XSTO TVJL, STBS. f& SLOVENSKI Izdaja tn tdsKa Casoplsna-zaiožniSko poajvije Slovenski poro čevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavnj in odgovorni Urednik; Sergej Vošnjak — Za tlak »ogovarja Franc PleveJ — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica Ste«. i, telefon •tov 23-522 do 23 326 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica Stev 5-II-. telefon Stev. 23-522 do 23-52* — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica štev *. telefon Stev. tl 896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-632 — poštni predaj 29 — Tek. r. sa-K.B-s-Z-367 — Mesečna naročnina ZM din UtIKflflt MlDffiVr Caba 10 Uh PRED OBISKOM SOVJETSKIH DRŽAVNIKOV VELIKI BRITANIJI Utrditev zaupanja »Pravdate omenja, da bi obe državi lahko veliko prispevali k ugodni rešitvi vprašanja razorožitve — Londonski »Observer« piše, da bodo britanski in sovjetski državniki razpravljali o trgovini, razorožitvi^in Srednjem vzhodu — List »Izvestija« opozarja, da Zahodna Nemčija napačno razlaga novi sovjetski predlog za razorožitev MOSKVA, 15. aprila (TASS) Obisk sovjetskih državnikov prikazati Sovjetsko rivezo kot Veliki Britaniji daje miroljubnim narodom upanje, da se bo še državo, ki nasprotuje prepovedi cija, kj se mudi v Franciji, je čestitke predsednika republike Josipa Broza-Tita Izraelu za narodni praznik Beograd, 15. aprila (Tanjug) Predsednik rapuibdike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku republike Izrael Isaku Ben Zivieju brzojavko, v kaiteri mu čestita k narodnemu prazniku Izraela. Jugoslovanski novinarji v Marseillu Marseille, 15. aprila (AFP) Jugoslovanska novinarska delega- PRED VOLITVAMI V AVSTRIJI Težak udarec za VdU Poslanca stranke »neodvisnih« odklonila kandidaturo in izstopila iz stranke — Kandidatne liste SPo in oVP sestavljene — Bodočnost naftnih vrelcev še vedno v središču pozornosti — Toda na prvih straneh dunajskih listov katastrofalni požar v središču Dunaja omilila mednarodna napetost In utrdilo zaupanje v razmerju atomskega orožja. Časopis pravi, med državami z različnimi družbenimi sistemi, piše »Pravda« v da prihajajo take govorice iz ti- či anes obiskala Marseille. Ko so 6'i ogledali pristanišče, go bili ju- današnjem uvodniku. Časopis dodaja, da želi "sovjetska vlada atih^ krogov^ na Zahodu, ki jim goslovanski novinarji gosti na ■l kosilu, ki ga je njim na čaat priredila tamkaj šnga trgovinska Ko pojasnjuje zadnji predlog zbornica. s tem obiskom doseči medsebojno razumevanje in zmanjšanje razlik v stališčih o vseh vprašanjih, ki zanimajo državi, ustvariti med njima ozračje zaupanja in prispevati k nadaljnjemu zboljšanju zvez med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, kar bo koristilo miru v Evropi in na svetu. Ko omenja, da so se britanski bližujeta. Sir Anthony Eden bo ni do pravilne rešitve tega problema. DTJNAJ, 14. aprila. (Od n» šega stalnega dopisnika.) Najzani-mlvejši dogodek tedna v ralgifetem predvolilnem boju je bil brez dvoma nastop poslancev mandatorjev stranke »neodvisnih« dr. Herberta Krausa in dr. Viktorja Reimanna na tiskovni konferenci v Salzburgu, za domačine in tuje novinarje. Sklep obeh mož, da bosta odklonila kandidaturo za nove volitve.,ter izstopila iz stranke, je presenetil politično javnost, in sicer tembolj, ker je bil dr. Kraus znana vodilna oseba v stranki UdV. Križarka »Ordžonikldze« odplula proU AngUJi En sovjetski narodi v zadnjih dveh vojnah skupaj borili proti nemškemu militarizmu, ugotavlja uvodnik, da bi obe državi lahko veliko prispevati! k ugodni rešitvi tako pomembnega mednarodnega problema ko-t je razorožitev. Sovjetsko—britansko preskusil nameče sovjetskih voditeljev glede predlogov, glede katerih v Washingtonu svetujejo, da bi našli rešitev ob sodelovanju Sovjetske zveze. sovjetski predlog manever, in hočejo tako zaloput-Diplomatski urednik »Sunday niti vrata pred sporazumom. Timesa« navaja, da bodo v Lan' (VdU ae je lani preimenovala v FPO: iz »neodvisne« v »svobodno«.) Bil je celo njen ustanovitelj, dlje Časa predsednik in pozneje predsednik kluba Pariz, 15. apnila. Kakor Javlja poslancev te stranke. Dr. Kraus je ta svoj korak utemeljil z izidom strankinega propagandni sovjetska državnika Bulganin in zbora, ki je potrdil, da se je Hruščev, danes odplula iz prirta— majhen krog desnih ekstremi-nišča Kaliningrad. »tov in bivših NS (aacionalsoci- Sovjetske zvez? o razorožitvi, piše časopis, da je zmanjšanje klasičnega orožja v novem so- vjetskem predlo samo prvi del celotnega načrta. »Izvestija« navajajo, da gredo zahodni krogi agencija TASS je križarka »Or- po stari poti, če imenujejo novi džonikidze«, s katero potujeta do-nu govorili med drugim tudi o sodelovanje je velikega pomena z 15‘ aPril* (^jug). nejše in natančnejše Podatke, Je Kakor piše glasilo centralnega PREDVOLILNA PSIHOZA V ITALIJI napredek socialistov lahko prisili krščansko demokratsko stranko, da se bo usmerUa k socialno reformistični .politiki, je ifcjavil Nenni — napada predsedniku republike Gronchiia, da podpira KP Italijo rečeno v *p t<5 dn! pa- ski aktivi sestanke v okrožnih središčih. Na sestankih so S»-vonli ugledni partijski funueio- sedežu Združenih narodov velik pomen, ker so p«repri£ani, da bo nArji ° »k1-®?111 nedavnega ple- -------------------------------------- —.......... ruiiK-ciouarji. uucm »v«.,- točnejse ctolocltve njenega delov- numa CK v referatih in disku- da so bile proti obsojencem na alističnimi kandidati za zvozita Schweiger, da j« na nekem zbo- drugim, da so ta že storili z rovanju v Liesnu vzkliknil: »Bil »dunajskim memorandumom«. sem, sem, in ostanem nacional- Zelo težko je ločiti resnico cel propagande, kajti vsi se trudijo, da svoje trditve podkrepijo a trdnimi dokazi in podatki. Vzporedno s propagando tekal tehnične priprave. Obe vladni stranki OVP in SPO sta že dali v javnost kandidatne liste za posamezna volilna okrožja. Na listah socialistov so znana imena kot podkancler dr. Scharf, minister Waldbrunner, Frokscha; in Helmer ter razni strankini funkcionarji. Med novimi sooi- njevanju kolektivov, ter moramo neusmiljeno nastopiti proti karierizmu, hlapčevstvu, lizunstvu in obrekovanju — lastnosti, ki so se širile med nami, ker smo hlapčevali kultu osebnosti, Je dejal Ganev. Na neko vprašanje je Ganev odgovoril, „r «. s.- Sl “ k,«** * >** “s*toih d*taow i **■ da krščanski demokrati na VO litvah ne bodo sodelovali niti z nega področja. Ta . problem po- Sprejem v Best CeSka filharmonija sijah je bil glavni poudarek na napačnem čaščenju osebnos-i-Sekretar centralnega kom’taja Dimltar Ganeš, ki je govoril v Varni, Je med drugim poudaril, da $o stari sodelavci s svojimi ograd, 18. aprile. Komisije bogatimi revolucionarnimi izku- za kulturne zveze * inozemstvom šnjam; dragocen kapital, ki ga procesu Trajče Kostova in poznejših procesih zaradi njihovih domnevnih zvez z jugoslovanskimi organi neutemeljene in neresnične. V debati 90 posamezni udeleženci navedli stvarne primere poslance je tudi Ferdinand We-denigg, deželni glavar Koroške. OVP je objavila doslej najmanj glavnih kandidatov, in sicer iz dunajskega volilnega! okrožja ter nekaterih pokrajin,- razen Nižje in Zgornje Avst-rij— Bela knjiga o Cipru Atene, 15. aprila (Tanjug). Iz uradnih virov se je zvedelo, da bo grška vlada te dni izdala belo knjigo o Cipru. V knjigi do objavila uradno gradivo o razvoju ciprskega vprašanja. Ameriški veleposlanik v Atenah g. Kennon je danes obiskal grškega ministra za zunanje zadeve Teoiokisa. O -obisku ni bilo igdano nikako uradno sporočilo, v dobro poučenih krogih pa pravijo, da Teotokls in Kennon nista govorila o Cipru. ,1 predvolilno kampanjo, posebno janskem gospodarstvu. » e-mpo« .fi sln0£j poredila svečan spre- je treba posebno pozorno varo- polemizlrai s komunisti in so- piše, da je predsednik broneni jem. v čast češke filharmonije. ............... * cialisti. Dejal je, da bo volilna zahteval prav tiste reforme, Sprejema so se udeležili mnogi Uu«w..u ,-^T kampanja krščanske demokrat- so vsebovane v nedavni reso - kulturni in javni delavci, na- tl nespoštovanju tujega ske stranke temeljila na raz-či- ciji nacionalnega sveta komuni- noi ^ bU tudi ambasador CSR in poniževanju ljudi, starih stališč obeh stične partije Italije, in da le j« - . ... ------------------------------------------ . .... tl- i._____ ; ,3 , XI 1 brvm 1 l.n 1 CT/VVTI ščevainju .c™,.— ------ ----- - , .____ strank in pojasnjevanju norih s tem pridružil komunistom. dogodkov v Sovjetski zvezi. , , Za Pakistan so indi)skl predlogi o Kašmiru nesprejemljivi Teheran, 15. aprila (AFP). — v Jugoslaviji Viljem Pdithart. vati in izkoriščati. Odločno in dosledno se moramo boriti pro- mneni a dušenju kritik« in samokritike, podce- £kodljivosti kulta osebnosti in &ke ter štajerske. V eni in dru- gj stranki je le malo novih obsodili samoljubje Cervenko va. Na teh se-stankih so sprejeli resolucije, v katerih soglasno odobravajo sklepe nedavnega plenuma CK KP Bolgarije. S psi nad demonstrante Kopenhagen, 15. aprila (AFP). Danska policija iz Odense-e v Fijoni je danes s policijskimi V drugem delu govora je Fan-tani jasno odo-bril katoliške Integra listi čn e težnje, se pravi namen klerikalne stranke, da bi sama dobila absolutno večino ln , , zagotovila popolno in izključno Predsednik pakistanske vlade oblast klerikalcev v Italiji. Caudri Mohamed Ali je davi jud- Tajnik socialistične stranke spel v Teheran, kjer bo na ju- Nenni pa je pozval volivce, naj trišnjem sestanku sveta mini- izkažejo zaupanje njegovi stram- stfov držav bagdadskega pakt« ki rekoč, da bo samo močan na- zastopal svojo državo. Z njim predek socialistov lahko prisilil sta prišla tudi minister za zuna- krščansko demokratsko stranko, nje zadeve in načelnik general- da se bo končno usmerila k zve- nega štaba. _ zi z levico in k socialni refor- Po prihodu v Pakistan je pred- mistični politiki. sednik pakistanske vlade izjavil, _ __* „ _ . Desničarski časopis »Tempo«, da so za Pakistaji zadnji predlo- psi razganjala delavce, ki so kj ga finansirajo velike kapita- gi predsednika Nehruja o Kas-demonstrirali. Delavci tega kra- listične konfederacije, je danes miru nesprejemljivi. P<~ n3e_ ja so že pred tremi dnevi za- odkrito očital predsedniku repu- govem ^mnenju se da to vprasa-čeii stavkati, ker sta danska blike Gronchiju. da v predvolil- nje - rešiti samo s plebiscitom, vlada in parlament sklenila po- ni kampanji podpira komunistič- Glede bagdadskega pakta je M-o- trditi zakon, ki ureja kolektiv- no partijo Italije. V današnji hamed Ali dejal, da je njegova Me pogodbe za dve leti. Zakon žtevilki je komentiral včerajš- država pri-r~n vij ena delati za Je za delavce neugoden in zato njj Grouchijev g ovc. v Brescii, ohranitev miru in varnosti v tem eo proti njemu stavkali. Poli- v katerem Je le-ta zahteval nuj- delu sveta, cija pa je s policijskimi psi razganjala množico demonstrantov, ki so se podali na ulice, da bi ustavili ves promet. Policija je prijela kakih deset delavcev. Za zboljšanje anglo-egipt&vskih odnošajev Kairo, 15. aprila (--P). — Član britanskega parlamenta polkovnik Cyril Banks je izjavil sinoči v Kairu, da namerava predsednik Naser poslati v Veliko Britanijo gospodarsko misijo za zboljšanje anglo-egiiptovskih od-nošajev. Ta britanski odposlanec ae je včeraj sešel s predsednikom egiptovske vlade po razgovoru, ki ga je imel v egiptovskem ministrstvu za gospodarsko planiranje. Fo Bankovih besedah Je Naser izjavil, da je še vedno prepričan, da sl obe strani želita zboljšanje odnošajev. Ugodni komentarji Italijanski tisk priznava, da Je Jugoslavija z vrnitvijo italijanskih ribiških čolnov, ki jih je zalotila v prepovedanih vodah, pokazala iskrenost, dobro voljo in lojalnost — Vi dali priznal, da je nepravilno ocenil položaj v Jugoslaviji in da je bila njihova dosedanja politika do FLRJ v celoti zgrešena TRST, 15. april«. (Od n*ie»t »talnega dopisnika.) Italijansko časopisje je z zadovoljstvom sprejelo oceno, ki jo je dal zunanji minister Martino glede odnosa s Jugoslavijo, posebno pa glede sporazuma o ribolovu. V zvezi z italijanskimi ribiškimi čolni, ki so jih jugoslovanske oblasti zalotile na nedovoljenem področju, pa jih kljub temu v duhu pomiritve ln poglabljanja medsebojnih odnosov takoj vrnile, ugotavlja dobršen del listov da Martino opravičeno brani ‘sporazum o ribolovu. Zvišanje plač v LR Kitajski VKEMB Peking, 15. aprila. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, so na nedavni konferenci za spre- Seja VS OZN o Srednjem vzhodu v Rimu? Rim, 15. aprila (Tanjug). — V krogih palače Chigi so danes izražali prepričanje, da bo seja Varnostnega sveta, ki bo razpravljala o Srednjem vzhodu, v Rimu. Italijansko ministrstvo -a zunanje zadeve poudarja, da so arabsike države predlagale, naj bi bila seja v italijanskem glavnem mestu, ker računajo, da bi bil Varnostni svet, če bi zasedal v Nev/ Yorku, pod vplivom ameriškega stališča. Italijanska vlada je pripravljena pomagati pri organiziranju seje Varnostnega sveta v Rimu. membo plač v Pekingu sklenili zvišati plače za vse delavce y industriji, uslužbence, znanstvenike, učitelje, strokovnjake in ostale, ki dobivajo plačo. Na konferenci so oP°7-orili na nesorazmerje v nagrajevanju visoko_ kvalificiranih in polkvalificira-nih delavcev in sklenili, da bo novi sistem plač temeljil na.načelu »plačilo za storjeno delo«. Doslej so v LR Kitajski dvakrat zvišali plače, in sicer leta 1952 in 1955. Na konferenci pa so poudarili, da dosedanja zvišanja ne ustrezajo povečani storilnosti dela. Sklenjeno je bilo. da bodo letošnje zvišanj« izvedli na temelju nadrobnega študija dela, strokovnosti in delovnih pogojev, v katerih Sive delavci. NEff DELHI. Indija bo ▼ drugem petletnemu iplanu lahko uvo- Levičarski tisk poudarja, da je bilo tudi sredinsko časopisje prisiljeno priznati, da je Jugoslavija v primeru ribiških čolnov pokazala značilno znamenje prijateljstva. »Corriere del-la Sera« objavlja sicer članek, v katerem pravi, da bi bilo treba na določenih mestih sporazum popraviti, priznava pa, da liki navedel, da je glede odnosov z Jugoslavijo slabo ocenil položaj. Dalje je dejal: »V našem tisku in v komunističnih revijah vsega sveta govorimo danes o Jugoslaviji kot o deželi, ki je napravila znatne korake v socializem. Poudarjamo, da je Jugoslovija dežela, kjer so češ da ni opravičljiv njihov namen zapustiti sredinsko koalicijo. Social demokrati v. Trstu poudarjajo namreč, da bodo pretrgali zveze s koalicijo, češ da jim ta škoduje pri pridobivanju volilnih upravičencev za levičarske vrste. V italijanskem merilu pa je značilno, da so se v nekaterih mestnih provincah (Favia in Piacenza) zedinili za skupen nastop na volitvah komunistična, socialistična in social demokratska stranka, in sicer pod volilno parolo »Za demokracijo in socializem«. imen. Volilno propagando pa je a vseh prvih strani dunajskih časopisov potisnil dogodek, ki ja v včerajšnji noči razburil Dunajčane. Od polnoči do po’cin a je gorelo mogočno poslopje bivše borze. Napori vseh dunajskih! gasilcev, ki so prihiteli na mesto požara s 30 gasilskimi avtomobili, so bili brez uspeha. Včeraj dopoldne, ko se je zrušila tudi težka strešna konstrukcija,-je bil še ves okraj zavit v g sta meglo dima. Borza, k; ja bila zgrajena v času od 1876. d.-J 1378. leta za potrebe itare monarhije, je bila po vojni preurejena v veliko trgovsko hišo (Wiener Ringbasar), pri kateri je sedaj izgubilo zaposlitev okoli 2700 oseb. Dunajčani trdijo, da je bil to v času po bombardiranju med vojno največji požar. Škodo cenijo na več kot 100 miil-ijonov šilingov. Pozornost tiska in javnosti je še vedno pod vtisom te katastrofe in politični dogodki so potisnjeni začasno na drugo mesto. Dane Robida LIMA. Sinoči i« v Peruju začelo stavkati 40.000 gradbenih de- lavcev, ki zahtevajo zvlganj* Miro Kocjan mezd. osnovna sredstva proizvodnje v je jugoslovanska vlada z vrnit- družbenih rokah, državna oblast vij o čolnov pokazala iskrenost, pa je v rokah delavskega raz- dobro voljo in lojalnost. Tudi reda In delovnih kmetov, t. J. tržaški lokalni časopisi v glav- slojev, ki sta danes osnovni te- nem navajajo, da je iz Martino- melj jugoslovanskega življenja. da'n« v New Delhi s poti vega govora razvidno, da je ita- Jugoslavija je ohranila svojo po .Evropi TELEGRAMI NEW DELHI, indijski cninister dolžna podpreti izvajanje omenje-brez ililstnice Kakna Menon je lega sporazuma. lijanska vlada optimistično razpoložena glede bodočih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V Trstu je po drugi strani list »11 Lavoratore« objavil Vidall- V Londonu Je Imel neodvisnost ln je zavrnila vse razgovore s sovjetskimi In britanskimi funkcJonaeCJ o in d cki tajskem vprašanju in razorožitvi, v Parizu pa o Severni Afriki. Vr«n«nskji napoved *a pone«^- °v ztla Is ZDA presežfee Hta ta «na- Uek: pretežno ot^a-čno vr««n« od stvo, da bi bila seja v italijanski verjetno bo potrebno »vi- do ts stopinj Oek!