it sa koristi delav-Ijudetva. Delavko o p ra v i ¿«ni do kar producira|o.
Thia papar ia devoted to the intaraata of the working claaa. Work* era are entitled to all what they produce.
JWwiSiil V!?00^*"	1*0- «• IW, at lb* p<Mt offto.
al ChloAfo IU. áud.t tb. Act of CJongruM of Mtr.b Ird. 1M7W.
Office: 2146 Blue Island Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se",
ai
PAZITE!
na številko v oklepa|u-ki ae nahaja poleg vašega naalova. prilepl|e-nega apoda) ali na ovitku. Ako (211) |e številka	'
teda) vam s prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proai-mo ponovite |o takoj.
Štev. (No.) 210.
Chicago, III., 19. septembra (Sept.)» 1911.
Leto (Vol.) VL
ikade na Dunaju!
Lvstrijska vlada pobija
lačne delavce.
<-1 __
Krogle namesto kruha!
Na Dunaju je zadnjo nedeljo aept., tekla kri delavcev. Na test lačnih proletarskih množic Mer riezuosno draginjo je gnjila »trijska vlada odgovorila h kro-mi iz vojaških pušk. Kolikor je les znano (18. sept.), j»1 šest lavcev ubitih in čez 200 bolj-[itnarij ranjenih. Na stotine dru-h je aretiranih in stlačenih v pore.
(ez 50,000 delavcev prisostova-je protestnim shodom in ob-lotn na Dunaju, kterc so sklica-soeialisti: Delavstvo je prote-ralo zoper visoke cene živilom zlasti z< per carino na importi-nein mesu in ostalem živežu, glasno so zahtevali dielavci. tla >ra vlada odpraviti carino na su in s tem omejiti draginjo, koto. Demonstracija je bila po idnoma mirna dokler ni prišla rovokacija — najprvo ml strani dicije. Policaji so skušali raz tiati demonstrante, ker pa niso 1: kos silnim množicam iu ko »o »kteri pričeli metati kamenje, je »lieija poklicala vojaštvo na ko ih. Kakor burja naskočili so Jaki delavce. Množica Je vpila: Mi čemo kruha, kruha, ne voja ov!" odgovor je bil — salva iz mak in na tleh «o se zvijali ra jeni delavci. Pokala je salva za alvo. Razjarjene množice posta ile so se v bran. Trgale so ka pen je iz tloka, razbile klopi na promenadi in zgradile barikade
Ia k te rimi «o odbijale s kame ¡jem in sploh z vsem. kar je kdo piel pri rokah, napade pobesnelih konjenikov. Izgreda, krvavi boji ?o trajali skoro vso noč in šele oroti jutru so bili delavci razkropljeni na vse strani, kolikor |ih niso polovili in stlačili v zapore. Drugi dan je izgledal Dunaj Ukor vojaški tabor. Povsod je pa-troljiralo vojaštvo. Ulice, koder >o se vršili boji, so demolirane.
[red državno zbornico, kjer so se ršilc demonstracije in prvi spopadi s kavalerijo, je iztrgan skoro ves tlak. f
Avstrijski socialisti, ki zadnje Jase vodijo neizprosni boj proti bodražanemu živežu, bodo na ta pestijalni napad na lačne delavr fee množice nedvomno odgovorili v državnem zboru, kjer imajo ul poslancev. Žalostno zanikrne k skozinskoz irnjile avstrijske Pade, ktera presa iz potlačenih rodov milione za kanone in boj-ladije, a svoje lačne podanike ►bija s kroglami, bo že enkrat plačano.
STISNITE ŽELODCE! CENE ŽIVEŽU RASTEJO.
iCene živežu gredo navzgor! fcadkor, krompir in kava je popazila v Chicagu, New Yorku m drugih večjih mestih in "tolažijo" nas. da bo cena poskočila Pdi drugim živilom. Sladkor je dražji kakor že ni bil /a<l dvanajst let. Krompir prodana polju pO #1.10 buiel. M<> dobre kakovost i je po najnižji i na drobno $.">.95 god; slanina jutov funt in "steak" za povprečne ljudi" po 28 centov fcil.
Kljub temu. da je letos dobra kanarska letina razen koruze, ®tooral uho«ri delavec /opet na liti hlačni pas za dve. tri luk-la. gveži pridelki gredo Iptaicp. kjer bodo čakali od Us dokler cene nc zletijo v . Tako bo vodno, dokler se ^Jpdnciralo /a profit namesto
^ Porabo.
t?^*^ obnovili naročnino "Pro-Jwei"t , j0 nis(p stori. Moj, da se Vam na ustavi
Splošen pregled.
! -
—	Socialistični državni pravd-nik Zabel je v Milwaukee vložil tožbo proti šestim okrožnim sodnikom, da morajo vrniti šest tisoč dolarjev, ki so jih tekom šestih let pridobili krivičnim potom.
Seveda si ne bodo socialisti a taki tu brezobzirnim nastopom pridobili naklonjenost kapitalistov. No, socialisti pa dajo za prijateljstvo kapitalistov in njih privržencev figo.
# a •
—	Pri pogrebu igralca Gatesa v Parizu, o katerem je celo Morgan dejal, da je črna ovca med milio-narji, je "rev." dr. Hyat dejal v svoji pridigi: "Bil je pravi tip Američana, katerega je občudoval svet, vzor ameriškega duha, ki zapiše "upanje" na življensko pot siromaka."
Zdaj se lahko vsakdo prepriča, da pravi "reverend" nikdar nc laže.
—	Pet in dvajset let so državljani države Maine nosili prohrbi-eiški jarem. V 14 dneh bodo imeli odločiti, ako naj hinavščina se dlje ostane v državi. Otrromna večina državljanov je sita hinavšči-ne. Posebno na jugu je v začetku rastla prohibicija hipno, poplavi-Ja je mesto za mestom, mejtem ko sedaj odpada mesto za mestom.
Prohibicija je sploh največji humbug v Ameriki. Prohibicija ne omejuje pijapčevanje, marveč ga še pospešuje, ker je potem v vsaki drugi hiši gostilna, kjer točijo skrivaj opojne pijače.
Ako bi bili prohibicioniški fanatiki r resnici za omejitev pijančevanja, tedaj hi v prvi vrsti zahtevali, da se žganjetoč loči oa vina in pivotoča. Zahtevali bi davčno preosnovo za gostilničarje. Mesto' sedanjega enakega davka bi morali vpeljati naraščajoč dohodninski davek. V soli bi bilo treba učiti deco o škodljivosti alkohola. Predvsem je pa treba spremeniti sedanji družabni ren. Ljudi je nemogoče poboljšati, dokler imamo razmere v človeški družbi, ki silijo ljudi, da iščejo tolažbe v pijači.
Proti družabni preosnovi so pa prohibicionisti. Vprav to pa dokazuje. da je prohibicija navadna hinavščina — pravi ameriški švin-del.
•	a
•
—	Beljgiska vlada je pomnožila vojaške posadke ob nemški in francoski meji. Razvozili so strelivo in topove v TiUttieh. Namur in Verviers. Ženijski častniki so pregledali natačno vse forte.
Reljgiaki častniki poročajo, da je vlada radi tega zvršiln ta korak. da lahko varuje strogo ne-u t ra ln ost v slučaju vojne med
Francijo in Nemčijo.
e	a
—	Ruski car je potnilostil generala Rembota, prejšnega mestnega gla
varja Moskve in njegovega pomogača Korotkia. Pridan i č je še vedno pomagal svojemu sovrstniku — lumpu.
a	e
a
— Draginja je danes vsepovsod. Pritožbe o draginji prihajajo iz Francije, Nemčije, Avstrije in draginjo imamo tudi v Ameriki. V Franciji, posebno v rudarskih okrajih ljudstvo kar revoltira.
Navaden človek zaključuje, Ce imamo draginjo kar po eelem svetu nakrat, tedaj mora primanjkovati živeža na svetu. Ali temu ni tako. Polne žitniee. shrambe za druge poljske in hladilnice priea-jo, da imamo vsega dosti — ae preveč.
Vzrok je iskati drugod. Postavno organizirani roparji hočejo imeti zadnji cent iz ljudskih žepov — zato ftnamo pa tudi draginjo.
noben veliki knez in nooena velika kneginja skleniti zakona z osebo, ki ne pripada vladajoči rodbini ali rodbini enakega gospo«-kega rodu. Osvežitev dinastije z zdravo krvjo je torej izključena, degeneracija Romanovcev zagotovljena.
— Usoda ruskega revolucionarja. Mornar Fjodpr Malkov, upornik ruske bojne ladje "Potemnili", je pobegnil po dolgotrajnih blodnjah po morju v Ameriko, kjer je ob izkrca vanju padel v roke izseljenskim oblastem. Dopisnik ruskega liata "Utro Ros-aiji" poroča sledeče podrobnosti o usodi revolucionarca. Po usodi na ladji "Potemkin" leta 1905 je potoval Malkov, ki je Igral v o-nem uporu veliko ulogo, šest let po Rusiji in je delal po dokih in tvornieah. Nato je sklenil pobegniti v Ameriko, ker so mu domača tla postala prevroča. Prišel je v Libau, kjer se je spri jat jil z delavci v luki. Končno se mu je posrečilo z njihovo pomočjo priti neopaženo na v Ameriko odhajajočo ladjo "Birma", kjer se je do odhoda skril v prostor za premog. Potem se je pridružil potnikom tretjega razreda, s katerim je dospel do New York a. K v so začeli preštevati potnike in posadko, je vrgel s sebe vrhnjo obleko in skočil v rodo, da l»i priplaval do o-bale. Poslali so za njim čolne, ki so ga dohiteli in ga vklenjenega peljali v Ellis Island. Tu so ga tožili, da je poskušal brez potnega lista izmuzniti se kvaran-tenski in Izseljeniški kontroli. Take izselje-nike namreč pošiljajo na mestu v Evropo. Predstojnik Ellis Islanda ni hotel slišati tudi glede Malko-va o nobeni izjemi, kljub njegovemu zatrjevanju, da je ruski re-volucionarec, upornik s "Potem-kina", ki bi ob povratku prišel pred mornariško sodišče, katero bi ga obsodilo na smrt. V tem položaju se je zavzelo zanj njujorško socialistično časopisje. Neki list se je obrnil na trgovinski urad s prošnjo, da ne bi Malkova izročili. drugi list je plačal zanj pa-robrodskemu društvu dolžno pre-voznino. Medtem se je obrnil ruski konzulat v New Yorku v Washington, da mu izroči upornika. Dv a socialistična lista sta angažirala nato za Malkova dva advokata, ki naj bi zastopala njegove interese.
Mikov je zdaj prost. Ameriška vlada je odločila, da se sme izr kreati. ker bi bilo v protislovju s konstitucijo in tradicijo ameriške republike, ako bi ne smeli izkrcati se preganjani revolucionarci.
gajenitni bajoneti. Spred so nosili zaistavo z napisom: v Imenu pravice zahtevumo izpustitev jetui ka. Stražo pred vojaškimi zapori so pretepli, prav tako jetniške-ga poveljnika, ki jih je prigovarjal. Nato so vdrli v zapore, oprostili svojega moža in ga v mogočnem sprevodu spremili v kasarno.
