja ribolovnega turizma za obdobje zadnjih štirih let. 1964. leta je lovilo 2182 gostov, 1965. leta 2925 gostov, 1966. leta 3501 turistov in lani 2798 tujih in domačih ribičev. Kot se iz teh podatkov vidi, je bil ribolovni turizem najbolj razgiban 1966. leta; v primerjavi z lani je bilo kar 700 tujih ribičev več. Ta pojav je v tesni povezavi s splošnim gibanjem turistov na Bledu in ga samo s tega vidika lahko pravilno ocenjujemo. Vsekakor pa na Bledu ribiči dobro gospodarijo. Ribolovni turizem jim je prinesel 9 milijonov S din, vrednost vloženih mladic v jezero, Savo in potoke pa znaša 9 milijonov 300 tisoč S din. In ne samo to. Pred kratkim so pričeli graditi ob potoku Rečica — Mišca v Zaki tri nove bazene za vzrejo lipanskih mladic. Ta vrsta salmonidnih rib je izredno cenjena in iskana zlasti pri tujih ribičih — turistih, ker je lov na lipana pravi ribiško-športni užitek. Prav zato je gradnja bazenov za vzrejo lipanskih mladic pomembna za rast li-panov. Ker danes skoraj nimamo nobene investicije brez posojila, naj povem, da vrednost investicijskih del znaša okrog 7 milijonov S di.n; blejski ribiči imajo toliko lastnih denarnih sredstev. Gradnjo bazenov so zaupali Obrtno komunalnemu podjetju Bled. Ob koncu naj bralcem povem, da v sestavku ni nobene »ribiške«. J. Vidlc Vzdrževanje stavb v kranjski občini Letos manj denarja kot lani Lani je bilo v kranjski občini za investicijsko in tekoče vzdrževanje stavb, s katerimi gospodari Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, porabljenih nad 307 milijonov starih dinarjev. Tako so za investicijsko vzdrževanje porabili celo 12 milijonov starih dinarjev več kot je bilo na voljo denarja (234 milijonov S din). Za tekoče vzdrževanje pa so porabili 73 milijonov starih dinarjev ali 52 odstotkov razpoložljivih sredstev. Čeprav so lani za investicijsko vzdrževanje porabili precej več denarja kot leto poprej, pa vseeno niso uspeli dokončati vseh del. S tem denarjem so predvsem zava- Proračun občine Skofja Loka za leto 1968 Največ denarja so namenili za izobraževanje in vzgojo Proračun občine Skofja Loka predvideva, da bo v letu 1968 doseženih skupno 14,077.896 N dinarjev dohodkov, kar je za 10,2 odstotka več kot lani. Največ denarja bodo dobili od prispevkov od osebnega dohodka, in sieer 56,5 % ali 7,958.245 N din ter od prometnega davka 26,2 % ali 3,692.850 N din. Ostali del dohodka pa bodo zbrali od davkov na dohodke, taks itd. Čeprav je delež prispevkov iz osebnega dohodka najmočnejši med dohodki cele občine, je vendarle manjši kot lani. Predvsem zato, ker se letos ta prispevek deli med zvezo, republiko in občino drugače kot lani. Zaradi tega bo loška občina imela iz tega naslova približno 50 milijonov starEh dinarjev manj dohodkov kot lani. Dohodki od prometnih davkov bodo v tem letu za 21,7 odstotkov večji kot lani. Doseči jih nameravajo predvsem od prometa blaga na drobno in prometnega davka od alkoholnih pijač. Tako računajo, da bodo samo od no- ve trgovine Nama dobili 24 milijonov starih dinarjev. Kot vsako leto so bile tudi letos potrebe večje od razpoložljivih sredstev. Zato vsem zahtevam niso mogli ugoditi, v okviru možnosti pa so upoštevali mnenja občanov, ki so jih izrekli na zborih volivcev. Tako so na primer poveiali dotacijo za kulturno in telesno kulturno dejavnost ter tudi većini krajevnih skupnosti odobrili sredstva, ki so jih zaprosila. Največ denarja iz proračuna so namenili za izobraževanje in vzgojo, in sicer 6,694.707 N din ali 43,3 % vseh dohodkov, kar je za 15,4% več kot lani. S tako povečanimi sredstvi upajo, da bodo lahko izboljšali osebne dohodke učnega kadra, tako da bodo razlike v primerjavi z drugimi dejavnostmi manjše. Precej več kot lani, 42,4 %( so letos namenili tudi za komunalno dejavnost. Največ bodo porabili za ureditev mestne razsvetljave in občinski urbanistični program. S. Z. rovali zgradbe pred propadanjem, v starem delu mesta so obnovili in tako olepšali pročelja hiš, na Zlatem polju so asfaltirali terase in obnovili poslovne prostore in ponekod popravili instalacije, ki so že ogrožale varnost stavb in ljudi. Letos pa je denarja za investicijsko vzdrževanje precej manj. Tako bi potrebovali okrog 170 milijonov starih dinarjev, denarja pa je le okrog 86 milijonov. Zato bodo morali program zmanjšati za polovico. Dokončali bodo le lanska dela, obnovili nekatera pročelja in nekatere instalacije. Več denarja pa bo letos na voljo za tekoče vzdrževanje. Tako bodo imeli hišni sveti okrog 40 milijonov starih dinarjev več kot pa bo denarja za investicijsko vzdrževanje. Zato so na zadnji seji skupščine stanovalcev — minuli teden v ponedeljek — poudarili, da bodo morali hišni sveti sodelovati s podjetjem, da bi tako čimbolj smotrna koristili razpoložljiva sred-I stva. Med drugim so na skup-j ščini stanovalcev priporočili I hišnim svetom na področju I krajevnih skupnosti Zlato polje, Vodovodni stolp, Pla-nina-Huje in Stražišče, da bi del sredstev za tekoče vzdrževanje namenili za urejanje zelenic. Letos bo torej za celotna vzdrževanje zgradb (investicijsko in tekoče) na voljo okrog 200 milijonov starih dinarjev. Od tega pa se bo od stanarin nabralo le okrog 170 milijonov, drugo pa je ostalo še od lani (od tekočega vzdrževanja). Na seji skupščine so stanovalci menili, da gre sedaj od stanarin premalo denarja za vzdrževanje zgradb in da bi bilo zato treba sedanjo delitev stanarine spremeniti v korist vzdrževanja. A. 2. OBIŠČITE podjetje agrotehnika prodaja vse kmetijske stroje s 5,5 0 popustom PRODAJNI SEJEM KMETIJSKIH STROJEV V LJUBLJANI STROKOVNI FILMI vsak dan od 10.—12. ure STROKOVNA PREDAVANJA o spravilu krme in o predelovanju krompirja pa 19., 23. in 25. marca od 9. ure dalje GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE HALA-B } GLAS * 4 STRAN KULTURA SREDA — 27. marca 1968 Ob skupščini ZKPO Radovljica Uspehi so lahko le plod načrtnega dela Zveza kulturno-prosvetnih arganizacij občine Radovljica |e v preteklem dveletnem obdobju uresničevala svoj program dela zlasti v naslednjih zvrsteh kulturne ustvarjalnosti: dramsko amaterski, v glasbeni, v kulturno estetski ter likovni. Kulturno-prosvet-ne organizacije na celotnem obmcčju radovljiške občine &o v navedenih dejavnostih pokazale tudi največ aktivno, sti. Ker poročamo o delu ravno po skupščini, ki je minulo nedeljo, 24. marca, pretresala dveletno delovno obdobje, ne bi bilo napak, da v nekaj številkah vsaj približno orišemo dokaj razgibano amatersko ustvarjalno in splošno kulturno dejavnost v radovljiški občini. Na območju te komune dela dvanajst kulturno-prosvetnih organizacij, dve samostojni umetniški skupini ter 23 sekcij v teh društvih. Kulturne organizacije so v dveh letih pripravile 791 raznih prireditev, ki jih je obiskalo 142.000 obiskovalcev. Občinska zveza pa je v svojem dveletnem obdobju izvedla 113 raznih prireditev in srečanj, obiskovalcev pa so zabeležili več kot 26 tisoč. Med prireditvami kulturnih organizacij po krajih je bilo največ koncertov vokalne glasbe ter uprizoritev raznih dramskih del. Precej prireditev pa so pripravili za razne priložnosti in spominske svečanosti, nekaj je bilo tudi večerov folklore in petja, koncertov instrumentalne glasbe, družabnih večerov ter klubskih večerov in predavanj. Občinska organizacija ZK-PO je posebej za več krajev pripravila vrsto kulturnih ter literarnih večerov, organizirala je nekaj gostovanj po Sloveniji ter v zamejstvu, predvsem pa je posvečala pozornost organizaciji večjih srečanj, kot so na primer 6ročanje mladinskih pevskih zborov in instrumentalnih skupin, spominski kulturni teden v Ribnem, srečanje godb na pihala, turistično glasbeno in folklorno prireditev Oj, Triglav, moj dom, organizirala pa je tudi vrsto pomembnejših gostovanj od drugod, med drugim tudi iz inozemstva. — Kulturnim manifestacijam, ki jih je prirejala ZKPO v sodelovanju z domačimi sekcijami, pa so se pridružila še gledališka gostovanja z nastopi poklicnih gledališč, predvsem iz Ljubljane. Ta gostovanja so se pričela zaradi rastoče potrebe po kulturnem življenju občanov zlasti v večjih krajih, koder amatersko kulturne organizacije s svojimi programi niso mogle v polni meri zadostiti teh potreb ljudi. Kmalu pa se je izkazalo, da so taka gostovanja zelo zaželena. V letu 1966 jih je bilo 13, naslednje leto pa se je število gostovanj povečalo kar na 36. Poprečen obisk pa je bil nekaj nad 400 obiskovalcev na predstavo. Tolikšen odziv ljudi in organizacijski uspeh pa je ohrabril organizatorje, da so podoben program pripravili tudi za leto 1968. Vendar pa so nastopile nekatere težave z zbiranjem dodatnih sredstev za te predstave. ZKPO je kot občinska organizacija na temelju svojega koncepta dela jasno opredelila odnos do vseh zvrsti kul-turno-prosvetnega dela v amaterskih organizacijah. Prizadevanja igralsko amaterskih skupin, zborov in sekcij je podpirala, zavedajoč se, da je igralski amaterizem najbolj razširjena zvrst kulturnega dela, ki ima tudi najdaljšo tradicijo in zgodovinsko podlago. Sproščala je iniciativo posameznikov in skupin na tem področju in v drugih dejavnostih, nudila je strokovno pomeč, in pripomogla, da je bilo delo kar najbolj kvalitetno. Z organizacijo večjih srečanj, tako dramskih, glasbcao folklornih in zabavnih, pa je ustvarila možnosti za soočenje posameznih skupin v kvaliteti, saj je taka oblika nastopanja zelo spodbudila skupine in sekcije k bolj vztrajnim ter sistematičnim pripravam za taka večja srečanja. Prav v tem pa je nujno potrebna aktivna vloga občinske organizacije, ki je edina lahko združila prizadevanja številnih skupin v neko večjo prireditev. Podporniki usmeritve k čim aktivnejši vlogi občinske zveze pri organizaciji in