|a. poskuse tujcev, da bi se polastili jugoslovanskega gospodarstva. Zunanja politika Jugoslavije Je politika aktivne koeksi-jev referat na zadnjem kongre- stence In miru, na notranji po-su komunistične stranke. Vidi litiki pa Je usmerjena na to, se, da je Vidall posvetil spre- da se le pospeži razvoj izgrad-membam v Sovjetski zvezi ln nje socializma.« odnosom z Jugoslavijo mnogo Glede priprave strank za ob več pozornosti kakor je prvotno agrarne volitve pa pojasnjujejo, izgledalo. Tukajšnji politični ....... krogi poudarjajo, da Je popol- stopala skupaj z Ljudsko zvezo noma sprejel nove politične kon- v občinske in skupaj ■ komu-cepcije in da nedvomno in v ce- nlstično stranko v pokrajinske loti priznava zgrešenost politi- volitve. Med nekaterimi stranke, ki se Je vodila do Jugosla- kaml Je prlilo do zna&ilnih »povij«. Vldali je med drugim de- padov. Na sestanku vodstva 1*-jal, da samokritično priznava, beralne stranka je njen prvak kakor je le v neki prejšnji prt- Fortt očital social demokratom. PARIZ. Franclja je pred krat- ATENE. Grški minister za zunanje zadeve Teotokis Je danes Z Irt ,i 1 »m odpotoval v Strassburg, kjer as bo udeležil zasedanja evropske skupščine. NEW YORK. v današnjem uvodniku Je »New York Time*« ostro ki«n dobavila Izraelu osem lov- namadel indijskega predsednika sklh reaktivnih letal tipa »Mister«. Po sporazum u mora Franclja dobaviti mraelu 12 lovskih reaktiv- Nehruja, ki je predlagal, da bi Indijsko-paklstanskl spor za Kašmir rešili z razdelitvijo tega. soglastu mešana ga odbora Franclje. ZDA ln Britanije, ki v PEKING. Glasilo komunistične nlh letal. Letala so izročili Izraelu ozemlja po sedanji demarkacijski črti. Časopis piše. da je ingel Pakistan »popoln ooiii (prav, ko jo odločno zavrnil predlog predsednika Nehruja« ln dodaja, da JS nemogoče priznati Nehrujeve obtožbe da se je kašmlrsko vj»ra- partije LR Kitajske »Jen Min JI Sanje zapletlo zaradi ameriškega Bao« pite. da bi morala biti Ve-Mu Britanija dolžna podpreti ta. vsijanj« omenjenega aporasura«. BittansU prešftanrik je Ml v predstavništvu •anevake N L UH, m* je vmešavanja in pakšrtprri-ip ude leObe v bagdadskem te s LATO paktu. »Sen York Times« meni, da ima Pakistan »vso peevieo. da zahteva od Združenih narodov plebiscit za Kašmir«, r I str. 7 SLOVENSKI mOCEVlLBC J *t. n - n. aprila im 1 Izpopolnjevanje našega bančnega sistema Izgradnja našega bančnega -i- prihodnosti z- ra j ©na kmetijska ustanovljena — Jugoslovanska kmetijske banke je tadd ustano-»tema je v zadrr"- dveh letih banka. Naši finančni strokovnja- banka za zunanjo trgovino, ra- vltev investicijske bamfce P Sio napredovala v sklad' z ki pozitivno ocenjujejo doseda- ^naJo pa, da bi bilo potrebno ven prispevek k r^voju našega vse večjim izpopolnjevanje- - nje poslovanje lokalnih bank: ustanoviti tudi kmetijsko.banko g^podaKtva.^ Strokwnjafa^ma^ lega gospodarskega sistema, v denarna sredstva, s katerimi raz- in investicijsko banko. »kladu s poglabljanjem im polagajo, upravljajo lokalne ban- Medtem ko je bila Jugoslovan- kirjanjem družbenega ^ravlja- ke kot varčni gospodarji. S tem gka banka za zunanjo trgovino nja. Pokazalo se j-, d- "na sama je ovržena bojazen, da bodo v ustanovljena z odlokom, torej banka — Narodna banka — ne lokalnih bankah prihajale do icxj zgoraj«, naj bi ustanovili more dobro opravljati vsega izraza lokalne težnje, n. pr. v kmetijske banke po drugi poti. bančnega poslovanja in zato s m prekomernem dodeljevanju tore- strokovnjaki smatrajo, da bi bi- - Bačeli postopno decentralizirati ditov. kar bi bilo v nasprotju z lo potrebno imeti najprej dovolj vsem kreditni • bančno poslovanje. Doslej je že našo načelno borbo proti neure- ra2$irjftno omrežje zadružnih Vse druge tavesmcije p ustanovljena cela vrsta komu- jenemu.trgu. S tem pa ».veda ni hranilnic, potem pa Sele z njih o- opravljale £ na Irtih bank, ki so prevzele rečeno, da je možnost pojavlja- povezanostjo ustanavljati merM«rta- mnoge kredita* posle. Tet 'e nja lokalnih teženj dokončno iz- kmetijske banke. Ni dvoma. da. Pristojnosti Za hitrejši razvoj gradbeništva Raven tehnične opremljenosti že zavira razvoj — Za znanstveno raziskovanje delovnih metod — Potrebna so posebna podjetja za vzdrževanje stanovanjskih stavb — Nove šole za gradbeni naraščaj tr-jo, da investicijska banka ne bi smela biti edina banka, ki bi se bavila z investiranjem, temveč naj bi bila pristojna le za kreditiranje iz splošnega investicijskega sklada in iz republiških skladov. To bi bil torej po- Določeni posli s tiranja pa bi ost eTlJS-Ke Danite. CU UVUllia. r------------------ * rlctftinncM 90 povezane z lokalnim gospo- ključena. Proti le-tem pa je na- w krnetiasrka banka pozitivno U I-investicije darstvom, komunalnimi podjetji, še gospodarstvo znatno obvarO- vplivala n« urejanje mnogih po- Naroone ban e, n. p • trgovinami, delavnicami itd. ter vano, saj imamo celo vrsto jam- zadev našega kmetijstva, i« proračunov m poa ^ p opravljajo zanje plačilni promet, stev proti njim. Sredstva lokal- prav tako, kakor ustanovitev Doslej s-o lokalne banke ..revzele nih bank so omejena, poleg te- Okoli 10 Istotkov celotnega 'a- ga pa imamo tudi rame goepo- ftltn.ega prometa. darske predpise, 'd določajo po- Omrežje koi -imalnih bank je slovanju lokalnih bank prime- pri nas najbolj razvito * Slo- ren okvir. Pojavil se je tudi veniji, kjer so l-omunalne ban- predlog, naj bi lokalne banke ke v osmih izmed 11 okr; '°v. obvezno vlagale določen odsto- Srbija ima 10 komunalnih bank. tek svojih sredstev v Narodno Hrvatska 4, Bosna in Hercegovi- banko kot rezervo. Narodna ban- na ter Makedonija po eno. V ka bi za ta sredstva plačevala Črni gori še ni nobene komu. 1- obresti, toda tako, da bi v a- _jcup^[,na_ združenja strojne in- 8»e banke. Vseh komunalnih kem primeru ostalo v njej kolt ^ bank je torej pri nas 24. rezerva okoli 30 odstotkov de- Poleg komunalnih bank imamo narnih sredstev lokalnih bank. •edaj v Jugoslaviji tudi 8 mest- Iskalne banke so pozitivno iz- ~ t p ;tei zvezne indu- bancm sistem. Narodne ban_ Koper, 15. aprila. V razpravo o aktualnih problemih gradbeništva na skupščini združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala, o katerem smo poročali Se včeraj, je 9e v soboto tehtno posegel generalni sekretar Zvezne gradbene zbornice ing. Obrad Bojovič Upoštevajoč preorientadjo gospodarske graditve na objekte družbenega standarda je poudaril, da trenutna raven proizvodnih sil v gradbeništvu *e zavira na primer našo stanovanjsko graditev. Delovne metode so na razmeroma nizki stopnji. Indeks tehnične opremi 1 enoisH, Iri je potreben a tevedbo poetavljo- Uspehi in problemi strojne industrije V Beogradu je bila letna dustrije, katere se je udeležilo okrog 100 predstavnikov različnih tovarn, navzoči pa »o bili nih hranilnic, ki se bavijo po.polnile naš predvsem z zbiranjem denarnih vendar pa so strokovnjaki mn e- “FLRj in Jugoslovanske ban prihrankov in s potrošniškimi nja. da so v njem še vedno vr- * — . ke za zunanjo trgovino. Delegati iz tovarn so poudarili potrebo po novih ekonomskih kreditov j« namreč povzročal težave v poslovanju gospodarskih organizacij. Na skupščini so med drugim sporočili, da je strojna industrija konec lanskega leta proizvedla štirikrat več kot lota 1939 in da je najpomembnejše povečanje zabeležila v proiz- vodnji strojev za obdelavo kovin in lesa, kakor tudi v pro- predpisih, ki bi na*'trojni in- izvodnji gradbene krediti. Doslej je bilo ustanov- zeli. Po njihovem mnenju namiljenih tud: 55 zadružnih hranil- reč imajo določene veje našega nic, ki so najbolj razširjene v gospodarstva specialen položaj Sloveniji in Hrvarbski, imajo pa in specialne probleme, zaradi čelih tudi v drugih naših reipubli- sa.r bi za ta področja gospodaricah. Ustanavljanje zadružnih stva bilo potrebno ustanovita tu-h ran lini c se nadaljuje in je pri- di posebne, banke, tako imenova-čakovati, da bo omrežje teh hra- ne poslovne banke, nilnic temelj, na katerem bo v Ena izmed takih bank je že Prve jugoslovanske gledališke igre Slavnostna akademija ob Sterijinem Jubileju NOVI SAD, 15. aprila. Z otvoritvijo razstave o življenju in delu Jovana Sterije Popoviča, ki jo je priredil Vojvodinski muzej v prostorih izvenarmadne v zgoje na Bulvaru maršala .Tita, so se danes v Novem Sadu končale uvodne slovesnosti prvih | . -- jugoslovanskih gledaliških iger ob jubileju Sterije Popoviča. yainske univerze profesor Anton n osti izkoristi proste kapacitete ^Indniak in univ Prof iz Zagre— za izvoz, zlasti z ozirom na o, Sinodi je bila v zvezi s Ste- velike klasike jugoslovanske josiD’ Hamm kot ju^oslovan- da obstajajo v mnogih državah rljinim jubilejem slavnostna književnosti. V umetniškem spo- predstavnika na zasedanju velike možnosti za prodajo pro- akademija v Narodnem gledali- redu so čitali pesmi in odlomite akademije znanosti in Izvodov naše strojne mdustvje. 6ču. ki so se je udeležili pred- iz Sterijine proze prvaki no-vo- ki bo posvečeno živ- Po načrtu za letošnje eto bo ta ališča, solista beo- .. . . j velikega poiljskega industrija izvozila v več v icot Milica Miiadinovic zl 20 drža^ čez 80.000 raznih stro- sedanje, katerega se bodo ude- jev in naprav v vrednosti 2 mi- dustriji omogočili. da bi se tx>-lje prilagodila novi orientaciji naše ekonomske politike in se uspešneje uveljavila na tujih tržiščih. Predvsem bi morala ta industrija dobivati srednjeročne kredite za obvladovanj« proizvodnje novih strojev. Prav tako bd bilo treba izpopolniti sistem dodeljevanja kreditov za stalna obratna sredstva. Dosedanji način podeljevanja 'eh Jugoslovanska predstavnika na zasedanju poljske akademije Ljubljana, 15. aprila. Danes sta odpotovala v Varšavo upravnik slovanskega inštituta Ijub- V lanskem letu je začela proizvajati 108 novih strojev. Hkrati pa se je izkazalo, da v tovarnah, ki proizvajajo gradbeno mehanizacijo, že nekaj mesecev leže neprodani stroji v vrednosti več kot dveh milijard dinarjev, čeprav je stopnja mehanizacije dela v našem gradbeništvu še razmeroma nizka. Verjetno bodo te velike zaloge, ki onemogočajo norma'no delo tovarn, kmalu prevzela gradbena podjetja, ki bodo na natečaju Narodne banke dobila kredite v znesku nekaj milijard dinarjev. Udeleženci skupščine so t-tll mnenja, .da bi bilo treba strojni industriji po-magati, da do skraj- nih gradbenih nalog, znaša komaj 0.12 (v naprednih državah znaša ta indeks 0.80 in celo do 1). Nakazal je potrebo po tipizaciji gradbenih elementov; pre orientirati bo treba investiranje v industrijske zmogljivosti za industrijsko proizvodnjo gradbenih elementov in povečati skrb za hitrejši napredek te industrijske proizvodnje. Razen tega bo treba del sredstev Iz sklada za napredek proiz- vodenje uporabiti tudi za znan- rtveno raziskovanje delovnih metod v samih podjetjih. Glede sedanjih licitacij gradbenih del je opozoril na škodo, ki jo ima družba, ker se licitacije pogosto razpišejo in opravilnih brez pcftrebne tehnične dokumentacije in ob tržnih pogojih, ki ne zagotavljajo niti min!mal-n« stabilnosti cen. (Gradbeni les Itd.). Poudaril je tudi potrebo po temeljitem proučevanj i plačnega sistema v gradbeništvu, ker sedanji sistem ni stimulativen in je eden izmed razlogov1 stroje v vrednosti 765,000.000 de- ^ da proizvodnost dela v viznih dinarjev, kar j« dva in gradbeništvu stagnira oziroma polkrat več kot v istem obdooju ponekod celo pada. lanskega lota. Na osnovi izčrpne razprava je Tovarne strojne Industrije skupščina nazadnje sprejela bodo del 6vojih kapacitet pre- sklepe, od katerih naj navede-usmerile ia proizvodnjo za 51- mQ je najvažnejše, roko potrošnjo. Vrednost te Pristojne organe je treba opo— proizvodnje znaša zdaj okrog 2 zor;tj na škodljiv pojav da za-milijardi dinarjev. Naša stroj- puščajo gradbeni strokovnjaki na -Industrija že izdeluje stroje podjetja in odhajajo v rajne ln opremo za tekstilno, prehran- upravne službe, ker imajo v teh beno, grafično, usnjarsk i :ndu- ghjžbah možnosti za dosego strijo itd., letos pa bo svoja prizadevanja prilagodila potrebam še drugih panog predelovalne Industrije. Pevski zbor »Tone TomSič« v Lillu Idile, 15/ aprila (AFP). Na mednarodnem festivalu Hudenit- skih zborov v Lillu je vzbudil pozornost zbor ljubljanskih študentov »Tone Tomšič«. Posebno odobravamo e so ljubljanski študentje želi na koncertu, ko ao pojoč plesali jugoslovanske narodne plese. Progresivne Slovenke za ljubljansko porodnišnico Pomožni (reliini) odbor Progresivnih Slovenk iz Clevelanda objavlja v ameriških slovenskih listih poročilo 'o svoja boljše pokojnine. Skupščina je sprejela pred'cg zavoda za stanovanjsko izgradnjo iv Ljubljane, da se ustanov; gradbeni ■ center, ki bo »e zna* njal projektante, gradbena podjetja in druge zainteresiran* oziroma prizadete partnerje s naj novejšimi izdelki naše grad— uene industrije. Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih zgradb je treba lis a- noviti posebna manjša remoiv ng podjetja, kajti velika grad-oers podjetja ne morejo pr*« vzemcti del te vrste. i V sodelovanju z reoubl I škimi odborom sindikata gradbenih delavcev in Društvom inženirjev in tehnikov se bo novi upravni odbor združenja lotil temeljitega proučevanja plačnega i ostema v gradbeništvu z na— menom da d<>. eže sistm. v katerem bo plačevanje delavcev odvisno od uresničene proizvodnje. Za vzgojo naraščaja si bo novi upravni odbor prizadeval doseči ustanovitev nekaterih ustreznih šol. Ze teh nekaj sklepov dokazuje, da je bila skupščina plod-Jpto utrdilo, da je s svojimi ng. Delegati podjetij so ugotovili’,'-.da se je združenje zadnj* predlog^ učinkovito pomagalo ne samrf odpravljati periodična težave posameznih podjedj, temveč- da i,e obenem analiziralo razne ppjave in tatco V okviru svojih njožnosti prispevalo k odstranjevanju različnih težav. Končno » delegata 3.o.-;jeli predračun za novo p<\t-ivao ‘*-to in izvolili nove orgdjia zdru-2a predsednika j ® bil izvoljen ing/ Hugo zenja. povnovno Teržan. fr. Prva občinska konferenca SZDL na Jesenicah Jesenice, 15. aprila. Na Jesenicah je bila danes v veliki dvorani Delavskega doma prva ob- Vsi diskutaniri so živahno govorili o zunanji in notranji politiki ter nakazali potrebo po utr- čLnska konferenca SZDL, ki so jevanju družbenega upravljanje se je udeležili tudi predsednik in delavskega samoupravljanja, okrajnega odbora SZDL Mirko Kiošmelj, predsednik občinskega ljudskega odbora Jesenice Maks Dolinar in številni drugi javni delavci jeseniške občine. Vsi de- Razen tega so poudarili nujnost družbene kontrole in preprečevanja pojavov gospodarskega kriminala. Kolektivi morajo skrbeti za boljšo organizacijo v legati so dobili predhodno letno podjetjih in gospodarskih orga-- -- - ” ■ nizaetjah. Cilj vseh neposrednih proizvajalcev mora biti, da sodelujejo pri sprejemanju in Iz- poiračilo občinskega odbora SZDL uvodni referat pa je imel predsednik Ivo Scavnikar. Iz tega zbirki za nalkup pralnega stroja p^očji® so delegati povzeli bo- polnjevanju družbenih planov. »Sterijinega pozorja« in številno občinstvo. Slavnostni govor je in Dušan Popovič pa sta ob spremljavi orkestra zapela dva Imel književnik Velibor Gligo- speva iz Logarjeve opore »Pori č. V svojem predavanju o delu kondire-na tikta« po Sterijinem Jovana Sterije Popoviča je ugotovil, da je krčil pot kulturi svojega nairoda in moralno vzgajal besedilu. Danes zvečer je bila v gledališču premiera Popovičevih »Ro- iežile evropske in izvenevropske lijand 390 milijonov deviznih države, bo v okviru Mickie- dinarjev. V prvih treh meseoh wiczevega tedna od 17. do 20. letošnjega leta so prodale to-aprila. varne tujim kupcem razume in sušilnika za ljubljansko porodniško in ginekološko kliniko. Do februarja t. 1. so zbrali že 3000 dolarjev, potrebujejo paše najmanj 2000 dolarjev, da bodo ' nabavili potrebne aparate, ki stanejo brez prevoznih stroškov najmanj 5000 dolarjev. I* gato vsebino za plodno razpravo. •voj čas, zarad' česar spada med doljubov« v izvedbi domačega novosadskega ansambla. S tem se je začel I. jug. gledališki festival, na katerem bo sodelovalo 11 najpomembnejših gledališč iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skpplja, Subotice, Zrenj a n. :.n a in Novega Sada. Za najboljšo izvedlbo, režijo in vlogo so • .,, , , , , . razpisane nagrade v skupnem stmnk Prav dobro Kažejo posev- znesku li600 000 dinarjev. Novo- Slovenij ku rzi, zadovoljivi pa so tudi: po- ss,Dnevn.ik« je ra- tidenezil tudn dan CK ZKJ Bo- »evki pravočasno sejamh pšenic. z6in te,ga raizpisal še do- rls Zlhej1- G1avm odbor je skle- Psenice, k, so bile pozno sejane, datoo nagrado za najboljšo vlogo " r v atisaimbiih, ki ne bodo gosto- 0 stanju žitnih posevkov in o spomladanski setvi Čeprav je bida letošnja zima dokaj neugodna so žiirni posevki Sloveniji razmerama dobro pre- VAŽNI SKLEPI Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Izboljšali bodo prometne zveze med Ljubljano in Koprom Direkcija železnic v Ljubljani seznama darovalcev je videti, da je pristala na uvedbo motornih nekateri naši nojakf poirtvoval- tri a Vr\,xr n a rvrn.eri T uIdI 1311 a Ko— Ljubljana, 15. aprila. — Da-,.