Novo mesto, 14. oktobra 1955 Rtev. 41 Leto 6 Irtitnrtilrt in izdajatelji: Okrajna odbora SZDL. Kočevje ia Noro mesto. - utiaja vsak petek. — Urejuje ureduištu odbui. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. - Ti*ka Tiskarna »Slovenskega poročevalci« v Ljublia.ru, predstav oik Frane Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 23. — Fosni pradal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu olb-H-T-2*. - Letna naročnin« *nn*« din. oolletna 2*0 din. Cftril«-tna '20 din in ie »Učljiva vnaprej. — Z* Inozemstvo 900 din oz 8 ameriške dolarje. Dolenjsk Tednik okrajev Kočevje i CENA 10 DIH S lil. redne seje okrajnega ljudskega odbora Novo mesto: Ustanovljena bo okrajna banka V soboto, 8. oktobra je bila v Novem mestu 3. redna seja okrajnega ljudskega odbora. Vodil jo je predsednik OLO Franc Pirkovič, nav zoči pa so bili tudi skoraj vsi dolenjski zvezni in republiški poslanci. Potem, ko je predsednik zaprisegel pet odb o mikov, so bila na dnevnem redu poročila o reorgani zaciji bančne službe v okraju, o dela finančne, tržne In veterinarske inšpekcije, poročilo komisije za org. vpraša nja in pravne predpise, nato pa so odborniki rešili še ne kaj tekočih upravnih zadev. »Dosedanji gospodarski razvoj, spremembe v njegovem sistemu in teritorialne spremembe ob ustanovitvi novih okrajev in občin terjajo tudi reorganizacijo Narodne banke« je v uvodu utemeljitve o spremembah bančne službe v okraju poudaril podpredsednik OLO Niko Belopavlovič. Dosedanja centralistična ureditev Narodne banke in njenih podružnic je odgovarjala razmeram in nalogam gospodarskega sistema, ki smo ga imeli doslej. Čedalje bolj pa se kaže potreba po sprostitvi mnogih togih ukrepov NB, ki prav zaradi dosedanjega strogega centralističnega režima niso vedno upoštevali konkretnih razmer v posameznih okrajih oz-podjetjdh. Zdaj ko je reorganizacija NB pred vratmi, ima okraj v glavnem naslednje možnosti: ustanovi lahko okrajno banko, ki bi prevzela približno vse delo, ki ga doslej opravljata podružnici NB v Novem mestu in Črnomlju. Lahko pa bi ustanovili v Novem mestu in Črnomlju tudi komunalni banki, ker je gospodarska moč teh dveh mest že tolikšna, da b: zmogla vzdrževati taki banki. Ce pa bi ustanovili v okraju dve komunalni banki, bi ostala okrajna banka brez pravega dela, saj bi skrbela v tem slučaju predvsem za izvrševanje okrajnega proračuna. Cepljenje bančne službe na toliko vej zdaj nikakor ne bi bilo smo«trno. V imenu komisije gospodarskega sveta je tov. Belopavlovič zato predlagal, da bi ustanovili ob ukinitvi podružnic NB v Novem mestu in Črnomlju okrajno banko s sedežem v Novem mestu. Podružnico bi Imela v Črnomlju, ekspozituri pa v Metliki in Trebnjem. Poleg okrajne banke in njenih izpostav bi seveda imeli še nadalje Mestno hranilnico v Novem mestu in Zadružni hranilnici v Črnomlju in Novem mestu.. Hranilni odseki kmetijskih zadrug bodo prav teko ostali. Njihovo delo bo treba celo še znatno okrepiti saj j« predvsem njihova naloga, da zberejo čimveč prostih denarnih sredstev pri kmetih in z njimi pomagajo dvigati napredek kmetijstva v obliki posojil za napravo gnojničnih jam, silosov, novih sadovnjakov, obnovo vinogradov itd. Po daljšem razpravljanju, v katerem so se odborniki predvsem zanimali za obseg poslovanja nove okrajne banke, za višino sredstev, s katerimi bo lahko samostojno razpolagala in za pogoje, pod katerimi bo delala centrala NB in z ostalimi bančnimi zavodi v okraju, je bil predlog o ustanovitvi okrajne banke sprejet. O polletnem delu finančne inšpekcije OLO je nato poročal Adolf Turk, o delu, problemih in o pomenu tržne inšpekcij? Znatno povečan izvoz tobaka V osmih meseoih letošnjega leta smo izvozili iz države 11.173 ton tobaka v vrednost: 3 milijarde 768 m;li>janov dinarjev, medtem ko smo ga lani v istem času izvozili le 4.580 ton v vrednost: 1 milijarde 515 milijonov dinarjev. Naijboilj se je povečal irzvos tobaka v Francijo in ZDA, velike količine pa smo izvozili v SZ, Poljsko, 5n Češkoslovaško. Drugo leto še več umetnih gnojil Po programu Zveze kmetijskih zbornic b© drugo leto na razipo-lago za naše kmetijstvo 630.500 ton umetnih gnojiti, kar je za 200 tisoč ton več kot letos. Domača industrija bo da.la 260.000 ton, ostaie količine pa bomo uvozili. Janez Potočar, o vetennarsk: službi v okraju pa dr. Karel Gošier, Ker so ugotovitve inšpekcijske službe zelo zanimive n važne za gospodarske organizacije, ustanove in ostale urade, predvsem pa tudi za vse naše bralce, bomo o njih več poročali v prihodnjih številkah Dolenjskega lista. Sledilo je poročilo komisije za volitve in imenovanja. Zaradi spojitve okrajev Črnomelj in Novo mesto je bilo treba imenovati nove člane vseh komisij pri okrajnem ljudskem odboru, svet za komunalne zadeve pa je bil razširjen na 9 članov. Poročilo komisije za organizacijska vprašanja in pravne predpise je obsegalo sistemizacijo delovnih mest pri Gozdn: upravi, pri Okrajni upravi za ceste in proračun OLO od 1. 9 do 31. 12. 1955. Odborniki so razpravljali pri tem zlasti o sistemizaciji delovnih mest pri G-ozdni upravi. Opozorili so na ni upravi. Zdi se jim, da je nekaterih mest preveč oz. da iste delo opravljajo uslužbenci gospodarstva in uprave. Sistemizacija je bila sicer sprejeta vendar pa bo zadevo ponovne proučil okrajni gospodarski svet. Pri zadnji točki so odborniki sprejeli odlok o pavšalni obdavčitvi dobička nekaterih manjših podjetij socialističnega sektorja Sprejeli so tudi jamstvene izjave za obratna sredstva bolnišnici Novo mesto, kmetijski šoli na Mali Loki in na Grmu, za investicijske kredite pa za posestvo Mestni log v Metliki, Trs-nico in drevesnico v Metliki, in Vinsko klet v Metliki, kmet nosestvu v Crmošnjicah, Gozdnemu gospodarstvu, tovarni za nredelavo mleka. Zadružnemu 'rgovskemu podjetju, silnici na Trški gori in za KZ Birčna vas Z jamstvom OLO bodo našteta oodjetja nastopila na licitaciji ia investicijske kredite, potreb- naj bo na pr.em m*du PRED IZREDNIM KONGRESOM PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE dvojnost logarske službe pri i na sredstva za polog gotovine Gozdnem gospodarsitvu in Gozd- | pa imajo sama. 22. in 23. oktobra bo na Jesenicah izredni kongres prosvetnih društev Slovenije, ki ga .sklicujeta Zveza delavskih prosvetnih društev »SVOBODA« in Ljudska prosveta Slovenije. Na kongresu bodo poročali o dosedanjem delu prosvetnih društev in sklepali o spojitvi vseh prosvetnih društev v enotno orga nizacijo. Novomeški okraj bo na kongresu zastopalo 14 delegatov, ki so jih predstavniki društev izvolili preteklo nedeljo na izredni delovni konferenci, 3 delegate pa ima Dolenjska tudi v rednih članih glavnega odbora Ljudske presvete Slovenije. Kongres bo sprejel programske misli o vsem dosedanjem in bodočem prosvetnem delu. Predlagal bo okvirne smernice za delo, nov statut in izvolitev novih organov. Združitev SVOBOD in ostalih prosvetnih društev bo mejnik v ljudskoprosvetnem udejstvova-nju. 2e pred kongresom so ljud- rojaki v Ameriki! Ne mine teden, da ne bi dobil »Dolenjski list« enega ali dveh pisem iz Amerike, Kanade ali tudi od drugod, kamor prinaša rojakom teden za tednom pozdrave iz starega kraja in jih seznanja z napredkom rojstne domovine. Te dni nam je Steve Malnarich iz Jolieta, lil., poslal pismo, v katerem piše: »Cenjeno uredništvo Dolenjskega lista! Mladinska konferenca novomeških ueitelpčnikov V čeertek 6. oktobra »o se zbrali dijaki učiteljišča v dvorani Sindikalnega doma, da se pogovorijo o dosedanjih uspehih :n vprašanjih, ki stoje pred rojihovo mladinsko organizacijo. Konferenca je bila dokaj živahna. Predsednik je najprej poročal o delu organizacije in o naši podtika,nakar smo slišali referat o družbenem upravljanju sol. Bil je zelo zanimiv, ker je bilo to za nas nekaj novega. V razpravljanju smo govorili o tekočih vprašanjih organizacije. Oglasila sta se tudi člana CK LMS Tone KrapuŠek in TMka Blaiha. — Na konferenci je bila tudli ravnateljica učiteljišča, Članica profesorskega zbora, sekretarka okrajnega komiteja LMS Proslava Levstikove brigade v Dol. Toplicah V Dolenjskih Toplicah, kjer Je bila v jeseni 1952 velika prešteva slovenskih partizanskih brigad, bo 22. in 23. oktobra proslava Levstikove brigade, ■druleoa s obletnico ustanovitve brlajade. 22. oktobre, zvečer bo v dvorani zadružnega doma velika akademija, pri kateri bodo sodelovali Invalidski pevski zbor, godba Ljudske milice iz LJubljane ter recitatori! jn ™Hsti. \ Jutri zvečer na polšji lov pod šumberkomi Lovska družina Veliki Gaber bo priredila v noči od 15. na 1«. kktober krv m polhe pod Surrv-berkom. Lovci in gostje se bndo zbrali v soboto ob 19. url v Dolnjem Podšumberku, odkoder bodo odlli v gozd, kjer bo vse pripravljeno za lov. Za jedačo In p*Ja*o b« poskrbljeno (pečeno JajrrJ« tn potaja pečenka). Lovci li VeHkega Gatvra vabijo na k>v vse pnljatelje in znance do-Jjenjsteth po]h*rJer. Ce bo slnibo Treme a U posebno hud mraz, lovn ne bo. ; Sadjarsko razstava I v Fori ob Kolpi W. oktobra bodo v prostorih kmetijike zadruge v Fsri pciredi-V krajamo sadjarAo razstavo, na katar: bodo pokarali gospodarske ■a Jas aorte. Škropilna aredsrva M. Kjktatavs ima namen opoeo-»+ti trnovi ur na ta «.i d : .vrs-jt ■ [>r» del- Strokom jaki bodo ob razstavi rau-gim! John Clemenc iz San Fran- cisca pa nam piše takole: »Pošiljam vam še 5 dolarjev za podaljšanje lista, ker mislim, da mi je naročnina že potekla. »Dolenjski list« je zelo dopadljiv za brati in ga dam brati tudi drugim, da ga preberejo in dado takoj naprej. Pozdravljam vas kot stari Belokranjed* Jcrrv Gorentz* iz Johnstovv-na, Pa., ki ga poznamo kot zvestega bralca našega lista in znanega nabiralca prispevkov za spomenik padlim borcem v Šentjerneju, pa nam je poslal naslove šestih novih naročnikov iz ZDA. Denar, ki ga je poslal kot naročnino za nove naročnike, smo v redu dobili. Za uslugo se njemu in novim, naročnikom prav lepo zahvaljujemo! Ostale naše naročnike v inozemstvu prosimo, da pri nakazovanju naročnine posnemajo zveste bralce, ki se sami spomnijo, da je treba list podaljšati z novo naročnino. — Vsem želimo prijetne urice pri branju našega lista in jih to-variško pozdravljamo! Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA Jesenski plemenski sejmi na Kočevskem Tradicionalni plemenski sejm: na Kočevskem so tudi letos vzbudili precej zanimanja, 12. in 13. oktobra je bil tak sejem v Dobre-polju za bike, krave in telice, danes je v Ribnici za krave in telice, jutri pa bo v Velikih La-ŠČah. skoprosvelni delavci na Dolenjskem razpravljali o najvažnejših vprašanjih, ki jih postavlja dosedanje delo na tem področju. Delegati društev in člani okrajnega odbora LP so se pomenili o teh problemih na ne del j: ki delovni konfe ene«, že pred tem pa -o imeli občinsk posvetovanja. V vsaai o..čini bodo ustanovili občinske *ve.e prosvetnih dru.tev, ki jih bed kot posvetovalni in združeval,.i organ vodili voljeni predstavniki vseh prosvetnih druš'e. i področja občine. Delo, ki ga je doslej še vedno v precejšnji meri opravljal okrajni odbor Ljudske presvete, prehaja zdaj na občinske zveze prosvetnih društev. Program in idejnos ijudskoprosvetnega življenja v občini bosta poslej odvisna od aktivnega dela občinskih zvez in njihove tesne povezave z občinskim svetom za prosveto in kulturo, v prav taki meri pa seveda tudi z odbori političnih organizacij v kraju. V naših društvih smo gojili doslej predvsem petje in dramatiko. Premalo smo skrbeli zt cstale oblike ljudskoprosvetne ga izživljan:> (recitacije, knjižničarstvo, čitalnice, izobraževalne tečaje, predavanja itd.). Zlasti je zaostajala skrb za izobraževanje. Veseli smo bili obisk-na koncerta in čndno bi se nam zdelo, če pri igri ne bi bila dvorana aH soba nabita do zadnje- aaa ni n pr. ->isk as in.:o-veče.ih Ijud-a ih .etaji.i V Kočevju so odprli prvo mlečno restavracijo V tednu otroka so v Gaju ob Rinži odprli mlečno restavracijo, ki je prvi tovrstni obrat v mestu. Prebivalci Rudnika in Šalke vasi žeI'i,jo, da bi jim uredili v tem delu pekarno. Zaradi velikega števila delavcev, ki stanujejo * teh naseLjih, je nova pekarna zares potrebna. Uvod v letošnjo sezono je »'.a drama »Ugasle luči«, ki so jo pred kratkim igrali člani DPD Svoboda Kočevje-mesto. Poslopje nove železniške postale v Kočevju bo odprto verjetno še ta mesec. Gradbena in ostala notranja dela so v glavnem končana. D. Z. Dopisujte v Dolenjski list! Da kotička Nt« gasilo, da je bil gih predavanjih Skln univerz a. siab oz. nalogo m ar. i i, kako bi .aaka bil. Na^e K.:ji^..ice pe.a-o, razen nekite.iii ve:jih v meti ii in trgih. Na T ebeinem je k ijižn.ci komaj 200 k ;jig, v rečni 172, v Mohn »f? 495 itd. fo, kar imajo, je raa:si je že dva, trikrat prebrano Občinski proračuni razen redkih čast-lih izjem ~~ se za potreie knjižnic doslej niso kaj prida menili. Napori pro:.vet lih in iCkaterih ostali i javnih delav-iev, ki so ho'eli oživel ljudske univerze tud v msnjiih krajih, o ostali do3tikra- osamljeni. O tečajih za nepismeae oz. pol->ismene mladince, ki jih pred-vojaška vgoja vedno znova odkriva na, podeželju, «m-> le malo uli. In vendar je tudi vse to važno in prepomembno izobraževalno delo. Lepe uspehe smo v minulih letih dosegali s števil-imi gospodinjskimi tečaji, predavanji kmetijskih strokovnjakov in s kmetijsko-gospcdarskiml zimskimi šolami. Na ti?oče fantov in ceklet (predvsem deklet!) je šlo kozi nje. Delo okrajne zadružne zveze, okrajnega gospodinjskega centra, prosve-nih forumov okraja in občin, združeno z velikimi napori predavateljev, je rodilo vidne sadove. Tudi Rdeči križ je za zdravstveno prosvetljevanje naše vasi storil ogromno delo. Vse to moramo šteti med ljud.ekoprosvetno de-iavnoft, sa' je c!?" v-»h takih tečajev, predavanj, šol in pomoči dvig kulturne ravni vasi in mesta. Zato bo treba pripravljenost za prosvetno delo. načrte učiteljic gospodinjstva, Rdečega križa. OZZ, svetov za prosveto in kulturo pri občinah in programe prosvetnih društev vskla-diti in moči razdelit' tako. da bodo uspehi čim več.ii. Na prvem mestu vseh načrtov društev in organizacii pa, mora stati skrb za izobraževati ie. za prevzgojo delovnih ljudi. Je=en -.nova odpira vrata živahnemu ' jud?koprosvetnemu delu v vaseh In mestih. DnTtva bodo 'ahko dosegla znatne in hvaležne uspehe, če bom« "-avilno izkoristili vse dc-'edaT.iji nemajhne izkušnje in če bodo občinski Mndski odbr»ri nrl t||HkJ,ff»utB nroračunov upoštevali tudi njihove najnujnejše potrebe. Spoznanja belokranjskega hmetijsnega tedna bi lahko koristila vsej Dolenjski Kakšne rezultate je dal lanski kmetijski teden v Beli krajini, kako te rezultate koristiti za pospeševanje kmetijstva v celotnem novomeškem okraju, in kaj je za nadaljevanje del na osnovi zaključkov tedna potrebno pod vzeti, to je bila osnova posveta kmetijskih