Slo/emki
imelj ar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovengo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto lil	Celje, dne 16. septembra 1932	Štev. 19/1
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina:	Toplo in izredno
suho vreme je zelo zavleklo basanje in prevzemanje hmelja, ker si trgovci z neprimernim ravnanjem niso hoteli pokvariti nakupljenega blaga. Trgovine se je polaščala zato vedno večja nervoznost, dokler ni pred nekaj dnevi končno nastopilo jesensko vreme z nekoliko dežja in izdatno meglo ponoči, kar je hitro pospešilo prevzemanje. Tako so bile šele zadnjih par dni prevzete deloma celó tudi že pred dverni tedni in več nakupljene zaloge. Ob sebi umevno ni bilo medtem za kupčijo mnogo zanimanja ter je bilo povpraševanje znatno manjše. Kljub temu pa se je v manjšem obsegu vršilo nakupovanje ves čas, tem bolj, ker so žal nekateri hmeljarji nasedli izmišljenim razburljivim vestem ter prodajali blago izpod cene, po 16—17 Din za kg; bile pa so to večinoma le manjše partije ter v kakovosti in zlasti v barvi slabše blago. Zadnje dni pa postaja kupčija zopet vedno bolj živahna ter je dan za dnem več povpraševanja, ker prihaja vedno več naročil. Cene so vedno bolj čvrste in se polagoma dvigajo ter se sedaj nudi že splošno 16—19 Din za kg. Zav edni hmeljarji pa se dobro držijo in odločno zahtevajo dnevne cene vsaj 18—22 Din za kg, ker se zavedajo, da so celó te cene z ozirom na položaj na svetovnih hmeljskih tržiščih še vedno zelo nizke in prav nič pretirane. Prodanih je dosedaj že 60 % letošnjega pridelka.
Češkoslovaška:	Y žateškem okolišu,
kjer je bilo obiranje končano že pretekli teden, račumijo letošnji pridelek na okrog 40.000 stotov. — (1 Kč = l'70Din.) Na tržišču je trajno živahno zanimanje in dosti povpraševanja. Cene so se
ustalile in se prav čvrsto držijo ter se plačuje za prvovrstno izbrano blago 29—31 Din, za prvovrstno 27—29 Din, za dobro srednje 25—27 Din, za srednje 23—25 Din in za slabše blago 20—23 Din za kg. Kupuje se za nemški, francoski in švicarski račun ter domače pivovarne. Zaključna tendenca je za prvovrstno blago zelo čvrsta, dočim je za slabše manj zanimanja. Ker pa je prvovrstno izbrano blago že silno redko, se kakovost ne presoja več tako strogo in se zadnje dni že tudi dobro srednje blago kupuje in plačuje kot prvovrstno, slabše pa kot srednje. Celo za lanski letnik je postala kupčija zopet živahnejša in se plačuje po 4—9 Din za kg. Računa se, da je polovica letošnjega pridelka iz prve roke že prodana. Tudi v Ušteku in Roudnici je kupčija zelo živahna in cene čvrste ter se plačuje letošnji pridelek po
18—	23 Din za kg; producenti pa le počasi prodajajo in zahtevajo višje cene.
Nemčija: Obiranje je v glavnih okoliših večinoma končano. Pridelek glede množine zelo zaostaja za lanskim, glede kakovosti pa splošno zadovoljava. — (IRM = 13'75 Din.) Tržišče v Niirnbergu je mirno, vendar položaj čvrst in tudi cene nespremenjene. Hallertauski hmelj notira 26—41 Din, Tettnangski 42—46 Din, gorski 21 do 37 Din in Spaltski 30—40 Din za kg. Iz prve roke v raznih okoliših pa se trži Spalt po 25—38 Din, gorski (Hersbruck) po 19—27 Din, Hallertau po 22—40 Din, Tettnang po 30—42 Din in Baden po
19—	30 Din za kg. Dočim je tržišče v Niirnbergu razmeroma mirno, se vrši nakupovanje v posameznih okoliših zelo živahno in je vedno več povpraševanja zlasti za prvovrstno blago.