-s dopoldne se je sesital glavna od- potrebo, da se S v oboo turno-prosvetna društva kul- vse- no segajo v žep za pomoč domovini ter prispevajo lepe znedke. Tako je med prvimi poslal neznani rojak lz države Missouri 300 dolarjev. Mnoga društva, zlasti še krožki Progresivnih Slovenk prispevajo vlakov na progi Ljubljana—Kozina, zadnjo železniško postajo v emeri proti Kopru. Ker se je dosedaj prevoz potnikov iz Ljubljane v Koper vršil sam" z. avtobusi, predstavlja to precejšnjo razbremenitev avtobusnega parka, ki ga bodo preusmerili v lo- Zniževati morajo lastno ceno proizvodnje z racionalizacijami In boljšo organizacijo dela. Ob koncu razprave so izvolili nov 29-članski odbor in 5-član-siki nadzorni odbor, razen tega pa še 35 delegatov za okrajno skupščino SZDL, ki bo v Kranj u. U. 2. so slabše obrašcene in zato nekoliko redikeiše. Od vseh vrst žita so bili najbolj prizadeti posevki ječmenov, ki- pa so se v zadnjih dneh že delno popravila. Zaradi mraza in burje so močno trpeli posevka v nekaterih področjih goriškega in koprskega okraja. Za izboljšanje -posevkov priipo- nil, da bo do jeseni odprl tri šole za splošno izobraževanje, in vali z deli Jovana Sterije Popo- v Ljubljam, Maraboru m Ce*lju. Prav tako bo do konca bor "zvez v ob očT "in prosvetnih stransko pripravijo na proslam tudi lepe zneske, nekatera celo kalni promet Predvidoma bodo bor Zveze svonoa P_ ge IvJma Cankarja in predlagal, naj po 100 dolarjev. Tudi ta zJbirtoa na progi Ljubljana—Koper vozvh dobi delavsko gledališče, ki bo kaže povezanost naših izseljen- motorni vlaki dvakrat dnevno v do konca leta ustanovljeno, v cev z domovino In pripravlje- obe smeri, avte- usi avtopodjetja Ljubljani, ime po velikem slo- nost za pomoč godalnim ln Slavnik pa bodo s temi vlaki venskem pisatelju. zdravstvenim ustanovam. imeli zveze. viča, to se prava izven konkurence za splošne nagrade. -bp. Film ▼ jugnslovansko-francosko-ltnliiimskl koprodukciji Beograd, 15. aprila. — Pri nas leta organizirana tudi dopisna šola za splošno izobraževanje. Glavni odbor je nadalje priporočil, naj Delavska knjižnica v Ljubljani pripravi potujočo knjižnico. Diskutanti so poudarili, da bi morala društva Svo- ^7^nSr“n° L^na ^d° V fcratkem ®?4.eli snf,mat! bod aktivneje sodelovati pri re- branemT v koTkor to^e rd ^ 1° ” -Julef šolstva ter da bi se morala /-1’ T , »Carski sel« v jugoslovansko- us.meriti k intenzivnejšemu raz- apraaJjeno Izmed gnopl pndep franccsko-čtaiMjanski toopraduk- ,,npn1l] kulturno - nrosvetne de-v poštev zlajs® dusuena ;a:pnoa- nji. Pri snemanju bosta sodelo-monišjev sol ker, čilski soliter, pre- vaia UFUS iz Beograda in fran-vidno uporabljen apneni dušik pa coski filmski producent Emile ie za rž Ln pšenico) gnojila v ko- Natan. Režiser filma je znani hciinah 70 — ICO kilogramov na italijanski umetnik Carnice Ga-ha tor fosforna (superfosfat, to- Ione. glavno vlogo pa bo igral maževa žLindra) gnojila v koli-ol- nemški igralec Kurt Jiirgens, kž nah 100 — 150 kilogramov na je lansko leto dobil visoko na-La. Kjer je ugotovljeno pomanj- grado na filmskem festivalu v kajnje k alb j a uporabiimo še 50 — Benefkah. vljanju kulturno - prosvetne dejavnosti na vasi. Člani glas ga odbora so tudi po-dprii predlog, naj društva opuste dosedanjo obliko pevskih tekmovanj naj namesto tega organizirajo festivale. V diskusiji se je oglasil tud! tov. Boris Ziherl. Opozoril je na Slovenski filatelisti so zborovali V Ljubljani so danes rboro* vali zastopniki organiziranih slrvenriri-b filatelistov. Po poročilih odbora je v Sloveniji 49 filatelističnih društev in klubov, ki imajo 1837 članov in 400 mladincev. Delegati so prikazali stanje v naši filateliji. Znamke so predrage in poleg tega jih ni dobiti. Zamenjava je skoraj ne- mogoča. Ker tudi ni dovolj rabljenih priložnostnih in spominskih znamk, ne morejo niti mladinci izpolniti svoje zbirke in zaradi tega je pritegnitev istih k filateliji težka. Prav filatelija pa bi mogla biti ena od zelo koristnih načinov za odtegnitev mladine ulici, saj nimajo bre« vzroka v mnogih državah filatelijo celo kot obvezni učni predmet. Naše znamke se pro- n .. dr, ie razpore- u«j i« v rv. i o*......* i.— -it yui jr.ui ..... * * >.. ■* t r- ■ - dajajo v inozemstvu pod cono, dife^ trcarak/h oosloviih enot v enem bloku, tako da bomo nakup dlaga,le, naj bi bile trgovine od- kar jemlje naši filateliji mno-mestu ^ Sii-idnB *el?^ neprimer- najrazličnejših predmetov lahko prte od 7-12_ ln od 16. do pol ......... Razgovor o celjski trgovini kratkim Je. Trgovinska skih poslovnih lo_kalov. Zato «o s« ‘ralvtae sbomica za celjski okraj razprav- lene predvsem zavzemale, da bi Uala z zastopnicami društva za zlasti v bližini Malgajeve ulice, napredek gospodinjstva v Celju, morda nekje na začetku LJublJan- Lahko rečemo, da je bilo to sre- gke ceste, uredili mlekarno in pro- Eanje zastopnikov trgovine z *e- dajalno kruha, nami zelo koristno. «azprava o trgovini, predvsem s stališča kot ga ima no. Podobne težave glede trgovine z mešanim blagom imajo v Li-scah, nekaj specializiranih trgovin pa b; biilo dobrodošlih tudi v Za-vodni ter v Gaberju. Enako živahna je bila razprava o delovnem času trgovin. V _ glavnem so se vsi navzoči strini ali, r- ■—— ------------- - ' ihAiičMti. r»o- uče (cmaarnoštii uiur u« j...... ,e odmor v opoldanskem času koristnih pobud za vi)eiimaJo tudi predeli Kersnikove uri - mnogo prekratek, _ iilfna fžloiln no CA it Ul * 7. en e - —-■« 3« .n Kort a tri JntflH 1f nami zelo koristno »oprava „ Podobne težave kot gospodinje 1, dal, nekaj * Malgajeve ulice in bližnje oko-ih^hud^za’ zboljšanje po- ‘Jf,e a5"^ki,r^d°e1Ji treorin*" zaS D^imraejšo*Jra^oTe- “lice Glede ‘na to so dale žene zlas£j' “p-fife za ’žene. ki tvorijo dWev bokalov Spodobno 10,0 *atflmlv predlog: ustanav- veH,no zaposlenega osebja v trditev lokalov im podODno. UaJte vf^ ra*li£nill trgovin v obratih. Zato so žene pre- 0^ Kolikor je središče mesta opravile na enem mestu, ne pa, ;s,m( UTe. Tudi predlog Koliko je morami, Kt nabavo raznega t r n-rt,-i n 7 živili v 80 kiilogramov na ha kailijeve soli. NaJl irmogoštevilrti poskusi so pokazali, -da se doseže s pomladno dogno pit vi jo pri pravilnem je-aeirfcem gnoienhi povprečno po-večamje pr!de'fta žira v zrnu in zlam! od 26 do 35 odsrodkov. Setev ovsa 'e v glavnem končana. V toplejših krajih k na lažjih zemiljah pa se je že pričela saditev krompirja. KMETrTSKT INSTITUT SLOVENIJE v L j u b 1 j a n t Skupščina bosansko-hercegovskih skladateljev Sarajevo, 15. aprila. — Delo bosansko-hercegovskih skladateljev je bilo lansko leto, kakor so poudarili na današnji letni skupščini njihovega združenja,. zelo plodno. Čeprav ima združenje vsega 16 članov in 6 kandidatov, so domačo glasbo v lanskem letu obogatili z mnogimi novimi deli. Združenje je izdalo drugo zbirko zborovskih pesmi, pripravljena pa je zbirka za pihalne instrumeimte in zbirka kopalnic. Prej ko greste na dopust, nam naslov pošljite, da »POROČEVALCA« tudi tja dobite! razumljivo natrpano z lokali, z nekaterimi, kot s prodajalnami čevljev, celo preveč, pa v obrobnih predelih Celja občutno primanjkuje trgovin, zlasti nekaterih specializiranih. Pomanjkanje trgovin najbolj občutijo v naselju severno od Dečkove ceste, v da moramo za nabavo rasnega blaga prehoditi vse Celje. Taka razporeditev poslovnih enot m Mia možna v bloku v Ključavničarski ulici. Medtem ko se gospodinje s Jo- o de- ŽUTstvu trgovin z živili v sobotah popoldne je sprožil izredno živahnost. Na koncu so le prišli do zaključka, da bii bilo umestno uvesti dežurne trgovine 'n sicer tako, naj bi bile za to službo do- tefovega hriba upravičeno P rito- ločene le štiri poslovalnice, od „„ , žujejo, ker morajo nositi kruh v tega dve v mestu ter dve v ob- zadnjem času pa so zaradi tega peko v središče mesta, pa želijo robnih predelih Te trgovine — močno prizadele gospodinje h žene s Polu! trgovino z mešanim Center, Rio, Cinkarna :n_ t*°t- naselja ob Malgajevi ulici Zna- blagom v neposredni bližini nase- ni^t^— pa najdbi se v dežurstvu Elino Je. da sta ob Dečkovi cesti ter ob Malgajevi ulici nastali močni naselji, toda brez trgov go ugleda. Ker želijo filatelisti, ki že več let opozarjajo na vs« te pomanjkljivosti, še enkrat ■.jyrr- me^d^np *:n;te ob črni zbor sprejel dokumentira-no odprto pismo na Generaln* direkcijo PTT, v katerem opozarja na vse napake naše emisijske politike in na vso škodo, ki se z njo povzroča naši drža- lja Tu praznih lokalov res ni, menjavale; vsako soboto popoldne vi spomenica bo predložen* praveč^a bflatoo r^Sdp1!« ^ tudi raznim merodajnim čini- Skupščina slovenskih novinarjev V soboto zvečer so se zbrali ■lovenski novinarji na svojem rednem letnem občnem zboru. Poročilo o delu v preteklem letu in kritično oceno tega dela Je podal predsednik Novinarskega društva Slovenije Tomo Brejc, tajnik društva Jože Pirnar pa je poda! organizacijski pregled društvene dejavnosti. V obširni razpravi je bilo predvsem poudarjeno strokovno ln politično izpopolnjevanje novinarskih kadrov in pa socialn-problemi, ki težijo mnoge novinarje, posebno kar zadeva stanovanjsko vprašanje. Razprava je dala novoizvolje- nemu upravnemu odboru društva, kateremu predseduje Branko Babič, obilico predlogov, kako izboljšati delo društva in vzgojiti slovenskega novinarja tako. kot od njega zahteva socialistična družba. Tudi letos so bile podeljene Tomšičeve nagrade za najboljša novinarska dela v preteklem letu. Skupno je bilo podeljenih 14 nagrad. Z občnega zbora so slovenski novinarji poslali pozdravna pisma predsedniku republike Jo-, sipu Brozu-Titu in predsedniku Ljudske skupščin« Sloveni)« Mihi Marinku. .; > W '—X' -L-" v-' - . * / ' l , Nadalje so na sestanku govorili tudi raznim merodajnim Se o dostavljanju mleka in kru- teljem. Spomenico so lastnoroc— ka na domove. Kako bodo trgo- no jjodpisali vsi udeleženci zbo- vlne prisluhnile tej želji, je drugo vprašanje. M. B. Registracifa prebivalstva na Koprskem V naijkirajlem čac lo !z- vedii v koprskem okraju regl-sL-g.ju . .-bivalstva, ker stari r^"‘ *— n. „dgovaxj_.‘ več svojim namer . "ato je bila pred kratkim Šoštanju, ustanovi: -raebnp komisija v c' .n meritu, poleg te pa bo- do delovale še občin'k° komisije. ".i povtirovanj.u prebivalstva bo -- 'olovalo r>:_iv;'’ - - ’-aj nad 20C b. Najprej s« bo prič-do popisovanje v občinah ~ '°r T-ola m I kjer j popis -rad vid en za 24. ln 25. aipril. ra — delegati filatelističnih društev. Filatelisti zlasti želijo, d* bi spet oživel nedelujoči Svet pri Gen. direkciji PTT kjer bt se mogli vse pogovoriti o vprašanjih emisijske politike. Občni zbor je odobril vsa poročila in je obenem izrekel priznanje desetim najbolje delujočim filatelističnim društvom v Sloveniji. Prva tri mesta so dosegi* društva v Mariboru, Idriji in -st- Ljubljano ao obiskali učenci osnovne lole v Ribnici. Po ogledu meitnib zanimivosti so Bi V Arami ogledali predstavo »Jurček«, •tracijo pa vodi Z*v„J za statistiko pri Okrajnem ljudskem od-feoruvdCapnfc - SERGEJ VOSI* J AR fglavni I« odgovora« VRANCE* OREN O VKO (notranja oolltika’ _____ *LEK5 ANPER 1* VORalZ (goaoodaratvol _ •"*NTr>pT7l» vttt.an *rr.» 'k-nimrai mm T.rP*» rannrtl Ea ogio«'- 'dgsvarjs rr. ao — n. aprila um J SLOVERSKI FOBOCEVILEC / star. 3 ^ Novosti v novogoriški tovarni pohištva Tovarna pohištva v Novi Gorici bo dala domačemu trgu za 100% več pohištvene opreme, izvoz pa bo povečala za 10% Tonraraa pohištva. v Novi Go— gi/.i predstavlja pomembno in močno postojanko za dvig narodnega dohodka v okraju- Bruto dohodek na pohištvu so lani prekoračili za orx>iz.vo*in.jo bo tovarna pohištva v NovC Go- rioi, ki je že lana znatno znižala cene svojemu blagu, letos dala na domač? trg 100 % več in boljših izdelkov. Presenečenje za naše potrošnike bo sodobna spalnica »Goniča 56«, s katero nameravajo osvojiti domače tržišče. Od spalnice »Gorica 55« se bo razlikovala po boljši kakovosti im lepši ter okusnejši izdelavi, cena 'P* bo priibliitžrvo enaka, lanski. —ip- NOV OTROŠKI VRTEC V CELJU Čeprav je bila potreba očitna, so bila dela za urditev novega otroškega vrtca v Celju zelo dolgotrajna, se,j je bilo treba opravili nekaj preselitev, kar pa ni bilo preveč enostavno končno je bil pred kratkim tudi v Jurčičevi ulici, ne dialeč od Savinje, urejen lep začasni domek glendko tehnične naprave so do- za tiste otročičke, katerih * ta rži so zopotsleni. Trenutno je v o-troškem vrtcu »Anice Cernejc-ve« 45 cicibančkov, za katere je prevzela glavno skrb Majda Strašek, V kratkem bodo na lepem vrtu okoli hiše uredili še več naprav, pri katerih bedo kaj liapapoinili Predvsem ipa »o odpravil, vedno . grozečo nevarnost pred požari. Gotovo bo sedaij eirmaram beton dobro kljubovali buril in zmanjšali nevarnost pred požari. Letos so urediti1! celotni delovni iprotes po sodobni delovni metodike v prvem četrtletju so se paka-e.a)ii vidni uspehi. Lan: so na primer potrebovali za izdelavo spn.il-nece polnih 120 ur, letos pa izdelajo prav tako spalni co že v 90 Urah in to ob manrš; delovni sili. Lami so v tem času imeli zaposle-n h 709 ljudi, letos pa le 6S0. Če upoštevamo, da jim je letošnjo zimo ovirallo proizvodnjo pomanjkanje električne energije, so res dosegli |trav lep usipeh. Poleg tega so mnogo prihranili rudi na materialu. Kolektiv, ki ima stare tradicije priznanih sblkanjlkčh mizarjev, k» to svoje izdelke Izvažali že v starih čarih, bo nedvomno še nadalje uspevali. 2e letos nameravajo povečati izvoz končnih izdelkov za okoli 10 % v primeri z lan kiim. Tudi pri tem so naleteli na težaive. Tuji trg je namreč vedno bolj zahteven in terja čestokrat 'izdelke s specialnim okovjem iz ihmi Te dni se nam je predstavila ►Svoboda« že tretjič z opereto »Oj, to leetovo srce«. Gledalci 6o bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni. Največ zaslug imata pri tam režiser tov. Zajc in pevovodja prof. Habe. S tem delom bo »Svoboda« iz Ihana gostovala še v Kamniku, Viru, Radomljah in celo v Mariboru. Ker je ta opereta ena izmed najboljših odrskih uprizoritev v Ihanu, so sklenili, da bodo na-Btopili z njo tudi na občinrikem tekmovanju. R. F. otroci v poletnih mesecih našli veliko zabave ln razvedrila. Življenje otrok v vrtcu, se odvija v dveh skupinah — v dveh lepih, svetlih prostornih sobah. Ko bo prihodnje leto pridobil Se nekaj prostorov, bo dorcek laihloo sprejel približno 70 cicibančkov. Ko 8t>voa1n*> O novi in Pomembni otvoritvi t« otroSke ustanove v Jurčičevi ulici ponovno poudarimo, da bo treba tudi v Gaberju, v industrijskem delu mesta ob Savinji, prav tako ustanoviti otroški vrtec. Kulturno življenje v Sežani V Sežani je v zadnjem času kulturno življenje znaitno na/za- dovailo. Nedavno pa so se odloči 1 i. da bodo ponovno organizirali pevski zbor in uvedli redne pevske vaje. Pevci so bili tega kar veseli. Udeležba na vajah ie pre-cejšnja, žal pa ima zbor premalo moških glasov. »Svoboda« je doslej uspela vključiti v svoje sekcije precej članov, sedaj pa bo •oreba rudi! delairi v pasamez/raih »ekcijah. Zarad. tega, ker je Sežana precej' oddaljena od večjih kulturnih središč, so gostovanja bolj redka. Prav zato pa morajo Sežanoi sami poskrbeti! za živahnejšo kulturno dejavnost. Za to sposobnih liudi je vsekakor dovolj. —bec KOPER Roditeljski sestanek v Tolminu Te dni Je bil v Dijaškem domu »Petra Skalarja« roditeljski sestanek za učiteljišč« Udeležili so se ga starši dijakov Iz raznih krajev g »riškega okraja in celo z Gorenjskega. Za uvod je zapel pevski zbor učiteljišča pod vodstvom prof. Pimika nekaj pesmi, zatem pa je prikazal ravnatelj tov. Trošt navzočim nujnost in pomen roditeljskih sestankov. Govoril Je tudi o delu in uspehu dijakov in njihovi vzgoji. Navzoči so žeto radi prisluhnili tudi besedam prof. Novakove fn Metelkove, ki sta jim osvetlili marsikateri problem v preprostih besedah s primeri vsakdanjega živicienia. Ob koncu so se „j pogovorili starši s posameznimi ? i.i,—, razredniki o uspehih in neuspe- tortno 5».