strokovnjakov v Novem mestu 4. oktobra. Najprej je poročal o zaključkih belokranjskega kmetijskega tedna član Glavnega odbora društva inženirjev in tehnikov Slovenije Ivan Sporar. Uspehi tedna so vsekakor vidni, o čemer so razpravljali tudi na sestanku v Črnomlju 18. septembra. Za načrtno delo za povzdi-go kmetijstva v Bell krajini so manjkale doslej temeljne osnove b prav nje je dala ta akcija. Osnova vsega kmetijstva je poznavanje tal. Tega vprašanja so se strokovnjaki v tednu temeljito lotili. Naloge, ki sledijo »z njihovih ugotovitev, pa niso kratkoročnega, ampak dolgoročnega pomena, kajti v kmetijstvu v kratkem času ni mogoče veliko spremeniti, pozitivna stran tedna je tudi v tem, da so sami kmetovalci z največjim zanima- njem spremljali delo strokovnjakov in pokazali obilo volje, da se oprimejo nasvetov, ki so jih dobili. Ob obisku strokovnjakov so spoznali, da ima tudi njihova zemlja dobre lastnosti, potrebno pa jih je poznati in izkoristiti. Delni uspehi Itedna pa so vidni že sedaj. To je predvsem večja poraba umetnih gnojil, ki se je povečala od lani za 100 odstotkov. Pa ne samo poraba Prej je kmet v Beli krajini vsa umetn-a gnojila imenoval kratko »gips« ter jih tudi uporabljal ne glede na njihovo vrednost za tako ali drugačno zemljo in kulturo. Kmečki proizvajalec je sedaj dobil osnovno znanje, kaj njegovi zemlji primanjkuje, kaj ji mora dodati, da bo pridelek večji, in v kakšnih količinah. KAJ JE TREBA STORITI V BODOČE? Kmetje so pobrali te dni še sadnji krompir / njiv. Pridelek je dober, čeprav ni povsod enak. Zadružno trgovsko podjetja v Novem meatu proda';« le dni krompir Is Poljan po 12 din kilogram. Potrošniki so a ceno In kakovostjo belega krompirja indgv^JJnil. Predvsem je treba nadaljevati na ugotovitvah strokovnjakov in pričeti z določenim delom. — Kmečki proizvajalec potrebuje stalno strokovno pomoč m nasvete. Brez strokovnjakov, ki bi stalno delali v Beli krajini, in brez materialne osnove za namestitev strokovnjakov kot tudi sredstev za izvajanje napotil, ki jih je dal kmetijski teden, dragoceni zaključki tedna ne bodo dali pravih uspehov. Za nadaljevanje del je treba združiti delo strokovnjakov, materialna sredstva družbe in posameznika ter prizadevnost belokranjskega kmečkega proizvaialca, da tudi sam krepko podpre svoj gospo-dariki napredek. Tovariš Sporar je poudaril, da je kmetijski teden v Beli krajini presegel meje Bele krajine in da ima pomen tudi za druge predele. Zato je prav, da se zaključki tedna skrbno proučijo in uporabijo tudi drugod. Navedel je še nekaj konkretnih uspehov. Gnojilni poizkusi v različnih vaseh Bele krajine z raznimi vrstami gnojil so dali ponekod prav odlične rezultate, zlasti z uporabo mešanih gnojil. Pridelek je bil v skoraj vseh primerih za 100 odstotkov večji. Iz Bele krajine je bilo poslano v analizo okoli 2000 vzorcev zemlje. Raziskujejo še nadaljnjih 300 vzorcev. Se **) je toliko pomagati, da bodo res postala žarišče na-orednpoii kmetijstva, ne pa samo k m?n upravičen« spotike in. breme skupnosti. ■OOLKlfJ9K1 van* STEV. 41 0 nekaterih slovnih nalogah občine TREBNJE Od skupnih naporov ljudskega odbora In prebivalcev ]e odvisen uspeh In napredek Nov«, občina Trebnje, ki obsega območje dosedanjih obeln Trebnje, DobrnJč, Velika Loka ln del občine Veliki Gaber, sodi med večje podeželske občine novomeškega okraja. Obsega 15.151 hektarov površine in ima 9.8M prebivalcev. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo, s katerim se ukvarja nad 7.000 prebivalcev. V občini Je 110 obrtnih obratov, od tega 8 državnih in dva zadružna, ostali so privatni. Od 15 trgovin so tri državne in 12 zadružnih. Vseh 15 gostišč je privatnih. V občini Je 8 osnovnih šol, nižja gimnazija in gospodinjska dola. V občini so tudi 4 dograjene železniške postaje, dve pa že gradijo. Za območje občine je samo ena zdravstvena postaja. Imajo tudi dijaški dom, otroški vrtec, lekarno in 4 pošte. Po statističnih podatkih znaša narodni dohodek na območju nove občine povprečno samo 25.000 din na prebivalca. Številka o narodnem dohodku ¥ občini gotovo ni povsem točna, vendar dovolj nazorno kaže na nerazvito gospodarstvo v trebanjski občini. Prevladuje kmetijstvo, obrti je malo in še ta je pretežno drobna privatna, večjih podjetij ni. Tistih nekaj obrtnih obratov družbenega značaja slabo napreduje. Njih obseg ne presega privatne obrtne delavnice. Opekarna v Račjem selu ne zaposluje niti deset ljudi. Navzlic zalogam dofcre gline nima nobene bodočnosti, če ne bo modernizirala proizvodnje. Predvsem ji je potrebna krožna peč. Opekarna je oddaljena dobra 2 kilometra od železniške postaje, zato so, vsaj za sedaj, pomisleki za vlaganje investicij v takem kraju umestni. V Trebnjem so še mizarska, krojaška in čevljarska delavnica (podružnica novomeškega podjetja Industrija obutve). V čevljarski dela 11 ljudi, v mizarski '7, v krojaški 14 ljudi. Remontno podjetje, ki je bilo ustanovljeno med zadnjimi, se najbolj razvija, manjka mu pa vodilnega strokovnega kadra. Pe-karija zaposluje le štiri ljudi, je pa najbolj donosno podjetje. Iz lastnih sredstev so si že kupili potrebne stroje. Na Veliki Loki imajo žago s tremi delavci, v Sentlovrencu pa zadružno mizarstvo, ki zaposluje 7 ljudi. To so vsa socialistična podjetja v trebanjski občini. KMETIJSTVO, SOLE, VODOVOD, CESTA — TO SO NUJNE NALOGE Kmetijstvo v trebanjski občini ni razvito, čeprav ima dobre pogoje, na splošno boljše kot v drugih predelih. Tržne viške kmetijstva predstavlja živina, krompir in deloma les, žitarice pa le v majhni meri. Največji napredek so dosegli zadnja leta pri živinoreji. Dokaj zanimanja kažejo kmetovalci za kvalitetna semena, precej uporabljajo tudi umetna gnojila. Toda vse to so samo začetki naprednejšega kmetijstva, ki na dvig narodnega dohodka še nimajo večjega vpliva. Pri pospeševanju naprednega kmetijstva je premalo čutiti vlogo kmetijskih zadrug. Kmetijska zadruga v Trebnjem je skoraj vsa leta po vojni bolj zadruga v njej zaposlenih uslužbencev kot kmetovalcev-zadruz-nikov. Zaradi ponavljajočih se nepravilnosti zadružniki nimajo do nje pravega zaupanja, to oboje pa hromi njeno pravo vlogo. Nič boljše ali še slabše je s KZ v Velikem Gabru. Finanč-, nI in kadrovski krči so skoraj i uničili tudi kmetijsko zadrugo j v Veliki Loki. Prav sedaj, ko bi morala zadruga odločno po-I seči v odkupe kmetijskih pri-I delkov, tega nI sposobna in gre-j do pretežno mimo nje. Boljša j je KZ v Sentlovrencu, vendar kakih večjih uspehov do sedaj ni pokazala, čeprav posluje zadovoljivo, vsekakor mnogo boljše kot prejšnje tri. Najboljša pa je KZ Dobrnič, ki ima na gospodarski napredek doline velik vpliv. Znatno je pripomogla k elektrifikaciji vasi, uspešno opravlja odkup, podpira napredek živinoreje itd. V Dobrniču IZ NOVEGA MESTA PRIPRAVE ZA PROSLAVITEV LETOŠNJEGA PRAZNIKA NOVEGA MESTA 29. oktobra bo Novo mesto tretjič proslavljalo svoj krajevni praznik. Svet za kulturo in pro-sveto pri občinskem ljudskem odboru je prevzel skrb za spored pfjrttksr*. V ipetek 28. oktobra zvečer bo v Domu ljudske pro-svete kirališa akademija, gledališče KD DuŠan Jereb pa bo igralo Borovo Težko uro. V soboto 29. oktobra bo ob 10. uri na Glavnem trgu slavnostno zborovanje, na katerem bodo odkrilfi doprsna k'irpa ipisatelia Jamesa Trdine in Dragotina Ketteja, delati pa bo začei tudi spominski vodnjak. Po Kmetovalci pozor! Dosti krme — pa bo lepa živina, dosti mleka in donosno gospodarstvo. Vse to si lahko zagotovite, ako gnojite jeseni po ravnikih, detpljlščih, pašnikih itd. s Thomasovo žlindro, ki Bi jo lahko v vsaki količini nabavite po ugodni regresirani ceni pri Kmetijski zadrugi v Novem mestu Oskrbite se lahko tudi z drugimi umetnimi gnojili, škropivi za rimsko škropljenje sadnega drevja, raznimi kmetijskimi stroji itd. odkritju spomenikov pred rotov-žem bodo na hiši, kjer je pred 50 leti umrl Janez Trdina, odkrili spominsko ploščo, nakar bo na Vratih žaina komemoracija, nato pa promenadni koncert godbe na trgu. V nedeljo 30 .oktobra bo, do športna tekmovanja Partizana, motoristov, srečanje šahistov Radovljke in Novega mesta ter izleti. 1. novembra bodo k omeni ocaoi je na pokopališču in ob spomeniku na Marofu, 5. novembra zvečer pa bo proslava zaključena s koncertom orkestra KD Dušan Jereb. KROJASTVO BO PROIZVAJALO KONFEKCIJO Podjetje Krojaštvo Novo mesto, kri zaposluje že nad 30 ljudi, bo razširilo svojo delavnost na proizvodnjo konfekcije v novem obratu, ki bo verjetno ustanovljen v Smihelu. Z ozirom na potrebe Po konfekcijskem blagu, kakor tudi možnosti izdelave konfekcije iz kvalitetnega blaga tovarne Novoteks se bo novi obrat vsekakor lahko kmalu razvil v večja proizvodno podjetje te vrste. PROTOTIP PRENOSNE PECI ZA KERAMIKO Na Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani je v izdelavi prototip moderne prenosljive peči, katere bo izdelovala Tovarna samotnih peči hi keramike Novo mesto. S prehodom na izdelavo takih peči bo tovarna lahko povečala proizvodnjo pri Istem številu zaposlenih za več kakor 50%. pravkar pripravljajo načrt za gradnjo mlina in skladišč. Vse to priča, da čakajo novi občinski odbor Trebnje velike gospodarske naloge. S svojimi enajstimi sveti in šestnajstimi krajevnimi odbori bo kos tej nalogi le, če se bodo vsi člani kot tudi ostali prebivalci zavedali, da je od njihovega aktivnega dela in sodelovanja odvisen gospodarski napredek v občini. V ODSEKE ZADRUG NAJNAPREDNEJŠE KMETE! Predvsem bo moral občinski ljudski odbor s svojimi organi podpirati napredek kmetijstva kot glavne gospodarske panoge v občini. Zato bo moral v večji meri usposobiti odseke kmetijskih zadrug, v katere naj bi prišli najnaprednejši kmetovalci. V komunalnem pogledu Čaka ljudski odbor kot najnujnejša naloga gradnja Sol v Trebnjem ln na Čatežu, zanemariti pa seveda tudi ne sme že pričete gradnje vodovoda, ki bo za vse vasi velikega pomena. Priprave za gradnjo šol v Trebnjem in na Čatežu so že v teku. Pripravljeni so načrti in nekaj gradiva. Prebivalci sami se za gradnjo zelo zanimajo ln so pripravljeni veliko pomagati z brezplačnimi vožnjami in tudi z gradivom. Precej gradiva so že zbrali In te dni ga bodo v Trebnjem pričeli dovažati na gradbišče. Ker bo zaradi avto-ceste morala stran stara šola. ki sploh že dolgo ne ustreza potrebam Trebnjega in okolice, je zgraditev I nove šole res nujna, prav tako I na Čatežu, kjer šolske 6tavbe sploh nimajo. Mnogo več, kot so občinski odbori doslej storili na tem območju, bo moral novi občinski odbor skrbeti za ustanovitev podjetij. Saj imajo v občini precej odvečne delovne sile, ki išče zaposlitev v drugih, oddaljenejših krajih. Dobro Idoča, pa čeprav majhna podjetja, imajo v gospodarstvu občine velik pomen in lahko veliko pripomorejo za dvig narodnega demodka. To panogo gospodarstva so doslej preveč zanemarjali. Občinski ljudski odbor bo moral podpirati tudi gospodarsko utemeljeno željo prebivalcev za zgraditev odnosno preložitev ceste Radohova vas—Medvedjek—Plu-ska v dolino Temenice. Občinski ljudski odbor Trebnje je že razpisal volitve v krajevne odbore, ki bodo od 16. do 30. oktobra, in določil tudi število odbornikov za posamezni odbor. Vseh 16 krajevnih odborov bo imelo 112 odbornikov. Na zborih volivcev, na katerih bodo volili odbore, morajo volivci podrobno razpravljati tako o splošnih gospodarskih problemih kot o nalogah krajevnih odborov, občinskega ljudskega odbora in svetov. Samo dobro poznavanje našega družbenega sistema in gospodarske problematike ter aktivno sodelovanje vseh pri reševanju skupnih nalog lahko rodi dobre rezultate, od katerih bo imel korist tudi vsak posameznik. Peter Romanič KAM S TAKIMI CENAMI? Na novomeškem tugu tudi letos lahko spet potrdimo že zna no resnico: da je za 30 do 40 od stotkov dražji od ljubljanskega! Najslabše hruške prodajajo kmetice po 40 dinarjev kilogram, za kislo, slabo grazdje pa zahtevajo kar 80 dinarjev! Opoldne ali popoldne, ko se jim mudi domov, morda spustijo ceno do 60 drfnariev. Mestna trgovina je prodajala pred dnevi dobro grozdje po 55 dinarjev, na trgu pa težko dobiš siladek grozd. Čeprav je bila dobra letina jabolk, tudi lepega sadja ni na izbiro, niti ni njegova cena primerna. Samomor v gozdu 29. septembra je odšel od doma 30-letni Alojz Markelj iz Stranj pri Trebnjem, 2. oktobra pa so ga našili obešenega v domačem gozdu približno 500 metrov iiz vasi. Vzrok samomora je najbrž neurejeno življenje. Pretepači pridejo pred sodišče Vročo kri in Dopadljivost so pokazali 25. seotenihra T.mez Ko-račrin iz Radulj, Franc Perše iz Dru7:nske vasi 15, Jože Smrekar iz Šmarjete 19, Franc Pelko Radulj 15 in Franc Piskule B Radulj 2. Napadli in cretepli so Edvarda Grabnarja iz Cužnje vasi, baje zato, ker *'ye govoril hrvaško*. Pretep je začel Koračin s palico. Pred sodniki najbrž ne bodo rako »kora'jžn'« . . . fyd tedna do tedna Delovni kolektivi, pošljite čimprej Rdečemu križu sezname prostovoljnih krvodajalcev iz svoje sredine in se pridružite tako onim, ki so to že storili! Ravnaj se na cesti tako, da baš varen! (Nadaljevanje ln konec) Vozniki motornih vozil: Na križiščih, kjer urejajo promet organi LM, se morajo vozniki in pešci ravnati po njihovih znamenjih. Ce ni drugih določb veljajo tale pravila: a) z dvigom roke zapre organ LM vse smeri, ne glede v katero stran je obrnjen. Vozila, ki so na križiščih, morajo izprazniti križišče; b) voznik, ki vidi organa LM v hrbet ali prsi, mora vozilo ustavdti pred prehodom za pešce; c) voznik, ki vidi organa LM v bok, ima prosto pot naravnost, na desno in na levo in mora nadaljevati vožnjo. Ce so postavljeni za urejanje prometa na križiščih semafori, ustreza rumena luč znamenju pod točko »a«, rdeča luč znamenju pod točko »b«, zelena pa znamenju pod točko »c«. Ce je vozišče dovolj široko, se morajo vozila že pred križiščem razvrstiti tako, da se drža skrajne leve strani desne polovice vozišča vozilo, ki namerava zaviti v križišču v levo, skrajne desne strani pa vozilo, ki namerava voziti naravnost skozi križišče dn vozilo, ki namerava zaviti v križišču na desno. V taki razvrstitvi se vozila po- mikajo skozi križišče ali pa stojijo pred prehodom za pešce, če je križišče za dotično smer vožnje zaprto. Vozilo, ki zavije v križišču v levo, mora dati prednost vozilu, ki mu prihaja nasproti po isti cesti. Motorno vozilo mora imeti zvratno ogledalo, ki mora biti nameščeno na levi strani, tako da ima voznik možnost videti vozilo, ki vozi za njim. Ce je ogledalo nameščeno v vozilu, vozilo ne sme imeti zaves. Voznik mora pravočasno dati znake za opozarjanje, kadar spremeni smer vožnje, prehiteva, ustavi vozilo in kadar nadaljuje vožnjo na nepreglednem delu ceste, očitni nevarnosti aH če ti' \chteva varnost prometa. Znaka za opozarjanje se dajejo z zvočnimi napravami, lučmi, smerokazi ali z roko. V času, ko mora biti