Francija: Obiranje je v glavnem končano. Glede kakovosti je pridelek zelo različen, vendar splošno boljši kakor lani. Glede množine pa letina ni dosti boljša kakor lanska; dočim se je še pred obiranjem računalo na 10.000 ali najmanj vsaj 7000 stotov, se je dejansko nabralo komaj 6000 stotov. Tako ima Francija tudi letos premalo hmelja in bo morala najmanj 30.000 stotov uvoziti. — (1 ffr = 2‘26Din.) Tržišče je še razmeroma mirno, pač pa se že hitro razvija živahna kupčija iz prve roke v posameznih okoliših. V začetku se je plačevalo 16—20 Din, vendar so cene hitro rasle in se plačuje zadnje dni že povprečno po 24—30 Din, prvovrstno blago tudi do 33 Din za kg. Tendenca čvrsta in se cene še dvigajo.
V ostalih okoliših položaj v glavnem nespremenjen. Angleško in belgijsko hmeljsko tržišče je razmeroma še mirno.
K POLOŽAJU: Kljub temu, da se je od vseh strani, tudi od strani poštene trgovine, zatrjevalo hmeljarjem, da se bodo cene držale in da je prišlo do zastoja le radi prevzemanja nakupljenih zalog, izvršitve starih in prejema novih naročil, so nekateri hmeljarji nasedli zlonamernim nasprotnim vestem in s svojo nesmiselno ponudbo nadkrilili povpraševanje in na ta način oslabili cene. Tako je bilo zadnje tedne mnogo blaga prodanega po 15—17 Din, torej daleč izpod svetovne paritete, in to izključno le po krivdi malodušnih hmeljarjev in njihovega nesrečnega ponujanja. Nepoštena trgovina je položaj seveda izkoristila in bili so slučaji, da se je naš hmelj celo že po 12 Din ponudil v inozemstvo. Ne izmišljotina, temveč dejstvo je torej, da se je naš hmelj ponujal že celo ceneje kakor vojvodinski. In tako vsa poštena
hmeljska trgovina danes upravičeno trdi, da so producenti sami, torej hmeljarji, s svojo prekomerno ponudbo oslabili cene, dočim jih je bila trgovina pripravljena držati. Žal da je res tako, kajti trgovec, ki bi plačal blago po 20 Din, če se mu nudi po 16 Din, se še ni rodil in se tudi nikdar ne bo, najmanj pa še hmeljski.
Hmeljarji! Položaj na inozemskih tržiščih je čvrst in vsaka bojazen neutemeljena. Ako upoštevamo tečaj, po katerem v inozemstvu obračunavajo naš denar, prodajajo v Franciji hmeljarji svoje blago po 25—38 Din, na Češkem po 23 do 34 Din in v Nemčiji po 21—49 Din, dočim notira hmelj v Niirnbergu celó 23—52 Din za kg. Cene so povsod zelo čvrste in kažejo celó tendenco navzgor. Cena 18—22 Din za naš hmelj, katero smo z velikim naporom dpsegli in katero so malodušni hmeljarji s svojim nesrečnim ponujanjem oslabili, je torej več kot upravičena, kajti še nikdar ni bil najboljši naš hmelj cenejši kakor najslabši nemški.
Hmeljarji! Tudi pri nas je zastoja v kupčiji konec. Dnevno prihajajo nova naročila, nakupovanje postaja zopet vedno bolj živahno in cene vedno bolj čvrste. Ne zapravljajte svojega pridelka, kolikor ga še imate, temveč odločno zahtevajte za svoje blago dnevne cene vsaj 18 — 22 Din za kg, kakor je pač kakovost, in samo po tej ceni polagoma prodajajte! Izpod dnevne cene pa ne dajte niti ene kobule hmelja — pa se bodo cene hitro zopet učvrstile in še dvignile. O vseh grehih, ki jih je bilo tekom letošnje kampanje na strani produkcije in trgovine več kakor kdaj poprej, pa se bomo pomenili podrobneje po kampanji.
Citajte in širite edini hmelj arsko-strokovni list v naši državi „Slovenski hmeljar“, ki v času hmeljske kampanje izdaja tudi posebne izdaje s tržnimi poročili!
Miji tinmq „SUnutifi	»rifthrti »HJzIJ Hlinile, 2ipn li pmitilk. Ciljt-lrei. Miinril ur.Olk Hipi. !i|. Juli liilar, Halji. Tiska Hihirjevi tlikiru (Frn Rtliva) » Dalj»