črva hiti svojih otrok. Iz Kobarida Mladina v Kobaridu Je svetno proslavila 10-letnico mladinskih delovnih brigad. Oh tej oriloS-nc*tl so počastili tndi stpomln mladinca Jgcria TJr^ča, k! Je leta 1948 izgubil življenje pri gradnji proge Nlkšič-^-Titograd. O tem zglednem mladincu Ja - govoril Celje bo dobilo ribarnico Podjetje za predelavo mesa »Planina« v Celju j.e bilo še do nedavnega v precejšnji negotovosti glede bodočega poslovanja. Sanitarna Inšpekcija je namreč zahtevala boljšo ureditev nekaterih obratov, kar pa kolektiv brez pomoči ljudskega odbora ni bil sposoben izvršiti. Edina ovira pri tem so bila denarna sredstva. Pred kratkim pa je ljudski odbor ugodil prošnji delovnega kolektiva »Planine« za pet milijonov dinarjev posojila. Na ugodno rešitev te prošnje je odločilno vplival sklep oziroma namen kolektiva, da s posojilom najprej uredi v mestu novo ribarnico in nato še zboljša razmere v predelovalnici. KAM Z GOSTI IVA GORIŠKEM Z občnega zbora genske gostinske zbornice V hotelu »Soborin« v Novi Gorici je bil te dni rednč letni občni zbor goričke gostiimske zbornice. Poileg 71 delegatov so se rbo-ra udeležili tudi aredsedn.-k zvezne gostinske zbornice Krsto Filipovič ter nekater, drugi gostja Iz poroč.la, ki ga jepodai pred-»odiaik zbornice Ivan Abramič in raizorave ie bilo razvidno, da je goistinsovo na Goričkem po osvoboditvi vidno napredovalo, čeprav obstajajo še razne težave in pr man jkl jivosci. Tako so na Goriškem zabeležc-1; konec preteklega leta že 217 gostinskih obratov oziroma go-»rin/slkiih gospodarskih organizacij vseh sektorjev lastništva z er'en ali več obrati. Kljub temu ja odpirail lokaj in točil pijače na drobno tudi ob nedeljah, čeprav je v neposredni bližini gostilna. Dogajalo se je, da so v teij trgovini ipulli in veseljačili celo dlo •poznih nočnih ur. Turistični premet se je v primeri z letom 1954. lani povečal za 14 odstotkov pri prenočninah pa kar za 33 odstotkov. Vseh gosto-v je bilo lani 24.534 s 54.143 nočninami, od katerih so gostišča iztržila preko 8 miSrjjonov dinarjev. Največ je biiio seveda domačih gostov. Promet v gostinstvu se ie znatno dvignil, zlasti po Videmskem sporazumu o drobnoobmelmem prometu. Talko so večji kraj. ob meji kot Nova Gorica, Kobarid im Bovec tor še nekateri drugi sedanie število gostišč vsekakor kraji zašli v resne težave, ne zadostule. Posebno je občutiti pom a n. k an-je prenočišč. Na vsem goriškem področju so samo 4 hoteli in to hotel »Trenta« v Trenti, hote! »Mangart« v Bovcu, »Sabori.n« v Nov: Gorici :m ho-tel »Kirn« v Tolminu. Edlmo ti ob'etkr! ustrezalo po kategorizaci- no primanjkuje. kam .■prejeti toliko gostov, posebno ob sobotah in nedeljah. Ugotovili so, da je na primer v Novi Gor.oi čestokrat dvakrat do trikrat več gostov kot je razpoložljivih stolov in miz, da ne govorimo o prenoč.ščih. k{ jih povsod občut- Ji mnnimailnim popovem za novo kategorizacijo gostišč. Lani so investirali za novogradnje, preurediirve obratov in nabavo opreme okolj 27 mili.jo— nov dinarjev. 15 milijonov so po- V razpravi je prišla do izraza važna ugotovitev, da bi bilo kljub velikim potrebam mogoče z majhnimi stroški v dobršni men iizbolišati naše gostinstvo. V mar- ________ 5:krire«-em pr ivpj bi zadostovala _______ rabili za zgraditev bifeja na ob- že krpa in met.la. Govora je Mo tudn bloki mejnem bloku na Predilu, za tudi o usposabljanju gostinskega milice! eidaotaciiio nekaterih gostišč 7 mi- kadra na tečajih ter o -drugih ipiro- 1! ionov dinarjev in za nabavo blemih. Spričo ugodne rešitve prošnje za posojilo bo podjetje »Planina« poslovalo še vnaprej. Se več. na Trgu mučenikov bo kolektiv urediil posebno prodajalno rito, to j'e -ribarnico. V njej bodo lahko gospodinje že od približno 20. junija naprej kupovale žive sladkovodne ritoe. V ta nameri bodo v ribarnici zgradili poseben bazen, v katerem bodo plavale nalovljene ritoe. V ba- Pešci želijo zaščito! Celovška cesta v Ljubljani je v odseku med železniškim prehodom in Delavskim domov in staro mitnico poleg nepreglednosti tudi zelo ozka. Močan avtomobilska promet ne dopušča uporabe ceste sedaj že kar strnjeni verigi kolesarjev. 2al so na račun varnosti kolesarjev pred avtomobili prišli pod kap pešci. Po ozkem hodniku za pešce od otroškega igrišča »2iv-2av« do Gasilskega doma v Šiški, ki je ponekod širok največ 150 cm, hodi dosti pešcev, med njimi številni otroci Iz smeri Novih blotkov. Te pešce neprestano prehitevajo zdaj levo zdaj desno nešteti kolesarji. Ce računamo, da potrebuje pešec 75 cm cestne širine, preostane kolesarju samo 75 cm. Toda v tem slučaju bi se morali pešci in kolesarji, vštevši tudi otroške vozičke, pomikati brez vsakega prehitevanja v strogem gosjem redu. Odsek med Gasilskim domom in Staro cerkvijo nj nič širši, toda menda zaradi robnikov je zaenkrat zaščiten. Odsek Stara cerkev—železniški prehod je sicer dovolj širok, treba Pa je pot kolesarjem samo točno označiti in nato uveljaviti predpise. Kolesarji sedaj raje uporabljajo gladko betonsko cestišče kakor pa robato in slabo vzdrževano stezo. Za prehitevanje, ki je precej podobno kolesarskim dirkam, pa je še hodnik za pešce premalo. Odredbe o cestnem prometu sicer v členu IV. točke 22 pravi: »Kjer j« strnjen kolesarski promet ali kjer je močan jn nevaren promet, kolesarjem ni dovoljeno prehitevanje.« .Toda kaj pomaga, ko mrtvega predpisa ne podkrepijo od časa do časa v rokah prometne zenu bo lahko naenkrat okoli 300 kg rib. Potrošniki bodo v ribarnici izbirali- žive ribe, fei jih bodo nato prodajalci po njihovi želji vi o vili in tudi ubili. S tem načinom prodaje bo odpadla sleherna bojazen na račun svežosti rito. Razen živih sladkovodnih rito bodo v tej ribarnici na razpolago še morske ritoe, ' seveda mrtve. predsednik občin*k*ga komiteja LMS. Po tej svečanosti je odšla mladina na pokopališče in položila Venec na grob Igorja Uršiča. V popoldanskih urah Je prire. dilo telesnovzgojno društvo Ptr. tizan Se telovadni nastop. Nasto. pili so pionirji, mladinci la člani z igrami, prostimi vajami, vajami na orodju, lahko atletiko ln košarko. Pred kratkim Je bil na nlijl gfmnazijj roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo precej staršev. Razpravljal! so o vzgojnih ln učnih problemih mladine ter sprejeli več koristnih sklepov-Pogovorili so se tud! o Usmerjanju mladine v poklice. V živahni razpravi o šolski reformi oo starši poudarili, naj bi bila bodoča enotna osemletna šo!a bolj življenjska in naj bi ustrezala našemu ekonomskemu ln družbene, mu razvoju. O. J. T olmin Pred kratkim jc bila ▼ Tolminu republiška skupščinska komisija pod vodstvom predsednika Vlada Krivica. Sestala se ie z vsemi predsedniki in referenta posameznih občinskih svetov. Na konferenci so zelo živahno razpravljali! o delu posameznih svetov. Komisija se je zanimala (predvsem za razne kmetijske probleme. Obširno poročilo o stanju v občina sta podala predsednik in tajnik občine. Komisija se je sestala tud. s Šolskima odbori tukajšnjih šol. P<> skoraj štiriurnem razgovo-ru je dobila komisija jasno sinko, kako poteka delo šolskih odborov in kaftšnii problemi se stalno pojavljajo. Razveseljiva je bila ugotovitev, da se ljudje zelo zan-imajo .za razvoj šolstva in učne uspehe ladime. Tudi zanimanje za reje preče išn je. Za-stotmiik okrajne zveze kmetijskih zadrug je govoril o" kmeNjrko-gospodarskih tečajih, ki so bili v nekaterih krajih zelo uspešni. Tolminci si želiljo, da bi prišle podobne komisije še večkrat k njim. » Popravimo mostove! tani je bilo na železniški po*t«Jl v Šmartnem ob Palci naloženih 2504 vagonov raznega blaga. V Istem razdobju pa je prispelo v Šmartno 1028 vagonov, ki so jih tu razložili. Vse to blago je bilo večinoma Iz in za Zg. Savinjsko dolino. Tudi potnlSki promet Je bU precej velik, aal je odpotovalo ■ postaje nad 58.000 potnikov. Prav nič ni čudno, ko pri tako velikem prometu močno tip'J o ceste m mostovi. Čeprav »e stekajo v razne Sklade, posebno v cestni, visoke vsote, so predvsem mostovi, razen redkih, v'zelo slabem stanju. Edino sreči se moramo zahvaliti, da če ni bilo kake večje nezgode. V zadnjem času vozijo lahko preko mosta v Šmartnem ct> Paki in vseh mostov nad Lučami le avtomobili, To prav gotovo IZVOLILI SO NOV DS — Pred nedavnim so člani delovnega ko- lektiva podjetja »Elektro Trbovlje« Izvolili nov delavski svet, ki šteje IS Elanov. To «o bile prve volitve v delavske svete v tr. boveljaki občini. AVTO-MOTO DIRKE V TRBOVLJAH — Kakor lansko in predlansko leto, tako bo delavno Avto-moto društvo Trbovlje tudi letos 2. maja priredilo gorske avto-moto dirke na progi od Dimnika proti Katarini. Sodelovali bodo znani dirkači lz Slovenije In od drugod. a VODNI ŠTEVCE BODO MONTIRALI — Podjetje »Komunala« v Trbovljah se Je odločilo, da bo v kratkem začelo v mestu montirati vodne Števce. S tem se bo potroSnja vode, po mnenju »Ko. munale« precej zmanj^pla. Kot je znano se v Trbovljah sedaj po. rabi Izredno velike količine pitne vode. ObLO je le odobril omenjenemu podjetju v ta namen kredit za nakup Števcev. • LUTKOVNO GLEDALIŠČE V TRBOVLJAH — Dolgo smo morali čakati, končno smo pa le dobili tudi v Trbovljah lutkovno gledališče. Delovati je začelo v okviru »Svobode — Dobrna« in Je pred časom že razveselilo številne mlade Trboveljčane z lepo lutkovno igrico. (jk) Senovški rudarji so izvolili nov delavski svet Na Senovem so bile volitve novega -delavskega sveta. Na lepo okrašenem volišču so že v dopoldanskih urah volili skoraj vsi člani kolektiva, če izvzamemo tiste, ki prihajajo na delo v poznejših smenah. Rudnik Senovo zaposluje okrog 1300 delavcev in uslužbencev. Le-ci so izvolili 45-člansk-i deflavski sv«, v katerem so zastopani mnogi zaslužni delavci. Razveseljivo je tudi- dejstvo, da sp v novem delavskem svetu številni mladinci, ki so letos prvič kandidira'!!. ter bili izvoljeni z veliko večino glasov. V pripravah na volitve se je zelo izkazala sindikalna podružnica, ki je uspešno izvedla prehodne volilne sestanke. Tudi ostala podjetja v senov-škii občin'so večinoma že izvolila nove delavske svete. B. K. _ . j A..jj tefcfe* do 3 tone. 1»*»* »** -•- Ko bo odprta nova mi tudi pr- pr>v2TO,ga tudi otoCutfno goopodar-va celjska ribarnica, bo odipadla sko Škodo. Kaj nam koristi vsa prodaja rito na. tržnici, kar je v propaginda^a praksi že eedag, čeprav zelo po— avtobusi v lepo Logarsko do*11noZ redkoma. Ribarnica bo v poletnem. času stalno odprta, v zimskih. mesecih pa po potrebi. Prav gotovo bodo gospodinje Iz Celja hvaležno sprejele to vest. Zato je prav, da damo priznanje kolektivu »Planine«, ki se trudi, da zboljša celjski trg, na drugi strani pa tudi občinskemu ljudskemu odboru, ki je stremljenje kolektiva podprl * ugodno rešitvijo pirošnje za po-sojlilo. M. B. Leoo so zaoeri mm TOLMIN! KO Sestanek izvoznikov Dne M. aprila bo v Milanu sestanek predstavnikov Jugoslovan »ko-Ital i j anske zbornice, na katerem bodo razpravljali o pro. ■ blematlkl malega obmejnega prometa' med Trstom na italijanski ter goriSklm, koprskim In umškim področjem na naši strani. Glede na to je bil te dni v Trgovski zbornici v Kopru sestanek predstavnikov izvoznih podjetij z navedenih naših obmejnih področji. Obravnavali so vsa tega Pa tudi izboljšanje hlgieo* skih razmer. Iz zajetja v Ilirski Bistrici, ki je že v gradnji, bodo črpali vodo v dvodelni železobetonskj rezervoar, ki je že zgrajen. Cevovodi bodo iz azbestno-cemet-nih cevi premera 250 cm. Rezervoar zajetja in vodovod gra-di SGP, »Primorje« iz Ajdovščine. Upajmo, da bo imelo prebivalstvo Ilirsike Bistrice in Krasa že kmalu svoj vodovod, kd bo ustrezal sodobnim sanitamo-hlgienskiim predpisom. Inž. Z. U. Kulturna dejavnost v Dornberku V Dornberku na Vipavskem s© že leta 1862 ustanovili »čitalnico«, ki je imela svojo dramsko družino, pevski zbor in telovadni odsek. Tedaj so ustanoviHi rudi knjižnico, ki je bila bogato založena s slovenskimi knjigami Društvo je prirejalo koncerte, telovadne nastope ln igre na domačem odru in v raznih drugih kra-jih. Nedavno je umrl ustanovitelj pevskega zbora Jožef Saksida, ki ga je vodiil skoraj 60 let in dvignil na dostojno višino. Danes poznajo pevski zbor prosvetnega društva »Bojan« že v vseh krajih naše ožje domovine. Tudi sedanje telesnovzgojno društvo Partizan je eno najboljših na Goriškem. Iz društvene kronike j« razvidno, da je dosegla »čitalnica« vrhunec svojega udejstvovanja leta 1923, ko je sla vri! a 60-lernico. V času fašistične vladavine pa je bilo delo društva povsem onemogočeno. Le v skritih prostorih in na planinah so pevci prepevali slovenske pesmi. S požrtvovalnostjo pa so v tem času z ilegalnim delom le usposobi«-li nad 50 telovadcev in telovadit, bi so pripravili dva na,stopa. Bolj se ie razmahnilo kulturno delo med NOB, največji razmah pa je -doseglo po osvoboditvi. Tudi telesna vzgoia sl uspešno utnra pot, saij so oredlanskim zgradili v kra* ju tudi telovadnico. J-P- IZ ŠTOR N* proslavi 10-letnic« mladinskih brigad je sklenil tovarniški komite, da bo mladina Izvedla prostovoljno mladinsko delovno akcijo. Ker v Štorah še ni primernega otroškega igrišča, se bo lotila mladina najprej gradnje le-tega. Vsi želijo, da tod se malčki že za praznil* dela lahko zabavali na novem igrišču. Pripravljalni odbor za tekoča vprašanja, da b! tako naSI gra^j*, se je t« dni že sestal, ---»AMnllrt -rr Milami mno i nal_ O J J _ Daities Je Se čas, flo t® mostove popmim«. Ta.to W morali gfmprej porprljetl sa delo. T. K. ZASAVJE PRIPRAVE ZA PRVI MAJ — V vseh zasavskih krajih se ie nekaj časa pripravljajo na praznovanje l. maja, ki ho letos po vsem sodeč Se posebno slovestno. V Trbovljah bodo med drugim priredili tudi naetop vseh pevskih zborov v občini. reke dlruštva —-. - ■-0---------------, ------------ , . - . ga izvajala mešani pevski zbor in so jih nagrajevali s ploskanjem, orkester Ood vodstvom Antona Zaradi velikega mmumania so mo- zastopniki v Milanu mogli največ prispevati k njihovi rešitvi v korist obeh zainteresiranih držav. W. M. Dejavnost avto-moto društev ▼ hotelu »Zora« v Izoli Je bile te dni skuipna seja predstavnikov avto-moto društev Koper, Škofije, Izola, Sečovlje in Piran. Sklenili so, da se bodo člani teh društev udeležili partizanskega tabora, ki ga priredi na delavsiki praznik 1. maja Zveza borcev v Hrvatinih, in dirke, ki Jo namerava a. maja prirediti v Postoroftu Avto—moto društvo Piran. Da bi se vzpostavile med navedenimi društvi tesnejše vezi, Je bila predlagana organizacija »lova na lisico« med Koprom in Piranom. Ta naj bi bil 20. maja, zaključil pa bi se na znani razgledni točki — gradu Socerb. Glede dirk v opatiji dne 6. VU. so sprejeli priporočilo, da se jih društva udeležijo posamezno, sklenili pa so vabiti odslej na meddruštvene prireditve tudi avto-moto društvo jz Sežane ln Postojne. T. M. V Ilirski Bistrici gradijo vodovod Sredi lanskega leta so načeli graditi nov vodovod, 'ki bo oskrboval z dobro pitno vodo poleg Ilirske Bistrice in Trnovega tudi del Krasa med Hrpelj em-Kozino ln Staradom ter nekatere kraje ob cesti Trst—Reka. Gradnjo novega vodovoda »o narekovali predvsem veliki stroški pri sedanji preskrbi s vodo, poleg B. A. Vodna Skupnost v Murski Soboti, ki urejuje vodne razmere V Pomurju, je lani porabila sred« stva, ki so ji bila na razpolago iz prispevkov članov te skupno« iti, predvsem za nujna regulacijska dela ob potoku Ledava, regulirali pa so tudi potok Lip, nica; vzdrževali visoko-obrambni nasip ob Muri, meliorirall rvanj« sko in Fllovsko polje, regulirali Bukovnico in opravljali vzdrževalna dela prt Kobiljskem potoku in Kučnici. Ža vsa ta dela so izdali okrog 4 milijone dinarjev. Za večja dela — gradnjo dveh mostov čez razbremenllnik Leda-va-Mura ln dovršitvena dela na tem razbremenllniku — pa so porabili 30 milijonov dinarjev, ki so jih dobili lz republiškega proračuna in sklada za vodno gospodarstvo LRS. Tudi okrajni ljudski odbor v Murski Soboti jo prispeval vodni skupnosti 2 milijona dinarjev. Vodno skupnost v Pomurju pa čakajo še velik* naloge. Predvsem bo potrebno ukrotiti Muro, da ne bo več poplavljala okoliških polj, za kar je potrebnih 1 milijardo In 20* milijonov dinarjev. Zvezna ljud._ ska skupščina je regulacijo Mar*' uvrstila v letošnji družbeni načrt. Potrebno bo tudi dokončati prekop Ledava—Mura, s čimer bo Ledava razbremenjena. Nt nedavnem občnem zboru vodn* skupnosti pa so poudarili, naj prebivalstvo s čiščenjem in urejevanjem potokov, odtočnih jar« kov in drugimi sličnimi deli pomaga pri urejevanju vodnih raz, mer v Pomurju. B« ISKAN POKLIC vendar Se vedno nekoliko zapostavljen Mešani pevski zbot in orkester prosvetnega društva »Poitare na nedavnem nastopu. Mimogrede naj omenimo, da je bil ta zadnji nastop 500 nastop po osvoboditvi. opreme 5 tti':' 'i:’iov. Ta minimalna sredstva so krila le -del najnujnejših potreb. Raizvcse! iiivo je -dejstvo, <3a je lani v naš'h gostiščih