motorno vozilo osvetljeno, sme voznik dajati le svetlobne znake za opozarjanje. V naseljenih krajih mora voznik motornega vozila dajati zvočna znamenja za opozarjanje povsem kratko. Za spremembo smeri vožnje voznik motornega vozila ne sme dajati zvočnih znamenj. Stavba občinskega ljudskega odbora v Trebnjem, ki t prostori ni v zadregi Ce voznik avtomobila ustavi vozilo, mora na to opozoriti voznike drugih vozil z zavorno lučjo. Kadar voznik vožnjo nadaljuje ali namerava prehitevati, mora na to opozoriti voznike drugih vozil z levim smerokazom in s kratkimi zvočnimi znamenji ali z zasenčenjem žarometov. Voznik motornega kolesa, vprežnega vozila ter kolesar mora spremembo vožnje nakazati z roko, pri ustavljanju in prehitevanju pa mora biti skrajno previden in skrbeti, da ne ovira prometa drugih vozil. Poklicni voznik motornega vozila mora biti ob nastopu službe trezen. Med vožnjo oz. službo ne sme uživati alkoholnih pijač. Kdor je v vinjenem stanju, ne sme opravljati vprežnega vozila in se tudi ne »me voziti s kolesom. Na vozišču tranzitne ceste strnjenega naselja je prepovedano parkiranje vozil. F. S. Nad 300.000 din je poneverila V preiskovalnem zaporu se nahaja 21-letna Pavla Lavrih, uslužbenka Uprave nepremičnin pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto. V zadnjih mesecih je poneverila pri delu približno 300 tisoč dinarjev in si jih prisvojila. Tatovi koles na delu Tatove kole* Imamo tudi v rib-nfski dolini. Pretekle nedeljo sta dva tatinska uzmovlča (ali pa eden) v mraku vzela Izpred gostilne Mihelič v Ribnici dva moška kolesa Vlnkotu Rusu in Janezu Oražmu. Rus si Je pred kratkim kupil Rogovo kolo, katerega odplačuje na obroke; tudi drugI oškodovanec Je Imel dobro kolo. Pred kratkim je neznan tat pred gostilno v 21ebiču ukradel kolo delavcu Safarju. Tat Je potreboval samo minuto ,da je razstavil kolo. Menimo, da je na delu organizirana tolpa za krajo koles, kor to niso prvi primeri v Ribnici, da so bila ukradena kolesa. O. K. Z mednarodnim dopisovanjem Podmladka Rdečega križa se utrjuje mednarodna solidarnost mladine vsega sveta. V ponedeljek je norveški veleposlanik v VVaslnngtonu obiskal ameriškega zunanjega ministra Duilesa. V imenu že od nekdaj protikolonialistično usmerjene Norveške je protestiral, da članice Atlantskega pakta (tudi Norveška je med njimi) »nenehno uveljavljajo svojo silo zoper narode, ki na svetu teže po svobodi«. Norveški zunanji minister Lange pa je poudaril, da je takšna smer »izredno nevarna«. Tudi iz Pariza poročajo, da ondolni politični krogi sodijo, da je organizacija Atlantskega pakta »zašla v pravo pravcato zagato«. Ti krogi opozarjajo na vrsto nasprotij med člani te organizacije. Delno smo že govorili v prejšnjih pregledih »Od tedna do tedna« o teh nasprotjih. Gre za ciprsko vprašanje in grško-britanski spor v zvezi s tem ter za vprašanje Severne Afrike. Pri slednjem vprašanju je prišlo na zasedanju Sveta Atlantskega pakta v Parizu do novega momenta. Medtem ko je šlo doslej samo za napetost med Anglijo in Grčijo zaradi Cipra ter Francijo in Grčijo, pa tudi Islandijo zaradi glasovanja o alžirskem vprašanju v OZN, pa se je vsem tem napetostim pridružila še ena: med Francijo in ostalimi članicami pakta. Zakaj? Ker se ostale članice upirajo temu, da bi Franciji dovolili prepeljati njene čete, ki so pod zastavo Atlantskega pakta, v Severno Afriko, kjer je že doslej 400.000 francoskih vojakov, ki skušajo zatreti upor Alžircev in Marokancev. To so skrbi, ki tarejo člane Atlantskega pakta. Med njimi tudi ZDA, ki imajo v tej vojaški organizaciji glavno besedo. Toda ZDA imajo še druge skrbi. Le-te je izrazil vplivni ameriški časnik »New York Times«, ko je pred dnevi zapisal, da se »po svetu pojavljajo čedalje močnejše proti-zahodne težnje«. ZDA oziroma njihova zunanja politika ,se ubadajo zdaj, kakor sodi ta časnik, med drugim tudi z naslednjimi problemoma: Stanje na Srednjem vzhodu se ne obrača Zahodu v prid. Egipt je namreč sklenil s Češkoslovaško pogodbo o nakupu orožja z zamenjavo za bombaž in riž. Tudi druge srednjevzhodne države bi rade kupile orožje v vzhodnoevropskih deželah. To velja za Libanon in Saudovo Arabijo, morda pa še za katero deželo. Razen tega je Sovjetska zveza v začetku tega tedna ponudila gospodarsko in tehnično pomoč Egiptu, govorijo pa tudi o ponudbi, da bi tudi ostale arabske dežele dobile sovjetsko pomoč in jo zlasti uporabile pri izkoriščanju vode reke Jordan, kar je eden izmed glavnih problemov tega področja. Skratka, VVashington mora prilagoditi svojo politiko na Srednjem vzhodu novemu položaju na tem področju, za katerega je značilen poseg Sovjetske zveze v politično dogajanje tega dela sveta. Tudi v zvezi z združitvijo Nemčije so nastali pred ženevsko konferenco štirih zunanjih ministrov, ki se bo začela 27. oktobra, zapletljaji, zavoljo katerih si ameriški diplomati prav tako belijo glavo. SZ je namreč vzpostavila diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, na Zahodu se boje, da bi utegnilo prej ali slej priti do dvostranskih razgovorov med obema deželama in da bo Nemčija, če jo bodo združili, morala biti nevtralna, ne pa včlanjena v Atlantskem paktu, na čemer Zahod v svojih predlogih glede nemškega vprašanja nenehno vztraja. Napačno bi bilo misliti, da so vse te težave v Alantskem paktu in v ameriški zunanji politiki zgolj posledica sovjetskih pobud v zadnjem času. Glavni vzrok teh preglavic in skrbi, ki tarejo zahodne državnike, je v dejstvu, da se je mednarodni položaj spremenil v prid mirnemu obravnavanju odprtih vprašanj da je »hladna vojna« in vse, kar je bilo z njo v zvezi, skoraj docela stopilo v ozadje in da so zato prišli do izraza razni problemi, ki so jih doslej potiskali ob stran, Češ da je treba misliti predvsem na interese »svobodnega sveta«, »atlantske skupnosti« in podobno. Zda} so ti problemi prišli na površje in treba jih bo urediti. Kdaj in kako se bodo tega na Zahodu lotili — bo pokazal čas. Jasno pa je, da novi položaj zahteva tudi nove prijeme, drugačno obravnavanje vprašanj kakor v letih »hladne vojne«. V TEM TEDNU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA: List volčje češnje (beladona) — 150 din; robide — 36 din; maline — 40 din; lapuha — 60 dm: pljučnice — 90 din. Rastlino hribske rese — 260 dinarjev; jetrnika — 1B0 din; kopitnika — 70 din. Korenine gladeža — 65 din; srčne moči — 160 din; bele čmerike — 100 din; baldrijana — 260 din; trobentice — 120 din; volčje češnje (beladona) — 120 dinarjev; črnobine Ičrna bil) — 250 din. Plodove sipka — 40 din; lu-ščine šipka brez semena — 250 din; jerebake — 80 din;; punčkovne — 600 din. Gomolje - čebulice jesenskega podleska ~ 100 din. Gomolji jesenskega podleska morajo biti razrezani v ploščice v debelini 2 mm Posušeni morajo imeti svetlosivkasto barvo, temno sušenih in nepravilno rezanih n« odkupujemo. Rastlino smel like ne nabirajte več! Z občnega zbora Zveze borcev v Sodražici Občnega zbora ZB občine So-dražica v nedeljo 25. septembra se je udeležilo lepo števdo članov. Iz poročal \n razprave smo slišali, da je organizacija ZB v glavnem dobro delala. Slabše je bilo v nekaterih krajevnih odborih, ki niso sklicevali rednih sestankov, pobarali članarine itd. Kritizirani so bili tudi nekateri člani občinskega odbora ZB, ki se niso udeleževali sej odbora. Organizacija ZB je opravila veliko delo v skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Zavzemala se je, da so člani dobili brezobrestne kredite z.a obnovo svojih domačij itd. Proslava občinskega praznika je lepo uspela, kakor tudS drugi narodni praznikli. V razpravi o postavitvi spomenika padlim borcem so pred.'lagali, da se namesto spomenika, ki bi stal težke tisočake, zgradi rajči upravna zgradba, na kateri naj bi bila plošča z imeni padllih borcev sodrašske občine. Po razrešitvi starega občinskega odbora so izvolili delegate za občinsko konferenco, na kateri bo izvoljen nov občinski odbor ZB. -k— Dr. Boio Oblak: Zdravstvo na Dolenjskem POKLICNE BOLEZNI 6*8tistiĆni podaticl, ki se naslanjajo le na ambulantno službo, niso pokazali prave slike. Prijav nismo dobili, čeprav bi jih morali. Zato nam pokažejo le naslednja števila: novomeški okraj 0,21 odst. prebivalstva, kočevski 0,42, krški 0,19 in črnomaljski 0,05. Število poklicnih bolezni pa je po grobih podat-fcth najmanj 3 do petkrat višje. Z*flledJii smo »amo diagnozi poklicne zastrupitve in poklicne kodne bolezni. To ne zadostuje. Kje je eilikoza, za katero vemo, de je ▼ "»šah okrajih, kje 10 kronična zastrupljenja z bencln-skfcmi hlapi in nitroznimi plini, pa tudi kožne bolezni so pogostejše kakor kažejo podatki. Precej okvar zobovja ln glavo-boiov ter slabokrvnosti bi našli ■bed ljudmi, ki imajo opraviti t raznimi kovinami in kemtka-W*«d; vnetja živcev, revmatič. i« oboden)g, pa rudi jetlka kot foktfcpa boleae«, $ele rak ■*ra- di draženja z določeno kemično snovjo. Vse to kaže, da ambulante niso zaradi navala kos tem stvarem in da bi bilo nujno ustanoviti in opremiti ambulanto za poklicne bolezni v sedežu bivšega okrožja, ki bi bila v sklopu preventivne medicine. Ta problem, ki postaja vedno bolj pereč zaradi hitre industrializacije, terja, da moramo čimprej najti sredstva ln kader ter osnovati to ambulanto, da bi s pravočasno diagnostiko poklicnih bolezni ustavili obolenja »n jih uspešneje preprečevali. SERIJSKI PREGLEDI Lan{ je bilo pregledanih y Novem mestu 5850 predšolskih otrok ln v Črnomlju 470. Drugje teh pregledov ni bilo. Število je v Novem mestu visoko, ker dela tukaj »dravnica-ipeclaliit-ka za otroke, drugje pa takega wiravn(k« ni. Nujno pa bi bilo tudi ▼ ottalik krajah dobiti zdravnika ra otroke. Vs! vemo, kakšne velike uspehe imajo lahko dobri zdravniki pri otroških boleznih in pri preprečevanju teh bolezni, saj v prbmeru, da otrok ni zdravljen, lahko nosi posledic« vse življenje. Šolskih otrok je bilo pregledanih v Novem mestu 1098, v Kočevju 188, v Krškem 4919 in v Črnomlju 3300. Tudi ti pregledi so bili le v nujnih primerih, ker noben kraj ne premore zdravnika-apecialiita za šolsko hioieno. Zato tudi *• ni bilo mogoče pravilno pregledati otrok pri vstopu in Izatopu Iz šol«. Sistematični pregledi oaeb v goatlnitvu in v trgovini z živili, kjer so bili pregledani skoraj vsi uslužbenci, so pokazali, du Je bilo zaradi nevarnosti prenosa kužnih bolezni izločeno v Novem meatu 1 uslužbenec, v Kočevju 17, v Krškem B, T Črnomlju nobeden. Ti ljudje so bili ali jetični, bacilonogci črevesnih nalezljivih bole«n ah p« spolno bolnf. TI pregledi so vpeljani že dolgo in «e popravljajo vsako leto; vsak dobi zdravstveni knjižici, ki se kontrolira. Ce ne Izpolnjuje pogojev, mora biti brezpogojno izločen Iz gostinstva ali trgovine živilske stroke. ALKOHOLIZEM Skupno je bilo potrošenih alkoholnih pijač doma ln v gostilnah ter drugih lokalih v naslednjih številih, ki se glase na tisoče litrov: no, da ne bi jokali. Sicer teh navad ni povsod, $o pa še ukoreninjene po naših zaostalih ln od prometnih krajev oddaljenih vaseh, kjer je življenjska raven Izredno nizka. Povsod so pa Se prepričani, da daje vino moč in da je za možakarja ta pijača potrdilo, da je sploh možak. Posledice vina in ostalih alkoholnih pijač so znane. Prelepi, umori, družinske tragedije, nagnjenost k boleznim zaradi neodpornosti, jetika, skrajšana živ- Novo mesto Kočevje Krško Črnomelj 1. Vino 2. Pivo 3. 2ganje 4. Druge žgane pijace Vina pride na vsakega prebivalca letno po okrajih v Novem mestu 15,46 litrov, v Kočevju 25,76, v Krškem 9,68 in v Črnomlju 69,5. To število velja za skupno potrošnjo vsega vina Ne bi delal prevelike razlike pri otrocih, ker je znano, da v nekaterih krajih prineso otroci ▼ šolo xa malico po 2 del vina aH pa Je več, Hudo je tudi, da nekatere matere dajejo do-jenčkojn eunje, najmočarie v vi- 1.0 25 888 705 1.688 165 312 127 124 40 84 33 42 21 46 88 B Ijenjska doba, nerazvitost, duševne motnje, podpovprečno razviti otroci in ie marsikaj drugega je /nBČilno M nekatere predele naše pokrajine. Najmanj vina popijejo (po podatkih) v krhkem, največ pa v dosedanjem črnomaljskem okraju. Upoštevati pa je treba, da Inhko odračunamo precejšnje število otrok in žensk, kar bi nam dalo najmanj tri do petkratno potrošnjo vina n« posameznega moškega prebivalca, posebno le, ker ja tudi med možmi nekaj takih, ki vina sploh ne pijejo. K na k o velja za vse ostale alkoholne pijače. Piva pride na vsakega prebivalca v okrajih Novo mesto 2,48, Kočevje 6,13, Krško l,7.r> in Črnomelj 5,10 litra; žganja pa Novo mesto 0,61, Kočevje 2,44, Krško 0,43 in Črnomelj 1,73 litra na prebivalca letno. Druge žgane pijače, kamor prištevamo predvsem likerje, pa ■o na vsakega prebivalca letno takole razdeliene: Novo mesto 0,31, Kočevje 1.35, Krško 1,04 Ln Črnomelj 0,37 litra. Kljub temu. da tolikšna množina alkoholnbh pijač povzroča zle posledice za zdravje m za družbo, moramo pogledati vso stvar še z druge plati. Gospodarska predstavlja Izdatek za pijače alkoholnega izvora precejšnjo postavko ln bi, obrnjen v drugo smer, luhko veliko več pomenil pri dvigu življenjske ravni. Poskusi, ki $o jih naredili 1 brezalkoholnimi pijačami nam k-»*«Jo, da Je korlsim*jr uživati brezalkoholne pijače, ker so zaradi vitaminov in grozdnega sladkorja redilne in ohranjajo zdravje. V tej smeri ho potrebno le veliko storili, da se mladi rod navadi ceniti vrednost zdrave prehrane in da bo odklanjal pretirano uživanje škodljivih pijač. Vsa nasprotna propaganda »lu?-l sam° zaradi prodaje alkoholnih pijač, nikakor pa ni res, dB se pri nas popije premalo vina in da je potrebno pridelovati še več raznih vrst vina, ki bi naj služile bolj-,iu telesnemu in duševnemu zdravju prebivalstva. Posebno po. ;lavje so ponarejena vina in druge alkoholne pijače, ki zadnja leta poplavljajo naše gostinske obrat«. Te so Se bolj •kodljive in zdravstvo vztraja, da se z zakonom prepovedo. STANOVANJSKE RAZMERE V novomeškem okraju Je 12.74? slanovanjskih zgradb s 15 569 stanovanji, v kofevskehi okraju 61D0 zgradb t 8187 sta-,njl, v krškem 13.226 ■ 16.718 ■ wnnji ln v črnomaljskem ii:< zgradbe s 5607 stanovanji, , (Nadaljevanje), j » DOLENJSKI Štev. 5 14. oktobra 1955 Zakon o štipendijah v luči družbenega samoupravljanj a PO&AANO ZORENJE — DOBER SAD NaAa zgodovina je trdo življenje malega kmeta: bogati gruntarji mu kar naprej prestavljajo mejnike in seganjajo svinje v Koruzo. Bogati gruntarji vpijejo, naj ne gleaa pn delu okrog, kajti dan je kratek, zvezd pa boren kajzar ne bo dosegel, naj se se tako steguje. Hlapec Je že taka reva, da visi vedno komu na vratu. Največ skrbi ima cesar, zato naj da cesarju vse krajcarje, toda tudi na bero naj ne pozabi, da bo cerkev zanj motila. Naša zgddovin* je zgodovina biča. Stoletja so nam gospodarili tujci in nas gazili, tako da Matija Gubec ni vzdržal: stisnil Je pest. Takrat obstane tlačan sredi načete brazde, vrže plug v razor in plane na valpta, da bi mu Iztrgal bio Takrat so germanski knezi prvi« začutili, da bo naša roka nekoč v strani zgodovine vklesala ime: Slovenci! Potem je začel naš kmet trgati zvezde. Večkrat je postal sredi njive za plugom, ves resen in odločen. Pa je usekal bič. Vrba je rodila Prešerna — posekali so ga sredi zredih let, spregovoril je Levstik — ln Costa je odločil sredi 19. stoletja »Pogine naj, pes!