#	a •
—	Vsi antimilitaristi naj stopijo pred fronto. Na vojaškem vež-bališču v Ofoten (Norveško) se je zgodila pred kratkim sledeča vesela zgodba. Povejjnik je izvedel, da je nekaj moštva antimili-tarističnega mišljenja, kar mu seveda ni bilo po godu. Neki nad-poročnik se je namenil, ugnati antimilitariste v kozji rog. Mislil je, da jim bo srce zlezlo v hlače in da se ne bojo upali priznati svojega antimilitarističnega mišljenja, pa je nekega dne zaklical pred fronto: "Vsi antimilitaristi naj stopijo za par korakov naprej!" In glej i Vsa stotnija — izvzemši treh, štirih mož — je stopila nekaj korakov naprej. Nad-poročnikov nos pa se je nemara do tal pobesil.
•	. •
—	Rabelj ruskih revolucionarjev umorjen. Iz Peterburga poročajo: Nedavno je bil umorjen prvi namestnik peterburškega državnega pravdnika Skopinski. Neznani morilci so pobegnili. Sodna preiskava je le toliko mogla dognati. da so Skopinskega umorili členi 30. revolucionarnega komiteja na podlagi sodbe socialnore-volueionarne stranke, ki jo je bi la proglasila že pred šestimi leti. Rabelj Skopinski je bil po vse. Kusiji znan za najbrutalnejšega zatiralca socialnorcvolucionarne-ga gibanja med ruskim narodom. Skopinski je pri neki obravnavi proti 30 členom revolucionarne stranke pred sodiščem v Tiflisu zahteval njih usmrtitev in tedaj je bila izdana proti njemu sodba, ki je bila še le te dni izvršena.
NEMŠKI SOCIALISTI PROTI VOJNI.
I— Žlahtna kri § 18fl hišnega reda ruske carske rodbine so izpre-nienili in določa, da odslej ne sme
— Klerikalec — politični krivo-prisežnik. Junija meseca lanskega leta sta se sprla v Offtermithin-gu na (Jorenje Avstrijskem okrajni šolski nadeornik IIuTier in nad-učitelj Fiirboock vpričo klerikalnega predsednika krajnegn šolskega sveta Krallerja. Huber je v prepiru udaril s pestjo po mizi in kričal nad nadučiteljem: "Še niste v pokoju, še vas imamo v rokah,. Ho krvi vas bom preganjal. Četudi ste star mož, ne boste dobili niti vinarja ppkojnine in s sramoto boste odripili iz Ostermie-tbinga; to zasluži, taka zavržena, podla duša". Pred okrajnim sodiščem kot priča zaslišan pa je Kraller trdil, da nadzornik ni pso-val in da ni s pestjo udaril po mizi. Ker ga je postavila cela vrsta drugih prič na laž, je bila zoper njega uvedena kazenska preiskava zaradi krive prisege. V preiskavi je priznal, da je Iluber rabil besede, ki jih je citiral naduči-telj Fiirboek, in je bil obsojen na šest tednov težke ječe.
Neki advokat Bogrov, je streljal na ruskega minlsterskega predsednika Stolvpina tekom gledališke predstave. Zadel ga je dvakrat: v roko in v život. Zadnja kroglja je oprasnlla tudi jetra. Nadalje poročajo, da so rane smrtno nevarne, in da se je ruski car. ki je bil pri predstavi navzoč, strahopetno skril takoj pri prvem strelu.
Stolvpin je podpisaval smrtne obsodbe za politične zločince, kot trgovec podpisuje navadne račune. Vladal je s silo in s silo končal — slednjič so drugi podpisa li smrtno obsodbo njega in jo tudi izvršili.
Taki dogodki so na dnevnem reitot v državi, v kateri nima ljudstvo nobenih pravic.
— Vojaška revolta na Norveškem. V Stenkjenu je bil kaznovan neki vojak na dva dni zapora, ker je izgubil med pohodom nekaj predmetov. Takoj se je zbralo 500 njegovih tovarišev in so odkorakali v aklenjeni vrsti, z na-
Amerika ima še vedno častitljivo navado, da pošilja misionar je nekam v Afriko, na Kitajsko in vragavedi kam še. Ako ti mi sionarji v resnici delajo iz divjakov civilizirane ljudi — kar je dvomljivo —. potem jih Amerika bolj potrebuje doma kakor kje drugje. Začeli l»i svoje delo pri linear,jih. "prajsfajtarjih", na Wall Streetu; pri "svetih skaka-čih", milionarjih v Montclairu, ()tisu in njegovih detektivih in med ostalimi barbari. Te bi se jim to delo posrečilo, potem bi jih naprosili, da se podajo v Cleveland in skušajo civilizirati neko neprispodobno stvarco, ktera je kombanieijn bebca, don Kižo-ta, opice in znane dogouhate živali; kljub temu pa ta neprispo-dobna stvarca dela sramoto*čas-[ nikarstvu s tem, da urejtlje slo-* venski list. Ako se misionarjem tudi to delo posreči, potem pa res zaslužijo kavalirsko nagrado.
Profit in kapitalizem sta bila rojena dvojčka. In ta dva satafis. ka dvojčka bosta poginila isti dan in skupaj bosta pokopana. Delavec se ne bo jokal za njima!
»Seststo delegatov nemške socialne demokracije na zboru v Jeni, Nemčija, ki zastopa 836.(KX) članov stranke in približno 4 milio ne socialističnih voiileev, soglasno kot en mož protestira proti nadutemu cesarju Wlijemu, kteri hoče s svojimi trabantl vred iz zvati krvavo klanje s Francijo radi Maroka v severni Afriki Zlboru je predložena resolucija, ktera poživlja vlado, da se mora na mah sklicati izvanredno zase danje. parlamenta, da obravnava o maročanskem vprašanju; dalje poživlja resolucija delavstvo cele Nemčije, da z vsemi silami dela za prepreČenje panevropske voj ne radi Maroka. "Ščuvanje na vojno, ktera grozi zaplesti — tako govori resolucija — Francijo. Anglijo in Nemčijo, «o provzro-čili kapitalistični pirati (tolovaji), ki bi si radi osvojili nove kolonije za novo izkoriščanje. Proti takemu činu, kteri grozi provo-irati mesarsko klanje med civi liziranimi narodi, kot so nemški, francoski in angleški, ktero bi se brezdvomno končalo z univerzal no katastrofo, mi najstrožje protestiramo. Pričujoči kongres pričakuje, da se netnškl delavci dvignejo kot en mož in porabijo vse, svoje sile za preprečeuje vojne ter obenem zahtevajo otvoritev parlamenta, kjer bo zastopni kotu, ljudstva dana prilika dvigniti protest,"
Iz polja delavstva.
<ieneral Otis mogoče ve, kje se nahaja izginoli (Jeo. II. Shoaf, socialistični reporter. Detektivi bi morali Otisa staviti pod "third
degree".
Bedasti nemški cesar vidi "rdečo pošast", zato bi raje imel vojno kot pa socialistično zmago pri bližajočih se volitvah. Socializem bo strmoglavil kralje in cesarje ravno tako kakor kapitaliste, in cesar Vili to morda ve. Zato bi pa raje videl bojno polje pokrito s tisočerimi mrliči in preplavljeno s Človeško krvjo, kakor pa da bi izgubil svoj trohli tron. Ali je v 20 stoletju še mogoče, da bi se ljudje, proletarci klali za cesarsko eksistenco jednega ničvrednikat Ali je mogoče?
—	Pri zadnjih občinskih volitvah v Holandiji, ki so se vršile v juniju t. 1., je socialistična stranka pridobila 57 mandatov, izgubila je pa samo sedem. Dobili bi pa še več mandatov, da se niso pri ožjih volitvah združili klerikalci in liberalci proti socialistom.
—	Dr. Franc Soukup, bivfci član avstrijskega parlamenta, kteri je med Čehi znan kot jeden najboljših govornikov pride okrog 15. t. m. na prapagandisticno potovanje v Ameriko.
V AMERIKI DIVJA KRVAVA VOJNA VSAK DAN!
Vladni rudniški bureau v Wa-shingtonu, 1). C., je pravkar obelodanil pret rešujoče številke nepretrganih rudniških tragedij, ki so se odigrale tekom zadnjih deset let. Tukaj sledi strašna po vest:
Trideset tisoč rudarjev ubitih!
Petinsedemdesettisoifc rudarjev pobitih, ranjenih boljallmanj, od teh je mnogo pohabljenih za celo življenje!
Enajst tisoč vdov»
Trideset tisoč otrok brez očetov!
<¡lavni in jedini krivci tetra gorostasnega umora in zločina so lastniki rudnikov in kapitalisti v Ameriki. Ako bi svoje rudnik« opremili z varnostnimi in rešilnimi napravami, kakoršne rabijo v Evropi, —
več kot polovica ubitih rudarjev bi bilo še danes pri življen ju —
več kot polovica pohabljencev bi imelo še danes zdrave ude
več kot. polovica vdov bi še imelo soproge in skrbnike kruha —
in več kot polovica sirot , bi itnelo svoje očete!
Toda še za polovico teh umo i'<>v ni pardona. Še manj kot to iko smrtnih slučajev bi se lahko preprečilo, da ameriški kapitalisti preskrbijo rudnike in premo gokope z dobrimi rešilnimi napravami. Ampak kapitalistom je na srcu samo--profit — dolar, dolar, dolar — — zato pa teče, teče, teče delavčeva kri!
V desetih letih 30.000 rudar jev ubitih! Pa da nc živimo \ času vojne! Ne bodo-li tudi te trvave številke delavce, kteri še žive. spametovale?
Taft se grozi štrajkarjem,
SamueK (»ompera, predsednik Ameriške dela vsake zveze (American Federation of Labor), je izjavil na "Delavski Dan" v' San «Vaneiscu, da je predsednik Taft »rzojavil železniškim magnatom na Wall Streetu. da bodo vodite-ji železniških unij takoj sodno »rijeti po Shertnanovem antitru-stnem zakonu, čim pričnejo s štrajkom na ITarritnanovih progah. Oomper^ pravi, da pozitivno ve za tozadevni Taftov brzojav.
—	Ne v Canado, premogarji! Premoga raki štrajk v Alberti in British Coluiubiji še vedno traja.
—	1'nija zemljiščnih najemnikov, prva te vrste v Ameriki, se je organizirala v Waeo, Tcx.. pretečem teden. Namen nove unije je, znižati najemnino (rent) od fartnarskih zemljišč in pridobiti še druge olajšave. Povabljeni so tudi farmarski delavci, da stopijo v to unijo.
—	Na konvenciji mednarodne pekovske unije, ktera se vrši te dni v St. Loulsu. je predložen načrt za ustanovitev kooperativnih pekarij pod vodstvom in kontrolo pekovske in sladščičarSke organizacije. Ta korak bi pomenil najmočnejše orožje proti nizkim plačam in skebskim pekarijam. s kterimi krušni trust pritiska na peke. Take delavske pekarije bi se ustanovile v tistih mestih, kjer še nečejo priznati pekovske unije. Na konvenciji je prisotnih 85 delegatov, ki reprezentirajo 22,-000 organiziranih pekov.
Strajki so izbruhni J na vseh krajih Španske. Ti štrajki so pa revolucionarnega značaja in vlada je zelo v skrbeh. Najhujši boj je v Bilbao in v Vizeaja. Vlada je tamkaj 12. t. m. razglasila obsedno stanje in postavila 5000 vojakov proti štrajkarjem.
— Lokalna rudarska unija v Bisbee, Ariz., objavlja pojasnilo napram nekim govoricam, ki se širijo po rudarskih okoliših na zapadu glede plače v ftisbee, da ta mošnji rudarji dobijo le $3.50 dnevno in redki so, ki Imajo več.