narasel promet s prehrano v primeri z letom 1954 aa okoli 60 odstotkov, pri zlkoholniih pijačah za 20 odstotkov, medtem ko se promc* z brezalkoholnimi pijačami nj bist-vemo spremenil. To pa zaradi visokih cen brezalkoholnih pniač, k, so čestokrat dražje od vina. Nezdrav pojav je videti rud1! v urhovski mrež., kri je v posameznih primerih prekoračila mejo svojih pooblastil za prodajo alkoholnih pijač. Naveden je h.l tudi priime-r trgovine v Novakih iu Tolminskem, kjer j* poslovod- konca Julij«, —1P ►Dundo Maroje« na odru v Škofji Loki Kattarno-prosvetno društvo »Tone Šifrer« v Škofji Loki še je pred kratkim predstavilo že s šesto letošnjo premiero. Tokrat je pripravilo Držičevo komedijo »Dunrlo Marnje«. Tudi pri tej premieri so igralci dokazali, da se zavedajo važnosti kulturno-prosvetnega dela. saj pridno skrbijo. da se škofjeloško gledališče iz leta v leto vse bolj uveljavlja. Igra’ci so svoje naloge vsekakor častnon izpolnili. Gledalci co bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni. Ob premieri Je izšel tudi »Škofjeloški prosvetni list«, k' prl"»ša pismo obiskovalcem škofieloške. ea gledališča ter poročila o bodočem g edališkem delu v letoš. nji sezoni, ki Jo bodo zaradi gospodarske razstave podaljšali do O. O. Sele kašna smrtna žrtev «11 huda telesna poškodba bo mogoče opozorila široko javnost in pristojne ljudi, da je negodovanje pešcev na tem delu poti zaradi sedanjega nereda upravičeno. Ali bi ne bilo umestno preusmerit! kolesarje iz smeri Šentvid vsaj za časno Po cesti »Na jamo« in po Vodnikovi do Stare cerkve,, od tu dalje pa strogo nadzorovati kolesarsko stezo ln izvajanje predpisov. Kolesarji bi mogoče zgubili koki 2 minuti na času, obvarovani pa bi bili materialne odgovornosti za morebitne povzročene nesreče. Marsikateremu pešcu pa bi bila prihranjena bolnica ali trajna podkodba. • •. tin ... Poklic »trojopiscev ln steno- tehnično pisarno, po kateri M grafov je v zadnjih desetih letih podjetja in ustanove lahko ved- pridobil mnogo na pomenu, ven- no dobila strojepisce in stemo- dar pa opaižamo se vedno za po— grafe. Menijo, da bi s to pisar— stavljenje tega poklica, vsaj no zadovoljili stenografe in str©« delno v podjetjih ta ustanovah, jepisce, keir bi delo razporejal©' , ■ . . . pa tudi po stenografih in stroje podjetja, pa tudi vsem plačevala Vračka je bil sorazmerno težak m radi koncert ponovtti. Vmenimo p,;,scjj1 ggniih. Strojepisci in ste- enako delo z enakimi nagrada-hkrati zelo pester. Pevski zbor je najda. je^ kmtumo-prosvetno^ nogr>g namreč nišo val organi- mi. Povrh vsega bi pisarna lah-zapel vrsto narodnih in umetnih društvo »Poštar* nastopno © ra- zjranl v Društvu stenografov tn ko nudila vsem zainteresiranim pesmi v priredbi Brede S ček. Or ditt,v Kočevju, Brežicah, Beogra- strojeplscev. Zato je prizadeva- vedno strokovnjake. Tako pisair- kester pa je izvajal Mozartovo k du in drugod. Nastopilo ^ P? , nj« društva, da bi jim nudilo opori »1 domene]*. Lindermannova tudi ob razvitju P™-Por* strokovno Izobrazbo, le delno »Liliputance*, Mosskovskijeva nc podružnice PTT v Celju, ki ho Ml le v Mariboru v »Španski oles it. 1. in 2.* m El- združena s prvomajskim prazni- ... ------------------------ _ ' m »»!• ■ t n_L j ___r.-— ■ — avLur.fil* M garjev »Ljubavni pozdrav*. Kljub Rojstva v Mariboru Rodile »o: Terezija Roškar, gospodinja, Godova — Adelo: Alojzija Prosenak, gospodinja, Oplotnica — Anito: Olga Kos. gospodinja, Križ — Dragico: Angela Kmetič, delavka. Tram — Ido; Viktorija Fidelj, gospodinj« — Renato; Štefanija Coh, gospodl-■ nja. Lušečka vas — Ignaca; Ljudmila Berdnlk, gospodinta — Božidara: Elizabeta Hraš. tkalka — Avgusta; Dragica Menard, gospodinja — Zvonka; Marija Zobec, predlea — Dušanko; Brigita Krajnc, kuharica. Radia«! — Branko. . , društvu včlanjenih le sto s ten o- kom. Pevski zbor m (Orkester grafov ln strojepiscev. Poleg bo v kratkem pričel prebavljati 9trofcavne izobrazbe pa sl dru- za jubilejni nastop ob 30-letnici prosvetnega društva, ki bo letos S. junija. IZ PTDJ1 štvo prizadeva pridobili strojepiscem in stenografom položaj, ki Jim pripada. Sedaj je namreč navada, da zaposlujejo pod- no so že ustanovili v Zagrebu in pravijo, da se je zelo dobro obnesla. Društvo stenografov jo namerava ustanoviti tudi v Mariboru, .vsaj tako so pred dnevi sklenili na občnem 'zboru. Društvo ima v svojem programu tudi strokovno izobraževanj« začetnikov. Lani so v ta namen priredili deset začetniških in ne- skromne. Tudi podjetja ln usta- V Ptuju so ustanovta 54Sansk) koordinacijski odbor mednarodn«. ge dečje*« fonda, ki bo odgovarjal z* organizacijo razdeljevanja hrane, z* pravilno evidenco nad mI^ske Občine nove nekoliko zapostavljajo ta prejema hrano od MDF 20 Soj ln dva poklica, ustanov. Za lažje delo na terenu Društvo stenografov v Mari-w ° °*^°r *Y°’ boru M prizadeva ustanoviti jetja in ustanove stenografe ln dialjevalnih strojepisnih in ste- stroJepJsce v nadurnem deliu, nografskih tečajev, na katerih največ po zvezah, zaradi česar ao tudi nagrade včasih zelo Je opravilo izpite 1S8 tečajnikov. — Zelo pereč problem pri vseh strojepiscih in stenografih, posebno pa pri tečajnikih, je pomanjkanje strokovne literatura. mA. i ilmu l/fr USPEH ^KOMIČNIH FILMOV v Italiji BARBARA SXANWVCK in Joel McCrea bosta nastopila v glavnih vlogah v filmu »Trooper Hook«. DANNY KAVE je sporočil, da bo njegov novi film nosil naslov »Merry An-dreivs«. Film bo glasbena komedija. ETHEL BARRYMORE. stara filmska igralka, ki smo jo videli v filmu »Jezero obsojencev«. še ne misli dati slovo filmu. Nastopila bo v kratkem v filmu »The Chalk Garden«. r Film — vse kaže — dobiva v Italiji novega, 'junaka. Nič se ne čudimo, če bomo ,Izvedeli, da je to fotograf, natančneje fotoreporter. Ta je kar zaporedoma junak nekaterih odličnih italijanskih komičnih filmov, predvsem pa v filmih »Sreča, biti ženska«, AJe-sandra Blasettija in »Lo Svitato« režiserja Carla Lirzzamija. Pa ne s a. mo Italijani, tudi Francozi 80 se vneli za fotoreporterja, saj je naš ubogi fotoreporter junak novih filmov režiserjev Marca Al-legrera in Gaaparda — Huita. Kriza italijanskega filma, ku se je zaostrila posebno Jamsko leto, sje prisilila kalijanske filmske producente, da vedno bolj opuščajo superprodukcije (lani je bil film te vrste samo »Vojna in mir«) zgodovinskih tem in se orientirajo k filmom, ki so cenejši pa tudi manj tvegani. Znano je, da to tudi niso neoreahsrični filmi, kajti ti so, kakor pravijo, dovolj ali stploh ne »komercialni«. Tako so se orientirali k veselim filmom, k vedrtknA, komiičnuimi ni v trdbem upanju, da se bo pon o v 11 uspeh (predvsem seveda komercialni) filmov »Kruh, ljubezen In fantazija« adi »Škoda, da si ničvrednež«. V vsej lanskoletni in deloma že letošnji filmski produkciji v Italiji ,pa je v tem filmskem žanru le nekaj filmov, k1, ne preten-dinaijo samo na oznako »komičen« temveč žele biti poleg tega se tudi nekaj več — umetnina. Predvsem je to Blasetoijev f Im »Sreča, biti ženska«, k j nekako nadaljuje tradicijo znanega filma »Škoda, da si ničvrednež«, v katerem .je poleg Sopbie Loren nastopil rude Vit-orlo de Sica. Tudi v Blasettiijevem filmu je Sopli La Loren glavna igralka, a poleg nje v Italiji izredno priljubljeni Marcello Mastrolami, ki igra vlogo fotoreporterja. Njima dela družbo še starj ljubimec Ghairles Boyer, naš dober znanec. Zgodba •je pravzprav zelo preprosta, a prav zaradi tega uspešna. Sophia Loren namreč igra mlado lepotičino, k j si je vtepla v glavo, da hoče postati filmska igralka (malo avtobiografije?). Charles Boyer je filmski impresarij in v tem trikotniku se odigrava duhovita komedija, o kateri je Blasetti povedal: »Sedem mesecev sem pri- pravljal film, a zdaj se mi zdii, da je to bilo premalo. Upam, da bom svoj naslednji film pnprav- BETTY HUTON, ki že nekaj časa ni nastopala v filmu, je sedaj prevzela vlogo v filmu »Spring Reunion«, kjer bo njen partner Dana Andrew«. MICHELE MORGAN si je po snemanju filma »Maria Anloinetta« izgovorila pol leta dopusta. Da bi je v tem sklepu ne premotili, je takoj odšla s svojim možem Henrijem Vidalom na križarjenje po Evropi. jfe. MO* Z ZLATO RO-|šk KO je še vedno v ZDA , jgk na črni listi. Filmska, cenzura ga ne dovoli' ||K predvajati, pa čeprav režiser Otto Premin-SSK ger prepričuje po vrsti j SE vse, ki imajo v teh stvareh besedo. 111 FRANKU SINATRI &B so obljubili za njego-g* vo vlogo v filmu »Mož | ^9f z zlato roko«, posebno no v ZDA niso javno: ■B predvajali, je tokratf Ml izpadel Iz konkurence. SeH za njegov delirij nar-|9n komana, »Oscarja«. To-||H da, ker filma še vedno v ZDA niso javno gB da, ker filma še ved- H AUDREV HEPBURN H« se je vrnila v Holly-BH wood, kjer bodo takoj , začeli snemati film , * •• »Funny Face«, ki ga > bo režiral Stanley Da-nen. Rado? Novakovič, naš znani režiser je med drugimi režiral tudi zgodovinsko-zabavni film »Pesma sa Kumbare«, v katerem nastopati tudi Milena Da.p-čevič in Severin Bijelič, ki ju vidimo na sliki. Upajmo, da bomo film, o li-terem sicer krožijo različna mnenja, kmalu vendarle videli tudi v Ljubljani. CLARK GABLE bo imel v filmu »Last Man on Wagon Mound« za soigralko Betsy Drake, ženo igralca Caryja Granta. HENRY FONDA, *n«il holywoodski igralec, hna svojo lastno družbo, za katero bo sedaj posnel prvi film z naslovom »12 Angry Men«. Zgodba je izbrana po televizijski igri. vanju celotne dvorane ponovili snemanje prizora iz Kosmačevega filma »Koplji pod brezo«. Ker v Slovenjem Gradcu ni bilo igralcev, ki so nastopali v tem filmu, se je režiser odločil posneti prizor z igralkama Bučarjevo in Ga-brijelčičevo, za ostale sodelavce pa si je izbral ljudi iz publike. Posebno živo in resno je svojo nalogo izpolnila lektorica, ki je obema igralkama obrazložila, kako morata govoriti tekst prizora v koroškem narečju. Bila je natančna, nepopustljiva in jima ni dovolila nastopiti poprej, da sta po njenih željah in navodilih osvojili narečje. Ko so ljudje zapuščali dvorano, je bilo mogoče slišati le priznanja za realizacijo zamisli tatišne'ga filmskega večera. Filmski ustvarjalci so tako prvič' stopili neposredno pred svojo publiko in ji odkrili del onih prizadevanj okoli filmskega ustvarjanja, ki jih publika s vsaj skromno filmsko kulturo mora poznati. Želimo samo, da bi filmski delavci zastavljeno delo nadaljevali, a naši kinematografi naj bi po zgledu Slovenjega Gradca spoznali, da je njihova bistvena naloga Siriti filmsko kulturo med ljudmi. • SLOVENSKI • FILMSKI • DELAVCI • PRED • DOMAČO • PUBLIKO IDA LUPINO ni samo igralka, temveč tudi režiserka. No, v filmu »The Intruder« bo samo igralka, a njena soigralca Edmund Purdom in Jacques Ber-gerao. RITA GAM, ki bo ena izmed družic Grace Kelly pri njeni poroki, trenutno igra glavno vlogo v precej erotičnem filmu »Mo-hatvk«. Njen soigralec je Scott Brady. MARILYN MONROE Je začela s snemanjem filma »Bus Stop«, kjer igra z njo Don Murray. To je po »Sedmih letih skomin« njen prvi film. JOSANNE MARIANI, nevesta Marlona Branda, je začela nastopati v televizijskih Igrah. Vse kaže, da je to začetek na njeni igralski poti. Drugače je bila zobozdravniška asistentka. Dolgo je pravzaprav trajalo, da so na eni strani filmski ustvarjalci, na drugi pa tudi ustanove reproduktivne kinematografije spoznali, da jim je za njihovo ustvarjalno delo neobhodno potreben živ kontakt s publiko, torej z onimi, za katere dejansko ustvarjajo svoje filme. In malo nenavadno se sliši, da je dejanska pobuda za kontakt me.d filmskimi ustvarjalci in publiko, torej za filmski večer — ki je samo filmu prirejena forma že lepo uvedenih literarnih večerov, umetniških razstav, komentiranih koncertov in podobnega — pri]šla z naše severne meje, iz Slovenjega Gradca. Kolikor nam je znano, je to prvi takšen celovečerni živ kontakt med nekaterimi filmskimi delavci in publiko v naši državi, zagotovo'pa prvi v Sloveniji. Velika zasluga zanj pripada tov. Ablu Le-Jttanu. V soboto 1. aprila so namreč pred nabito polno dvorano Telovadnega doma v Slovenjem Gradcu stopili pred publiko iz teh naših obmejnih krajev filmski igralki Metka Bučarjeva in Metka Gabrijel-čičeva, režiserja France Kosmač in Mirko Grobler, snemalec France Cerar s svojim pomočnikom Ivanom Belcem in vodja snemanja Boško Klobučar. Namen prvega filmskega večera — na katerem, žal, niso mogli sodelovati nekateri igralci, Ici bi * svojimi prispevki večer lahko vsebinsko le še obogatili — je bil posredovati v prvem delu ljudem v pestrem pogovoru pregled dosedanje slovenske filmske ustvarjalnosti in ob njej Se posebej podčrtati pomen odnosa publike do domačega filma, v drugem delu pa na posebno željo publike praktično pokazati, kako poteka snemanje posameznih scen t> igranem filmu. Ta svoj namen je večer v polni meri dosege)L Ker pionir našega filma Metod Badjura večeru ni mogel osebno prisostvovati in tam sodeiovttti, je o njegovem delašh v ^ razvoju slovenskega filma povedal nekaj bistvenih misli režiser France Kosmač. M je predvsem poudaril tro- Marais, Mel Ferrer In Ingrid Bergmanova v novem filmu Jeana Renoira »Klena In možje« so ga prireditelji označili s tipičnim naslovom »Pozor! Tišina! Snemanje!«, so na željo publike režiser France Kosmač, snemalec France Cerar, njegov asistent Ivan Belec in vodja snemanja Boško Klobučar ob izredno živem sodelo- je: Badjurovo prizadevanje, da utre filmu pot na Slovensko že pred drugo svetovno vojno, njegov izreden posluh za filmsko upodobitev naše slovenske pokrajine in samoniklost, ki se odraža v filmskem delu zakoncev Badjurovih. Režiserja Mirko Grobler in France Kosmač sta nato v razgovoru očrtala desetletno pot slovenske filmske ustvarjalnosti, ki je brez dvoma rodila pozitivne sadove. Posebej sta še opozarjala na probleme, ki so jih morali filmski ljudje v dosedanjem delu reševati. Ob pregledu paših dosedanjih uspehov na področju celovečernega igranega filma sta s svojimi doživljaji, spomini in predvsem z zelo zanimivimi mislimi doživeli izredno topel sprejem in res neposreden kontakt s publiko igralki Metka Bučarjeva in Metka Gabrijelčičeva. V drugem delu večera, ki ... Marisa Pavan Je sestra — dvojčica znane hollywoodske igralke Italijanskega porekla Marije Pier Angeli. Marisa je lepo uspela oh Amni Magnanl in Burtu Lanca-stru v filmu »Tetovirana roža«. Sporočili so, da se bo junija poročila s francoskim igralcem Jea-aom — Plenom Aumontom, . Medtem, ko se mi Se vedno zavijam« v zimski ptaK, je na kalifornijskih peščinah že vse živo. Med Merilnimi kopalci bi srečali tudi novo odkritje lfoi1ywooda, mlado Peggy Creel, Ri ja debu tirala v filma »Lucjr Galiants, SNEMAJO -P BIPRAVLJJLJO-SHEMflJO / VERA ALBREHT O r m riMiki MUšTER 154. »Ko sem bila Se mlada ln lepa, so prišli ▼ naše gozdove možje-lovci. Presenetili so nas, da se nismo mogli pravočasno razbežati. Streljali so s pnSSicaml na levo ln desno, da smo cepali ko zreli orehi. Mene, ki sem bila ranjena v perut, so živo ujeli, vtaknili v kletko ln prodali v pristanišču trgovcem, ki so se s nami vred vrkcali na ladjo in odpeljali. 155l Vozili smo se dolge dneve ln noči po morju, od dežele do dežele, kjer so nas prodajali in kupovali. Ker sem bila na mestu, kjer so me ranili, bres perja, so me prodali zadnjo za majhen denar. Kupil me je bil neki star možiček, ki le-4|olgo barantal zame. Stlačil me je v vrečo in me napo Jed vtaknil v polomljeno gajbico, ki je bila tako. tesna, da sera se komaj obračala. 136. Z vozom, v katerem smo stanovali: gospodar, opica, kača in jaz, smo potovali iz kraja v kraj. Opica, ki je bila po človeško oblečena, je znala marsikaj. Salutirala je gledalcem, streljala na povelje, se prevračala in zabavala občinstvo. Večkrat se je natepla pred naš voz cela množica razposajenih paglavcev, ki so nam nagajali na vse načine. Cukali so ms za rep in obmetavali s kamenjem, dokler jih ni gospodar napodil. stave ob 1*. 18.90 tn Sl. Ob 1* je matinej« istega fitana. V gL vlogt: Elizabeth T»ylor tal Mi-ckey Rooney. »VIC«: premiera amer. barvastega filma »Cmi labod«. Predstavi olb 15, 17. 19 'in 21. V gl. vlogi: Maureen Hana in Tyron« Power. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo Pe od q n . »SOC A«: premiera amer. barvastega filma »Cmi labod«. Predstave ob 10, 18 to 20. Prodaja vstopnic samo od 14 naprej. MLADINSKI KINO Ul: zaprto! »SISKA«: premiera amer. filma »Obzirni kapetan«. V gl. vlogi: Victor Mature. Louise Platt in Leo Carrillo. Predstave ob 1«, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. •TRIGLAV«: premiera amer. filma »Obzirni kapetan«. V glavni .vlogi: Victor Mature. Louise Platt in Leo Carrillo. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »LITOSTROJ«: nemški barvasti film »Zemlja smehljaja«, ob 18 ln 20. Rednik FN št. 9. Prodaj* vstopnic uro pred pričetkom predstav«. KAMNIK: adter. barvasti film »Beau Brummell«. BLED: amer. barvasti film »Vojna med svetovi«, ob 18 In 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvasti film »Lepotica za milijon dolarjev«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Dekle z dežele«. JESENICE »RADIO«: amer. bar- vasti film »Generalni inaptektor«. ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. bar- vasti film »Peter Pan«, ob 18. Dve zmagi slovenskih telovadcev Naši košarkarji na razkrižjn... : v. -a K- -»n.Xe.in 1 rt Imrlctpn Trvia nAlcal dni. P jštanj. is. aprila. V telovadnici TVD Šoštanj je bil danes meiLe- Vubliškd dvcboj članov i. razreda reprezentanc Slovenije ln Hrvat-ske. Za ta nastop je vladalo vel.ko zanrmanje. sej je bila telovadnica do zadnjega kot.čka zasedena. Nastopajoči, razen nekaj izjem niso pokazali nobene posebne kvalitete, tekmovanje ya je mo-ila čudii neenotno®;, sodniškega zbora. M:-kor je biilo pričakiovat;. je zmagala slovenska reprezentanca s »2u ,56:322,30. Vrstni red med posamezniki: 1. Senica (Slovenija) 55:66. 2. Frigan 5o:40. 3. .Kajpert (oba H.) 52:55. V p-osameznih disciplinah so zmagali; preskoku čez konja Markuliri H) m Senica (S) 9,25. na bradlji Pnigan (H) in Težak (S) 9.40. na k-rnju z ročaj.i: Kokole (S) 9,65. na drogu Senica (S) 9.55 in v par-vernd gimnastiki Vrančič (H) 9,60. IN V LENARTU. . . dvoboj, tako da so bile tekmovalke zelo zadovoljne z organ za-cijo. Tudi v Lenartu je zmagala slovenska reprezentanca z 2il9,70: 211.30. Članice so nastopile na gredi. na dvovišinski bnadaji. v preskokih čez konja in V parterni gimnastikii. Slovenijo so zastopale: Perko Sedej. Bevc. Ugarkovič, ZorlCIč. Sejfert. Poljak in Stro- nur. Med posameznicami bo ant. gele kar tri Slovenke, in sicer so se takole ayrst>ile: 1. Stramiar 37,50. 2. Poljak 37,31, 3. Perko 38,80. v posameznih disciplinah pa so im«, gale: v preskoku čez konja na gredu in v parterni gimnastiki Poljakova z ocenami 9,50. 9,45 in 9,55. na dvovišinski bradlji Novakova (H) 9,45. P* SREDI 2IVAHNIH PRIPRAV ZA NASTOPE V stekleni dvorani na Taboru so se sestali uačelniki in načelnice TVD Partizana i* 34 društev izmed 58., -ki jih včlanjuje okrajna zveza v ^ Ljubljani. Grajo zaslužijo vsa tista, ki se te^a zbora niso udeležila, to so dveh skupinah predvsem taka, pri katerih je telesna vzgoja več ali manj samo na papirju iu na jezika. Zato bo storila okrajna zveza energične ukrepe in pred* PrihodnJi teden se t>o začelo tekmovanje v zvezni moška košarkarski ligi. Tako je bilo tudi sklenjeno na skupščini KZ J, s &mer so se strinjali vsi delegati. Dobrih deset dni pred startom ^3 so se nekateri klubi spomnila. da so njihove blagajne močno prazne jn da b? bilo dobro enotno zvezno Ligo raz.dej.iti v vzhodno in zahodno cono. Ta predlog uttecneliu.ieio (to so: Mladost. Lokomotiva. Crv. zvezda in Raidnidki) s tem češ da so njihove finančne možnosti za letošnje tekmovanje skromne, in da je v splošno konist za razvoj in popularizacijo lcošarke, če bodo najboljša košarkarska moštva v trteik od 17 do 19 ure na Ekonomski fakulteti. Ciklus predavanj bo zaključen v začetku ma-in celo koristen. Toda nekaj diru- la. Prvo predavanje bo v torek, gega je za vsem tem. kar danes 17. aprila. hP razburja naše košarkarje. Skoraj _ Samo danes! davanja bodo vsak torek in če- j>qv;je MOJSTRANA: angl. fun ob 20. Samo lagala nekatera v črtanje, saj samo kvarijo is ovirajo razvoj telesne vzgoje nasploh. Sem soaljo med ostalimi drsštva Preserje, Dol, Ivančna gorica, Šentvid pri Stični, Stepanja vas. Notranje gorice, Horjul, Črnuče in druga. Za začetek zborovanja je načelnik v Ljubljani ali pa c vsemi društvi tov. Borko razvil celotni program .do skupno s kočevskim okrajem v Rib- Lenart v Slov. goricah, 15. apri- leseni, predvsem o nastopih, tekmah nici za 50-letnieo obstoja tamkajšnje- lia. Sinoči je bilo v Domiu kul- v mnogoboju, vajah na orodju in teku ga društva. Ce bodo dani ^vsi pogoji ';ure povratno srečanje telovadk I. razreda Slovenije in Hrvatske. Dom.ačri TVD Partizan je s po- itjočo-o okrajne Zveze Partizan nastopu, glede katerega »o bila mne-uspešno navedel ta Predlog sam po sebi je pameten NOV? PRVAK IZ SLOVENIJE V Maribor pred Ljubljano Maribor. 15. upriia. V uio.i.ski dvorani je bilo izvedeno prvenstvo Slovenije v judo-do športu, na katerem je nastopilo 22 tekmovalcev iz Ljubljane in 24 iz Maribora. V posameznih čez drn in strn, ki so za vsa društva in bodo oddelki tudi številčno dovolj .J*®® *®..“, 1Z. * . *"'*a . ohvezna. mofni, tedaj bo nastop v Ljubljani ‘"J To^ož (Lil 2 Največ je bilo govora o okrajnem uspel, sicer pa bi bilo boljše, obvez- «-' j; (vrbl 3 Perme (Lil- lihkH-— «* -'-•*- i—*—— — vsi. ----------- „o oditi z vsemi društvi v Ribnico. Isralj (Mrb), 3. Perme (Lj). inhica. -rega »o bna mne- no ouin z vsemi urusm v nm«™, , »[ji-ijf (M-b) 2 Petroniievič 3 prijateljski nja deljena o tem, ali naj bo samo br pa je odvisno predvsem od fi- g. ,f (oba' (Lj ‘ wC!ter: 1 1. Geršak nančmh sredstev. Vsekakor bi bilo o OB NELJUBIH PRIZORIH NA CELJSKIH IGRlSClH velikega propagandnega pomena, če /n Jan! k L «^edn'in (Ti) ^2' bi a množico telovadečil. nastopili na t?= .”ednja: 1. Maček. (Lj). 2. di t. množico irhh niirviii ndsiuui.i uh ri — ioii- Af-i.i o linioi- /n_ \ i • n * n 1 podeželju iu poživili tradicijo telesne . •V’ (t v Prvi spopadi -stare navade s^yaaw?" Minula nogometna nedelja v Ce- 0-u ni bila bogata samo po rajnih prvenstvenih tekmovanjih, mar- več je tudi po n črednostih na igriščih pretepanju in surovosti igranja prav gotovo dosegla vrhunec, ki terja odgovor: kaj so storil: nogometni kolektivi za vzgojo funkcionarjev, igralcev in gledalcev in, ali je v- no-gometu povsem Izginila težnja po vzgoji zdravega in poštenega državljana. Ealostno Je tudi, da ti do-godki niso debili primerne ocene na športnih straneh naših listov, temveč so se jih ali le mimogrede dot. ukinili, drugi povsem prezrti, tretji pa z izgovorom, da ni prostora, črtali kritične besede in zabeležili le suhoparen rezultat! Začelo se je na prvenstveni tekmi mladincev ZNK C e! .j e ter Rogatca. Celjani, fizično šibkejši, zato pa tehnično dosti boljši, so zadeli na nogometaše Iz Rogatca po telesni rasti čvrstejše, toda v igri okorne jš e od svojih tekmecev. Celjani so b’Mi boljši. Zgodilo se Je. da je igralec Celja napravil prekršek nad nekim svojim so-mstmtllkom iz 'Rogatca. Sodnik je igro prekinil Im postavil igralca Celja na »hladno«. O tem, ali je bil ta sodnikov ukrep primeren, eli ne, ne bomo razpravljali, pa čeprav b! lahko tudi na račun sojenja marsikaj povedali strokovnjaki. ki jih pa žal na tekmi ni bilo. Toda žalostni so dogodki, ki go se zvrstili zdaj. Na igrišče sta pritekla dva gledalca, od katerih je eden član nadzornega odbora ZNK Celje, drugi pa vnet društveni prijatelj. Začelo se je prerekani e. nato prelivanje im na-r „ 1 - ^ c n tud* udarci po sodnikovi glavi. In vsa ta nelepa zi n okujeva is odigravala pred mladinci, med katerimi je bilo tudi nekaj pionirjev Lep vzgojni primer!? Sodnik je bil ogrožen in je zato te-km.o zaključil še pred koncem polčasa.. že zelo udomačena. V nadaljnjem no na zborovanju do-Drugo poglavje nerednostl »mo ločili termine za razne seminarje v gledali na prvenstveni tekmii med športnih israh, v katerih bodo delali trboveljskim Rudarjem ter doma- po društvih, če nimajo primernih te- čim Kladivarjem. Začetek tekme lovadnic. Poleti bodo delovale olaval- je pripadal gostom, ki so že v 12. minuti vodili z rezultatom 2:0. ne sole /a najmlajše pri društvih v Domžalah. Ke^nniku, Polju Prav gotovo je da-to to vodstvo Vrhniki, pa tudi v tečaju za vaditelje gostov povod, da so se med gledalci izločili n ek at eni vročekrvneži ioi se začeLi pretepati. Na scečo med taborjenjem v Makarski. (Mrb); (Mrb). 2. Biga. 3. Arko (oba O.). Vrstni red ekip: 1. Maribor 14 točk, 2. Ljubljana 10, 3. Branik 7. 4. 01yn»- pia 5 točk. Velika šahovska prireditev na BlediT , Oorenjiski »krožni Cehovski rtOl Torek 17. aprila, ob 20. Cehov: Tri sestre Abonma T. Sreda 18. aprila, ob 20. Cehov; Tri sestre. Abonma C. Četrtek. 19. aprila, ob 20. Cankar: Hlapci. Abonma G. Petek 20 aprila ob 20. Smole: Načelnik je posebno poudaril, da je maja mednarodni Šahovski tufnir treba y>o vsej sili okrepiti čut odjro- se ^je ta ^bj^tka hi«tro Jconcala. Se- vornosfi in utrditi or^pnizacij« z za-~ “ ~ ~ nesi ji vimi kadri. Težiti je treba, da se v društvih brez oklevnnra izvedejo vse določene naloge. Neogibno je treba rešiti tudi vprašanje krojev, ki je tako ali tako tudi neke vrste propagandno sredstvo in gotovo tudi privablja mladino v vrste Partizana. veda so m-orali posredovati domači rediitelji ter pripadniki LM. To je bil uvod, nadaljevali pa so nato Igralci. Na igrišču so se o-d 12. minute naprej do konca polčasa vrstile taikšne grobosti, ki jih na nogometnem igrišču že zlepa nismo videli. Vsako sreča- nje diveh nasprotnikovih igralcev _ V nadaljnjem Je podnačelnik tov ep 1 o Irrvnc nr-oilmSflrrvtr •» urinu* « mole gOVOril O Vpra^aTl^U kfidrOV in se je končalo s prekrškov, z udar. ci po nogah in med rebra, z neprestanimi grožnjami in kletvami. Pri tem so gostje trpeli hujše posledice. caj sta marala zaradi poškodb kar dva rujihova igralca za nekaj minut zapustiti i!gro. Gledalci so z nejevoljo opazovali te prizore. V tem »borbenem« vzdušju ni bila realizirana niti enajstmetrovka, kar je glede na raz- burjeni p ligralcev precej razumljivo. Tako ozračld se na igrišču vse do konca prvega dela Igre ni uneslo. Grobosti so se nadaljevale z nič manjšo vnemo. Gledali smo surovosti, ki so daleč, zelo daleč od prave moške tekme. V drugem polčasu se je slika bistveno spremenila. TC^že. da so igralci do nasvetu funkcionarjev !e nr}51i do zaključka, da z grobostjo ne bodo dosegli častnega fcaVda. Tekma 1e znova postala lepa. hit-ra im zanimiva Tako so nogometaši .sami demantirali slabosti grobe in surove igre In prav 1e da so to tudi storili! Toda, ne glede na dober za-kliučok tpkrne. se vendarle vnra- ‘ulemo. ki e so mele Ione in borbene igre in ^kal labko nogometaši tako faftrv} pozabijo na svoje človeško dostojanstvo ln se osvetlil stanje v splošnih tečajih in vajah na orodju, ki so bile čez zimo in se bodo poleti nadaljevale ob morju. Mladina si takšnih tečajev Še želi, ker so dali zelo razveseljive rezultate. Izpiti za obiskovalce bodo 6. V v Ljubljani Ta mesec bodo tudi v celoti pree1ed»li v«e vaje za v«?e oddelke. fb* bt jih tako kar se da poeno tili.^ To je edina smotrna T»ot za na j-holjšo prinravo za letošnje nastope, ki jih prav tako vadijo v lcoJe^sLm in novomeškem okraju. F. S. V Skopi Jn je na mednarodnem koža-rkr.-ecikem tumldu zmagal H a Ivo trilčki. kt le v fmalnem sre-čamlu are-magal Bolizano fltallja) 55:35 (25:20V v borb! za troti ^ Ln za moštva na Bledu, na katerem bodo lahko nastotpila moštva šahovskih klubov, razen tega pa tudi moštva podjetij in ustanov ter drugih organizacij — vsako s po štiirlmi Igralci iu dvema rezervama. Vsa prijavljena moštva — o vseh morajo prijavljene! pcslati prirediteljem potrebne podatke — bodo razporejena v skupine po Štiri po tem načelu je sestavljen tudi ostali tekmovalni mehanizem do finala. Uporaba šahovskih ur iu zapisovanje partij je obvezno. Tempo iigre je 50 potez v dveh urah in pol za vsake- viani »Hlapca« v Novem Sadu ob proslavi srbskega dramatika Jovana Štorij« Popoviča. Ob 20 (v Ljubljani): Produkcija Akademije za glasbo. OPEKA ponedeljek 16. prila: »aprto! Torek. 17. aprila ob 15. Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za izvenljubljensike gimnazije. Sreda. 18. aprila Wolf-Ferrarl: StLrje grobijani. Abonma red D. Četrtek. 19. aprila: R. Štrausa: Kavalir z rožo. Abonma red E. Petek 20. aprila ob 15. Lindpaint-ner: Danina. Zaključena predstav« za Gimnazijo Zagorje. Sobota, 21. aprila. R Strauss: KB-v a Ur z rožo. Abonma red B. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasata Torek 17 aprila ob 20 a M*- rodič: Na dnu kelihov. Gostova- n*- . n Siovti isilcs^a pr— . morja Koper. Jih skuJa drplomoitsko uveljavriti.*- greda 18 aprila, ob *0 V OcvlrR: Vetrno da je zdaj r prav slabi srečno ljudje! Gostovanje gle- formi, pa tudi najboljši :?■■■?ni!Oi ao daiLSča Slovenskega Primorja za nekaj časa zapustili njen« vr_ Koper ste in se nahajajo v tudM. Vse-, četrtek 19 apni* ob 20 30: Pep-ka.kor Je večkratni državni prvaik p,jno de Filippo: Ni res — pa le letos v neugodnem položaju da Si verjamem. Abonma TSš II. znova pribo-ri neijvišji naslov v »etek 20 aprila o-b- 20: Peoplmo državi Zato pa je toust.l posfcu- Fluippo: Ni res - pa le ver. sn= balon, in če b trnu uspelo, bi »».j-L« lahko samemu sebi čestital... iamem. Abonma Vajenci. po ugodni 'c'eni prodam. Ogled pri pleskarju. Zaloška 6 . 6927-4 PRODAM 30 m METRA znamke H.-, os v usr.i-nem emiju, še nerabljen ln žično ograjo v okvirjih za vrt. Poizvedbe pri Mihevc, Frankopanska 23-1. ' ^61-4 GARNITURA ZA SPALNO SOBO, jugoperzer, popolnoma nova to ohranjena, naprodaj. — OS1«! Šmartinska 3tt, Miloradovič (v tovarni Hranil). i 7349-4 EDMnUHD KOLEDAR Ponedeljek, 16. aprila: Božlsleiva Na damaSnji dan leta 1848 so sloga igralca. Igrali bodo po pravl-ih venski študenti ln izobraženci v FIDE. g razu ustanovili akademsko dru- 2a najboljše Igralce po vrstnem gtvo »Slovenija«. Glavna točka Pazite na znamko GO-KO *«•&•«• za dezodorizacc ju toalto^nlh in ilru-gih zatohlih prostorov. četrto mesto Pa Je Vardar prema- turnir štiričlanskih moštev »JELA« kopalne soli Imajo čudovit učinek na tvoje telo. Kre- - „ - , , -r-— ---- ------------------------ -------- piijo živce, desinficirajo ln kot tvanjli njihovega programa je bila zahte- prer0ien sl po kopeli z »JELA« do rascleljene denarne nagrade iz va po združeni Sloveniji. solio skupnega fonda, ki bo znašal pri soijo. 15 sodelujočih moštvih nad 358.066, pri večjem številu pa do -450.060 dinarjev. Vsako moštvo mora plačan 560 dinairjev prijavnine, razen tega pa krije tudi vse svoje potne in oskrbne stroške. Dnevna oskrba bo stala od 750 do 1100 dinarjev dnevno. Po končanem glavnem tekmovanju bo izveden še brzopotezni Klub ljubiteljev športnih psov. OPEKLINE IN RDEČO KOZO Praktični tečaj za šolanje pstavili tudi nekoliko manjše triito jiDe um dirkališču in. igrišču bo za otvoritev v juniju, dirkališče pa nekoliko pozneje, toda Še zmerom precej pred začetkom iger. V olimpijski vasi je zelo napredovala gradnja 750 hišic in stanovanj. kakor tu-di skupina skladišč. Okoli 200 hišic je že prV p navij enih, de jih bodo zasedli nameščenci priredi tel j skega odbora. ki imajo opravka v vasi sami. Dela za ostalih S37 stanovanj se bodo začela v nekaj tednih. V vseh bivališčah so kopalnice z gorkimi in mrzlimi prhami Dalje gradijo 10 velikih jedilnic s pripadajočimi kuhinjami, kjer bodo lahko vsakokrat postregl, okrog 600 atletom in spremljevalcem. Zraven so tudi velika dvoran« za koncert to skupna parna kopališča. Tudi n« drugih prizoriščih olimpijskih tekmovanj pripravljajo vse potrebno. tako da bo vse o pravem fcasu nared. Kakor vse kaže. so bili vsi glasovi o tem. da Avstralci ne bodo zmogli te zahtevne organizacije pravzaprav brez vsake podlage ali pa morda celo plod raznih intrig in neizbežne zavisti kjer :o predaval v ponedeljek dne 16. aprila 1956 ob 18 ur. v Zbornični dvoran« na univerzi. Trfc revolucije St 11 8 Joseph S RouceK, ph. D. o tem »Slovani v zgodovin* ZDA« Predavatelj ki je čeAkega rodu je profesor sociologije in predstojnik oddelka za politične n družen d- geportu (Connesticul ZDA). Vljudno vabimo k udeletlh. Klub dif>locn.irajiili ekonomistov >bv-eAča svoje Mara. da bo v okviru postdlipl omskega At udi Je r>redaval prof. imz. Albin Ortha-ber o osnovah kvantitativne ana-lize narodnega gospodarstva. Pra- PUTNIK SLOVENIJA VAS VABI NA PRVOMAJSKE IZLETE; dvodnevni avtobusni izlet PLI-TVICKA JEZERA — CRIKVENI-CA dvodnevni avtobusni izlet PREKO VRSICA V TRENTO dvodnevm avtobusni izlet v KOPER m PORTOROŽ, dvodnevni avtobusni izlet v SAVUDRIJO — PORTOROŽ - SOCERB, dvodnevni avtobusn. izlet OPATIJA — PULA — PORTOROŽ dvo- dnevn, avtobusni izlet PO dolenjski (po Solini gradov do SmarjeOk-ih Toplic) in enodnevni avtobusni Izlet v LOGARSKO DOLINO Prijave za izlete »prejemajo vse poslovalnice PUTNIK SLOVENL JA do zaključnega števila udeležencev Točne programe izletov zahtevajte v najbližji poslovalnic PUTNIK SLOVENIJA IN IZLETE. KI J IB PRIREJA V INOZEMSTVO; PADOVA: tridnevni avtobusni iz. let v Benetke ln Padovo v času mednarodnega velesejma v Padovi Prijave do 10 maja POSEBNO OBVESTILO; PUTNIK SLOVENIJA organlzir* 15 maja devetdnevni izlet, z vla. kom tn avtobusom v MAKEDONIJO Skoplje - Ohrid - Kosovska Mitroviča — Vrnjačk* Banja — Arandjelovac — Avala. Zahtevajte programe, prijavite se najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA OHRID Va* vab. v maju. aw»» ■ WI.U*W»! M1 evi—- Do trpela je naša draga žen*, mati, stara mati in teta FRANČIŠKA MERCUN r. SLANA upokojenka tobačne tovarne Pogreb nepozabne bo v torek, dne 17. t. m. iz hiše žalosti, viška cesta St. 61 ob 14..36 na viško pokopališče. Žalujoči mož Franc, sinova Ivan in Lado z družina to ostalo sorodstvo. Ljubljana, 15. aprila 1956. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo preknuto vest, da nas je dne 15. aprila 1956 pri izvrševanju svoje težke poklicne dolžnosti v cvetu najlepŠe mladosti za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, atek, sin, zet, vnuk, nečak in bratranec MARJAN LANGDS elektromonter Pogreb našega najdražjega bo v torek, 17. IV. 1956, ob 16. uri iz eiektro-obrata Ptuj-Breg na mestno pokopališče. Žalujoča rodbina, Langus, Hdlobar, Novak, Ambrož, Stajnbauer, Repič, Zorko, Smrekar, Lekič. Ptuj, Celje, Podvinci, Kapela, Vitomarci, Slov. Javornik, Ma or, Rim, 15- aprila 1956. r *?1 - ji, j _ KINO SPORED ZA PONEDELJEK •UNION«: acnerišlci barvasti film »•Pesem zlatega Zapada«. Predstave ob 15, 17 19 in 21, V gl. vlcgi: Danatis Da; in Dale Robertson. •KOMUNA«:- amer. film »Kraljica Kri»tina«. Tednik FN 15. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. v «1. vlogi: Greha Garbo ln John Gilbert. »SLOGA«: amerifikj barvasti film •Volile* nagrada«. Tednik. Pred- ZAHTEVAJTE PREKANI »rožni ta Nepričakovano, nenadoma in po kratki muka-polni bolezni je prenehalo biti zlato srce naše ljubljene, predobre in preskrbne mamice, sestre, tašče in prababice IVANE PREZELJ, roj. Svete tobačne delavke v pok. Na njeni zadnji poti bomo našo nikdar pozabljeno mamico spremili v torek, 17. IV. 1956, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice z Zal. Žalujoči: sinovi: Lojze, Joško, Ivan, Zoran, Mirko, brat Martin, snahe Marija, Mimica, Ivanka, vnuki Milan, Jelena, Božo, pravnuk Mladen in vse ostalo sorodstvo. Ljubljana, Cleweland, Zagreb, Ortnek, 15. aprila 1956. Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dragi prijatelj JANEZ DEU Itudent kemije Zvestega in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. -Kolegice in kolegi PETI SP O MLADEM S K X. MEDELJA f L CONSKI LIGI Kar zadovoljni bodimo... ... s tremi točkami izmed osmih s tujih IgrlSč — Junaka nedelje sta Odred in Branik (na pol) — Lestvica je zmerom bolj enolična: peti, šesti itd. Peta pomladanska nedelja v I. slovenske štiri udeležence trda pr nasprotnikov, ki so jih imeli in radi stare tradicije, da se naši no počutijo dobro. Pravzaprav tako domačinom. . , Če jih gledamo tako čisto ob kar zadovoljni. Izmed osmih točk Zagrebu, eno točko pa so si pribo tleh pod Marjanom. Resda ta bira malim zadovoljen ni. . . Izgubiti mo več mnogo. Stolčki v prvenstveni lestvici bo bili. Lokomotiva sopiha dalje, močeh za njo. Naši — peta. šesti Kaj hočemo, nedelj je zdaj že m rače. — conski nogometni ligi je bila za eizkušnja. Tega ne trdimo zaradi jih že dobro poznajo, temveč* za-gometaši na drugih travnikih ne slabo, da navadno puščajo točke jektivno, smo s to nedeljo lahko nam je Odred rešil dve tretjini v rili Mariborčani na že bolj vročih . ni posebno velika, toda kdor z ali dobiti pravzaprav tako nima- so še kar naprej zasedeni, kakor Šibenik in Split pa po najboljših in osmj t®r Gorica za zaključek, nogo premalo, da bi bilo še dru- METALAC : LJUBLJANA 3:0. (1:0) SEGESTA : KARLOVAC 2:1 (1:0) Šibenik : lokomotiva 2:2 (0:2) SPLIT BRANIK 1:1 RIJEKA : N. GORICA 2:1 (2:1) TRESNJEVKA : ODRED 2:4 (1:3) Tri minute Igre so bile odločujoče... Zagreb, 15. aprila. Na igrišča Zagreba so igralci ljubljanskega Odreda Oobili povratno tekmo s Trešnjevko. Zanimivo je, da so Ljubljančani danes zmagali z enakim izidom — 4:2 (3:1). kakor jeseni Zagrebčani v Ljubljani. Tekma je bila odločena že v prvih treh minutah, ko se domači igralci še niso niti ogreli. Videz je, da igra Odred od tekme do tekme bolje, soj je bil v obeh delih tudi v tem srečanju v premoči. Ljubljančani so se odlikovali s točnim podajanjem žoge in dobro tehniko, pa tudi v napadu so bili zelo prožni in učinkoviti. Imeli »o še več priložnosti, iz katerih bi še lahko povišali rezultat, toda do-•egli so »le< štiri gole, kar jim je ▼ eč ko zadostovalo za zmago. Trešnjevka igra letos slabše kakor Blazniik i-n Hacler, je pokazafra zelo slabo itgro in izgubila srečanje z Metalcem 0:3 (0:2). Metalac si ie z današnjo zmago priboril dve važni točki in se mora za to zmago v glavnem zahvaliti odličnemu Andročecu, ki je trikrat ukanil mladega vratarja Zupančiča. Domači so igrali veliko bolje kakor gostje v polju: slednji so razen tega bili v obrambi zelo nezanesljivi, v napadu pa skrajno nenevarni. . V moštvu Metalca so bili dobri: Tušak. Fukšec in Andročec. v moštvu Ljubljane pa sta se nekaj bolj trudila samo Dolenc in Hacler. Goli so padli v 3.. 39. in 64. minuti. ugajali dobri Georgi jevski, Berginc, Kranjc in Cuban, ki je bil obenem tudi najboljši igralec na igrišču. V domači ekipi je zadovoljil edino Kovačevič. Za. Odred so igrali Georgi jevski, Udovič, Piskar, Zumbar, Berginc, Klančišar, Žižek. Zdravkovič, Kranjc, Cuban in Brglez. Gole pa so dali za 'Odred: v 1. in 38. minuti Cuban ter v 3. in 35. minuti Kranjc, za Trešnjevko pa v 44. Koželj iz enajstmetrovke in • <>3. Sertič. Nezanesljivi in nenevarni Zagreb, 15. aprila. Enajstarica Ljubljane, ki Je prišla danes na Igrišče v postavi: Zupančič, Sočan, Čretnik Gruden, Maruša. Cetoo-him, Vert*y, Perharič, Dolenc, EJDBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA Slovan : Grafičar 2:1 (2:1)1 Lokomotiva Šibenik Split Rijeka Odred Branik Trešnjevka Ljubljana Segesta Karlovac Metalac Nova Gorica I. 11 CONE 4 1 43:16 26 IG 10 5 1 36:16 25 18 9 3 6 40:21 21 16 9 1 6 33:22 19 16 8 2 6 31:27 18 16 6 4 6 33:33 16 17 5 5 7 27:28 15 16 6 3 7 24:29 15 16 4 5 7 22:32 13 1« 3 6 7 18:23 12 16 4 3 9 20:32 11 17 2 1 14 17:^5 5 XIX. KOLO V ZVEZNI LIGI Nikomur uš prizaneseno... Tudi devetnajsta repriza nogometnega tekmovanja v zvezni ligi se ni izneverila davnemu čaru te Igre. Tudi to pot niso bila prizanesena nekaterim bridka razočaranja. in to pot niti ne najboljšim dvema. Partizanu in Crveni zvezdi. Medtem k.o je prvi pustil vse ponižnemu Zeljezničarju v Sarajevu, se je morala Crvena zvezda odreči polovici izkupička v Novem Sadu. Neposredna posledica teh dveh malo pričakovanih rešitev pa je, da je Zvezda ne samo dohitela Partizana, marveč ga zaradi boljšega količnika v golih pustila celo za seboj. In to bo veljalo kar dolge tri tedne tako . . . Ostali so se razšli, kakor so se najbolje mogl.i. Zadovoljni s'! minejo roke BŠK in Radnički v Be;?-gradu. Dinamo v Zagrebu in Ve-Iež v Mostarju, prav posebno pa se je oddahnil splitski Hajduk, ki je po- vseh pravilih dobil dve krepki točki Jv Subotici. V tabeli sami tale spodnja bilanca ni povzročila bistvenih premikov. O tekmah samih pa samo na kratko tole: Sar.ijs.N. • drugi zastopniki — železničarji že dolgo niso igrali tako dobro kakor včeraj. Do odmora so bili enakovredni, po odmoru pa tudi nič slabši. Proti nasprotniku, kakršnega so imeli, jim je edini gol zn zmago navrgel mnogo več, kakor bi se zdelo. V Zagrebu se je Dinamo oddolžil za jesenski poraz v Titogradu s suhim izidom 1:0 — 15 minut pr^d zakljuČek Študentske Šahovske olibl^Iade Jugoslavija tretja - za SZ in Madžarsko Upeala, 15.« april*. V VTI. kolu •o bili doseženi tile rezultat:: SZ : Madžarska 2:2, Španija : CSR 2:2. Bolgarija : Bomunija 3.5:0.5 in ZDA : Jugoslavija 0.5:3.5, Ma-tanovič in Mednis sta remizirala, tvkov je premagal Seidija. Dju-raševlč Limena. Sokolov pa Viti-ia. Rezultati vseh prekinjenih par-tLi iz prejšnjih kol pa so tile: Jugoslavija : Španija 2.5:1.5. CSR : Madžarska 2:2- Rdmunija : SZ 2:2. SZ : CSR 3.5:0.5, Bolgarija : ZDA 3:1 ter Madžarska : Jugo-slavij a 2:2. Končni plasma v skupini A pa Je tale: 1. Sovjetska iveza 21.5 točke. Madžarska 16.5, Jugoslavija 15 (ker je Jugoslavija dosegla boljši uspeh v igrah kakor Bolgarija je zasedla tretje meskc), Bolgarija 15, Španija 12.5, CSR 11.5. Romunija 10.5 in ZDA 9.5 točke. Vrstni red v skupini B je naslednji: IsL&nd 22, Poljci>~3 Vzhodna Nemčija 17-5. Anglija 15, Finska 12.5, Francija 9.5 ter -Sved-in Norveška po 8.5 točke. Pirc in Janoševič delita drugo mesto Bognor Regis, 15. aprila. V zadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja .ie dr. Lehmann premagal velemojstra Pirca, Ja-noževič pa je remiziral z mladim oxfordskim šahistom Richardom. Lanskoletni- zmagovalec turnirja belgijski mojster 0‘Kelly je pre- magal Angleža Clarka in tako zo-pet osvojil prvo mesto. Tretji naš udeleženec mojstrski kandidat Ra-dojčič pa je v zadnjem kolu premagal Borlanda. V odloženih partijah je Janoševič remiziral z Angležem Woodem. Radojčič pa z dr. Fazekasom. BERGLEZ .CBS1ED) V Jesenskem deiu tekmovanja in je teko izgubila tudi današnjo tekmo. Pripomniti je treba, da je Odred po odmoru zaigral tudi taktično zelo dobro, «aj je tedkj okrepil obrambo in hkrati čuval prednost, ki jo je pridobil do odmora. Pohvaliti je trebn vsekakor njeno obrambo, ki je Itila Teak čas na mestu, med igralci pa so Ljubljana, 15. aprila. Med približno 300 gledalci današnjega derbija na Kodeljevem verjetno ni bilo nikogar, ki ne bi bil presenečen itn hkrati zadovoljen z dobro ter poletno igro domačega moštva. Igralci Slovana so to pot res razveselili svoje občinstvo, vsak izmed njih je bil na mestu m se trudil, kolikor j6 mogel. Bild 50 tako srčni v obrambi itn tako dovršeni v napadu, kakršnih še nismo videli, vendar si Jih še ie-llimo gledati take. Zdi se, da so se grafiki nekoliko uspavali na prvem mestu in ao nameravali tokrat priti do točk brez težav. Izredno razpoloženi nasprotnik jim je preprečil to •špekulacijo«, ki Jih Je utegnila veljati celo prvo mesto. Dobrim igralcem 1e sodil dober sodnij, gode pa »o dosegli: Pogačnik in Verbek, za Grafičarja pa levo krilo. (N. D.) KRIM : KOPER 7:0 (5:0) Ljubljana. 15. aprila. Krim Je danes brez težav odpravil glabo moštvo Kopra z visokim 7:0 (5:0). Gostje so se ves čas le branili in se niso mogli resneje upirati boljšim. S preciznejšimi streli po odmoru bi bili lahko domači zmagali *e z višjim izidom. Z* doma- O D PRT O PRVENSTVO LJUBLJANE V PLAVANJU IN SKOKIH Preobsežen spored v mojk.r«ns bazenu 1 Ljubljana. 15. aprila Železniški pl avalni klub Ljubljana je priredili v proslavo Dneva železničarjev odprto prvenstvo Ljubljane v plavanju in skokih v zicn sik etn bazenu Centralnega kc.p-ališea. Vsega je nastopilo nad ico tek- movalcev iz šestih klubov v 22 disciplinah, kar je glede na tako majhen prostor vsekakor preveč. Prav hi bilo, da bi ta vsakoletna’ prireditev postala zares elitna, zato bo moral prireditelj program znatno skrčiti. Dopoldne je’49 tekmovalcev merilo svoje sposobnosti v skokih. pri čemer je bilo opazil ti, da se kvaliteta nj prav nič izboljšala. Ker čakajo naše skaikalce v letošnji sezoni pomembni nastopi doma in v tuj-ini, se morejo resneje lotiti svoje vadbe v tej disciplini. Opozorilo pa velja slej ko prej Plavalni zvezi Jugoslavije, ki naj vsaj del svojih skrbi, enako kakor ea \v2terp0liste. posveča tudi najboljšim skaka«lcem. 2e tako pester spored tekmovanja plavalcev iz Ljubljane so po- fcivili tudi gostje jz Celja Radovljice in z Bleda zaredi česar jim je treba daifc* vse priznanje. Rezultata: skoki — pionirke (7): 1. Kuljrševa (Lj.) 38.35. 2. Doli- narjeva 33.10 3. Kogojeva (obe I.) 81.60: pionirji (14): 1. Kopri\*šek 50.25. 2 Tozon 39.75 3. Koprivšek (vsi I) 39.70: pionirk^ (4): l. Pe- hani/ieva 57.30. 2. Čufarjeve (obe Lj.) 53.55. 3. Kotnikova (I) 48.20: pionirji (7): 1. Kruh 72,75. 2. Košar ok 67.25, 3. Opsteteir (vsi Lj.) 47. 85; članice (3): 1. Rubin:čeva (Lj.) 85.20. 2. Tuttov a (I) 66.55. 3. Kuljiševa (Lj.) 59,70; člani (5); 1. Porenta (I) 110.75. 2. Košarok R-(Lj.) 10-1,55. 3. Sdšter (I)-88,20. Plavanje; 200 m crawl; Gorišek 2:24.4; 100 m prsno: Tomdnškova 1:29,0; 57 m prosto: (ml.): Horvatova (vsi Lj.) 40.2; 100 m hrbtno mil.: Ucnek. (I) 1:17.2; l(K>m prs. mil. Bricljeva (Lj.) 1:34.6; 57 m prosto: (pionšrji): Tofant (Celje) 1:40,0; 57 m metuljček (ml.): Žibert 47.4: 57 m metuljček: Horvatova (obe Li.) 44,6; 290 m prsno: 2-ibert (Lj.) 3:13,1; 57 m prs. (pLon.): izmaflovič (Bled) 50.0; 100 m era vrt (ml.): Hccnan (i) 1:10.0; 100 m prosto: G osi ar jeva (Lj.) 1:31.4; 100 m hrbtno: Goršič (Lj.); 1:12,o: 57 m prsno (pion.): Plemljeva 51,1: 100 m prosto (mil.): Homan 1:10,0; 57 m hrbtno: Mulej e* va (Prešeren) 57.4: 57 m hrbtno (pion.); Žumer (Lj.): 57.7: 100 m prosto: Fine (Jadran) 1:02.0;-100 m prsno (ml.): Zibent (Lj.) 1:30.0: 100 m metuljček: Poljanšek (Lj.) 1:13.0., Največ zmag v posameznih disciplinah je zabeležila Ljubljana, in sicer 13 Tla rij a jih je diosegla 3. Prešeren Celje. Jadran \z Splita ter Bled pa po 1 »nago! G. G. če so bili uspešni: Kastelic in Manj anovič po trikrat ter Hočevar enkrat. Fred 500 gledalci j« sodil Kraljič iz Kranja. TRIGLAV : POSTOJNA 2:0 (1:0) IZOLA : TABOR 4:1 (1:0) ILIRIJA : MLADOST 3:0 V prvenstveni teKm>i rmairiibor-siko-oeljske nogometne lige je Proletarec premagal Kovinarja iz Maini bora 3:2 (1:0). — Mladinci: Proletarec : Rudar 2:1 (0:0); rokomet — ženske: prolečairec : Odred 0:1. XXX Ljubljana tretja — v Karlovcu Karlovac, IS. »prila. Včeraj bi danes J« bil v počastitev Dneva železničarjev v Karlovcu prijatelj ak.1 košarkairskl turnir, na 3ea-terem »ta poleg Partizana iz Beograda in domačega Železničarja nastopili tudi dve slovenski moštvi — Ljubljana in Maribor. Na veliko presenečenje vseh je zmagal domači Železničar, ki je v finalu premagal Partizana .i® Beograda medtem ko Je Ljubljana zasedla Sele tretje, Maribor pa četrto mesto. Rezultati: Prvi dan: Parrtinm : Ljubljana T2:S4 (38:37), Železničar : Maribor 89:77 (32:32), drugi dam: Ljubljana : Maribor 62:60 (35:30), Železničar : Partizan 68:65 (34:32), Vrstni red: 1. Železničar, 2. Partizan, 3, Ljubljana, 4. Maribor. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE ZA SABLJAČE VASIN IN MARKOVIČEVA Beograd, 15. aprila. Prvenstvo Jugoslavije v meču za moške in floretu za ženske je bilo danes končano z zmagama Vasina med člani in Maricovičeve mod članicami. Vrstni Ted moških v meču: 1 V a,sin (Jugoslavija), 2. V albi jančto (Lokomotiva). 3. Bajič (Jugosla- vij a) 4. ZiVkovič (Crv. zvezda). V floretu za ženske so prva tri mesta zasedle: 1. Markovič (Crvena zvezda), 2. Kristijan (Froleteir. Zrenianiti),’ 3. Stanojevič (Crvena zvezda). PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLANJU Maribor, 15. aurila. Ko to pišemo prvenstvo Slovenije v kegljanju še ni 'končano. Vrstna red v finalnih dveh F.kupinalT je za zdaj ta’e: I. skupina: Ambroži (Tri- f?!av) 1660. 2. Praprotnik 1631, 3. Cotič (oba Gradis Lj.) 1622, 4. Čadež (Lj.) 1664. (V tej sJcupini bo- sta še nastopila Gomoli in Ko- bal.) TT. skupina: Starc 1690. 2. Martelanc (oba Triglav Kr.) 1657. 3. Likovnik (Li.) 1656. 4. Mlakar (Lj.) 1630. (V tei skupini bo igral 5e V a n o vi ek — Beton Celje, ki je včeraj dosegel odličen rezultat B9S podrtih Kegli ev.) VOJVODINA : CRVENA ZVEZDA °:2 (0:2) BSK : PEOLETER 3:0 (1:0) VELE2 : SARAJEVO 3:0 (1:0) RADNICKI : ZAGREB 2:0 (1:0) DINAMO : BUDUCNOST 1:0 (0:0) ZELJEZNIC.AR : PARTIZAN 1:0 (9:0) SPARTAK : HAJDUK 1:4 (0:1) Metalci in metalke najuspešnefši Kljub slabemu vremenu, jo včeraj • 100 in: Kopini (Oj 11,9: 150 m. Koprol nastopilo na atletskem mitiniru Od- (O) 17,9: 300 ni: Seliškar (O) 37,5; reda okrog 90 atletov in atletinj, ki 1000 m: Tratnik (O) 2:35.6; hoja 5kin: so zastopali barvo Odreda ter Svo- Boltar (O) 30:52,4; krogla: France (S) bode iz Ljubljane ter kočevskega 10.33: kopje: Plut (O) 60.03. Partizana. Najzanimivejše je bilo Mladinke: višina: Škerjanc (O) 130, vsekakor tekmovanje v metu krogle Svetličič (S) 130: krogla: Škerjanc za žen«=ke. kjer je presenetila Kotluš- 11,71; 60 m: Šušteršič (S) 8,7; 500 m: kova, ki je vrgla kroglo več kot 14 m Valant (O) 1:35,5; in premagala olimpijsko kandidatinjo članic-el M) m: Knez (O) 8.6. Baiželf Usenikov«, kr zaradi poškodovane ro- (Q) g 6. 