« Dunajski dvor je slovensko Inteligenco, ki se mu nj, prodala, trgal cd ljudstva in ji dajal za kruh in čebulo na Češkem, Poljskem, v Bosni, v Hrvatski. Doma v »lepi naši domovini)« so bili varni le zlagani rodoljubi, tisti Cankarjev tolikokrat orisani rejeni malorne-ftčan, ki si po rodoljubnem govoru s čistim robcem otira pot in skrbi, da bi ga smrad ljudstva ne dosegel. DALEČ JE SE SONCE... Medtem ko si je avstroogrska cesarska dinastija prizadevala, da bj slovenskemu izobraženstvu, ki se ji ni prodajalo, zapiralo poti, bi radi kapitalisti versajske Jugoslavije v šolah več ljudi, saj jim je ceneno domače izobražen-stvo omogočalo večji dobiček. Kdo naj daje mlade ljudi v šole? Kapitalisti so se na trgu sicer grizli med seboj za premoč in dobiček, vedno pa so prijateljsko ožemali malega človeka. Nas mali človek, delavec, dninar, nižji uradnik in srednji kmet Je bil tako reven, da ni mogel študirati svojih otrok, V šolah je takrat držalo: kdo več Ima, več velja! Višjo izobrazbo so si lahko privoščili bogati ljudje: sinovi ln hčore velikih kmetov, tovarnarjev, večjih obrtnikov in visokih uradnikov. Neznatni podporni skladi za revne študente so imeli prikrit, toda odločen cilj: tudi te, kli že po rodu niso naši, kupiti! Tako so kapitalisti mlademu revnemu človeku, ki je moral prodajati svoje prepričanje za košček kruha, že zgodaj krivili hrbtenico. Dolenjska pa je tako dajala skoraj same duhovnike, saj so otroci s podeželja prišli tako najceneje do kruha in veljave. Kapitalističnim oblastnikom ver. sajske Jugoslavije je uspelo: odtrgali so izobraženstvo od ljudstva. Posebno duhovščino v Sloveti jI so 7, načrtno vzgojo pripravili do tega, da je smatrala pri-goljufano kapitalistično lastnino za nedotakljivo, od boga priso-Jenio. večno. Čeprav je duhovščina z izkoriščanjem verskega nagnie-nja malega človeka skrbela za bo-gaJM iečnost ln ubogljivost preprostih ljudi, si Je vendar ta mali človek vse močneje žele] pravičnejšega sistema, konec brezposelnosti ln več kruha. Celotni unravni organizem versajske Jugoslavije Je služIl nekaterim finančnim krogom v Beogradu. TI beograjski gospodje pa so najraje sprejemali v službe ljudi svojega razreda, saj takim tekorlščevalske miselnosti nI bilo treba prlvz^ajatl. In Izobraženci so neusmiljeno odirali preproste ljudi. Delovno ljudstvo v versajskl Jugoslaviji ni imelo svojega izo-braženstva, Izobraženstvu. ki bi ga branilo pred vse večjim izkoriščanjem. Kako tudi, saj so gospodje izbirali, kdo naj Študira In Itudlrail so zato taki, ki so imeli haj cvenka nod palcem. Ko Dolenjci slišimo »študiran«, »1 še najpogosteje predstavljamo duhovnika, ta] Um duhovnik še največkrat obišče: celo oh treh tako važnih dogodkih kot so rojstvo, poroka in smrt nam sega V roke. Seveda ne zastonj. Dolenjski Izobraženci pa so oderuško drigm prodajali svo|c znanje. Advokati, zdravniki ln In7cnir|i so si na Dolenjskem ustvarjali Dvorišče Je bilo obzidano z vseh štirih strani. Nič prijaznosti ni dihalo Iz tega popeskanega »tirikot-naka. Okoli stoječe hiše so bile visoke, le ena Je bila nizka, .še najbolj podobna hišam s Poljanske ceste. V njej je stanovala priletna gospa s sinom Borisom in daljnim sorodnikom, ki je študiral Da visokih šolah, kaj in kako, Je malokdo vedel. Boris Je bil nekaj mesecev prud maturo, kar mu pa ni delalo velikih skrbi. Starosi-na razlika Je bila malekostna, pa ■ta so oba fanta dobro razumela, posebno s". Ker sla bila oba navdušena športnika. Skoraj vsako pepoldne sla z mladostno vnemo in neugnanostjo Igrala namizni tenk, in ker gospe nI bilo veliko doma, sta postala izvrstna Igralca. Dan Jo bil lep ln sončen, zato nista dolg« zdržala pri knjigah. Kmalu to vse štiri okoli stoječe hiše vedele, da študentje »spet zapravljajo čas«. Tk____ tk... tk... Žogica Je odskakovula kot misel po zelenem polju. »Gromska strela, dobro si me laklall. »Nič no«JJ'lčaJnega.« »Oho?!. Tk . . . tk . . . tk . .. •To Je pa bil udarec, a?« »NI bil slab, ros pod doktor.« Tk ... tk ... tk ... »Koliko pa Je zdaj?« ■sedemnajst devet zame. Se malo, pa bos kuhan.« »Hudiča!. »... In pol. No serviraj!« Je pl-Ibt« pripomnil Žarko — tako Je Mio namreč študentu Ime — in al podjetno zavihal rokav. Tk .. • *k . .. tk ... Tako sta n* žalostila, veselila In horUn * mrnjajočo »e »rečo In ttaprhom, ki »ta delila svoj bla-grmtnv preoej pravično In enakomerno. Ko* iitmed veMkUi hli Je bila jja« dvorafč« obrnjena ■ »vojo pu- podobno kot vsak kapitalistični podjetnik lepa premoženja, posestva ln vile. Pod pojmom »izobraženec« bi si ljudje radi predstavljali človeka, ki rad vsakemu potrebnemu pomaga. Toda pogosto so morali soditi čisto drugače. Namesto da hi študirani človek na Dolenjskem pomagat ljudem, je s svojim znanjem trgoval ln kramarll. KRATEK PREGLED ... Ustavna načela FLRJ Izražajo bistvo nove državne ureditve. Vsa naravna in proizvedena bogastva so ▼ naši državi last ljudstva. Naša država Je diktatura proleta-riata. kar je edina mogoča državna oblika v razvoju od razredne k brezrazredni družbi. Zvezna ljudska skupščina je v letu 1950 sprejela Zakon o delavskem samoupravljanju. S tem edinstvenim zakonom v svetu smo položili temelje za splošno družbeno upravljanje. Ogledali si bomo pot mladine, ki se je odločila za Izobrazbo. Po vojni je rastla industrija in šole smo odpirala na vsakem koraku. Večji del skrbi za izobrazbo mladine Je prevzela družba. Ministrstva, šole in okraji so imeti posebne proračune za štipendije in posebne sklade za podpore revnim dijakom. Kasneje so omogočali revnejši mladini študij poleg štipendij tudi otroški dodatki. Prav Številnost in drobljenje za študijske podpore namenjenih skladov, večkrat tudi pristransko delo štipendijskih komisij ln pomanjkljivosti podpiranja študirajoče mladine z otroškimi dodatki — je rodilo Zakon o štipendijah. Zakon o Štipendijah le odsev družbenega samoupravllanla ln zato v marsičem Izboljšuje vse dosedanje načine podeljevanja študijske pomoči. Velike zasluge, da Je Zakon o štipendijah v sedaj veljavni obliki, ima Zveza študentov Jugoslavije. PRED ZAKONOM Kapitalističnemu režimu Je zaradi gospodarske moči uspelo študirati predvsem mladino svojega razreda, danes pa bi morali skrbeti, da se na srednjih in visokih šolah izobrazi čimveč delavske mladine in otrok malih uradnikov, srednjih kmetov in kajžarjev (če hočemo med inteligenco predstavnike vseh slojev, če hočemo resnično ljudsko ne malomeščansko kulturo itd.). To nam na Dolenjskem ni uspelo, sicer bi ne registrirali, da sta študirala iz su-hokranjskega predela do letos le dva ter da izhaja pretežni del mlađega izobraženstva in intelektualnih, bivših trgovskih ln močnejših obrtniških družin, ki bi brez dvoma v predvojnih, za te Stare in nove IZKUŠNJE »Preveč inteligenten moj si-nooni spremljevalec ravno ni bili,« je tožila Tončka svoja kolegici na fakulteti. »Pomisli, trikrat me je poljubil, ne da bi mu sploh padlo v glavo, da bi ae mi predstavil.« PREVIDNOST Zakonca sta dolgo opazovala, kako je v sosednjem stanovanju mož vsako jurt.ro poljubil svojo /eno, prodno je odšel v službo. Marta se čuti prikrajšano, pa prač .pa mu ohranili lljud&o .podobo. Tretja številka je posvečena Prešernovemu spominu, slovenski kulturi, knnigi in filmu. Kaže, da Ljubijo knjige: »Knjige nas vabijo s tihimi klici, naj j.im sledimo v njihov čarobni svet, naj prisluhnemo n/hovim fcgodbam, ki se z listov preltvoijo v našo zavest.« Naj povem se nekaj imen, ki so najpogosteje zaoisana na straneh topliskega dijaškega glasila: Avguštin Vida, Blatnik Zinfca, Gruden Štefka, Kolenc Draigo, Vrtar Pe/pca, Vida in Boris Plan-tan, Dular Uroš, Staniša Ivanka in se drugi. Preveč jih je, da bi vse naštela. Zato vsem skupaij — pohvala in .prisrčno priznanje za njlho'vo prizadevnost, marljivost in znanje! Želeći je., da bi potegnili k sodelovanju še več sošolcev, prav vse, ki iimajo veselje za pisanje. 'Saj ni jjotrebno, da bi bila vse »čista literatura.« Kar koga zanima, vsak s svojega področja naj p<še, saj imajo tudi bralci različne želje in različna razumevanja. D. Z. ■ I t MIHI l||11»..... IGO TRATNIK Deklica Je odmaknila dlan Izpred usten, nalahno razširila roke ln Ju ošvrknila z Ironično — očarljivim pogledlčem. (»Kako ljubko« Je zagomazelo po Borisu). Žarko >e Je v hipu odločil za manever. »Gospodična, oprostite,. Je dejal, »če se morda dolgočasite, bi...« Prenehal Je, ko Je videl, da mu deklica nekaj pripoveduje. »Hudiča, ko bi jo človek vsaj kaj razumel,« Je zamomllal, nato pa dejal najbolj prijazno, kar se Je le dalo: »Oprostite, malo predaleč ste. Ce se vam ne zdi predrzno od mene, b| vas povabil, da ...« »...da pridete dol, da zaigramo malo v troje,, ga Je Boris prehitel. Žarko ga Je divje pogledal kot profesor dijaka, ki mu vzame z ust besedo, s katero Je nameraval »užgatl. razred. Deklica pa se nt zmenila za predrznost, ampak Jo le previdno menllar »Ohl Kako pa naj Igram, ko pa nl.em še nikoli?« Zdaj Je bil pa Žarko hitrejši. »To Je pa vendar povsem preprosto.. Je dejal. »Midva vam bova pokazala vsi- potrebno in V petih minutah boste nepremagljivi.« »Ne vem.« se Je dekle sramežljivo nasmehnilo poklonu. »Vn boste videli,« Je Žarko priganjal in Rt mislil: »Ce bi bU Jaz dekle, bi bil zdaj ta tukaj.« do dekl Dekle se Je odločilo, »Prav! samo malo bosta morala počakati.« Jasno!« Je Boris mahoma prišel sape ln pokimal proti oknu, le Je pa že izginilo. Končno,« Je dahnil Žarko. Obrnil se Je pTott tovarišu: »Saj ti ne bo nerodno, kaj? Veš, zanima me. kakšno postavico Ima,« Je malomarno dodal. »Misliš, da mene ne?« se Je zdelo Borisu primerno pripomniti. »Samo, veš kaj?« Je dostavil. »Igrali bomo na izpadanje in drugače ne bo šlo. da se JI vedno pustiva premagati.« •I, kakopak! Pa čimbolj naravno mora vse Izgledati.« Deklica Je prišla. Bila Je v resasti bluzi ln modrih hlačah do-kolenkah, ki so dovoljevale Jasno predstavo o njetjl postavi. Žarko ' je moral priznati, da Je prese-njegova pričakovanja. Fanta _ hila kar nekam glnjena, »No gospoda, ali ml nista nečesa ohljuhlla?« Prikupno Je nagnila glavico, da so se ji dolgi, speti lasje vsitli na desno rame. Žarko Je takoj priskočil. »Dovolite, da se predstavim. Žarko, študent ekonomije |n to Je moj ... hm ... gimnazijski tovari« Boris.« »Me veseli,« Je dejala deklica ln srnin obema v roke. »MoJe Ime Je Honja.« »Lepo ime,« s>ta zinila oba občudovalca, Žarko Je takoj začel s poukom. »Torej dovolite, gospodična Sonja (ime je Izgovoril s primerno nežnostjo), da vas naučim držati lopar,« Prijel |o Je za roko. si gla st Ivan Perhaj: V taktu tihega večera rahel šum vetrov kakor harfe glas otožni mehko valovi in noč Jesensko čudežno preveva. Po nebu ovčice kot kosmi sneženi plovejo tiho skoz širna vsemirja; svetla večernica nemo sameva, skoz mreno oblakov skrivnostno žari in tone počasi v neznana obzorja. In čisto sem sam sred te noči. Nekje na livadi čriček prepeva otožno čri — 5ri ... ta- »Poglejtel Takole . kole ...« »Avl« •Oh, pardon!« »Nič hudega,« ga Je pomirila In poplačala s smehljajem. »Mislim, da bo kar šlo. Ali ne bi kar začeli?« Fanta sta jI ugodila. Razumljivo t Njen prvi nasprotnik Je bil Bori« In seveda izgubil. Potem Je Igral Žarko ln seveda tudi Izgubil. To s« Je ponavljalo Iz igre v igro. Dekle Je bilo navdušeno, fanta pa sta se na videz zelo razburjala. Deklica pa se je naveličala zmag. »Vesta kaj? Meni se zdi, da nalašč nočeta zmagati.« »O. to pa ne?« sta jI odločo ugovarjala. »Sicer«, je nadaljeval Žarko, »če bi se zelo potrudil, bi se vas pa vseeno upal premagati.« »Mislite?« se Je deklica nasmehnila. »Staviva?« »Za stave nisem posebno vneta.« »Pa ne bi enkrat naredili Izjeme?« Deklica Je malo počakala t odgovorom. »Bom videla, kakšna bo stava.« »Naprej, fant!* si Je dajal poguma Žarko in na videz napeto premišljeval. »Jo že imam! Ce zmagam, greste z mano v kino.« »Hm? Kaj pa če Izgubite?« »No ... če lzeublm, vam v kino seveda nI treba Iti.« »Jaaa .. .1 Pri tej stavi lahko Izgubim samo laz, vi pa nič!« »Kako to?! Ce me premagate in bom moral sam v kino. Mislite, da to ni nič!« Sanlavl glas. s katerim ]e bilo to Izgovorjeno, Je dekleta vidno presunll. »Naj vam bo!« Žarko se je kar vidno oddahnil. Obraz mu je zasijal. Tedaj pa Je vskočil Boris: »F,J! Mene sta pa kar pozabila?« Pa so se sporazumeli takole. Najprvo Igrata fanta izločilno partijo, zmagovalec se bo potneril pa z dekletom Sonji je pristala na to, da veli-* s* •»'••> ''trti »a Borisa. Zadovoljni ao bili vai trije, le Žarko pravzaprav malo manj kot onadva. Igra med kandidatoma za finale je btla pravo klanje. Oba sta bila Ftsto mokra. Boris je bil tik pred zmago, pa so mu živci popustili (kako tudi ne!); trikrat je zgreMI zeleno polje in izpade) tz nadaljnjega tekmovanja. Žarko je na veliko Borisovo jezo triumfiral. »Izvolite, gospodična Sonja.« Ponudil Je dekletu lopar. »Ali niste utrujeni?« »Kje pa! Pripravljen sem na borbo.« Začela sta. Žarko ni veliko pazil, pa je dekle kar naenkrat vodilo 7, enajst proti štiri. »Oho! Stvar postaja resna.« »Le potrudite se,« ga je vzpod-bodlo dekle, Serviral je ostro v kot. Žogica Je priletela nazaj ... udarec ... dekle je sijajno branilo . . še en udarec, takrat pa! Udarilo je tudi dekle. A kako! Žarko je bil brez moči, samo malo postrani je pogledal lepo soigralko. Dvanajst proti štiri! Serviral Je . . . Zgodilo se Je isto kot prej. Žarko je obstal: »Hudiča! Saj vi znate Igrati!« »No ... hi?« Ljubko je razprla roke. kar Je Žarka spravilo v obup. Nič nI odgovoril. »Rezultat le trinajst proti štiri. Serviraj!« ga Je s slabo prikrito škodoželjnostjo opomnil Boris. Spet sta igrala. Žarko se Je trudil, kar se je le dalo, pa — brez uspeha Izgubil Je. ne da bi prilezel do deset. Ko sta končala, Je Sonja pogledala na uro, ».loj . . sedem I« že; in jaz moram skuhati še večerio Odbrz^ii le I dvorišča »Pa B»* lenje!