vodenju kulturne akcije v komuni pa so se odločno zavzemali za sožitje in sodelovanje med amaterskimi kulturnimi organizacijami in poklicnimi kulturnimi institucijami. Po tem konceptu in praksi dela se je to sodelovanje organsko vra-ščalo v celotno kulturno dogajanje v komuni. Potemta- ' kem gostovanja poklicnih kulturnih skupin niso bila nekaj izoliranega od drugih kulturnih akcij. Vloga ZKPO pri tem ni bila zgolj posredovalna ali menažerska, marveč je bilo to delo zasnovano na premišljenem konceptu, ki je obsegal preučitev repertoarja, organizacijo abonmajev in oblikovanje gledališkega občinstva, kar je še posebej važno, da bi lahko postalo spremljevalec gledališkega dogajanja. V dveh letih sistematičnega organizacijskega in strokovnega dela so amaterske predstave kot gledališka gostovanja pridobili širok krog gledalcev tudi med delovnimi kolektivi. To pa zategadelj, ker je bilo delo dobro vodeno z organizacijo abonmajev, z oblikovanjem dramske šole za amaterje ter s povezovanjem programa med posameznimi kraji. Ustvarjeno je bilo tudi tesno sodelovanje med sindikalnimi podružnicami in kolektivi v delovnih organizacijah pri načrtovanju programa in pri zbiranju sredstev za financiranje tega programa. V nekaterih delovnih kolektivih radovljiškega območja so z zadovoljstvom sprejeli razpravo o sodelovanju in so jo tudi z razumevanjem podprli. Zal pa so ponekod v občinskih krogih napak razumeli pobudo ZKPO in delovnih organizacij, češ da gre zgolj za enkratno akcijo sodelovanja. Občinski sindikalni svet pa je zamisel ter akcijo sodelovanja sprejel in jo tudi pcdprl ter jo priporočil delovnim kolektivom. Za- • tegadelj so bili razgovori s kolektivi uspešni. Vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da ne gre zgolj za enkratno sodelovanje na primer pri enoletnem programu ampak za dolgoročno programiranje. J. Bohinc Jeseniški gledališčniki brez dvorane? Delo v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah se je že nagnilo v drugo polovico letošnje triindvajsete gledališke sezone. Čeprav iz objektivnih razlogov ni vse delo steklo, kot je bilo z načrti predvideno, pa so vendarle že dosedanji uspehi dokaz, da bo tudi ta gledališka sezona na Jesenicah bogata, pestra In uspešna. Gledališče je do sedaj na-študiralo štiri premiere. V oktobru je bila otvoritvena premiera Levstik-Griinove drame KASTELKA. Predstava je s pretresljivo zgodbo o materinski ljubezni in nesmiselni vojni pri publiki doživela veliko pozornost, pa tudi priznanje, zlasti po zaslugi doživete igre Slave Maroševi-čeve v naslovni vlogi. Druga premiera je bila cb koncu decembra, in sicer pravljična igra F. Milčinskega MOGOČNI PRSTAN, ki jo je režiser Jože Tomažič pripravil za novoletno jelko v veliko veselje mlade pa tudi starejše publike. V januarju letos je sledila kot tretja premiera tragedija velikega angleškega dramatika W. Shakespearea HAMLET. Uprizoritev te zahtevne in zmerom aktualne tragedije je potrdila zrelost igralskega ansambla jeseniških amaterjev, pa tudi zrelost jeseniške publike, ki je delo sprejelo s pozornostjo in priznanjem. Velika zasluga za to gre predvsem igralcu Slavku Polancu za uspelo igralsko stvaritev zahtevne naslovne vloge Hamleta. Kot četrta premiera pa je bila v začetku februarja uprizorjena Golar-jeva veseloigra VDOVA ROS-LINKA, ki z uspehom razveseljuje številno publiko na Jesenicah in po okoliških odrih. Zasluga za to ne gre samo domačnosti in razigranosti te veseloigre, temveč v veliki meri tudi zreli in temperamentni igri Marjance buljeve v naslovni vlogi. Doslej je jeseniško Sleda^ šče uprizorilo 54 predstav, O" tega 9 predstav s ponovitvami Fischerjeve igre PRObi, DAN in mladinske r' Kastnerja EMIL IN DETEKTIVI iz repertoarja lanske sezone. Domačim predstavam pa je treba prišteti še go&to-vanja Mestnega gledališča ljubljanskega s Kreftovimi KRANJSKIMI KOMEDIJANTI, Slovenskega gledališča & Trsta s Pirandellovo komedijo SAJ NI RES in ljubljanske opere z baletnim večerom. Gostovanja poklicnih gledaliških hiš so na Jesenicah zmerom deležna velike pozornosu publike, zato se bo do konca sezone zvrstilo še nekaj gostovanj Mestnega šča ljubljanskega, ljubljanske Drame in morda še kakšnega drugega slovenskega poklicnega gledališča. Pa tudi repertoar jeseniškega amaterskega gledališča obeta do konca sezone še štiri, če ne celo pet premier. Ze v marcu bo premiera operete Pri belem konjičku, ki jo £le~ dališče pripravlja skupaj z jeseniško glasbeno šolo. ^at0 se bodo zvrstile še naslednje premiere: ameriška komedija N. Klcra Mary-Mary v režiji Stanke Geršakove, dram' Ferda Kozaka Punčka v režiji Bojana Cebulja in iS* ^ angleškega pisatelja Rattigaj na Globoko sinje morje v rc žiji Srečka Tiča, Predvidena je tudi še uprizoritev Ca.m lettijeve komedije Boemi-Boeing. Uresničitev tega programa, za katerega delo in PriP. že tečejo, pa je usodno odvisna od višje sile v obliki P1 ^ povedi uporabljanja stavbe, kateri gledališče deluje ^ javne namene. Stavba, za tero ni bilo nikoli zadostil sredstev za vzdrževanje obnavljanje, je v takem si nju, da imena kulturni sploh ne zasluži. Elektnc napeljava je tako dotraja^ in v nasprotju z vsemi Pr pisi, da je Elektro-podjc J Kranj na osnovi zapis"1 g posebne komisije Odetiu.o 1. aprilom letos prenehat« ^ bavljati električno energU stavbo, v kateri deluje g' lišče, knjižnica, lokalni ra• in železarska godba. VoV ^ nje za dobo električne e gije po tem roku lahko medobčinska inšpekcija, pa doslej še ni povedala jega mnenja! ■a SVO-* Neizprosni zob časa j jo vlogo odigral, zdaj P' 0„ bodo končno in vendarle ^ rali odločno odigrati drugi, ali pa dopustiti, senice ostanejo brez j^i-dvorane, ne samo za £ ifllge ške, temveč tudi za vse o kulturne in družbene P ditVe- Bojan Čebuli V sredo je delavska univerza Radovljica v graščini odprla razstavo Tito na Gorenjskem — Foto: F. Pcrdan SREDA - 27. marca 1968 GLAS * 5. STRAN Te dni po svetu PRAGA, 22. marca — Predsednik Češkoslovaške Novot-je obvestil predsedstvo CK KPC, da želi odstopiti s svojega položaja predsednika republike. Novotny je o svojem odstopu obvestil tudi ljudska skupščino. Kot razlog odstopa je navedel sedanje "tan je v državi. NEW YORK. 22. marca — Varnostni svet OZN je presni! sejo, ker se delegati ni-mogli zediniti v obsodbi Izraela 2aradi napada na •J°rdanijo. ZDA so sicer obilovale, da se je s tem napadom ponovno poslabšal po-ložaj na Bližnjem Vzhodu, ms° Pa pritegnile obsodbi agresije. 23. marca Predsednik Johnson je na "skovni konferenci povedal, P* J« general VVestmoreland ^enovan za načelnika gene-*^,n(,ga štaba ameriških ko-Ptnskih sil. General VVestmoreland je bil poveljnik vo-•*ask'h sil v Vietnamu. Z nje-«ovim odpoklicem pa nista v'czana neuspeh in napačna ^legija ameriških sil v 'etnamu, kot si je prizadeti u dokazati predsednik na li-1 °Vn' kon^erenci. Večina sl0v Pa ocenjuje odstavitev „ tem- da je Westmoreland Pačno ocenil položaj sil v Vlptnamu. STOCKHOLM, 23. marca -m seJe začel nujni sestanek ^Kholmske konference za Dr \t Vietnamu. Predsednik SeVornletnama dejal- da ^ p^jnovietnamska vlada pri-tron, f?a na Pogajanja tisti b(»Si k' ko bi ZDA ustavile ^nbne napade in druge voj- nam°uP°racije proti DR Viet" Y0RK' 24- marca ~ Ja Pakistan in Scnegali-svei° Drcd,ožile varnostnemu Je " osnutek resoluciji s katero zahtevajo obsod-Q agresije na Jordanijo. dSI? r^lucije je bil svetli Po brezplodnih po-soglT?^111' da bi se doseglo luču-,J0 0 kompromisni reso-tutii 'zni katcri so vztraja,e 24. marca - V raj 3^U y NDR je bil vče-ljev u najvišjih vodite-6lcih Komunističnih in dclav-Madz^'u1 ter vLad Bolgarije, in <^rfke. NDR, Poljske, SZ "iki p °slovaške- Predstavnico l]H°,rnunije se sestanka ^eiv ! ŽiIi- Na sestanku so čii0 Jd kot Pravi sporo-Prob'7 mnenJa ° Z£Io važnih d°Iovanja T&ZV°'ia ter S°' marca -Rr0z x k reP"Wike Josip Vanj« l • j Jc Pognal v obrato-ca "'aroeentrtlo Trebišnji-s'o *;°yc<;nosti so poleg več Prisostvovali gra-de J1u,roelektrarne. ki so Clal* celih devet let. Ljudje V zadnjem času se veliko naprednih partij In gibanj iz dežel na obeh obalah Sredozemskega morja pogovarja o tem, kako bi Sredozemlje proglasili za področje miru, varnosti in enakopravnega sodelovanja. V takšna razmišljanja in pogovore se vključuje tudi naša Socialistična zveza. Njeni predstavniki so sodelovali na vseh dosedanjih zasedanjih tega gibanja, katerega cilj je, kot rečeno, mir In sodelovanje na sredozemskem področju. Na obalah tega morja so nastajali in propadli veliki svetovni imperiji in Sredozemlje že več stoletij predstavlja eno izmed najburnej-ših področij svetovne politike. Krize, ki so zajemale svet, so kot po pravilu vedno našle svoj ddsev v Sredo- Bo Sredozemlje postalo mirovno področje? zemlju in to dejstvo še danes privlači strategijo modernih metropol. Pota evropskega koloniallzma so zmeraj vodila prek Sredozemlja — v Orlent, Srednjo Azijo, na Daljni vzhod ali na jug v široki afriški kontinent. Nobeno svetovno področje nI tako raznolično kot Sredozemlje. To raznollčje prihaja do polnega izraza zlasti v rasi, veri, jeziku, kulturi, zgodovini in stopnji ekonomske razvitosti. Obala Sredozemskega morja predstavlja edinstveno tromejo med kontinenti — tu je osemnajst evropskih, afriških in azijskih držav — pravi mozaik republik in kraljevin. V tem svetu razlik se je rodila ideja za združevanje najnaprednejših sil. Eden izmed pobudnikov tega gibanja je tudi naša država. Do sedaj so imeli predstavniki naprednih gibanj in partij že več sestankov — v Beogradu, Rimu, Bologni in v Damasku. Sklepna ugotovitev vseh omenjenih sestankov je, da bi morali v bodočnosti organizirati širšo konferenco vseh tistih si!, ki se zavzemajo za napredek