Ntrajk železniških vposlen-eev, kteri je grozil zadnje tedne, je preložen na nedoločen čas. Strajk je preprečila unija strojnikov, oziroma predsednik strojniške zveze O.-Connell, kteri vedno sanja o kompromisu in o spravi med delavci in železniškimi družbani. Na aastanku glavnih odbornikov strojniške unije predzadnji pondeljek je O. Connell trdovratno pobijal štrajk in grozil. da ga ne bo opravomočil. Tako se je stvar zopet zavlekla. Ker pa ostali <Vdavci nečejo štrajkati brez maši n isto v, bodo še enkrat glasovali, da - li gredo na štrajk ali ne. Večje delavnice Illinois ' Central železnice, kjer ae delav-ei pripravlajo na boj, so v sle-deeih krajih: Burnside. Cairo, Centralia. Clinton in Matton, 111.; Vicksburg in Maeomb, Misa.; Metnphis in Jackson, Tenn.; Wa-terloo, la.
PROLETAREC
' UST ZA 1MTEKISE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Urtaik In iada*»»«^ Jaroilotaniki tfelavftka tiskovna družba v Chktfo. III.
M«ro£aiaa: Za Amarico $1 50 sa calo lato, 7Sc sa pel I«ta. Za Evropo $2 u calo lato, $1 aa pol 1«Ul
0gto»i M dogovoru Pri »promvmM bivalUfr mmoltg noroga na»naniti tudi STARI natlot.
PROLETARIAN
Owned and pnbliahad Evmy Tuisoat by
So« t S Slavic Workmen's Publishing Company Chkafo. Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
mak Podili»«-«, lTMldaut;
Frunk Podboj, Secretary;
Frank Janttlč, Trmauror.
■ Jo."Bratkovit} direktorij.
SUBSCBirnoN rates: United State» and Canada. {4 JO a year, 7Sc lor hali year. Foreign countries $3 a year, $1 for half year. aptmtising kates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
8146 Blue Island ave. Chicago, 111.
Kje je tatvina in rop?
Čudovito logiko rabijo na.ši nasprotniki kadar se jim zdi potrebno, napasti programatične zahteve socialistične stranke in pobijati socializem vobče. Tako je nedavno tega neki katoliški list pisal, da sprememba privatne lastnine proizvajalnih in distributivnih sredstev v kolektivistično, o-ziroma razlaščenje kapitalistov, kakor zahtevajo socialisti, pomeni "tatvino". In socialisti (ta vsledtega "priporočajo tatvino"!
Kako modro! Za ljudi, kteri imajo 365 dni v letu možgane na počitnicah, in kteri obenem mrzi-jo socialiste, a ne vedo zakaj, je taka trditev mastna klobasa, češ: Aha, zdaj vas pa imamo! Vi socialisti bi radi oropali kapitaliste njih lastnine! Vi zastopate tatvino !
Denimo to stvar na rešeto. Kaj so proizvajalna in distributivna sredstva? Zemlja, rudniki, premo-gokopi, tovarne, mašine, orodje itd. so proizvajalna sredstva; železnice, parobrodi itd. so pa distributivna sreilstva. Ta sredstva obenem predstavljajo kapital. Denar samoobsebi ni kapital; denar le predstavlja faktični kapital, bodisi surovi materljal: zemljo. rudo, les, itd. ali pa izgotov-ljeno, rabno blago, dobrine.
Kako pa je kapitalist prišel do kapitala? Na kakšen način si je kapitalist prisvojil proizvajalna sredstva? Kdor študira zgodovino Zed in jenih držav — zlasti iz ko-lonijalnih časov — in pa razvoj modernega industrializma, lahko odgovori na to vprašanje. Zemlja z vsemi zakladi dragocene rude in premoga, kar je je danes v privatnih rokah kapitalistov, je bila svoječasno večidel ukradena Indijancem. Kolikor niso Indijance direktno oropali zemlje in njenih naturnih bogastev, so jih pa osleparili za njihovo lastnino s tem, da so jih "naplačali" z žganjem ali pa s kakšnim steklenim lišpom, ki ni bil vreden pet centov. Tako je nastala lastnina ameriških kapitalistov. Seveda, po kapitalistični in katoliški pameti je bil to pravičen začetek! V istih časih je bila pravica z močnejšim. Kdor je zmagal "s pestjo", sekiro ali puško, ta je bil gospodar premaganeeve lastnine. Gospodujoči sloji so ropaK-^ in kradli drug drugemu in po staro-in srednjeveških nazorih je bilo to popolnoma pravično po človeškem in "božjem" pravu. Toda bil je rop, pa naj ga zgodovinarji olepšujejo kolikor hočejo.
Pojdimo dalje. Kapitalist danes poseduje rudnik. On ali bivši lastnik je našel rudo; ogradil je do-tično parcelo daleč na široko, kolikor se mu je zahotelo in rekel: To je moje. Seveda, po starem "božjem" pravu je to pravično! Toda ruda samanasebi je mrtev kapital in brez vsake koristi, do kler leži v zemlji nedotaknjena. Capitalist oziroma lastnik rude bi gladu umrl poleg vseh milio-nov vrednosti svoje lastnine, ako bi ne bilo neposeatnikov — pro letarcev — delavecv, ki so voljni dvigati rudo na površje. Ruda zadohi svojo resnično vrednost šele tedaj, ko je izkopana in spravljena na površje. Z drugimi besedami: delavec in samo de-
lavec ¿ele pretvori rudo v faktični kapital in ji dá pravo vrednost. Kapitalist murne delavce, da zanj kopljejo rudo; zgradi topilnice, kjer zopet delavec pretali rudo v kovino; zgradi tvornlee, kjer zopet delavec izdeluje iz kovine razne porabue predmete; zgradi železnico, ktera prevaža rudo in izgotovljen produkt naprej. Kapitalist rea založi denar. Toda denar predstavlja kapital, kterega je delavec vzel iz zemlje. Ruda samanasebi, kakor srno rekli, ni vredna nič, dokler leži v zemlji. Naj kapitalist poseduje rudnine celega sveta, revež je, če se rudnin nihče ne dotakne. Delavec šele, delovna sila je jedini faktor, kteri ustvarja rabili kapital in vse bogastvo. Kaj pa imajo delavci od tega? Le majčkeu, majčken del tistega kar ustvarijo. Za vporabo avoje magične delovne, bogastvotvorne sile, brez ktere je ves kapital mrtva stvar, obdržijo le majhno drobtino, recimo dve desetini svojega produkta v obliki plače ali mezde. Ostalih osem desetin dobi kapitalist ne da bi za las vrednosti kaj produeiral. Kapitalist vzame delavcu osem desetin vsega produkta le zato, pravi, da je proizvajalno sredstvo: rudnik, tovarna, mašina itd. njegova in samo njegova lastnina.
Tako torej vidimo, da se pod privilegijem! privatne lastnine proizvajalnih sredstev izvršuje največji sistematični rop, kar si jih more človek misliti. Današnji mezdni sistem proizvajanja ni v resnici nič druzega kakor nepretrgan rop, kterega izvršuje kapitalist nad delavcem. Seveda, kapitalistična pamet, ki se še vedno drži starega, barbarskega nazora, ne more tega za popusti. Ta nazor je star kolikor jc stara privatna lastnina, le forme so spremenjene. Tako na primer je lastnik v, starih časih — in še pred 50 leti -kupil delavca z vsem njegovim telesom; delavec (suženj) je bil njegova lastnina ravno tako kakor konj ali klobuk; hranil ga je in oblači!, a če se mu je poljubilo, ga je tudi ubil. Danes kapitalist ne more več kupiti delavca telesno, pač pa kupi njegovo delovno silo. Ker sta pa delavec in njegova delovna sila neločljiva, ti>daj kapitalist z delovno silo vred kupi tudi delavca, dasirav-no se mnogi delavec tega ne zaveda. Kaj je torej razlike? In kakor je bila svoječasno telesna sužnost nekaj kar mora biti, tako se smatra danes mezdna sužnost nekaj kar mora biti in ostati na vse večne čase. To je tisti barbarski nazor, kteri še vedno pana'' delavce, da si drugače ne morejo predstavljati sistema - da mislijo, da tako mora biti
—	da smatrajo kapitaliste za svoje dobrotnike, ki jim dajejo zaslužek in da'brez njih lu ne mogli živeti. Po tem nazoru je jeden Človek več kot drugi; jeden sme celo življenje prelenariti v brezdelju, a drugi mora zanj delati
—	in vse to vsled privilegija privatne lastnine proizvajalnih sredstev, ki mora biti sveta in nedotaknjena.
Ponavljamo še enkrat in na kratko:
Privatna lastnina vseh proizvajalnih in distributivnih sredstev temelji na krivici, na ropu. Pridobljena je nasilnim in sleparskim potom. Po naravnem pravu, ki je temelj modernega človekoljubnega nazora, nima noben Človek pravice nad življenjem drugega človeka. Moderni industriali-zem, ki je vedno večji in popoln-jujoči faktor v proizvajanju potrebščin, je priklenil delavca na mašino, tako tla je današnji delavec del, -živ privesek mašine. Ker pa kapitalist poseduje mašino in ostala proizvajalna sredstva, poseduje konsekventno tudi delavca. S tem, da je delavcc mezdni suženj, je obenem tudi njegovo življenje popolnoma odvisno od kapitalista. Kapital samnasc-bi je mrtev, dokler ga delavec ne preobrazi v raben produkt; vslgd-tega je delavec jedini stvarnik vsega bogastva in pospeševatelj kulture. Po vsej pravici torej vse bogastvo, ves kapital, natnrni in producirani spada tistim, ki ga preobrazujejo in insrtvarijo. Dokler pa delavec tega nima, je o-ropan in osleparjen za plod svoje delovne sile.
Ali se torej sme razlaščen je kapitalistov smatrati za tatvino?
Ako ti nekdo vzame suknjo in ti skočiš za njim in vzame«} nazaj — kdo je tat, ti ali on? Kavno na ta način jc produktivno ljudstvo oropano in okradeno; ali je potem to tatvina, če delavsko ljmhitvo vzaine nazaj kar je bilo njemu ukradeno? S preobratom privatne lastnine v kolektivistično ho šele poravnana tisočintisočlet-na krivica, ki se je zgodila produktivnim slojem; ljudstvo bo dobilo nazaj kar mu gre po naravnam pravu. Proizvajalna sredstva — zemlja, rudniki, premogo-kopi, tovarne mašine itd. — bodo skupna last vseh ljudi. Bodo-či človek ne bo rekel: To je moje — temveč: To je naše, nas vseh. S kolektivistično lastnino, ki pomeni socializacijo lastnine in socialistični način prozvajan-ja, nastopi šele pravo blagostanje človeštva.
V interesu vsakega delavca torej je, da deluje za razlastitev kapitalistov. Z drugimi besedami: boriti se mora v socialističnih vrstah.
KAKO ZGLEDA LIBERALIZEM CANALEJASA?
podobna Portugaluki pred letom dni. Alfonz XIII. — na Portugalskem ( ari os, Franco — Maura, v resnici prav mnogo podoibnonti. Špansko ljudstvo je pregnalo Mauro, mogoče se mu poareči odstraniti tudi Canalejasa. Ce pade Canaleja«, se tudi Altonzu XIII lahko napravi pot.
menjali bolno /eno kot "coprni-co"! Trikratna plava današnji civilizaciji in lepi krščanski vzgoji ljudstva!!
Dopisi.
