Ljubljana, sobota 8. oktobra 1932 Cena t Din 1 pravništvo: Lmhhana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2466. Podružnica Celje: Kocenova ulica Št. 2. — TeJetoD št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen št, 106.241. Naročnina zmota uuccul um ca inozemstvo Dtn 40__v Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon fit. 3122, 3123, 8124, 3125 tn 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Te- lefon Št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. s. Tel št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa odifev konference velesil v Londonu Zaradi nasprotstva Nemčije je angleška vlada sklenila, da odgodi sklicanje londonske konference — Razorožitvena pogajanja se bodo nadaljevala v ženevi, bodisi brez Nemčije Pariz, 7. oktobra, d. Angleški poslanik v Parizu, lord Tyrell, je včeraj posetil predsednika francoske viade Herriota in mu »poročil, da je angleška vlada 6kieniia odgoditi rok za sklicanje konference za= stopnikov Francije, Nemiije, Italije in Anglije v Londonu o nemških mihtarističnih zahtevah za nedoločen čas. Po vesteh i« Londona se je angleška vlada odločila za ta svoj sklep po razgovoru, ki ga je imel angleški odpravnik poslov v Berlinu z državam tainikom v nemškem zunanjem mi-ministrstvu Bij!owom, ki je postavil za udeležbo Nemčije na londonski konferenci gotove pogoje na podlagi teze o pravici Nemčije do oboroževanja. Vest o odgodrtvi konference na nedoločen čas ni v političnih krogih zbudila nika« kega presenečenja. Zlasti nemška vlada 6e je pokazala odločno nasprotna konferenci, črn je spoznala, da njene zahteve ne bodo že pred konferenco sprejete. V takih razmerah je seveda postala londonska konferenca brezpredmetna in zato je tudi razumljivo, d.i angleško zunanje ministrstvo ri hotelo vztrajati na njej. ker je uvidelo, da bi bila konferenca obsojena na neuspeh. Odgodite-v londonske konference pa ni« kakor ne pomeni, da sc prizadete države ne bodo na druge načine trudile, da zaigo-tove razorožitveni konferenoi končni uspeh. Razorožitvena konferenca bo stopila v kratkem v svojo drugo fazo. Vse na konferenci zastopane države imajo dolžnost, da zavzamejo svoje stališče o problemih enakopravnosti m varnosti. Da je konferenca za to pristojna, ne more biti dvoma. Na stvari ne more prav nič izpre-imeniti. ali se Nemci tej kolektivni diskusiji izogibajo ali ne. Francoska vlada posveča v okviru razorožitvene konference ves 6voj trud in ves evoj vpili v stremljenhi. da zagotovi končni uspeh konference. Tako je francoska delegacija pravkar predložila v Ženevi popoln načrt o varnosti in razorožitvi, v ka« t pri h vidijo najbolj poklicani tuji zastopniki n*iučinkrvviteiši prispevek k organizacij1! rni"-u. V ostalem pa je Franom tudi pripravljena proučiti vse ideje, ki bi utegnile pod'krepitri njen račrt. Fraacosko-ameriski razgovori Pariz. 7. oktobra, d. Včeraj je dospel semkaj ameriški delegat na razoroži t\ eni konferenci Norman Davs, ki je imel dalj" Ži razgovor z ameriškim poslanikom Wal-terjem Edgejem. Danes se je sesta' Norman Dawis z ministrskim predsednikom Herriotom. V političnih krogih zatrjujejo, da se bo Herriotu posrečilo ustvariti glede r« razorožitvena pogajanja francosko-ameriško soglasje. S precejšnjim zadovoljstvom se komentirajo ženevske veste, po katerih so bile Normanu Davisu predloženi v Ženevi v pogled francoski dokumenti o nemškem tainem oboroževanju. Kakor zatrjujejo, je Herriot obrazložil danes Normanu Davisu tudi novi francoski razoroži tveni načrt, o katerem se v poslednjih dneh mnogo govori. Načrt, ki ga namerava predložiti Herriot na prihodnjem sestanku predsedstva razorožitvene konference v ponedeljek 10. t. m., nredlaga zaključite? konzul tati vne pogodbe, uvedbo sistema nadzorstva in sanfccij za razorožitev. internacionalizacijo civinega zrako* p lovstva omeiitev in zmanjšanje gotovega ofenzivnega orožja m končno ugotovitev, da mora Francija vztrajati na ohranitvi vojaških klavzul versaillcske pogodbe z gotovim- i spremembami Kakor zatrjujejo, bo francoska delegacija pri obnovitvi dela razorožitvene konference pred^žila popoln delovna sistem po katerem bosta razorožitev in varnost neločljivo zvezana. Današnji razgovor Herriota z Normanom Davisom je trata! nad eno uro O sestanku je vladi izdala naslednji komunike: Norman Daviš se je na notu v London ustavil v Parizu in v prisrčnem razgovoru s predsednikom francoske vlade raznrav-liai. kako h>- se na najboljši način pospešila dela v Ženevi. Izfava ameriškega delegata Pariz, 7. oktobra, č. Norman Daviis je izjavil zastopnikom ameriških listov, ki iz-ha 'ata v Parizu, »New York Heralda« in »Ch:caj;o Tribune«, naslednje: Zedšnjene- drža.ve niso doslej zaradi nemških miliitanstičnih stremljenj započele nkake posredovalne akcije: vsekakor pa so vedno orpravlijene. da posredujejo, če b kasneje vendarle moglo priitii do konference petih velesili. Če se hoče doseči raz-orožirtev. je vsekakor potrebno, da Nem-čiiia znova sodeluje na razorožitveni konferenci Težko ie napovedal, kaj bo mogoče v ta namen storiti. Po ameriškem mišljenju ie Hoovrov načrt najboljše sredistvo, da se odstranr nevarnost, kii i© tako zelo vznemirjala Francijo. Imam vtiis. da se je francosko stališče pričelo približevati ameriškemu načrtu. Angleško poročilo London. 7. oktobra AA Izmenjava misli o predlagani konferenci v Londonu se med interesiranimi vladami nadaljuje. Prvotno je angleška vlada predlagala 11. oktober kot dan sestanka konference: ker pa se je izkazalo, da nekatere vlade ne bi mogle do tega dne dogotoviti svojih priprav za konferenco, je bila odgodena. Italijanska vlada je mtsef o izmenjavi naziranj o nemški zahtevi sprejela, nem ška vlada pa bo svoje stališče opredelila na današnji svoji seji. Sinoči je francosika vlada izdala komunike, da se o tem vprašanju vodijo prijateljski razgovori med Londonom in Parizom. Po časopisnih poročilih vi Washingtona »e Zedinjene države ne nameravajo direflet-no udeležiti pogajanj o ureditvi francosko-nemškega spora. Navzlic temu pa je Zedi-njenim državam na tem, da se reši kriza, ki bi mogla ogražati razorožitvena prizadevanja. Nemčija načelno za konferenco Berlin, 7. okt g. Državna vlada se je danes sestala, da med drugim razpravlja tudi o udeležbi na londonski konferenci. Zunanji minister Neurath je za kratek čas na dopustu ter se ni udeležil seje. Ker angleško povabilo na konferenco doslej še ni bi lo umaknjeno, smatrajo, d« konferenca nI opuščena, temveč samo odgodena, in sicer le za kratek čas, tako da se bo mogla vršiti še meseca oktobra. Državna vlada je načelno pripravljena odposlati na konferenco delegacijo. Njeni pridržki se tičejo samo omejitve teme konference in angleške razorožitvene note od 18. septembra, katere argumentacija se nemški vladi ne zdi Jasna. Razorožitev na morju London, 7. oktobra AA. Ameriški delegat Norman Daviš prispe noooj v London. Daviš se bo v Londonu pogajal o pomorski razorožitvi Anglije in Zedimjemh držav. Gre za znižanje globalne tonaže ali za ukinitev posameznih kategorij vojnega bro* dovja. Pred odhodom rz Pariza je Davls izjavS novinarjem, da se bodo Anglija in Zedinjene države skušale najprej med seboj dogovoriti, nato pa bo k pogajanjem pritegnjena Japonska jn naposled še Francija in Italija. Francoski postanfik v Londonu j« davi z letalom odipotovail v Parte. kjer (»e bo sestali s presednikom frameosike vlad« Herriotom. VVasbinston, 7. oktobra, č. V sfcnžbenih krogih se je razširila vest, d® bo ameriSkri delegat na razorožitvam konferenci Norman Davi« v Londonu pripravil slkupno z angleškimi ministri dnevni red in vse ostalo za prihodnjo pomorsko konferenco. Zedinjene države vztrajajo pri svojem predlogu, da je treba znižati št e vido jn kapaciteto vojnih lad%j z« eno tretjiino, dočim se Anglija zavzema za redukcijo tonaže jn kategorij, ne da bi se zmrižaTo število ladiij. Če bi se našel sporazum med tema dvema načrtoma, bodo pozval k pogajanjem najprej Japonsko, pozneje pa še Francijo in Itadrijo. Finančne težkoče v Romuniji Bukarešta, 7. oiktobra. g. Zara<£ težkoč pri finančnih pogajanjih v Zenervi se je dopoldne razširiti a govorica, da je ministrski predsednik odlpotfoval h krailjn, da ma predloži ostavko. Ministrsko predsedstvo je te govorice demantiralo. Klub temu je gotovo, da položaj vlade ni lahek, ker bi prišlo do morebitne nove odločitve Društva narodov o romunskih financah šele na december-skem zasedanju, ako se ne bi že sedaj dosegel sporazum. »Adeverut« doznava ia dobro poučenega vira, d« so brla pogajanja v Ženevi do nadaitimjeiga odgodena. Vlada izjavlja, da je pripravljena storiiii vse v okviru možnosti, da doseže potrebne prihranke. Vlada ie proučila od romunske delegacije v Ženevi in od finančnega odlbora Dru-štva naroidov izdelane poboje, vendar pa se ni mogla takoj odločiti za njiihov sprejem brez 'zpremerrib. Vlada ie poslala ruimunskiim deleigatom nova navodila, predvsem da nai zahtevano odigocfftev nogajanj, da pridotoi čas za izdelavo tehnične izvedbe sporazuma. NadaHlje je zahtevala temre-membo predlogov finančnega odlbora Društva narodov. Parlament ie z 201 gflasom proti 116 sprejel vladna zakonski načrt o fapremeim-bi zakola o kimetj%Wh doiVovih. k* je bil snreiet že za prejšnje vlade, pa je imel škodljive ooskdiice za s>p#oSne kreditne raizimere. Novi zaikon ustreza vsem finančnim im gospodarslkiim pogojem. Zeplemba r^t^ne posesti v Mehiki Mexieo, 7. oktobra. AA. Zakonodajna skunščina države Veracruz je odobrila dekret. po katerem se mehiškim katoliškim duho-^^iVom odvzamejo državljanske pravice. Dekret -oooblašča vlado, da sme takoj zanleniti cerkvena posestva. Redukcija uradniških irfač v ČSR Praga. 7. oktobra AA. Vlada se je sporazumela z voditelji strank o 8-odstotnem znižanju uradniških plač. VLOGA TISKA ZA OHRANITEV MIHU Tisk naj bi se s posebno mednarodno konvencijo odtegnil nplivu oboroževalne industrije — Določevanje oborožene sile posameznih držav - Borba za novega generalnega tajnika Ženeva, 7. oktobra. V. (Izvirno poročijo »Jutra«). Politična komisija je posvetila svojo današnjo sejo vprašanju sodelovanja časopisja pri delu za ohranitev miru. Glavni referat je imel lord CecH, ki je poudarjal 'zredili pomen časopisja po vsem svetu. Nasprotniki mira se moči tiska bolj zavedajo in znajo časopisje boillje izrabiti za svoje cilje, kakor pa mednarodni prijatelji miru. Zlasti vela a to za industrijo, ki izdeluje vojna sredstva in je zaradi tega inte-resirana na tem, da se nevarnost vojne ne izM&uči. Potrebno bi bilo skleniti mednarodno konvencijo, ki bi onemogočala vsak direkten ali indirekten vpliv oboroževalne industrije na tisk. Tudi od vflad naj bi bilo časopisje neodvisno, ker bi le potem moglo po svo-® vesti podpirati mirovna stremljenja in delati za moralno razorožitev. V enakem smislu je govorila še cela vnsta govornikov. Razprava se bo jutri nadaljevala. Socialna komisija je ranzipravljala danes o kontroli nad proizvodnjo in prometom opija. Zaradi pridelovanja opija v Južni Srbiji je na tej razpravi zelo zainteresirana Jugoslavija. V komisiji jO zastopa senator g. d t. Pk>|, ki se je živahno udeleževal debate. Tud5 v gospodarsko-tehnični komisiji je naš delegat g. pro-f. Todorovič ponovno posegel v razpravo. Komisija obravnava sedaj dnevni red, ki naj se predloži bodoči gospodarski konferenci v Londonu. Agrarne države so tej komisijj predložile tudii resolucijo, s katero naj Društvo narodov proglasi revalorizacijo cen agrarnih pridelkov kot najvažnejši pogoj, da se omogoči gospodarsko ozdravljenje srednje in vzhodne Evrope. Popoldne je imel kratko sejo svet Društva narodov. Ker je zaradi odstopa irskega generalnega guvernerja irski ministrski predsednik De Valera od-lK>toval v Dublin. je današnji seji predsedoval drugi irski delegat Y'kinolly. Na dnevnem redu je bila resolucija evropske komisije o konferenci v Stresi. Na želijo angleškega delegata pa je bila točka dnevnega reda odgodena, in svet Društva narodov je razpravljal nato le o nekaterih tekočih zadevah maniše važnosti. Od razorožitvene konference postavljeni komite za določitev efektivnega stanja oboroženih sil posameznih držav, je danes izvolil poseben odsek, ki ima nalogo pripraviti za razorožit-veno konferenco predlog, v kakem razmerju naj bo oborožena moč posamez- nih držav s številom prebivalstva dn-tične države. Sprejeto je bilo načelo, da mora biti to razmerje za male države ugodnejše kako«r za velike. V odseku so zastopniki Anglije, Francije, Zedinjenih držav, Italije. Švice in Jugoslavije. Za kulisami se vrši živahna borba za novega generalnega tajnik« Društva narodov. Zdi se, da je že zagotovljena izvolitev Francoza Avenola, ki je bil dosedaj pomočnik sira Drummonda. Vendar pa zahtevata Nemčija in Italija, nai bi se pravice generalnega tajnika znatno skrčile. V vseh važnejših vprašanjih bi se moral sklicati nekak kabinetni svet. v katerem bi bili vsi podtai-niki Društva narodov. Generalni tajnik nai bi bil vezan na sklepe tega kolegija, kar do sedaj ni bilo. Tej izjavi pa se upira v prvi vrsti sedanji generalni tajnik Drummond sam, ki poudarja, da bi tajništvo na ta način izgubilo svoi nevtralni značaj, ker so vsa pod'tajniška mesta rezervirana za velesile. Tudi vse manjše države odklanjajo nemško-ita-lijanski predlog, ki bi pomenil pereče zapostavljanje manjših držav v Društvu narodov. Odločitev bo padla šele prihodnji teden, ko se vrnejo v Ženevo vodilni zastopniki zapadno-evropskih držav, ki so sedaj odsotni. Naš zunanji minister o ženevskih razpravah Kljub krizi v kateri se nahaja, je Društvo narodov sklepalo o pomembnih vprašanjih v zvezi z gospo- darsko obnovo Beograd, 7. oktobra, p. Davi se je naS zwnan>i minister dir. ttogoij^jb Jevtič vrnil iiz Ženeve, kjer je zastopal našo državo kot prvi delegat in šef naše delegacije na zasedanju skupščine iin sveta Društva narodov. Popoldne je sprejel v 6vojem kabinetu novinarje in jam podal o aJstualniih problemih zunanje politike, v zvezš z zasedanjem Društva narodov v Ženevi, sledečo izjaivo: Pri ocenjevanju pomena sedanjega zasedanja skupščine Društva narodov je treba upoštevati dvoje važnih dejstev: stojimo pred svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo na vsalk način vnšila ▼ začetku pri« bodmjega leta v Londonu, razorožitvena konferenca pa se bo sestala najkasneje v začetku decembra in je takrat pričakovati dailekosežmih odločitev. Mednarodna javna dela za omiljenje krize ProbJem gospodarske krize in prohiem razorožitve sta izostaiLa iz rar/prarv Društva narodov, s čimer je tokratno zasedanje gotovo mnogo izigubik) na svojem pomenu. Kljub vsemu temu pa so gotove okoliščine, kri jih je treba naglosibi toliko bolj, ker speoijelno interesi rajo našo državo. V tem pogledu je zlasti treba omeniti sprejetje predloga, ki se nanaša na velika mednarodna javna dela v svrho zmanjšanja brezposelnosti in omiljenja gospodarske krize v Srednji in Vzhodni Evropi. Ta predlog predvideva tudi znatna javna dela v naši državi. Od načrta, ki ga je predložila naša vlada, lahko omenim gradnjo cest mednarodnega značaja v v&ej državi, rekonstrukcijo našega železniškega sistema, izgraditev pristanišča v Beogradu, zgraditev mostu preko Dunava, s katerim bi se dosegla najkrajša zveza v Rumunijo in s tem definitivno ustvarila najkrajša železniška zveza Bordeaux-Odesa- tako zvani 45 sporednik Ta predlog je izročilo Dro-štvo narodov komisiji ekspertov, da ga pripravi za svetovno gospodarsko konferenco, na katere dnevnem reda bo tudi to vprašanje. Pri tej priliki moram izreči po-poseibno priznanje francoski vladi, ki se je vsestransko zavzela za sprejetje in tzved* bo našega predHoga. Tem bolj pa moramo obžalovati izgubo r.ašega zaslužnega pn-j«telja, pokornega ravnatelja mednarodnega urada z delo Albert Thorrvasa, ki je s svojim prizadevanjem rn s svojo Vncijafvo največ pripomogel, da je sedaj ta predlog na poti k ustvaritvi. Revalorizacija cen agrarnih pridelkov Komisija za proučevanje evropske Umje je sprejela priporočila konference v Stresi, zlati ona, ki se nanašajo na gosipodarska in finančna vprašanja. Tako n. pr. načrt komvereci je glede revalorizacije cen agrarnih pridelkov. Na njen predlog je že sestavljena posdbna komisija ekspertov pod predsedstvom francokega narodnega poslanca in bivšega miinitra Georgesa Bonme-ta, predsedmfka konference v Stresi. Komisija bo v nekaj tednih izdelaila vse potrebne podrobnosti v pogledu organizacije m funkcioniranja fonda za revalorizacijo cm »gramih rerideTkov in fonda za stabilizacijo valut srednje- in V7)hodno-evoro«kih Vžav. Svoje sklepe bo predložil« komisijii, ki se bo morala sestati v decembru. Svet Drušitva narodov se bo zop»»t sestal proti koncu novembra, da razpravlja o Ja- pon^ko-kitffjskem sporu. Takoj neto bo sledilo sklicanje izredne skupščine Društva narodov. Na ta način se bo v Ženevi istočasno vršilo več mednarodnih sestankov, na katerih bodo ponovno razpravljali o vseh naštetih vprašanjih *n problemih. Lahko se smatra, da bo tvorilo izredmo zasedanje Društva narodov celoto s sedanjim rednim zasedanjem. Četudi odseva iz govorov posameznih delegatov dokajšen pesimizem in skrb za bodočnost Društva narodov, se je na letošnjem zasedanju število članov Društva narodov s sprejetjem Iraka in s ponovnim vstopom Argentinije zopet povečalo. Naša kraljevina, ki je vedno vdam m zvest pristaš Društva narodov, se lahko samo raduje im pozdravi vsak prirastek na moči in ugledu te najvišje mednarodne institucije, v katero gfledajo vsi mali narodi z velikim zaupanjem. V teku nadaljnjega razgovora so novinarji stavili g. ministru Se razna vprašanja, na katera je g. minister dr. Jeftič v glavnem odgovoril: Važne so zlasti prtprave za svetovno gospodarsko konferenco in sestava predlogov za to konferenco, ki bo imela na dnevnem redu tudi načrt za izvedbo velikih mednarodnih javnih del. Ta dela se lahikn smatra za dopolnitev sklepov konferenci v Stre»i. Ta dela so vseskozi večjega obsega in bodo mnogo doprinesla k pobijanju brezposelnosti neposredno v državah srednja in vzhodne Evrope, kar bo im&lo u g'Mine posledice tudi za druge države. Gotova je, da vprašanje razorožitve domimra nad vsem delom v Ženevi in težko je v tem pogledu kaj prorokovati. Prav tako pa sigumo. da bo v teku te zime prišlo do zelo dalekosežnih odločitev. V Ženevi se je razpravljalo tudi o vprašanju naroanih manjšin. Na konferenci, ki se je vršila v norek med zastopniki Male antante. Poljske in Grčije, je bilo sklenjeno, da te države ne morejo pristati na nl-ikako razširjenje svojih obveznosti do narodnih manjšin, v kolikor te obveznosti na bi postale splošne m enak ovci j a vne za vse države. Gospod minister je s tem zaključil svoj razgovor a novinarji m » jd njih prijazno poslovil Hitlerjevci se odmikajo na levo Krvavi spopadi med narodnimi socialisti in nemškimi nacionafci Hitlerjevci brez subvencije veleindustrije Berlin, 7. oktobra g. Narodni socialisti so povzročili snoči na shoda nemških na-cionalcev v dvorani >Neue Welt« velike izgrede. že preden so se zborovalci prav zavedli, so že letele mize in stoli na vse strani po dvorani. Večine zborovalcev se je polastila panika. Kakor je ugotovila policija, je bilo pri izgredih deloma hudo, deloma lažje ranjenih 78 oseb, in sicer 55 nemških nacionalcev in 23 narodnih socialistov. Večje Število ranjencev je v bolnici. Ugotovljeno j*», da so narodni socialisti, ki vidijo sedaj svojega glavnega nasprotnika na desnici, po programu izvedli napad na nemško nacionalno zborovanje. Na-rodno-socialistični napadalni oddelki so prišli v dvorano, oboroženi z raznimi predmeti. Obenem so prišli tudi sanitetni oddelki narc dno-socialističnih napadalnih organizacij. Monakovo, 7. oktobra AA. Hitler je sporočil šefom prppagandne službe narodno socialistične stranke, ki so se zbrali v Mo-nakovem, da dobe od njega vsa potrebna navedila za volitve in pripomnil, da bodo sedanje volitve najpopolnejša obsodba politike Papenove vlade. Gospodarska politika sedanje vlade je po njegovem mnenju že sedaj doživela polom, prav tako pa spremljajo tudi njeno zunanje politiko sami neuspehi, kar je razumljivo, ker vlada nima za seboj živih sil naroda. Berlin, 7. oktobra g. V politični javnosti Je zbudilo veliko pozornost, ker je dr. Frank, osebni odvetnik Hitlerja, odložil zastopstvo znanih članov tekstilnega koncer-na v Bremenu, bratov Lahusen. Njegovemu zgledu je sledil tudi drugi narodno socialistični branltelj. Ker je narodna socialistična stranka v svojih listih pričela ostro kampanjo proti nemški veleindustri-ji, menijo da je treba pričakovati večjega preokreta narodnih socialistov, ki se hočejo sedaj v maščevanju za odpovedane subvencije veleindustrije usmeriti v svoji propagandi v tako zvano socialistični smeri. To dokazuje tudi narodno socialistično glasilo »Der Angriff«, ki ostro napada industrijo, ker baje s svojim odporom proti politiki kontlngentiranja zelo škoduje nemškemu poljedelstvu. Obenem je »Der Angriff« pričel tudi propagando za stavkovni pokret, ki so ga po neuspelih zadnjih stav- kah in po intervenciji državne vlade opustili celo komunisti. Berlin, 7. oktobra s. Med obema velikima zvezama nemških bojevnikov Stahlhel-mom m Kiiffhauserbnndom se namerava doseči tesno politično sodelovanje. Dočim je Stahlhelm pri predsedniških volitvah postavil svojega lastnega kandidata, je Kiiffhauserbund takrat glasoval za Hin-denburga. V bodoče bosta obe zvezi zasledovali skupne politične cilje. Berlin, 7. oktobra AA. Predsednik cen-truma Kaas, bo te dni v Munstru razvil program svoje stranke o ustavnih in upravnih reformah države. V listu >K5!