« je še zaklicala pri vratih. Btran 4 »DOLENJSKI CIST« * STEV. 41 4 JESENSKE RAZGLEDNICE \ Jumpajfli, fumpaida... METEOROLOGIJA trgovina Bohtetova gospa je vstopila prva, si otresla roso z las in tirgovski pomočniik se je »pošti ji-lji'vo nasmehnil: — r>obro jutro, gospa, kaj želita? — IzvolLte, gospa, kaj želite? Je rekla vajenka Metka, priprla t>eč in pritekla k prodajalni mizi. — Povedali so mi, da je prispela kolekcija jesenskih vzorcev, je rekla Bohtetova gospa. — Svetlejše bi si ogledala. Pokažite mi tiste roiaste! Vrata so se odprla in vstopila je Tona iz Podgorja. Imela je pisano ruto na glavi, zašito krilo in velik cekar. Obstala je sredi pološčenega parketa in z nemirnimi pogledi božala police. — Meta! je rekel pomočnik. — Kaj bi spet rad? je rekla vajenka. — Vrata zapri za njo ln jo vprašaj, kaj bi rada. Na pod naj pazi! — Oprostite, gospa, je rekel pomočnik Bohtetovi gospe, — naj vas ne moti; vam bom jaz stregel. —Kaj bi radi? je rekla vajenka Toni iz Podgorja. — Lahko bi si očistil čevlje; poglejte, kakšen je zdaj pod! — Ne zamerite, gospa, da ni večje izbire, toda prišla je šele prva pošiljka novih vzorcev, je rekel pomočnik Bohtetovi gospe. — Lahko počakate nekaj dni? Ce bi radi, bi vam kaj fine j šega rezervirali. — Flanelo bi rada, je rekla ženska s ceka.rjem in še povedala: — V Podgorju je blata do kolen, saj rosi kar naprej. — Tole pisano, mehko mi odrežite! je po kratkem preudarku rekla Bohtetova gospa. — Po tisoč dve sto, kajne? — Ne bo vam žal, gospa, Je rekel pomočnik iz zarezal v mehko svilo. — Po koliko je flanela? je vprašala Tona iz Podgorja. — Po 332, je rekla vajenka. «— Povejte, koliko naj odrežem! — Nič ne boste rezali, je rekla Tona iz Podgorja. — Za tri metre nimam denarja! — Drobiž kar obdržite, je rekla pomočniku Bohtetova gospa. — Na svidenje! — Hvala lepa, klanjam se, gospa! je rekel pomočnik Bohtetovi gospe. — Hvala lepa ki na svid«r> je! — Reci jI, Meta, je rekel pomočnik vajenki in pogledal Tono iz Podgorja. — naj si drugič vsaj čevlje obriše! — Drugič bolj pazite, kam stopite! je rekla vajenka Toni lz Podgorja. — In vrafa zaprite! — Naloži v peč! je rekel pomočnik vaijenki. — Letos kar ni pravega vramena. Praviio, da je tako vreme zaradi tistih bomb — Lije! je rekla vajenka. — Kar nsprej lije. Zunaj vse pl?.va. — Vem! je reke! pomočnik. — Pod pometi in drugič bolj pazi na te ženske z blatnimi čevlji! ko Človek ne ve... — Narazen bova šle tukaj! je negotovo odločila. Na levi je tonila v gozdu dolina, na desni se Je na strminah utapljalo sivo VINKO BLATNIK kamenje v jesensko meglo. Obstala sta na vrhu. — Pojdiva še naprej! je rekel. — Dve leti ne bo kmalu mimo. — Daj kovček na tla, je rekla, — pa v roke mi sezi! Igral se je z mehkimi prsti njene desnice in mislil: morda me ima res rada in ji ni toliko za naš grunt. Ko človek ne ve.. Lahko bi šla naprej, kaj ne? Pa kaj! Ko bi le pisala kdaj... Težko te čakam in težko te zemlja čaka ... veš, travniki cveto in panji so že rojili ... k tvoji sliki sem postavila šmarniee ... Ko človek ne ve. če b! jih res. Morda še pisma ne bo. Le kdo domačih bo morda na obisku povedal: prejšnji teden smo imeli v vasi halo. Stari Bradač je dal Tonetu grunt in z Vero sta se vzela. Lep dar. Tri dni smo noreli. — Saj bi Se Sla s teboj, a že tako sem šla predaleč s teboj, je rekla in glas ji je trepetal. — Saj veš, kekšni ao ljudje. S pobočja je rezal veter in jI trosil goste Lase na čelo. Mislila je: rad me ima. ko je tiho, toda Mimo so drveli kamioni, polni ni pa mogla razumeti, zakaj ne hlodov, in prazni. Nenehno so iz širokih luž metali cestno brozgo v jarke in čez in v breg. Zlezia je više v breg. Včeraj je bila ploha, je pomislila, šele jutri bi morala k zdravniku. Hudo sem neumna. Na ovinku so se trgali osebni avtomobili. V klanec so lezld pri vojakih se vsak izpremeni. Rekel bo: draga! Da bi čakala. Morda bo le čakal pakete. Ko človek ne ve . .. Bradač je siv in kmalu bo dal čez. Tone je ves možat in tako resen. Dve leti? Vmes bo dvakrat pomlad — kdo ve, kje je še sreča. Tako sta stala na grebenu nekaj trenutkov tiho in iz host so lezle sence. — — Ne pozabi me! je rekel ves neroden in zardel. Po nebu je spolzel utrinek. Mislil je: vsaj tako kmalu ne. — Ne bom! je tiho rekla in ga tesno oklenila. Z orehov je padalo Listje. Mislila je: vsajj tako kmalu ne Na nebu so gorele mrzle jesenske zvezde in ost^r veter jima je sipal lase po čelih. LJUDJE Neža se je tolažila: kmalu bo nrešlo. na cesti bodo ljudje in... S^a je sredi ceste, da bi ne prišla v jarek, in čutila. da pri srcu še močneje seka. Začela je vpiti, ker se Je bala. da bi ne m&t\1* sredi ceste, ko bi padla, toda na cesti n! bilo ljudi. Zato se le opotekla na grivo, legla !n čakala, da bi jo sonce grelo. V culi je Imela tri jabolka, ki lih je pobrala sootoma, in v ustih nI imela nič zob. Športne drobtinice (Nadaljevanje s 3. strani) zmaga, čeprav tesna. Je ostala v rokah domačink. SIcer pa Je bila pri ženskah ogorčena borba za vsako točko in zato ne presenečajo tesni Izidi. Večje razlike kol 11:10 ali 12:9 m bilo. Edini Izjemi sta met kopja ln tek na 800 metrov, kjer so si NovomeSčanke s krepkima zmagama (13:7 ln 15:5) pridobile toliko naskoka, da Jih do konca ni bilo mogoče dohiteti. V tekih na do!se proge Je do-mlniral Semičan Derganc Sotek-movalce je »moril« z dolgim enakomernim korakom in hitrim tempom. Vsi so se morali zadovoljiti s tem, da so mu gledali v pete, ker ni naprej nikogar spustil. V teku na 3000 metrov je bil tak »srečnik* Novomeščan Doki. na 1500 m pa Vesel Iz Kočevja Ce Je boljši, je bolJSi. Sicer pa je drugo mesto ln pet točk za ek:po tudi lep uspeh. Vsi tako ne morejo biti prvaki. • Na sporedu je razglasitev rezultatov v teku na 400 m. Profe-aor Smrdu poziva zmagovalce na ltopnlce prvakov. Pojavijo se trije atleti, dva že starejša, tretji za razliko zelo mlad In glej čudo! Najmlajši Je bil nalboljSt in ne kdo od starejših. UkušenejSih. Ko Je tov. Thorževsklj prišel bliže, da jim čestita In ko Je fotoreporter Mlakar pripravil nov posnetek, je zmagovalec sramežljivo sklonil glavo. Mogoče nI pričakoval, da bo na najvišji stopnici, mogoče si Je žele! samo, da bi bil med prvo trojico ali petorico. Sedaj pa — zmagovalec — prvak Dolenjske. To Je za mladega Kenlga lep uapeh. Po pravici si )e ta naslov priboril. Bil Je res najbolJSil Tečejo zadnjih 200 metrov teka na 800 m Tekmovalke so že za-aople. V vodstvu so tr! NovomeSčanke. Ce bo tako ostalo do kon-oa, bo trojna zmaga gotovo lep uspeh. In tako je tudi bilo. Kočevske atletinje niso uspele dohiteti sotekmovalk Iz Novega meda, ln so si pridobile že nekaj deaetm mct!>ov naskoka. Po tej disciplini, ki Je bila odločilna za mostveno prvenstvo, Je »11 prof. Glonar gotovo zadovo-U*n Njegove učenke so opravl-ftf* ii»u*>anje. v metu krogle ln diska Je suvereno zmagal znani odboj kar Dolenc. Čeprav ni treniral, Je dosegel solidne rezultate, posebno v metu diska. Tu nI Imel konkurenta. Prof. Dobovftek. kt Je bil drugI, skoraj tri metre pred tretjeplasiranim Drčarjem, Je za Dolencem zaostal za celih Sest metrov. V metu krogle se Je obetala ogorčenejša borba. Dolencu Je bil hud konkurent Clhal, ki Je pred kratkim Izboljšal rekord Dolenl-ske. Tokrat pa se Je Cihal moral pomeriti z usodo. Dolenc Je metal bolje ln bil zasluženo prvi. Skok v daljino Je bil ena najkvalitetnejših disciplin, Torkar ln Cihal sta šla preko sest metrov, prvi skoraj za pol metra čez. Le tri oz. štiri centimetre slabše od 8 metrov sta skočila Koncllja ln Steblaj, Ta mlada četvorka veliko obeta Kočevski Partizan Ima veliko talentov. , Najboljše dolenjske atletinje dolgo niso mogle premagati mejo itlrlh metrov v skoku v daljino. Sele v tretji seriji skokov se le odprlo. Na 1 prej je uspela preskočiti Kozlnova, nato še Koprlv-čeva. NovomeSčanke niso najbolje skakale. Ena se Je odrinila predaleč, druga je spet prestopila Itd. Mlada, komaj 13-letna Svetltčiče-va. ki večkrat ni prISla na korak, je poskusila drugače. Vzela je man)*} zalet ln manjšo hitrost. Ko Je prišla do odrlvne deske. Je Izrabila svoj močan odrlv In v loku odletela v Jamo z mivko Dišalo je na lepo dolžino Ko so sodniki Izmerili dolžino, ki Jo Je do konca obdržala na prvem mestu. Je bila gotovo srečna. Kako ne bi bila, zmagati pred mnogo atarej-itml tekmovalkami nI šala. Mala Svetličičevn Je gotovo ena Od Številnih talentov novomeške ženske ekipe. S pravilnim treningom bo kmalu dosegla Je večje uspehe. Ženski rekord Dolenjske v metu kopja Je še vse do letošnjega prvenstva držala Milena Svetll-člč starejša sestra zmagovalke v akoku v daljino. V nedeljo pa je bil rekord kar štirikrat Izboljšan. Barletova, Adamičeva, Smoletova !n Kozlnova so vrgle več kot JI.3* ,-netra Prvi dve. obe NovomeSčan-ki. sta rekord izboljšali za ve* kot Sest metrov. rraac Mtkee gre pes dalje po cesti, zakaj ji liže roke in tiho cvili. KRI2 — Nekaj sem uganil, je rekel Jožek in solze so mu polzele po licih. Dihal je v pomodrele roke, nebo pa je padalo čisto k tlom in veter je do kosti rezal. — Kaj si uganil? Stanka si je otirala oči ln obraz, ves sajast od dima. Do mi ne bo tov. Rupel za-meril, naj že uvodoma pojasnim, da se tej stvari po kranjsko reče vremenoslovje. »Kaj pa nas to zanima?« porečete. O bratci, le počakajte! Pa še kako vas zanima. Rad bi poznal kogarkoli od vas, ki še ni preklinjal vremena. Vidite, vreme pa ima z vremenoslovjem neposredno zvezo, kot se reče. Naj vam dokažem. Spravljaš se na izlet. Vse je pripravljeno. Tura je začrtana, na- počasneje. Enega je pozorneje gledala. Videla je šoferja in nekega gosposkega moža spredaj. Zadaj je videla zaboj krompirja. Potem ni videla nič več. Mnogo kasneje je slikala ljudi. Mislila je: na cesti so ljudje. Prišli bodo ljudje. — Mamica, ste utrujena? je rekel nekdo. — Bal sem se, da je kaj hujšega. Le počivajte! Jaz moram v službo. Ce bi sami ne mogli po cesti, pokličite! Cesta je polna ljudi, Kasneije so bile spet rumene rože in tema. — Ena baba je na grivi, je rekel otroški glas na cesti. — Pijana je ko čep! Slišala je smeh in v obraz ji je nekdo vrgel blato. Potem ni slišala nič več. Zdramila se je v mraku: velik, rjav pes ji je lizal roke. Ležala je vznak in na nebu je videla zvezde. Kako je mraz, je pomislila. Seveda, saj je že oktober. Skušala se je opreti na roke, pa ni šlo. Leže je gledala luči v vasi in vedela, da so tam ljudje. Zvezde so se dvigale in ugrezale. zato je nekaj ugani!a, JOŽE PRIMC IZ VOJAŠKIH ZAPISKOV Povsem cisto je bilo pomladansko jutro po dežju. Kakor vsako jutro, tako smo tudi danes korakali na zajtrk. Vojaški čevlji so udarjali ob pločnk m grdo motili petje ptičev, ki »o pozdravlj?.li začetek pomladi. Po tem prvem dežju ie žele zaživela prava pomlad. — Danes ie pa ne bomo srečali, prepozni smo, »e rekel Emil, Milan ga je zavrnil: — Ne, nismo prepozni, ampak prezgodnji. Julijan pa je molčal. Korakali smo dalje; zdaj po blatu, zdaj po pločniku, zdaj po lužah in se pogovarjali o njej, ki je ntsmo poznali, a vendar je bila naša. Spet je začelo rositi. Govorili smo o njej, ki smo jo srečavali vsako jutro. Morda je imela Šestnajst, morda sedemnajst let, več ne. Bila je mlada in lepa, Čeprav so ji bili v obraz že zaje-deni sledovi trpljenja. Vsako jutro, dva meseca, smo jo srečavali ob istem času na istem mestu in vsako jutro je bila enako oblečena: rdeča jopica, v pasu stisnjena, tn temnoriava aktovka, kli jo je nosila kot šolarka. Emil ji vztrajal: — Danes je ne bomo videli. Srečati bi jo že morali, nje pa ?e vedno o| bilo. Začeli smo ugibati: — Morda je bolna. — Morda ima dopust. — Po drugi poti hodi v službo. — Zaupala ie. — Nič več ni na tem koncu v službi. Julijan je prekinil ugibanja: —■ Boste videli, da bo prišla! Uredništvo »Dolenjskega študenta« prosi svoje sodelavce, da pošiljajo prispevke do vsakega prvega v mesecu na naslov: »Dolenjski List« Novo mesto, p. p. 33, s pristavkom »ZA PRILOGO DŠ«. Ureja: VINKO BLATNIK S._/&) da sem direktor apet...? .. c < < / ■ TOVARIŠA »2e vsa mlada leta skrbim ln garam in šr» nimam nad glavo strehe...« Rt^dak — jaz pa le sedim in dom imam, ve4, vilo — zb dve leti kehe.t Tradicionalni iprevod novomeških maturantov skozi mesto. , Načelnik je pravkar odigral žalno koračnico J Stane Pevec: NA RAZPOTJU Ob poslovilnem večeru novomeških maturantov 1955 Prijatelji, nocoj se veselimol nocoj morda smo zadnjič skupaj vsi, zato zapojmo, zaplešimo, prej ko z roko si sežemo v dlani.., Vso noč, do jutra smo plesali, vso noč smo peli — Peli ^ slovo... In drug pred drugim smo skrivali, kako kljub vsemu nam je vsem težko, da skupna pot je zdaj za nami, da dalje si vsak sam jo bo iskal, v življenje si jo z lastnimi rokami utrl vsak sam — kot vedel bo in znal. MOZE 1 TO Na tehniki je prišel na izpit kolega, kk Je tehniko zelo slabo naštudiral. Sreča pri izpitu često veliko pomeni. No, in šlo je nekako, dokler nista prišla do zadnjega vprašanja. »Koliko težišč Ima telo?« »Po mojem ima telo eno te-iKče.« »Ali irna kakšno telo lahko tudi dve težišči?« »Može i to!« »Pa štiri?« »Može i to!« »Ali hj lahko, kolega, prišli še er.krat na Izpit?« »Može i to!« STROKOVNJAK Dlplomhrni agronom pride na deželo. Kmet gj vprt'ša: »V., ki sle hodili v lo!e, povejte ml. kako naj zaščitim travn'k* pred krti?« ' Agronom pomlsl: 'n rv>ve; »Dajtt llb tlakovati.« ' y »DOLENJSKI CIST« Stran 5 Polletni občni zbor kmetijske zadruge DRAGATUŠ Zadružno dejavnost ie treba še Kmetijska zadruga Dragatuš v Beli krajini je pred leti prejela republiško nagrado kot priznanje za uspešno delovanje. To priznanje pa vodstva in članov KZ Dragatuš ni uspavalo. Se z večjo vnemo so delali in okrepili zadružno delovanje za napredek kmetijstva. Dosegli so res lepe uspehe, vendar zadružniki z njimi še vedno niso zadovoljni. Na polletnem občnem zboru 2. oktobra so sklenili, da bodo svojo dejavnost še bolj pomnožili in razširili. Novi člani — letos se jih je vključilo v zadrugo okoli 50 — so prav tako potrdili pravilnost dela kmetijske zadruge. Kmetovalci vedno bolj spoznayajo, da jim je le v naprednem zadružništva zagotovljen gospodarski napredek. Od 153 članov se jih je občnega zbora udeležilo okoli 100. Z največjim zanimanjem so poslušali poročilo upravnega odbora o delu zadruge od letnega občnega zbora. Poročilo je izčrpno in tudi samokritično obravnavalo delo upravnega odbora in posameznih odsekov. Prvo je bilo na vrsti poročilo o izvajanju sklepov letnega občnega zbora, ki je bil 27. marca letos. Sklepa o naročitvi hibridne koruze za člane niso izpolnili, ker koruze niso mogli dobiti. Zemljo iz območja zadruge so poslali v analizo in čakajo rezultatov. Z gradnjo parne pekarne in mlina še niso pričeli, priprave pa so v teku. Najbolj ekonomično bo, da obe vprašanji rešijo z eno gradnjo. Za gradnjo mlina so zaprosili za kredit. Mlin je za celo okolico zelo potreben. Po vaseh so imeli sestanke z zadružniki. Taki sestanki bodo v bodoče še bolj potrebni. Čimprej morajo rešiti tudi vprašanje zbiralnice za mleko. 