Španski sodr. Fabra Rivas piše v pariški "Humauite": Po u-strelitvi svobodoinisleea Francisca Perrera v Barceloni, po onem mogočnem, silnem potresu, ki ga je povzročilo mcdnarotlno protestno gibanje, po odslovitvi klerikalca Maure je pričakovala vsa Evropa, da krene Španija na pot civilizacije. Prišel je ministreski predsednik Canalejas, ki se je delal močno naprednega, a je vse prevaral. Pod njegovo vlado se politični zločini nadaljujejo. Bo-tUsi iz strahu pre<f močno klerikalno skupino v parlamentu, bodisi iz slabosti sega po istih sredstvih, po katerih so segali njegovi kUrikalni predniki. Nedavno je bil usmrčen pomorščak z ladje "Numantia" vsled nepokorščine. Csmrtitev pomorščaka Sancheza Moya ostane pa za vse večne čase temna pega "demokratične" Ca-nalejasove vlade, kakor ostane u-strelitev Ferrera večna sramota za klerikalca Mauro.' Ali Canalejas je bil že doslej gluh za klice po amnestiji političnih kaznjencev izza zadnjega revolucijskega gibanja, katerih je samo v barcelonskih ječah 29! Ti ljudje so zaprti zaradi "zločinov", izvršenih z besedo ali pa s tiskom. Devetindvajset ljudi je obsojenih skupaj na 225 let ječe! Med obsojenci «o: karikaturist Sflagrista, obsojen zaradi treh risb na 12 let, profesor Castella Sanabra, obsojen na šest let za to. ker je svojim dijakom citiral posamezne odstavke in spisov anarhista Malata, časnikar Trinidad Alted, obsojen na 9 in pol leta zavoljo člankov, objavljenih v barcelonskem republikanskem časopisu, časnikar Diaz de los Reves, obsojen na 34 (!) let zavoljo člankov v barcelonskem časopisu "La Rebeldía". A poleg teh je še cela vrsta obsojencev izza avgustove revolucije 1909, na primer delavec Tor-roella, obsojen na 40 (!) let. Creus na 24, Arderius na 20 in Serra na 29 let. V barcelonskih ječah tiči še 8 oseb zavoljo generalne stavke in cela vrsta drugih; v Madridu je bil obsojen slep berač, ker je prepeval kuplete o armadi, nekdo drugi je bil obsojen, ker je zaklical: Živela republika! Zavoljo zadnjega antimilitaristič-nga gibanja so zaprti sdr. Carcia, Cortes in Adrián Gastia, obtoženi antimilitarističnih izrekov na ljudskih taborih v Madridu in Barceloni. Poleg teh krutih obsodb, je preganjanje naprednega časopisja na dnevnem redu. Tako je pod "napredno" vlado Canalejasa in skozinskozi klerikalnega kralja Alfonza XIII. Dasi vživa Alfonz visoko civilno listo! si je moral vendar izposoditi od sedanje predsednika poslanske zbornice grofa Romanones dva milijona, a sedem milijonv od nekega nemškega bankirja. Naravno. Zakaj Alfonzó živi precej fidelno. Okolica kralja silno vpliva na Canaleja. Ta človek, ki je prinesel seboj dobro voljo, jc popolnoma podlegel vplivu dvorne kamarile. Španija podvzema veliko vojno akcijo v Maroku,,osvaja si maroško vas za vasjo, medtem pa se iz Španskega vsled gladu izseljuje na tisoče ljudi v Jufcno Ameriko. Španija je danes v marsičem
BLAZNI SISTEM.
—	Milionar .Jacob Astor iz Newporta, H. .r, se je 9. t. m. poročil z 18 letno Madeline Force. Astor, kteri ima 47 let, je že dvakrat razporočen in obe ženi še živita. Vsledtega mu je Kapti-stovska cerkev, ktere član je on. prepovedala ponovno poroko. Milionar je pa obljubil $1000 duhovnu, kteri ga poroči in takoj sta se oglasila dva baptistovska duhovnika in ga kljub prepovedd svoje cerkve poročila. Milionar se lahko stokrat poroči in razpo-roči in kadar hoče, kupi si tudi "božji blagoslov". In Astor tudi veruje v boga!
—	"Hvala bogu, nazadnje pa le imam dom!" vzkliknil je 80 letni Ludvig Held v New Yorku, ko st) ga poslali v hišo za uboge. Sedem let je bil brez strehe.
—	Mrs. Stilson llutehlns v Wa-shingtonu, D. C., se je potožila pri sodišču, da manj od $07 na dan ne moro živeti! Do sedaj'je dobivala od svojega ra.zporočcne-ga soproga $1000 mesečno, toda to je bilo "premalo". Sodišče se je usmililio "trpeče" žene in določilo, da ji mora soprog odslej plačevati $2012 mesečno. V Ame-( riki je na tisoče delavcev, ki se z ženami in otroci vred žive s G7 — centi na dan!
—	Thomas E. Knotts, župan mesta Gar» tnd;pje bil zadnji teden aretiran Vsled ovadbe, da je sprejel podkupnino MOOflL £ nji ni vred je aretiranih šest drugih mestnih uradnikov; ki so tudi prejemali podkupnino. Podkupnino je plačala neka družba, ktera bi rada dovoljščlne (franchise) za električno razsvetljavo in razgrevanje v Gary. Med demo - republikanci je to nekaj navadnega. Če bi bil Knotts recimo socialist, — o joj, to bi hučale trombe v Izraelu. Tako se pa nihče ne zmeni.
—	Edward II. Green, dedič več mil ionov v New* Yorku, je v par tednih prejel (>442 snubilnih pisem iz Amerike in Evrope. Green se čuti i, da je toliko deklet, ki "koprnijo" po njem in pravi, da bi si skoro privoščil šalo in oženil vseh f>442 snubačic.
—	Ali so časi "coprnie" že minuli? Nak! Cujte, kaj se je zgodilo zadnje dni avgusta v — ne v bližini Kleka na Hrvaškem, ali na Španskem, ali v "sveti" Rusiji! — temveč v Allentownu, Pa., Zedinjene države: Mrs. Meta Immerman iz New Yorka je prišla k svojim sorodnikom v Allen-town, kamor so ji svetovali zdravniki, tla vtrtli oči, ki so ji popolnoma opešale vsled čezmernega dela pri luči. Mrs. Immerinan se je zdravila po Knajpovem sistemu- šla je vsako jutro vsozgodaj v bližnji park, kjer je hodila bosa po rosni travi. Ker je slabega pogleda, svetila si je na svojih jutranjih sprehodih z električno sa-možarnico (flashlight. Komaj so sosedje to opazili, da «e namreč žena »prehaja bosa po parku in da ji pri tem miglja v rokah neka luč (samožamica), pričeli «o takoj sumljivo glednti. Sorodnik Geo, Kipp, pri kterem je Mrs. Immerman stanovala, je tudi napel oči in ušesa. Naenkrat pa zboli Kippov mali otrok. Babjeverni sosedje so takoj našuntali Kippa, da je otroka "obsenčil zli duh", ker je "coprnica" v hiši. Mrs. Immerman je rnoraJa takoj iz hiše. Na ulici jo je pa napadla drhal mož, žensk in otrok; s klici. "Coprnica, coprnica!" metali so kamenje na bolno ženo, razmetali ji prtljago in slednjič pozvali policaje, da "coprnico" zapro. In res so prišli policaji, zgrabili prestrašeno ženo in jo leja 1911 zaprli v ječo radi — "coprnije"! V zaporu je bila 48 ur in končno izpuščena, ker k sreči država Pennsylvania nima nobenega zakona zoper "coprnrce". — Mesto Allentown izgleda, da je civilizirano; ima jeklarske fabrike, e-lektrične kare, telefon itd. In
f !
vendar se jc zgodilo 1. 1911. dn so v tem mestu javno na ulici ka- da- na tisoče zdravih očetov za
Cleveland, Ohio,
Sodrug urediuik l*roletarca!
Naj mi bo oproščeno, ako se malo oglasim, zdi se ini namreč potrebno.
Naš srboriti Pire zopet prosi korbača. Pred/ nekaj meseci sem ga dobro opletal ter primerno posvetil njegovi budalosti. Ali kakor kažejo zadnji časi, se je zopet začel zaletavati v socialiste. Korajžo je dobil, od kar je poslal Hud. IVrdaiia, kot agenta za Cleveland v Ameriki, pardon: namreč za "Clevelandsko Ameriko". Pcrdanov Hudi, nekdanji blagajnik soc. kluba Luč in sedaj agent za Clevelamlsko temo; kaka sprememba, še večji je pa princip. Nekdanji navdušeni govornik za socializem je sedaj zagrizen njegov sovražnik. Jaz mu sicer privoščim ono borno provizijo, privoščim pa tudi, da nekaj vitli v ameriški republiki, da se prosvetli. Ampak Perdan ne vidi bede in garanja svojih lastnih rojakov, ki se mučijo in pečejo pri vročih topilnicah, ne vidi onih, ki se nahajajo globoko pod zemljo v smrtni nevarnosti. Človek, ki nima druzega prepričanja kot biznis, pod pretvezo, da je delavski prijatelj, nasprotno pa njegov gospodar udriha in blati delavsko stranko, katera dela na vso moč, da odpravi moderno sužnost, da iztrga delavca iz okovov kapitalizma. Kot tak človek in odpadnik bi scTfioral sramovati samega sebe, kadar se pogleda v ogledalo. Ako bi se Rudi Perdan spom-nil, kako je svoj ča* kolovratu in govoril po Clevelandu, bi takoj opomnil svojega gospodarja Mr. Pirca, da naj pusti socializem pri miru. Ampak Mr. Pire, urednik "Cl. Amer." in njegov agent Rudi, sta podobna kot cent centu, poznata le "kšeft" druzega nič. Nekdanji socialist, Rudi Perdan, jaz te vprašam, Čemu si šel za časa štrajka v Westmoreland Pa. nabirati nove naročnike, ko vendar niso imeli štrajkarji kruha za svojo družino? Morda so se knmpanisti naročili na "Clev. Ameriko"! Jaz tak- le biznis prokleto d,obro poznam in kot tvoj nekdanji prijatelj ti rečem: da si ga polomil za vse življenje. Tvoj gospodar ga lomi še danes in ne miruje prej, dokler se prav pošteno korobač peresa ne prične. "Cl. Amer", je biznis cajten-ga; ako pa čitamo Pirčeve članke, se nam zdi, da je v njih 199 kolov, ki vsi mahajo po Pircu. Tak - le tepec napada sodr. Berger ja, delavskega zagovornika in kongresmana. Ja, Pire, nekatere človeške glave so debele, ampak gladko obrite v lobajni tiče pa klerikalni črvi in le-ti klujejo tako, da je človek na duhu in umu bolan celo življenje. Naš list ni zato, tla bi polemiziral s kakimi starokopitnimi fanatikarji, zato svetujem Mr. Pircu tole: Socialiste pusti pri miru! Ako pa kaj razumeš o socializmu, potem pa prasaj kod so zborovanja in pridi pri priložnosti na shod, tam povej, da bomo vedeli kaj se suče v tvojih možganih, ali veda, ali zabito«t. Nikttor nisi še 'besedice zinil na kakem delavskem shodu, marveč čepiš v kakem kotičku kot mačka, ko čaka na miško, nato pa spečeš kako klobaso, tla se ti staro in mlado smeje. Ja, Pirček, ako te preveč ne srbi, delaj biznis kakor hočeš, jaz vem, da za kako koristno tlelo nisi sposoben, zato ti privoščim, tla ostaneš vodja vlevelandskih pod repni kov ter ostani pri svojem koritu, kamor spadaS. Popolnoma prav je imel sodr. .Turman, ko je kritiziral oboroženo slov. maso. Kaj vendar predstavlje društvo oboroženo z niorilnim orodjem? Mogoče spomin na staro Avstrijo in na bojna polja, ko je umiral slov. oče in sin za avstrijsko vlado in politiko. Za plačilo je moral zapustiti svojo rodno grudo ter iskati kruha v tujini. Tisoče in tisoče slovenskih bratov tava po ameriški republiki in drugod za kruhom: na tisoče vojaških kosti le« v tuji zemlji. \vstrijska vlada je tudi kriva.
puste družine in ravno tolik,
se več sinov in mi Klov^H bi te spominjali na 0'M j Slovenski mladeniči, proč g reč jo, da se nam ne bodo dir" posmehoval!. Ampak vodja CU podrepnikov se strinja j vsi staroveško šaro. Od kar je lemenatu in s«» mu tairi obrili b) ke, mu do danes še niso zrastl druge. Kot s. kaže, je tudi nji gova blagajna kot njegovi mo| gani, prokleto slaba. Pirfe nel tlanja sraka slov. čitalnice v Cli velandu, prosi žajfe. Pire, tel aem že prokleto žajfal, «ko čutiš še umazanega, le oglasi potem me boš pa zopet prosil, p) stite me, ker mi škodi na biznii Pire je bil tepec in ostane tep< Danes ne razume nič več kot krat, ko je pometal pri "Noj Domovini. Pirčetov konec bo tovo v blaznici. če se za mt dotVdira ne spremeni.