-nisehe Volkszeitung« razvija bivši cen-trumski pravosodni minister Bell smernice, po katerih se ravna centrumaška stranka. Bell pravi, da Je treba poudariti federativni značaj republike, istočasno pa odstraniti pruski dualizem. Cantrum je za to, da se ustanovi v Nemčiji poleg državnega zbora še gornja zbornica, češ, da bi se na ta način najbolje rešila kriza parlamentarizma. Po potresu v Grčiji Atene, 7. oktobra AA. Snoči so v Atenah opazovali čuden pojav. Nad ^rško prestolnico je ležala gosta megla in zrak je bil hkrati vlažen in topel. Prebivalstva se je zato že hotela polastiti panika, zakaj hal-kidlški begunci so zatrjevali, da je bilo tudi pr{ njih tako, preden se je začel potres. Nekateri so celo trdili, da so videli na rtiču Sunionu luč, podobno, kakor so jo videli na Halkidikj v potresni noči. Vznemirjenje se je poleglo šele tedaj, ko je atenska meteorološka postaja izdala poročilo, da je ta pojav sicer zelo redek, vendar pa popolnoma naraven. Venizelos je izročil atenskemu nadškofu Paimatu 150.000 drahem kot osebni dar za ponesrečence po potresu na Halkidikl. Pri nabiralnih ln podpornih akcijah za prebivalstvo potresnega ozemlja sodelujejo vsi družabni sloji. Vulkanski izbruhi v Tihem oceanu New Tork 7. oktobra s. Na otokih Ga-lapagos je prišlo do hudih izbruhov vulkanov. Inšpektor ctokov in šest vojakov ie izginilo brez sledu. 8. oktobra mi t Velike ist male skrb! internacionalne ženeve Razorožitev in gospodarska kriza na stranskem tiru — Posledice sprejema Iraka — Borba za novega generalnega tajnika — Finančni deficit Društva aaredev Na današnji dan se dopolni dvajset let, odkar je srbski narod prekoračil meje turškega cesarstva v Evropi, da osveti kosovski poraz in osvobodi izpod osmanskega jarma tudi one slovanske pokrajine na Balkanu, ki so po berlinskem miru še za nekoliko desetletij ostale pod oblastjo petstoletnega tlačite! ja. Začetniki osvobodilnega pohoda so bili hrabri Črnogorci, ona borna peščica srbskega naroda, ki je zapuščena od vsega sveta v svojih kršnih gorah kljub neprestanim napadom daleko znatnejših turških sil skozi vekove očuvala svojo samostojnost in svobodo. Že teden dni je stal srbski narod obeh svobodnih držav, Srbije in Črne gore, pod orožjem in čakal povelja, da se kakor plaz^ utrga in plane preko meja na osovraženega tlačitelja. Mesec dni so se vlekla pogajanja z velesilami, ki so hotele s svojim posredovanjem podaljšati življenje »bolnemu možu ob Bosporu« in so iz gole medsebojne ljubosumnosti dovoljevale večne poboje in klanja balkanskih Slovanov, izročenih na milost in nemilost nasilju Azijata. Onstran Save in Drine ie bila izvršena vseobča mobilizacija in narodne množice so s puško ob nogi disciplinirano pi-ičakovale trenutka, da kot pravični osvetniki zasedejo zemljo prade-dov. V splošni napetosti hrabri Črnogorci, ki jim jc Balkanska zveza določila, da prvi začno sovražnosti, niso vzdržali v brezdelju. Dne 8. oktobra (25. septembra) so napovedali vojno, prekoračili turško mejo ter s tem ofi-cielno začeli prvo balkansko vojno. To-stran črnožoltih mejnikov je žvenket orožja povzročil pobitost med nasprotniki, med slovanskim prebivalstvom po-dunavske monarhije pa je izzval vihar navdušenja. Osobito na našem jugu je visoko vzplamtelo narodno čustvovanje in misel narodnega edinstva je za-dobila prve konkretne oblike. Turčiji so bili dnevi šteti, na obzorju pa so kazali razna znamenja, da so v knjigi usode tudi že sklenjeni računi druge tlači-teljice našega naroda, avstro-ogrske monarhije. Srbija, ju gosi oven ski Piemont, je stala pripravljena in ie s svojo bliskovito izvedeno mobilizacijo presenetila ves svet. Ni bilo poteklo niti deset let, odkar se je bila odtegnila sramotnemu av-striiskemu vazalstvu in že je čakala s puško v roki. da da svoiim zahtevam tudi najresnejšega roudarka na bojnih poljanah. Še so bile med posameznimi deli našega naroda potegnjene politične meje, mi«el narodnega e^in«tva. zavest pripadnosti k isti narodni skupini in zavest krvnega sorodstva pa je med srci na mah podrla mejnike. In kakor v prejšnjih stoletjih turških vojn, tako je narod od Triglava do Vardarja naenkrat v globini svoje duše začutil, da gre za njegov obstoj in da je v tem trenutku potrebna sloga in enodušnost vseh. V Avstriji je ravno zborovala ona neslavna institucija delegacij, ki je brez nas in proti nam odločala o naši usodi. Tudi na tem mestu se je našel naš človek, ki je proti rohnjenju Madžarov in Nemcev pošiljal besede blagoslova nad delo, ki ga je započel srbski narod. Bil je to član avstrijske delegacije, Hrvat dr. Čingrija, ki je klical narodu preko Save in Drine: »Prejmite, jugosloven-ski bratje, naše iskrene pozdrave. Blagoslovljeno bodi vaše orožje, kakor je sveta in božja vaša pravica.« Dan nato je črnogorska vojska začela sovražnosti, ki jih je drugi delegat dr. Kramar označil z naslednjimi besedami: Na Balkanu se pričenja boj za omiko proti barbarstvu in nasilju. Sivi teoretiki, ki danes zavračajo narodno edinstvo, govoreč, da je doseženo politično edinstvo izpolnilo vse želje našega naroda, so v zmoti, ker kratkovidno zamenjavajo pobudo in njen učinek. Dogodki izpred dvajsetih let nas uče, da je treba najprej globokega čustvovanja vsenarodne skupnosti, da je predvsem treba narodnega edinstva in da je politična združitev le nujna posledica narodovega hotenja. Srbsko-turška vojna 1. 1912. je bila prvi temeljni kamen v gradbi naše Jugoslavije. Naš narod na obeh straneh črnožolte meje je z jasnim instinktom začutil, da bije odločilna ura; zato ni povpraševal za svet raznih doktrinar-cev, marveč se je sam opredelil za brezpogojno jugoslovenstvo. Sodobnikom onih velikih dni je še vedno v živem spominu, kako je mogočna narodna zavest prevzela vse naše jugoslovenske kraje in pripravila pot, da naš človek v dolgoletnem viharju svetovne vojne ni taval brez vodstva in ni postal plen tujih gesel in prizadevanj. Čudovita sila narodnega edinstva je na svojem pohodu podrla turško cesarstvo, zmagovito je porazila drugega, še močnejšega sovražnika in le v njej vidi zaveden Jugo-sloven dovolj jamstva za obstoj dosežene svobode in samostojnosti. Le v njej je končno mogoče zasidrati trdno nado za osvoboditev onih naših pokrajin, ki so ob velikem razračunavanju po svetovni vojni ostali pod tujo oblastjo ob Dravi in Soči. Dogodki i^nred dvajsetih let nas uče, da ie politično zedinjenje možno šele ob iskreni misli narodnega edinstva in da ima dosežena samostojnost trden temelj in zajamčen obstoj samo ob popolni zmari te ideje, ki ie bila vekove vodnica v=°m prejšnjim pokole-njem našega naroda. Statistika kmečkih dolgov Beograd, 7. oktobra, p. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega aw»te, ki se je obširno bavil z vprašanjem zaščite kmetov. Pri tej priliki je kmetijski minister Juraj Demetrovič predložil končno statistiko o zadolžitvi kmetov v naši državi. V državi je 572.802 zadolženih posestev v ob-sega do 10 ha, ki so zadolžena skupno za 4.202,739.197.39 Din, od tega v dravski banovini 42.608 posestev s skupnim dolgom 638.540.564.60 Din. Zadolženih posestev v velikosti 10 do 30 hektarov je v vsej državi 65.410. ki so obremenjena skupno z 1.427,526.226.80 Din; od tega }t v dravski banovini 11.319 posestev s skupnim dolgom 363,761.143.65 Din. Zadolženih posestev v velikosti od 30 do 75 ha je v vsej državi 7.205 s skupnim dolgom 467.02o.906 Din. Od tega odpade na dravsko banovino 1.473 posestev s skupno obremenitvifo 91,118.674.61 Din. Zadolženih posestev v izmeri od 75 do 100 ha je v vsej državi 854 s skupnim dolgom 60,860.749.30 Din. Od tega je v dravski' banovini 128 poseste\> s skupno obremenitvi fo 10,959.996.30 Din. Zadolženih posestev v izmeri nad 100 ha je v vsej državi 799. Zadolžitev teh posestev znaša 203.337.3S5.69 Din; v dravski banovini so od te Ha 103 posestva s skupnim dolgom 14.281.569 Din V vse i državi }e skupno 647.070 zadolženih posestev s skupno zadolžitvijo v znesku 6.351,490.465 44 Din. V driski banovini 'e od tega 55.631 posestev, skupni dolgovi v dravski bano^Ani pa znašajo 1 milijardo 118.661.948.16 Din Nove redukcije v rudniškem revirju Zagorje, 7. oktobra. Po revirju se je že dalje časa govorilo, da bo delo v zagorskem m hrastniškem rudniku popolnoma ustavljeno. Da dobi natančna pojasnila o položaju, je zato na prošnjo tukajfrije krajevne organizacije JRKD narodni poslanec g. Mravlje v torek obiskal generalno ravnateljstvo TPD v Ljubljani in rudniško ravnateljstvo v Zagorju, kjer je zvedel naslednje: Produkcija v rudnikih se je po Izvedbi racionalizacije sicer povečala, naročila državnih železnic pa so padla v toliki meri, da bi lahko vse izvršil sam rudnik v Trbovljah. TPD jc morala zaradi tega razmišljati, ali naj nadaljuje v zmanjšanem obratu pri vseh rudnikih ali pa uvede obratovanje samo v Trbovljah, dočim bi se v zagorskem in hrastniškem rudniku skrbelo samo za varnostno in vzdrževalno službo. Ihtposled je bilo sklenjeno nadaljevani« dela v zmanjšanem obratu v vseh treh rudnikih kakor dotlej. Rudniško ravnateljstvo v Zagorju je g. poslancu tudi napovedalo nove redukcije, ki bodo izvršene 15. t. m. pri apnenicah, ki bodo deloma opuščene. Tudi na separaciji bo izgubilo delo okrog 3C delavcev, ker bo nova separacija dogo-tovljena že prihodnji mesec. Redukcije prt apnenicah in stari separaciji so neizogibne in je mogel g. poslane*. Mravlje samo prositi, da ne bi zadele družinskih očetov in najrevnejših delavcev. O vseh teh svojih informacijah }e goso poslanec poročal na- seji sreskega pododbora JRKD v Sokelskem domu, na kateri se je razpravljalo tudi že o organizacij* nujne pomoči novim brezposelnim siromakom. Premestitve na meščanskih šolah Beograd, 7. oktobra p. Z odlokom mini-nistrstva prosvete so premeščeni naslednji strokovni učitelji, odnosno učiteljice: Bra-tislav Jankovič z Viča na I. meščansko šolo v Ljubljani, Angela Pucelj iz Krškega v Senovo, Stane Medved iz Senovega v Krško, Barica Hirjan iz Celja v Slovensko Bistrico, Drago Bitenc iz Leskovca v Krško, Anton Seliškar iz Cencelj ob Krki v Ljubljano, Melanija Sever iz osnevne šole na Jesenicah na meščansko Solo na Jesenicah. Dr. Ignacij Lenček je imenovah za veroučitelja na meščanski šoli v Skofji Loki. Imenovanja v vojaški službi Beograd, 7. oktobra p. S kraljevim ukazom je bil na predlog ministra za vojsko in mornarico upokojen na lastno prošnjo generalštabni general Jovan Veselinovič. Za komandanta 4. bataljona 45. pešpolka je imenovan podpolkovnik Ivan Božič. Za vršilca dolžnosti intendanture komande dravske divizijske oblasti je imenovan višji vojaški uradnik I. razreda ekonomske stroke Lovro Vodušek, za upravnika skladišča mariborske gamizijske uprave pa vojaški uradnik IV. razreda Ignacij Kozina. H komandi mariborskega vojnega okruga je imenovan poručnik Todor Marinkovič. Plačilne olajšave za banko »Merkur« v Beosradu Beograd. 7. oktobra p. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo odobril, da se sme beograjska banka »Merkur« d. d. poslužiti člena 5. zakona o zaščiti kmetov. Milijonska poneverba pri Italijanski banki Trst, 7. oktobra. M. Zadnja števiilka milanskega »Corriere della Sera« je bila zaplenjena. ker ie list obiavil vest o veliki poneverbi pri Banca di Sicilia. Tržaški listi šo dobili strog nalog, da te zaplembe ne smejo komentirati, niti kakorkoli ooročatl o poneverbi pri omenjani banki. Kljub te-mu pa so prišle v javnost oodrobnosti te sfere, ki je vzbudila v fašističnih krofih siVio razburjenje ne samo zaradi tega, ker je šlo po vodi nad ft milijonov Ur, temveč 'Se boli zaradi tega. ker je zortet komnroml-tiran fašizem. Defravdamt, 48-let»ii blagajnik omenjene banke Michele de Francesco, je namreč igral v fašističnih vrstah vidno vlogo. Blagajnik je izginil pred par dnevi. ■Sele par dni nato so ugotovili, da je z nMm •vred izginila ?z blagajne tudi vsa gotovina v ogromni v*>ti nad 8 milijonov lir. Blagajnik je moral že delj čas« sistematično •zbirati gotovino, da je zbral v času splošne gospodarske krize tako veliko vsoto. Po nTgotovitvah policije ie »mel sotrod/nika v osebi 53-1etne«a Cembina, ravnatelja neke večje restavraciie v Rimu. Cerubini je imel dobre zveze v Milanu Vn je od tam organiziral vse potrebno za beg preko meje. Oblasti so izdale stroge naloge, da bi se de-fravdamtu onemogočil beg iz države. Dosedaj pa o njem ni ie nobenega sledu. Ženeva, 6. oktobra Letošnje zasedanje Društva narodov nima na dnevnem redu svojih razprav nobenega obeh najvažnejših problemov sodobne svetovne politike, ne razorožitve in ne gospodarske krize. Oba sta življenjskega pomena ne farno za državne edinice, marveč v enaki meri tudi za zajednico vsesa človeštva, kakršna hoČČ biti Društvo narodov. Zato se niti razorožitev, niti gospodarska kriza ne da izločiti s programa, ako se snidejo zastopniki tolikih držav, kakor je to te dni ▼ Ženevi. Formalno sta obe zadevj res odkaza-ni posebnima svetovnima konferencama, razorožitveni in gospodarski, in le tu in lam^po kaki komisiji posegata tudi v ženevsko življenje. Res ie najbrž tudi. da so se zaradi te oddvojitve gospodje delegati lažjega srca vozili v Švico, ker sta pri vsei svoji nujnosti oba problema še nezrela za rešitev in še nihče ne vidi poti iz stiske. Vsi pa se zavedajo. da je od njune rešitve odvisna usoda Društva narodov in odvisen ves nadaljnji razvoj človeštva. Probleme razorožitvene in gospodarske krize predstavljata zato glavno skrb državnikov, ki eo odgovorni za politiko svojih narodov in kot člani Društva narodov tudi za obstoj in razvoj te institucije in vse me inarodne politike. Mučne in velike so dalje preglavice, ki jih Ženevi povzročala konflikta v Vzhodni Aziji in Južni Ameriki. Ne gre samo za interese direktno ali indirektno prizadetih držav. To bi za skupnost civiliziranega sveta še ne bilo tako hudo. Toda japonsko-kitaiski in boli-vijsko-paraguajski spor jasno kažeta, kako malo garancije za mir in mednarodne pravice nudijo Društvo narodov s svojim haaškim razsodiščem, Kelloggov protivoini pakt bi vse dmge institucije in pogodbe, ki naj bi otvorile nov vek človeške zgodovine.