političnega položaja, političnega področja, ki je pred nedavnim doživelo težko agresijo. Tako so na vseh dosedanjih sestankih tudi enoglasno obsodili izraelsko agresijo na arabske dežele. Eden izmed osnovnih ciljev in nalog bodoče konference naprednih gibanj in partij Sredozemlja bo prav gotovo akcija za končno ukinitev politike sile in agresije v svetu, zlasti še v Sredozemlju. C2 bo konferenca v tem uspela, bo s tem uresničila težnje sredozemskih narodov, da postane to področje resnični prostor miru. Ko govorimo o akciji partij In gibanj, s tem ne mislimo, da se ta aktivnost ne bo kasneje razširila na sodelovanje in razgovore predsednikov vlad sredozemskih držav, kar bi po nekaterih ugotovitvah pomenilo enega izmed po-membnih korakov v sredozemski zgodovini. Kajti s" o zi desetletja so korakale os-vajalne armade iz Evrope na Vzhod ravno skozi Sredozemlje in skoraj noben širil svetovni spopad ni tega področja zgrešil. In ravno v tem dejstvu je težko izkustvo In prav gotovo je, da bi imela enotna akcija v Sredozemlju pozitiven vpliv in odmev v svetovnem mednarodnem položaju. V. G. ■ in dogodki Prijateljsko sodelovanje Kranja z Oldhamom Ljudje naj čimveč vedo o ljudeh Bili Handforth: »Zelo sem srečen, da sem spoznal vašo deželo« V zadnjih letih je Kranj zelo razvil prijateljsko sodelovanje s tujimi mesti. Od prvotnih izmenjav mladinskih kolonij se je to sodelovanje razširilo tudi na druga področja. Tako je v okviru izmenjave prosvetnih delavcev med Kranjem in Oldha-mom prišel 15. februarja na sedemtedenski obisk v Kranj učitelj gospod Bili Handforth iz Oldhama. Namen njegovega obiska je, da seznani prosvetne delavce, učence in nasploh vse občane Kranja o življenju in drugih značilnostih tega prijateljskega angleškega mesta. Ker se njegovo bivanje v Kranju bliža kraju, smo ga pred dnevi zaprosili, da nam pove kako je zadovoljen z obiskom. Prvikrat sem v Kranju in zelo sem srečen, da sem spoznal vašo deželo. Prepričan sem, da to ne bo moj zadnji obisk v vašem mestu. Ce bo šlo vse po sreči, bom že pri- hodnje leto zopet prišel k vam; seveda kot turist. Sicer pa menim, da je tovrstno prijateljsko sodelovanje zelo koristno. Čeprav jc moje področje dela prosveta in sem predvsem s te plati holel seznaniti Kranjčane — predvsem prosvetne delavce in učence — o življenju v Old-hamu, pa sem imel priliko navezati stike tudi z drugimi ljudmi. Mislim, da se ravno v tem, da ljudje čimveč vedo o ljudeh, kažejo prednosti takšnega sodelovanja. Zato sem še tembolj prepričan v pomembnost in korist le-tega. Gospod Handforth si je do sedaj razen šol in predavanj, ki jih je imel, ogledal tudi Postojno, Vogel, Ljubljano itd. Pravi, da se ljubljanska NAMA prav nič ne razlikuje od velike trgovske hiše v Manchestru. Nadvse pa je zadovoljen s vljudnostjo ljudi in še posebno prodajalcev. — Razen tega mu je všeč tudi naša prehrana, ki se sicer bistveno razlikuje od angleške. »Angleži sicer ne pijemo kave, marveč čaj, vendar pa sem se kmalu navadil te vaše pijače.« »Pravite, da boste morda že prihodnje leto zopet prišli k nam, vendar kot turist. In kaj menite o deželi, če jo opazujete oziroma ocenjujete iz turističnega zornega kota?« »Menim, da Angleži prema-1q vemo o Sloveniji oziroma Jugoslaviji. R;>dke so pri nas reklame, ki nas vabijo v vašo deželo na dopust. Prepričan sem, fe bi bilo toliko reklam o vaši deželi pri nas, kolikor jih je o Švici, Nemr-ii |'.d., bi tudi precej več na;jih lju;'i prišlo k vam kot pa sicer. No, jaz sem se že odločil. Preden se vrnem, pa bom stopil še na poslovalnico Kompas in jih poprosil, da mi dajo čimveč prospektov, da bom z njimi doma delal reklamo.« »Kako pa ste kot pedagog zadovoljen predvsem z znanjem angleškega jezika pri naših učencih?« rili Handforth »Ne samo, da sem zelo zadovoljen, naravnost presenečen sem. Najbolj sem bil pre-senečen v osnovni šoli Luci-jan Seljak in v kranjski gimnaziji. Posebno za dijako gimnazije menim, da je njihovo znanje presenetljivo.« Ko smo s predstavniki zavoda za prosvetno pedagoško službo v Kranju proti koncu kramljali z gospodom Hand-forthom, ki že 17 let poučuje geografijo, zgodovino raznih religij in francoščino, je povedal, da se Kranj v mnogih ozirih ne razlikuje dosti od Oldhama. Morda še najbolj med drugim v tem, da imajo tam dosti več raznih mladinskih klubov. Ti klubi so za mladino nekakšno nadaljevanje šole. V njih pa mladi delajo tisto, za kar so ze v šoli kazali največ zanimanja. Seveda pa vse poteka pod strokovnim vodstvom. Nazadnje pa je gospod Handforth, ki se v prešlem času zanima za glasbo, ko smo ga poprašali, kaj želi sporočiti Kranjčanom, rekel: »Želim in upam, da bom prihodnje leto spet prišel v Kranj!« , Jutri, v četrtek, ob 19. url pa bo go*t Iz prijateljskega angleškega mesta Imel v stavbi občinske skupščine (dvorana 15) predavanje z naslovom Prijateljsko mesto Old-ham. Ker bo predavanje, ki bo spremljano s 150 barvnimi diapozitivi, nedvomno zelo zanimivo, bi bilo prav, da se pa udeleži čimveč Kranjčanov in drugih. A. Zalar kava mercator BeU ,fmjett O 54 G Utrujeni ste h. potrebni okrepčlla,« je dejal zaskrbljeno ln se z vnemo lotil postrežbe. Murielinf obraz je bil strahotno bled In zadnje ure so ji okrog oči in ust zarisal? ostre poteze. Čaja, ki Ji ga je bil natočil, se nI dotaknila in šele čez nekaj časa je g tresočo roko segla po kozarcu vode in si omočila ustnice. »Kje je?« je nenadoma vprašala in njene oči so se s strahom uprle vanj. »Videli ga boste, saj sem vas zato pripeljal sem,« jo Je miril. »Toda še prej bi vam rad dal nekaj nasvetov. Vse se bo bolje izteklo, kot si mislite. Le nikar sc ne bojte!« Potegnila je z roko prek čela in stresla glavo. »O, pripravljena sem na vse! K*da bi bila že na jasnem.« Strongbridge jo je od strani prežeče opazoval. Zdaj jo je končno imel tam, kjer jo Je hotel Imeti, kljub temu pa se je bal ^ sccne, ki jo je bil že dolgo pripravljal In vse njene posledice natančno preračinal. Pri tem se namreč zanj ni odločalo samo o posesti te žene, temveč še o mnogočem drugem in zato ga je obhajal strah, če se mil v njegove račune ni vrinila kaka usodna napaka. Pritisnil je dvakrat na gumb zvonca in ' ko je čez nekaj časa začul v sosednji sn.bl rahel šum, se je nagnil čisto blizu k mladi ženi. »Rihard se je zelo spremenil, saj boste videli,« jo je pripravljal. »Mnogo hudega Je pretrpel in potreboval bo nekaj časa, da si opomore. Zato bi bilo prav, da b! ga današnje srečanje preveč ne razburilo in bi vas zaradi tega prosil, da bi se omejili samo na kratek pogovor z njim. Saj boste tako opazili, kako je z njim.« Muriel je nestrpno pokimala in se trudno dvignila. Strongbridge ji je ponudit roko ter jo vodil k dvojnim vratom na dru-ge.ni lioncu sobane in jih odprl. Vse je bilo Inscenirano tako, da bi napravilo čim močnejši vtis. V majhni sobi, ravno nasproti vrat, je sedel Sten Moore in krepko vlekel cigareto, pri tem pa se je izgubljeno smehljal, kot se smehljajo bebci. B I je čedno oblečen In tudi sicer skrbno negovan, toda močna svetloba, ki je padala nanj, je jasno kazala strahotne sledove njegovega telesnega ln duševnega propada. Njegov koščeni obraz Je bil pepelasto siv, oči so ležale globoko v votlinah ln so se svetile v mrzličnem lesku, njegovi močno osiveli lasje pa so bili mrtvi in krhki. Pogled na to razvalino človeškega bitja je bil nadvsa žalosten. Mož, ki mu ni bilo več kot nekaj čez trideset let, je bil propal starcc in vendar je Muriel v njem takoj spoznala svojega moža. Onemoglo se je naslonila na podboj vrat in z očmi, polnimi groze zrla na to sliko bede. Sten je le bežno pogledal obe osebi ln se nI dal motiti v svojem sanjarjenju, šele ko Je začel Strongbridge govoriti, je nekoliko okrenil glavo. »Sten Moore, pripeljal sem vam obisk. ! AH ga poznate?« PomignSI je Muriel, naj j stopi naprej in ubogala ga je, toda bolnik | nI kazal nobenega znamenja, da jo js spoznal. »Rihard!« Vse usmiljenje čutečega srca žene je ležalo v tem vzkliku in Strongbridgeja je I streslo. Če bo ta glas, ta topli glas vzbudil v možu stare spomine, je igra zanj Izgubljena. Njegov pogled je napeto obvisel na j potezah Stena, toda ta je zaprl oči In se j spet zasanjano smehljal. »Ta glas ...« je polglasno mrmral predse. »Rihard!« se je spet oglasilo lz Murleli-nlh ustnic in nehote je stopila korak bliže k tej nepremični postavi, toda Strongbridge jo je s svarečim pogledom zadržal. »Žena. . .« je šepetal Sten. »Ravnokar sem jo spet videl, toda ne morem Je zadržali. Slišal sem njen glas, nje pa nI nikjer . . .« Žalostno Je zmajaj z glavo ln njegov pogled je zdrknil mimo Muriel v ln planila v krčevit Jok. Strongbrldgeju se je zazdelo, da je čas končati sceno. Zdaj je bil prepričan, da mu od Riharda Irvlna ne preti nobena nevarnost več. Nežno in obzirno je potisnil Mrs. Irvlne v veliko sobo nazaj in zaprl za njo vraita ter jo pustil samo. Ko se Je čez četrt ure spet prikazal, si je Muriel nekoliko opomogla, le na očeh se ji je bralo, koliko je trpela. »Ni me spoznal!« je vzdlhnila bolestno. »To se bo že še zgodilo. Treba mu Je le prave nege. In za to bom jaz skrbel,« je dejal prepričevalno. »Toda prav tako Je potrebno, da se tudi za vas nekaj ukrene, 5,1 ^s. Irvine. Na vsak način morate za nekaj ^.asa oditi kam drugam, da se Izognete nevšečnostim, ki bi utegnile nastati za vas. Kar se tiče mene in Cornerja, midva bova ! že molčala, kljub temu pa se lahko zgodi, | da se na kakršenkoli način razve, da je I vaš mož še živ ln da se je vrnil. To pa bi bilo za vas sila neprijetno.