(flevelandskim delavcem poročam delavski list "Prolet rec", ki ga posedujejo edino lavci. "Proletaree je zagovomj slovenskega naroda in kot ,ti je vreden, da se ga podpira.
August KužnikJ
Franklin, Borough, pi
Cenjeno uredništvo : —
Rezultat čitanja "Proletarc v tej naselbini se je triumfantj pokazal na delavski praznik, di 4. sept., o slavnostni otvorit Slov. Izobr. Doma. Rad bi opis veselje in občutke, ktere st) o| hajali naša sna. pa nisem zml žen. Opisat hočem samo mal] bolj poglavitne reči.
Posamezniki in društva so pi čeli prihajati v dvorano kmal po tretji \iri. Ob sedmi uri so že vsi prostori prenapolnjeni. C osmi se je začel izvajati boga| program. Nastopilo je "brv. taj društvo "Gorska Vila"; nato govoril, slavnostni govor soti Frank Pavlovčič. Govor jc bil d< bro premišljen in stvaren. Opisa je, ket'.ij so se začeli Slovenci na seljevati, kako in kedaj so se u< stanovila posamezna društva; kako so se društva skupno združila in si postavila svoj lastni dom Govoril je o delavskih in političnih" razmerah. Z eno besedo: kazal je, tla se zaveda popolnom sedanjega delavskega položaja To je bil sodr. Pavlovčiča pffl javni nastop, v katerem je tud: dokazal, tla ima posebno dober <!<ar govorništva. Zel je wstrant ko odobravanje poslušalcev.
Nato je zapelo slov. pev. i/.obr, <lr. "Bled" pesem "Domu" il "Marseillaise". Občutke in na* dušenje, katero st i-pesmi povzro čile, posebno zadnja, je ljudstv< pokazalo z burnim ploskanjem il odobravanjem. Slišali sti se tudi prvič v tej naselbini. Potem je nastopilo brv. pev. dr. "Sla vulj" in nemško "Harmonie". Vsa pevska društva so pela pod našim vrlini pevovodjem sodr. Rafael Zupane in vsa so bila v< selo pozdravljena in njih petje odobravano. Nato se je igrali burka "Damoklejev meč", kst< ra je provzročila obilo smeha med gletlialei. Igralci so pokazali, d< so bili kos njih nalogi, akoravno st> bili, izvzemši enega, prvič nI odru. Za tem so nastopija zopet pevska društva "Slavulj" S
Bled". Nato je dr. "Bled" pela "koncertna skušnja na deželi" Pevci so bili izvrstno maskirani. kar je provzročilo ,med gledalci nepopisnega smeha m biirntf odobravanja takt), da so jo mora ponoviti. Pevsko dr. "Bled" še zapelo delavsko himno in zopet je sledilo od navdušenih posluša cev veliko otliobravanje. S tem js bil bogati program končan;
Nato se jc začela prosta zabfrj va s plesom, kar je trajalo do nega jutra. Precejšnje število rojakov je prišlo izven te okolice,» posebna velika udeležba je bili
iz Johnstowna.
, «
To je kratek in površen op* del avskega praznika, katere** smo mi Slovenci letos obhajili T tej naselbini.
Poročevalec. ]
Joliet, IH
Dne 15. sept. je umrla soproffs sodr. Andloviea, ki je začno ttidi tajnik dr. "Jolietska Zavednost" št. 115. Sodrug Andlovic ni 1« poznat kot vnet socialist, marveč tudi kot zaveden svobodomislee.
Pred smrtjo mu je njegovs soproga, kot dobra katoličanka ii-
javila, da se hoče izpovedati, da hoče umreti kot katoličanka in i d» «i» jo pokopljejo po kato-I liskem obrnili. Sodrug Andlovic L ji je spolnil njeno željo. ltavna-|'W »e po vzvišenem načelu, da "je treba rešpektirati versko prepričanje vsakega, ae ni vpiral, da je pričel v hišo kaplan in izpove-(kil ranjko, zaeno ji je pa podeli) »iv. obhajilo. Ko je pa raujka za-f tisnila oči za vedno, je pa šel k ¿upniku Kranjcu v farovž in o-akrbel katoliški pogreb. Župnik je zahteval, da «e plača vse naprej, na kar je izročil sodrug Andlovic župniku $17.50. Župnik je tudi določil, da se bo pogreb vršil v nedeljo ob treh popoldne.
Ker je bila ranjka članica S N P J., «o jo pri pogrebu nosili društveni bratje, ki so imeli na prsih pripete društvene regalije. V nedeljo se je vršil sprevod ob ogromni udeležbi. Pogreba so se udeležili svobodiomisleci in katoliki. Posebno dobro je pa bilo za-stopano dr. "Joliteska Zavednost" št. 115 SNI* J, katerega je bila ranjka članica. Društveni bratje so prinesli krsto v cerkev in čakali, da pride župnik in zvr-ši potrebne verske obrede.
Župnik je prišel v cerkev in se začel ozirati najprvo po pogreb-eih. Potem pa stopi k br. F. Vreč-ku in pokaže na regalijo S N P J in pravi,,da jo ne pozna. Ker je pa br. Vreček tudi član dr. sv. Jožefa in sv. Alojzija — torej dveh katoliških društev — mu odgovori, da župnik pozna gotovo katoliške regalije. Na to pa župnik Kranjc ukaže, da jnorajo sneti regalije S X P J s prsi, ako hočejo, da bo zvršil mrtvaške ob-' rede po katoliškem veroizpove-danju za ranjko. Župnik je odšel, a se zopet kmalu vrnil in ponovil svojo zahtevo. Ker ni imel vspelia. je seT v zakristijo. Za njim sta stopila dva društvena brata in župnika opozorila, da je ranjka umrla po obredu katoliškega veroizpovedanja in nla je ¡njegova dolžnost, da z vrši potrebne verske obrede, ne oziraje se na to, kdo ranjko spremlja k zadnjemu počitku. In župnik Kranjc, namestnik tesarjevega sina iz Na-1 zareta, Jezusa "Krista, ki je hodil l bos, bil ponižen in krotek in ni i vedel, kam bi položil svojo trudno glavo, je odgovoril oholo: |4iNe poznani teh regalij. jaz sem >* gospodar v cerkvi!"
Ko se vrneta brata nazaj, je |bil sprevod že v redu. Mesto župnika je Bog blagoslovil ranjko: pričelo je deževati rahlo, ko se t je sprevod pomikal proti miro-| dvoru.
Pogrebnik g. Težak je pri od-£ prti gomili zmolil par očenašev, i na kar je sledil ginljiv govor, pogrebe i so pa vrgli po starem obi-E Čaju z golo roko prst na krsto. [ Obred je bil končan — ranjka je t bila izročena materi zemlji.
Kdor logično zaključuje o dogodkih pri tem pogrebu, pride do zaključka, da je katoliška vera navaden humbug, ali da župnik ne verjame, kar uči.
Pokopa vanje mrliče v spada po katoliških naukih vendar med dobra dela usmiljenja. Župnik bi moral po tem nauku pokopati celo drugoverca ali pa svobodomi-sleca, ker je Bog ven<i*ir sebi pri-držal sodbo. Ali ranjka je bila verna katoličanka, umrla je po zakonu in predpisih rimsko katoliške vere: izpovedala se je in »prejela je sv. obhajilo. Pa tudi njena želja je bila, da se jo pokoplje po rimsko katoliškem obredu. Župnik se ni oziral na to, »amv so Lra bodle v oči le regalije S N P J, ki baje niso "žegna-§•". Po župnikovi logiki bi bil M>nik lahko protestiral proti .fbleki
pogrebcev, ker žegnani J/to klobuki. Iilare, jopiči, telov-Ipiki in perilo — navsezadnje bi Itorda spodil še vseeno vse po-i^bce iz cerkve, češ, da ni prepričan, d« s0 žegnana njih telesa. |Caj takega pa menda ne za-▼» katoliška vera.. Katoliška l^kev odreka le dotičnim kato-Btoom verski pogreb, ki so zvr-Pi samomor — pa še tam rada pejrleda, če ga je zvršil kak Pivnik ali pn vnot pristan kle-
^aliima.
župnik Kranjc ni s svojim na-nič druzega dokazal, kot ^ j* verski terorist, ki hoče s Noji® neumnim terorizmom »m-«militi, kar se ne da.
ik Kranjc! Čas ni več da-
leč, ko bodo duhovniki Se prosili, da jim mrliče prinesejo v cerkev, saj »e že danes ljudje dvigajo kot ptice v zrak, kemiki bodo pa tudi vsak čas presenetili svet s prasnovjo, ki je rodila Življenje na zemlji. Mogoče pa doživlte ¿e vi, zategadelj je bolje, da malo brzdate samega sebe.
Poročevalec.
Seattle, Wash,
Z veseljem moram vam poročati, da smo imeli v «vaji sredini krepostnega moža L. J. Duncana, župana iz Hutte, Mont. Dne 20. avgusta so priredili namreč tukajšni socialisti velik piknik na "Pleasanth Beach" in ob tej priliki povabili omenjenega sodru-ga, ki se je drage volje odzval povabilu.
Znano je, da v Washingtonu v letnem času ni po 6 mesecev trohice dežja, a ravno ta dan v jutro je izredno deževalo, kakor da bi hotela narava nalašč kljubovati socialističnemu pikniku.
Na srčno željo mnogih pa se je okrog i), ure zjutraj razvedrilo, na kar je sledil krasen poletni dan. Udeležba je bila izredno dobra. Parniki iz pristanišča na "Pleasanth Beach" so vozili vsako uro. Vsakemu je bila dana prilika poslušati govor socialistic-! nega župana. Mnogo jih je prišlo iz radovednosti na piknik predstavljajoč si, da je socialistični župan popolnoma drugačno bitje kot navaden človek. In to bi moralo biti. Je že res; socialističen župan je v marsičem drugačen, kot župan dem. ali repub. stranke. Je nepristranski, vljuden in prijatelj delavcev, med tem, ko so (leni. ali repub. župani le zaščitniki sleparjev in birokrat je. Sodr. L. J. Duncan je prileten^drohan človek. G4oboko začrtane poteze na njegovem obrazu pričajo, da mu je že v zgodnji mladosti bilo prisojeno naporno delo, a vzlic temu je še vitke, ravne postave. Njegovi gosti, a žc popolnoma beli lasje, ga delajo še bolj prikupljivega. S ponižno sklonjeno glavo je stopil na rudeč govorniški oder, kjer je plapolala v zraku ponosno rdeča — bratska zastava. Z mirno, toda privlačno besedo, polno sarkazma in pereče satire, podal je po triurnem govoru nešteto bridkih resnic o splošnem položaju Amerike, za kar je žel med svojim govorom mnogokrat buren aplavz.