^ Ako se ne posreči zadovoljivo urediti mandžurskegn vprašanja in potegniti v Južni Ameriki meje brez topov, bo ideji Društva narodov zadan tak moralni udarec, da ga bo težko preboleti. Na razvoj teh dveh afer gledajo zato z veliko skrbjo tudi reprezentanti takih držav, ki jim je precej vse eno. če bi jrohrusta-la Japonska vso Kitajsko ali če bi se Pa-raguajci in Bolivijci spoprijeli do medsebojnega uničenja. Poleg teb velikih pa 9o še mnoge manjše stvari, ki v Ženevi zbrani gospodi tudi zelo belijo lase. Na primer Trak. Svečano je bil kot najmlajši član vpeljan v Društvo narodov. Formalno je res izpolnil vse pogoje, javna tajnost pa je, da ni niti v resnici suverena, niti urejena država. Pet in dvajset let bo Irak imel na svojem ozemlju še angleške vojaške posadke; kdo bo pri tom vodil njegovo zunanjo politiko, je jasno, še manj pa je notranje urejen. Kavno te dni se mudi v Ženevi asirski patriarh Mar šimun; komaj nekaj nad 20 let je star, ker je tam čast patriarha dedna, kakor v monarhijah vladarska krona. Prišel je protestirat proti sprejemu Iraka v Društvo narodov in zahtevat avtonomiio za svoje verske podanike, še bolj učinkovito protestirajo doma Kurdi z neprestanimi revolucijami, ki jih morajo dušiti angleška policijska letala. K temu pride še stoletja staro nasprotetvo med Arabci samimi, med Suniti in Šijiti; obe skupini sta približno enako močni, novo državo T»a priznavaio samo Suniti. Društvo narodov si je s sprejemom Iraka nakopalo novo poplavo pritožb narodnih in verskih manjšin, čeprav že sedaj ne ve, kaj početi z manjšinskimi tožbami. V enakem pravnem položaju, kakor je bil do priznanja svoje suverenosti Irak, se nahaja tudi Sirija, le da je ta pod franroskira protektoratom, dočim je bil Irak pod angleškim. In res se ie Sirija že oglasila. Ravno na dan, ko je bil Irak sprejet v Društvo narodov, so bili med delegate in novinarje razširjeni francoski in angleški letaki, izdani od neke »Sirske lige za nacionalne pravice^, ki ima svoi sedež v Ženevi. Letaki pravijo, da ie Sirija mnogo bolj civilizirana in mnogo bolj urejena od Iraka in da bi za- to tudi ona morala biti osvobojena proteli- torata in kot suverena država pripuščena v Društvo narodov. Zelo verjetno je, da je bil ta pokret tudi eden izmed ciljev in vzrokov angleške velikodušnosti do Iraka. Popolnoma iz druge sfere je nadaljnja skrb, ki vznemirja ženevske duhove. Znano je, da je generalni tajnik Društva narodov, sir Eric Drummond, podal svojo demisijo-O vzrokih se mnogo ugiba. Eni pravijo, da bo šel za angleškega veleposlanilia v Pariz ali Newyork, drugi hočejo vedeti, da njegovi rodbini ženevsko ozračje ne prija in da se je tudi sam že naveličal svojega odgovornega in napornega položaja. Dejstvo je. da je na svoji demisiji vztrajal in da jo ie te dni svet Društva narodov vzel na znanje. S tem pa je otvorjena kriza, jKimembnejša in dalekosežnejša cd vladne krize v tej ali oni državi. Generalni tajnik namreč ni samo najvišji uradnik Društva narodov, čeprav je že samo v tej funkciji zelo mogočen gospo! in mu daje že sam statut ženevske institucije naravnost diktatorsko moč. Njegov položaj pa mu sam po sebi prinaša ogromen vpliv na neštete male in velike dogodke v svetovni politiki; saj je na Drimer največ od njega odvisno, ali in v kaki obliki pri je kaka zadeva pred svet ali skupščino Društva narodov, ali pa roma kar v arhiv, ne da bi dvignila kaj prahu. Zaupni dokumenti raznih vlad bi mogli o tem marsikaj poveda'i. Umevno je torej, da ni irelevantno, kdo bo naslednik Drummonda, ki je bil generalni tajnik Društva narodov od njegove ustanovitve dalje in ki je bil na to odlično mesto postavljen že z ustanovitvenim paktom. Kandidatov se navaja cela serija, med njimi celo češkoslovaški minister dr. Beneš m švicarski zvezni predsednik dr. Motta. Oba jia javno izjavljata, da nista in nikdar nista bila kandidata. Najrevnejši je vsekakor dosedanji dolgoletni Drummondov pomočnik Jo-seph Avenol- Vsi mu priznavajo kar najboljšo kvalifikacijo, toda Avenol je Francoz in ie zaradi tega nalete! na najhujši odj>or pri Nemcih in Italijanih. Vendar je njegova izvolitev izven dvoma, ker je bil med tem Anglež Butler imenovan za še'a Mednarodnega urada dela in je zalo skoro po sebi umevno, da mora za šefa tajništva priti Francoz. Uklonili se bode naposled pač tudi Nemci m Italijani; verjetno pa je, da bodo s koncesijo izsilili omejitev delokroga in pooblastil generalnega tajnika. Vsekakor se o tem vrše že več časa, posebno pa sedaj med plenarnim zasedanjem zelo hudi zakulisni boji. Da bo mera skrbi polna, se je Društvo narodov znašlo tudi v hudi denarni stiski. Njegovi izdatki znašajo nekai nad 30 milijonov zlatih frankov; pri tem so vračunane vs^ institucije, ki spadajo v okvir Društva narodov. torei tudi mednarodni urad dela. haaško razsodišče, institut za duševno sodelovanie in neštete stalne komisije. Izdatke bi morale kriti 8 prisj>evki v sorazmerju s svojo gospodarsko močjo vse države, včlanjene v Društvu narodov. Letos pa se je pokazalo, da je bila ob sestanku plenarne skupščina vplačana komaj dobra polovica predpisanih prispevkov. In tako si sedaj posebna^ komisija. ki so v njej zastopane vse države, že drugi teden beli glavo z ugibanjem, kako bi na eni strani prisilili države zamudnic-eji plačevanju, na drugi strani pa tudi znižali izdatke in s tem preprečili naraščanje deficita. Tako if Društvo narodov, ki je vedno radodarno z avtoritativnimi finančnimi nasveti, postavljeno v lastni hiši pred enak problem: zanimivo bo. kako ga bo rešilo. Take in podobne so skrbi internacionalne Ženeve. Pa nacionalne, domače Ženeve? Ta se za vse to malo briga. Listi prinašajo po svoji dolžnosti po par kolon poročil iz Društva narodov, pa po cele strani 6porta in domače kronike. In ljudi zanima pred vsem, kako dolgo bo zasedanje tra;alo in kdaj bo zor>et novo. Tisoči hijcev puste v mestu lepe zlate miliione, ki se na ta ali oni način raz-lijejo po vseh žilah blažene Ženeve. S. V. Dr. Ammende in narodne nanj ime španska ustavodajna skupščina je končno rešila tudi notranji spor med katalonskim plemenom in oficieino državo. Parlament je namreč ob splošnem odobravanju sprejel takozvani katalonski Statut, s katerim se daje katalonski pokrajini, katere glavno središče je Barcelona, po štatutu določena avtonomija. Ne gre tu prav za prav za narodnostno vprašanje, kakor^ ga razumeva današnja Evropa, kajti katalonsko pleme je prav tako špansko, kakor kastiljsko pleme. Obe plemeni sta zedinje-ni v španski državi od pamtiveka in ni bilo v Evropi, menda tudi ne v Španiji sami človeka, ki ne bi bil n. pr. Barcelone smatral za špansko mesto, akoravno je bila Katalonija pred mnogo stoletji vladavina posebnega knežjega rodu. Spor ni imel toliko narodnostnega, kolikor regionalno in socijalno ekonomsko obiležje in parlament španske republike ga je rešil brez vznemirjenja, celo brez vsakega posebnega razburjenja kot čisto špansko notranjepolitično, upravno vprašanje. V vsem sporu ni bilo nobene protidržavne osti, nobenih centrifugalnih stremljenj. Katalonsko notranjepolitično vprašanje španske države samo ob sebi ne bi dalo povoda za posebne debate v ostali evropski javnosti, zlasti ne pri nas. Zanimivo pa je, kako je reagira! nemški in zlasti avstrijski tisk. Nemci navezujejo namreč na že rešeno katalonsko vprašanje razmišljanja o pravu in potrebah manjšin v pretežno nacijonalno enotnih državah, seveda v prvi vrsti nemških manjšin, za katere žele seveda povsodi absolutno pravico soodločevanja v tuji državnosti, ako je njih število še tako malo. To je pač karakter nemške miselnosti. Ako Nemec ne more vladati ali vsaj bistveno soodloče-vati, se čuti zapostavljenega. V nobenem narodnem značaju ni imperijalizem tako inkarniran kakor v nemškem. Graški dnevnik Tagespost«, eden najbolj serijoznih listov današnje Avstrije, je obiavil pred dnevi čianek generalnega sekretarja evronskega manjšinskega kongresa, dr. Ammenda. Zaključek njegovih iz rajanj je, da je odprlo katalonsko vprašanje pot do nadaljnjega razvoja osamo-svoMtve narodnosti. >Kar je danes priznano kot pravo Katalonije« - pravi dr. Ammende _ >bo jutri tudi pravo južn-.h Tirolcev, Ukrajincev in Sudetskih Nemcev Tu'ni nobenega »nazaj«, '.n po vzgledu španske republike bodo države srednje-riprostejših osnovnih Sol. Da se zatiranje vrši ne le od strani deželne, marveč tudi cerkvene uprave. Zelo bi priporočal.; zato resnemu avstrijskemu tisku, da razmišljajo o teh gotovo ne pravičnih odnošajih. Aškerc je dolgo pred svetovnim požarom zanisal v^rze: >Sam zgubi svobodo, kdor Jo druarlm jemlje.« Avstrijska javnost si sama odreka legitimacijo za nri tožbe o krivic!, ki se fto-d-; nemškim Tirolcem, dokler sama krati Slovencem pravice,, ki Jih v tnji državi reklamira za sebe. So tudj še druga vprašanja, ki bi Jfh fahko navajali v tej zvezi. N. pr. vprašanje lužiških Srbov, ki so obsojeni na smrt.. Tudi tega vprašanja se nemški tisk rad izogiba. Ako se avstrijska 'in nemška javnost tako odkrito radnje katalonske avtonomije, naj bi jo vsaj privoščila t.udj narodom svojih državnih individualnosti, ki niso plemensko sorodni z Nemci kakor so kata-lonci s Kastijlcl, ki ž1v'jo sicer v tujeje-zični državi, pa na svojih stoletnih rodnih tleh. Noč vlomilcev v Zagorju Vlomilci so izropaB blagajno v občinskem uradu, potem pa obiskali še Sokolski dom inposofilmško poslopje pa najbrž tujci, kajti po izvedenem vlomu v občinskem uradu so se napotili v Sokolski dom. kjer so tudi preko dvorišča vdrli v poslopje ter vse pretaknili v glas- Zagorje, 7. oktobra. Ko je danes ob 6. zjutraj, kakor po navadi prišla hišnica, da pospravi prostore občinskega urada, je opazila na prvi pogled, da so v uradu ponoči gospodarili vlomilci, ki so prišli vanj od dvoriščne strani. Vrata na dvorišče so vlomilci odprli skozi razbito šipo. V veliko blagajno sistema NVertheim »o spretno izdolbli precejšnjo štiri oglato odprtino, skozi katero so izvlekli vse, kar se je nahajalo v treso-Odnesli so vso gotovino, okrog 19.000 ru dinarjev, razme spise pa so razmetali po tleh. V občinski blagajni je bilo te dni še več denarja, pa se ga je prejšnji dan precej porabilo za neka izjplačMa. Občinska uprava je imela svojo blagajno in urad zavarovan za 100.000 Din. Vlomilci »o bili zelo arpretm in «o rroje delo onravili tako oprezno, da ivista ničesar slišala občinski tajnik g. Kršnik in uradnik g. Požun, ki stanujeta nad občinsko pisarno. Hiša je tudi v središču kraja blizu pošte in je bil vlom zaradi tega zelo drzno zasnovan in izveden. Vlomilci so s! morali poprej d^bro ogledati prostore, so Izgredi brezposelnih v Ameriki Newyork, 7. oktobra, s. V Chicagu je prišlo včeraj opoldne do velikih izgredov stradajoč ih brezposelnih. Policija je večkrat ustrelila v množico. En delavec je bil ubit. V neki ljudski kuhinji so brezposelni razbili vse šroe ter »o začeli na policijo metati kamenje in druge predmete. Policija je množico razgnala. Pri tem se je posluževala revolverjev, pendrekov m bomb za solzen je. Newvorški socialni odbor ceni število brezposelnih v Newyorku na 1.150.000. Potemtakem je vsak tretji delazmožni prebivalec Newvorka brez posla. Z rodbinskimi člani je 2,650.000, za katere mora skrbeti mesto. beni sobi, garderobi telovadnice in tudi po kuhinii, iskajoč denar, ki pa ga seveda niso našli. Tudi tu so bili tako oprezni, da jih hišnica ni slišala. Naposled so se napotili še v hišo, v kateri se nahaja posojilnica. O prostorih v tej hiši pa so bili očividno slabo informirani, kaiti okrog 1. ponoči se je zbudil v pritličju stanujoči g. Stanko Firm, ker mu je nekdo z električno žepno svetilko posvetil skozi okno v sobo. Ko so vlomilci videli, da so v pritličju privatna stanovanja, so hišo takoj previdno zapustili. Pri svojem vlomu v Sokolski dom niso niti iskali poti na dvorišče, marveč eo kar s Škarjami prerezali žično ograjo. Na vlažnih tleh dvorišča Sokolskega doma so našli ziutrai sledove dveh moških. Poevani orožniki so takoj zastražili torišča pohoda in delovanja nredrznih vlomilcev, o zločinu pa je bila obveščena tudi ljubljanska policija s prošnjo, naj po-^lie daktiloskopa in fotografa, da posnameta sledove. Vremenska fianoved! Zagrebška vremenska napoved ra dane«: Precej oblačno; pričakovati je. da se bo vreme polagoma razvedrilo. Zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki se je pričel v zadnjih dveh dneh širiti z Oceana proti Evropi, je sedai docela prekril centralni del kontinenta. Ločil ie oslabliene barometerske depresije, od katerih se :e ena umaknila nad Sredozemsko morie. druga nad Islandsko in Baltik. Visoki pritisk' ie pričel počasi prodirati v iužno Evropo Ra-rometrski pritisk je povsod v državi porasel za 1 do 3.5 mm. naiboli v Primorju. Temperature so v splošnem porasle za 1 io 3 stopnje, ponekod pa so osi a le neizpreme-njene. Dunajska vremenska napoved za sobot«: V Južnih Alpah precej jasno- temperatura se bo dvignila, kasneje pa se bo vreme zopet poslabšalo. i kraji in ljudje Vzor sokolskega staroste Ljubljana, 8. oktobra Hočemo može, vedre in plemenite, dobre tn delavne, — hočemo, da bi jih domovina imela čim več, da bi vsi bili taki. In če kje, je zlasti v Sokolstvu potrebna kri-etalizacija značajev, da so na vodilnih me. Btih vzorniki po delu, domoljubju in poštenju. »Blagor društvu, kateremu je starosta 6tarejši brat, vsem enako ljubezniv, dober tn prijazen, ki očetovsko skrbi za svoje Članstvo!« — je zapisal Tyrš. Takega sta-eosto ima Sokolsko društvo v štepanji va- Bl. Banovinski tajnik br. France Slana praznuje jutri šestdesetletnico rojstva. Krepak ln zadovoljen lahko zre na svojo pot življenja, a pripadniki štepanjskega Sokola in jubilantovi neštevilni odkriti prijatelji se le radujejo, ko jim jubilantova čilost daje poroštvo, da ga bodo imeli še dolgo, dolgo v svoji sredi. Po rodu je iz Bcrovnice; v mladosti se je posvetil trgovskemu poklicu in venomer ga je žejaia volja po samo-izobrazbi, da bi nekoč čim izdatneje, četudi tiho in skromno, kakršen je po vsej svoji naravi, koristil domovini. Kremenito narodno zaveden je že pri vojakih kot narednik zbral tovariše svojega polka in vsem v kljub ustanovil društvo slovenskih podčastnikov. Po vojaščini je vstopil v državno službo pri politični oblasti. Odslej se je začel zlasti udejstvovati pri Sokolu. Novomeški Sokol ga je že leta 1893. imel v vrsti svojih najzvestejših članov. Zlasti pa se je sokolsko in društveno udejstvovanje br. Siane poglobilo, ko je prišel na službovanje v Postojno. Kot sreski tajnik in vojaški referent je v svetovni vojni re-fiil mnogo notranjskih mož in fantov. Vedno ljubezniv in ustrežljiv se je v Postojni tako zakoreninil, da ga onaotni rojaki še danes kak. r brata sprejemajo z odprtimi rokami. Po prevratu je usoda tudi njega privedla v Ljubljano. Tako je moralo biti — in reči je treba, da je bilo dobro. Izpr-va se je posvečal Sokolu na Taboru, že leta 1922. pa ga je sprejel pod svoja krila Sokol v Štepanji vasi. Dobil je z njim naj-vzornejšega blagajnika. ki je kaj hitro uravnovesil društvene finance. Kot tajnik ie postal duša društva in je pokazal vse tiste odlične vrline, da ga je štepanjski Sokol, prerojen vprav po njegovi delavnosti, jetos izbral za svojega starosto. Mad 150 pripadnikov že premore Sokolsko društvo v štepanji vasi in vzorna harmonija vlada Danes nepreklicno zadnjikrat! Film po nesmrtni Smetanovi operi J A RAHL A NOVOTNA W. DOM GRAF FASSBANDER Najnovejši Ufa zvočni tednik. Hitite in oglejte si to krasno filmsko delo! Predstave ob 4., %8 ln Elitni kino Matica Telefon 2121 med njimi, vztrajno stremljenje po Izpopolnjevanju v smislu sokolskih načel. Gibalna sila vsega tega dela je br. starosta, neomejeno spoštovan od vseh. In zaupanje vanj sega med Sokolstvom tudi daleč izven okvira štepanjskega društva. Takoj po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije mu je bila poverjena funkcija blagajnika ljubljanske sokolske župe. Zaradi velike zaposlenosti je vrnil blagajniške posle, venomer pa je še član župne uprave. Na vsem širokem področju našega društvenega gibanja je povsod vidno tiho, iskreno in požrtvovalno sodelovanje br. Franceta Slane. Odbori Narodne odbrane, CMD, dobrodelnih in prosvetnih društev vedo dovolj ceniti njegovo naklonjenost, zlasti še ga spoštuje pevsko društvo »Sava«, ki ga je tudi izvolilo za svojega predsednika. Razume se, da je tak cel mož tudi v politični falangi nacionalne fronte, ln to kot odbornik krajevne organizacije JRKD za poljanski okraj. »Jutro« ima v njem najžvestejšega prijatelja od svojega počet-ka, a naročnik »Slovenskega Naroda« je že celih 35 let. Preverjeni smo, da je br. France Slana med tistimi prav redkimi možmi, ki nimajo nobenega sovražnika. Vse življenje mu poteka v delu in plemenitosti in taka setev more žeti le ljubezen in spoštovanje. Viden dokaz tega bo nocojšnji večer v domu štepanjskih Sokolov, mi s svoje strani pa moremo zvestemu prijatelju br. Slani le krepko stisniti roko, da mu poželimo zdravja in sreče še za dolgo vrsto let. Grenčlca Hnnvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajaJno sredstvo. Smučarska koča Skalašev na Rožci Idealno prizadevanje bo kronano z jutrišnjo slovesnostjo Med ljubitelji belega športa je Rožca s Petelinom in Babo dobro zinana. V začetku razvoja našega zimskega športa so Ska-laši prvi spoznala njeno idealno lego s krasnimi smučarskimi tereni, ki nudijo športniku najlepšo priliko, da se izvežba v vseh panogah smučarske tehnike. Tu so trenirali in tekmovali v alpski tehniki naši najboljši, naši prvaki smučarstva. Le nekaj je manjkalo tem mladim, navdušenim, za soncem in zdravjem hrepe-neokn fantom. Iimeli niso kam položiti svojih prijetno utrujenih in premrzlih udov, da bi jih ogreli ter izpočili za jutrišnji dan. Rožca ima tudi mnogo obiskovalcev potnladii in poleti izaradi krasnega razgleda doli do Ljubljane. Julijske Alpe ti pridejo tako blizu, da bi jih mogel z roko doseči. Rožca se odlikuje tudi s svojo div-no planinsko floro (saj od tod ima ime). Tu uspevajo največje in najlepše narcise, murke, plan Inke. 2e lansko zimo je jeseniška Skala dobila od gospodarskega srenjskega odbora t najem kuhinjo pastirske koče, ki jo je preuredila v smučarsko zavetišče. Seveda se je takoj pokazalo, da je to za Rožco pretesno, premalo. Vrli in idealni niso mirovali. Napravili so korak naprej. Poleg pastirske koče stoječe sivisli so adaptirali v fepo urejeno kočo, ki bo nudila vse udobnosti tudi najbolj razvajenim športnikom. V mišičastih rokah Skalašev so zapele sekire i.n žage in zamajali so se vrhovi stoletnih vitkih smrek. Simi so naklali deščice za obijanje sten, doli od Sv. Križa so nosili deske, ki so jih dobili od gospoda ičuferja v zameno za posekane smreke. To-ft-ariš Andrej Oufer ml. je s svojimi poma-igači pričaral iz starih svislii čisto novo in (prijazno smučarsko kočo, ki stoji 1352 m ivisoko v Karavankah. Koča je izelo do>ro opremljena, notranjost in zunanjost ti nudita ono domačnost, da na mah spoznaš delo iz ljubezni im navdušenja. Kuhinja ostane še nadalje v pastirski koči, kjer so tudi skupna ležišča, tako da j" nova koča •samo prenočišče, ki razpolaga z 42 ležišči. Marsikateri Skala.š je žrtvoval ves prosti čas. vse proste nedelje, celo vse poletje za svoj dom -na Rožci. Kako so ga mikale stene očaka Triglava, toda on je ostal pri lo- Težnje gostilničarske zadruge Ljubljana, 7. oktobra. Po dopoldanski svečani otvoritvi Gostilni carskega doma se je včeraj popoldne vršil v dvorani občni zbor zadruge hotelirjev, gostilničarjev in kavamarjev. Udeležba je biLa prav lepa. Poročilo o delovanju zadruge je podal tainSk g. Pintar. 