1200 NOVIH SADNIH DREVES... Clanl upravnega odbora so redno prihajali na seje, razen enega, ki ni prišel nobenkrat. Tega so razrešili in na njegovo mesto izvolili tov. Žagarja, dosedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora. Zelo uspešno dela sadjarski odsek pod vodstvom Janeza Mušiča. Pri čiščenju in škropljenju sadnega drevja so dosegli najboljše uspehe v Beli krajini. Ker je bivši OLO Črnomelj razpisal nagrado 100.000 din za najboljš* uspeh*0v. tej. akciji,1 zadružniki sprašujejo, kaj je s to nagrado. Iz Predgrađa ob Kolpi nam pišejo 1 2. oktobra je Imela kmetijska fcadruga, Predgrad polletni občni fcibor. Iz poročUa Karla Kapša, {knjigovodje KZ, smo zvedeli, da rje imela zadruga v zadnjem polletju 891 din čistega dobička. Naglasi! je nepravilno in pravilno delo prejšnjih uslu/.bencev zadruge. Lesa je nakupljene?* za več milijonov, pa ni prodan. Tov. Sporar, tajnik OZZ iz Kočevja, je govoril o zadružnem gospodarstvu in povedal, da bodo poskrbeli za pomoč gos.poda.rst v u Poljanske doline. Predgrajski fantje so ustanovili nogometni klub in 2. oktobra začeli vaditi. Želimo jim , da bi imeli pri tem zabavo in usj^eh! Jurij šuštaršič, kii je bil s soprogo doma 3 mesece se je pred dnevi x letalom vrni! v Ameriko, kier stalno živi. Pred odhodom je lepo uredil rojstno Msd, da je v p»mos naši vasi. s. Zadružniki so povedali, da so uspehi škropljenja očitni za vsakega kmetovalca in je treba to delo samo nadaljevati. Tovariš Pintarič s Tanče gore je predlagal, da bi čistili in škropili tudi slivo, kajti tudi to drevje že hudo napada neki škodljivec. Lani so na območju zadruge zasadili približno 1.200 mladih dreves, veliko pa tudi precepili. Pri tem je veliko pomagala tovarna Belsad. To akcijo bodo letos še bolj razširili. S ceno jabolk, kot jih letos plačuje tovarna, so zadovoljni. Navzlic ugodni prodaji presnega sadja tudi na sušenje niso pozabili in zadružna sušilnica pridno obratuje. Mnogo počasneje kot sadjarstvo pa obnavljajo vinogradništvo. Komaj dva hektara nasadov je bilo lani obnovljenih, pa še to predvsem s samorod-nico. NAPREDEK TUDI V ŽIVINOREJI Lep napredek kaže živinoreja, saj je na območju zadruge sedaj za 5 odstotkov živine več kot pred vojno. Toda vodja živinorejskega odseka tovariš Pa-šič z uspehi ni zadovoljen in pravi, da so premalo naredili. Predvsem morajo bolj poskrbeti za selekcijo. Obnoviti je treba rodovnik in nastaviti mlečnega kontrolorja. To bodo uresničili še ta mesec. Udeležili se bodo tudi razstave plemenske živine v Črnomlju 27. oktobra. Zelo umesten je bil predlog zadružnika Panjana iz Kvasice, naj bi zadruga podvzela akcijo za zavarovanje živine, zlasti plemenske. Ta predlog so podprli vsi zadružniki. Tudi finančno zadruga ni slabo poslovala, saj izkazuje ob koncu polletja 411.974 din čistega dobička. Obrtni odseki niso dali dobička, pač pa prevoz, lesni odsek in trgovina. S trgovino pa tudi upravni odbor ni bil povsem zadovoljen. Manjka jim strokovnega kadra, zato zadružniki niso dobili v trgovini vsega, kar bi jim morala priskrbeti. Za nekatere stvari so bile težave splošnega značaja, kar ni krivda zadružne trgovine. Predvsem so zamudili rok za naročilo gradbenega materiala, ki ga zadružniki potrebujejo, pa ga niso dobili. Nujno bi potrebovali i sposobnega upravnika. Poobla-' Stili so' OZZ. da razpiše mesto. I Zadru7n;ki bi 'najraje videli, da ! bi to mesto prevzel sedanji j predsednik Franc Staudohar, ki se razume na zadružništvo in j pozna razmere. VSA DOLINA NAJ RI IMELA ' ENO MOČNO ZADRUGO j Sprejeli so tudi sklep, da zadruga razširi delovanje na vini- | ško področje, kjer sedaj nimajo zadruge. Iz tega področja Ima zadruia Dragatuš Se nekaj čla- ! nov, lahko pa se bodo vključili tudi drugI, potrebno bo samo i prenesti vplačane deleže, S predlogom, da se razširi delovanje še na viniški sektor, se je strinjal tudi podpredsednik OZZ Novo mesto Tone Pire, kj je prisostvoval občnemu zboru. Poudaril je, da imajo več gospodarskih možnosti in jamstva za uspešno delovanje močne kmetijske zadruge, zato bi bilo priporočljivo, da je za vso to dolino ena zadruga, ki pa bi imela več poslovalnic. Ker na Vinici že dve leti nimajo zadruge, so kmetovalci prikrajšani. Dobiček, ki ga ustvarja trgovina, ne ostane njim, pač pa pripada podjetju v Črnomlju. Govoril} so tudi o izobraževanju kmečke mladine. Čimveč fantov' in deklet je treba poslati v kmetijske šole in tečaje. Pri tem naj pomaga s primer- nimi podporami kmetijska zadruga. Z naprednim gospodarstvom, ki se ga vedno bolj opri-jemljejo dragatuški zadružniki, je treba nadaljevati, zato pa je potrebno tudi znanje. Poraba umetnih gnojil se je na območju zadruge po vojni povečala za petnajstkrat in se veča iz leta v leto. To povečanje omogoča tudi popust v ceni, ki ga daje država. Upravni odbor KZ Dragatuš bo imel dovolj dela, če bo hotel uresničiti vse naloge, ki mu jih je naložil polletni občni zbor, toda uresničiti jih bo moral, ker to terjajo od njega' zadružniki. Ker bodo pri tem vsi pomagali, vedoč, da je vse to njim samim v korist, ni dvoma, da bodo naloge tudi izpolnjene, (r) D0LEN3SKI OBVEŠČEVALEC Dva novomeška obrtnika p etdesetletnika V kratkem .presledku sta obhajala petdesetletnico dva vidna in ugledna novomeška obrtnika: STANE VOVK, dobro poznani pekovski mojster in upravnik sekanje Novo mesto, ter zlasti že. Oba jubilanta nista le dobra in ugledna obrtnika, marveč ju Novomeščani poznamo tudi kot zelo dobra in iskrena tovariša, ki sta v vsak/j družbi zaželena. Oba sta,strastna in zagrizena kegljača, nam in dekletom poznanj frizer vsak v drugem klubu. IVAN ADAM. j To,v. Adam je bI, dolga leta Tov. Vovk je bil od leta 1939 član upravnega odbora, predsed-samosrojen pekovski mojster v nik bivšega obrtnega združenja in KandLji, kjer je prevzel obrt po sedanje obrtne zbornice, tovariš svojem poito;nem očetu ;n jo vo- Vovk pa ie še zdaj v odboru dil do okupacije. Neko noč so mu! zbornice. Oba sta_ člana pomoČni-okupatorji zažgali hišo, ki je po- &e in mojstrske izpitne komisij« polnoma zgorela. Po vojni se je takoj vključil v socialistični sektor obrtništva in danes z uspehom vedi mestno pe-karijo. Tov. Adam vodi samostojni privatni frizerski salom od leta 1938. Med vojno seveda rudi njemu ni bilo prizaneseno. Pravočasno še je pred okupatorjem umaknil v hosto, kjer je bijl med partizani do konca vojne. Po vojni je pričel, kot pravi srbski pregovor: »Jovo na novo« Prav tako se udejstvujeta tudi v društvenem življenju. Tov. Adam je predsednik Obrtniškega KD in predsednik Godbenega društva, ki ga je tako rekoČ znova spravil v življenje, tov. Vovk pa je član OKD, kjer pomaga, kolikor mu le dopušča naporna služba. Obema jubilantoma, ki sta priznana šaljivca in dovrpneža, želimo ob njunem jubileju še mnogo zdravih in srečnih let KINO KRKA — NOVO MESTO 14 do 17. oktobra: danski film »Se m prepozno«, 18 do 20. oktobra: ameriški »Krvna osveta«. DOM JLA — NOVO MESTO 14 do 16. oktobra: ameriški film »To je moj sin«, 18. do 20. oktobra: francoski »Taras Buljba«. DOLENJSKE TOPLICE 15. in 16. oktobra: ameriški »Ljubezen na bojišču«, 19. in 20 oktobra: italijanski »Pesem mladosti«. Predstave v sredo in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. url. TREBNJE 15 in 16. oktobra: ameriški »Sled v pristanišču«. Predstava v nedeljo ob 15 30 url. JADRAN — KOČEVJE 14. do 16. oktobra: ameriški »Banditi Korzike«, 19 in 20. oktobra: francoski »Bela griva«. Dežurna zdravniška služba v Novem mestu Od 10 do 17 .oktobra Je dežurni zdravnik dr. Adolf Spiler. MALI OGLASI FANTA H KONJEM in gospodtnj-sko pomočnico sprejme takoj v službo Zavod za farmacijo, oddelek za zdravilna zelišča. Go-ričane, pošta Medvode DVE PISARNIŠKI OMARI, dobro ohranjeni, lahko tudi večji, kupi uprava Dolenjskega lista. 11 MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden je bilo rojenih devet deklic in sedem dečkov. — Poročili so se: Nemanič Leopold, krojač, in Vidmar Julijana, litri -1 ja, oba iz Novega mesta. Ljubi Jože, delavec, in Blažič Jožefa, čistilka. oba iz Novega mesta. KoCevje Pretekli teden sta bila rojena en deček In ena deklica. — Poročili so se: Poštrak Franc, traktorist Iz Koprivnika, In' Perušek Martina, nameščenka iz Koblar-jev pri Kočevju. Kegel Franc, kmečki delavec iz Koprivnika, ln Kapele Marija, kmečka delavka iz Livolda. Potisek Stanislav, nameščenec iz Salke vasi, in Bencina Marica, delavka iz Klinje vasi. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Strmec Alojzija iz Krušnega vrha pri Dobrniču — dečka. Novak Kristina Iz Malih Laišč — deklico. Po-povič Kaja iz Novega mesta — deklico. Križman Milka iz Mlake pr. Kočevju — dečka. Erpe Ana iz Laz pri Uršnih selih — dečka Birsa Ivanka iz Vinice pri Črnomlju — dečka. Smolič Frančiška iz bobrniča — dečka. Bronet Marica tz Trebnja — deklico. Medved Terezija iz Vranovičev pri Vinici — dečka. Selek Marija iz Dobov.e-ga — deklico. Dobrovoljc Marija iz Verda pri Vrhniki — deklico Bedek Anica iz Novega mesta — deklico. Matjaštč Ivanka iz Ra-kovca pri Metliki — dečka. Pavli Marija iz Moravč pri Gabrovki — dečka. Urbanč Cirila iz Dol. Ra-dulje pri Sevnici — deklico. Lenarčič Joža iz Dol. vasi pri Mirni V Žužemberku bodo ustanovili društvo prijateljev mladine Občinski odbor Socialistične zveze je.v Tednu otroka sklical sestanek predstavnikov občine, podjetij in vseh organizacij, da so postavili okvirni načrt dela za vse leto. Za začetek Tedna otroka so bili roditeljski sestanki v. Žužemberku in po vaseh. 3. oktobra so imeli otroci športni dan z. izleti; billi. so tudi pogoščeni. Zdaj bo treba pomagati še pri ustanovitvi mlečne kuhinje, ki bo prav za «— t — naš kraj velikega pomena. Uči- telji bodo pomagal: otrokom, zlasti iz partizanskih družen, pn u-čenju izven šole, Partizan pa bo pritegnil v svoje vrste č.im več mladine. Za razvedrilo so otrokom vrteli jugolovanski film Deček Mita. Izvolili so tudi pripravljalni odbor za novo Društvo pr-jateljev mladine, ki ga dosilej v Žužemberku ni bilo. Ustanovn občni zbor bo sredi novembra. Občinski ljudski odbor pa je skle-ri.i, da bo imel tudi svet za varstvo matere in otroka. peči — dečka. Krizman Ana lz Blatnika pri Črnomlju — dečka. Kristan Anica iz Odrge pri Trebnjem — deklico Nose Silva iz Za-šorice pri Trebnjem — deklico. P.rc Terezija iz Dobrave pri Dobrniču - dečka. Kastelic Terezija iz 2virč pri Hinjah — dečka. Zupančič Terezija iz Reber pri 2užemberku - dečka Per Marija iz Vel. Cerovca pr: Stopičah — deklico. Hribar Marija iz Mačjega dola pri Vel Loki — deklico. — Čestitamo! KRONIKA NESREČ Preteki! teden so se ponesrečili in iskab pomoč; v novomeški bolnišnici: Avsenik Alojzij, zidar iz Drganjih sel pri Straži, je padel z lestve in si poškodoval glavo ,n obraz. Naglic u Alojaiju, delavcu iz Kočevja, so pri delu padle deske na levo nogo in mu jo poškodovale. Zeljko Joža, tkalka iz Kala pri Novem mestu, si je pri delu poškodovala levo roko. Smale Franc, posestnik 2 Mirne, si je pn p*dcu poškodoval desno nogo Potočar Olta iz Dol. Kamene je doma padla s podstrešja in si poškodovala glavo. REGISTRACIJA Rokometna podzveza za Dolenjsko registri >-a dosežen rezultat Partizan C'-nomelj : Garnizon Črnomelj 16:8 (6:2). tekma Partizan Brežice : Partizan Krško pa je preložena. KMETIJSKA ZADRUGA SMIHEL PRI NOVEM MESTU razpisuje mesto PEKA zaželeno z mojstrskim iz- ♦ pitom. — Plača po kolek- ♦ tivni pogodbi. Ponuhe t pošljite na Kmetijsko za- ♦ drugo Šmihel pri Novem «> mestu, s KAJ ZAKRIVI ALKOHOL? =0% vseh nesreč pri delu, 30% /sen duševnih obolenj, 60% vseh duševno zaostalih, 57% vseh prometnih nesreč, 90^ ne-loveškcsa ravnanja z otroki lagreše alkoholiki, 17% kriminala in 40% spolnih bolezni — 7,ATO V ODLOČNO BORBO PROTI ALKOHOLIZMUl 5Wfi'SP0RT IN mtSNAVZGODA ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA NOVOMEŠČANI PRED IZP 1DOM? TOVARNE i MARIBOR'. Ameriške pošiljke pšenice naši državi Ob obisku namestnika podse-kretarja ministrstva za zunanje zadeve ZDA gospoda Roberta MurphvjA v Beogradu od 26. septembra do 3. oktobra je bfl deležen sporazum o dobav: ameriške pšenice naši državi. Po tem sporazumu nam bodo ZDA kot p>-vo pošiljko takoj poslale 300 tisoč ton pšenice ia. svojih presežkov žitaric, za nadaljnje količine Praznovanje v Velikih Laščah 19. septembra so v Velikih La Ičah slovesno proslavili občinsk. praznik. S kresovi so zaČeh siav-je in ga nadaljevali na praznik s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora, na kateri so proglasih za časenega tovarna Ivana Loko-vđka — Jana jedan-jega komandanta Ljtidske mtil'ce LRS. P ni proslavah so sodojovala vsa domača drufova, Šolska mladina in občani. Pirojšni teden se je blizu železniške postanje Izcir«Ll vlak, ker se jc pokvarila lokomotiva. Potniki *c rai/bairjjijo, ker se na tej progi večkrat iizriri vlak in moraijo čakati1 po več ur, da se spet spravi v tek. * Lani jV obiskovalo tečaj Avto-rooto društva precej mladincev it Laič m okolice. Teoretično •nov to predelal, za praktične va'jc ip«. ni bilo avtomobila. Do-MQ *> ga le za en dan, kar je •meda premalo za uspeh tečaja. Prav in potrebno Si šilo, da bi »»m omogočili dokončati praktični del tečaja, • Pred »odinlikom ia prekrflte v Kočcjm j« hi! kaznovan AI0J7 Ztaltlk v Velikih Lašč. ker ni jviijaiv^ill 7,i vod u za »ocialno r.a-varovwr»ie člloveka, ki mu jc »talno r"v;>iifflra vedenia ta ja »odaiili za prokrlke vel'kntalkr *fc«W kvutorU it 4 LMO din**. jev kazni. — Primer nam kaže mišljenje vaškega veljaka, ki ima neprijavljenega hlapca, nič pa ne misli, kdo ga bo preživljal rja stare dni. Tak veljaik pa si lasti tudi pravico, da ž a H ljudi, ki izvršujejo uradno dolžnost. Z. Drago? pa se bodo v kratkem počeli razgovori. Funkcionar ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je tudi obljubil, da bodo naši državi dodeljene znatne količine še drugih proizvodov iz poljedelskih viškov. Ob isti priliki so razpravljali tudi o drugih možnoscih gospodarskega sodelovanja med našo državo in ZDA. Iz Dolenjskih Toplic Most če/. Krko pri Dol. Polju jc zelo v slabem stanju in nesposoben za vsak težji promet. Pre-tft nevarnost, da pride do nesreče, ker je most za obe strani Krke zelo potreben. Most je nujno potreben generalne obnove, o. čemur je gospodarski swet bivše obč:ne že razpravljal, vendar do popravila Še ni prišlo. F. ŽELEZNIČAR (Beograd) : PARTIZAN (Novo mesto) 3:2 (13:1S, 13:15, 15:5, 15:10 in 15:12) PARTIZAN (Beograd) : PARTIZAN (Novo mesto) 3:1 (15:6, 5:15, 15:6, 16:14) Čeprav so Novomeščani v nedeljo igrali v Beogradu, so vendarle upali, da se ne bodo vrnili brez točke. Zal so se zmotili. Dvakrat so bih poraženi in so tako na poti, da se poslovijo od zvezne lige. Z Železničarjem so vodili že 2:0, toda zmage niso uspeli osvojiti. Čeprav so se nad tekmo pritožili, predvsem zaradi premajhne dvorane in drugih nerednosti in pomanjkljivosti.na Igrišču, ne kaže, da jih eventualna uspešna rešitev pritožbe reši izpada. Drugo tekmo so igrali na prostem s Partizanom. Utrujeni od prejšnje tekme so klonili v štirih setih. Odločil je četrti set, kl ao ga domačini s srečno roko odločili v svojo korist. Po »tragediji« v Beogradu obstaja se zelo majhna možnost v tekmi z mariborskim Branikom, ko bi jih rešila Izpada boljša razlika v setih. Pri tem pa bo vehko odločala tekma med Novim Beogradom in beograjskim Partizanom, ki je bila v četrtek. • PARTIZAN (Novo mesto) : KAMNIK 3:1 (15:13, 15:3, 3:15 in 15:11) V predzadnji tekmi za hrvat-sko-6lovensko žensko odbojkarsko ligo so NovomeSčanke v Kamniku zasluženo premagale domačinke s 3:1, Navzlic razveljavljeni tekmi z zagrebško Lokomotivo, ki bo v nedeljo, so še vedno najresnejše kandidatinje za drugo mesto v ligi. S tem si pridobe pravico do kvalifikacijskih tekem za zvezno ligo. M. F. Lahkoatletsko prvenstvo okraja Novo mesto Tretje dolenjsko atletsko prvenstvo je za nami. Na prvenstvu so bili poleg številne udeležbe doseženi tudi odlični rezultati Prvenstvo Je bilo še bolj pomembno za Okrajno zvezo Partizan Novo mesto, ker so ga šteli tudi za prvo okrajno prvenstvo Novega mesta (bivši okraj Črnomelj In Novo mesto). CrnomelJ-ska ekipa Je štela samo osem članov in Je v dvoboju proti številni ekipi Novega mesta zmagala s 80:57 točkam 2al pa moramo Ugotoviti« da v Črnomlju še sedaj nimajo ženske ekipe. Okrajni prvaki za leto 1955 so postali: ČLANI — ino m: Moljk (Cm.) ia.0, 200 m: Moljk (Crn.) 25.2. 