« »Ne razumem vas,« je dejala mlada žena prestrašeno. »Razumeli me boste, če pomislite, da ste svojčas Izjavili policiji, da ste v ponesre- čencu z vso gotovostjo spoznali svojega moža In da zdaj vodite proces proti zavarovalnici zaradi Izplačila premije za Riharda Irvlne. — če bi se zdaj zvedelo, da je ta Rihard Irvlne živ in zdrav, bodo od vas zahtevali razna pojasnila, »Saj jih bom lahko dala,« je hlastno odgovorila Muriel, vendar Je njen strah P1"1' čal, da si Je resnosti svojega položaja P0' polnoma svesta. »že, že,« je dejal gospodar Skidemore-Castleja, »toda na to se nikar preveč ne zanašajte. Videz govori proti vam In mnenja sem, da bo komaj šlo brez daljšega Pre" iskovalnega zapora.« Pri tej besedi Je mlada žena kar vztre-petala od strahu ln njene preplašene oči so se obupano uprle v Strongbridgeja. »In to bi vam rad prihranil, vidite,« Je po kratkem molku nadaljeval. »Tu, kjer ste zdaj, Imate zatočišče, kjer vas ne ntiiće odkril, mi pa bomo pridobili na času, da bomo lahko delali za vas. — Dovolite ml torej, da bom skrbel ta čas za vas Mislim, da sem vam že dokaza, kako dobre in poštene namene imam % varni.« Na Murlelinem obrazu se Je pojavil leden odpor. »In s seboj tudi,« je odvrnila f®0, »Naredili ste pri tem izvrstno kupčijo-« Strongbridge se je dobrohotno smehljal-»Vsekakor, tega niti ne tajim,« je priznal odkrito, »Do zdaj sem zaslužil približno štirideset odstotkov. Ne smete pa pozabit'« Mrs. Irvine, da sem bil svojčas posodil dokaj velik kapital ženski, ki je nisem poznal ln sem torej moral predvsem misliti na to, kako čimprej spet dobiti denar nazaj- (Nadaljevanje) Alpinist Joža Čop praznuje 75-letnica V sredo, 27. marca, praznuje znani alpinist Joža Cop petinsedemdesetletnico. Ob tej priložnosti se ga je naše uredništvo spomnilo s skromnim darilom. Obiskali smo ga na internem oddelku jeseniške bolnišnice, kjer se že nekaj časa zdravi. Grči, kot je še vedno, se mu je zatresel glas od ginje-nosti, ko se je zahvaljeval. Roke, s katerimi je nekoč preplezal najtežje stene, so nemirno lovile trapez nad posteljo. Kljub bolezni se še vedno rad pošali. Hifro pa se je zresnil in dejal: »Treba je bilo neki, da sedaj štirje leže tam na pokopališču.« Tudi njega je kot vsakega gornika pretresla smrt smučarjev pod Mojstrovko pred nekaj dnevi. »Mladi so bili in podcenjevali so nevarnost. Nas stare ne poslušajo dosti.« Spominjal se je dveh planincev, ki jima je zabičeval, naj se navežeta, pa so ju našli pod steno mrtva z zvitimi vrvmi ob sebi. Najbrž bi pri nas težko našli gornika, ki je tako živel za gore kot Joža Čop. Neštetokrat je preplezal najbolj nevarne visine. Tristckrat je preplezal triglavsko steno. Po njem se imenuje težka smer v triglavski steni — Čopov steber, ki ga je leta 1945 pre. plezal s Pavlo Jesihovo. Doma hrani odlikovanje — red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je ob njegovi sedemdesetletnici odlikoval pred- j sednik Tito. Ob slovesu je naročil pozdrave za vse kranjske planince, mi pa smo mu še enkrat zaželeli, da bi hitro okreval. L. Mencinger Kino Jesenice RADIO 27. marca franc. jug. barv. film SOLEDAD 28. marca franc. barvni VV film ČLOVEK IZ RIA 29. marca franc. romunski film ZVEZDA BREZ IMENA Jesenice PLAVŽ 27. marca frpne. barvni VV film ČLOVEK IZ RIA 28. marca grški film GIIK JANIS 29. marca grški film GRK JANIS Dovje-Mojstrana 28. marca amer. film PLAČILO ZA VRAGA Kranjska gora 28. marca franc. jug. barvni film SOLEDAD 29. marca amer. film PLAČILO ZA VRAGA Kamnik DUPLICA 27. marca amer. barv. film SAMO NAPREJ, KAVBOJ ob 19. uri 28. marca amer. barv. film SAMO NAPREJ, KAVBOJ ob 18. uri Kamnik DOM 27. marca jug. barv. film ZBIRALCI PERJA ob 17.30 in 20. uri Kranj CENTER 27. marca amer. barvni film UBIJALCA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 27. marca amer. barvni CS film JUGOZAHODNO OD SONORE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 27. marca amer. barvni CS film CHABASCO ob 20. uri Škofja Loka SORA 27. marca amer. barvni CS film NA VELIKI REKI ob 18. in 20. uri 28. marca amer. film F ATA MORGANA ob 20. uri 29. marca amer. film FATA MORGANA ob 18. in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 28. marca — ob 16. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK — lutkov-i na predstava v Šenčurju. Miha Klinar: Mesta, cestejJ Doait® iii. del MM ^ Nemški generali mislijo dal(:c zopet obvladali »ubogega Konrau Devetopoglavje 1 Hrži** i Ječa, v katero so starega ur* j* teri je presedel skoro dva ten spoštovanje do cesarja in cesars of , rotnika, ki si ne želi drugega, * . hudič. Ko so ga pred šestnajsti^ rov in ko se je direktor zapora■ ^ s; čeval »za pomoto« ter jim Pola,jleg3 vzame vere v pravičnost PresyCi3C) in v V najraje pljunil v cesarjevo P°d° llCe lJ ki jih je še junija psoval Slov - v, j treba iztrebiti«, a ki jih je od »j in cesarju najbolj vdane« ?vSd0 krat izkazali svoje domoljubje a eSve" tudi svojo najglobljo vdanost v ličanstvu. slovcllivi Oblast je zares postala do uStll ^ posrednem zaledju fronte ze t) svoje junijske grožnje slovens . p hotela obračunati enkrat za v f in poslušnega: -Q pri1'1,)! Pritlikavec je pozabil, da J pjjan0 >< Jih bilo ^fcsarffs aljevemu vc-Ho^vljanov v ne. »oSta] PCt Pon.žnega H0 Se ima se bo i' C u zem,ja-^ 8a cesarskega vse nek- kM0rši !n mu po- % šolali Cehi, Slovenci, vsi K ki bi se radi iztrgali krempljem dvoglavega cesarskega orla. Tako so govorili in pisaii v časopisih. V začetku julija, ko je propadla napovedovana avstrijska ofenziva na Piavi v ognju an-tantnih vojska, pa je oblast ubrala za Slovence druge strune. Postala je pohlevna in se jim začela dobrikati. »Razumljivo! Oblast se vselej dobrika, kadar je v škripcih. Toda to dobrikanje je navadna hinavščina. Norec, kdor ji verjame. Jaz ji ne in za dve maši bom dal, kadar jo bo vzel hudič.« Tako se zaklinja oče, ki o politiki, preden so ga zaprli, ni nikoli fi°V »Boje se nas,« ga poslušajo Stefi in Marija, pa tudi Slavko ki sedi ob njegovi strani in ga ves čas gleda in posluša. »In ker vedo, da nas z dobrikanjem ne bodo pridobili, nas svare pred Italijanom, češ da bodo Italijani dobili naše kraje, če bo zmagala antanta. Tudi v tistih tvojih časopisih sem bral,« oče pogleda Stefi. »Tako pišejo vsi,« pravi Stefi, kakor da bi hotela opravičevati pisanje »Napreja«, v katerem dr. Thuma opozarja na nekakšno tajno pogodbo med Italijo in glavnimi antantnimi silami, po kateri bi po zmagi antante Italija dobila Trst, Gorico, Istro, Dalmacijo in seveda tudi vse ozemlje do vrhov Julijskih Alp. Baje so s tem antantm diplomatje pridobili Italijo na svojo stran. Nekaj že mora biti resnice na tem, če o tej tajni pogodbi piše tudi socialistično časopisje. Toda s tem še ni rečeno, da se na primer »Naprej« zavzema za ohranitev cesarske Avstrije, marveč samo opozarja tiste slovenske socialiste, ki vidijo pri reševanju slovenskega narodnega vprašanja vodilno silo v slovenskih meščanskih strankah in samo v ustanovitvi jugoslovanske države, ne pa v revolucionarni socialistični preobrazbi monarhije v zvezo socialističnih sudetsko- podonavskih držav. , . . Zato dr. Thuma terja od socialistov enotnost in zvestobo »avstrijski internacionali«, a kaj ko se ta ne zgane in prepušča reševanje narodnega vprašanja v glavnem samo meščanskim strankam nenemških narodnosti, namesto da bi združila gibanja nenemških narodov za narodno samostojnost in enakopravnost v splošni tok socialističnega gibanja in revolucije. Zakaj tega ne stori, tudi Stefi ne more doumeti, čuti pa, da manjka vodilne sile, ki bi pognala revolucijo v tok, in da je vodilna in najmočnejša avstrijsko-nemška socialno-demokratska stranka še bolj razcepljena v struje in strujice kakor druge socialno-demokra-tične stranke v cesarstvu. Vodilni se prepirajo med seboj in se prerekajo, čigava stališča so bolj pravilna in bolj socialistična, medtem pa propadajo vojaški "pori in stavke, kakor na primer prejšnji mesec v Idriji, se konča-vajo, kakor si želijo oblast in lastniki. Prav te dni je Stefi razmišljala, kako sta se znana socialista Petejan in Cobal prizadevala, da bi idrijski rudarji prenehali stavkati, in ustregla vojaškemu poveljstvu, ki ga rudarji niso hoteli poslušati in ubogati, čeprav jim je zagrozilo s krvavim nasiljem. Pretentala sta rudarje, naj bi za osem dni prekinili stavko in šli na delo,- namesto da bi poskrbela, da bi se stavkovni val, ki je zajel nekatere industrijske kraje tudi v drugih slovenskih deželah, razširil na vse rudnike in tovarne, in tako podprla boj idrijskih rudarjev. Dokler bodo socialistični voditelji hlapčevali oblasti in kapitalu* bo tudi dr. Thumova želja po revolucionarnih spremembah, ki naj bi jih povzročile in dosegle socialno-demokratične stranke v »avstrijski internacionali«, ostala samo želja, razrrajano cesarstvo pa s« ne bo nikoli spremenilo v svobodno zvezo narodnostnih socialističnih republik. Ostalo bo vse pri starem. Mali narodi bodo igrače imperialističnih držav, pa naj se vojna nagne v prid antante ali osrednjih velesil. O tem je razmišljala Stefi in zato ne zanika možnosti tajne pogodbe med Italijo in antantnimi velesilami, po katerih bi si v primeru antantne zmage Italija prilastila velik del slovenskega in hrvaškega ozemlja. »To bi bila krivica! Tega ne verjamem,« oče stresa z glavo. Tudi Marija zavrača Stefankino bojazen. »Za nas je važno predvsem to, da propade Avstrija!« »Da, seveda!« pritrjuje Mariji oče in misli na sina Antona, ki ce je pred tremi tedni vrnil s Stivčevim in Rozikinim fantom Andrejcega in že pokojnega orišče v Gnilce, | trii v^ Paslir Matevž p0" ! ». Nv plino bližnjega drove-' ^ "iso °ašli ničesar. , <1^ S0 nas Preganjali Nem-iatervi FPa nas logarji,« pravil : dela "čeprav živina h in {rn^bene škode po gozdo 4v0 0, ah- Ce živina popase *), je malih sadik (smre-trav, ° Za rast šele dobro, a De sad k.