2e takoj v početku leta je bila podana za odpravo takratnih registrov pritožba na finančno ministrstvo, s posebnim poudarkom za mesto Ljubljano pa tudi finančni direkciji v Ljubljani. Registri so bili sicer odpravljeni, uvedena pa Je trošarinska taksa, ki ne more zadovoljiti, posebno ne malega obrtništva. Zadruga se je zavzemala s posebno spomenico pri mestnem načelstvu tudi za .znižanje električnega toka za vsa večja .podjetja in pri tem kazala na dejstvo, da so im*-la druga večja mesta, kakor Zagreb in Maribor, skoro polovico cenejšo električno luč nego Ljubljana. Proti proračunu mestne občine za leto 1932, ki je vseboval zox>et postavko pobiranja davščine na nočni obisk gostov, se je podala zopet pritožba na občinski svet Apeliralo se je dalje tudi ponovno na ban^ko upravo, naj se točenje pijač in druga razveseljevanja vršijo na velesejmu le ob tistem času, ko je obisk določen za velesejmške prostore, torej kvečjemu do 30. ure, nato pa naj bi se občinstvo razilo po mesttu, da pridejo tudi gostilna čar j i zunaj velesejma na svoj račun. pati i/n krampu na Rožci. Popraviti je bilo treba poti in nedaleč od koče, kjer je vožnja pozimi nekoliko nevarna, so napravili po strani hriba novo. široko pot, po kateri bo lahko vozil vsak začetnik. Mnogo težkih skal je bilo treba izruvati iin prevrniti. Skalaši hočejo, da postane Rožca pristopna vsakemu, tudi neizvežbanemu smučarju. Pota so na novo markirana čez Za-.mlaiko, Konjarjev »pront«, zlasti je vož- nja ni.zdol čez Plavžki rovt ali na Hruško planino ali pa na Dovje zelo lepa in lahka. Prednost skalaške smučarske koče, ki bo oskrbovana tudi poleti, je v tem, da bodo prenočišča in prehrana zelo poceni, ker klub ne bo iskal bog ve kakšnih dobičkov. Ugodno je tudi za smučarje, ki se pripeljejo z vlakom, ker so z Jesenic v dveh ura1* na Rožci. Svečana otvoritev in blagoslovitev koče bo to nedeljo ob 11. dopoldne: v primeru slabega vremena pa prihodnjo nedeljo ob istem času. Planinci naj se te svečanosti udeleže v velikem številu. Število točilnic v Ljubljani se je v teku leta močno zvišalo, kljub vsem protivnlm prizadevanjem zadruge. Ob koncu poslovnega leta so bili v Ljubljani 303 točilni obrati, a so v zadnjem času še narasli. Število zadružnih članov je v tekočem letu precej naraslo, prav tako tuda število va-jenstva. Po poročilu g. tajnika so počastili navzoči tudi spomin petih v teku letu umrlih članov. Občni zbor je za tem prešel na podrobnosti ter je restavrater g. Ciril Majcen govoril o veliki škodi, ki jo rednem« gostilničarskemu stanu povzročajo razni vinotoč.i; predlagal je tudi, naj nova šola dela roko v roki z gostilničarji gospodarji. Dr. Koče je kot zastopnik Zbornice za TOI poudaril nujno potrebo norega pravilnika o gostilničarskih obratih, pri katerem bo treba predvsem gledata, da so vnesejo določila, ki naj onemogočajo n»-fctajanje novih vinotočev in sličnih obratov. Dr. Rupnik je kot zastopnik magistrata podal pregled, kako težavno je zaradi ssastarelega pravilnika stališče pri podeljevanju raznih dovoljenj. Dalje so posegli ▼ debato g. Krapež, g. Dachs kot član bolniške blagajne m reslavrater g. Sterk Upravitelj strokovne šole g. Marolt je poročal, da je bila šola ustanovljena po Želji gostilničarjev in kavamarjev in teče letos že deseto šotLsk« leto. Na podlagi mnogih izkušenj je sestavil sedaj nov učni načrt, ki ga je pred tednom potrdila tudi Itr. banska uprava. Na šoli se je dosedaj vzgojilo že nad 400 vajencev, ki se že ude|-stvujejo v svojem poklicu v raznih krajih države. Predlagal je, ca j w traede po ko« čani šoli tudi pomočniški izpit; s čemer b! 6« v bodoče mogle zajeziti razme nepravi! nosti. Na predlog g. Sterka je bil izvoljen odbor, ki ga tvorijo gg.: Majfcen, Miklič, Banko in dr. Koče, da bo izdelal točne predloge, ki jih naj v interesu- gostilničar-stva zadruga vnese v novi pravilnik, katerega objava in uveljavljenje uiaj se čiro prej izvede. Predsednik g. Kavčič se je tudi ob tej priliki zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je zgradil GostiLničarski doro, zlasti tudi Mestni hranilnici ljubljanski*za znesek, ki ga je poklonila. Sadna razstava Trbovlje, 7. oktobra. Naša kmetijska šola bo prinsdila s sodelovanjem podružnice Kmetijska družbe v Trbovljah v nedeljo 9. t. m. ob 8. zjutraj v pritličju deške narodne šole v Trbovljah II. sadni ogled, združen z določitvijo krajevnega sadnega izbora. Poleg sadtte razstave, ki bo ves dan, bo tudi razstava najmodernejšega sadjarskega orodja, priprav in sredstev za pobijanje sadnih škodljivcev. Ob tej priliki bo imel referent za sadjarstvo dramske banovine g. inž. Lukman iz Ljubljane predavanje o pranmlsiem sipravlja-Ijanju, razbiranju in vlagam ju sadja. Sadjarji, razstavite po 1 krožnik svojega boljšega sadja, da boste s-aznali za pravilno ime, osebno sodelovali pri sadnem izboru in izvedeli za dobre sadne vrste in njih lastnosti, ki so uvedene v kupčiji in prikladne za noš okraj. Vzorce sadja naj pri-neso sadjarji 8. t. m. popoldne v razstavni prostor. Fantje kmetijske nadaljevalne šole se pozivajo, naj pomagajo razstavo urediti in vlagati obrano sadje v norma/In e ameriške zaboje Da se doseže smotrna izbira sadnih vrat za naš kraj. je potrebno,, da sodelujejo vsi, tudi najmanjši sadjarji, kakor tudi vsi kupovaHci sadja, da slišijo sadljarjh' njih želje in se po njiih ravnajo. Pomladi se bodo vršili tečaji za preceplja-nje starejših sadnih dreves ne sodobne, sadni trgovini ustrezajoče sorte. Lepote Roca jeseni m pozimi KoSfrhmica, 7. oktobra. Boču pravimo severni Triglav. A bodite brez skrbi! Ni tako težavna in dolga pot na Boč, kakor je ona na očaka slovenskih gora. Do Poljčan vas potegne hlapom, a od tam naprej vam pa pomorejo lastne moči. Poldrugo uro prijetne hoje in že ste pri Sv. Miklavžu na krasni gorski ravminicl pod vrhom. Enako dolga, pa mnogo lepša je pot iz Kostrivnice okrog Drevenika. Zanimivi so tudi razni dohodki iz Rogaške Slatine in iz Studenic. Vse te stezice Jutri! Z ODOL-om Si ohraniš Zobe zdrave r jo hoče pojmiti, se mora sam podati na Boč. Na vrhu je razgledni srfolp, raz katerega je očarujoč razgled na vse strani: Donač-ka gora, Rogaška Slatina, Kostrivnlca, Šmarje, Bohor, Kum, Celje, Ojstrica, Konjiška im Vitanjska gora, Peca. IJršlja. Pohorje, Slovenske gorice, Haloze, Sleme, Poljčane, Studenice, Ptuj — imate kar na dlani. Ob posebno čistem ozračju pa sega pogled v severozahodno Bosno, do Gorjancev, planine Rog, globoko v Avstrijo ter v skrajno vidno daljavo do Blatnega jezera. Dražestno je uživanje na Rocu zlasti sedaj na jesen. Kakor lepa pisana ori-jentalsika preproga se razprostira vse pred teboj. Bukvam je listje že porumelo, hrasti in žlahtni kostanji še kljubujejo, jelke pa so tam na oni strani pToti bočkemu logarju in Plešivcu pognale z novo močjo zelenilo v svoje igle. Tako se prelivajo barve, da se človeku nehote smehljajo oči. V letošnji zimi bo preskrbljeno na Boču tudi za zimske športnike, smučarje in druge ljubitelje zasneženih planin. Terenov težjih in lažjih je mnogo, snega in sonca dovolj. Tako kliče Boč že sedaj vsem: na svidenje pri smuku! Prekrasna opereta ljubavnega čara ^Hrepenenje 202w MAGDA Zgodba o zamenjanem malem oglasu! SCHNEIDER FRITZ SCHULZ Elitni kino Matica Brežiški srez obubožan po orkanu Kar je ostalo po avgustovih nevihtah, je v ponedeljek uničilo strašno neurje s točo — Beda prebivalstva je velika, pomoč nujno potrebna sadje je bilo ali streseno na tla ali pa tako pobito, da ni več sposobno za prodajo. Toča je bila tako debela, da je pobijala opeko na strehah kakor granate. V Kapelah n. pr. je na šoli pobilo nad 80 šip. Strehe pa so ne Mmo razkrite, temveč je toča opeko kar razbila. Ko je po opoldanskem orkanu za nekaj minut posijalo sonce, je bila pokrajina bela kakor sredi zime, vsa pokrita s točo. Čez četrt ure pa je pridivjal ponovni in še urnejši orkan s točo, ki je uničila še to, kar je prvi ostalo. Ljudstvo je popolnoma zbegano in obupano. Saj pa je tudi podoba, kakor da so se zaklele vse peklenske sile, da prebivalstvo tega sreza popolnoma stro. Brez dvoma je brežiški srez letos najhuje prizadet med vsemi v drvaski banovini. Drugod je po nekaterih krajih prizanesla suša. Tu pa je neusmiljeno žga-la cel srez skozi dolge mesece, da so travniki in polja izgledali kakor po ognju ožgani. Kar je še nekako po sili zraslo, je zdaj vzela dvojna toča z ne-urjL Zraven tega pa še težka brezposelnost in obustavitev podjetij v srezu. Tako je ljudstvo skrajno obubožano, brez Sveža za sebe in brez klaje za živino. Beda je strašna in nujna odpomoč vseh odločujočih činiteljev neodložljiva. Brežice, 7. oktobra Brežiški srez je 3. oktobra opoldne zadela ponovna katastrofa. Oni del sreza, ki je bil po prvem orkanu v avgustu ostal še neprizadet, je zdaj utrpel velikansko škodo. V avgustu je divjalo neurje s točo po zapadnem delu sreza, v pokrajini tam od Planine čez Zabu-kovje, del Sevnice in od Blance do Raj-henburga. Pretekli ponedeljek pa je ravno iz teh krajev prihrumel orkan s točo in je od Zabukovja čez Rajhen-burg, Videm, Zdole, Sromlje, Artiče, Pi-šece, Globoko, Brežice, del Bizeljske, Dobove in Kapel divjal skozi ves srez dalje preko Sotle na Hrvatsko. Nad pol ure padajoča toča ie v teh kraiih uničila vse, kar je še raslo in zorelo. Najhuje so trpeli vinogradi, ki so v 98 % bili še neobrani. Grozdje je bilo zbito na tla in jagode po blatu in vodi odplavljene v dolino. Ljudje so kljub dežju šli takoj na delo, da so pobrali, kolikor je to bilo mogoče, jagode iz blata, Škoda se tu obče ne da preceniti. Ajda na polju je uničena. Listje zelja, pese in repe je razcefrano, da je vsaka nadaljnja rast, ki je zaradi suše šele sedaj započela, onemogočena. Na novo posejane njive so odkrite in zrahljana zemlja s semenom vred odplavljena. Vse LTURNI PREGLED Spominu Milana Puglja Na vzpodbudo društva »Krke« stopa te dni v oe-predje javnega zanimanja ime pokojnega pisatelja Milana Puglja. Danes bo v Novem mestu Pugljeva akademija, ]utri odkritje spominske plošče, v torek pa bo Pugljeva akademija v Ljubljani. Dolenjska časti v Puglju pisatelja, ki ]e posvetil naj/.lahtnejše sadove svojega peresa njeni pokrajini, n^nemu ljudstvu. Proslava v dramskem gledališču bo veljala Puglju kot jedrnatemu slovenskemu pripovedniku in posebej še kot dramskemu režiserju. Tak6 Pugljevo ime, za katerim stoji obsežno, še vse premalo ocenjeno in cenjeno delo, stopa pr^d nas v svetli posmrtni gloriji. Človek, ki je hodil skozi življenje, mimo ljudi in tudi »mimo ciljev« tako tiho, kakor bi vedno hodil po dolenjskih tratah, ki ni nikdar delal javnega hrupa in opozarjal na se drugače kot s svojim delom, dobiva ob udeležbi Širokih krogov spominsko ploščo; njemu v počast se prirejajo akademije in narodne slavnosti. Ko je zadnja leta ^svojega, z rožicami tako malo posutega življenja, izgri-zen od trpljenja, nemočen in vendar še ne-zlomljen v svoji široki dolenjski naturi, poslušal pritajene korake prezgodnje smrti — kako dobro bi mu takrat delo nekoliko te narodove hvaležnosti! Postavimo: ena sama skromna matineja v gledališču ali ena sama priznalna študija o njegovem delu! Topel ža- rek iz naroda, ki se fe zanj trudil — toliko, da bi pozlatil zadnje oblake njegovega pre- zgodnjega večera. V spotnanje, da ni živel zamaa*^ Tiho, ob pozornosti svojih in ožjega prijateljskega kroga, je dotrpel Milan Pugelj. Toda zaman ni živel. To dokazujejo sedanje slavnosti, ki utegnejo povečati tudi zanimanje za njegovo delo. Pugljeve novele imajo stalno, četudi ne veliko čitateljsko občino-Zbirke »Mali ljudje«, >Ura z angeli«, »Br?z zarje<, »Mimo ciljev«, »Zakonci«, >Crni panter« so knjige, ki skrivajo nekoliko pravih biserov slovenske novelistične umetnosti. Da je Pugelj manj znan nego bi moral biti, je krivo to, da ima v naših dneh novela mnogo manj čitateljev nego roman. Ta izkušnja, ki velja za vso Evropo, je tem bolj presenetljiva, ker je novela prav za prav kondenziran roman. Anatole France dobro pravi, da je težje spisati dobro novelo nego povprečen roman. Zdelo bi se, da bo današnji človek, ki se mu venomer mudi in ki ima tako malo časa za debele knjige, rajši segal po kratki, zgoščeni prozi nego po velikih tekstih. Vse kaže, da psihologija čita-telja priznava drugo logiko, kakor jo vsiljuje današnji čas- To, delno pa tudi premajhno ali enostransko zanimanje kritike, je zakrivilo, da je Pugljevo delo premalo ocenjeno in znano, navezano le na ožjo čitateljsko občino. Milan Pugelj je bil tipičen novelist: ves je živel z novelo, do večjega teksta se ni hotel ali nemara tudi ni mogel povzpeti. Njegova lirika, impresivna poezija Romana Romanova, ki je raztresena po naših literarnih mesečnikih, je bila samo stranska greda, ki jo je gojil v izpopolnitev glavne grede, na kateri eo pognale njegove največje in najizrazitejše stvaritve. Kot novelist ie hil Pugelj pod očitnim vplivom dveh mojstrov sodobne novele: Guya de Maupassanta in Antona P. Cehova. Maupassant ga je navdušil za naturalistično tehniko, ki pa jo je pri Puglju zlasti v nekaterih, umetniško najzrelejših spisih vidno retuširala poetičnost njegove sanjar-ske in dolenjske vesele narave. A tudi znana dolenjska šegavost je našla pri mojstru francoske novele vzpodbudno hrano: to je ona razigrana, malce posmehljiva in zadirč-na ironija, ki ponekod barva njegov humor. Verjetno je, da mu je francoski vzornik, ki ga je Pugelj srečno izravnaval s širokim slovanskim občutjem in svetlo prostoduš-nostjo Cehova, ogrel tudi za motive iz spolnega življenja, tako da pri Puglju zasledimo kdaj pa kdaj pravo maupassantsko pikant-nost situacij. Toda vsi ti vplivi so bili bolj tehnični; imeli so vlogo fermentov, ki so razkvasili Pugljevo pripovedniško naturo. Zakaj po poetičnosti svojega doživljanja je bil Milan Pugelj pravi sin Dolenjske z njenimi polji, tratami in gozdovi, s prosojnimi griči in veselimi vinogradi, s številnimi gradovi, ki obujajo v mislih romantične zgodbe in v srcih brezbrežno hrepenneje. Pugelj je opazoval in po svoje doživljal življenje dolenjskega kmeta in malomeščana. Svoje impresije, zajete v bolj ali manj originalno fabulo, je podajal v novelah, kjer naturalistično tehniko doka] srečno izpopolnjujejo lirično — sa-njavo ozadje, bodisi kot pokrajina, bodisi kot opis razpoloženosti ali tiha, skoraj mu-zična spremljava nekega dogodka. Tako poetični avtor, kakor je bil Pugelj, se nikdar ne izgubi ▼ plitvinah najpoljudnejče. zgolj zabavne pripovedke; v vsaki stvaritvi, najsi bo še tako ležerna in površna, živi kos njegove duše in del njegove sanje, kakšen pečat njegovega neutešenega hrepenenja. Zato je tudi v izrazitem realizmu Pugljevih novel vef ali manj romantičnega prizvoka. Milan Pugelj ni bil umetnik Cankarjevega kova: s podobno miselno fundacijo, s slično silo notranjega gledanja in psihološko prodornostjo, s tolikšno stilistično dozorelostjo in samoniklostjo. Pugljeva proza nima formata visoke, močno osebne in za našega narodnega duha značilne, izrazito umetniške literature, ki bi mogla zanimati tudi vnanji svet. V našem kulturnem krogu, v razvoju naše pripovedne umetnosti pa ima Pugljeva novela vidno mesto, V nji je kljub takf ali drugačni navlaki živo slovensko jedro, povsod in vedno rožnata primes slovenske liričnosti in našega humorja. Kot človek je Milan Pugelj nosil križ »literarnih zaznamovancev« malega naroda. Zaradi literature je zanemaril skrb za »visoko in častno karijero«. ki je njegove dru-gove privedla na odlična mesta, s katerih jih smrt neizprosno meče v pozabo. Prehodil je trnjevo pot novinarja, tajnika Slovenske Matice, urednika literarnih revij tja do tajnika, vodje in režiserja liublianske drame. Med vojno si je služi] borni kruh tako, da je v kinematografu igral na klavirju in pri tem požiral grenke solze, ki so mu silile v oči. Narodno osvobojen je je tudi njemu odprlo lepše vidike. Začel se je uveljavljati kot režiser in je tudi tu pokazal svoio široko literarno kulturo, slovečo na nedvomnih eposobnostih za režisersko udejstvovanje. Ta V torek zaključimo prodajo srečk držav. ran*, loterije Le tri dni je še časa za nakup srečk. Verjetno je pa, da bodo že danes ali v ponedeljek razprodane. Odlaše-valci bodo tako po svoji lastni krivdi izključeni od igranja na dobitke od 64 milijonske vsote. Kupiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »JUTRA« in v Zadruž&i hranilnic! p. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 vesti • Ob odhodu notarja dr. Ivana Grašiča Vz. Kranjske gore so nam poslali njegovi ondotni prijatelji naslednje vrstice: Te dni se je preselil lz našega kraja tukajšnji dolgoletni notar dr. Ivan Grašlč; odšel Js e svojo soprogo v Litijo, kamor je bil pred kratkim premeščen. Z njim ie izgubila Kranjska gora moža, ki je užival v vseh slojih velik ugled, tukajšnji družabni krog pa izredno prijetnega družabnika KaKo tudi ne! Saj je celih 11 let živel med nami delal povsod v blagor kraja in zel mno-eto'uspehov. Skoro vsako društvo ga je prištevalo med svoje člane, pri mnogih je bil tudi preudaren in agilen odbornik. Planinskemu društvu je bil več let požrtvovalen predse inik, ki je silno mnogo storil Jn žrtvoval v njegov procvit, a s posebno ljubeznijo je delal za Rusko matico, prenovil tam pod Vršičem rusko kapelico, spomin grozotnih vojnih let, ln je leto za letom prirejal ob njej spominske svečanosti. — Težko smo se ločili od njega in tudi on se Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Ali ne verujete, da izdeluje tovarna Teokarovič, ParačSo najfinejša sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov. Obiščite magacin tovarne GRADIŠČE štev. 4. — Na drobno in debelo! o3b Je težko poslovil, kakor je sam priznea] na poslovilnem večeru, ki so mu ga priredili zna.ncj in prijatelji v penzionu »Zlatorog«! Sodni predstojniek g. dr. Stanko Bregar se je v imenu vseh poslovil od njega in njegove gospe soproge, nagiašujoč vse žasSu-ge, ki si jih je pridobil za t.a kraj- želimo mu na novem službenem mestu čim več uspehov. Vemo, da našega lepega, četudi bolj mrzlega kraja, kjer je preživel tako ciolgo dobo let, kjer počiva njegova mati ia sta se mu roda dva otročička, ne bo pozabil nikdar. A tudi mi vsi ga bomo ohranili v najlepšem spominu. » Vojaške vesti. Razen v »Jutru« z dne €. t. m. že navedenih absolventov nižje šole vojne akademije so imenovani za podporočnike še naslednji naši ožji rojaki, in sicer v pehoti Valentin Vertič, Vladimir Simončič, Socerb Božič, Ervin Znidarič in Jožef Kike1; v inženjerlji pa Marjan Teply in Erik Ortner. V višjo šolo vojne akademije sta sprejeta pehotni kapetan 1. razreda Božidar Corn ln zrakoplovni kapetan 1. razreda Slavko Gortan. KINO LJUBLJANSKI DVOR _Tel. 2730._ Smeh! — Danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer HarolsS Lloyd kot ^JllZi&U" Najnižje cene Din 2.—, 4. in 6.— plat njegovega dela takisto čaka strokovnega peresa, da jo oceni. 0 Puglju kot človeku imamo lepe izjave in spomine njegovih ožjih prijateljev, zlasti pisatelja Jos. Vandota in režiserja Lipaha. Upajmo, da bo pietetna incijativa »Krke« pospešila tudi obsežnejšo monografijo o pokojnem pisatelju naše Dolenjske in traino določila njegovo mesto v naši književnosti. Njegov prezgodnji grob na lepem ljubljanskem polju pa ne bo pozabljen: dotrpel ie Pugelj, mi pa skušaimo s hvaležnostjo poplačati idealistično požrtvovalnost in gorjupe prevare njegovega, slovenski kulturi vdano posvečenega življenja. —o. Toneta Seliškarja »Nasedli brod«, izvirni roman, ki v kratkem izide v založbi Tiskev-ne zadruge, je delo. kakršnega naše čitajoče občinstvo že deli časa ni prejelo iz rok slovenskega pisatelja. Roman, ki je plod močne stvariteliske sile. v silnih podobah prikazuje življenje in katastrofo malomeščanske rodbine in malomeščanskega človeka, kakor se je odigrala v teh zanimivih razdobjih, r>red voino. med vojno in po prevratu. Roman bo brez dvoma dogodek v našem književnem življenju. »Taksni in pristojbinski pravilnike je pravkar izšel kot XXVI. zvezek zbirke »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani. 21 strani obsegajoča knjižica {broš. 30 Din, vez 35 Din) bo prav dober pripomoček vsakomur, ki ima opravka s taksnimi predpisi, zlasti pa jo ie smatrati za neobhodno potrebno dopolnilo pr?d kratkim izdanega »Taksnega zakona«. • imenovanje v zdravstveni službi. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je zdravnica dr. Vita Lavričeva imenovana za uradniško pripravnico državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. • Dravska oblast FeHjalnega saveza }« pričela z rednim delom. Na ladnjem obenem zboru Izvoljeni odbor se je konstituiral takole: predsednik prof. dr. Josip Ml helak, podpredsednik akademik Vladimir Premrou, tajnik osmošolec Tomaž WerbZarje« v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri v Ljubljani. • Otvoritev planinske koče na Ravni gori je, kaKor nam brzojavlja Hrvatsko planinsko društvo v Varaždinu, zaradi slabega vremena odgodena na prihodnjo nedeljo 16. t m. • Nova zveza Ja a m e t e prejini večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseh lekarnah. • /sebina [ škatlice 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Ministtr. toc. politike in narodnega idravja San. oddel. S. Br. 12258 od 12. julija 1932. niso prizanesle. V okolici Velike Mlake v savski banovini je nevihta zalotila na pašniku 14-letnega posestnikovega sina Ja-Koba Matikoviča. Nesreča je hotela, da je v dečka udarila streia. Ostal je na mestu mrtev. • Velik gozdnj požar pri Dubrovniku. V četrtek zjutraj se je na mestnem smetišču pojavil požar, ki se je kmalu razširil na bližnji gozd ob cesti Dubrovnik - Herceg-novi ter zavzel velike dimenzije. Gasilci kljub velikim naporom niso mogli omejiti, dokler niso prišli na pomoč vojaki. Zgorelo je nad 2600 kvadratnih metrov gozda. • Sherlock Hotmes, največji In najgla-sovitei&i detektiv na svetu. Najnovejši doživljaji Sherlocka Holmesa v Londonu. Parizu. na Dunaju in v Madridu in niecove borbe z največjimi zločinci in sleparji Newvorka. Chicaga. San Francisca in Kaira. Knjiga je tiskana v slovenskem jeziku A.ko pošljete v pismu 10 Din. se Vam tkv šlie franko na vaš naslov. Po povzetju 17 dinarjev. Ambrožič, 'Ljubljana, poštni Dre. dal 74 • Užitek Je zjutraj Izpirati usta In zobe z »Diana« pasto. Je prijetnega okusa ln krasno očisti zobe. Cena: normalna tuba 5 Din, dvojna 8 Din. Pri pomanjkanju teka, vzpehavanju, napenjanju, obloženem jeziku, zoperni sapi ust, glavobolu vzemite zjutraj ali preden ležete spat t>ol ali cel kozarec naravne grenčice HUNYA1>I JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesia poudarjajo, da je HUNYADI JANOS grenčica idealno m neprekosljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. • Obleke In klobuke kemično čisti, barva, p!'sira in lika tovarna Jo«. Reich. • V gozdu Lutz peči ne rastejo! Tovarna originalnih Lutz peči je Jugo-Lutz. — Ljubljana VII. • Vsaka dobro oblečena dama nosi steznik od Adele Besednik. Ljubljana, šelen-bursova ulica 6. Iz Ljubljane n— Osebna vest. Konzul češkoslovaške republike g. inženjer Josef š e v č i k se je vrnil z dopusta in prevzel svoje posle. u_ Shod JRKD na Jezici. Preteklo nedeljo se je vršil v prostorni dvorani gostilne »Pri Florijančku« shod nove vsedržavne stranke, ki je bil sijajno obiskan. Narodni poslanec g. Koman se je uvodoma BDominjal zaslužnega domačega narodnega delavca, pok. Hvastje, nato pa poročal o dosedanjem delu Narodne skupščine. xl je v prvi vrsti posvečeno izboljšanju težavnega položaja kmetskega sianu. Odposlanec strankinega banovinskega odbora, g. dr. Pestotnlk, je razložil zborovalcem pomen In stremljenja nove vsedržavne stranke, o delu v krajevnih organizacijah pa je govoril zastopnik sreske organizacije, g. P. Borštnik. Vsj govorniki so želi za svoja Izvajanja živahno odobravanje. Po shodu se je vršil prijateljski razgovor volilcev z g. poslancem, ki je radevolje dajal vsa pojasnila in obljubil v naproše-nih primerih tudi svojo pomoč. n— Krajevna organizacija JRKD »Prule« priredi v nedeljo 9. t m. v gostilniških prostorih, kavarni in kegljišču g. Kavčiča na Prlvozn kegljanje in streljanje na dobitke. Ob ugodnem vremenu se priključi tudi tekmovalno balincanje. JancI, prašički, goske in drugo se razdelijo med zmagovalce. Začetek tekmovanja ob 10. dopoldne, konec ob 23. Med In po tekmovanju prosta zabava. Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene, zato vabimo vse pristaše in pričakujemo obilne udeležbe. ~ Vstop prost. POVEČANE SLIKE v rjavi, modri ali sivi barvi, že od 3 Din naprej pri 11924 Foto Tourist Ljubljana, šelenburgova ulica št_ 6. TAIzaš I. in H. del DANES OB. 4. INOB 8. KINO KODELJEVO Telefon 3162. 12315 Plesna šola Svobode danes ob osmih v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. 12322 Srbska godba pfevačice danes in vsak večer ob 8. uri v nedeljo od 3. ure dalje v hotelu »Tivoli«. Cene običajne._11917 Smučanji! Preden si nabavite čevlje, piSlte po na-Se prospekte ali pa si oglejte naše blago pri tvrdki A. GOREČ, Dunajska cesta 1. BRATA NAGLIC, EKSPORT ČEVLJEV, ŽEBI Z mirom blaženim opaja rad se kmetič in gospod tn zato vsak rad zahaja k Slamieu v Gorenjski kot 11879 o_ Centralni šolaki z®bnl ambulatorij se bo ustanovil letos v Ljubljani od Društva za. ustanavljanje šolskih zobnih am-bulatorijev, ki je bilo ustanovljeno maja s namenom, da z vzgojnim in izobraževalnim delom širi v vseh slojih prebivalstva smisel za vrednost in pomen zdravega zobovja. Ustanavljalo bo šolske zobne ambulatorije, katerih skrb bo, da bo čim večje število otrok po mestih in na deželi postopoma deležnih dejanske in sistematične zobne nege. V manjših krajih bodo poslovali potujoči ambulatoriji. V am-bulatoriju bo zobno zdravljenje za revne otroke brezplačno, ravnotako bo pa tudi brezplačno vsakoletno dvakratno pregledovanje zob vseh šolskih otrok, navajanje k pravilnemu čiščenju zob in zdravljenju ustnih bolezni. V korist zobnega ambula-torija se bo vršil v ponedeljek, 10. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani koncert, katerga program Izvajajo Zlata Gjungjenac Julij Betetto, Ljubljanski komorni kvartet in štritof Niko. Vstopnice v Matični knjigarni . u_ Danes nov ZKD film iz Goetheje-vega življenja. ZKD bo predvajala danes ob pol 3. popoldne v prostorih Elitnega kina Matice prekrasen film. ki je bil izdelan v Nenučijri v proslavo 100-letnke smrti velikega pesnika in genija NVoltganga Goethe, ja. Film nas vodi v velikih potezah po pisateljevi življenjski poti ter nar daje vpogled v nekatera njegova važnejša dela. Krasno filmsko delo, ki je obenem zelo poučno, priporočamo najtopleje v ogled. — Kot dopolnilo k temu filmu predvaja ZKD še najnovejši UFA zvočni tednik m dva kr-s-na kolorirara kulturna zvočna filma iz živalskega vrta. u_ »Na smrt obsojeni«. Sokol na Viču otvaria v nedeljo 9. t. m. ob 90. svojo 12. gledališko sezono z Meškovo dramo »Na smrt obsojeni« Drama se vprizori v spomin žalostne obletniie koroškega pleh?«ci-ta ln .nam prikazuje življenje koroških Slovencev v boju za svoj jezik ir. obBtoJ. Režija Je poverjena br. Luju Drenovcu, članu Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je s svojo veščo roko in nesebično požrtvovalnostjo umel Meškovo dramo do. stojno pripraviti. Sodeluje celotni ansan> bel dramskega odseka. Med odmori se bo predvajala reproducirana glasba. Pred prl-četkom predstave govori br. J. Poharf, župni prosvetar iz Ljubljane, o pomenu drame in o koroškem plebiscitu, številu, obisk naj bo zadoščenje In plačilo za požrtvovalnost in nesebičnost sodelujočih. u_ Dobri vojak Švejk poseže v svetovno vojno. Premiera te znamenite burke bo v nedeljo 9. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vprizori jo delavski oder »Svobode« pod režijo Ferda Delaka. Burka je na novo dramatizirana in se bo Igralo celo v dvorani in z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici I. vhod, >1. nadstr. u_ Danes je Ciril metodarjev družabni večer, k. ga priredita šentpeterski podružnici v kolodvorski restavraciji. Na sporedu je predavanje o nacijonalnem položaju na naši severni meji. Namen večera je pa tudi zbuditi idealni pokret za narodno obrambno delo. Vabljeni so vsi,^ ki Imajo v svojem srcu blagor domovine. Začetek ob 8. Vstop prost. u_ preporodovci! Danes se bo vršilo ob pol 17. predavanje g. prof. Rudolfa o temi: Uvod v nacionalno ekonomijo. Vabljeni vsi. Za člane udeležba strogo obvezna. Bodite točni! u— I. (XIII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« se bo vršil v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Nastopi celjski zbor »Svobode«, koncertna pevka Štefanija Frankovska - Vu-kova in operul pevec Vekoslav Janko. — Ferdo Delak bo predaval o temi »Delavec tn kultura«. Večer se bo oddajal po radiu. u— Pevsko društvo »Savac v LJubljani priredi danes ob pol 20. svojemu zaslužnemu predsedniku tov. Slani ob njegovi 60-letnici podoknico. Poje se: Medved: »Mili kraj«, Vilhar: »Naša zvezda« in Aljaž: »Divna noč«. u— Sokolsko društvo v Stepanjj vasi vabi vse svoje članstvo in prijatelje društvenega staroste br. Franceta Slane k slavnostnemu večeru ob priliki njegove 60-letnlce, ki se bo vršil drevj ob 20. v So-kolskem domu v štepanji vasi. u_ Nov grob. V splošni bolnici je po daljšem bolehanju umrla gospa Boža Zbogarjeva, soproga upokojenega narednika vodnika. Pogreb blage pokojn;ce bo danes ob 16. izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu. Društvo »Soča« poziva svoje člane, da ji izkažejo zadnjo čast. Pokojni blag spomin, žalujočim naše iskrene? sožalje! u_ Tatvine. Predsnočnjlm se je splazil doslej še nelzsleden dolgoprstnež, najbrže kak berač, v stanovanje Ivana Podgornika v Idrijski ulici, kjer je stopil v kuhinjo in izmaknil iz suknjiča nekaj gotovine. _ Jerneju Lapajnetu v Linhartov; ulici 6. pa je odnesel neznan tat razno obleko, srebrno uro in nekaj drugih predmetov v vrednosti 900 Din. — Na Vodnikovem trgu so jeli postajati žeparji zopet podjetnejši. Včeraj dopoldne je Izmaknil nekdo Felici-ti Trpinovi pred neko stojnico ročno torbico i vsebino okrog 400 Din in potnim listom za Italijo. Tat je Izginil brez sledu. Iz telovadnice I. realne gimnazije v Vegovi ulici je bilo predsnočnjlm ukradenih 10 malih in 1 velika žoga. u— Prijet drzen tat. V četrtek okrog poldneva je bila policija telefonično obveščena, da je bila v prostorih Industrijske zbornice pravkar izvršena drzna tatvina. Neznanec je odnesel tajniku dr. Adol-fu Golji nov 1500 Din vreden plašč, inž. Milanu šukljetu pa 150 Din vreden dežnik. Policijski organi so takoj pričeli z zasledovanjem ln res našli sled za storilcem. Že zvečer je bil aretiran v dalmatinskem rlnotoču v Prešernov} utici 30-letni Ivan štrumbelj, doma iz Iške vasi Fant je tatvino prostodušno priznal in povedal, da je ukradene stvari takoj odnesel na sv. Petra cesto v neko gostilno ln Jih prodal neznanemu Bosancu, ki pa je ie odpotoval, štrumblja, ki ima na vesti 5a več tatvin, so zaprli. n— Mestno središče TM Javlja vsem spojim članom (Icam), da bo danes ob 5. popoldne redni sestanek »Trezne mladine« v klavirski sobi Akademskega kolegija. Kolodvorska cesta Udeležba strogo ©1>-vezna! u_ Stari)! Prvi redni občni zbor društva »šola In dom« bo Jutri ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta). Na občnem zboru boste imeli priliko povedati svoje želje in pritožbe. u— JNAD Jadran priredi tudi letos plesne vaje, ki so še vsako leto nrdlle svojim obiskovalcem najlepšo zabavo. Odbor najvljudneje vabi vel prijatelje društva in Senzacija nad senzacijo! Velenapeto! — Ob 4., 7. in 9. zvečer kot pilot, detektiv in ljubavnik ? senzacijonalnem filmu Človek ^ neba Zvočni kino Ideal prijetne zabave, da se plesnih vaj, k.; se bodo vršile vsak četrtek v dvorani Trgovskega doma, udeležujejo v čim večjem številu. Otvoritev bo v četrtek 13. t. m. ob 20. _ Odbor. u_ Drevi otvoritveni plesni večer Jenkove šole v Kazini. Sonny-Boy Jazz. Jutri prvi nedeljski popoldanski plesni tečaj. V ponedeljek začetniški tečaj ob 20. Informacije in posebne ure dnevno. u— Preporodova otvoritvena plesna vaja, ki je bila prvotno določena za drevi ob 20. Je preložena na prihodnjo soboto 15. t. m. Vaje bodo kot lani v Trgovskem domu. Reklamacije za vabila, ki j!h morda pomotoma nismo poslali, vsak dan v areni Narodnega doma (Tomanova 3). n— Staroznana delikatesa Jarc. Židovska ulica toči pristna štajerska vina. n— Danes koncert v kavarni Viadukt, Odprto do 4. zjutraj. Iz Maribora a— Trb«veljslq slaveč v Maribrru. 16. oktobra ob 11. dopoldne bodo izvajali v unionski dvorani koncert sodobne mladinske glasbe. Da bo ta idealna rudarska de-ca odnesla čim večji moralni in gmotni uspeh, je sklicalo Učiteljsko društvo mesta Maribora sestanek, katerega, so se udeležili zastopniki posameznih šol, Delavske zbornice, občine, ženskega društva in drugih korporacij. Mestna občina, Delavska zbornica in Podmladek Rdečega križa so prevzeli stroške za vso prehrano mladinskega pevskega zbora za časa bivanja v Mariboru, ostali pa ves aranžma, tako da bo izkazano "nadebudnim pevčičem vsestransko razumevanje za njihovo veliko kulturno stremljenje. V Maribor prispejo »slavčki« iz tPuja, kjer bodo koncertirall v soboto 15. t. m. V Ptuju bodo istotako gostje karitativnih in kulturnih društev. a— žrtvujmo vsaj eno nedeljo za obmejne planine! Jutri posetijo planinci ln Sokoli eksponirano postojanko Sv. Duh na Ostrem vrhu, kjer bodo telovadni ln pevski nastopi. »Izlet je propagandnega značaja in je iskreno vabljen vsak, ki mu Je obmejno ozemlje milo in drago. Zlasti Ciril-metodarji ln Sokoli dobrodošli! a— Za ponedeljkov koncert umetniške trojice, violinskega virtuoza Rupla, basista Rusa ter kapelnika dr. švare so na razpolago vstopnice pri gledališki blagajni. Kakor že omenjeno, so to trije priznani slovenski umetniki ter se po pestrem in zanimivem sporedu pričakuje za Maribor res redek umetniški užitek. Posegajte po vstopnicah. Cene znižane operne. a— Premiera »Dveh nevest«, vesela Go-larjeva kmečka igra, ki je kljub temu, da je -bila njena krstna predstava v Ljubljani šele pred dobrim letom, ao danes prero-mala skoro vse slovenske odre, bo na mariborskem odru v soboto 8. t. m. Ta značilno Gclarjeva veseloigra, ki se godi v ureh trdnih gorenjskih hišah, je žela na vseh cdrih zaslužen uspeh ter bo brez dvoma tudi mariborski publiki ugajala. Režija je Kovičeva. premieri bo prisostvoval tudi pisatelj. a— Z ljudskega vseučilišča. Otvoritveno predavanje na tukajšnjem ljudskem vseučilišču je bilo snoči. Predaval je g. dr. Maks Kovačič o Tyršu kot ustanovitelju Sokol-stva jn njegovi ideologiji. 14. t. m. bo predaval zdravnik g. dr. Toplak o spoln;h zablodah današnje mladine.* a— V mestnem parku bo tuikaj&nja vojaška godba še nadalje prirejala običajne promenadne koncerte, toda le oib hpem vremenu. a— Križev pot nedolžnega otročička. K tozadevnemu naišemu poročilu nas prosi po-brežka občina za objavo naslednjega dopolnila: Oče nesrečnega otroka Ivan B>1« je doma iz Gočove, odkoder se je preselil na Pobrežije in opustil kmečki stan, misJeč, da se mu bo blizu mesta boljše godilo. Na Pob rež jn je dobil službo oskrbnika pri nekem veleposestniku, ki ga je pa moral zaradi delomržnosti in pijančevanja kmalu odpustiti. Nato je začel Bela prositi za. podporo na raznih mestih, pa tudi pri svoji domovinski občini, kjer pa so ga zavrnili, češ, da je delomržnež. Pripravljena pa ie bik goeovsika ofeoina. da mu preskrbi delo, da bi lahko preživljali sebe in družino. Ko mu je bilo na ponre^ki občini to sporočeno, je pričel kričati, da se raje ustreli, kaikor pa da bi se vrnil na kmete. Pri tem je tako divjal in razgrajal, de so ga morali z orožniiki spraviti iz pisarne. Na povelje svojega vinjenega moža je feto tako vinje.ia žeca vrgla svojega dojenčka ii uradno mir o in z večjim otrokom pobegnila za odhajajočim možem. Otročička ;e nato prevzela v oskrbo ga. Matilda Rož« manova. ki ga je pa na priporočilo občine, ker je bil bolan, oddala v bolnico. To ie bila predigra križe k?h ljudi, ki odjedajo kruh trnkajišnj-envi brezposelnemu delavstvu, ko na kmetih krvavo potrebujejo delavcev. a— Snet štorklja na cestL Na stavbi-šču tvrdke inž. Jelene & inž. arh. šlajmer v Miloša Obiliča ulici so včeraj dopoldne nepričakovano napadli porodni krči vini-čarko Ivano Weiserjevo od Sv. Marjete cb Pesnici. Preden je prispel reševalni avto, je žena rodila Krepkega dečka. Mater i a otroka so sprejeli v tukaišnii porodnišnici. a— Praznik živali v Maribora. Že na mednarodnem kongresu društev za varstvo r i vali. ki ie bil od 12. do. Io. junija 192°. na Dunaj«, je bilo sklenjeno, da se določi kot s^npiirafc društev za varstvo živali za vse države poseben dan, ki je bil na lanskoletnem kongres« ▼ Firenoi določen na dan amrti sv. Frančiška Asiškega 4. oktobra. V ta namen priredi tukajSnje Društvo za varstvo in rejo živali jutri od 11. do 12. dopoldne prazničen sprevod žavah od Zrinjskaga trga po Kopitarjevi ulici, Ale« ks&mdrovi cesti. Frančiškanski in Tatten-baohov-i ulici. Glavnem trgu in državnem mostu na Kralja Petra trg ki nazaj na Zrimjskega trg, kjer bo razhod. V primeru dežja prireditev odpade. a— Žrtev aplašenih konj. 51 letni posestnik Franc Mlakar wz Ciglencev se je vazal ▼ nedeljo iz mesta proti domu. Ne» nadoraa pa sta se mu med potjo konja splašila ter je Mlakar pri tem padel pod •voz. Zadobnl je . težke poškodbe po vsem telesu in je bil 'prepeljan v domačo oskrbo. Zadnje dni se mu }e pa stanje močno poslabšalo, tako da so ga včeraj morali prepeljati v mariborsko bolnico. a— Posledica pretepa. V neki gostilni ob Cesti na Brezje so si predsinočnjkn skočili v lase delavci, ki so se vračali z dela domov. V pretepu je dobil hud udarec po glavi 50 letni Ivan Vernik iz Dogoš. Zdravniško nemoč jc moral poiskati v mariborski bolnici. a— Tatvina kolesa. Pisarju Francu Po-žarniku je bilo predvčerajšnjim popoldne iz veže OUZD ukradeno skoro novo kolo /naroke »Puich«, vredno 2000 Din. Iz Celfa e— Osebna vest. S sreskega načelstva v Celju smo prejeli obvestilo, da je novi sreski veterinarski referent pri sreskem načelstvu v Celju g. Maksim Šribar že prevzel svoje novo službeno mesto in v uradnih zadevah spreiema stranke vsak torek, sredo in soboto v svojem uradu. e— Otvoritev sezone v mestnem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče bo otvorilo novo sezono v mestnem gledališču v Celju s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Upati je, da bo celjsko gledališče z novo sezono zopet oživelo in da bo občinstvo posetilo prvo predstavo v velikem številu. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. e— Šahovski turnir. Celjski Šahovski klub bo priredil v sredo 12. t. m. šahovski turnir, na katerega so vabljeni vsi člani Ta turnir je namenjen vsem članom igralcem, vendar pa ni pričakovati udeležbe najmočnejših. Vsi. ki se smatrajo za mani motne, naj se udeleže turnirja, da ugotovijo svojo jakost in pridobijo istočasno na rutini. Prvi zmagovalci bodo postali glavni igralci in bodo imeli pravico, da se udeleže glavnega turnirja, ki se bo vršil takoj po zaključku splošnega turnirja. Vsak teden sta dva redna igralska večera, in sicer v sredo in petek. e— Društvo absclventm' drž. trgovskih šol v Celju bo imelo svoj ustanovni občni 7br.r v nedeljo t. m. ob pol 9. dopoldne v hotelu »Evropi«. Občni zbor je združen s popoldanskim izletom k restavraciji Ste-gu v Za gradu. e— Napad z nožem. Ko se je vračal 18-letni delavec Ivan Ošo s Spodnje Hudinje v četrtek okrog pol 23. iz Celja proti domu. ga je pred skladiščem Kmetijske družbe v Aškerčevi ulici brez povoda v pijanost napadel 24-1etni brezposelni mlinar Henrik Strnad iz Braslovč, ga zabodel z nožem v ramo blizu tilnika in mu prizadel 10 cm dolgo in 1 in pol cm široko rano. Strnada so' kmalu aretirali. Oša so spravili najprej v gabrsko policijsko stražnico, kjer so ga obvezali, nakar so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Strnad pravi, da se zaradi popolne pijanosti ne spominja svojega dejanja in da za to tudi ni imel nobenega povoda e— Srečke državne razredne loteriie se še dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Ne zamudite torej z nakupom, ker bo žrebanje že v nekaj dneh. e— Mestni kino predvaja danes ob 20.30 sijajno zvočno opereto »Mona Liza«. V glavnih vlogah znani igralec Willv Forst in Trude v. Mol o. Glasba Robert Stolz. Iz škoSje Loke §1— Sokolske vesti, ženska deca Je pričela re&no telovadbo ob ponedeljkih In sredah oh 16. Vaditelj-ica je s. Wri-jcher-jera. Starši, pošiljajte otroke v Sokolski dom. _ Pevski zbor pod vodstvom br. Franceta Adamiča je pričel redne vaje vsako sredo od 20.30 do 22. Novinci dobro došl?. _ Upravni odbor Sokoia je sklenil, da bo Sokolski dom ob nedeljah popoldne do nadaljnjega zaprt. 