"Ko vidim — diejal je— koliko ženstva je navzočega na današnjem soc. shodu, si lahko mislim: ženske v Washingtonu, ki imate volilno pravico, za morete postati lrnočan faktor v socialistični stranki; žene, ki vzgajate bodočo generacijo, skrbite, da bodo vaši otroci vzgojeni v socialističnem duhu. Nič lagljeja ni ženski, nego pridobiti moške, da glasujejo za socialistične kandidate." In pripomnil je še rezko: "Kako se ti dopade, Ti — svobodna ameriška dekle, ki se trudiš odi zore do mraka v kaki strupeni delavnici in vničuješ svojo 6e nerazvito moč; plača ti je le: $3.00—$4.00 na teden, med tem, ko se hčere tvojega delodajalca oblačijo v svilo in baržun. hodiš ti razcapana. Na misel ti pa ne pride, da bi bila ti lahko ravno tako oblečena kakor one. Ali — ti ne smeš misliti na sebe, na svojo ubostvo itd. Kako ti vgaja —Ti svobodno prosta ameriška žena, ki moraš vsled pičlega moževega zaslužka še sama v tovarno hiteti, če želiš vsaj za silo živeti. Po končanem delu v tovarnu te čaka pa doma-čo opravilo! ne misli nase, ne na svojo oslabelost, ne na bolečine. Misli le, da bo žena tvojega delodajalca ovita v fino • svilo, se vozila v nališpanih avtomobilih, prenočevala v dišečih dvoranah, ti pa umirala pod kakim mostom; ona bo živela in vživala del življenja, ki ga je ukradla tebi. Tudi — ti mula — delavec! Kako se ti dopade prosti ameriški zrak! Ti — ki produeiraš vse bogatstvo, sam pa nimaš razun sebe ničesar, a ne brigaj se za to. Brigaj se, da bo kup se večji, breme polno zlata. Zlato je bog tvojega delodajalca — in bog tvoje smrti —" .
Nadalje je razložil cel dogodek o nepostavnem ugrabljenju br. Mc Namaras, ki jih je hudodelec Burns proti zakonitim potom odpeljal v T*>s Angeles, kjer jih
nameravajo v interesu kapitalistov spraviti na vešala.
II koncu govora je še pristavil,
da želi, da bi pri prvih občins-hib volitvah postal Seattle to, kar je daneg Butte, Mont. Ko je končal, je žel gromoviti — živijo! Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Duncanov govor je napravil dober vtis na |>oslušalce. Seme, ki ga je vsadil, bo v kratkem rodilo sad.
Tukajšni republikanski, socializmu sovražni listi, so se pa celo drznili norčevati iz moža, ki je več vreden, kakor celo jezero Dillingov ali raznih Ciillov, češ: danes se nahaja v Seattlu tisti človek, ki je v Butte, Mont, kar čez noč odpravil mednarodni graft in ¡direktno tatvino višjih, napram nizkim. Reklo bi se: Pusti psa. naj laja v luno. Ko so spremili sodrugi Duncana iz odra. stopili ao nanj ruski sodrugi, ki so v zbranem tonu, v ruskem jeziku zapeli "marzeljezo". Da-si jih je malo razumelo ruski jezik, vendar jih je občinstvo zahtevala dvakrat nazaj na oder, da so še ponovno zapeli.
Govorilo se je v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. II koncu je stopila na oder še ženska kot govornica, ki je v kratkih besedah opisala \>q družabno mizerijo.
Po mojem skromnem mišljenju, bil je to eden najlepših dni v Seattle. Ne moreni si kaj, da bi še ne omenil ;:abitost nekaterih naših rojakov. Par rojakov sem nagovarjal, da bi se vdeležili shoda, s čimer bi pomagali socialistični propagandi. Dva sta hodila tri l»'ta v angleško šolo. — Odgovor je bil — Ja, kaj bom pa hodil? Nimam po ničesar iti; govora pa ne razumem. Prištevata se še k '' fsr-st elas*" socialistom, a žrtvoval ni noben niti penija za socializem. To so socialisti le pri bari. kadar začne glava postajati debela, in ko pridejo iz nje razni pijani duhovi, med njimi je pa tudi kak socialističen vmes. Ko je pa pijane prikazni konce vsled presp&losti, se pa navadno taki "socialisti" boje svoje sence.
A. \Vershnig.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni sodrug urednik!
Ker že precej časa ni bilo nika-kega dopisa iz Clevelanda, Vam želim jaz nekoliko poročati o tu-kajšnem delavskem gibanju.
Valovje političnega življenja je jako nemirno. Na vseh straneh mesta se vrše shodi dan za dnem. Na teh shodih govore razni kandi-dutje meščanskih politic, strank; hvalijo sebe in svoje pristaše in napadajo nasprotnike svoje. Dne 5. septembra se namreč vrše pri-ni ari j volitve. Ta dan se pokaže, kdo je v republikanski in demokratski stranki. Kandidatov za mavorja je pet. Trije demokratje in dva republikanca. Največ upanja imata Baker od prve m Ilojren od druge stranke.
Clev. Fed. of Labor, je sklenila, da hoče podpirati samo take kandidate, kteri so prijazni organiziranemu delavstvu. Takoj so se oglasili vsi trije demokratski kandidatje, med njimi neki L. W. Tilden. Ta Tilden se hoče po vsej sili imenovati delavski kandidat in pravi, da ni v nikakl zvezi z demokratsko stranko dasiravno se poteguje za nominacijo na dem. "ticketu".
Ta Tilden je tudi pričakoval, da ga Clev. Fed. of Labor pripo-zna in da ga bode podpirala a se je precej zmotil. Socialisti so preprečili njegov načrt, kteri ni bil nič druzega, kakor namen škodovati soc. stranki. Ali socialisti imajo velik ugled v tukajšnih trade - unijah. Vsi ugledni delavski voditelji, kakor: Hayes, Thomas in drugi so objednem člani socialistične stranke. Oleveland-ski delavci so že siti praznih obljub republikanskih in demokratskih grafterjev in hočejo to tuTli pokazati ob prihodnjih volitvah.
Štrajk krojačev se še vedno nadaljnje. Strajkarji bi se sicer radii pogajali, vendar pa delodajalci odklanjajo vsako pogajanje. Mestna uprava ne uvideva nikake potrebe, da bi napravila kake korake za št raj kujoče delavstvo, m tako končuje itrajk. v katerem je prizadetih kakih 25.000 oseb. Ob času štrajka ne poznajo delavcev, poznajo jih samo ob času volitev.
Delavci! Kedaj bodete spoznali, da štrajk ni najboljše orožje proti kapitalizmu. Razredno zavedno delavstvo rabi drugo, boljše orožje in to je glasovnica na dan volitev! To je orožje, katero je najboljše. Kapitalizma ne uničite na ta način. Primite sovražnika kjer je slab. Vaši dolarji ne zmagajo kapitalintovih mlljonov, a glas vaš šteje toliko, kakor njegovi Premislite, komu daMe vaše glasove. Republikanska in demokratska stranka ne zastopati vaših interesov. Ako hočete, da prenehajo štrajki, bojkoti in brezposelnost, dajte svoje glasove za socialistične kandidate. <
Na Labor Day, dne 4. sept, so priredili elevelandski delavci velik shod v "Luna Park". Glavni govornik je bil sodr. Victor L. Berger. socialistični kongresman iz Milwaukee. Govorili so tudi sodrug Rutheuberg, dem. Tilden in repub. Norton. Toliko za danes.
Vaš za socializem,
M. Petrovčič.
Kenosha, Wis.
V	nedeljo dne 10. t. in. je priredil tukajšni jugoslov. soc. klub javen shod. O delavstvu in razrednem boju je predaval sodr. Jože Zavertnik. Po predavanju se je pričela debata, v katero so posegli razni sodrugi.
Vzlic nalivu — dež je lil (<ot iz škafa — je bil shod dobro obiskan, kar priča, da je med jugoslovanskimi delavci v Kenoshi precej razredne zavednosti. K<lor prihaja ob takem vremenu na shod — ulice so bile poplavljene vsled neurja ččzinčez —. se zaveda kot delavec svojega razreda, je pravi sobojevnik za strmo-glavljenje kapitalistične človeške družbe.
POPRAVKI.
Iz Sv ga na nani poroča ;sodr. Louis (íla/.er sledeče:
V	zadnjem poročilu o izidu slavnostne otvoritve društvene dVorane, se je (gotovo po pomoti) izpustilo društvo sv. Barbare št. 4. 'K. S. K. J. v Burdine, Pa., katero se je udeležilo naše slav-nosti korporativno s tamošnjo godbo na čelu.
Istotako je bilo izpuščeno društvo "Postojnska jama" št. 138, S N P J., ki je bilo istotako zastopano oficijelno na naši slav-nosti.
To pot torej obema iskrena zahvala !
Iz Glencoe, O., pa poroda sodr. Nace Žlemberger:
V štev. 208 "Proletarca" dopis naj se popravi:
1.	"Priloženo za enega novega naročnika, bi se imelo glasiti: za starega naročnika.
2.	V Glencoe, kjer je 15. januarja proglasil štrajk. se je 14. t. m. začelo zopet z delom — bi se imelo glasiti i ker je Belmont Coal Co. jama od 15. januarja štapala. se je 14. augusta pričelo vsak dan delati;
3.	Kjer se glasi, da strehe ni nobene in vsled tega pa<ta smetje in nesnaga direktno v šoht — bi se imelo glasiti: "Ruf kolna" ni nobenega, vsled tega pada dol kamenje."	N. Ž
SOCIALISTIČNI PREGLED
— Socialisti v Canadi vodijo vročo kampanjo za parlamentars-ke volitve, ki se vrše 21. sept. Najživahnejša agitacija se vrši v VVinnipegu, kjer kandidira za poslanca sodr. R. A. Rigg, predsednik tamošnjih združenih strokovnih unij.
se je vdeležilo 30.000 delavcev in delavk in protestiralo proti vojni. "Vorwearts", socialistični dnevnik v Berlinu, piše, da Maro ko ni vreden niti jedne same ko sti nemškega ali francoskega vo jaka.
X
— »Socialisti v Iiouisiana^ nabirajo podpise za peticijo naslovljeno na governorja, v kteri zahtevajo, da država zapleni 22 lesnih tovarn, ki so pred kratkem zaprle vrata z namenom, da uničiji unijo lesnih du lavcev. Peticija zahteva, da država odpre dotične tovarne na svojo pest i» jih vodi v korist ljudstva.
— Socialistični kandidat je za sodnike v Chicagu: okrožno sodišče:
Seymour Stedrnan; vrhovno sodišče
Vincent Verde, D. J. Bental], Charles Sehroedcr, Samuel Block, K. Hazel Black, Henry K. Murphy, John C. McCoy, Walker M. Jeatman, Otto C. Christiensen, Louis J. Delson.
Chicaški delavci, kteri imajo že dovolj bridkih skušenj in batin od kapitalističnih sodnikov, morajo voliti omenjene kandidate.
Polet od oceana do oceana.