« I 113 GLAS * 12. stran SREDA — 27. marca 1968 Modriiais iz Bohinja (dr. Janez Mencinger 1838 — 1912) (Nadaljevanja) Naša pripoved o Mencingerjevem zdaj srečnem, zdaj trpkem življenju, gre h kraju. Preden pa se bomo poslovili na svetokriškem pokopališču v Krškem od našega bohinjskega rojaka, moramo vsaj v skopih besedah prikazati tudi njegovo delo, njegov pisateljski lik. NEJAZ NEMCIGREN Kakor je bil Mencinger v mnogih rečeh povsem samonikel, samosvoj, nekako osamljen mož med sodobnimi slovenskimi pisatelji, bolj modrijan kot pripovednik — tako nas preseneča tudi dejstvo, da nobeno njegovo književno delo ni izšlo v samostojni knjigi, vsaj za časa njegovega življenja ne. Pozneje pač, v ponatisih. Pisal pa je dosti in svoje spise objavljal v najrazličnejših revijah, časnikih in zbornikih. Na lepo stran njegovega značaja, skromnost, kaže tudi to, da nekaterih svojih spisov niti podpisal ni ali pa le z začetnicama svojega imena. Rad je rabil tudi psevdonime, najzanimivejši od teh je pač »Nejaz Nemci-gron«, sestavljen iz zlogov in črk njegovega pravega imena. Drug tak pomemben Mencingerjev psevdonim je bil »Sivor«, očitno namigujoč na njegovo nagnenje do starčev-skega modrovanja. Svoje prve, gimnazijske pesmi pa je podpisoval kot »Jankomir« ali »Janko Mir«. Pisali je začel Mencinger že v rani mladosti, kot de-vetnajstletnik. Nanj so vplivali dve leti starejši Vajevci, predvsem Simon Jenko. Prve pesniške in pisateljska poizkuse je Mencingerju objavil Blehveis v svojih Novicah. — Ne bo narobe, če kot preser-noljubi zvemo tudi to, da je Moncinger že 1. 1858 objavil dajšo pesem »V spomin Prešernu«. V času dunajskih študij, sprva na filozofski, pozneje na pravni fakulteti/je prišel Mencinger v stike predvsem s Stritarjem. Njegov vpliv je Mencingerja preobrazil iz pesnika v pisatelja-povestni-čarja. Ne bomo se pa dolgo mudili pri tem Mencingerjevem obdobju, ker ni tako značilno zanj, le nekaj naslovov teh povesti naštejemo: Zlato pa sir, Vetrogončič, Človek toliko velja, kar plača, Bore mladost, Skušnjave in izkušnje, Zgubljeni pa spet najdeni sin in humoreska Mešana gospoda (nekaka predhodnica Kersnikovi Jari gospodi!). že v teh njegovih mlademiš-kih delih je očiten krepak slog, čist jezik in zdrav realizem, v kakršnem je tedaj le redkokdo upal pisali. ISKRIV SATIRIK Oskosrčne politične in kulturne razmere druge polovice 19. stoletja na Slovenskem, ki so trle Jurčiča, strle pa Levstika in Gregorčiča, so našle v Mencingerju ostrega, bistrookega kritika'. Oborožen s filozofsko razgledanostjo, pravniško spretnostjo in z blestečo močjo peresa — se je Mencinger dokončno poslovil od pesnikovanja in neangažiranega pripovedništva — vrgel se je v boj, kot kritik in satirik! Spisi te dobe (od 1. 1880 dalje) kažejo, da je imel Mencinger izbrušen okus za estetske vrednosti in tenak posluh za ločitev resnice od laži. Ni maral pretiranega pobožnjaštva, pa tudi radikalnega rušenja obstoječih življenjskih norm ni maral. Uprl se je Kodrovemu grobemu naturalizmu v splošno znani satiri »Cmokavzar in Ušperna« ki velja še dandanašnji za najboljši slovenski spis te zvrsti. — Odločno se je Moncinger uprl tudi votlemu ropotanju tedaj še tako občudovane koseščine. Koseskega se je lotil tudi s travestijo (predelavo- preobleko) Prešernove pesmi Neiztrohnjeno srce. Poshišaj-mo, kako zveni v Mencingerjevi Koseščini predzadnja kitica: Kar pevic z lune, sonca j2 pevskih otiskov snel, jih krogli lok bo neba do do jutra natrag vzel, ko ldap serce prepuha, prežehta rose tik, ne zgine še — do zadnjih zagrebamo ga pik. PESNIK IN PRAVNIK Udaril je Mencinger tudi po Mahniču, ki je tako nestrpno napadal čutečega goriškega slavčka Simona Gregorčiča. V svoji satiri, naperjeni proti Mahniču, je na resno-šegav i-ačin »dokazal«, da je v Vodnikovi pesmi Vršac in v nekaterih Slomškovih pesmih tudi polno »bogokletnih« trditev. Gotovo pa bi nas utegnila najbolj zanimati duhovita satira O pesniku Prešernu kakor pravniku. Seveda pa Mencinger že koj v uvodu pravi, da kot Prešernov odvetniški naslednik v Kranju, ni našel niti kakih pesniških niti pravdnih spisov po njem, kljub temu da 6am opraviči pesnika, ki je napisal: Pet' ljubeznivost tvojo in lepoto, ja moj poklic ni samo opravilo, dokler me v groba poneso temoto. je vendarle vzel nekaj njegovih pesmi pod šegavo-ostri juridični drobnogled. Najprej se jezi, ker je dal Prešeren najlepšo Ljubljančanko, Urško, povodnemu možu, da jo je utopil — samo zato, ker njega ni marala. Pravnik bi že moral vedeti, da je to le prehuda kazen samo za — košarico! Potem se Mencinger loti Nezakonske matere. Nejuri-sti štejejo to pesem med najlepše umetnine na svetu — jurist pa se mora srditi, ker Prešeren kot pravnik ni imel druge tolažbe za nesrečno mater, kot le: On, ki tiče pod nebom živi, naj ti da srečne, vesele dni. Mcncinger, kot odvetnik, bi nesrečnici rekel, naj si preskrbi rojstni list in ubožno spričevalo in bi ji pomagal napravit tožbo za priznanje s pesnikom-pravnikom. Zraven pa kar mimogrede za-dvomi, da so že v Črtomirovem času potovala pisma iz Kranja v Bohinj, o čemer beremo lahko v trinajsti osemvrsličnici Krsta pri Savici. »...List pride, kak vasi in veže božje gore. — Cas, Črtomir, jc vzet orožje!« KRAMLJAJOČI FILOZOF Posebno zvrst Mencingerjevih spisov po tvorijo nekatere strokovno-znanstvene razprave. Vendar vse kaže, da se mu strogost snovi ni prilegala, kaj hitro je zašel v kramljanje in modrovanje. Seveda pa kljub tej niansi ne gre odrekati spisom preudarnosti in tehtnosti. Taki so: Pismo mladega slovenskega pisatelja do mladih svojih tovarišev, Kmet in narodnost, Potovanje in premišljevanje nekega bankovca, Ajdovski gradeč in drugi. V tej poslednji razpravici je Mencinger trdil, opirajoč se pri tem na spomine svojih otroških let in na pripovedi starih Bohinjcev, da na Ajdovskem gradcu nikoli ni bilo ne gradu, ne utrdb, niti naselbin in fužin. Sicer je to trdil kot nezgodovinar, sam tako pravi — vendar je znanost to Mencingerjevo domnevo z dokazi novih arheoloških izkopavanj ovrgla. Našli so namreč na hribu sledove starih fužin pa tudi sledovi predzgodovinskih naselbin so se pokazali. Zaselek Na Mlaki pri Brodu v Bohinju. Tu, pod Rudnico, stoji rojstna domačija pisatelja dr. Janeza Mencingerja očetovstva, če pa je že »on šel po svetu, sam bog ve kam«, tedaj bi se pobrigal, da sodišče otroku postavi skrbnika. Bistri analitik Mencinger je tudi v Novi pisariji iztak-nil, da Prešeren ni spoštoval pogodbe in obljube, ki jo je dal pisarju. Izneveril se ji je kot mornarjeva ljubica svoji prisegi. In tako se Moncinger še naprej poigrava, kot pravnik Vsekakor pa je Mencinger gotovo hotel le reči, da sme pesniška fantazija tudi sama kjerkoli zidati gradove — četudi jih v resnici tam nikoli ni bilo. Da je torej smel Prešeren zapisati: »... še dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje, v njej gledaš Črtomirovo lastnino.« Pesniški ustvarjalnosti se ni treba ozirati na dejstva, na znanstvena dogajanja — imeti mora prost polet. — Sicer pa se je te pesniške svobode Mencinger tudi sam posluževal. V PoV^ sti Bore mladost je napisal, da je na Vrtovinu (prav o tem hribu je zdaj toliko polemik v časnikih!) tik n^ Bohinjskim jezerom, stal grad, ki so ga sezidan briksenški škofje. Seveda takega gradu v Bohinju resnici nikoli ni bilo! Svojo nagnjenost k moj|r£J vanju je Mencinger tudi svojih spisih sam priznava-Da je bil tak že 1. 1865, ko je bil še mlad koncipient žicah pri dr. Razlagu, čuje tudi tale misel iz PiSIjr mladega slovenskega pisaff> do mladih svojih tovariše*1 »Varuj se pa, da tvoja na° ^ tvoje pričakovanje, ne bo preveliko. — Goljufana nao_ je mati obupa. — Iz . skega pisanja ne boš si I dobil zlatov, ne svetinj in ošabne slave. * trud za domovino je bi *> žrtvovanje...« JEZIK IN SLOG Prijatelj in prvi urcdn'[. Mencingerjevih Izbranih s sov dr. Josip Tominšek J menil, da značaj našega V satelja ni bil znanst^ usmerjen. Da je kot hinjski praktik odklanj^ zlasti vsako neplodno ziranje. Znanstveno ni®1® ' ki deluje z drobci in je življenju, je ljubeZ%j osmešil. — Mencinger t ^ ni pravi pripovednik. M1 . je in učitelj, ki P^.^L povedni obliki nepnsilje» kramljanja, pri čemer ^ glavno besedo on sam. str0. kramljanju je duhovit, oS gled - a nikoli dolg^. Zaradi iskrenosti in ^ svojih nazorov pa tucb.n0v* ljiv, pa četudi je \i sodba še tako trpka. ^ slovenskem slovstvu zaV"|je-Mencingsr posebno, ?sa ri)K no mesto kot pisatelj-P ^ slovenstva in kot b0"1 modrijan. Za Mencingerjev zik pravi Tominšek, " tehtna, pristna in :Z' tfe Nalašč rabi izraze, _jp med ljudstvom, dasi _ čajnem knjižnem JeZ' znane. Dana mu je Pr.c, be' nazorna, lahko umU1 ^ seda. Vanjo dostikrat svoje težke resne m1 ^ Tako smo si še P"jift ij pripoved o obehnagi g najpomembnejših ^ . >¥» jevih delih Abadonu » 0 hoji na Triglav, za f^od«1 pisov o »bohinjskem ^n, janu«. Prvi spis, . bajka za starce, kot ju imenoval, je P"? a Mencingerjeva tffi ved, medtem ko ^ hoja na Triglav za P* literarno in človes^ ^ ko, naročilo nolad^ vom. (Konec prihodnjic) c crrro.-:^ Do sedaj so imeli največ uspeha z vikend seminarji prirei^,dASCminarjih( ki jih Gladin ,nski komite zve-l ? Radovljici, smo fred kra,v-Sniku že P153"-■ da v lm pa 57110 izvede-Sta'i cm ! .?nd seminarji po-,°b|ik dp:najb0,j Priljubljenih ani je l Vilosti mladih. 