51— Zvočni film v Sokolskero domu. Po dolgotrajnih pogajanjih je loški Sokol sklenil, da si nabav; zvočni kino, ki bo k družabnemu razmahu v našem mestu mnogo pripomogel Prvo predvajanje zvočnega filma bo najbrže v soboto 15. t. m. Sokol je sklenil pogodbo z Radiom Ljubljano, ki mu bo dobavil najmodernejšo zvočno aparaturo. predvajali se bodo prvovrstni zvočni filmi, isti kakor v Ljubljani v Elitnem kinu Matici. šl— LJufcmiška koča bo oskrbovana ln odorta vse leto. Pot na Ljubnik preko Kobile za škofjeloškim samostanom je zopet prosta Iz Kranja r— Velik shod narodnega delavstva se bo vršil jutri ob pol 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma. Na shodu govorijo predsednik NSZ g. Juvan ki narodna poslanca gg. dr. Stane Rape in Ivan Lončar. .Narodna strokovna zveza poziva vse delavstvo i-n ostalo prebivalstvo Kranja in ? 1;3i pr'"hiti v velike™ številu na ta shod in manifestira za pravice delavstva. V nedeljo dopoldne vsi na shod v Narodni dom! r— Tonkino »Narodni dom« predvaja danes »n jutn znano Straussovo opereto »Netopir«. V predprogramu šaloigra z Micky miško m hrvatski zvočni film »Li-ško kolo«. Iz Kamnika ka— Kamniška elektrika. K notici pri-občeni pod tem naslovom pripominjamo, da pogodba med mestno občino in korpo-racijo za dobavo električnega toka še ni sklenjena, ampak je občinski odbor na svoji seji šele zavzed svoje stališče in formulira! pogodbo. Za tok od 21. do 6. zjutraj bo plačevala občina 30 par za kw. Vsega toka porabi kamniška občina na celem svojem omrežju 180.000 do 200.000 kw let, no. Skoro 20 odst. tega toka gre v izgubo zaradi slabega omrežja in bo občina v bližnja bodočnosti prisiljena, da za obnovitev omrežja ustanovi poseben fond in neJcdKko dvigne ceno tofca, ki je d-am.es 1.50 Din za kw. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja danes ln jutri film »Pustinjske noči«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja jutri ob 15., 18. in 20.15 zvočni fikn »Dve ljubezni«, romanca. Predigra zvočna. Iz Krškega kr— Preselitev. Zobni tehnik g. Franjo Frančič se preseli prve dni meseca oktobra v Ljubljano G. Frančič je bil tukaj zelo priljubljen in obžalujemo njegov odhod. Upamo, da dobimo kmalu naslednika. Iz Slovenfgradea sg— Javna zahvala. Gostilničar in hišni posestnik Ivan Debelak se tem potem raj-srčneje zahvaljuje sloven.jgraškim in sta~ rotrSkim gasilcem za njihovo požrtvoval« nost ob priliki gašenja ognja na njegovem gospodarskem poslopju. sg— Smrt stare gospe. Umrla je ga. Ema Goli. Pokojna je bila ena izmed najstarejših meščank v Slovenjgradcu, poznana daleč naokrog. Blag ji spomin! Iz Ftssla j— Glasbena Matica in njen pevski zbor .priredita drevi ob 20. v Narodnem domu poslovilni večer svojemu odborniku sre-skemu p o dna č ciniku g. Rafaelu Mahniču. Vabljenj vsi člani in prijatelji. j— Kino »Rdeči križ« predvaja v soboto in nedeljo Ob 20. veliki zvočni fikn »Kongres plese«. j— Važno za vinotoče. Vinogradniki, ki hočejo prodajati vino lastnega pridelka v količini od 5 do 10 1, si morajo izpoSlovati zadevno dovoljenje od upravne oblasti I. stopnje. Taka prodaja se ne smatra za to> čenje na drobno in je prosta trošarine in takse. Dopustna pa je le v kraju pridelovanja in se mora prošnji priložiti potrdilo občine, da je vino lastnega pridelka in da je prideikno v kraju, kjer se namerava prodajati. j— Glede napada na šolo v Novi cerkvi pri Ptuju nas prosi ondotni g. šolski upravitelj za objavo naslednjih ugotovitev: Na šolo je bil v resnici oddan strel, ki je zapustili vidno sled: razglas g. bana dravske banovine je bil tudi tendencijozno oskrunjen. V neposredni bližini šole ni vinskih goric, odkoder bi mo?el event. strel razburjati stanovalce v šoli. Najbližji vinograd je oddaljen od šole več kakor četrt ure. BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes in jutri nemški zvočni velefilm »Markiza Pompadur« ter nov tednik. — Predstave ob pni 16. in 20. MIRNA. Za nedeljo 2. t. m. napovedana igra »Pri belem konjičku« se ni vršila, pač pa se bo vršila v nedeljo 9. t. m, obenem pa bo tudi seja mi.rnsfkega sokolskega okrožja za določitev programa za zimske tehnično in prosvetno delo. ISSK Maribor : Ilirija V nedeljo se nadaljuje podsavezno prvenstvo. V trdi borbi za točke sa srečata najresnejša rivala ISSK Maribor in Ilirija, ki prideta najbolj v peštev za naslov prvaka, Maribor, ki je letos v izredni formi. kar nam je pokazal v tekmovanju za državne lige, kjer je porazil oba ljubljanska kluba v vseh štirih tekmah in zagrebškega Gradjanskega s 3:0, bo odigral svojo prvo podsavezno prvenstveno tekmo, dočim je Ilirija že eno absolvirala. V čakov-cu je po napeti borbi zmagala nad tamoš-njim klubom in a že zasigurala dve točki. Moštvo je zdaj prišlo bolj v formo in splc-šno računajo, da se bo Ilirija to pot proti Mariboru bolje odrezala ali vsaj izvojeva-la časten rezultat. Gotovo je, da bo to najzanimivejša tekma jesenske sezone, ki utegne privabiti rekordno število gledalcev. V predtekmi igrajo juniorji obeh moštev. Službene objave LNP (Seja u. o. 5. t. m.) Prisotni gg.: Stanko, Kmet, Novak, Ber-dajs, ravn. šetina, inž. Debelak, Buljevič, Dorefovka, Fridl, Dorčec, inž. Kuljiš, Logar, Malovrh, Kralj, Vospernik, Pevalek. Dopis SK Hrastnika št. 148-32 od 4. X. se odstopi OZDS. SK Panoniji, M. Sobota se bo na dopis od 28. IX. pismeno odgovorilo. Na znanje se vzame dopis SK Slovana od 30. IX.. ČSK. Cakovec se sporoča, da je v smislu veljavnih predpisov potreben sporazum med kluboma, če se zedinita r«a sodnika. Sicer pa delegira sodnike po lastnem preudarku OZDS. Njegov dopis štev. 252-32 se dostavi OZDS. Na znanje se vzame dopis SK Sloge, Loka, št. 40-32 od 1. X. SK Iliriji se sporoča na dopis od 5. 10., da je prejel g. Košak od LNP pred odhodom v Beograd, kamor ga je JNS pozval, 1000 Din, a vrnil je samo 700 Din. Obračuna ni predložil. SK Ilirija se zadnjič v tej zadevi opozarja in poziva, da 300 Din vrne LNP v roku, ki ji je bil sporočen z dopisom št. 48-32 od 4. X. v izogib suspenza. Dopis SK Jadrana št. 41-32 od 30. IX. se vzame na znanje. Sporoča se klubom, da je po službeni objavi JNS v »Sportisti« št. 849 od 27. IX., dovolilo ministrstvo vojske in mornarice z odlokom Dj. Br. 18910 od 21. IX. igranje nogometa voj. osebam, a prepovedano jim je izvrševanje funkcij: stranskega sodnika, starterja in časomerilca. Nadalje "e na predlog romunskega nogometnega saveza prepovedano igranje tekem s SK Fla-via iz Oravice. Pozivata se ASK Primorje in ISSK Maribor na službeno objavo JNS v »Sportisti«, št. 850 od 29. IX.: Kaznovanje igr. Uršiča in Najžarja, prvi 2mesečno, drugi 3teden-sko prepoved igranja. Krškemu SK se bo na dopisa št. 41 in 42 od 24. IX. pismeno odgovorilo. Na znanje se vzame dopis SK Korotana, Kranj, št. 261 od 3. X. in pripo-slani načrt igrišča. Dopis poverjeništva SZNS od 30. IX. iz Maribora se v prepisu dostavi SZNS v Ljubljani v nadaljnjo poslovanje in izjavo. Vzame se na znanje sejni zapisnik Mo Celje od 3. X. Priziv SSK Celje št. 281-32 od 3. X. zoper sklep u. o. v zadevi kvalifikacijske tekme Celje:Slovan se odstopi JNP. Na znanje se vzame dopis SSK Celje St. 276 od 2. X. Popravlja se objava v »Jutru« od 1. X.. ki je nastala v tisku, da se SSK Celju na prošnjo ugodi v toliko, da plača globo 500 Din (in ne 811 Din) v roku od 8 dni po objavi. Poziva se SSK Celje, da gornje upošteva s tem, da se ta rok podaljša do 16. t. m. v izogib suspenza. Ker je zadostil pogojem za sprejem v JNS, se sprejme SK Korotan za začasnega člana in predlaga JNS, da ga sprejme za rednega člana. SK Bratstvu, Jesenice, se na dopis št. 242-32 od 29. IX. sporoči, da bo igrišče pregledal in premeril sodnik ob priliki prihodnje tekme, ki se bo igrala na Jesenicah. Odobrijo se predlagane cene vstopnicam za prv. tekme: mladinske 1, stojišča 5, sedeži 7 Din za Jesenice. Za prv. tekme I. razreda, ki se igrajo v Ca-kovcu, se določajo cene: sedež na tribuni 12, navadna stojišča 8, dijaške 6, mladinske 3 Din. Opozarjajo se klubi izven Ljubljane, Maribora, Celja in čakovca, da predlagajo cene vstopnic za prv. tekme za svoje kraje po krajevnih razmerah pristojnemu-Mo, odnosno LNP v odobritev. Dopis SK Ilirije od 4. X. se bo obravnaval po sprejemu principielnega rešenja od JNS. Z ozirom na dopis SK Disk-a št. 198-32 od 30. IX. se odgodi rok vplačila sodnih tro-škov s. s. g. Zupanu dokler se ne dožene, če je bil znesek 64 Din po ček. položnici vplačan. Sporoča se SK Rapidu, Maribor, da se njegovo igrišče ne more uporabiti za prv. tekme vse dotlej, dokler ne bo dana garancija, da bo možno dobiti varnostno stražo k prvenstvenim tekmam. Z ozirom na priziv SSK Celja na JNS se odlože do rešenja vse prv. tekme v I. razredu, ki bi jih moral igrati 8. udeleženec v I. razredu, odnosno ostali klubi s tem udeležencem. Kaznuje se SK Svoboda, Vič po ČL 46 kaz. pravilnika JNS z globo 50 Din, ker ni nastopila v prv. tekmi 2. t. m. zoper NSK Sparto in se ni držala določil Pravilnika o odigranju prv. tekem. Globo mora plačati v predpisanem roku t. j. 15 dni od dneva objave v izogib suspenza. — Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekeju). Naprošajo se odborniki in nogometaši, da se udeležijo intimne prosiave 50 letnice g. ravn. Šetinc, ki se vrši danes ob 20. v re> stavraciji Slamič (posebna soba). V nedeljo ob 14. trening-teikma s Slovanom. Ob 13.30 mora/jo biti v garderobi: Mrdjan, Baum I. in II., Molk, Šinkovic, Strnad, Jež, Trajkovič, Sočam, Caleari. Vrhovnik. Golob, Trček, Petelin, Petrič. Pri fotografu Stautu naj se fotografirajo: Miha, Slanrč. J mg Franc. Vrhovnik ŽSK Hermes (nogometna sekcija). — Drevi ob 20. sestanek vseh igralcev v lokalu. — (Table tenis sekcija) Obvešča jo se vsi igralci, da je dvorana v Reninghausu prosta ter lahko jutri pričnejo z rednimi treningi. V ponedeljek ob 20. sestanek vseh v lokalu zaradi organizacije. TSK Slovan. Drevi ob 20. pri Sokolu, lovska soba, redna odborova sek. Odborniki vsi in točno! SK Reka. Jutri naj bodo na igrišču Biriie ob 9. uri: Klemene, Debev;, Ven ti, Sreče, Drage, Korle, Eržen, Ane, Vmko, Dane. Piko, Jereb. Opremo prinese gospodar. Rezerva igra na Iliriji ob 11. Pol ure pred pričetkom naj se javiio: Jaka, Tone, Korle, Stane, Milko, Zlatiko, Rozmane. Učo, Hladniik, Milan, Erjavc, Ivan-. V primeru slabega vremena rezerva ne igra. Igralci rezerve naj oddajo opremo gospodar n' SK Svoboda (Ljubljana). V nedeljo ob 11.45 morajo biti na gfkuvnem kolodvoru: Mirko, Jeršek. Marjetič, Habicht II., Boncelj I, Feliks. Podrekar. Jaifcse, Usnik, Boncelj II., Sušteršič, Janežič II. Vodja pota Polde. Opremo je treba vzeti se/boi. TKD Atena (hazenska sekcija). Jutri ob 9.30 bo na igrišču strogo obvezen trening za vse članice. Istočasno se sprejemajo nove članice SK Jadran : SK Grafika. V neddjo dopoldne ob 10. se srečata na igrišču ASK Primorja stara rivala v I. razredu. Zato bo tekma zanimiva, ker si bo vsaik klub hoteli priboriti dragoceni dve točki. SK Grafika. Ig.raiLai Stupica II., Mihelič, Nova,k, Potrato, Bežan. Stupica I., Pipan, Mekina, Urbančič, Trobcvšek, Stroh-majer, Kobal, Katavič in Štrukelj naj bodo v nedeljo ob 9. na igrišču ASK Primorja. Stranski sodnik: Blokar. Reditelji: Ploh, Famiah, Mekina. SK Korotan (Kranj) : SK Svoboda (Ljubljana). To zanimivo srečanje se jutri obeta številni kranjski športni publiki. Ker Svobode (Ljubljana) v Kranju še nismo videli, vlada za njen nastop veliko zanimanje, posebno še, ker :e moštvo dobro znano po svojih zadnjih uspehih v podsavez-«.i;h prvenstvih. Predtekma prične ob 14 in jo igrata bazenski družini Korotana in Kre-m iz Radovljice. Nedeljski nogomet v Celju. Na športnem i igrišču pri »Skalni kleti« se bo vršila v r-edeljo ob 9 dopoMne prvenstver« nogometna tekma med SK Atletiik in SK Laško. ob 15. pa med SK Olimp in SK Šoštanj. Hazenska sekcija SSK Celja. Zaradi prvenstvene tekme s SK Ilirijo v nedeljo 23. t. m. se pozivajo vse haizenašLce, -Ja bi redno posečale treninge, kri se bodo vršili ob nedeljah od 9. do 12., ob torkih m Četrtkih pa od pol 13. do 15. Udeležba vseli prijavljenih je otbvezna. Sprejemajo se tu-* di nove članice. SK Ptuj priredi v nedeljo ob 15. na igrišču na Bregu ha"zensko tetomo proti bazenski druižinii »Slavija« ifez Varajždiina. To bo po dolgih letih zopet prva ženska tekma, katero je organiziral znani športnik g. Ernest Verzel. Repertoarji Drama Začetek ob 20-Sobota, 8.: Zločin in kazen. Izven. Znižane cene. Nedelia. 9.: Roksi. Izven. Znižane cen® Ponedeljek, 10.: Marij. Red D. Opera Začetek ob 20. Sobota, 8.: Mala FloramVe. Goartuje g. Du- bajič iz Zagreba. Znižane cene. Izven. Nedelja, 9-: Fra Diavolo. Izven. Znižane cene Veseloigra »Roksi« p« znišanih cenah bo v nedeljo. Igra, kakršnih si moramo le želeti na repertoarju, je izredno zabavna, Šva, doseže vedno uspeh in ustvarja med gledalci veselo razpoloženje. Nedelja v operL V nedeljo se bo pela Auber jeva komična opera »Fra Diavolo t. Krasne melodije, prikupna inštrumentacija in prav posrečena komična situacija dejanja mora zadovoljiti vsakega poslušalca. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Sobota. 8. ob 20.: Dve nevesti. Premijera CELJSKO GLEDALTSCE Sreda, 12. ob 20.: Za narodov blagor. Gostovanje Narodnega gledališča t Mariboru. Gospodarstvo Odpoved klirinške pogodbe z Avstrijo Kakor poročajo dunajski listi, je naša država odpovedala klirinško pogodbo z Avstrijo, in sicer za 21. september. Kakor znano smo že lani v jeseni sklenili z Avstrijo klirinški sporazum, ki smo ga pa marca odpovedali, ker je izvajanje kliringa pokazalo, da je škodljivo za naše interese. Tako je prišlo do nove spremenjene klirinške pogodbe, ki je 6topila v veljavo 21. aprila t. 1. Tudi po spremenjeni pogodbi se plačilni promet v kliringu ni tako razvijati, lcaikor bi bilo želeti in kakor hi bilo v našem interesu. Od vseh kliriu-gov, ki jih imamo za plačilni promet s tu» jimi državami, je klirrig z Avstrijo pokazal najslabše funkcij on iran je, m sicer, zaradi tega, ker se trgovinska bilanca med obema državama ne izravnava. Po avstrijski statistiki je bil naš izvoz v Avstrijo v prvih 8 mesecih t. 1. celo večji nego lani; znašali ie 62.9 milijona šilingov nasproti 62.1 milijona šilingov v istem razdobju lanskega leta. Naš izvoz iz Avstrije pa je v tem času ztiašail le 36.2 milijona šilingov nasproti 67.8 milijona šilingov v prvih 8 mesecih lanskega leta. Ta aktivnost naše trgovinske bilanc« z Avstriio. kakor ie sicer razveseljiva, pa je povzročila težkoče v klirinškem p!ači'nem prometu, zakai naši izvozniki dobivajo pla-eiilo za izvoženo blago po pogodbi Ie iz vplačil naših uvoznikov avstrijskega blaga; le-ti pa imajo zaradi skrčenega uvoza plačevati skoro polovico manj nego terjajo naši izvozniki. Navzlic vplačilu avstrijskega dolžnika za uvoženo jug oslov etisko blago pri avstrijski Narodni banki ne pride naš izvoznik mesece in mesece do denarja. So izvozniki, na račun katerih so bili vplačani od avstrijskih uvoznikov dolžini zneski v šilingih že junija, pa še sedaj niso dobili svojega denarja, ker pri šapiačilu iz klirinškega računa pri naši Narodni banki zaradi nezadostnih vplačil naših uvoznikov avstrijskega blaga še niso prišli na vrsto. Klirinško dobrcimetje. ki ga ima naša Narodna ba-nka pri avstrijski Narodni banki, je po dunajskih vesteh zadnje mesece sicer nazadovalo, vendar znaša še vedno 10 mili ionov šilingov (80 milijonov Din), pred dvema mesecema pa je znašalo celo 14 milijonov šinlmsov. Seveda tudii avstrijski gospodarski krogi niso zadovoljni 6 poslovanjem kliringa, ki baie ovira izvoz v Jugoslavijo. Kaikor po* ročajo dunajski listi, je odpoved klirinške pogodbe v zvezi z nameravano spremembo devizne politike v cilju proste tvorbe tečajev in je pričakovati, da bo nova pogodba zigrajena na podlagi kompenzacijskih kupčij. Glede obraeunskeiga tečaja v kliringu je naša država že z Nemčijo sklenila klirinško pogodbo na novi bazi. Iz besedila te pogodbe, ki je 6edaj objavljena v »Glasniku Zavoda za pos^^ven je zunanje trgovine«. ie razvidno, da bosta nemška in naša novča-nična banka kompenzirali obojestranska salda v glavnem po srednjem tečaju v Berlinu za i izplačilo Beograd Po informacijah zagrebških ^Novosti« od 6. tf?w meseca in v*eraišr>ie4 do 296.64, New-York kabel 5744.14—5772.40 New-York ček 5722.14—5750 40, Pariz 225.20 do 226.41, Praga 170.01 — 170.87. Curih 1108.35_1113.8o. Cnrih. Pariz 20.3375, London 17.91, New York 518.25, Bruselj 72, Milan 25.59. Madrid 42.40, Amsterdam 208-4250, Berlin 123.175't, Stockholm 92. Oslo 90.25, Kobenhavn 9J,, Sofija 3.73, Praga 15.34, Varšava 57, Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 185—187, za okt. 184—189, za dec. 184 den-, 7% investicijsko 52 den., 7% Blair 37.50—30 8Ve Blair 41—45, 7% Drž. hip. banka 48 .io 48.25; bančne vrednote: Narodna banka 3900 den-, Priv. agrarna banka 210—219. Beograd. Vojna škoda 185 zaklj., veliki komadi 186 zaklj-, 7% investicijsko 50.50 bi., 6%> begluške 33.50 zaklj., 7'/» Blair 39 zaklj., 75/f Drž. hip. banka 48.50, 47.50 zaklj.. Narodna banka 4000 zaklj., Priv. agrarna banka 221 zaklj. Dunaj: D u na v-Sa va-Ja d ra n 14. Staafs-eisenbahnges. 16-60, Trboveljska 21.05, Alpi-na-Mont. 12.05. Blagovna tržišča ŽITO. '+ Chicago. 7. okt. Začetni tečaji. Pšenica: za dec. 50.75, za marc 55.50, za maj 57; kornza: za dec. 26-125, za marc 31.25, za maj 32.625; oves: za dec. 15.75, za marc 18-625. + Winnipeg, 7. okt. Začetni tečaji. Pšo-nica: za okt 4S.50, za dec. 51, za jan. 56. -t- Ljubljanska borza (7. L m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšeniea (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska. 76 kg po 187.50-190. baška. 76 kg po 190—192-50. sremska stara 78 kg po 192.50—195. baška stara. 79/80 kg po 197.50—200; moka (slov. postaja, plačljivo v 30 dneh): baška »0« po 310—315, banatska »0« po 320—325; kornza (slov. post., plači j. v 30 dneh): baška stara po 145—147-50. nova. umetno sušena po 110 do 112.50 + Novosadska blagovna borza (7. t m.l Tendenca prijazna Promet 39 vagonov. Pšenica (nova 76 kg): baška. okol Novi Sa i, okol. Sombor. srednjebaška. gornjebaška 137.50—140; baška potiska, baška ladja Tisa. ladja Begei 140 — 142.50; gomjeba-natska 132.50 _ 185; banatska. pariteta Vršac 130 — 132-50: sremska 137.50 do 140 Jefrnen: baški. sremski. 64'65 kg 90 -95. Koruza: baška, sremska stara 90—92.50; okol. Sombor, stara 91—93; baška, sremska, nova, za marc-maj 74—76; banatBka stara 85 — 87-50; baška, nova, umetno sušena, pariteta Indjija 64 — 66: baška, sušena, ladja, oktober-november 69 — 71. Moka: baška in banatska »0« in »Ogg« 225 da 235; »2< 207-50—215: »5< 185—195: »6< 155 do 165: >7« 135—145; »8« 82.50-86.50. Otrobi; baški in sremski. v jutastih vrečah. 