A v i a t i k i, kteri se kosajo za Ilearstovo nagrado $50.000 v transkontmentalnem poletu od Atlantika do Pacifika, nimajo sreče. Robert G. Fowler, kteri si je 10. t. m. dvignil v zrak v San Franeiscu je preletel komaj par sto milj do Towle, Cal., kjer je bil na potu čez gorovje Sierras, nakar so ga 12. t. m. hudi zračni toki vrgli iz ravnotežja in padel je z aeroplanom v smrekov gozd. Letalni stroj se mu je razbil, a sam je bil lahko poškodovan, kar se ima zahvaliti smrekam, na kterih je obvisel. Počival je ves zadnji teden in popravljal aeroplan. Dvignil se je zopet kviško menda danes (19. t. m.) na daljno zračno pot. — Drugi aviatik James J. Ward, kteri je poletel iz New Yor-ka 13. t. m., ima tudi smolo s svojim motorjem. Preletel je 238 milj do Owego, X. Y.. kjer je moral odnehati, da dobi nov motor. Smolo ima tudi tretji tekmovalec C. P. Rodgers. Dvignil se je v zrak zadnjo nedeljo v New Yorku in v dveh urah je preplul 105 milj do Middletowna, kjer se je spustil na tla ko se jc pa zopet dvignil v zrak, da nadaljuje pot, padel je na tla, ranil se na crlavo in polomil biplan. Sedaj pravi, da bo šel nazaj v Xew York in znova pričel dolgo zračno pot. Vsi trije aviatiki so kljub nezgodam zidane volje in izjavljajo, da morajo na vsak način doseči svoj cilj.
— Demonstracije proti maro-čanskemu sporu in v prid mednarodnega miru prirejajo socialisti v Nemčiji dan za dnevom. V Berlinu je bil zadnje dni velikanski protestni shod. »Govorniki so v imenu stotisoč politično organiziranih in drugih stotisoč strokovno organiziranih delavcev v Nemčiji najogorčnejše ožigosali nastopanje nemškega imperializma in njegove tajfte diplomacije glede sčnvanja na vojno. Sprejeta je bila resolucija, ktera izraža najtrdnejšo mednarodno solidarnost delavstva in pozivlje nemške, francoske, angleške in španske delavce na delo za ohranitev miru. V Leipzigu je bil veliki shod ravnoisti dan, kterega i
, Shoaf na morju?
"Appeal to Reason" poroča, da je dobil informacije lz zaupnega vira, da je bil G. II. Shoaf. izginoli poročovalee omenjenega lista, ftfato ofcodepolnio noč, ,ko • ga je zmanjkalo, šiloma ujet, iz-suvan do nezavesti, vržen v avtomobil in odpeljan v pristanišče, kjer so ga na skrivnem vkrcali na privatno jahto. Jahta je takoj odplula proti jugu in na odprtem morju so nezavestnega so-druga prenesli na neki pamik, belo pobarvan, kteri je odplnl na ne dolgo pot v Tihi ocean. "Appeal to Reason" je mnenja, da je sedaj na pravem sledu, dasi še noče izdati dotienih oseb. ki so dal** toli važne in formacije. Za tem bestijalnim činom sc nedvomno skrivata Otis in Burns.
MODERNI GOSPODARSKI RAZVOJ.
IV.
Kapitalizem na vrhuncu svoje moči.
Kapitalizem skuša na vse mogoče načine uiti nevarnim posledicam nadprodukcije in svobodne l onkureiice. Predvsem skuša kapital in podjetja združiti na eno točko, jih koneetrirati, za to vst-varja velepodjetja v obliki akcijskih družb. Se drugi Činitelj, ki pride kapitalizmu na pomoč, so posojilnice in banke. Te so prav za prav posredovalnice za delovanje kapitala.
Koncentracija' kapitala pa še ni dovolj za preprečenje konkurence. Kajti še vedno si stoje podjetniki vsak s svoji mposebnim profitom sovražno nasproti. Ali kmalu spoznajo tudi podjetniki svoje skupne koristi. Zato se tudi oni organizirajo. Prva stopinja te organizacije so dogovori ali spo-raznuiljenja za ceno izdelkov, druga karteli, tretja trusti.
Pri navadnih dogovorih za e-notno ceno izdelkov se podjetniki včasih eden drugega opeharijo. Ako se kteremu zazdi, da doseže za - se v danem trenotku večji dobiček, če prekrši dogovor in zniža ceno izdelku, tedaj se do-tični podjetnik ne briga za dogovor (ker tudi ni nobene oblasti, da bi ga v to prisilila) in stori, kar se njemu prav zdi. Da se tako "kapitalistično krumirstvo" prepreči, se kapitalisti še tesneje združijo med seboj. Te združitve so karteli.
Pri kartelih že ne razpolaga posamezni podjetnik prosto niti s prodajo niti z proizvajanjem izdelkov. To delo opravlja skupna podjetniška pisarna, v koji sedi izvoljeni podjetniški odbor. Ta pisarna sama prodaja za vse zdru-žene^ podjetnike, sama določa cene izdelkom, njej in ne več posameznim podjetnikom morajo odjemalci naslavljati naročila. Ta podjetniška pisarna tudi določa, koliko in katere izdelke mora in sme vsak podjetnik proizvajati. Ako se pokaže potreba v svrho zvišanja cen n. pr. ali v preprečenje nadprodukcije, leda j se zniža tudi produkcija razmerno pri vsakem podjetniku. Tako sta n. pr. v letih 1908 in 1900. kartela za bombaž in juto znižala pri svojih podjetjih produkcijo za 16%, na ta način, da so ta podjetja po en dan vsakega tedna z delom mirovala. Steklarski kartel je že večkrat svoje tovarne za celi tik sec zaprl.
Kjer zasebni podjetniki ne morejo sami preprečiti nadprodukcije in znižanja cen. tu jim priskoči kapitalistična država v pomoč. Do kakih absurdnosti se tu pride, nam kaže slučaj, ki se je pripetil nedavno v brazilijanski državi Kan Paolo. Ta država oskrbuje sploh 50 do 60% vse kavine produkcije na svetu. Ker so bile zadnji čas ugodne letine za kavo in se je je več pridelalo, kot jo je bilo mogoče prodati, je cena kave močno padla. S tem so prišli v škodo posestniki kavinih plantaž, kjer se. kakor je splošno znano, ravna z delavci kakor s sužnji. In tem krvnikom je priskočila država na pomoč. Izposodil a se je pri amerikanskih. angleških, francoskih in nemških bankah denarja, in je pokupila od posestnikov 8 milijonov žakljev kave za 400 milijonov kron. To kavo drži sedaj vlada v skladiščih toliko časa, dokler se cena kave zopet ne poviša. Če se pa to ne zgodi v kratkem času, tedaj bo prisiljena država to kavo se-žgati, ako bo hotela imeti s svojo operacijo uspeha. Tej lumpariji se pravi v učenem kapitalističnem svetu — valorizacija kave.
Kartelirana podjetja se ne obotavljajo tudi zadržati tehnični napredek, ako je to njim v korist. Tako je n. pr. pred nekaj leti mednarodni kartel za izdelovanje steklenic preprečil tehnični preobrat te obrti. Z iznajdbo Oweno-vega stroja bi se steklenice lahko izdelovale veliko lažje in hitreje, t. j. čisto mehaničnim potom. S tem bi pa dosedanja podjetja trpela velikansko škodo. Da se to pre preči, je kartel raje sam kupil patent na tisti stroj za 12 milijonov mark in zadržuje sedaj izkoriščanje nove iznajdbe.
Vrhunec kapitalistične organizacije pa so trusti. Pri trustih že nimamo več niti posameznih podjetij, ta so že skupna last kapitalistov, akcijonisti enega podjetja so obenem akcijonisti drugega, ekzistira prav za prav le eno samo velikansko velepodjetje.
(Dalje prih.)
— Graham Brooks, predavatelj ekonomije na calrforniški univerzi in svetovno anan sociolog, je izjavil te dni: "Mesti Milw«ukee in Butte imata danes najboljšo, najčistejšo in najpraktičnejšo u-pravo kar je mest v Ameriki." Mr. Brooks je pred par meseci sam preiskaval gospodarstvo socialistov v Milwaukee in Butte.
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
, Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
Ob nedeljah, kedar Pavel ni imel čas«, je cepil drva za njo; nekega dne je priiiel z desko na rami in je lično popravil podrto stopnjieo pri pragu. Nekoč je zopet uravnal podrto ograjo. Kedar je delal, je žvižgal krasno in z občutkom.
Nekega dne je mati rekla sinn:
—	Ali ne bi bilo pametno, če bi ■ ' vzela Malorusa na hrano in stanovanje. Za vaju oba bi bilo bolje. Ne bilo bi treba hoditi drug k drugemu v vas!
—	Zakaj bi se obtežili in obre-mili z delom? — je vprašal Pavel in skomignil z ramami. '
—	No, še to! Celo življenje sem se mučila in delala, pa nisem vedela zakaj. Za dobrega človeka se že nekaj stori.
—	Kakor vas je volja. Ako pri de, bom zadovoljen. In Malorus se je preselil k njima.
VIII.
Mala hišica na koncu trga je izzivala pozornost. Njeno zidovje je občutilo poglede sumljivih oči. O nji so krožile raznovrstne govorice; ljudje bi radi odkrili, kaj se skriva za temi zidovi. Po noči so gledali v okna, zopet nanje trkali in zbežali hitrih korakov.
Nekoč je vstavil Wasovo na ulici krčmar, originalen stairec, ki je vedno nosil črno volneno ruto okoli svojega rdečega in ve-lega vrata in jopič iz težkega bila žameta. Na ostrem, blistavem nosu je imel očala, ki 90 bila obrobljena z želvino roževino in mu Oflijurala dober vid
Ko je vstavil V^asovo, jo je ogovoril s suhimi besedami, ne da bi čakal odgovora:
—	Pelagija Nilovna, kako ži vite? Kaj dela sin? Ali mu hočete braniti ženitev? Mladenič je
Vv zrel za ženitev. Tem preje se oženi sin, toliko bolje za roditelje. V družini se človek bolje počuti na duhu in telesu. V družini je kot gliva v jeaihu. Da sem na vašem mestu, bi ga oženil. V naši dobi je dobro nadzorovati žival, ki jo imenujejo človek ; ljudje pričenjajo živeti z možgani. V mislih se marsikaj« rodi, kar je zločinsko. Mladino! «o ogibljejo božje cerkve; ogibajo se javnih prostorov in se zbirajo po tajnih kotih. Kedar govorijo, šepetajo. Zakaj šepetajo? Vse, kar človek ne sme povedati pred ljudstvom v krčmi, je tajno! Tajna je naša sveta apostolska cerkev. Vse diru-ge tajnosti, ki se vršijo po kotih, so izrodek domišljije. Želim vam dobro zdravje.
Dvignil je roko vsiljivo, snel je čepico in zamahnil ž njo po zraku, potem je pa odšel in pustil mater v nejasnosti.
Soseda Vlasovih, Marija Kor-sunova, ki je prodajala jed pred tvornico, je vetavila mater na trgu in dejala:
—	Pazi na sina, Pelagija 1
—	Zakaj?
—	Od ust do ust gre! — je tajinstveno govorila Marija. — Ne govorijo nič dobrega. Ustanoviti hočejo društvo, nekakšno sekto. Bičali bodo drug druzega kot sektaši ...
—	Dosti. Marija o tej brezmi-sclnosti.
—	Ne govorim brezmiselno! v Govorim, ker vem.