400 m: Moljk (Cm.) 55.5, 800 m: Slmonič (Crn.) 2:06.2, 1500 m: Der-ganc (Crn.) 4:25.2, 3000 m: Derganc (Crn ) 9:44.3, skok v daljino; Bav-dek (N. m) 5.67 m, skok v višino: Moljk (Crn.) 1.65 m, skok ob palici: Bavdek (N. m.) 2.70 m, tio-skok: Moljk (Črn.) 11.53 m, met diska: Dolenc (N. m.) 39.40 m, met krogle: Dolenc (N. m.) 12.20 m, met kopja: Mušič (Crn.) 48.90 m, ŽENSKE — 100 m: Kotnik 144, 200 m: Podpečan 31.4, 800 m: Pod-pečan 2:53 2, višina: Kotnik, Kocjan 1.20 m, daljina: SvetliČič 4.06 m, met diska: Knaflič 21.85 m, met kopja: Barba 27.91 m, met krogle: Penca 8.20 m. M-k. Mladinci Kastelic, Simonič in Čihal v članski reprezentanci Slovenije Atletska zveza Slovenije je določila člane reprezentance Slovenije za tradicionalni dvoboj Hrvatska — Slovenija, ki bo v nedeljo 16. oktobra v Sisku. Za dvoboj so si priborili pravico kar trije mladinci, da sodelujejo v članski reprezentanci Slovenije. Kastelic in Simonič iz Črnomlja ter Cihal iz Kočevja. Nedvomno je to velik uspeh mladincev Dolenjske. M-k Nedeljski porazi v Črnomlju Veliki rokomet — moški, V tretjem kolu prvenstvenega tekmovanja prve lige LRS so domačinu sprejeli v goste šestkratnega prvaka člana prve zvezne lige, ekipo 2SD Celje. Domačini so nastopili z oslabljeno postavo brez treh najboljših igralcev Copa, Simca in Satoška. ter klonili z minimalnim rezultatom 15:12 (8:3), Nogomet — mlailinci; Tokrat se je tudi v Črnomlju mreža zelo tresla, saj so domačini sprejeli kar sedem golov, dali pa enega — častnega. To je bila tekma za prvenstvo ljubljanske lige med mladinci Partizana Črnomelj : NK Domžale 1:7 (1:3). Nogomet — člani: Prvo moštvo Partizana Črnomelj je povabilo na prijateljsko tekmo Ljubljano B, ki se je končala z zmago Ljubljane 3:1. Moštvo Črnomlja je imelo vseh 90 minut igro v svojih rokeh ter igralo stalno pred vrati gostov, toda v svojih vrstah niso imeli napadalca, ki bi znal okroglo usnje potisniti v mrežo. Gostje so s tremi prodori doseeli tni gole in zmago. Take priložnosti, kot so bile v nedeljo, v Črnomlju ne bo več za domače moštvo. Mali rokomet — moški: Edino drugo moštvo Partizana Črnomelj je rešilo čast Črnomlja, kateri Je v prvenstveni tekmi dolenjske cone visoko zmagal nad solidno ekipo Garnizona iz Črnomlja z rezultatom 16:3 (S:2). Najboljši strelci Partizana so bili: Rajk z 9 zadetki in Balič s 5. Od ekipe Garnizona se je najbolj izkazal Zobec s 3 goli. ŠAH POLFINALE PRED ZAKJUCKOM Ker je začetek letošnjega prvenstva Novega mesta planiran za občinski praznik Novega mesta 29. oktobra, so tudi na polfinalu šahisti nekoliko pohiteli, V polfinalu se bije ogorčen boj za vstop v finale. Pet je rezerviranih za udeležence drugega polfinala, trenutno pa je za vstop kar sedem kandidatov: Saranovič, Bartolj, ing. Sodnik, Skrabl, Prime, prof Dobovšek in major Predelava lesa spada med gospodarsko zelo pomembno dejavnost kočevskega okraja. Med-zadružni odbor, ki združuje večino kmetijskih zadrug v okraju Kočevje, ji posveča prav zato vso potrebno pozornost. Les-no-predelovalna industrija «e v okraju počasi, a vztrajno siri. V Sodražici, kjer imajo Že staro tradjcijo predelave lesa, «o v zadnjih dveh letih na st.t'n\ žagi uredili laP>e in prostorne delavnice, ki zaposlujejo 40, večinoma kvalificiranih delavcev. Ta obrat je letos y prvem polletju naredil nad 4 milijone din dobička. Poleg sedanjega obrata so začeli že lami zidati 6 sredstvi, ki jih je daJ okraj (r znesku okrr«g 30 milijonov), novo obš-irno delavnico, podobno mali tovarn?, Omcnio; moramo, da je uspeh tega lepcy,a razvoja v predelovalni dejavnosti zasluga predvsem samih Sodraža-nov. Podobne uspehe to dosegli v U*kem potoku, kjor i'imajo tuji lasitno levno predelovalno podjetje »Sn>reka«. Z lesno predeloval no dejavnostjo mislijo začeci tudi v Dragn. Večina odbornikov jc biDa mnenja, naj Ki se Draga, zaradi nadaljnjega razvoja te dejavnosti v njiihovrm kraju, povezaJa s iTodjetti*m t l-olkcm potoku. «*»daj pk tako adrufeaj* nova ob- Predelava lesa na Kočevskem čina in naj bi glede nove predelovalne 'mdus-.rije delali v skupni povezavi s PotoČani. Mcdtadruž-no lesno-industriisko podjetje v Kumiri preusmerja rvoje delo v predelavo lesa. Novi palantcrirjjfc obirat deluje začasno v les on i siiv-M, ki jo bo drugo leto zamenjala obširna m svetla delavnica. Podjetje pa ne čaka kdaj bo nova delavnica gotova, temveč ti 'je že sedaj oskrbelo večje število modcrntib strojev in začelo z delom. Ko bo nova zgradba končana bo zraste! tudi no* strokovni k.-ulcr; sedaj je nekaj delavcev Lepi naravoslovci odsarli šele v zadnjem času. Ko so evropski osva-jatkl prodrli v Južno Ameriko, so na&li v Andskem gorovju že staro razne ukane: posadili so na primer krompir in razglasili da je to dragocena in tudi draga rastlina. Radovedni kmetje so ponoči tako vsajeni krompir kradli im na skrivaj sadili. Ko danes uživamo ta tako o-kusni in hranljivli sadež, zaniče- van od naših starih prednikov, si težko mislimo, kako da si je s tako muko utiral pot na evropske njive. Zakaj so morala poteči stoletja, da se je začel vzgajati na splošno? Kajti Šele v 19. stoletju je krompir zavzel velike površine in postal v mnogih deželah glavna prehrana. Krompir nekoč In danes Prav gotovo so start Inke opravili veliko delo, ko so divji krom- Doslej smo izplačali naročnikom 145.000 din nezgodnih zavarovalnin Od januarja 1953, ko je podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu izplačala vdovi Martina Jamarja v Hrastuljah pri Škocjanu NOVE KNJIGE Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala za mlade bralce tri nove knjige, po katerih bodo otroci prav radi segali. POJTE. POJTE, DROBNE PTICE 1e zbirka fi8 pesmi za otroke, ki j:h je izbral in uredil Lino Le-giša, izvirne litografije pa so delo Marije Vogelnikove. Bogato ilustrirana knjiga velikega formata prinaša ljudske in umetne pesmi od Levstika do najnovejših piscev. Zabavne in hkrati poučne so, ljubke sličice ob njih s-a bodo male bralce še prav posebej vabile, da bodo vedno znova listali po zbirki. BREZEN je otročka povest iz žlvljenia rakov v Velikem breznu. Napisal jO le Andrej Savli, ilustriral pa Oviflo Birolla. Zanimivo, napeto branje iz skrivnostnega življenja potočnih rakov ln njihovih dogodivščin. TOVARIŠA, mladinsko povest Franceta Bevka, bodo kakor vse ostale knjige tega priljubljenega pisatelja radi prebirali vsi, ki cenijo lepo knligo. V domači mla-đfMkl literaturi imajo Bevkova dela še vedno eno najvišjih cen. Zato Mladinska knjiga nadaljuje z Bevkovim zbranim mladinskim delom, v katerega sodi tudi povest dveh tovarišev. Tudi to knjigo Je ilustriral Gvldo Birolla. 10.000 din zato, ker je mož umrl na .posledicah nezgode, pa do letošnje jeseni so dobili razni naši naročniki oziroma njihovi svojci že 144.952.— din zavarovalnin. Ko je bila marsikje stiska za denar ob nesreči najhujša, se je izplačilo nezgodne zavarovalnine še posebej poznalo. Zato ne pozabite: poravnana tekoča naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! Vsi naši naročniki, ki rrlso v zaostanku a plačilom naročnine, so zavarovani pri podružnici DOZ Novo mesto: za 40.W0 din za slučaj trajne invalidnosti vsled nezgode in za 20.006 din za slučaj smrt} vsled nezgode. Ce ste morda še med zamudniki, ki za leto 1955 še rriso plačali celoletne naročnine, popravite to takoj. Vaš pismonoša ima za vas Izpolnjeno položnico naše uprave, zato ne odlašajte ■ plačilom naročnine. Uprava DOLENJSKEGA LISTA m a globokimi očesi, zato ga je ob čiščenju veliko odpadlo. Sredi 19. stoleja so se naravoslovne znanosti silno razvile in takrat so začeli na znanstveni podlagi oplemenjevati tudi krompir. Dobili so pravilne, enake gomolje z malo očesu, pa še ta so bila plitva. še v prejšnjem stoletju je bil krompir nanizan na dolge cime, danes pa ima gomolje zbrane ob stebliki kar je veliko laže za izkopavanje, zlasti s stroji. Njegova rodovitnost se »talno veča in danes je nekajkrat rodoVitnejŠi kot pred to leti. Dobili pa smo tudi več vrst, ki ima vsaka svojo odliko — ene dozorijo zgodaj, druge kasno, nekatere imajo veliko beljakovin (za prehrano), druge Škroba (za industrijo) in podobno. Tako nam tudi naš današnji krompir, kii si je, čeprav po trdem boju, osvojil ves svet, lepo izpričuje vztrajnost človekovega prizadevanja m zmago trma nad nara-»»o. (Prirejeno po zagrebški »PRIRODI«) ,NAJLEPŠE JE PA LE NA DOLENJSKEM! nam pišejo fantje, ki služijo vojaški rek Današnji krompir pir vzgojili in požilahtnilri, čeprav je bil nijihov krompir le bleda senca današnjega. Šele takrat, ko je iz prepnosrih pol jedel jisldih razmer svoje domovine prišel v veliko naprednejšo področje Evrope, v roke umnejših gojiteljev dn kmetovalcev, je začel zgubljati vsoje slabe lastnosti in pridobivati nove, boljše. Za saditev so začeli odbi-raci le tiste rasrlime, kri so rodile večje gomolje, imele boljši okus in lepšo obliko in ki so prej dozoreli. Po stoletju življenja v novem kraju to ni bil več tisti stari, preprosti krompir, ki so ga prinesli iz Andov, vendar mu je še veMko manjkalo, da bi ustrezal potrebam evropskega poljedelstva. V nadaljnjem stoletju je v rokah prizadevnih gojiteljev postal vse boljši; iz prinesene na pol kulturne rastline se je spremenil v žlahtno poljsko kulturo. V novem boljšem okolju je s križanjem, mutacijami in odbiranjem postal povsem nekaj drugega. Razen zunanje oblike ie bil le malo podoben svojim predmiikom iz Južne Amerike. Postal je veliko debelejši in dobil okrogle gomolje s tanjšo kožo, plitvimi očesi in krajšo cimo. Dobil je dober okus in postal rodovitnejši. Vendar je še precej manjkalo, predrto je postal tak, kakor ga poznamo danes. Na slitki vidimo najbolji krompir, kakor so ga pridelovali v začetku 19. stoletja (sBika je iz neke knjige o poljedelstvu, kii je izšla 1819). Druga slika pa kaže današnja krompir. Razlika je res velika. Nekdanji gomolji so bili precej nepravilnih oblik, drobni ] Sport nikakor m stvar samo "po ►Pozdravljam vse domače, znance, prijateljice in prijatelje po Dolenjskem! Spominjam se lepe Krke in znancev iz rodnega k raji in vam sporočam, da z vehkim veseljem dobivam Dolenjski Ust. Nosim ga po žepih od tedna do tedna, toliko časa, da vse po dvakrat preberem. Naj bo novica na prvi ali na zadnji strani, vse je iz domačih krajev in vedno bolj zanimivo. Iz lista vidim, kako lepo se razvija Dolenjska Prepričan sem, da marsikdo, ki že dolgo ni bil v domačih krajih, ne bo verjel kako lepo se je n. pr. razvilo Novo mesto. Pred kratkim sem bil na dopustu in sem presenečen obstal pred vsem, kar sem videl v mestu novega! Treba se je res zahvaliti organazaciiam, ljudski oblasti in posameznikom, ki so vložili toliko truda v obnovo in nadaljnjo izgradnjo središča Dolenjske. Vse vas lepo pozdravljam, ki živite na Dolenjskem, posebno pa se enkrat sorodnike, znance, prijateljice in prijatelje!« Tako nam /e pred dnevi pisal Bine Štih iz Beo^rxda, ki je v vrstah fLA. Veseli smo, da mu naš list tako ugaja in tolJko pomeni! * »Dovolite, da se tudi jaz enkrat oglasim v našem listu s kratkim dopisom, ki ga pošiljam iz Peč; na Kosmetu, kjer služim kadrovski rok. Mesto leži pod šar planino, z katere se dviga mogočni Čahor. nekaj sto metrov nižjii od Triglava. Sem reden naročnik Dolenjskega lista, ki ga prejemam vsak teden. Priporočam ga tudi vsem dolenjskim fantom, ki so pri voiakih. Iz lista zvem pravočasno vse, kar se dogaja v domačih dolenjskih krajih...