30n m. Knpz (0) t :23 ,. jisli : ke se m v pravi Tomm Zanimiv je H„dobivnik (O) 39.16, Kotlušek (O) bil tudi met diska za zenske, kjer 39 04. kr<,?la. Kotlušek (O) 14.02, Use-sta se dve Odredovi metalki pribh- nik (Q) 13 3? Hudobivnik {0) 12>04. zali 40 metrski znamki. V metu kopja je ž-e v prvem nastopil Kastelic postavil nov republiški in državni rekord za starejše mladince z metom 63.67 m. Tudi Plut je v prvem metu presegel 60-metrsko znamko, venr si je pri drugem poskusu poškodoval nogo in odstopil. Bol jši rezultati: mladinci 50 m: So-larevič (S) 6,5: 100 m: SolareviČ (S) Končni vrstni red: ° Kelly 6 točk. Pirc, Janoševič, cL\ Fazeikas, Barde n. Golom bek im <*r. Leh-mann, vsi po 7 took. itd. Turnir v Smederevski1 Polanki \ Smederevska PaJanka, 15. aipr-V nadaljevanju turnirja je v VT. kolu Ditman premagal Puca, Ka-rakljajič Srba. dr. Be'.y Trifunoviča, medtem ko so bile ostale partije pfeikinjene. V VII. kolu je dr. Bely premagal Ditmana, Ka-rakljajič Puca in Csokaltea Vladf-savljeviča. medtem ko ie Djo.rdje-vič Izgubil z Vukovčem. Ostale partiie'so bile prekimiene- Po VII kolu je vrstni red tale: Karakljajič 6. dr. Be!y 5.5, dr. Trifunovič, Radulescu, Ditnian in Gokhaltea 3.5 (1), Vukovič 3 (1), Robatcch 2.5 (2). Vladisavljevie 2 5, Tomovič 2 (2). Djordjevič 2 2 (1), Puc 2. Suer 1.5 (2) in Srbu 1 (2) točko. TURNIR KANDIDATOV AMSTERDAM. 15. aprila. V X. kolu turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvenstva v šahu je Szabo remiziral s Smislovim, partije Pctrosjan — Geller. Pilnik — Pnnno, Spnski — dr. Filip, in Bronstcin — Keres pn so bile prekiriene in se bodo nadaljevale v torek. ZORMAN PRVAK PRIMORSKE V soboto je bilo v Piranu končano prvenstvo Primorske v saltu. Novi prvak je Zorman, ki je samo v dveh partijah reminiziral. v vseli ostnlil? pa zmagal. Za nijm pa so se plasirali prof. Sivec (Postojna). Lokovšek iz Pirana, Jeveikar iz Kopra itd. PRVENSTVO JUnoST. VVTlE V KROSU Špacapan (Ljubljana) — tretji na 6000 m koncem Igre. Zanimivo je, da je bil te edine nesreče kriv titograjski Tratar, ki je bil sicer najboljši igralec na tej tekmi. Beograd je, im el včeraj dvojni spored in z oben tekem so odhajali gledalci zadovoljni. BSK je s klasičnim Izidom premagal Proleterja iz Osijeka, ki je vsako nedeljo bolj pribit na zadnje mesto, zatem pa je Radnički pospravil prvo spomladansko zmago, ko je z enim golom manj obračunal z Zagrebom. Novi Sad je poslal na tekmo med Crveno zvezdo in Vojvodino nič manj kakor 20.000 gledalcev, ki «o bili priče dvema povsem različnima polčasoma igre Do odmora so bili gospodarji terena Beograjčani. V drugem delu igre pa si je Vojvodina ne samo opomogla, temveč celo nadomestila oba izgubljena zgoditka in pobrala dragoceno točko. V Mostarju je težko zmagati. To Je morala občutil ti včerati emajstorica Sarajeva, ki je dela zmago moštvu Sarajeva. Igra je vlekla samo prvih 20 minut, po- zmeje pa. bolj ko se j'e bližala kancu, m bilo več igre. ker je Sarajevčanom 'zlezla vsa volja v pete. Čeprav so bile napovedi za gostovanja Hajduka v Subotici črnoglede. so vendar Splitčani spet pokazali, da še niso za staro šaro. Frvih 45 minut so bili v foimi kalkor n'eikoč in bi bili la.h_ ko že tedaj visoko zmagali. Po odmoru so to tudi storili, in sicer v glavnem po zaslugi svojega ne-pogr eš lj ive;ga V uka sa. N j egov najresnejši nasprotnik Ognjanov je bil preveč osamljen, da bi bil lahko še več storil za svoje. LESTVICA I. LIGE BEOGRAD, 15. aprilu. Dopoldne je (1500 m): 1. Rogič (Dinamo, Zgb) bilo prvenstvo Jugoslavije v krosu. 5:04.6; ČLANI (4000 m): 1. PandnroVič na katerem so zmagali v posameznih (C. z.) 11:30, 2. Jovanovič (C. z.) 11.7, Koprol (O) 11,9: 150 m: Solare- disciplinah tile tekmovalci: 11:32.4, 3. Špacapan (Lj.) 11:39,0. Iz- vič (S) 17,9, Pangeršič (S) 17.9, Turk MLADINCI do IS let (2500 m); 1. ven konkurence je v tej disciplini (O) 18,2: 1000 m: Ingolič (O) 2:42,4; Hočevar (Ljubljana) 7:37,8; mladinci tekel tudi Mugoša (C. z.) in dosegel skok v višino: Drašler (O) 165, Jovan do 20 let (4000 m): 1. Hafner (Ljub- črs 11:21.6. ČLANI (SOOO m): 1. Mihalič (S) 165; krogla: Cihal (K) 14,54; disk: Ijana) 12:10; MLADINKE (1000 m): 1. 23:20.S. 2. Pavlovič 24:19.0, S. Cctrnic Jamšek (O) 38,38; kopje: Kastelic (O) Tomasa (Split) 3:11.8: CLANICE* (vsi Partizan) 24:27.0. 63.67. --------------------------------------- Člani: višina: Zarol (O) 175, Koncilja (K) 170; 50.m: PangeršiČ (S) 6.6; Množični kros v Podpeči Podpeč, is. aprila.' Kljub deževnemu in vetrovnemu vremenu se je danes udeležilo množičnega krosa v Podpeči 50 tekmovalcev. Tekmovanje je priredilo TVD Par-tizan. Nastopili so mlajši pdonirji in pionirke na 300 m. starejši pionirji. mladinke in članice na 600 m mladinci na' 1000 in členi na 1500 m dolgi progi. Rezultata: mlajši pionirji: 1. Grmek; starejši pionirji; Svete; pdo-nirk.c: Zdešar; mladinke: Svete 20:7,0; članice: Zdešar 2:18,0;-mladinci: Svete 3:12.0: člani: Pristavec 5:15. Podpečani se lahko postavijo z delom na telesnovzcoj-nem področju. S. Mariborski atleti na planem Maribor, 15. aprila. Včeraj in danes sta oba mariborska atletska kluba Maribor in Branik priredila za otvoritev atletske sezone prve mitinge na prostem, na katetrih so bili doseženi le povprečni rezultat, i. Nekaj boljših izidov z nastopa atletov Maribora: člani — JOO m Skaza 12,0; višina: Jezernik 167, daljina: Cerkovnik 5,70. palica: Jezernik 2,80; 300 m.: Cerkovnik 39,0; 1-000 m: Pak 2:51,6: mladinci: krogla: Lesjak 13,10. Ledinek 13,01. In še nekaj vidnejših znamk z nastopa atletov pri Braniku, člani: 100 m: Vidovič 1.1,8; krogla: Vidovič 12.14; članice — kopje: Verdnik 28,50; mladinke: 69 m: Vobr'č 8,5. Boldlrjev 2,6: višina: Boldirjev 132 in daljina: Boldarjev 4.21; mlajši mladinca — 300 m: Jutrš nik 4-1,1. HbLbZKA fenijgšport TRDI KOI.E^.i T«KA SEZ.ONA SE JE ZACEI.A Prva dirka — na Koprskem Crv. zvezdi 19 11 7 i 40:16 29 Partizan 19 13 3 3 52:22 29 Ra.d31.iSKi 19 9 4 6 41:32 22 Velež 8 5 6 34:28 21 Dinamo 19 9 3 7 30:32 21 Sarajevo 19 9 2 7 28:34 20 BSK . 19 7 4 8 32:3* 18 Spartak 19 6 6 7 31:34 18 V o j-v o [1 [ na 19 4 9 6 35:3f 17 Budučnost 19 7 3 9 33:42 17 illj rt lik 19 6 3 10 34:34 15 Zeljezničar 19 5 5 8 21:35 15 Zagreb 19 5 3 li 30:32 13 P rolet« r 19 * 5 1 13 26:62 11 KONJSKE DIRKE V LJUBLJANI PK LJUBLJANA 29. T. M. NA ClVlLNt; IREJA KLUB ZA KONTSKI SPOKT M LETALIŠČU OB 15. URI. Dve mednarodin nogometni tekmi. Na Dunaju je brazilska nogometna reprezentanca svoj tretji nastop v Evropi zaključila spet uspešno, in sicer proti reprezentanci Avstrije s 3:2 (0:1). — V Lu-ksembur^u je gostovalo izbrano moštvo Nemčije in zmagalo und domačo reprezentanco 3:1 (2:1). V Glasgowu je bila prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Škotske in Anglije. Končala se je neodločeno 1:1 (1:0). Koper. 13. aprila. Na progi Koper— Poreč—Koper (134 kmj je Lila danes prva dirka za ietosnje kolesarsko prvenstvo Slovenije. Dirke so se udeležili dirkači Odreda (5). Branilca (3), Roga (7), Kopra (2) in Ilirije (1). TUDI ODBOJKARJI SO PRIČELI Branik na pohodu V soboto so pričeli s tekmovanjem tudi najboljši odbojkarji v Jugoslaviji. V moški ligi je v Zagrebu Branile z zelo ležerno igro premagal Lo-komotivo 3:0 (15:12, 15:13, 19:9). Moštvo državnega prvaka v tem prvem srečanju ni imelo resnejšega nasprotnika in je tako zmagalo z lahkoto. Domači igralci, ki so novinci v zvezni ligi, niso bili dorasli gostom. Zmagovalci so igrali v postavi: Požar, Mi- kluš, Skerbinjek, Tomažič. Šumak, Filipančič, Meršnik in Verglez. V ostalih srečanjih je v Beogradu Crvena- zvezda po zelo lepi in zanimivi igri premagala krajevnega rivala Železničarja 3:2 (15:10, 14:16, 15:9, 14:16, 15:13). Novi Beograd - pa Partizana 3:0 (15:5, 15:7, 15:7), prav tako pa Jugoslavija Železničarja, ki je v prvem nastopu izgubil že drugo srečanje, 3:1 (15:13, 9:15, 16:14, 1S:16). Ženska ekipa Partizana je premagala v Beogradu Ljubljano 3:0, prav tam pa je Crvena rrezda porazila Ljubljano 3:2. XXX Košarkarska reprezentanca Ita- lije je v Bruslju premagal BeLgi- jo 48:44. v GrOningenu pa je fran- coslca Toošaricarslc-a reprezentanca do tal porazila Nizozemsiko s 100:43. Posamično so dosegli naslednje rezultate: 1. 'Bergant (O.) 4;20:15, 2. Žirovnik (Rog) 4:20:27, 3. Baje (O.) 4:22:01. 4. Zanoškar (Rog) 4;26:45. 5. Piciga (Koper) 4:26:45 itd. — Ko: ekipa.je zmagal >Rog* s skupnim časom 13;14:42 pred Odredom (13;23:271 itd. Upoštevajoč 30 km slabe, zaradi dežja blatne ceste, precejšnjega nasprotnega vetra v odhodni smeri (Koper—PoreČ) in tri te-žke klance, so rezultati več kakor zadovoljivi. Dirke je organizirala KZS, izvedlo pa jo je ŠD Koper. fr - 1 Na prvem cestnem Kolesarskem prvenstvu Hrvatske, Ki je bilo rta 90 km dolgi progi Reka^-Novi— Reka je zmagal Novak (Zgb.) pred Bogovičem (Zgb.). Za tema dvema je pri-vo-zila s 4 minute slabšim časom velika slaipina, v kateri je bil o 11- Kolesarjev. * ________ UDI SVOBODA NA MITINGU Ljubljana, 15. apr. Nekaj zastopnikov Svobode je tekmovalo v nedeljo na mitimgu Odreda, ostalj pa so se pomeri-li na notranjem mitingu na Viču. Boljši rezultati- — plo-niilke na 60 m: Mrzliikar 9.8. Jamnik 9.8; krogla (2 kg): Gorjup 7.90, Jamnik 7.60; višina: Gorjup, MrzliKair lin Jamnik 195; mladinke na 60 m: Svetličič F. 9.1. Strmšek 9.5; Krogla (3 kg); 8.85, Strmšek 8.10; višina: Sm-iteK 120. Strmšek 115; mladinci 60 m: Tratnik. Rajner in Ko-nčan 8.0: Krogla (5 kg): Hubert 11.32. Jaklič 11.27; krogla (6 kg): Omrzel 10.30. H. Te cini smo videli v »Poročevalcu« sliko sprintari.c, ki so bile nabavljene pri znanem trgovskem podjetju v Ljubljani. Besedilo pod njo je pojasnjevalo. d.a je rekvizit docela neuporaben Kljub razmeroma visoki ceni. Ker osebno nisem čisto ravnodušen do vseli prizadevanj za napredek našega športa, me je zanimalo, kolikp prispeva v ta namen prizadeto podjetje, ki se ponaša s če>dnim naslovom »Slovenija-šport«. Pri šprimtaricah izvira hiba odtod, ker pač nimamo domačili žebljev, ki bi bili primerno kaljeni. Zatorej hi se dala prodaja talcili še nekako opravičiti, čeprav je seveda skrajno neodgovorno. Izdelovati drag rekvizit, za katerega je že vnaprej povsem jasno, da ne bo dober. Poglejmo zato kako drugo orodje, za katero imamo sestavne dele doma! Pravkar se je končala zima. Imam nekaj prijateljev, k£ so vnet? smučarji in vsi se pogosto pritožujejo nad kakovostjo blaga v tej trgovini. Izvedel sem, da podjetje že nekaj let ponuja kupcem smuči, ki sp ♦zdelane skrajno preprosto lin sodijo že davno med tako Imenovano nekurantno hla- Ero. Takšnih smuči ne gre proda- jall za visoko ceno 600!) din al! So več. saj = o vredne komaj tretjino tesa zneska, Tas ,)e fla ftrorina ialočj iez prodni? te smuči, ki ni- so v tast podjetju, marveč samo v škodo kuncu in smučarskemu športu nasploh. Pri tvrdki »Sl ov entj a - špo rt« so letos ku.povalj ljubitelji zimske prirode zelo lepe smučarske ro-kavice po 2750 in tudi 3500 dinar-jev. Smučarji i?o ji Ji jemali v veri. da so dobili najprimernejšo blago. Lahko si pred očim o njihovo razočaranje, ko so bile rokavice že po nekaj dneh raztrgane. Mislim, da bi podjetje težko opravičilo visoko ceno, prav gotovo pa z ničemer ne more opravičiti brezdušnega odnosa do smučarjev. Razen tega je med športniki vseh panog dokaj negodovanja spričo tega. da s: trgovina »Sloveni ja-šport« zaračunava na j višje marže in ne varčuje z denarjem za drage reklame. Prav bi bilo tole: podjetje naj bi pocenilo blago, izboljšalo Kakovost po nasvetih Izvedencev in izločilo vse tisto. kar ne spada v trgovino, ki sit;er po zunanjem videzu vzbuja največjo zaupanje. (-ni-) Zvrstili so se v tri dolge vrste vzdolž točilne mize in se zaradi mraza prestopali z noge na nogo, stresajoč led s svojih mokasinov. Zunaj je bilo namreč šes+deset stopinj pod ničlo.* Beftles. eden najsposobnejših naseljencev v Aljaski in član stare garde, ki je naredil že marsikatero junaško dejanje, je prekinil svojo pesem o korenini .sassafrasa** in se pr.izibal k točilni mizi, da čestita Daylightu. Toda medtem, ko mu je čestital, je občutil potrebo, da spregovori. Zato je s povzdignjenim glasom pričel: »Pravim vam, tovariši, da sem prekleto ponosen na to, da laliko Daylig!ita imenujem svojega prijatelja. Marsikod sva skupaj potovala s sanmi ira povem vam, da je napravljen iz osemnajstkratnega zlata cel, od mokasinov do temena. Preklet naj bo, stara sablja! ■Bil je še zelenec, ko je prišel v deželo. Ko ste bili vi, tovariši, v njegovih letih, se vam še niti ušesa niso posušila. On ni bil nikoli dojenček. Na svet je prišel kot odrasel mož. In povem vam, v tistih dneh si tudi moral biti mož. Takrat še ni bilo takšne civilizacije, kakršno imamo danes.«* Bettles je za toliko prenehal, da je lahko s svojo roko, ki je bila podobna medvedji šapi, objel Daylighta okrog vratu. »Ko sva se midva v dobrih starih časih prebijala po Yukonu navzgor, še ni bilo krčem, kjer bi ti postregli z jedačo in pijačo kakor danes. Taborne ognje sva si prižigala šele tedaj, kadar sva ulovila divjačino, a najdlje sva živela od lososovih sledov in zajčjih trebuščkov — ali ni tako?« Ko se je viharni smeh, ki ga je ta zamenjava povzročila, polegel, je Bettles odstranil svojo medvedjo šapo z Dayligh-ta in se ogorčen obrnil k množici. »Le smejte se, vi garjavi rumenokljuni, le smejte sel Toda povem vam kratko malo, da ni niti najboljši izmed vas * Miiljen« so FahreaheMesr« stepta]*. — Op. pr*v. •* Sasca£ras — Mv*rno*m*iUdc2 lavor. — Op. prav. vreden, da zaveže trakove na Davlightovih mokasinih. Ali hi tako, Campbell? Ali ni tako, Mac? Daylight je še eden izmed stare garde, pravi veteran. A v tistih dneh tukaj še ni bilo parnikov in ne poštnih postaj in morala sva gledati, kako bova prišla z lososovimi trebuščki in zajčjimi sledovi do cilja.« Zmagoslavno se je ozrl in v aplavzu, ki je sledil, so različni glasovi zahtevali, da spregovori Daylight. Ta je da! znak, da je pripravljen. Prinesli so stol in mu pomagali nanj. Nič bolj ni bil trezen -‘kakor vsa truma pod njim — divji trop v okornih oblekah, v mokasinih ali v nepremočljivih eskimskih škornjih iz mrože ve kože, v rokavicah, ki so jim visele okrog vratu, in z navzgor zavihanimi krznenimi naušesnicami, ki so bile podobne perutnicam vikingških šlemov. Daylightove črne oči so se lesketale, a močne pijače so potemnele njegova lica. Množica ga je prisrčno pozdravljala z vseh strani, kar je povzročilo, da so se mu oči sumljivo ovlažile, pa čeprav so bili mnogi glasovi nejasni in nerazumljivi. In vendar so možje praznovali tako, odkar stoji svet, praznovali s popivanjem, pretepanjem in petjem, pa najsi je bilo to v temni votlini ali ob nizkem ognju, v palačah rimskega imperija ali v kamnitih trdnjavah roparskih vitezov, v nebotičnikih modernih časov ali v pivnicah pristanišč. Kakor junaki minulih časov so bili ti možje, ti ustanovitelji arktičnega carstva; v širokoustenju, pitju in razgrajanju so v teh kratkih trenutkih pozabili na surovo resničnost svojega junaškega dela. Bili so to moderni junaki, ki se niso v ničemer razlikovali od junakov starih časov. »DobrO, dečki, a res ne vem, kaj naj vam povem,« je zatikujoče pričel Daylight s trudom, da obvlada svoje zmedene možgane. »Mislim, da bo najbolje, če vam povem neko povest. Nekoč kem imel prijatelja tam doli ▼ Juneauju. Prišel je k Severne Caroline in čestokrat mi jo je* pravil. Bilo je to nekje v gorah njegove domovine, na neki gostiji. Zbrala se je vsa družina in vsi njeni prijatelji. Duhovnik je pravkar zaključeval svoj obred z besedami: ,Kar je združil bog, naj elo%'ek ne loči*. — .Pastor*, je rekel ženin, .dovolite mi, da podvomim v slovnično pravilnost tega stavka. Rad bi, da bi se ta poroka izvršila v vsakem pogledu pravilno.* Ko se je nekoliko zatem dim razkadil, se je nevesta ozrla okrog sebe in zagledala mrtvega duhovnika, mrtvega ženina, mrtvega brata, dva mrtva strica in pet mrtvih svatov. Tedaj je vzdihnila in rekla: .Te novomodne avtomatične pištole so mi uničile vse načrte.* In jaz vam pravim isto, ljudje,« je rekel Daylight, ko se je viharni smeh polegel. »Štirje kralji Jacka Kearnsa so uničili vse moje načrte. Reven sem ko cerkvena miš in nie drugega mi ne preostane, kot da grem s pošto v Dyeo.« »Kaj odhajaš domov?« je vprašal nekdo. Za trenutek mu «je spreletel obraz jezen trzaj, toda že v naslednjemu trenutku je bil spet dobre volje. »Saj vem, da si se hotel le šaliti, ko si to vprašal,« je dejal smehljaje. »Razume se, da ne pojdem domov.« »Ali lahko to prisežeš, Daylight?« je zaklical isti glas. »Prisegam. Triinosemdesetega sem prvi prišel preko Chilkoota. Prelaz sem prekoračil v snežnem viharju v raztrgani srajci, a bil sem prisiljen, vrniti se z eno samo skodelico moke. Tam preko ni bilo kaj za pod zob in moral sem se vrniti v Juneau. Tam sem vsako zimo dobil svoj živež, spomladi sem jo pa mahnil spet preko prelaza. In še enkrat me je lakota pregnala od tam. Naslednje pomladi sem prišel spet in prisegel sem, da ne bom odšel prej, dokler ne dobim nazaj tistega, zaradi česar sem prišel. No, to se še ni zgodilo in še sem tukaj. In tudi zdaj ne bom odšel domov. Odpeljal bom pošto, nato pa se bom vrnil. V Dyei ne bom niti prenočil. ’ Takoj ko bom zamenjal pse in dobil pošto in živež, bom šel preko Chilkoota.