Mati je sporočila vse razgovore te vrste svojemu sïnu. Ali on je skomignil z ramami. Malorus se je pa smejal s svojim debelim in ladkim glasom.
—	Dekleta se vedoma jeze na vas! — j© odgovorila ona. — Vi
ste dobrodošli ženini za vsakega dekleta; dobri delavci ste in ne pijete ... za dekleta ne pa ne brigate. Govorijo tudi, da zaha jajo k vam gospice slabega zna čaja.
—	Seveda! — je zaklical Pavel njegove obrvi so pa govorile na sprotno.
—	V blatu vse diši po gnilobi
—	je rekel Malorus z vzdihom
—	A, vi mati povejte neumnim dekletom, naj ne hitijo v zakon naj se ne žurijo, da jim bodo hi tro polomljene kosti?
—	Do^iro, — je rekla mati. One poznajo zlo, ga razumejo, pa ka. naj storijo? Izbirati ne morejo
—	Zlo razumejo, pa našle bi lah ko tudi pota, — je ugovarjal Pa vel.
Mati ga je pogledala v njegov htrog obraz.
—	Zakaj jih ne učite? Zaka, ne povabite pametnejše k sebi?
—	Ne pomagalo bi, — je suho odgovoril.
—	In če .bi poskusili? — je re kel Malorus.
Po kratkem molku je dejal Pa vel:
—	Tvorile bi se dvojice; dvoji ce bi govorile; pa nekatere bi sto pile v zakonski stan. To bi bilo vse.
Mati se je zamislila. Meniška misel Pavla jo je oplašila. Videla je, da vsi poslušajo njegov na svet, tudi njegovi starejši tovari ši kot n. pr. Malorus; ali itoz valo se ji je, da se ga vsi bojijo da ga nihče ne ljubi, ker je tako osoren.
Nekoč, ko je legla k počitku njen sin in Malorus sta pa čitala je čula njiju tihi razgovor skozi tanjko steno.
—	Ti veš, da se mi dopade Na taša, — je nakrat rekel s tihim glasom Malorus.
—	Vem, — je odgovoril Pave po kratkem presledku.
—	Da!
Mati je čula, da je Malorus vstal in pričel hoditi po sobi gor indoL, Njegove bose noge so od mevale po sobinem tlaku in čula je tiho in ubrano žvižganje. Po tem je pa zopet dejal: (Dalje prih.)
Vse konzularne in notarske za de ve (civilne in vojaške) prevze ma v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220\<2 Grove St..
MILWAUKEE, WIS
Odločilni trenotek.
Cla n družine je bolan in njego va bolezen je dospela do viška to se pravi: do odločilnega trenotka ali ozdravi ali podleže bolezni Zdravnik ne daje mnogo upanja ker je bil prekasno pozvan. Tako vim negotovostim se v večini «lučajev zamore izogniti, ako se \ prvih znakih nerazpoloženosti, ka kor so zguba teka. zabasanost glavobol, pokrit jezik, negibčnost v sključkih, slabosti v želodcu onemoglost ,takoj rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino. Odločilni trenotek za ozdravljenje bo prišel kmalu, ker bo to zdravilo povse iz čistilo in tudi izdrževalo čiste vse prebavne organe in bo dalo živ cern novo moč. Izčistilo bo kri, ki bo večkrat izšla iz telesa ter ozdra vilo revmatične in neuralgične bo lečine. Ono je priporočljivo za vse bolezni želodca, jeter in drobovja Vlekarnah .Tos. Triner, 1333— 1330 Ashland Ave. Chicago, 111,
CARL STROVER
Dober Advokat
Attorney a t La w
îSt. sobe 1009
140 E. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, IL L.
Telefon: Main 3989
"Look Out! You'd better tate care of Tfourself
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih fe m straneh, slab« žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih p« sledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so natisnjeni na
omotu. 25c. in 50e. steklenice.
( 'u vaj te se ponaredb in pazite sidro m naše ime.
na
*D. RICHTER a CO.. »is Port tt.f y.*, y
Or. KlehUrjConfo rtlale olajéaio <28*. all Ms.) njjiiiuuiiiuujj.-uz
Jugosl.

Vabilo k vinski trgatvi II
,, . < ►
ki jo pnredita
soc. kluba št L in št. 52.
fV SOBOTO, DNE 30. SEPTEMBRA 1911
v Narodni Dvorani
1802 8o. Centre Ave., Chicago, III.
Poleg druge izvrstne zabave, je na programu tudi igra v enem dejanju:
"PO PREPRIČANJU".
Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 15c. pri blagajni 25c
Dame v spremstvu moških so vstopnine proste.
ODBOR.

VABILO
na veliko jesensko veselico
katero priredi
i
:
JUGOSL. SOC. KLUB "MLADI VRH" št. 13. J. S Z NA SYGAN, PA.
V SOBOTO VKČER DNE 30. SEPTEMBRA T. L.
Na veselici bo igrala godba na lok s spremljevanjein gla-sovirja. — Za sdobro zabavo in postrežbo bo sploh poskrbljeno.
Vstopnica je 50c za osebo. Ženske vstopnine proste.
Ker je čisti dobiček namenjen v prosvetne svrhe kluba, se nadejamo, da po se t i jo veselico vsi naši sodrugi in prijatelji!
ODBOR.

Za dobre fotografije
pri

dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovrstne In najfinejše
slike: otroke, družine, skuoine, ženitve in društven.
skupine.	*
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438 1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON CANAL 887.	USTANOVLJENO 1SSS
' NATURALIZACLJSKI ZA KON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki ie. le postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-cu, 1830. So. Center Ave., Chicago, Ul.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicaco, m.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, XU
lm. ▼.¿jo zalogo ur, veriiie, prM dot ia drugih drago t in. Ievriuje t%Hi mkomtn» popravila v tej vtroki zelo nitki eem.
ObiMite ga!
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim 4'Pain Expeller'\ Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Ihri kupovanju je treba na to paziti.
mmmm	,	---...... ....................a	|
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. 1837 So. Fiik St Tel. Canal 1406
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK. 1837 So Centre ave., Chicago, ni.

f .


Varicocele! Hydrocele
BREZ NOŽA I IN BOLEČIN
Zdravljenje v 5 dneh
in D< 'lilii lit
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdra vim nalezljivo zastrupljanje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se molkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, p katerim zdravim vspešno.
Popravile Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v1 moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vaSi zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moške bolezni
Zfuba najrora. btkzni v lediesh in J.trih
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, *tal>«st, napor, » »m n\w .
zastrupljenje in zguba V^flD^^^L ZcilSke bolezni
vo',e- beli tok i)0jeiine v oza
ture, garje, otekline, po dju in druge organske bolezni zdravim za stal-
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejia in najceuejia paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brai poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parnikf odpluje-jo iz New Yorka ob eredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai par-niki imajo brezžični brzojav, elektri-¿no razavetjavo in so moderno urejeni, i —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozn* listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
Gen'l Agís, 2 Washington St., New York.
Sodrugi! Nai li* j. ^ B . močnejše orožje! Njegujmo ** Podpirajmo in širimo J J!1 rajmo, da bo ''PBOLETarfSm
se večji in močnejši! Del*™ brez svojega čaaopi«jt J*"0
življenje brez solnca. Wwr # • •
Delavci ne verjamejo v toiilrft Htvari, a vedo pa le mslo *varT
Jako važno vprašuje?
"Ali sem že poalal zaoitalo ^
ročnino na 41Proletarca"? Se net —
pis je! Naročajte, čitajte in iiriu 'Proletarca'! Priporočajte hrvat skim delavcem 'Radničko Stražo'.
JESEN IN ZIMA
1911-1912
Popolna zaloga novih, najmodernejših
krojev	^
Obleke za odraslo in mladeniče
Nafte obleke «o dobro krojene in «e-
Kite z vso vsebino, ki »pada v
Dobre Obleke
od $25.00 po dol do $7.50
Povrftnike za odrasle in madeniče imamo v zalogi najtiovejega "Presto"
SWCorner 26 - ¿Central Patk/ht,
Rudolph Layer,
lastnik.
prva slovenska
Vinarna in Gostilni
■v Kaliforniji,
kjer.*« t<*idobravina in ¡npertir^pili«* P«vo. Prodaja vina na »alone in na drobna
Ant Schnabl,
cor. Trumbull ave. in 26. Str., Cfcicap,
Dr. W. C. Ohlendorf.lTi
Zdravnik sa notranje bolščal in ranoceinlk.
iudravniika preiekava breznlsA*,—«fe' ¿ati je le «davila, 1924-26 Bine Ialatf Ave., Chicago. Za ,iue ure: Od 1 <fe I, popoi. Od 7 do d zveeer. Urm Okkm iiveii bolniki naj piieJo
Dolžnost vsakega socialista podpirati svoje časopisje. Agitl raj te za "Proletarca". Pridobit» mu nove naročnike.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
S modernim keglji&en
Sveie pivo v sodikih in buteljk* in druge ramo vratne pijače ter oaij* smodke. Potniki dobe ¿edoo ČUtfe za nizko eeno.
Postrežba točna in 1*borna.
Zastopnik za Zapad : K W	^ ^fin, 81
Kempf, 120 N. La Salle St.,' Chi " ^ ^^ cago, 111.
Zastrupyen|e
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priiie, I lucije, onemoglost itd.
PLJUČA
naduho, Bronchitid, urine bolezni in pljučne zdravim po moji najno-
vejfti metodi	(Preiskovanje brezplačno) no
Zdravljenje za «talno, je. kar želi vk.rkdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram natančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olaiftaite bolečine (Nasveti sastonj.)	J J »"'«cme.
RD 7INC 18Q N c,ark str.
Mlla£illltf9 100 med Kandolph in Clark Odprto: 8 ajutraj do 8 »večer. Ob nadaljah od 8 ajutr. do4p"p
Chicago
Hranitev denarja.
«
Nihče neve, kako lahko je hraniti denar, dokler tega ne poskusi Mi imamo armado odraslih ljudi, ki so začeli hraniti z malimi vlo gami in vsi io naredili dobro.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ilog ¿cz psi (Riljosa dolarjev.	Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer
■ l ,,,,____|_________^
Na|več|a trgovina
z žganjem, vinom in smodkami na debelo.
Vse blago prve vrste! Dve prodajalne:
JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave Cleveland, Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002.
Blago pošUjamo tudi izven Cleve-landa.
PiSite slovensko! Cene nizke Potrežba točna!
ROJAKI r Wauk*o*™*
kxočete P«ti flolfre Vf ptjače in sc rabaviti po domače pojdite k
B« Mahnich-u,
714 Market Street, Wankegan.
Pri njemu je vae najbolje.^ Kdor ne vrjamc, naj ae prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio
J. SVETE po domače pri ZALAItJU 6120 St. Clsirave
I^/^n?!!! ,n	vrr*	S mod k»
pooet m priporoma rojakom y Clarrlandu. pa potnikom	Laatnlk
iMARTIN POTOKAR,
1625 So. Centr« Ave. CM<*|*
-------T
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lstSt., La Salle, ID
Toil nt, foatUoi ' podnj«. pij* «>•» priporoi» rojakom i* oblka Mfc
M. A. Weisskopf, M, D,
Izkušen sdravnik.
Uraduje od 8—11 predpol^ in od 6—9 «večer.
1842 So. Ashland Avt.
Tel. Canal 476 Chicago, m
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lik* is popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnik, 3708 W, 26IH St.
Tel. I.anwdale 1761.	Clilo**-
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 410 6RAMD A!E., KEIOSMA, VIS
Telefon 1199.