2e ,al«5nih Popravil več Pa imaio 7?1°arjcv. tmmtno ^ teh SriredvidCTlih te Sest. J? o raSlnSih razpravlja- *'h vprSS, ^inskih in dru-reiajo EgJ*. hkrati pa pri-Prifcditve n e in zabavne !eminaril' 0 sedai so takšne d^rLpravili v parti-£Sni "a Vodiški ^\oS ndrovcm domu, VB®'" V Mladi.nskcm S* En^a takfi- Jt Ure&nSk,ratl Pa se je s S\Pa Je °v'j'ške mladine ^i kiutkf^ kralkim 0 PrtKt^ Pr°stor. S tri- riCi Cedili lni v *adov-V nima in P ilub- 2da> si-dejanega kan- ?firilakluh?grania' vseeno >ov. vUnb. Usedaj okrog 70 H ^ že dela foto-tSis "aniizni ?ladinski ,LKlub opravlja k je ^' ustin Radovljica k°l tub D^^j« i^ti dan -^^•"o sedaJ je ta ak- zadnjt plesni tečaj v tej sezoni! ^aeiV,?sni tečai - jevalni *Žx' .marca- nada-fa, obakrat uPa 28- ,nar-avskem^ h °b 1830 * De-vhod Vx d0mvuT v Kranju tiv priredil v klubu dva plesa, v prihodnje pa nameravajo življenje in delo v klubu zelo razširiti. Predstavniki občinskega komiteja so nam tudi povedali, da je klub namenjen za vso mladino iz Radovljiške občine. Trenutno je v radovljiški občini (po podatkih občinskega komiteja ZM) 27 aktivov zveze mladine. V teh aktivih pa je okrog 2300 članov. Čeprav veČina aktivov dobro dela, pa so najboljši oziroma najbolj delavni aktivi v bohinjskem koncu. Vsi aktivi v radovljiški občini in občinski komite pa se že pripravljajo na mesec mladosti. Tako kot prejšnja leta, bodo tudi letos priredili razna športna tekmovanja (rokomet, odbojka, šah, namizni tenis itd.). Na sam dan mladosti pa bodo pripravili oddajo Mladina pred mikrofonom, za katero pravijo, d^ bo lotos malce drugačna od tovrstnih oddaj iz prejšnjih let. Popestrili jo bodo namreč z nastopom mladih talentov. Razen tega pa je v mesecu mladosti predviden tudi sprejem mladih v zvezo komunistov. Do sedaj je občinski komite mladine že predlagal za sprejem v zvezo komunistov okrog 15 mladincev. Hkrati s pripravami na praznovanje meseca mladosti pa se pripravljajo tudi na sprejem štafete. Čeprav se še niso odločili, pa bodo najbrž letos v radovljiški občini organizirali tudi nekaj lokalnih štafet. Ker pa je v mesecu mladosti (17. maj) predviden tudi VIII. kongres zveze mladine Slovenije, bodo prihodnji mesec v mladinskih aktitfih obširno razpravljali o predkongresnem gradivu. Pripravili bodo tudi razširjeni plenum občinskega komiteja, na katerem bodo izvolili tri delegate za kongres. A. 2alar ZGP MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova št 3 RAZPISUJE prosto delovno mesto POSLOVODJE za Knjigarno in papirnico V KRANJU POGOJ: visokokvalific. delavec ali slična izobrazba. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom Kadrovskemu oddelku MLADINSKE KNJIGE, Ljubljana, Titova 3. Rok razpisa velja osem dni od objave v časopisu. Poziv Po 2. členu zakona o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov (Ur. list SRS št. 5/68), so dolžni plačevati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje od neto dohodka iz delovnega razmerja tisti zavarovanci, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom še kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost kot postranski poklic in zavarovanci, ki opravljajo delo na domu, Na podlagi 5. člena cit. zakona so zavarovanci iz prejšnjega odstavka dolžni prijaviti zgoraj naštete dejavnosti v 30 dneh od dneva, ko so začeli opravljati tako dejavnost. Zavarovanci, ki opravljajo tako dejavnost na dan uveljavitve tega zakona, morajo predložiti prijave v 30 dneh cd uveljavitve tega zakona. Ker do sedaj še nismo prejeli nobene prijave, čeprav je rok pretekel 16. marca 1968, pozivamo vse zavarovance, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom še kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost kot postranski poklic ali ki opravljajo delo na domu, da vložijo prijavo take dejavnosti najkasneje do 15. aprila 1968 pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj oz. njegovih podružnicah na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in v Tržiču, kjer je pač sedež organizacije, pri kateri je zavarovanec v delovnem razmerju. V prijavi je treha navesti tudi dehedek, ki ga doseže zavarovanec s takšno dejavnostjo in od kdaj zavarovanec opravlja takšno dejavnost. Kolikor zavarovanec ne bi vložil prijave niti v dveh mesccih od dneva, ko je lačel opravljati dejavnost oziroma od dneva uveljavitve cit. zakona, plača štirikratni znesek dodatnega prispevka za čas med dmm, ko je obveznost nastala in dnem, ko je bila obveznost ugotovljena. Kranj, 25. 3. 1968 Številka: 04/66-825/1 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj Alpinci PD Martuljek ^DA - 27. marca 1968 OD VSEPOVSOD GLAS * !S STRAN Mladi v radovljiški občini Dobili so mladinski klub T*ko Ji S®*®0 80 m,adinci radovljiške občine dobili klubski prostor, ki so ga sami preuredili. e Je tudi mladim v Radovljici uresničila dolgoletna želja — Foto: F. Perdan V začetku julija bo preteklo leto dni, odkar so pri planinskem društvu Martuljek ustanovili alpinistični odsek. V kratkem času so dosegli velike uspehe. V odseku je deset članov. Ti so v tem kratkem času opravili 162 vzponov, od tega 21 pozimi. Triindevetdeset vzponov so opravili doma, 25 v tujih gorah, 23 pa je bilo prvenstvenih. Organizirali so tudi plezalno šolo, ki se je je udeležilo sedem tečajnikov. Praktični del so imeli v Trenti, na Vršiču, v pečevju pod Srednjim vrhom in drugod. Odsuk je organiziral v Trenti tudi alpinistični tabor. Enajst udeleženoev tabora je v tem času opravilo kar 20 plezalnih vzponov, od tega 4 prvenstvene smeri in eno ponovitev. Lani so preizkusili svoj« znanje tudi v tujih gorstvih: na Montažu, Obirju, Peci, Mar-molati, Waliških Alpah, Italijanskih Dolomitih in drugje. Člani alpinističnega odseka so sodelovali tudi na številnih drugih prireditvah, tečajih in akcijah, spominskih pohodih, pomagali so gorski reševalni službi in drugod. V zadnjem času mi je alpinistični odsek nabavil precej zimske in letne opreme, pri čemer mu je pomagalo matično društvo in pa zveza za telesno kulturo na Jesenicah. Ena izmed večjih nalog v letošnji 6ezoni bo prav gotovo postavitev bivaka v Martuljkovi skupini. R. Carniaa Janez Koršič, Jože Oman ln Stane Kersnik na prečenju gi» bena Rodice 9.*narca leto« GLAS * 14. STRAN KRONIKA SREDA — 27. marca 1968 Nesreče zadnjih dni Od petka, 22. marca, se je na gorenjskih cestah pripetilo petnajst prometnih nesreč, od tega sedem lažjih. Pri tem je bilo pet oseb hudo ranjenih, dve pa lažje. V petek nekaj po drugi uri popoldne je na Cesti talcev v Skofji Loki voznik osebnega avtomobila Lj 326-78 Štefan Zavrlan pri prehitevanju nekega vozila trčil v moped, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri nesreči se je hudo ranil voznik mopeda Jože Pu-stavrh. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči pobegnil. Tatove mikajo le nezaklenjeni mopedi Z lepim vremenom se je na cestah precej povečalo število mopedov. Služba javne varnosti vsako leto ugotavlja, da lastniki mopedov svojih vozil največkrat ne zavarujejo pred tatvinami, posebno če jih puste na javnih krajih. Tako je bilo lani ukradenih kar 111 nezaklenjenih mopedov, medtem ko so tatovi odpeljali le dva zaklenjena mopeda. Največ mopedov je od-peljanih izpred trgovin, gostilniških in drugih lokalov. Tatvine nezaklenjenih mopedov so pogoste še na parkirnih prostorih in drugje. Od skupnega števila ukradenih mopedov je bilo najdenih oziroma izsledenih 84 odstotkov vozil. Deset minut po deseti uri zvečer je v četrtek na cesti JLA neznan mopedist pri prehitevanju zbil kolesarja Franca Bašlja iz Bobovka. V soboto zjutraj se je pripetila prometna nesreča v Gozdu. Voznik osebnega avtomobila KR 116-87 Branko Ben je na ovinku zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti trčil v zemeljsko pobočje. V nesreči se je voznih hudo ranil. Škode na vozilu je za okoli 1500 N din. Istega dne se je na cesti tretjega reda Skofja Loka— Gorenja vas v Podpluterci kolesar Franc Kržišnik iz neznanega vzroka zaletel v konjsko vprego, ki jo je vodil Flori j an Pokoren. Pri padcu se je Franc Kržišnik huje ranil. V nedeljo, 24. marca, ob pol dveh popoldne je na cesti Staneta Žagarja v Kranju osebni avtomobil KR 137-17, voznik Pavel Oblak, zadel Milana Kodeka, roj. 1922, ki je nenadoma šel čez cesto. — Pri nesreči se je pešec hudo ranil. V nedeljo zvečer je v bližini bencinske Črpalke v Radovljici Anton Adamič ustavljal voznike. Da bi se izognil pešcu, je voznik osebnega avtomobila LJ 673-45 Janez Kr-žiČ z zasenčenimi lučmi zavil v levo in nato v desno, pri tem pa sta se z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Jože Rozman oplazila. Škode je za okoli 9500 N din. Kdo je kriv? Pred kratkim so asfaltirali del Delavske ceste, ki vodi mimo stanovanjskih blokov Tekstilindusa v StražiŠču. In prav ta cesta, na kateri je promet vsak dan večji, posebno odkar po njej vozijo tudi lokalni avtobusi, je postala priljubljeno Igrišče otrok, ki stanujejo v bližini. In v nedeljo se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: prišlo Je do nesreče. 5-letna deklica je skočila pred osebni avtomobil. Posledica: zlomljena noga ln poškodovana ledvica. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Marija Ravnihar rojena Gregorc Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 27.3.1968, izpred hiše žalosti Strahinj 77 na pokopališče v Naklem. žalujoči: mož Janez, sinova: Janez in Mirko z družinama, sestre in brat ter drugo sorodstvo Strahinj, 24.3.1968 V ponedeljek, 25. marca, je na Škofjeloški cesti v Kranju voznik osebnega avtomobila KR 112-50 Anton Košcnina prehiteval Pavla Trobca. Pešec je nenadoma stopil z desne strani proti sredini ceste, tako da ga je avtomobil zadel. Pri tem se je pešec laže ranil. Istega dne popoldne je med vožnjo po obvozni cesti v Naklem padel z voza vprege Jože Godnič, roj. 1911, s Police. Pri padcu se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani. L. M. In zakaj se je to zgodilo? Med bloki je precej velik prostor, na katerem bi se z malo dobre volje lahko uredilo otroško igrišče. Vendar pa so ves ta prostor stanovalci obdelali ln spremenili v vrtičke. Otroci vsekakor ne morejo ostati ves dan doma, pa tudi starši jih ne morejo vseskozi nadzorovati. In tako se zbirajo in igrajo na cesti. Ali bo ta nesreča dovolj veliko opozorilo, da je treba nekaj ukreniti, ali pa bomo čakali do naslednje, verjetno težje nesreče!? V. B. Razpisna komisija pri Delavski univerzi Škdfja Loka RAZPISUJE prosto delovno mesto direktorja Pogoji — visokošolska izobrazba z najmanj 2 leti ustrezne prakse, višješolska izobrazba z najmanj 4 leti ustrezne prakse pedagoške ali politološke smeri. Rok razpisa je 15 dni po objavi. Stanovanja ni. Gostinsko podjetje JELEN KRANJ išče naslednje sodelavce: sobarico staro cca. 40 let obvezno znanje nemškega jezika natakarja kvalificiranega, obvezno znanje nemškega jezika kuharja kvalificiranega, zmožen samostojnega dela, z najmanj triletno prakso Stanovanje in hrana, za samce sodelavce, v podjetju. Ponudbe pošljite do 15. aprila na upravo podjetja. - Ociseene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Bralci nam pišejo Z zračno puško nad ptice Res, da je sedaj že konec zime, vendar to še ne pomeni, da nam za ptice ni treba več skrbeti. V četrtek, 14. marca, sem videl nekaj, kar me je zelo presunilo. Nekaj pod noč, ko so se ptice že odpravljale k počitku, so v bližnjem gozdu mladi fantje z zračno puško streljali na grlice. Ni mi jasno, da kaj takega lahko počenjajo mlaal ljudje s srednjo šolsko izob-razbo, eden je imel celo viso ko. Kakšna zabava neki J® streljanje ptic? Zanima m® tudi, kaj pravi na to lovsl® družina, saj taki pojavi niso redki. M. N. Posavec Žalost v Zgornjesavski dolini Štiri žrtve pod Mojstrovko V nedeljo okoli osme ure zjutraj je snežna lavina za^e skupino osmih smučarjev. Odpravili so se iz Erjavčeve ^^ čez Vratica prek Slemena na Vršiču proti Mojstrovki, g() der so se hoteli v turnem smuku spustiti v Tainar. * g0 prečkali nevarno vesino pod severno steno Mojstrov sprožili snežni plaz. Plaz je pokopal pod seboj sedern čarjev, ušel mu je le Tone Oman. V bližini je bil takra gorski reševalec Emil Herlec iz Kranja, kasneje pa je H ^ telo na kraj nesreče še osem planincev. Eden Izmed ^jgt-obvestil reševalce na Vršiču. Medtem so odkopali sedem Jff(f letnega Mitja Omana in nekaj kasneje še hudo ranje" „eg" Vrhovnik, štiri smučarje pa so reševalci potegnili izpoo {i že mrtve. To so bili: Janez Robič in Rafko Zupan, « p Martuljka, Andrej Noč iz Koroške Bele in Alojz ^^o? Slovenskega Javornlka. Reševalcem je pomagal tudi ter, iz katerega so odvrgli precej potrebne opreme. Kranj SREDA - 27. marca 1968 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Prodam 1 Prodam SENO in OTAVO. Krek, Selca 35 1330 SINGER — polavt »matični *lvalni stroj, prodam. Bašelj A Preddvor 1334 DLeP sobni KAMIN in STE-iLNlK gorenje na drva pro-Simunac, Zupančičeva Kranj 1372 Ugodno prodam dobro ^ranjeno motorno KOLO "MV 200. Predoslje 114, p ni 1389 Jrodam po ugodni ceni SE- črne detelje. Cerklje 116 1484 195 i1™ balkonska VRATA z razdeljenim oknom 7) V60 na roloto. Predoslje \ ^anj 1485 rrodam SENO. Orehovi je pKranJ 1486 .prodam kombiniran OTRO-J*1 . VOZIČEK (nemški). V*1 J. Partizanska 34 1487 Bito am FIAT 600- Hudobiv-Pavel, Luže 43, Šenčur Pr ^ 1438 tom Č® HlSO s sadnim vr-fn. Poizvc se Sv. Duh 26 pr' Čuku Alojzu 1489 LO t zavidljivo PARCE-• Trt>oje 63, Smlednik p , 1491. RlnK^3® dobro ohranjen ZiS~pkten OTROŠKI VO- len4a Sdia; JC" a 33< Kranj - Primskovo p_ , 1491 Je* ;^ KONJA, starega 6 PrrL Cerklje 1492 ^Sa* krga PAVA ia oddeik,', Naslov v oglasnem i,1*« PARCFT n prodam zazidljivo Bra,iv . z načrtom ter tekoi*«- ' "Porabno za Kranja '?, 8,radnjo v bliž5jli J Naslov V ogl. oddelku Po«w 1494 dobrn^L Prodam 650 kosov Kp , ranJene strešne OPE- fja UklC)' **** 21' PrrS 1495 no ?ESEK za cement- oddelku' V oglasnem M0PHDmT,?°bro ohranjen loška sn 2- Kra,1j' skofje' Pr , 1497 Al in"? gradbeni MATERI-eradbft?181013^ PARCELO z Je^n^rnMdroljcnjom na oddeiL, • Naslov v oglasnem Pr i 1493 sredit TELIC0- bo v *>SJSnla te,eti,a- Debevc, Dropolje 12, Brezje senS^^kg prvovrstnega *cm°reznico s puhal-Sr. vas 50, Šenčur SEMn 1500 sk> GNm T^*"1 za hlev" vn*OJ. Lebar, Bunediko- BISTR ^rtno podjt,tie . ISTRA V SKOFJI LOKI na zalogi večjo količino v » L E S A « /sakdo v «>hko dnv1 ga Pot^buje, ga ° dobi v podjetju zastonj. va 17, Kranj - Stražišče 1501 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Bodešče 6, Bled 1502 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Vopovlje 16, Cerklje 1053 Po ugodni ceni prodam posamezno ali skupaj — DIVAN, sobno ali kuhinjsko KREDENCO in MIZO s 4 STOLI. Naslov v oglasnem oddelku 1504 Prodam JABOLKA po 0,80 novih din. Cešnjevek 9, Cerklje 1505 Prodam nove GAJBICE. Poženk 6, Cerklje 1506 Prodam KRAVO, ki bo pe tič teletila. Moše 16, Smlednik 1537 Prodam SADIKE hrušk. Dorfarje 24, Zabnica 15C8 Prodam traktorski PLUG OBRAČALNIK, KRAVO — či-strokovno matafonko, visoko brejo in vprežnik (filfarga-ret). Šenčur 235 1509 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Moše 13, Smlednik 1510 Prodam poceni ROČNI VOZIČEK (derca), nosilnost 500 kilogramov. Kranj, Jezerska c. 42 • 1511 Prodam plemenske ZAJKLJE. Sp. Brnik 54, Cerklje 1512 Prodam 3 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Vašca 12, Cerklje 1513 Nujno prodam VW-kcmbi. Cena ugodna. Naslov v oglasnem odd. 1514 Zaradi preureditve stanovanja poceni prodam nov KAVČ, DIVAN in dva stola. Iva Marenčič, Kranj, C. mladinskih brigad 4 1515 FIAT 600 D, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. 1516 Prodam AVTO varburg-ka-ravan ali zamenjam za manjšega. Vambergar Ivan, Zlat-nerjeva 6, Kranj-Stražišče 1517 Prodam ŠIVALNI STROJ »cik-cak« pa zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 1518 Prodam PRAŠIČA, 80-90 kg težkega. Kuhar Ana, Sr. vas 56, Šenčur 1519 Prodam nov AVTO — AUDI 72. Kranj, telefon 21-860 1526 Izgubil sem LISTNICO z vsemi dokumenti. Najditelja naprošam, da mi vrne vsaj dokumente proti lepi nagradi. Kokrica 4, Kranj 1520 Izgubil sem otroške elastične HLAČKE zjutraj 21. 3. 1968 na cesti Brode do Škofje Loke. Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti nagradi v kemično čistilnico Sk. Loka 1521 Izgubila sem zlato zapestno URO na Maistrovem trgu v Kranju. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Mo har, Gradnikova 1, Kranj 1522 Iščem fanta ali dctkle za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1523 Iščem prazno ali opremljeno SOBO, grem tudi kot sostanovalka. Plačam naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1524 Sprejmem v varstvo 3 do 4 leta starega otroka. Ban Zdenka Kidričeva 7, Kranj 1525 rianinsfco društvo GORJE, razpisuje za Dom Planiko na Triglavu, v poletnih mesecih tri delovna mesta in sicer: kuharico, sobarico in servirko — Ponudbe poslati na gornji naslov s kratkim opisom sedanjih zaposlitev. .................................................iiMiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiimiiiinnBiiu«BiiHi| Gostinsko podjetje HOTEL JELOVICA BLED s S bo prodajalo od 26. 3. dalje razno pohištvo ln žimnice. 1 Prednost imajo gospodarske organizacije j in nato šele zasebniki. ^IllllIIIIlIllllliIIIIIlllllltlll«IIIMlIllllIIIIIlllIlllllllltll<*I,,,l,,t,,,,,,,,II,,l,I,,l,III,,II,ll,,,,,,l,,^*r ZAVAROVALNICA SAVA, P. E. KRANJ, Kranj, Oldhamska 2 razpisuje za čas od 1. 4. 1968 do 30. 9. 1968 prosto delovno mesto korespondenta v oddelku mednarodni transport. Zahteva se znanje angleškega jezika s korespondenco in strojepisja ter najmanj srednješolska izobrazba. Ponudbe se sprejemajo do vključno 1. 4. 1968. Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri OBRTNEM PODJETJU DOM - OPREMA ŽELEZNIKI prodaja naslednja osnovna sredstva: a) mizarski poravnalni in debelinski skobeljni stroj, b) stroj za rogličenje c) kompresor — 100-litrski d) tračno žago e) električni šivalni — krojaški stroj VERITAS Informacije dnevno na tel. 85-708. Ogled razpisanih osnovnih sredstev vsak dan od 6.—14. ure. Prodaja razpisanih osnovnih sredstev bo dne 30. 3. 1968 med 8. in 10. uro dopoldne v Železnikih št. 151. Razpisna komisija pri UKO KROPA delovno mesto DIREKTORJA po 112. čl. temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in 71. čl. statuta podjetja. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj: da ima srednjo ali višjo šolo in 5 letno prakso na odgovornem delovnem mestu v kovinski obrti. Vlogi mora kandidat predložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nc-kaznovanju. Podjetje stanovanja nima na razpolago. Vloge je poslati na naslov komisije, v »UKO« Kropa do 22 4. 1968. Združeno grafično podjetje Mladinska knjiga sprejme takoj v delovno razmerje ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja in delnim obvladanjem knjigovodstva. Pismene ali ustne ponudbe sprejema ZGP Mladinska knjiga, poslovalnica Kranj, Maistrov trg 1. OBVEŠČAMO POTROŠNIKE, posebno gospodinje, rejce malih živali in vrtičkarje, da vas na tržnici v Kranju postrežemo s kvalitetnimi mlečnimi izdelki, kruhom, sadjem in zelenjavo, krmili za kokoši nesnice in piščance ter vsemi vrstami semen "cvetja in vrtnin. Obiščite nas na tržnici, kjer vam bomo postregli s kvalitetnimi proizvodi po najugodnejših cenah. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Priporočamo se! GLAS SPORT SREDA — 27. marca 196$ Jiri Raška junak Planice 1968 Od naših najboljši Ludvik Zaje, najdaljši pa Marjan Mesec Planica je doživela v minulih dneh svoj praznik. Medtem ko je bilo še v petek, dan pred pričetkom tekmovanja v dolini pod Poncami zelo slabe vreme, se je v soboto dolina prebudila odeta v praznično oblačilo z novo tanko snežno odejo in v prekrasnem sončnem vremenu. Vreme je bilo tako v soboto kakor tudi v nedeljo takšno kot stf si ga vsi želeli. Letošnji praznik Planice je bil res svečan, lepši kot kdajkoli doslej, povrhu vsega pa je bila prireditev s svetovnimi asi skakalnega športa tako kvalitetno zasedena kot že zlepa ne. V Planici je tekmovalo z mladinci vred več kot 100 odličnih skakalcev, najbolj pogumnih junakov planiških skakalnic. V obeh dneh je prihitelo v Planico najmanj 30.000 gledalcev, ki so vsi več kot zadovoljni tako v soboto kakor tudi-v nedeljo zapuščali to visokogorsko dolino z najboljšimi vtisi, da doslej tako zanimivega tekmovanja še ni bilo. Dvodnevni program letoš- ( nje planiške prireditve je bil j na taki kvalitetni ravni, da ! ga povsem lahko primerjamo z letošnjimi olimpijskimi ig- j rami, pa čeprav ni bilo v Pla- ; niči Norvežanov. K uspehu j prireditve so največ prispevali briljantni Čehi, odlični Avstrijci in Nemci, pa tudi Jugoslovani, čeprav je bila borba za najboljša mesta zelo ostra, o zmagi olimpijskega zmagovalca Raške ni bilo nikoli nobenega dvoma. Postal pa je tudi zdaj še rekorder 90-metrske skakalnice s 96 metri. To je rekordna dolžina, ki je ob sedanji konstrukciji skakalnice po vsej priliki ne bo nikoli nihče presegel. Raška je bil letos to, kar je bil pred leti Nemec Reckna-gel. »Neverjetno težko čakam planiško prireditev v letu 1969, ko bo svečana otvoritev največje skakalnice na svetu — 160-metrske velikanke,« nam je v nedeljo dejal letošnji junak Planice v ho- telu Prisank v Kranjski gori. »To ne bo praznik samo za vas, pač pa za vrsto evropskih dežel, kjer je razvit ta atraktivni šport. Planica bo spet postala to, kar je bila pred leti, ko še ni bilo Viker-sunda, Kulma in Oberstdorfa. Bachlerjev rekord s 154 metri bo veljal seveda samo še do Planice 1969. Mislim, da na vaši velikanki prihodnje Isto ne bo težko poleteti tja do 170 metrov,« je še dejal in nato odhitel na večarjo. Uspeh naših članov Naši skakalci so letos k dokaj dobrim dosežkom dodali še lep uspeh na Planici 68. V tekmovanju za pokal Kongs-berg so ekipno osvojili odlično drugo mesto, Eržen pa je bil med posamezniki tretji. Kranjčanu Petru štefančiču, sedaj vojaku v Bovcu, pa je za las ušla zmaga. Med vsemi tekmovalci je bil v tekmovanju za pokal Kongsberg najdaljši, žal pa je pri skelku 90,5 metra podrsal z rokami Uspešen začetek Triglav : Hrastnik 5:1 (5:1) Kakih 400 ljubiteljev nogometa je v nedeljo nedvomno zadovoljno odhajalo s prvega pomladanskega prvenstvenega srečanja. Domači so v prvem polčasu, ko je bila igra odprta, prikazali dokaj dober nogomet. S premišljenimi akcijami ter točnimi podajanji so že od začetka zagospodarili na igrišču in bi bili z nekaj več pazljivosti lahko postavili še višji rezultat. Zrelih prilik za to je bilo dovolj. Ze nekaj minut po začetku je Kulenovič prvi načel nasprotnikovo mrežo in uka-nil nato vratarja še dvakrat, čeprav so ga včasih oblegali kar trije. Četrtič je bil uspešen Bucalo, petič pa je poslal žogo v mrežo prav mojstrsko Vuković s prostega strela. Kako nujno potreben je bil v sprednji vrsti igralec Kulenovičeve kakovosti, se je pokazalo že pri prvem nastopu, še bolj pa se bo nedvomno v tekmah z močnejšimi nasprotniki, ko zmage ne bodo tako poceni On in stari taktik Vukotič sta igralca, ki ju bo težko krotiti. Pod vodstvom obeh je napadalna vrsta zaigrala kot prerojena. Celotna obramba je bila dokaj solidna — z nekaj izjemami. Izleti branilca v nasprotnikovo polovico so sicer hvale vredni, vendar tudi tvegana reč, če se izletnik ne zna ali ne more pravočasno vrniti na svoje mesto. Tako se je zgodilo, da je Remc pobegnil v šestnajster-cu in neovirano streljal ter dosegel častni gol. Njegovemu podvigu ni bilo kaj reči. Nepričakovani ostri in precizni strel je presenetil tudi Nosana in Vagajo. Ko so Hrastničani spoznali, da jim grozi katastrofa, so v drugi polovici potegnili z izjemo desnega krila vse sile v obrambo, nekateri njihovih igralcev pa so temu dodali še neprimerno ostrino v igri. To dvoje in za igralce verjetno kar pretopio sonce je omrtvilo in raztrgalo igro, kljub temu pa so domači imeli nekaj zrelih prilik za povišanje rezultata, ki pa so ostale neizkoriščene. V bodoče se s takimi igrami ne bo pomnožilo le ŠtevPo točk, ampak tudi število obiskovalcev na tribuni. KDO ; v radiusu in si s tem zapravil odlično zmago, kar pa je imelo za posledico, da Jugoslaviji, ni pripadlo še imenitno prvo mesto med ekipami. Mladinci — uspeh ali neuspeh Uvrstitev naših mladincev za pokal Kongsberg so nekateri ocenili kot neuspešen nastop. Večina je bila namreč že leto za letom navajena na tradicionalne zmage naših mladih skakalcev na teh vsakoletnih tekmovanjih, saj so bili doslej vedno zmagovalci, če ne v posamični pa vsaj v ekipni konkurenci. Z izjemo Vinka Bogataja so res tokrat naši mladi skakalci skakali pod poprečjem, vendar, če povemo, da so bile kar tri naše ekipe v končni razvrstitvi pred prvimi ekipami Švice, Francije in Italije ter da so se plasirali v desetorico najboljših kar 4 Jugoslovani, pa to vsekakor ni malo. Na velikanki — spet Raška Raški ni bilo težko zmagati. Toda tokrat je bil na 120.. metrski skakalnici nepremagljiv. Bil je odločen pri cdri-vu, lep v zraku in zanesljiv v doskoku. Od naših je bil tokrat najboljši Ludvik Zaje (11.), najdaljši v obeh skokih, vendar slabši po slogu pa Marjan Mesec (li). Letošnja Planica je torej uspela. To ni bil praznik samo naše Planice, pač pa tudi naš narodni praznik. čez leto dni bo še večji, Planica bo sprejela še večje junake ob še večjem obisku ljubiteljev tega lepega zimskega športa. J. Javornik Na prvenstvu Gorenjske vodi Zbil Na prvenstvu Gorenjske so doslej odigrali 6 kol. Najboljšo igro je pokazal Zbil, ki je premagal vse nasprotnike. Zaradi odstopa Mehmedinovi-ča imajo nekateri igralci odigrano partijo manj. REZULTATI: IV. kolo — ZbihMali 1:0, Hudnik:Krnlčar 1:0, Zaplot-nik:Jan 0:1, Djordjevič:Zor-man 1:0, Prestrl:Zorko 0:1, Ciuha-.Korošec 1:0. V. kolo — Korošec:Zbil 0:1, Zorko:Ciuha preloženo, Zor-man:Prestrl 0:1, Jan:Djordje-vič remi, Krničar:Roblek prek., MalhHudnik 1:0. VI. kolo — Zbil:Hudnik 1:0, Roblek: Mali prek., Zaplot-nik:Krnlčar 0:1, Prestrl-.Jan 1:0, Ciuha:Zorman 1:0, Koro-Šec:Zorko 0:1. Vodi Zbil s 6 točkami. Sledijo: Djordjevič 4 (1), Zorko 3,5 (2), Mali 2,5 (2), Ciuha 2,5 (t). Hodnik 2 (1), Roblek 1,5 (i). V. B. Zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju Enajst naslovov za zmagovalce Triglav prvak — Naslove prvakov osvajali le člani Triglava (11) in Ljubljane (3) Breda Pečjak trikratna prvakinja — Podvig Judite Mandeljc V nedeljo so plavalci Triglava v kranjskem zimskem bazenu premočno osvojili naslov zimskega prvaka Slovenije v P,a* vanju. Od štirinajstih naslovov prvakov, so jih osvojili enajst, pri čemer je bila najuspešnejša plavalka prvenstv Breda Pečjak, ki je osvojila tri naslove prvakinje. Triglavani so nastopili brez svoje najboljše plavalke Lidije Švarć. V njeni odsotnosti je poskrbela trinajstletna pionirka Judita Mandeljc za pravi podvig, saj je zmagala v disciplini 200 m prsno. f) 4C0 m prosto ženske — Zmagovalka Nuška Virnik je bila brez prave konkuren-'ce. Za prijetno presenečenje je poskrbela z drugim mestom . Jančarjeva. ® 100 m prosto moški — Za enega izmed najboljših rezultatov na prvenstvu je poskrbel najstarejši plavalec Sašo Košnik. Državni reprezen-tant Trboveljčan Kostanjšek ga ni mogel resneje ogroziti. 0 109 delfin ženske — Prva zmaga državne mladinske reprezentantke Brede Pečjak. Prijetno je presenetila Jen-koletova iz Krškega. ' • 209 hrbtno moški — V popolnoma »kranjski« disciplini je Živko Levičnik nepričakovano premagal Janeza Nadižarja. $ 200 prsno ženske — Trinajstletna Judita Mandeljc je prehitela favorizirano Ilirijan-koko Fundukovo. Tako je postala edina pionirka, ki je na prvenstvu osvojila naslov članske prvakinje. 0 200 mešano moški — Vr-hovšku je prvemu uspelo prekiniti serijo zmag domačih plavalcev. # 4 x 100 prosto ženske — Zanesljiva zmaga Kranjčank Šmitove, Miheličeve, Virnik0' ve in Jančarjeve. # 400 prosto moški — lLl" di ponovni obračun z repre* zentantom Kostanjškom se J« končal z zmago in odličnim rezultatom Košnilka. Z d°D" rim rezultatom je preseneti mladi Milovanovič. © 100 prsno ženske — f seneiljLva zmaga Jančarje^ nad vsemi najhitrejšimi slovenskimi plavalkami. v # 100 delfin moški — hovšeik je postavil drugi naj boljši rezultat prvenstva (naj boljši na 200 mešano). # 109 hrbtno ženske Breda Pečjak ni niti za spustila iz rok zmage. V m odličnih rezultatov sta se 1 kazali tudi mladi Kralji in 12-letna Porenta. # 200 prsno moški — * ši plavalec reškega Pnin« je prinesel tretjo in za<3«J zmago. ^ © 200 mešano ženske,aja S tretjo zmago je post Breda Pečjak najuspesnej plavalka prvenstva. 4x100 prosto moški ^ Kranjčani Slavec, Nad'*? Klemenčič in Košnik niso » volili da bi prišlo do nap° danega dvoboja z ljubijo štafeto. . , aici Tako so kranjski P-» t ponovno potrdili svoj P ^ v Sloveniji in napovedal, ^ lahko pričakujemo tudi ^ državnem prvenstvu K ,.., naslednjo nedeljo, razve vih vesti. • KONČNI VRSTNI Rfc • 1. Triglav 20.147 t*' • 2. Ilirija 15.900 3. U f • ljana 13.910, 4. • 13.831, 5. Fužinar % 6. Slavlja 10.789, 7- • luloza 8.673, *efl • I '*7- K%r čolnar Breda Pečjak - , ^p »G* Izdaja In tiska cr _ renjskl tisk« Kra°LsioV roška cesta 8. — «igta: uredništva In uPrave,«e 1 Kranj, Trg revolucu ,. (stavba občinske ne) - Tek. račun P" v Kranju 313-M». lefonl: redakcija * 21-860; uprava lista' looglasna ta na*7r0či»i služba 22-152 - ^jetu® na: letna 24.—» v^ ti 12.— N din. Cena poj* ^ nih Številk 0.40 N ° ^ Inozemstvo 40.00 N do MaU oglasi beseda 1 N din. Naročnik ^ 10 % popusta. »J oglasov ne objavlj**^