57.50 do 60; banatski. v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski, beii, novi, 107.50—112.50. -f Somborska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca prijazna. Promet 87 vagonov. Pšeniea: baška. okol. Sombor, sremska in banatska 137.50—140; gornjebaška 140 do 142-50; slavonska 135—137.50; baška potiska 142-50—145; banatska potiska 140—142..')0. Koruza: baška stara 88—90: okol. Sombor 90 — 92; baška nova 50 — 52.50: banatska nova, za december-ianuar 60—62-50; baška, umetno sušena 65 — 67.50. baška sušeni, ladja Dunav, Tisa 71 — 73. Moka: baška in banatska »0< in »0gg< 225—235; »2« 200—210; »5« 185—195; »6« 155.50 ružlbe Metropolitan, ki je največje podjetje svoje vrste onstran Oceana. L. 1931 so znašali anrtni primeri zairadi raka 7.4 odst. umrljivosti, v prvi polovici lanskega leta pa so se obolenja zvišala celo na 9.5 odst. m«r-talitete. Ce se bo to nadaljevalo v zapo-četi smeri, bo v Ameriki kmalu tri četrti-ae smrtnih slučajev zaradi raka. Zdravniki vsekakor pripominjajo k temu, da se je diagnoza raka v zadnjilh letih močno izboljšala, zaradi česar prihajajo na dan te grozne številke, ki so bile poprej manjše le za,radi splošne, a tudi zdravniške nepo-učemosti. Kako ščitijo Američani svoje otroke 5e dolgo nepozabljeni drzni rop Lind-bergihovgga prvorojenca je dal v Ameriki povod za celo vrsto ukrepov v zaščito mladoletnih otrok. Ena izmed takšnih metod je izum nekega Marshalla W. Brovileja Iz« najdba je precej enostavna, a zato nič manj učinke/vita. Gre za žično mrežo rz jekla, kri se avtomatično spusti pri okn>h, čim se okno odpre. Šibice te mreže, ki so tz kromovega jekla, tole deset do petna^t om narazen in so pri zaprtem oknu nevidne. Američani imajo to najpravo zvezano 7. alarmnimi zvonci in sve^obnimi stiigniM. Brovleiev sistem se je baje ponolnoma obnemel in so ga začeli uvajati tudi že na Angleškem. Ogenj in meč v Sudanu Smrt Slatina paše, generalnega guvernerja Sudana, vzbuja spomine na dervi-ša Mahomeda Ahmeda in njegovega naslednika, ki sta bila v 19. stoletju os mogočnega politično-verskega gibanja v Afriki, gibanja, ki je v zgodovini znano ped imenom mahdizem. Mahomed Ahmed se je imel za moha-medanskega odrešenika, čutil se je poklicanega ustanoviti kraljestvo reda in pravice. Tega dela se ni lotil z usmiljenjem in dobrotljivostjo. Nasprotno, bil je fanatik, njegovo orožje sta bila ogenj in meč. Pota, ki jih je utiral svoji veri, so bila pokrita z mrliči, kraji, ki jih je bil prehodil, so ostali za njim pogorišča. Zaman je bila tedaj vsa vojna umetnost angleških čet v severni Afriki. Kdor je izkrvavel kot vojak na braniku junaštva, je poginil zaman. Kajti mahdi je ustvarjal nove postave, dajal vedno nove zakone. Kdor se jim ni pokoril, je postal žrtev krvnika, že kajenje je veljalo za prestopek, zaradi katerega je izgubil zasačeni grešnik vse premoženje. Za vsako drugo dejanje pa so bila pripravljena vešala ... Na ta način je gospodaril v Sudanu mahdi leta in leta in njegova oblast je segla od spodnjega Nila do Kordofana in Darfurja. V primeri s početjem svojega naslednika kalifa Abdulaha pa je bil Mahomed Ahmed še ljudomil človek. In pri Abdulahu je prebil Slatin paša nad deset let v dobesedni sužnjosti. Abdulah je bil srednje postave, debelušen in težkopaden človek. Imel je raven nos, črne oči m prolorcionirana usta. Poteze ha obrazu sc bile pravilne. Skratka, v njegovem obrazu se je izražala vsa mračnost in trdota oritentalskega despota. Bil je divjaški, rad se je razvnemal in v takšnem položaju ga je zapustila vsa zvijač- nost, ki jo je drugače imel v obilni meri. Vladanje tega samosilnika je bilo naravnost krvniško. Rod Batahinov se mu je nekoč postavil po robu. Kaj je storil kalif? Dal je ujeti 39 njegovih poglavarjev in jih obsodil na smrt. Justifikaciji je prisostvoval visoko v stremenih sedeč na konju in jetnike je dal pobiti s sekirami ln pen-dreki. Drugače pa je ta kalif rad Igral vlogo velikega gospoda. V haremu je imel nad 400 odalisk. Razdeljene so bile na skupine po 15 do 20 žensk, na katere je pazila posebna predstojnica. Oblačila teh dam so se ravnala po lepoti in činu, zlati in srebrni nakit pa sta jim bila prepovedana. Kali-fove žene so se morale zadovoljiti z gumbi iz biserne matice, s koralnimi okraski in z izdelki iz oniksa. To je bilo vse njihovo okrasje. Abdulah pa je bil vedno praznično cblečen. Sprehajal se je z mečem v levici in s sulico v desni roki. Njegovo spremstvo je obstojalo iz 15 pažev, večinoma kristjanskih otrok iz Abesinije. Disciplino je vzdrževal ta kalif s šibanjem in z vklepanjem v verige. Tudi odtegova-nja hrane se je često posluževal, vendar je bila to najmilejša cblika kazni v njegovi hiši. Njegova telesna garda je štela 11.000 mož in med nje je uvrstil tudi Slatina pašo, ki se je moral pokoriti njegovi samo-silnosti. Tako ga je Slatin paša dostikrat slišal propovedovati v mošeji. V prepovedih je rabil najrajši primere iz pastirskega življenja. Bil je namreč v mladosti sam pastir in kot tak se je tudi dvignil na vladarski prestol. Citati in pisati ni znal in se nI tudi nikoli naučil. Njegov smoter so bili spopadi, večne vojne. V njih je tudi poginil. Padel je 24. novembra 18S9. štiri leta potem, ko se je Slatinu paši prsrečilo pobegniti iz ujetništva, za kar mu ie egiotski ked've podelil naslov paše. Angleži pa so ga imenovali za generala. Za vročim poletjem mrzla zima? Z vpadom hladnejšega zraka v naše tra« je s« je končalo najbolj vroče poletje zadnjih enajstih let. Poletje je bilo letos daljše kakor navadno. Vključilo je v 6vojo dobo še ves mesec september, ka ga je napravilo za četrtri poletni mesec. Zanimiv« je primerjati meteorološka poročila o letošnjem poletju: junij je bil hladen, šele v juliju se je razvilo poletje do svojega viška. Najbolj vroči din e vi pa so bili v avgustu, in sicer v začetku tretje tret;ine tega meseca. Nadaljnja posebnost letošnjega poletja je bila. da navzlic velliki vročini ni povsod vladala suša. Meteorologija uči, da slede vročim poletjem ostre zime. V zimi, ki je pred nami, torej lahko pričaku jemo vsa j mesec d Ti strogega mraza. Tako ie brilo po vročih p*v. letjrih ' 1921 /22 m 1911/12. Na podlagi teh domnev torej letos ne smemo računati z milo zimo, čeprarv bo mimoTrede morda kakšen dan toplejši. Izven dvoma pa je. da ne bo minila prihodnja rima brez daljše dobe ostrega mrazu. MeteoTo1o«i nriča« kujejo ta mraz od začetka januarja do polovice februarja 1933. Novi nemški poslanik v Beogradu artn ln IHna železnica A. Dufour-Ference je bil doslej nemški glavni podtajnik pri Društvu narodov. Poslanik izhaja, kakor kaže njegovo ime, iz stare francoske rodbine Izgnani nuncij Kuiz y Flores, ki ga je mehiška vlada izgnala lz dežele zaradi konflikta z rimsko kurijo Avtentična podoba Odrešenika? V turinski katedrali hranijo »mrtvaški prt Kristusov«, ki mu cerkvene oblasti doslej niso hotele priznati pristnosti, da3i jo je skušal dokazati že pred kakšnimi 30 leti pariški učenjak dr. Vignon. Z novimi dokazili je nastopil sedaj Kazimir Proszin-sky, ki se sicer ne bavi toliko s prtom samim, kolikor z njegovo fotografijo iz leta i898. Ta fotografija je odkrila obrise, ki prostemu očesu niso vidni. Slika kaže obraz, ki soglaša s tradicionalnimi Kristusovimi slikami. Važna razlika pa je ta, da se odtisi žebljev ne vidijo na dlani, temveč na zapestju. Prt je bil prej last savojskih vojvod tn o njegovi zgodovini do 12. ali celo 14. stoletja nam ni ničesar znano. Zdi se, da bodo cerkvene oblasti po delu Proszinskega uvedle novo raziskavo te svojevrstne re-likvije. Domov so ga pozvali Rumunski prestolonaslednik Mihael je zadnje čase potoval v spremstvu svoje matere princese Helene po Angleškem. Zaradi pisanja angleških listov o tem potovanju pa je kralj Karol pozval princa domov Čitaite tonsko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« V Loschwitzu pri Draždanah je trčil neki visoki transportni avtomobil v žično železnico. Takšna nesreča se v tem kraju ni primerila že trideset Energija je večna Zakon o ohranitvi energije, ki ga je odkril zdravnik Robert Wilhelm Mayer, spada med temeljne zakone modernega naravoslovja. Prav za prav bi ae nam moralo zdeti čudno, da je bilo treba ta zakon šele odkriti, kajti samo ob sebi je umevno, da energija ne more nastajati iz niča, kakor se tudi ne more spremeniti v nič. Toda pomisliti moramo, da se je človeštvo stoletja vdajalo neutemeljeni misli, da se bo nekomu nekoč posrečilo izumiti perpetuum mobile, ki bi proizvajal silo iz niča in bi deloval s to silo večno. Se danes je dovolj takšnih fantastov, ki verujejo trdno v perpetuum mobile, dasi nam je postal Ma-yerjev zakon samo ob sebi umeven. Za tisti čas pa je pomenil tako prevratno misel, da je tedanji odločilni fizik Poggen-dorf razpravo o tem epohalnem odkritju, ki mu jo je dal Mayer, namesto da bi jo objavil, zaprl v miznico in nanjo »pozabil«. Tako je nevemu spoznanju za nekaj časa zaprl pot v javnost m dasi je to spoznanje končno le zmagalo, da je Mayer plačal za ceno svojega duševnega zdravja. Ena temeljnih trditev zakona o ohranitvi energije je ta, da se sile ne dajo uničiti, pač pa so spremenljive. Kjerkoli je neka sila navidezno izginila, se mora pojaviti v drugi obliki. Grove, Edisonov predhodnik, je napravil zanimiv poskus, da je dokazal to sorodstveno razmerje med raz- Stabilno letalo Dtrnajčan Julij Ziegler je po dolgoletnih poskusih zgradil letalo doslej nesluteue stabilnosti. Strokovnjaki, ki so si ogledali njegov aeroplan m ki so prisostvovali letalskim poskusom, smatrajo, da bo Zieg-lerjev izum povzročil preobrat v letalstvu. Ziegierjevo letalo se ne maje in ne ruha, ne pade iz višine niti zaradi trupa, ne zaradi kril dvigne se z zemlje v zrak lanko z najtesnejšega prostora m se samo z ostrogo ustavi na zemlji. Poglavitna novost tega aeroiplana je turbinsko krilo, ki daje letalu velikanske prednosti. Ziegler je imenoval svoje letalo Z III. Namemil ga je poletom na daljše proge. Oblasti so mu že izdaile zadevno koncesijo. Letošnji kandidat! za Nobelovo literarno nagrado Po poročilih švedskih listov imajo največ upanja, da dobe letošnjo Nobelovo nagrado za književnost sledeči pisatelji: Francoz Paul Valerv, nemški pesnik Ste-pihan George, Rusa Maksim Gorici m Ivan Bunin ter Grk Kostos Palmas. Med tem' kandidati bo komisija izbrala najprimernejšega in mu podelila nagrado. Odpravljena šolnina Francija je letos odpravila šolnmo ra svojih srednješolskih zavodrb P<^-.i'ce ukrepa so se takoj pokazale. 'Na srednje šole je navalilo toliko otrok da so mo.ah skoro povsod odpreti sporedmee. Francoski dijaški roditelji močno pozdravljajo to naredbo. ker je slednjič odprla vsem sta oovom brez razlik e pot v sredn jo šolo m skozi njo ▼ boljšo eksistenco. Novo sredstvo proti sifilisu Dunajski zdravnik dr. Ludwig Spitzer je začel z uspehom uporabljati staro metedo sa zdravljeni« sifilisa, ki obstoji v tem, da se bolniku injecirajo povzročitelji bolezni, ki so jim odvzeli škodljivost. Kulturo teh povzročiteljev je bilo težko vzgojiti, a se te le končno posrečilo ruskemu učenjaku Donačevskemu, pokojnemu japonskemu raziskovalcu Nogašija. in pred kratkim berlinskemu profesorju Hilgermannu. Dr. bpi-tzer je s Hilgermannovimi bacili dosegel mnogo uspehov baje v najtežjih primerih. Predpotopri skm v Južni Italiji Pri jutooitalskem kraju Pignataru so odkrili v zadnjem času čeljust predpotopoe pošasti. Pripadala je neki vrsti slona m meri 70 cm v dolžino in 50 cm v Širino, tehta pa dvojni stot. Okla so rahlo zakrivljena in merijo 2.75 v dolžino. 2e leta 1926. so našli v istem ozemlju ostanke neke druge paleontološke živali. Omet iz vina Neki budimpeštanski dst pripoveduje zanimivo zgodbo o novi vrsti uporabe vina. V nekem severnemadžarskem kraju so hoteli zgraditi nove hiše v vinogradu na skalnatih tleh. Ker ni bilo v bližini dovolj vode za omet, so si izmislili viničarji. ki so si hoteli zgTaditi te hiše, da bi namesto vode uporabili vino. V kleteh ga nI manjkalo in ker ga ne morejo prodati, je itak skeraj brez cene. Zidarjem so torej dali na razpolago toliko polnih sodov, da jim ni bilo zadosti samo za pitie. temveč tudi za omet. niml oblikami energije. Fotografsko plat ščo je položil v posodo, ki je bila napol, njena z vodo in je samo na eni strani pro-puščala svetlobo skozi stekleno steno. Tudi ta stena je bila zagrnjena s pokrovom. Med fotografsko ploščo in stekleno steno je namestil srebrno mrežo, ki je bila zvezana z enim koncem Breguetove spirale, posebne priprave, ki kaže najmanjše temperaturne spremembe. Plošča je bila zvezana spet z ovoji galvanometra in zvezana sta bila s svoje strani z nadaljnjo žico galvanometer ter spirala. Cim je Grove odkril pokrov čez stekleno steno, je padla na fotografsko ploščo svetloba in istočasno sta se premaknili igli na Breguetovi pripravi in na galvanometru. Tako je Grova iz svetlobe kot prvotne sile dobil kemično delovanje na plošči, kemična sila se je spremenila v žicah v električno silo, ta v ovojih galvanometra v magnetiko, a v Breguetovi spirali se je tvorila toplota. Končni efekt vseh teh sprememb je bilo gibanje v iglah. Sile se ne dado uničiti in njih spremembe se vršijo v enakovrednih količinah. Znanosti se do danes sicer še nI posrečilo popolnoma, da bi določila enakovredne količine toplote, svetloba, elektrike, magnetizma in kemične sile, vendar pa je že ugotovila ekvivalente med gibanjem in toploto. Toplota, ki segreje kilogram vode za 1 stopinjo Celzija, bi mogla ta kilogram dvigniti 427 m visoko. Več jih sežgfo kakor pokopljejo Praški mestni pogrebni zavod ob jv2v'j«. zanimive številke, ki pričajo, da se je sežiganje mriičev že močno udomačio v čsl. prestolnici. Krematorij se je tako priljubil ljudem, da je danes že več sežigov neeo pokopov. Med osebami, ki se dado sežrgatrL, prevladujejo katoličani. Pripadnikov drugih ver je v primeri z njimi naravnost malo. Kriza kakor povsod Znanstveni sotrudnika praških ▼■seuč£!;55 so v socialističnem listu »Pravo lidiu« ofc« javili vest, da še niso prejeli redne plače za avgust. Ker se univerzitetne uprave ne brigajo zanje, so 6kle>nili vplivati naravnost na pristojno ministrstvo, da uredi to za vse neprijetno vprašanje. Ponesrečen start Winklerjeve rakete V četrtek, 6. t. m. je nemški ing. Wn&-ier skuša! spustiti svojo raketo v zrak Poskus se je začel popoldne ob 15. uri 30 minut. Raketa pa se je dvignila samo do višine 15 m, tam pa se je razpočila z močno detonacijo in se raztreščila ter razdejala vse v krogu nekaj kvadratnih metrov. Eksplozija rezervnega gazometra V La Rouviersu ne belgijskem oziemlju j« te dni eksplodiral rezervni gazometer. Ekr" plozija je usmrtila več oseb in napravil« precejšnjo gmotno škodo. ANEKDOTA Skladatelj Spontini ie prišel nekoč k nekemu slavnostnemu koncertu s kopico odlikovanj na prsih. »Glej,« je dejal neki godbenik v orkestru svojemu tovarišu, »Spontini ima toliko odlikovanj, Mozart pa nobenega.« Spontini je to slišal in se obrnil k možu: »Dragi moj, Mozart jih tudi ne potrebuje « Vsak dan ena »Vaš mož govon v spanju? Temu zlti se bo kmalu našla pomoč!« »Ne, ne, gospod doktor — želela hi samo, da U jasneje govorile Zžvaco: £63 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Med voznimi vrati, ki so bila na stežaj odprta, je Jehan opazil direndaj budi,, ki se jim je silno mudilo, temu v hišo, onemu iz nje. Nekateri so prihajali in odhajali na konjih, drugi peš. iNa častnem dvorišču je bila prava gneča plemičev, častnikov, vojakov m iakejev; kočije, nositmce in konji so prerivali drug drugega; nekateri. jezdeci so držali svoje živali za vajete, drugi so jih bili privezal: za obroče, ki so bili vdelani v zad. Vse to je daleč prekašalo živijenje v Concsmijevi hiši, ki je brb tiste dni dokaj skromno. Nad se je držail Pardaillanov ssin na pogled še tako napeto in malomarno, vendar ga je ta prizor v srcu nekoliko oplašil. Zato je bil grofu Candalskemu ves hvaležen ko ga je'odve-del naravnost v notranje proar,if) naslova v!i sa Šifro s »i n, H ) Kontoristlnfo 1 Klaviriskinjo (za>8eteieo> ! S č e m. Javi naj se tn® tt5»iika i dobrini jopraa jlaseim. Na ftl tv: EapdpJk G-iv;ak. Sr. Mitrorica. Kraji« Petra r.re i- 30. 40852-1 Za dams5:o kapelo IS—30 staro va-j-mkn p»t.;e. z dobrim fflasstnm, prrotš stfisova/njiL, hrani ir Sflrt Dim nmfCip fV>Tnm3be oa nasl«r: JVa^a Papaivv, Beograd. »Kiča 30. -10614-1 Modistinfo »aimosftojrio ifcee za taikoo •jndiu^tir. k!oJ>nit« oglasni odd^eik »JtiiTa«. 4033S-2 Vozove j Salonsko garnituro zaipra^liiv&elk na peresih, knir.iim. Pomuidlbe na oplas. eaoTprežna kmeč-ki vioz iin I elek; »Jratoac pod žifro 2 rw.tii dnri prodani. — | »Sailioctika«. 4C444-7 Sprejmem pa 16 Itrt eta-rega vajenca I Email železno peč F. Kaiatf, toivaž, Dspo srotsko cesto 4t#v. l (prt Figo-ven na dvorišču). ! Vsaka 50 par; ; za dajanje nasJova »K ' , za šifro na 3 Din. i Mlada vdova išiSe v Mariboru e'nžbo v trgovina kot blagajnik a rka a>li prodajalka. Nasiov v oglasnem oddelku >J:itra« 40345-2 Izurjfena kuharica if-^e ia poidaev! v L^nb-Ijami priimerno 7Sipo»;lM.eT pri družhji. g05t.i'ni a:n hoteln. Pomid'be pod »KnihsriVa« na oglasni ed-driek »Jutrai. 4030S-2 Absolvent drž. dvorazredne trg. šole z z-nsnjTr. sl<»v.. srbofcnr., nea&škesca ki nrfraij franoo-jc®fka. ve« knjii.go-vode-Sva, strojepisja in no-gra.fije, ižie na ime«?.™ je Na-?lofr v ogiasnem oddelku »Jutra«. " 40475-2 Korepetitorij z« ve« sredaj«šoisrofe-^orjč. Ospeh za.g>otov '.jem. c-ene Dizke; revni in skupine n« tarifo popttM Informacije da>jo Dopisna ■rgovska šola, Pražakovs ulica &1. 341-4 O&am kr*. n»Aaja M 1 !Xo beseda; ta da janj* caaiov« ta Mi* 8 Din. — Oglasi sooialnega paaiaja »«a-ka be*eda 50 oar» n J I -1 a« ta dajanj« naalo^« iifro p« S Din. (V 3 plinske peči »Preimattheus«, dobro oh-ra-nijene taicij ugiodmo prodam Na£k»v v c^lasraeim oddeliku »Jutra«. 40380-6 Malinovec pristen ln naraven, » Jlstlm sladkorjem vkuhan. te lob: na malo ta reiiko v iekarn< dr. G Pioooli. Ljubljana, Drrnaj ska aesta 8- 226 Po nizki ceni proidam ckAro ohr^mjer^o ktolo, nsnjeut pom^ri^k, suknjo za 1/5 !<>t starega gospoda in ha rm Mlako. Na-elTr nove ogla.mi odidrf^ek »Jtrtra«. 40446-6 Edgar Rlcc Burronsrtis: Otroška postelja | Bukova drva Pf^t, naprodaj j, razžagaoa kn pr^ta^je-v Skofjt tt!«ca 10/n de«™. M ?rtMj0^m ^lite ^j. 4034i>6 I eenej« naravno«; od pro-. dTjoeata, ie se obrnete ca Ribarsko pravico na&iov: Remec & Co.. Cerklje 2H, prodam. Na- Ljubljana. Earga&ova_ slov pove oglasna oddelek I t- 40050-15 »Jutra«. 4001S-6 Ogla« te-g. »nagaja po 1 Dio beeoda; za da »a/nje naslova aH la šifro 5 Din. — Oglasi 'sooialnega (nafaja pa ^saka beseda 50 p»r; z* dajanje nasiova ali za Šif ro pa 8 Din. (S) Vsa*« j Din; f tn ia>aje t i« «fM fm g (01) 1 Peka;mo vzaitn-e v najem Dragotin L a c h, Zlatar, Hrvansito Zag-orje. 40603-0.7 Valvasorja pocopmS prodam — tedd na oidlplafevaitiije. Na«lov porte oiglaaud odiiel-dk »Jutra«. 40308-8 | Knjiga nemških a,vtorjw. roman«, najnovejše, dobro ohranjene kuipim. Ponudbe pod »Knjige« na oglas, odde »JuDra«. 40260-i Gostilno K veset tiinnva Golnibovec n Doojoj Stu 40312-17 j Vaaka beseda 1 Dio; - 1% dajanj« Basloma aii | za fiira pa 5 Din. (10) Ford Cabriolet 3—fcodežefn, v prv.01vr9t.nem staajra vorJon 2,1000 km, .prodnim za 38-000 Din. Na ogled v Kamraifcu. &ittna št. 31. V. Stuz.zdda.m v nameni. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra« 40180-17 m Štirisedežen avto odprt, malo rabliem. dobro | re. Nasiav po.ve oglasni ohranj««!. 1 majhno ui>o rabo bencina, proda Uran. Ljubljana, Mestni trg 4/RO8-IO ]v-.ixki b« j za dajanj j za Mri« f) beseda I Din, dajanje naslov« aii T» 5 Din. ne) 0«kM«k »Jurtra«. 404^0-2*1 Stavbne parcele JOrlnčnii legi. po 15—60 Di,n prodam v Brinju — Sto-žAcsh na JeSci. Pioj««-n't{a daje Herman Ježnca, ali pri FlorjainSku. 4O06i2-£O Lokal in delavnico odda Antoa Zigon, krojaški mojster v Roim do iini, cesta IV/7 — vsled prftselHve svoje krojač-nice v Graidiižč« štev. 4, poleg magaz-isia TeoikaircKvič. 