« nam sporoča naročnik Franc P e n c a. Vojna pošta 3647/29 Peč — Kosmet. Poleg pozdravov nam opisuje življenje na Kosmetu, kjer so ljudje zaživeli v svobodi šele po letu 1945. Zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti vsega, kar nam tovariš Penca sporoča. I Naj pa izročimo pozdrave, ki jih S POMEMBNEGA POSVETA ZVEZE ŠPORTOV SLOVENIJE: Občinski svet za telesno vzgojo MORA BITI ENAKOVREDEN OSTALIM SVETOM V torek 4. oktobra Je Izvršni odbor Zveze športov Slovenije sklical v Ljubljani posvet članov Upravnega odbora ZSS in predstavnikov republiških športnih zvez, katerega so se udeležili tudi predstavniki LMS in novinarji. Posvet je začel predsednik ZSS Leopold Krese, o športu kot metodi telesne vzgoje pa je reieriral direktor Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani prof. Drago Stepiš-nik. Šolsko in prostovoljno uaej-stvovanje v športu, ki narj vzgaja mladino v zdrarve, krepke, de-lavoljne in vesele državljane, ki se bodo v korist skupnosti in v radost sebi izživljali v vsakodnevnem športnem udejstvovanju, ima skupen cilj: vzgojo v dubu našega časa. Čeprav srno dosegli v povojnih letih na teh področjih ie zelo velike uspehe, pa vendarle še pogrešamo enotnosti v uresničevanju vseh načel sodobne telesne vzgoje. Zato bo treba vse oblike dela v športu ln v partizanskih društvih organizirati tako, da bo udeležba mladine v njih zares množična. Predvsem naj velja to za mladino, ki zapušča šolo. Prav posebno skrb je treba poslej posvetita kmečki in delavski mladini, ka v športu in telesni vzgoji še nimata pravega mesta. Prt razširjanju športnih ln osta-Hh teiesnovagojnih vrat čakajo odločilne nalsge vodstva novih obči«. Postopno izboljševanje življenjske ravni se mora pokazati tudi v skrbi za razširitev članstva ln poglobitev kakovosti dela v športnih in ostalih organizacijah. Propagirajmo trezno življenje med ljudstvom ln vzgajajmo mladino k abstinenci z vzgledi, nasveti, predavanji in s knjigo. Z atletskega prvenstva Dolenjske: ženska ekipa novomeškega Partizana — moštvenega prvaka Dolenjska ■ svojim vodjem prof. Joietom Glonarjem sameznih društev alt navdušenih poedincev. To Je resna in odgovorna stvar nas vseh. Ce ne bomo imelj zdrave mladine, zdravega rodu sploh, nam tudi vse pridobitve socialistične družbe ne bodo mnogo koristile. Zato je skrb za urejanje Ln vzdrževanje telesno-vzgojnih objektov (stadionov, telovadnic, domov, igrališč itd.) stvar skupnosti, občin in okrajev Kakor imamo v proračunu skrb za komunalne naprave (vodovod, kanalizacijo, ceste) in podobno, prav tako bomo morali vnaprej skrbeti za telesnovzgolne naprave in njihovo vzdrževanje. Marsikje so doslej šport in telesno vzgojo sploh zanemarjali oziroma zapostavljali. Ponekod Je proti njej odpoT celo pni šolskih vodstvih in posameznih učiteljih, drugje spet se prizadevanja mladine lomijo ob okorelosti občinskih predstavnikov itd. Marsikje so bili dosedanji odbori za telesno vzgojo pri svetih za prosveto in kulturo drugorazrednega pomena, pni razdeljevanju finančnih sredstev pa so bili taki odbori navadno prikrajšani. (Kaj lahko dosežemo z množičnostjo v telesnovzgoj-nem in športnem udejstvovanju, nam govore rezultati razgibanega športnega življenja v Črnomlju in Kočevju.) V raspravljanju po referatu tov. Stepi*nJika so navzoči poudarili predvsem naslednje glavne misli: Otrokom in mladini sploh m o-1 ramo zagotoviti več smotrne te-' lesme vzgoje. Telesno vadbo v šolah ie treba dosledno Izvajati, saj ponekod od 3 predpisanih ur nimajo niti ene, nekatere šole vajencev trgovske ln obrtne stroke pa telesne vzgoje sploh ne poznajo. Pri šolah moramo skrbeti tudi za telovadnice in športna igri*ča. Posnemati in podpirati je treba povsod dejavnost mladinskih organizacij za Izgradnjo Igrišč, stadionov, domov, skakalnic Itd. V občinah naj bo skrb za flzkul-tume oblelrte zagotovtienn v Tednih proračunih. Tov. Ntko Belo-pavlevlč pa je ob aplavzu navzočih predlagal, da bi novim občinam pomagan na tem področju predvsem z ustanovitvijo svetov za telesno vzgojo, ki pa morajo biti enakopravni ostalim svetom občinskih ljudskih odborov. Telesno vzgojo moramo združiti v enotno organizacijo. Predlagal Je Zvezd Športov Slovenije, da izvoli komisijo, ki bi proučila vprašanje združitve vseh sedanjih partizanskih in športnih organizacij. Vprašanje združitve in organiziran nastop vseh združenih moči pred političnimi in oblastnimi forumi sta zdaj bistvenega pomena. Koristno posvetovanje je zaključil tovariš Krese z željo, da bi čimprei uresničili pametne predloge in načrt o enotnem telesno-vzgojnem delu v občinah. Skrb za mladino in splošno telesno kulturo nam narekuje, da ustanovimo v vseh občinah enakopravne svete za telesno vzgojo. V njih naj bi MM predstavniki političnih organizacij, mladine. Zveze borcev, športnih in drugih telesno-vzgojmh organizacij, društev in ostalih. xg. pošilja s tovariši vred Simoni Čr_ nagoj, ko je z abiturenti potovala letos skozi Peč in po nekem vojaku pozdravila naše fante v tem oddaljenem mestu. Veseli smo rudi napredka, ki ga dosega ta nekoč tako zapostavljena pokrajina Šiptarjev v svobodni domovini! Tonček š t angel j, doma iz Jurne vasi pod Gorjanci, k: je zdaj pri voiakih Vojne pošte 8142/8 v Dolnjem Miholjcu v Slavoniji, je priloži! oismu, ki ga je poslal svoji priljubljeni šolski u-praviteljic: Fanči Novakovi v Sto-piče, naslednje vrstice za Dolenjski list. Tonček je čevljar; odkar je pri vojakih, redno prebira Do-iemsk: list in ga ne more prehva-it. -ako e vesel stalnega stika z domačimi, znanimi krajL Takole je zapisal s trdo roko, ki ni vajena črk: »Dobro poznam zdaj naše partizanske planine. Zapomnil sem si borce za svobodo, saj sem moral med zadnjo vojno dostikrat bežati pred Italijani in Nemci. Bal sem se jih, pa takrat pravzaprav nisem vedel, zakaj se jih bojim. Razumem to šele zdaj, ko sem sam med čuvarji naše svobode. Nekateri fanti godrnjajo, ko morajo k vojakom. Ne vedo, da bodo spoznali Jugoslavijo, da gre vse, kar se bodo tam naučili, njim samim v korist. Tudi jaz sem šel z veseljem v armado in vas od tu pozdravljam!« Zahvaljujemo se navedenim in ostalim fantom, ki nam pošiljajo pozdrave iz JLA! Želimo jim, da bi se dobro počutili in se čimveč naučili v enotah slavne Jugoslovanske ljudske armade. Oglasite se še s pismi in svetujte fantom, ki domačega list-a še nimajo, da si ga naročijo. ... in nikar ne pozabite: plačana naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! OKROGLE BODIČASTE K Ce je Vaš sin ali nečak odšel služit vojaški rok, mu nikar ne pozabite takoj naročiti DOLENJSKI LIST! Vsak teden mu najbrže ne boste pisali pisma, nadvse vesel pa bo novic iz domačih krajev, ki mu jih bo prinašal naš tednik ČUDNO »Anica, za tisto razbito vazo sem vam odbila 750 dinarjev.« »Ja, kako: saj ste rekli, ko ste jo dobili v dar, da ni vredna počenega prosa?« RAVNO ZATO »čujte, moja hči res nima namena, do bi se za vse življenje zvezala s tepcem,« pravi mati snubcu. »Saj ravno zato bi jo pa rad jaz poročil/« RAZTRESENI PROFESOR »Tako, sedaj vam bom pokazal secirano žabo,« pravi profesor dijakom in vzame iz žepa zavitek. Odpre ga, v zavitku je pa — sendvič. »O zlodja!« zabrunda, »jaz sem pa mislil, da sem pojedel sendvič.« GORJE »Eh, Miha, smiliš" se mi... Moja žena je pravkar kupila nov klobuk.« »Pa kaj to mene briga!« »O, te bo že brigalo — moja j Sena je namreč pravkar šla k tvoji na obisk!« SOLARSKA MODROST »No, kdo mi ve povedati, kako nastane rosa?« V razredu vse tiho. Potem pa le vstane Tonček in pravi: »Tovariš učitelj, zemlja se tako hitro vrti, da se oznoji.« UPRAVIČENA ZELJA Vodnik razkazuje slap in pravi: »Tukaj vidimo največji slap v naši državi. Lepo prosim dame, da bi se nehale pogovarjati, da bomo slišali bu-čanje tega velikega slapa .. .* — AH znaS plavati? — Naa! Zakaj pa vprašuješ? V boju za zavzetje mesta bi morada z našimi enotami sode-lovaM tudi anarhistična kolona, ki je pa z napadom zakasnila skopaj za tri ure, tako da so nafte čete dobivale bočni ogenj. V anarhističnih enotah j« vladala »Široka demokracija«: če je biLa večina borcev za boj, so šli v boj, če pa s« je večina odločala proti, se boja niso udeležili, kar je bil tudi vzrok, da kolona ni napadla v določenem času in zeto mesta nismo mogli zavzeti. To načelo je zastopalo vodstvo kolone, drugačnega mnenj« pa ao bili borci, ko so pričeli prihajati v naso enoto; govoril; so, da se sramujejo biti še nadalje pod tako komando in da se zavedajo, da je njihova krivda, ker mesta nismo zavzeLi; oni so se prisili bojevat proti fašizmu, ne pa ugriibaM, ali bodo ŽH v boj adi ne. Četa se je okrepila z novimi proertovoHcl, vendar Jugoslovan: t n*4o četo niso več prihajali, ker so bile med tem formirane nove enote. Od IS Jugoslovanov v »Capa-9c*f Mri bataljonu« jih je ostalo le e, dva sta padla v boju za T*r»«4, trije so bil! poslani v drage enote, ostali pa so bili •dne alri laže ranjeni; po ozdrav-fcfcnju se niso vrnili v našo četo, kwwve€ so IM v artilerijsko sku-ptno, kjer j> bilo večje število Jaiy»o**ova!r»ov, v »Djtiro Djako-♦*eev« bataljon ali v »Cankar-Jbro« četo. IS. brigada je ostata pred Te-BjaaulMii tri tedne, potom je šla t 4«mi v o, kjer se je inpoptilniila i Šmimi ImfmL; »r i pravljena z« nove boj«. Drugo važno nalogo je brigada dobila, ko so italijanske fašistične čete napadle Ma-lago. Pti napadu na Malago in njeno zaledje so poleg Ral'jan-skih fašističnih enot, pešadije, topništva, tankov in letalstva sodelovale tudi nemške vojne ladje, ki so obstreljevale zaledje, da bi preprečile dovažanje novih sil za obrambo Malage. Pri obstreljevanju z morja so i topovi iz nemških ladij popolnoma porušili mesto Almerio, kJ je oddaljeno kakih 80 km od Malage proti Valenciji. — Naša brigada je drugi dan, ko je bilo mesto obstreljevano, okrog dru-?e ure ponoči prišla v mesto. Prehod skozi mesto z motornimi vozili nd bil mogoč, ker so bile ulice polne ruševin, prebivalci pa, v kolikor niso zgubili življenja pod ruševinami, so zbežali in se skrili v skalah nad mestom. Ko se je naša četa približevala sektorju borbe, anvo na cesti srečavali na tisoče civilnih beguncev |fl Malage, ki so se umikali pred Italijanskimi fašističnimi enotami. Naš bataljon je dobil nalogo, da zavzame pozicij« na sektorju Albunjol, v podnožju Sierre Nevade — Snežene gore —, da prepreči ob-kroževanje republikanskih enot, ki so se umikale iz Malage. Naša četa je dobila povelje, da zaustavi napredovanje sovražnika, ki j« skušal s pospešenim maršem prodreti do morja in zavzeti cesto ia Malage v Valencijo. Iz obrambe smo prešli v napad tn pognaV sovražnika visoko v Snežno goro, kjer »« verjetno ni nič kaj dobno počutil, aaj amo MIHA POCRVINAl Spomini i% Španije ga po tisni Ll v sneg, v nižinah pa je bila vročina. Pri tem napadu smo zavzeli več gorskih vasi, ki so bile popolnoma prazne, ker so njihovi prebivalci zbežali visoko v gore. Ko srno se približevali zadnji hiši v eni od zavzetih vasi, je izza ogla prišla mlada Žena z dojenčkom v naročju. Na obrazu se Jd je poznal strah, ko je spregovorila v slabi francoščini: »Vsi vaščami so zbežali, sama sem ostala v vasi. ker nisem verjela, kar Je rekel Cure-žup-nik, da boete vse pobili, kar boste dobili živega v vasi, jaz pa sem kljub temu ostala, skrila sem se v klet, da me ni župnik našel.« Ker so ljudje, ki so zbežali v goro, pustil) živino ln prašiče ter svoje najljubše živali, ki so jam v hribih edino prometno sredstvo — osle, smo Še tisti dan organtatrfliii, da je bila živina nakrmljena 1n napojena, prašič« pa smo spustili Iz hlevov po vrtovih. Komandi rji čet so strogo ukazali vojakom, da morajo za živino poskrbeti z vso vestnositjo in paziti, da ne bo storjene kake škode. Zene, ki j* ostala v vasi, je takoj drugI 4an obve*f*?a ubegle prebivalce, da je laž, kar je govoril Župnik; vaAfanl so se začeli vračati in v »tirih dneh so bili vsi na »vo-j.ih aLprnovli), razen župnika, ki je ostal sam v Slerri N«v«dl. Siromašni hribovski ljudje so se vrnili na svoje domove s solzami veselja v očeh objemali naše vojake, ki so jim očuvali vse premoženje, našli so vse tako, kakor so pustili, niti najmanjšega predmeta ni nihče premaknil; v zahvalo so ponujali vojakom pijačo, žlvUa itd., ko pa so videli, da nočejo ničesar vzeti, je vsa va« organizirala skupno pogostitev, ki so se Je udeležil* delegacij* posameznih čet. Vaščani so nam radi pripovedovali, kako Je bilo tisto popoldne, ko so nase čete zavzele vas. Med napadalci, tei so ob našem napadu prešli v defenzivo, j« biilo skrajno slabo moralno razpoloženje, med frankovci ln Italijanskim! Črnosrajč-nfki j« prišlo do hudih sporov, ker nobeden ni hotel nastavljat' svoj« glave za tarčo našim krog lam; tako J« moral v kritičnem trenutku poseči vmes tudi župnik, ki pa seveda ni ničesar dosegel, ker ga niso hoteli poslušati ne falangistl, ne Italijanski fašisrti, čeprav se Je na vso moč trudili vplivati na verska čustva ln trdil, kako bodo brezbožn'ki vse razdejali, požgali božji hram, postrellli vse starr* ljudi, otroke pa odpeljali v suženjstvo. Vas stoji na takem položaju, da ao s« Ji oasu prf/JUiodac enote približale brez vsakih Izgub na razdaljo do 200 m. S težkim mitraljezom smo ščitili našo predhodnico, držali vas pod tako močnim mitraljezklm ognjem, da izhod 1« vasi po glavni poti, ki j« vezala sosednjo vas, nd bil mogoč. Fašisti so se lahko ^ umaknili le po ozki, v skalo vsekani poti. Predhodnice so dobile povelje,'da pod vasjo zavzamejo položaje, pregledajo teren, ugotovijo, kje Imajo postavljene mitraljeze, pešadijski top, skratka, da pripravijo vse potrebno za Jurlš. Enote so se bližale položaju, ki Jih je zavzela n.is:i predhodnic;* s hitrim korakom, ker je komanda hoteJa pridobiti na času tn preprečiti sovražniku, da bi dobil okrepitev Ena četa našega bataljona, ki so Jo sestavljali Poljaki, Belo rusi !ti Ukrajinci, i« dobila povelj«, naj zavzame greben desno od vasi ln drsi pod ognjem pot. po kater! b! sovražnik lahko dobil pomoč Cet« Poljakov Je svojo naloRo opravila pol ure ored določenim časom, ker se je sovražnik umaknil s položaja brez odpora ln J« desno Lutf&O pričelo obstreljevati vas, tako da Jurlsnega naskoka naaa četa ni izvršila, ker so se pričeli frankovci ln Italijanski fašisti v paničnem begu umikati; pustili so v vasi precej municije Kot so prlpovedovaH vaSčanl, Je bil župnik najbolj hraber »borec«; s pomočjo falangi&tifcnega poročnika je prisilil kmete v vasi, da so morali potegniti težki mitraljez v cerkveni zvonik, odkoder bi nas obstreljeval. Kot ponorel Je divjad a palico v roki po vasi ter bepel kmete, k1 so se branili nositi municijo tn orožje v zvonik. Njegova hrabrost pa mu nI pomagal« — zbe-žati je moral iz vasi tako hitro, da niti mitraljeza ni utegnili rešiti tz zvonika. Prebivalci so š« povedalii. da je ta župnik v hribovskih vaseh Sierte Nevade veljal kot sodndk, orožnik Itd. Silno je sovražil družine, katerih sinovi aH očetje so bili v republikanski armadi, organiziral Je požige domov Ud. Naša enota )• ostala na tem sektorju pet tedfiov; potisnila je sovražnika v višine Sierre Nevade, knmor napredovanje W. ♦akttrnih razlogov n1 bilo predvideno. Ostale enote naše brigade 1m nekatere španske so Imele nalogo ustaviti sovražnika, ki je prodiiral z motoriziranimi četami po glavni cesti Ia Malage. V tem boju so se najbolj odlikovali artilerljcl, pustili so sovražnikove motorizirane čete, de so se jim približale na 100 m, potem pa Jdh z direktnimi izstrelki začeli tolčl In tako povzročili v njihovi koloni grozovito paniko. Sovražnik je skušal zbežati, vendar Je zaradi okvare vozil »am sebi zaprl pot Tz višin Sierra Nevade smo opazovali, kako Italijanski (taista skačejo iz kamionov in tankov v morje !n se skušajo rešiti s plavanjem ob obali Naše enote niso bile toliko močne, da bi dolgo motorizirano kolono uničile, ker si je sovražnik hiitro pomagaj z ojačeno artile-rljo. Napredovanje italijanskih fašističnih enot, ki so sodelovale pri zavzetju Malage. je bilo na vseh sektorjih ustavljeno; tega njihova komanda ni predvidela, pač pa je mislila, da jim j« po zavzetju Malage pot ob morju do Almerije popolnoma odprta. Sovražnik Je bil po številu vojakov ln v ostalem orožju petkrat močnejši. Napadala je ena italijanska divizija, ki je razpolHgala z velikim številom tankov, avtomatskim topništvom, topništvom velikog!) kalibra *n ostalo motorizaeljo. Prt napadu so sodelovale tudi Franeove pe-šadljske enote, katere Je 'talijanska komanda porabila za bočno zaščito. Fašisti so le nekajkrat poskušali prodreti našo obrambno črto, pa so bili vsakokrat odbiti; morali ao se vrniti na svoje izhodne položaj« Niso jim pomaRall ne tanki, ne topništvo, ker bi morale v hribovitem In skalnem terenu operirati pešadijske enote kar pa Črnosrajčnlkom nI dišalo Boj na sektorju Malaga n A'bunjoi je bil ustavljen Ttalllanske fašistične enot« »o se »hrabro« povlekle nazaj proti Malagi. f frontni črti pa so ostali frankovci. (Nadaljevanje »Spominov ll Španije« bo sledilo pozneje.) j