403S3-19 Svetel lokal z elektriko, plinom im to-diooicdiom — na vogala Naipo.1,10.loveča trga im Go-ii;>oiake ui.ice takoj oddani Le resrnii reif.eibtaota naj se oglasijo med 3. i« 4. uiro potpoldae n« Na.p<:'!eoTi00 L>jn po*o-jfila. — Ponudbe prosi na ogiEis. oiddielok »Juitra« pod šifro »Siguiraa vrantOT«. 40379-24 »Kotiček« Kaen Vam naj j«S«n? Sem ien LjnW.la.ne. — Jaivit« pod staro šifro. 40402-24 Pozor, vdovci! .Ttntri popoldne »ost.ainrJk pri Mačk-u za to do. 40iio-34 Ta način je mogo£ sare.o med n.ima 40174-~*4 30—35.000 Din Vallčni mlin in žago na stal mi m oJ.nc vodii (200 HP), ob želeančci ugodno prodam. Pripraivno tudi za „_ _„»;,„ f>»e na ogisisni'. odideleJc »Jutra« pod šifro krompir zgodmjš, bran, nona Ln beli nudi na vagoae Alfred S t e r n, Vidovec pri Va-raždimu. 401106-33 Suhe gobe po na.jvS.jih cenah kopo,je tvTdka Oskar Man6, Ptuj. Tolefom št. S8. 39491-33 »U™dno«t«. 40473-20 V»aka besed« l Dia . n dajaojs Min, aH p» S Din. (10) Oglasi trg. »načaja po 1 Dia beseda; z« Janje ca-slora aii n šifno 6 Dm. — Oglasi »ocialoeg« »načaja v»v ka beseda 50 p»n sa fojaoj« oaalov« aH ga «fr» pa S Dta. , (7) Etemit Manjšo trgovino | miekaimo, slaSi.ič.umo, buf-fet aii kaj podobnega kupim a3S vzaimem v najean. PorauidJbe na oglaa. oddeiek »Juitra* pod snaSko »S prvim 10S8«, 36999-10 Loka! sredcijeveJik, za galanterijo, iš6eon r proaneM« uiici Pmraidlbe na ogla.«, oddelek Črn pisnino dobro ohra.n;iein, prodazn za 5000 Do Naslon pove oglasni oddelek ».Jr.tr a 40014-26 Črn pianino kraseo, po izredeto mi.zki coinii ratr>ri»laj na Glincah pri Ljnibliari, c«ta VIT/31 404^7-^6 V filma fteeeda l Dtn: m dajanje nadlvra a£ ia »i trt. pa S Dta. (27) Pes - ovčar nemško patfme sive barve. br"c ovrmtmiilta. jo ušed. — Odda naj se: Jcs. Berjrm«n LjubliiaBnfc, Po«jajčka cts^ta i*. S5. 4046>Č;8 S O JEDCI, RAZŠIRJENE ZNOJNICE, ČRNE PiKE IZGINEJO S POMOČJO TEGA NOVEGA ENOSTAVNEGA . SREDSTVA. Uporabljajte sedaj to novo izvanredno odkritje. In, ko se boste gledali v rrcalu, bodete vzklinili: »Čudo!« Vaši sojedci bodo izginili Dobili bodete noro, svetlo, baržunasto kožo in krasno polt. Po 7 letih razizkavanja in eksperimentov iznašli 60 učenjaki kremo Tokalon, hrano za kožo (bele barve) ne mastno. Ona ysebuj« preparirano »vežo tolčeno smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepe in napno kožo in ji dajo belo barvo. Prodira takoj v kožo ter razkraja nečistosti na dnu znojnic, vsled česar črne pike hitro izginejo. Razdražene kožne žleze se hitro umirijo, a razširjene znojnice se skrčijo; tudi najtemnejša in najodpornejša koža postane bela, nežna in mladostno sveža. Ona daje koži nov čar in novo dražit ter svetlo in belo polt, katere na drug način ne morete dobiti — a tako, samo v 3 dneh. Trisob. stanovanje p« rketiramo, z rs-funi priti-klimami, ko>pa!uico in vrtom odda uprarviitoiljstvo na Tržaški oestj štev. 26. 40317-31 Stanovanie sobe, kuhiimje in prvtlklm oddaim takoj v Kolerijskl alica 10. 404a6-2ll Dvosob. stanovanje 3 priliki-mamK oddaim s 1. n-onerobroar. v Glinšfci ulici št. 6. 40^4-e: TrJsob. stanovanie s pritiiklinaimii oddam taikoj ali s 1. novembrom. Na-1'ov poive oglasim oddeleik »Jutra«. 40413-31 Dvosob. stanovanje komfortno, bliizu tramvaj« v Vodimaitu Ciddjm za 400 Dm. Nae-lov v »pia^nem oddoEcu »Jutra«. 40406-31 Stanovanje 3 sob, koipalniicp, vertmde, kletroih p-ei=toi;w in vrta. •pod Ro^nafcom oddam z noivemibroim. — PojaKnii'a v župnifiču na Viou. 40T«1-31 )vosob. stanovanie s kabinetom, kopalnico in vsemi pri tik! i ca mi oddam s t. novembrom pri Sta-dic*Ki. Nai"!oT por« o^la^ni oddolek vjnitra«. 40384-31 Vsaka ntseda J Din. f M Hjanje aaeiov« aii j ®a Kffo pa 5 Dio. (29) { Stroje »§pufmc£fcjo«. stroj za »Nopea« iai stroj št. 12 ali 141100 birm. Ponudbe na ogiae. odueieik »Juitrt« pod >I»ohrro oi.ram.ieini strogi«. 40360-29 Stanovanje >Jirtra« pod »Proimota« trfi barve, li ne/koJiko ea r Ljubi jami«. 40890-19 rabi j to, oca 100 m» kupi Tn je bilo vse, kar mu je bilo dragega v mladostnih letih: mali potoček, črna goščava... Tisoči ptic so se izpreletavali v svojih pisanih oblekah; bujno cvetje je poganjalo pri tleh in se obešalo iz višav. Tarzan, rejenec opice Kale, se je vračal v svoje kraljestvo. Vrgel je glavo nazaj, in tišjina džungle je vztrepetala od njegovega Jivjega opičjega krika. taikoj 3PD T Skofjd Loti, kaimor naj so poSljeijo po-nadlbe. Lokal 403SV-7 I premorem za go^+iiloo. buf-fet in sl3č,T!0.. obstoječ te rj___. I 3 aob im kuiVmje, oddam « Keorasan cevi 1. n.o^emI»rom na promet-ofcolj 30 krransdmiv st-airib nem kTaju v blaSimi Sv. rabiimo. Pomudibe na Ste- J Petra corkvo. Na-Jorv pove k3®ri»o v Hrastmitu. oglasni oddetuk »Juitra«. 4O90CW1 4040740 Vsaka beaeda 1 Dto: - fajM* DMtaK. »i ta Kko pa t Dta. (H) Dvosob. stanovanje s kalbrneitooi in t e 11 k o soJ.ni&no teraiso odd^m ta-Ifoj v Framlfeeiborvi ulici 4 (Bež^lgrad). Informacije v vnmoitofiu v FTanJtopainfki utoc« 4 (SiBoa). 40400-31 Dvosob. stanovanie kuhajo odilmrn s 1. TVO- veimilirem v Rožni dolini, cetta 40439-31 Trisob. stanovanie koimffrtmo, v cemtm me-«'a oddaim g 1. monvcribr*^ Porn-^be na og'ns. odde!ek »Jutra« pod »Tra:mo B00«. 40-435-31 Kuhinjo in sobo s prMflMfrioml taikoij oddam v Dravijah »t. 134 — r« mxvi šoli. 40464-21 Petsob. stanovanie v n. nad^roipjiu sredi me-orta oddam s 1. noivesnib-"® Naslon v pg1a«iem od"!^1!;!! »Juitra*. 40453-21 Sobo s kuhinjo in pri.taclwuuiTi oddam z noTembrvnm mirni in zanesljivi stranki v Zeleni jami — Val. Vodmiioiva št. 15. 404TC-23 Trisob. stanovanje 1 vodovodom im edektriiko, v novoizgrajemi emodraižin-s'ki hiši oddam za 300 Diu mesečino z 20. oiktobram na Cer-i.i d-veh cesarjem. Na-tacičoojo v trgovini na Gallu&OTnem nabrežju št. 27 40307-211 Lepo stanovanje 2 solb in priitiikiim oddam majhno družini. Pomudibe na oerlajsnii odd<-J*ik Jutra pod šifro »Takoj«. ift-iIO-Zl Gospod ali gdč. j Opreraiieno sobo SI si želi prvovrstno do- j tajk ; ^^ ^ mar*n ni-onA rrcr* v _ mačo hrano, vso Mifer^o ln lepo parketlra u so-. blco. vse poceni, naj ' 'Traša za naslon v ogl. oddelku »Jutra«. S905 -23 ni gospodični v Rožni ul. 40463-33 Vaška beseda K par m tajanj« noab «a kitos S Dta. Sobo »ovoowemljeno. s souporabo kopalnice in vso oskrbo, poleg Tabora takoj od dam dvema gospodičnama Vrborčeva 9/1 — d«wio. 33755-23 2 opremljeni sobi «... , , z ei-ektriko eresnt. z Chsikr-aJH S i bo. blizu bolnice onidam v Opremljeno sobo lepo i® p:o«t,omo, event. i ku.irinj.0 o^dam v libertoivi niljci 33 — pri gorenjskem koludrroru. 40477-23 Stanovanja 1 Prazno sobo ietpo i«i prostorno, z upo-naiho koipaflniioe oddain. — Naslov v oglasnem oddulku »Jutra«. 40ilt2-23 Prazno sobo podistreifino, odidann. Narfoiv v oglasnem oddelku Jutra Sobo na Mirir jn oddam eni ali dvema osehaima. Naslov v og!«jsrio. Ju« 9. oktiobra t 9iškj pri Minerju. To-Srila s« txxlio najbotljša š-t-a-jf-rska, dolenjska in dai-mAUnfka v. na, na razp>o-1najbolj?« domača hrana. teT v im nedf-l j>o krvavice. Priporoča •« Ferdio in Ron Urbajs. 40470-18 Wm I Vsaka beseda 1 Din. 1 m daja-nj« naslov« tla j at žafro pa 5 Din. (37) Nov parizar fti kolaraki i e s tam en i« Matija Terlep. fadelovaJec ven. Ljtibljat!« VII. Jerce-jwv» eest*. #Mo6-37 predira isUausu : za popravilo j vsakovrstnih Ur r fModobn.pocamin [ ptoii gcrundti. * ANTON „ ► KA1FSŽ i. IjuMjonaiS«^^^! J. L A W MAN B©R Cenjenemu občinstvu se priporoča MODNO KROJAŠTVO za gospode. Franc Rožič Kongresni trg štev. 7. 11801 (romitlfe, da izvršujem popravila vseh vrst čevljev HITRO, DOBRO EN POCENI! Sxp ress brzopopravljalnica Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 Na popravila lanko počakate, ker Je delavnica urejena z najmodernejšimi stroji. M. TRERAR. 11852 urie perje pri odjemu najmanj 12323 nečohano, kg Din 6 15 kg nudi Viljem Abt, eksport perutnine, Maribor. Lepo solnčno stanovanje tri sobe, kopalnica, prltikllne, ODDAM takoj v Celju, bližina kolodvora. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »št. 12«. 11904 Halo! Zmerne cene! ©aSoši! Ravnokar prispela velika izbira snežnih čevljev, galoš in škornjev »TRETORN«, kakor tudi druge znamke. — Se priporoča ALEKS. OBLAT, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 18. — TeL 24-35. Oskrbovane planinske koče SPD sporoča, da so odprte ln oskrbovane sledeče planinske koče ln domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču Je odprt« ob sobotah ln nedeljah, na dan pred praznikom ln na praznik do vštevši 1. novembra t. L Kdor želi kočo posetiti med tednom, naj se »glasi pri g. Julki Pečarjev! v Kranjski gori. Za Aljažev dom r Vratih: velja Isto kot za Erjavčevo kočo na Vršičn. Radi poseta med tednom se je oglasiti prj Gregorju Lahu, vodniku v Mojstrani. Triglavski dom na Kredarici je odprt ob sobotah in nedeljah do vštevši 16. oktobra t L Za po-set med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Francu šestu v Srednji vasi r Bohinju. Koča pri Triglavskih Jezerih je zaprta Kdor jo želi posetiti, naj se zglasi pri oskrbnici Ivanki žvanovi v Srednji vas; v Bohinju. Malnarjeva koča pod Črno prstjo je odprta tn oskrbovana do 1- novembra t. 1. Orožnova koča pod črno prstjo je odprta ln oskrbovana le ob sobotah in nedeljah, na dan pred praznikom in na praznik; to pa samo v slučaju lepega vremena. Kdor bi se hotel poslužiti koče naj se zglasi pri oskrbnici g. Ivanki Smukavčevi v Bohinjski B:stricl št. 15. V Karavankah: Za Kadilnikovo kočo na Golici velja isto kot za Erjavčevo kočo. Zaradi poseta med tednom se je oglasiti pri oskrbnic; g. H. Medja pri Sv. Križu - Planina nad Jesenicami. Spodnja koča na Golici bo odprta ln oskrbovana do 17. oktobra t L, po tem dnevu pa kot za Erjavčevo kočo na Vršiču. Zaradi poseta med tednom se je zgla-siti pri oskrbnici C. Dern-ič, Sv. Križ - Pia. nina nad Jesenicami. V Kamniških Alpah: Dom t Kamniški Bistrici, Dom aa Krvavcu in koča aa Veliki planini so vse leto oskrbovani. Cojzova koča na Kokrškem sedlu ln Kamniška koča na Kamniškem sedlu sta odprti ob sobotah ln nedeljah do vštevši 6. oktobra t L Za poset med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Doma r KamnišKi Bistrici. Češka koča in Krekova koča sta zaprti. Vse leto sta odprta in oskrbovana hotel Zlatorog in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Ostale koče so oskrbovane le za silo. Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča, da so odprte sledeče koče: PiskerniKova ln Tillerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini ln Celjska koča r Celjskem pogorju. Kocbekov dom na Korošlci h» Frlschau. fov dom na Okrešlju sta zaprta. Podružnica SPD v Radovljici sporoča, 4a je Vilfanova koč« na Begunjščici odprta in oskrbovana le ob nedeljah, dokler bo lepo vreme. Podružnica SPD v Kranju sporoča, da je Valvasorjeva koča stalno odprta. Prešernova koča na Stolu pa le ob sobotah jn nedeljah do 16. oktobra t. L Mežiška podružnica SPD »Peca« v Mežici sporoča, da je Uletova koča na Peci odprta do 16. oktobra t. L, po tem dnevu pa bo koča oskrbovana ob sobotah ln nedeljah do 1. decembra t. L, če bodo dospele prijave. Ker je padlo na Peci te precej snega, je upati, da bode zimska sezona na Peci še pred 1. decembrom pričela. Čim bodo snežne razmere na Peci *a smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana celo zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta Je pravočasno javiti podružnici »Peca« r Mežici. Razvitje zastave Zveze vojnih invalidov Nj. Vel kralj Aleksander L je blagovoli] podariti zvezi vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije zastavo iz težke svile, ki bo blagoslovljena in razvita dne 6. novembra pri spomeniku kneza MihajHa v Beogradu. Zastavi bo kumoval Nj. V. kralj, svečanemu aktu pa bodo prisostvovali predstavniki diplomatskega in častniškega zbora, predstavniki kraljevske vlade, vojaški atašeji raznih držav in številne vojne žrtve iz vseh krajev naše domovine. Zveza invalidov hoče akt razvitja zastave izvršiti na najsvečanejši način in to v znak hvaležnosti svojemu pokrovitelj, kumu in darovatelju zastave. Zato bodo posebno mnogoštevilno zastopane voine žrtve, da tako manifestirajo svojo hvaležnost vdanost in neomajno zvestobo za svojega kraLja in voljo, da hočeio trdno tn močno Jugoslavijo. Ob tej priliki se bodo kot običajno zabijali v drog zastave zlati in srebrni žebljički. ki jih bodo poklonili v spomin razna dobrotniki invalidov, ustanove. Datriiot-ske organizacije in razne korporacije. in bodo njih imena vrezana v žebljičke v latinici ali cirilici. Žebljičke bo dala izdelati središnia uprava v Beogradu in jih bodo darovatelji zabili sami ali pa pooblastili za to kako drugo osebo aH pa invalidsko organizacijo. Apeliramo na našo javnost, da daruje žebljičke in da ne odpušča oraznih rok zastopnike invalidov, ki bodo te drai v vseh krajih naše domovine zbirali podpise onih. ki mislijo darovati žebljiček ali pa da se sami iaviio. če b; morebiti koga prezrli, neposredno oblastnemu odboru vojnih invalidov v Ljubljani aK pa odboru v svoji bližnji okolici in sporoče obenem, kako naj bo vpisano njihovo ime. ter če bodo sami zabili žebljiček. Za žebljiček naj blagovoli vsak žrtvovati svoji družabni poziciji in gmotnim razmeram primerno vsoto. Nabrana sredstva se bodo porabila za podporo najbednejših vojnih žrtev. Ker se invalidi le redko javkajo s prošnjami za prispevke, pričakujemo, da bo ta apel našel vsestranska odziv v naši ožil domovini. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan ra 10.000 cfinartev! Radio Izvleček iz programov Sobota S. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. _ 17: Salonski kvintet. — 18; Gimnastične vaje. — 18.30: Angleščina. — 19: Poglavje iz sociologije. — 19.30: Zabavni kotiček. — 20: Koncert godbe »Sloga«. — 21: Prenos opere »Faust« iz Pariza. — 22.45: Čas, poročila. Nedelja 9. oktobra LJUBLJANA 9 30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 1030: 0 streli. — 11: Salonski kvintet — 12: Protialkoholno predavanje. — 12.30: Čas. poročila, plošče. — 15.15: Kolodvorski misijoni. — 15.45: Koncert društva Cankar. — 16-30: Komedija »Igra s smrtjo«. — 1730: Tamburaški sekstet. — 20: Petnajstletnica smrti dr. Kreka. — 21: Samospevi ge. Thierry-Kavčniko- ve. _21.30: Salonski kvintet — 22: Čas. poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 1230: Orkester. — 19-30: Violinski koncert — 20.35: Leharjev večer. — 21.35: Poročila. — Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 11.30: Beethovnova glasba na ploščah. — 20.36: Orkestralen koncert. — 22.40: Plesna glasba- — PRAGA 19.50: Ka-baiet. — 21: Simfoničen koncert — 22.35: Koncertni večer. _ 21.05: Nadalievanie kon-Godba na pihala. — BRNO 19.50: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Poljuden koncertni večer. — 21.05: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. _ DUNAJ 10-15: Haydnova maša. — 11.40: Simfoničen koncert. — 12.50: Lahka glasba. — 16.30: Koncert opernega zbora — 19: »Šlagerji«. — 20: Veseloigra- — 22-15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Prenos igre z Dunaja. — Godba za ples. — KONIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu. - MttHLACKER 19.30: Skladbe za čelo in klavir. — 20: Prenos igre z Dunaia. — 21.55: Dunaiska glasba. — 22.45: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17-45: Madžarske pesmi. — 19.20: Operetni večer. — Koncert ciganske kapele. — Jazz. — RIM 17: Instrumentalen in pevski koncert — 20: Mascagniieva opera »Amica« Izjava Glede na razna vprašanja, ki so mi bila stavljena zadnje dni in na vse druge govoric e smatram za potrebno, da. pričakuj« dediščino moj sin in ne jaz. Odnošaji do mojega bivšega moža generala Vladimira Mustafina so menda tudi ruskim beguncem znani. Ne terjam niti njegovih milijonov niti milijonov mojega sina. V vseh zadevah, ki se tičejo mene, je moj pravni zastopnik dr. Emil Stare. Helena Mustafin*. OMtat Lhibijm ■ e»tnI pogrebni X*T«4 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Rožo Žbosar roj. Cellč soproga narednika vodnika v pokoju dne 6. t. m. po kratkem mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 8. oktobra. 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1932. 12314 MARTIN 2BOGAR, soprog — PAVLA, DRAGOTEV, otroka, in ostalo sorodstvo VELIKA NARODNA RAZSTAVA Je ODPRTA v Jakopičevem paviljonu (Tivoli). Stotine ljudi prihaja občudovat UMETNOST NAŠEGA NARODA. — Razstava Je za odrastle in za mladino inte-resantna ln poučna. 11914 Vstopnina 2 Din. Odprta je od 8. do 13. ln od 14. do 21. Prvikrat se nudi prilika, da tisti, Id ne morejo posetiti podnevi razstave, jim je omogočeno zvečer, ker Je paviljon izredno osvetljen! Z uporabo VITEKOVE VAREKINE se prihrani kuhanje perila, se prihrani na kurjavi in času. ■ WANTED: By a company controlled by American Capital A competent man stenograpber vvith a fluent knowledge of Serbian, German and English. Also high claas man for CLERICAL VVORK speaking fluently Serbian, German and English. Call at the office or write American Yugoslav Electric Company, Palata Rlunione, Belgrade or POB 190, Novi Sad. 11916 Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! ptičkom. Vsem malčkom morate vedno dajati odgovor na njihova vprašanja »zakaj«? Ce vsa vprašajo, zakaj se mora uporabljati MILO Jim odgovorite: Zato, ker se mora zobe enako ko« roke prati z milom, kajti samo milo Je v stanju da raztopi maščobne ostanke hrane na zobeh. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer I drug, Zagreb. 3Clavtr$ t (Pianini STALNA ZALOGA PRVOVRSTNIH SVETOVNIH TVRDK, M. ROPAŠ CELJE Znižane cene! Ugodna odplačila na mesečne obroke! Vsa popravila in uglaševanja strokovnjaško. Izposojevanje in prodaja preigranih klavirjev. — Telefon štev. 107. 116 <9 (Preklic. Podpisani Ivan Slapar, čevljarski mojster, Tržič, obžalujem svoje neresnične besede o poslovanju g. Antona Ješeta, čevljarskega mojstra v Tržiču, in o cenah njegovih izdelkov in se zahvaljujem za odstop od tožbe. 11922 Tržič, dne 3. oktobra 1932. IVAN SLAPAR. Spremembe k avtobusnemu voznemu redu za zimski čas na progi BLED — LESCE 12327 Od 10. oktobra t L do preklica obratuje ALP-AUTO družba na progi Lesce — Bled s sledečimi avtobusi: avtobus vozi k in od osebnega vlaka 6.39. k brzovlaku 7.51, od osebnega vlaka 9.04 in od brzovlaka 9.46 skupno k in od osebnega vlaka 10.53, k in od osebnega vlaka 13.43, k osebnemu vlaku 15.00, od osebnega vlaka 17.27, skupno k brzovlaku 18.36 in osebnemu 18.53, od osebnega vlaka 20.52 po dosedaj veljavnem voznem redu. Alp-Auto družba z o. z^ dražba n prevažanje, Bled. Prisrčno se zahvaljujemo za Izraze sočutja ob izgubi naše nepozabne DERŽAJ MARICE strokovne učiteljic«. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. dr. žerjavu Gregorju za nad vse ljubeznjivo opravilo pogrebnih molitev, gg. učiteljskemu zboru in učenkam meščanske šole na Rakeku, njenim gospodičnam tovarišicam iz Ptuja, gg. zastopnikom prosvetnega oddelka banske uprave, p. t. Marijini kongregaciji učiteljic pri sv. Jožefu ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so spremili našo pokojno Marico na njeni zadnji poti in ji poklonili krasne vence. 12316 V Ljubljani, dne 6. oktobra 1932. Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja aa konzorcij »Jutra« adoll Ribnikai, Za Narodno tiskarno d. d. kol tiakarnarja Franc Jezeraek. Za inserainl del le odgovoren Aloji Novak. Val S Ldttbtt&u.